99. številka. Ljubljana, v soboto 2. maja 1903. XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje ,m lpraznike, ter velja po pošti prejemali za avstro-ogrske dežele za vse leto SJB K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem Da dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi Bam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročilo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, kaierlm je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da poilllanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— j Četrt leta . K 5-50 Pol leta . . „ 11-— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6-50 pol leta . . „ 13-— I En mesec . „ 2-30 92T Naroča se   lahko z vsakim dnevom a    <ratu   se mora  poslati  tudi  naročnina, j drugače se ne oziramo na dotično naročilo. fcaT List   se  ustavlja 1Q.  dan   po potekli naroč ilnl   brez   ozira   vsakemu,   kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravnistvo „Slovenskega Naroda11.
Klerikalno zadružništvo na Kranjskem.
Interpelacija dr. Tavčarja in tovarišev na mini8terskega predsednika kot voditelja niinisterstva notranjih del in pravosodja ter na poljedelskega ministerstva v seji -lanske zbornice dne 28.aprila se glasi:
I.
Klerikalna stranka na Kranjskem se že leta obupno trudi, da dobi večino v deželnem zboru kranjskem. Ker pa tega cilja v normalnih razmerah ne more doseči, vzlic vsi agitaciji duhovščine, vzlic zlorabe pnž-nice in spovednice, prišla je klerikalni stranki na misel, z ustanovit« vijo čez vso deželo preprežene or ?anizacije spraviti na eni strani kmetski stan v kar mogoče najpopolnejšo gospodarsko odvisnost od klerikalne stranke, na drugi strani pa po svoji veliki večini svobodomiselni trgovski in obrtni stan gospodarsko uničiti.
Ta organizacija na zadružni podlagi se je tudi res ustanovila in je provzročila na Kranjskem gospodarski boj, ki ni samo že mnogo eksistenc   uničil,   nego   tudi deželi
sami zlasti pa kmetskemu stanu storil
veliko škodo.
Slovenska napredna stranka ni nasprotnica zadružništva. Dokaz tega so mnogoštevilne cvetoče zadruge — posojilnice in produktivne zadruge — ki so jih ustanovili in jih vodijo pristaši te stranke in ki so si s svojim razumnim, korektnim in nesebičnim delovanjem pridobili odličnih zaslug za deželo in za prebivalstvo.
Klerikalna zadružna organizacija je imela od vsega začetka samo politične namene. Vodilno glasilo klerikalne stranke, »Slovenec«, je opetovano in izrecno priznal, da je uničenje svobodomiselnih trgovcev in obrtnikov glavni namen te organiza cije. Da je to tudi v resnici njen namen, kaže dejstvo, da je klerikalna stranka ustanovila zadruge samo tam, kjer so trgovci in obrtniki na-prednjaki. V krajih, kjer sta trgovina in obrt v rokah klerikalcev, večinoma notoričnih oderuhov, tam ni bila še nobena zadruga ustanovljena
Klerikalna organizacija obsega sedaj 113 posojilnic in 73 druzih zadrug, večinoma konzumov, in to na Kranjskem , Štajerskem in Primorskem.
Središče teh zadrug je »Gospodarska zveza« v Ljubljani, ki je z znano žlindra-afero sebi in svojemu tedanjemu načelniku, poslancu dr. Šustersiču pripomogla do tako žalostne slave.
Ako se upošteva teritorijalna razdelitev klerikalnih posojilnic, se vidi, da so na Kranjskem večinoma na takih krajih, kjer že leta sem obstoje posojilnice, katerih vodstvo je v rokah naprednjakov. Ustanovile so se konkurenčne posojilnice, katere morajo, ker pri prebivalstvu nimajo zaupanja, delati samo riskantne kupčije in so v tem zapravile že veliko svote Tako so klerikalne posojilnice na Notranjskem dale mnogo posojil gospodarsko izgubljenim ljudem, sam da so jih ohranile kot volilce.
Ta posojila so neiztirljiva. Klerikalna stranka je svoje,  na ta način
pridobljene notranjske mandate drago plačala, Žal, da ne iz svojega žepa, nego iz žepa itak jako revnega kranj-shega kmeta.
Gospodarski sadovi, ki jih je rodila ta organizacija, so jako žalostne narave.
Klerikalne posojilnice stoje skoro povsod v najtesnejši zvezi s konsum-nimi društvi. Namesto da bi dajale posojila v produktivne zadruge, se kmetje s kreditom pri konsumih zapeljujejo v lahkomiselne dolgove in je zadolženje v zadnjih letih, od ustanovitve klerikalne organizacije, zadobilo tak obseg, da se nihče ne čudi, da se ljudje trumoma izseljujejo.
Konsumna društva, ki se časih tudi kmetijske zadruge imenujejo, dasi se bavijo izključno s trgovino z štacunskim blagom, pospešujejo tudi itak jako veliko pijančevanje. Konsumna društva dobivajo iz Tirolske in iz Primorske velike množine polu-vina in prodajajo tudi umetna vina in žganje. Vsled tega se je kensum alkoholičnih pijač silno pomnožil, v tem ko kranjski vinogradnik — za katerega država in dežela toliko žrtvujeta — ni več v položaju, prodati svoje pridelke. V tem, ko točijo konsumna društva poluvina in umetna vina, niso mogli dolenjski vinogradniki letos svojih pridelkov v denar spraviti, in so si morali pomagati s takozvanim »Buschenschankom«, kar doslej na Kranjskem ni bilo v navadi.
Konsumna društva so tudi trg težko oškodovala. Da bi svobodomiselnim trgovcem delala občutno konkurenco, prodajajo vseskoz manjvredno blago. Vsled tega so bili tudi trgovci prisiljeni nabaviti slabše blago, kakor so je prej prodajali, a škodo ima občinstvo.
O počenjanju konsumnih društev se je že opetovano govorilo, tako v državnem zboru, kakor v kranjskem deželnem zboru, žal, da brez vspeha.
Gospodarska organizacija klerikalne stranke stoji na zakoniti podlagi, in dokler je v veljavi zakon z dne 9. aprila 1873 drž. zak štev. 70, se te organizacije ne more siliti, da
spravi svoje delovanje v soglasje z interesi dežele in prebivalstva. Pač pa se more in bi se moralo počenja-nje klerikalne gospodarske organizacije z natančno uporabo imenovanega zakona vsaj v toliko omejiti, kolikor se da. Z obžalovanjem pa moramo konstatirati, da poklicana oblastva tudi v tem oziru malo ali ničesar ne store. »Trgovsko in obrtno društvo« na svoje številne vloge niti rešitve ne dobi, dasi so pri tem društvu najimenitnejši trgovci in obrtniki na Kranjskem, pač pa je »Gospodarska zveza« od c. kr. poljedelskega ministrstva dobila celo subvencijo iz drž. sredstev.
Trgovci in obrtniki na Kranjskem ne zahtevajo od oblastev ničesar dru-zega, kakor samo natančno uporabo zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70, ker bi bil že s tem trgovski in obrtni stan vsaj deloma zavarovan.
Od strani političnih oblastev je predvsem želeti, da se zadruge natančno nadzirajo, in sicer v tem oziru, da se na Kranjskem sploh običajna prodaja konsumnega blaga nečlanom prepreči in da konsumna društva ne bodo brez koncesije izvrševala gostilniške obrti. Ta prekoračenja zadružnega zakona se pač kaznujejo z neznatnimi globami, če politična oblastva slučajno zanjo izvedo, a to ne ovira konsumnih društev, da bi na ta način ne nadaljevala, saj zaslužijo pri teh nedovoljenih kupčijah veliko več, kakor pa znašajo prisojene glob9.
Nadalje bi bilo jako potrebno, da politična oblastva od zadrug predloženih bilanc ne samo sprejemajo, protokolirajo in v registraturi pokopljejo, nego da jih tudi pregledajo, če so pravilne. Te bilance so namreč večinoma falsificirane, in sicer namenoma falsificirane, kakor je bilo to v mnogih slučajih že popolnoma jasno dokazano. Pravilne bilance kle-kainih zadrug so že prave raritete. S kako nesramnostjo se delajo take falsifikacije, je razvideti iz kazenske preiskave, ki teče pri okrožnem sodišču v Mariboru proti revizorju »Gospodarske zveze«.
Zakaj tako?
Z Dolenjskega, 1. maja. I.
V „Slovencu" z dne 25. aprila je
objavil   novomeški   trgovec _ K _
daljši spis o revi in bogastvu Dolenjske. Uredništvo „Slov. Naroda" tega spisa ni hotelo objaviti, uredništvo „Slovenca" pa je bilo veselo, da zamore kaj tiskati o premogu, o železnini, o cinku in razkriti baje strašne krivice, ki se gode Dolenjcem po kranjski trgovski in obrtni zbornici. (Kakor znano, more zaradi večjih stroškov le redko kdo prihajati k zborovanjem trgovske zbornice.)
