LETO XXI. — Številka 33 Ustanovitelji: občinske SZDL Jesenice, Kranj, Hun konference Radovljica, lfja Loka in Tržič. — Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redakcijo odgovoren Albin Učakar 2J-ASILO SOCIAL KRANJ — sobota, 4. 5. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednikj Od 1. januarja 1958 kot poltednikj Od 1. januarja 1960 trikrat tcdenskoj Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicer ob siedah in sobotah ZA GORENJSKO Predstavniki sovjetskih sindikatov v Sloveniji le^'1*1'*'^ ^e PrisPe,° n» H-dnevni obisk v Slovenijo 96 članov sindikata iz Sovjetske sve-pj^^j. Pn^ko letališče, kjer jih je sprejel in pozdravil predsednik kranjskega občinskega je f a>np*a sveta Slane Božič, so se pripeljali s sovjetskim letalom Iljušin 18. Na letališču k 0rna skupina iz Besnice gostom iz Sovjetske zveze zaplesala nekaj gorenjskih plesov, 1 pihalni orkester pa Je zaigral nekaj koračnic. <>«iro 0biSk prodslavnikov sovjetskih sindikatov v Sloveniji je pravzaprav nadaljevanje nani oa~ razširitev sodelovanja med jugoslovanskimi in sovjetskimi sindikati. Do sedaj je bilo tre« to •ke»* stKjelovanjc že dokaj dobro razvito v jugoslovanskem merilu. Predstavniki kranj-'°vJet k 8a sindikalnega sveta so nam povedali, da bo sodelovanje med slovenskimi in Hiltj b kjer so si ogledali prvomajsko proslavo In nekatera •nesta. Na enajstdnevni obisk v Sovjetsko zvezo je v ponedeljek odpotovalo s sku-" nskiii članov sindikata tudi okrog deset gorenjskih predstavnikov. Koroška se zahvaljuje jeseniškim reševalcem Josoni 1966. leta so roke prestopile bregove in poplavile sosednjo Koroško. Prebivalstvo in gospodarstvo se je znašlo v težavnem položaju. Jeseniški gasilci so takoj prekoračili mejo in priskočili ogroženemu prebivalstvu na pomoč. V znak priznanja za izkazano pomoč je koroška deželna vlada odlikovala reševalce. Medaljo za pomoč ob katastrofah in diplome je prejelo 18 jeseniških gasilcev, trije delavci Cestnega podjetja Kranj, 8 delavcev Cestnega podjetja Novo mesto in 3 delavci Cestnega podjetja Celje. Slovesnosti ob podelitvi odlikovanj — bilo je to v ponedeljek na Jesenicah — so se udeležili zastopnik glavarja koroške deželne vlade; župan Beljaka; dr. Heinrich Riesen-feld, avstrijski generalni konzul v Ljubljani; 2eljko Jeglič, jugoslovanski konzul v Celov> cu; France Zvan, predsednik jeseniške občine; ing. Hafner, direktor Železarne ter drugi javni delavci z Gorenjske in Koroške. »Graditi moramo zidove sporazumevanja in ne zidove ločitve,« je dejal zastopnik glavarja koroške deželne vlade. Tako naši kot koroški govorniki so izrazili željo za še tesnejše sodelovanje. Po slovesnosti je mg. Matevž Hafner peljal goste na ogled v novo valjamo Bela, nato pa je odlikovance in goste povabil v Kazino na kosilo. J. Vidic Avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld je odlikoval reševalce. Foto F. Makovec Letovanje socialno ogroženih članov sindikata Na nedavnem posvetu predstavnikov gorenjskih občinskih sindikalnih svetov v Radovljici so se le-ti dogovorili, da bodo letos gorenjski sindikati pred turistično sezono in po njej organizirali desetdnevna letovanja za socialno ogrožene člane sindikata. Tako so predlagali izvršnim odborom sindikalnih podružnic, naj sindikalne podružnice na Gorenjskem najmanj 5 odstotkov od rednih dohodkov (članarina in dotacije) letos namenijo za ta letovanja. Razen tega pa so se dogovorili, da bodo tudi občinski sindikalni sveti namenili za ta letovanja 2 odstotka lz svojih proračunov. Socialno ogroženi člani sindikata bodo lahko letovali od 10. do 20. junija, od 20. do 30. junija in od 1. do 10. septembra tetos v Novigradu in Strunjanu. V oni izmeni bo lahko letovalo 150 članov sindikata, cena za desetdnevno letovanje pa bo znašala dvajset lisci starih dinarjev. Tako naj bi šest tisoč prispevala sindikalna podružnica oziroma delovna organizacij ja, sest tisoč občinski sindikalni svet, osem tisoč starih dinarjev pa vsak posameznik. Občinski sindikalni sveti tudi predlagajo, naj izvršni odbori sindikalnih podružnic predlagajo za ta letovanja res najbolj kritične primere. A. Z. NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNICE! Danes spet 5 izžrebancev - str. 19 GLAS * 2, STRAN SOBOTA — 4. MAJA Gorenjci, več solidarnosti z domačim kmetom Nekaj misli s posvetovanja o razvoju kmetijstva na območju radovljiške in jeseniške občine »Edini izhod za gorenjskega krnela je intenzivna uporaba travinja,« je na posvetovanju o kmetijstvu v Radovljici dejal :,ng. Tone černe, direktor KZ Jelovica. Kmetijska obrata v Poljčah in na Bledu sta med prvimi prešla na pašno-košni sistem uporabe travinja. Kaj preusmeritev pomeni za kmeta, pomeni naslednji podatek: Na obrauh KZ Poljče in. Bied je biJo lani namoiženo in prodano 1,200.000 litrov mleka. Pri tem je na obeh obratih zaposleno skupno 40 ljudi. Približno enako količino mleka prodajo bohinjski kmetje svoji zadrugi iz 767 kmečkih gospodarstev. Prednost jc tako očitna, da ne potrebuje nobenega komentarja. Ing. černe se je zavzel, da bi ustanovili združenje naprednih kmetovalcev oziroma tistih, ki delajo na preusmeritvi kmetijske proizvodnje. Osvajanje nove tehnologije zahteva ureditev skupnih p,: likov. S tem v zvezi je tovariš Tolar, direktor GG Bled, povedal naslednje: »Preusmeritev je verjetno edina pot našega kmeta. Gozdno gospodarstvo bo tudi letos vroeilo 20 milijonov S din za kreditiranje zasebnih kmetovalcev. Vendar moramo še nadalje iskati nove vire, da bi imel ta sklad vsaj 100 (sto) milijonov S din. Gozdar, sivo bo še nadalje podpiralo pospešitev kmetijstva. Smo pa bel j za ureditev pašnikov v dolini kot v planinah. Cas paše v dolini je daljši, živina in pridelki (mleko) so doma, ne pa v planini. Sele potem, če bi bilo v dolini premalo pašnikov, bi pasli v planinah. V Bohinju je možnost za ureditev pašnika, na katerem bi se lahko od maja do oktobra preživelo 150 krav-molznic« Po besedah ing. čemeta je uspeh odvisen 80 odstotkov od ljudi in samo 20 odstotkov od zemlje. Kajti ljudje morajo delati kot po tekočem traku: pasti, pustiti travo rasti, kositi, pustiti rasti, pasti itn. Seveda je pogrebno pašnike dobro gnojiti; Ing. Mastnak iz KZ Bled si je zastavil vprašanje, koliko jc sploh kmetov na Gorenjskem, ki imajo možnost preiti na pašno-košni sistem. Po njegovem bi morali bolj smelo uvajati novo pasmo govedi in okrepiti strokovno službo. KZ Bohinjska Srednja vas ima največ dela z živino, nima pa primernega strokovnjaka. Posebno zanimiva je bila razprava ing. Benedičiča iz KZ Radovljica. Le-ta je poudaril, da moramo imeti o položaju kmeta jasno sliko in stališča. Kmet mora vedeti, kakšna bo njegova bodočnost. »Ali naj gremo samo na pašno-košni sistem v dolini?« se je vprašal ing. Benedičič in nadaljeval, »Ali naj pašnike v planinah zapustimo? V nekaterih planinah v Švici so dosegli 5000 škrobnih enot vrednosti krme, torej več kot v dolini. Živina, ki je bila v planini, je več vredna in cenjena povsod po svetu. Kdor kupuje živino v Avstriji ali Švici ve, da tisti, ki prodaja, hvali živino s tem, da je bila živina določeno dobo v planini«. Po mnenju ing. Benedičiča razdrobljenost in razkosanost kmetij onemogočata pašno-košni sistem ali pa ga vsaj zavirata. Na takšnem zem- . Ijišču pa lahko negujemo sadjarstvo in ribez, ki daje večji dohodek kot kaka druga kultura. Ing. černe je pojasnil, da ni bilo nikdar in nikjer rečeno, naj se pašniki v planinah ukinejo. Za primer je navedel, da je bila lani na Poljski planini (Poljče) samo ena krava, eno tele in konj. V nekaterih krajih kmetje sami zapuščajo planine. Kar zadeva kreditne politike je ing. Černe povedal, da v Švici kmetu, ki ima manj kot 10 ha zemlje, država ne daje kreditov. Tovariš Medja je za relativno slabe uspehe v kmetij, stvu obdolžil tudi novinarje. Le-ti so pred leti poveličevali velike kmetijske organizacije, za katere danes ugotavljamo, da niso izpolnile svoje naloge (mislil je na razne oblike zadrug). Kmet Praprotnik z Ljubne-ga je povedal, da je lani kupil dva bika po 810 S din za kilogram žive teže. Nato jih je leto dni pital in prodal po nekaj več kot 500 S din za kg žive teže, tako da je bil ves trud okrog pitanja bikov zelo slabo plačan. Ob koncu posvetovanja se je ing. černe močno zavzel za domačega kmeta z besedami: »Gorenjci, več solidarnosti z domačim kmetom«. Ing. černe je to takole utemeljil: Na področju zgornje Gorenjske lahko pridelamo vsaj 1000 ton jedilnega krompirja, kar bi zadostovalo za pre. skrbo vsega prebivalstva. Vendar se naši trgovci preskrbujejo s krompirjem z drugih področij, domači kmet Pa je prisiljen opustiti sajenje krompirja, ali pa z dobrim jedilnim krompirjem krmiti živino. Lani smo imeli odličen pri. delek jabolk, cena je bila primerna, toda gorenjski trgovci gredo rajši v druge kraje po sadje. Podobno je s čebulo in drugo zelenjavo. Zaradi takšne politike imamo na Gorenjskem primer, da kupujemo v trgovinah jabolka, ki so jih Italijani prodali na češkoslovaško, Čehi pa so ta italijanska jabolka prodali nam. Mi jih kupujemo iz tretje ali četrte roke po 420 S din za kg. Domačemu kmetu pa jabolka gnijejo. Eden izmed materialnih vzrokov za takšno politiko je tudi to, da na Gorenjskem še do zdaj nimamo hladilnice za večje količine sadja in zelenjave. Morda bi bilo dobro, da bi na to razpravo tudi kmetje povedali svoje. J. Vidlc Na Jesenicah Vodovodi pred občinsko skupščino Na zadnji seji skupščine občine Jesenice so odborniki p£ slušali in razpravljali o poročilu komunalnega podjetja Vo" vod Jesenice o gospodarjenju in stanju vodovodov v obči Jesenice. Pregled zadevne problematike naj bi služil za sestavo Pl° grama investicijskih del za obdobje naslednjih sedmih let- V jeseniški občini je 29 naselij, od tega so brez vodovej: naselja Javorniški rovt, Prihodi, Podkočna in Radovna. " naseljih je 16 vodovodov. - ^ Zajetje v Ratečah je bilo zgrajeno 1895. leta in je bilo V*1 Kljub temu sedanja zmogljivo^ sedmimi leti preurejeno zadošča za 650 ljudi in 250 glav živine. V Podkorenu -samo zajetje brez rezervoarja. Iz tega zajetja, ki je po ot*F\ ju kalen, odteka voda naravnost v omrežje. Zaradi nag* razvoja Kranjske gore v turistično središče, tudi v tem sedanji vodovod ne ustreza več. Še posebno pa bo to P° ,< pereče ob zgraditvi predvidenega kopališča, hotelov, šole, " novanjskih hiš in avtoservisne postaje. Zato gradnja vodov in obnovitev starega omrežja terja nujne rešitve. Na Doyj, imajo vaščani svoj vodovod in dovolj vode. Tudi tuI «*5 morali obnoviti vodovodno omrežje, ker je dotrajalo. TuG,. Plavškem rovtu bo potrebna čimprejšnja zamenjava ornr^ in ureditev dodatnega zajetja ter rezervoarja. i Sedanja 4200 m1 vode na dan ne zadostuje za 16.000 stal^ prebivalcev Jesenic. K tem potrebam moramo prišteti še ■ sezonske delavce in pa porabo vode za tehnološki proces PJ jeli j, železnice in Železarne. Železarna porabi samo za s j. valjarne Javornik poleg svoje vode še 15.000 do 30.000 ro mesečno. L Na Jesenicah moramo upoštevati še dva bistvena VP na porabo vode* I Železarna bo morala urediti napajanje kopalnic in san)^ s pitno vodo (sedaj v večini obratov uporabljajo savsko v . .... bolnic' v katero odtekajo kanalizacije mesta, klavnice, itd.), za kar bi potrebovali najmanj 2800 m3 vode na g iledriJ': nadalje moramo računati na porast prebivalstva v nasled™ letih, tako da je nujna novogradnja vodovoda PeriČn1.^ zmogljivostjo 10.000 m3 vode na dan. čimprej bo treba uKU zajetje Save, ker je to dejansko ob nalivih zajetje površij voda, ki je kemično in bakteriološko neprimerna in og zdravje prebivalcev. i Naselje Podkočna je brez vodovoda in je predvidena #v nja istočasno z vodovodom iz Peričnika, ki bo prek 0° [ mostu na Javorniku potekal proti Blejski Dobravi. upanja, da bo kmalu zgrajen vodovod na Dobravo, je problem rešiti neodvisno od tega načrta. Na Blejski Dobravi je specifičen problem. Zajetje Je *jj vasjo in je zato mogoč vtok raznih fekalij. Iz tega W črpajo vodo v rezervoar nad vasjo. u Čeprav nisem omenil vseh vodovodov, pa že lahko rec ^ da je v jeseniški občini veliko vodovodov in da skoraj ^.u. dovoda, ki bi povsem ustrezal potrebam tako glede ali pa količine vode (ali pa naprav). . L V prihodnjih sedmih letih bi potrebovali za tovrstne . sticije okrog 10 milijonov N din, od tega naj bi jih j 8 milijonov porabili za zajetja in vodovode. , y Na seji so sprejeli soglasje k novim cenam vode, nekoliko višje od dosedanjih (za široko potrošnjo v 8 ^ dinjstvu od 0,30 na 0,50 Ndin). Tam, kjer imajo vodo" f se voda praktično ne bo podražila, ker ljudje pazijo. ( voda po nepotrebnem ne izteka skozi pokvarjene P1^, f sanitarije. Sicer so pa Jeseničani doslej pili in rabili vOjc najnižji ceni v Sloveniji. J- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiisisiiiiiiiiEiitin11^ Pionirsko tekmovanje v gasilstvu j* iz Ccrkelj. TekmovaU ^ pionirji iz pri°3jtf>5 Kokrice, Podbrezij,. 1^ iz Dupclj. Pionirski 0 j/ iz Biten j in Straži3c»jgj tekmovali tudi na ti^tfP skem tekmovanju v ' ^ Predsednik Gasll***^ Kranj je najbolji ^ t nam podelil d'P10?^. » pionirske gasilske 0?iM t0' tekmovalci pa so Občinska gasilska zveza iz Kranja je v nedeljo, 28. aprila, organizirala pionirsko tekmovanje Pokaži, kaj znaš o gasilstvu. Tekmovalo je osem pionirskih desetin. Vsak pionir je moral odgovoriti na pet vprašanj. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da so bili odgovori mladih gasilcev zadovoljivi. Pionirji iz Bitenj so dosegli 436 točk in s tem prvo mesto. Drugi so bili pionirji iz Stražišča, tretji pa pionirji dobfl1 žilne nagrade. S. ■0 Razpisna komisija delovne organizacije KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA JESENICE Jesenice na Gorenjskem RAZPISUJE delovno mesto direktorja Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še nasledke, s statutom predpisane pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba z najmanj petletno prakso na vodilnih delovnih mestih, ali 2. srednja strokovna izobrazba z najmanj desetletno prakso na vodilnih delovnih mestih. Poleg vloge morajo kandidati predložili dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Komunalno obrtno podjetje Jesenice, Jeseni-ce. Sp. Plavž 6 a — »Razpisna komisija«. Pr»javni rok je 15 dni po objavi razpisa. Udeležencem Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju kVs«. ki so se leta 1943 01 odposlanci ali kot go-gi_>e udeležili Zbora odpo-d^"cev slovenskega naroda V Kočevlu' prosimo, ko nam najkasneje do nca maja t. 1. pošljejo SKUPŠCINA svoje naslove z navedbo, v kakšnem svojstvu so se udeležili zgodovinskega zbora v Kočevju, da bi Jim mogli ob proslavi 25-letnice zbora poslati osebna vabila. SR SLOVENIJE Ljubljana, Subičcva 4. Čeprav je naselje Novi svet v škofjl Loki komunalno lepo urejeno, ne manjka tudi kamnov spotike kot je na primer otroški vrtiljak. — Foto: F. Perdan V kamniški občini lani 8 odstotkov več dohodka V letu 1967 so delovne organizacije iz gospodarstva in negospodarstva v kamniški občini ustvarile 357,513.000 N din celotnega dohodka ali za 8 odstotkov več kot leto prej. Negospodarstvo, ki je v skupnem številu zaposlenih udeleženo s 7 %, zajema le 3,6 odstotka ustvarjenega celotnega dohodka, toda 7% dohodka za razdelitev. Ce primerjamo uspehe delovnih organizacij iz gospodarstva z uspehi delovnih organizacij iz negospodarskih dejavnosti, vidimo, da je dinamika celotnega dohodka v gospodarstvu nižja od celotnega dohodka negospodarstva. Tudi izplačani osebni dohodki so v negospodarstvu za 16% višji kot v gospodarstvu, čeprav je bil njihov tempo ra- clrevored. Pravijo, da sploh ni !*dr*evJ S*"11«*8 «o že nekaj časa nezadovoljni s potjo sko; J«Jbo|, 2 K° «mo se pozanimali, kdo Je dolžan skrbeti za vz-.lrzevanje In zavarovati z ograjo !>iJu varen del nad reko Savo, smo izvedeli, da so bile v petek podpisane pogodbe o vzdr-b'h Pr» v kra«Jskl občini v tem letu. Zato bo Komunalni servis Kranj takoj po prvomaj-6r in ko je bil neki ' *esor prav tako provesti z nami kot mi, nam je nazadnje rekel: »Zdaj mislite, da ste res zreli, da znate vse. Ko pa boste prišli domov, ko se boste malce umirili |n se potem pogledali v ogledalo, boste videli v njem veliko ničlo.