266. številka.
Ljubljana, v petek 20. novembra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vBttk dan sveder, izimiH nedelje in praznike, ter velja po pošti prcjeman za avstrijsko-ogernk« deželo za vse leto 15 «ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden meaec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gid. za 04trt iera 8 gld. 30 kr., ia jeil<?» DMMO l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doui računa ae po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, koliko, pofitniaa znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Kr., če so liva^.rHf., i& po 4 kr., će au trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na; so izvole irankovati.    Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravniStvo jo v Uudolfa Kirbiša niši, „Gledalteka Btolba". Upravništv^ Oftj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. \ho administrativne itvatr.
Šolske razmere na slovenskem Štajerskem.
[Izv. dop.]
Pri zadnjem ljudskem štetji leta 1880 naštelo se je takih, ki so upisali za svoj občevalni jezik slovenski: na Kranjskem 447.36G duš tj. 93-6%, na Štajerskem 388.419 t. j. 32-7 °/0, na Koroškem 102.252 t. j. 29-7 °/0.
Treba si je te številke zapomniti, da se vsaj po naših časnikih ne bo pisarilo, kot tla bi bilo Slovencev manj, nego jih je uradno naštetih Ta opomba je zelo potrebna, kajti poročalo se je o tej zadevi po naših lastnih časnikih večkrat krivo. To se je zgodilo večkrat Časniku, kateri se inače za pravice potlačenega slovenskega naroda na Štajerskem najhrabreje poteguje.
Tedaj pozor!
Da ostaja uradno priobčeno število teh ljudij na Štajerskem in na Koroškem, ki občujejo slovenski, daleč za številom ljudij, ki so Slovenci po narodnosti, je nam vsem dobro znano.
Za Štajersko se je zračunilo, da je slovenskega prebivalstva, če se odštejejo vsi pravi in po sili Nemci, še 450.000 duš in še nekaj, in da dajejo štajerski Slovenci blizu toliko vojakov, kakor njihovi nemški sosedje, t. j. v razmeri 5 : 6.
Slovenci prebivajo na Štajerskem v ravno tako kompaktni masi, kakor na Kranjskem; samo da je tukaj nekaj mest in trgov bolj nemškutarskih, a nikakor nemških. Nemcev je tukaj nekaj, ali tako malo v razmeri s Slovenci, da se mora človek le čuditi, kako je to, da se ozira vlada na neumno vpitje malega števila kričačev in prezira resne in opravičene pritožbe mirne in vedno zveste slovenske večine.
Ker so se začelo krivico, ki se godijo koroškim Slovencem, javno razkrivati, treba bode tudi razmero štajerskih Slovencev nekoliko resneje razodevati. Stanje štajerskih Slovencev je skozi in skozi neznosno in sramotilno. Postave, ki veljajo za celo državo, se prezirajo na Štajerskem tako čudno, da pošten človek ne najde več besede, s katero bi take odnošaje, kakor so pri nas, po spodobnosti zarisal.
Najnesramnejšo bije se Slovencem v obraz na šolskem polji. Tukaj se Siri neka divja nemškuta-rjjja, da jo pametnega človeka, ki njene uplive opazuje, kar strah. Prvo pedagogično načelo, da so naj mladina v svojem materinem jeziku poučuje, ker se drugače poučevati ne more, kakor sodi zdrava pamet, tepta se po vseh slovenskih šolah brezobzirno.
Točka one postave, ki določuje, da ima jeden deželni šolski nadzornik zmožen biti slovenskega jezika, utajila se je popolnem in tako nadzorujeta po vseh šolah slovenščine popolnem nezmožna, zagrizena gennanizatorja, ki mislita, da je Bog Slovence zato ustvaril, da je ona večno nadzorujeta. Na vprašanje, kaj ta dva gosjiodeka nadzorujeta, če slovenski ne znata, ni nikakega odgovora dobiti. Ta dva gospoda odločujeta v deželnem šolskem svetu, kjer slovenski del Štajerske nika-kega zastopnika nema — vse po svoji volji in po takem vlada nasilstvo po naših šolah, kakoršnega bi se še Culukafri sramovali.
Vsled tega nosijo šulferajnovci grebene na kvišku, narodni učitelji se napadajo, preganjajo, ovajajo, preiskujejo; nemški, slovenščine nezmožni učitelji se nastavljajo na šolali, v katere zahajajo
otroci, ki znajo le slovenski; okrajni nadzorniki, ki stojijo na nizki stopinji omike, nadzorujejo učitelje, ki jih prekosijo v znanosti in v značaji stokrat. Pri imenovanji okrajnih Šolskih nadzornikov na slovenskem Štajerskem se do sedaj vlada ni ozirala na duševno omiko, temveč izključljivo le na one učitelje, ki se trdno nemškega šulferajna držijo. Mi torej še jedenkrat rečemo, da se je vlada pri imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov dosedaj le na nemčurske agitatorje ozirala.
Po takem principu je prišlo do tega, da imamo na spodnjem Štajerskem več kakor 70 °/0 takih učiteljev in podučiteljev, koji njihove nadzornike v vseh znanostnih zadevah prekosijo. Pri takih razmerah je vse nadzorovanje brezvspešno in nespametno, ker nadzornik se mora v največ slučajih vedno in vidno bati, da se ne bi spekel.
Na srednjih šolah nadzoruje še več let gosp. Zindler tudi v humanističnih predmetih, o katerih ima, ako ni ničesar pozabil, toliko pojma, kolikor navadni abiturijent, človek slovenskega jezika popolnem nezmožen, če ravno je dosti ča3a služboval mej Slovenci.
Vpraša se tedaj: Kaj pa nadzoruje ta človek za božjo voljo po naših gimnazijah, ako ne zna ne latinski, ne grški, ne slovenski, ako še v nemščini in literaturi ni tako podkovan, kakor bi moral biti človek, ki nadzoruje zavode, kateri stojijo na podlagi jezikoslovnih znanosti.
Sedaj, ko so se časi tako spremenili, da so koš više obeša, bi človek vendar mislil, da morajo vsaj nadzorniki in ravnatelji nekoliko obširniše znanosti in več izpitov imeti, kakor kak navadni učitelj, ali kaj se kaže na naših srednjih šolah? Da niti nadzornik niti ravnatelji, ki se nastavljajo po njegovih uplivih, neso strokovnjaki v glavnih predmetih, ki se učijo po naših srednjih šolah.
Na štajerskih gimnazijah nastavili so se ravnatelji iz zgodovine izprašani in tako sedaj ne zna niti nadzornik niti ravnatelj najprvih predmetov; pouk v materinem jeziku je pri Slovencih brez vsakega pomena.
V Tonkingu in po Sudanu so letošnje leto neverniki nekoliko misijonarjev poklali in druge našince preganjali. Francozi in Angleži to zvedevši, hitijo nemudoma v daljni Tonking in žareči Sudan, da napravijo mir božji in konec temu preganjanju. To mi celo odobravamo in smo zaradi tega tudi prisiljeni našim merodajnim gospodom nasvetovati, tla bi tudi oni vsekdar prihiteli tja, kjer se preganjajo in sramotno prezirajo slovenski učitelji in ž njimi vsa slovenska inteligenca. V takih slučajih imajo merodajni krogi pri nas žalibog vedno gluha ušesa in slepe oči. Mislijo si, saj za naše nemške brate ni preslabo, ako se na njih korist Slovenci teptajo.