Uredništvo „ Slovencau ni spoznalo, da objavlja stem spisom obtožbo obrtnika, ki neposredno toži kat. duho-venstvo in njega gospodarsko politični sistem, da je grobokop Slovenstva. Pisec dotičnega članka si sam ni bil svest tega. — rNarodi niso nikdar tako neumni, kakor njih vlade in raz-ven teh ne more nobeden uničiti ljudstva," piše angleški gospodarski pisatelj in naša vlada v preteklih stoletjih so bili katoliški duhovniki in tudi še danes stoji vlada pod tem vplivom.
Slovenci smo zaostali v gospodarstvu in s tem tudi v duševnem razvoju. Vsaj masa našega naroda kaže to. Najrevnejša parija sicer nismo, kajti Rusi, Hrvati kažejo hujša znamenja zaostalosti v masah, a bogata naša narava ni, kakor se zdi obrtniku, ki je spisal „Slovencev" članek. Mož je imel glede tega bogastva čudna očala, vsaj močno povekševalna. A precej bogato naravo smo vsaj imeli Slovenci inje še nekaj imamo. Lega našega ozemlja je dobra za razvoj vseh človeških dobrih lastnosti, narod je bil telesno in duševna precej čvrst. Srečno je v krvi mešan. Hodili smo z Nemci do IG stoletja v isto gospodarsko in drugo šolo. liili smo pripona istih na jugu in na vzhodu, preživeli do tega Časa vse milo in nemilo ž njimi. Zaostali pa smo za temi in drugimi kulturnimi narodi.
Slovenci vidimo, kako dragi narodi napredujejo in vidimo naše sastajanje. Ali mi ue raziskujemo uzrokov
Ivan Cankar: Ob zori.
Ljubljana 1903. Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg.
Ako kdo izmed slovenskih pisateljev snuje povsem umetniško, je to prav gotovo Ivan Cankar. Vsaka vrsta, katero napiše ta človek, nosi na sebi pečat intuitivnega snovanja in proizvajanja. On ne razmišlja in ne analizuje; on gleda in posluša, kakor mi drugi vsi, čisto navadne vsakdanje reči — a on jih vidi in sliši drugače, in jih potem pove tako po svoje, samo njemu lastno, tako, kakor jih v Slovencih zna povedati jedini Cankar. Njegova umetniška osebnost, ali bolje rečeno njegova posebna, individuvalna reakcija na utise, katere prejema Cankar iz svoje okolice tvori bistvo njegovega duševnega snovanja, katero dobi potem svoj umetniški izraz v oČarujočem, nedosežnem slogu in krasni dikciji Cankarjevega pripovedovanja. Ble-stečega njegovega sloga ne dosega noben slovenskih pripovedovalcev; ni je pri   Cankarju   besede,   ki bi
bila odveč; ni je, ki bi ne bila na svojem mestu, in s katero vpliva na bralca tako, kakor je to pisatelj doseči hotel.
Cankar je jako plodovit pisatelj; v kratki dobi treh let presenečil je slovensko občinstvo s sorazmerno precej obsežnimi proizvodi, kateri so našli večjega ali manjšega priznanja v čitajočih naših krogih. Pa naj je že to mnenje tako in tako izpalo, to se mu danes pač brezuvetno pri znava, in tudi brezpogojno priznati mora, da je prvi in najboljši slovenski feljtonist, ki bi vzbudil opravičeno pozornost brezdvomno tudi med največjimi kulturnimi narodi.
Ravnokar izišla knjiga: »Ob zori« je zbirka v resnici skozi in skozi mojstersko izdelanih feljtonov, nekaterih razsežnejše razpeljanih, drugih samo skiciranih. Doslej ga ni poslal še Cankar med slovenski svet dela, ki bi stalo na višini teh v resnici dražestnih, krasnih feljtonov, pravih biserov Cankarjeve Muze. Otresel se je v njih skoro do cela svojih nekdanjih napak: nejasnosti v situvacijah, prepogostega parado-ksiranja in ironizovanja. Seveda stopa
tuintam pisateljev subjektivizem še vedno močno v ospredje — a Cankar se je priučil kontraste spraviti v situvacije same, in ž njimi povspeti se do sieer manj glasnega, a tem globoče, tem intenzivnejše in trajnejše delujočega efekta.
Odveč bi bilo spuščati se v posameznosti te lepe zbirke: čitaj in uživaj jo sam vsakdo, knjiga je dolgo vredna tistega časa, kar ga porabiš tudi za najneznatnejšo vrstico. Črtice kakor: »Mimi«, »Šivilja«, »Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast« — »O gospodu, ki je bil Tončko pobožal« — so nekaj tako imenitnega, da morajo zadovoljiti tudi najbolj izbirčnega beletrističnega gurmanda.
Navzlic temu pa sem prepričan, da širše občinstvo tudi to knjigo Cankarjevo odkloni — saj se po vseh teh drobnih, neznatnih črticah, tako malo trobenta, strelja, piska in drugače ropota. Tudi umirajo ti Can karjevi ljudje tako neslovesno, tako vsakdanje, in to celo sedaj, ko imamo in se s ponosom naslajamo na umetniški vrednosti — priznanih narodnih dram in igrokazov!
Dr. J. Robida.
Bosna 100 let pred okupacijo.
V muzeju stare pravoslavne cerkve v Sarajevu se nahaja dokument, ki priča, kako so se turški gospodarji vtikali celo v najneznatnejšo rodbinske zadeve ter bili za svojimi kristjanskimi podiožniki na vsak korak. Spis pa tudi dokazuje, kako se je krščansko duhovništvo slepo pokorilo vsaki višji odredbi ter isto z uprav pasjo ponižnostjo izvrševalo. Ako bi bilo tedaj prebivalstvo na vezano na to svojo edino inteligenco, otrpnelo bi bilo sčasoma v sužen-stvu, kakor so jim priporočali duševni voditelji napram Turkom.
Spis, ki je datiran s 4 junijem 1777 — tedaj ravno sto let pred okupacijo — in katerega so vsi popi razglašali vernikom, se glasi:
»S tem pisanjem obveščamo vsakega hriščanina (kristjana) o zapovedi naših gospodov, Turkov, ki so nam izkazali milost in naklonjenost, da jo smemo vsakemu pravovernemu kristjanu in kristjan ki naznaniti:
1. Vladujoči gospodje zapovedujejo, da kristjani in  kristjanke ne
smejo delati izletov (teferičt), da ne smejo na izletih, niti drugod in tudi ne v svojih hišah peti.
2. Da se morajo žene zagrinjati ter si ne smejo nadevati nikitja; tudi prtd vratmi svojih hiš ne smejo stati. Katera se hoče lišpati, mora ostati v notranjosti svoje hiše, tudi ne smejo svojih ženskih otrok lišpati s cekini. Komur je dal Bog premoženja, naj lišpa svoje otroke, toda obdrži jih naj v svoji hiši. Kajti naši zapovedniki, gospodje Turki, ne ljubijo takega blišča in ga tudi ne morejo ljubiti, ker pač tudi Bog kaj takega ncče.
3. Ljubi bratje! Naši zapovedniki zapovedujejo, da se napram vsakemu Turku obnašamo ponižno ter pred njimi prekrižamo roke čez prsi, da vsakdo vidi, da so naši predpostavljeni.
4. Že večkrat smo vam govorili zaradi obleke in vas svarili, da ne smete oblačiti turških in prazničnih oblek. Gospodje tega ne trpe in lahko bi imeli vsled tega neprilike. Ne recite potem, da vas nismo poučili.
Mi vsi moramo zaradi nekaterih
tega zastajauja tako, kakor bi morali. Ako bi to storili, ne bi javkali, narmanj pa v „Slovencu". Te patrone bodemo preganjali, kar se da.
Nemški profesor Werner Sombart je spisal pred nedavnim velepomembno knjigo: „Der moderne Kapitalismus." V prvem zvezku podaja sliko, kako je nastal kapitalizem, v drugem teorijo kapitališenega razvoja. Ta knjiga [nam daje poduk o uzrokih našega zastajenja. Na podlagi iste podamo crtice teh uzrokov.
Gospodarstvo naroda je podlaga vse druge kulture in gonilna sila iste. Tako učita Maru in Engels. Glavna stvar je v človeškem življenju gmotno izhajanje. Gospodarska struktura vpliva na značaj duševnega razvoja naroda na vse strani. Gospodarstvo je temelj narodovega življenja, drugo: vera, umetnost, veda je le gorenja stavba. „Gospodarske razmere narodov pripravljajo brez dvoma od nekdaj svetovne usode. Ali še le zdaj nam je jasno, da so zakoni, ki vladajo naše gospodarstvo, podlaga narodovega življenja."