« Pa vseeno: tudi matura in tudi vozniški izpit sta nekaj, sta uspeha, sta stopnici v človekovem življenju, sta nekaj ne čisto vsakdanjega, zato je treba takrat biti vesel, dobre volje; tudi malce »važnosti« ne škodi, saj na ta način človek opozori ostale, ki so to že preboleli in ki se jim vse, kar je za njimi, zdi povsem vsakdanja stvar, komaj omembe vredna, da gre za njimi, opozori nase. Pa še nekaj sodi v dolge pogovore okrog mature in vozniškega izpita (pa seveda tudi v pogovore o ostalih podobnih »preizkušnjah« v življenju): takrat, ko si to delal, takrat je bilo lahko, zdaj pa je težje, več zahtevajo, kriteriji so strožji, res mora človek nekaj znati itd. Normalno je, na tak način opozarjati na svoj uspeh, vendar take trditve le niso povsem iz trte zvite. Predvsem velja to za vozniške izpite, kjer so kriteriji res vse strožji, kaže pa, da še ne zadostni, zakaj prometnih nesreč je tudi zaradi neznanja in zaradi posledic neznanja vse več. Danes je že skoraj junak, kdor prvič naredi vozniški izpit, in sicer oba dela: teoretičnega in praktičnega. V radovljiški občini poudarjajo, da je večina kandi-dtov zelo slabo pripravljena za praktično vožnjo. To se vidi tudi v rezultatih izpitov. V prvih troja mesecih se je prijavilo za polaganje vozniškega izpita 100 kandidatov, izpit pa je uspešno opravilo le 17 kandidatov. Morda bo šoferje zanimalo še nekaj drugih podatkov o avtomobilizmu, prometu in nesrečah iz radovljiške občine. V prvih treh mesecih letos je bilo na novo registriranih kar 225 vozil, in sicer 77 osebnih in 10 tovornih avtomobilov, 6 prikolic, 23 motornih koles in 109 mopedov. Od novo registriranih osebnih avtomobilov jih je največ znamke zastava 750, sledijo pa volkswagni, škode in sim-ce. Registriranih je bilo razmeroma veliko mopedov, ki jih lastniki jeseni lani, ko je bila registracija po krajevnih uradili, zaradi različnih vzrokov niso registrirali. Pri tem številu torej ne gre le za zdaj kupljene mopede. Kar »uspešna« je tudi bera prometnih nesreč. Postaje milice so jih obravnavale 83, posledice pa so bile: ena smrtna nesreča, 22 težjih in 60 lažjih nesreč, materialne škode na vozilih pa je bilo — po nestrokovni oceni — za 116.200 Ndin. Poudarjajo, da se je največ nesreč zgodilo zaradi prehitre vožnje glede na stanje cest in zaradi neupoštevanja prednosti. Komisija za vzgojo in varnost prometa pri radovljiški občinski skupščini ima zdaj precej dela z ureditvijo cestne signalizacije. Ta dela so nujno potrebna, pravijo pa, da bodo končana pred začetkom glavne turistične sezone. Skupaj s šolami pripravljajo tudi program za razne prireditve ob 17. juniju, dnevu otrok v cestnem prometu. Akcija se je začela 1. aprila in bo trajala vse do 17. junija. (-t) ifiiiiftiiiiiiitttiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii!i:iiiiitiiiiiiiiiii3iitiiiiitiitiiiiiif■■■iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiainiiB Ljudje niso zadovoljni s svojimi imeni Iz statističnih podatkov radovljiške občine za prvo letošnje tromesečje upravičeno sklepamo, da marsikateri občan ni zadovoljen s svojim imenom ali priimkom. Tako nevšečnost je sicer zdaj pri nas možno odpraviti s spremembo osebnega imena, ni mi pa povsem jasno, kaj človek s tem pridobi. Morda dobro ime (če se do njega ne more drugače prikopati)?! V prvih treh mesecih je v radovljiški občini zaprosilo za spremembo osebnega imena 11 občanov; vse prošnje so bile ugodno rešene. Pa še nekaj drugih statističnih podatkov za to obdobje: v tem času se je rodilo v radovljiški občini 144 otrok, umrlo pa je 108 ljudi torej je občina spet bogatejša za 36 ljudi. Pri matičnih uradih v Radovljici, na Bledu in v Bohinju jc bilo v tem času sklenjenih 51 porok, za poroko v drugih občinah pa jc bilo izdanih 7 dovoljenj. -t AGROTEHNIKA Ljubljana obvešča VSE CENJENE KUPCE, DA IMA NA ZALOGI MOTORNE KOSILNICE DODATNI PRIKLJUČKI obračalnik — zgrabljalnik žetvena naprava krožna žaga (cirkularka) snop povczalka škropilnica za sadje in njivske kulture voziček s sedežem brusilni strojček prikolica (nosilnost 400 kg) črpalka od 45—60 Atm vlečni obračalni zgrabijainik Sonce S 3 in Sonce S 4 Dobavni rok (BCS takoj! Plačilo za dinarje iz našega skladišča, za tuja plačilna sredstva pa iz konsignacije. Ne zamudite ugodne prilike in hitro kupite KOSILNICO BCS PRIPOROČA SE KOLEKTIV V SLOVENIJI SO NAJBOLJ RAZŠIRJENE, NAJCENEJŠE IN TUDI NAJKVALITETNEJŠE. EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA NfffNIHMNMeNNMINHNtCtfNNfMHNNIHHt) KULTURA SOBOTA — 4. MAJA 1963 Plodno delo kulturnikov v Retečafa V sezoni, ki gre h* kraju, je bilo kulturno življenje v Retečah precej razgibano. Ker sproti o njem nismo vedno poročali, je prav, da zdaj o tem na kratko nekaj napišemo; kulturno življenje na vasi namreč še ni povsod zamrlo, čeprav predvsem v bližini mest ni več take razgibanosti, kakršna je bila včasih. Tudi politika nekaterih do kulturnih domov, naj se opustijo oz. dajo za druge dejavnosti, je obsojanja vredna in prav nič ne prispeva k poživitvi kulturnega življenja na vaseh. V Retečah sodi med najbolj marljive kulturne skupine tamburaški orkester, ki ga uspešno vodi Franc Rant. Šteje 20 članov, njihova poprečna starost pa je le 15 let — dokaz, da gre res za mlade ljudi. Za letošnjo sezono so dali popraviti vse instrumente, kupili pa so tudi nekaj novih. Tamburaški orkester se je letos predstavil s kvalitetnim novim programom. Sodeloval je na vseh proslavah in priredil skupaj z moškim pevskim zborom tudi nekaj samostojnih koncertov, ki so bili v glavnem V marcu. Ker so tamburaši sprejeli medse letos precej novih, zelo mladih članov, so imeli veliko vaj, tudi po dvakrat ali celo trikrat tedensko; priprava na nastope je bila torej res kvalitetna. Poslušalcev niso razočarali, ampak presenetili. Moški pevski zbor je pod vodstvom Lojzeta Drnovška tudi letos naštudiral več novih pesmi in s tem obogatil svoj program na koncertih in proslavah. Želijo pa, da bi s« v zbor vključilo Se več novih članov, predvsem mladih. Za konec letošnje glasbene sezone se zdaj v Retečah pripravljajo na dan mladosti. Obeta se lep program, saj bodo razen tamburašev nastopili tudi pionirji iz osnovne šole, ki se bodo predstavili predvsem z recitacijami. Dramska sekcija v Retečah je letos uprizorila dve igri. V začetku leta so se predstavili z mladinsko igro Jurček, v kateri so nastopili mladi igralci, predvsem mladinci in pionirji. Bili so v glavnem prvič na odru, dobro so odigrali svoje vloge in s tem pokazali, da za oder še ne bo tako kmalu zmanjkalo mladega, sposobnega kadra. V aprilu pa so se igralci predstavili z dramo Spomenik pri Hrastovcu. Tudi to delo je uspelo in privabilo v dvorano precej ljudi. Dogajanje v drami je postavljeno v leto 1699 na grad Hrasto-vec. Igra je uspela, gledalci so bili zadovoljni. Ker pa igre ob nedeljah zdaj, spomladi, le ne privabijo toliko ljudi kot pozimi, bi bilo s predstavami dobro nadaljevati jeseni, prav tako pa z njimi gostovati po drugih odrih, saj je res škoda, da bi bilo delo, ki je zahtevalo toliko truda, uprizorjeno samo enkrat. V Retečah je bilo v zadnjih mesecih tudi več raznih predavanj, za katera je precej zanimanja. Zadnje je bilo predavanje zdravnice dr. Vernikove iz Škofje Loke, ki je govorila o živčnih bolnikih in živčnih boleznih. Ivan Bogataj Pred zaključkom razstave Marjana Dovjaka v galeriji na loškem gradu so predstavniki podjetja SLOVENIJALES iz Ljubljane izbrali slike za odkup. Podjetje SLOVENIJALES je pokrovitelj razstave in je z odkupom dveh slik izpolnil eno izmed dolžnosti pokrovitelja. Poleg odkupa je podjetje prevzelo tudi vse druge stroške razstave in se tako vpisalo v knijgo pokrovitelja nad razstavami v Loškem muzeju. Na sliki: direktor podjetja Slovenijales tovariš Pet-kovšek, pomočnik glavnega direktorja tovariš Kožuh, slikar Marjan Dovjak in ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Učiteljski pevski zbor Slovenije v Radovljici Učiteljski pevski zbor Slovenije EMIL ADAMIČ je za prvomajske praznike priredil samostojni celovečerni koncert v Radovljici. Tako se je zgodilo, da je ta priznani umetniški zbor prvikrat gostoval na Gorenjskem. Občinstvo v Radovljici ga je pozdravilo z velikim navdušenjem. Koncert so v čast praznika dela omogočili zveza kulturno-prosvetnih organizacij, občinski sindikalni svet V torek zvečer so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo akademskega slikarja Rudija Pergarja. Ruili Pergar Je do sedaj svoja dela razstavljal v Kopru in Novi Gorici; v okviru kolektivne razstave Društva slovenskih umetnikov pa v Trstu. Na sliki od leve proti desni: akadeiaiki slikarji Henrik Marchel, Vinko TuSek in Rudi Perzar — Foto: F. Perdan in temeljna izobraževalna skupnost. Koncertni program je. obsegal dela renesančnih in drugih mojstrov: Gallusa, Certona, Buqueta in domače skladbe ter pesmi jugoslovanskih in ruskih skladateljev. Med domačimi avtorji so bili zastopani Adamič, Ar-nič, Pahor, Simoni t i in Mirk. Celotni spored je bil zelo pester in raznolik, obenem pa programsko in tehnično zelo zahteven. Izvajalska raven interpretacije posameznih skladb kot celote je bila na umetniški višini. Zbor odlikujejo izredne glasovne kvalitete, ubranost ter blago-glasnost, lirična melodioznost, dovršena dikcija ter sposobnost vživljanja v različne razpoloženjske situaci-jej_v mehko lirično ubranost (Pa se sliš, Podoknica, Pesem) ali pa v igrivo poskočno razposajenost in besedno ter glasovno prožnost in živahnost (Pustna, Kolo). Skratka: široka melodična skala interpretacije in popolno tehnično obvladanje zahtevnih pevnih oblik sta značilnosti tega kvalitetnega zbora. Vodi ga mlad dirigent Marko Munih. Učiteljski pevski zbor Slovenije je zaradi svojstvenega 6estava — združuje same učitelje in profesorje — reprezentančni zbor slovenskega učiteljstva, po svojem pomenu pa je edini primer v Jugoslaviji. Za seboj ima bogato 40-letno tradicijo. 2e od ustanovitve dalje z uspehom širi zborovsko kulturo in vzgaja zborovodje. V celotnem sestavu zbora poje okrog 90 ljudi, njegovi člani pa še danes vodijo kakih 60 zborov v raznih krajih Slovenije. To pa pomeni, da so pevci tega zbora v večini tudi zborovodje samostojnih zborov, in to mladinskih, pionirskih ter amaterskih. — Drugače Pa zbor nastopa v več sestavah: v manjših in kot celota. Doslej je prirejal koncerte po številnih krajih Slovenije ter v drugih republikah, pa tudi zunaj naših meja. Našo pesem je ponesel tudi v druge dežele: v Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko in drugam. Na svoji umetniški poti je dosegel že vrsto uglednih priznanj ter odličnih uvrstitev. Nekaj posebnega jc tudi način dela zbora. Pevci prihajajo iz kakih petdesetih krajev Slovenije na vaje V Ljubljano. Zaradi ©bširnosti terena pa prirejajo tudi sektorske vaje. Zavoljo pomembnega poslanstva, ki ga opravlja v P6" dagoškem ter vzgojno estetskem pogledu, bi morali zboru nuditi večje dotacije ter izdatnejšo finančno ter moralno podporo. Zborovodij po Sloveniji še mečno pr1-manjkuje, tako v amaterskih zborih kot tudi v šolah in drugod. Kadrovske šole Pa jih ne dajejo dovolj za široke, potrebe. Zategadelj je takšna oblika usposabljanja mladog'1 zborovskega kadra zelo dobrodošla in nujno potrebna-Posebej razveseljivo je to, «* je zbor zadnje čase prido-bd k sodelovanju precej mladi11 pevcev, ki pa so morali opra* viti dobro in uspešno PrC" izkušnjo za sprejem. **■ način sprejemanja mla«P| svežih sil bo pomladil sesta» zbora im mu zagotovil večjo dinamično ustvarjal" nost in zanesljiv nadalJnJ obstoj. Jože Bohinc Plazovi ne poznajo zakon t>v Uroš je bil leta 1932 prvi, ki je pozimi preplezal severno triglavsko steno — Ponesrečenec mu je po treh urah nošenja umrl na hrbtu — »Trikrat sem bil že zasut v plazu.« — Uroš je »živi leksikon« za zgodovino planinstva in alpinizma v Sloveniji So obrazi, ki jih človek ne pozabi zlepa, ki se mu globoko "f^ejo v spomin, da se pogosto spominja nanje, čeprav jih ui le enkrat, morda le bežno na cesti, morda v avtobusu; j Pa Je z njimi nekaj ur, da Jih gleda, spoznava, odkriva n potem pozabi. To niso bledi, brezizrazni, zdolgočaseni, pri-agodljivi, da, preveč konformistični obrazi, ki Jih tako pogo-o srečujemo, spoznavamo, pozabljamo. Obrazi, ki se vtisnejo naše možganske krivulje, so kot luč v temni noči, kot prijazen nasmeh v tujini, kot oaza sredi puščave. Obraz Uroša 2upančiča so-o-i mednje. Trd je, kot izkle-san iz najtršega marmorja, vendar vedno dobrodušen, 5egav, nasmejan, odprt. Gu- be kožo so razbrazdale zagorelo na njem, da se zdi, kot hi voda razjcdla golo kraško P°vršje. Gube na čelu in ob °Ceh se skoraj vedno smejijo, us*a so smejijo, cči se smejijo. To ni smeh, ki jo lc na Površju; ta smeh, ta dobrodušnost prihaja od srca. Obraz Urošev je podoba njegovo duše, njegovega bistva: trd, navajen hudega in dobrega, veselja in žalosti, pa °*rtt, odprta knjiga, vesel °b veselju in sreči drugih, žalosten ob nesreči, resen in zaskrbljen, če to zahteva okoijo, v katerem se znajde, ali delo, ki ga mora opraviti, Pa Šogav, včasih kar otroško hudomušen, če je med prija- vil, kjer ne manjka dobre • ™ njegovem obrazu so šah skalne gore, prepadne stene, zasnežena gorska pobočja, snežni zameti veter in sonce. Ko govori o nevarnostih v gorah, se njegove cči zresnijo, usta pa so še vedno ukrivljena v nasmeh. V očeh so takrat spomini na ponesrečence v gorah, 5e vedno iiv'o, žalostne slike, iz ust Pa kot izbruhi vrejo besede, navodila, opozorila. Skrb za varnost ljudi v gorah — to je Urošu bližje kot lastno ugodje. Uroš je pravi sin planin, »kot zrno klen in zdrav«, vztrajen, potrpežljiv; v gorah je zares doma, tam je njegov svet, tam so njegovi prijatelji, tam se znajde na vsakem koraku, v vsakem letnem času, v vsakem vremenu. Pravi Gorenjec jc, doma iz Rateč v Zgornjcsav-ski dolini, kjer je bil rojen 8. marca leta 1911. Po poklicu je diplomirani tehnik in že vseskozi dela v jeseniški železarni. Ni čudno, če je prav iz železarne toliko ljubiteljev gora, med njimi precej vrhunskih alpinistov in najboljših gorskih reševalcev. Iz zadimljene, črne doline pod Mežakljo. iz zraka, ki diši po železu in je zasičen z nezdravim prahom, iz utc-snjujočih, zatohlih stanovanj hite možje in fantje v prostem času k soncu, na vrhove, ki obkrožajo Jesenice z vseh strani. Veliko jih jc med njimi, ki imajo pripeto na puloverju okroglo značko z modrim napisom »GRS PZ Slovenije«, sredi katerega je rdeč križ in bc!a planika. Gorski reševalci so najbolj iskreni ljubitelji gora, naj- boljši planinci in alpinisti, najmanj sebični, prav nič karieristično nastrojeni pri usvajanju vrhov in prepad-nih sten. Ljubijo gore in želijo, da bi jih vzljubili še drugi, tudi tisti manj izkušeni, vsem želijo pokazati lepote naših skalnih vršacev, pri tem pa stalno opozarjajo na previdnost, na znanje, na varnostne ukrepe. In vedno so vsakomur tudi pripravljeni pomagati — ne za denar in ne za slavo, tudi za »bo-hlonej« in za »hvala« ne, ampak preprosto zato, ker je človeku v stiski, v nesreči treba pomagati, ker je to dolžnost vsakega človeka, ker taki ljudje so ali pa naj bi vsaj bili. Uroš Zupančič je med takimi vztrajnimi gorskimi reševalci že zelo dolgo; skoraj deset let je bil celo načelnik Gorske reševalne slu/.be za Slovenijo, kmalu po vojni, leta 1947, pa je bil tudi pobudnik za uvedbo reševanja ponesrečencev izpod plazov z lavinskimi psi. Vedno, kadar je treba v kakšno steno, kjer se je kdo ponesrečil, je zraven. Vodi in predava na tečajih za lavinske pse in njihove vodnike. Pn stalno opozarja na nevarnosti: nikdar ni previdnost odveč in nikomur, tudi najbolj izkušenemu planincu ne. Z Urošem se ni težko pogovarjati, čeprav raje opozarja in uči kot pripoveduje o sebi, o svojih doživetjih v gorah. Pa mi je vseeno marsikaj povedal. »Štirideset let je že tega,« se spomni nazaj, »ko sem prvič reševal v gorah. Na Veliki planini je bilo to. leta 1928.« Pa potem, kolikokrat ste bili šo na podobnih akcijah? Sem radoveden. Ne ve natančno, ni si zapisoval. »Gotovo 250 do 300-krat, težko je to reči. Več kot 25-krat sem bil zraven pri reševanju, ko je šlo za smrtne žrtve. Kot gorski reševalec sem sodeloval pri nesrečah in pri reševanju v Julijcih, v Kamniških planinah in v Karavankah; največ pa v Julijcih. Povsod sem bil zraven, če sem le mogel. Zelo dobro se spominjam tragedije v Špiku 1. maja leta 1952, kjer je bilo 5 mrtvih. Največkrat pa sem reševal v severni triglavski steni, kjer je bilo tudi največ nesreč. To so bila obenem tudi najlepša reševanja (seveda, če jih ni skalila smrt); naporna, zračna, nekaj je treba znati pri njih. Prav tako se rad spominjam reševanj v Jalovcu In Martuljku.