Polfnina plačana v gofovM Spedizione in abbonamento pitale Prezzo ■ Cena Ut 0.50 Štev. 27 V L/jubljani, v čctrteh, 4. februarja 1043-XXI i>cto vin. l*kl]u«na pooblaščenk« u oglaševanje Italijanskega to tu lega | Izvora- Onlone Pubblicita ItaLlaaa 8. A. Milana 1 Uredotltve Id opiim &opltar|eva A Ljubljana. Bedaziona. Ammtnlstrazlonei Kopitarjeva A Lnblana | Joneesslonarfa eecloslv« pet la pobbUelti dl provtntenza I ta lian. ed ester« j (Jnlone PnbbUdti 1 taliana A A. Milana A Posebno nemško vojno poročilo o koncu bojev v Stalingradu Sensibili perdite nemiche nei vani attacchi in Tunisia 18 carri armati e 21 velivoli distrutti — II valoroso contegno di combattenti italiani in Rusia 11 Qnariiere Generale delle Forze Armate tomunic-a: _ Nel seitore della Tripolitania occidentale oltivita di pattuglie esploranti. In Tunisia il nemieo ha contfnnato j snoi siincehi sostennti da concenlramenti di fuoco e da notevoli forze motocorazzate; le posizioni sono state saldamenfe tenute dalle truppe ita-Hane e germanieltc che lianno iliflitto alFavver-6ario gravi perdiie tra cui 18 carri armati. In eombattimenti la eaccia tedesca abbat-ieva 12 apparecclii, uno precipitava ad opera della difesa eontraerca, altri otto venivano distrutti al suolo su di un aerodromo. A tarda sera di ieri alcuni velivoli nemici sorvolavano Cretone ostacolati dal preciso tiro delle batterie. Nessuna vittima, qualclie danno. Nota al Bollettino 984 11 valoroso contegno delle unita italiane ebe tanta parte banno avuta nei recenti aspri eombattimenti sul fronte russo, ba suscitato in *1'icsti giorni rinnovate innnifestnzioni di am-mirato compiarimento da parte dei _ comandi ftermanici. A| comandante della divisione »Ra-vennao Duceju svojo voljo ter znova potrdil neomajen 6klep, da no bo popustil, temveč da se bo boril s skrajnimi silami v vojni, v katero je Italija šla, da se zopet vzpostavi red in da si pribori svoje svete pravice. Ducejeve besede, spregovorjene v sedanjih okoliščinah — nadaljuje omenjeni Ust —, to se pravi v trenutku, ko se mora Italija boriti s hudim sovražnikom, dokazujejo voljo do boja ter neomajno vero, da bodo zmagali Italijani. Če pogledamo malo nazaj, se lahko prepričamo o vztrajnosti, s katero se je italijanski narod boril s sovražnikom, da bi uresničil lastno upravičene težnje. Z bojem, ki ga je junaško bila toliko let, si je Italija priborila pravico do največje nagrade, nagrade, katera čaka tistega, ki je trdno veroval na plemenite cilje sedanje svete križarske vojne proti krivici na svetu. List »Besarabija« pa piše, da je zadnji Du-cejev govor prav tako kakor vsi prejšnji govori italijanskega ministrskega predsednika zbudil brez dvoma veliko zanimanje v evropskem političnem Dr. Gobbels o združitvi vseh narodnih sil za zmago Berlin, 4. februarja, s. Tednik »Das Reich« Je objavil članek propagandnega ministra dr. Gobbclsa pod naslovom »Trd nauk«, v katerem 1'isec zatrjuje, da se je Evropa jx> mnogih izkušnjah zbrala okrog sil Osi, ker je spoznala, da ni nobene druge rešilne’ poti. Bajna bitka, je 'besnela okrog Stalingrada — nadaljuje Vr- Gobbels — je najbolj zgovorno dokazilo, k°liko problemov, skritih površnim očem, je ?upletenib v tem boju za bodočnost naše celine. N°žje šeete armade bodo v zgodovini uživali ®st. Prvih stražarjev Evrope, ki so io zagrize-«o branpj pre(j stepo. Nemški narod sprejema poročilo o njihovem koncu s sočutjem, a hkrati >1 ,s Ponosom. Stopamo v čas, — nadaljuje oiankar — ki bo zahteval od nas še večjih na-Porov. Vojna se namreč bliža kočljivi dobi iz katere ne bomo izšli kot zmagovalci. če ne bo- SkrbS in negotovost zaradi Sovjetske Rusije Lisbona, 4. februarja, s. Nekateri razlagalci ameriških listov sodijo, da je Roosevelt s svojimi \J!f.van,i na nedavni tiskovni konferenci v Beli nisi namesto razpršil še celo potrdil številne uvome in negotovost javnosti Severne A • Stalin pristal na sklepe v Casablanci, : državi in v Združenih državah. Imamo vso prana sedaj no more govoriti o sporazumih in ne- I vico, du smerno imeti vsak svoje osebno sta- sporazumili s Sovjetsko Rusijo. 1 lišče.« svetu, zakaj ta govor znova potrjuje nezlomljivo voljo velikega naroda ter izraža prepričanje velikega državnika, o čigar političnem in socialnem delu bodo v bodočih stoletjih na široko razpravljali. Omenjeni list pravi o tem Ducejevem govoru, da je bil trezen in možat in da je I)uce v njem izrazil trdno prepričanje italijanskega naroda v končno zmago. »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 4. februarja, s. Včerajšnji dokazilni izvod »Nasprotnikovih bedastoč« pravi: Radio London. Uradno poročilo zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki pravi, da je v štirih dnevih bojev šest južnoafriških vojakov na oklepnih avtomobilih zajelo 2095 ujetnikov z dve. ma generaloma. Radio London. Alfieri, italijanski veleposlanik v Berlinu, je zahteval od Nemcev, naj razodenejo javnosti načrte za razkosanje Francije po vojni in za uvedbo posebnega režima za Provanso, ki bo italijanska jxxlložna dežela. Nemci so vse odklonili. Švicarski radio izjavlja, da so Italijani mnenja, da bi objava tega dokumenta slu žila za poroštvo, da bo načrt izpeljan. >Daily Sketch« objavlja pod naslovom »Posebna jx>ročila<: Poudarja se. da je OVRA, italijanska Gestapo, izvedla veliko aretacij med člani fašistične stranke, ki so verižili na črni borzi. 80 članov je bilo prijetih v Milanu. Hišne preiskavo so bile v Torinu, Napollju, Genovi in Ve-neziji. V zadevo so zapleteni tudi krajivni činilci stranke. Bertolari, glavni nadzornik OVRE, je prevzel vodstvo tega dela. kovim napadom, nato pa pišejo, da mora nemški narod imeti te branilce vedno pred očmi kot prve bojevnike v tem junaškem spopadu, ki mu je v zgodovini bilo pač malo enakih. Pravijo, da bo zadnji spopatl še hujši, kakor pa so bili dosedanji spopadi, ki so se odigravali okrog tovarne traktorjev. Nasproti silnemu ognju, ki ga nasprotnik bruha na nemške vojake — pripominjajo listi — ti res ne morejo nastopati z drugim, kakor le s hladnim orožjem in svojo nezlomljivo voljo. V tndnem sklepu, da žrtvujejo svoje življenje, se_ zdaj branilci zadnje stalingrajske utrdbe pripravljajo in zbirajo vse svoje sile. da bi vzdržali poslednji 6popad. Vprašanja Rooseveltovemu odposlancu v Indiji Lisbona, 4. februarja, s. Posebnemu Rooseveltovem odposlancu v Indiji, \Villiamu Philipsu, ki je prispel v Labore, da bi obiskal Pandžab, so časnikarji zastavili več mučnih vprašanj, kakor: Ali si upate izraziti simpatije ameriškega naroda za indijsko osvobodilno gibanje? Doklej misli vaš narod pomagati Indiji? Philips je odgovoril: »Ne morem razpravljati o tem vprašanju. Edino, kar lahko rečem, je to, da 6e in se mora ameriški narod močno zanimati za Indijo in indijsko ljudstvo.« V odgovor na neko drugo vprašanje je Philips dejal, da bi si bil ameriški narod rad na jasnem glede položaja v Indiji in da je zanj silno težko razumeti indijsko vprašanje. »To je tisto, zaradi česar sem tu, da bom svoje vtise sporočil predsedniku Rooseveltu.« Na vprašanje: »Kako morete imeti popolno sliko o Indiji, no da bi se sestali z indijskimi voditelji, ki so za zapahi?« je Philips odgovoril: »Na to vprašanje bom utegnil dati odgovor kasneje, toda danes o lem ne morem še govoriti.« Papeževe čestitke ob veselem dogodku v hiši kneza Piemontskega Vatikansko mesto, 4. februarja. 6. Besedilo brzojavk med kr. vi6. knezom Piemontskim ter svetim očetom Pijem XII. in med državnim tajnikom Maglionijem ob rojstvu kneginje Beatrice se glasi: »Nj. 6V. Piju XII. — Vatikansko mesto. Zahvaljujoč Boga 6i kneginja in jaz usojava naznaniti Vaši svetosti srečno rojstvo hčerke Beatrice. Z globoko sinov6ko vdanostjo: Umberto Savojski.