V zgodovini Nemštva in Slovenstva razločujemo tri dobe. Rimljansko gospodarstvo je utonilo po navalih Nemcev in Slovanov. Na mesto istega postavili so le ti kmečko gospodarstvo, obstoječe
v tem, da so pod voditeljstvom čvrstih, tujih čet organizovali kmetijo. Začetkoma precej privatne občinske lastnine, pozneje in kmalo, ko kat. cerkev moč zadobi, fevde s tlakarstvom. Mej voditelje gospodarstva stopi kat. duhovuik-menih, ki prevzame vrhovno vodstvo. Glavna misel velike in manjše kmetije je, da ti ljudje v okviru familije z delom otrok in sorodnikov in s pomočjo podjarmljencev pridobivajo potrebni živež za-.<e in svojce iz zemlje. Gospodarenje je navadna primitivna kmetija, politična organizacija tega življenja je fevd. To gospodarstvo razvija velike grajščine, velike kmetije ter bajtarstvo tlakarjev. Z vsem potrebnim se to gospodarstvo samo preskrbljuje. Uzor te velike kmetije podal je Karol Veliki v 8 stoletju. Življenje tega človeka je znano. Imeli so ob dobrih letinah vsi dosti življenja, ob slabih je umiral tla-kar gladu. Mest je bilo malo, trgovine začetkoma, do 10 stoletja razven v Italiji tudi malo. Prodati ni bilo komu, snedlo se je, kar se je pridelalo. Potrebe so bi bile skromne. Irhovina za obleko, lesena obutev, stanovanja slaba. V tem gospodarstvu sc je razvila katoliška cerkev ter uspevala. Prilagodila je nauke svojo tem razmeram. Učila je, da na drugem svetu še le pride pravo življenje, tukaj je le dolina solz. Čim vee trpljenja in stradanja tukaj, tem več uživanja onkraj groba. Za tlakarje je moral nastati tak nauk. Posvetni voditelji kmetije so učitelje tega nauka skrbno varovali in ščitili.
Državni zbor.
Seja dne 1. maja.
Seja je bila prav dobro obiskana. Posl. S c h u h m e i e r je izročil predsedniku rdeč nagelj ter zahteval, da si ga predsednik vtakne v gumbnico, kar pa je grof Vetter smehljaje odklonil.
nepremišljenih trpeti. Vsakdo ima enega prijatelja, ki ga lahko pouči, vsakdo lahko navaja mlajša, ti pa morajo ubogati.
Kdor je kaj vreden, bo pokoren, kdor pa je nepokoren, se tudi Boga ne boji. Resnično opustite lišpanje, ne kažite golih prsi ter si ne posa-jajte kap postrani na glavo! Dosedaj smo marsikaj potlačili, sedaj pa smo sklenili, prevzetnost vsakogar naznaniti, kajti imeli smo že mnogo neprijetnosti. Kdor bo v zanaprej v tem oziru kaj zakrivil, tega ne bomo več varovali.   Mnogokaj smo zakrili,
vi pa uganjate po stari navadi svoje nepremišljenosti dalje, in mi moramo vsled tega pred gospodi Turki trpeti.
Nikar ne recite, da vas nismo svarili, in ako pr»de kdo izmed vas v stiske, ne bodemo mogli pomagati. In če bi tudi mogli, ne bomo hoteli zaradi lastnega svojega bla-gorja. Zaradi vas smo že dosti pretrpeli, vi pa zapirate svoja ušesa pred našimi nasveti. In sedaj smo vam vse povedali, marsikaj, kar smo še morali presiiš-ti od gospodov,
Posl. Baxa se je pritožil, zakaj se ne sprejemajo v stenografični zapisnik Češke interpelacije. Ker je predsednik pritožbo kratkomalo ignoriral, vprizorili so Češki radikalci F r e s 1, Klofač i. dr. velik hrup,
Posl. II e r z o g predlaga ureditev državno pravnega razmerja gleda Židov kakor: Žid je ne morejo pod nobenim pogojem dobiti avstrijskega državljanstva. Tisti Židje ki so bili dosedaj državljani, zgube s pravomočnostjo tega zakona take pravice. Vse narodnosti, razu židovske, so ravnopravne. Zidov se ne sme pripuščati k vojakom pae pa morajo od 20. do 50. leta plačevati 5% od čistega dohodka za vojni davek. Židom je dovoljeno stanovati le v občinah ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, a to v lastnih mestnih oddelkih. Židje ne smejo sprejemati v službo avstrijske državljane. Židje ne smejo prevzeti javnih uradov ter tudi ne morejo biti nastavljeni v državni službi. V židovskih občinah se morajo ustanoviti lastne židovske šole; zato pa je tudi Židom zabraniti obisk za državljane ustanovljenih ljudskih, srednjih in visokih šol. Židom je prepovedano izvrševati sodno ali zdravniško službo, tudi ne smejo biti odvetniki, ureduiki ali sploh časnikarji. Naseljevanje iz tujine se Židom sploh (prepove. Vse te določbe veljajo za vsakogar, kateremu se dokaže, da izhaja po očetu ali materi iz židovskega plemena, brez oz ir a na v e r o i z p o v e d a n j e. Predlog je bil zadostno podprt.
Posl. Herzog je vprašal ministrskega predsednika ali hoče z ozirom na dogodke v Macedoniji, posebno glede dinamituih napadov v Solunju govoriti z ministrom zunanjih zadev. Posl. S tein je zaklieal: To so samo posledice Goluchovskega politike! Gn je najnesposobnejši minister! Malopridneža bi bilo treba ven vreči!
Posl. Klofač je interpeliral v isti zadevi ter zelo ostro kritikoval ministra Goluchovskega, čes, da gre njegova politika na Balkanu le za tem, da na-ščuje narode. Ker je rabil besede rSchurkerei", „Gaunerei- i. dr. poklical ga je predsednik k redu.
Potem se je nadaljevala debata o nujnih predlogih glede odpovedi trgovinske pogodbe Srbiji.
y
Češka politika.
Iz Prage prihajajo vesti, da se vršijo med odličnimi člani iz staro- in mladočeŠkega tabora pogajanja, pod kakimi pogoji bi bilo mogoče doseči fuzijo obeh strank. Taka fuzija bi imela seveda za Čehe velik pomen pri skupnih akcijah, a je skoraj nedosegljiva. Staročehi so v masi naroda le slabo zastopani, zato pa imajo za seboj razumništvo, kolikor ga ni realističnega. Toda Staročehi bi morali zatajiti svojo preteklost in svoj program, ako bi hoteli, da gredo ž njimi Mladočehi. Zadnji pa bi se morali odreči svoji mržnji do plemstva in agrarcev, česar pa istotako ne store, ker bi se izneverili svojim načelom, s katerimi so prišli do veljave. Fuzija strank z različnimi zgodovinskimi načeli se še nikjer ni obnesla,
nočemo niti omeniti. Rekli so nam, da naša mladina v mestu govori marsikatero nedostojnost, in da marsikatera naših devojk nosi površno jopico ter se lišpa. Iz tega nastaja celemu narodu marsikatera nevšečnost.
Zaradi tega, ljubi bratje in sestre, ubogajte nas, Bogu in Materi Božji na ljubo, da ne bomo trpeli (goreli.) Sicer bodete le grozovitosti doživeli. Nikar ne recite, da vam nismo dali dobrih svetov. Kdor nas sluša, tega naj Bog varuje pred vsako grozo Turkov; kdor pa ne uboga, oboroži naj se s pametjo ter se naj zanese na svoje podplate (ali za beg, ali za udarce po golih podplatih, ni jasne).
Vsega tega bi vam ne bili govorili, toda mi moramo slušati svoje zapovedujoče gospode. Ali pa se tudi spodobi za nas vse to, kar se na nas graja? Ne, to se za nas ne spodobi, ker smo brezpravni (raja). Hvala onim, ki so nam tako zapo-vedali. Poslušnemu bodi milost božja. Trmoglavega, nepokornež* naj za dene kazen božja«
in Če se je tudi sklenila, nastala je na obeh straneh splošna odrevenelost. Kakor hitro pa je katera spojenih strank razvila delo, šla je zopet po svojem starem programu ter eo ipso razdrla fuzijo. Več smisla in upanja bi imela urejena kooperacija pri dosegi skupnih zadev, ko spaja stranke istega naroda le vez sorodstva, a programi ostanejo nedotakljivi. In tako kooperacijo priporočajo tudi treznomisleči češki politiki v obeh taborih. — Grof H a r -raeh, član gosposke zbornice pa nadaljuje Siriti neumorno svojo idejo za ustanovitev patrijotske lige. Potrebo take zveze po njegovih zatrdilih najbolj izsiljujejo dogodki na Ggrskem. Patrijotični ta predbojevnik kliče : „Naša slavna armada se ne sme deliti na dva dela, dvojni orel in cesarska himna kot znaka enotnosti armade ne •meta izginiti!" Da, da, marsikaj bi se ne smelo zgoditi, pa se le zgodi. Patrijotizem se pač ne da s silo vcep iti.