« In potem Uroš pripoveduje, kf.j doživlja, kaj čuti, če nekoga reši nesreče ali smrti, če lahko pomaga. »Naporno je, a prijetno, če lahko pomagaš,« pravi, »če pomagaš človeku takrat, ko mu je najhuje. Takrat ne misliš na napor in spanje, takrat je edini cilj pomagati. Čudovit je občutek storiti nekaj, kar drugi ne morejo ali si ne upajo ali pa niso sposobni za to. To je čudovito plačilo, drugega nikdar ne pričakujem.« Ko ga potem vprašam, česa se v tej svoji dolgi praksi gorskega reševalca najbolj spominja, so malce zamisli, potem pa pove, da je po nekem reševanju tri ure nosil ponesrečenca, ki je imel »dobesedno skalpira-no glavo«, na hrbtu; hitel je z njim v dolino, da bi prišel čimprej, še pravočasno, do bolnišnice, do pomeči, po treh urah naporne hoje pa mu j i ponesrečenec na hrbtu umrl. Nisem ga vprašal, kdo je bil to, kdaj in kje se je zgodilo, zakaj videti je bilo, da o tem ne govori s posebnim užitkom: presedel se je na klopi ob peči, nagrbančil čelo in se zagledal skezi okno na sončno, zasneženo Golico... Potem sva govorila o zimski nevarnosti v gorah, posebno o plazovih, o preventivnih ukrepih, o reševanju z lavinskimi psi. Uroš mi je pokazal debelo mapo, v kateri ima nekakšen arhiv vse dostopne literature o plazovih: izrezke iz domačih in tujih, tudi strokovnih časopisov, slike, skice, zapise o raznih načinih reševanja itd. Tudi sam je o tej nevarnosti že veliko napisal; predava na tečajih za vodnike lavinskih psov, nekako se je specializiral na reševanje iz plazov. »Sovražnik številka ena v gorah so plazovi, padajoče kamenje, potuhnjene megle in trganje rož,« pravi. »Nikdar ni preveč in nikdar dovolj opozarjati na te nevarnosti. Nujna naloga gorske reševalne službe jc predvsem preventiva: opozarjati po. vsod, v šolah, na cesti, v gorah, na izletih ... Lažje je preprečevati kot reševati!« S plazovi imamo na Gorenjskem že kar precej bridkih »izkušenj«, zadnjo iz letošnjega marca. Precej smučarjev in alpinistov so že pokopali pod seboj. »Plazovi nimajo zakonov, ne poznajo stalnih pravil, ne da se naprej predvideti, kdaj in kje se bodo sprožili, kakšen obseg zavzeli, kako se bodo »obnašali«. Preprosto poči pa je plaz tu. Veliki, znani in izkušeni alpinisti so pisali doktorske disertacije o plazovih, pa so postali žrtve plazov. Lahko trdim, da so plazovi enako nevarni izkušenim in seveda še bolj nt-izkušenim. Res, plazovi ne poznajo zakonov, vsak zase jc nekaj povsem svojega, posebnega; prav zato so še bolj nevarni.« Uroš rad govori o plazovih, saj jih je že trikrat občutil na svoji koži, trikrat že je bil njihova žrtev, na srečo vedno brez hujših posledic. »Kopriva ne po-zebe!« pripomni, ko govoriva o sreči, ki jo je imel nekoč na Planjavi; do pasu zakopan v sneg in s cepinom v roki se je s plazem ustavil samo kakšen meter nad prepadom. Se malo, pa ga ne bi bilo več med gorskimi reševalci. »Plaz človeka dobesedno zabetonira v sneg,« razp;ede naprej Uroš svoje misli; »tako zabetonira, da je človeka treba do podplatov odkopati ven. Napačno je. če ga pri reševanju ven skušajo vleči« zakaj to je povsem nemogoče, kvečjemu do kakšnih dodatnih fiz:čnih posledio lahko pride. Moker plaz povzroča ozebline, zmrziine in zlome, vendar človi ku-pone-srečencu daje možnost dihanja. Suh, tako imenovani prsni plaz pa ustvarja 100 do 150 m pred seboj tako močan zrEčni pritisk, da drevja ne ruši. ampak ga dobesedno seče. Tak prsni plaz človeku ne dovoljuje dihanja, napolni mu vse odprtine v telesu in povzroči absolutno in hitro zadušitev.« Tudi na 11 • : i— Jih za reševanje iz plazov poudarja Uroš skrajno previdnost. Uroš ve, da je vsako reševanje, najsi bo to iz s'ert ali iz plazov, nevarnost, v katero se reševalec podaja* vendar mu je reševanje življenj vredno več kot nevarnost. »Nekaj posebnega je v tem reševanju.« pravi; »bom-> baši npr. ne gredo MpoeH 1-no na bunker, če je sovražnikov ogenj lc premešan; tudi gasilci ne skačejo v ogenj, reševalec pa mora v steno, pa naj bo to kjerkoli.c Se sva se pogovarjala Z Urošem Zupančičem, ki mu nekateri pravijo, da jc začetnik zimskega alpinizma pri nas. Leta 1932 jc bil prvi. ki je pozimi preplezal • severno triglavsko steno. Ne ve, kolikokrat je bil na Triglavu, pravi pa, da gre raje po »bližnjici«] po severni steni, kot pa po kakšni izmed »turističnih« poti. »Raje grem po strmi poti, ki je bližja. Po poti okrog bi si samo noge zmatral, tu pa imam kar štiri noge: noge in roke. Bolje in prijetneje je tako.« No, zanj že! In nazadnje naj zapišem še, da je Uroš tudi slovenski planinski zgodovinar. Ima bogat arhiv o zgodovini slo-venskega planinstva in alpinizma, pravi živi leksikon ja za to področje. »Zato pa vas tako pitam z gradivom!« je že pripomnil, pol v šali, pol zares. No, Uroš je tudi Zvest« včasih kar preveč priden dopisnik Glasa, tako priden, da je včasih tudi malce hud* Če mu vsega ne objavimo. In prvo ter najvažnejše pri tem njegovem dopisovanju je spet: vzgajati ljudi za pametno, previdno, zdravo hojo po gorah, seznanjati jih z zgodovino planinstva, opozarjati, preprečevati nesreče in tragedije — in poveličevati lepoto naših skalnih vršacev. Andrej Triler Proti invaziji rastlinskih škodljivcev Na Jesenicah je republiška obmejna fitokarantenska služba, ki skrbi, da z uvozom sadja in rastlin ne uvažamo tudi rastlinskih bolezni Tako kot ima carinarnica spisek tihotapcev, ima fitokarantenska služba spisek nevarnih karantenskih škodljiv, cev oziroma bolezni rastlin, ki se pojavljajo drugod po svetu, a pri mas jih še ni. Ta služba je za gospodarstvo vsake države zelo pomembna, ker ima vsaka dežela ali država zaradi različnih bolezni škodo, ki se ceni na milijarde S din. Najprej pa razčlenimo, kaj pomeni beseda fitokarantenska. Fito je beseda grškega izvora, ki pomeni rastlino. Karanteno pa slovenski pravopis razlaga kot varnostno zaporo zaradi nalezljivih bolezni. Ker je pred besedo karantena beseda fito, to pomeni, da se fitokarantenska obmejna služba bori proti boleznim rastlinskega azvora. Koliko je teh bolezni in škodljivcev, nam pove podatek, da imajo v VVashing-tonu v ZDA zbirko 25 milijonov različnih vrst insektov. Razumljivo je, da so nekatere bolezni razširjene po vsem svetu in se proti tem boleznim bori vsaka država kakor ve in zna. Po mednarodni pogodbi smo obveščeni o rastlinskih boleznih v drugih državah, če teh bolezni ali škodljivcev pri nas še ni, potem pridejo na spisek karantenskih bolez. ni. Iz teh držav je uvoz določenih semen, sadja ali drugih oblik rastlinskega izvora, prepovedan. Glavna naloga fitokaranten-ske službe je, da pregleda vse pošiljke rastlinskega izvora, kot so npr. semena, kakav, krompir, banane, pomaranče, žive rastline, cvetlične čebulice itd. Vzorce teh pošiljk na Jesenicah pregledajo mikroskopsko v petih urah. Nekaterih bolezni pa z navadnim mikroskopom nc morejo ugotoviti predvsem razne virusne bolezni. Zato mora vsaki pošiljki biti priloženo zdravstveno spričevalo dežele izvoznice, da je rastlina v vegetaciji (rasti) nadzirana in da je zdrava. Ta dokument Se mednarodno imenuje fito-sanitetski certifikat (spričevalo), če pošiljka nima tega spričevala, jo zavrnejo. Poleg uvoza uslužbenci fitoka-rantenske službe kontrolirajo tudi tranzit in izvoz. V naši deželi se borimo za povečanje poljedelske proiz. vodnje oziroma za povečanje hektarskih donosov. Eden izmed glavnih pogojev za povečanje hektarskih donosov je uspešno izvedena zaščita rastlin pred boleznimi in škod- ljivci. Samo Jugoslavija ima poprečno, brez večjih izbruhov bolezni, letino od 25 do 30 milijard S dinarjev škode. Ne pozabimo, da je ameriški kapar uničil silovensko sadjarstvo, češpljev kapar pa je v 25 letih uničil v naši deželi 20 milijonov sadnih dreves. Znan je pregovor, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Ko se bolezen prenese v državo, se morajo proti tej bolezni boriti celi instituti z desetina, mi strokovnjakov . Družba mora vlagati ogromna materialna sredstva im še ne more popolnoma zatreti invazijo tega ali onega škodljivca. Zato obmejne službe preprečujejo uvoz nevarnih škodljivcev. To pomembno delo večkrat ne razumejo posamezni potniki, Iki zadnje čase vse češče prinašajo iz tujine raz-re rastline, semena in cvetlične čebulice brez spričevala (certifikata). Obmejna služba je prisiljena, da te pošiljke zapleni in uniči, ker v manjših pošiljkah ni nič manjša nevarnost za prenos nevarnih bolezni in škodljivcev kot v večjih. Inž. Janez Pšenica je glede tega potožil: Večkrat je za ljubitelje cvetja, ki jim je material zaplenjen din uničen, videti postopek obmejne službe nekulturen in nerazumljiv. Ljudje ne poznajo nevarnosti, ki jo lahko z morebitnimi bolnimi rastlinami prinesejo v domovino. Zato se obračamo na javnost z opozorilom, naj vsakdo, ki kupi rastlinski ma. terial v tujini, zahteva tudi zdravstveno spričevalo, ki ga izdaja strokovna služba do- tičnega kraja ki nadzoruje področje, na katerem so zrasle te rastline.« Inž. Pšenica je še povedal, da se okrasne cvetlice lahko uvažajo z zemljo, kar pred letom dni ni bilo dovoljeno, saj je tudi zemlja lahko oku. žena (seveda ne brez spričevala). Če naš državljan pošilja cvetje, semena, sadje ali drugo rastlinje v tujino, mora dobiti certifikat v domačem kraju. Za Gorenjsko ta dokument izdaja fitokarantenska služba na Jesenicah, lahko pa se to spričevalo dobi tudi v Ljubljani, kjer je prav tako fitokarantenska služba. Fitokarantensko obmejno službo opravljata dva uslužbenca, (ki imata res veliko dela, saj sama izmenično delata po 24 ur. To sta inž. Janež Pšenica, ki je obenem predsednik in glavni steber jeseniškega hortikulturnega društva in inž. Jože šavor. Poleg njihove pisarne je laboratorij, v katerem je 700 različnih vzorcev semen. Jugoslavija namreč uvaža kmetijske pridelke iz drugih dežel, ki jih pri nas ne poznamo (samo koruze je 20 vrst). Zato so v laboratoriju vzorci uvoznih kmetijskih proizvodov, da jih uslužbenca lahko pri pregledu primerjata, za kakšno vrsto uvoženega pridelka gre. Povedati moram tudi to, da je zatiranje nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev zaradi splošnega pomena obvezno za vse državljane. J. Vidlc \M M mM IM.IiI.IJJt 8« 18*8*1 8iU«LU881i8 tli Laboratorij jeseniške fitokarantenske obmejne službe, v katerem je 700 različnih vzorcev semen — Foto F. Perdan Kakšno vino pijemo? Lani so v jeseniški občini izločili iz prometa 2115 litrov vina nino, ki so jo gosti zelo hvalili. Kemični pregled, ki ga je opravil kmetijski institut, pa je pokazal, da je vino proizvedeno z močno primesjo grozdja samorodnic. Vino je bilo izločeno iz prometa, gostilničar pa se je zagovarjal pred sodnikom za prekrške. Na področju Žirovnice so v dveh gostilnah prodajali cviček, pri katerem je pregled pokazal, da je tudi proizveden s primesjo grozdja samo rodnic. Takšnega vina ni dovoljeno prodajati. Niso pa samo odprta vina tista, ki so nam včasih sumljiva glede kvalitete. V različnih trgovskih lokalih od Rateč do Breznice je tržna inšpekcija našla večje ali manjše količine originalno polnjenih steklenic žlahtnega vina- ki ni bilo sposobno za promet. Na tem spisku najdemo plavac, bakarsko vodi« co, šipon, šampanjec, rito-znojčana, laški rizling, merlot, fruškogorski biser, burgun-dec, muškat itn. Če inšpekcija brez pregleda ugotovi, da ima vino močno usedlino vinskega kamna, z odločbo o prepovedi prodaje vrne vino proizvajalcu na po novno infiltracijo. Prečiščeno vino je nato zopet sposobno za promet. V jeseniški občini je bilo lani izločeno iz prometa 2115 litrov vina v skupni vredno sti 1,307.000 S din. Letos je tržna inšpekcija poslala v Ljubljano na pregled 12 vzorcev. Analiza je pokazala, da nobeno izmed teh vin ni spo sobno za promet. V prvih treh letošnjih mesecih so v jeseniški občini izločili že 990 litrov vina. Večkrat slišimo, da se cvi« čka ali terana proda veliko več kot imamo tovrstnega grozdja. Zakon o vinu pravil da je prepovedano dajati v promet vino ali mošt ter njune mešanice z označbo vinorodnega okoliša in kraja* kleti, proizvajalca, grozdne sorte, starosti in drugih pO; sebnosti, če ta označba ni resnična.^ Eno je zakon, praksa pa drugo. Slišal sem, da cviček zadnje čase prodajajo proizvajalci iz Srbije, čeprav je znano, da je pravi cviček idoma samo v okolici Gadove peči. Nekoč so gostilničarji delali vino doma v kleti ali P* dobro vino pridno zalivali« Zdaj skoraj ni več takšnih primerov, zato pa kmetje pridno mešajo grozdje samorodnic z grozdjem drugih vrst vina. Jugoslovanski proizvajalci vina dobijo vsako leto Vj. vinski razstavi v Ljubi jat11 koš zlatih in srebrnih medalj za dobra vini. Jugoslovani imamo natančen zakon 0 vinu. Samo — dobre dolgo pot z gradbišča eiektroenergeiskcsa i&isUma v. Đerdapu. Na velikem mi-V*KU Sta Bovorlla Djoko Sto-«n Peter Siambolič. NEW VORK, 2. maja — Jugoslovanski predstavnik v ^ZN dr. Anton Vratuša je Prevzel položaj predsednika ■Ve*a OZN za Jugozahodno ^fr'ko. Svet sestavljajo pred-Javniki 11 držav, predsed-Pa se menja vsak mesce. JERUZALEM. 2. maja — sklepu Varnostnega ^eJa OZN, da Izrael ne sme {JlltfiaU vojaške parade v ^^"alemu, so Izraelci to pa-2J° izvedli. V paradi so so- e|°vale izraelske kopenske ^ole ln letalstvo, poleg njih g so po jeruzalemskih uU- ««■ vozila tudi arabska vozi Voji^Plenjena med junijsko ,,WASHINGTON 2. maja — ^"ator Eugene ' McChnrthy LJ^agal še na enih prod-lodniK ------ - Ljudje Želja po tesnejši povezavi Prod Vol»tvah za določitev drža! niških kandidatov. V bii 2? Wassaohusetts je do-1 odstotkov glasov. Sodnil0^' 2< maja - Prcd" da j CSSR Ludvik Svobo- VfSok, 00 *. maju odlikoval i ^»nih 0d,ik0vanji več pride!,,, po''ti*nih in javnih WCeJ' mpd njimi tudi ve* Hifj n|lh Partijskih funkekn «asu ' k| so bili prizadeti f »ti. v,adavine kulta osebno- Predsednlk republike Josip Broz Tito je na poti po azijskih državah končal svoj enotedenski obisk v Iranu. Po končanem obisku so v iranskem glavnem mestu objavili skupno sporočilo, ki poudarja, da so stiki in pogovori med tem obiskom pripomogli h krepitvi prijateljskih odno. sov med Iranom in Jugoslavijo. Sporočilo poudarja, da so pogovori potekali v ozračju prijateljstva in medsebojnega razumevanja, na njih pa sta oba predsednika posvetila pozornost prizadevanju obeh držav v družbenogospodarskih reformah, poleg tega pa so s j pogovori nanašali tudi na najnovejši razvoj odnosov med Iranom in Jugoslavijo in na najaktualnejša mednarodna vprašanja. Ko sta predsednika Tito in šali Reza Pahlavi obravnavala od. nose med našo državo in Iranom, sta z zadovoljstvom ugotovila, da se sporazumi zadovoljivo uresničujejo in da se pogovori o nadaljnji razširitvi gospodarskega, znanstvenega in tehniškega sodelovanja, kakor tudi o trgovinski menjavi zelo dobro razvijajo. Oba državnika sta se pogovarjala tudi o pobudah in dejavnostih obeh vlad na mednarodnem področju ter pri tem poudarila privrženost obeh držav miroljubni koek-sistenci, zavzetost za ohrani, tev miru in mednarodne stabilnosti, za spoštovanje načel o suverenosti, nacionalni ne- odvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Po njunem mnenju jc edina rešitev sedanje krize na Bližnjem vzhodu brezpogojen umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj, pri tem pa je treba zajamčiti pogoje za razvoj in neodvisnost vseh držav tega področja, brez pritiska in vmešavanja katerekoli tuje sile. Vietnamski problem je mogoče rešiti, sta menila Tito in Pahlavi, le na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 19i4, pri tem pa je treba spoštovati pravico vietnamskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Ob tem sta šefa obeh držav izrekla vso podporo narodom v Afriki in Azi- ji ter v vseh delih sveta T njihovem boju za svobodo ln nacionalno neodvisnost. Takoj in v celoti je treba uresničiti deklaracijo OZN o neodvisnosti kolonialnih dežel in narodov. Skupno sporočilo o uradnem obisku predsednika Tita v Iranu nadalje pravi, da sta predsednika ugotovila, da bi bilo najučinkovitejše jamstvo za trajen mir in varnost na svetu, če bi sklenili spora, zum o splošni in popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nadzorstvom. Pri tem pa bi bil sporazum o prepovedi širjenja Jedrskega orožja, ki bi upošteval koristi vseh držav, prvi korak na poti do zaustavitve oboroževalne tekme. V. G. in dogodki Kranjski rojak piše zgodovino slovenskih izseljencev V Ameriki živi in dela znani in ugledni rojak iz Kranja dr. Janko Rogelj. Rodil se je 26. maja 1895 v takratnem kranjskem predmestju na Primskovcm. Pri hiši se je reklo po domače pri Kovačevih. Jankov oče Janez Rogelj je bil namreč kovač. Kovačev Janko je obiskoval ljudsko šolo in nekaj razredov gimnazije v Kranju. Bil je naprednega mišljenja in član Preporoda. Leta 1913 je odšel s stricem Boštjanom v Ameriko, kjer se je izpopolnil v nekaterih ameriških šolah. V ZDA je poslal novinar in urednik. Pridno piše in je izdal v zadnjem času kar dve knjigi. Prva knjiga proze jc izšla leta 1962 pri Državni založbi Slovenije. Zbirka njegovih črtic iz domačih krajev in novega sveta ima naslov Kruh in srce. V tej knjigi je tudi obširen prikaz Rogljcvega življenja, študija in delovanja. Janko Rogelj suče tudi pesniško pero. Pri DZS je izdal zbirko pesmi. Knjiga je izšla lani pod naslovom Skrivnostni klic. Tako smo spoznali kranjskega rojaka Regiji kot pisatelja in pesnika. Janko Rogelj pa se ukvarja tudi z zgodovino naših izseljencev v Ameriki. Napisal je že obširno zgodovino naših izseljencev in njihovih kulturnih domov. 