« »Kr. vis. Umbertu Savojskemu, knezu Piemontskemu. — Rim. Veseli nad presrečnim sporočilom 6nio tudi mi hvaležni Gospodu življenja za dar, 6 katerim je še enkrat razveselil Vaš vzvišeni dom. Ko se radujemo z Vašo visokostjo in s kneginjo, pozdravljamo vstop male Beatrice v Cerkev božjo z našim očetovskim apostolskim blagoslovom. — Pij XII.« »Eminenci državnemu tajniku Nj. 6V. Vatikansko mesto. V veliki radosti naznanjamo, da je moja žena po božji milosti srečno dala življenje deklici, ki ji bo ime Beatrice. — Prevdani bratranec Uniberto Savojski.« »Kr. vis. Umberto Savojski, knez Piemontski. Zahvaljujem se Vaši visokosti za sjioročilo o veselem dogodku in zahvaljujoč 6e Bogu čestitam 6rečnim visokim staršem, hkrati pa prosim za kneginjo Bektrice obilja najizbranejših milosti. — Alojzij kardinal Maglione.« Vrnitev fašistovskega zastopstva iz Nemčije Rim, 4. februarja. 6. Zastopstvo fašistovske 6tranke, ki se je v Nemčiji udeležilo prireditev ob desetletnici Hitlerjevega prihoda na oblast, 6e je včeraj vrnilo v Rim. Pri prihodu v Rim so zastopstvo [»ozdravili dostojanstveniki iz državnega vodstva stranke, dalje zastopnik zunanjega ministra, knez Bismarck kot odpravnik poslov nemškega j»o-slaništva, načelnik nemške narodne socialistične 6tranke v Italiji ter številni narodni socialisti. Obnovitvena dela v Ukrajini Berlin, 4. febr. s. Obnovitev mesta in pristanišče Čerkasi prav naglo napreduje. Kakor poroča DNB iz. Rovna, niso samo spet spravili v delo več uničenih tovarn, temveč so sredi mesta in v predmestjih zrasle tudi nove industrijske naprave. Posebno se razvija lesna industrija. Pristanišče je dobilo nove naprave in ga l»odo čimprej razširili. Pozidan je bil velik del uničenih poslopij, med njimi mnogo stanovanjskih hiš. Vesli 4. februarja Ameriška vlada pripravlja obsežen načrt za pridelavo živeža. Vse mestne parke in vrtove bodo spremenili v vojne vrtove. Vse lastnike travnikov so povabili, naj začno pridelovati sočivie. Hrastov list k viteškemu križu železnega križa je Hitler podelil brigadnemu generalu Karlu Rodenburgu, poveljniku neke pehotne divizije. Berlin je zapustil pooblaščeni švicarski minister in poslanik v Nemčiji, dr. Froerich. Poslaniške po6le bo vodil odpravnik po6lov Kappeler. Nalivi in naglo topljenje snega je na Švedskem povzročilo hude poplave. Pobesneli [»otoki in reke 60 jvorušili več mostov in preplavili več dolinskih krajev. 70 letnice barona von Neuralha se spominja ves nemški tisk. Jubilanta 6lavi kot odlično politično postavo, ki je bil dolga leta zunanji minister v ča6u narodnosocialističnega režima. Omenjajo tudi, da je Neurath, ko je bil še veleposlanik v Rimu, položil s svojim delovanjem temelje za prijateljstvo med Nemčijo in Italijo, kar se je nazadnje zaključilo 6 sklenitvijo jeklenega pakta. Francoske oblasti v Severni Afriki 60 dale menda prijeti Henrika D’Astiera de Lavigerieja, brata divizijskega generala, ki je De Gaulleov pribočnik. Dolže ga, da je bil prehud degaulio-vec in da je imel zveze z Darlanovim morilcem. Velik pomen pripisuje španski tisk delovanju italijanskih podmornic v Sredozemskem morju in japonski letalsko pomorski zmagi pri otoku Rennellu. Po vseli morjih zadajajo sile trojnega pakta težke udarce zavezniškemu breldovju, kar pomeni stalno smrtno nevarnost za demokracije, ki navzlic novim graditvam ladij težko nadomeščajo izgube. Okrog 500.000 sovražnih vojakov se nahaja kot ujetniki v japonskih rokah. 118.000 je Angležev, Atnerikancev. Holandcev, Avstralcev in Kanadčanov. Nastanjeni so v taboriščih na Formozi in nu Koreji. t * Poročilo predsednika odseka trgovskih delavcev "V odseku trgovskih delavcev so zastopani tisti, ki so odvisni od trgovskih podjetij, javnih ustanov, frizerskih, mesarskih, pekarskih podjetij, uslužbenci pri profesionalnih poklicih, v zdravstvenih zavodih ter domače uslužbenstvo. Večji del teh podjetij ne more vršiti med vojsko normalnega dela. Očividno je, da ima odmev ta neugodni položaj tudi pr! naših zastopnikih. Število zastopanih delavcev našega odseka pa ni izraz eksistenčne krize. Priznati je treba, da delodajalci naše kategorije med vojno ne izvajajo odpustov v tisti meri, ki bi odgovarjala odstotku zmanjšanja pri celotnem prometu trgovskih podjetij in javnih ustanov. To dejstvo je treba pripisovati dvojnemu vzroku: po eni strani izhaja ta način postopanja gotovo od čuta vzajemnosti delodajalcev s profesionalnimi delavci, medtem ko so pa drugi strani zakonske odredbe, ki se nanašajo na članarino, znatno povečale kakovost dela in torej tudi zahtev« podjetij samih. Sr-' Število zastopanih delavcev. Odsek trgovskih delavcev znaša skupno 9058 delavcev: trgovskih 2660, uslužbencev v javnih ustanovah 862, brivcev, lasničarjev ter članov kozmetičnih institutov 819, domačega uslužbenstva 3442, uslužbencev pri profesionalnih podjetjih 1275. Število včlanjenih sindikatov. V preteklem letu je odsek trgovskih delavcev ustanovil ’5 sindikatov, to je vse, ki so bili predvideni v organizatornem načrtu Zveze razen odseka. uslužbencev pri profesionalnih poklicih. Skupno število včlanjenih pri odseku trgovskih delavcev šteje 299 edinic. , Pogodbena dejavnost. Odseku je uspelo za !eto 1942 skleniti več kolektivnih delovnih pogodb velike važnosti. Tc Sogodbe so bile: kolektivna delovna pogodba za rivske in lasničarske delavce z dne 24. julija leta 1942-XX., dalje za trgovske pomočnike z dne 27. novembra 1942-XXl ter za uslužbenstvo javnih ustanov z dne 22. decemora 1942-XXl. Kategorija domačega uslužbenstva je še brez kolektivne delovne pogodbe Njih delovni odnosi se pa kljub temu zadovoljivi. Nazadoval je položaj uslužbencev pri profesionalnih poklicih; njih gospodarski položaj v premnogih primerih ne dosega niti minimuma, ki je predviden po odredbi o minimalnih plačah. Zato skuša odsek trgovskih delavcev posvetiti posebno skrb tej kategoriji. Na odsek je storil vse mogoče, da olajša položaj zastopanih delavcev pri osebnih redukcijah. Predvsem je šla ta skrb za tem. da se doseže, da javne ustanove zaposle v prvi vrsti moško kvalificirano osebje, zlasti družinske očete. Drznemo si nasloviti na Vašo Ekscelenco sledečo prošnjo: Ugotovilo se je več slučajev, pri katerih so bile zaprte javne ustanove in trgovine iz razlogov javne varnosti. Za te primere — pravi poročilo, naslovljeno na Visokega komisarja — prosimo, da bi se izdali ukrepi, ki bi zagotovili zaposlitev nedolžnih prizadetih v teh podjetjih. Kakor je bilo že objavljeno je Visoki komisar že izdal navodila, da stopi Zveza delavcev v stik z oblastjo, da bo ta prošnja ugodno rešena. TO Delovne tekme ljubljanskega »Dopolavora« Kmalu po objavljenih pravilih Delovnih tekem, ki jih organizira Ljubljanski pokrajinski Dopolavoro. To tekme se bodo izvajale v februarju in marcu. Zbrale bodo vse mlade slovenske stroke z namenom, da pokažejo svojo tehnično in delovno sposobnost. Vodstvo omenjenih tekem je izročeno vodstveni komisiji, ki si je že zbrala, da proučuje najvažnejša vprašanja glede tekem. Tej komisiji jo podrejen izvršni odbor, ki bo skrbet za izvajanje organizatornega dela ter bo očrtal podroben program za izvadbo raznih natečajev. Delovnih tekem se morejo udeležiti prigla-šenci med letniki od 1. januarja 1915 do 31.. decembra 1925. seveda tisti, ki so vpisani v kategorije sindikalnih organizacij. Priglašenci, ki so člani društev, ki pa niso sindikalno včlanjeni, se bodo mogli udeležili tekem s potrdilom delodajalca ter z izkaznico