Ex lex na Ogrskem,
Z včerajšnjim dnem je nastopilo na Ggrskem izvenzakonito stanje, ustava je takorekoč odstavljena in vlada dela na lastno odgovornost. Nenavadni slučaj pa ni nov, temuč se je ponovil že sedaj tretjič, odkar obstoji ogrska ustava. Zato pa tudi ta protizakoniti in protiustavni dogodek ni provzročil tistega strahu in tiste zmešnjave, kakor so si jo želeli Kossuthovci. Najbolj slabi tak učinek dejstvo, da hoče vlada tudi v izvenzakoniti dobi imeti zbran državni zbor. S tem ima vlada veduo kontrolo nad vsem, kar bo ukrenila na svojo odgovornost. Večina ji bo vse odobrila, kakor da bi to storil državni zbor. Saj napram javnosti to tako zgleda. In to je opoziciji najbolj ne-všečno, ker ni pravzaprav ničesar dosegla, pač pa si mase še odtujila. Posl. Ratky je zato predlagal, naj se smatra od prvega maja naprej vlado za protiustavno ter naj zbornica do imenovanja novega ministrstva ustavi zasedanje. Obenem je zahteval zborničnega predsednika grofa Apponvja, ki je bil opoziciji navidezno naklonjen, naj izstopi iz liberalne stranke, da ne bo izgledalo, kakor da deluje s stranko, ki je pripravljena, ministrstvu za protiustavno poslovanje dati absolutorij. Grof Apponvi je odgovoril jako pikro ter zahteval, naj mu predlaga nezaupnico, ako mu more kdo kai očitati v njegovi osebni in politični nedotakljivosti. Zbornica je predsedniku viharno pritrjevala ter priredila njemu in ministrskemu predsedniku burne ovacije. Szell se je primerjal čuvaju ob morskem nasipu, za katerega bi bila kazniva nemarnost, ako bi zapustil svoje mesto ob najhujši nevihti.
Politične vesti
— Nemški cesar je odpotoval v Rim. Cesarica ga na zdravniško prigovarjanje ni spremljala. Neresnično pa je, da se je odrekla potovanju iz verske mržuje do papeža. Cesarica je bila leta 1903 v daljši avdjenci pri papežu.
— Poroka v vladarski rodbini. Včeraj se je vršila v Biiekeburgu v navzočnosti nemškega cesarja poroka velikega vojvode Saksonskega s prin-cezinjo Karolino iz Reussa.
— Dinamitni atentati v Solunju. V tej zadevi še vedno ni jasnih poročil. Na eni strani se poroča, da je bilo pri razstrelbi otomanske hauke ubitih tudi več Nemcev, ki stanujejo v bližini doČim se od druge strani zatrjuje, da se je atentat sploh ponesrečil ter je napravljeno le malo škode.
— O pok. ruskem konzulu Sčer-bine priobčuje D ragomi rski, njegov najboljši prijatelj, pisma ki mu jih je pisal Ščerbina iz Mitrovice. V pismih se je pritoževal, da Avstro-Ogrska intrigira med katoliškim prebivalstvom v Albaniji, vsled Česar so katoliški Albanci tisti element ki neprestano podžigajo nemire.
— Zapiranje francoskih samo-stano. Pred kapucinski samostan v Marseilleju je prišlo do 2000 oseb , ki so obkolile samostan, da ga branijo. Ko je hotela policija množico razgnati, je prišlo do pretepa, v katerem je bilo 15 policajev ranjenih. Skof Turinaz v Nanivju je s prižnice pozival na upor  ter  napovedal,   da se  bo sam
žrtvoval, da zbudi odločnost katoličanov.
— Med Rusijo in Francosko je prišlo do napetosti, ker se je Francoska zvezala z Nemčijo pri zgradbi bagdadske železnice, do katere si svojijo Rusi edino pravico. Ruski oficijozni listi svare Francoze, naj puste Nemce, ako hočejo ostati v dvozvezi z Rusijo.
— Administrativna delitev Črnegore. Kot nadaljna upravna reforma je delitev dežele v pet višjih oblastnij, ki bodo imele sedeže v Cetinju, Podgorici, Nikšiču, Kolašinu in Baru. Višjim ob-lastnijam so podrejeni kapitauati in tem zopet občine. Nedavno imenovani novi justični načelnik dr. Bakotić je moral odstopiti, ker mu avstrijska vlada ni dovolila služiti tuji državi.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. Ker je
sobotni   „ Slovenec"   prinesel   dopis, s katerim pita narodno stranko s klaver-nimi utrinki i. t. d., bodi nam dovoljeno o naši volitvi in v našo obrambo še nekoliko pojasnila. V drugem razredu bo se, kakor že znano absentirali soc.   demokratje  in   tako pripomogli rudniški   „bisagi"   do   zmage. Gosp. .... Miha, kateri je bil še pred nedavnim  časom rjoveč lev, je postal, baje po vplivu dveh tukajšnjih bogatinov,  ponižno  jagnje,  pravijo da se v konzumu  tako  dobro  počuti,  da se v nobene druge zadeve ne utika.   V I. razredu je bilo razmerje  5 proti 5, a naš gospod župnik je znal  karte v sporazumljenju z ravnateljem rudnika, kakor  kaže  sestavek v št. 95. rSlov. Naroda4* tako liguorijansko zvito zmešati, da so bili voljeni vsi od vodstva rudnika določeni kandidatje.   Gosp. postajena-čelnik Strle, kateri nosi svoje slovan-stvo  vedno  na jeziku, bi bil tu lahko odločeval,  a se  volitve, dasiravno postavljen kandidatom, ni hotel vdeležiti. Mogoče,  pa je  župnika  zmotilo tistih dvajset kron, katere je od rudnika za eno samo mašo prejel. In tako se skoz vse volitve vleče liki rdeča  nit vedno in  vedno le rudniški denar.  Ako ima rudnik toliko denarja, da plača za eno mašo  kar 20 kron  tedaj naj podpira tudi uboge in onemogle premogarske siromake, da jim ne bode potreba okoli nas kmetov beračiti.   Na napad, da v Zagorju   narodne stranke ni, in da so to, kar se sedaj imenuje narodna stranka, le klaverni  utrinki  nekdanje narodne stranke  i. t. d. bodi povedano, da je pri  nas  še  vedno dovolj  mož, kateri mislijo in delajo po lastnem, ne pa rudniškem prepričanju.    Najbolj klavern utrinek nekdanje narodne  stranke je gotovo   Konrad  Mally,   kateri   se je sem  prisedši   slaboglasnemu Vojteku, znan tudi  iz  Smledniškega banderija, dokler je imel kaj cvenka, za frak obešal, potem iz prepričanja (?) pristopil k „Sokolu" in sedaj srečno prijadral (na mastno  plačano  mesto)  med svoje najboljše     prijatelje „šulverajnarje". Uboga mladina, ki  je izročena takemu značajnomu učitelju. Zares uzor učitelja ta   Konrad!   Vsak količkaj zuačajen Človek bi se ga ogibal, le topliški uem-čurji in Nemci so silno ponosni na njega, saj jim je pa tudi prignal v pomoč še druga dva učitelja,  še bolj pa bodo, ko zvedo za njegovo žrtev   za rinžo. Pa   kaj   so   hoče,   gliba   vedno vkup štrika, kaj ne g. Pavle, saj ste ga Vi tudi/volili. Dalje piše sobotni „Slovence" da sta voljena v občinski zastop poleg 10 Slovencev, le dva JNemca, ne pove pa, da  so med 15  odborniki  le .Štirji kateri imajo nekoliko lastnega prepričanja,  a vsi  drugi  morajo,  kakor že opetovano   dokazano,   posebno   pa pri volitvah, za rudnikom kimati. Tudi trditev, da sta ta dva Nemca Slovencem pravična, je grda laž. Dokaz temu le to, da svoj čas nista glasovala za slov. vseučilišče in da sta oba strastna odbornika   „ šulvereinske"   šole.  Da, da zavijali   bi radi,   pa ne bo Šlo. Dragi „Slomškarji" in „Slomškarice" tam za topliško „Rinžo", kadar vas bode zopet koža  srbela,  zatečite  se kar k „Slovencu", mi vam hočemo vedno na razpolago biti, in vse naše dejanje in ne-hanje počasi in po zaslugah razkrinkati Na svidenje torej v „Slovencu"
Iz M. Nazareta. V nedeljo dne 15. susca je zavladalo med nami nepopisno veselje. Kakor iz enih ust