2ivi in dela v predmestju ameriško Ljubljane — Clevelanda, v mestu Euclidu. Naši rojaki imajo v Clevelandu kar devet narodnih domov, pa kakih sto slovenskih gostiln. V rokah imajo tudi precej trgovin in obrtnih delavnic. V tem mestu je slovenski živolj precej številen, statistiki sodijo, da je v Clevelandu kakih 60.000 Slovencev. Naši izseljenci, ki žive v Ameriki, so organizirani v več organizacijah. Janko Ro- gelj je vpliven član Ameriške bratske zveze, ki jo štejemo med večje izseljenske organizacije. Rogelj je v glavnem odboru finančni strokovnjak in predsednik finančnega odbora. Ker je vešč slovenskega jezika, je stalen sodelavec glasila Ameriške bratske zveze (ABZ) Nove dobe, ki ima angleški podnaslov New era. Urednica tega lista je Julija Pire, Rogelj pa je pri Novi dobi med najbolj marljivimi sodelavci in celo njen lektor. Ameriška bratska zveza, z angleško oznako The American Praternnl Union (AFU), je bila ustanovljena 18. julija 1898. Letos slavi ABZ 70-letnico. Glavni odbor ABZ je sklenil, da bo proslavil svojo pomembno obletnico zelo svečano. Proslava bo 18. avgusta letos v mestu Denver v Coloradu. Zborovanje bo v tamkajšnjem hotelu Hilton. Ob tej priložnosti bo imela ABZ svojo 23. konvencijo. Uvodoma bodo pečastili društvene ustanovitelje. To so bili povečini napredni rudarji in železarji iz Minnes-sote. Organizacija, ki so jo ustanovili pred 70 leti naši rojaki, se je krepko razvijala in danes gledajo člani s ponosom na svoje uspehe. ABZ šteje danes 150 krajevnih organizacij širom Amerike, vsepovsod, koder žive v večjem številu naši rojaki. Vseh članov je v ABZ 28.000. Sedež ABZ je v mestu Ely v Minnessoti. Glasilo Novo dobo pa tiskajo v slovenski tiskarni v Clevelandu v Pen-silvaniji. Glavni odbor ABZ je sklenil na svoji nedavni seji, dne 3. marca v Chicagu, da bodo izdali ob 70-letnici ABZ spominsko knjigo. Sestavo spominskega zbornika so izročili v roke članu, pisatelju Janku Roglju, ki je v takih zadevah izkušen mož in ima v svoji zasebni knjižnici bogat zgodovinski arhiv o delu ABZ, pa tudi o življenju drugih izseljenskih organizacij in beležke o vseh vidnejših slovenskih izseljencih. Določitev Janka Roglja za sestavljavca spominske knjige o zgodovini ABZ je vidno priznanje njegovemu dosedanjemu delu. Janko Rogelj bo svoje delo opravil prav gotovo v splošno zadovoljstvo in nam razgrnil v knjigi še nekatere doslej nepoznane podrobnosti o življenju naših rojakov v tujini. Jože Zupan?ic INMMIMNIHUMtlUl&MIMNHMmM V nekaj stavkih Kranj — V gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka in kulturnozgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa jc na ogled razstava akademskega slikarja Rudija Pcrgarja. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. io od 17. do 19. ure. V tem času jc možen tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in razstave akademskega slikarja Janeza Ravnika v tamkajšnji galeriji. Kranjska gora — Okoli šestdeset dobrih pevcev iz Kranjske gore, Podkorena in Gozda bo spet pelo v pevskem zboru KUD Slavko Cernc pod vodstvom Rajke Pcjič. Zbor so bili razpustili po smrti neutrudnega pevovodje Plantova. Pevci pa tudi vsi prebivalci menijo, da jc pevski zbor nujno potreben, saj navadno sodeluje na proslavah, pogrebih in drugih svečanostih. — B. B. Blejska Dobrava — Na zadnji seji krajevne skupnosti na Blejski Dobravi so ugotavljali, da so poti, ki vodijo v Vinlgar zelo slabe in da jih je treba popraviti še pred poletno sezono. Zelo slaba jc peš pot od železniškega predora do Vintgarja, prav tako tudi pot mimo pokopališča do električne centrale v Vintgarju. Turistično društvo, ki pobira vstopnino v Vint-garju, mora — po mnenju stanovanjske skupnosti na Blejski Dobravi — poskrbeti za peš pot, medtem ko bo za pot mimo pokopališča poskrbela železarna Jesenice. — srš OBVESTILO CENJENI POTROŠNIKI Izkoristite popust, ki ga priznavajo Zasavski premogovniki (Trbovlje-Zagorje) od 1. aprila do 30. junija 1968 za premog, ki bo nabavljen v tem času za široko potrošnjo. SE PRIPOROČA Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ © 65« K tem i pa se je po vsej priliki še Gibbs navzel predstojnikove ravnodušnosti. Brezbrižno je sede! na klopi, vlekel iz svoje kratke pipice in puhal obiahe dima pod strop. Selc ko sta po hodniku pWšl<« Mrs Iivinc in Hubbard, je počasi vstal, iztrkal ob podplatu pipo in poklical k sebi najbližjega detektiva. Nato pa je privzdignil klobuk lit vljudno pozdravil Mrs. Irvine. »Peijite tega gospoda po vseh za to določenih postajah,« je kratko ukazal, »in ko ho vse opravljeno, ga pripeljite pred komisarja Conwaya!« Cez nekaj časa je Gibbs prijel za kljuko pri vratih sobe št. 7 in Meals se je spet enkrat lahko čudil, kajti vrata so se pritisku njegovega kolega vdala, čeravno je sam prav pred kratkim večkrat pritisnil na kljuko pa vedno zastonj. Čarovnikov učenec je z okornim poklonom povabil najprej Mrs. Irvine, naj vstopi, potem pa pomignil še Mealsu, stražnikom in detektivom, nato pa sam za njimi zaprl vrata. Kakor vselej, so tudi zdaj metali žarometi »vojo žarko svetlobo navzočim v obraz, le ozadje je bilo temno kot vedno. Gibbs je ponudil mlad! ženi stol. V sob! je vladala popolna tišina. Uslužbenci so stali mirno kot kip!. Gibbs je prekrlžanih rok zdolgočaseno slonel pri vratih, samo prijazni Meals je z neprestanim premikanjem kazal, kako nestrpno pričakuje nadaljnjega razpleta stvari. »Mrs. Irvine,« je nenadoma prekinil jasen glas grobno tišino, »uradno vas moram obve- stiti, da se vaš mož Rihard Irvine ni ponesrečil 11. junija preteklega leta v Hampstca-du, temveč jc umrl včeraj v Islingtonu, zadet od krogle, ki jo je izstrelil njegov spremljevalec Corner. Dalje vam ne morem prikriti, da jc zaradi določenih okoliščin opravičen sum, da je Rihard Irvine zakrivil razne hude zločine ali da je bil pri njih vsaj soudeležen. To so zločini, ki so znani kot »primer beiega pajka«. Ali je tako, seržant Meals?« Prijazni seržant se je samozavestno vzpel: »Da, kapitan!« »Pajke, ki so nam manjkali, smo tudi res našli pri vašem možu,« je nadaljeval nevidni komisar z uradnim glasom. »Seveda pa bo z natančno preiskavo potrebno ugotoviti točnost danih sumljivih momentov. Kotel sem vas le opozoriti na to, Mrs. Irvine, ker bi se utegnilo zgoditi, da boste morali dati policiji nekaj važnih izjav !n podatkov. — Koliko je ura, Meals?« Seržant, k! se je pri tej sceni v vlogi glavne osebe izredno dobro počutil, je s službeno vnemo potegnil iz žepa uro in pogledal nanjo. »Enajst ln . . .« je naglo rekel, potem pa mu je zaprlo sapo in popolnoma zmeden je buljil v belo srajco za mizo. »No!« je ukazal oster glas izza mize. »Enajst in štirideset minut,« je zsstoI»al Meals in trepetal po vsem telesu. »AH right!« Kot na Iztočnico je šest krepkih rok pograbilo prijaznega seržanta Mealsa, Gibbs pa mu je strokovnjaško zvil roki na hrbet in skrbno vklenil zapestja v čisto nove spone. Prv hip je mož z neverjetno močjo planil pokonci ln se skušal otresti napadalcev, toda šest močnih rok ga je stiskalo kot v stiskalnici, tako da je pod tem pritiskom bolestno zastokal. »John Meals,« je dejal glas iz teme, »are- tirani vas, ker sto obdolženi umorov inšpektorja Davvsona, Lev.isa in Cornerja, kakor tudi sodelovanja pri raznih zločinih v zadevi belega pajka. Drugih grehov, ki ste jih še obdolženi, ne bom našteval, saj več kot enkrat itak ne morete biti obešeni. Toda enkrat boste viseli prav gotovo. S tem pa sem tUdI izpolnil obljubo, ki sem vam jo bil dal svojčas, da vam bom namreč pripomogel k povišanju, kot ga ni doživel še nihče v Scotlantl Yardu.« Opotekajo se je odšel prijazni seržant Meals pod strogim nadzorstvom iz sobe št. 7. Njegov obraz je bil spačen in smrtnobled. — V sobi pa sta ostala le Mrs. Irvine in seržant Gibbs. Mlada žena je sedela nepremično in strmela v temo za žarkimi žarometi, toda tam je nenadoma postalo vse tiho. Končno se je čarovnkov učenec nestrpno odkašljal In ker to nI nič pomagalo, se je spoštljivo dotaknil ramo Mrs. Irvine in dejal prijazno: »/daj vas pa ne potrebujemo več, Mrs. Irvine.« Muriel sc je zbudila iz misli, se ozrla okrog sebe, potem pa je naglo vstala in so napotila proti izhodu. V tem trenutku so se vrata odprla in detektiv je pripeljal v sobo sekretarja. Tiho je sklonil glavo, da bi spustil Mrs. Irvine mimo, ona pa je obsta'a in mu prisrčno ponudila roko. »Na svidenje!« je rekla odločno z jasnfm glasom, toda Hubbard ji je odgovoril le tako, da je v zadregi skomignil z ramami. V dnevnem povelju, ki je tega večera izšlo v Scotland Vardu, so bile naslednje odredbe: Komisar kapitan C'onvvay se po opravljenem posebnem poslanstvu vrne na svoje staro službeno mesto v Dovru. Dovoli se mu štiritedenski dopust. Seržant Tom Gibbs se poviša v pravega detektiva, prizna se mu za primer belega pajka razpisana nagrada, obenem prevzame nadzorstveno službo v Dovru. Seržant Meals se odpušča Iz službe in črta s spiska oddelka A. 41. Pri gospodični Konstanciji Babbcrlv so se neprijetni dnevi kar vrstili drug za drugim-Najprej je bilo treba preboleti izgubo sekretarja, ki je bil nekam izginil. Strašne Pre" glavice ji je delala tudi Mrs. Irvine, ki jo Jc na previdno vprašanje, kaj je s sekretarjem« na kratko odpravila z odgovorom: »Odpovedal je.« Pa tudi sicer je bila polna skrivnosti, M jih Konstancija kljub trdovratnim naporom ni mogla pojasniti. Tako je tudi sedaj, ko je v šefovi sobi spet enkrat sedel star! Summerfield, pritisk8" la svoje uho kolikor se jc dalo tesno na vrata, toda tudi če b! razumela polglasno govorico iz šefove sobe, tokrat ne bi vedela« pri čem je. »AH res mislite, da je tako?« Je vneto spraševala Mrs. Irvine in lica so ji žarela navdušenju, polnem upanja. »Ne mislim samo, da je tako,« je odvrnil pravnik dostojanstveno,« temveč sem o tem trdno prepričan. Počastili ste me s svojim zaupanjem ln mi naročili, naj v določenih zadevah poizvedujem. Ta stvar se mi je zdela tako važna, da je nisem hotel prepuščati drugim in se zanašati nanje, temveč sem je lotil sam. To, kar sem vam povedal, sem opazoval z lastnimi očmi in z lastnimi ušesi slišal od služabnika, ki sem z njim večerja' zadnje dni. Moje tozadevne izdatke v iznosu treh šilingov in štiri perice boste našli «Pe" cificirane v mojem obračunu. Sicer pa 8' dovoljujem opozoriti vas na to, da sem odH' čen opazovalec ln poznavalec ljudi In da mi je mladi gospod takoj ugajal. Celo ze'° ugajal, moram reči.« (Nadaljevanje) REKLAMNO POTOVANJE ZA POTROŠNIKE VELETRGOVINE »ŽIVILA« V AVSTRIJO, CSSR IN MADŽARSKO OD 30. 5. DO 2. 6.1968 CENA SAMO ND 418,00 PO OSEBI Prijave do 10.5.1968 v vseh poslovalnicah »Živila« na Gorenjskem in v poslovalnicah agercije »Trans-turist« — Ljubljana, škofja Loka, Bled, Radovljica in Domžale. Križanka, številka 34 VARČEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 »/. 7 »/g 8 Vo Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ler kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. OBVESTILO Cenjene porabnike premog«. Laško obveščamo, da ta iskani premog lahko dobavljamo sedaj v vseh granulacijah in neomejenih količinah. Ognimo se s pravočasno nabavo lanskoletnim jesenskim težkočam pri nabavi premoga. Se priporoča Trgovsko podjetje »KURIVO« KRANJ 1 2 3 4 5 6 1 8 9 10 11 12 13 14 15 m ! 17 18 M 20 21 24 25 26 m 28 29 m 30 31 32 33 34 35 36 37 Miha Klinar: Mesta, cest£ Vodoravno: 1. slikar in podobar iz Kranja, ki se je šolal v tedanji Subieevi delavnici v Poljanah (Matija, roj. 1852), 9. večanje, razvoj, 13. splošen naziv za enega izmed oceanov, 14. ime znanega filmskega režiserja Kazana, 15. kosmata šala, 16. ameriški lovec na kožuhovino, 18. mestece na Kitajskem ob zahodni mongolski meji, 19. v zemljepisnih pojmih ozka dolina, 20. pritok Volge pri mestu Gorki, 22. trenje, 23. osebni zaimek, 24. sodelavec Matija Gubca v znanih kmečkih uporih, 27. grška črka, 29. visoka gora ob vzhodni meji med Italijo in Švico (3899 m), 30. naziv za slog, v katerem je zidanih mnogo cerkva, 33. kletvica, 34. omamna snov v opiju, 36. pritok Rena v Švici, 37. država na Balkanu. Navpično: 1. mestece na Madžarskem blizu Blatnega jezera, 2. kratica zi »radiotelevizija«, 3. drobnozrnat bleščeč mavec, 4. podjetje za izdelavo sadnih sokov in alk. pijač v Mirni na Dol., 5. predpona, ki pomeni v sestavi: proti, 6. »kaj«, po srbohrvatsko, 7. oziralni zaimek, 8. činitelj, 9. slovito nogometno moštvo 12 Madrida, 10. planinci, plezalci, 11. mesto v srednji Italiji, znano po umetninah in po njem ima ime rjava barva, 12. ime sovjetskega pisatelja Sevčenka, 17. skrajni konec celine, 19. odeja, 20. lapor, 21. žensko ime, 22. zadetek pri loteriji, 25. sinjske viteške igre, 26. nikalnica, 27. peruanski grm, katerega listi vsebujejo alkaloid, 28. mestece na polotoku Pelješcu, 30. trajni znak organizacij, mest, držav itd., 31. bet, tolkač, 32. ime nemške pisateljice Seidler, 35. kem. znak za aluminij. Dom«) III. DEL Da, tega se boji. Sin bi jo Pj hotela vrniti k Francu. Najbrž trpljenje, ki ga je preživela ob ' ; v vsem, kar je počel z Anno B^^p dostnega razloga, ki bi jo opraVl prelomiti. ^ Ta misel vznemirja štefi, *?0$ vlak. In vznemirja jo, ko se voz'1 Slavka. Nekoč mu bo morala p°v.j 4 niti ga bo morala njegovih najb°! Franc puščal sama. Toda, ali se » prvem Francovem pobegu, ko Jj*^ bil Slavko še dojenček. Tudi ob da bi se spominjal, kaj sta ffl0^Tf| mest in krajev se spominja najraJ sf Penzberg. Graza in Innsbrucka s bore malo. J Tudi v nesrečnih zakonih ? J',, starši in jih nimajo nikoli za tjj^jj razdvojila. Morda zato, ker zd» pomeni, da ne morejo zatajiti irt yM krvi, iz katere je nastala njihova-^il več eno samo, njihovo. Zato dvoj ^ > očeta ne čutijo kot dvojnost, P13j#| jem bitju. Njihova ljubezen >1 Janez: Micka, jetzt haben wir schon die ganze Stadt Kranj durchvv^ndert! Ich habe schon emen VVolfs-hunger! Micka: Du Armer! Komm, ich fuhre Dich zum » JELEN« dort wirst Du nicht nur sehr gut, son-dern auch bil-lig essen konnen. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAM0NIG Govorimo slovensko VILLACH, AM SAM0NIG - ECK BESUCHEN SIE HOTEL TRIGLAV BLED Billige Pensions —und Be-kostigungpreise — Extra Touristcnmenii fur Grup" pen — Einheimische Speisen und Getranke " Schattengarten Telcphon 77-365 894^8643 Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno VELENJSKI LIGNIT Se priporoča KURIVO Kranj trgovsko podjetje tel.21-192 Lesno industrijsko podjetje BLED I SVOJIMI OBRATI ""H. Bistrica, BLED n"dl svoje preizkušene • žagan les iglavcev • žagan les listavcev • tedijski pod • stropne in stenske obloge • vrata vseh vrst • vezane opazne Plošče *a gradbeništvo • sredice za panel Plošče MOJSTRANA In PODNART in renomirane proizvode 0 lesno moko 9 lesno embalažo vseh vrst 9 opremo avtomatskih kegljišč 0 vse vrste transportnih naprav, čelilnike in grad-biščne omarice TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 • * _ uiMiic umutili; BESUCHEN SIE RESTAURANT BFI REGATNI CENTER IN BLED! Spezialitatcn am Rost — Jugoslawische Wcinc — Freundliche Bedienung — Sonnige Terasse — Bade-strand. Es empfiehlt sich BOZO MEJAVŠEK .'.