87. stev V Ljubljani, v torek 10. avgusta 1880. Letnik VIII. Inseratl se «prejtmiijo in velja tris.ouna vrsta: 3 kr., če ae tiska lkrat, H ^ II II »I II " II n u n n 3 i, Pri večkratnem tiskan)! »• mi primerno zmanjša. Rokopis se ne vračajo, neirankovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo ( idminintrKi-ija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narofl. Po pošti prejemar velja : Za eeio ieto . . 10 gi. — kr. ca poiieta . . o „ — „ ta četrt ieta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za eeio ieto . . 8 gi. 40 kr za poi ieta 4 „ 20 „ za četrt ieta 2 „ 10 „ V Ljubljani na aom pošiljan veliš 60 kr. več na leto. Vredništvo je Poljanski nasip, št. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Ugnani zmaj. Stare pravljice pripovedujejo o zmajih, groznih pošastih, kušarjem podobnih in s pe-rutnijami, ki so po zraku prileteli in ljudi požirali. Najslavnejši je bil tisti vitez, ki se je s takim zmajem v boj spustil in ga premagal; tako slikajo svetega Jurja, kako zmaja s sulico prebode, in tudi sv. Marjeta ima zmaja na verigi pri sebi. Tudi mi v Avstriji smo imeli tacega zmaja, ki sicer ni požiral ljudi, pa požiral je njih denar, ter jih tako v pogin porinil. Ta grozni zmaj bilo je dunajsko bankirstvo, giiinderstvo in špekulantovstvo, ktero je imelo pod ustavo-veruo vlado vajeti države v rokah, ter vse postave tako sukalo in prenarejalo, da si je polnilo veliki bvoj trebuh, ljudstvo je pa strašno božalo. Ti judovski špekulanti v zvezi s krščanskimi podvzetniki enacega značaja bili so v prijateljskih razmerah s kolovodji ustavoverne stranke, da I celo z ministri te barve. Tačas so se zidale železnice z državno garancijo, to je, dobiček so vzeli špekulanti, zgubo pa mora plačati država, to je ljudstvo ; tačas se je osnoval z dvomljivim kapitalom glasoviti „chabrus", ki je požrl Čehom večino v deželnem zboru; tačas se je državno premoženje pogreznilo v strašen propad, da ga ni bilo nikjer več videti, in to so imenovali „krach", tačas so bili srečni časi za to družbo, imenovali so ta čas „volksvv rthschaftlicher auf-Echvvung", tačas so imeli sedem debelih let. Pa vsaka reč le en čas trpi. Javno mnenje cele države se je odvrnilo z gnjusom od tacega gospodarstva, in pri novih volitvah je padla ustavoverna stranka, ž njo pa se je moral umakniti v kot tudi oni zmaj, ki je z velikansko, dobro preračunjeno in postavno uredjeno sleparijo in silo sesal kri avstrijskih narodov. Nastopil je grof Taaife in on s pomočjo Hohen-\varta strahuje tega zmaja, on se mu neče udati, akoravno mu zmaj enkrat z lepa in sladkimi besedami svojo zvezo ponuja, drugokrat zopet žareči ogenj vanj pljuje. To je tisti zmaj, o kterem je govoril ljubljanski poslanec vit. Schneid , ko je govoril o borzijancih, ki skušajo z vsem svojim uplivom in najgršimi sredstvi spodkopati stališče sedanje vlade, ker se čutijo v svojih interesih odškodo-vaue, ki niso ob enem interesi države. Ta maloštevilna, pa bogata in mnogoupljivna klika, ki ima v svoji službi skoraj vse veče dunajske časnike, dela z vso močjo na propad Taaffe-jeve vlade, ki jej neče poslušna biti, ki jej ne dovoli, da bi smela brez kazni slačiti avstrijske narode. Ljubljanski poslanec je rekel: „mi imamo le moč in blagostanje cele države pred očmi, in se ne bomo nikdar vdali tej samopašni kliki." Da tako1 misli cela desnica, da tako misli tudi sedanja vlada, ktera hoče narodno gospodarstvo postaviti na zdrave, poštene stebre, vse to je znano tej judovsko-špekulantovski kliki, in zato si ona toliko prizadeva, da bi zopet na vrhunec prišla. Ker svojih samopaš-nih namer ne mara pred svetom pokazati, in ker bi jej to le malo občudovalcev pridobilo, „Laibacher Tagblatt" v zadnjih zdih-ljejih. Pravijo, da si labud sam smrtno pesem poje in da je ta pesem silno tužoa in ginljiva. Pijanec. Našim ljudem podomačil Vil in s k i. 15. Kupčeva pripovest. (Dalje.) , Naj bo", de kupec, „bodi odslej mož beseda, možak." Pa povej mi, kako se je kaj godilo našim žejnim tovaršem, našim potepuhom, kakor so nam dejali ljudje, povej, kolikor veš, kako so jo ti kaj bredli." „Da, prav si ti zadel, malo da nisem pozabil." „Na, pipo, kupil sem ti jo v krčmi, pa mehur in tobaka notri, tu imaš pa kresivo. Zapali! Kaj ne, to je tobak, diši , kakor ne vem kaj. To je pravi, da je rajska travica, to je pravi turek. Naš tobak, naš kadun je pa smrdljivec, tak, da se človeku jezik lupi. Za drag denar nam ga prodajejo, pa za nič ni smrdunski