Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Problem izobraievanja je, kako naj se izobraienci sreča-jo • to civilizacijo in jo naredijo za svojo. Predlagam davno, a zanemarjeno odkritje, skupnost učenjakov (the community of •cholars). če jo imamo, učnl načrt ni tako zelo pomemben. Brez nje se ne bo nlhče ni&esar nautil, fceprav bodo mnogi dobili diplome. Kajti kuttura učenjakov je neizogibno tuja: mednarodna Je in pokriva preteklost, sedanjost in prihodnost. Po mojem mnenju prmv ta tujost, ta humanizem, ustvarja univerzo; ne stopnja itudija, poudarek na teoriji, karfcoli te-mu podobnega. Kritično obdobje starega Ocforda pa je nastopilo v na-sledniem stoletiu, z Wycl*rffom in Lollardyiem, ko so se 1408 in 1410 itudentje in mladi mojstri dvignili, se postavili po robu nadikofu, prisilili svojega kanclerja k odstopu in celo utrdili univerzo. Bil je to eden človeskih trenutkov v idiotski zgodo-vini človeitva. Toda kralj je bil premočan. Odnos druibe do iole je nujno dvojen. Druiba zahteva iolo, kakrino misli da potrebuje, In večinoma dobi, kar si za-služi. A tudi iola ima svoje ielje, kot skupnost mladine in skr-bečih, do tioke mere odmaknjenih in idealističnih odraslih, stalno ponuja priloinost •premembe in rasti. Modra družba varuje ta kambij, ta sloj rasti. «,- V naiem javnem sistemu ni danes nobene odlične iole. Nobene. Ne morei dobiti dobre iole, 6« n« morei oksperi-mentlrati bolj svobodno kot je dovoljeno. V povsem decentra-liziranem sittemu bi lahko naili šole, slabie od naiih najslab-ftih. Dvomim, a mogoče Jo; vsi otroci bi lahko pomrll od kole-r«. A tedaj bi Ijudje delali svoje lastne napake in bl *e morali r*s hitro učiti. študentje skoraj nlkoli n« dobe občutka, da je učenje prakti-čno, razsvetliuioče doiivotje, ki spodbu]a In opoguml)« spre-membe. (...) Prav nasprotno, vsepovsod vidimo profesional-ni cinizem in resignirano prepričanj«, DA SE Nlč NE DA STORITI. Čo je to univerza, kako bf lahko pridakovali prizado-vno učenje na osnovnih iolah? ... Njegov namen je vselej teoloikl medtem ko je namen liberalne izobrazbe vzgojiti mlade, da postanejo novi centri iniciativ in drzavljanske odgovornosti. ... To se pravi, mi naj iziolamo izobraience, ki ne bodo vedeli nitosar, ki so bili pospeieni, ki ni»o raziskovali nika-mor, ki niso imeli nitl priložnosti, da psihoteksualno dozorijo. Ta poiastna doktrina In praksa nas je že pojahata z nečlove-iko druibo, inienirskimi slumi brez načrta skupnosti, nefilo-zofsko medicino, propadlo kuHuro in suhoparnimi uČKelji ki ne znajo povezati tradicije in sveta. Paul Goodman The Community 6f Scholars 77 možje, tako mogočni, ki jih k/ečeči snemalec vedno poslika nekoliko od spodaj ki dvigajo težak čevelj, da me stro, ne, da se povzpno v letalo ki dvigajo roko za udarec, ne, da pozdravijo množico, pokorno mahajočo z zastavicami, ti možje, ki podpisujejo mojo smrt, ne, le trgovski sporazum, ki ga takoj posuši uslužni pivnik... vedno ste se jih tako bali bili ste tako majhni proti njim, ki so vedno stali nad CVETKA >Rl6*taDIC *T •OhlLA V ČET4TI UBT«J1K «IM»JA2[JC ___ SKLEPI SKUPNE JAVNE SEJE PREDSEDSTEV SLOVENSKIH STUDENTSKIH ORGANIZACU (1) Od fakultet in pristojnih organov. zahtevamo, da za čim boljšo in čim cenejšo študentsko prehrano omogočijo konkurenco, in to tako družbenim podjetjem kot zasebnikom. Predlagamo, da se vsako leto razpiše natečaj za najboljšega ponudnika« (2) Podpiramo samoupravni sporazum o Kraigherjevih štipendijah. Denar iz tega sklada naj bo namenjen najboljšim študentom, izbranim zgolj po študijskih uspehih in ne po socialnern faktorju. Poleg rednih štipendij se odpira tudi možnost za študij v tujini in za obiske svetovnih študijskih srečanj. Ta samoupravni sporazum je že potrdil svet Ijubljanske univerze. (3) Pozivamo vse slovenske študente, naj nas podpro v akciji za sistemsko reševanje socialno-ekonomske politike študentov (štipendije, subvencioni-ranje prehrane, gradnja novih študentskih domov in adaptacija starih). Zahtevamo, da se sredstva,.ki jih Jugoslavija namenja za izobraževanje postopno (npr. v desetih letih) vsaj izenačijo s sredstvi za vojaški proračun — razmerje je sedaj 1 : 12 oziroma 0,5% bruto nacionainega dohodka proti 6%. (4) Predsedstvi ugotavljata, da v osnutek planskih dokumentov Kulturne skupnosti in Izobraževalne skupnosti Maribor ponovno ni bil uvrščen projekt Mladinskega radia oz. mariborske redakcije Radia StudenL Glede na doseženo politično soglasje o ustanovitvi samostojnega mladinskega radijskega programa v Mariboru predlagamo, da delegati obeh skupščin uvrste predlagani projekt v programe obeh SIS za leto 1988. (5) Draga Ahačič, Samo Resnik in Dejan Pušenjak naj pripravijo resolucijo proti "reševanju" slovenskega manjšinskega vprašanja v Avstriji. (6) Razpisali bomo nagradni natečaj za najboljši program reševanja gospo-darske krize in najboljša alternativno ustavo. (7) Zvezni vladi, ki ne uživa zaupanja Ijudstva predlagamo, naj odstopi. (8) Tov. Marjanu Rožiču, predsedniku jugoslovanske skupščine, predlagamo, naj odstopi, ker se je v času njegovega predsednikovanja v Skupščini SFRJ nadaljevala praksa sprejemanja zakonov po hitrem postopku, kar nii- lo le nedemokratičnega postopka, temveč tudi nedemokratične vsebine (npr. zakon o drugafinem izplačevanju pokojnin). Nedopustno je, da je kot predsednik Skupščine SFRJ omogočil sprejemanje predloga protiinflacijskega programa po hitrem postopku in tako preprečil bazi, da bi se o njem kritično izjasnila. Kljub stališčem svoje baze (sam je slovenski delegat) je celo s svojim glasom pripomogel, da je bil ta pogubni program sprejeL (9) Zahtevamo, da predsedstvo SFRJ natančno poroča o tem, koliko in kdaj je bilo seznanjeno s početjem Agrokomerca, (10) Za predsednika RK SZDL Slovenije evidentiramo dr. Veljka Rusa, za člane predsedstva republiške SZDL pa poleg kandidatov iz študentskih vrst še pisatelja Toneta Peršaka, pesnika Vena Tauferja, novinarki Mojco Drčar-Murko in Alenko Puhar ter akademika Andreja O. Župančiča. predsedstvo UK ZSMS Marlbor predsedstvo UK ZSMS Ljubljana Trg svobode v Mariboru, 25. novembra 1987 (( Alenka Puhar je kandidaturo odklonila s pojasnilom, da se ona ne bo poganjala za nobeno kolesce v tej mašineriji. Povedala je, da se distancira od teh stvari in tudi voli ne nikdar. Veno Taufer je evidentacijo sprejel "samo zato, ker so ga kandidirali študentje". Veljka Rusa je koordinacija na SZDL (po članku v Delu sodeč) izločila, češ da mu manjka političnih izkušenj, tako da je Jože Sinole edini kandidat na iisti. Predsedstvi sta kasneje podprli kandidaturo dr. Matevža Krivica za podpredsednika SZDL za družbene dejavnosti in politični sistem. Na kakšen način bo on odpadel, še nismo obveščeni. )) TANKI PROTl KNJIGAM TANKI PROTI KNJIGAM (% narodnega dohodka za vojsko In za izobraževanje) 1980 Argentina Brazilija Kanada Kongo Kostarika Danska 2,3 0,7 1.9 3,8 0,7 2,5 Vzhodna Nemčija 5,4 Egipt 10,3 Etiopija 9,6 Fidži 0,9 Francija 4,0 Gana 0,4 Gvajana 4,o Madžarska 4,5 Indija 3,0 Izrael 29,3 Italija 2,4 3,4 3,6 7,7 9,4 5,9 6,3 5,8 4,1 2,3 4,9 3,5 2,8 9,8 4,0 3,2 8,3 4,6 Japonska Jamaika Libija Mauretanija Mehika Nizozemska Norveška Oman Pakistan Filipini 0,9 5,8 0,8 7,1 8,5 3,9 11,6 5,3 0,4 4,4 3,1 8,1 3,0 8,1 24,6 2,3 5,0 2,o 1,9 2,0 Saudijska Arabija 14,4 6,4 Somallja 6,2 1,8 . Južni Jemen 15,3 4,3 Sovjetska zveza 15,0 7,2 Švedska 3,1 g Slrlja 35,8 4,9 Togo 2,5 6,3 Ta|ska 4,0 3,2 Združeni arabski emlrati 4I«A '»5 vira: George Kuriarc The New Book of Vellka Britanija 5,1 5,7 Wor,d RankingSj ,984 ZDA 5'5 6>/l _ World Mllitary Expenditures and Arms ZRN 3'3 4'7 Transfers 1972-82, United States Arms Jugoslavija 10,6 1,2 Control and Disarmement Agency, 1984 0 DGOVOR SONJI LOKAR oški poklici zahtevajo opredeljene Ijudi. Kdor ni opredeljen, ne šoli. Kdor želi biti v šoli, se bo moral pokoriti politiki ZK. peda; lori'11 0 ni kršenje ustavne pravice. France Popit, takrat predsednik ZKS, novembra 1972 Kar predstavljam si, s kakšnim užitkom bi se ob pismu, kakršen je II dopis tov. Lokarjeve, nekaj let tega pretegnila Mladinina Džuii Sviga. ba ti izvršna sekretarka ZKS prinese svojo glavo na pladnju, ko se na . h straneh Tribune spravi nad štirikrat krajši članke toliko da nedolžne itudentke drugega letnika novinarstva - to se pa res ne zgodi vsako leto. Greh mojega člančka - v njem je 5 vrstic komentarja in 43 vrstic »oročila in poročilo ni nič "pesniško" - stavki so ponavadi kar povzeti iz ist govorcev - seveda ni v tem, da bi si jaz kaj izmišljala ali celo lagala, emveč v tem, da sem ga sploh napisaia. članček o nečem, kar bi se noralo tihceno priplaziti mirno. Da je Sonja Lokar, ko je sedla v sobi stare univerzitetne hiše na svoj stol, pozabila na svoj čin v "Tomšičevi brigadi" in zastopala zgolj svoje lastno mnenje In "komunistično ppepričan-\e."- veste kaj, pripovedujte pravljice komu drugemu (hvala, jacks: Alah redl, je bil Lokarjevi všeč tvoj verski kotiček - poster v Tribuni? Si ga te kdo na Tomšičevi obesil na steno?) Res, pripoveduite pravljice komu Jrugemu: če boste pretiravali s takšnimi šalami, vam ne bo nihče verjel, 10 boste hoteli povedati kaj resnega. Ce je hrupno metanje profesorjev z univerze (po odločitvi CK, bi ekla) označilo "mračna" 70. leta, iahko njihova pa magari tiha vrnitev }znači osemdeseta. ^ Slovenska partija je dobila človeški obraz - grdobije iz prejšnjih jesetletij se bodo morda polikale in nove niso zaželjene, a usoda češke »mladi svetuje, da je za zunanjo rabo treba ohraniti nekaj fotokopij Itarega portreta z brki. Le tako ji ne bo mogel nihče očitati, da se [e »cialdemokratizirala. Toko tov. Lokarjeva od kdo ve kod potegne obtožbo, da v svojem {Hančku fazpihujem antikomunizem med študenti. Ker žal ne vem, kaj je t-o antikomunizem (Če sem dosledna, ne vem točno niti tega, kaj naj bi bil komu»lzem, ta beseda pomeni tolikim Ijudem toliko različnih stvari -v nekem drugem jeziku tako označujejo lahke ženske - she rneans all Things to all men) bom uporabikdelovno definicijo, ki so jo ponavadi uporablli tudi komunisti sami. Nasprotovanje trenutni politiki Partije namreč, oziroma dvom, da ima Partija v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti vselei prav. Težko je spregledati, da je ta definicija strašna obsodba Partije in verjela sem, da jo je zveza slovenskih komunistov že prerasla. Nenadno zaklinjanje proti hudiču antikomunizma \z ust izvršne sekretarke 2KS se zdi anahronizem, leden piš iz mrkih petdesetih ali sedemdesetih let. Bojim pa se, da je napoved prihddnosti. Bojim se, da je kaj resnice v govoricah, da bo Kučan kmalu padel, a bo tudi tukaj Srbija", da s^bomo morali kar naenkrat pretvarjati, da se je koledar obrnil petnajst let nazaj. Da bodo učitelji leteli s šol, novinarji z redakcij (od zadnje velike Istke so že štiri leta!), da bodo zapori dobivali sveže pošiljke in da bodo t nkonosl rdeči menihi vohljali po deželi za krivoverskim smradom. Libera- > nacionalizem, anarholiberalizem, anarhofašizem, antikomunizem -t0 vse smrdi, veste! a ostna resnica je, da ti bodo dali popolno svobodo govora, dokler ° besecje nimajo nobenega učinka. Cim pa ne boš več govoril v prazno, bodo zaPrli 9obec. Tako deluje oblast." (Peter Laurie) Dokler še lahko govirim, bom povedala resnico, kot jo vidim:, mag. Spomenka Hribar je doživela surovo preganjanje, ker je napisala literaren esej o Kocbejku in svojem odnosu do roškega pomora, esej, ki je bil preveč pošten in preveč lepo napisan. (Krivda in cjreh ,Katedra 1,2,3 - jesen 1986, Kocbekov zbornik, Založba Obzorja 1987).Pisanje o ¦ roških smrtih je seveda kritika partije, ki je irnela tedaj vse niti v rokah, in po svoje tudi kritika položajev, kjer ima kdor koli že vse niti v svojih rokah tako trdno, da lahko da streljati tisoče, celo desettisoče, bojda tudi otroke, če se mu le zahoče, potem pa ukaže, da morajo o tem vsi molčati. Je antikomunizem izjava, da se študentska organizacija ne strinja s politično oceno Centralnega komiteja ZKS? Ne strinjamo se pač, tovariši. Mi menimo, da bi se morali Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Tine Hribar vrniti na Univerzo, da zaradi zlomi-šljenja ne sme nihče izgubiti službe, da čistka na FSPN leta 1974 slovenski politiki žal ni bila v čast. Mariborska študentska Katedra je tiskala Krivdo in greh, ko je nihče drug ni mogel, ko je bil K. zbornik "zazidan", ko so Novi reviji bojda zagrozili z ukinitvijo, če poskuša. Studentje se bomo skušali zavzeti za svobodb v tej deželi, kadar bomo to mogli - je to antikomunizem? Vida Bajc P.S.: Omenila sem češko pornlad: ko je prišel Gorbačov letos pomladi tja na obisk, se je menda pojavila tale šala: "Kakšna je razlika med Gorbačovom in Dubčkom?" "Nobene, samo Gorbačov teg^ še ne ve." Razliki sta, kolikor vidim, vsaj dve: SZ nima velikega brata na vzhodu in Gorbačov ima kot naslednik Andropova podporo varnostnih organov. Kakšna pa je razlika med češko in slovensko pomladjo? Predsedstvo ljubljanske študentske organizacije podpira program desetih točk za rešitev jugdslovanske krize ekonomistov Slavka Goldsteina in Marijana Korošica, ki je bil 1. decembra pod naslovom "Čas radikalnih potez" objavljen v reviji Danas, 7. 12. pa ga je ponatisnilo slovensko Delo. Predsedstvo poziva ¦ ostale slovenske in jugoslovanske politiene organi-zacije in skupnosti (posebno RK ZSMS in RK SZDL Slovenije, različne občinske konference in komiteje, pa tudi ZKS), naj ta program podprp in se potrudijo, da bo uresničen. Predlagamo, da se razčisti pojem družbene in državne lastnine ter ponavljamo zahtevo, izrečeno na raariborski javni skupni seji obeh slovenskih študentskih organizacij, namreč, naj se postopoma v desetih letih izenačijo jugoslovanski izdatki za izobraževanje z izdatki za SLO in DS. Predlagamo RK ZSMS, naj po svojih delegatih sproži v skupščini SRS pobudo, na.j Skupščina podpre Goldsteinov in Korošičev predlog. predsedstvo UK ZSMS Ljiibljana ¦ 8. 12. 1987 NESMISEL ODGOVOR M°LK ODPRTO PISMO SLOVENSKIJAVNOSTI OB STAVKI DELAVCEV SREDNJE PEDA-GOŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMA-TIČNE ŠOLE KOPER TER SREDNJE EKO-NOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE ŠOLE KO-PER Deiavci srednje ekonomske in družboslovne šole ter delavci srednje pedagoške in naravo-slovno-matematične šole v Kopru smo se na iz-rednem občnem zboru osnovnih organizacij sin-dikata obeh šol dne 4.12.1987 odloftili, da dne 7.12.1987 prekinemo delo in začnemo stavka-ti. Za tak način protesta proti nerešenim proble-mom v financiranju naše dejavnosti smo se od-ločili, ker od organov Izobraževalne skupnosti Slovenije in posebnih izobraževalnih skupnosti nismo prejeli zadovoljivega odgovora na zahte-ve, ki smo jih posredovali z izrednega občnega zbora dne 16.11.1987. Nezadovoljni smo z na-činom reševanja problematike naših dveh šol in problemov srednjih šol nasploh, zato želimo na kljuCne probleme opozoriti vso slovensko jav-nost ter ji posredovati naša stališča in zahteve. Naše nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami ima več razsežnosti, vse pa izvirajo iz neskladja med obsegom programom v vzgoji in izobraže-vanju ter obsegom sredstev, ki jih v naši repub-liki namenjamo za njihovo izvedbo. S šolskimi roformami, širitvami programov in omejevanjem porabljenih sredstev se to neskladje veča, reše-vanje problemov, ki s tem nastajajo, pa je pretež-no prepuščeno samo šolam. Izvajamo progra-me, dogovorjene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za tekoče srednjeročno obdobje po lani sprejetih (začasnih) standardnih in nor-mativih, v obsegu, ki je bil določen z letnimi na-črti. Vsi ti dokumenti se sprejemajo domala neodvisno od realnih možnosti družbe, posledi-ca takega ravnanja pa so nesprejemljivo nizke cene storitev. Glavni prihodek večine slovenskih šol so plačila, ustvarjena preko posebnih izobra-ževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije v svobodni menjavi dela. Le-ta so ses-tavljena iz deleža za materialne stroške in deieža za dohodek. (Mimogrede lahko omenimo, da že nekaj let srednje šole ne sklepamo letnih pogodb z izobraževalnimi skupnostmi, saj nam jih te ne pošiljajo. Tako ne moremo realno načrtovati po-slovanja in so naši finančni načrti prej podobni ugibanju kot načrtovanju.) V letu 1987 delež sredstev za materialne stroške omogoča sorazmerno nemoteno poslo-vanje ob dejstvu, da večino materialnih stroškov za nekatere sestavine programov plačajo učenci oziroma njihovi starši, da ni niti najmanjših rrtož-nosti za izboljševanje prostorskih pogojev dela in da so tudi možnosti za vefija vzdrževalna dela skrajno omejene. Od Izobraževalne skupnosti Slovenije in PIS-ov zahtevamo, da prispevajo k hitrejšemu reševanju prostorskih problemov obeh šol, predvsem pri izgradnji srednješolske teiovadnice. Občina Koper kot ustanoviteljica obeh šol zagotavlja 50 % sredstev v letih 19!87 in 88,enakdeležnajvtemčasuprispevatudire-publika. Mnogo slabše je vrednotenje našega dela v ceni storitev, saj je le-ta npr. za okfog 20 % nižja od cene storitveza osnovno izobraže-vanje v občini Koper. V letu 1987 znaša po-vprečni mesečni delež, ki ga šole v ceni storitve prejemamo v svobodni menjavi dela, za poln de-lovni čas nekvalificiranega delavca 172.500 din, za učitelja z višjo izobrazbo 431.250 din, za uči-telja z visoko izobrazbo 539.925 din. Kot vsi de-lavci v združenem delu moramo seveda tudi mi za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb izdvajati skoraj polovico dohodka, delavci iz Kopra zaradi velikega zaostanka v razvoju družbenega standarda (deloma izvira le-ta še iz časov pred priključitvijo k SR Sloveniji še nad 5 % več kot povprečno delavci v drugih občinah Slovenije). Kolikor nam je znano, si delavci drugih šol pri-zadevajo povečati dohodek še z neposredno prodajo storitev in drugimi načini pridobivanja sredstev neposredno od združenega dela, s pri-spevki občinskih izobraževalnih skupnosti, teh-nične šole še s prodajo proizvodov na trgu. Mi teh možnosti nimamo. Delež dohodka na delav-ca se povečuje z zmanjševanjem števila zaposle-nih (predvsem pedagoških delavcev), kar seveda ne more biti v prid kvaliteti dela, v nekaterih pri-merih pa gre tudi za kršitve 195. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki določa, da teden-ska obremenitev učitelja strokovno-teoretičnih predmetov ne sme presegati 23 ur tedensko. Zaradi mnogoterih različnih interpretacij tega določila zakona zahtevamo njegovo jasno in ve-Ijavno tolmačenje. Na ceno storitev v svobodni menjavi dela iz-vajalci nimamo (skoraj) nikakršnega vpliva, zato tudi govorice o nekaterih ne povsem legalnih na-činih povečevanja dohodka (ali zmanjševanja stroškov) najbrž niso povsem neosnovane. Mo-rebitno potvarjanje dokumentacije Ijudem, ki vzgajajo bodoče generacije, ne more biti ravno v čast, je pa v kruti borbi za obstoj in vetji kos kru-ha povsem logiftno. Ostaja vprašanje, če se s ta-kim stanjem lahko kar sprijaznimo. Naši šoli sta ob ugotavljanju razlogov za zaostajanje OD de-lavcev v primerjavi z drugimi srednjimi šolami predložili vso potrebno dokumentacijo. Analiza je pokazala, da so delovna mesta zasedena po normativih, kar zagotavlja pogoje za kvaliteten pouk. Za primerjavo predlagamo vzorfino analizo poslovanja šol z najvišjimi, najnižjimi in povpreč-nimi OD zaposlenih. Pogrevali bi lahko še misli o družbenem ugle-du učitelja, (ne)možnostih za strokovno izpopol-njevanje, družbenem standardu učiteljev, skrbi za nadarjene učence, brezbrižnosti družbe in druge, neštetokrat omenjene probleme. Zavedamo se, da razmer v šolstvu ni mogoče reševati s stavkami, skrajni čas pa je, da si pri-znamo resnico in začnemo probleme odločneje reševati še kako drugače, ne zgolj na račun de-lavcev. (...) najbrž bi bilo tudi gospodarstvo na-mesto v marmorne poslovne stavbe pripravljeno skozi izobraževanje več vlagati v svoj razvoj. Ce res ni mogoče zbrati več sredstev kot se-daj, zmanjšajmo programe na obseg, ki ga druž-ba lahko plača po realnih cenah. 0 cenah svoje-ga dela kot merilu za zagotavljanje sredstev (390. členaZakona o združenem delu) se hočemo enakopravno dogovarjati z uporabniki v skupšči-ni. Končati moramo s pod krinko samoupravlja-jnja skritim proračunskim razdeljevanjem sred- TRIBUNA št 5, iet0xxxvii. 23. december 1987 glasilo UK ZSMS Ljubljana UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (bL urednik). Miran Kalin v«ta: Matjai Matek TISK : Tisksrna Ljudika pravica, priprava BEP ¦ Dnevnlk NAKLAOA: 6000 izvodov OproSfieno tameljnega davka za promet po 22. 1. 1987 Natlov uredniitva: Kersnikova 4, Liubljana T»l»fon: 3)9-496. 318.457 —^^ stev. Če samoupravljanje v šolstvu ni možno, si to priznajmo, razpustimo skupščine in prepusti- i mo šolstvo strokovni službi Izobraževalne skup-nosti Slovenije. (...) • Koper, 7. 12. 1987 DELAVCI ' §REDNJE EKONOMSKE IN DRUZBOSLOVNE ŠOLE KOPER IN SREDNJE PEDAGOŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE ŠOLE KOPER ZBORU STAVKAJOCIH DELAVCEV SEDŠ IN SPNMŠ Po izrednem zboru delavcev Srednje ekonomske in družboslovne šole in Srednje pedagoške naravoslovne matematične šole Koper dne 7. decembra 1987 ob 9. uri smo se sestali predsedstvi osnovnih orga-nizacij ZSMS obeh šol in predstavniki šol-ske skupnosti ter izoblikovali naslednja sta-lišča, mnenja in sklepe: - Moralno in politično podpiramo vse za-hteve delavcev Srednje ekonomske in družboslovne šole in Srednje pedagoške naravoslovne matematične šole v Kopru. - Odločno podpiramo tudi današnjo pre-kinitev dela, saj ocenjujemo, da ste delavci obeh šol uporabili vse samoupravne poti, s katerimi želite doseči izpolnitev upraviče-nih zahtev za izboljšanje materialnega po-ložaja y naših srednjih šolah in je današnja prekinitev dela povsem upravičena. - Vsi učenci dostojno, a s priokusom grenkobe spremljamo dogodke na šolah in konstruktivno sodelujemo pri prekinitvi dela. - Predlagamo naj prekinitev dela v taki obliki poteka še danes, jutri pa naj se prične pouk. Ce se zbor stavkajočih delavcev odloči za nadaljevanje prekinitve dela, predlagamo: 1. Pripravljeni smo samostojno izpeljati program, predviden v učnih načrtih za te tri dni, naprošamo vas za strokovno pomoč (nadaljnja pojasnila smo pripravljeni podati kasneje). 