GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
lETO XIII., ŠT. 28 - CENA lt DIN PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA 1960
Prva selitev Iskre
Kranj, 13. februarja. Kot «mo že poročali, bo tovarna Iskra v Kranja postavljala nove
°brate v Novem mestu in Novi gorici. Danes je aacela prva »e-jrtev. Selil se je prvi ded momtaie n oddelka avtoellektrike. Tako Je tovarna Iskra postavila prve začetke velike tovarne v Šempetru Pri Gorici, ki bo v petih ali šestih •etih, kot predvidevajo perspektiv-01 »ač-rti, imela blizu 9 milijard dinarjev letne proizvodnje. Preden So Prvi oddelek nastajajoče tovariš preselili iz Kranja v Šempeter, 80 tamkajšnji delavci prišli na Prakso v Iskro, kjer so se popol-n°ma spoznali z delom. Preselitev So organizirali tako, da se bo že v Ponedeljek delo tega oddelka nadaljevalo nemoteno v novih prodorih. 4, c.
Zbori zavarovancev
v* radovljiški občini so biLi v Jeklih dneh zbori tavarovancev, ki Jih je sklicala SZDL. Člani skupščine OZSZ so eavarovancem °PisaIi delo in probleme zavoda in zdravstvenih domov, tolmačili so ^a^on o zavarovanju kmetijskih "Proizvajalcev in odgovarjali za-Varovancem na posamezna aktual-Da  vprašanja.   V Kamni
Ob načrtih za boljšo preskrbo prebivalstva
Čez leto dni na Jesenicah
končno dovolj mleka - Od kod še 60 milijonov din za posestva na Bledu in v Poljčah?
Težave s preskrbo na Jesenicah so menda prav tako stare kot sama železarna. Predvsem zadnja leta je bilo v zvezi s tem precej upravičenih pritožb, »lasti glede preskrbe z mesom, zelenjavo in z mlekom.
gorici
ncovem,  Kropi in  Podnarbu sc bi'i zbo 9- feb
so
ri zavarovancev v sredo, ruarja. V Podnartu to Kropi
2e nekaj let je tega, bat posvečajo posebno skrb kmetijstvu, se pravi, izboljšanju preskrbe industrijskih središč. To je močno poudarjeno tudi v letošnjem družbenem načrtu.
Jesenice naj bi se za preskrbo svojega trga usmerjale pretežno na bližnjo okolico. Kakšne tso potrebe, načrti, stvarni izgledi in možnosti? O tem smo povpraševali •sem in tja po Jesenicah, za tem tudi Kmetijsko posestvo Poljče, Kmetijsko posestvo Bled in končno še Okrajno poslovno zvezo v Kranju.
Najtežavnejša je preskrba Jesenic s potrebnimi količinami mlekn. Doslej so mleko dobival! s Tolminskega, razmišljali pa so tudi o tem, da bi mleko dovažali iz Kranja. V zadnjem času pa je prišlo do možnosti, da se bo jeseniški trg lahko osamosvojil in dobival dovolj mleka iz neposredne okolice — iz kmetijskih posestev Poljče in Bled. To bo že čez leto dni. Oskrba z mle-
^varovanci glede na naglo šir-  kom bo potem lahko rednejša in
Je,nJe  industrije,   prikazovali po-re°e po gradnji lastnih zdravstve-domov   in   po strokovnem travniškem kadru. C. R.
tudi zadostna.
Na Jesenicah porabijo dnevno okrog 4000 do 4500 litrov mleka. Tolikšne količine mleka pa bosta zagotovila   kmetijski   posestvu v
Poljčah in na Bledu, ki se bosta usmerili predvsem v pridelovanje mleka za potrošnike na Jesenicah. Načrt tudi predvideva, da bodo imeli na teh posestvih že prihodnja leto 450 krav, v perspektivi celo 600.
Seveda so za to potrebne najprej investicije. Sedanji načrti predvidevajo okrog 140 milijonov dinaT-jev investicij. Največ za posestvo Poljče. Nad 50 milijonov bodo potrebovali za osuševanje nekaterih površin in za nabavo najnujnejše mehanizacije itd. Osušili in izboljšali bodo okrog 300 ha travnikov m pašnikov. Potreben je tudi težji traktoT in kombajn za silažo, stroji za molžo itd. Za nakup 390 krav, in sicer 230 za posestvo v Poljčah ln 160 za posestvo pri Bledu, predvidevajo okrog 50 milijonov dinarjev. Hlevi so pravzaprav že v gradnji, živino pa bodo nakupovali postopoma.
Razen tega nameravajo nad Pod-vinom dokončno urediti sadovnjak. Težavna naloga v prihodnosti je tudi zagotoviti tamkajšnjim delavcem ustrezna stanovanja.
Sredstva za letošnje investicije «o le delno zagotovljena, dn to iz zveznih   in   republiških skladov.
Soudeležena pa bosta tudi okraj in občina. Za uresničitev tega načrta primanjkuje še kakih 60 milijonov dinarjev, ki jih bodo — tako upajo, prispevali delovni kolektivi, ki so pri tem zainteresirani in občina Jesenice.
-1. c.
ZIMSKA RAZGLEDNICA — Foto: Fr. Perdao
Občinska konferenca ZB v Kranju
Sodelovati v družbenih organih
pomembne naloga borcev pri uresničevanju njihovih načel
NOV DELOVNI ČAS
na Obč inskem ljudskem odboru v Kranju Stranke bodo sprejemali tudi popoldne
Kranj, 14. februarja. — Danes je bila v Kranju občinska konferenca Zveze borcev. Razen izvoljenih delegatov, članov odbora, predstavnikov družbenih in političnih organizacij in drugih gostov se je konference udeležil tudi član CK ZK Slovenije književnik Miško Kranjec in predsednik Okrajnega odbora ZB Ivan Bertoncelj.
Matija Suhadolnik je v poročilo o delu občinskega odbora govoril o delu komisij, o sodelovanju organizacij ZB pri raznih manifestacijah itd. Posebej pa je še poudaril vlogo borcev v organih družbenega upravljanja, kjer naj bi preživeli borci z aktivnim delom uresničevali načela, za katera so se borili. Pri tem je povedal nekaj značilnih podatkov iz ankete. Med 3734 borci NOB, kolikor jih je odgovarjalo na anketo, jih je
samoupravljanja,    96   v   organih  družbenimi  organizacijami na te-
družbenega samoupravljanja in 338 v raznih društvih in množičnih organizacijah. Prav tako je omenil, da je od 3734 anketiranih borcev le 1032 takih, ki so člani Zveze komunistov, in dejal, da bi bilo treba tesnejšega sodelovanja organizacij ZB z drugimi političnimi in
renu in obenem tudi, da se borci v večjem številu vključijo v aktivno delo pri razvoju družbenega upravljanja. — Precejšen del poročila je zajemal težave pri uveljavljanju pravic članov ZB, o stanovanjskih problemih članstva itd.
-1. c.
1 mine« io iliik n teti
Pretekli četrtek so se zbrali  temu pa so komunisti na kon-
komunisti tovarne »Inteks« v Kranju na letni konferenci. Na začetku so navzoči govorili o proizvodnih problemih in doseženih uspehih. Njihova tovarna je že lani, se pravi, v treh letih izpolnila petletni proizvod-
Ohčinski ljudski odbo r Kranj je na ločenih sejah obeh zborov v četrtek, 11. februarja sprejel tudi odlok o določitve delovnega časa upravnih organov občine.
del
tem odloku bo obvezni l°Vni čas za vse upravne or-£a«e Občinskega ljudskega od-2J* Kranj v ponedeljkih, tor-četrtkih in petkih od 7. do 2**e, v sredah od 7. do 12. in P°Poldne od 14. do 18. ure in v ^otah od 7. do 12. ure. Pred-Seđnik bo sprejemal stranke lc V Ponedeljkih od 8. do 13. ure,
Ostanek borcev v Iskri
V petek, 12. februarja, je bil J uPni sestanek aktiva članov ZB «2**?e  Kk!l1  v   Kranju. Njihov
' 1lv združuje približno 300 bor« . V' ki (skupno   rešujejo mnoge
'V'V(! članov,  kar   daje močno
Pobudo osnovnim organizadj&m *   'Tenu, kjer so ti borci vklju-
Judi letos — tako so med dni« sklenili na sestanku — se bo 7 °v aktiv zavzemal za pravilno ^Po'slov.Hijc borcev in za njiho-tVSl,vlransiko usposabljanje in ?*M>iiv«nje kvalifikacij. Vzpored-^° Pa bodo tudi v prihodnje skr-ce ' '■M stanovanja nekaterih bor-„ v in za uveljavljanje njihovih Pr*vic. -J. c.
Občinska konferenca ZB v Železnikih
*«k>*niki, 14. februarja.
&^*r*j je bila tu občinska kon-JJ*'** Zveze borcev. Delegabi so ftfcoriterenol zelo poudarjali povit ^'J619* U'V(*' javljanja pra-i borcev pri uveljavljanju de-<5|.Vt,<- dobe. Mnog« borci, zJosti v Ur0''4kih vas*«h namreč še nimajo ,J''ne <I,.lovne dobe i/. čvusa NOB.
podpredsednik v petkih od 9. do 12. ure in v sredah od 14. do 17. ure popoldne, tajnik pa v ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure in v sredah od 14. do 17. ure popoldne. Matični urad, prijavno-odjavna služba in oddelek za narodno obrambo bodo sprejemali stranke vsak dan od 9. do 12. ure, v sredah pa še od 14. do 17. ure popoldne, ostali oddelki pa v ponedeljkih in pet-
kih od 9. do 12.ure in v sredah od 14. do 17. ure popoldne, medtem ko bo vložišče sprejemalo vloge vsak dan v delovnem času.