se je slišal med  ljudmi,  idočimi v cerkev glas:   Danes so prišli na po. ziv  »Slov. Naroda« v št. 19. rodovniški oče Kasjan  rotit knezoškoi ,. del avce, oziroma knezoškofa ljubi; I skega. Pa grozno smo se varali. R& dovniški oče Kasjan so v resnici prav divje kričali na prižnici, kakor pijan flosar kadar z grozno muko flos ij pečin odzdiguje. S tem kričanjem p* so omenjeni propovednik se le hoteli maščevati   nad   »Slovenskim Narodoma,  ki se  je  predrznil dotakniti njegovega posvečenega telesa in obg lodaniti njegovo nespodobno ravna nje napram nam kmetom. Će knezo-škofijski delavci ob nedeljah in praz nik;h plavijo  les, ribarijo, vozijo in vlačijo oglje, se rodovniškemu očrtu Kasjanu ne zdi vredno besede izpre. govoriti.   Če pa mi kmetje bererno koristne  in  pravične nam časopise, pa nas  pride rujavosuknež s Kranj skega izzivat, češ,  »misli fantič, če ima smodko v ustih in za klobukom pero t6r časopis v rokah, da je že gospod. In Če mazač kaj namaže za v časopise in ljudje vidijo tiskano, da je potem vse resnica.  Jaz pa rečem,  kar se danes piše, je vse laž. Resnica, je oče  Kasjan,  kar izhaja izpod klerikalnih peres, da je vse lai«, kar   pa   naši   čez  vse priporočanja vredni časopisi pišejo, je pa vse ne-ovrgljiva resnica.   Vprašam vas Kasjan, ali je tudi Jezus svojim poslušalcem  s takim surovim upitje.r? nauke delil, in Če je Jezus Kristus svaril tudi samo revne kmete? Tem klerikalnim  mogotcem in vpostoše-vaicem našega okraja se pač ne upa najpogumnejši    propovednik očitati pregrehe in jih svariti. Pa tudi vlada rada zatisne svoje bistre oči, če se sliši  ime  knezoškof.   Kmetje, ali ni vse to ravnanje za nas očitno zasra mov&iije? Le nam je greh, le nas kaznuje!   Dragi  kmetje,  tudi  mi se bomo poprijeli  načela — klin s klinom! Kadar pa bode oče Kasjan poslan od Bonaventure nad nami krič mu bomo hrbet pokazali, naj po* kriči praznim  stenam.   Če pa bod;» Bonaventurov paša v Dičentovi k še jezdil konjiča po naših senokoših, bomo prijeli konjiča in njegovo su rovo visokost Dičento in mu jih dali j etindvajset po njegovem vročem lesu. Saj ta škofov petelin nas b^ tega in vsega  druzega naučil. Pred nekoliko   dnevi   je  v  premali vodi pjavil s svojimi delavci les in nekemu posestniku  mlina  in žage, ne da bi ga bil vprašal, vzel  vso vodno moč s svojimi  slepo  ubogljivimi  dela , Ker pa je dotični kmet opominjal delavce, da se to po zakonu ne sme delati, priteče okoli knezoškofov paša na  svojem   konjičku,   (s kojim nam kmetom  gotovo več   škode napravi, kakor pa bi škofu tisti napravil, ki bi par m8 šote napravil med skalov jem škofove palače) ter se prične prepirati po svoji navadi z dotičnim posestnikom, češ: »bodeš že še nas potrebovala in nadalje »ali ti pripeljem eno za glavo«. Dragi vročekrvni Ita lijanček, to ti povemo, pri dotičnom kmetu bi se  gotovo  še bolj opekel, kakor pri svojem slugi in več drugih^ Škofovi  ljudje  delajo nam kmetom vsak   dan  škodo.   Če  pa  bi kateri kmet  prosil  škofovega   pašo, naj bi mu prodal lesa za  domačo uporabo, bi slišal: »To se pa nikakor ne more storiti«. »Vse je prodano«, ali: »Ne smemo prodatia, tako se prosilec zavrne,   a   če  še   dalje   časa ponavlja prošnjo,  odgovori  se mu:  »Kupi od tega ali onega, saj smo mu mi pit dali«.   Torej  za domačo vporabo ni lesa in se prodati ne sme. (Ali je to resnica, vedo najbolj milostljivi kot zoškof?)   Če  pa  oskrbnikova desna roka  poželi  lepega  lesa, poseka se mu gozd, češ, zbiraj kakor ti drago. Dobro bi bilo, da se milostljivi kne zoškof prepriča o tem   in petem naredi pravičnejši  red,  red, kakršnt ur » stan krščanskega škofa zahteva. Mi se pa tolažimo, da bode v kratkem času tega krutega klerikalnega rav nanja konec. To ravnanje je prišlo iz Bosne in je še  grozovitejše od bosanskih begov. Upajmo, da so v do-glediiem času povrne v Bosno, tukaj
Dalje v prilogi. "Hftž;
I. Priloga .»Slovenskemu Narodu" št 99. dne 2. maja 1903.
pa ostane spomin, koji bode nadim sinovom v pouk in izpodbudo k zavednosti in za uničevanje klerikalizma! V to pomozi Bog!!
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Starejši redo7i so svojim članom prepovedovali samo zasebno imetje, skupnega premoženja po so smeli imeti, kolikor so hoteli. Frančišek m Dominik pa sta svojemu redu prepovedovala tudi vsako skupno imetje. Redovniki so se morali z beračenjem preživljati, da bi živeli popolnoma po Kristusovem izgledu. Frančišek Asiški je rekel: S.romaštvo je temelj (frančiškanskega) reda, Cezarij Hei-sterbach pa je dejal o dominikancih, da ničesar nimajo in ne amejo imeti.
Ta nazor o siromaštvu seveda ni mogel nikdar zadobiti splošne veljave. Lajiki se mu niso uklonili, 3 veljal je tudi pri lajikih kot uzor. Kdor seje hotel približati popolnosti, temu sicer ni bilo treba, da je vse svoje premoženje razdai, ali vsaj utesniti je moral pridobivanje imetja, kolikor mu je bilo mogoče razdati, kolikor je imel odveč. Odveč pa je bilo vse, česar ni človek potreboval za stanu primerno življenje. Na tem stališču je stala že stara kristijanska cerkev. S/. Avguštin je določil: »Tuje imetje ima tisti, ki ima kaj odveč.« To je ostalo tudi pozneje v veljavi in sv. Tom&ž Akvinski je učil: »Lakomnost je greh, vsled katerega skuša človek pridobiti ali ohraniti premoženje čez svoje potrebe!
Razmere so prisilile cerkev, da je torej lajikom priznala pravico, imeti premoženja, kolikor ga za preživljanje potrebujejo. Tcmaž Akvinski je dopustil privatno imetje le radi tega, ker vsak za-se z večjo vnemo dela, k*kor bi delali ljudje, če bi vse imetje bilo skupna last. Kakor je cerkev pripoznala delo kot varnostno sredstvo proti poltenosti, tako je pripoznala zasebno imetje kot varnostno sredstvo proti lenobi. Mero-cajna je bila seveda okolnost, da cerkev ni mogla odpraviti privat nega imetja, tudi če bi bila hotela.
Iz zgoraj označenega cerkvenega stališča, da sme iajik imeti le toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, vse, kar je odveč, pa mora razdsti, da postane njegova duša izveličana, :z tega stališča se je v srednjem veku razvila velika dobrodelnost. V srednjem veku je hilo siromaštvo izgled krščanskega življenja in krščanske popolnosti in sv. Frančišek je učil, d?* so siromaki podobe Kristusove in da žali Kristusa, kdor razžali siromaka.
Pri takem nazoru o siromaštvu bi morala vsaka dobrodelnost biti izključena. Če je siromaštvo stanje krščanske popolnosti, potem bi se siromaku ne smelo ničesir dati, ker se ga le odvrne od popolnosti. V tem oziru je bil kristijanski nauk sam s seboj v navskrižju, saj v kolikor je darovalec s svojim darom sebe približal krščanski siromašnosti, v toliko jo obdarovalca oddaljil od te krščanske siromašnosti. AH srednji vek se ni zmenil za to navskrižje, ker se ni zahtevala dobrodelnost kot mora-hčna dolžnost in pogoj lastne korist«, temuč kot pogoj za izveličanje duše. Imovitim ljudem je cerkev nalcžJa dolžnost, da morajo biti dobrodelni, samo zategadelj, da bi se tudi oni približali krščanskemu siromaštvu Premožni ljudje niso bili dobrodelni, ker so se jim siromaki smilili, nego žito, da se odkrižajo onega dela svojega imetja, da se povzpnejo na višjo stopinjo krščansko popolnosti. Kakor ni cerkev pripoznala dela, ker je uvidela važnost njegovih materijalnih sadov, nego le ker ga je spoznala koristnimi za dušo, tako tudi ni pripoznala dobrodelnost iz Bočutja do siromakov in bolnikov, nego samo, ker je darovalec irnel vsled dobrodelnosti korist gkde izveli čanja duše. (Dalje prih)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 2. maja
— Zadnja sodna imenovanja. Nepričakovano mnogo vpije se po štajerskih nacijoualuih listih radi zadnjih imenovanj. Mi smo o njih že izpregovorili svojo prvo jn zadnjo besedo in odklanjamo vsako d is k u s i j o s to smešno razjarjenostjo. Tudi nam je \ vse jedno, se-li vse te lamentacije pišejo i v graškein prezidiji samem ali samo po njegovih inspiracijah. Le zabavamo se, prav imenitno se zabavamo, videč, kako da skuša mlajši „Orazer Tagblatt" prevpiti klepetavo „Tagespost-oa in kako med in žnjimi javka in cvili tudi „Deutsche Wachtu ter še različni ob-skurnejši lističi. In tako seveda niso smele  na nikak  način  zaostati tudi
„Deutsche Stimmen", to fenomenalno glasilo ljubljanskih nacijonalcev. Ta žalostna prikazen na polju časnikarstva, zaletela se je s svojim dopisnikom naravnost v naš list, oziroma naš zadnji ,Justični članeku in izlila na nas malo penetrantnega svojega črnila. Zakaj neki? Dotaknili smo se namreč pri zadnji priliki prav rahlo tudi ljubljanskih senatov in razmer. In tako je tedaj kaj lahko mogoče, da se je kako na-cijonalno pero ali peresce v ljubljanski sodni palači spravilo na nas in nam zapisalo nekako „smrtno obsodbo." Vsaj slog in vsebina sta potem in nas silita k takim domnevam. Mi proti tej pisavi in sodbi ugovarjamo edino le inkompe-tenco ali — če hočete — impotenco. Zategadelj se ne sme nihče čuditi, da se nam res ne poljubi dalje odgovarjati na to bornirano pisarenje najnavadnej-šega kalibra. Veseli nas le, da včasih, pri ti ali oni priliki tudi ti preljubi ljubljanski petelinčki malo zapojejo in pri tem hipoma pokažejo in razgrnejo svojo pomilovanja vredno revščino na duhu in vso svojo smešno oholost.