tak kadun. A zdaj poslušaj, Janko, čuješ? Najprej o krčmarju Debeljaku, o našem starem očancu. Temu se zdaj hudo godi; pogorel je, kup pepela mu je ostal, pa kaj je hotel s tem? Sam se zdaj po svetu klati, s trebuhom za kruhom, kakor pravimo. To ti je bila takrat prava zmed, mlaka, ko je gorelo. Na nič je prišel, na psa. Pred četerimi meseci ali pred petimi, nekako bo, ravno v pondeljek po poldne je, bilo, ko mu je treščilo v hišo. Ljudje pa, kakor veš, imajo zmeraj jezike na mokrem, so jel i pa koj ongaviti in čeljustiti, da je to kazen božja zato', ker se je v onej krčmi toliko plesalo in grdo govorilo in zlasti, ker je bil krčmar postno nedeljo godce najel, da so godli in trobili postno nedeljo ali ktera je že bila; pa je treščilo, ko sem bil jaz ravno v vasi. Ali so topoglavi ti bedaki, ha, kako so tavali brez glave I pa kako so brizglje iskali I Ta tukaj, one ondukaj in preden bo ž njo do ognja prišli , je bila krčma skoro vsa v ognju, pa ko je bilo treba na vse kri pije gasiti, na strela, pa vode niso imeli, potok jim je pa pred nosom tekel. Vrag vedi, da so bili vsi tako ob pamet, drug drugemu so bili na poti, vse je pogorelo , nič se ni dalo požaru oteti, vse se je spiskalo, samo spaljeni zid je ostal. Krčmar je prosil za pogorelca , ubog siromak, nima druzega ko to, kar ima na sebi. Anka, tista srakasta Anka, jo je bila pa že poprej potegnila z nekakim zakotnim pisarjem, ali ka-li, pa kar je pri hiši boljega dobila, je skrbno skupaj spravljala, lepo povezala in ko se ji je zdelo , da bo, pa hajd, kar noč jo je vzela. Kaj da bode iz Debeljakovega pogorišča, PV' . S» zato se skriva za „zatirano nemštvo," in upa, da jej bodo avstrijski Nemci zopet na noge pomagali, misleči, da branijo Bvojo narodnost, ko bodo v resnici skrbeli le za mošnje borzi-jancev in špekulantov. Poprej se je ta klika svobodno naslanjala na uBtavoverno stranko. Zdaj je pa ta Btranka premagana, mora v kotu čepeti in z zobmi škripaje gledati, kako vlada vse po svoje obrača brez ozira na vpitje judovskih organov na Dunaji. Z ustavoverno stranko je ugnan tudi bankirski zmaj in druzega ne more Taaffeju škoditi, ko da ogenj in žveplo p:ha v njega iz svojih stoterih gobcev, kakor so: „N. fr. Presse", „W. Tagblatt", „Morgenpost", „Tagespost", „Wien. Allg. Zeitung", „Presse", „Fremdenblatt", ,.Bohemia" itd. itd. Ko bi pisci tolikih listov pisali po svojem prepričanji, morala bi se vendar tu pa tam kaka različnost v mnenji pokazati; ker so pa listi tako edini v sodbi o sedanji vladi, moramo biti preverjeni, da jih vse vodi ena velika skupna korist, to je veliki trebuh zgoraj popisanega zmaja, kteri pod sedanjo vlado že lačen postaja, in se boji, da bo moral krepati, če se vladna sistema kmalo ne prevrže. Fede-ralisti morajo biti jako močni in složni, ako hočejo premagati tega razkačenega, rujovečega zmaja. se ne ve. Nekteri pravijo, da šumar kani ondi napraviti Bi pohištvo , drugi pravijo, da ga bo kupil kovač Krpan ali pa trgovec, tisti podjetnik. Ta prepleti trgovec, ki bi kamen stisnil, da bi vodo dal, ta stiskač je tjekaj prišel iz mesta. Če stiska, pa stiska no, potlej je lahko, da ima denarja kakor toče, potlej ti lahko šari in kupuje. Lahko, kaj bi ne? za-se ne potrebuje skoro nobene stvari in po krčmah posedati ga še nobeden ni videl. Kdor deva kupček na kupček, si nadene hitro celo plaht; to je resnica. Ko bi jaz imel ves denar Bku-paj, kolikor sem ga pognal, imel bi ga zdaj lepo kopico, lahko bi se meril z grajščakom, ki se pita v grajščini, gori - le je. Živeti, pa dati, da še drugi žive, tako je prav. Zato pa midva ne bova nikdar obogatela. Pa čemu tudi? Človek živi Samo enkrat in ko svoj čas odživi, ne more od konca začeti." „Kaj pa kaj Juri, tisti kolarski pomočnik, ali hlapec? ali še travo tlači ?'■ praša Janko. „A Juri? aha Juri I Ta je zmerom ktero s trte zvil, danes eno jutri drugo. Najprej so ga bili za nekaj časa zaprli, hm, so ga djali hladit; potlej se je klatil po svetu, popival dan na dan , kakor bi imel očeta največega bogataša. Stari oče mu je umrl od žalosti, kakor Črni labud Dežmanov, Schreyev in Kalten-eggerjev, „Laibacher Tagblatt'1, v kteremu je ravnokar na tak lep nač n ušel urednik, je v soboto zapel si tako pesem, ktera je bila tako brez konca in kraja tužna, da je celo za ta list kaj malo občutljivo državnega pravdnika srce tako ganila, da je ni privoščil občinstvu, marveč šel in pobral vse liste si za spomin. Dotični članek na čelu lista je bil pa