Oba zbora Občinskega ljudskega odbora sta sprejela tudi sklep, da se Svetu za občo upravo in notranje zadeve naroča, da opozori vse ostale zavode in ustanove, ki imajo opravka s strankami, da prilagodijo svoje uradne ure občinski upravi oziroma tako, da bo v interesu državljanov in tudi v interesu same ustanove.
na primer le 731 v družbenih or- ni načrt. — Režijske stroške so ganih: 123 jih sodeluje v ljudskih lani znižali za 10 odstotkov, po-odiborih, 174 v organih delavskega   večali so dohodke itd. Kljub
Z ZASEDANJA DS »PLAMEN« V KROPI
V Januarju načrt proizvodnje presežen za t
V tovarni vijakov Plamen v Kropi je bilo v sredo, 10. februarja, redno zasedanje DS, ki so se ga udeležili tudi krajevni zdravnik dr. Kuhar, podpredsednik IO OZSZ podružnice Radovljica tov. Pavlin in upravnik tov. Svetozar Pezdič. Najprej so se pogovorili o problemih zdravstvenega zavarovanja in HTZ v okviru podjetja in ugotovili, da so se nesreče pri delu v zadnjih 5 letih zmanjšale za nad
100%. V letu 1955 so imeli 88 neagod pri delu, v letu 1959 pa la 41, Ln še te so bile lažjega značaja.
Nadalje je DS razpravljal o Jet-ni inventuri za leto 1959, o dopolnjenem pravilniku za nagrajevanje po enoti proizvoda, o reorganizaciji skladiščne službe, nadurnem delu, proizvodnji itd. Kljub lepim doseženim uspehom v januarju le tots, ko so operativni načrt presegli za nad 7 %, je DS v živahni razpravi kritično ocenil delo na posameznih delovnih mestih in zadolži! tehnično vodstvo, naj prouči in odstrani nekatere pomanjkljivosti, ki so v januarju negativno vplivale na proizvodnjo.
ferenci govorili tudi o posameznih slabostih, ki jih kaže vzrtajno odpravljati, da bi biLi njihovi uspehi še večji.
Največ pa so govorili o odnosih v kolektivu, o delavskem samoupravljanju in o ideloški vzgoja. V novi delavski svet, ki ga bodo volili to pomlad, s« komunisti sklenili izvoliti več mladih ljudi. Zlasti bodo skrbeli, d« bodo »birali ljudi, ki znajo in so pripravljeni tolmačiti delavcem sklepe samoupravnih organov in poslušati predloge svojih volivcev. V prihodnje bodo to zahtevali od članov delavskega aveta, zlasti pa od komunistov. Posameznim članom, ki bi n* imeli posluha za povezavo s kolektivom, bodo preko delavskega sveta odvzeli mandat.
Veliko so govorili, grajali im hvalili dosedanje delo pri ideološkem izpopolnjevanju komunistov, kakor tudi ostalih članov kolektiva. Zlasti so pri tem govorili o mladini. — Naj zadostuje samo podatek, da so sklenili v prihodnjih mesecih poslati na raane splošno izobraževalne tečaje Delavske univerze 200 članov tamkajšnje mladinske organizacije.
k. M.
XV. DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH
V ZNAMENJU SLABEGA VREMENA
Kranjska gora, 14. februarja. —
V petek se je pričelo v Kranjski gori 15. državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Prvi dan je bilo na sporedu tekmovanje v smuku. Peter Lakota z Jesenic, Majda An-kele iz Kranja in Fric Detiček iz Kranjske gore so v petek osvojili naslove prvakov. Pogoji za tekmovanje so bili zelo slabi. V petek je že zjutraj začelo snežiti v ■zgornjih in deževati v spodnjih legah vi Iranske proge. Prav zaradi tega so morali organizatorji start
du je bil veleslalom — se ni mnogo razlikoval od prvega. Lahko bi celo rekli, da je bil prava repriza smuka. Vreme je spet nagajalo, pa tudi Jeseničan Peter Lakot« je ponovil zmago v najprivlačnejši konkurenci — med člani. Še več, Kranjčan Janez Sumi je dosegel drugi najboljši čas, ker pa je egro-šll vratca, so ga diskvalificirali. Pri mladincih je bil spet najhitrejši Detiček, srečnejšo smučino pa ie imela v soboto Slavica Zupančičeva, ki si je »naposled« le pri-
smuku nekajkrat .preložiti, ker  borila državno prvenstvo. — Med
mladinkami pa je prvo mesto pripadlo domačinki Klofutarjevk
Jesenicami so letos spet osvojili  naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. To so potrdili z zmago nad Beogradom 7:0. Poročilo berite na 3. strani
je bilo treba sproti popravljati tekmovalno progo. Naposled so tekmovalci startali ob 12.31.
Zaradi goste megle je bila vidji-vost v zgornjem delu proge le kakih 10 metrov.
Drugi dan državnega prvenstva v alpskih disciplinah — na spore-
Danes, tretji dan državnega prvenstva, pa je bil na sporedu slalom prav teko za člane, članice, mladince in mladinke.
(Nadaljevanje na 3. strani)
MU
1  »GLAS GORENJSKE«
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA 196«
PABERKI PO SVETU
vse za zavezništvo
V Združenih državah Amerike so posneli film »Murenberg«. Film prikazuje nečloveške početje naciatov med drugo svetovno vojak©. Bdi naj bi opomin človeku, naj nikdar več ne dopusti, da bi se dogodile podobne stvari.
Toda brž so se oglasili posamezniki, med njimi James Fi-nucane, sekretar komiteja za povrnitev zaplenjenega nemškega premoženja, in protestirali proti predvajanju tega filma v Nemčiji. Predvajanje filma bi lahko Nemce spravilo v dvom glede doslednosti zapadnih za-veenikov, pravijo to ljudje.
Vse za zavezništvo!
razlikovanje
V ZDA izdajajo cele knjige in brošure ter revije, ki naj bi dokazale, da v Ameriki ni več rasnega razlikovanja in zapostavljanja.
Toda kljub bučni propagan-prizral, da so bile » v nekaterih ted vrhovni toZilec ZDA Roger Ročka. Razen tega je prejšnji te-sam priznal, da so bile »v nekaterih pokrajinah naše države prekršene ustavne pravice zaradi di nihče še ni pozabil Little pokrajinah naše države prekršene ustavne pravice zaradi rase in barve«. Zahteval je od Kongresa, naj nemudoma sprejme posebne zakonske predpise, ki naj zagotove vsem državljanom z ustavo zagotovljene pravice.
V času little ročka
Morda  naju  pa  takole  le ne bodo pustili v šolo
ODGOVOR
N3\v York Times je pred kratkim komentiral množične aretacije v Dominikanski republiki. Tamošnji diktator Truhil-lio je namreč v začetku tega OH ■ ca pozaprl okoli 1200 Do-minikancev, ki se niso strinjali z njegovo diktaturo. Ob tej priložnosti je list napisal tudi tole:
»Ta incident predstavlja vrhunec večletne budalaste tiranije.« Nato je apeliral, naj ZDA vendar že rečejo to »kar mislimo mi vsi«, namreč, da se s takim početjem ne strinjajo.
In odgovor je prišel prejšnji teder. 2000 ameriških vojakov je od šlo na »počitnice v Dominikansko republiko. Toda ne zrušili Truhillijovo diktaturo (to Je bilo vmešavanje v notranje zadeve druge suverene države!), marveč jo zaščititi.
ABC
iz naših krajev
SINDIKALNI OBČNI ZBORI V TOVARNI PLANIKA
Kranj, 14. februarja. — Pretekli teden so bSe v vseh sindikalnih pododborih v Planik* redne l«tae konference. O delu organizacij so povisod poročali predsedniki posameznih organizacij.
Največ so govorili o letnem oddihu članov, o vsklajevarrju tarifnega pravilnika, o preseganju norm, nadalje o delovni disciplini, o uvajanju tehničnih norm in o grupiranju dela, o razdelitvi presežka dohodov za leto 1959 itd. Ob zaključku vsake konference so udeleženci izivoltla delegate za redni letni občni zbor sindikalne podružnice v tovarni.     <     M. Dj.
PORAVNALNI SVET TUDI V GORICAH Gorice:
V četrtek, 11. februarja popoldan, Je poravnalni svet Gorice obravnaval prvi sporni primeT, ki mu je bil predložen v obravnavo. Po razpravi, ki je trajala poldrugo uro, so sporno zadevo rešili v zadovoljstvo obeh strank. Po dosedanjih izkušnjah imajo poravnalni sveti na podeželju več uspeha kot v mestih.
-aa
KULTURNO-DRUŽABNA
za  poživitev gorske straže
Sodelovali so tudi na paradi ob ntladimskem športnem dnevu. Za prihodnje- 30 sprejeli vrsto • pomembnih sklepov. Vso skrb bodo Pred kratkim so imeli člani posvetili splošni in strokovni Gorske straže, baze Kranj, svoj vzgoji.   Preštudirali  bodo  knjigo  drugi občni zbor. Baza gorske
Edvarda KaTdelja »Problemi socialistične politike na vasi«, pripravili se bodo na traktorske izpite, organizirali poučne ekskurzije, pritegnili v svojo (sredo še več mladincev in mladink itd. -an
MNOŽIČNI SESTANKI Jesenice:
Osnovne organizacije SZDL v jeseniški občini bodo v času od 15. do 19. februarja organizirale množične sestanke članstva, na katerih se bodo pogovorili o problematiki
straže, ki dela v okviru taborniškega odreda »Stražni ognji« iz Kranja, je bila ustanovljena pred dobrim letom. Člani — gorski stražarji so že lani po bližrjih gorah preprečevali trganje zaščitenih rastlin in po planinskih postajankah razobe-šali opozorilne lepake. — Ker so marsikje naletela na nperdvi-de zapreke, se bodo za letos še temeljiteje pripravili. Priredili bodo več predavanj. Gorskim zdravstvene službe an o socialnem   stražarjem bodo o zgodovini al-
zav«Tovan.ju. Predavanja pripravlja Občinski odboT SZDL skupno z Zavodom za socialno zavarovanje.
SVEČANOST V GLASBENI SOLI Kranj:
Po proslavi v Prešernovem gledališču, posvečeni spominu dr. Franceta Prešerna, so se člani pevskega zbora »France Prešeren« zbrali v Glasbeni šoii z namenom, da oživijo spomin na pesniška dela našega največjega poeta in še bolj utrdijo medsebojne vezi član-
pirizma, o gorski opremi, za« ščiti narave, o svojih izkušnjah in tako dalje predaval ikranj-ski aplinisti. z-r
KJjub temu, da sneg vse
bolj izginja, pionirji sank še niso zapustili Al***: »
Kaj bo za potrošnike
s Kmetijskega posestva Hrastje?