Vzemimo še slednjič ta faktum: V Mariboru bila je na učiteljišči jedna učiteljska služba izpraznjena in za njo prosilo je več zmožnih učiteljev, koji so tudi slovenščino zmožni. To mesto se je podelilo vendar slovenščine nezmožnemu kandidatu, koji še učiteljišča ni dovršil. Ta mož je poprej na nekej graščini služboval kot ekonom — in je potem postal zet deželnega šolskega nadzornika. (!)
Želeti bi bilo, da bi nam gospodje, ki razmere poznajo, v teh zadevah kaj natančnejega poročali.
x + 1.
Vojna.
Manj srečno kakor pri Slivnici branili so se Bolgari proti Moravski diviziji.   Tu so Srbi vzeli
Breznik, ter priplenili baje 8 topov, streliva in orožja. Nadalje so z napadom vzeli Izvor na cesti v Kistendil, prisvojili 18 utrdb in Bolgare pognali v beg. Vzeli so jim arhiv in blagajnico ter vjeli 161 Bolgarov. To seveda so le srbska poročila, katera pa še neso potrjena od bolgarske strani. Srbi trdijo, da so ujeli pri Trnu in Dragonianu nič manj kakor 5000 Bolgarov, katero število je pa gotovo preveliko. Sploh poročila od srbske strani neso prav verodostojna.
V Belem gradu se tudi govori, da je že pal Vidin in da je bolgarski knez ranjen. Obe ti dve govorici sta jako dvomljivi. Bes da sicer ni dosti upanja, da bi zmagali naposled Bolgari, ker imajo Srbi boljše orožje in primerno več in bolj izvežba-nih vojakov.
Pri Slivnici bojevalo se je tri dni, 16. in 17. zmagali so Bolgari, kak je pa bil izid bojev pred-včeraj, se pa od nobene strani ne poroča. Kakor se kaže, so Bolgari Srbe bili že pcL ;li 17. dan t. m. skoro do Dragomana, ker se od bolgarske strani poroča, da bi se predvčerajšnja bitka bila imela biti pri Dia^omanu.
V Vzhodnji Korneliji je napriivila bolgarska zmaga pri Slivnici veliko navdušenje. Uradniki, profesorji, policijsti in žandarji ustopajo kot prostovoljci v vojsko, da se gredo vojevat proti sovražnim Srbom, ki so roparsko napali bolgarsko dp-movino.
Turčija je protestovala proti napadu Srbov v Bolgarijo ter izjavila, da to zmatra za napad njenega ozemlja. Bode li ta protest Turčije ostal le formalen, ali pa bode imel še kake druga posledice, verojetno je, da je bolj akademičnega značaja. V Belem gradu se sicer nadejajo, da bode Turčija rada dovolila v povekšanje Srbije, da le tako oslabi Bolgarijo, toda v Carigradu pa tudi vedo, da jim povekšana Srbija utegne biti nevarna.
Konferenca v Carigradu zboruje dalje, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Za podlago njenim posvetovanjem je neki še vedno status quo ante, kakor jo bil pred vojno. Zlasti ruska vlada je vedno še na prejšnjem stališči. Na ta način upajo ruski državniki zavreti povekšanje Srbije. Ko bi naposled konferenca res prišla do sklepa, da se mor;1, ustanoviti status quo, zgubila bi Srbija vse pravice na kompenzacije. Umakniti bi se morala iz bolgarske, ali pa s Turčijo zaroti vojno.
Toda mf mislimo, da bodo diplomati prišli do prepričanja, da ne kaže prezirati vseh dogodkov, ter se hode naposled le sešel kak kongres, kateri bode sklenil nove spremembe na Balkanu, privolil v združenje Bolgarske, ter Srbom priznal kako povekšanje, ker sicer se ne bode nič stalnega doseglo.
Turčija se še vedno oborožil jo. Okrog Damaska ima neki zbranih 25.000 mož, katere misli takoj odposlati na Kreto in v Epir, da se bodo upirali Grškej, ko bi hotela začeti vojno in da bodo zatrli vsak ustanek, ki bi se pojavil.
Javno mnenje v llusiji je jako razdraženo na Srbe in Bolgare, da se bojujejo nitij seboj. Časopisi omenjajo, da ima Bolgarska začetkom prihodnjega leta plačati Rusiji 400.000 rabljev za okupacijsko stroške. Nekateri listi s:> tako razdraženi, da zahtevajo, naj so balkanske narodnosti z orožjem pokore*, zopet podvržejo Turčiji in naj jib potem Rusija znova osvobodi, pa na pametnoj! in manj pustolo-ven način. Mi se ne čudimu, da so Rusi nevoljni na balkanske narodnosti, osvobodili so je, da bi okrepili slovanstvo, sedaj so pa bijejo mej seboj v sramoto slovanstva in v posmeh vseh slovanskih
neprijatelje?, kateri so jih nahujskali druzega proti druzemu.
Kes žalostno je, ako pomislimo, kako nasprotje vlada mej posamičnimi balkanskimi državicami. Ilu-munija je tudi sedaj pokazala svoje sovraštvo do Bolgarov. Naznanila je velevlastim, da hoče posesti bolgarske trdnjave Šumlo, Varno in SiIistrt o. Grki tudi vedno premišljujejo, kako bi škodovali Bolgarom. Na kako zvezo balkanskih državic, o katerej se je še nedavno govorilo, pri tacih okoliščinah niti misliti ni.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 20. novembra.
„Pokrok" se pritožuje, da je v sedmem letu Taatlejeve vlade samo poslednji ostanek leta odločen za zasedanje deželnih /.borov. Vsi deželni zbori imajo polno gradiva za narodno in politično razgovarjaiije, tako da jim bode komaj kaj časa ostajalo za gospodarske in finančne zadeve. Prizadevanje vlade, da bi se politiška vprašanja izključila iz deželnih zborov, mora ostati brez vspeha, ker so deželni zbori tudi politične korporacije, ter se jim ne sme zabranjevati, baviti se s političnimi vprašanji, kakor sploh z vsem, kar se tiče dotične dežele. Naposled izraža ta list željo, da se vendar jedenkrat da deželnim zborom dovolj časa za zborovanje.
Koroški  deželni  odbor  bode  deželnemu j zboru predložil razen navadnih proračunov, račun- j skih sklepov in predlog o grajenji cest še sledeče j predloge. Predlog o ponižanji I0°/0 obrestij zastav- j Ijalnice; predloga o osnovi oskrbovalne blagajne za onemogle posle na deželi; sprememba deželnozbor-skega opravilnega reda, kar se tiče overovanja de- j želnozborskih zapisnikov; predloga o urejenji pre-skrbovanja ubogih in omejenji vlačugarstva in pro« sjaštva; predloga o uplivanji državnega zakona za- ! stran točenja spirituoznih pijač na narodnogospo- ! darske razmere dežele; predloga o zboljšanji stanja i občinskih uradnikov in predloga o jednakomerni raz- { delitvi bremen za ukvartiranje vojakov.   Naposled j bode deželni odbor stavil nek predlog o grajenji že-leznic po Rožni dolini in poročilo o škodah vsled j letošnjih po vodenj.