že res tako neskončno divji, ljut in surov, poln natolcevanja vlade, da se ni nihče čudil njegovi konfiskaciji. Ker je zapadel pravici, se samo ob sebi razumi, da ga ne moremo jemati v pretres in zavračati, le toliko bodi tu povedano, da je v njem naznan 1 ta surovi in gnjidovi list sam svojo smrt, ktera ga čaka še ta teden in po kteri bo vstal kot tednik, tiskan zunaj Ljubljane kje. Nam ta novica ni bila nepričakovana. Kr.r se je temu zabavljivcu spodrezala in slednjič čisto odrezala Bkrivna donarna podpora in je hodil le ob bergljah nemškutarskih bogatinov in velikih posestnikov, je vidno pešal na duhu in na telesu in slednjič prišel do tako pičlega števila vnanjih naročnikov, da je poštne liste vsak lahko v žepu na pošto nesel. Zato je bil letni primanjkljej tak, da je na vsacega zavezanega podpornika prišlo plačati včasih do 50 gld., brez ozira na to, da je tiskar in založnik Bamberg privoščil mu precej iz obilno napolnjenih jasel „Laibacherice." Vendar, dokler so še na Dunaji bili na konji liberaluhi, pri nas pa so njihovi senčniki nemškutarji še prevzetno greben nosili, je vendar še životaril, ker je žep njegovih očetov in podpornikov se še odpiral, čeravno ne več tako rad ko prej. Ko pa so po zadnjih volitvah v državni zbor nemškutarji na Kranjskem tako sramotno propadli, se je mošnja pri marsikterem zadrgnila in, kar je velike važnosti, v Ljubljani vrženi Dežman, do tje glavno duševno kolo pri listu, je vrgel svoje pero jezen v kot in če ga je pobral ter še kterikrat v črnilo jeze pomcč 1, storil je to bolj za svojo osebo, v obrambo in napad, kakor pa za svojo stranko, v obče pa je prepuščal list drugim , da so po njem kozolce preobračali — spodobno in nespodobno. Zadnji čas je list postal že tako podel, da mu ga ni para, v grdenji dežele naše je prekosil še najnesramnejši dunajski list, „N. fr. Presse". In ko je s tem združil še najljutejše napade na sedanje ministerstvo, posebno pa na našo deželno vlado, oziroma na novega deželnega predsednika gosp. Wiuklerja, se je že vsak čudil, kako da vlada trpi tako razgrajanje in hujskanje. Tako moralno in materijalno bolan — kakor strauka njegova — je videl že naprej, da poginiti mora; a tak, pogin, čeravno ua-raven, se je njegovim patronom vendar-le neslaven, presramoten zdel, spravili so se na to, da bi mu naklonili smrt mučenstva, vsaj na videz, hoteli so pris liti vlado, da bi ona jet:čuemu malopridnežu vrat zavila in s tem dala mu nekako slavo mučt-nstva. Zato so začeli najprej pikati, potem zbadati vlado in ko se ta le ni dala razdražiti, so se je lotili kar s kijcem in kolom. S tem so prišli še bolj ob spoštovanje pri poštenejših svojih pri vržencev in pokazalo se je, da bo letni deficit še večji, vpliva pa menda nobenega. Bamberg bi se bil te pijavke svoje tiskarnice prav rad znebil, a brez zamere pri svojih pokroviteljih in nemškutarskih prijateljih to ni šlo in taka zamera bi mu bila v očitno škodo pri bukvar-nici, ktera večidel ob nemškutarjih sloni; tudi on bi bil imel toraj rad v rokah kaj, s čemer bi se bil odkrižal pijavke, zvalil vso krivdo na druge, sam pa roke umil v nedolžnosti. To, da je lastništvo lista zvrnil na rame kon-štitucijskega društva, je bilo nekaj, ker je lahko odpovedal tiskanje lista, kedar bi se računi ne poravnali, rekš;, da on ne more za-kladati za stroške, a to ni še bilo vse. Slednjič je vendar prišla menda neka strela, ktero je že vsak pričakoval , kajti z veljavo vladnega lista „Laib. Ztg." se ne striuja to, da se zabavljivec vladi tiska tik nje in celo z istimi črkami. Mi mislimo toraj, da je tu do-tična oblast govorila odločilno besedo, po kteri je Bamberg prišel iz zadreg in odpovedal daljno tiskanje „Tagblatta". To pa ne bi bil še smrtni vdarec za ta list, saj so v Ljubljani še štiri tiskarne, ki rade prevzamejo vsako pošteno delo za pošteno plačo. Ali ravno to ste dve kljuki, na kterih je „Tagblatt" obvisel. List, kakor je zdaj ta, ne dobi v Ljubljani nobenga tiskarja, Iker 1. ni pošten in 2. ni nobenega pravega poroštva za redno in zanesljivo plačevanje tiskovnih stroškov. To je smrtni vdarec za glasilo propadajoče nemškutarske stranke, ali jasneje: s stranko je moral pasti list, ki je, od zgoraj že davno na suho poBaden, slon i le ob nji. Ko bi se stranka okrepila , spravila bi svoj list zopet ua noge, to je gotovo , a za zdaj je prebito malo upanja za to, veliko več pa, da bo popolnoma na kant prišla. Mi bi o tej dogodbi ne bili toliko obširno pisali, ko bi ne bila višega pimena , namreč jasen dokaz mizerije v nemškutarkem taboru. Škodoval nam je ta list le po tem, da je grdil nas in deželo zunaj in v Ljubljani sejal prepir ter dražil prebivalce, na kmetih tako živa duša ni vedela za-nj. V tem obziru je ž njim vendar odstranjen velik brun, ki je bil dosti kriv, da sporazumljenje strank ni hotelo napredovati. Naj toraj v miru počiva I Plakal za njim menda ne bo nihče — razen tistih pen-zjonistov, kterim je bil vsa duševna hrana, ki so bili zato tudi tako jezni na vse, kat je količkaj po slovenski narodnosti dišalo. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 9. avgusta. V IVItfilliiigii so imeli ustavoverci to nedeljo svoj „Parteitag". Vezali so stare otrobe o „zatiranem nemštvu", ter sklenili resolucijo, da mora vsa ustavoverna stranka složna stati na braniku za nemštvo. En par govornikov je bilo vendar med njimi, ki sta jim resnico povedala, namreč Kronawetter in Steudel. Kro-nawetter je rekel, da meščanstvo hujska narod ua narod, da boče vso oblast v rokah imeti in zato vse centralizira. Govornik je rekel, da je Hohenwart bolj liberalen , ko ustavoverna stranka, kajti on je dovolil volilno pravico takim, ki le deset gld. davka plačajo, ustavoverci pa so proti temu glasovali in se branijo vsake volilne reforme, vsled ktere bi delavci več politične veljave dobili. Ustavoverci so spremljali te izjave z oho-klic'. Potem je nastopil demokrat Steudel in rekel, da bi ustavoverna stranka lahko vse narode za sabo imela, ako bi bila v resnici liberalna; ker pa narode zatira, in to svobodo združevanja in zborovanja ovira, zato si ima svoj propad sama pravijo, sinu pa še precej denarja zapustil, toda sin, veseljak prve vrste, je hitro dobljeni denar po krčmah posejal in naposled mu druzega ne ostane ko puška pa cunje na sebi. Kar naenkrat ga ni, nobeden ni vedel, kje da je, ali kam bi bil prišel, dokler ni prišel stari logar in povedal, da Juri je zverekradec v gojzdu, da ga je sam videl, kako je streljal na jelena. To je storil neumnež samo zato, ker nima denarja in pa ker je pijanec. Zdaj ga pa lovci iščejo in preganjajo in ne bodo jenjali prej, dokler ga ali živega ne dobe ali pa ustreljenega in mrtvega domu ne prineso. Tako smrt bo storil. Zverokraja to je hudo pa nevarno rokodelstvo, ž njo si nobeden ne opomore ne toliko, da bi si zaslužil neslanega kropa." „A, skrlvači" (kotrobantarji), de Grabež, „ti zamejci pa že bolje stoje. Če jo dobro čez mejo pihnemo, ha, potlej si pa že brke omastimo. Seveda, človek ne sme biti strahopeten, previden pa zelo, oprezen tudi, pa dobra ušesa, velika, da več šuma vjamejo. Kaj je pa z logarjem, z mojim najboljim prijatlom , ki sva skupaj v šolo hodila, on je bil prav dobrega srca." „Ej prijatelj", rtče Grabež, „ta je pa strašno slabo zadel; še psu tacega življenja! ne bi privoščil, pa tudi take smrti ue, kakor jo| je on storil. Ta je zaslužil boljšo srečo , pa mu je bilo menda že tako usojeno. Le poslušaj, Janko, moram ti to gtvar povedati natanko, da boš vedel vse do dlake, kaj se je zgodilo ž njim. Lahkomišljen je bil malo, to ti veš tako kakor tudi jaz. Vsak dan kozarec prazniti , pa čašice in kupice natakati, to je bilo vsegdar njegovo edino veselje, za druzega se ni dosti zmenil. A Bpreten je bil pri tem delu, kakor malokdo; hiter pa kakor veverica. Graj-ščak ga je rad imel in s časom bi bilo še kaj iz njega; danes bil bi že lahko gozdar, samo ko bi se bil držal. Filip se je pač vselej dobro držal, pa vrag si ga vedi, kaj mu je šinilo v glavo, da je naprej in naprej sanjaril o tem in tem , kako bi se dal ves denar med vse ljudi po enakem razdeliti in kako bi se dalo narediti, da bi ne bilo ne gospodarja ne hlapca. Seveda, potem takem bi bili vsi sama gospoda, kdo bo pa delal, ha? Za lenuhe bi bilo to res najbolje, dobro bi jim bilo, kakor zajcem v detelji. Konec vsacega tedna bi ter jali, da se ves zaslužek po enako razdeli; aha, eden se bo trudil in potil in z delom ubijal, postopači bi pa veselo živeli kakor vrabci v prosu. Tako je logar v eno mer brnožil, zraven pa pil, če je imel, kakor star trompetar. Denar se mu je prec iz rok izmuzal, še pogrel se ni pri njem. Vse je pustil pri krčmarji, da je pil, pa še dosti ni bilo, no, v takem pri-merljeji je pil pa na puf. Krčmar mu je bil že dokaj na upanje zapisal, pa vselej godrnjal, kadar je Filipa zagledal. To je logarja zelo jezilo; noč in dan je tuhtal, kako bi prišel do denarja, bodi že tako ali tako, samo da