Na raznih sestankih in posvetovanjih, kadar je beseda o letošnjem
PRIREDITEV ZB TEREN \ CENTER   stva o™"1 i^eg^ zbora, ki s svojo  družbenem  načrtu,  je mnogo go-
aktivno dejavnostjo s ponosom no- vora o kmetijstvu. Letos naj bi si ime velikega pesnika. Po kraj- skušali čimbolj usposobiti kmetij-šem kulturnem »sporedu so najbolj  strvo za večjo tržno proizvodnjo.
KRANJ Kranj, 14. februarja
Krajevni odbor Zveze borcev terena Center Kranj je priredil sinoči v prostorih Doma JLA v Kranju kulturno,družabni večer. Sodelovali so člani dramske sekcije Svobode »France Prešeren« Kranj in oktet pevskega zbora »France Prešeren« pod vodstvom Petra Li-parja, ki je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi.
KONCERT GLASBENE ŠOLE V SKOFJI LOKI
Danes, v ponedeljek, 15. februarja popoldne ob 16. uri bo Glasbena šola iz Kranja priredila v dvorani DPD »Svoboda« v Škof ji Loki zanimiv koncert orkestra in solistov.
SKLEPI TERENSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV Primskovo:
Terenski odbor Zveze borcev NOV Primskovo je na minulem občnem zboru med drugim sklenil, da v letu 1960 dokončno uredi spominsko ploščo padlih borcev in talcev ter ostale partizanske grobove in tako ohrani spomin na veliki zgodovinski dogodek poznejšim rodovom. Razen tega bodo za Dan žena — 8. marec, nudili socialno šibkim ženam padlih borcev pomoč v taki ali drugačni obliki.
MLADI ZADRUŽNIKI V VOKLEM SO DELAVNI Voklo:
Minulega občnega zbora Aktiva Ladko Korošec in Janez Gašperšič. mladih zadružnikov v Voklem se  Šestdeset članski simfonični orke-
je razen 30 članov   tega   aktiva ,    .   .     . .          . . ...
1    . . .        ,.       .        , .     .. ster je izvajal samostojne točke in udeležilo tudi   vec predstavnikov
političnih in družbenih organizacij, soliste tudi spremljal. Nastopajoči
Na zboru so ugotovili, da so bili so bili deležni za izvajana dela
mladi zadružniki v Voklem delav- Verdija,   Cajkovskega, Puccinija,
ni  sai so na 30 arih zemlje pride- ,, „        ,      „     . .. m, saj a«                        iv Smetane,   Gounoda,   Rossinna in laili    5790 kg    semenskega krompirja, jeseni pa so zemljo pono.v- drugih, izrednega priznanja. — Tuno zasejali s pšenico Herkorn, ki di tokratno gostovanje amaterske-   o povečanju proizvodnje, je podal
požrtvovalnim članom in članicam pevskega zbora podelili lepe knjižne nagrade. Svečanosti so se udeležili tudi drugi kulturno-prosvetni delavci iz Kranja, med njimi tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora in predsednik omenjenega društva tov. Aci Puhar.
POLDE MIHELIC RAZSTAVLJA
V avli kamniške gimnazije so ta teden odprli že drugo slikarsko razstavo v letošnjem letu. Najprej je razstavljal akademski slikar Stane Kumar, zdaj pa domačin Polde Mihelič. Med razstavljenimi deli so najnovejša olja in akvareli. V njih se slikar ponovno vrača k svojim priljubljenim motivom slikanja kmečkega okolja (»Stare hiše«, »S paše«, »Zeni z vozom«, »Idila«) in krajin z žitnimi polji, kozolci in griči. Razstava bo odprta en mesec.
LJUBLJANSKI SINDIKALNI ORKESTER NA JESENICAH
V okviru kulturno-umetniških večerov, ki jih prireja Svoboda »Tone Cufar« na Jesenicah, sodi tudi koncert opemih melodij, ki je bil v Cufarjevem gledališču prejšnji četrtek zvečer. Program so izvajali sindikalni simfonični orkester pod taktirko prof. 2ižmonda in operni pevci Vilma Bukovčeva,
Kaj menijo o tem na Kmetijskem posestvu Hrastje pri Kranju? O tem smo se pogovorili z upravnikom Pavlom Sircem.
»Koliko denarja boste letos porabili za investicije in kaj smejo potrošniki v Kranju pričakovati od vašega posestva?«
»Letos bi morali investirati več kot 174 milijonov dinaTJev. Samo za nove hleve je določenih nad 93 milijonov. Pravzaprav smo približno 36 milijonov porabili v ta namen že lani.«
»Koliko več blaga boste s tem lahko dali na trg?«
»2e letos bomo dali mlekarni 327.000 litrov mleka več. Lani smo ga dali 300.000 litrov, letos pa ga bomo 627.000 litrov. Se večji skok bomo letos dosegli pri oddaji mesa, ki ga dostikrat primanjkuje po mesnicah. Namesto 23.000 kilogramov žive teže živine, kolikor smo jo lani prodali, bomo letos prodali 69.590 kilogramov goveje živine.«
»Kolikšna bo vaša zmogljivost prihodnje leto, če upoštevamo vse te investicije?«
»Vsega bomo prodali več. Usmerjamo se na pitanje, oziroma prodajo živine. Leta 1961 bomo imeli kar 400 glav živine, prodali bomo 107.000 kg mesa in 1,040.000 litrov mleka.«
»Ali imate že zagotovljen denar
V NACRTU ŠTEVILNE EKSKURZIJE
Društva tekstilni mojstrov v Kranju, ki šteje 300 članov, je pripravilo za leto 1960 zelo pester program. Najprej bo odbor priredil za svoje člane predavanje z obiska milanske razstave. Jeseni bo še več strokovnih predavanj. DTM pa bo organiziralo tudi številne ekskurzije, ki bodo tekstilnim mojstrom kranjskih tovarn prikaza način dela po drugih tovarnah Slovenije. Ze v aprilu si bod ogledali tovarno motornih koles »Tomos« v Kopru, obiskali bodo tekstilno tovarno »Metka« in »Cinkarno« v Celju, dalje tovarno Prebold in si ogladil novo Velenje. Septembra si bodo člani DTM ogledali tovarno v Gorici, seveda ne bodo pozabili bližnjih tovarn na Jesenicah, v Tržiču, Kamniku in ljubljanskega »Litostroja«.
2-r
S konference obrtno-komunalnih delavcev Gorenjske
Kranj, 14. februarja. — Danes dopoldne je bila v Kranju konferenca sindikata obrtno-komuialnih delavcev Gorenjske, ki sta se je kot gosta udeležila tudi tajnik Republiškega odbora obrtno-komunalnih delavcev tovariš Jančar in predstavnik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj Franc Leben.
Poročilo, ki je obsegalo osnovne misli o nagrajevanju' po učinku in
zelo lepo uspeva. Člani aktiva so si ogledali novosadski sejem, več modernih kmetijskih posestev v Sloveniji, v Fazani pri Puli pa so organizirali   4-dnevno taborjenje.
ga simfoničnega orkestra in opernih pevcev kaže, da si Jeseničan: želijo rednih, vendar kvalitetnih glasbenih prireditev,
predsednik Občinskega odbora komunalnih delavcev Kranj Franc Oblak.
V živahni razpravi, ki je sledila, so prisotni predvsem pojasnjevali,
LJUDJE   IN   D CHG O D K I
VSEMU NAKLJUB
V oblasti Reggaae, v Sahari, Je v soboto nekaj minut po sedmi uri / jutra j eksplodirala piva francoska atomska bomba. RuiMna moč poizkusile bombe je bila približno petkiat večja od bombe, ki je 1945. leta padla na Hirošimo.
Fraacija Je toTe) kljub odločnim protestom vsega miroljubnega svetovnega javnega mnenja, opiavila atomski preizkus. S tem poizkusom si je hotela fczsUiti lesgHunacijo za članstvo v »atomskem klubu . Tako bo, po mnenju francoskih državnikov , laže in enakopravne je lovala v razgovorih na vrhu.
Ko Je bH po Jeseaskem obisku Hruščeva v ZDA sestanek že zelo
blizu, se Je Francija močno tru-dila, da ta sestanek odloži na po-/uej.ši čas. Tedaj so si bili vsi politični komentatorji edini, da je vzrok za odlaganje predvsem atomska bomba, ki naj eksplodira prad »vrhom« in pa alžirski problem, ki 11,11 bi ga tudi dotlej rešili.
Prvi cilj Je dosežen. — Sicer za ceno izgubljenega ngleda, a vendar le. Toda, mar bo zato na majskem sestanku vHikih štirih Eran-<ija igrala kaj več|o vlogo? Spričo ogromnega napredka atomske vojaške tehnike v dveh najmočnejših državah sveta, Sovjetski zvezi in ZDA,   Je   vojaški   pomen franro-
Izdaja CP -Gorenjski tisk- — Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din.
I,.-m,i poizkusa malenkosten. Zato vii ameriški politični krogi, ko so komentirali francosko eksplozijo, odločno poudarili, d,i uspeh poizkusa še ne zagotavlja sprejetje I 1 an< i je v atomski klub.
Ni pa dvoma, da dejstvo, da je Francija sposobna proizvajati in preizkušati atomsko orožje, lahko močno zaplete razgovore /a sklenitev sporazuma o prekinitvi Jedrskih preizkusov. Pravzaprav je Francija že sedaj prva država, ki je prekinila atomsko premirje, ki traja že skoraj poldrugo leto. Ce bo Francija hotela »ujeti« svoje atomske partnerje, bo morala seveda s poizkusi nadaljevati. To bi pa lahko pomenilo dejansko prekinitev premirja. Zal so nekateri znaki, ki ta predvidevala potrjujejo V oblasti Reggane — 1200 Kilometrov jugozahodno od Alžira — so lianrozi zaradili ogromno pieizkusno bazo. Zgradili so celo ceste pod zemljo ln seveda mnoge dinge napiave, potiebne za atomske preizkuse. V le) bazi Je mnogo strokovnjakov in še več vojaštva.