Posvetovanje o reformi uprave bode v lirvut-ikem saboru gotovo jako dolgi* trajalo. Opozicija baje namerava predlagati nič manj kakor 150 po- j pravkov in dostavkov. Debata se utegne tedaj vleči i več mesecev, ako jo saborska večina na kak samo- i voljen in nezakonit način ne prikrajša.
'*'ll«llije *lffž«»v'i'.
V H i a i. j j se zopet kaže večje sovraštvo proti Avstriji.   Temu dala je povod misel, da hoče Avstrija razširiti se dalje po Balkanu. Italijanski listi , zahtevajo, da se mora tudi Italija povekšati, ako se j povekša Avstrija. Pri tem se zopet izjavlja želja po avstrijskem Prnnorji in Južnem Tirolskem.
Včeraj otvoril se je nemški državni zbor s prestolnim govorom, v katerem se poudarja, da bode treba bolj skrbeti za vojsko in pomorstvo, da se zagotovi varnost države in razvoj njenih naprav. Stavile se bodo zategadelj predloge, katere imajo namen povekšati dohodke, tako n. pr. se bode povišal davek na slador in žganje. Nadalje se izraža upanje, da bode državni zbor podpiral vlado v nadaljevanji začetih socijalnih reform. Potem govori prestolni govor o kolonijaluej in vnanji politiki. O razprostiram! nemških podjetij in pridobitev vrše se dogovori s Španijo, Nemčijo, Portugalsko in zanzi* barskim sultanom, kateri izid se bode poslancem sporočil, ko bodo končani. Z Anglijo se je Nemčija že sporazumela, v kratkem se bodo tudi s Španijo vsled posredovanja papeževega zastran Karolinških otokov. Nemčija je z vsemi državami v prijateljstvu. Upa pa tudi nemški cesar, da boji balkanskih drŽav ne bodo rušili miru mej velevlastmi, in da se bode vlastim posrečilo hitro narediti mir, in balkanske narodnosti prisiliti k spoštovanju pogodeb, ki so jim dale samostojnost. Cesar se nadeja, da prizadevajo Nemčije za ohranitev evropskega miru, ne bode brez vspeha.
Angleški parlament je razpuščen in začno se volitve, katerih izid bomo pa najbrž še le čez kake tri tedne izvedeli. Vseh poslancev, ki jih voli narod, je 661, tako da pride na 52.000 prebivalcev jeden poslanec. Upanje liberalcev na zmago se neki vedno bolj manjša, zlasti ker anglikanska duhovščina z vsemi silami agituje za konservativce. Novi parlament se snide 22. januarja.
V ponedeljek je novi biilim'Nki emir zašel prestol. Po vsej Buhari vlada mir,
Dopisi.
Iz Trst ji 17. novembra. (Društveno.) Da Slovani v Trstu ne spe, je dokaz, s kako živahnostjo so se poprijela razna slovanska društva delovanja v svojih krogih. Polit, društva „Edinost" sklicuje zbore ter se tako pripravlja na volitve v mestni, oziroma deželni zbor.   Boj bode hud, kajti „irre-
denta" dela ne vse kriplje, — ali vrli naši okoli- < čani in patrijotično mišljenje Tržaškega ljudstva je trdna skala, na katerej se bodo, ako Bog da, ne-odrešenci razbili, četudi so se volitve za nedoločen \ čas odložile. j
Tudi v „Slovanskej čitalnici" pričelo je novo živenje po letni vročini, in program zabavnih veče- j rov v tej zimskej sezoni je kaj obširen in zanimiv. Živo so občutili naši čitalničarji potrebo, da se zo- ! pet uvedejo toli koristna predavanja. In res, dne i 7. t. m. prebil je led marljivi rodoljub in pisatelj g. L. Z vab. Pričakoval sem, da bode spretneje pero opisalo zanimivo predavanje, ali ker se mi nada ni izpolnila, naj ini bo dovoljeno spregovoriti nekaj besed o tem predmetu. Govornik nam je opisal stanje 1. 1848 in iz splošnih opomb one zgodovinsko zanimive dobe preide na svojo nalogo, o tedanjem društvenem delovanji Trž. Slovanov. Poved d nam je kako so i Trž. Slovani sprevideli korist društva, katero bi imelo nalogo utrjevati in povzdigovati slovanski živelj. Ustanovili so „Slovansko društvo", če-gar prvi predsednik je bil pesnik Jovan Vesel* Koseški. Svoj sedež je imelo društvo v Tergesteji (borzni palači) in 6. decembra 1848 1. praznovalo je svoj uhod v te prostore. Veselje bilo je veliko in čuli so se navdušeni govori v češčini, poljščini, srbo-hrvaščini, slovenščini in drugih slovanskih narečjih
L. 1849. pričelo je izdajati društvo lastno glasilo „Slovjanski rodoljub". Urednik mu je bil carinski predsednik Cerer. Ali bolezen — kolera j« pričela tedaj razsajati in mej raznimi žrtvami po brala i Cererja in ž njim je zamrl „Slovjanski rodoljub". Škoda, da ni dobiti danes nijednoga izvoda več. — Društvo je gojilo gledališke igre in je bilo v gmotnem obziru na dobroj podlagi. L. 1850. pričelo je izdajati nov list „Jadranski Slovan", ki je izhajal kot mesečnik in mu je bil urednik vodja nemških glavnili šol, slovenski pisatelj Iludmaš. Ali i ta list je prestal vsled imenovanja obče priljubljenega RudinaŠJi šolskim nadzornikom v Koroškej. Društvo se je tudi potezalo za slov. šole z ilirskim učnim jezikom v Trstu — ali ostalo je vse pri obljubah kakor Še dandanes. Tudi Istre ni društvo zabilo in koje 1. 185i> bila tam lakota, je nabralo v malo dneh okolu 40(10 gld. in dokaj živeža. Leta 1853 je izdalo društvo koledar, ki'je obsegal i raznovrstno leposlovno vsebino. Ali vedno bolj se je društvo oddaljevalo od prvotnega smotra, ptuji ele- , menti so segurinili in slednjič tudi društvo pokopali. Ustno poročilo nam danes še pravi o njem. ! — Mnogo zanimivega nam je še povedal g. Zvab, ali prostor mi ne dopušča obširneje govoriti. Želeti pa je, da bi morebiti Tržaška „Edinost" objavila izborni sestavek g. Ž vaba, da bi vsi Tržaški Slovan' sprevideli delovanje naših prednikov, ter za to skrbeli, da se naša društva okrepe, da bi se jim ne bilo kedaj bati, za njih obstanek.
„Tržaški Sokol" pripravlja novo telovadnico in upa se, da se pokažejo udje res pravi sokoli. Kakor se zelo zanimajo za sokolske plesne vaje, tako naj tudi pridno obiskujejo telovadnico.
Vrli pevci del. podp. društva so nam zopet priredili prijeten večer dne 8. t. m, in gospod pe-sovodja Štele sme ponosen biti na svoje slavce obojega spola.
Sploh se kaže po vseh društvih živahnost, le hrabro naprej za sveto stvar naroda in domovine.
K amen s k i.