2. Predlagamo, da imajo nekateri učenci pravico uporabe šolskega inventarja za iz-venšolske dejavnosti, če lahko le-ti delujejo brez prisotnosti mentorja (v času trajanja prekinitve dela). 3. 0 sklepih in stališčih je potrebno sprotno obveščati tudi učence na delovni praksi. S temi stališči, mnenji in sklepi seznanja-mo zbor stavkajočih delavcev napovedan dne 7. decembra 1987 ob 13.30 uri. UČITELJI IN DELAVCI SEDŠ IN SPNMŠ-Z VAMI SMO! OPRAVIČILO V prejšnji številki (št. 4, antologija Nove revije) je pri metiranju notranjih platnic, kamor smo postavili uvodniške tekste, nekako izpadel podpis Jožeta Snoja, sedanjega glavnega urednika Noverevije ("Izkušnja"). Avtorja prosimo, naj nam ne zameri preveč. LJUTOMER To je majhno mesto v SV Sloveniji. Pre-stolnica lepe Prlekije, ki je obdana z obsež-nimi kmetijskimi površinami in vinograd-niškimi terasami. Ljutomersko področje je predvsem prehranjevalni bazen Slovenije. Prelepo in prepomembno, da bi ga pustili v usodi, v kateri že več let tiči. Pred očmi imam obsežne meliorirane bovršine, ki kažejo vso grozoto nepremiš-¦Ijenib ho-ruk posegov v naravno okolje. Najprej je nujno, da se premišljeno in dovolj na gosto nasadijo drevesni pasovi, t. i. »ze-lene zavese«, ki bodo vsaj malo predruga-Cile zmasakrirano pokrajino, omiljevale spomladanske in jesenske pozebe, dajale živalim - predvsem pticam - zavetje in, kar je najbolj važno, dušile bodo moč vetra, ki spomladi ter v zgodnjem poletju rad po-vzroča hude suše. Ti zeleni pasovi bodo imeli na Ijudi tudi psihološke učinke pest-Ifosti in toplote, ne pa, da sedanji pogled na Ipokrajino daje občutek ujetosti v enolične brezkrajne puščavniške površine. Monokulturna sladkorna pesa, ki jo vča-sih že kar nasilno »priporočajo« kmetom, je postala velik povzročitelj koncentriranja strupenih škropiv na obdelovalne-površine. Nasploh so škropiva v tej pokrajini velik ekološki problem. Kmetje in celo »strokov-njaki« raje zastrupljajo preveč, kot pa dovolj aji premalo. Znano je nedoumljivo dejanje direktorja KZ Križevci, ki je svojim podlož-nikom ukazal naj uničijo rastlinje v kanalu ob cesti Ljutomer-Cezanjevci. Trstičje, ki se je nahajalo v tem kanalu, je najodličnejši naravni očiščevalec onesnaženih voda, kar jih pozna svet. Zgrozim se, ko se zavedam, da nam gospodarijo takšni »strokovnjaki«. Tudi neuki delavci, ki škropijo po obsež-nih vinogradniških terasah, delajo ogromno Škodo. V slepi gonji za bornim zaslužkom ostaja za njimi ožgana trava ter s strupi za-polnjena zemlja. Direktorji, ki vse to vodijo, pa postajajo predsedniki občine ter s svojo nerazgledanostjo in nestrokovnostjo po-vzročajo v veliko veselje prebivalstva (eni se posmehujejo, drugi pa se zgražamo nad njihovimiizpadi!) ogromno moralno in s tem tudi materialno škodo. Sedanji občinski žu-pan je prava poosebljenost protiintelek-tualnih terpijanskih izpadov. Pravijo,da po-litika rabi v svojih vrstah tepčka, ki bo pred-vsem dobro pil ter napajal poslovne part-nerje. Dovolj in preveč je grozil ter prek vpli-va, ki ga je imel v forumih, onemogočal za-gnanost ter hotenja mladih. 0 tem bi se dalo navesti za cel ta tekst konkretnih pri-merov. Tudi »bazična« industrija, nameščena v Ljutomeru, doživlja poleg subjektivnih še močne objektivne infarkte. Vrsta obratov je v katastrofalnih izgubah in brez prave per-spektive. Konus, največji in najokrutnejši onesnaževalec pa pač v vsej tej regresiji °krog sebe mora žitovariti in prinašati pre-Potrebne dinarje - toda za kakšno neverjet-no ceno! Problemi, ki stresajo Ijutomersko občino, so tako globalni, da se nekaterih tu samo dotikam, ker ne gre drugače. Ob vsej tej nezavidljivi situaciji se pa od-pira odločilna fronta. Prisostvujemo odnosu med vladajočo politično kasto in mladimi, ki hočejo s svo-jimi novimi idejami in hotenji prispevati svoj delež pri reševanju zavoženega voza. Vendar pa se pravte mlade Ijudi onemogo-ča na vseh nivojih. To onemogočanje pote-ka seveda predvsem na lumpenpolitikant-skem in na zahrbtno-klevetniškem nivoju. Negativna kadrovska selekcija žanje pose-jan plevel. Predsednik občinske borčevske organi-zacije Franjo Štebih in predsednik občine Matija Sever bosta morala pošteno pre-misliti, ali pa vsaj njuni politični sopotniki, kaj je prav in kaj ni. Nekaterih njunih metod in nizkih udarcev si Ljutomer res ne more več privoščiti, pa čeprav se ob njih kdo po-tihem še kar naslaja. Ko pogledam kroniko, v katero si beležim njune izpade v forumih ter izven njih, mi gredo lasje pokonci, še po-sebej zato, ker si nekateri politiki okoli njiju - ter seveda mladi, ki se jih lotevata, tega res ne zaslužijo. In da bo mera polna, naj navedem še značilnodržo mladinskega sekretarja Bori-sa Paušnerja, ki mu je skozi leto 1987 uspelo zapeljati mladinsko organizacijo v prepad. Ne bi hvalil niti njegovih predhod-nikov, pokornih ovčk, ki so sodelovale v špi-lu, na katerem sta Ijutomersko gospodar-stvo in ekološka problematika odplesala Julijin ples. Ona je končala vsaj v Ljubljani-ci, medtem ko pa je Ljutomer pristal v Ko-nusovi Ščavnici. Po vsem tem in še marsičem se je mla-dina v Ljutomeru organizirala ter poskuša izpeljati volitve, ki pa zaradi »našega« Iju-bega delegatskega sistema še vedno ne bodo neposredne. Kandidirata dve skupini, ki sta javnosti predložili svoja programa. Klasični obrazec: pogledi ene skupine se-žejo prek občinskih meja, medtem ko pa druga poudarja, da naj se mladi ne vtikajo y probleme drugih, naj životarimo in »rešu-jemo« svoje doma. Prva skupina, ki je po svoji izobrazbi ozi-roma strokovni usposobljenosti izredno močna, odpira vse ključne probleme oko-Ija, v katerem živiter hkrati angažirano vpo-sega v probleme, ki se in se še bodo pojav-Ijali v Jugoslaviji. Napoveduje ceio bojkot inštitucij (SZDL, sindikat) ter izveninstitu-cionalizirano organiziranje in delovanje^ če jim bo znotraj njih onemogočano deto. Gre torej za skupino, ki hoče avtonomno >n de-javno reševati probleme, kolikor bo to se-veda v njeni moči. Gre seveda tudi za to, da se deaktivira moč odločujočih in močnih. Pred nami jeiorej hotenje po popolnoma drugačnem delu, kot pa smo mu bili priča v sedanji mladinski organizaciji, v kateri so se nove pobude in poskusi angažiranja na vse mogoče načine dušili! Primer: svojega sekretarja smo decem-bra 1986 pooblastili, naj glasuje na seji RK ZSMS proti štafeti. Dali smo mu vse argu-mente proti štafeti in navedli konstruktivne nove predloge, kako želimo praznovatijsvoj praznik, če bi ga slučajno kdo vprašal, zjakaj glasuje proti. '¦ Drugi dan je v Ljubljani glasoval za štpfe-tol? ] Čez nekaj dni je to nedopustno napako ponovil ob primeru borčevske »monografi-je«. j Dosti konkretnih primerov bi lahko n^ve-del, kako je »naš« sekretar dušil informira-pje. Pa ne morem ... na bruhanje mi gre. Pri vsem tem vloga SZDL oziroma njeriega sekretarja sploh ni zanemarljiva. Na po|itič-nih koordinacijah so se dogajale neverjfetne preparacije. Kmetijska in ekološka problematika, de-mokratizacija lastnega okolja ter angažira-no reagiranje na vse protidemokratične iz-pade v državi, problematika izobraževanja (bivša gimnazija ter nadaljevanje izobraže-vanja po OŠ), kadrovska politika (sposoben kadier je treba absorbirati, ne pa ga siliti, da beži iz občine), vnašanje kulturnih elemen-tov, ki temu okolju odločilno manjkajo, da o standardnih problemih, kot sta zaposlova-nje in stanovanjska problematika, sploh ne govorim. Vse to so pereči problemi Ijuto-merske mladine, in še bi jih našel. Še en primer: decembra 1986 smo hote-li, da se denar, za katerega so se borili borci, da bi ponatisnili svojo »monografijo«, izrabi za gradnjo prepotrebnega stanovan^skega objekta ali za razširitev prepolnega vrtca. Prevladala je seveda lumpenpolitična moč tistih, ki imajo stanovanjski problem rešen in ki jim otrok ni potrebno več pošiljati v vr-tec. Denar je šel za popolnoma anahroni-stičen ponatis malovredne »monografije« o »NOB v Prlekiji«. »Monografija« sedaj leži natisnjena - po šolah in delovnih organiza-cijah pa se vrši politični pritisk, da bi knjigo kupovali. To je kriminal! Nekateri tovariši nam bodo - predvsem predsednik Ijutomerskih borcev- učinkovi-to uničili še tisto nekaj pietete do medvoj-nih žrtev, ki nam je še ostala po vseh teh le-tih vsiljevanja neke »Resnice« in nekega prisilnega čaščenja. Zakaj so morali umirati nedolžni talci? Zakaj so po VOS-ovem terorističnem dejanju nekaj ur kasneje tam postrelili 24 nedolžnih Ijudi? Itd. itd. S kronikami podobnih škandalov bi lahko zapolnil cele »monografije«. Mogoče bo kdaj to nekdo moral storiti!? Pa pustimo preteklost - čeprav bi jo mo-rali vedno znova razgaljati, saj so tam kore-nine današnjim situacijam ter procesom. Morebitni uspeh na mladinskih volitvah v Ljutomeru bo nedvomno uspeh za nastaja-jočo slovensko civilno družbo. Danes smo pač še vedno v tisti situaciji (in še lep čas homo/J, ko se napredne ideje in dejanja uresničujeja v večjih mestih: v Ljubljani, "".i.-.šKiru in včasih še v Kranju, Kopru, No- ¦t estu, pa se že konča. \ a seveda za razpršitev, za atomiza-c • rv. ih pobud in naprednih angažiranih di: ). Tako, kot si želimo razširitve sliš-nc adia študent na ozemlje celotne Sk-/ e, +ako si želimo vznikanja civilno-drui Sh nastavkov tudi v provincijalnih prec . S venije in ne samo v intelektual-no z ..»Inje lih centrih. Ve "tno e bo marsikatera slovenska občin p(c znavala v Ljutomeru. Ljublt^-«a, \ decembra 1987. IVO ŽAJDELA DRAGI ML^DINEC, MLADINKA! Kot vam je verjetno znano, se letos vodstvo mladinske organizacije ne bo volilo na podlagi vnaprej »preverjenih« in izbranih kandidatov, ampak na pod-lagi programa dela, ki ga ponujajo kandidati in ki jih tudi zavezuje, da ga potem tudi dosledno izvajajo oziroma so tako v primeru neizvajanja progra-ma odgovorni svojim volilcem. S tem smo prekinili 40 let staro prakso nedo-takljivosti funkcionarjev, ki so lahko brez odgovornosti in neobvezujoče do kogarkoli prezimili svoj mandat, saj tudi ob izvolitvi niso ničesar kon- kretnega obljubili razen borbe za na-daljnji razvoj samoupravnih odnosov, bratstva in enotnosti in nadaljevanje naših slavnih tradicij. Danes se še zmeraj prisega na umišljene parole o frontnosti dela, uresničevanju najraz-ličnejših interesov, obravnavanju vseh pomembnih družbenih vprašanj in o prodoru v vse osnovne organizacije, kar se pa samo po sebi sicer lepo sliši, vendar pa je tudi zelo nekonkretno in neobvezujoče. Vse te obljube so tako široke in splošne, da obljubljajo hkrati vse (kar je praktično nemogoče) in nič (kar se tudi največkrat zgodi). Če si v srcu pošten in pogledaš na svet s svojimi očmi, se lahko zgroziš, ko vidiš, v kakšno materialno in du-hovno revščino nas je pripeljalo dose-danje rutinsko, samovoljno in neust-varjalno delo nesposobnih in karieri-stično usmerjenih funkcionarjev. Nam mladim so naprtili odplačevanje dol-gov, na račun katerih so sami sebi ust-varili standard, za nas pa so ostala leta trdega dela za mizerno nizke plače. Skratka OSTUDNO in 0GABN0! V svetu in tudi pri nas je tipično za vladajočo elito tudi to, da takoj, ko vidi kaj svežega, naprednega, drugačnega od dosedanjega načina dela, jo zapo-pade strah in stori vse, da se slučajno ne bi kaj spremenilo - ker bi tako izgu-bili privilegiran položaj. Žal so med takšnimi tudi mladi - mladi po letih. Tako lahko tudi razumemo panično početje sedanjega sekretarja, ki si na vse kriplje prizadeva (mimo sklepov predsedstva), da bi se še naprej volili kandidati brez programa - se pravi -znana in neznana imena, ki razen osebne preteklosti ne ponujajo ničesar drugega. Ker pa smo mladi mi in ne oni, in še mislimo nekaj časa živeti v naši Slove- niji in naši občini, je skrajni čas, da opustimo sedanje tradicionalne oblike dela, za katere je nešteto dokazov, da še samo poglabljajo našo krizo. Pred nami sta te dni dva programa, ki bosta dala smer dela OK ZSMS Lju-tomer. Eden vztraja z manjšimi okraski na pozicijah dosedanjega dela in nam govori, kaj vse bi se naj, oziroma kaj bi morali narediti, da bi bili vrli mladinci. Drugi nam ne govori, kaj bi vse morali narediti, ampak kaj BOMO naredili. Eden je poln navodil, kakšni moramo biti, da bomo dočakali boljši jutri (čaka-mo ga že 40 let), drugi pa v nekaj toč-kah pove, kaj bomo konkretno storili in za kaj se bomo zavzemali v naši občini. Vemo, da je v osnovnih organizaci-jah neki predsodek, oziroma umetno ustvarjen strah pred Ijutomerskimi mladinci. Očitajo nam marsikaj - od vzganjanja elitizma, da rešujemo pro-bleme Ijubljanske mladine, in ne naših, nepovezanost z bazo...! Kdor misli s svojo glavo in spremlja naše delovanje v zadnjem letu, lahko vidi, da so to po-vsem neupravičeni očitki, saj problemi, ki si jih prizadevamo razrešiti, ne priza-devajo le nas, pač pa posredno vsake-ga zavestnega Slovenca. Če dobro proučite naš program, bos-te spoznali, da ne rušimo vseh doseda-njih oblik dela (poudarjamo pa večjo samostojnost in neodvisnost 00), am-pak prinašamo tudi novo vsebino dela OK. Ravno zato si želimo, da bi v svoji organizaciji poiskali svoj lasten pro-blem (organizacijski, prostorski), s kate-rim budopolnili obstoječi program (lah-ko tud/po volitvah). Ta problem bi v na-slednjih 2 letih OK s skupnim delom tudi razrešila. Še bolj pa si želimo, da bi med sabo poiskali mlade, ki imajo ob-čanski pogum, so pošteni, resnico-Ijubni, ki delajo po svoji vesti in v ka-tere imate zaupanje, s takimi bi dopol-nili predsedstvo OK ZSMS. Vsi si želimo iz krize in družbenih sprememb, zato ne omahujmo, ko je priložnost za to. Verjamemo da boste v 00 naSli dovolj moči, da boste preki-nili z dosedanjo prakso, ko ste s strani OK dobivali samo razna navodila, ob-vestila in povabila. Zdaj je čas, da naj-dete svoje mesto v sami OK, kakor tudi v svoji vasi, mestu, podjetju, šoli... S spoštovanjem P. S. Mladi z občanskim pogumom, resnicoljubnostjo in voljo do dela, vabi-mo vas torej na našo kandidatno listo (A). Svojo odločitev sporočite po telefo-nu Nemec Tomiju (069 81-032) ali osebno na Geodetsko upravo, lahko pa tudi Goranu Sosterju (069 81-712, int. 19) ali osebno na Komite za druž-beno planiranje in gospodarski razvoj pri IS SO Ljutomer. November, 1987 Goran, prosim, povej mi, kako si postal predsednik UK? (smeh) Romantično. Lepega jesenskega dne sva se s sošolko pbgovarjala o običajnih življenjskih problemih, ona je takrat delala na Katedri, za šalo me je vprašala, ie bi po-stal predsednik UK. Kakršno je bilo vprašanje, takšen je bil odgovor Ja No, v naslednjem, mesecu dni se |e to tudi zgodilo. Seveda ni bilo samo tako. Bilo je dosti razmišljanj, dosti pogovorov, dosti tehtanj, bilo pa je. Takrat sem se pač odločil, da bom, imel sem razloge za to, pa mi danes kljub vsemu ni žal. Torej ni bilo posebno velike konkurence. če si lahko v mesecu dn/ od romantičnih izjav postal ustoličen! predsed-nik Ja, takrat je bila v mariborskem mladinskem političnem življenju velika suša. Zdaj, ko ga dodobra poznam, v drobo-vje poznam, lahko rečem, da lo upravičeno trdim. Enosta-vno ni bilo človeka, ki b( iahko prevzel ta (orum. Na splošno se zdi, daje skoraj vedno suša, da nikollni posebnega preobilja Ijudi in ša je tu vprašanje, ali prihajajo na funkcije najboljšiIjudje oz. resdobhljudje. Allpaprihaja-jo Ijudje. kl imajo pač funkcije radi? Tq, kar si nazadnje rekel, bo še nekje najbližje. Nerod-no pa bi bi|o, če bi sam sebi v skledo pljuval, ne? Zato bo najbolje, da ti povem, zakaj sem se sam odločil za to. V tisti fazi sem bil strašno radoveden, kaj se danes da v sloven-skem prostoru narediti. Zelo radoveden sem bil. V velikl me-ri sem si odgovoril na to vpraianje, v tem letu dni, še zmeraj pa je ostalo dosti odprtega. In kako si si odgovoril na to vprašanje? Dosti bi se dalo narediti, ogromno bi se dalo narediti. \z začetka tega mojega odgovora lahko sklepaš — — da nisi naredil ničesar. (smeh) No, to prepuičam v presojo drugim. Jaz se s tem seveda ne bi strinjal — — tudijazne. Kotiko bi se dalo narediti, je pa stvar presoje, pa tudi dela, stvar timskega dela, ki ga danes v tej sferi sploh ni. Kerje premalo IJudi, da bi lahko nastali timi, oz., da bi se lahko ujeti tisti, ki bi lahko bili v timu, ali je še kakšen drug razlog? Zelo radko se zgodl, da bi se našla ekipa Ijudl, ki bi se bila pripnvijena spoprljeti s tako široko sfero prob/emov, ki tarejo študenta danes, in se podala v čisto institucionalni način reševanja te problamatike. To je izredno redko. Pravi čudežje, da seje letos, ob koncu mojega mandata, pojavila taka skupina. čepravje malo na čuden način prišla — naj se pohecam — na oblast. Prišla je. Vprašanje pa je, koliko bo sposobna narediti, koliko bo imela moči, da bo tudi kaj pu-stila za sabo. Nekoč si mi rekal, da si na začetku mislil, da te bodo po nekaj tednih nagnali. Kako si se potem vklopil v obstoje-či način dela in kako ti je bil všeč? Ja, člsto resno sem mislil, da s svojimi stališči, pa s svojim mnenjem o našem družbeno-ekonomskem slstemu, pa politični sferi delovanja tega sistema, da ne bom mogel dolgo ekslstirati v vodstvu tega foruma. A pozneje se mi to vprašanje ni več ponavljalo, sploh nisem več razmišljal o tem. Toliko sem bil vpet v razne sestanke, sestankovanja, pogovora s tisočerimi Ijudmi, tehtanja o stvareh. Zdaj vldim, da je bilo vsega tega dosti preveč, dela s konkretno vsebi-no pa dosti premalo. 77 si bil razmeroma sam. Kaj misliš, lahko neka ekipa, neka neodvisna ekipa ostane neodvisna, lahko spremeni način dela, tako da bi se nekaj naredilo? Oziroma, koliko motnosti ima amater, s« pravi človek, ki mu je faks le prvi, ki mu /e študij le prvi, v tem sistemu de-la. ki ga označuje ogromna količina sestankovanja? Ekipa bi dosti lažje ostala neodvjsna, torej neodvisna ekipa bi dosti lažje ostala neodvisna kot posameznik, seve-da pa je to v veiiki meri odvisno od odnosov v njej, da v konfliktih, ki bi med delom nastali, ne bi podlegla entropiji, potem pa od tega, kakšno idejno moč bi imela ta ekipa. Ce bi lahko ekipa delala na nek spremenjen način — to je mo-žno, morala pa bi imeti vsebinsko močan koncept dela, okoli katerega bi zbrala svojo mo6, znanje, vso svojo ener-gijo. Zdi se mi, da se v vseh teh letih študentskega življenja zbirajo ekipe zmeraj okoli študentskih glasil, okrog Tribune, okrog Katedre. Vendar so se vselej bolj omejfle na publici-stično, novinarsko delo, torej pisanje v oba časopisa, pa še kam daigam. Ne bi podcenjeval tega dela. celo nasprotno. Vendar bi rekel, da je še dosti skritih rezerv, če bi se te eki-pe lotile še česa drugega, izobraževanja svoje okolice, os-vešianja svoje okolice. Lahko majce konkretiziraš, prosim. Poglej, velika večina študentov teh časopisov ne bere, niti jih ne bi bili sposobni razumeti, če bi jih brali. Nisi maJce ostgr? Blag. Ekipa, ki bi hotela dvigniti študentsko raven, pa bi morala stopiti v stik z — ne bom rekel masami, ker je to ma-lo neroden — Pa še grda beseda je ... Pa še grda beseda je. Najti bi morala kak drug stik z Ijudmi, za katere piše, izdajanje časopisa je premalo. Mofda .sgrninarJLkaj vgm, lečaii. predavanja ... No, lo je to. VprV šal si me, koliko časa pusti šola- Bolj sem ta vprašal obratno: koliko potitično delo pusti ¦ za ostalo? Ce ga hočeš dobro opravljati, ti pusti ravno toliko časa, da lahko redno opravljaš svoje študijske dolžnostl. Ne zato, ker.bi ti pustilo tako ogromno časa, temveč zato, ker je za šolo potrebno tako malo. Tudi na kakšnem resnem faksu, kot je kakšna naravo-slovna takulteta? Zdi se mi, da je večina političn« strukture z bolj mehkih faksov, kot sta VEKŠ in FSPN, ali pa imam morda predsodek? Sam si odgovortl. Tisti.ki so v teh strukturah, so iz teh mehkejših faksov, kjer se to'da, na kakšnem naravoslovnem ali tehničnem pa bolj tezko. Težje, dosti težje. Če bi se način dela zracionalizirat, karkoli bi že to po-menilo: mislii, da bi se potem lahko tudi resnejši študentje vključevali v delo UK in OO ZSMS? >Ne verjamem, da bi racionalnejši način delovanja sam po sebi pritegnil kvaJitetnejše kadre v delovanje mladine. Prej bi jih pritsgnila nova vsebina dela, ta pa bi tako ali.tako sama po sebi pomenila največjo racionalizacijo.