Izdajajo celo svoj lasten časopis, ki — kot ironično pripominja svetovno časopisje — morda edini ni napisal   riičesar   o   pripravah na
eksplozijo trancoake attaMka bombe. Težko Je verjeti, da bi lian cozi žrtvovali toliko denarja za en sani   preizkus  ene  same bombe.
Svetovno javno mnenje Je s studom sprejelo vest o francoskem poizkusu,k kot je i/|avil premier Gane Nkrumah. Conska vlada Je, v odgovor na francoski korak, blokirala vse francosko premože-n|e v Gami, in sicer vse dotlej, dokler ne bodo znane posledi« e eks plovije. ludi vsa ostala Afrika Je ogorčena. Uradni krogi v Tokiu sporočalo, da ho japonska vlada odločno protestirala. V Kairu menijo, da |e la poizkus itioc'mo ško dova'   francoskemu   ugledu itd.
Morda ho odločna reakcija vseh naprednih sLl v svetu le prepričala odgovorne državnike v Franciji, da Je vojaški in politični uspeh atom skega poizkusa ničev v piimerjavi s tistim, kar Je Francija izgubila zaradi n|ega. Morda bo Francija le spoznala, da njena vel; uia ni v vojaški moči, marveč predvsem v sedanjem obdobju — v moči la z uma.
ABC
kako se v posameznih podjetjih nagrajuje po učinku dela. Pri tem nagrajevanju so bili doseženi že* •lepi rezultati — dohodki delavcev so se pri istih tarifnih postavkah povečali za 12 do 25 odstotkov. — Vzporedno s tem pa se je večala tudi proizvodnja, prav tako pa tudi kvaliteta iidelkov.
Govorili so ludi o obratih in o strojnem parku, ki ne ustreza več potrebam, prav tako pa tudi o delu v dveh i/menah, s čimer bodo bolje izkoristili dosedanje kapacitete proizvajalnih sredstev. Letos bo v obrt vloženih na Gorenjskem H2 odstokov več sredstev kot lani, kar bo nedvomno precej pripomoglo k hitrejšemu razvoju te pomembne gospodarske panoge.
Na konferenci so izvolili tudi delegate za kongres Zveznega odbora sindkata obrtno-komunalnih delavcev, ki bo v mesecu aprilu Nace Pavlin
1'RESERNOV VEČER NA JESENICAH Jesenice:
Kombija za kullurno-iimelniško dejavnost prt Svobodi »Tone Cu-iar na Jesenicah, ki prireja v Delavskem domu redne kulturno-umetniške večere, je posvetila šesti večer, katerega naslov je bil Prešernov večer, velikemu slovenskemu pesniku l'i ireililev Je bila v sredo, 10. februarja.
KRATKE IZ STRELSTVA £ NI,1 ndn : MJi okiajnega strelskega odbora Kranj so razpravljali in sklepali predvsem o vzgoji strelskega strokovnega kadra.
% Cerkljanski slielii so si letos uredili društveni prostor, tako da lahko vadi|o trikrat tedensko.
VREMF
Snegu, ki je v zadnjih dneh spe! piekril naše kraje zaradi vdora hladnega zraka iz Rusije, ho sledilo jasno vreme s hudim mrazom, nato pa bo postopoma topleje, /a drugo polovico ledna v remenoslo vci spet na4»oveduji!)o lahno, sneženje.
za investicije, ki so potrebne *a uresničenje tega načrta?«
»Ne! Tega ne bi mogel trditi. — Upamo, da borno dobili vsaj t"" liko, da uresničimo to, kar sem povedal. Imamo pa še večjo željo-Predvideno je, da bi uredili tudi veliko pitališče prašičev. Načrt ie imamo. Toda za izgradnjo potrebnih prostorov bi potrebovali 28 rniJ Hjonov dinarjev. S tem bi dali trgu še znatno več blaga. Goji'1 bi okrog 1000 prašičev, potroši' kom pa bi dali letno še 120.000 kilogramov svinjine.«
Tako so nam povedali v Hrast« K. M.
TUDI V TEB C J AH - IMAJO MLADINSKO ORGANIZACIJO
Trboje,  14. februarja.
Dane,s dopoldne je bil v Prosvetnem domu v Trbojah ustanovni občni zbor OO LMS Trboje, ki mu je mimo številne mladine prisostvovalo tudi več predstavnike* tamkajšnjih političnih organizac:j in Občinskega komiteja LRS Kracij-Po pestri razpravi o boH^oni mladine v Trbojah so izvolili *c sekretariat in sprejeli program njenega dela. -an
PREŠERNOVA PROSLAVA Jesenice:
V sredo, 10. februarja, je bila v Cufarjevem gledališču Prešernov* proslava za dijake jeseniške gin1' nazije, jeseniške srednje tehnišk* šole iti metalurške šole. Program 30 izvedli prosvetni delavci sami-
FILMI
ki jih gledamo
ANASTAZIJA je ameriški barvni psevdozgoJo-vinski film v kinoskopski tchttt* ki, za katerega je po odrske f delu Marcela Mauretta napisi scenarij Artbur Laurents, reiitt* pa ga je Anatole Litvak. V glaV nih vlogah nastopajo Ingrid Berg-manova, Yul Brynner, Helen H P yes in Akim Tamiroff. — Proil' vodnja: 20th Contury Fox.
Ingrid Bcrgmanova  ie za vlv go lažne Anastazije dobil 1 l. /95^ Oscarja, ker so presodili, da ie bila to najboljša ženska vloga v ameriškem filmu. Dejansko saM° njena vloga daje vrednot > film** ki je sicer tehnično brezhiben, ct' lo veličasten, predvsem v barvA in režijskih prijemih,   zgrajen * veščo roko   Anatola   iitvaka, ' nič več. Vul Rrynner je sicer kot Bunin demoničen in gledalcu ug& ja, a vendarle je nekoliko prit* run. Film nima nol>enih teženj ti velika umetnina, pač pa le sO' lidno razvedrilo, za kar pa je Z* rancija že zgodba sama. Dogaian je postavljeno v Pariz leta l°2^> ko je skupina ruskih emigtantdj z. generalom   Rumnorn na
čel"
skušala uporabiti neko mlado fU' sko emigrantko kot orodje svoji" spletk in načrtov, da bi se prikopali do velike vsote denarja, ki M je v Angleški banki naložil rHW car. Bunin jer je predstavil riti*1 emigraciji kot veliko voivoditllO A>i.tsta/ii<>. Celo babica ntro* zadnjega ruskega carja jo je pr0' glasila za pravo Anastazijo.
Bunin je dekle dobro pri pri ril 7* zlonamerno igro, pozabil je le nit eno stvar — na svojo /ir</»o nost. In ta je pokvarila načrt, .ga je zasnoval...
PONEDELJEK. 15. FEBRUARJA 1960
»GLAS GORENJSKE« 3
šport - šport - šport - šport - šport
MALI OGLASI
Prodam zazidljivo parcelo v Preddvoru. Naslov v oglasnem oddelku. 473
Prodam seno in otavo. Matevž Masterl, Crngrob 11. 496
Prodam motorno kolo »Zinder« 250 ccm. Šenčur 115. 503
Kdo bi mi odtisnil ročno (stroj-n°) manjša grafična dela? Naslov v ogl. oddelku. 518
Prodam seno in otavo. Stražišče §t- 2, Kranj. 522
Poceni prodam 32-basno klavirsko harmoniko in radio Minerva z dvema zvočnikoma. Hočevar, Bled.
540
Ugodno prodam dvostanovanjsko hišo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 541
Poceni prodam njivo, 3000 kvadratnih metrov, blizu pokopališča v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 542
Prodam nov biljard  po ugodni CeQi. Hafner Vencelj,  Zg. Bitnje Ns 91, P. Žabnica. 543 Prodam težkega konja, starega 6 Jet. Tenetiše 28. 544 »Delikatesa« Kranj razpisuje me-St0 Poslovodje gostinskega obrata °a Maistrovem trgu v Kranju. Kandidati naj pošljejo prijave do 28. ^bruarja na naslov: »Delikatesa«, Kranj. 545 CP »Gorenjski  tisk«  sprejme v honorarno zaposlitev 2 ženski za -krat  tedensko   odpremo »Glasu Gorenjske«. 546 Prodam 6 prašičev, težkih po 40 *° ?0kg.  Sibert Janez,  Suha 14, a»j. 547
februarja ob 8. uri,- Bitnje — 24. februarja ob 9. uri;  Stražišče —
24. februarja ob 11. UTi; Besnice —
25. februarja ob 8. uri; Predoslje
— 25. februarja ob 11. uri; Praše
— 25. februarja ob 14. uri; Trboje
— 26. februarja ob 9. uri; Kranij —
26. februarja ob 13. uri.
K cepljenju morate privesti v«e pse nad 5 mesecev stare. Tarifa za cepljenje je 300 din, za zamudnike in posameznike 500 din.
Vsi lastniki necepljenih psov bodo kaznovani v smislu 1. odstavka 72. člena zgoraj citiranega zakona.
OBJAVA (
Trgovsko podjetje »Kurivo« — Kranj obvešča vse svoje odjemalce, ki so nabavili premog za gospodinjstvo v času od 1. januarja do 10. januarja 1960, da imajo pravico zahtevati na podlagi predložitve računa pri blagajni podjetja povrnitev 10-odstotnega zneska od izplačane vsote za prevzeti premog (Odlok o spremembi odloka o regresu pri prodaji kuriva za široko potrošnjo Uradni list FLRJ 52/59). Razlika se bo izplačevala do 10. marca 1960.