društva, ki mu ^pripadajo. Ne bo pa dovoljeno priglašencu udeležili so več tekem isto leto. Za vsako tekmo bo določena sodna komisija, sestavljena iz predsednika, ki mu stoje ob strani trije tehniki ter tajnik, ki bo skrbel za sestavo posameznih klasificiranih. Vsakemu natečajniku bosta določeni dve različni nalogi s točkami od 1. do 30., kakršna je pač sposobnost in stanje pripravljenosti, ki ga je pokazal pri praktično tehniškem izpitu ter pri teoretično-tehničnem izpitu in stopnja splošne izobrazbe. Klasifikaciji bosta dve: ena za kvalificirane delavce, druga pa za vajence ali nekvalificirane delavce, ki so žo končali vajeniško dobo. Trem najboljšim so določene nagrade: 400, 250 in 100 lir za klasificirane delavce ter 300, 200 in 100 lir za vajence. Najboljši natečajniki, če žele, bodo lahko poslani v Italijo na poučno ekskurzijo k raznim podjetjem ali kot zastopniki na razne delovne ali nacionalne prireditve. | Ob koncu tekem bodo najbolj zaslužna dela zbrana na razstavi, ki jo bo organiziral pokrajinski Dopolavoro ter univerzitetna organizacija v Ljubljani. Poročilo odseka kreditnih in zavarovalnih delavcev V novih razmerah je položaj kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic ter socialnih zavodov, ki so njih uslužbenci zastopani v odseku industrijskih delavcev, grozi, da bo postal nad vse resen. • _ Večji del delavcev te kategorije je bil v nevarnosti, da bo odpuščen. Treba sa je pa zahva* liti intervenciji Visokega komisarja ter njegovemu sklicevanju na čut razumevanja pri teh pod- jetjih ter deloma tudi naporom od naše strani, da so se mogli rešiti ti delavci od najhujših posledic, ki jih je treba pripisati novim razmeram. Skupno število zatsopanih delavcev v našem odseku šteje 1365. Kakor je določeno po organizatornem načrtu Zveze, so delavci včlanjeni v štiri kreditne sindikate, in sicer za hranilnice, zavarovalnice ter za socialne zavode. Naš odsek je imel nalego, da je včlanil tudi delavce pri kreditnih zadrugah. Ker pa je razvidno, da je finančni položaj kreditnih zadrug precej drugačen in da so te zadruge raztresene po vsem ozemlju pokrajine, se je naš odsek znašel pred silno težko organizatorno nalogo. Skupno število v odsek včlanjenih delavcev šlejo 384. Odsek kreditnih in zavarovalnih podjetij je sklenil več kolektivnih delavnih pogodb tako: za delavce pri kreditnih zavodih, za delavce pri zavarovalnih podjetjih ter za uslužbence treh glavnih hranilnic v Ljubljani. S tem se je izboljšal gospodarski položaj zainteresiranih uslužbencev. Niso še disciplinirani delavni odnosi zadružnih uslužbencev. Delovni odnosi uslužbenstva pri socialnih zavodih so disciplinirani z organičnimi pravilniki. Načrti za leto 1943. V letu 1943 bo odsek skušal izvršiti vse, kar še ni izvršeno v smislu gornjih izvedb, to je: kreditnih zadru jšati njih delovne pogoje, ter razviti organizirati predvsem delavce gah ter zboljšati njih delovne p podporno akcijo. Zlasti bo odsek obračal skfb gah ter podporr uslužbenstu socialnih zavodov. Zaključek. Ko podajamo fo poročilo Visokemu komisarju, poročilo o delavnosti, ki jo je dosedaj razvil naš odsek in ko z veseljem ugotavljamo, da naše delo ni ostalo brez dobrih učinkov, si dovoljuje izraziti Visokemu komisarju našo rajvečjo hvaležnost za dobrohotno pomoč v vsaki priliki. Sprememba tarife za pošfno-čekovni promet k Sledeče postavko tarife za poštno-Cekovni pro-T. Poštne hranilnice so spreminjajo takole: 1. pristojbina za manipulacijo 0.20 liro; 2. pristojbina za prenos poštnih nakaznic na poštni čekovni račun 0.40 lire; 3. pristojbina za pogojno izplačilo 0.40 lire; 4. pristojbina za pisanje nakaznice 0.40 lire. Kdo ne pozna našega Blaža? Na Blaževo 1943 v Cerknici. Saj ga menda ni. ne v Cerkniški dolini in še daleč naokrog človeka, ki ne bi poznal »našega Blaža«, moža-poštenjaka, zastopnika_ Vzajemne zavarovalnice, odbornika Hranilnice in Posojilnice, če hočete zastopnika »Slovenca«, nekdanjega člana občinskega odbora, odkritega borca čistih krščanskih načel, večletnega cerkovnika in če hočete še končno — stoodstotnega čevljarskega mojstra. O vem, marsikdo si bo mislil, ta »naš Blaž« je pa prav gotovo čist Notranjec. Pa 6e bo presneto zmotil. Naš Blaž je čista gorenjska grča. Cista gorenjska kri 6e pretaka po njegovih žilah. Toda med nami živi že toliko časa, da je po6tal popolnoma »naš Blaž«. Od Gorenjske mu je ostala menda edino še njegova šegavoet. No, te pa ima kljub visokim letom toliko, da mu jo menda marsikdo zavida. Vdno dobre volje, nikdar temne sence na njegovem obrazu. No. ali se ne pričnete smejati, če pride v vašo hišo »Naš Blaž«? No, ali niste že tudi vi rekli: »O, Vi presneti Blaž. Vi se pa res vedno šalite?« Tak, vidite je naš Blaž, pri vsej hu-dini in težavah, ki jih je prestal in ki jih še vedno prestaja, vedno korajžen in vesel. Pa poslušajmo. kaj pravi sam o eebi: Rodil sem se 3. februarja 1876. leta na Pra-pročah v Ijtibenski fari na Gorenjskem. Blaž 6etn, ja zato, ker 6em 6e rodil na njegov praznik. Pa poglejte, koliko nas je, ki nosimo ime tega velikega svetnika! Naša družina sicer ni bila številna, 6aj 6em imel 6amo še dve 6etri. toda za mater, ki je postala zgodaj vdova — oče je namreč umrl za jetiko — je bila prva. velika in težka skrb, kako preskrbeti otroke. S pono6om lahko povem, da sem 6i zaslužil prve hlače, ko še v šolo nisem hodil. Sosedovim 6ein namreč hodil past krave in zaslužil prve hlače. Te hlače 6em potem še nekaj časa trgal po šolskih klopeh v Ljubnem. Saj veste, kako se potem godi otrokom po šolah. Mene so kaj hitro poslali v Tržič učit čevljarske obrti, katere sem 6e tudi izučil. S tem jx)6loin sem se bavil zelo dolgo, kako tudi ne, saj se je čevljaretva pri meni izučilo 23 vajencev. Zadnja leta pa sem ta posel prepustil mlajšim in modernejšim. Tako. kakor smo se učili mi, na več za ta moderni rod. Kot 17 leten fantič 6e,m zapustil lepo Gorenjsko in prišel k stricu župniku k Sv. Trojici nad Cerknico. Tu 6em si kasneje poiskal življenjsko družico, Ano Korošec, ki me je 6kozi življenje spremljala V6e do pred tremi leti, ko me je za vedno zapustila in odšla na boljše in 6igurnejše. Po 11 letih »šuštarije« in »mežnarij« pa sem prišel dol, v Cerkniško dolino, na Dolenje jezero. Tu 6em spet opravljal delo kot pri Sv. Trojici. Prišla je nato svetovna vojna in tudi mene potegnila v svoj vrtinec. Moral sem k vojakom. Iio- Obvestila Na svečnico sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. inž. Ljubo Pogačnik in dipl. iur. Oliva Hočevar, hčerka gimn. direktorja v pok. Poročni obred je izvršil g. župnik Košmerlj ob navzočnosti prič g. ravnatelja Kuno Hočevarja in g. primarija dr. Pogačnika. — Mnogo 6reče na novi življenjski poti! Med vsemi instrumenti, ki 60 v rabi na koncertnem odru, je čelo prav gotovo ono glasbilo, ki se najbolj prilega človeškemu gla6ti, zato je popolnoma naravno, da nam igra na čelu najbolj ugaja, posebno če jo izvaja umetnik, ki ima vse predpogoje za to umetniško izvajanje. Tak umetnik je mladi Anton Janigro, ki zavzema že danes eno prvih me6t med vsemi čelisti, ki 6e 6edaj udejstvujejo na koncertnem odru. Umetnik ima za 6eboj izredno bogato koncertno karijero in sijajne kritike iz vseh delov sveta, kjer je nastopil. Njegov koncert v Ljubljani bo velik umetniški dogodek, zato še prav posebno opozarjamo na njegov koncert, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. »Vihar v kozarcu«. Razdor med zaročencema, 6por med prijatelji, dva se najdeta na sodniji in se imata rada..., vse to se plete v odlični komediji, ki jo bo Rokodelski oder uprizoril poslednjič v nedeljo ob 