•■■■■»■■I1>III»I1»»»U«IIIII» ŽELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI R°GRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA — ELRA KI GA IZDELUJE TVssfcrssbfli ar »fcor* ŠKOFJA LOKA B IIT ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & portiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 In 764284 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telefon 93 787 Barve, laki in vse potrebščine za pleskanje, laki za tla brez vonja FARBEN; KIKEL KLAGENFURT — Celovec Bahnhofstrasse 1 SE PRIPOROČA Mit dem Butan Propangas und mit dem relnen Butangas Ft)LLEN VVIR GASBOMBEN Campplatz in Zaka BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (hinter Litostroj) — Telephon 316-798/315-759 Očiščene iii zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj VVunschen Sie auserordentlich zu billigsten Preisen alkoholisehe und alkoholfreie Getriinke aller Arten und von bester Qualitat anzuschaffen? VVenden Sie sich zvvanglos an unserc Lager: Kranjska gora 42 Telephon 84 463 Lesce 156 70-204 Bled - Prešernova 96 77 315 Tržič - Pristava 8 71 298 Kranj - Mladinska 2 21 336 Skof ja Loka - Poljanska 4 85-324 Es empfielt sich das Unter-nehmen KRANJ 89999454 Turistične pomanjkljivosti v Preddvoru O pomenu Preddvora za razvoj turizma ni potrebno govoriti, saj je to že vsakomur znano. Lanskoletna uspela sanacija jezera Črnava bo prav gotovo v Preddvor privabljala nove in nove goste. Zadnja sončna nedelja je to že dokazala, pa čeprav smo SŽle v aprilu. Med množico avtomobilov je bilo najti tudi aVtomobile z inozemsko registracijo. Kakor krajevna skupnost in turistično društvo so k razvoju turističnega Preddvora mnogo pripomogla tudi gostinsko in trgovosko podjetje Central z ureditvijo hotela grad Hrib ter trgovsko podjetje Živila, ki je staro trgovino preuredilo v moderno samopostrežbo. Z dograditvijo nove šole so v starem šolskem poslopju dobili svoje prostore krajevni urad, krajevna skupnost in druge družbenopolitične organizacije in društva. Kljub velikim investicijskim vlaganjem pa bi bilo treba v Preddvoru odpraviti še nekaj pomanjkljivosti, ki ne bi veliko stale. Stavba severno od krajevnega urada, tik ob cesti, kvari videz Preddvora. Stekla v oknih so razbita in zdi se kot skladišče ali gospodarsko poslopje. Tu. ristično društvo in pa dobra volja lastnika stavbe bi to lahko prav hitro odpravilo. Pred pisarno turističnega društva je avtobusni vozni red. Turist pa zaman išče vozni red na avtobusni postaji pred samopostrežbo. Za skromen vozni red prav gotovo ni potrebno veliko denarja. Ko že omenjam avtobusno postajališče pred samopostrežbo — tudi ta prostor bi bil lahko lepši. Z asfaltno prevleko bi bilo vse drugače. Urediti bi morali tudi vhod v lokal živilske stroke, saj prah v letnem času vdira v lokal. Ureditev tega prostora bi bila zato potrebna tudi iz sanitarnih razlogov. Res je, da je podjetje Živila vložilo precej sredstev v modernizacijo lokala, vendar pa bi moralo nekaj denarja nameniti še za take potrebe. Ker je uporabnik tega prostora tudi Avtopromet Kranj z avtobusno postajo in če bi k temu še nekaj prispevala krajevna skupnost, bi s skupnimi močmi uredili tudi ta prostor. Pa še nekaj o avtobusnih zvezah s Kranjem. V Preddvor ne prihajajo samo motorizirani turisti, pač pa se jih mnogo pripelje tudi z avtobusi. Nedeljski avtobusi proti Kranju so zlasti v večernih urah prenatrpani. To ni neben kulturni prevoz, da ne govorimo o tistih, ki zaradi prenapolnjcnosti sploh ne morejo vstopiti. Prav tako je odhod ob nedeljah ob 19.30 zelo neprimeren čas. Ali se res v Preddvoru konča turistični dan že ob tem času, ko poleti še sije sonce? Iz vseh turističnih krajev vozijo avtobusi tudi pozno zvečer. Zato bi bilo treba povezati Preddvor s Kranjem tudi ob 21. in 23. uri ob nedeljah. Ob delavnikih sicer odpelje zadnji avtobus ob 21. uri, ob nedeljah pa, ko potuje veliko več potnikov pa že ob 19.30. Turistični delavci prav gotovo žale, da se turisti kar najdlje zadrže v Preddvoru. Če se Avloprometu iz Kranja poznejša ura ne zdi primerna, naj turistično društvo skuša uvesti to zvezo pri drugih avtobusnih podjetjih, mogoče pri SAP-Ljubljana ali Transturistu iz Škotje Loke. To je samo nekaj ugotovitev, ki jih turist hitro opazi ali pogreša, verjetno pa je takih in podobnih še več. Z nekoliko dobre volje in razumevanja se take pomanjkljivosti dajo hitro odpraviti, kraju samemu pa bi precej koristilo. Čeprav smo tik pred sezono, za take reči še ni prepozno. T. P Ljubljana-transport pred turistično sezono Tri dni bivanja v Budimpešti za 290 N dinarjev Mnogim turističnim podjetjem, ki objavljajo svoje načrte pred turistično sezono, se je pred dnevi pridružil tudi Ljubljana-transport. Program turističnih izletov tega ljubljanskega podjetja je zelo pester, saj lahko potujete v Španijo, Portugalsko, Francijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo, pozabili pa niso tudi na tiste turiste, ki žele najprej spoznati našo domovino. Sedaj pa še cene izletov: v Franciji lahko prebijete v juniju 7 dni za 700 N dinarjev, pet dni letovanja v Avstriji v juniju vas bo veljalo 50 starih tisočakov, medtem ko je cena 7-dncvnih bivanj v Italiji — junija in avgusta 700 novih din. Poleg tega pa bo Čeprav med prvomajskimi prazniki vreme nI bilo najbolj ugodno, so se mnogi podali na izlet v bližnjo in daljnjo okolico, proti morju itd. Nekateri so minule praznike izkoristili tudi za smuko. Gornji posnetek jc naš fotoreporter naredil v četrtek popoldne na avtobusni postaji v Mojstrani. — Foto: F. Perdan Ljubljana-transport pripravil 10 dnevno bivanje v Avstriji in v Madžarski za 100.000 S dinarjev, nadalje so tu še izleti oziroma bivanja v Nemčiji — oktobra — 7 dni za 700 novih din in v Tuniziji — M dni za 110.000 S din v novembru in decembru. Kot smo omenili, pa jo % L j ub' j a n a-transportom moč potovati tudi po naši domovini, in sicer so to izleti V Maribor in njegovo okolico, Ptuj, v Kočevje v bazo 20, v juniju 10-dnevni izlet v Ohrid ter i/.leti po Istri, na Plit" vička jezera in na Vršič. Med zanimivimi novostmi letošnjega turističnega prog' rama Ljubljana-transporta naj omenimo tridnevni izl0t v Budimpešto. Tako bodo lahko izletniki vsak petek t juliju in avgustu odpotovali za tri dni v madžarsko g'aV' no mesto, cena tega izleta Pa je le 290 N din. In za konec Še ena, najbolj ohrabrujoča novica. Ljubljana-transport se je odločil, oj* bo letos iz svojih obratnih sredstev kreditiral plačila tovanj in izletov. Tako M lahko vsak, ki se bo odloČil' da bo šel na izlet ali na dopust z Ljubljana-tramspor' tom, lahko plačal ceno prevo- j za ali bivanja v obrokih, }a sicer najkasneje do konca tošnjega leta. vig Za naročnike Glasa 15. maja nagradno žrebanje le- GORENJSKA KREDITNA OBRESTUJE HRANILNE VLOGE IN DEVIZNE TEKOČE RAČUNE OBČANOV navadne po vezane nad eno leto vezane nad dve leti 6.25 7 % 8 °/o Obresti na devizne tekoče račune priznava od 4 — 6% v devicah, ostanek v dinarjih. O Hra-tlne vloge lahko polagate in dvigate pri yseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji! G Varčevalec, ki bo vezal vlogo ND 1000.— na odpovedni rok 2 leti, oz. eno leto bo udeležen pri ND 2000.— na odpovedni rok vsak varčevalec z vloge najmanj ND 1.000 je ZAVAROVAN za primer nezgodne smrti oz. tudi trajne invalidnosti, če Ima to vlogo vezano nad eno leto. S privarčevanimi zneski pomagajo vlagatelji razvijati gospodarstvo na Gorenjskem in dvigati življenjski standard. ŽREBANJU Priporočajo se poslovne enote KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠK. LOKA IN TRŽIČ 7^1964 ^enjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren1 Delovni dan na kmetih (2) lijevanje) **ktto^uSO na vas' gosP°dai"ji 2jutr^.van med seboj, kje se bo ];os, k °8,asuo klepanje ob '{.• °^nJa se je začela zato že ^tice • ali Pa še PreJ-. ko še Prij^,,11' Vzšlo. Rbičev oče mi je gledat| -0vaI. kako zanimivo je ošnj0 na odprtem polju med Karcin;'i • ° vz'de sonce izza i. "n'skih pia začetek lanin. 21. junija, ko 51 dan po'etja in je najdaljši in' s°nce vzhaja že ob šti-Sar Zakaj 1 Kadar slišim besedo Vietnam, kadar vidim napisano Vietnam, me v srcu zaboli. Zakaj vse to, zakaj? Zakaj toliko žrtev? Zakaj toliko lačnih? Tako se vprašam, ko vidim, da ni povratka, ko vidim, da ne najdejo konca. Zakaj je sploh ta vojna? Zakaj ta vojna tako črna? Zakaj ta vojna tako umazana? Zakaj tega preganjanja še konec ni? Zakaj ne upremo se vsi? Zakaj še vedno so kolonialisti? Zakaj niso svobodni vsi? Je še vedno mnogo ljudi, ki nasprotujejo si zato, ker enake barve niso vsi, ker niso prijatelji vsi. Maše želje se ne uresničijo, ker je nekaj ljudi, ki vse pomenijo, nočejo poslušati nas, ljudi, ki želimo svobodo vsi. Anka Rogelj, 7.c, Kranj Lucijan Seljak, Čevelj pripoveduje Bil sem velik kos črnega i usnja. V tovarni obutve so me določili za izdelavo nogometnega čevlja. Delavec me je izrezal, nato sem šel skozi veliko rok. Pri vsakem stroju sem se malo pomudil, povsod so mi kaj dodali. Najbolj sem bil ponosen na bele zobčaste trakove, ki so bili prišiti ob straneh. Po nekaj dneh sem priromal do lepe modre škatle. Še enkrat so me pregledali, mi določili tovariša in me skupaj z njim položili v škatlo. S tovornjakom so me prepeljali v veliko trgovino. Kupil me je zelo priznani športnik. Prepotoval sem skoraj ves svet. Moj lastnik je bil silno ponosen name, kajti k njegovemu uspehu sem mu veliko pripomogel. Celo slikali so me z mojim gospodarjem. Bil sem na vidnem mestu — na nogah. Nekega dne pa je moj lastnik sklenil, da se ne bo več ukvarjal s športom. Narediti je dal lično omarico, ki je bila skoraj vsa steklena. Not. ri hrani moj športnik odlikovanja in priznanja. Meni ni namenil vidnega mesta v omarici, temveč me je pu- stil kar na tleh. To mu zelo zamerim, ker sem prepričan, da tega nisem zaslužil. Brigita Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Vam v pouk Navadni regrat Vsi ga poznamo in bolj aH manj cenimo. Razraste se P® naf.ih travnikih, po obdelanih in neobdelanih tleh. Živina rada uživa njegove škrbina-ste liste, naši kmetje pa ga ne cenijo preveč, ker ovira rast drugim koristnim travam. Mlade regratove listič® uživamo spomladi kot prvo solato, čeprav preprost in n®" dišeč regratov cvet, je vendarle zelo lep, kadar se v soncu odpre sredi mlade trave kot zlat cekin. Gotovo veste, da je rastlina prepojena z nekak šini m belin1 sokom. S tem sokom se regrat brani raznih polžev in gosenic. Tega najbrž še nist® vedeli. Pogovor dveh ptic Lastovica: »Kdo se je vendar naselil v mojem gnezdu? Saj sem ga jeseni pustila čistega in lepo postlanega. Zdaj pa je vse razmetano.« , Vrabec: »Kaj pa zopet sitnariš? Kaj ti ni prav v moje1" gnezdu? Saj jc moje, ti pa sama skrbi za svojega.« Lastovica: »To je moje gnezdo. Predlanskim sem si P postavila v tej rogovih.« Vrabec: »Lažeš, lažeš, saj vem, ne ljubi se ti ga naredit'' pa se spraviš na svojega soseda, da ti ga jc prevzel. Ti lenoba' nesramna ti!« Lastovica: »Lažeš, lažeš, saj vem, to je moje gnezdo. Ti P si tako predrzen, da se upaš naseliti v tujem gnezdu.« Vrabec: »Ali ne bi bilo bolje, če bi naredila še eneg3' zate lastovica.« Lastovica: »Da, tako bi bilo še najbolje. Začniva ga lati!« .a Kmalu je bilo gnezdo končano. Vanj je lastovica ziieS jajčka. Ivanka Bencina, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj OA.O fSU ITIGRU niti m rH1.AU 8L/SIS VAZI ČA. BANANA/ H LACKO MUl/IMA V VARSTVU. KOT V OTROŠKEM VRTCU. $K3 /MA CISTO PRAV. TAKO MA3HW/f/ OTROK V VRTFC SPLOH SE Nf? VZAMEJO. <<4 1 MEDTEM ,K0 SO SE FANTJE PREPIRAL!, JE TIGER RAZVOZLAL SKRIVNOST. KER J£~ 8IL ŽEJFN.SE JE DOBRO NAPIL VODE! KOT BI TRENIL, JE VELIKI TI6ER POSTAL £PFT TI6ERČEK. ŠIŠKI IN BANANI JE BILO TAKOJ JASNO, KAJ MORATA^ STORITI. .MARMELADA" JE BILA ZELO RED1LNA. NA&P&l'i TLI KAVČA STA SPET P0$TA LA NORMALNA. sobota - 4. maja i 968 DRUŽINSKI POMENKI GLAS * 17. STRAN Higienske navade privzgojimo otroku čimprej ^Nekateri starši se zelo radi j' alijo, da se njihova tri, sin? aIi petletna hčerka in Cek že znata umivati brez to1110^-' ^° hnamo Priliko sami videti, ugotovimo, da ISn<>- Prav umivanje nadvse pogori • "rav da otroka že nostaj navaJamo k samostojnem vendar ga moramo po-UpJ^fakor "^dzirati, če 8'eni naša navodila. V , - -« površnosti ne smemo "pustiti. Otroka moramo na-da si po končani igri r\°b vstopu v stanovanje Wno umije roke. To velja "J tako pred jedjo in pa Z*?«, ko pride otrok iz Umazanija povzroča števil-^ bolezni. Najbolj so med Nasveti Je pecivo dalj (i Pomagamo s •veže, ^ro*«m sredstva časa prav PO pecivo, zin jj nekaj jabolčnih re dobre Pa nimate Jabolk, so 8a hfan—umitega surove hi , Ho -— najlaže razdro-Jo denemo za nekaj <><»USI «1J°P,° P«*lco, da se 801 lahko hitro n^SrSiki varujejo ,plir>ašaj^ ta in Prahu, ki ga -fčeJihr,J' obuLv'Jo, toda an Jih rn ° čistimo. Vsak gasiti m rarno dvigniti, iz-; ^asu (j^^iniimi pomesti. ^ja in mokrega mokri ,ranio iZ T suhim. Zato ftko £ vsaj dva. Le kat07n lC1Pražnik »držal °oinn - Mokroto in je nc prenašali v Plavljene 4*0 m izb obilo nt treba, da •rar,a.živila"1- d°bro Joče nega ' najbojje dar Pa r°Vi"rn namaza-maslom. >k0 /a aH POS( ^om dopol- n° med de-!ekaal,,k0dclico « aii jogurta, onevne obroke si morajo razvrstiti glede na Qc-Ce imamo kosilo poz-^> Popoldne, delati po zajemo zgodaj zjutraj, t* *J moramo imeti, obilno ^aiico. V primerih, ko je •gb pozno, naj bo ve-gfc lahka. Čimbolj Pa 7*no vrednost svojih JjUJh obrokov hrane f^ViiaU navedeni razde. ■J*2 Vem pravilneje bodo r^ljene potrebne kalote. otroci razširjene gliste, ki se najlaže prenašajo z nečistimi rokami. Kar poglejmo, kako si otroci običajno umivajo roke: prste imajo stisnjene, tako da voda mednje skoraj ne priteče, čeprav se nabere med prsti veliko prahu in druge nesnage. Zaradi tega naučimo otroka uporabljati milo in ščetko. Obraz, ušesa in vrat, ki so prav tako izpostavljeni prahu, naj si otrok ne umiva v isti vodi kot roke. Voda naj bo mlačna. Teh higienskih navad ne smemo uvajati zgrda. Poskrbeti moramo, da se bo otrok pri umivanju dobro počutil. Ce je umivalnik previsok, mu pristavimo pručko ali pa mu kako drugače olajšamo to opravilo. Marsikdaj nam bo prihranjena jeza, ker otrok vode ne bo razlil ali oškropil tla. Otroku tudi že zelo zgodaj preskrbimo malo ščetko za umivanje zob. Po zgledu starejših mu bo tudi to kmalu prešlo v navado. Kako bomo ohranile lepo kožo? pike« Neprijetni mozolji in razni izpuščaji ne mučijo samo mladih ljudi od 15. do 20. leta, temveč se pojavljajo tudi pri starejših. Ce ste opazili v vaši koži zoprne »črne pike«, vedite, da je to zadnja stopnja pred mozoljavico. Naslednja navodila vam bodo pomagala, če se jih boste dosledno držali: % Obraz si umivajte s posebnim milom s kislino ter sploh ne uporabljajte navadnega mila. Mozolji se najraje pojavijo na koži, ki ji primanjkuje kisline. # Ce ste zaprti, uporab-| ljajte redno lažja odvajalna sredstva. Zaprtost zelo lahko povzroči, da se »črne spremenijo v mozolje. # Iztisnite »črne pike« s koščkoma gaze, namočene v alkohol. Pred tem si namažite obraz z mastno kremo. % Gojite čimveč športov na svežem zraku, zlasti, če več ur dnevno delate v zaprtih prostorih. Intelektualno delo in sedenje pospešuje nastanek mozoljev. 9 Sprostite se. Skrbi, živčna razburjenja, plahost, po manjkanje zaupanja vase, vse to samo pomaga, da se ta bolezen razvije. # Izogibajte se jedi, ki obremenjujejo jetra, maščob, začimb, čokolade in alkohola. Popravimo obleko hčerki V vsakem domu imamo stare ponošene obleke, ki smo jih že dali v staro Šaro. Od časa do časa te stvari poglejte, ker bi to ali ono morda le še lahko koristno uporabili, posebno tisti, ki imajo otroke. Otroci hitro rastejo in marsikateri deklici je obleka premajhna. Skoda, da bi jo zavrgli, saj boste skoraj pri vseh oblekah našli kaj primernega za kombinacijo in tako napravili deklici novo, dovolj veliko obleko. Otroške obleke lahko kombiniramo na mnogo načinov. Seveda pa je važno, da pravilno uskladimo barve. Večbarvne obleke kombiniramo z enobarvnim blagom ali pa obratno. Enobarvno blago na ••••••••••••••••••• Kako naj se vedejo kadilci? Kadilci se kaj radi vdajajo slabim navadam in pri tem pozabljajo na dostojno vedenje. Niso redki primeri, ko pozdravlja moški s cigareto v roki in včasih celo med pogovorom nadaljuje š kajenjem. Cigareto je treba ob takih priložnostih ugasniti. Prav tako morate cigareto odvreči tedaj, ko vas predstavljajo neznani osebi. Tudi na obiske nc prihajajte s cigareto v roki. Kadilci morajo povsod v družbi paziti, da ne motijo nekadilcev, zato naj pred kajenjem vedno prosijo za dovoljenje. primer všijemo med krilce, lahko pa z njim krilo tudi podaljšamo. Obleka s tem ne bo prav nič izgubila na svoji vrednosti i« če bomo izbrale pravo barvo, bo še lepše učinkovala. Take kombinacije so tudi zelo preproste in če imate vsaj nekaj volje do šivanja, jo lahko tudi samostojno sešijete in tako prihranite denar za šiviljo. Prikupna obleka iz jersev tkanine v živo rdeči barvi. Poživljata jo bel ovratnik in črna pentlja. Kako se lotimo likanja? Je že tako, da gospodinje upravičeno prištevajo likanje k najbolj utrudljivim in neprijetnim gospodinjskim opravilom. Res ni lahko cele ure stati na nogah in potiskati likalnik sern ter tja po zmečkanem perilu. Kmalu nas začne vse boleti od napora, pa tudi od enoličnosti opravila. Zato se potrudimo, da si z dobro organizacijo sami olajšamo delo. Pravilno navlaženo perilo je laže likati. Vlažimo lahko kar z roko. Da se voda enakomerno razdeli po blagu, perilo pustimo nekaj časa, vendar ne predolgo, da se zopet ne osuši. Pred likanjem pripravimo vse potrebno. Mizo, pogrnjeno s tanko odejo in belim platnom, čisto vodo za popravljanje gubic, ki se naredijo pri likanju na tanjših tkaninah, platneno krpo za likanje občutljivih tkanin in seveda očiščen likalnik. Na vsak način mora biti pri roki stol, ker tudi sede lahko likamo nekatere kose perila. Ce nimate mize, ki bi ji lahko ravnali višino, podložite stol do ustrezajoče višine. Kmalu se boste tudi na tako likanje navadili. Nikjer ni rečeno, da moramo likati s hitrimi in sunkovitimi kretnjami in po večkrat vsako mesto. Prav isto dosežemo, če počasi potiskamo likalnik, da se prvič popolnoma zgladi perilo in nam ga ni treba večkrat prelikavati. Veliko bolje je, da zlikanih kosov perila ne zlagamo sproti, ampak da nezložene odlagamo in jih zložimo šele. ko smo prenehali likati. Prihranili si bomo čas in električno energijo, ker nam likalnik ne bo gorel brez potrebe. DELAVSKI SVET Lesno industrijskega podjetja CESNJICA, ŽELEZNIKI razpisuje na podlagi določil člena 33. TZDR ln na podlagi določil člena 21. statuta podjetja NASLEDNJA DELOVNA MESTA 1. direktor nabavnega sektorja 2. direktor prodajnega sektorja 3. direktor finančnega sektorja 4. direktor splošnega sektorja 5. direktor tovarne finalnih izdelkov 6. direktor tovarne polfinalnih izdelkov 7. direktor vzdrževalnih in pomožnih obratov Kandidati za delovna mesta od 1.