K:
RAZGLAS
V smislu člena 42 'točke 4 Za-°na o  pristojnosti  občinskih in trajnih ljudskih odborov in nji-ftovih organov (Ur. list FLRJ, šte-Vllk* 52-644/57} in 6., 15. in 37. in prve9a odstavka 72. člena temelj-zakona o varstvu živine pred ^slskimi kužnimi boleznimi (Ur. lst FLRJ, št. 26/54) oddelek za gozdarstvo ObLO Kranj
razglaša,
^ bo obvezno cepljenje psov pro-Pasji steklini po spodaj navede-?*» razporedu:
^akl0 — is. februarja ob 8. uri;
Uplje — 18. februarja ob 10. uri;
°dbrezje — 18. februarja ob 13. g 1; Gorice — 19, februarja ob ^UTi; Trstenik — 19. februarja ob . ' Uri; Kranij — 19. februarja ob ** Uri; Preddvor — 20. februarja iT 8- uri; Kokra — 20. februarja 11: uri; Jezersko — 20. febru-
rJa ob 14. uri; Voklo — 23. fe-.^arja ob 8. uri; Visoko 23. fe-ob 11. uri; Šenčur — 23.
ebruarja ob 14. uri; Žabnica — 24.
Jesenice »RADIO«: 16. in 17. februarja japonski film »LJUDJE TORPEDA«. ' Jesenice »PLAVŽ«: 16. februarja egiptovski barv. cinem. film »ZEMLJA SANJ«.
Žirovnica: 17. februarja egiptovski barv. cinem. film »ZEMLJA SANJ«.
Koroška Bela: 16. februarja ital. barv. film »AIDA«.
Bled: 16. februarja ob 20. uri ter 17. februarja ob 17. in 20. uri angl. film »LADJA, KI JE POTONILA OD SRAMU«.
Radovljica: 15. februarja ob 17. in 20. uri amer. barv. cinem. film »DREVO ŽIVLJENJA«. Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam zvišane za 20 dinarjev; 17. februarja ob 17.30 in 20. uri franc. kriminalni film »TO JE ČAS UBIJALCA«.
Kranj »STORŽlC«: 15. in 16. februarja ob 10. uri matineja angl. vistav. filma »POVEST O DVEH MESTIH«; 15. in 16. februarja ob IG., 18. in 20. uri francoski film »VELIKA ILUZIJA« — zadnjič. <
Primskovo »TRIGLAV«: 16. februarja ob 17. in 20. uri ameriški barv. cinem. film »DREVO ŽIVLJENJA« — igrajo: Elizabeth Taylor, Mongomery Clift. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana.
Stražišče »SVOBODA«: 16. februarja ob 17.30 in 19.30 uri ital. film »ANA ZAKEO«.
Škofja Loka »SORA«: IG. in 17. februarja ital. film vistav. »VOJNA IN MIR« — L del.
Trgovsko podjetje .Kurivo' Kranj
proda od svojih osnovnih sredstev
2 trumi voza po S Ion 1 pumi voz 1 tono
1 gumi voz 2,5 tone
3 vozne konje
S kosov konjskih Vpreg
Vsa osnovna sredstva, ki so naprodaj, so na Ogled dnevno od 18. februarja dalje. Prednost nakupa ima do 25. februarja socialistični sektor.
RAZPIS
Razpisna komisiju pri okrajnem sodišču v Kranju raz-Dtsuje dve delovni mesti
STROJEPISCA
Pogoji: dovršena osemletka in znanje strojepisja, ali
P<) na/iv strojepisec ni-, i. ali la razreda,
Placa po Zakonu o javnih uslužbencih. — Prošnje, pravilno kolekovane /. dokazili strokovne izobrazbo in /.ivlje-"ppisom je vložili pii Okrajnem sodišču v Kranju najkasneje v 15 dneh po objavi. — Nastop shi/.b<< po dogovoru.
Kranj, dne 11. februarja 1900.
Ra/pisna komisija
Cp »Gorenjski tisk- — Kranj, sprejme v službo
USLUŽBENCA ZA SPREJEMANJE OGLASOV
1'lača, premija in potni pavšal po tarifnem pravilniku. Ponudbe oddati v tajništvo podjetja.
Gledališče
prešernovo gledališče kranj
Torek, 16. februarja ob 20. uri Manzari: »NASl LJUBI OTROCI«. — Izven. Vstop mladini do 14. teta starosti ni dovoljen.
RADIO LJUBLJANA.
PONEDELJEK, 15. februarja
8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.40 Pojeta ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja in mešani zbor nižje glasbene šole Ljubljana-center p. v. Petra Liparja in Slavka Mihelčiča; 10.10 Po zvenečih kaskadah; 10.35 Drobni operni prizori; 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Miirko Peternel: Pomen mesne predelovalne industrije za napredek živinoreje; 13.30 Po tipkah in strunah; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Listi iz domače književnosti —. Svetlana Vei-mar janko vič: Večerja; 16.00 V svetu opernih melodij; 18.00 Radijska univerza — Na otočju. Ge-lapagos danes — III.; 18.15 M. Li-povšek: Voznica; 18.30 Športni tednik; 20.00 Srečanje melodij; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Simfonični koncert orkestra Jugoslovanske Radiotelevizije, dirigent Stjepan Šulek, solist Ranko Filjak.
TOREK, 16. FEBRUARJA
8.05 Odprimo glasbeni atlas: 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Poskrbimo za bolnika; 9.25 Takt za taktom; 11.00 Solistična glasba slovenskih skladateljev; 11.30 Zabava vas orkester Raphaele; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Nežka Snoj: Kako ugotovimo bolezni čebel; 12.40 Od Trente do Prlekije; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Potovanje v Kongo; 14.35 Arije iz Mozartove opere Don Juan; 15.40 Naši popotniki na tujem — Danica Jelene: Etiopija; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Ljubezenske pesmi iz tujih dežel poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta; 20.30 Radijska igra.
SREDA, 17. FEBRUARJA
8.30 Panorama zabavnih melodij; 9.45 Poje Gabi Novak; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Popevke in ritmi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Ivo Kukovec: Gospodarske osnove kooperacije v sadjarstvu-; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Igra Kmečka godba p. v. Lilva Tamšeta; 15.40 Novost na knjižni polici W. Moberg: Kmetje se selijo čez morje; 16.TT Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Veliki orkestri — zviane melodije; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali jih poznate? — X. oddaja; 20.25 Ciklus radijskih opernih priredb; 22.15 Koktajl za zabavo; 22.45 Ka-rol. Pahor.: Istrijanka — 15 plesnih m'niatur.
Tekma Zvezne hokejske lige
Obračun pod Nežaklo
Jesenice, 14. februarja. — Sinoči je bila na umetnem drsališču pod Mežaklo na Jesenicah prvenstvena tekma zvezne hokejske lige med Jesenicami in OHK Beograd. Zmagali so Jeseničani s 7:0 (4:0, 0:0, 3:0). Vreme je bilo izredno slabo. Gledalcev okoli 3000. Tekmo sta sodila Božič z Jesenic in Pogačnik iz Ljubljane.
Moštvi pa sta se predstavili v naslednjih postavah:
JESENICE: Novak, KoTantar, Kristan, Turnšek, Brun, Ravnik, Felc, Smolej, Tišler, Klinar, Valentar, B. Cebulj, N. Cebulj in Vrhovšek.
BEOGRAD: Stajner, Erdelj I, Er-delj II, Planinac, Sabič, Reno I, Tomič, Djordijevič, Silberg, Rama-danovič, Miščevič, Reno II, Adle-šič.
Ne dež in ne slabo vreme nista zaustavila najbolj navdušenih pristašev hokeja,« da ne 'bi pohiteli pod Mežaklo. Tudi tokrat ni manjkalo avtobusov iz drugih krajev; prišli so, čeprav je snežilo. Znano je, da so Jeseničani prvo tekmo z Beogradom igrali približno pod istimi pogoji, kot današnjo. Vendar so prvo v Beogradu izgubili s 4 : 3, danes pa so krepko obračunali z Beograjčani; ob ugodnem vremenu pa bi bil rezultat verjetno še boljši.
Kako je potekala prva tretjina? Jeseničani so šli takoj v boj za zadetki. Toda motilo jih je slabo vreme, saj je snežilo kot za stavo. Puck zaradi snega ,sploh nI mogel drseti in zato je bila igra morda malo nezanimiva. Toda v 5. minuti je bila vsa tribuna na nogah. V
eni minuti so Jeseničani dosegli kar tri gole. Prvega je dal Felc, drugi je bil avtogol, in sicer je zanj poskrbel igralec Beograda Sabič, tretjega pa je dosegel Klinar. Igra je bila vse težavnejša. V 15. minuli so Jeseničani po Ravniku zvišali na 4 :0 in tako je tudi ostalo do odmora po prvd tretjini.
Ko so z ledu odstranili nekaj centimetrov debelo snežno odejo, je prenehalo snežiti. Druga tretjina je potekala že v skoraj normalnih pogojih, toda gola ni bilo, čeprav je bila slika na igrišču taka, kot bi obe moštvi igrali na ista vrata. Ta tretjina se je končala brez za-
V kranju
Fižol 78 do 90, ajdova moka 'n ješprenj 70, kaša 70 do 80, krma za kokoši 35 do 40, koruza in proso 40, oves 25, čebulčok 180 do 200, koruzna moka 40, krhlji 45 do 50, orehi 80 do 90, mleko 35 in .smetana 250 dinarjev za liter; korenček 40 do 50, čebula 30 do 40, krompir 17 do 18, pesa 60, kisla repa 30, redkev 25 do 30, jabolka 70 do 85, sir-skuta 100 in surovo maslo 480. do 560 din za kilogram. Kokoši 450, golobi 90 din, jajca 22 do 25 kos, česen 5 do 15 din glavica.
V skofji loki
Krompir 18, solata 80, kislo zelje 40, fižol 80 do 130, jabolka 80 din za kilogram. Kisla repa 20, radič in motovileč 30 in špinača 25 din merica. Jajca 25 din kos, peteršilj 10 din šopelk, isirčo"; 15 din, sme-
m n. i 25 din zajemalka,
GIBANJE PREBIVALSTVA
NA JESENICAH
Rodile so: Jožefa Kuntarič, delavka — deklico; Martina Preže.j, natakarica — deklico; Jožica Zupane, gospodinja — deklico; Marija Konic, uslužbenka — deklico; Julka Dolžan, gospodinja — deckai Amalija Robič, gospodinja —' deklico; I ! 11< i 11 u :<i Prešeren, šivilja — dečka;   Anica   Hribar, uslužbenka
— deklico; Fani Bizjak, gospodinja
— deklico; Pavla Grm, kuhinjska
Zaključeno šahovsko prvenstvo Kranja
NOVI PRVAK MOJSTRSKI KANDIDAT CUDERMAN
Kranj, 14. februarja. — Danes popoldne je bilo v prostorih šahovskega društva Kranj zaključeno 15. povojno šahovsko prvenstvo Kranja. Finalnega dela prvenstva se je udeležilo 13 najboljših igralcev, ki so se več kot mesec dni borili za naslov prvaka. Kljub nekaterim manjšim težavam se je prvenstvo končalo zelo uspešno.