je. Spajdašil se je bil z ljudmi, s tatovi, ki na tujem divjačino streljajo, s tistimi zverokradci se je bil pogodil, kaj vem kako, pa jih noben-krat ni lovil ali preganjal. Ge so jelene pa srne streljali tam okoli starega dvorca, jih je pa logar na oni strani iskal , okoli studenca pa rudnika; da na kratko povem, nobenkrat jih ni našel. Pa tudi z grajščinskim lesom je trgoval; časih je prodal več sežnjev drv, seveda skrivej, pa na svojo roko, pa je imel denarja kakor peska in vse smo mi potlej skupaj zapili. Gojzdar je nekaj tacega slutil, je to ovohal, pa Filipa pred-se poklical, mu pijanstvo očital pa dejal, da je zanikam. Za nameček ga je pred-se poklical še grajščak, ga oštel, da je bilo grdo, naposled mu pa sebi pripisati. Se ve da sta bila le ta dve med njimi, da sta tako odkritosično govonla, vsi drugi, kakor Sihs, Muth, Kopp so ostali pri svojem starem programu centralizacije in nemške hegemonije. Braniti htčejo Nemce v mešanih deželah, čeravno Be Nemcem nikjer krivica ne godi. , Politik" piše, da vlada misli v kratkem nekaj ukreniti zaradi ravnopravnosti v šolah, tako da se bo že v prihodnjem šolskem letu nekaj storilo za slovanske narodne šole. Se ve da o Slovencih ni nikjer govora. Čf.horn pa bodo v kratkem dali češko višo realko v Brnu, češko višo gimnazijo v K o-linu in več čeških obrtniških šol. Nam Slovencem se ni dala do zdaj niti trohica narodne ravnopravnosti ne v šoli, ne v uradih, mi smo pepelka med avstrijskimi narodi , in vendar ne nehamo Taaffejeve vlade hvaliti in preslavljati, in če kdo kaj črhne o tem, da bi se vendar tudi nam kaj spodobilo, bi se kmalo zameril našim merodajnim krogom, ki nam ne dajo druge tolažbe, ko „čakajmo" in zopet „čakajmo." Zakaj se novomeška gimnazija ne posloveni, ki je obiskovana samo od slovenskih učencev ? Zakaj se v Ljubljani ne naredi ena posebna čisto slovenska gimnazija, saj je v tej skupni gimnaziji tako preveč učencev, tako da so morali lani prvi razred v tri oddelke ločiti? Zakaj bi se na Štajarskem ne smela narediti vsaj ena slovenska srednja šola? Za kaj se ne izvrši Vošnjakova resolucija zastran Blovenščine v preparandijah ? Od ravnopravnosti v šolah je odvisna prihodnost našega naroda, in to je vendar stvar, ki bi se ne smela tako vnemar puščati, kakor bi Nemec rekel ,.auf die leichte Achsel nehmen." V Bukovini kandidira na mesto Ofenheima neki Iloniiuzaki, okrajni glavar in pristaš naše federalistične stranke. Da bi le zmagal. Ravno to želimo ministru Konradu Mariboru, če bo res tam kandidiral. \ nanje države. faladstoiiovo zdravje se boljša od dne do dne. Zanimivo je, kar je rekel ta državnik ua neko vprašanje: „Podonavske in balkanske dežele naj bodo lastnina tistih narodov, ki tam prebivajo." To so v resnici li beralni nazori, zato pa tudi naši psevdolibe-ralci Gladstona tako sovražijo. V IliiMijl se je pričela huda agitacija zoper birokrate. To je tem lože, ker uživajo zdaj v Rusiji veliko tiskovno svobodo, pritisk na časnike je prenehal. Na Turškem stoje stvari še zmirom pri starem. Turek se ne vda, ker vč, da evropske vlade niso tako edine in energične, da bi ga res z orožjem silile k temu , kar mu je konferenca v Berlinu naložila. Grkov se Turki nič ne boje, akoravno se potomci He-lenov močno repenčijo in groze, ter vojsko zbirajo. Več rešpekta ima Turek pred Črnogorci, in s temi se bo nemara še pobotal. Vraucozi ne marajo nič za to, da bi šli za Grke v ogenj zoper Turka , in vsi časniki pišejo, da uaj se Francija ne vtika v take zadeve, ki je nič ne brigajo. General Roberta je dobil povelje, da mora z 10.000 možmi Aftfance prijeti iu premagati. Če bi se le tako z lepa premagati dali. Dunajski „Kikeriki" ima dobro šalo s b podobami, kjer pravi, naj bi Angleži raje skrbeli za lačne Irce, namesto da se tam po Aziji klatijo in divjake preganjajo. Domače novice. V Ljubljani, 10. avgusta. (Shod družeb katoliških pomočnikov) je bil jako slovesen in se vršil natančno po programu, ki smo ga mi že prej priobčili. Vde-ležilo se ga je lepo število ljubljanskih dru-štvenikov, potem deputacije s krasnimi zastavami z Dunaja , Inomosta , Zagreba , Celovca, Gradca in Reke. Pri obedu v čitalnici je bilo okoli 130 oseb, med njimi odlični duhovniki. Zvečer je bila sijajna „beseda" v čitalnični dvorani, potem pa zabava z godbo in petjem na kraBno okinčanem in razsvitljenem čitalničnem vrtu. Kakor čujemo, je bilo z gostilničarjevo kuhinjo in kletjo, pa tudi s postrežbo tako pri obedu , kakor zvečer vse