« "Bojim se namreč, da Jih sedanji način dela, ki se mi zdi včasih malce neracionalen, kolikor ga pač poznam, od-bija. Prej si govoril o skupinah. ki nastanejo okoli revij, Mi-sliš, da bi takšna fripotetična skupina, ki bi nastala okoli Ka-tedre ali Tribune, če ne bi imala za seboj dela poiitičnega si- stema, recimo v podobi kakšnega tovariša Debenjaka, allbi lahko takšna skupina prevzela UK in moč, ki jo UKpomeni? Da bi lahko delala še kaj drugega razen ilankov? Oejstvo funkcioniranja družbe v 20. st. je, da čuti ne-simpatije do kakršnekoli oblike instituclonalnega dela. Če pa bi takšna skupina mogla prevzeti nek forum — mislim, da bi. Vprašanje pa je, koliko je tip delovanja takega foruma pisan njej na kožo, če bi še bila funkcionalna v tej novi preo-bleki. Dobro vprašanje. Po tem kako lahko si tl prišel na UK, bi človek rekel, da bi to rnoralo blti mogoče, čeprav se bo-jim. da sistem do organižirane skupine ne bi bil tako odprt kot do naključnaga posamaznika. Kajti analogna situacija bi verjetno bila, da bi skupina, čg obstaja kakšna skupina, okoli Nove revije prevzela SZDL. kar si človek malca težko pradstavlja, čeprav bl bilo morda zanlmivo, kafpraviš? (nasmeh) Zanimivo bi bllo. Dvomim pa, močno dvo-mim, da bi bile takšne idejno močne skupine Ijudi zmožne obdržati svojo idejno moč in jo operacionalizirati v nekih po-litičnih telesih. Druga stvar, ki me zanima, pa je vsebina dela. Kaj naj biZSMS sploh počela? Kakšen je smisel te organizacije, je sploh potrebna, ali pa obstaja zgolj zato, kerpač obstajati mpra? V sklopu antičnega epa bi takšrro vpražanje najbrž ko-mentirali z in medias res, v sredo stvari. Zadetek v polno to-rej, bojim pa se, da takšen ne bo mogel blti tudi moj odgo-vor. Razlogov za to je več, tudi to, da nimam dovolj znanja. Menim pa, da ta nala mladinska organizacija v teh letih iz-gublja stik sama s sabo, iorej s svojim članstvom. Razloge za to vidim bolj v splošnl družbeni atmosferi, v tistem uni-formnem konformizmu, katerega del smo tudi mi, žal, pa apolitičnosti, da se tako izrazim. Mislim, da. bi ta trenutek mladina Imela več kot dovolj dela, če bi poskušala v svojih vrstah motivirati Ijudi za razmišljanje in jim pomagati, da bi se zavedli sami sebe. Ali lahko to malce konkretiziraš? Lep stavek je, ampak ne razumem, kaj hočaš povedati. To sam mislil: Človek se skoraj težko zrtajde v vsakda-nji posiljenosti z raznoraznimi mnenji, ki kričijo nate skozi televizijo, skozi časopise, preko vseh rnogočih medijev, ki nas ... formirajo. V tem je skoraj težko imeti samega sebe. Menim, da bi morala mladina začeti malo razmišljati v tej smeri, ne pa, da se zgolj ukvarja s ... političnimi problemi. Ne vem, sem ti odgovoril? Delno da, delno ne. Pa zožimo vprašanje. Bil si pred-sednik univerzitelne konference, ki ima nekaj moii, ugleda in sredstev. Kako lahko UK to svojo moč. la svoj denar, uporabi? Svoje prostore, pisalne mize, telefone in oslalo. Kaj lahko naredi s tem? Ali to dela? Jasno je. da je eden od njenih poslov to, da koordinira dejavnost drugih. Pri tajnici se lahko pije kavo. karjo goto-vo nek posel, pod njo delujejo razUčni klubi. kol je MKP. A kaj naj bi ZSMS kot ZSMS oz. UK kot to, kar je, počela, ra-z»fl tega, da stoji nad drugimi in koordinira njifiovo delo? Nekaj denarja ima, nekaj dotacij ima. Kakšen naj bo posel te naše edine politične organizacije? Če bi univerJtetna konferenca mladine hotela delati po želji tistih, katerih delo naj bi koordinirala, bi bilo njeno delo tlskanje denarja. Ker tega ne more, razdeljuje tisti denar, ki ga dobi od družbe. Sama zase denarja skorajda nima. Sama zase mora imeti obilo časa. da zadovolji potrebe po lisoče-rih urah sestankovanja. Skratka. na to vprašanje ti sicer lah-ko odgovorim, lahko ti povem, ka/ jaz mislim o tem, m pa re-čeno, da tudi vem. Poglej, mladinska orgamzacija je izjemna priložnost... za to, da jo lahko spreminjamo. Ne gre za to. da bi bili neki kvazi revolucionarji in bi šli spreminjat organi-zaclje, a če vidimo, da neka oblika dela ne more in ne more datl tega, kar želimo, pa dajmo jo spremenit. Kaj pa mis/iš, da bi radi? Ne vem, ča kot mladinci vemo, kaj bi radi; ne vem, če vemo, ne vem, če nam je jasno. En smisel mladinska organizacije. kl se kaže skozi ta pogovor, je očilno v tem, da je najbolj odprti del političnega sistema. To eno najbri je... Arhpak, vseeno. to je organi-zacija, ki pobira kar nekaj denarja — in časa Ijudi, ki se z njo ukvarjajo'— ali je vse to le premikanje kamnov z ene strani . dvorišča na drugo, aliima š« kakšen drug smisel? Oziroma, *če ga sedaj nima, ali bl ga lahko imelo? AH pa ja odgovor pretežek? Mislim, da bi ti odgovor lahko da) kdo, ki ima kaj več v glavi kot jaz, pa kaj več izkušenj... Pretežko vprašanje je. Mislim, da si dobro odgovoril. Papojdimo dalje. UKja torej pretežko vpraianje. Bi se še malo vrtela okoli osnovnih organizacij, ki naj bi bile baza tega sistema, pa je njihova smiselnost enako, če ha še bolj vprašljiva kot smiselnost univerzitetne konferance. ki vsaj ima nekaj dejavnosti, ki jih lahko koordinira? Ja, daj, vprašaj me kaj o osnovnih organizacijah. Na-mreč, to kar se v 00 po faksih te iase počenja, to res za-služi vsako kritiko. Nočem bitf tako banaten. kot sem bii prej, v na|inem razgovoru, ko sem rekel, da si zaslužijo, da jih popljujem, naj to ostane med nama. (objavljeno z dovo-Ijenjem) 00 sploh niso osnovne organizaclje, ampak so majhne skupine Ijudi, ki se največkrat kar sami izvolijo. To •o samoizvoljeni predstavniki naroda, katerlh glavno delo v njihovih mandatih je organiziranje raznih brucovanj, poto-vanj, strokovnih srečanj (kl so vse prej kot to), redkih špor-tnih prireditev... in so daleč daleč od tega, da bi se vsaj vprašale, če že kaj drugega ne. o svoji vlogi v izobraževal-nem procesu, malo pogledale, ka) se dogaja v reformi uni-vsrze, se vprašale tudi po svojem položaju v družbi. Daleč od tega. Sedanji l/ub/janski univerzitetni konferenci je bila, sicer implicitno očitana skorumpiranost. Mislim na rent-a-car, vožnje s taksijem, ko bi avtobus zadoščal, večerje z naročil-nico. Kaj misliš o takšnih drobnih skorumpiranostih v mla-dinski organizaciji, če je to sploh vprašanje, ki ga lahko od-govoriva na teh petih, sedmih minutah traku, ki nama je ostal? * Menim, da imaš premalo traku. Dobro, hvala ti. Koliko denarja pa si ti dobit za svoje delo? Vsak mesec sem dobil, ali pokasiral, kakor hočeš, ho-norar, stari milijon pa dvesto. Mi lahko poveš, koliko denarja dobi predsednica me-stne konference ZSMS? Po zadnjih informacijah točno desetkrat več. Slišimo, da bo ekipa, zbrana oHoli delegatske konfe-rvnce ta teden skušala postavit/ svojo listo za predsedstvo Ijubljanska UK ZSMS. Kaj misliš o tem poskusu?IPoskus, da neka skupina prevzame položaje, vodstvo mladinske or-ganizacije v Ljubljani, se mi ne zdi niti malo neiegitiman aji napačen. Kohec koncev so se zbrali Ijudje, ki razmišljajo o stvareh, kij/h aituacija, v katari smo se znašli, prizadene, in to se mi zdi kvečjemu pozitivno. Ostalo je stvar presoja nji-¦ hovega dela, poznejšega. če bi jim uspelo. ¦ Zapisal Samo Resnik Intervju je bil posnet nedeljskega večera sredi decembra 1985 in objavljen v KatedrL Goran je bil tedaj politiČno še najstnik. Sedaj z odlično ekipo kandidira, da bi prevzeli OK ZSMS Liutomer. Studentje, ki se vrnejo v domači Blatni dol in prevrnejo sceno - potrebuje-mo še več Lijutomerov! BROŠURA BI REŠILA GOSPODARSTVO , isn 10 bi moralo biti naslovljeno CK Zveze ko-muhisiov Slovenije, vendar, ker sem v Delu pre-bm. -ii- je bil nekdo leta 1981 48 dni zaprt sku-- j s tožb. iu se povrnem morda kasneje. •.tr sem gledal nastop dveh kulturnih Eno je bilo tuje, drugo jugoslovansko, se ani tega društva so govorili jugoslovan- Sr..>. .r.^kar pomeni potolmačenju bivšega mla- dins. c.ga predsednika Redepa, da niso govorili ne atrjansko, ne slovensko in tudi makedonsko ne. St - bi na videz bila čisto preprosta, če se ne bi v bUi ji preteklosti pojavil sovražnik na najbolj nepričakovanih mestih v najbolj nepričakovani obliki. Tako je bilo. Na odru so igrali tuji godbeniki, oblečeni v tujo narodno nošo in pozornost so mi zbudile štiri stvari: visoki fcrni čevlji, bele doko-lenke, črne hlače in rdeč jopič. Da bi bila stvar še hujša, so vrli kultumiki peli in govorili izključno nemški brez kakršnegakoli prevoda, melodija pa je spominjala na nastolpične čase velikega Reic-ha. Tu nekaj smrdi, sem si rekel in pazljivo opa-zoval dogajanje, da bi opazil še kakšen dodaten indicij. Je že tako. Ne kliti vraga blizu, še tako prehitro pride! Neka mlada ženska, verjetno us-lužbenka domačega turističnega društva, je na-povedala (v jugoslovanskem jeziku) domafto fol-klorno pesem. Kar primaširajo na oder mladeniči v črnih hlačah in čevljih, belih dokolenkah, s čr-nimi trirogeljnimi kapami in dolgim cofom. Člo-vek bi še prenesel črne hlače in čevlje, čeprav ne-katere in morda imajo prav, moti Bog v Prešer-novi Zdravljici, da o slovenski besedi na vrhu Triglava ne govorimo. Ampak kapa z dolgim podolgovatim cofom je presegla mojo strpnost. Ze res, da so fašisti imeli okrogel čop in da kapa, če bi jo orimerjal drugo ob drugi, le ni bila fiisto , enaka. Ce smo že tako dlakocepski, na slavnem štafetnem plakatu nemški mladenič ni nosil orla, ampak plamenico. Poznamo takšne kamuflaže! Tu je bilo vse veliko bolj očitno. Telo nemške-ga ali slovenskega mladeniča se na sliki bistveno ne razlikuje, dokler mu ne vdihneš duše ali na-takneš rekvizitov irr obleke. Še pregovor pravi: »Obleka naredi človeka«. Tu pa je bila pravcata kapa, ki je zelo spominjala na fašistično. Če pri-štejemo zraven še črne čevlje in hlače, bele do-kolenke in pretežno črne lase nastopajočih, do-bimo skoraj sto procenten »korpus delikti«. Manjkal bi samo še mož postave, da bi sovraž-nike spravil na varno pod ključ. Kot zakleto, tega ni bilo nikjer. Kar je bilo naj-bolj čudno: kakšnih dvesto gledalcev, kolikor jih je pač gledalo to maškarado, se sploh ni zgraža-lo. Nekateri so celo ploskali. Nič čudnega, med gledalci je bilo veliko Nemcev. Nemci in Italijani pa so bili nekoč zavezniki. Ker je predstava mirno potekala dalje, ne da bi jo prekinil kakšen pogumen Razpet, se je črv sumničenja zalezel vame. »Se morda motim?« Če po krivem koga obdolžiš, je to v sedanjih mirnih Časih skoraj še bolj podlo, kot če bi sam širil sov-ražno propagando. Ubogi kulturniki se potijo, nič hudega sluteč širijo kulturno poslanstvo, zbližu-jejo narode, zabavajo Ijudi, pa pride zlobnež in jih zaradi nekakšnih črnih cofov obtoži fašizma. Že res, da je tov. Razpet prekinil recital v Ma-riboru in so nekateri to ocenili za napako, kot sovražno pa to dejanje ni bilo okvalificirano. Zato pa so Razpet in mnogi drugi bivši borci recital označili za nesramno pravokacijo ali (recimo bobu bob) sovražno dejanje. Kdo ima prav in kdo se moti, kdo je tu sovraž-nik? Slovenski tožilec je ocenil, da štafetni plakat in prispevki v 57. številki Nove revije niso bili kaznivo dejanje. Toda Javni zvezni tožilec in zvezni pravosodni kolegij sta isti dejanji ocenili kot primer hudega sovražnega delovanja in k temu pripisala še zagovor slovenskega tožilca. Predsednik slovenskih komunistov, Milan Ku-čan, je na vprašanje, kdo ima tu prav, v intervjuju na RTV modro odgovoril, da je ugotavljanje kaz-nivosti v pristojnosti sodišč in ustreznih pravo-sodnih prganov. Koltiunisti so se le distancirali od nekaterih nesprejemljivih stališč Nove revije. Vendar problemov s tem še ni konec, šele za-čenjajo se. Sovražnika moramo pravočasno pre-poznati in ga onemogočiti. To ne sme postati ak-tivistična fraza, ampak ključ za rešitev našega gospodarstva, s čimer bomo posredno Še bolj utrdili naš socialistični sistern in si še bolj pove-čali ugled v svetu. Poglejmo! Že več let skušamo stabilizirati gospodarstvo. Zamrznitve, inter-ventni ukrepi, spremembe ustave, protiinflacijski program in na tisoče drugih manj pomembnih ukrepov si sledijo kot po tekočem traku. Vlada zaseda dobesedno noč in dan, delegati so zgara-ni, narodi željno pričakujejo pravih rešitev^ Vse skupaj se le ne premakne veliko z mesta. Črno-gledneži trdijo celo, da se stvari slabšajo. Kaj neki je narobe? Imamo odličen političen sistem, ki ga moramo dosledno izvajati, imamo znanje in moč, ki ju kažemo zdaj na tej, zdaj na oni strani barikad, zgrajenih z namenom, da premagamo gospodarsko krizo, demantiramo v skupščinah, javnih občilih, na delovnem mestu, skratka po-vsod, da le ni rešitve. Ni potrebno biti posebno bister za ugotovitev: Nekdo nas ovira? Logična je nadaljnja ugotovitev, da je ta nekdo sovražnik. Stvar pa se zaplete, ko ugotovimo, da ta sovraž-nik, žal, tako pretkano nastopa na vseh mogočih področjih in oblikah, da ga je zelo težko, največ-krat pa nemogoče prepoznati. Že res, da prepoznamo bolj naivne sovražnike, kot so recimo pisci mariborske Katedre, pa ne-katere beograjske novinarje, da o zloglashih od-vetnikih, disidentih in gospodarskih kriminalcih ne govorimo. Izgleda, da so to le male ribice, ka-terih odkrivanje in pripadajoča obvezna represija le temeljito razburkajo javnost, problema gospo-darske krize pa v glavnem le ne rešijo. Ali z dru-gimi besedami, glavni sovražniki ostanejo neod-kriti. Problem ]e torej odkriti resničnega in po-membnega sovražnika. V tem grmu tiči zajec. Kdo je kaj? Je bila tista brzojavka CK res sovražna? V šti-rih letih CK tega ni demantiral, čeprav so novi-narji stvar tako napihnili, da so celo tam verjetno zvedeli zanjo. To se povprašajmo! Je sovražno delovanje napihovanje takšnih dogodkov in namigovanje, da so krajevne oblasti ravnale napak? Poglejmo od blizu! Krajevne oblasti so le ka-menček v obrambnem zidu naše države. Kdor ogroža ta kamen, ogroža tudi državo. Brez tega kamna, še posebej, če je na pravem mes-tu, zid sploh ne bi odigral svoje funkcije, am-pak bi se ob prvi granati zrušil. Morda je tisti »naivnež« zasluženo prebil 48 dni v zaporu, saj je hotel potegniti kamen iz tega vzvišenega zidu. Tako bi lahko razpredali pri vsaki situaciji, od štafete do Nove revije, tov. Razpeta in črnih co-fov, pa kljub vsemu ne bi prišli nikamor. Še idejni vodja slovenskih komunistov ne more dati ne- dvoumnega odgovora v precej bolj nedvoumnih zadevah, kaj je kaznivo in kaj ni. Nas, navadne smrtnike pa zanima predvsem to; je neko dejanje kaznivo ali ne? Logika je tu preprosta. Če je de-janje kaznivo, potem je to sovražno delovanje in sovražnika je treba prijaviti ali mu onemogočiti nastop. Napak je, da se mesece potem, ko strela udari, prepiramo ali je bilo to delovanje sovražno oz., kar je eno in isto, ali je bilo kaznivo ali ne. Končno sem prišel po zelo dolgi poti, priznati moram, da se ne znam jedrnato izražati kot ne-kateri mladinci, ki so dolo&ene ekscese obsodili s preprostim stavkom »Takšne Ijudi je treba ta-koj zapreti!«. Nekateri tovariši so baje predlagali celo streljanje. No, prišel sem do jedra po ovin-kasti in zamotani poti, prišel sem pa le. Predlagam, da naši najvišji zvezni politični organi ob tesnem sodelovanju in pomoči vseh republiških izdajo BROŠURO, v kateri bodo nadrobno in konkretno zapisani vsi možni pri-meri sovražnega delovanja. Zaradi večje nazornosti navajam primer, kar pa seveda še ne pomeni, da bo v brošuri takšen primer opisan kot sovražno delovanje. Prvi pnmer: Nošenje črne kape s črnim cofom ne glede na prostor in čas -Je sovražno de/ovan/e. Izjemoma se takšno obnašanje tolerira v gledališčih, če je bilo prejizdano dovoljenje od pristojnega republiš-kega in zveznega organa ter soglasje vseh repub-liških pravosodnih organov. Drugi primer: Recitiranje Cankarjevega očenaša v prisotnosti komunistov se šteje kot sovražno delovanje in takšno zborovanje se lahko v hipu prekine, proti nastopa/očim pa sproži ustrezen postopek. Izjeme so... etc... Ker bi vseh konkretnih primerov bilo veliko, bi morali biti urejeni po abecedi. Smo po sebi se razume, da bi bila kombinacija odnosno združe-no ali zapovedano nastopanje več takšnih oblik sovražnega delovanja toliko hujša oblika sovraž-nosti. Prepričan sem, da bi vsi zavedni drzavljani bili zelo hvaležni političnim vodstvom za takšen pri-ročnik, zelo prav pa bi prišel tudi vsem varnost-nim in pravosodnim organom. Takšen priročnik bi omogočil takojšnjo reakcijo, onemogočil bi prepire, razprtije in dileme, kaj je kaznivo, kaj ne. Stvari bi bile kristalno čiste. Koliko energije, ki se zdaj troši po Vseh javnih občilih, bi bilo s tem pri-hranjeno. Vso to velikansko energijo bi lahko us-merili v stabilizacijske naprave. Cudim se, kako še nihče v tej divji gonji za odkrivanje sovražnika ni prišel na to misel. Sicer pa je že Švejk pred se-demdesetimi leti rekel, da histerija in naglica nis-ta priporočljivi. Sam se odpovedujem nagradi za inovativno idejo, prosil bi le, da bi čimveč Ijudi podprlo ustno ali pismeno ta predlog in da bi se v ustreznih organih takoj lotili priprave tega pri-ro&nika, da bi knjižnica lahko čimprej izšla. Naloga prav gotovo ne bo lahka in kratka. Po-mislite, da bo treba uskladiti mnenja vseh repub-liških partij in zveznega CK. Gotovo se bodo v to pripravo vključile osnovne organizacije Zveze komunistov, vodstva in organizacije Sindikata, SZDL, Zveze borcev in vojaških starešin, mladi-ne in ni izkljufteno, da ne bodo svojega lončka pristavili tudi pristaši alternativnih gibanj. Koliko bo tu sej in usklajevanja! Bistveno novo pa bo naslednje. Doslej se je o sovražnem delovanju govorilo načelno; omenjalo se je teh-nokracijo, meščansko desnico, nacionaliste, se-paratiste, etatiste in tako naprej in tako dalje. A če izvzamemo Novo revijo, nekatere ekscese v drugih republikah, od vseh teh zvenečih besed, čudovitih dolgih govorov in vseh mogočih du-hovitih zaključkov preprostemu umniku ni osta-lo kaj dosti otipljivega in konkretnega. Predvsem "~mTŠo bile vse te obsodbe izrečene običajno ve-Mko kasneje, ko je bila škoda že davno narejena. Ne verjamem, da plakata in Nove revije ni pre-nledal noben cenzor. To bi bila nezaslišana ma-kjmarnost. Verujem pa, da se ni vedno lahko od-ločiti kaj je kaznivo in kaj ne. Se zlasti, dokler to ocenjuješ sam. Toda v slogi je moč! Cemu bi ob-remenjevali nekaj posameznikov preko meja nji-hovih možnosti, ko pa imamo nekaj milijonov komunistov, sedem ali osem milijonov članov sindikata, da o SZDL ne govorimo. V tako po-membno zadevo je treba vključiti vsakega člove-ka Seveda točno po predpisih, ustaljenih po-stopkih in hierarhični lestvici. Ni, da bi jajce več vedelo od kokoši! Če smo nekoga izvolili, mu iz-kažemo zaupanje. Ni dovolj, da obkrožiš njegovo ime, potem pa greš v gostifno in si šepetaš vice o njem. Pobuda mora začeti od vrha navzdol vse do baze in se nato spet po razpravah v vseh sredi-nah prečiščena in konkretizirana vrniti na zače-tek. Komisije naj strokovno obdelajo vse predlo-ge, jih prečiščene predložijo najvišjim vodstvom, nakar naj se začne usklajevanje. Končno besedi-lo naj se natisne v milijon izvodih, pri čemer je treba paziti na ustrezno jezikovno strukturo. Da bi vsak polnoleten državljan lahko dobil brošuro, naj se v krajevnih skupnostih in delovnih organi-zacijah skopira ustrezno število izvodov. Res je, da bo do izdaje brošure prišlo šele čez kako leto, fie zelo pohitimo, toda razprave bodo popolno-ma konkretne. Namesto da bi se Ijudje prerekali in iskali sovražno delovanje pri sosedih, bodo čez glavo zaposleni s konkretnimi zadolžitvami. Ko bo brošura izdana, pa bo vsak pismen otrok lahko brez težav prepoznal sovražnika. Kljub stroškom priprave (sem sodi predvsem tiskanje, dočim bi vse seje morale biti izključno vprostem času) se da že sedaj na pamet oceniti velikanske prihodke. 1) Sovražnika bomo lahko prepoznali takoj in ga onemogočili. S tem bo odpadel glavni vzrok neuspešnosti stabilizacijskih programov in go-spodarske krize. Že v prvem mesecu po izdaji brošure se bomo premaknili z mrtve točke, saj bomo že prvi mesec prepoznali in poimenovali (po priirnku, imenu in bivališču) vse naše skrite sovražnike in birokrata do etatista, liberalcev, desničarjev, sovražnih emigrantov in tako dalje. Seveda se bodo morali vamostni organi v letu priprave te edinstvene brošure temeljito pripra-viti in reorganizirati. V prvem mesecu se bodo napolnili zapori preko vseh možnih meja. Potreb-no bi bilo razmišljati o večjem prostoru, kjer bi sovražnike izolirali in jih prevzgajali, razen naj-hujših primerov, ki bi jih bilo treba po kratkem postopku likvidirati. Morda bo kakšen dvomljivec rekel, da bo bro-sura dosegla nasproten učinek. Sovražniki bodo vedeli, kako jih prepoznamo in se bodo pritajili. V to sicer dvomim, ker je težko človeku zatajiti zlo, cejevnjem.Ceboto komu alicelovsem uspelo, toliko bolje. Kjer ni sovražnega delovanja,tudi ne bo ovire za samoupravni in gospodarski razvoj nase družbe. Same misli ali želje, ki si jih posa-meznik ne bo upal nikjer izraziti niti z besedami, niti z dejanji, pa brez dvoma ne bodo škodovali nikomur. Poleg glavnih pozitivnih učinkov bo po izdaji brošure še veliko stranskih. Razprtije v tisku in javnih občilih bodo prenehale, odnosi med naro-di se bodo izboljšali, nacionalizem bo izgubil vso moč, saj ne bo mogel nihče več govoriti o pro-tekciji. Isto dejanje se bo enako obravnavalo v vseh delih Jugoslavije. V državi, očiščeni vseh sovražnikov in hujska-cev bodo zavladali mir, blagostanje in bratstvo. Delovna vnema bo naraščala vsak dan in uro, produktivnost in izvoz se bosta večala, državni dolgovi manjšali, večali se bodo osebni dohodki, cene bomo nižali. Kako lepo bo! In vse po zaslugi ene same knjižnice. V prita-kovanju da boste moj predlog podprli in da bodo ustrezni organi takoj začeli z ustreznimi pripra-vami, pozdravljam vse napredne državljane SFRJ, ki si žele blagostanja, bratstva in enakop-ravnosti. \ Poguba sovražnika, blagostanje narodom, gospodarstva razcvet! državljan SFRJ MARKO DROBNJAK IN TUDI TO BO MINILO MLADOST, ZA KAJ Tl GRE!? Ljubljanska študentska mladinska organizacija - UK ZSMS - se nahaja ta trenutek v specif itni situaciji in dela prej škodo kot pa koristi študentom, ki naj bi jih predstavljala, ter javnosti nasploh. V nadaljevanju bom poskušal povedati, kaj si predstavljam pod pojmom »škoda«; tudi zato, ker si marsikdo to »škodo« predstavlja povsem po svoje, nato pa bom poskusil nakazati še mpžno reševanje na videz brezizhodne si-tuacije. Najprej bom poskušal v sedanji nemogoči situaciji identificirati pred-vsem akterje. Sam vidim v trenutnih prerekanjih v in okoli UK tri (v grobem) oblikovane skupine. 