5 popoldne. Preskrbite si za to nadvse zabavno komedijo vstopnice v predprodaji, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nad. desno. dil sem po različnih frontah, marsikaj doživel in preživel. O vojaškem življenju ne bom pravil. Saj so o tem toliki in tako različni ljudje že toliko popisali, da menda nimam kaj pridejati. Po svetovni vojni 6em prišel spet domov, tokrat pa že v Cerknico. V trudu in znoju, sem ai 6lužil kruh, ki je marsikdaj bil eilno 6uh in trd. Dolgo vrsto let 6em 6e pečal tudi 6 cerkovni-štvom. Koliko gospodom sem pomagal pri oblačenju, koliko sem jih spremljal, ko 60 šli k bolnikom, v mrazu, v vročini, podnevi, ponoči. Gg. Pešec, Kunstelj. Skobe, Juvane, Prešeren, Wilfan, Lavrenčič pa Turk in Košiček. In koliko še drugih, katerih 6e ne spomnim. Zdaj pa 60 prišli drugačni časi. Z mojim starim »kšeftom« ni nič. Pač pa sem že 13 let zastopnik Vzajemne zavarovalnice in pa 30 let odbornik Hranilnice in posojilnice. To je sedaj moje delo, delo. ki za moža v 6tarosti kot sem jaz zahteva dovolj truda. In če Bog da, ga bom opravljal še naprej, v korist ljudstva, v zadovoljstvo predpostavljenih in 6eveda tudi jaz sam nisem zadnji. Takole je »naš Blaž« pripovedoval nekdanjemu svojemu kolporterju. Vidite, tak-le je naš »naš Blaž«, pa naj še kdo reče, da ga ne pozna. Če pa ga želi kdo spoznati, bodisi da je pri nas novinec, pa naj stopi tja čez most in naj vpraša za Blaževo hišo. Dragi, »naš Blaž«! K rojstnemu dnevu in k godu Vam tudi naš liet v svojem imenu, kakor v imenu vseh čitateljev, ki Vas jKiznajo, izraža prav tople čestitke in 6rčne želje še dolgega in zadovoljstva polnega teka življenja dni! L. B-c. Naraščajoče vode so odnašale mnogo lesa Ljubljana, 4. februarja. Po hudih nevihtah in nalivih na svečnico je Blaž v sredo pripeljal v deželo mrzlejše 6apice. Sprva je bilo še, močno oblačno, pozneje 6e je začelo jasniti in na dan 6V. Blaža 6mo dobili prijeten, 6ončen, 6koraj jK>mladanskomil dan. Polagoma vdira 6ever in izpodriva topel jug. Davi je bilo že hladnejše ter je bilo zjutraj do —1° C. Temperatura pada, barometer se dviga, znak, da naetopi 6uho in mrzlejše vreme. V B razredu: Napol!: Alessandria, Modena : Novara, Brescia : Pro Patria, Auconitana : Pisa, Spezia : Pescara, Padova : Savona, Mater : Cremo-nese, Fanfulla : Udinese, Palermo : Siena. «1.1.1 mi ■ .... M »-111^ lino starnuto n o n e u n a malattia, p u o essere pero il primo sintomo df un raffred-dore. Questo 6 il vero momento per PAspirina, eviterete cosi una malattia da raffreddamento con tutte le sue spiace* voli conseouenze. hoTf »uim/u ' '• v.' ' ■ ’ ; ' Ami. Prot. tyllano • 310J 4 • 1940 • XIX Kihanje sicer ni bolezen, lahko pa ]e prvi simptom prehlada, tedaj vzemite Aspirin in tako se boste izognili prehladu z vsemi neprijetnimi posledicami. m . 'y ;.r< •».^Aspirin $ Siloviti nalivi na svečnico so povzrtjaljjpravo povedenjsko katastrofo, y polhovgrajskih. krajih. Z Grmade in drugih hribov, kjer je sneg silno hitro kopnel, 60 drugače ponižni potočki in studenčki drveli nizdol v ravnino kot besni hudourniki. Vsa ravan je bila kmalu na široko pod vodo. Divje deroče vode so na mnogih krajih začele odnašali skladovnice drv. Ljubljanica, ki je. do včeraj popoldne še vedno naraščala, je nosila 6 6eboj razna drva, tesan les in drugo navlako. Po visoki Ljubljanici 60 plavale bukove in borove cepanice. Na nekaterih krajih ob Gradaščici so ljudje nalovili mnogo lesa in so se na ta način preskrbeli z drvmi. Ljubljanica je pri Fužinah dosegla skoraj do 2 m nad normalo. V mestu je Ljubljanica dosegla izredno visoko stanje, tako visoko, kakršno je bilo leta 1933 ob jesenski povodnji, ko je pri trimostju podrla betonski podzidek. Gradaščica je pri Bo-kalcah 6ilno narasla in se na široko razlila po travnikih in njivah. Visoka je bila voda pri hidro-centrali na Bokalcah. Na nekaterih krajih je voda vdirala v bližnje hiše. Odnesla je mnogo plodne zemlje. Kakor nam kratko poročajo iz Ježice, je Sava zelo naraščala že na svečnico, nato pa še včeraj. S seboj je valila razno drevje in drva. Tudi razni Savini pritoki so strašno naglo naraščali in poplavljali polja. Tako hude zimske povodnji 60 pri na6 zelo redke. Najbrže bo 6edaj pritisnil mraz tako, da bodo po poljih razlite vode zmrznile. Letos je še velika potreba po naravnem ledu in bi mnogim prišlo prav, da bi nastopilo mrzlejše vreme, da bi se napravil še debel led, ki bi ga začeli sekati. Smo še daleč do 6V. Matije, ki je strokovnjak za led. (P icanoMani MapoJlzoAi Ko je papež zvedel, da ga mislijo odpeljati z Rima, je izrazil željo, naj bi ga pustili umreti v večnem mestu, in častnik, ki je imel nalogo zapreti papeža in je bil najbrž prepričan, da je tako bolan, da ne bo mogel vzdržati potovanja, je vendar velel: »Papež bo potoval, živ ali mrtevl« Iz Rima so tega enoinosemdesetletnega in nevarno bolnega starčka vlekli čez neprehodne Alpe, deloma peš, deloma v kočiji, do Valenze (Drome). Na potovanju so zelo surovo ravnali z njim, ker jih je dražilo, da so se povsod, kamor koli so prišli, od vseh strani stekali ljudje, da bi videli in pozdravili cerkvenega poglavarja ter prejeli blagoslov. V Valenzi so ga nastanili v mestni trdnjavi, kjer so imeli pod ključem v političnih zaporih dva in trideset duhovnikov, ti so goreče prosili, da bi jih predstavili papežu, toda niti videti ga niso smeli. Pij VI. je spričo svoje silne utrujenosti ter neznanskih telesnih in duševnih naporov umrl v francoskem jetništvu, zaprt v tej trdnjavi, v svojem dvainosemdesetem letu dne 29. avgusta 1799. Niti po njegovi smrt||_s6 sovražna jeza ni pomirila, tisto malo, kar je ostalo njegovega imetja, so prodali kot »narodno last«, njegovo truplo so sprva pustili nepokopano, potem pa so ga zaprli v svinčeno rakev in odnesli v neko zasebno hišo ter ga postavili v neko klet, polno ostudnih miši, ki so neprenehoma plesale okrog njegove krste ter jo od vseh strani ovohavale. (Dobro si zapomnimo ta dogodek, kajti pozneje se bomo še povrnili k njemul) Šele 30. decembra 1799, to se pravi 122 dni po papeževi smrti, je Napoleon podpisal odlok, ki je dovoljeval pokopati papeža na pokopališču ▼ Valenzi, toda poteklo je še mesec dni, preden so ga dne 30. januarja 1800 pokopali, šele leta 1802 pa so odpeljali truplo v Rim zraven apostolske grobnice. Tako bedno je v skrajni revščini kot jetnik svojih sovražnikov umrl tisti papež, ki so ga celo nekatoli,čani primerjali s Titom ter ga imenovali veselje človeškega rodu. Papcšlva m več! Ta vzklik so neprenehoma ponavljali sovražniki Cerkve prav od rimskih poganskih cesarjev pa do številnih kulturnih voditeljev v preteklem stoletju. Naj navedemo samo nekaj primerov izmed le-teh: Leopold Ranke, znameniti nemški zgodovinar, je že v prvi izdaji svoje »Papeške zgodovine« (ki je dosegla vsej deset izdaj) pokopal papeštvo, se v uvodu za peto izdajo opravičuje, da sc drzne ukvarjati s papeštvom, »kajti časi papeške oblasti so minili«. Toda, ko se je štirideset let pozneje pripravljal za šesto izdajo svojega dela, je brez ovinkov priznal, da se je bil zmotil, saj pravi: »Ne morem si prikrivati, da jc nastopilo novo razdobje papeža.