popolnem zado voljno. Včeraj je družba večidel vsa s posebnim svojim vlakom odrinila na Bled , ogledat si našo lepo gorenjsko stran, pač o Blabem vremenu, ki se je pa pozneje zjasnilo. — Nadrobneje poročilo, posebno o cerkvenih slo vesnoBtih in drugih točkah programa prinesemo še, ker smo bili žalibog zadržani vdeležiti se jih, pa pričakujemo poročila z druge prijazne roke. („Brencelj" štv. 7,) ki je bil ravnokar razposlan in se je zavoljo podob nekoliko za- kasnil, je poln zbadljive in šaljive robe. „Pav-ihe" sprehodi po političnem polji, osmeševanje zadnjih dogodeb v Medvodah in druge take reči bodo bralce gotovo mikale , posebno pa dve času primerni podob', ki se tičete po nem-čurski več ni Bklenjene postave o odkupu duhovenske bire. Prva kaže, kako sta zadovoljna oba, kmet in duhovnik, dokler je bira; lepa cerkev, ponosna kmetiška hiša, ravno tak fa-rovž, postava kmeta in njegove družine kaže premožnost in tudi duhovniku se vidi, da se mu ue godi ravno slabo. Nasprotno kaže druga podoba, kako bo najbrže, ako se bira odkupi. Cerkev, farovž in kmetiška hiša v slabem stanu, duhoven reven, kmet berač pa še bud na duhovnika, ker je po posilnem iztirjanji odkupnine na kant prišel. — Ker se je s to številko pričelo drugo polletje, se lahko naroči vsak, kdor ga še nima. List velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. v Ljubljani. (NagliSi ali brzovlaki) južne železuice se od 1. avgusta sim ustavljajo tudi v Litiji, ako želi kdo izstopiti ali pa vstopiti. („Tagblatt'1) je bil, kakor obširneje poročamo na drugem mestu, v soboto konfisciran zavoljo prvega članka, ki res brez vse mere napada vlado, posebno našega deželnega predsednika. Od 15. t. m. neha ta umazani list izhajati in uamestu ujega mislijo naši nemškutarji izdajati v Gradci tednik z naslovom „Laibacher Wochenblatt", ki bo gotovo vreden naslednik „turškemu listu." Kdo ga bo zakla-dal, se še ne ve; menda vendar ne „konšticij-sko društvo," čegar udje so po večini c. kr. uradniki in penzijonisti, ki bi vendar ne smeli pomagati, tako opozicijo delati vladi. (F Ameriko) se je včeraj nazaj vrnil čast. gospod misijonar Stariha, ž njim vred se je podalo tje na novo še 12 Kranjcev z Gorenjskega, Ljubljane in Dolenjskega in to 9 moških pa 3 ženske. Eden, Tine Šebat, zdaj tr-govtc v Wabashi, ki je prišel svoje žlahtnike obiskat, se je tudi ž njimi vred nazaj podal čast. gosp. J. Trobec se pa vrne še le koncem tega meseca nazaj v svojo dekanijo Wabasha ob Missisipiju. Kakor smo zvedeli, se tam našim Kranjcem sploh dobro godi, ker so delavni, varčni in se tudi kmalu jezika nauče. (Imenovanje.) Deželno predsedništvo kranjsko je Grofa Henrika Attemsa, Oskarja vit. Kalteneggerja (sina dež. glavarja), in Antona službo odpovedal. Filip je bil ob kruh, se je klatil koder bodi in velikrat je tako čudno govoril, kakor bi bil obnorel. Kadar se je bil kaj podprl, da ga je malce v glavi imel, se je rotil, da bo grajščaka in uojzdarja postrelil. Neki petek pa, bilo je že pozno zvečer, 6e je grdež nalaš napil, „ker še nikdar mi ni bilo treba", je rekel tisti večer, „toliko junaškega srca, ko nocoj". Nismo vedeli, kaj je ž njim in kajnaklepa. Pravil nam je, kako mu je prajščak zažugal, da ga bo dal zapreti in kako je sklenil, da bo grajščaku nocoj na oni svet posvetil. Filip je bil že pijan kakor megar, pa je izlekel in dejal ua mizo ves svoj denar, kolikor ga je imel, in svojo uro in vse, kar je imel, potlej pa zapel svojo najljubšo pesem : Vse, karkoli imam, moram, moram, moram, moram, moram — popiti. Na to je ustal rekoč, da gre čakat pa streljat grajščaka pa gojzdarja. Pregledal je puško, je-ii vse dobro in za strel pripravljeno. Res je bil namislil kaj hudega ukreniti iu velika sreča je bila za grajščaka, da je bil doma, da se je za celo uro poprej domu pripeljal kakor sicer, zakaj Filip je rekel: „zdaj grem gor na razkrstje, čakat debeluha grajščin-skega, pa mu bom posmodil, da se bode precej v peklo zvalil". Odšel je opotekajoč se, toliko da so ga noge nosile , in dolgo je že tega, kar nismo nič slišali o njem. Ljudje bo pravili vsakovrstne stvari; eden je rekel: „logarja je živega hudič vzel kakor jastreb pišče"; drugi je trdil: „čarodejke so ga zadavile"; zopet drugi je pravil: „šel je med razbojnike, skriva se po gojzdih pa dere in ropa popotnike"; nekteri so pa dejali: „napil se je, padel, se ubil, pa mrtev kje obležal." Vsake vrste se je o njem pravilo po vasi. Tretji dan sem šel pa jaz po kozji