I/. Kranja 18. novembra, [Izv. dop.] Prijazno naše mestece je po vsej pravici in tudi v resnici metropola divne Gorenjske. Že zgodovina daje našemu mestu kot nekdanjej stolici vojvodov kranjskih veliko imenitnost, pa tudi ugodna geografična lega v središči gorenjskih okrajev, s katerimi mesto vežejo na vse strani lepe ceste, deloma železnica, daje našemu mestu posebno prednost pred drugimi gorenjskimi kraji, ter mu zagotavlja neizmerno živahno trgovino z vsakovrstnim blagom. In Kranj se dobro zaveda važnega svojega položaja kot srce Gorenjske, in očividno se trudi ter jako vspešno, da se obrdži na vzvišenem tem stališči. Vse napreduje, in kamor se ozreš, opaziš kaj posebnega, kar ti svedoči vrli napredek našega mesta. Mesto olep-šuje se zmiraj bolj, kajti ne le posamični meščani gledajo pri novih zgradbah in hišnih popravah nekoliko na okusno in z estetičnimi načeli ujemajočo se izvršitev (glej Dolenčevo in Sajovičevo hišo), ampak tudi skrbno županstvo ne opusti nobene prilike, koja se mu nudi, da stori za mesto to, kar mu služi v lepoto in korist.   Tako jo v zadnjem
času po Mac Adamovem propisu preustrojilo kos glavne ceste, ki pelje skozi mesto, napravilo ob 8tr«neh tlak za pešce in jako potrebne hodnike, popravilo in razširilo je tudi odtočne struge in jarke, kar bo vrlo pospeševalo čednost po ulicah in zdravstvene razmere.
Pa tudi za duševno razvedrenje in zabavo 8krbljeno je v našem mestu precej dobro. Čitalnica razveseluje svoje verne z gledališčnimi predstavami, s koncerti in plesom, in če tudi Te neprijetno dime, ko vidiš po izvršenem programu par filistrov v kotičku svojo udanost prisegati neizo^ibljivemu paga-teljnu odškoduje Te dana Ti prilika, zabavati se z ljubeznimi ženkami ter krasnimi gospodičinami. Izven čitalnice ima največje zasluge za družno zabavo jako živahni in priljubljeni godbeni klub, kateri ne oživlja samo veselja do godbe, ampak pohvalno pospešuje z nabrano ustopnino blagodejne in milosrčne namene.
Pa vse to našim ljudem ne zadostuje, oni hrepene še po kaj posebnem, kar nema vsaka vas, in kar bi bilo še bolj dostojno gorenjskej metropoli. Kaj menite? Nemško gledališče, da, nemško gledališče imamo že mesec dnij, in ga bomo še naprej imeli, kajti nesmo zastonj bližnji sosedje podljubelj-skih potomcev starih Tevtonov. Svoj repertoar naši sinovi Talije sicer neso postavili na klasično podlago slavne nemške literature, pa tudi proizvode kakor „die Biirgermeistenvahl in Krahvvinkel* vspre-jemajo pridni obiskovalci zlasti nežnega spola in naše gimnazijske akademije kot povoljno duševno hrano dolžin zimskih večerov. Želeti bi bilo pač, da bi marsikatera ljubka obiskovalka nemških teh večerov tudi čitalničnim veselicam izkazovala toliko naklonjenost, potem zabeležiti bi nam bilo v čitalnici mnogo jednakih sijajnih večerov, kakor je bil nedeljski, dne 15. t. m., kateri osnovan po godbi-nem klubu je po vodi poškodovanim Gorenjcem pridobil čistega dohodka okolu 100 gld.
Ker imam pero že namočeno, naj še omenim, da je pred kratkim naše mesto ostavil v Kamnik odposlani sodnijski pristav, g. Haufen. Odhod priljudnega moža obžalovali so mnogobrojni prijatelji, pa najbolj pogrešala ga bo sodnija, katerej bil je on jako pristna in izdatna delavna moč. In kar je posebne hvale vredno, je to, da temu gospodu, ako-ravno mu je zibka tekla v krogih našim načelom neprijaznih, vendar slovenska beseda nikdar ni presedala, ali delala mu sitno preglav co, tudi ne v uradnem poslovanji, on ni se strašil slovenskih ulog in uradoval je tudi v težavnih pravnih zadevah v lepej slovenščini. Zatorej slava mu, ker skazal se je povsod in tudi narodu nasproti tolerantnega in pravičnega, slava! Vsaj več nikoli ne zahtevamo, kakor pravico povsod in za jezik, dajte nam le to, in zadovoljni smo. Suum cuique! Koliko navidezno narodnih uradnikov smelo bi tega moža vzeti si v posnemajoč izgled! — Vodstvo naše sodnije prevzel je zdaj bivši Brdski sodnik gospod Stare, in od njega ljudstvo pričakuje, da bode odpravil mnogo udomačenih nedostatkov, ter sodniji zopet pridobil tisto splošno zaupanje in spoštovanje, katero je neobhodno potrebno sodnemu uradu in njemu v čast. Bog daj srečo!
I/pod Nanosa 18. novembra. [Izv. dop.] Včeraj pred poludnem zagledali smo gost siv dira nad V. Ubelskim, ki nam je oznanjeval nesrečo in gorje, ogenj. Taka znamenja neso nikedar prijetna ter presunejo še tako trdo človeško srce. Pač huji nego ljuta zver moral bi biti, kdor bi si želel videti, obupen prizor pogorišča, in to v vasi, kjer je večina slamnatih streh, pod kojimi prebiva, uborni žuljavi kmet. Po jednakih seliščih je silna nevarnost ognja vedno pred durmi, gotovo je pa največja ted-ij, ko jo veter, piš ali pa celo silna burja. In ravno ta je včeraj močno brila, opravičen je bil torej silni strah, ki nas je navdajal, ko smo zapazili pretečo n varnost, da bode cela vas V. Ubelsko v kratkem času prah in pepel.
Pričelo je goreti v neki mali hiši na severovzhodni strani vaBi. Vaščani bili z neko neverjetno hitrostjo na pogorišči ter branili so pod poveljstvom podžupana M. Premrla in odbornika J. Poč kaj a s tako drzno spretnostjo, da se mora človek v resnici čuditi ter strmeti, kako je bilo mogoče brez vsakojakih posebnih gasilnih priprav v tako silni burji ogenj omejiti, da sta le jedna hiša in hlev zgorela, in da so hišo s slamo krito, le dva metra od zgorele stoječo, obvarovali in tako rešili celo vas pred silno nevarnostjo.
Prvi mej brambovci ali gasilci, bili so bližnji Brezovci in Malabrdci, koji so z domačini pogumno ter vztrajno sodelovali in tako ogenj popolnem zadušili. Če kdo torej zasluži javno pohvaljen biti, zaslužijo gotovo včerajšnji gasilci, da se jim vsestranska pohvala izreče.
Z nekim ponosnim zadovoljstvom moram omeniti, da se tukaj v našem okrožji nahajajo tako spretni, umni in drzni gasilci, kakor malo kje in to brez posebnega vežbanja. Tukaj so tako rekoč rojeni gasilci doma. Ako je treba, podajo se lastno-voljno v največjo nevarnost, samo, da bi rešili ime-nje svojega bližnjega, oni so pripravljeni žrtovati svoje zdravje, da, čestokrat celo življenje. To so uzori prave krščanske ljubezni. Pa Bog obvaruj, da bi tega ne bilo, kaj bi bilo potem o jednaki priliki kakor je gori omenjena.