« Še zanimivejša je sodba, ki jo je izrekel Carlyle (rojen je bil isto leto kakor Ranke) v prvi izdaji svoje knjige »O junakih«: »Papeštvo lahko gradi nove cerkvej naj kar počne, kar se mu zljubi, toda papeštvo ne bo moglo več vzcveteti, kakor tudi ne more poganstvo, ki vendar tudi še životari v nekaterih deželah. S temi stvarmi je res prav tako kakor z morskim valovanjem: vidite val, ki se ziblje sem in tja po morskem obrežju, a nekaj minut ne bi mogli povedati, kam se premika, toda vrnite se čez pol ure gledat, kje ga je bilo konec... Poglejte čez pol stoletja, kje se je končalo vaše papeštvol O, če naša Evropa ne bi imela druge, hujše nevarnosti kakor to, da bi doživela ponovno vzcvetenje ubogega starega papežal« Ferdinand Gregorovius takole začenja uvod v svoje delo o »Papeških grobnicah«: »Prišel bo čas, ko bodo papeške grobnice prav tako znamenite, kakor so danes sohe in kipi rimskih cesarjev, tedaj namreč ne bo več papeževi« Ob tej priložnosti se ne morem vzdržati, da ne bi navedel iz Pester Lloyda, madžarskega časnika v nemščini, z dne 10. iebru-1 arja 1878 tele besede, ki jih je narekovala neka zelo pomembna osebnost; »V prihodnje bo tisti, ki bo sedel na papeškem stolu, samo še rimski duhovnik.« Nekako tako je bil prepričan tudi Napoleon. Že 19. februarja 1797 je pisal direktoriju: »Prepričan sem, da si Rim ne bo več opomogel. Staro kolesje bo samo razpadlo.« Po smrti Pija VI. ni sodil samo Napoleon, ampak vsa Francija, da je papeštva konec. Delavec, ki je zaprl krsto Pija VI., je vzkliknil: »Umrl je zadnji papeži« — Papeštva je konec, konec katoliške cerkvel« so začeli trobentati brezverci. Napoleon pa je zadovoljno rekel: »Tiare ni več.« Celo pobožni verniki so se začeli spraševati: Kje neki je Kristus? Le kako je mogel Bog dovoliti take stvari? Prav redki so bili, ki so se utolažili ob spominu, da je Jezus pomiril vihar na morju in da je pri tem rekel: »Ti si Peter — Skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Prav pa so imeli angleški katoličani, ki so po svojih cerkvah neprenehoma prepevali: , Krone in prestoli se rode, gredo, Petrovo kraljestvo le na veke bo. Pij VI. je bil res mrtev, nikakor pa ni bil mrtev tudi papeži Bonaparte sc pogaja s papežem, a ga prevara. Na vsem lepem je Napoleona in z njim vse tiste, ki so mislili, da je papeška ustanova že dokončno pokopana, presenetilo sporočilo, da si je nov papež, Pij VII., posadil tiaro. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je bil apostolski sedež že šest mesecev in štirinajst dni prazen. Medtem pa so v Benetkah, ki so se vrnile pod avstrijsko ccsarstvo dne 14. maicfa 1800 izvolili za papeža kardinala Barnaba iz plemiške rodovine Chiaramontijev, imolskega škofa, ki si je nAlel ime svojega prednika. Dne 20. maja je novi papež razglasil krščanskemu svetu, da je bil izvoljen za naslednika svetega Petra, dne 3. julija pa je prišel med silnim navdušenjem ljudstva t rečno mesto Rim. TOMAŽIČ-BERANEK y Pripravimo se na prvo soboto I To njeno jezikanje in srepo motrenje mu je že presedalo. »Ti lahko veliš: pripelji ju živa ali mrtva! Toda storiti to je težje. Lepo mi ti, stara, povej, kako bi ju naj privedel nazaj, če ju sploh niti videl nisem? To ti meni povej!« se je nahršil. »Si li koga srečal?« ga je izpraševala in skušala. »Nikogar nisem srečal. Le ob cestnem ovinku sem videl nekega zidarja, ki je slikal belo kapelico!« 66. »Saj sem ti že rekla, da si za nič! Oni zidar jo bil ugrabljeni grofič, ona kapelica pa najina hči!« je kričala. »Kako bi naj jaz bil to vedel? Slikrja sem še bil vprašal, če ju je morda videl, a je dejal, da ne!« se je čarovnik branil. »Če bi bil od kapelice odkrušil le malo ometa .in sc z njim dotaknil onega slikarja, pa bi ju bil imel! — Zdaj pa sc kar pri priči obrni in za njima!« mu je velela. Iz vasovanja med ribniškimi predicami in življenja naših prevžHkarjsv Nobene druge da noče v hišo kot njo, kajti ni je večje nesreče, kot če gospodinja ne zna lepo presti. To ima za posledico, da 60 rjuhe trde in hrapave, hlače žulijo, srajce ribajo itd.; tako je modroval Neštetokrat ste že islišali, razpravljali in brali o naših starih materah — predicah. Tudi 6am sem na tem mestu že omenil in poudaril, kako »obraj-tane« so bile njega dni terice, ko 60 pripravljale, kodelje za na preslico in predice, ko so prišle v hišo e kolovratom pod pazduho. Ob dolgih zimskih večerih, ko so se na oknih delale ledene rože vseh mogočih oblik, ko pod oknom nisi slišal korakov mimoidočih, pač pa samo škripanje »6tric uic...«. tedaj je bilo najprijetneje zavetje v hiši za široko kmečko pečjo, v kateri ie gorel velik panj —-žarišče zadostnega števila Talorij, da je mogla peč izžarevati tisto blagodejno toploto, ki sem jo že tolikokrat pogrešal. Iz vaškega zvonika, samozavestno bdečega nad hišami, se je razlegel glas malega zvona, potem srednjega in za njim še velikega. Mežnar je zvonil »Ave Marijo«. Nocoj je bil hitro opravil, ker ga je zeblo v roke. Po dolini se, je razlil večerni mir. Zajci so prišli iz 6Vojih skrivališč in ubrali vsakdanjo pot proti kozolcem. Taka 6lika idiličnega vaškega življenja 6e ponavlja z malimi sprembami vse zimske dni. Večer je enak večeru in ničesar ni, kar bi moglo spremeniti ali motiti to ubranost. »Uh, kmal’ b’ m’ blu z e nuhte, zjašlu, toku je 6trpjenu«, je rekla teta Polona, ko je 6topila v hišo in postavita kolovrat za vrata ter si meja mrzle roke. Hitela se je pozdravljati z gospodinjo in ostalimi predicami, ki 60 bile povabljene na prejo. V oči jo je bodla svetloba velike, svetilke, obešene nad belo javorjevo mizo, ki je bila založena s kodeljami, a se je kmalu privadila. Postavila je svoj kolovrat med dekleta in hudomušno pomežiknila sosedovi Francki, kar naj bi nadomestilo vprašanje, če jo sprejmejo medse. Živahno kramljanje je napolnilo izbo. Vretena kolovratov 60 brnela. Živa sila predičinih nog je v enakomernem taktu poganjala ročice. Urne roke 60 pridno iztezale lanena vlakna iz kodelje na preslici, jih uravnavale in spuščale na tuljavo. Stari očka je sedel na zapečku. Toplota je dobro dela njegovim starim kostem. Napovedoval je spremembo vremena, kajti že dolgo ga ni tako močno trgalo po udih. Maček je zadovoljno predel in vlekel dreto poleg njega. Oče je gledal zdaj predice, zdaj mu je hotel pogled pohiteti skozi zaledenelo okno. Trpko čustvo ga je obšlo ob zavesti. da je 6am in da 60 mu v jeseni življenja živali najzvestejši prijatelji. Otroci so 6e razkropili po svetu; najstarejši gospodari na domu — prepustil mu je grunt. Sam se je umaknil v kot. O, da bi ne bil storil tega nikdar! Zdaj mu snaha preštete vsak grižljaj in zalogaj — njemu, ki je s trudom in znojem prigaral toliko, da je dokupil štiri najboljše njive, in preskrbel sedmero otrok. mi mislimi. Morda pride 606edov Gregor, z njim se kaj pomeniva. Ura nad vrati je odbila devet. Ta zvok zvonca mu je tako znan, da bi ga 6lišal v najbolj oddaljen kraj na 6vetu. Poslušal ga je. v dneh, ko je pripeljal brhko Mlinarjevo Micko v hišo; poslušal ga je. ko 60 jo odnesli pogrebci iz nje; posluša ga zdaj, ko mu bije zadnje ure njegovega življenja... Tako na tihem trpe te dobre duše riaših očancev in malokdo najde zanje toplo besedo, češ, saj jim zadostuje pipa tobaka in topel zapeček. Če že ne morem do njih, naj jim V6aj vnuček ali vnukinja prečitata te vrstice ter 6i jih obenem dobro zapomnita, kajti še vedno velja postava zapisana na kamniti plošči: »Spoštuj očeta...« Predice so postajale glasnejše. Brnenje kolovratov je bilo vedno manj slišno; ko so pa vstopili vaški fantje, med katerimi je bil tudi sosedov Gregor, je naj>olnil hišo dah brezskrbne mladosti in razposajenosti. Na vasi je še danes ohranjena lepa navada, da z veseljem sprejmejo vsakega vasovalca; če je pevec ali ima »jx>d kapo« polno pristnih domislic, je še bolj dobrodošel. Tak je bil Gregor, ko je bil v cvetu mladosti. Navihan, kakor je bil, je skočil k 6taremu Tomažu na klop in ga kaj kmalu 6pravil v dobro voljo. Od njega 6e je obrnil k rdečelični Francki ter ji snel vrvico 6 kolesa. Ona je pravkar prestavljala kaveljčke na perotih, a je kljub temu opazila Gregorjevo nagajivost. Lica 60 ji še bolj jrordela, ne zato da bi bila jezna na fanta; oh n el saj sta 6e dobro razumela, pač pa ji odslej sosede ne bodo dale miru. Hitela je popravljati vrvico, da bi tako prikrila zadrego; a očem kovačevega študenta ni ostalo nič prikritega. Stopil je k njima in zapel: »Deklič ne jezi se, saj 6toril tvoj to dečko je...