Btezi tje gor na brdo, da bi ogledal nekoliko debel, ki sem jih mislil kupiti, pa zamišljen zgrešim pot in zaidem v hosto. Grem naprej, vejevje na levo in desno od sebe držeč, kar naenkrat skoči pred-me pes. Jaz ga gledam, gledam, pa spoznam, da je Filipov kodrež. Pes Bkače okoli mene, na-me, mahlja z repom, se mi prilizuje, me prime za suknjo pa vleče za Babo, poleti malo naprej, se vrne iu začne lajati. Mislim sam pri sebi, kaj neki je psu, kaj če, da tako čudno cvili. Na to mi v glavo pade, morebiti se je Filipu kaka nesreča pripetila, morebiti si je zlomil roko ali pa nogo. Grem tedaj za psetom in hitro sem na neki lediuici sredi lepih smerek in borovcev, pa kaj zagledam? — Janko, kar mramlje so me spre-letele od glave do peta, ki sem ga videl; rečem ti, Jauko, tako mi je bilo, kakor bi me bil kdo z mrzlo vodo polil — Filip leži na tleh, mrzel kakor led, bled ko smrt — ustrelil se je. Glavo je imol razmršeno in razmesarjeno pa vso okrvavljeno, tako je bil grd iu strašau, — Bog se ne daj pregrešiti, moj prijatelj je bil — da ni bil ne za pogledati ne poznati. Zraven njega je ležala puška izstreljenih cevi in pa čutara izpraznjena do zadnje kaplje. To je gotovo, Jauko, da sije Filip sam življenje vzel, o tem ni dvomiti; je že kam oprl dvocevko, sprožil, pa je bilo; da ga je vrag tako premotil! Hm. Nič več ga ne bo pil, ne kapljice I Oh, pa da bi bil ti samo videl, kakšen je bil! O, to je kaj strašnega! Mravlje, mravljinci so lezli po njem rdeči pa črni in pa druga črvad , kakor po mrhovini, to je bil žalosten pogled, pa smrdel je — huu I da ni bilo blizo stopiti. (Dalje prih.) pl. Rotha imenovalo za konceptne praktikante pri deželni vladi kranjski. Menda so vendar vsi trije slovenščine zmožni ? (Maša za mrtve). Ravnokar je prišla na svitlo v Blaznikovi tiskarni: Missa pro defun-ctis, čveteroglasno ali za en glas z orglami seBtavil P. Angelik Ilribar. — Dobiva se v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani po 40 kr., po pošti 2 kr. več. Imenovana maša je pisana v lahkem in cerkvenem slogu. Razne reči. — Razpis štipendij za posebne šole na obrtmjskem tehnologičnem muzeji na Du naji za domače obrtnijske izdelke iz lesa in za pletenje košov in jerbasov in za vrborejo, potem za posebno lončarsko šolo v Znojmu. Vsled Bklepa slavnega deželnega zbora kranjskega dn<5 5. julija 1, 1880, se dogovorno s kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico razpisujejo 3 štipendije, in sicer 1 štipendija za posebno šolo v zimskem času 1. 1880/81 na obrtnijskem tehnologičnem muzeji na Dunaji za domače obrtnijske izdelke iz lesa; — 1 štipendija za posebno šolo tudi na imenovani obrtnijski šoli in tudi v zimskem semestru za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo; — in 1 štipendija za posebno celoletno šolo 1880/81 v Znojmu za lončarsko obrtnijo. Pogoji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendija za lesorezno šolo znaša 400 gld., — štipendija za šolo za pletenje košev in jerbasov in za vrborejo 300 gold., — in štipendija za lončarsko šolo tudi 300 gld. Iz štipendij se morajo učenci na šoli preživeti in plačati vse potne stroške, — Iz prve štipendije b 400 gold. Be morajo pa tudi kupiti učencu delavske priprave ter se ne bo dala za te nobena druga odškodnina. 2, Kdor dobi štipendijo, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmenj pet let v domači deželi proti primernemu plačilu po zahtevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično podučevati. 3. Prošnjiki za te štipendije morajo 18 let stari biti ter dokazati, da so nemškega in slovenskega jezika dobro zmožni, da bo ljudsko šolo z do brim vspehom dovršili, ako mogoče pa tudi enega ali več razredov kake srednje šole; doka zati imajo pa še posebno svoje vednosti in svoje dosedanje praktično zamestnavaDje v dotičnem obrtnijskem delu. 4. Lastnoročno pisane proš nje s potrebnimi dokazali vred naj se naj pozneje do 20. avgusta 1880 lesem izroče. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dnč 31. julija 1880. — V Bvečanost petdesetletnemu rojstvenemu dnevu presvitlega ce sarja Franca Jožefa I., ki se bode go dovala 18. dne t. m., prišla je na Dunaji rav nokar na svitlo prav lična knjižica za slovensko mladino pod naslovom: „Avgusta meseca 18. dan." — Knjižica, ki jo je sestavil Ivan Tomšič, c. k. učitelj in urednik „Vrtečev", ob seza na 20 straneh najvažnejše črtice iz živ ljenja našega cesarja in cesarske rodovine Sedem prav dobro izdelanih podob daje še pc sebno vrednost tej knjižici. Podobe so: 1. ce sarska rodovina; 2. cesar Franc Jožef I.; 3 nadvojvoda Franc Karel; 4. nadvojvodioja So fija; 5. grof Radecki; 6. nadvojvoda Albrecht 7. princezinja Štefanija. — Da bi se knjižica po vseh slovenskih pokrajinah v najobilnejšem številu razdelila med Blovensko mladino, zato jej je cena tako nizka, da Bi jo prijatelji slo venske mladine lahko v večjem številu naroče i«d»jatelj in odgovorni urednik i"' 11 i p lladcflap. Cena posameznim iztiskom je samo 12 kr. — 10 iztiskov skupaj velja 1 gld.; 25 iztiskov 2 gld.; 50 iztiskov 3 gld. 50 kr.; 100 iztisov C gld. ; 500 iztisov 25 gld. — Koncem šolskega leta je ta lepo ozaljšana knjižica tudi posebno pripravna za šolska darila, ker je tako po ceni, da se ž njo lahko prav obilo otrok obdaruje. Mi bi pač želeli, da ta knjižica že dne 18 t. m. pride med slovensko mladino, in to na slavo öOletnemu rojstvenemu dnevu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, zato opozarjamo na njo vse slovenske učitelje in prijatelje šolske mladine. Kdor želi knjižice imeti do omenjenega dne, naj si jih takoj naroči s poštno nakaznico ali pa s poštnim povzetjem pod natančno adreso: Carl Rauch, Buchdruckerei und Verlagsgeschäft, Wien, VI. Ilornbostelgasse 4. — Na Dunaji je neki angležki doktor, Tancer po imenu, ki si je v glavo vtepel, da 40 dni ne bo nič jedel, ampak samo vodo pil. Iz početka bo se mu smejali, zdaj pa se čudijo, ker je res 40 dni živel brez vsake jedi, še le eno in štirdeseti dan je vprvič zopet nekaj mleka povžil, in bo zdaj polagoma začel zopet jesti. Noroglavi Anglež je tako zdelan, da ga je groza pogledati, in mnogi mislijo, da bo za to poskušnjo umrl, ker bo želodec preslab, še kaj prebaviti. Da bo ljudje po 9 dni brez hrane živeli, se je že slišalo, da bi pa zdrav človek zamogel štirdeset dni brez vsake jedi ob goli vodi živeti, kaj tacega poprej nihče ni verjel. — Velika povodenjje na Morav-skem in v Šleziji , vse reke so stopile čez bregove in več mest je pod vodo. Polja bo vničena daleč na okoli, celo velika drevesa padajo na tla, ker je voda prst odnesla, hiše se podirajo, ljudje upijejo na pomoč. Pogled je grozen. V katoliški bukvami je ravnokar na svitlo prišla ter je vedno v zalogi „Oče naš" 60 cm. visoka in 46 cm. široka podoba. Cen» 80 kr. Predg vor iu vsaka prošnja posebej je lepo izpeljana v alegoričnih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih , raznobarvemb prošenj ..Očenaša". Podoba s primernim okvirjem je lep kiuč za vsako sobo; ker je prva v slovenskem jeziku in cena ue previsoka, se priporoča posebno za darila o raznih prilikah. Naročuje se in ob enem denar pošilja naj cenejše po nakaznicah. (5) ( n časov. ) Izurjen organist, ki je posebno dobro izurjen v koralnem in figuralnem petji, ter je zmožen tudi na gosli igrati, in je Ceciljansko-orgljarsko šolo v Ljubljani tri leta obiskoval, ter jo z dobrim vspehom dovršil, ¡¿če službe; sprejme tudi službo cerkvenika. Pisma naj Be pošiljajo vredništvu „Slovenca." (2) Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. Ta v ,.SIovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni IGO strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak. Alešovou v Ljubljani (ključarske ul.ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči uajmanj 5 , ne pluča nič poštnine. Razen te knjige se pri Jak. Ale-šovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov : Iiiii!»ljaiiskc slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr. Nemški ne /.nnjo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr. \leliko posestvo na prodaj! Iz zapuščino umrlega Anton Kutnar-jn, Pluskarja, pri Šentvidu na Dolenjskem jc na prodaj lepo, veliko posestvo , s prostornimi, posebno za večjo kupčijo in gostilno pripravnimi poslopji in nad 20 oralov različnih zemljišč. Več o tem se izvd ustno ali pismeno pri g. dr. Poklukar-ji v Ljubljani na Bregu št. 12. Teleitrnttcne dennm«- cene 9. avgusta Papirna rent» 72.10 — Srebema renta 73 10 — Zlata renta 87 30 — l«60letno driavno Dosojilo 130 — Bankine akcije 821 — Krwiitne akcije 272.--Lonrim 117.50— — Ce». kr. cekini 6.54. — 20-frankov 9.34. Kazglas hranilnice in zastavnice. Zarad selitve hranilničnega in zastavljavničnega urada iz sedanjega finančnega poslopja na cesar Jožefovem trgu v novo sezidano lira-nilnično in zastavljavnično uradno poslopje v Beethovnovih in KnaiTel-novib ulicah odpadejo sledeči uradni dnevi, in sicer a) glede hranilnice: o