—7. morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba — ekonomska fakulteta in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, 2. visoka izobrazba — ekonomska fakulteta in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v lesni industriji, 3. visoka strokovna izobrazba — ekonomska fakulteta in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih, 4. visoka strokovna izobrazba — pravna fakulteta in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, 5. visoka strokovna izobrazba — gozdarska ali lesno predelovalna fakulteta in 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v lesno predelovalni industriji ali na drugih odgovornih delovnih mestih v proizvodnji ali razvoju v lesni industriji, 6. višja strokovna izobrazba — višja lesna šola ali višja šola za organizacijo dela in 5 let prakse v lesno predelovalni industriji, 7. višja strokovna izobrazba — I. stopnja strojne fakultete in 5 let prakse v gospodarstvu. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. Pismene prijave s krajšim življenjepisom, z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o strokovni izobrazbi je poslati na kadrovski oddelek podjetja. ELEKTROTEHNA, trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, Titova 39 želi zaposliti v prodajalni Kranj poslovodjo Pogoj: Visokokvalificirani delavec elektrotehnične stroke z večletno ustrezno prakso. Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis, pošljite Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Tito va 39 do 15. 5. 1968. Vse v stilu gangsterjev Moda tridesetih let, ki je nenadoma zavladala predvsem v zahodnih deželah, ima kaj žalostne posledice. Tudi film o gangsterskem paru Bonnie in Clvdeu je k temu precej prispeval. V modo so namreč prišli mini revolverji. Ampak ne taki na vodo, temveč pravi. Tako je neka šolarka v Ameriki po nesreči ustrelila svojo prijateljico, še hujše pa se je zgodilo na Floridi. Tam sta se dve učen. ki med poukom spričkali zaradi svinčnika. Ena od njiju je iz torbe potegnila nevarno igračko in kar med šolsko uro ustrelila v součemko. Zgodovinsko kolo Med oglasi londonskega časopisa Times je bil tudi tale oglas: »Naprodaj je lepo ohranjeno kolo, bivia last Georga Bernarda Shavva, s katerim je Slavni dramatik nekoč skoraj povozil Bertranda Russcl-la.« Zvon so ukradli V Rohrbachu v Franciji je iz zasebne kapele izginil čez noč več kot stot težak zvon. Tatovi so za sedaj še neznani. Zvon je imel precej burno zgodovino. Visel je v zvoniku, visokem 36 metrov. Že leta 1871 so ga hoteli odnesti pruski vojaki, da bi ga pretopili v top. Na srečo pa je bilo pravi čas podpisano premirje. Podobna nevarnost je grozila zvonu med prvo sve tovno vojno. Leta 1917 so ga Nemci hoteli odnesti kot vojni plen. Namero pa so opustili, ker se je meja fronte že preveč približala. Ob koncu druge svetovne vojne se ga jc skušala polastiti skupina esesovcev, ki so imeli nalogo zbirati umetnine in zgodovinske redkosti. Tokrat pa so zvon rešili francoski partizani. Prav v kratkem bi zvon slavil stoletnico. Francoski časopisi namigujejo, da bi bilo dobro za tatovi poizve-deti v ZR Nemčiji. Vsaj do sedaj so tri nemške generacije skušale ukrasti zvon, mogoče ga je pa še četrta. Nevsakdanji poklici Ljudje si na vse mogoče načine služijo denar. Neki novinar se je potrudil in dolgo časa zbiral nenavadne zaposlitve ljudi z vseh kancev sveta. Že dolgo vrsto let ima neka tovarna v New Yorku posebnega nameščenca, ki poskuša zanjo slaščice. Ce mu okus kake nove vrste bonbonov ni všeč, jih tovarna preneha izdelovati. Zelo nenavaden poklic ima prežvekovalec mila v mestu St. Pauli v ZDA. Vsako novo milo prežveči, da bi z okusom ugotovil količino alka-ličnih sestavin. Naka ženska v Stockholmu si služi kruh tako, da — seveda le po naročilu — laja. Pri tem zna oponašati lajež dvajsetih vrst psov. To dela v imenu zakona, da bi odkrila tiste, ki pse prikrivajo, da Ava Gardner trenutno snema film Maverling, kjer Igra avstrijsko cesarico Elizabeto. V filmu nastopajo tudi James Mason, Omar Sharif in Chaterine Deneuve. Igralka jc kljub letom še vedno očarljiva, ni kaj reči pač ne bi zanje plačevali nobenega davka. Pred osumljeno hišo zalaja in če ji odgovori pasji lajež, si naslov zabeleži. Drugi dan pa na tem naslovu pozvoni uslužbenec davčnega urada. Preizkuševalec električnih blazin dobesedno prespi ves svoj delovni čas. Tako namreč ocenjuje grelne blazine; po tem ali grejejo preveč ali premalo, tovarna uravnava svojo proizvodnjo. Mestno prometno podjetje v Londonu je vrsto let imelo uslužbenca, ki je z radirko in žepnim nožem po postajah podzemne železnice brisal s plakatov brke, brade in pornografske okraske, ki so jih v lastno zabavo narisali potniki. Zdaj je uprava metroja naročila, naj podjetja iznakažene plakate menjajo sama. Nameščenec nekega društva za zaščito živali v New Yorku je v treh letih rešil okoli pet tisoč mačk. Pri tem je moral plezati skozi kanalizacijske kanale, se spuščati po žlebovih ter lesti pod avtomobile in kamione po mi-javkajoče izgubljenke. R?oram vam povedati kruto resnico: jutri bo vaša žena že spet lahko govorila. Kako se ml bo kaj podal svetniški sij? Hotel je »ogreti« prehladno ženo Za poskus uboja svoje žene je bil obtožen tajnik neke šole v Pompejih pri Neaplju, ženo je poskušal spraviti na drugi svet na kaj nenavaden način. Medtem ko je spala, jo je skušal ubiti z električnim tokom. Vendar pa po srečnem naključju 32-letna žena ni umrla. Obtoženi je pojasnjeval na sodišču, da se je za umor odločil iz najhujšega obupa. Zena je bila po njegovih besedah v zakonu tako hladna in brezčutna, da ni prenesel njenega mirnega spanja, med. tem ko je sam izgoreval od ljubezni. Imperatore — tako jc bilo možu ime — je na srečo napravo, ki naj bi ubila njegovo ženo, sestavil zelo nestrokovno. Žena je kasneje povedala, da jo je prebudil močan udarec. Nekaj jo je boleče speklo na ramenih. Prižgala je svetilko in opazila moža, ki si je dal opraviti z žicami, spojenimi z vtikačem v zidu. Postelja je bila vsa preprežena z različnimi žicami. Bila je prava električna postelja. Ženu je prestrafeua skočila iz postelje in z otro- koma pobegnila iz .ni^ je vse bilo res, pričajo ne na njenih rameni- Zadrega pa taka V nekaterih «"Tp podeželskih mesti'1 p hiše podobne k°( j* jajcu. Otroci, *' 5 e*jH° čajo iz šole, le P pogodijo pravo » f se ne bi več dogaf 5" ve male traged oblasti naprosil ^ naj pod zvonce j f svoje slike. Ce spoznajo niSe'tovO-bodo pa prav got Peter in Pavel Dragi Peteri Kot vidiš sva le dobro naredila, ko sva pristala, da *Qnta objavljajo pisma v Glasu! Saj bi preklel pošto, hi Je podražila pisma, a kaj hočem!? Zadnje mesece sem se precej ukvarjal z avtomo-izpiom. Nisem se mogel odločiti, kakšen avto naj kupim. Praviš, da se najbolj splača kupiti fička. Res }e> če se človek zaleti, ima potem spačka in škodo. QZ sem se raje kar takoj odločil za škodo. Se vsaj Zaleteti ne bo treba ... Ob teh svojih avto-moto skrbeh sem popolnoma P°zabil na reformo. Ko sem se prevažal po Jesenicah, em ugotovil, da nisem samo jaz. Pomisli: železarna r J.l{di pozabila na reformo. Že me je pekla vest za-dt moje malomeščanske pozabljivosti, a priznati orajf; železarna je le nekaj več kot novo pečeni last-'* Škode (morda želi imeti škodo tudi železarna). Pa pojdiva po vrsti. ki Gjasu so pred kratkim pisali o novem obratu, H 8« je odprlo komunalno podjetje na Jesenicah. Iz tnf\ i*m i° Prodaja železarna, delajo armaturne „ e.^e za gradbeništvo. Ker so edini proizvajalci v Ju-,av'V'. Hm je posel lepo cvetel... Oprosti, ker sem zapisal, da jim »je« posel cvetel. Se ielJlm Cvete' oziroma bi jim cvetel, pa kaj, ko jim narna ne dostavlja dovolj žice... niat^T'^ pr^ei° za stroje. Podelajo tisto, kar jim da JSet'h alii om- ceprav bo do tega prišlo morda šele v ffS^ia kat cfSCtih let'h. pa vodstvo železarne že sedaj Prc c v' um*°n™ zaustavili rast izsipališča. Razen predelave 5 ?.?ga e ivo n?8a 2 ma? ° gno'il0. načrti predvidevajo še zamenjave naselja n m' Izkopni material pa bodo vozili vzhod i fc&kateri k}er Dodo z nsim utrdili obrežic Savc- Wanic° na SxrhUx} prcdlagali, da bi odpadni material vozili to nakon "x .cžaklJe' kier Je veliko jam. Menda je za nejša »n najboljša rešitev. B. Blenkuš i Naročniki žrebajo naročnike IZŽREBANCI IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Filip Cadež, Franc Preželj, Franc Zupan, Franc Švigelj, Alojz Ra zinger, Vinko Ušeničnik, Vinko /uran, Jelka Dolenc, Albin So-dja, Ignac štular, Stane Sivec, Janez Balanč, Marija Dolinšek, Marija Žibert, Jože štular, Marija Jelene, Miha Klopčič, Janko Derling, Župnijski urad, Franc Znidar, Jože Benedičič, Karol Rotar, Bogomir Rihar, Marija Klanšček, Franc Cebuij, Jožefa Brane, Miro Giacomeii, Mana Jenko, Ivan Blažič, Pavla Naglic. Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali naslednjih 5 naročnikov Naslov naročnika, ki je žrebal Naročnica Zupin Ivanka, Sidraž 5, Cerklje je izžrebala naročnico Blažič Pavlo, Delavska c. 19, Kranj Naslov izžrebanega naročnika Zupin Ivanka, Sidraž 5, Cerklje Blažič Pavla, Delavska c 19, Kranj Hočevar Franc, Dorniki 12, Vodice Šink Ivan, Studenčice 1, Medvode i Kvas Feliks, Zalog 67, Cerklje Fajfar Milka, Selca 32 Hafnar Milka, Binkelj 4, Sk. Loka Avguštin Malči, Reteče 62, Šk. Loka Murnik Angela, Struževo 50, Kranj Bergant Angela, Zg. Dobrava 33, Kamna gorica Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seveda v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo naenkrat izžrebali še 40 naročnikov. Izžrebanih bo torej 80 naročnikov. Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje čaka izžrebance. Presenečenja so pripravili: Glas, trgovski podjetji Murka Lesce in Živila Kranj ter Avtopromet Kranj. Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj polletno naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani! Razstava v počastitev treh planinskih jubilejev V počastitev treh pomembnih slovenskih in gorenjskih planinskih jubilejev — 75-let-nice ustanovitve slovenskega planinskega društva 27. februarja 1893 v Ljubljani, 19. aprila 1903 na Jesenicah in 8. januarja 1928 v Mojstrani, bo Planinsko društvo Jesenice z muzejskimi delavci skušalo pripraviti zgodovinsko razstavo. Ta naj bi prikazala udeležbo naših ljubiteljev in obiskovalcev gora pri množičnem razvoju rekreacijskega planinstva in vzponu plezalnega športa in alpinizma. Zbrano zgodovinsko gradivo bodo jeseniški planinci razstavili sredi maja v tednu narcis. Sredi poletne planinsko turistične in alpinistične sezone pa bodo jeseniško planinsko razstavo prenesli tudi v Mojstrano in Kranjsko goro. Kajti tudi pod Triglavom, škrlatno in Prisojno goro so živeli navdušeni gorniki, soustvarjalci naše slovenske in gorenjske planinsko alpini- stične zgodovine. Prepričani smo, da bo letošnja planinska razstava na Jesenicah, v Mojstrani in Kranjski gori med prebivalci, ljubitelji in obiskovalci naših gora še povečala zanimanje za skrbno zbiranje redkih in dragocenih dokumentov in rekvizitov iz naše več kot dvestoletne planinsko alpinistične zgodovine. Skrajni čas je, da te redke dokumente ohranimo pred pozabo in uničenjem. I Zupančič H Uspešna akcija gorske reševalne službe ji iz Kranja Helikopter pred kranjsko porodnišnico V četrtek ob pol petih zjutraj je pozvonil pri znanem gorskem reševalcu Emilu Herlecu zvonec. Pred vrati je stal zadihan fant in pripovedoval o ženski, ki je pričela nenadoma krvaveti v pastirski koči na Mali Polani (1600 m) na južnem pobočju Storžiča. Herlec je takoj ukrepal. Povezal se je z bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Po krajšem posvetu z dr. Ivom Vallčem se je Herlec odpravil po pilota helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve Andreja Andoljška. Herlečev brat Janez in Jože Zvokelj sta v sodelova- SS nju s stalno službo pripravila medtem vse potrebno £5 za pristanek helikopterja ob porodnišnici. Čeprav so 55 bili miličniki pripravljeni ustaviti promet, to ni bilo potrebno, Helikopter je pristal na prostoru pred «5 kotlarno. Zdravstveno osebje je pomagalo natovoriti vso po- SS trebno opremo in pilot AndoljŠek je odpeljal Emila ££ in Jožeta žvoklja na Malo Polano. Za izkušenega pilota pristanek ob pastirski koči ni SS predstavljal posebnih težav. Ob krvavečem dekletu je SS bila že pripravljena skupina lovcev, da bi jo v sili sami 55 prenesli v dolino. Stanje je bilo kritično. Dekle je krvavelo že od 21. 55 ure zvečer. Naložili so jo in čez pičlih 20 minut se je SS helikopter ponovno spustil, tokrat na travniku za po- SS rodnišnino. V porodnišnici so nam danes povedali, da bolnica 55 ni več v nevarnosti in to izključno po zaslugi pravilnega 55 hitrega ukrepanja. Četrtek bo ostal v kroniki gorske reševalne službe SS iz Kranja zapisan kot pomemben datum. V mestu je 55 prvič pristal helikopter. Rešili so življenje. Seveda ne gre vsa zasluga izključno GRS iz Kranja, ££ ki je zadolžena, da se izuri za reševanje s helikopter- 5! jem za vso Slovenijo. Vso pozornost zaslužijo tudi SS zdravstveni delavci na čelu z dr. Ivom Vallčem in stal- SS na služba s prometnimi miličniki. Ze večkrat smo poročali o brniškem helikopterju, ■£ ki naj bi reševal življenja. Zadnji poseg tehnike je do- J5 kazal, da so se ljudje za to usposobili in da s tehniko SS lahko prehitijo smrt. P. Čolnar SS . ■■■IBElIllllKIMIlIlIlIliailMIllIIIIIIIIinmHIHHHIMIIHHI ■■■»■■■■■■■ u «iuuiuiiuuMnuinniHiiu»iuuiui>muuuuiniiauiii •■■■•«■»■■■ Most čez potok žabnica v žabnici je res preozek. Posebno po drugi uri popoldne se pro* tu večkrat ustavi — Foto F Perdan Prazniki brez težjih nesreč Prvomajski prazniki so za prometne miličnike minili prav tako kot navadni dnevi, samo da je bilo 1. maja na cestah nekoliko več vozil. Prvi dan praznika so promet na gorenjskih cestah zgostili predvsem tujci, največ je bilo Avstrijcev in Italijanov. V četrtek, ko so se izletniki vračali proti domu, pa je bilo na cestah videti le manjše kolone. Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene in skrbne mame Frančiške Celar rojene Krničar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njen zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni vsem požrtvovalnim sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč, č. g. misijonaiju Dragu Pokornu za poslovilne besede, pevcem in dr. Klapaleku iz infekcijskega oddelka Golnik za pomoč v njeni bolezni. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: hčerki Francka in Marija z družinami Tupaliče, 3. maja 1968 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Kadivca posestnika iz Hrastja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Novaku za izkazano pomoč, č. duhovščini, g. kaplanu za spremstvo, župniku Vavpotiču za ganljivi govor. Zahvalo smo dolžni kolektivu Mlekarne Cirče, SZDL Hrastje, Janezu Cebašku ter pevcem iz Naklcga. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, sinovi: Ivo, Tone, Jurij z družinami, Marjan, hčere: Tilka, Nada z družinama, Vida, bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Hrastje, Buenos Aires, Naklo, 1. maja 1968 V prazničnih dneh se je na gorenjskih cestah pripetilo 11 prometnih nesreč. Večje škode na vozilih ni bilo, prav tako ni bilo hujših telesnih poškodb. V sredo, 1. maja, Ja na cesti prvega reda v Dovjem osebni avtomobil K 16-880, voznik Zych Mirko, zapeljal v levem ovinku preveč na desno, tako da se je prevrnil na streho. Voznik se je laže ranil. Na avtomobilu pa je za 7000 N din škode. Na cesti tretjega reda v Podgori je istega dne voznik motornega kolesa KR 16-086 Andrej Potočnik trčil v nasproti vozečega motorista Mihaela Malovašiča. Nesreča se je pripetila, ko je Potočnika zaradi neprimerne hitrosti v desnem nepreglednem ovinku zaneslo na skrajno lovo stran. Pri trčenju se je Mihael Malovašič težje ranil. V sredo ob 22.30 je na cesti tretjega reda Preddvor -Bela zaneslo s ceste osebni avtomobil KR 119-43, ki ga je vozil Slavko Okorn. Zaradi neprimerne hitrosti je v ovinku avtomobil zaneslo s ceste, kjer je trčil v kilometrski kamen in nato Še v drevo. Pri tem se je vozilo prevrnilo na bok. Pri nesreči je bila ranjena sopotnica, na av- s tomobilu pa je za 10.000 din škode. Istega dne se je pripetila & ena nesreča. Na cesti prveff reda v Gozd Martuljku sta § uia osebni avtomobil < 122.5*2 A, voznik Ervvin M 11-627 Franc Brankovi 0 otroka zadel. Hudo f» jjf sijali v deklico so prepe bljansko bolnišnico. Si Z a n v a 1 a Ob smrti našega sinčka, bratca Tomaža Eržena se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem. v0. cem za izraze sožalja, vsem, ki so z nami soc vali, mu poklonili cvetje ter ga v tako velik^[[jerri0 vilu spremili na njegovi zadnji poti. ZahvaU se tudi g. župniku iz Predoselj. ^ Žalujoča družina ERi* RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 ln 24 url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7, 12., 13., 15, 17., 22 , 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. __SOBOTA — 4. maja_ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli — 945 Iz albuma skladb za mladino— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki 2a tuje goste — 11.20 Kar po domače — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pastoralna sim-fonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubi ja-na — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 Naš podlistek ~~ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko K otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča "T 19.25 Pet minut za EP — «000 Revijski in plesni orke-Jtcr rtv Ljubljana in vođini solisti — 20.30 Zabavna 'ad tiska igra — 21.03 Zabav-™a glasba — 21.30 Iz fonoteke ,aa'a Koper — 22.10 Oddaja 2 naše izseljence - 23.05 S Pesmijo in plesom v novi te- ?ruS' program 20 n Glasbena pravljica — 2jZ baletnih odrov — *. ^ Iz zborovskega opusa ,fana Gerbiča — 21.40 Junaki ^ncertnih dvoran — 22.00 'es v noči — 23.00 Ura prt ^Su Gershvvinu NEDEUA - 3. maja 6 00 Dobro ro jutro 7.30 805 p tijske Proizvajalec — im ^,ka 'gra za otroke 9ik Sk,adbe za mladino tain Naši Poslušalci česti-10.00 e Pozdravljajo - I. -IO25 p pornri'-,e tovariši — 1045 »jC3mi h°rbe in dela — rtiči • ,.edeliski mozaik lepih naCvJ. "~ 1103 Turistični 11.50 « Za u,je P°ste - n.Oo *""°vor s poslušalci — 12 m vt današnii dan — ■ •'" Naši 17.05 Variacije ln fuga za klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 6. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Za mlada grla — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Chopin in Liszt — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Novi posnetki slovenske folklore — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo —15.40 Poje Učiteljski zbor iz Ljubljane — 16.00 .Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali — 2305 Literarni nokturno DrugI program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Glasbeni intermezzo — 21.30 Pol ure orgelske glasbe — 22.00 Literarni večer — 22.20 Scher-zo, divertimento, suita — 23.00 Cocktnil jazza TOREK — 7. maja jo in" Poslušalci čestita-13.15 T Pozdravliajo - II. -13 4o v, or?retnih partituT -l4.oo q,(,dc,iska reportaža - L* U^S^a 06 pozna mcJa ledn« Humoreska tega hm t_~V,4-S0 Ciodala v rit-opcrnT 5 05 Po'° znameniti Karli LP6^1 ~ 15-30 Med vi-8ka \Z godci - I60" Radij-WtnV* ~~ 1705 Nedeljsko Lahkn Po^Une — 19.00 GlaSbonnOČ' otroci ~ 19-15 V n ne razglednice - 20.00 ^rni ' večer ~ 23.05 Lite- Bru ,°kturno 9 35 t program 13 35 7 mo kar ste izbrali < 14 K£a Prijetno popoldne l43s R °d™Cvi 2 gora -Kusalka - opera - 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi klavirja — 9.40 Cicibanov svet in pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Obraz iz naše glasbene preteklosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Kmečka ohcct z ansamblom Borisa Franka — 18.45 Narava in človek — 19 00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič - 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem go- dal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena matineja — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 — Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Pesmi iz grških otokov — 21.40 Trije zvezki Chopinovih mazurk — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta SREDA — 8. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenske narodne in narodnozabavne pesmi za sredo dopoldne — 12.10 Gostje iz Dubrovnika v našem studiu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo Franka Martina — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 1925 Pet minut za EP — 20.00 VrhOvi operne ustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 2020 Radi jih poslušate — 21.20 Koncert za flavto in orkester — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK — 9. maja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Istrske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj prizorov iz opere Partizanka Anka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital sopranistke Dun je Zupanove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete — 19.25 Pet minut za EP — 2000 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 10. maja 8.08 Glasbena matineja 6 starejšo slovensko glasbo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenske narodne poje Ile-ana Braluž-Kacjunova — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11-20 Igramo za vas — 12.00 Na danažnji dan — 12.10 Pisan spored glasbe za violinske soliste — 12.30 Kmetij-ki nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica LjubJjana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosli doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepetovo — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Pojo italijanski zbori — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Skladatelja iz Vzhodne Nemčije — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križemsvet — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenske narodne pesmi v priredbah Matije Tomca — 21.40 Iz komornega opusa Bacha — 22.00 S kolnskih koncertnih cdrov 19G7 — 23.15 Gcdala za lahko noč KINO Kranj CENTER 4. maja amer. barv. CS — vvestern PROFESIONALCI ob 16. uri, amer. barv. VV spektakel DESET ZAPOVEDI, I. del ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. VV spekt. DESET ZAPOVEDI, II. del ob 22. uri 5. maja prem. amer. barv. CS — vvestern ZLATA MRZLICA ob 13. in 21. uri, amer. barv. VV — spektakel DESET ZAPOVEDI, I. del ob 15., 17. in 19. mi 6. maja amer. barv. CS — vvestern PROFESIONALCI ob 16, 18. in 20. url 7. maja amer. barv. CS — vvestern PROFESIONALCI ob 16, 18. in 20. uri Kranj STOKZIČ 4. maja meh. špan. barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS — vvestern PROFESIONALCI ob 20. uri 5. maja franc. ital. barv. CS — pustolovski ŠEJKOV SIN b 14, 16. in 18. uri. prem. amer. harv. — krirni-na'ni film MAČEK DETEKTIV ob 20. uri 6. maja amer. barv. MAČEK DETEKTIV ob 16, 18. in 20. uri 7. maja amer. ban-. MAČEK DETEKTIV ob 16, 18. in 20. uri Krvavec 4. maja arner. barv. CS — komedija TA NORI, NORI, NORI SVET ob 20. uri. Vstopnina zvišana! 5. maja amer. barv. CS — komedija TA NORI, NORI, NORI SVET ob 16. in 19. uri. Vstopnina zvišana! Svoboda 5. maja amer. barv. CS — vvestern ZLATA MRZLICA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 4. maja amer. barv. V V — spektakel DESET ZAPOVEDI, II. del ob 18. in 20. url 5. maja amer. barv. VV — spektakel DESET ZAPOVEDI, II. del ob 14, 18. :n 28. uri, meh. šnan. barv. glasbeni film VRNI SE IZ MEHIKE ob 16. uri 6. maja meh. špan. barv. film VRNI SE IZ MEHIKE ob 18. in 20. uri 7. maja amer. barv. — pustolovski film ROBIN HOOD ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 4. maja amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONO-RE ob 20. uri 5. maja amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONO-RE ob 15, 17. in 19. uri Jesenice RADIO 4. maja amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH 5. maia amer. ban-. CS film BITKA V ARDENIH 6. maja amer. film NAPREDOVANJE V ZALEDJU 7. maja ital. flm ZAPE. LJIVKE Jesen ce PLAVŽ 4. maja ital. film ZAPELJIVKE 5. maja ital. film ZAPELJIVKE 6. maja amer. barv cinsrn. film BITKA V ARDENIH 7. maja amer. ban', cmem. film BITKA V ARDENIH Žirovnica 5. maja ital. špan. meh. barv. CS ZLATI NABOJ Dovje-Mojstrana 4. maja ital. barv. CS lilm 10.000 DOLARJEV ZA MAS-SACRO 5. maja amer. film MURIE-TA Kranjska gora 4. maja ital. špan. meh. barv. CS ZLATI NABOJ 5. maja češki cinem. film KDO BO UBIL JESSI? Skofja Loka SORA 4. maja amer. barv. AGONIJA IN EKSTAZA ob 1730 in 20. uri 5. maja amer. barv. AGONIJA IN EKSTAZA ob 17. ia 20. uri 7. maja jugoslov. film SREČNI UMIRAJO DVAKRAT ob 20. uri SOBOTA — 4. maja 9.40 TV v šoli — 15.00 Tenis Jugoslavija : Nova Zelandija — prenos (RTV Zagreb) — 16.50 Budimpešta: MADŽARSKA : SZ — prenos (IV) — 17.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 18.00 Nadaljevanje prenosa iz Budimpešte (IV) 18.50 Niso samo rože rdeče — 19.20 Kenija — na svoji zemlji — oddaja iz cikla S kamero po svetu — 19.45 Vi-javaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Mirno spite — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Odlomki iz operete Vesela vdova — 22.05 Bonanza — 22.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 5. maja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9J5 Poročila — 9.20 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom fciratov Avsemik (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska od-*daja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja: Festival klovnov in kratek francoski film (RTV Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTY Zagreb) — športno pppoldne — 18.55 T V kažipot — 19.15 Gora skrivnosti — serijski film — 19.45 Filmska burleska (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak {RTV Ljubljana) — 20.50 T V niagazin — zabavno glasbena oSaja (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi program 21.00 Spored italijanske TV WNgEUEK-6.«naJ. ?MTV v soli — 10.35 Ru- ———————1 ščina RTV Z-*reb) - 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.25 O 'Časopisni slovenščini — 18.50 Kronika neke vasi — Podra-ga — reportaža — 19.25 Lipica v kraškem turialhu — 19.45 Vokalno instrumentalni solisti — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 Kaj hočejo študentje Berlina, Rima — oddaja Svet na zaslonu — 21.35 Operni oder in njegovi junaki (RTV Ljubljana) — 22.05 šahovski komentar Bra-slava Rabarja (RTV Zagreb) 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 18.00 Včeraj, danes, jutri — 18.20 Znanost in Mi (RTV Zagreb) — 18.50 Poezija plesne vsakdanjosti — Ljubljana (RTV Zagreb) — 19.20 T V pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 Cedo Pica: Kruh — TV drama — 21.35 Po izbiri Blanke Dež-man — glasbena oddaja — 22.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) TOREK — 7. maja 9.40 TV v šoli — 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11 00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli — ponovitev 15.45 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — 18.25 Ansambel Sepe v Sovjetski zvezi — 18.55 De Sica: Mojster neorealizma, oddaja iz cikla Filmski mozaik — 19.55 Vi-javaja — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.40 Človek človeku — francoski celovečerni film — 22.10 Niso samo rože rdeče — Boris Kovačič 22.40 Zadnja poročila (RTV — Ljubljana) — Drugi pro- gram: 18.00 Poročila — 18.05 Tedenska kronika — Sarajevo — 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Glasba Zorana Hrističa (RTV Beograd) — 19.15 Turizem — 19.45 Propagandna oddaja — Saraje-v — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V SREDA — 8. maja 14.30 Rim: Jahanje za ženske — prenos (EVR) — 16.00 Nogomet zahodna liga : vzhodna liga — prenos (RTV Zagreb) — 17.45 Kje, je kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Vija/va-ja (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 19.05 Maurice Bejart in sodobni balet — ali Kaj je sodobno — baletna lepljenka (Ljubljana za IV) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.25 Madrid: Nogomet Španija : Anglija — prenos (EVR) — 22.25 Belfegor — serijski film — 23.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana — Drugi program: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 9. maja 9.40 TV v šoli — 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (ponovitev) — 15.45 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila — 17.15 Ringaraja — oddaja za otroke — 18.00 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) —■ 19.05 Gordan Mihid: Samci — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Vi javaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak — 20.35 To je fašizem — sovjetski dokumentarni film — 22.35 Simfonični koncert — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Humoreska (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.35 Milan Grgič: Maratonci TV igra — 22.25 šahovski komentar Braslava Rabarja — 22.40 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PETEK — 10. maja 9.40 TV v šoli 2 — 14.50 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Filmi iz produkcije Zastava filma (RTV Beograd) — 17.55 Deček iz džungle — serijski film (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.25 Praznovanje pripadnikov uprave javne varnosti — 19.55 Vijavaja 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cik cak — 20.35 Poročna priča — ameriški film (RTV Ljublja- na) — 22.20 šahovski komentar Braslava Rabarja (RTV Zagreb) — 22.35 Zadnja poročila — 22.40 Test z glasbo (RTV Ljubljana) — 22.55 Jahanje za ženske — posnetek iz Rima (RTV Zagreb) — DrugI program: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik — Sarajevo — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 4. maja ob 9. uri lutkovna predstava Si* mončič: ZMEŠNJAVA TOREK — 7. maja ob l6, uri za Šolski center Iskra, ob 18. uri za dijake srednjih šol Jean Anouilh: ANTIGONA -gostuje Studentsko gledali^ pri Pionirskem domu iz Ljubljane. Za predstavo ob 18. uri so vstopnice tudi v prodaj1 v Prešernovem gledališču TOVARNA ČIPK, VEZENIN in ROKAVIC BLED raZglaŠa večje število PROSTIH DELOV. MEST kvalificiranih šivilj POGOJI: Končana vajenska šola z zaključnim izpitom za poklic šivilja in nekaj prakse. PRIJAVE z ustrezno dokumentacijo naj kandidatke pošljejo na gornji naslov. ROK za sprejemanje prijav je 10 dni po objavi oglasa. Na razpolago je nekaj samskih stanovanj t—•••••••••••••• Izredna prilika za kmetovalce ALPINA ROČNE MOTORNE KOSILNICE Tehnični podatki tipa E.vport Moč 4,5 KS — dvotaktni motor poraba 0,8 kg na uro PRESTAVE: 1. brzina 1,5 km na uro 2. brzina 3 km na uro 3. brzina 6 km na uro dolžina noža 90 cm teža 48 kg učinek košnje do 4000 m' na uro MOŽNOST NABAVE DODATNE OPREME ZA ŽETEV PRODAJA ZA DINARJE: cosmos Ljubljana, Celovška 32, tel. 313-141, 313-770 Maribor, COSMOS, Grajska 7, tel. 22 654 Celje, AVTO CELJE, Ljubljanska 11, tel. 21 Koper, TRGO AVTO, JLA 25, tel. 21 620 SOBOTA — 4. MAJA 1968 MALI OGLASI GLAS * 23. STRAN Prodam Električno KITARO italijanske znamke » P A O L O SOPRANI«, skoraj novo, s štirimi magneti, kablom in stojalom, prodam po ugodni ceni. Naslov: Zg. Jezersko 30 Prodam dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Erjavec Janez, Rakavica 18 pri Besnici 2187 Prodam ali zamenjam za MOPED motorno kolo PUCH 175 cem v dobrem stanju. Može Zvonko. Triglavska 5, Bled 2270 Prodam dobro ohranjen VW z radiom, letnik 1962. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 2285 Prodam VW-1200, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 2286 Prodam dobro ohranjen FlAT-1100, letnik 1960 po uBodni ceni. Ogled vsak dan od 15. — 20. ure. Kranj, Ko-krica 255 2287 Ugodno prodam dobro ohranjeno PRIMO 175 ccm. Visoko 35, Šenčur 2288 Ugodno prodam NSU-PRI-150 ccm. Zvirče 30 ali trgovina Chemo, Kranj 2289 Ugodno prodam kombinira-Bj Plinski — električni ŠTEDILNIK. Informacije in °8led vsak dan od 15. ure °alje v DOMU ZB, Kidričeva Skofja Loka 2290 Prodam zazidljivo PARCELO ob cesti Hrastjc-Cirče. Naslov v oglasnem oddelku 2291 Prodam FIŽOL po 250 S din *ank8- Zalog 16, Cerklje 2292 Prodam vprežno KOSILNI. S? j« G RABLJE. Sp. Brnik 10, Cerklje 2293 Prodam dva BIKA po 350 £8 težka. C. na Klanec 5, Kranj 2294 TPTrcdam garažna VRATA in ifcLEVTZOR z dvojnim pro-farnem RR-Niš po zelo ugodni coni. Kranj, Smlcdn:š-ka54/C 2295 Prodam novo OSTREšJE-x'0m. Ponudbe poslati Pod »Ugodno« 22% •.^dam stavbeni LES. Na-Mov v oglasnem oddelku 2297 vnCJA HIŠA v BAKRU bli-morja naprodaj. Pojasnile, o NlONI, Bakar, Nautič-*a 8,. m 2298 Prodam 300 kg SENA. Stra- hi. "J 9, Naklo 2299 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tiske Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov Uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupščl ne) - Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1-135. - Te lefonl: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma looglasna ln naročniška »luiba 22-152 — Narocnl fa: letna 24.-, polletna 12.— N din. Cena posamcz nih itevllk 0.40 N din — inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do J N din. Naročniki hnajo l'H popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni do bavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristniki kreditov dobite predračune. IT^IT Kranj JV^JV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 21.652 Kranj Prodam BIKCA simentalea in KRAVO s teletom. Pivka 15, Naklo 2300 Zamenjam ELEKTROMOTOR 10 KM za lažjega ali prodam. Arh Ivan, Bitnje 3, Bohinj 2301 PRAŠIČKE ODOJKE in dve SVINJI, plemenski, ugodno prodam. Urh Kristina, Zasip 23, Bled 2302 Prodam salonitne PLOŠČE, rdeče (126x 95) in TELICO, 200 kg težko, dve leti staro in brejo. Grcgorc, Hraše 26, Smlednik 2303 Prodam sadilec krompirja-filfargaret, GRABLJE-vprežne in VOZ, 20 col. Zapoge 11, Vodice 2304 Prodam PRAŠIČKE po 40 kg težke. Dorfarje 21, Zabnica 2305 Prodam PRAŠIČA, 14 — 150 kg težkega in novo dvodelno OKNO, 132x110 cm. Predoslje 92, Kranj 2306 Prodam KOBILO, staro 4 leta, ali po izbiri starejšo kobilo. Ilovka 1, Kranj 2307 Prodam dobro ohranjeno vprežno KOSILNICO in KUL-T1VATOR. Prebačevo 43, Kranj 2308 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Papler Franc, Žirovnica 52 ' 2309 Prodam nove LESTVE. Bistrica 30 pri Tržiču 2310 Prodam KRAVO sivko, visoko brejo, ki bo četrtič te-letila. Naslov v oglasnem oddelku 2311 Prodam 3 do 4 zazidljive PARCELE, zelo lepa lega, 7 km od Kranja ob cesti Kranj-Jezersko, 150 m od avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku 2312 Prodam KOBILO, 4 leta staro ali zamenjam za goved. Zalog 43, Cerklje 2313 Prodam lahko mlado KRAVO s teletom. Visoko 90, Šenčur 2314 Poceni prodam nov ŠOTOR za 4 osebe. Naslov v oglasnem oddelku 2315 Prodam dve rogovi KOLESI (moško in žensko). Toma-žin, Jenkova 2, (dvorišče) Kranj 2316 Prodam rabljeno vodno električno ČRPALKO. Mrgole, Scničica 22, Medvode 2316 Prodam POLKAVC z žimna-tim vložkom, primeren za otroka do 12 let in osebni AVTO NSU-110. Bregar, Medvode 109 2313 Prodam sodobno KUHINJSKO OPREMO. Kranj, Jelen-čeva 12 2319 Prodam več metrov buko vih in hrastovih DRVA. Zalog 10, Golnik 2324 Prodam dobrega KONJA za vsa kmečka dela in TRAK TOR — gutbrot ferguson 8 KM. Verblč Vid, Suhadole 57, Komenda 2325 ČOLN — gliser za vodno smučanje prodam. Vidic, Kranj, St. Rozmana 4/pritli-čje 2326 Skoraj nov MOPED T-12, prevoženih 600 km, sivomo-dre barve s prtljažnikom, dobro lučjo, registriran, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku 2327 Kupim Kupim suh borov LES, debelina 5 cm, Peternelj Jože, mizarstvo, Skofja Loka 2281 Kupim stare dobro ohranje. ne PLOHE za opaže. Konje-dič, starejši, Kranj, Delavska 39 2320 Kupim vprežni OBRAČALNIK. Aljančič, Kovor 84, Križe 2321 Rabljeno moško KOLO kupim. Hafner, Binkelj 4, Skofja Loka " 2322 Kupim rabljena VRATA in OKNA. Naslov v oglasnem oddelku 2323 Ostalo MIZARSKEGA POMOĆNI KA in VAJENCA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plačam po dogovoru, stanovanje in hrana preskrbljeni. PETERNELJ JOŽE, mizarstvo, Skofja Loka 2323 Oddam večjo opremljeno SOBO. Prednost imajo zakonci. Naslov v oglasnem oddelku 2329 Sprejmem dve dekleti na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2330 Sprejmem dve deklici v varstvo, stari do dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 2331 FANT s HIŠO in z denarjem za avto išče dekle, staro 20 — 38 let. Ponudbe poslati pod »Lepi maj« BETONSKI MEŠALEC, okrog 120 litrov, pogon 380 V posodim. Skofja Loka, Puštal 72 2333 Sprejmem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Prevc Marija, Kranj, Titov trg 18 2334 Iščem zaposlitev v tujinu Kdor mi jo preskrbi, dam na. grado. Naslov v oglasnem oddelku 2335 Za stanovanje z odločbo kjerkoli na Jesenicah ali bližnji okolici dam 3000 N din nagrade. Strajnar Jana, C. m. Tita 4/a, Jesenice 2336 Izgubila sem zapestno uro pri Vodovodnem stolpu v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne HAJTNIK, Ljubljana, Celovška 140 2337 Izgubila se je OVCA. Romih, Kokrica 124, Kranj 2338 Za varstvo otrok v dopoldanskem času iščem upokojenko ali dekle. Naslov v oglasnem oddelku 2339 Prireditve GOSTILNA pri BALANTU v Dvorjah pri Cerkljah prireja v soboto zvečer in nedeljo NAGRADNO KEGLJANJE za več nagrad. VABLJENI! 2340 GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v nedeljo zaba\o s plesom. Igra TRIO FREN-KY. Vabljeni! 2341 V gostilni Zarja Trboje bo v nedeljo, 5. maja, zabava s plesom. Igral bo TRIO METODA. Vabljeni! 2342 GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ Obvestilo Turisti, ki potujete skozi Kranj na nedeljske izlete ali \veekendc NABAVITE SI MASO ZA CEVAPClCE ALI RAŽNJIĆE in drugo delikatesno blago, katero vam po vaši želji in okusu pripravijo v naši poslovalnici na Maistrovem trgu 7 v KRANJU, ki je odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 6. do 11. ure. Priporoča se kolektiv DE Klavnica KRANJ ŠKOFJI LOKI in v TRŽIČU s podružnicami "^SSc? bv v V 6 S G 9 da bo od 6. maja 1968 dalje poslovala za stranke: PONEDELJEK in SREDO od 7. do 16. ure neprekinjeno; TOREK, ČETRTEK ln PETEK od 7. do 12. ure. ob sobotah banka ne bo poslovala Ponovno obveščamo vlagatelje, da lahko vlagajo in dvigajo svoje prihranke tudi pri vseh poštah v Sloveniji. MMM4«ttS9«NtSfltlff*tet«Nt«t»ftftM«Ntttt«««*<«MtHtt^l GLAS SPORT SOBOTA — 4. MAJA 1** Gorenjsko mladinsko prvenstvo v atletiki Okoli sto nastopajočih Na Gorenjskem prvenstvu in na kvalifikacijskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije za starejše mladince in mladinke je nastopilo blizu 100 tekmovalcev Triglava, Jesenic in šolskega športnega društva Janez Peternelj iz gimnazije Skofja Loka. Dobre naprave in primerno vreme so botrovali, da so bili doseženi dokaj dobri rezultati. Posebej se je odlikovala pionirka Klemenčeva v teku na 60 m in v skoku v višino, kjer je postavila nov gorenjski rekord za mladinke in pionirke. Zelo dobre rezultate je zabeležil tudi Dušan Prezelj in je kar trikrat zmagal. Rezultati: MLADINCI 100 m: L Starman 11,5, 2. Babic 11,7, 3. Globočnik (vsi Triglav) 11,8, 400 m: 1. Zumer 52,5, 2. Kleč 54,5, 3. Sagadin (vsi Tr.) 55,3, 1500 m: 1. Hafner 4:09,4, 2.štromajer (oba Tr.) 4:20,6, 3. Veskovič (Jes.) 4:23,4, 3000 m: 1. Glavič (Jes.) 9:34,3, 2. Brdnik 9:59,0, 3. Ogo revc (oba Tr.) 10:02,4 4x100 m: 1. Triglav III 46,6, 2. Jesenice 48,0, 3. Triglav I 48,6, višina: 1. Prezelj 176 2. Cuš 171, 3. Krumpak (vsi Tr.) 166 cm, daljina: 1. Debevec (Jes.) 608, 2. Cuš 580, 3. Rožič (oba Tr.) 555 cm, troskok: 1. Prezelj 14,00, 2. Hočevar 12,59, 3. Mo-kič (vsi Tr.) 12,38, palica: 1. MokiČ 340, 2. Krumpak (oba Tr.) 320, krogla: 1. Fer- Tek po škofjeloških ulicah Tretji tradicionalni tek po škofjeloških ulicah v organizaciji SSD Janez Peternelj in pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta je klub slabemu vremenu privabil precej prebivalcev Škofje Loke, ki so si ogledali to zanimivo prireditev. Letos je nastopilo 42 tekmovalcev v konkurenci članov, mladincev in mladink. REZULTATI — mladinke (7): Mrak (JP), Kemperle (Invalid), Celeč (Invalid), Podnar (OS Trata), Jesenko (OS Trata) — ekipe: 1. OS Trata; mladinci (15): Zumer (Tr), Veskovič (Lj), Kuhar (PS), Tepina (Tr), Brdnik (PS); člani: Hafner (JP), Sali-hi, Cigoja, Vaskovič, Siparica (vsi JLA) — ekipe: 1, JLA. M. K. Prvenstvo BPT Na prvenstvu sindikalne podružnice Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v streljanju je zmagal J. Rustja pred M. Rustjo in Perkom. Pri članicah je bila najb&ljša Kokolj pred Stegnarjevo in Šolar j evo. -dh. Klubski dan na Zelenici Na klubskem prvenstvu v veleslalomu na Zelenici 60 postali zmagovalci Tržiča naslednji: pionirji: Križaj; pionirko: Zibler; mladinke: Kramar; članice: Kurnik; mladinci: Jur-jevčič; člani: Leskovšek. -dh Judo Triglav drugi V zadnjem kolu slovenske judo lige so na četve-roboju v Kranju Kranjca, ni zabeležili dve pomembni zmagi. Premagali so Alpino z 10:4 in Jesenice II z 10:3. Poudariti pa je treba, da je ekipa Alpine nastopila nepopolna in je zaradi neresnosti nekaterih članov izgubila obe srečanji. Cas bi bil že, da bi nekdo v tej ekipi naredil red, ker ima po drugi strani ekipa dokaj dobre in perspektivne tekmovalce. J. Rojšek Ljubljanska conska rokometna liga Radeče klonile v Dupljah V 16. kolu so gorenjski predstavniki v ljubljanski conski rokometni ligi dosegli naslednje rezultate: Duplje : Radeče 19:17, Kranj : Slovan B 22:16, Medvode : Križe 14:10. V vodstvu so še vedno Medvode pred Kranjem. V nedeljo se bodo pomerili ekipe z Gorenjske takole: Kranj : Grosuplje, Križe : Krško in Slovan B : Duplje. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar Druga izbirna kolesarska dirka Na drugi dirki KK Kranj je nastopilo 24 tekmovalcev — začetnikov. Najboljši so bili naslednji: Ziherl in Kalan v prvi skupini ter Berra in Meglic v drugi skupini. Naslednja dirka bo v četrtek, 9. maja. A jan 11,36, 2. Pristov 11,27, 3. Sudžukovič (vsi Tr.) 10,93, disk: 1. Prezelj 33,24, 2. Sudžukovič 32,00 3. Pristov (vsi Tr.) 31,18, kopje: 1. Ferjan (Tr.) 51,42 2. SovorganI (Jes.) 31,17, kladivo: L Pristov 35,22, 2. Lapanja 34,86, 3. Napast (vsi Triglav) 23,76. MLADINKE 60 m: 1. Klemene 8,0, 2. Kocelj (obe Tr.) 9,0, 3. Zorko (Jes.) 9,5, 80 m ovire: 1. Vidovič 14,0, 2. Zaman (obe Tr.) 16,8, 100 m: 1. Osovnikar 12,7, 2. Bizjak 12,8, 3. Strel (vse Tr.) 14,4, 400 m: 1. Jerše 1:08,8, 2. Varmaz 1:11,3, 3. Klobovs (vse Tr.) 1:14,0, 4x60 m: 1. Triglav I 31,8, 2. Triglav II 35,6, 3. Triglav 35,8, višina 1. Klemene 145, 2. Trček 135, 3. Volčič (vse Tr.) 125, daljina: L Bizjak 479, 2. Osovnikar 442, 3. Vidovič (vse Tr.) 428, krogla: 1. Tavčar 9,49, 2. Potočnik 8,51, 3. Krpan (vse Tr.) 8,38, disk: 1. Potočnik 27,16, 2. To-mažin (obe Tr.) 26,13, kopje: 1. Tomaži n 22,48, 2. Knaubert (obe Tr.) 20,06. M. Kuralt Gorenjsko prvenstvo v judu Pred dnevi je bilo na Jesenicah letošnje posamično prvenstvo Gorenjske v judu. Ker je bilo prvenstvo na delavnik, se je to poznalo pri številu nastopajočih. Tekmovali so člani in mladinci iz Zirov, Kranja in Jesenic. V mladinski konkurenci so postali prvaki: lahka: Jereb (Jesenice), težka kategorija: Založnik (Triglav). V članski konkurenci pa so bili v posameznih kategorijah najboljši: lahka: Morč (Jes), welter: Herman (Jes), srednja: Kučina (Jes), poltežka: Zaplotnik (Triglav), težka: Bavec (Triglav). Absolutni prvak je postal Kranjčan Zaplotnik, ki je v finalu premagal nosilca mojstrskega pasu Jeseničana Kučino. Zal prvenstvo ni minilo brez poškodb. Bavec si Je poškodoval rebra, Triglavan Rojšek pa si je zlomil ključnico. Organizacija tekmovanja je bila solidna in so najboljši prejeli lična priznanja. J. Rojšek £•••••••04 i : : Zmagovalci: Duplje, Voglje lin fl Ob sodelovanju velikega števila ekip (26) je bilo pred dnevi končano letošnje tekmovanje za občinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Prvenstvo je pokazalo, da je zanimanje za namizni tenis v Kranju in na podeželju dokaj veliko. Zal pa je bilo precej dvobojev predanih brez borbe zlasti njih kolih. Največje v zad-znanje Gorenjska rokometna liga Krvavec nič več zadnji V nedeljskem kolu so bili doseženi nekateri nepričakovani rezultati. Krvavec je v Križah izbojeval zmago z neposrednim tekmecem za izpad. Križe pa so vložile pritožbo, ker nekateri igralci iz Cerkelj nimajo v redu zdravniških potrdil in da so baje nekateri igralci nepravilno registrirani. Največje presenečenje je bilo zabeleženo na Jesenicah, kjer je domača ekipa gladko in zasluženo premagala z vi-Lestvlca: Radovljica 12 Kranjska gora 12 skofja Loka U Selca 12 Kranj B 12 Kamnik 11 Zabnica 12 Jesenice 12 Krvavec 12 Križe B 12 sokim rezultatom Kranjsko goro. Tekma Skofja Loka : Kamnik ni bila odigrana, ker na tekmo ni prišel sodnik Lado Lah. Kdo je tega kriv? Eno pa vseeno drži, da so zaradi tega nastali dvojni stroški, katere pa bo moral kriti krivec. Rezultati: Zabnica : Kranj B 22:16 (8:7), Selca : Radovljica 12:15 (7:9). Križe B : Krvavec 18:22 (7:10), Jesenice : Kranjska gora 28:9 (14:6). Lestvica: V nedeljo se bodo srečali naslednji pari: Križe B : Skofja Loka, Krvavec : Zab- 0 1 1 0 i 1 o 1 o 1 niča, ljica gora 0 3 7 5 6 5 7 7 10 10 265:160 231:185 212:162 161:140 169:165 207:211 231:231 224:215 145:282 154:248 24 17 15 14 U 11 10 9 4 3 Kranj B : Selca, Radov-: Jesenice, Kranjska : Kamnik. P. Didič Odlični Trzicani Prva dirka za odprto prvenstvo Kranja v speedwayu Na letošnji prvi dirki v speedvvav vožnji z mopedi je nastopilo 37 tekmovalcev z Gorenjske, Ljubljane in Celja. Pred okoli 3000 gledalci je prireditev vzorno potekala ob odlični organizaciji AMD Kranj, ki bo letos organiziral še dve taki dirki, ki imajo vedno več zanimanja med tekmovalci in gledalci. Bistvena značilnost nedeljske dirke je v tem, da se je kvaliteta nastopajočih v primerjavi z lanskim letom zelo izboljšala, še posebej so letos kvalitetno napredovali Tržičani, ki so domala povsem triumfirali na prvi letošnji dirki. Kar pet prvih mest je namreč pripadlo tem drznim in pogumnim tekmovalcem iz Tržiča, ki bodo bržkone letos ob koncu pobrali obe nagradi AMD Kranj. Po prvi dirki namreč krepko vodijo tako v posamični kot tudi v ekipni konkurenci. Vrstni red: 1. Pernuš, 2. Razinger, 3. SmoleJ, 4. Pivk, P. j 5. Stamcar (vsi Tržič), *. Lampe (LJubljana), 7. Potočnik, 8. Albreht (oba Skofja Loka) itd. J. Javornlk J' jc pokazala ekipa Dupclj, *» je zasluženo zmagala v Pf" vem razredu. LESTVICE: Duplje Naklo Zabnica Triglav LIK Sava PPK II. razred Voglje I. Orehek I. Naklo II. Krvavec Duplje II. Besnlca Trboje Proleter Visoko III. razred: Voglje II Zabnica II Olševek Orehek II Proleter II Trboje II Preddvor Predoslje Zabnica I. razred: 12 10 2 12 11 1 12 8 4 53:20 22 55-18 22 42:38 I« 31:38 |5 30:44 13 . 2448 lj 1 11 15:55 7 6 6 3 9 4 8 16 15 1 16 13 3 16 11 5 16 9 7 76:21 3 69:28 $ 60:42 2* 7 57:47 2J 10 47:57 2Z 9 54:53 22 H 48:66 2J 12 43:62 14 22:73 V 18 18 0 18 10 8 18 11 7 18 11 7 18 84:9 3* 65:52 2? 50:49 25 60:41 2f II 6 12 44:61 2j 6 12 53:62 f 7 H 39:64 2 16 17:65 3 15 20:65 11 P. Dldic Gorenjska nogometna Hga Prva zmaga Naklega . V nedeljskem kolu g°r^9 ske nogometne lige je e Naklega zabeležila prvo »' go v tem prvenstvu. čakovano je premagala ^ reč prav tako kandidat ■ ^ Železnikom. Žaru izpad — ekipo visokim rezultatom vo je omeniti, da so 'j^gli Naklega v tem kolu d gjj prav toliko zadetkov * ^ ji preje v devetih kolin pa j- 0i V$ Rezultati: Lesce : *r?' %t (1:0), Naklo : ^leZtl^a i-1 (4:1), Triglav B : 1« 0 Lestvica: I.(»(MU Kranj Svoboda Trži« Lesce Železniki Naklo io 8 o ; % 9 7 1 1 S 13 9 3 2 4 V 10 3 2 5 V' 9 10 1 1 8 izven konkurence Triglav B 10 4 1 «5 25:J^ 5 V.