Kako da je ogenj nastal, se ne ve, mogoče da je kriva malomarnost. Zato mi je opozarjati, da naj se vedno, posebno pa, kadar je burja, pazi, da kdo ne puši na cesti ali ulici iz pipe, ki nema pokrova, pa tudi smodke ne, kajti, kjer so slamnate strehe, je nevarnost kaj hitra, tako nevarno je pa tudi prenašanje živega oglja v pouvih ali loncih iz hiše v hišo, vse to naj se ostro prepove.
Domače stvari.
— (Imendan presvetle cesarice) praznoval se je včeraj povsod slovesno. V raznih cerkvah služile so se sv. maše, katerih so se udeležili razni dostojanstveniki in šolska mladina.
— (Zabavni večer pisateljskega društva) je v soboto zvečer v steklenem salonu čitalničnem. Čital bode g. dr. Vonšnjak nadaljevanje in konec razprave: O mističnih prikaznih človeškega duha: Prerokovanje, Spomini.Slutnje, Sonambulizem, Hipnoza, Spiritizem.
— (Umrl) je v IG. dan t m. g. Josip Ka-stelic, duhovnik pri sv. Lorenci Pazenatiškem v poreško poljski vladikovini. Pokojnik bil je rodom iz Tržiča na Gorenjskem, jako spoštovan duhovnik in vrl rodoljub. Blag mu spomin!
— (Sedmošolci Ljubljanski) položili so po posebnej deputaciji na vseh Svetnikov dan na Preširnov grob v Kranji krasen lovorov venec s trakovi in napisom: „Pevcu pevcev Ljubljanski sedmo-Solci." Žal, da moremo rodoljubno to dejanje sto-prav danes zabeležiti!
— (Za nad učiteljsko mesto v Krškem) oglasilo se je bilo 2 3 prosilcev. Uzroka tolikemu številu iskati je v tem, da bi si vsak učitelj rad gmotno opomogel. Neovrgljiva resnica je, da učitelji nikjer neso tako slabo plačani, kakor baš na Kranjskem. O tem se je že veliko pisalo in jadikovalo, doslej vse zaman, a naposled vender ne bo preosta-jalo druzega, nego zboljšati in primerneje urediti plače narodnih učiteljev.
— (V Celji) so doslej gimnazijci imeli sv. mašo v nemški cerkvi. Ker so pri maši slovenski peli, žalilo je slovensko petje ušesi tamošnjega opata "VVretschka in njegovih tevtonskih privrženikov. Zahtevali so, da morajo dijaki nemški popevati. A vodstvo gimnazije ognilo se je temu nasilstvu in sedaj imajo gimnazijci cerkveno opravilo v kapucinski cerkvi in nemška cerkev se ne bode več skrunila s slovenskim petjem.
— (Mestni zastop Celovški) je v zadnji seji ukrenil, obrniti se s peticijami do ministerstva trgovine in do državnega zbora, naj bi se Rudolf ova železnica zgradila do morja.
— (K štajerskim železnicam.) Za železnico Poličane-Konjice dalo se je odboru v Konjicah 3oo gld. podpore iz štajerskega deželnega zaloga. — Štajerski deželni zbor bode v bližnjem svojem zborovanji obravnaval več stvari zastran železnic, zlasti zastran Marijaceljske, potem zastran železnice Rogatec-Slatina in zastran prevažne zveze mej Celjem in gorenjo Savinjsko dolino ter koroško železnico. Za to železnico je deželnemu zboru došlo mnogo resolucij in peticij.
— (Da bi se podržavila južna železnica,) o tej peticiji trgovinske in obrtne zbornico v Gradci smo že nekoliko poročali. Iz spomenice, ki jo je v ta namen predsedništvo zbornično predložilo ministerstvu trgovine, moremo danes posneti to-le: Ako se tarife južne železnice primerjajo s tarifami državne železnice, dobi se jasen dokaz, da južna železnica v svojem obratišči stroške produkcije silno pomnožuje baš s previsokimi svojimi tarifami. Vse pritoževanje zastran tega doslej ni has-nilo ničesar in prebivalstvo ob južni železnici mora
zategadelj še nadalje trpeti silo.  Spomenica pravi, da se upraviteljem južne železnice ne more odrekati Čut in razum za potrebe prebivalstva, a gotovo je, da se morajo oni tudi na to ozirati, da mogd sami izhajati. Zato se bode pomoč dobila le tedaj, kadar si država osvoji južno železnico ali pa jo vzame v svoj obrat   Ta misel se ne more s tem pobijati, da država nema sredstev za preobsežno podržavljenje železnic.   Ako državi ne dostaje, s čemer bi vršila to vitalno vprašanje, potem jej tudi nedostaje sredstev, s katerimi pripravi prebivalstvu tako stanje, da more v njem delati in živeti, potem tudi država ne more od prebivalstva dovko\ pričakovati. — To spomenico je Graška zbornica razposlala po deželi, priloživši primerjajoče zapisnike o osobnih in tovornih tarifah na južni železnici teina državni železnici. Ob jednem vabi županstva in društva naj se začno gibati, da se dožene podržavljenje južne železnice. — K temu mi dodajemo, da ! je to vse lepo.   A prvič se ne moremo načuditi ; trditvi Graške korporacije, da se od upraviteljstva ! južne železnice vse mogoče stori, tako da bi last-1 niki sami bili za eksistencijo podjetja v nevarnosti, j ako bi koncedovali niže tarife. To ni res. Bilancije I južne železnice, ki prihajajo v javnost, so napravljene za slepi svet, so fingovane. Podjetju ne more iti slabo, ako svoje visoke uradnike tako horrendno plačuje, kakor južna železnica. Ako smo prav poučeni, glavni ravnatelj ima 50—60 tisoč gld. na leto dohodka, akoravno si je baje sedanji ravnatelj pri j svojem ustopu sam plačo za jedno tretjino prosto-I voljno znižati dal. Take superministerske plače imajo ' vsi uradniki od kraja pri osrednjem uradu na Du-', naji,   Ta splendidnost gotovo ni brez nobenega upliva na tarife. Drugič pa spomenica ne pove, kako i si misli podržavljanje železnice, kateri država ne i garantuje za obresti.   Kakor tudi je to vprašanje važno za nas, spomenica Graške trgovinske zbornice j nema resnega, globokega pomena. A kot agitatorno i sredstvo ima vender-le svojo dobro praktično stran.