Prvo mesto je osvojil brez poraza mojstrski kandidat Vinko Cuder-man. Lanskoletni prvak Bavdek se je moral tokrat zadovoljiti z 2. do 3. mestom.
Končni vrstni red: CudeTman 11, Bavdek in Roblek 9,5, Pogačnik 8, Bukovac 7, Simlč 5,5 točke itd.
M. Dj.
STARC PODRL 902 KEGLJA Kranj, 14. februarja. — Včeraj in danes je bilo na štiristeznem kegljišču KK Triglav nadaljevanje republiškega moštvnenega kegljaške-ga prvenstva Slovenije. Včeraj sta se v Kranju .srečali ekipi Triglava in Maribora. — Triglav je skupaj podrl 6699 in Maribor 6192 kegljev.
REZULTATI: Triglav — Marte-lanc 876, Ziberna 842, Levstik 783, Kordež 893, Stare 902, Bregar 810, Debeljak 838 in Turk 855 kegljev, medlem ko je bil pri Mariboru najboljši Antolos z 833 podrtimi keglji.
Danes pa sta se srečali ekipi Jesenic in Tekstilca  iz Maribora.
REZULTATI: Jesenice 6469 (najboljši Crv 843, Grošelj in Korošec z 831), Maribor 6266 (najboljši Žni-daršič 806, Ekerl 807 in Pečnik z 833 podrtimi keglji). M. Dj.
detka, za kar ima prav gotovo največ zaslug vratar gostov, ki je danes izvrstno branil.
V zadnji tretjini so domačini dosegli še tri gole, in sicer je bil v 46. minuti uspešen Boris Cebulj, v 56. in 58. minuti pa sta bila uspešna za domačine Klinar in Valentar.
To je bila za Jeseničane predzadnja tekma v letošnjem državnem prvenstvu v hokeju na ledu. Moštvi sta igrali zelo fair in so Jeseničani zasluženo zmagali. Sodnika sta dobro opravila svojo, nalogo. M. Ž.
Zimsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske
DVE PRVI MESTI ZA JESEMČAME
Kranj, 14. februarja. — Danes je bilo v Kranju v telovadnici Srednje tehniške tekstilne šole nadaljevanje zimskega košarkarskega prvenstva Gorenjske. Tokrat so nastopile pionirke, mladinke in članice.
Pri pionirkah 30 sodelovale samo dve ekipi Triglava iz Kranja. Zmagala je prva ekipa z rezultatom 16 : 14 (7:4). V zmagovalni ekipi sta bili najboljši Mežek-in Švabič, pri premagani ekipi pa se je najbolj  izkazala Baldermanova (5).
Pri mladinkah sta nastopili vrsti Triglava in Jesenic. Zmagale so Jeseničanke z visokim rezultatom 57:8 (18:0). Pri Jeseničankah je bila najboljša Bertoncljeva, ki je dosegla 21 košev. Tri glav ovi m mladinkam se je tokrat poznalo, da iSo prvič nastopile.
V ligi članic so nastopile tri ekipe, in sicer dve z Jesenic in ena iz Kranja. Rezultati pa so bili naslednji:
Jesenice I : Jesenice II 92 : 35 (46 : 23); Jesenice I : Triglav 102 : : 25 (46:9); Jesenice II : Triglav 47 : 32 (29 : 16). — Jeseniška prva ekipa, ki je tretja najboljša žen-
pomočuica — deklico; Ingeborg Dietz, delavka — deklico; Marija Kuniič, gospodinja — dečka; Sla-vica Kašca, uslužbenka — dečka; Ana Pšenica, gospodinja — deklico; Alojzija Ažman, invalidska upokojenka — dečka; Vera Kene, delavka — dečka; Marija Žemva, gospodinja — dečka; Antonija Murn, gospodinja — dečka; Mihaela Jensterle delavka — dečka-, Pavla Strrmfelj, gospodinja — dečka; Zdenka Kosmač, gospodinja — dečka.
Poročili so se: Petar Popov ič, delaveC in Mihaela Mežek, delavka; Stanislav Koren, strojni tehnik in Marjeta Žen, uslužbenka.
I'mrli so: Jože Broš,m, delovodja; Jakob Rabič, osebni upokojenec; Matevž Sivic, invalidski upokojenec; Jožefa Meglic, vzdrževank.i; Marija Stritih rojena Koš;r, gospodinja; Mojmir Brankovlč, invalidski upokojenec; Marija Kozjek rojena Knific, gospodinja; Marijana Pernuš rojena Olip, posestnica; Frančiška Trpin rojena Erman, šivilja; Frančiška Pavlin, gospodinja;, Cecilija Robič rojena Mrak, oskrbovanka.
ska ekipa v Sloveniji, je tudi tu prepričljivo osvojila prvo mesto. Najboljše strelke jeseniške prve ekipe so bile: Drinovec II (59), Be-nedičič (58) in Smid (43). Presenetila je mlada ekipa Jesenic II, ki je premagala člana druge slovenske lige Triglav. Pri drugi jeseniški ekipi je bila najboljša Polka (30). Domačinke so razočarale. V razmeroma slabi ekipi sta bili najboljši Kompare in Torkar (vsaka je dosegla po 15 košev). Vse zmagovalne ekipe so dobile pokale Gorenjske košarkarske podzveze v trajno last.
V nedeljo, 21. februarja pa bo nadaljevanje moške zimske košarkarske lige. D. P.
Državno prvenstvo v hokeju na ledu LJUBLJANA : BEOGRAD 5 : 6
(2 : 1, 1 : 2, 2 : 3) Jesenice, 14. februarja. — Danes dopoldne je bila na Jesenicah odigrana prvenstvena tekma zvezne hokejske lige med Ljubljano in Beogradom. Po izredno zanimivi igri so zmagali Beograjčani z rezultatom 6 : 5.
JESENICE : SEGESTA 46 : 1
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SKOKIH
Favoriti so popadali
Planica, 14. februarja (Po telefonu).
Danes je bilo v Planici na 50-meterski skakalnici republiško prvenstvo v skokih za posameznike.
Napovedi, da se bo tekmovanje pričelo ob 9.30, se niso uresničile. Temu je bilo največ krivo slabo vreme. Sneg je neusmiljeno nale-taval in kazalo je, da sploh ne bo prenehal. Nato. je bilo treba skakalnico pred tekmovanjem dokončno urediti. Ko je bilo vse pripravljeno so pred približno 200 gledalci najprej nastopili mladinci, Skakali so v dveh serijah skokov, brez poizkusnega skoka.
Rezultati mladincev: 1. Giaco-raelli (E) 210,8 točk (42,5, 46); 2. Ludvik Zaje (Jes.) 194,7 (41,5 in 43 metrov); 3. Janez Brilej (E) 180,4 (38 itn 39,5 metra); 4. Marjan Ko-privšek (E) 182,1 (37,5 in 40,5); 5. Andrej Nahtigal (Jes.) 180,3 (37 in 39 metrov).
Rezultati članov: 1. Miro Oman
MAJDA ANKELE zmagovalka v smuku
(E) 212,5 (46 in 46 m), 2. Jože Zidar (Jes.) 209 točk (46 in 46 m); 3. Milan Rojina (E) 203,3 (46,5 in 46,5 metra); 4. Jože Langus (Jes.) 198,6 točk (42 in 42 m); 5.-6. Peter Eržen in Albin Rogelj (Oba E) 198 točk (43,5 in 43 m).
Pečar je kljub padcu zasedel deveto mesto s 191 točkami. V prvi seriji je skočil 48 metrov s padcem, v drugi seriji skokov 34,5 metra. Slibar je bil na 13. mestu. Jemc je Obakrat padel (48 in 48 m).
Po končanem tekmovanju smo vprašali našega dolgoletnega re-prezenitanita, skakalca Karla Klanč-nika, kajo je zadovoljen z izidom tekmovanja.   Takole je odgovoril:
»S kvaliteto tekmovanja nisem zadovoljen. Seveda moramo iskati vzrok v slabih vremenskih razmerah in v neizkušenosti nekaterih mladih tekmovalcev. Zelo sem vesel prvenstva, da se ga je udeležilo tako veliko število tekmovalcev, saj jih je nastopilo 96. Z rednimi treningi bomo. lahko prav gotovo dobili med njimi skakalce, ki nas bodo na tekmovanjih častno zastopali.«
Miča Fajon
V KRATKEM ČASU LEP NAPREDEK
V sredo, 10. februarja, je bil v dvorani Zadružnega doma na Visokem redni letni občni zbor tamkajšnjega TVD Partizan.
Na zboru so med drugim ugotovili, da je društvo doseglo izredno lep napredek, čeprav deluje šele eno leto. Predvsem društvo odlikuje to, da ima v svojih vrstah največ mladine.
Med sklepi, ki so jih sprejeli, je bil tudi ta, da bodo ustanovili rokometno ekipo.
XV. DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH
(Nadaljevanje s 1. strani) REZULTATI:
Slalom — člani: Ludvik Dornik (Ljubelj) 2:66,8; mladinci: Andrej Klinar (Jesenice) 1:31,1; članice: Krista Fanedl (Enotnost) 1:30,7; mladinke: Maja Rutar (Triglav) 1:54,8.
V kombinaciji pa so bili doseženi naslednji rezultati:
Članice: Krista Fanedl (Enotnost); mladinke: Barbka Jamnrk (Triglav); člani: Peter Lakota (Jesenice)   in   mladinci:   Fric Detiček
4 »GLAS GORENJSKE«
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA #»•
Asuanski jez ne bo samo največji gospodarski objekt v zgodovini Egipta, ampak bo milijonom felahov zagotovil plodno obdelovalno zemljo, v celoti preobrazil gospodarstvo Zgornjega Egipta, povečal število žetev ter zagotovil državi danes tako dragoceno električno energijo.