— Nadvojvoda Josip Ferdinand. Zabeležili smo včeraj s primerno reservo vest krščansko socialnega „Deutsches Volksblatt", da je nadvojvoda Josip Ferdinand kazenskim potom premeščen v Ljubljano, češ, da je v Solnogradu občeval samo v meščanskih krogih. Kakor se kaže, je „Deutsches Volksblatt" uprizoril tu nekako spletko. Nadvojvoda Josip Ferdinand je — kakor se poroča od dobro podučene strani — visokoizobražen svobodomiseln mož, čigar odkritosrčne izjave proti klerikalizmu so mu med klerikalnimi aristokrati pridobile nasprotnikov. Ker si nasprotniki s spletkami pri dvoru in v vojaških krogih najbrž niso mogli ničesar opraviti, so nastopili pot javnosti in razširjajo po časopisih vesti, ki bi mogle biti nadvojvodi neprijetne. Opazilo se je sicer, da se nadvojvoda v Solnogradu ni udeležil neke izključno plemenitaške priredbe, katero je obiskal tudi neki nadvojvoda z Dunaja, pač pa se udeležil neke izključno meščanske priredbe, toda to ni v nikaki zvezi z njegovim premeščenjem. Sploh je brez-smiselno, govoriti o „ kaznia, ko je nadvojvoda pri cesarju in pri najvišjih vojaških zapovednikih jako priljubljen, ko je bil šele pred kratkim cesarjev gost in se vdeležuje vseh oficijelnih priredb. Da se ni udeležil slavnosti povodom obiska saksonskega kralja na Dunaju, je z ozirom na afero njegove sestre, bivše saksonske prestolonasled-nice princezinje Lujize pač naravno. Nadvojvoda je prišel v Solnograd, ker živi tam njegov oče, veliki vojvoda toskanski in je znano, da je bil posredovalec mej svojim očetom in svojim bratom Leopoldom, ki se je odpovedal dostojanstvom nadvojvode in se zdaj imenuje Leopold WoIfling. Sedaj je bil nadvojvoda na vrsti, da avanzira. Kakor vsakemu nadvojvodi, se je tudi njemu dalo na izbe r, v katero mesto hoče priti. V Pragi je nadvojvoda Karol Ferdinand, v Inomostu nadvojvoda Evgen, v Lincu nadvojvoda Peter itd. Nadvojvoda Josip Ferdinand, ki je bil že v Olomucu, v Celovcu in v Solnogradu, si je sam izbral Ljubljano, kateri njegovi želji se je toliko raje ustreglo, ker je bil že prej namen, poslati v Ljubljano člana cesarske rodbine. Danes je prišel nadvojvoda na Dunaj od koder se čez nekaj dni pripelje v Ljubljano.
— Ljubljanski škof je stalno v največjih den*rmh zadregah, odkar je začel v Št. Vidu zidati tiste nepotrebne zavod*. Beračenje sicer ni bilo brez vspeha ali tako se vendar ni obneslo, kakor je računal škof. 04 duhovščine škof tudi ne dobiva toliko, kakor je mislil, in če tudi je konfi*ciral to in ono, mu le ni bilo izdatno pomagano. Primoran je bil torej lotiti se gornjegrajskih gozdov, kjer poje zdaj sekira in se bogati laski žid, med tem ko slovenski katoličani šivajo beraške malhe. Skof je že zdaj v hudih stiskah. Poslopje v St. Vidu je pač pod streho, ali opravljeno še ni in za opravo treba tudi veliko denarja. Ker tega ni dobiti nikjer drugje, je škof prosil, naj se mu dovoli na gornjegrajsko graščino najeti znatno poBOjtlb. Vsa oblastva, ki itnaj6 pri tem -kaj govoriti, bo to
izrekla, naj ae škofa it a dovoli najetje tega posojila.   To jo tudi na ravno, kajti če skof ne bo imel iz svojega  posestva dohodkov, ne bo mogel živeti alt pa bo moral kmet sko ljudstvo odirati.   Toda vsa od svetovanja poklicanih in razmere po znavajočih oblastev niso nič pomagala,  kajti  škof je izprosil,  da je bogoČastno ministrstvo dobilo ukaz, mu  dovoliti   omenjeno   posojilo. Z Dunaja smo prejeli danespo-ročilo,daje ministrstvo vsled višjega naroČila dovolilo škofu, najeti na gornjegrajsko   graščino   200.000 gold., kateri naj se po plačajo tekom 60 let.  Za danes se omejujemo na to poročilo; govorili pa bomo seveda Še o tej stvari.
— Iz deželne bolnice. Piše se nam: Ne čudite se, gospod urednik, da poje »Slovenec« slavospeve tistim »flugam« v deželni bolnioi. »Slovenec« se je tukaj pokazal, da ni vreden, da ga še kak pošten človek v roke prime, da bi ga bral, ker s svojim tajenjem nastopa v mnenju, da je prav, če se za tako postrežbo, kakor jo imajo bolniki v deželni bolnici, denar tje v bisago zmetava. Naj bi rajŠe podučil »flugarioe«, kako naj se z otroci ravna, da ne bodo otroci v najhujšem zimskem mrazu, posajeni na kameniten tlak, da bi se -še prehlajenja nalezli, samo, da se dobi Čas, ne vem za kaj ali za molitev, ali da »flugarice« malo po-dremljejo. Ali ni budalost, 13 mesecev starega Otroka siliti, da roke sklepa in ga učiti, da bi molil? Tudi kaznovanje otrok v bolnici ni na mestu, kakor na primer, da mora pred sobinimi vrati stati. Saj ste menda od Boga tudi nekaj pameti prejele, saj dosti molite, vas menda ni še tako kaznoval, da bi jo Vam že odvzel. Hvala iz dna srca »Slov. Narodu«, da je začel dregati v to gnezdo. Velikrat sem ssm pri sebi mislil, da ni to lepo, da se je že toliko časa molčalo. Naj gredo »Slo-venčevi« uredniki enkrat v ta imenitni III. razred, se bodo vsaj enkrat izpljuvali, da ne bodo takih kozlarij več med svet pošiljali, kakor zdaj. Slavno uredništvo »Slov. Naroda« bodi zagotovljeno, ne bode zmanjkalo gradiva še izlepa, saj trajajo te neznosne razmere v bolnici že mnogo let, Nemec pa pravi: »Die Menge macht«.