— („Neue Freie Presse") oglasila se : je proti akademiški poddružnici sv. Cirila in Metoda na Graškem vseučilišči. Da je narodna zavest : slovenske mladine obrodila v glavnem mestu pre-i nemških Štajercev tako zrel sad, to seveda nemškemu ! „molohu" ne more biti po volji in čuda ni, da je ' nemško židovski „moniteur" začutil trn v svoji peti. I Prav tako je lahko umljivo, da se je zastran slo-i venske podružnice nemških „puršev" polastila ..eine j gevvisse Aufregung". Toda, čegava krivda je to V ' Mari se slovenski dijak ne smo svoje narodnosti zavedati ravno tako, kakor nemški svoje in ali Slo venci ne bi smeli podpirati postavno pripuščenih svojih društev, kakor je to dovoljeno Nemcu? Nemška „svobodoljubivost" naj izvoli pomisliti, da sme ter hoče še kdo drugi biti aktiven, ne le nemški narod, o katerem nikjer ne stoji zapisano, da je baš on izvoljeni narod! „Aufregung" zastran tega budi smeh od srca, komu je mari ta „aufregung" ? Mi pač dobro vemo, da se s takimi „šlogarji" le hujskati hoče tisto čitateljstvo, ki nemško narodne liste použiva s kostmi in z dlako vred, nikdar pomislivši, da so stvari neprebavne in da prouzro-čujejo bolno glavo ter motne možgane. „Neue Freie Presse" tudi pričakuje, da se bodo takoj policijske naredbe vzdignile proti poddružnici slovenskih akademikov v Gradci. „Aufregung Uber das auf-dringliche Vorgehen" je tako velika, „so dass Ituhestorungen befiirchtet werdenu. Ta nemško-uarodna skrb, ki naj bi se gotovo ozirali na njo vsi p. t. policaji, je pač nenavadna, presunljivo-smešna! Toda, gospoda ljubeznjiva, „bojazen" se poroča iz vašega tabora in vi v vašem taboiu najbolje veste, kdo nepokoje pripravlja, kdo si nepo-koje želi. Da vas še bolj uverimo, potolažimo! Kakor vse kaže, Graško nemštvo hoče drugo nemštvo voditi, voditi iz jednega škandala v drugi škandal, in za take trijumfe si je v burno spremstvo priredilo nemško vročekrvno mladino. Ta že ne pozna nobene meje svojemu napihnenemu licu, svojemu kričanju in nemškemu škandaloljubju! Zadnji vto-rek so celo grozili, da bodo — „finfarjiu! — razdejali policijsko poslopje, ker jim komisar ni dovolil brati telegrama Schiinererjevega na komersu. Nemški mladeniči so baje tako razjarjeni, da bi bili radi vse v Muro prekucnili. Morali so jih nekoliko posaditi v zapor. A to ni bilo prvič, niti je zadnjič! Dokler se nam torej le jeden sam tak čin ne dokaže o naših rojakih v Gradci, tako dolgo ne moremo verjeti, da se je nepokoja bati od slovenske ' strani.  Pač pa je potrebe dovolj, da se nemškim
„puršem" jedenkrat prepode neakademiške muhe, ker le ti že dovolj dolgo „bezlajo", stvari in miru vseučilišča na škodo. Sploh pa je nedosežno z umom, kako se more poddružnica, ki deluje izven vseučiliških prostorov, v dotiko spravljati z mirom na vseučilišči in ravno tako je bedasto zavoljo slovenskega društva bati se za „nemški značaj" Gra-škega vseučilišča. Dokler bode lepo število Slovencev, Hrvatov, Srbov in druzih Slovanov pohajalo visoko šolo, tako dolgo vseučilišče nemškega obraza nema. V tej razmeri pa bi tudi „nemški značaj" nič manj nemški ne postal, če tudi se Slovani do-morodno združujejo. Z jedno besedo: nemška pisa-rija kaže, da Družba sv. Cirila in Metoda prekri-žuje nemška pota in to imejmo Slovenci danes ta dan gotovo pred očmi!
— (O s 1 a v n e m ruskem slikarji V. V e-reščaginu) imel je predsinočnjim na Dunaji v katoliški „ressourci" predavanje Slovenec, benediktinec in kaplan P. Konstantin Vidmar. Katoliško duhovenstvo Dunajsko, na čelu mu kardinal Gangl-bauer oglasilo je proteste proti dvema slikama Ve-rešeaginovima, kojih ledna predočuje „sveto obitelj", a druga „ustajenje", češ da se ti sliki ne ujemata z besedami sv. pisma in z duhom vere ter katoliške tradicije. Ker Dunajski kardinal ni dosegel, da bi sliki bili odstranjeni, izdal je proti njima javen protest in po cerkvah se s pridigami hoče javno mnenje obrniti proti slikama in s posebnimi pobožnostmi hoče se oprati madež, ki ga je po Ve-reščaginu baje dobilo Kristovo češčenje. Ravnokar se priobčuje Vereščaginovo javno pismo, v katerem zagovarja svoje stališče. Mej tem pa Dunajsko prebivalstvo v trumah pritiska v „umetniški dom", kjer so izložene Verešćaginove slike. Ako se je pri-bivalstvo hotelo odvrniti od Verešćaginove izložbo s pretiranimi protesti, se to pač ni doseglo, nego napravila se je zanj le velika reklama. In tak vspeh imajo tudi predavanja, kakeršno je imel naš rojak, ki je v mirnem in zelo premišljenem govoru po udarjal neistinitost Verešćaginovih svetopisemskih nazorov ter na drugi strani dokazoval pravico dosedanjih Kristusovih slik. O vsem tem in o Vere-Sčaginovi izložbi sploh priobčimo v kratkem izvirno poročilo z Dunaja
— (S l e p c e v n a K r a n j s k e m) bilo je 1884. leta 367 in sicer 193 možkih, 174 žensk. V Ljubljani bilo jih je 28, v okraji Postojinskem 39, v Kočevskem 30, v Krškem 31, v Kranjskem 38, v okolici Ljubljanski 41, v okraji Litijskem 25, v Logaškem 39, Radovljiškem 14, Novomeškem 23, Kamniškem 36, v Črnomaljskem 23.
— (Nov most čez Sotlo) blizu Brežic otvoril se je v 13. dan t. m. Most je 24 metrov dolg, 5 metrov širok in je stal 50.200 gld. Za po-skušnjo obtežili so ga z 31.000 kilogrami. Pod toliko težo upognil se je samo za 6 milimetrov. Pri slovesni otvoritvi iu pri obedu na Harnici bili so s hrvatske strani navzočni podžupan Hlup in inžener Čabrian, s štajerske strani pa baron Moseon, okrajnega glavarja namestnik Faleschini, okrajnega zastopa načelnik Žnidaršič itd.
— (Volitev v občinski zastop v Ljutomeru) razpisana je na 25. dan t. m. Ako bodo vsi narodnjaki v trgu storili svojo dolžnost, dobil bode občinski zastop slovensko lice. V tretjem razredu je zmaga gotova, ker bodo pritisnili vrli okoličani. V drugem razredu pa treba za zmago samo 15 glasov. In teh imamo, ako gg. Sršen, Postruž-nik, Kotnik 11, Slairč, dr. Farkuš, Vučina, Vavpo tič, Polak Fr., Ftirst, Vršič, župnik v Ljutomeru, Klobučar, Dubois, Cimerman, Murata glasujejo, kakor se od njih pričakuje.
— (Vabilo k veselici), kojo priredijo gledališki diletantje sodelovanjem domačega pevskega zbora dne 22. novembra t. 1. v prostorih g. Rajspa v M oz i rji. — Vspored: I. Blaznica v prvem nad-stropji. Vesela igra v jednem dejanji. Češki spisal Fr. Šamberk, poslovenil Josip Staro. — II. Strup! Vesela igra v jednem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. V presledkih poje pevski zbor. — III. Ples. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — K obilnej udeležitvi uljudno vabi odbor.
— (Za „Zetski dom") nabrali so Črnogorci doslej 11.900 gld. 42 kr.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 15». novembra. Predvčeraj postavili so Srbi 25.000 mož s (i ali 7 baterijami v boj, katerim nasproti so Bolgari samo 15.000 mož in 4 baterije imeli.  Ranjeni bolgarski iu
srbsk' vojaki prepeljavajo se v Sofijo. Frosto-wljci in redne čete prihajajo neprestano iz Itumelije ter se po primernem odporitku pošiljajo proti sovražniku. Danes pričakuje se velika bitka pri Dragomanu.