« Ni jima preostalo drugega, kot da jo je Gregor vzel v zaščito ter jo pohvalil, češ. kako enakomerno in tanko nit prede. razgreti vasovalec. Se in še bi bil govoril Gregor, če bi ga ne bil kovačev potegnil za rokav in povedel 6 6eboj za mizo. Zapeli 60 nekaj okroglin, šaljivih in tudi zbadljivih. Če bi ne bila na mizi tako visoka kopica kodelj, ki jih je ločila od deklet kot nekak obrambni zid, bi bilo marsikateremu priletelo kaj trdega v »bučo«. »Samu z’jate;« je botra Polona pokarala fante. »Čakte, vam bom hrnal’ zevezala jezike!« Prinesla je »motovila« (priprava za navijanje niti) in ročno podala vsakemu jx> eno vreteno. »Toku, zdaj pa Tpu nevijajte v štrenje; gljedte gor, če m’ le kaj zmejšate! Tiilku vam povem, de. če ne bo prau-dansku nerejanu, boste še enkrat nevijal’ nezaj ne vretjema...!« Fantje so jo ubogali in se pridno lotiti dela. Prazna vretena so vračali predicatn in dobivali v zameno — iaolna. To menjavanje je trajalo pozno v noč, med kramljanjem, petjem in zardevanjem deklet. Kodelje, pripravljene za ta večer, 60 bile, pošle. Predice so stresle pezdirje iz predpasnikov in postavile kolovrate k steni. Preden so 6i voščili lahko noč, jih je hišna gospodinja jx>gostila jx> stari navadi s toplimi ocvirki na 6vežem koruznem kruhu in suhimi krhlji. Gospodar ni hotel zaostajati za njo. Postavil je na mizo polovnjak jabolčnika. Vsem 60 -se še bolj razvezali jeziki. Pijača je, posebno prijala predicam, da so poplaknile prah po grlu, ki jih je oviral pri petju. Tako so minevali večeri ob preji. Naj veljajo obujeni 6pomini zlasti vam ženke in dekliči iz naše doline. Torej poslušajte! V vsaki hiši naj 6pet zabrni kolovrat, ne samo zaradi ohranitve tradicionalne družabnosti, za katero so imeli naši »6tari« mnogo več smisla kot mi, pač pa zlasti iz avtarkičnega ozira. Vem, da ne veste več, kako prijetno je spati na hodni rjuhi — zato spomladi nikar v februarju! Zadoščujmo Marijinemu srcu! Udeležba vernikov pri obhajanju zadostil-ne pobožnosti petih prvih sobot na prvo soboto v januarju — kukor kažejo poročila iz raznih krajev — je bila povsod nenavadno velika. Nekateri kraji pa so naša obvestila — tudi po časopisih — tako pozno prejeli, da se niso mogli odzvati vabilu g. škofa tuko kot bi se radi. Zato pa: kdor še n i začel te pobožnosti v januarju, naj jo začne v februarju in jo bo zaključil v juniju_ mesecu. Mislimo že sedaj na priprave za posvetitve, ki bodo po vseh farah v maju mesecu. V teh mesecih sc duhovno pripravimo — da bodo farne posvetitve imele pravo vrednost pri Mariji, Kraljici Slovencev! # Nov ponatis knjižic »Sporočilo iz Fatime« je izšel. Knjižice kakor tudi pridige in vse drugo gradivo za pobožnost petih prvih sobot dobite oz. lahko naročite na naslov: Pripravljalni odbor petih prvih sobot. Pisarna K. A., Pred škofijo 1, Ljubljana. aj vam ne bo žal petelina ali jarčke, 6 katero boste pogostile, terice v jeseni in peharjev suhih hrušk in krhljev, ki jih boste 6tresle ob preji na mizo! — Ribničan. Prihodnjo nedeljo so na spredli tele tekmo (v A razredu); Triestina ; Vicenza, Fiorentina : Milano, Roma ; Venezia, Genova : Torino, Juventus : Liguria, Livorno : Atalanta, Ambrosiana : Lazio, Bari: Bologna. Ljubljana Koledar Četrtek 4. februarja: Anare] Korsini, škof; Raban Maurus, škof; Evtihij, mučenec. Obvestila Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koinotar, Vič, Tržaška cesta 48. Pojasnilo. Nevšečnosti, ki je nastala glede začetka torkove predstave »Zemlja smehljaja«, je kriv nesporazum glede praznovanja svečnice. Občinstvo prosimo blagohotnega upoštevanja. Frančiškanski oder. V nedel jo, 7. februarja, ob 5 jropoldne ponovitev zabavne burke »Svo-jeglavček«, katero je prevedel Jaka špicer. — Igra je preteklo nedeljo doživela izreden uspeh in je bila Frančiškanska dvorana nabito potna. Zanimanje za igro je izredno, zato si preskrbite vstopnice pravočasno v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni Frančiškanske dvorane. Spored vokalnega in instrumentalnega koncerta, ki bo v petek ob 17.30 je sledeč: Verdi: Moč usode — uvertura, Puccini: Tosca — arija »Ko zvezde so 6ijale«, Thomas: Mignon: Li poznaš bajni kraj?, Giordano: Andre Chenier: Sovražnik domovine..., Puccini: Butterfly: Daleč kraj obzorja..., Bagnoli: Pesem op. 13., za tenor, Rossini: Seviljski brivec — kavatina, Boito: Mefistofeles: V prošli noči..., Saint Saens: Samson in Dalila: Ljubavni vzdih, Verdi: Rigoletto — duet: Bellini: Norma — uvertura, Ponchielli: Gioconda: Morje in zemlja..., Donizetti: Favoritinja: O, moj Fernendo..., Verdi: Ples v maskah — Bil si ti..., Cilea: Adrijana Le-couvreur: Cvetice uboge..., Puccini: La Boheme: Ledena je ročica..., Catalini: Wally: Tedaj odhajam v daljo..., Verdi: Othello: Čredo, Bizet: Car-men: Habanera, Verdi: Rigoletto — kvartet. Sodelujejo: Ksenija Vidalijeva, 6opran, Elza Karlov-čeva, mezzosopran, Giuseppe Taddei, bariton, Giorgio Seinbri, tenor, ter operni orkester pod vodstvom dirigenta D. Zebreta. Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozarja vse davkoplačevalce, da je edino pravilen in veljaven način plačevanju davkov |)otom poštnih položnic ozir. nejx>sredno pri blagajni davčne uprave. Nedopustno pa je jilačevunje davkov v roke davčnih izvrševalcev. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 4. februarja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek. Petek, 5. febr. ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 6. februarja ob 17.30: »Veliki mož«. Red A. Nedelja, 7. februarja ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska igra. Zadnjikrat. Čepe od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven«. Cene od 15 lir navzdol. Opera: Četrtek, 4. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Red B. Petek, 5. februarja ob 17.30: Veliki vokalni in instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol. C. Cenzato: »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih Osebe: Serena — Danilova, Fabrizio — Nakrst, Elena — V. Juvanova, Ana — Na-blocka, Agno — Gregorin, Alisa — J. Boltarjeva, Cortini — Peček, Antonelli — BrezigaT. Režiser: prof. O. Še6t. Scenograf: inž. D. Franz. ROKODELSKI ODER Nedelja, 7. februarja ob 5 joopoldne: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno. Edgar Wallace: 10 Zahar s krinko »Ti si mi pa lep norček!« je rekla Lola in pri tom nemarno zazdehnila. »Kaj se naj s tako stvarjo povrhu tudi še ponašam?« brady . sem ter tja. Zaslišala sta slaboten znak E ew Brady je znova začel korakati zvonca in Lew je pogledal Lolo. Ona jo prikimala, se dvignila s svojega naslonjača, popravila blazinice ter 6C znova pogreznila vanj. »Odpri vrata!« je rekla. Mož je ubogal ter .šel proti vratom. Nato je vstopil Ray Bennett urnih korakov, se priklonil Loli ter ji poljubil roko. Prihajam jvozno, kajne? Stari John-K°n nie je zadržal še dolgo potem, ko vsi ostali uradniki odšli iz pi- so sarn. Oh, kako krasen salon je to! Nisem niti malo mislil, da živiš v taao razkošnem stanovanju, Lola!« »Ali poznaš Lewa Brady-a?« i- JV)!’ je smehljaje prikimal. Bližina .jubljene Lole mu je izredno prijala m na 'licih mu je bilo lahko brati src-Y> in zadovoljstvo. Tako je bil srečen, 3 i Bradyjeva prisotnost ni niti malo motila. že dolgo je vedel, da obstajajo med Lolo in njim neke trgovske zveze. - »Torej obravnavajmo sedaj tvoj čudoviti načrt!« je rekel, potemi ko ga je Lola povabila, naj sc vsede zraven nje. »Ali ve Brady, o čem je beseda?« »To je njegova zamisel,« je ljubko odvrnila. »On vedno premišljuje o dobrih poslih, ampak večinoma za druge ljudi, ne za sebe.« »Da, da, to je moja slabost,« je rekel Lew skromno. »Seveda še ne vem, če boste sporazumni z mojim načrtom. Jaz bi sam prevzel to stvar, amj»ak imam prav zdaj izredno mnogo dela, Ali vam je Ix>la že vse potankosti točno razložila?« Ray je prikimal. »Skoraj ne morem verjeti,« je rekel. »Menil sem, da je kaj takega mogoče le v časopisih in romanih. Lola mi je pripovedovala o tajnem agentu, ki ga misli japonska vlada namestiti v Londonu. — Zaradi tega potrebuje osebo, ki ni v diplomatskem svetu znana, ter bi jo 'ahko vsak čas, če bi kaj prisilo na dan, zatajila in izjavila, da nima s to osebo prav nobenih zvez ter da nima o njej nobenega pojma. Toda v čem bo moja delavnost in kakšen bo moj delokrog?« »Tega še ne vem,« ie rekel Lew ki-maje z glavo. »V kolikor sem obveščen, nimate za enkrat nobenega drugega dela ko čakati. Morda vas bodo jvotrebovali, da boste izvedeli nekatere podrobnosti, ki 6e dogajajo v diplomat- skem svetu. To pa, kar mi ne ugaja pri celli stvari — na to vas moram opozoriti — je, da boste morali živeti dvojno življenje. Nihče ne sme zvedeti, da ste nameščeni pri starem Mait-landu. Morali sj boste vzdeti drugo ime, svojo domače posle pa tako urediti, da tega nihče ne bo opazil in da ne bo nikomur vsa stvar niti od daleč kaj sumljiva.« »Kaj takega mi ne bo težko,« je menil Ray. »Oče je že itak večkrat omenil, da bi bilo dobro in potrebno, če bi si vzel v mestu kako sobo v podnajem. Češ da je zame vsakodnevno potovanje v lTorshain in nazaj predrago, pu tudi preveč me utruja. O tem sem razjrravljal z njim zadnjo soboto, in če kdaj pridem predenj že z dejstvom. gotovo ne bo imel nič proti. Vsako soboto popoldne pa se bom odpeljal domov, tako da bom že čez nedeljo pri svojih. V ostalem pa, kaj bo moje delo in komu bom dajal poročila?« Lola je počasi vstala in se mu približala. »Ubogi mladenič,« se je norčevala, »imeti lepo stanovanje in biti vedno v moji bližini tor^ me vsak dan videti; ali ti to povzroča take skrbi?« Gospod Maitland se poda na vsakodnevno nakupovanje. Eldorska ulica ie ena tistih tisočerih umazanih uJic lonoonskega predmestja, ki obkrožajo to veliko mesto. Predstavljajmo si dve vrsti hiš, postavljenih ob obeh straneh ulice, ki so zelo skromno razsvetljene z majhnimi ru-meniipi lučmi. Vsaka teh hiš ima železno ograjo in prav tako železna vrata. V prvem nadstropju ene izmed hiš 6ta dve popolnoma enaki okni. Ob deveti uri zvečer je korakal gospod Maitland v najhujšem nalivu po Lldorski cesti. Žive duše ni bilo zunaj. Večerno rodbinsko življenje se navadno ob tej večerni uri odigrava v kuhinji. Kuhinjska okna pa gledajo običajno na dvoriščno stran. Le iz hiše številka 193 seva pramen svetlobe. Tega jutra so prinesli dnevniki podatke o uspeli špekulaciji Maitlando-ve banke, ki mu bo prinesla skoraj cel milijon čistega dobička. Lastnik takega jiodjetja pa živi v takile umazaniji! Medtem ko je Elk stal pred hišo, je luč nenadoma ugasnila in slišati je bilo, kakor da se nekdo približuje izhodu. Toliko časa je še imel, da se je hitro skril v senco nasproti stoječe hiše, ko so se vrata odprla in dve osebi sta stopili na cesto. Bila sta Maitland in stara žena, ki jo je Elk že prej videl. Ona je nosila torbo, spleteno iz bičja. Elk je bil prepričan, da gresta nakupovat razna Živila, saj je bila sobota in Elk je videl v glavni ulici, da so trgovine še odprte. Elk je čakal, da sta stara izginila za vogalom in na mah sklenil, da z zadnje strani čez dvorišče pride v hišo. Zaradi tega je šel do prvega vogala, obšel cel blok Hiš ter dospel do hišnega dvorišča. Čeprav jo mudil, da bo dvorišče polno najrazličnejše ropotije, ki ga bo v preiskovanju ovirala, je bilo to prazno ter je tako neovirano j>rišel do vrat, ki z dvoriščne straui vodijo v hišo. Vrata so bila zaklenje- na; vendar pa je Elk takoj ugotovil, da niso zapahnjena. Vzel je iz žepa šop ključev in vi triko v in poiskal pri- mernega. V kratkem času so bila vrata odprta. Najprej je prišel v neke vrste umivalnico,stopil skozi naslednjo vrata ter po hodniku prišel v solx>, v kateri je prej e ceste videl goreti luč, Ta soba je bila opremljena borno, naravnost beraško. Naslonjač zraven peči je imel polomljena peresa, ki so trtela^ skozi blago. V drugem kotu je stala še nepospravljena jvostelja z u-mazanim perilom. Na sredi sobe je bila miza, ki jo je pokrivala raztrgana krpa, vsa polna madežev. Na njej je bilo nekaj knjig in listov jw>pisanegn papirja. Nerodna, otroška pisava je dala Elku takoj misliti, da je to pisal otrok. Elk je čital radovedno tole: »Mož ima psa. — Mož pokliče psa in pes lajn.« Bilo je še več listov s stavki take vrste. Knjige, ki so bile na mizi, so bile pravljice in učbeniki za ljudsko šolo. Elk se je ozrl naokoli in zagledal v kotu star, jmlomljen cenen gramofon in na omari nekaj močno izrabljenih gramofonskih plošč. Nameni angleške propagande v Italiji Mislili so, da bodo italijansko ljudstvo odtrgali od Duceja, dosegli pa so prav nasprotno S Rim, 4. februarja, s. Velja ponatisniti članek, i ki ga jo v listu »Sphere« poslal njegov dopisnik iz Londona in mu dal naslov »Nameni naše propagande v Italiji«. Članek so glasi dobesedno takole: Oeividno je, da ima naša propaganda namen, odtrgati italijansko ljudstvo od fašizma. Upali smo, da bo to mogočo dosefi, in smo skušali pri-raviti Italijane do tega, da bi se uprli Duceju. ri izvajanju takšne naše politiko prepričevanja so naši državniki in naši propagandisti po radiu in po tisku ter na svojih razgovorih govorili o ilalijanskem narodu mnogo mesecev tako, kakor o brezpomembni vojaški sili, kakor o plašljivem narodu, ki ga je navdal preplah in čigar bojni duh bo v bodoče spričo bombardiranja in groženj X bombami že bolj padel. Priznamo, da so Italijani sposobno in umetniško ljudstvo, na splošno ljudstvo na spoštovanja vredni stopnji omike. Toda, ali je naša politika aanikavanja^ da bi bili Italijani kreposten in korajžen narod, kaj koristila? Zdi se mi dovolj jasno, da ne. Ne morem se spomniti nobenega plemena, nobenega posameznega Človeka, ki ne bi odgovoril, če je kdo skušal zbijati šale na račun njegove korajže in njegove krepostnosti, z velikim, četudi slučajno divjim prizadevanjem, da bi pokazal te svojo vrline, in ki ne bi strnil svojih vrst za dosego tega svojega namena. V prejšnjih časih sem 6i večkrat drznil trditi (bili s=o to časi, ko sem preveč mislil, da imam pravico do pravične kritike), da letalski napadi niso omajali sovražniku bojnega duha, pač pa,. da se je v tej vojni večkrat izkazalo, da so zelo pogosto naleteli na kakor beton trdno narodno skupnost. Letalski napadi so italijanskemu ljudstvu vlili še večjega poguma in vztrajnosti. A pri tem svojem pisanju se nočem baviti z ozirom na korajžo in kreposti Italijanov. Dejstva preteklih tednov so ovrgla moje mnenje. Dosežen jo bil vprav nasproten učinek, kakor pa smo želeli. Zdi se mi, da so naše duhovite šale samo dvignile moralo Italijanov ter imele za posledico, da so se njihove vrste še lx>lj strnile. Naša politika je brez dvoma koristila Mussoliniju. Izkoristil jo je v svoji veliki spretnosti ter dal nekaj bistrih odgovorov, ki so služili svojemu namenu dokaj