— Ljubljanske usmiljene
sestre. H karakterizaciji ljubljanskih usmiljenih sester smo prejeli še sledeče podatke: Neka pohabljenka je hotela v miru preživeti zadnja leta svojega življenja v hiralnici pri usmi-Ijenkah. Po dogovoru bi dala usmiljen-kam svojo hranilnično knjižico s 600 K ter jim dajala svojo miloščino v znesku 6 K na mesec. A revica bi morala, mesto počivati, biti usmiljenkam su-ž i n j a. Dovolile ji niso nobene svobode, nego jo osorno preganjale, naj neprestano šiva in plete Niti moliti ji niso pustile, kvečjemu v kapelico je smela za trenutek, na ulieo pa se ni smela ganiti. Bila je prava suženjska jetnica usmiljenk Za hrano je dobivala neužitno pičo, ki bi je ne marala niti žival Dobila je n. pr. 3 dni star kuhan krompir, daje obolela Ko se je ubožica usmiljenkam uprla ter je zahtevala za svoj denar vsaj užitno jed, so ji rekle: „Ti boš še 30 let živela, zato ti boljše jedi ne damo!" Usmi-Ijenke so ji vzele tudi Žimnico ter porabile iz nje za 3 blazine žime. Da so ji žimo „preeufale", je morala plačati 2 K, povrhu pa so ji vrnile še ople-njeno žimnico. Na cesto je smela le pod eskorto usmiljene sestre Tekom 8 dni pa sc je revica tega suženjstva naveličala in — ušla lačna in vsa zdelana Njene stvari so ji usmiljenke vse pretaknile in ji vzele, kar so le mogle. Šele na Opetovano zahtevanje so ji vrnile hranilnično knjižico, a vzele — 200 K! Revica je zahtevala jokaj e svoj denar nazaj in usmiljenke so ji ga po dolgem pričkanju vrnile z besedami: „Tu ga imate, sitnica!u — Usmiljenke v deželni bolnišnici pa silijo bolnice, naj jim šivajo vreče. A revice so včasih tako slabe, da hočejo pobegniti. Usmiljenka je neki bolnici grozila, da jo — priveze, Če ne bo
mire vala 1 Kakšno hrano dobivajo, se lahko posname iz tega, da skuhajo n. pr. žgance že ob treh popoldne, zvečer jih pa bolnice jedo mrzle in prestane. Na Martinovi cesti se vsaki čas oglasi kak revež, ki je prišel iz bolnišnice sestradan in razB trgan. Neki izpuščen bolnik je prosil po hišah za srajco, ker mu je usmiljenke niso dale, nego ga pustile iz bolnišnice brez srajce. Okoli vratu so mu ovile cunjo, sicer bi kazal gole prsi! Take so nekatere ljubljanske usmiljenke, o katerih piše „Slovenec", da jih je sam Bog poslal. Ce se začne preiskava, smo pripravljeni povedati imenu in doprinesti popolen dokaz resnice.
— Zdaj pišite in vpijte čez Gočane. Pod tem naslovom priobčil je »Slovenec« v svoji 93 šte vilki neko »tolovajstvo«, katero je vzporedil z znano goŠko afero. Predno pobijamo »Slovenčeve« laži, priobčimo tudi mi dotično »tolovajstvo«. — Dne 20. aprila je bil nabor v Vipavi, kojega se je udeležilo več mladeničev iz Goč. Znano je, da si mladenci, kateri so podvrženi naboru, vedno privoščijo več vina kot ga morejo pošteno nositi. Ravno tako tudi sedaj. »Vganjali« so burke tudi drugi dan. Popoldne šli so v neko zasebno hišo vasovat, brez kakega slabega namena, in sicer v stanu, o katerem reče Nemec: »total betrunken«. V dotični hiši pričeli so se z domačo materjo šaliti, kar jim ja tudi sama pomagala. Ta šala je pa vzela nesrečen koneo. Jednemu mladeniču je spodrsnilo, da je padel na mater, ki je stala poleg njega, ter jo podrl na tla, da se je poškodovala na zobeh, nikakor pa ne zlomila rok, kakor laže in obre-kuje »Slovenec«; tudi je niso suvali po tleh in z nogami teptali, tudi to je l&ž; tudi niso razbijali loncev in druzega pohištva, ampak le slučajno sta padla dva lončka raz nizke police, ko je jeden z glavo ob njo zadel. Iz celega »Slovenčevega« članka se vidi le laž in grdo obrekovanje. To zadevo primerjati s kurat Fer-jančičevo, je taka nesmisel, da jo zamore verjeti le kak »Slovenec« n pa njegova baza. In vendar je zadnji stavek dotiČnega članka popolnoma resničen, Četudi ga »Slovenec« tolmači v nasprotnem pomenu. Piše namreč: ». . . . Kajti to je vse kaj druzega, nego afera Ferjančič!« In prav radi verjamemo! Kar se pa tiče »Slovenčevega« dopisnika, povemo mu, naj le pusti v miru »liberalne amaconke«, kajti kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce »Liberalne amaconke« se ravnajo po geslu, katero ne diši »Slovenčevemu« dopisniku! to geslo je:
Smo pošten-3 me Kranj ice,
Vsak sleparček (!) ni za nas itd.
— Izpred sodišča. Župnik V Stargi v litijskem okraju je bil te dni od okrajnega sodišča v Ljubljani obsojen na globo 5 K, ker se je napačno javil. Župnik je prišel pred kratkim v Ljubljano in se nastanil v nekem tukajšnjem hotelu. Na zg!a-eilnico pa ni zapisal svojega pravega imena, nego si je dal drugo ime Imenoval se je Salam on. To pa ni bilo salamonsko modro, nego sala-mensko neumno. Policija je seveda hitro iztaknila, da mož ni Sslamon, četudi ima tonzuro in ker ta vražja policija nima prav nobenega respekta pred inkognito potujočimi fajmoštri in tako je stvar prišla pred sodišče. Zakaj se pa župnik ni pravilno zglasil, nego vpisal napačno ime, to je Še vedno velika tajnost.
— Velezanimiva kazenska
obravnava bo'prihodnji torek dne 5 maja pri okrožnem sodišču v Celju. Obravnava se tiče konkurza katoliškega konzuma v Vitanju. Med obtoženci je tudi revizor od države subvencionirane »Gospodarske zveze«, znani Seliš kar, ki je ebiolžen, da je falsificiral bilance in račune. O izidu bomo seveda poročali.
— Is Selc. Zadnji »Domoljub«, katerega berejo taki ljudje, kateri nimajo nič samostojnega mišljenja in verjamejo največje laži, če jih napišejo razni duhovni, napadel je v zadnji številki   občespoštovanega gospoda
Šliberja. Pri sodniji je namreč proti njemu pričal iz Sele Frtičar in je prisegel, da je rekel Sliber pri seji iz Kostanjevice znanemu kaplanu, pokloftanemu Janezu: Lažnik, ničvreden človek in obrekovalec. Pri seji je bilo 22 odbornikov in nihče raz ven FrtiČarja (Ivan Vrhunec) ni slišal besedij: ničvreden človek in obrekovalec. Frtičar je prisegel na to. Glede besede lažnik je g. Šliber priznal in bil pripravljen dokazati s pričami. Ker je mislil, da se ne bode nihče upal tajiti, kaj je Bešter — pokloftani Janez lagal na nekem shodu, je vzel samo eno pričo. Bešter je privlekel seboj več prič, sami sorodniki: brat, stric itd., ki niso hoteli ničesar vedeti, kaj je govoril Bešter. V ta namen so imeli posvetovanje nedeljo pred obravnavo. Ali jih je Beštrov brat učil, kako naj govore ? Pripravljenih pa je več družin prič, ki vedo kake laži je trosil Bešter in mu je zato g. Sliber rekel lažnik. Zakaj teh prič ni bilo, da bi dokazali, da je Janez pokloftani pred Bogom in ljudmi velik lažnik. »Domoljub« slika g. Šlibcrja kot človeka, ki nima nobene časti itd. Dopis je spisal seveda sam Janez pokloftani in sebe grozno hvali, da skoro se že prišteva med »blažene«. O tem bodemo natančneje še spregovorili prihodnjič enkrat in bodemo tudi neusmiljeno razložili kakšna je glavna priča proti gosp. Šiiberju razupiti Frtičar.
— Nezaupnica celjskemu županu Rakuschu. Čimdalje več nemških Celjanov obsoja izzivajoče postopanje celjskega župana Rakuša nasproti ogromni večini slovenskega prebivalstva. Zadnje dni se izraža zoper Rakuša splošna nevolja, ker je koman-diral one izzivače, ki so Šli v Brežice zasramovat slovenski narod. Župan bi si vendar moral biti nekoliko v svesti svoje uradne lastnosti in ne se ruvati s pobalini. Nemške godce, ki imajo postranski opravek, da so uslužbenci e. kr. oblasti, je s svojim sovraštvom zoper Slovence brezvestno zvabil v Brežice slavit med uradnimi urami zmago nad slovenskim narodom. Zdaj bodo pa ob kruh. In vsega tega je kriv Raknsch. Meščanstvo je ž njim jako nezadovoljno. Namerava se sklicati shod, ki izreče Rakušu nezaupnico kakor pred kratkim Pommerju.
— Deželno „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" ima v četrtek, 7. t. m., ob 9. uri dopoldne v »Narodnem domu« (na desno v pritličju) svoj letni občni zbor z običajnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
— „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam  na Kranjskem
iz-
redni občni zbor bo v četrtek, dne 7. maja ob 10. uri dopoludne v ljubljanskem »Nar. domu«, pritličje na desno. Spored: 1. Prenaredba društvenih pravil. 2. Slučajnosti.