1. Tisti, ki so odstopili. 2. Tisti, ki niso odstopili. 3. Tisti, ki upravičeno ali neupravičeno kritizirajo prejšnjo ali sedanjo UK. V prvi skupini imamo Ijudi, ki so mladi po letih, idejah, politični (ne)zre-losti (to seveda velja tudiza vse ostale) in predvsem to, da so še mladostneži na področju političnih bojev, manevrov ter zakulisnih in javnih dejanj, a si mislijo, da so odrasli. Medtem ko nekateri v vsej tej igri dokaj dobro vlečejo poteze, pa čeprav v javnih nastopih preveč nestrpno in »prek trupel« kažejo svoja stremljenja kvišku, pa drugi v tej igri sodelujejo več ali manj kot zma-nipulirani statisti, ki že zaradi malenkostnih stvari vlečejo dokaj odločilne poteze. Lahko in modno je odstopiti, toda zavedati se situacije, da odstop v vsej svoji lahkotnosti in »pomembnosti« nikakor ni rešitev, je bojj po-membno. To še posebej velja ob vedenju, da so vsi ti mladeniči precej spo-sobni posamezniki. Torej, tfsti, ki ste odstopili, kakšne rešitve se odpirajo za vami?! 0 tistih, ki so svoj odstop ter kasnejše napade na bivše kolege izkoristili samo za odskočno desko, pa ne bi posebej govoril, ker izgleda, da jim je po-polnoma vseeno, kakšno zmedo in ruševine povzročajo s svojim odskako-vanjem drugam. Ce se dejavnost in ambicije nekaterih eskalirajo kot despotska pozicija, se s temi posamezniki pač težko dela ter koordinira! To bo moral prej ali slej vzeti v zakup kot svojo organizacijsko nesposobnost vsak, seveda če se ne bo prej samodiscipliniral ter postal »boljše volje«, kar je za bilateralne od-nose civilizacijski temelj. Zanimiva je pozicija posameznikov, ki niso odstopili. Na njih letijo od pr-vih, kot od tretjih (predvsem) neupravičeni očitki. Totalna kritika, kakršni so trenutno izpostavljeni, je krivična in se z njo povzroča nepopravljiva škoda. Krivi so zgolj toliko, kot prvi, da so pač v svoji mladostniški vnemi nestrpni ter bolj ali manj na osnovi tega bojkotirajo skupinsko delo. Izjeme, ki so v vsem tem viharju kamenjanja vsepovprek prav tako občtile posledice, so seveda mogoče. Za lase so privlečene besede Mirana Lesjaka, da naj se UK in Tribuna ukvarjata s študentskimi problemi, ne pa z družbenoaktualnimi (Mikulič, Na-godetovproces ipd.J. S tem se seveda nikakor ne morem strinjati. UK in Tri-buna se seveda morata ukvarjati predvsem s problemi študentov in obeh univerz, vendar pa morata prav tako reagirati in delovati protj vsem nesmj-slom v družbi, saj je vse to medsebojno prepleteno in pogojeno. Dovolj je že to, da so nekateri starejši politiki v preteklosti kritizirali Mladino na pod-oben način. Miran Lesjak, kolikor si sposoben in mlad, škoda, da na tej totki, na kateri se trenutno nahajaš, prevzemaš (ali uporabljaš) ta anahronistični boljš^iški politideološki diskurz. Revolucionarna (v najslabšem pomenu tega izraza) je ppzicija tistih, ki se nahajajo v tretji skupini. Zanje je značilna brezkompromisna, nestrpna in (v večini) krivična kritika vsega in vsakogar. Najbolj boli, da so ti kritezerski iz-padi izredno posplošujoči, da so premalo argumentirani in da so dlakocep-ski, t. j., da malenkostne napakice, ki jih počnemo vsi po vrsti, napihujejo v odločilne napake. Te kritike so zato kontraproduktivne, saj se za njimi skriva predvsem manevriranje za pozicije. To sklepam zato, ker vidim v njihovem diskurzu prav malo konstruktivnih in pomirjevalnih predlogov. Dalo bi se seveda podrobno analizirati vse te besedne dvoboje, ki smo jim priča v zadnjem času, vendar bi se pri akterjih prej ali slej pojavil sindrom užaljenosti, kar pa bi bilo prav tako kontraproduktivno in ne bi vodilo nika-mor. Pozornost je zato potrebno preusmeriti drugam. Sam bi seveda najprej rad videl, da se v tem labirintu različnih mišljenj in ambicij najde oziroma doseže neki konsenz, na osnovi katerega se bo šlo v notranjo organiziranost ter prek te v koordinirane nastope navzven za štu-dentske interese - ne pa, da se vsa ta energija sprošča v notranje politi-kantske igrice. Študentska populacija, obe univerzi ter družba nasploh se nahajajo v nemogočih situacijah, ob katerih se je potrebno angažirati ter jih poskušati spreminjati na bolje. Ne bom našteval problemov, ki nas obda-jajo, ker jih je ogromno in preveč, rad bi le apeliral na trezen pristop ter an-gažiran nastop proti njim. Sam ne gledam ravno s simpatijami na tezo, da je potrebno sedanjo UK popolnoma skritizirati in razrušiti ter nato voliti povsem novo UK. S tem bodo onemogočeni in potolčeni tudi sposobni Ijudje. Rešitev vidim v tem da se organizirata dve (morda celo veft, če bo interes) skupini in da se podajo programi, na osnovi katerih se bo volilo. Slabo bi namreč bilo da bi že dosežen obrazec in za marsikoga že kar vzor zanikali ter šli nazaj v pre-teklost. Ze izborjene ter uveljavljene pozitivitete je potrebno ohraniti ter se iz sedanje situacije, ki jo preveva slepa nestrpnost ter politikantske igre, kvečjemu kaj naučiti. Brez zavedanja, da je to ključna problematika se bo še naprej bfl jalov boj med posamezniki in privatističnimi klani štu-dentski problemi, obe univerzi s svojimi napakami ter družbenopolitično okolje pa bodo še bolj drveli v vegetiranje v močvirju. Ljubljana, 13. december 1987 IVO ŽAJDELA Scenarij Hardfuckersov v Mladini ni posebno uspešen, na ljubljanskem UK pa se iz nadaljevanja v nadaljeva-nje vleče prav zanimiv strip. Očitno je, da so na eni strani vsi dobri in na drugi vsi zli, žal pa igralci vztrajno zavračajo zahtevo javnosti, da bi nosili eni bele, drugi pa črne klobuke. Zunanji opazovalec tako težko pogrunta, kdo je kdd. Da bo prepoznavanje good and bad guys lažje, vam v pose-bej za to priložnost izmišljeni rubriki "Mirko i Slavko" predstavljamo članek \z NOVOSTI 8, beograjskega mladega lista. Svetlana Vasovič se je s pisanjem za Katedro priljubila tudi slovenskim bralcem, sicer pa je stara in tesna prijateljica Mirana Lesjaka. Članek ponatiskujemo s kislim dovoljenjem avtorice-Rjbriko "Mirko i Slavko" bo Tribuna morda celo obdržala. Vaje v kritičnem branju zares lahko zlijejo koristno s prijetnim. Studentom ljubljanske univerze, univerzitetnim učiteuem, SAMOUPRAVNIM INTERESNIM SKUPNOSTIM, KI OMOGOCAJO IZHAJANJE TRIBUNE, SODELAVCEM, CLANOM CASOPISNEGA SVETA IN BRALCEM TRIBUNE 2ELIM0 SRECNO IN USPEŠNO LETO 1988. UREDNlSTVO Ostavka Slovenački studenti su se potrudili da tamošnja politička scena dobije vrele tonove uprkos dolasku zime. Počelo je na javnom novog bojko-ta studenata nekoliko Ijubljanskih fakult«-ta, nezadovoljnih uslovima života i rada u studentskim domovima. Potom je dobio na težmi slučaj mariborskog studentskog lista -Katedra- i, na kraju. sve je začinila serija od sedam ostavki u vrhu studen-tskog rukovodstva Ljubljane. * U pitanju je čuveno rukovodstvo koje je prvo insistiralo da se prilikom svih izbo-ra, počev od kandidata za omladinske fun-kcije pa do onih koji se spremaju za iefa države. moraju ponuditi pojedinačni pro-grami rada. To isto rukovodstvo zalagalo se I za višeimene liste i aprila dobilo pove-renje baze u izbornoj trci u kojoj je učes-tvovala i -lista B-. Posle svega se i samo -reklamiralo- kao prvo demokratski izab-rano rukovodstvo u poratnoj Jugoslaviji. Presedan koji je uvelo bilo je izbegava-nje fdrumskog rada i samosvojnost: imati su apsolutnu nezavisnost u odnosu na »više organe« državne i partijske vlasti. Najzad, veiina Ijudi koja se našla za okrug-lim stolom Predsedništva Univerzitelske konferencije SSO Ljubljane, upoznala se tokom -boračkog« staia, u euforiji bojko-ta dažbina za usluge Študentskog centra 1985. godine. prvog masovnog izraiavanja studentskog nezadovoljstva u nas (od '68) koje je okončano uvaiavanjem upornih studentskih zahteva. Upravo ti Ijudi su se, prevashodno za-siugom pojedinca (njegovo ime i prezime je Samo Resnik) posvadali oko — podele viasti!? A tu nije ostalo mnogo ni od de-mokratije, ni od samoreklamerstva. Napredovanje političkih piona Početkom oktobra ostalo je upražnje-no mesto odgovornog urednika Ijubljan-skog studentskog lista »Tribuna«. Samo Resnik, član Predsedništva, namerio Je d« tu primamljivu tritulu prikači sebi. I taman je počeo da radi na tome, kada ga je u ce-loj raboti preseklo slovo Statuta, po kome ne može da duplira funkcije u Predsedniš-tvu (buduči da odgovorni urednik »Tribu-ne- po funkciji automatski postaje članom navedenog tela). Pri tom nije bilo mnogo reči o moralnosti člana Predsedništva koji se sam kandiduje na konkursu koji isti fo-rum raspisuje. Ali, uprkos oiekivanjima, Statutarni veto nije omeo S. Resnika u nje-govim ambicijama. Vrlo otvoreno je rekao da te umesto sebe kandidovati i do fun-kcije progurati svog prijatelja i kolegu Mi-rana Kalina, čoveka bez ijednog dana novi-narskog ili uredničkog iskustva, ali sa za-vidnom političkom karijerom... I ono što je na početku svima izgledalo kao adoles-centski bezobrazluk Resnik je ubrzo po-Ceo da sprovodi u delo: — Ja sam Kalina molio da po završet-ku njegovog izbora za v.d. odgovomog urednika »Tribune' nas dvojica tiho pro-menimo funkcije. Ja bih, u stvari, radio n/e-gov posao, a on bi, zauzvrat, obavljao mo-je dužnosti u Predsedniitvu UK SSO Ljub-Ijana. Svoje kadrovske manipulacije Resnik nije krio nipredkim. smatrajuči verovalno. da otvoranošču nezakonitih /adnji koja preduzima daje atribut legaliteta. $to je najzanimljivije ni Kalin se nije bunio protiv hametnute mu uloge ~političkog piona-koji bi samo potpisivao novinu bez ikak-vog stvarnog uticaja na nju. Jednostavno, gajio je puno poveren/e u svog patrona, Resnika. U meduvremenu, Resnik se nije uste-zao da svrati svuda gde treba pa i da po-pnča kod koga treba, vredno pripremajuči teren za tihi puč u Predsedništvu. Celu tu rabotu ostali članovi PUK SSO posmatrali su kao mesečarske halucinacije i kombi-natoriku čoveka kome kompas nije jača strana u životu. A onda je došla sednica na kojoj je izmedu četin kandidata i njiho-vih programa treblao izabrati onog pravog. Pofielo je glasanje. pa preglasavanje, i ig-rom slučaja ili nekim drugim ništa manje tajanstvenim mehanizmom pokazalo se da Resnik ipak nije takav mesetar kao Sto su to mislile njegove kolege. Od svih kandida-ta koji su ispunjavali tražene profesionalne uslove, izabran je jedino onaj koji to niie - Kalin! Usledile su ostavke. Predsedništvo je prepolovljeno (od 15,ostavke je dalo sed-moro Ijudi) ali i obezglavljeno, jer su odstu-pili Selni Ijudi: Samo Lozej, predsednik, Mi-ran Lesjak. potpredsednik. lqor Mekina, Vanredno stanje na Ljubljanskom univerzitetu IIUDENTIKI LlCNI NENIRI • Serijom od sedam ostavki u Predsedništvu Univerzitetske konferencije SSO Ljubljane otvorena je nova u nizu učestalih »predsedničkih kriza« u nas • Ovo kolektivno Ijuljanje stolica foruma koji se svojevremeno samreklamirao da predstavlja prvo demokratski izabrano rukovodstvo u poratnoj Jugoslaviji, dokazuje da ni Slovenija nije imuna na sindrome koje neprestano uočava kod drugih: karijerizam, kadrovske nameštaljke, političke kuhinje... Karli Erdlen, Simona Fajfar, Branko Žnu-derl i Silvo Zapečnik... Dao sam ostavku zalo šlo po Statutu za svoj rad odgovaram Univerzitetskoj kflnterenciji. U ovom slučaju vodenja kad-rovske politike nisam uspeo da sprečim Predsedništvo da prekrši osnovne akte svoje organizacije. Nisam hteo da snosim odgovornosl za posledice takve odktke. Jer, i ja, kao i svaki drugi član Predsecnli-tva, odgovoran sam (moralno i politički) onima koji su me izabrali. Najzad, mi smo sg kao organizacija zalagali za demokratiju i praiu državnu, pa sam smatrao da ne moiemo sebi dopustiti luksuz da činimo upravo ono ito je bilo predmetom naše kritike. odnosno da beskrupulozno gazi-mo preko sopstvenih pravnih akata i pro-grama rada. Uz sve to, upravo naše Predsedništvo j» u maju poslalo protestni lelegram beog-radskom studantskom rukovodstvu zbog lisia -Student" i postavljanja na funkciju urednika ioveka u politike. (igurv kojt ne-ma pojma šta su novine, a još manje kako S0 o/i« prave, a sada se upravo ista situa-cija desi nama! — ovako Miran Lesjak ob-' jašnjava razloge koji su ga podstakli da ponudi ostavku Predsedništvu ukoliko ne shveti svoju gre&ku i ne počne da se po-naša odgovorno i zrelo — pre svega pre-ma sebi, a onda i prema masi od 19.000 studenata Ijubljanskog univerziteta. Samo Lozej dodaje: — Ovo što se desilo prilikom izbora Kalina za v.d. odgovornog urednika "Tri-bune" smatram krajnje neodgovornim ine-moralnim. Nisam ni sanjao da deo Pred-sedništva mot« bez ikakvih argumenata svesno da prekrii Akta o osnivanju -Tribu-ne', Pravila o organizovanosti i delovanju UKSSO, Zakon o javnom informisanju, no-vinarsku eliku I program na osnovu koga smo I izabrani... Para-studentska organizacija Vanredna situacija u koju je samo se-be dovelo Ijubljansko studentsko rukovod-stvo ubrzo se pretvorila u nešto nalik na ratno stanje, pošto je sekretar preostalog dela Predsedništva Vida Bajc odbila da sa-zove hitnu sednicu Univerzitetske konfe-rencije. Naprotiv, V. Bajc je odlučna da makar i sa totalno nelegitimnim Predsed- niStvom nastavl da glumi legalan politički forufn, sposoban da se Izvuče iz (iorsoka-ka u koji je upao. U trenutku kada Bajčevoj ponestano reči - pošto za svoje ponašanje nema drugih argumenata izuzev želje da so što duie zadrii na vlasti koju je tako nenada-no dobila ostavkama svojih kolega — u razgovor uskače Samo Resnik. koji spremno potvrduje da je srva eminencija sttda več ne samo »Tnbune- rvego i obo-galjenog Predsedništva. Tandem Bajc-Resnik svakim danom zabavlja Ijubljansku javnost novim idejama i istupima — čas ponudene oitavke smatraju gotovim 6i-nom bez Sansi da se o njima i njihovim raz-lozima raspravlja, da bi u sledečem mo-mentu krize rada tražili da se sada več biv-šl članovi predsedništva vrate da rade, aii — samo kao spoljni saradnici lli simpatize-ri, bez prava glasa i odlučivanja?! Haotičnost njihovih uglavnom neodme-renih poteza još više pojačava anarhičnu situaciju na Ljubljanskom univerzitetu, I do-kazuje da ni Slovenija nije imuna na sin-drome koje stalno kritikuje kod drugjh. Pri tom. Bajc-Resnik su sasvim svesni da na sazivu univerzitetske konferenaje, koja uprkos njihovim intimnim željama mora kad-tad doči, njihova struja nete dobiti po-verenje i da ^lgra.« »Ta prstan potegne v zgodo-vino, v kraj in čas, ki ga imaš v mislih, vse, kar je manj kot me-ter oddaljeno od njega. Deloval bo vsaj petkrat, a ne več kot dvajsetkrat. Vselej, ko ga uporabiš, ustva-riš vesolje z malce krajšo zgodo-vino. Vrniti se ne moreš, vsaj s tem strojčkom ne.« »Vi imate boljšega?« »Seveda.« »In kdo pravi, da bo to pošte-na igra? Cemu neki bi vi igrali pošteno?« »Zakaj pa ne bi? Zakaj bi za-menjal veselje ob igri za goto-vost uspeha?« »Pogoj?« »Tu imava dve kocki, rdečo in modro. Izbereš si eno, potem ju vržem, pa enkrat ti, Da spet jaz. Trikrat bova vrgla. Ce boš vsa-kokrat dobil ve6 pik od mene, si zmagal in je prstan tvoj. Če moja kocka le enkrat pokaže več pik od tvoje, pnpaaa leto tvojega življenja meni. Morda bom odšel že prej, morda že po nekaj tednih, a v tem času boš moj. Lahko te pustim bolnega, v zaporu ali na cesti brez denarja in prijateljev. Lahko te osramo-tim. Lahko postaneš slaven, morda celo bogat. Lahko ti uni-čim živijenje, če si krhek. Lahko, da ne storim ničesar. Radove-den sem in rad se igram. Bova vrgla?« »Strah me je.« »Premisli.« »Ne vem.« ... »Bova vrgla?« ... »Daj.«___»Modro.« Tujec je zakotalil kocki. »Včasih me strašno ima, veš. Obenem me je pa strah.« »Si kdaj poskusil?« »Ja. Dobro leto.« »Zadovoljen?« »Delno. Materialno da, bil je dober posel. Poskušal sem še nekaj stvari, pa niso vse uspe-le.« »Boš še?« »Na dolgega mislim... saj veš. Ne bi rad izrabil strojčka v poskusnih skokih. Ne vem pa ne. Divje možnosti za eksperi-mentiranje so. Z družbo, s sa- mim sabo. ... Koliko vplivajo tvoja dejanja na neksvet. Obču-tek, ko še enkrat živiš nekatere stvari, ko občutiš, kaj je naključ-je in kaj ni. Ko storiš ali rečeš kakšno neumnost in greš po-tem še enkrat skozi dogodek z veliko dobrimi idejami in vidiš na koncu, da si ga spet zasral. Težko je sprejeti svoje napake, res sprejeti, z želodcem. Veliko več razmišljam o ma-lenkostih. Ko je tujec izginil v temi, me je vse razganjalo. Mis-lil sem, da bom kar šel v dolino, zbral stvari, se odločil za pusto-lovščino, padel nekam z mečem in lokom in knjigami. Potem sem šel v dolino in nabralo se je raznih malenkosti in mi ni bilo, da bi odšel takoj. Začel sem se potepati po zgodovini, pa nehal, pa spet začel — saj vidiš, kak-šen miselni izziv je takšna stvar. Glej - ali znaš dovolj, da boš, če padeš v sceno, denimo, dva meseca pred velikim sloven-skim kmečkim uporom 1515,: ali pa celo leto, naj ti bo — če padeš noter leto pred uporom, boš znal doseči zmagozanje? In po zmagi, boš znal narediti do-ber mir? Si se dovolj naučil, da boš to znal?« »Boris, saj veš, da tega v šoli ne učijo.« »Kaj res ne? Si prepnčan, da >>ln če res ne, česa je sploh vredna takšna šola? Če v razre-du ni niti enega učenca, ki bi zna! rešiti slovertski kmečki upor, kaj sploh vedo ti otroci o zgodovini? o samoupravijanju? 0 obrambi in zaščiti? o sociolo-nijj? o psihologiji? o tehniki? o čemerkoli? te te vrže med !nke, poi feta pred konkvistadorji, bi znal najti pot da bi dežela zadržala Špan-ce? Ne le prve skupine. Bi znal doseči svobodno Ameriko? Bog vedi, kako bi jo potem klicali. Pomagati možnostim te kulture s triki in pogledi svojega časa in njegove preteklosti? Kolikoveš? Industrija, parni stroj? Baloni za opazovanje? Vodik? Jkanina?? . . Kako bodo zaustavili konjeni-co? Težko oborožene može v oklepih. Kako vzdržati proti to-povom? Kako, kako, kako.« »Vseh problemov tudi ne mo-reš rešiti s tehničnimi triki!« »Nekatere lahko. Drugje si lahko pomagaš z njimi.« »Dobro, ti si to lahko privo-ščiš, a kakšno korist bi imel kdo drug od takšnega sanjarjenja?« »Zabavalo bi ga.« »In kaj bi imela družba, ki ga je izšolala?« »No ja, z delta t lahko grsš proti ničli. Ali ne bi bila sij&jna maturitetna, ali vsaj diplomska naloga: kako rešiti ta ali oni pro-blem, to ali ono krizo, stisko?« »Namiguješ na —?« »Seveda.« »To je precej nesramno, yeš.<< »Morda je res. Zna pa biti tudi precej praktično.« »Daj no.« »Glej — zanemarimo zaen-krat, da bi utegnili najti par do-brih rešitev —« »Veš, da jih ne bi.« »Nič ne vem. Pa tudi če jih ne bi — s tem učiš otroke uporab-Ijati svoje znanje in svoje glave. Vidiš, kdo res kaj zna in kateri so samo nadudlani.« »Spusti se na tla, Boris. Veči-na nič ne zna, ostaii so se pa na-štrebali na pamet.« »Mogoče. Ampak s to igrico vzbudiš nekaj več zanimanja; in otroci začno razmišljati, kaj vse je narobe, kaj se da spremeniti in kako, kaj bi lahko bilo bolje, kje prijeti —« »Oaj no! Menda ja ne misliš, da se da kaj spremeniti?