Jez, ki bo pregradil Nil 7 km proč od Asuana, bo dolg 3,5 km, visok 111 m, zgoraj širok 30, spodaj pa 100 m. Za jezom bo nastalo največje umetno jezero na svetu, dolgo 500 km in široko 8 km. Obenem z jezom bodo gradili tudi veliko elektrarno, ki bo dajala letno 10 milijard kilovatnih ur električne energije, kar je 6-krat več od celotne lanskoletne porabe električne energije v Egiptu.
Z izgradnjo asuanskega jezu se bo narodni dohodek Egipta povečal za 225 milijonov funtov letno, to je za četrtino sedanjega. Egipt, ki je pred leti revolucionarno stopil na pot gospodarske izgradnje in osamosvojitve, bo torej močno okrepil svojo gospodarsko bilanco.
Sedaj pa je tu nastal drug problem in sicer kako rešiti staro-egipčanske spomenike s tega ozemlja, ki ga bo z dograditvijo jezu preplavila voda. Zato je dal Egipt vsem državam in raznim organizacijam na svetu možnost, da rešijo na kakršen koli način najpomembnejše spomenike egipčanske kulture. Ponekod že sedaj preplavlja voda Nila nekatera znana svetišča, še iz časov pred našim štetjem.
Na sliki imamo priložnost videti svetišče Isis na otoku Phy-lfie, ki sodi med najstarejše stavbe današnjega časa. Prav sedaj se trudi mednarodna organizacija UNESCO, da ohrani to stavbo. Najstarejši deli te stavbe izhajajo iz 4. stoletja pred našim štetjem. Dokončno pa je bilo to svetišče zgrajeno v rimski dobi.
Top iz prue ustaje
Pred Oplenškim muzejem v Topoli stoji top iz časov prve srbske vstaje. Z njim so streljali v bitkah na Ivankovcu, Mi-šaru ir. Delingradu. Ognjeni krst je doživel leta 1805 v Ivankovcu.
Legenda pravi: Ko je pisar Steva prinesel iz Topole pošto Karadjordju, je zagledal v turškem taborišču onkraj Morave bleščeči šotor. Ker je domne-
PROIZVODNJA FILMOV NA KITAJSKEM
Filmski studio »Cangčun« v severovzhodni kitajski pokrajini Kirin, ki je eden največjih na Kitajskem, bo letos posnel 26 dolometražnih umetniških filmov. V večini novih filmov bodo obdelovali sodobr.e teme iz življenja današnjih kitajskih delavcev,   kmetov   in vojakov.
V enem od novih iflmov prikazujejo »veliki skok« v kitajski industriji JekUa. Osrednji del filma je gradnja devetih visokih peči v provinci Anšan. Z velikim zanimanjem pričakujejo tudi vojni film o bojdh kitajskih dobrovoljcev na Koreji.
Plan predvideva, da bodo tri filme posneli v barvah in dva v cinemascopu.
val, da je v njem poveljnik turške vojske Hafis, je Steva prosil Karadjordja, naj mu dovoli ustreliti iz topa. Zadetek je bil dober. Hafis paša je bil hudo ranjen — krogla mu je odnesla nogo.
Ta dogodek je povzročil zmedo med Turki ir. že naslednjega dne so Karadjordjevi vojaki Turke prisiliLi k umiku proti Nišu.
lokomotiva  z zračnim vijakom
Amer. tovarna Keritz-Right je izdelala prvo lokomotivo, ki jo poganja zračni vijak. Lokomotiva ima vgrajen močan motor, ki je precej podoben letalskim, vozi pa kompozicija treh vagonov, v katerih je prostora za 276 potnikov in prtljago. Kompozicija doseže do 480 kilometrov na uro.
Žepni glasbeni avtomat
Mladi tržaški inženir Angelo Ritossa je izdelal žepni glasbeni avtomat, ki registrira že 200 melodij. To ni prvi izum mladega Ritosse. On je lani izumil tudi avtomatsko ščetko za zobe, ki jo z velikim uspehom uporabljajo v Italiji.
TONE SVETINA LOVČEVA HČl
Riše Milan P a tis t*
55.
Drugo jutro sta se namenila v Odlom. Na meji gozda sta naletela na mnogo gamsovih sledov, sledila pa sta tudi lisico in kuno. Za samotno planino azpotje je bila planjava preprežena s sledovi zajcev belinov. Poiskala sta svežo sled. Zajec je napravil kljuko in v ruševem grmu se je sled nehala. Herman je s pali«* potolkel po grmu in že je planil iz loža bel zajec ■ črnimi konei uhljev. Jozelj je streLjal, zajec se je prekucnil in obležal. Pobrala sta ga. Herman si je ogledal velike krp-(jaste tace z derezastimi kremplji in gosti, svilnati kožuh. Spravila sta ga v nahrbt-nih.
5«.
Okoli poldneva je Herman spet streljal gamse. Ena izmed živali je padla, se pobrala in s težavo ubirala pot «• ubeglim tropom. Na strelu je bilo nekaj curkov krvi in odstrlžene dlake ▼ snegu.
»V mehko ste zadeli,« je momljal Jozelj, ko sta šla za slednjo. Na robu se je ranjeni živali, ki Je zavila v skale, pridružila drobna sled. Lovec je vedel, da je Herman streljal kozo namesto kozla. Globoko v pečeh sta dobila kozo, ob njej pa je žalostno poskakoval mladič in ovohaval mrtvo mater.
Herman je bil osramočen in grenak občutek mu je pokvaril veselje, da je zadel.
57.
Dovolj je imel lovec opravka, preden je izvlekel kozo iz prepadnih peči. Kozliček, ki ni maral od matere, ju je spravil ▼ slabo voljo. Zato sta molčala.
Pod zelenimi špicami sta se vračala t kočo in vlekla kozo za seboj. V kotlini pod steno ju je vznemirila samotna sled. Stopinje so bile dolge in enakomerne. »Divji lovec,« je dejal Jozelj in pomenljivo pogledal gosta. Sled je bila sveža* Sla sta negotovo za njo. Pod steno, kjer se je sled izgubila v nepristopnih skladih skal, sta začudeno obstala.
r
PRVI FESTIVAL AZIJSKO-AFRIŠKEGA FILMA
Prvi festival azijsko-afri-škega filma bo letos od dne 20. februarj-: do 11. marca v Kairu.
Vse države teh dveh kontinentov, ki proizvajajo filme, so pozvane, da na tem festivalu prikažejo po en dolgometražni in en kratkometražni film. Tiste države Afrike in Azije, v katerih pa filmske industrije še ni, so pozvane, da na ta festival pošljejo svoje delegacije, da se spoznajo z »možnosti, ki jih daje film za razvijanje« boljšega razumevanja in prijateljstva med deželami Afrike in Azije«.
Po napovedih organizatorjev bodo na festivalu prikazovali izključna le filme s prosvetnimi, političnimi in propaganmnimi temami. Na festivalu bod* lahko prikazovali le filme, katerih snemanje je bilo končano po februarju 1959 in ki jih še niso predvajali v Združeni arabski republiki ali na drugih   filmskih festivalih.
Organizacijski komite festivala si je pridržal tudi pravico, da prepove prikazovanje vsakega filma, ki bi lahke slaho vplival na razvoj prijateljskih odnosov med državami Afrike ln Azije.
J
Bodice
Q Pred kratkim so razpošiljali volivcem vabila, ki jih je pripravil zn vse občine v kranjskem okraju OZSZ,Kranj. Lističi so vabili na pestnnke, kjer naj bi obravnavali problematiko zdravstvene službe. Do sem je vse v redu. Navzlic test« pa so se ndkateri volivci razburjali, češ da niso masa, temveč ■norica. Zato tudi niso zadovoljni r masovnimi sestanki, ampak z sui o žičnimi. Na vabilu je namreč precej groba pravopisna napaka, sej je z velikimi črkami, napisano MASOVNI SESTANEK.
$ Onden sem srečal Matevža, •aij vest«, tistega iz Britofa pri Kra-aja. Matiček, kar sapo mi je vzelo, kako i«m se ga prestrašil. Na etno »o-go je hudo šarotvvl, hrbtišče j* isssl ukrivljeno kot bi ga rev-sMtizers dajal, da o grdo podplu-1eam »č»s» aploh ne govorim.
»Je, medonca, Matevž, kaj te je avtobus »oTo«il?« me je skrbelo.'
Mntrvž pa je tjavdan zamahnil r. roko in grdo pomeiiknill p pod-•l«H9i oče&om: »Kaj bi me povo-■13. Peljal sem se e njim.«
Poglej je Matevž takole pripovedoval: »Veš, včasih je na avtobusih, ki rotijo proti Preddvoru in Jeeer»ketm taka gneča, da ti kar rebro pokajo. Tako je bilo tudli pre-teMi ponedeljek. Avtoprometov arntobun, ki odpelje s kranjske postaje ofc 0.20 uri, je bil tako poln, tla so poklicali na pomoč še re~ termi avtobus. Kakšnih 20 ali 30 mas je bilo, ki smo zasedli rezervni voz. Kar nenadoma pa pade Ikomenda: Vsi ven, pa na n^lni avtobus! Seveda smo planili kot en mož, pa ni dosti pomagalo, saj
je bil redni avtobus nabit kot škatlica s sardinami. Precej dolgo smo rabili, preden smo se zrinili v vozilo. Potniki so brcali, kleli, -suvali, menda celo grizli ... Pa kaj bi pravil, kako je bilo. Kar mene poglej, pa boš videl, kakšno vojno sem prestal. Končno smo odpeljali proti Preddvoru. Jedetana, že do Primskovega sem dvakrat omedlel, v tTetje pa, ko je na Primskovem vstopilo najmanj 15 novih potnikov. Seveda, da bi sprevodnik pobiral denar za vožnjo, ni 'bilo misliti. Zato je tudi v Britofu izstopilo precej potnikov, najmanj 20 ali 30, ki to pot niso plačali voznine. Pametneje bi bilo, da bi to pot peljal rezervni avtobus, saj bi tako zlahka pobrali vozniino od vseh potnikov. Le čemu to koristi? Avtobusi pa tudi niso raztegljivi kot nogavice!