Sofija 19. novembra. Vse današnje napade Srbov pred Slivnico smo odbili. Jutri pričakuje se odločilna bitka.
Beligrad 19. novembra. Vreme vojevanju neugodno. Dež in sneg pokvarila ceste.
London 19. novembra. „Times" poiz-vedele so iz srbskega vira podrobnosti o srbsko-turškem dogovoru. Po tem dogovoru bi kralj Milan, ko bi srbske čete zasele Sofijo, ne sklepal miru s knezom Aleksandrom, ampak s sultanom. Srbija dobila bi nekoliko ozemlja, kajti Turčija ni nasprotna razkosanju Bolgarije, ker ima rajši močno Srbijo, nego mogočno Bolgarijo.
Bukarešt 20. novembra. Govori se, da so se Bolgari pred včerajšnjim napadom Srbov proti Vidinu umaknili.
Dunaj 20. novembra. Državni poslanec "VVickhoff zjutraj umrl.
Tujci:
19. novembra.
Pri Nioiin i Westen, Bartha i Dunaja. — Eckman iz Gradca. — Ehrentha( z Dunaja.
Pri HmlH-lt Herrmann iz Budimpešte. — Preglhof z Dunaja. — Grof Hermus iz Gradca. — Gerstenherg, Schvvarz z Dunaja.
Pri cesarji avetrijakeni: Steck iz Kopra.
Metcorologicno poročilo.
I	Cas opazovanja	. Sta"J° i   Tem-   j Ve-barometra perutura ; trovi v mm.  ; r			Nebo	Mokri na v mm.
19. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećor	786*67 mm. 786 68 m. 735 97 mm.	- 0-4ft 0 32« 0 2-8°U	ili BVZ. al. sev. al. h/,1i	obl. megla obl.	0-00 m ji.
Srednja temperatura P5°, za P6° pod nonualom.
Vremensko porodilo 19. nov. Na severu je zračni tlak ae znižai, drugod se pa ni dosti premenil. Vetrovi slabi. Nebo oblačni*. Na Južnem Ogerskem in Valahiji dež in sneg. Temperatura narašča. — Pričakovati južne vetrove, povišan je temperature, dež ali pa sneg.
ID-m-najslsa 'borza,
dne 20. novembra 1.1.
(Izvirno telegrah'čno poročilo.)
Papirna rentt..........	88 gld. 15			kr.
	82		55	
	108	n	90	i»
5°;0 maivna reuta.........	99	n	85	
	864	n	—	
	2-4	n	70	n
	125		65	n
	—	n	—	n
Sapol                          .   , .	10	n	—	n
0. kr. cekini	5	a	98	
Nemške marke             .         . .	61	t	75	
4°/0 državne srečke i/. 1. 1854   250 gld	186		75	n
Državne srečke je 1  186i        100 gld	171		75	i
Ogrska Blata renta 40;o	97	n	60	n
„    papirn* rtnta 5%	89	n	95	
59/0 Staji ;ski! -zemljišč odvoz oblig	104	n	—	n
Dunava       srečke 5«/,,           100 gld Zemlj. ohfi nvstr 4,/l°/„ zlati zast liati	no		75	p
	12:>		20	
Prior ol'.iv Elizabetine /.apad železnice	114		50	
- or ol ig Ferdinandove sev. železnico	105	it	50	
iireditii" i,k eke              .   .   100 gld	176		75	
(udolfo\   srečke         .      .    10 „	17		80	
Akcije »uglo-Rvgtr banke       120 „ Trannnway-društ velj  170 gld a v . .	97		60	
	187	*	75	
Zalivala.
Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja o smrti našega nepozabljivega gospoda
ALOJZIJA KOBLARJA,
posestnika in župana v Litiji,
kakor tudi za podeljene lepe vence in za obilno ndeležitev pri sprevodu k večnemu pokoju izre-kaiini vsem, osobito prečastiti duhovščini, c. kr, uradnikom, o!;'niskim odbornikom, Litijskim tr-žaiinii), Litijskemu pevskemu društvu za ginljive pesni o pokopu iu sploh vsem blagim spremljevalcem najtoplejšo zalivalo.
V Litiji, dne 19. no--crninu 1SS5.
Žalujoča rodbina.
o.
Varstvi na znamka.
CHAMPAGNE
AYALA & C
diluvna /.ulovit v Ljiihljuni pri g. PETER I.ASSMK-h.
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji
I. zvezek, nevezan po.........gld. 1'
elegantno vezan po
II. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po
III. zvezek, nevezan po
elegantno vezan pn
IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan pn V. zvezek, nevezan po elegantno vezan po
1-50
..... . 070
..... . 1-20
..... n 0-70
...... 120
...... 0-70
....     „ 1-20
..... . O-™
....     , 1-20
Naročnina za VI. do X zvezek stoji sumi 3 gld ; za elegantno vezani!) drugih pet zvezkov (VI.—X. zvezek) sanm 5 gld. 60 kr.
Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji « gld. Za vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa 11 gld. — Naročnina so pošilja najprikladneje s poštnino nakaznirand pod naslovom: gospod Jos. Stare v Ljubljani, Marijo Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22 — 38)
Dijuki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 1)0 kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. S t are tu v Ljubljano naročilno svoto
6 B*"1 Odbor za Jurčičev spomenik.
Ako pa tudi od-dajemo vsak posamični zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina /.naša za I.—V.'nevezani zvezek Ugl. 50 kr. Za vseh prvih pet I« po vezanih zvezkov 6 gl
Nova napolnitev
medicinalnega
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenici 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674—2j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v XjivuTol]a,n.I.
Maripceljske I
i kapljice za želodec,
uepl'ftse^ifl izvrstno zdravilo zopui yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do jedi. slabi želodeo, smrdoio sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v ielodol, zgago, da so ne nareja pesek in pieno in slez, /oper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira, bolečina iz Selodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, z«M»t bolezni na vra-■      niči, jetrah in zeper zlato
^m:-.:-:, žiio.