« Jasno je, da o prstanu ne go-vorim kaj dosti. Včasih je zani-miv hiter test za Ijudi, čeprav se mi zdi, da lahko z nekaj vpraša-nji okoli znanstvene fantastike dosežeš isto. Nekajkrat sem vseeno govoril o njem, ob pivu se da nakladati še o čem slab-šem. Groza me je tega norega pesimizma, ki trobenta, da je realizem, in toliko ga je. D6 neke mere vsi vemo, zakaj, čeprav ne govorimo o tem, ali pa se mi le zdi in ne vem ničesar. In to je moj svet. Kaj hudiča naj po-čnem v šestnajstem stoletju? Nekdo mi je rekel, da je težava tega sveta, da nikjer ne moreš najti sherwoodskega gozda. Sam Bog ve, kako težko je bilo Robinovim fantom pustiti kme-tije. Koliko teh gozdov bi videl pri nas tujec iz 28. stoletja, ko-likokrat bi se mogel strinjati z njim? Potreboval bi delen odgo-vor na to, da me ne bi bilo strah oditi. Po igri mi je tujec ponudil, da bi metala še enkrat Krogla s šestimi metri premera. Kakor je že noro, včasih mi je skoraj žal, da nisem poskušal. Jadrnica. Južno morje pred propadom. lonsko morje v helenski dobi. Spotoma lahko seveda delaš čudeže in spreminjaš zgodovi-no, sicer pa si največji frik na ce-lem planetu. Lahko se igraš z norimi podvigi in z malo sreče se boš sprehodil skoznje. Z ak-valungo, oklepom iz kevlarja, al-pinistično opremo, zmajem, ja-ponskim mečem, borilnimi spretnostmi. Infantilno, boš re-kel. Kislo grozdje, kolega. Saj ne prerasemo svojih igric, do smrti se jih gremo, če le gre. Eni vojno in drugi oblast in vsi se radi gre-mo Boga, če je kaj možnosti. In gremo se princeske in kraljeviče in preroke in same sebe, kakršni bi naj bili. (tn kaj naj bi drugega počeli?) Ta prstan ti daje prilož-nost, da pobegneš iz ene igre v drugo. Veš, prekleto fino je ve-deti, da lahko, če ti bo vsega za-dosti, vselej pobereš stvari in iz-.gineš. SAMO RESNIK okt. 83 - maj 84 RECENZIJE Najnovejše prozno delo Mihe Remca predstavljata dve ZF noveli, Lovec in Nečis-ta hči, ki sta letos izšli v eni knjigi pri Pomur-ski založbi. Avtor izjemno okusne knjižne opreme, Matjaž Vipotnik, se je pri oblikova-nju naslovnice izognil tipični ZF likovni iko-nografiji in na estetsko in umetniško prepri-čljiv način posredoval nadrealistično us-merjenost Remčeve proze. Novela Nečista hči, ki je bila prvič objav-Ijena leta 1985 y zagrebškem Siriusu in se tokrat predstavlja v slovenskem jeziku, je uspešnejše delo. Avtor je v pripoved, ki jo označujeta osrednja motiva jalovosti in plodnosti, medsebojne človeške odnose pa prepleta problem krvoskrunstva, postavil aoločene parametre ekološke grozljivke. ^a prvi pogled je sicer videti, da pripoved nezadržno drvi v pesimizem in pogubo, vendar je piscu uspelo premostiti taka raz-™sljanja. S končnimi pasažami, ko se iz cistega obupa in brezizhodnosti poraja up naaaijnjega iskanja in spoznanja, da člove-nrl 1ei mora uspeti, je Remec ustvaril poetsko metaforo o človeških stremeniih k mamo tn'" b0'Jšemu življenju. Opravka mislPifa °rej z novel0'katero lahk0 brez po-gos\ltl uv.rstimo med najkvalitetnejše ju- Tastlkl- Nečistahči)e malodane literarno popolno delo in le redka so tista mesta, kjer je avtor mogoče nekoliko preveč dolgove-zen in bi bilo mogoče odpiliti besedo ali dve. V vsakem primeru je novela pisana funk-cionalno, svet, ki ga podaja avtor, je popo-Inoma prepričljiv, karakterizacija je dovrše-na in tako ni čudno, da novela bralcu nudi izjemen umetniški užitek. Druga novela nosi naslov Lovec in je to-krat prvič objavljena. Remec se je tukaj po-svetil tematiki nekakšnega psihičnega vampirizma. Glavni junak pripada nižji hu-manoidni kasti, ki jo Ijudje višjih kast izko-riščajo tako, da vpijajo njihova čustva, doži-vetja in vsesplošno podoživljajo njihovo spoznavanje objektivne stvarnosti. Ze za-radi same pestrosti doživetij in občutij je novela nujno obarvana bolj pustolovsko, saj raznovrstnost okolij in doživetij v življe-nju junaka in njemu podobnih nudi pripad-nikom višjih kast naslajanje z najrazličnejši-mi čutnimi doživetji. Pisatelj je v ta okvir po-stavil Ijubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo lovec na čutila, njegova gospodarica in dekle, katero lovec slučajno odkrije nekje na pobočjih Himalaje. Remec je tudi v tej noveli znova poudaril vrednoto Ijubezni, s katero človek ohranja svojo človečnost. Ljubezen je osnovna človeška prvina, s ka-tero se posameznik lahko upre bodisi po- skusom psihičnega podjarmljanja ali kakrš-nimkoli drugačnim načinom zasužnjevanja človeškega duha. Novela Lovec je bistveno manj uspešna od Nečiste hčere predvsem v dognar.osti in prepričljivosti medsebojnih odnosov posameznih akterjev. Nasploh se zdi, da se je avtor nekoliko preveč poglob-Ijeno posvetil posameznim rahlo erotskim scenam, medtem ko ostajajo nekatera vprašanja: predvsem o odnosih med pri-padniki različnih kast in nasploh o sv»tu, v katerem živijo, brez zadovoljivih odgbvo-rov. Remec nedvomno sodi med naše naj-boijše pisce ZF fantastike, Napisal je kar štiri ZF romane: Vot/ina (1978), Prepozna-vanje (1980), Iksion (1981) in Mana (1985). Čeprav jih lahko prav vse štejemo za zelo k\/alitetna in angažirana literama dela, pa se predvsem z Nečisto hčerjo zno-va potrjuje teza, da je prav oblika novele tis-ta literarna kategorija, katera Remcu naj-bolj leži in pri kateri najbolj prihajajo do \z raza njegove literarne kvalitete. Mogore prav dolžina novele omogoča optimaler i ¦:-koristek pisateljeve ustvarjalne moči, k, sg v nekaterih njegovih daljših delih izgublja bodisi v prerazvfečeni fabuli ali pa v slepih tokovih, ki spremljajo glavno pripoved. ŽIGA LESKOVŠEK ZUNAJ Zdaj vanj zabijajo žeblje. Mučno je biti priča takemu prizoru, ampak odločil sem se, da bom gledal do konca. Navsezadnje je posnetek Črno-bel (barvnega ne bi pre-nesel), kar omogoča, da vse skupaj opazujem \z nekakšne daljave. »Oče, odpusti jim,« reče, »saj ne vedč, kaj delajo.« In tako dalje in tako naprej, medtem ko se prizor bfiskovi-to spremeni in se na platnu prikaže nebo. Ko se kamere spet usmeri-jo nanj, je že nekje na visokem in prenaša muke; njegovo telo je razprostrto v klasičnem po-ložaju, in čeprav je zorni kot majhen, lahko ob robovih slu-tim oba tatova. Vse je čisto tako, kot se spominjam, \n ko zrem na platno, se zavedam, da sem kar dobro zvozil skozi najhujše, in da bo od zdaj na-prej vedno lažje. Slišal sem, da do nezavesti ali do posku-sov paničnega bega, pride največkrat med začetnimi sekvencami; tistim, ki prene-sejo te, je sšmo križanje sko-raj olajšanje. »Nocoj se ti pri-družim v raju,« reče {ali nekaj podobnega) in oko kamere se dolgo časa zadrži na njego-vem obrazu, nato počasi zdr-sne po pokrajini in prizor zble-di. Platno pred rnenoj potem-ni in fluorescenčna svetloba polagoma napolni prostor. Počasi se dvignem s svojega sedeža in opazim, da me paz-niki niso zapustili. Ves čas so bili tukaj in so nedvomno z menoj gledali film, obkrožajoč moj sedež v sicer prazni dvo-rani. Bežno pomislim, kako se morajo počutiti, ko gledajo ta film^jikrat ali štirikrat dnevno skoz# vsa ieta svoje službe. Začutim kanček sočutja ... dokler se ne zavem, da njim to ne more biti dosti več kot služba, in da so do tega filma gotovo že zdavnaj postali rav-nodušni - in do še marsičesa drugega. »Gremo,« mi reče najvišji in najmočnejši, po vsem videzu njihov vodja. Na sebi spet za-čutim njihove roke. Ta prijem mi je postai tako domač, kot utripanje lastnega srca. Od-vedejo me iz dvorane po ne-kem hodniku v drugo sobo, kjer sedi Zasliševalec. In ko stopim predenj, se zavem vsega (/ekako, da se miprejni posvetilo); popade me vrto- glavica in sprašujem se, ali bom vzdržal. »Kako je prena-šal?« vpraša Žasiiševalec. »No,roc«duru da )e nemoguče pojedincu ii-dati privatne novine. Igrom siučaja, trtdeset godjna nakon fzlaska "Četrdeset pete paraltle" , 4 i«-s«r«i ^37. godtne. opct uNovom Sadu. I opet trojfl Intelektualaca imediu ko-jlma I llija Moljkovld). odlutllt tu d> pokrtnu novin« ko)e bi plsaii lt|avom glavnog urednika d* "» itranlcim* n{<-govog llita "nete dobUI m«»t» dru4W»na, polltltk«, toel|«lna I pravna plt»n|.i" No. d'i o^tavlmo pollHtka plfnnjs pL> slrant, a da jnaHzlramo pravnj, vmzjns i -prekrJajnu" >Uu«iiu. .aiLTEN 20__lo.decembar 1987.___ f.iiu novme. vtd samo i jedino interno srtdslvo komunikacijc mcdju pokreiaiima Lako )t \o viporeOi*.i uvvtiom u ocJrcclbe tl.9. saveznog Zakona o osnov.ima sisicrr D»kle. lliia K\ol)Wovit inoie biii kalnjen prema odredbama il.150. Zakona o jav- izcavai (Sto je tačno), i2dao novine, dakle giasilo namenjeno javnosli (ito nije \,>i no). uivrcli naim distribucijc internog bijtona. A(t i iz s3/no sddriine svi^i &}t)l&n3 rooie se utvrdili da oni sluSe jpdmo za intcrno mformisanje pokrctača. i lo samc 13 koji bi sc fnogao n3zvati "izdiivaoje u cilju informisanio jovnosti", jcr sc o^jrDnitcn brO) pokrc^sta nc rnožc smalralt javnotču. Tanodie |t propužlcno da se, pulrai vetlačenja, ulvrdi karakior billcna. Tvr- racjnie koje je uiinio. ukazuju na njcgovu spremnost da u poipunosu poSIuje ,' sv€ zakonsk^ propisc, (na koliko oni nccJtmokralski i rcstnklivnt Ijili. Ali, zamevu ia pokretanie po^tupka i u dopisima Republičkog komileta 20 infor-misanje. Njihove neobrazložene tvrdnje, odbijanje da se pred sudom pojave 1 usrr.eno objasne zbog- iega smairsju da se biltcn pokretača "Samouprave" fTiože smatrati novinoni, ukazuju samo i jedino na nemoguinost davanja bilo kakv/og obrazlotenja i r\a zaklanjanje iza aulorite!3 driavnog organa. Odbrana Zbog toga predlažem oslobadjajudu presudu. Završna teč okrlvljenog pred sudijoc za prekršaje SO Novi Beograd Svetomirom Nikolidera 9. decembra 1987. pojedincu, naredne reči ilne mi se, zasad, zaludnim. Pa ipak, po-Sco u tidavanju BILTENA te i u ovom post"upku imam moralnu 1 materi-¦iaLnu podrSku 236 poKirctaia Xl.s^a "Samouprava"« da)cXs i- obav©zu pc6"* njina da ne odustajera od onog leo smo započeli, ponovlcfu neke st-i. o Ko^e s% podnoslocl zahteva za ovo prekrSajno gonjenje nepres** I U trečoj glavl Ustava SFBJ (SLOBODE, PRAVA l DUŽNOSTI ČOVEKA t GRA-DJAMINA) , u članu 167 stav 3 proklamavano je iia 1 "gradjani.. .. mogu, puteir. drugih sredstava informlsan ja". Polazedi od toga, saveznl Zakon o osnovana slsteiri javnog tnformlsania ("Slulbeni list SFKJ", broi 39/85) propisao je, u članu JO stav 1, skoro istovetnu odredbu: "Gradjanl... mogu, pod uslovtma utvrdjenim zakonom, izdavatl nusanja. " U stjvu 2 istog Jl2.^a (30) ovaj zakon propisao Je 1 da: H Inicijativa za lzdavanje llsta "Samouprava" podneta je Socijalistič-lcom aaveiu opStine Stari grad u Novcffli Sadu 1. ma^a 1984, kada se, po jpojle stupanja nj snagu pomenutog saveznog zaltona 1 usaglaiavanja ce-|publičkih 1 pokrajinskih sa njime, nas prvlh petoro pokretača "Sarao- rebno joS najrcanje toliko grad^ana. I u tu avrhu, 8. »atta 1.986. qo-dine forcmlisali srao interni akt, DOGOVOB POKRETAČA "Samouprave" -. kcrnc je mogao da Driscupi svako ko js "sprsrcan da inoralno i rnaterijalT /10 isporaaže nastojanje da takav list Sto pre tzad^e". (Dotovoc je ob- ObaveStenja pokretačiraa 20. marta 1987, a treči put u BILTENU broj 19 3. decembra 1987, u okviru prenete emistje Omladlnskog radlja lz Zag- duii.rr.aju radl upisa "Sarnouprave" "u registar ^avnih glaslla redakcij 3ILTEN 20_lo.decembar 1987.__3. _ lkl.idan n.žln obavc4i.jvatl i.Vr i^nrnt.itp.* A V.aV.o naa 20 vct IproduzlOiiniai icoracima obavežtava.iio pucem JntornoT bllton.i. To ]o po tadaSnjcm vojvodjanokom Zakonu bllo do:voljcno" Kada jc ova) zalton po tcočl put tnovlran iboq našlh lntcilattv.i oko tzdavanja llsta 1 od-'redbora i6d gradjanlna usfcradctu ta raogudnost ("Sluibcnl list SAPV", J 15/87), aa tidavanjcm DILTKNA pokretjga "S.imoupravo", od broj.i 11, proSli. amo u Beogtad 1 tafco sam ja postao n}egov lnijvjč. nr thodno iznete člnjenice ukazivao sam ve<5 vlio puta, 1 u (pisa-nlrol podnesciina i prcd ovIto sudlfom la prekrSaje. lako jo svako po-navljanje ove vrste zamorno, istrajavanje Republlčkoq koaittota za In-formaclje u zahtcvlma da budom prckrjajno kažnjen slli mc da podse- 0 BILTENU pokretaiča "Samouprave" broj 1* lod 19. septembra o.g.), u podnesku Vlžera javnom tužiocu u Novom Sadu (od 12. septembca) stajl: "Samouprava" je samostalni narodni llst u osnivaniu. Radl oba- veStavanja pokreta&a izdaTe se hllten INTERNOG karaktcra. Do sa-da je izižlo 13 bro^eva u kojima su Stan^iane samo ot\Q 3tvatV ko-Jo se nenosredno tiiu postupaka oko lzd.ivan^a Ji.sta.11 Neito podrobnljo, tsto ovo Izneo sam 1 u ptsmu Rcpubllčkom komitetu nin ove zealje (cltoyen), za/nollo da Ko/nltet kao nadleina ustanova da na Tr.ogučnost da u Beogradu, kao gradjani kojima to Zakon dozvol]ava, žaj podlcžu Tegistraciji Naime, 17. septembra o.g. prlmio saro od ovog sudije, Svetomira Nlko- javnc 5to s ovdo moram da cltirani: "... protivno odredbama 51. 54. 1 55. Zakona o javnom nju SR Srbije izdao NOVINE - "Bilten" br. 11 "Samoupca lnformisa- lh RASTURAO, lako ovo JftVHO GLASILO nije reglstrovano kod nadložnog organa, te ... od prvlh primeraka ove ŽTAMPANE STVARI nije dos-tavio 3 prtmerka Okruinom javnom tužlocu u Beogcadu..." Na osnovu ovog taključlo sam da sara verovatno pogrešio 5to 1 Komltetu Isara dostavio po 1 prlmerak canije izlSlih brojeva BILTENA, pa sara iu, uz pomenuto pisrao od 20. septembra, prlloito po prlmerak broja 11, 13 1 14 (a u posebnotn pismu Tužilaštvu po 3 prlmerka brojeva 13 1 14). Dakle, na to svoje piamo Koniitecu očekivao sam pre svega odgovor kako gradjani možemo u Beogradu lzdavatl BILTEN pokretačž "Samouprave" Namesto nckog takvog odgovora, ill eventualnog objašnjenja/tumačenja ašto naš bilten ne raožemo ovde izdavati, stlgao je dopls Korolteta od 14. oktobra) koji je potplsao pomočnlk predsednika Zoran Joslpo- vič. A več na koverti, kao 1 na samom doplsu, stoji: "I.M. lzdavad LISTA "Bllten" - "Samouprava", saroostalni narodni LIST U OSNIVANJU". Ova jezička besmlsllca (izdavad Il3ta koji još nije osnovan) lma, na-ravno, neuko birokratsko pokriče. Tek naime kri.votVQreniein samog na-ztva/zaglavlja našeg blltena, "vlsprenim" izostavljanjem ceSl pokre-tača lz zaglavlja, moglo se nakaleo nategnuti da to lpak Ispadne llst a ne bilten. Svejedno koliko nemušto zvučalo. amora pak doplsu, pomočnik predsednlka Komlteta proizveo je BILTEN u JAVNO GLASILO sledečom voluntartstlčkom logikom: u uvtda u dostavljene brojeve "Blltena"... ustanovill dleže obavezi" reglstracije. SMO da ovo gla~ Nl reii o tome lažto podT? A bududl da je Komitet u medjuvreroenu, od 30. soptembra, Sudlji za iko tvrdečl da lzdajem novlne (Clan 150 stav 1 tačkj 3 Zakona), sama takva ustrajno ponavljana tvcdnja, svojora besprialvnoSču 1 visočaj-nošču ustanove koja je lzriče, automatskl me jo več, lst.ovremeno. 1 okrivljavala i proglaSavala krlvira. Dakle, bez lkakvog obrazlaganja te evcntuaLn« skrivnje/počlnjenog prekrSaja. ve u svemu, postupajutfi tako poput kakvog oklopljenog sllnlka, Repu-llčki komltet 2a lnformacija prevallo je na mene da pcod Sudt^om ia rekršaje dokazujem da nlsam počlnio prekršaj za kojl me okrivljuje. A u pravu, u pravnoj državi, koliko rai je poznato, dokazivanje nečije ¦vinostl. Je na onomo koji optuiuje, tuzi, okrivljuje; ne na okrlv-jenom. to, 1 zato ml rečl koje lspisujem, kao pojedtncu tzgledaju zaludne. IV Ha dopis Z. Joslpovida od 14. oktobra, 28. oktobra uputio sm pismo iscdntku Papubltčkog komlteta za tnfonnacijo Zivoradu Djordjevldu rgumentlma ospovio valjanost napred lznatih tvrdnji n^eqovog po-roočnika. Uz to, s uvorenjera da se ne manjo od ustanovinih nadlcžnlka iunem u svoja arad^anska prava, predložlo sam mu da se pitanje da Valjda kao pokrovltolj dopisa svog pomodnlka, lli možda, pre, kao dvo~ struko ovlaičen da u ovora prekršajnora postupku i okrlvlju-ja i vočta- ~ ijega kao da tu uopžte nije reč o njemu ravnopravnom gradjaninu ^BILTEN 20 lo".decembar 1987.__4 B}akl}em 1 od sluge Jerneja. reds<-"dnlk Komltctj jedn.iko sc tako ogluSlo 1 o slltan plsne.il pred-lotj oonlvača "Earaouprave" C:nlio Nlkollča, lzdavaia prvlh 10 bro^cva 3IUTNA. sto odnovora, lz Komltct.i su pristlgll novl z.ihtevl za kain}»van-)e - zbog izdavan;)a blltena u kojlnu smo to prcdloge preduednlku Koralto-publlkovall (brojevl 17 1 18). ikj ULTEN broj 12, čijl je ccl-A'^nl tlrai lr.ače laplenjen u 5!ovcai Sadu oš 1. jula i do dan-danji niju nam vradon nljeda.-. pr:.Tverak. A Repu-ličkl komitot za lnfocmaclje SR Srbljo odnekud je poatigao da za vojo potrebe - gonjenje oenc kao lzdavača 1 BILTENA bro} 12 - od no-osadskog SUP-a "lskaxči" jcdan prinerak i njegovu tcopiju prosledi udlji za prekršaje. V ita dakle menl (111 bl lo kone drugom) kao lzdavafu "prlvatnog" BILTE-A pottretafa llsta u osmv.-inv-i tu, u takvoj sltuacijl, preostaje sca zakon? iijc rsaje, upuscia u vraeolomiju da sj Uco vcč Ustav SFRJ, naime, 1 saveznl Zakon o osnovama slscema javnog nforroisanja, a shodno njima 1 Zakon o javnom informisanju SR Srbije, Jozvoljavaju grjdianlm lzriavanjc "prlvatnih" novlna/Stamne. onda jc Logično, a utoliko 1 nravno-teoriiski oanovano. pretpostaviti da su sakonodavcl prl tom projektovali l mogudnosc da l3tl tl graiijanl, kad /cč irogu izdavati novine, takodje mogu lzdavatl 1 blltcne. :ažto hi prlvatni" gradjanl u tom pravu blli prlkraiient, & oni drugl^ "drus-nl", udruženi gradjani (u ustanovajaa, organizaci jama, udruženjlrrm radjana itd.) prlvllecovanl? Kakva bl to pravna država bila? a pltanja ne postavljam tek puke loglstlke 111 retorlke radl. Pri oj upltnostl pomlšljajn, tojeat, 1 na sumorni udes svega sto je u po-atnoj Jugoslavljl krščavano kao privatno, a u tora kontekstu 1 na enlcu da su svl posleratnl zakoni o javnom informlsanju dozvolja-ali i "prlvatnlm" llcima zvanim gradjanl da Uda ju'novine. A 'odne- su takvi pokušajl, lzdavanja novlna 'od strane gradjana', bili zuzetno retkl 1 svaki je brzo gasnuo, da ne kažcn ugušivan, ili spre-an, premda je ovo dvoje poslednje tačnije redi. m, pri takvom odnoženju prema svemu što je privatno, pa 1 tora lz-avanju "privatnlh" novlna koje je zakon, kažera, dozvoljavao, tokora remena stvarana je, ponajpre od ldeoložki:i čistunaca na nadležnlm stima, potoin 1 u ustrašenoj javnosti, jedna predrasuda da sve 5to e privatno nije 'u duhu sistema', da se najblaže izrazlra. lako je avnog delovanja - u koje spada i lzdavanje "privatnih"novina koje i se bavile 1 polltlkom - ona je još ltekako žllava. Dubokl su joj orenl. ukratko navedem dva prlraera koji nedvojbeno svedoče o dubini te renjenostl. U "Ilustrovanoj Politicl" od 1. decembra o.g. na stra- i 23 objavljen je tekst o pokretanju 'prvog privatnog lista u Jugo- laviji" :"NOVINE BEZ POLITIKE". nje spektakularno, ali rečitije, o uJtorenjenostl prečrasude o tzv. lvatnlm novinajna svedočl prtmer llsta u osnivanju "Samouprave" . 2a-ireke na koje smo nailazili još od samog obelodanjivanja nauma o po-retanju llsta nogle bl se, metaforifno govoreiJl, ovako opisati: Dobro, tačno je, inate pravo po lakonu, all takve novlne 1 nlie po-eljno izdavatl. Još je, brate, rano, saLeka}te da sazru uslovi. ublički Rfi- ki- osnlvanju naičL ijanl lzdaju no ežnlci koji smacraju da 1 nlie poželino c ije če se bavitl 1 polltilcom, da joS r.ije ("za njlhova mandata") zrelo vrcinc Z3 to ** 13ko, sno, u Sovjetskoni S^vczu ("GXdsnost") i. Poljskoj ("Bes Publica") jestc, - takvi če nadležnlcl p_re razrdšlja 1 kako da sprečc lzdavanje "privatnog" blltena, u krajnjoj llniji i: da gradjanl roogu lzdavati i biltene. 0 je, po menl, osnovni razlog zašto Republlčki komitet Ja infoo-.a-je lzbegava da obrazloži svoje tvrdnje da je 3ILTEIJ pokretača lls- a u osnivanju "nesunuijivo, oiigledno, po svora sadcia^u, javno gla- lo". (PoSto ne posedujom nijedan pnmerak ni kopiju KomLtetovih iah ;va, onemogučen sam da ba3 doslovno navodim šta u njin\a piSo.J VI id vcč Komitct tako izričlto ustvrdjuje da je naš bllten "po svom sa žaju javno glasilo", u prillcl sa.n, druic sudl^a, da Via pr-edoeiuv osto fantazmagorijske posledice takve izrifitosti. prvom (zasad) broju Obavoštenja pokretačlraa "Sj.-souprave" od 20. .-nar 1 o.g. (prllažern primerak) cb}avljena su sva dokumenta, akti koje kkon predvidja da se moraju podnet.1 za pokretanje javnog glasila nici jativ.i Soci ja lističkom savezu, Pr>;rjnisi:j crl jer.taci j 3, Pro-jra.-r.-a koncopci ja. . . ) . Prva rečonica u PrograT.ckoj on^er.taci^ i giasi: amoscalni narodii list -Sar^oupr3va* orijentisače sc presvcrra na javljivanje prllo^a čit.ilaca." A u Programs*oj konccpci]i zapisano lzroedju ostalog slocicce: U "Samoupravt" bi člcaocl a nc novinari iBILTEN 20_lo.decembar 198?.__5- lmall prednost. TOjč« bttl llst u kom« ee a li ^_u kclem BILTENU pokretača "Samouprave" lkakvlh prlloga Sltalaca? Povrh svega, u več navodjenom dopisu pomočnlka predsednlka Kcmiteta "vellkoduino" ml je ponudjeno 1 da, Lak, registrujera BI1.TEN: "Na os-novu iznetog, skrečeno vam pažnju da ste u obavezl da u roku od 30 dana dostavlte dokumentaciJu ovosn Komltetu za registraclju ovog gla-sl_la." Dakle, iM. kao pokretaJl treba tu nekako Izmedju scbo sve to da 3man-drljamo pa da ja Koroltetu podnesem takvu dokumencaclju koja bl u pot-punostl blla suprotna »amoi lamisll o llstu "Samouprava*. Jer, u BIL-TENU pokretača '"Samouprave", nl u jednora dosad lzlSlom broju, ncma nlieq od onog 5to )e predvldjeno Programskcm orljentacljom 1 Program-skom konccpcljotn. I kakva bl prograraska koncepclja tu uopSte mogla da »e srdsll n» osnovu naSlh neuapeinih dosadašnjlh pokuSaja da regls-truj«mo llst "Samoupravu"? Pred naopakom loglkora takvog predloga, da podnesemo dokumentaciJu za registrovanj« BILTENA kao navodnog lista ¦Samouprava*, ja sebe, a ve-rujen 1 drugl pokretail, doilvljavam maltene kao maloumnog. A ako lpak nl»am takav, kao nl lko drugl od 236 pokretača, onda takva "po-nuda" predstavlja najbeioinije lzruglvanje naSoj ma 1 iolo zdravoj pa-raati. VII laokrullm. Kada §am u plsmu od 28. oktobra predsednlku Komlteta predlotlo da a« pltanj« naSeg eventualnog prava da lzdajemo bllten spravl u Komltetu, lmao »am na umu 1 nogučnost da se nl, čak 1 po utu »arnoa Koralteta, obratlmo zakonodavcu, mozd« Ustavnom »udu SFRJ, __ o tome lznese svoj« tumaScnje. (Prl tom bl se, naravno, lzboglo potpuno nepotrebno, po nenl, raslpanje lntelektualno 1 radne energlje, I vremena, »vlh učesnika u ovom pcekrSaJnom postupku.) Jer ako vetf postojl onaj ko kao najnadlafnljl brlne o ustavnostl 1 zakonltoatl, zar po druitvo nlja cellshodnije da se ljudska energlja 1 vreme ne »tračo? Oruglm reLlma> ako bl zakonodavac »tao na stanovlSte da gra-dianl, lmajudi pravo da lzdaju novlne, mogu lzdavatl 1 bilteno, rar Je ovaj postupak drustvono »vrslshodan? Dakako, 1 u onon suprotnom slučsiu, kad bl zakonodavoc stao na druga-Jije stanovllte, druStvena avrslshodnost ovog prekrSajnog postupka ne bl se znatnlje uvedala. Kao pokretačl "Saroouprave" ml smo ae, nal-tne, strogo prldržavall zakona, pa blsroo 1 u takvom (pretpost.ivljetiom) tlučaju Jednottavno prestall da lzda^emo BILTEN pokretada "Samoupra-ve* u ovon obllku. Ovako pak, na osnovu puklh Komltetovlh tvrdnjl, pa ni na osnovu even-tualne kazne ovog sudlje, neče bltl mogudno konačno razjasnlti lmaju II 111 ne gradjanl ucpšte pravo da lzdaju blltene. Kao pojedlnao ko-jl veruje da je zaklnut u svom pravu otud ču bltl upučen - a uveten sam da Lu u tome lmatl podrSku 1 mnogog pokretaffa "Samoupravo" - da lstrajem sve do U3tavnog suda SFRJ. I pltam se, lznova, ko Le tu 5ta doftltl ako nam taj aud na kraju ipak da za pravo? Kaka 3« korlst Sovjeku, da parafraitram Propov)ednl)ca, od aveg takvog truda njegova? Postojl 11 pravna država »amo zato da bl *e avejsdr.ako lspočctka dokazlvalo ono Sto j« ona prokianoval« joi u starom veku? Eto. 1 zato sara na počotku naplsao da ml »» ove refil kao pojedlncu tine zaludnlm. Tl%&a ItolJkOTria izAaraS UH/TEBA pokrotnča "Oonouprovo" (liato u oanlvaaju) IAPTS»IX Sattavljtn dana l.i*e*mbra Itf. foJint pr*d OplHntkim oiijo- cpltin* MOvi'B»otrad u prtkrlajrm pottupku pretiv • *r. HOUtOVTČ ZlUl . _______ /•¦•/- Utmtni prttri* Bavrlt*. ObafltavaJ* »• ekriuljtnt t njtgov branilae ia dt ii odluka la piimmtm ebra*lol"jim doitauiti odmah naken denoltnja. Dctrline u lt.lt. taiova BILTEN 20___lo.decembar 1987.—6- VISE JAVHO TUZIIA5TV0 BroJ Ktr.479/87 Dina 7.dec«mbrt i9S7.god'ne N 0 V I S A D 09. 