bolje kakor pa naše trditve. Nalašč se je izognil vprašanju »taktnosti«. Ta tekma, kdo bo vrgel več blata na vodilne osebnosti, je žalostno poglavje vojne zgodovine. A s to stvarjo je danes že tako daleč, da se na tej poti ni mogočo več ustaviti. Pa vendar mi vsi vemo, da je treba znova prinesti čast v mednarodne odnošaje, in sicer prej, preden je mogoče zmagati in ohraniti mir. Vprašanje o tem, kakšno smer je treba ubrati pri svoji psropagandi, ostane še vedno predmet pravične presoje. Po mojem mnenju ne bomo vzeli Italijanom korajže in njihovih kreposti. In če je še več takšnih, ki tako mislijo, kakor mislim jaz, ali ne bi bilo dobro, če bi skušali prepričati naše zastopnike oblasti, ki 6krbe za propagando, da bi svoje dosedanje mnenje ue-nekoliko popravili. HENRIK S1ENK1EW1CZ ROMAN V SLIKAH švicarski glas o nadaljnjih I ukrepih za totalno mobilizacijo v Italiji Bern, 3. febr. s. iBasler Nachrichten« prinašajo od svojega poročevalca iz Rima članek pod naslovom »Nadaljnji ukrepi za totalno mobilizacijo v Italiji«. Člankar med drugim piše, da storjeni ukrepi, ki se nanašajo na nadomestitev moških delovnih sil z ženskimi tam, kjer ne gre za kakšno izredno važno delo, dajejo italijanskemu časopisju priliko poudariti, da »je treba mobilizirati vse narodovo sile za zmago«. Doslej še ni bilo potrebno razširiti takšnih ukrepov na vse prebivalstvo, a ker zdaj vojna zavzema vedno večji razmah, jo postalo potrebno, da se začno izvajali načrti, ki so bili sprejeti že v trenutku, ko je Italija šla v vojno. Omenjeni časopis končuje svoja izvajanja takole: »Italija, ki jo v vojni dve leti in pol, pošilja v boj nove sveže moči. Sovražnik si ne sme delati nobenih utvar. Tvarni viri Italije so mnogo večji, kakor pa sovražnik misli, njena moralna sila pa je neomejena.« Bivši francoski politični in vojaški voditelji v skupni internaciji Pariz, 3. febr. s. Francoska vlada je sklenila Zapreti vse politične in vojaške .osebe bivših vlad na enem kraju. Internirali so jih v Avreux les Bainsu. Tu so zdaj bivši načelnik delavske zveze Leon Jouhaux, bivši ministrski predsednik Edvard Herriot, bivši podtajnik zunanjega ministrstva Campertier des Ribes, bivši podtajnik Vinnot, bivši načelnik kabineta Blum ter mnogi drugi politični možje. Popolna zaposlitev nemškega ženstva pri delu za državno obrambo Berlin, 3. februarja, s. V okviru združitve vseh sil nemškega naroda zavzemajo nemške žene eno prvih mest. Vse, od najnižje do najvišje družabne stopnje so se z navdušenjem odzvale oklicu, ki je bil nanje naslovljen, še večji pa bo v bodoče njihov prispevek, ki ga bodo dale s tem, da bodo zastavile vse svoje sile na vseh področjih narodne obrambe. Zvedelo se je res, da so pred kratkim mnogo žensk zaposlili pri lažjih delih v vojni industriji. Na tem delovnem področju je mnogo takš-šnih mest, ki-ne zahtevajo kakšnih posebnih telesnih mest, ki ne zahtevajo kakšnih posebnih teles-velikim uspehom znatno število žensk, v bodoče pa jih bodo še več. Prispevek, ki ga nemške ženske na ta način dajejo s svojim delom tudi na polju izdelovanja vojnega blaga, je toliko bolj občudovanja vreden, v kolikor je v sedanjem času to delovno področje življenjskega pomena. Veliki križi s kininom v Indiji Do začetka sedanje vojne je devet desetin vsega kinina prišlo z Jave Kinin velja za najstarejše zdravilo. Iznašla 6ta ga že leta 1820. Cavenuto in Pelleiter. Kilogram kinina je 6tal leta 1830. nič manj ko 1370 mark, do lota 1879. je padla cena na 410 in končno leta 1892. na 30 mark. Letno proizvodnjo lunina na svetu so leta 1899. cenili na 200.000 kg, do leta 1935. pa se je dvignila na približno COO.OOO kg. Ta pomembni zdravilni pripomoček proti malariji deluje slično kakor umetno narejeni atebrin, ki služi samo za zdravljenje akutne mrzlice. Proti tej spolni obliki je umetno narejeni plaernochin uspešen, če ga pa mešamo z atebrinom, je zelo učinkovit proti malariji. Krnim dobivajo 'vt. vejine skorje tako imenovanega skorjastega kimi novega drevesa, ki s svojimi ovalnimi listi in rdečimi ali rumenkasto belimi cveti uspeva na vzhodnem južnoameriškem pobočju Andov. Kininovo 6korjevo drevo raste predvsem na vlažnih tleh in r.a srednje toplih pobočjih v višini 1G00 do 2-100 metrov. Ta drevesa pa so na različne načine križali z drugimi, ki rastejo na primer na Ceylonu. Javi in v Prednji Indiji. Devet desetin celotne svetovne, pridelave kinina so do sedanje vojne pridelovali na Javi. Ko pa so Japonci zasedli nizozemske kolonije, so se znašle Združene države in Anglija pred skoraj nerešljivim vprašanjem, kako dobivati na drug na'-čin to dragoceno zdravilo. Na otoku Ceylonu raste drevo k in kom, iz katerega baje dobivajo dober kinin. Nekako pred letom dni, kakor poroča angleški list »DaLly Mail«, 60 poslali na otok nekega strokovnjaka, da preišče možnosti za povišanje proizvodnje kinina v posebno velikem obsegu. Njegovo delo je bilo, kakor kaže, ei stal kdo v njegovi bližini, bi lahko vedel, kaj mu roji po glavi. Pri fari je pozvonilo k maši. Jerneje se je odkril in odmolil svoj očenaš. * Nenadoma se je zopet zamislil. Nič ni slišal brenčečih čebel, ne Čutil vročega sonca, da se mu je pot nabiral v laseh. Bil je zaverovan v svoje misli. Da, zemljo jo ljubil že od nekdaj, a vendar ne zmeraj enako. Njegova ljubezen se je stopnjevala, in čo bi no preživel vsega, kar je, bi bila verjetno drugačna... Težko borbo je imel za grunt. Njegov oče je zapustil v testamentu, ki mu ga je sestavil tržki notar, grunt bratu, njega pa je hotel na 'kratko odpraviti. Brat se mu je na tihem smejal in mu strgal korenček, on pa je stisnil zobe in čakal... Stopil je do očeta. »Oče, grunt dajte meni! Kaj je bratu za zemljo! Prenaredite testament le A oče je ostal trdovraten. »Postava je, da dobi grunt najstarejši sin,« mu je v jezi odvrnil oče, ki je bil svoje dni še grajski tlačan tržke gospode, njihov zvesti suženj in spolnjevalec postav, izvitih iz trt, in ukazov. Ko je postal sam svoj gospodar, se ni nikdar počutil svobodnega; zmeraj je čutil oblast grajske gospode nad seboj. Postavo je spolnjeval natanko in to mu je bilo poglavitno. »Kaj postava, postava!« je vzrojil tedaj Boštjan. »Miha bo grunt zapil. Saj vidite, kako pije. Kakor žlampa! Sram mo je takega brata. In vi mu dajete še potuho. No, sram vas bodi!« »Kaj?< je zazijal oče. »Kar sem rekel, drži kot pribito.« »Smrkavec! Nevoščljivec!« »Nič nevoščljivec! Smrkavca pa pustite kar pri miru! Ste razumeli? Zadnjo besedo, oče! Daste grunt meni? Da aline? Zgodi se lahko, da bo zapil še vaše, kar imate, vaš izgovorjeni kot,< je pričel Boštjan bolj mirno. Oče se mu je nasmejal: »Ali ne veš kaj pravi postava? Kota ne more zapiti, ker je zapisan pred sodniki. Razumeš, teslo, pred sodniki. In kar zapišeš in si izgovoriš pred sodniki, velja kakor božja beseda na sodni dan. Mar boš ti mene učil, ti mladiček bosopeti? Kajpak, mladi ste in mislite, da ste že bogvekaj. Usraneti ste! Tfej!« sOče, vi in vaše postave! Samo to vam'rečem. Morda vam bo še žal za to. No, saj bomo videli. Torej ne daste?« Stari je trdno vztrajal: »No, ne in ne. Kar sem rekel, sem rekel. Odpravil sem oba. Kj«ga z grn«t«m, t*W* t 4«narj*m. Mar ta ni nič?« Za Ljudsko tiskarno t Ljubljani: Jo>e Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Urednik,: Mirko Javornik. — Kokopisin oe trapim«. — »Slo»en‘fej dom« Izhaja ob delavnikih ob 12. — Menečo« naročnina 11 lir, ta inozemstvo 20 lir, «-* Uredništvo; Kopitarjeva nlica 6, I1L nadstropje. ■—> Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana, — leleloa štev. 40 01 do 40 03. —. 1'udruinica; Novo me&io.