G-ln-vmi sefllojffšit Lekar C Itrudv, KretnBJer, Moravsko. Jedna skleivca z navodilom, kako se rabi, stane
igr 93 /.»■. -vm
Prave ima sa,=xio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na D.majskoj cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preiti novem trg.i. V Novem mestu: 'ekatna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Pcrgmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: 'ekarna Hiohael Guglielino. V Oelji: le?:ar J. Kupfcrschmied. VKni o): lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A;, Rob le k. V Sež:uii: lekar Pli. Ritschel. V Ginom 1 j i: lekar Ivan R laže k. V Škofje j Loki: lekar . Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
U^T Svaritev! Ker se v zadnjem Gnsu naš Izdelek pn.uiemljc in ponaiej , zato proino, naj se kupiije sann« v zgoraj navedenih zak.g: h in pazi naj se osobito na ta znamenja: P.ave Mrriiiinoljsko kap-lj' B sa želodec n rp,!fl imeti V sk'e ' , vtisnene besede: Eebfi Mnvi jftller Ma "^'Mit'm..— I>rady & Dostal — Apqii'eice<j skl.Mi'ca umu biti zapečatena z i asiu; origiaalrim peč.itom na navodilu za rabo in na zavitku, na Ln.evem je fi'inobji M ■ '"nunske mate e bo^.ie, moru biti p" V" te ppuo.ifl ptisr^epo sod-niir»;o spravJleno vnvi J*'oim> ^».tuicMie in zavoj niof. ii.i ■' nrAften r n • m varslvenltii sname> ii|cui. Izde.lki podol.iega ali istega (mena, ki ne-majo teh nnakov istinitosti; naj so zavržejo kot ponarejeni in pros'&O, na' S6 n.im taki slučaji takoj naznanijo, da bodo s.id djfrki kaznov..ai izdelovalci in "»rodajalci (90—41'
FRAN DEZMAN,
knjigovez v LJubljani, Ni uri tr% %t, 24,
ima še v zalogi in priporoča kakih .'iOO knjig:
„Glasi domorodni", ziožii Lovro Toman,
8°, 140 strani). — Da bi se knjige hitreje lazprodale. znižal je ceno od 60 kr. na JiO ltr. 677—3)
Ako so organi preživljen,ja in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko «jj brez skilii; »ko pa neso, je prijetno in korenito uplivajoce sred:tvo, da se zopet ozdravimo — rahljenje Ivana Hoffa sladnega zdravilnega
Udatelj in odgovorni urednik: l?an Želez ni k ar
Ciiluviio toi »miško i>odjelJ« sa Avslro' Ogerf*ko v,, kr. dvornega* z»ložuikn sitom %sek evropNkili vl»d»rjev9 gospoda
Ivana Hoffa v Berlin in na Dnoaji,
o. kr. svetnika, iuicjltelja zlatega križca za zasluge h kron<», viteza viNocik pru-Nkik In nemških redov, icmniteij in Jedini izdelovatelj Ivana IIoll» Hiaduegn izvlečka, dvornega založnika skoro vsek knezov evropukik, Dunaj, tovarna Ura-benliof, Itraiincrstiasse 2; tovarniška zaloga iu pisarna t CJraben, llrauner-straetse M.
Izmej tisoć že objavljenih priznalnib pisem objavimo sledeča: Pravosodni minister gospod L en ni ng v Kodanji konstatuje, da je rabil Iloffove sladne izdelke z dobrim vspehom. Zdravnika vojaške bolnice naDunaji, gospod nadStabni zdravnik dr. Loeft' in gosp >d Štabni zdravnik dr. Porias, sia se izrekla o uplivu Bofla sladnih izdelkov in konstatovala, da je HolTovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka bolehajocim za kronič-nuui prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako tudi sladna čokolada. V 40 letih dobil je izumitelj 63 odlikovanj. Sladni izdelki so splošno potrebni in zatorej razširjeni v 27.000 prodajalnieah ij po celi zemlji. Za vse bolnike je to dovolj doka a, da se obrnejo po preskušenili sladnih izdelkih.
Izrek  ozdravljenega:  „Zahvaljujem so svojemu zdravniku, da mi jo priporočil pravo sredstvo, da sem ozdravel mučne bolezni."
iT T Berlin, dne 80. aprila 1885. Garten-nOVfl I 8tnla3U Ddkar sem na predpis zdrav-i „j|trt kateremu sem jako hvaležna, da mi je priporočil pravo sredstvo, poleg njegovega zdravljenja in dru/.ih naredb rubila V;i5e izvrstne sladne izdelke (Vaše zdravilno pivo s shiduo čo-kolailo) prod bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljšo in trdnejšo, tako da se nadejam, da popolnem ozdravim iu Vas v ta namen prosim, da mi še pošljete 20 steklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka.
KI urit l-'isHi«-r, učiteljica.
Vaše blagorodje!        Plana, 12, maja 1885. Pošljite mi 6 steklenic Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka*^ z vračajoči) pošto proti poštnemu povzetju.
Z velespoštovanjeni Fr. I>vorak, prakt. zdravnik v Plani na Lucnie, na Pran Josipovej železnici.
■ Opombn. To zdravilno pivo iz sladnega iztleeka Je bilo dttkrat odlikovano zaradi njegove zdravi.ne moči.
Levov, 19. marca 1884. Ze več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in zlato žilo, rabim Vale slulnc zdravilne izdelke z najboljšim vspehom. Nadaljna i aročitev.)
Kudoli' Scliuller9 c. kr. vojaški rač. ofieijal.
Kaskanje in bolečine v želodci.
Moja presrčna zahvala za Vaše izvrstno izumljeno zdravilnih in sle/. iaztap!jajočih sladnih bonbonov in koocentrovanegii sladnega izvlečka. Le s porabo; pristnih Ivana IlotVa sladnih bonbonov iu ppBUiegu kiuicentrovaniiga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti me nadlegajoeega kušlja in ž njim zdru/.one hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočam slediieinii, kdor hoče ozdraviti, pri .liane sladne izdelke Ivana I Idila. Prosim, pošljite mi l.-; steklrnic sladnega piva iu 2 lavitka bonbonov zaradi rabata.
Josip t'Nlietlov, konlekcijonar, Rothenthurm-strasse 39, Dunaj. 65)2—1)
Prvi pristni slez raztapljajoči sladni bonboni za prsi so v modrem papirji-
Opornim. Slmliii izvleči-' ao poa*r«j«jo, na k:ir inorii ]i:i/.iti lUAVtllk in liolnik. 1'ristni ahnliii liđoUtt lvulin Hoff« morojo iini'.i viirutviMui /.uiimku (_i.o»l*>l •> '/.umito)i:i lv;m:i IIdII.i iu i ■ i > 111 > i h lv:i'ia Hiitt.i).
( riio im lliuinji: /ilr.ivilno |iivo i/, slailpccu izvlouku (t ziiliojom in HtoWonionm>): <> atokkuiio niti. '.i.bi, lil atu!'oniu gld. 7.iti, SH Htoklonio gld. li.OO, 58 atoklouio L''d. ID.10, — Konoentrovnnl lUdnl Isvlafieki i fl»oon gld, L. 18, pol flaoon« 70 kr. — Sladim tnk'ilaila: pol kilo I, B,40| It. -M. 1.00. — Sladni l)onlioni v zavitkih ii liil kr., HO V: ' • 16 kr. — o.uij kol t.n 'i £'I<1. H\i n» |>on1|u. Viiu piodftjtlaioo no /a prodajo na drobno pootdaičovo z lito-gral'o vuniiii I«: i r v: i & t i 111 jilakntnui.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnlk.
V Kranji: Josip Dolenc. V Postoj ini: DoKat & Dietrieb. V Kueevji: Ed, llplVniaini. V (itil'it'«: G. tiristofoletti, 0. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Engelsperg^r, V ttudolfovem: Dominik Rizzoli lekar. V Zagrebu: Salvatorje\a lekarna, Une/. j-škofijska lekarna in lekarna iisoiiljenih bratov. V Cel ji: Marek, Kuplersehmidt, lekarja. J. Matie. V Reki: N. Pavač.č, P, Jeobej, G. Catti. lekarji, V Celovd: W!'Thurmwabl, lekar. V Mariboru: P. P. IlolaSek. V huji: .J. Kasimir. V hilji: G. Ii. Was-sermann, lekai. V Trstu: Francesco S. Prims, via Atpicdotto. Orlo Zanetti, .1. Serravallo, lekar. V Beljaktt: Dr. Kumpl', P. Sclolz, lekarja, K. Puna-vall. V Zadru: Cristoforo Uasvoooo«
Lustnina in tisk „Narodne Tiskarne.'
245630