082. «87 lVJSlt S10B00AN M PEROVIC A D V 0 K A T »ttUIP Majke Jevrosim« br.8-1 Ovom tuHiiStvu podn«H $te pHtužbu 1 krivičnu prijavu od T2.st?tenbrt I987.qodno obav«5ten1 pokrtnua 3« »r«-krlajni postupak prot1y H1j» Hoijkoviia, a poznato V»« Jt dt J« do sada vK< puta prekrUJn< poitupak vodjtn i pr»t|» Nt-kolU Sin<5e. daki« dosadaJnJ« Izdavanje 'Samoupravt* Jt »e»-porno prekrSaJ. Iz 1zl«]i je zdel čudfn, celo m k<>-munistiCnega c-talisča, ker bi bilo očitno vidcti knt velik neuspeh vlade, če končno Trsta le ne bi dobili. Komun.sti so morali ali računati, da bo vplivalo na zaveznik«, če se pokaže taka enodušnost, ali pu so imeli namen izrabiti zavczniško stiilišče z^i propagando proti Zahodu. Edini diplomat-ski ,,prijem" je bila izjava, da Trst ne bo vkJjuČen v noberio izmed jugoslovanskih federalnih enot, temveč da bo postal po-sebna republika. Ta namen so pokazali s tem, da so po vsej Sloveniji izobesili itali-janske zastave z rdečo zvezdo. Verjetno je ta trik še povečal sume pri zaveznikih. Po-kazalo se je, da jugoslovanske zahteve niso samo nacionalne, ampak sredstvo, s kate-rim naj bi zanesli komunistični vpliv v Italijo. Prav tako je moi*alo zbuditi dvome tudi dejstvo, da so jugoslovansko zahteve do Trsta podpirali italijanski delavci. V zvezi z italijanskim zastavami je vredno pripomniti, da jc to primer, kako so komunsti na debelo trošili denar in ma- terial za propagando. Čez noč so 40.000 metrov blaga obarvali zeleno in zrezali z.i zastave, dasi je blaga silno manjkalo. Clo-vek se ne bi ustavljal ob takih stvareh, čc bi bilo tedaj kaj upanja, da bodo zastave spremenile rezultat londonske mirovne kon-ference, toda vsak pameten človek je ve-del, da ne bo tako. • • Spomladi 1946 so biie volitve v Italiji in v Ceškoslovaški. Poslušal sem rezultate po radiju pri profesorju Furlanu, kamor sem bil povabljen skupaj z angleškim kon-zulom in njegovo ženo. Vsi smo se čudili visokemu odstotku komunističnih giasov na Češkem. To je bil najvišji odstotek glasov, kar so jih komunisti kdaj dobili na svo-bodnih volitvah. Verjetno je bilo to posle-diea, da je Zahod v letih 1938 in 1939 Češkoslovaško prepustil Hitlerju. Seveda so biii komunisti ob tem času tudi še v modi. To se je pokazalo prav tako ob proslavi 1. rnaja v Ljubljani. Sprevod je bil dolg iri ne bi bilo motfoče zanikati, da so bili ljudje zares navdušeni. Scveda so ob kora-kajočih vrstah hodili ,,aktivisti", ki so brali gesla z listkov in vodili vzklikanje. Med gesli so bila takale: moški ali ženska ob vrsti je vzklikni) ,,Tito", nakar je vrsta zavpila: ,,Slovensko Primorje te čaka!" Kazalo je, da so komunisti še vedno pre-pričani, da je usoda bivšega slovenskega ozemlja pod Italijo odvisna od tega, kako ^lasno bodo demonstrantje v Ljubljani ali Skoplju vpili ..Primorska je naša!". ali od tejia, koliko brzojavk bodo poslali zunanjim ministrom in njihovim komisijam. Neki francoski član komisije, ki je ugotavljala želje prebivalstva na spornem ozemlju, mi je pripovedovai, kako so se člani zabavali nad brzojavkami, da prebivalstvo Skoplja ali kakega drujrega mesta zahteva Trst za JuRoslavijo. Istočasno so komunistični voditelji esmi v Ijubljanski Stolnici (karte prodaiaio SJlSSV?*811 prve "Jubljanske samo-)ostrezbe), koncertom sakralne glasbe »na jveti večer« se pravi 24. decembra v CdZ oS'ep?1/V?llki^vorani) z Mladinskim zbo-om RTV Ljubljana, zborom Consortium %%Cnm Ln S0listi in Pa mal° manf^™ L uhL ran° Predstavo Hesnegi teatra Ljubljane v režiji m koreografiij Ksenije Hribar, ki že s svojim naslovom Nostalgija opozarja na naravo ponovnega obujanja oziroma političnega priznavanja po zmagi nad informbirojem uradno s koledarja črta-nega praznika. V duhu pobožičnega in prednovoletnega razpoloženja si bodo tisti, ki ne morejo brez Johana Straussa lahko ogledali in naposlušali njegovega Netopir-ja v izvedbi SNG Maribor. Ce ste organiza-tor kulture v OZD (beri Organizacija združe-nega dela), vas skupaj s Cankarjem in nje-govim domom opozarjamo, da je ta pred-stava primerna za novoletno darilo vašemu kolektivu. Je pač v duhu obujanja »mita o Srednji Evropi«. Najbolj pa se bodo okoli novega leta v CO-ju lahko zabavali otroci, ki jim bodo preskrbeli nič manj kot tobogane, če pa bo okoli njih preveč »gužve«, bodo šli enostavno gledat risanke in filme ali pa po-slušat muziko v prvem preddverju (od pol desetih do sedmih zvečer). 1. januarja 1988 bodo tisti, ki ne bodo na Dunaju, lah-ko sedeli od osmih zvečer dalje v Veliki dvorani in poslušali Mozarta, Verdija in Slovensko filharmonijo na novoletnem koncertu. To bo pa tudi vse. V Kinoteki bodo lahko tisti malo manj praznično razpoloženi gledali Lovza izgub-Ijenim zakladom iz zakladnice Vesna filma in pa v režiji Stevena Špielberga. Nasled-nji dan bo Bergman zabaval s svojim De-viškim vrelcem, v ponedeljek, 28. pa bodo tisti, ki tega še niso naredili, ali pa je od tega preteklo že toliko časa, da so zgodbo že po-zabili, lahko videli Dustina Hoffmana and Company v Fossovem filmu Lenny iz leta 1974. V bistvu precej kultna predstava. Tik pred zdajci pa bomo lahko videli še Robina Hooda in njegove dogodivščine \z leta 1938, produkcijo \z še vedno zlate dobe ameriškega filma. Potem pa nam bodo v Kinoteki zaželeli srečno novo leto, rni pa bomo upali, da nam bodo v novem letu po-kazali malo manj vesternov ali francoskih filmov iz zlate dobe Renoarja and Com-pany. Verjetno ni treba posebej poudariti, da bomo skoraj vsi do novega leta vsaj enkrat stopili do Narodne galerije in si namesto Mimarinih preveč bleščečih imen, ki se jih še zmeraj drži precej neprijeten sloves, og- ledali manj »sumljiva«, pa nič manj blešče ča imena in slike iz zbirke Leningrajskegč Ermitagea. Tisti, ki jim to še ne bo dovolj bodo lahko šli še v Mestno gaierijo in s ogledali razstavo nagrajencev reškega bie-nala mladih, če pa jim še zmeraj ne bo do-volj, bodo šli še do CD-ja na razstavo novej-še litografije, ki jo je pripravil Tamarind In-stitute iz Nove Mehike. Pa še kam. V gledališčih jih mraz niti najmanj ne moti, še zmeraj igrajo, gledalci pa to hodijo gledat in poslušat. V Vodnikovi domačiji so pripravili (Gledališče Proces) čisto tazares-no žanrsko predstavo, kriminalko Tomota Rebolja,y MGL-ju Faustove improvizacije Bojana Stiha in pa Pisma Vuka Kara-džiča nikomurdrugemu kot Knezu Milošu, spet v MGL-ju je gostovalo Primorsko gle-dališče iz Nove Gorice s Turistično vodičko Botha Straussa, v Lutkovnem gledališču je bila premiera Lizistrate, v Drami bo zdaj zdaj Barbara Hieng obdelala Brechta. In še in še. Nič novega seveda ni v Operi, ki je zadnje čase sploh zelo na slabem glasu, če je seveda spioh kdaj bila na dobrem. CIDM do konca leta pripravlja skupaj s Cankarjevim domom premiero Plesnega teatra, to pa je zaenkrat tudi vse. Knjige so se kot zmeraj ob tem času po-javile v knjigarnah v enormnih količinah, za-ložniki pač poskušajo vsaj približno izpolniti svoje programe. Tisti, ki imajo radi zbirke, bodo lahko za malo denarja kupili paket Prešernove družbe, ki poleg raznih priročni-kov etc. ponuja tudi lansko leto nagrajeni prvenec Miha Mazzinija, ki vsaj po avtor-jevih besedah predstavlja dovolj zanimivo noviteto (zgodba proletarca, ki se nesmrt-no zaljubi v Nastasio Kinski in nikakor ne more do nje v Rim). Še zmeraj se vroče pro-dajajo Mistifikcije Branka Gradišnika, ki je končno vsem pokazal, da se da tudi med Ljubljano in Anglijo biti Woody Allen. In pa seveda Krtove tri knjige Janeza Trdine, ki jih bo čimprej moral prebrati vsak, ki se ima za Slovenca. ALEPH bo zdaj zdaj vrgel na trg novo knjigo Petra Božiča, bojda jo v tis-karni nočejo dati ven pred božičem. Prave stvari ob pravem času. T.T. Krt, Trdina, Štabi in Kramberger pred- stavljajo! PODOBE PREDNIKOV Nesnažnost. Sir nikjer apetiten, ker se vse gospodinje usekajo vroko. V umazane robce se devlje sol in celo meso! Kupica se briše skor sploh z žepnim robcem češ da bo bolj čednaf Otroci vsi smrkavi, razcapan/, opriža-ni, nepočesani. Mnogi vode ne marajo ne za pitje ne za umivanje. Ipak čut snažnosti živi in še napreduje... Misli se, delavnik je kmet, praznik. praznik gospod, 6 dni v dreku blatu, 1 dan v škrlatu in zlatu. Za važno in po-trebno smatra se dvojna obleka delavna in praznična. Gorenjke boje se škricev, raje dajo kmeč-kim fantom. Dolenjke škrice volijo. Blodnice silne vzakonu in zun njega ena iz Zatične pri sodbi bila. 12 mlatičevjo ongavi-lo, potem pa še 13. prišel. Svaka nagovarja-la, naj bi tri dni se v kamro zaprla in Ijubila. Možšel na potrebo. med tem ona kavs. Mož jo doma zato stepel, zlomilroko. Otrociprve-ga moža n/e mu ploskali. on potem prinesel vina in pečenke in spal vendar le z njo brez jeze. Prešestvovanje često predmet ipred sod-bo dedci i bez vesti hočejo kavsevati svoje rodbinice in znanke. Čuden kavs Kržetijo zdaj pretresa 15 letna curica začutila srbečico, ker ni imela druge prilike, velelaje 5! letnemu dečku, da najjej dene culek v culo. da bo videl, kako mu bo dobro delo. Z njeno pomočjo mu se to posre-či in culek postalje celo trd in stoječ! Fanti-ček priznal sodniji, da mu to res kaj dobro delo. Kurbarija. Kar /e gospode, slove samo 3 gospodje (Ricoli, Rat in Logar) da so zvesti svojim ženam. Vse drugo se valja. Uradniki mlajši so silni kurviši, imajo vsakipo več Iju-bic za silo ne prezirajo niti Kukmanove Fr.... Debel in jedrnat pregovor. Kdor komu za ritjo govori, mu rit odgovar/a. Škandali v Lastovčah. Boršnarica jebe se kar očitno s svakom, dajo otroci vidijo. Kar dela ona, že tudi oni posnemajo. Hči še ne deset letna že s/oviza kurbo. Tudi druge uči to, karseje naučila odmatere. Zasačili so jo, ko je 7 letnega dečka nagovarja/a na greh razloživši mu spolne skrivnosti in pestujoč majhnega otroka mečkala mu spolni ud— Trcijalke se tod rade izpizdijo----- Vdove grdo kvantajo, smrt možaje precej pozabljena, gonijo se ko kuzlje. Letos 187o se jih je sila veliko omožilo. Vdova B. zapravilaje za ples in druge ve~ selice 1 d nedelje do pustnega utorka 1z for. Obelem dnevu leglaje za vasjo v blato in se dala f. Samaje pravila, daje imela z enim or-gie v zidanici. Oba sta se slekla in plesala naga. Ljubosumni hlapec do zdajnje žrebec, opazivši to skoz luknjo ključa, trkalje zastojn. Tudi dekleta vpričo drugih govore Ijubčkom, da jim bodo dale kavsati spotoma, če jih domu spremijo. 0 tempora. o mores! Kedar se fižol sadi, naj se deklica na seme pošči, pa bo rodilo dobro. Proletarska je todnavada, če /e pravzahod za hišo, da opravljajo potrebo vse enopo vrtu ali drugej in posvinjajo vso soseščino hiše. (Ob listanju skorajtisoč, včasih tudi dolgo-časnih, predvsem pa zamešanih in premeša-nih strani, so nam padle v oči pač nekatere etnološke in folklorne podrobnosti. Njihova izbira je popolnoma arb/trarna in najnam vsi »prizadeti« oprostijo. Uredništvo) SOV - ART Z mistrom Gorbyjem etc. so se na zahodu pa še kje drugje seveda spet začeli zanimati za vse, kar je v zvezi z Rusijo, carsko in pocarsko, pred, po in tako naprej revolucionarno. Najbolj masovno se je stvar razcvetela v raznih variantah modnega in industrijskega designa, ko je skoraj za vsakega krea-torja, ki hoče ohraniti svojo popular-nost, postalo nujno, da vsaj na nekate-re od svojih stvaritev postavi ruske ozi-roma cirilske črke, nekaj besed, za ka-tere se večinoma ne ve, kaj pomenijo, povsem očitno pa je, da vizualno delu-jejo naravnost eksotično. Končno so se za stvar začeli zanimati tudi razni umetnostni zgodovinarji, ki so po izte-ku avantgard in z nastopom retrogar-dne umetnosti in njenih renovacij, spet ubrali korak nazaj na časovni osi in za-čeli ponovno odkrivati t.i. »zgodovin-sko rusko (sovjetsko) avantgardo«, se zanimati tudi za njene »mejne« »ob-robne« produkte, kot je npr. reklamni design. V zadnjem času so tako začele izhajati nove in nove publikacije, ki se ukvarjajo s temi ozkimi področji, eno takih je v tem mesecu izdala tudi lon-donska založba Thames and Hudson (Soviet Commercial Design of The Tvveenties Mikhaila Aniksta, ki jo lah-ko kupite za nekaj več kot 12 funtov). Da sovjetski design ni bil kar tako, pri-čajo reprodukcije in pa seveda sloveča imena: Vladimir Majakovski, Alexan-der Rodčenko, Lavinski, Dmitrij 8ula-nov... Zadevo sta Majakovski in Rod-čenko vzela zelo resno in prvi je leta 1921 napissl: »Poznamo čudežno moč agitacije. Buržoazija pozna moč reklamiranja. Reklamiranje je indust-rijska, komercialna agitacija. Noben posel, niti popolnoma gotov in zanes-Ijiv, ne cveti brez reklamiranja. To je orožje, rojeno iz konkurence.« Do leta 1923 sta z Rodčenkom delovala v ok-viru podjetja za izdelavo reklamnih po-sterjev in agitacijo in o svojem poslu iz-javila: »Vse, kar izdelamo v SSSR mora služiti v korist proletariata. Zato je treba nujno razmisliti o reklami!« Umetnost, ki je obstajala, da bi branila in popularizirala novi režim, se je zače-la usmerjati k propagandnemu plaka-tu, filmu in drami, oblikovanju tekstila in porcelana. Ovoj za karamele Rdeča zvezda, ki ga je izdelal Majakovski, je prikazoval veličastno zmago rdeče ar-made nad belimi in tako dalje. Seveda pa agitacija ni mogla zmeraj »zasenči-ti« tega, čemur je proizvod namenjen, poetična imaginacija je pač ubrala svojo pot in na paketih cigaret se je na-mesto zvezde znašla krava, še zmeraj pa je bil v opremi prisoten vsaj tehno-loški napredek v obliki traktorja. Maja-kovski ne bi bil Majakovski, če ne bi spodaj pripisal: »Zaupne besede vsem kadilcem, v cigaretah Kladje skrita kra-va!« Cilji politične in umetniške avant-garde pač že od vsega začetka niso bili identični, kar se je izkazalo zelo hitro. Katera od obeh je bila bolj produktivna, pa je več kot jasno. T. T. SLOVliMHli IGRALCEV MAMA Tega klobuka pa ne! Vzemi katerega ho-češ, tega ti ne posodim, tega imam za v Dramo - se je razhudila babica, kar se je al-ternativni vnukinji zdelo sila čudno in nena-vadno. Namreč, od babice je vselej dobila oblačilo, obuvalo ali pokrivalo, ki ga je od-krila, če že ne v šenk, pa vsaj na posodo. Tempora mutantur, Drama pa kot volk -dlako zamenja, želodca pa ne - vse življenje bi lahko jagenjčke hrustal. In kosem-v Can-karjem domu občudoval množico najrazlič nejših reflektorjev, so tamkajšnji lučkarji povedali, da je v primerjavi z Dramo vse, karvidim-kajmalovredno. Inkosem odprl imenik telefonskih številk in razbral, da ima Cankarjev dom, kultumi in kongresni cen-ter manj direktnih telefonskih linij, kot SNG Drama, se mi je posvetilo. Zdaj vem, zakaj drži Kidrič roke v bokih, zakaj se spomeniš-ki Cankar skriva sramežljivo za resasto pahljačo - njegov večni rival in dobri prija-telj Zupančič je z duhom in telesom SNG Drama sama. Oto, to ti je bil človek, je s kančkom solze v očeh izjavil Zvonimir Ro-goz v dokumentarnem filmu. V začetek tega spisa lahko povsem mirno stlačim še Lessinga, kajti 16 on je imel direktno tele-fonsko iinijo v gledališki hiši, kakot jo ima tudi dramaturg Ijubljanske Drame. Dostojevski je bil pisec komedij - za to iz-javo bi srednješolec letel s fajfo v klop. Čis-to prav, zakaj pa je šprical gledališki abon-ma in šel raje gledat Body double. Stričko-ve sanje so namreč zc!o komična komedija, sicerz nekajkratnimi dolgimi statičnimi dia-logi - v katerih bi se lahko pogovarjali tudi Bette Davis in Elisabeth Taylor, pa bi bil šmorn isti. Ce se komedija začne vleči, po-stane nezanimiva, kakorslastna klobasa, ki se prežvečena in pogoltnjena in prebavlje-na prične spreminjati v homonimno sorod-nico - in gledalec iz maščevanja zanalašč pozabi, kako se je pred uro in četrt na smrt zabaval in ploskal na odprti sceni in začenja godrnjati, da je predstava vsa skupaj en go-veji izmeček. Tukaj pa je stvar ravno obrat-na, komedija se uradno začne, na oder pri-šanta striček, začenja se pačiti, piskati, sopsti, hropsti, se spotikati in nekaj otrok se celo nekaj časa zabava, ko posluša hece iz Ostržka - po mojem mnenju je leseni možic mrtev, če pa na srečo ne bi bil mrtev, bi bilo to zanesljivo znamenje, da je še živ - in do odmora se ne zgodi kaj posebnega več. Odmor, ta pa je nekaj posebnega. Podoben je glavnemu odmoru v dopoldanski obuki, ko množica vojakov huronsko navali na kantino in plane po črvivih napolitankah in strjenih Eurocremih, tukaj se pokaže prava narava, kajti pred foayerjem visi nevidni na-pis - Tukaj vas zakon ne ščiti več! Ko se za silo okrepčana publika vrne na svojo sceno, se že drugič soočim s sceno na odru, ki s svojo umetno belino grdo kazi povezanost z starodavno, rahlo porumene-lo belino balkončkov - lož in je podobna gajbici za piščance, oblečeni v lepenko, z narejenimi luknjami za zrak. Skupina sto-lov, naložena v nemarno grmado, ki naj bi ponazarjala nagrmadenost moralne uma-zanije v hiši, pa je na žalost ponazarjala skupino stolov, naloženih v nemarno grma-do. Sploh je bila scena preveč moderna, da bi lahko razumel, zakaj je kje kaj. Luknje, ki so imele funkcijo prisluškovalnih posto-jank, bi bile raje v obliki ušesnega uda in tako ne bi bilo treba ubogi Katji Levstik sve-titi negibno iz odprtine nekajkrat po pol ure (pol ure, to je vendar trideset celih minut) -ir> potem pravijo Ijudje, da ima samo Živa- dinov igralce za lutke. Na cugih so spuščefl ne snežinke in kar je res, je res, na prenekaB terih sindikalnih prireditvah, namenjenS obdarovanju svojih otrok (za kar poskriH dedek Mraz) je bila tovrstna scena izvirneH ša in prepričljivejša. 0 koreografiji pa tole. j režiserjih obstaja nekakšen nagonski str^H pred koreografom, ki lahko (posebej, ^e^B koreografije malo) v svojem koreogrž^ skem zaletu in zamahu skoreografira še pfl režije. Na žalost oz. na pravo jezo, tisto,/j se skoraj ob tla vržeš; pa je bila koreografiM v predstavi Stričkove sanje blisk, ki še bj^fc temno noč nar'di, ko ugasne. ^H Igralci so bili, hvala bogu, igralci. Tudi Be-nedičičevi maniri sem na koncu že verjel, saj mi ni preostalo drugega, Benkova je po-kazala, kako kvarno vpliva na otroka splet-karska mama, blazno sem bil zadovoljen z igro Maje Končar, ki je pokazala čisto, pro-fesionalno igro brez pičice balasta, manire ali šablone, igralka, ki ne pride na poklon žareča in puhteča od silnega igranja in raz-dajanja pubNki, v pričakovanju, da se ji pub-lika z ovacijami revanžira - ampak se skromno pokloni, z zavestjo o dobro oprav-Ijenem delu. Oddahnem se, ko gledam Ale-ša Vaiiča brez grozne filmske brade, kome-dijanta, pravo rusko dušo, zbor spletkarskih babnic je funkcioniral kot zbor spletkarskih babnic. Ne vem, zakaj v gledališkem listu in sploh nikjer ni omenjen plesalec, sluga in burkač, ki je v predstavi vse prej, kakor neo-pazen. Vse to do pičice drži - ampak, če bi ne diIo dveh oscarjev za stranski vlogi Jerci Mrzel in Lojzetu Rozmanu, ki sta rešila predstavo, bi lahko spakirali kufre vsi knezi, mužiki, sluge, uradniki in odšli v Sibirijo. 1 udi nastop le-teh je postavljen sila spret-n»xravno> ^? hočeš vstati in zapustiti prizo-"sce, se pojavi Jerca in te v hipu prepriča -Kam si pa mislil iti, Ijubček, saj se predstava spioh še ni začela. Jerčina igra je bila akord seamih, osmih tonov, ki je v hipu napolnila prostor, kjer so se dotlej lovile posamezne dolgočasne melodije in če zviša glas za dve oktavi, bo ostal popolnoma jasen in razlo-čen, kot če melodijo fagota prevzame pic-colo. Rozman je prišel, bil viden in pri priči zrnagal, za razliko od likov, ki jim ves čas prihaja na odru, pride pa šele v domači po-stelji. Res, tisti večer sem bil neznansko hvaležen Jerci Mrzel in Lojzetu Rozmanu, čutil sem podobno, kot jetnik v popolnoma goli celici, kateremu po nekaj mesecih nek-do uspe pretihotapiti dve zanimivi knjigi. Taisti večer sem povsem slučajno prebral v reviji Studio, da je Lojze Rozman leta 1964 igral v filmu Ne joči, Peter, spomnil sem se filma, spomnil njegovega obraza v predsta-vi in iz neke metafizične gledališke čakre me je preplavilo spoštovanje, spoštovanje do igralca nasploh. Zategadelj mi nikakor ni žal, da nisem kot v Dramo šel raje še enkrat gledat Body double, res pa je tudi, da je vsekakor bolje gledati enkrat Stričkove sa-nje in enkrat Body double, kakor pa dvakrat Stričkove sanje, filma Body double pa sploh ne. Slednje vrstice, v katerih se De Palmin film tolikokrat omeni, so posvečene Amirju Muratoviču, ki je pred številnimi pri-čami povedal, da film ni vreden piškavega oreha. Fant, ki se povrh vsega šola za tele-vizijsko-filmskega režiserja, bo najbrž svojo zmoto spoznal, ko ga bo v neki fazi dela ob-šlo spoštovanje do igralca, kajti brez igralca ni ne igranega filma, ne gledališke predsta-ve, če pa bo kdo želel tovrstno umetnost početi brez igralcev, si bo moral za film in gledališče izmisliti drugo ime in to ime krstiti z žegnom zgodovine. (Ena ponesre-čena izjava seveda ne more omajati vse-splošnega mnenja, da je Amir fant od fare). MAKAR ČUDRA SONGS ABOUT FUCKING THIS CHARMING MAN PATRICK STEVEN MORRISEV se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najbolj žlaht-nih predmetov poželenja otoške in ostale glasbene kritike. Že od leta 1983, ko so THE SMITHS prvič udarili, so ga različni kritikastri grajali kot bednega celibatskega esteta, valjajo-čega se v lastni plitki melanholiji. A bolj ko so pisuni zaničevali to domnevno čemerno in žalobno kreaturo, bolj je Morrisey posta-jal metafora določenega, niti ne tako ozke-ga kroga melanholičnih duš. The Smiths so poskrbeli za eno najfinej-ših glasbenih variant letargičnih osemde-setih. Na šestih LP-jih in 18 singlih je moč slišati tako sontimentalne, cmerave in pa-tetične balade kot nepopustljivo moderen thrash ali psihodelični music-hall. Uspeh The Smiths je prišel kot rezultat pristnega, once-in-a-li-fetime sodelovanja med Morri-seyem in Johnnyjem Marrom, ki je bilo ko-nec julija prekinjeno zaradi že kar legendar-nih glasbenih nesoglasij. Septembra je po-sthumno izšel še zadnji album Strange-ways, Here We Come, zadnji sad dela due-ta, v katerem je Morrisey igral knjižničarja, Marr pa (kot bodoči Eddie Van Halen) rock'n'roll groupie. 