$ Okrog Sefoenj pri Tržiču sem ondan krivoritil. Nič takega ni bilo, kar bi se delo čedno predelati
v bodice. Nekaj sem pa vendarle ujel. — V oko mi je namreč padla hišna številka 43. Nič nimam zoper samo poslopje, ampak okrog nje so razpostavljeni kupi lesa ia skladanice drv in druge navlake. Primojdunaj — natanko tako, kobi Turki taborili. Povedali ,so rni' da so tisti kupi lesa nekakšne drvarnice, ker le-teh poslopje sploh nima. Hm, zelo rad bi videl, kafc° stanovalci kurijo s tistimi premočenimi drvmi. Pa še to so mi ••' stikrat povedali, da je poslopje last občine Tržič in da že dve le" moledujejo, da bi jim občina postavila nekakšno barako, kamor bJ spravljali drva in drugo navlako-Pa je vse skupaj bob ob steno! —' Nič ne tarnajte, saj bo kmalu pomlad in poletje. Takrat se vam bo* do pa tudi drva posušila. Ce n* na soncu, pa v štedilnikih. Do tokrat Vas Dozdravlja Vaš
BnHičar'
Televizija v službi kirurgije
Te dni rso s pomočjo televizijske kamere prvič z vsemi podrobnostmi posneli v barvah zelo delikatne mikrokirurške operacije v Bordeauxu.
Posneti film v barvah so prikazali preko televizije 40 zdravnikom iz Holandije, Belgije, Švice, Italije, ZAR, Kanade, Brazilije in Venezuele, ki se prav te dni mudijo v Bor-deauxu na 2-letnem specialnem seminarju, za funkcionalno kirurgijo, ki ga vodi prof. Geor-ges    Portmann.    Površina, na
kateri je bila opravljena op«" racija, je merila vsega skupaj nekaj kvadratnih milimetrov, pa so jo kljub temu precizno Z vsemi podrobnostmi prenesli na televizijski ekran, zahvaljujoč novi televizijski kameri. Ta kamera ima dimenzije 24 krat 12 centimetrov in je težka 5 kg-Znanstveniki pravijo, da bodo v kratkem času to kamero uporabljali za prenos vseh zanimivih mikrokirurških operacij vsem slušateljem na medicinskih fakultetah.
Im«C Asimov
34
ene
kletk
e
Neprenehoma mislim, da se je nemara že kaj spremenilo.« Norris se je primaknil in pošepetal Baloyu: »Nekdo mora preprečiti te stvari. Zdaj nameravajo odpustiti Chenlov#a.«
-Kaj?«
»Nisi še slišal tega?«
»Ne, nisem. Prekleto, saj on je C-3. Deset let službe ima!«
••Ros je. Toda stroj na nogah bo lahko bolje opravljal njegovo delo. In kdo bo naslednji?«
Mladi Vince Rarrett ni poslušal šepetanja. Iz globine svojega lastnega premišljevanja je rekel: »Gospod Baley?«
»Da, Vince?«
»Ali veste, kaj govorijo? Pravijo, da je Lyrane Millane, plesalka v subretski televiziji, pravzaprav robot.« »To je neumnost. ••
»Ljudje pravijo, da so lahko roboti izdelani čisto tako, kat ljudje, z neko posebno plastično kožo, tako nekako.«
Ralcy je, kot v sve ti si krivde, pomislil na R. Daneela in nI našel odgovora. Odkimal je z glavo.
Fant je rekel: »Ali bo koga motilo, če se bom malo sprehodil? Bolje se počutim, če sem tu.«
»Nič se ne boj, fant.«
Mladenič je odšel. Ralev in Norris sta ga gledala, ko Je odhajal. Norris je rekel: »Zdi se, da imajo medievalisti prav.«
»Misliš v tem, ko pravijo, da se moramo vrniti k prirodi? Misliš to. Phll?«
Ne. Mislim, kar zadeva robote. Zemlja ima neomejeno bodočnost. Mi ne potrebujemo robotov, In to je vse.«
Balcy je zamrmral: »Osem bilijonov ljudi, urana pa je vse manj in manj. V čem je torej neomejenost?«
»Kaj zato, če urana zmanjkuje? Uvažali ga bomo. Ali pa bomo odkrili nove nuklearne procese. Razvoja človeštva ni mogoče ustaviti. Lije. Človek mora biti optimist In zaupanje mora imeti v moč človeškega razuma. — Naša največja moč je bila v domiselnosti in tega nam ne bo zmanjkalo, Uje.«
Norris je postajal zgovoren. Nadaljeval je: »Poglej, uporabljamo lahko sončno energijo, a te ne bomo izčrpali ▼ bilijonu let. Potem lahko zgradimo okrog Merkurja vsemirske postaje, ki bodo služile kot akumulatorji energije. Energijo bi potem lahks prenašali na Zemljo /. neposrednim žarčenjem.«
Ta projekt za llalova ni bil nsvost. Znanstveniki so se s tem problemom ukvarjali že vsaj sts petdeset let. Uresničenje projekta je zadrževalo le to, ker niso mogli najti načina, po katerem bi žarke energije odpošiljali na daljav* petdeset milijonov milj v dovolj gostem snopu, da se ne dolgi poti ne bi razpršili. Balcy je to omenil.
Norris je rekel: »Ko bo potrebno, bodo tudi lo uredili. Zakaj bi si delali skrbi prej, kot je potrebno?«
Pred Balevem se je pojavila -žirija Zemlje, ki bo imela neomejeni vir energije. Prebivalstvo bi se lahko brezskrbno množilo. Kvaščeve farme bi se lahko širile, hidroponske kulture prav tako. Le energija je bila potrebna. Surovine bi lahko dovažali z nenaseljenih planetov. Ce bi slej ali prej nastalo pomanjkanje vode bi jo lahko v ne/.imrrnih količinah dovažali /. Jupitrovih mesecev. K vragu, oceane bi zaledeneli na umeten način in jih pognali t vsemirje, da bi tam krožili okrog Zemlje kot majhni ledeni meseci. In tako bi bili dostopni vedno, kadar bi jih potrebovali, dno oceanov pa bi služilo za življenjski prostor, za izkoriščanje. Celo ogljik in kisik bi mogli dovažati na Zemljo iz metanske Titanove atmosfere ali pa iz zmrznjenega kisika z Umbriele.
Prebivalstvo Zemlje bi lahko naraslo na dva ali več triljonov. Zakaj ne? Nekoč so mislili, da je število osem bilijonov ljudi — kolikor jih je zdaj na Zemlji — popolnoma nemogoče. Bili so tudi časi, ko je bilo popolnoma neverjetno, da bi lahko na Zemlji živelo milijon ljudi. Vedno so se na Zemlji pojavljali preroki sodnega dne, vse od srednjega veka naprej in vedno so se motili.
Kaj bi dejal Fastolfe? Svet s triljonom? In triljon bo odvisen od uvoženega zraka, vode in od zalog energije v kompliciranih akumulatorjih, oddaljenih petdeset milijonov milj. To bi lahko bilo zelo negotovo stanje. Zemlja bi bila le za korak od popolne katastrofe, ki bi nastopila v trenutku, ko bi odpovedal samo en del ogromnega mehanizma.
Balev je rekel: »Mislim, da bi šlo laže, če bi odvečno število ljudi emigriralo.« To je bil bolj odgovor na podobo, ki si jo je ustvaril, kakor pa na tisto, kar je rekel Norris.
»Kdo bi nas le sprejel?« je grenko posmehljivo dejal Norris.
»Vsak nenaseljeni planet.«
Norris je vstal in potrepljal Baleya po plečih. »Lije, pojej svoje kosilo, da si boš opomogel. Cisto na robu si že« Odšel je ln se smejal.
Baley je gledal za odhajajočim Norrisom, a sam ni bil pri volji za šalo. Norris bo prav gotovo po vsem uradu govoril o tem in minili bodo tedni, preden se bodo polegle šale na ta račun-Toda vse skupaj ga je le odvrnilo od misli na mladega Vincca. na robota in na deklasifikacijo.
Vzdihnil je in zabodel vilice v hladno kuretino.
Ko je pojedel zadnji grižljaj kva.ščevoga kolača, se je njegovi mizi približal R. Daneel.
Baley ga je nejevoljno pogledal. »Kaj Je?«
R. Daneel je rekel: »Komisarja ni v uradu in nihče ne "*•) kdaj se bo vrnil. Rekel sem robotu Samm.vju, da bova midva uporabila njegovo pisarno in da ne sme pustiti nikogar bil** razen komisarja.«
»Kaj pa bova tam?«
»Tam bova varnejša. Planirati morava najino naslednjn Potezo. Menda ne nameravaš opustiti preiskave?«
Prav to si je Baley sicer silno želel, vendar ni mogel storiti-Vstal je in odšel proti Enderbvjevi pisarni.
Ko sla stopila v sobo, je Baley rekel: »Dobro, Daneel, v čem jr pravzaprav stvar?«
Robot je odvrnil: »Partner Elijah, od sinoči si čisto spremenjen. Čutim določeno spremembo v tvoji mentalni auri.«
V Bale.vcvi glavi se je v tem hipu utrnila strašna misel. ~" Vzkliknil je: »Ali si telepatičen?«
»Ne. Seveda nisem, jo odgovoril R. Daneel.
Italey se je malo umiril. Rekel jc: »Kaj, za vraga, pa potlej govoriš o mentalni auri?«
»Ta izraz uporabljam za opis nekega občutka, ki ga nc deli* z menoj.«
-Kakšnega občutka?«
»Pojasnilo za to ni tako preprosto. Elijah. Prav gotovo s* spominjaš, da so me prvotno skonstruirali za to, da hi proučeval človeško psihologijo namesto Vsemirccv.«
»Da, vem. V detektiva so te spremenili preprosto tako. d» so ti vgradili poseben instinkt pravice.« V Balcyevih besedah ie zvenel očitni sarkazem.