0 Morriseyu in njegovem življenjskem B-rnovieju krožijo čudne štorije. Zlobni gos-sipi vedo povedati, da fant v resnici sploh ne živi v celibatu in da ima precej znanega »prijatelja«, nekje drugje pa je bilo slišati, da je prav ojdipovsko navezan na mater. Tukaj nas Morrisey zopet ulovi v zanko svojih ido-lov. Oscarju Wildu se je zaradi pogrošnih nagnenj sesula kariera, Elvis Presley pa je sploh vse počel with-mother-on-his-mind. Iz Morriseyeve mladostne biografije je vred-no omeniti vsaj to, da je bil strasten privr-ženec Sandfe Shavv, ki se je kot lutka na vr-vici pred dvajsetimi leti zanihala v središču evropske mediokritete - Evroviziji, nekje pa leži vsa zaprašena tudi knjiga o Jamesu Deanu. Mnogokatere prigode novodobnega he-donista bodo najverjetneje šele ugledale luč sveta. Medijski aparati pod geslom trying to sell the story večno tipajo za sla-dostrastnimi detajli... Ne glede na vse pa Morrisey ostaja eden najboljših angleških tekstopiscev osemdesetih let. V sebi ohra-nja nekaj duha vaudevilla in ima, kot Pete Shelley v zlatih časih The Buzzcocks, smi-sel za to, da vsak stil napolni z dobršno mero ironije. 0 Princu ne govori z navduše-njem, čeprav mu stihe, kot je If I Was Your Girlfriend gotovo zavida .. . SHAKESPEARES SISTER Tipičnega fana The Smiths si Ijudje zme-raj predstavljajo kot hirajočega adolescen-ta, ki zaprt v svoji sobi piše jeznorito poezijo (podobno, kot je svojega junaka Adriana Molea v knjigi The Secret Diary Of Adrian Mole - pri nas prevedenega kot Skriti dnev- nik Jadrana Krta - opisala Sue Tovvnsend, op.p.), zato so verjetno presenečeni, ko vi-dijo da vaše koncerte obiskujejo čisto običajni mladeniči. »Gre za popolnoma zdrave Ijudi, nika-kršne bolnike. Psihično so zelo stabilni. ImagetipičnegaThe Smithsfana kotbo-lestnega reveža je popolnoma prejudici-ran. V resnici so naši koncerti dovolj na-silni - Ljudje si lomijo noge in podobne stvari. Ce bi bila naša publika kup ovene-lih češpelj, se to ne bi moglo zgoditi. Zelo sem zadovoljen, ker gre za resnično zelo ekspresivne happeninge. Ne maram, da bi Ijudje sedeli s prekrižanimi nogami in buljili vate. Spomnim se, da leta 1972 ali 1973, ko sem prvič gledal Davida Bo-vvieja, na njegovih koncertih ni bilo nobe-ne histerije, kakršne je deležen danes. Mislili bi si, da so bili Ijudje kot Bowie ali Bryan Ferry nevemkako oboževani, ven-dar se sam česa takega ne spomnim. Na nekaterih koncertih Roxy Music so Ijudje kar sedeli na tleh. Danes pa se ti nori izlivi dogajajo vsakomur. Koncerti so bolj divji. Včasih je bila vsaka histerija organizira-na, danes pa se norosti dogajajo same od sebe. Seveda moram reči, da Ijudje hodi-jo na koncerte Davfda Bovvieja danes samo še zato, da se lahko potem bahajo s tem, da so videli legendo, ne pa zaradi njegovih zadnjih plošč.« Kako reagiraš na kritike, ki so naslovljene nate ali bend? »Če so neumne ali zgolj spopad z bed-nimi občutki, potem se mi zdijo dolgo-časne. Kadar pa prihajajo od inteligent-nih Ijudi, sem zaskrbljen. Jasno je, da moj svet ne ustreza vsakomur, vendar dose-daj še nisem prebral česa takega, kar bi me napeljevalo k spremembi.« Ostajaš samo pri sebi_... »Moram biti sam. Še vedno imam samo dva prava prijatelja, s katerima se družim že od sedemnajstega leta. Izkuš-nja s The Smiths me praktično ni spre-menila. Se naprej živim precej izolirano življenje. Pogovarjam se z novinarji, po-javljam se v revijah, delam čudne plošče, vendar je moje življenje precej manj spektakularno. Mogoče bi moral vse sku-paj pustiti, nekam pobegniti___« Kaj bi lahko še počel? »Ničesar. Sem popolnoma netalenti-ran. Vse dosedaj je bolj ali manj slučajno, nesrečen slučaj. Verjetno bi se zavlekel v kakšno vasico v Devonshireu, temno, ze-leno in tiho. Edina goreča ambicija, ki mi je še ostala, je dramatika, vendar se to še nekaj časa ne bo zgodilo.« LONDON Kakšen je sedaj tvoj odnos do Londona? Živiš v Chelseaju — »Včasih sem o severu (The Smiths pri-hajajo iz Manchestra) razmišljal zelo konvencionalno in sem si London pred-stavljal kot sovražno ozemlje. Sčasoma pa sem se tega znebil. Še zmeraj sem na smrt obseden z Manchestrom, vendar njegovega dnevnega utripa ne morem občutiti, ker me nikoli ni tam.« Kam zahajaš? »Nimam navade hoditi med Ijudi. Klu-bov ali česa podobnega sploh ne obisku-jem. Ponavadi se sprehajam okoli Sloane Squarea ali po Kings Road. Opazujem Ijudi in všeč so mi tisti, ki izžarevajo si-metrijo, vsi tisti, katerim njihove obleke popolnoma pristojijo. Včasih sem nevo-ščljiv in to je moja inspiracija.« Kaj simbolizira sodobno Britanijo? »Meni osebno je bolj všeč njena temna stran. Dež, megla, dežela in teatralni del Londona. Ne maram ničesar pretirano sodobnega. Potemtakem je seveda tele-vizija (in video) stem v nasprotju, vendar ima človek lahko tudi staromoden vi-deo.« Ves čas živiš y preteklosti... »Bilo je ceneje (smeh). Vse je poveza-no le z vprašanjem okusa. Stvari, ki pri-padajo preteklosti, se mi zdijo zanimivej-še od vsega tega, kar imamo danes. Go-tovo je, da sovražim svet McDonaldsa in veliko raje kot v fast foodu sedim v kakš-nem zakotnem in staromodnem fondon-skem lokalu in pijem čaj.« Kaj počneš z denarjem? Očitno ga ne za-pravljaš... »Hranim ga v banki. The Halifax je moja firma. Brezupno skromen sem. Jah-te sicer nimam, zato pa imam Consula iz leta 1961. Žal ga ne morem voziti in ne vem, če bo kdaj prišel ta čudoviti dan, kc bom opravil vozniški izpit.« Katere plošče si kupil v zadnjem letuflf »Ni jih bilo ravno veliko, na primer IV Primitives, The Christians, A-ha (izgfl varja Ah-haaaaaa), večinoma mai^T stream pop. Sodobni stihoklepci me « ne navdušujejo vpreveč.« >H Lansko leto so te v nekem glasbendH časopisu obsodili rasizma, ker si izjaviljH te plesna glasba ne zanima preveč. MaldH kost..: W »Ne vem, če je šlo zgolj za samovolfl Mnogo Ijudi je na tak ali drugačen naqH soglašalo z mano. Govorili so, da je bilfl zadnji čas, saj imajo že čez glavo tefl sranja. Moja izjava se je mogoče kon9 zdela demonstrativna, vendar ne gre^f to. Dejanskp na plesno glasbo nisem om koli padal. V klube nisem hodil, p'e*V tudi nisem, zahajal sem le na koncertjfl Ima pa plošče Ijudi, katerim se je slučaS no pripetilo, da so temnopolti. S^ zaodM pgBSONAL SERVICE c,e ie tvoj odnos do spolnosti kaj spreme- ii? Je prišio do razjasnitve? IMikoli nisem imel nobenega odnosa An&oolnostl IMajbrž nisem imel pravega * sa da bi ta svoj odnos do konca kulti- ¦ al Na to vprašanje nikoli nisem dajal ^noolnoma zadovoljivega odgovora, v E*mer najbrž tiči razlog, zakaj me vedno nova in znova sprašujejo. Nikoli nisem hotel začenjati novega gibanja in o spol-nosti nisem pravzaprav nikoli preveč raz-mišlia!, zato ne vidim smisla v tem, da bi Uostal javni zastopnik tistih, ki tega ne počnejo pogosto.« Kdai si se prvič zares strastno zaljubil? »praktično do take situacije še ni pri- Šlo.« Pa si tega zares nisi nikoli želel? Tvoji teksti govorijo nasprotno.,. »Seveda. Vendar y resnici do tega ni nikoli prišlo. Izolacija potemtakem _na-stopa kot nujno zlo. Moram biti sam. Clo-veške družbe ne morem predolgo prena-šati, kar je grozno. Občasno občutim že-Ijo po fizičnem aktu, vendar do njega ni-koli ne pride. Ne vem, če se vam bo zdelo iskreno, kajti malokdo doživi 28 let v ta-kem stanju.« Kdaj si izgubil nedolžnost? »Tega me še nihče ni vprašal. Pravza-prav se je zgodilo kar zgodaj, imel sem 12 ali 13 let. Slo pa je seveda le za nes-rečen slučaj. Potem je šlo vse navzdol. Na vse skupaj nimam preveč lepih spo-minov.« H|ekje si rekel, da te Johnnyjev odhod ni ^^/eč presenetil. Vseeno pa bo sedaj pri-šlo do sprememb. »S tem se bom moral sprijazniti, ven-dar gotovo ne bom kar tako legel in umrl. Zavedam se, da bi me nekateri najraje pokopali... zdaj je priložnost! Imam še toliko za postoriti in o svoji solo karieri resno razmišljam.« Kadar začne kdo solo kariero, pričakujejo Ijudje od njih ali disco ali religiozno ploščo... »Moja bo najverjetneje kombinaciia obeh.« Lahko bi naredil nekaj takega kot Freddie Mercury. ^¦Ce bi samo lahko. Mislim, da nisem ^po talentiran. Glasbe se najbrž nisi nikoli učil? »Nisem sejeučil zato, kersem hotel do nje ohraniti fanovski odnos. Tehnika me Clc?V8«2animala'zato Pa tekste Piše"1 yw cas. Po cele dneve nekaj zapisujem v *p»ne zvezkov.« ¦otovo si zaskrbljen spričo tega, da bi ¦»postal.kliše? ^^•ti ne. Ceprav čutim, da se bistveno ¦ "e r"°rem spremeniti, bom to zmeraj ¦ s1*- Je to še tako žalostno. Mislim, «»e bistveno ne bi mogel spremeniti. Kl tf °eno P°nav|Janja ne. Ce bo šlo za-K«l9uvse k vragu, potem naj gre. Ne W*ni biti skrojena pop zvezda.« m/ u!iepa ~ t0 Je konec. T v«c smereh...« DISCOSMITH The Smiths (Februar 1984) Hatful Of Hollovv (November 1984) Meat Is Murder (Februar 1985) The Queen Is Dead (Junii 1986) The World Won't Listen (Februar 1987) Strangeways, Here We Come (September 1987) i-D, London Prevedel in priredil A. I. Borut Vrtal - NAARA ČE MOSKI POŽELI, ŽENSKA ŽE ŽELI. (MARINA CVETAJEVA) Med ulice se je vpila hladna Ijubljanska no6 orošena z utripanji živobarvnih promet-nih lučic, ki so drhtele kot oči žensk mimo-bežečih, iz teme proti goščam varnih sta-novanjskih postelj z zagotovljenimi spolni-mi odnosi, noro noro si želeč spajanja z Iju-bimcem. Vračal sem se iz Erotičnega gle-dališča razprtih nosnic, ki so srebale vonje zrelih in godnih žena, rahlo stopajoč, razpo-ložen, raziskujoč s čistim užitkom moškega bitja, ki si izbira Ijubimko in vulkanček omamne mokrote, ki z drobnimi toplimi kapljicami oškropi vršičke grmiča, kateri glede oblik ne pozna meja v domišljiji. Na križišču Rafaelove in Čmovljanske ceste me je poročena žena v spremstvu moža za-konolomno zapeljivo pogledala in pozneje jezno prhnila za soprogom. Že so moje sto-pinje izginjale na začetku Čopove. »Zdravo! Zmotila te bonh, oprosti rni, tako nenadoma te presenetim, ne da bi se ti predstavila, čeprav boš vse izvedel, mar utegneš, te smem povabiti k sebi?... Na-ara je moje ime.« »Ja.« Rečem igrivo. »Za hipec vsaj. Gledam te že nekaj časa in tiho stopam za teboj, veš, ti si pravi za Iju-bezen, Raj na zemlji ter božje, ki se prenaša med nami. Verjameš v Ijubezen?« Vročih oči me je jemala vase. Ležala sva v topli sobici, se opijala z na-goto drug drugega, umirajoče dihala, šepe-tala, vzklikala, drhtela, in mirovala... Že tretjič sem jo vzpet globoko nabodel, ravno v gibkoboki, žgoči legi na veliki, z usnjenimi vzorci izvezeni blazini, in ko se mi je začelo dozdevati, da zunaj plešejo prve modrika-ste snežinke, in da zrak onstran šipe deviš-ko vonja po zimi; je silovito zastokala, se vzravnala in napela nožnico, preplavljeno s čudežno šumnim jezerom jokov, prepoteno hlipaia z glavo globoko vznak in na stežaj razprtih usten, ki sta peli, valovili, se naglo premikali ali mogoče čisto mirovali, da sem pohitel z vpadanjem Maksimiljanovim, in je medleče ter prividno, blodno, onstransko povedala da še, še, še, in sem navrtal njeno bogato pokrajino s strahovitim orkanom besnega mojstra narave in kozmiSnega, pregloboko, da bi to lahko še kdaj pono-vil... dokler.se nisva drug drugega oklenila kot pekoča ognjeniška lava in skoraj brez zavesti omahnila na ravnino noči. In še ko-maj za silo pri sebi sem na gobici meni in Ijubljeni dragemu junaku zaznal njen razpo-sajeni, neutrudni in izurjeni jeziček, loveč in v topli sapici hiteč za belim prelivom sladic, čepe mi skoraj tik nad obrazom, že privaje-nim na s sencami z ulice zasejano temo in ud se mi je zdaj razburjen dvigal, nastopal, tako tudi moj jeziček spreminjajoč se v dolg jezik, ki je nazadnje legel v potno šprahjo na nebu, o kako dišečo, utripajočo in za hip sem vedel, da je tu notri doma Boginja in da je On v resnici Ona in o tem nisem zmogel razmišljati naprej, kajti moj bet je do araši-dov potonil v njena genialna usta in moj je-zikje klatežko viharil ali blodil kotOdisej po kozmičnih morjih v njenem Letovišču bla-ženosti in paradižu ženske, dekleta, deklice skoraj v devetnajstem, ko sem skoraj umrl v njenem vibriranju nad menoj, zibanju v levo in desno, dol-gor, malce malce na-zaj-naprej in kako je dišala, dišala, o bratec, o hudič!, o Bog Bog in ko sem med prsti lo- vil njeni prožni meloni-melončičici, mi je bilo dovolj. Izvil sem ji ga izmed ustnic, da je žalostno zaječala in se povzpel nanjo od zadaj, ne da bi \o nasadil ter jo z dolžino vr-tnarja lepil po brazdici, ne da bi ji ga vdel ali se samo z glavičem naselil v njej... tako je zibala polne, zrele boke, ki so izginjali v vit-kem pasu na vzbočenem hrbtu, tako da se je vhod visoko dvignil in je z obrazom ležala na mehki blazini razsutih las, po katerih sem šaril z radovednimi prsti, za njenimi ustnicami, zobki, očesci, obrvmi - k bradi, skozi veter črnine na njeni jagodi, divji in poredni gozdni jagodici, ki sta bili podobni dvema blaženima poljuboma, zapeljivima grehoma čarovnice, ki ugonablja z bolečino orgazma, intenzivnostjo koitalnega užit-ka ..., da je začela tipati za steblom radosti s prefinjenimi, tankimi stopicanjimi končič-nih blazinic, nohtkov... in ko ga je ujela, ga je poslala vase, ne da bi se uspel izmuzniti in jo še vzburjati ali mučiti, kot to v tem smislu obupno rad počnem in uživam nad njeno nepotešeno popolno razrajcanostjo, ki joče v bolečini, prepotrebni nemudnega zdravljenja s klinom brazdarjem, odrešite-Ijem, jacklondonom mornarjenja, obsidia-nom razsrčevanja... »Naara.« Zaril sem ga daleč, neskončno daleč v nepojmljivo. »Van. Vaaan!« Spet sva se bližala zlitju. Izmuznil sem ga. Zahlipala je. »Ne muči me. Ljubljeni Ijubljeni Ijub...« Legla je na hrbet. In tako tudi sam bre-zumno napet klečim nad njo, gledam njene oči, lase, telo ženskega bitja pod seboj, moje lastno bitje pod menoj, samega sebe^ ki sem se Ijubil v drugem bitju, nemoče« obupan, da bi bil sam v sebi popoln, in zdap z Naaro, sestrico Kristusovo, ki je bila roje-na in žrtvovana za Ijubezen kot tudi jaz sam, le da samoumevnega nikoli ne manifestk ram. »Želim.« Oba klečiva, se Ijubkujeva. Potem sedim na stolčku v obliki kocke, Naara kotfrača na mojih kolenih, koji Peter Pan zdrsi po žlebiču navznoter, da se zatre-se in se me oprime z dlanmi na ramenih za-čenjajoč uživati v drgnjenju ob krepki vtič, žareč v njej. Potem je stala na tleh in to po-čela od spredaj in od zadaj. »To bova delala sto let« Naara me Ijubi v laseh, po vratu, čelu, pije ustnice, grizlja moja ušesa in mi z jezičem prešteva zobe. Potem jo položim na tla, da leže na trebuh ter jo spet od zadaj do onemoglosti prebadam. Semena izbriz-gam v njeno neskončnost. Potem njeno voljno, toplo, mlado, strast-no in umirjeno, vzburljivo do norosti, vitko med jeguljami in le kot žensko, človeško lepo telo \šže, omahne, obmiruje, odrešeno in srečno-dihajoče valovfvse bolj rahlo.. kakor jaz, s hrbtom naslonjen na hladno steno, da si do onemoglosti napasem oči, ki jo Ijubkujejo, poljubljajo, božajo, jejo in pije-jo in srkajo in gladijo nedolžnost, norost, božanstvo, čistost, nesmrtnost. Zjutraj je Mesto spalo v hladni belini. PRIJA TELJICE PRONOFILKE. PRIJA -TELJI PORNOFILI! Veselime, dasonam tudi tokrat na Tribuni ustrealiin nam vsem še kako dragemu kotič- ku namenili eno od kulturnih strani. Zadnjič lem vam obljubil, da vam tokrat razkrijem svoie načrte za bodočnost, a zaradi tega, ker moram biti tokrat kar se da kratek (približu- ieio se že božični prazniki in z njimi povezana Jgkupovalna mrzlica, ki pa jo moramo tudi mipronofiliizkoristitiza nakup kvalitetne op- rerne beletristike, filmov in praktiČnih pripo- močkov, a kaj ko nam zaradi tega zmanjkuje časa za kajjdrugega), bom omenil samo ne- kai stvari. Že v današnji Tribuni boste lahko z užitkom prebrali enega biserov današnje slovenske porno produkcije, o katerem naj poudarim samo to, da tistim, ki si vztrajno prizadevajo dokazati, kakoje naša umetnost nekajza prozaične in neizobražene Ijudi, na- ravnost spodmika tla pod nogami. Pornogra- fija namrečje in tudi vedno bo žlahtna umet- nost kot vsaka druga vrsta umetnosti pa je namenjena različnim bralcem. Zgodbica, ki je pred nami, bo gotovo najbolj všeč tistim, kiso vešči branja in od umetnosti pričakujejo še kaj več kot napeto zgodbo. In kaj boste lahko prebirali v naslednjih številkah. Kljub skromnosti, kije nam pronofilom, prirojena in na katero smo brez sramu lahko ponosni. lahko rečemo, da veliko, celo zelo veliko. Znani slovenski režiser nam je že spomladi poslalsvojscenarijza porno televizijsko igro, ki ga bo treba ne samo objaviti. ampak tudi porabiti kot snemalni materialza prvi sloven- ski porno video oziroma filmski produkt, ki ga gledalci v Stogi verjetno že komaj čakajo. Kajti: zakaj bi uvažali nekaj tujega. če lahko naredimo boljše in bolj poceni doma! Potem se bo moja skromnost potrudila pogovoriti z nekaterimi vodilnimi osebnostmi porno sve- Ifs in tako nadoknaditi zamujeno na področju ^cva/itetne informiranosti o dogodkih po sve- tu, približati zahodni, če se bo !e dalo pa tudi vzhodni, morda celo vse preveč zanemarjeni Mtetj/, neuvrščeni svet (spomnimo se samo, ¦s/ vse znajo naše prijateljice s Tajske), in še Kb/ Pri tem pa bo seveda vodilna nit našega mptička domača ustvarjalnost. predvsem be- Wstr/st/ka, za katero upam, da jo bodo naši madarjeni pisatelji tudi letos pošiljali na na- mlov uredništva Tribune vsaj v tako velikem mtevi/u kot lani. Pa še kaj, ampak treba bo Končati. Naj zadnji stavek posvetim ameriš- kim in jugoslovanskim avionskim prevozni- kom, ki omogočajo naši pošti dovolj hitro in zanesl/ivo pot do naslovnikov. ¦ Topel pornofilski pozdrav m Vam pošilja Vaš m PRIMOŽ TRUBA Nekateri od nas pornofilov bodo v naslecinjih letih seveda umrli za aidsom. Toda umrlo nas bo manj kot ostalih - mi vemo, za kaj gre! Včasih razmišljam, da bosta leta 2030 med 100.000 preživelimi Slovenci glavni skupini tercijalci in pornofili. Pornofili so mi veliko bolj všeč. Tine Vodnik D 0 N'T A I D A I D S BO AIDS POMETEL ČEZ JUG AFRIKE? Južno Afriko čaka veiika epidemija aidsa med črnim prebival-stvom, je sklep poročila dobrodelne organizacije War on VVant, ob-javljenega sredi maja. Dokument razkriva mrežo cestnih, železniš-kih in letalskih poti, po katerih se bolezen naglo širi čez Afriko, in opozarja na dežele, ki jih epidemija najbolj ogroža. Poleg centralno afriških držav, ki jih je bolezen že zadela - Zaire, Rwanda, Barundi, Uganda, grozi najhujši udarec jugu celine, kamor prinašajo bolezen selitve inficiranih sezonskih delavcev. Pročilo trdi, da bo v petih letih v Afriki od aidsa umrlo ali umiralo 75 milijonov Ijudi. Novi val se podira na Zimbabvve, Mozambik, Angolo - in še naj-huje na Južno Afriko. Robert Grose, avtor poročila, pravi: »Južno Afriko postavljajo pred zid njene posebnosti. Politika uporabe množic črmh sezonskih delavcev in sijajno transportno omrežje bosta omogočila aidsu, da se dramatično razširi, ko bo iz severa prodrl v deželo.« Pomladi je bilo v J. Afriki znanih le kakih 50 primerov aidsa in bo-lezen se je tedaj prijela le bele homoseksualne populacije. A virus se je že trdno ugnezdil v človeških skupnostih vse do Zambije, pro-drl je že tudi vZimbabvve, kjer so do konca lanskega leta prijavili 57 primerov. Iz Zimbabvveja in Zambije se lahko bolezen po glavnih cestah mirno razširi na vzhod in zahod, v Angolo in Mozambik. Po-leg normalnih selitvenih tokov poznata obe deželi še velika gibanja vojakov in beguncev, ki tudi množično prečkajo meje. Najbolj ranljiva pa je vseeno Južna Afrika. Veliki mestni certri in pridružena naselja bodo zagotovo priskrbeli velike rezervoarje viru-sa. Apartheid bo probleme še poslabšal. Razlike v pojavljanju bolezni med belim in črnim prebivalstvom bosta obe strani uporabljali kot propagando, manipuliranje z infor-macijami pa bo spodkopavalo programe za boj proti epidemiji. Za ostalo Afriko položaj ni tako zelo resen. Na zahodu in severu so komunikacije in transport bornejše in skupnosti se manj mešajo med sabo (posebno muslimani in nemuslimani), tako da bolezen nima tako plodnih tal. A pomembna trgovska pot iz Ugande in Ke-nije proti Somaliji bo storila svoje, pravi poročilo. Za najbolj zadete narode bo aids katastrofa. Množične smrti med mladimi odraslimi Ijudmi - glavno delovno silo - bodo decimirale kmetijstvo in proizvodnjo hrane, vladni aparat in rudarstvo. Tisoči otrok bodo ostali brez staršev, ekonomije se bodo razsule, ko bo uplahnil priliv denarja od tujih investicij in turizma. Pomor mož in žena med 20 in 40 leti starosti lahko spodnese družbene strukture. Mnoge nanovo neodvisne države lahko izgubijo svoje že itak ma-loštevilne profesionalne skupine - pravnike, politike, ekonomiste, planerje. Družbeni nemir se bo povečal in morda izbruhnil, pravi po-ročilo. Ko se bodo populacije in ekonomije podirale, lahko kronični kon-flikti na jugu Afrike, kjer je v Mozambiku in Angoli že sedaj vojna in niso nikjer daleč od nje, izbruhnejo v še bolj destruktivno aktivnost. Ljudje redko tiho umirajo ali čakajo na smrt. ROBIN MCKIE - THE OBSERVER p. & p.: S. R. FELLINI O FELLINIJU Da štiristota številka francoske cineastič-ne revije Cahiers du Cinema ne bi bila kar tako, so urednikipovabi/i\N\ma VVendersa, dajo sestavipo svoji presoji. Wenders/e v njej povabil svoje prijatelje režiserje, da na nekaj tipkanih straneh spregovorijo o svojih nerealiziranih filmskih projektih. Režiserji so se njegovemu povabilu odzvali z različnimi prispevki, nekateri so poslali kar koščke sce-narijev, drugi so o njih raje spregovorili. Fe-derico Fellini seje v prispevku, kiga objav-Ijamo tudi v Tribuni, odločil za drugo varian-to. Nekoliko nostalgično je spregovoril o »svojih nerojenih otrocih«, s tem pa pri Ijubi-teljih njegovih filmov povzročil razburjenje in različna ugibanja o tem, kateri od projektov, bi utegnil postati njegov naslednji film. Ne verjamem v »načrte v predalih«. Če že obstajajo, potem so bili ustvarjeni zato, da bodo v predalih tudi ostali. Seveda jih imam tudi jaz. In nekega dne sem si celo kupil dve ali tri mape in jih na-polnil z vsemi mogočimi listi in skicami, ki so ležale razmetane naokrog, zato da bi se postavil pred svojo tajnico. Tukaj so, lepo označene z nalepkami, na katere sem napisal naslove različnih imagi-narnjh načrtov, ki sem jih pestoval in jim sledil skozi vsa ta leta, medtem ko sem de-lal filme, ki sem jih naredil. Preberem nekatera imena: Dekameron (ampak potem ga je naredil Pasolini), Edgar Allan Poe (njegovo življenje: na to sem za-res mislil dva ali tri mesece, ta nenavadni obraz tragičnega klovna me je povsem očaral; včasih še vedno mislim na to, tako kot na Kafkovo Ameriko, za katero se bom moral odločiti, ali jo bom posnel, takoj ko bom napravil še dva ali tri filme, ki bi jih rad posnel prej). Ko sem snemal Tobyja Dammita po neki Poeovi zgodbi, me je mikalo, da bi napravi! še dva druga kratka filma: Prezgodnja smrt in še neko drugo, katere naslova se sedaj ne morem spomniti. Zdi se mi, da je šlo za neki članek, katerega namen je bil, da bi pa-rodiral siog neke literarne revije, s katero Poe ni bil v najboljših odnosih. \/eličastno grozotna zamisel zgodbe je naslednja: sta-ra dama v spremstvu svojega majordoma in majhnega psička v starem zvoniku sredi odročnega in samotnega kraja pomoli gla-vo skozi majhno okno, da bi lahko bolje ob-čudovala pogled na polje in gričke. Glavo hoče potegniti noter, ko začuti, da ji nekaj mrzlega in neizprosnega to preprečuje. Ne-nadoma opazi, da ji bo eden od ogromnih kazalcev ure na zvoniku, kot velikanska sa-blja, neusmiljeno odsekal glavo. Zaradi vedno močnejšega pritiska ji najprej izskoči eno oko, potem še drugo, potern pa ji kaza-lec odseka glavo. Zamislil sem si, da bi se vse skupaj doga-jalo v Sieni, med Paliom. Predstavljal sem si angleško igraiko Rutherfordovo na vrhu stolpa Mangia, kako očarana opazuje konj- ske dirke, medtem ko kazalec neizprosno sledi svoji poti. Zakajtegafilmanisem naredil?ime!sem nekaj problemov s sienskimi mestnimi ob-lastmi, ki se niso strinjafe z menoj o reklam-ni vlogi, ki bi jo moj film lahko imel za njihov praznik. Moraldo in cittš: ah, to je zgodba, ki sem jo napisal s Pinellijem in Flaiannom takoj po Vitellonijih. Moraldo je najmlajši član Vitel-lonijev, tisti, ki nekega jutra zgodaj zapusti podeželje in se odpravi v Rim. Ampak tak-rat je bila La Strada, ki me je bolj priganjala, tako da je Moraldo zapustil svoje majhno mesto zato, da je končal v predalu, od koder je izstopal po delcih, da bi se nastanil tukaj in tam v LaDo/ce Vita in posodil nekaj svoje naivnosti in gimnazijskih sanj novinarju Marcellu. Ah, še nekaj! To sem zares hotel posneti: za televizijo sem napisal deset zgodb z na-slovom Poliziotto. Že od nekdaj me je dajala želja, da bi delal »crime stpries«. »Ali je mo-goče?« sem si govoril. »Živimo v državi, ki v kriminalu drugim nima kaj dosti zavidati, in vendar nam ni nikoli uspelo, da bi ustva-rili tradicijo kriminalnih zgodb ali filmov.« V tistih mesecih sem govoril z vsemi: z vodji carabinierov, z notranjim minist-rom ... Obiskal sem prefekture, vojašnice, veliko noči sem preživel v kotu kakšnega policijskega avtomobila in posfušal vsa sporočila, ki so prihajala prek radia iz cen-trale. Imel sem zelo jasne predstave o tem, kaj sem hotel narediti: portret moje dežele skozi pripovedi o življenju kriminala; ampak ne v smislu ugank- brez zločina, iskanja in odkritja morilca. Ne, hotel sem narediti kri-minalne zgodbe brez rešitve, v katerih ne bi ničesar razumeli, ampak prav ničesar, kot se vedno dogaja, kakor se mi dozdeva, vsaj tako se mi je zdelo takrat v intervjujih, po-izvedovanjih in romanjih po moji deželi, Ne vem, kaj me je zadržalo, me primora-lo, da sem se odpovedal tako fascinantne- mu projektu - morda nezavedna avtocen-zura, kajti zazdelo se mi je, da je v koncen-tričnih krogih vse povezano - stranke, in-stitucije, Vatikan ... Težavna tema, preveč nevarna, preveč prepadov, preveč bi se moral ozirati na druge. Povejmo po resnici: tudi malo strahu - končno sem samo film-ski režiser in ne Supreman ... Obvezno moram omeniti še Potovanje Mastome, ki iz globin, v katere je*potonilo, še naprej pošilja hranilne žarke vsem fil-mom, ki sem jih posnel, potem ko sem ga napisal in opustil - celo v zadnjem, Intervis-ti. je nekaj daljnih znakov, ki prihajajo od tam, od starega Mastorne. In potem film o Neaplju - ampak za tega prisegam, da ga bom posnel, takoj po treh filmih, ki jih moram posneti naslednje leto... In Dante? Mogoče samo Pekel... Še naprej bi našteval naslove in načrte, ampak moj prijatelj VVenders mi je rekel, da zadoščata dve strani. Pa vendar je še eden in morda mi je rav-no za tega najbolj žal, da ga nisem posnel. Ampak kaj takega bi bilo praktično nemo-goče. To je zgodba o kakih tridesetih otro-cih, starih dve ali tri leta, ki živijo v neki hiši v predmestju. Kar me privlači, so skrivnost-ne telepatske komunikacije med otroki, po-gledi, ki jih izmenjujejo, ko se srečajo na stopnišču ali na hodnikih, ko stojijo za kakš-nimi vrati ali pa so v posteljici, ali ko jih kdo prime za roke, kot solatno glavico. Življenje v neki stavbi, kot ga vidijo in si ga zamišljajo otroci, z zgodbami o čisti Ijubezni, divjem sovraštvu, strahotnih nesrečah, vedno na stopnicah, na hodnikih, v malem vrtu pred, hišo, do trenutka, ko jih odpeljejo v vrtec in jih tam prvi dan kastrirajo. Od vseh projektov, ki so ostali na papirju, se mi ravno ta in Matorna najpogosteje vra-čata s pridihom očitka. To bi lahko bil zelo ganljiv in komičen film. Otroci se mi Kfijo hranilci velikega bogastva, v glavi, v srcu, v trebuhu imajo majhno in ogromno blagajno s skrivnostmi, ki bodo počasi izginile. prevedla: J. P. Angela Carter - POLJUB Zime v Centralni Aziji so ostre in puste, medtem ko znoječa se in zaudarjajoča po-letia prinašajo kolero, grižo in komarje. Toda aprila zrak Ijubkuje kot dotik notranje-qa dela stegen in dišave vseh cvetočih dre-ves gasijo zadah mesta, ki se polašča grl. Vsako mesto ima svojo notranjo logiko. predstavljajte si mesto, izrisano v -avnih, geometričnih potezah z barvniki iz otroške škatlice z barvicami, v oker, beli in bledo rjavkasto oranžni barvi. Nizke, plavolase te-rase hiš se zdi, kot da bi rasle iz belkaste, rožnate zemlje, kot da bi jih ta rodila in ne bi bile zgrajene na njej. Bled, peščen prah pokriva vse, kot prah, ki ga tisti pastelni barvniki pustijo na vaših prstih. V nasprotju s temi bledicami začarajo oko skorje keramičnih ploščic, ki pokrivajo starodavne mavzoleje. Utripajoča modrina islama se, medtem ko jo opazujemo, spre-meni v zeleno. Za nabreklo kupolo, zdaj modro, zdaj zeleno, ležijo v grobu iz žada kosti Velikega vezirja, azijske šibe božje. Smo na obisku v avtentično znamenitem mestu. V Samarkandu. Revolucija je uzbeškim kmeticam oblju-bila oblačila iz svile, in vsaj za to obljubo jih ni osleparila. Oblečene so v tunike iz tanke-ga satena, vijoličastega in rumenega, rde-čega in belega, črnega in belega, belega, rdečega, zelenega in belega, v popackanih črtah brilijantnih barv, ki te osupnejo kot optična prevara, okrašene s številnim naki-tom iz rdečega stekla. Ker si prek čela s svinčnikom začrtajo črno ravno linijo, ki brez prekinitve poveže njihove obrvi z ene in druge strani obraza, se zdi, kot da bi bile zmeraj namrščene. OČi si obrobijo z ogljem. Prav vznemirljive izgle-dajo. Svoje dolge lase spletejo v dva ali tri ducate vrtinčastih kit. Deklice nosijo majh-na žametna pokrivala, okrašena s kovinsko nitko in orientalskim posteljnim okrasjem. Starejše ženske si pokrijejo glavo z dvema volnenima rutama v rožnatem vzorcu; ena je trdno zavezana prek čela, druga prosto visi do ramen. Ze šestdeset let ni nihče no-sil ogrinjala. hIalco z namenom hodijo okoli, kot dane di zivele v izmišljenem mestu. Ne vedo, da so same in njihov v turbane, jakne iz ovče-V|ne m škornje oblečeni moški svet, bitja, ki so za tujce tako nenavadna kot samorog. V svoji bleščeči in nedolžni eksotičnosti ob-stajajo kot neposredno nasprotje zgodovi-J"e- Ne vedo, kar jaz vem o njih. Ne vedo, da J° mesto ni ves svet. Od sveta poznajo ^amo to mesto, lepo kot iluzija, kjer v ob-^estnih kanalih rastejo perunike. V čajnici eiena papiga s kljunom drega v rešetke sv°je kletke iz vrbovja. [J9 ima oster, zelenkast vonj. Dekle s čr-Progastimi obrvmi z drobnimi curki vode iz kozarca škropi redkvice. V tem za-četnem obdobju leta lahko dobite samo lanskoletno posušeno sadje - marelice, breskve, rozine - z izjemo nekaj dragoce-nih, nagubanih granatnih jabolk, shranjenih prek zime v žagovini, sedaj pa razpolovlje-nih na stojnicah, da lahko vidite, kako so granati v notranjosti ohranili tekočino. Lo-kalna specialiteta Samarkanda so soljene pečke marelic, ki so še okusnejše od pista-cij. Starka prodaja hlije. To jutro je prišla z gora, kjef so divje tulpe pognale cvetove, podobne napihnjenim balončkom krvi in med skalovjem gnezdijo dobrikajoče se gr-lice. Starka za kosilo namaka kruh v skode-lico kislega mleka in počasi je. Ko bo proda-la svoje lilije, se bo vrnila tja, kjer rastejo. Komajda se zdi, da živi v času. Ali pa, kot da bi čakala, da bi Šeherezada naposled ugledala zoro in, ko bi dokončala še zadnjo zgodbo, utihnila. Potem bi prodajalka lilij lahko izginila. Med ruševinami mošeje, ki jo je dala zgraditi prelepa žena Velikega vezirja, koza muli divji jasmin. Vezirjeva žena je začela graditi to moše-jo, da bi ga presenetila, medtem ko je on odšel na vojsko, toda, ko je izvedela za nje-gov slavnostni povratek, eden od obokov še ni bil dokončan. Šla je naravnost k arhi-tektu, ga prosila, naj pohiti. Toda arhitekt ji je dejal, da bo delo končal pravočasno, samo če bo od nje dobil poljub. En sam po-Ijub. Vezirjeva žena ni bila samo lepa in kre-postna, ampak tudi zelo prebrisana. Šla je na trg, kupila košarico jajc, jih trdo skuhala in jih pobarvala z dvanajstero različnih barv. V palačo je poklicala arhitekta, mu pokaza-la košarico in mu rekla, naj si izbere katero koli jabolko in ga poje. Vzel je rdeče jabolko. Kakšen okus ima? Kot jajce. Pojejte še enega. Vzel je zeleno jajce. In kakšen okus ima to? Isti kot prejšnje. Poskusite še enega. Pojedel je škrlatno jaj-ce Ce so sveža, imajo vsa jajca enak okus, je dejal. No, pa smo tam! je odvrnila. Vsako jajce je na videz drugačno od drugega, toda vsa imajo enak okus. Lahko torej poljubite ka-terokoli izmed mojih služabnic, toda mene morate pustiti pri miru. Že dobro, je rekel arhitekt. Toda kmalu se je vrnil in tokrat je v rokah držal pladenj s tremi čašami in zdelo se je, da so vse napo-Injene z vodo. Pijte iz vsake teh čaš, je dejal. Spila je požirek iz prve, potem iz druge; toda ko je spila požirek \z tretje, je zakašlja-la, kajti v čaši ni bila voda ampak vodka. Vodka in voda obedve izgledata enako, toda vsaka ima drugačen okus, je dejal. In enako je z Ijubeznijo. Nato je vezirjeva žena pol'ubila arhitekta na usta. Odšel je nazaj v mošejo in končal obok istega dne, ko je zmagoviti Veliki vezir prijezdil v Samarkand s svojo vojsko, zasta-vami in kletkami, polnimi ujetih kraljev. Toda ko je vezir obiskal svojo ženo, se je ta odvrnila od njega, kajti nobena ženska se ne bo vrnila v harem, potem ko je okusila vodko. Vezir jo je pretepal z bičem, dokler mu ni povedala, da je Ijubila arhitekta in na vrat na nos je poslal svoje krvnike v mošejo. Krvniki so zagledali arhitekta, ki je stal na vrhu oboka, z noži v rokah so odhiteli po stopnicah, toda ko jih je zaslišal, so mu zrasla krila in odletel je nazaj v Perzijo. To je zgodba v enostavnih, geometričnih potezah in drznih barvah iz otroške škatljice z barvniki. Lahko da si je vezirjeva žena prek čela zarisala črno progo in si spletla lase v ducate in ducate drobnih kitk, tako kot uz-beška ženska. Lahko da je na trgu kupila rdeče in bele redkvice, ki jih bo skuhala možu za večerjo. Potem ko je zbežala od njega, se je mogoče preživljala z delom na trgu. Mogoče je tam prodajala lilije. Prevod: TOMAŽ TOPORIŠIČ Veleposlanik na Kitajskem in nekaj Mistifikcij viadlmir kavčič VELEPOJLUHK HRANKO (iRADlSNIK MISTIFIKCIJE l/l>(ii piv/rlo prn/i1 .ici/s/la l'.ie.irifl.i. J;ink;i (!l;n.ii|;i Bnmk.i (iiailisink.i 111 ki>nr;ul;i Cii'ili;i>kin:i V zvezi z novim proznim delom Vladimir-ja Kavčiča se zdita zanimivi predvsem dve stvari. Prva je tematika, ki na neki način združuje dve zvrstni usmeritvi y sočasnem slovenskem pripovedništvu: literarno ob-delavo problematike slovenskih - večji del -intelektualcev med, predvsem pa po NOB-ju, se pravi poskus prikaza posledic združitve osvobodilnega boja in revolucio-narne akcije za udeležence tega procesa, in pa literarno obdelavo problematike gene-racije, rojene med ali takoj po vojni. Se pravi generacije, ki je na neki način nasledila in bila tako tudi v neposrednem stiku z, reci-mo ji, vojno generacijo. V ospredju je sicer usoda mlajše generacije, njen predstavnik, katerega zapiski sestavljajo večino roma-na, pa kot samo delno subjektivno prizadet opazovalec skozi stike s starejšimi spozna-va in že vrednoti tudi medvojno obdobje, predvsem pa prva leta po vojni kot posledi-co vsega, kar se je dogajalo med NOB. Druga zanimivost Kavčičevega romana Veleposlanik na Kitajskem pa je formalne narave. Pisatelj svoje prozno delo namreč že ob naslovu označi kot Prispevke za bio-grafijo dr. Riharda Grosa, znanstvenika, družboslovca in diplomata, se pravi, da na-merno uporablja neke novejše zunanje for-malne postopke. To, kar beremo, je le delno ponujeno v užitek kot fikcija, saj se kot domnevni avtor ne pojavlja VladimirKavčiČ, ampak je knjiga predstavljena kot zbirka različnega gradiva. Najprej so to dnevniški zapiski samega Riharda Grosa, ki zavze-majo več kot dve tretjini knjige in v glavnih potezah razvijejo tudi vse poglavitnejše te-matske nastavke knjige. Pisani so v tehniki drugoosebnega pripovedovalca, ki je, mi-mogrede povedano, precej nenavadna za dnevniško formo, ni pa popolnoma jasno, zakaj se je pisatelj odločil za tak pristop. Iz zapiskov, ki so polni pripovedovalčevih od-mikov, razmišljanj o preteklosti in seda-njosti kot njeni posledici, umovanj o mestu intelektualcev v povojni družbi, svobodi go-vora, političnih mahinacijah, ki zapisovalcu zmeraj bolj odpirajo oči in mu omogočajo vpogled v zapleteno državno in ideološko strukturo družbe, ki se proklamira pred-vsem kot nekaj novega, a se zmeraj znova izkaže kot preostanek že izživetega, se po-časi izoblikuje podoba problematičnega ju-naka. Obenem s to podobo pa se oblikuje tudi kompleksna podoba oblastniških struktur, ki jim je junak do neke mere pripa-dal tudi sam, a so na koncu povzročile tudi njegov konec. Njegova pot navzgor iz Bist-rice v Beograd se je po obljubah poslanske-ga mesta v Pekingu naposled končala s pri-silno upokojitvijo, ki pa se je je junak zave-del šele nekaj let po izvršitvi. Junak je ob koncu v knjigo uvrščenih, domnevno njego-vih, dnevniških zapiskov zlomljen, še zme-raj poln protislovij, lahko bi rekli bogatejši za spoznanje, ki pa ga zaradi svoje bolezni ne more več uporabiti za nadaljnjo akcijo v imenu katere koli ideje. Junakovim zapiskom sledijo zapiski iz zapuščine domnevnega pisatelja Rastka Spacapana, ki so pretežno zelo kratki, raz-lične narave, poleg polpretekle politične in kultume situacije pa osvetljujejo tudi nekaj točk iz biografije glavnega junaka. Rastko Spacapan je predstavnik iste generacije, kot pisatelj pa stoji na nasprotni strani kot njegov prijatelj Gros. Zato so njegova raz-mišljanja velikokrat različna od Grosovih, njegovo usodo razkrivajo z drugačne per-spektive. Nekaj več kot dvajset strani raz-ličnega gradiva o glavnem junaku, ki sledi in naj bi bilo izbrano iz različnih publikacij, je delno parodične narave, a ni dovolj prepri-Čljivo, ker ne simulira v zadostni meri tipa pisanja, ki ga parodira. Tudi tu so očitne ne-katere aluzije na polpreteklo in sedanje, ki pa kljub delni aktualnosti ostajajo večji del dolgočasne. Vladimir Kavčič je torej - in to velja po-udariti kot precejšnjo zanimivost - kot predstavnik pisateljske generacije, ki je na-stopila pred, pisala pa predvsem v času drugega vala modernizma na Slovenskem, v svojem novem proznem delu uporabil ti-pične postopke t. i. proze postmodernizma, ki jih tudi pri nas označujejo z angleškim iz-razom fiction-faction. Izrazom, ki v sebi za-objema dvojno naravo te proze, njeno fik-tivnost in nefiktivnost, predstavljanje iz- mišljenega kot dokument oziroma pisateljl sko zapuščino. Kaj več kot samo naključji je, da je skoraj istočasno pri založbi Bore| izšel Izbor prezrte proze Jožeta FaganeU Janka Glavarja, Branka Gradišnika in Kor rada Gribašnika s skupnim naslovom Mit. tifikcije, ki v primerjavi z motivno-tematsk^ popolnoma klasičnim romanom VladimirU Kavčiča v slovensko literarno produkcij^ dokončno uvaja prej skicirane formalne pc' stopke postmodernistične proze. Ce je mc dernost oziroma postmodernost KavčiČ« vega besedila razvidna samo na zunaj, tak da bi ga lahko primerjali z deli Cirila Kosrru ča, ki je v socialistični realizem uvajal m< dernistično tehniko »toka zavesti«, ne da I pri tem prišlo do porušenja socrealističm tematike, gre pri Branku Gradišniku an< Company čisto zares. Gradišnik namreč n uporabi domnevnih dnevniških, spomir. skih zapiskov in časopisnega gradiva zat^ da bi nekoliko »popestril« popolnoma jasni in koherentno zgodbo o svojem junaku i^ skozi njegovo usodo prikazal usodo nek generacije (ki je seveda predvsem politit na, šele kasneje pa osebna). Simulirar žanrski zapiski so tu pač zaradi njih samj^ bolj kot na predstavitev neke realnosti osredotočeni na različne diskurze, ki umišljajo, da to realnost lahko predstavij« Seveda so to klasične zvrsti in že kar žari slovenske literature, esejistike in znanstv« nega pisanja. Simulacija nečesa, za kar s pisec zaveda, da je v nekem smislu absurc no in popolnoma neuporabno dejanje, se veda govori o krizi literature in naspk umetnosti v času po moderni, obenem | govori tudi o možnostih, ki se na obzorju krize odpirajo za to ustvarjalnost, ne vztra-janju na pripovedovanju logično-tragičnih in nekoliko absurdnih zgodb o Ijudeh, ki naj bi obstajali v tem politiČnem prostoru, am-pak simuliranju diskurzov, ki so kaj takega poskušali, a se je izkazalo, da so bili ti po-skusi obsojeni na neuspeh. Končno pa če že ne govori, vsaj priča o krizi literature tudi Kavčičev tekst, ki pre-vzema nekatere nove pripovedne postop-ke, ne da bi pri tem izpremenil svoje motiv-no-tematsko izhodiče, s tem pa seveda ogroža samo pisanje. Prav njegov Velepos-lanik na Kitajskem tako kljub nekaterinv' formalnim inovacijam ostaja vse prevefi »že znano in predvidljivo« delo, kakršnih smo se že nekoliko naveličali, ker se paft zmeraj znova, zato pa zmeraj manj vzne-mirljivo, ukvarjajo z isto tematiko, pri tem pa pozabljajo na čisto obrtniške standarde in zahteve, zapadajo v povprečnost in po-stajajo vse preveč povprečno slovensko branje, ki nas na žalost od časa do časa tudi dolgočasi. Stvari, ki so na zunaj podobne, so lahko v bistvu zelo različne, tako kot Ve-leposlanik na Kitajskem in vse prej kot lite-ramo mistyMistifikacije. TOMAŽ TOPORIŠIČ N (0 § O "D Q) J CQ c- 5 ^ c: .O cc cc O L ^ Q) CO 4^ c: o o 2 Q) o c: :C * ^^^ o ^3 (0 S ¦§ 6 -6 L •= 6 5I IMHiitiilti ¦2 I ji « -S ¦* 2 a ž -S *$% i? 2 Q •^Sa-s «-¦¦5 ^-5 5SI?I|Ž t= C^ - ^ h (B in C i <0 .0) 5) O 5 O Q.^>-R "^ s»S!1!n IBS o E o 2 N8 >n o . 5 * ta 11 s « w (D o w > m « o s*° -^ B«č o c -g ?> a> o> > "5 M < U) c o 6 ol' liUi/k XXXVII/cvnu 4OOOaU^ TRIBUNA V" VOJISLAV KOŠTUNICA KOSTA ČAVOŠKI STRANAČKl PLURALIZAM III MONIZAM DRUSTVENI POKRETI I POI.ITICKI SISTEM \j JUCOSLAVUI 1944—1949. Podpisani........................................, stanujoc .......•................................, naročam ..... izvodov posebne izdaje TRIBUNE. (knjiga Vojislava Koštunice in Koste Cavoškega StranaČki pluralizao* i monizarc) Posebna izda^a stane zl-ooo din, naročniki TRIBUNE imajo 2[ popusta. Placljivo po povzetnu. Naročilnice pošljite na naslov: TRIBUIIA Kersnikova 4-6I000 Ljubl^ana »Drugovi i drugarice, i sada pred ove izbore, ikao .1 negde životare, koii su piitali da lii če možda biti na boriima ^astupljend i neki drugi? Koji drugi? Ko danas t-reba učestA^uje u ovim izborima? Mogu Ii u ovim izborifma da tičest\n iu nake 'pajrtije van Narodnog fronta? U Narodnom firontu okuf Ijenii su svi oni ikoji žele da se spirovede jedan narcx3ni p-rograir proeram koji ima za cilj osfrvarenje sooiijalizma. Prema tome. akJ ?e želi ostvaniti jedan prosram, to je program iNaradnog froniai A aiko netko hoce da ostvari drugi iprogram, van Najrodniog frontaj onda to nije socijalistički program več program neprijateljski so cija.likmu, i rrri takvog 'raziumije se, irečemo .pustifti na izbore. Ne mogu u na.^oj 7.em;lji, dirugovh' n driugarice, postojati dva programa, vqč samo jedan — prograrn Narodnog froriita, program izgradnjc 5OcijaMi7.ma. Mi Živimb oj