— Velika vrtna veselica pevskega društva ,Ljubljanas se vrši v nedeljo, dne 10. maja v Švicariji s sodelovanjem slav. godbe C. in kr. pešpolka štev. 27. Pevske zbore vodi društveni pevovodja jr. prof. Dekleva. Začetek ob 3. uri, blagajna s* odpre ob pol 3 uri. Vstopnina 40 vin. za osebe; čč. podporni člani so vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 17. maja. — Spored petju: 1 L. Belar: »Mi ustajamo«. 2. Fr. FerjanČč: »Oj slovenska zem. ijica!« 3 A. Neived: »Pri slovesu«-Zbor z bariton«samospovom in četve-rospevom. Bariton solo poje g. Pola-šek. 4. Iv. pl. Zaje: »Crnogorac C<-no-gorki«. SreČolov, Šaljiva pošta itd. Ob 6 uri spusti se slavnoznani zrako-ploveo Capulin z najnovejšim balonom »Ljubljane« v zrak. V mraku se zažge bengalični ogenj.
— Za streljanje zoper točo. Zopet se bližajo Časi, ko bo kmetovalec, posebno pa vinogradnik se tresel za svoj pridelek. Ker se je skoraj v vseh vinorejskih krajih upe-ljalo streljanje zoper oblake za od vrnitev pogubne toče, je važno vedeti, da je izumil take topove narodni ključavničar gosp. Ivan Rebek v Celju, katerega topiČi imajo vae prednosti pred tujimi izdelki, vrhu tega pa so še mnogo cenejši. Cenike pošilja vsakomur imenovani izumitelj in založnik brezplačno.
— Iz Doba pri Ljubljani.
Pred nekaj časom se je tukaj ustanovilo bralno društvo. Tcda že smo slišali, da se hoče vmes vtikati naš kaplan Dornik.  Mi mu sedaj z lepa
svetujemo, da naj pusti poštene ljudi ▼ miru. Ce pa miru ne bodemo dosegli, bodemo pa skrbeli, da svet o njem kaj več izve, kajti gradiva imamo jako dosti. Torej ali — ali, sicer na svidenje, toda ne tako prijazno kot danes.
— Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima dne 7. t. m. ob 2. uri popludne svoje glavno zborovanje v šolskem poslopju v Smartnem pri Kranju. Poleg navadnih točk je tudi: podrobni načrt za ponavljalne šole — poročevalec g. Sprachmann, učitelj v Pod brezjah. Gostje dobro došh!
— Semnji v Črnomlju« Ces. kr. deželna vlada je na prošnjo županstva Črnomelj dovolila, da bodo vsi semnji, ki se vrše v Črnomlju prvi četrtek v mesecih: januvar, fe-bruvar, maj, avgust in september veliki blagovni in živinski semnji za raznovrstno blago in živino. Prvi veliki semenj bo v Črnomlju v četrtek, dne 7. maja t. 1.
— Izgredi v Gradcu« Včeraj so se vGradcu vendarle zgodili oni izgredi, o katerih se nam je poročalo z Dunaja. Graški nemški listi pravijo, da so socialni dcmokratje začeli bombardirati tovarno Brandtner in Robatin, ker se je tam delalo. Osobje te tovarne sploh ni zahtevalo, naj bo 1. maja delopust. Tudi redarje so socialni demokratje bombardirali s kamni, dva redarja sta bila ranjena a le neznatno. Po hudem boju so bili socialni demokratje razgnani.
— Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Ernest Šilinger, posestnikov sin na Perovem se je dne 1. sušca nekoliko opil. Ker ga je mati zaradi tega posvarila, je to ši lingerja tako ujezilo, da jo je jel zmerjati, s pestjo po glavi tepsti in naposled jo je s kopitom puške udaril Čez želodec; izgovarja se, da je bil močno pijan, obsojen je bil na G mesecev ječe. — 2) Fantje Tomaž Dobida iz Noš, Janez Pristave iz Zgornjega Otoka, Anton in France Pristave iz Črnivca, ogiasili so se zvečer 29. sušca pri Cezarjevih dekletih, ki so imele v hlevu opravila, ker so pa spustile le Janeza Stefeta v hlev, je to ostale tako raztogotilo, da so jeli Štefeta zmerjati, in ko je ta iz hleva vun skočil, so ga napadli vendar se je temu posrečilo se jih s tem ubraniti, da je napade z gnojnimi vilami odbijal, in potem jim srečno ušel. Obdolženci so jo potem krenili po neki stezi proti domu, in se skrili za neko skladnico drv. Po isti poti prišli so za njimi štiri drugi fantje med njimi Andrej Ažman, kateri je hodil nekaj korakov oddaljen pred svojimi tovariši. Ta zasliši neko šepetanje za skladnico, ter gre iz radovednosti pogledat kdo je tu, a v istem hipu planejo obtoženi s poleni oboroženi na njega, in ga do nezavestnosti pobijejo. Vsi š tir j i dejanje tajijo; sodišče je obsodilo Tomaža Dobida na 15 mesecev, Janeza in Antona Pristavca vsakega na 10 mesecev in Franceta Pristavca na 6 mesecev težke ječe. — 3 ) Ferdinand Žlindra, hlapec iz Leš je dne 3. mal. travna v rudniški gostilni v Toplicah Boga preklinjal. Onsojen je bil na 6 mesecev ječe. — 4) Ko se je dne 1. novembra m. 1. zvečer vrvarski pomočnik Peter Markovič vračal z Naklega v Kranj, napadel ga je brez povoda Jožef Pohar, posestnika sin iz Stružovega in ga z nožem sunil v hrbet. Markovič je bil težko ranjen, in še sedaj hira za nasledki te okvare. Jože Pohar je bil na 13 mesecev težke ječe obsojen.
— Velika nesreča. Franc Cotar, 17 let stari zidarski vajenec iz Renč pri Gorici, njegov brat Karol Cotar in Franc Faganel, zidarja pri Simonu Treotu, so včeraj popoludne na Vodnikovem trgu pri posestniku Florijanu Lavriču podzidavah staro šupo, katera je stala dosedaj na lesenih stebrih. Okoli pol 4. popoludne se je naenkrat streha nagnila, vsled Česar so se stebri premaknili in se je šapa podrla. Franceta Cotarja, ki je hotel uteči z odra, je streha prijela in pritisnila na tla tako, da mu je zmečkalo križ in zdrobilo roko. Bil je takoj mrtev. Karol Cotar, Franc Faganel in Lavnčeva žena so bili pod šupo in se jim ni ničesar zgodilo, le Faganel je na levi nogi nekoliko odrt. Šupa ni bila od nobene strani podprta, ko se je podzidavala in so nosili streho stari slabi stebriči. Truplo Franca Cotarja so prenesli v mrtvašnico. Na kraj nesreče se je odposlala komisija, da preišče in konstatira, koga zadene krivda, da se je Šupa podrla.
— Knjige kradel je pisar M. A., ko je bil še knjigotrški vajenec v knjigarni Otona Fischerja na Kongresnem trgu. Tatvina je prišla na dan, ko je v četrtek neka deklica prinesla v zastavnico kranjske hranilnice zastavit tri molitvenike. M. A. je ukradel prav mnogo knjig in jih prodal. Policija je včeraj M. A aretovala in dala pod ključ.
— Konja splaSila sta se danes dopoludne v Komenskega ulicah smetarju Francu Jemcu in zdirjala po Komenskega ulicah in Radeckega cesti, kjer sta pri hiši št. 24 podrla in polomila ograjo. Franc Jemc je nekaj časa držal konje za vajeti in tekel za njima, ko pa jih ni mogel obdržati, ju je spustil.
— Pod voz padel je danes zjutraj na Rakeku hlapec Franc Koš-merej, Retje štev. 4G Peljal je voz moke na postajo in so se mu konji splašili. Hlapec je hotel konje obdr žati, pa so ga potegnili za seboj in podrli na tla. Padel je tako, du mu je šlo kolo čez desno nogo in mu jo pod kolenom zlomilo.
— S ceste. Na Tržaški cesti pred tobačno tovarno se je včeraj popoludne strlo kolo pri vozu, s katerim je peljal Traunov hlapec Ant. Štrukelj apno in se je voz nagnil in apno se je razulo po cesti.
— Konj med branjevci. Včeraj popoludne se je v Šolskem drevoredu posestniku Ivanu Stresnu splašil konj in je dirjal na Pogačar jev trg med branjevce. Branjevci so konja ujeli in izročili Stresnu, ki je bil med dirjanjem skočil z voza in se je na nogah nekoliko poškodoval.
— Kanarčka je ukradel — kakor smo poročali — neki fant v Sp. Šiški. Z ozirom na razne govorice konstatiramo, da jih ni ukradel Stanko Legat, sin g. Frana Legata v Sp. Šiški, nego Miha Legat, s ka termi ni g. Fran Legat čisto nič v sorodstvu.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 59 izseljencev s Kranjskega.
— Ljubljanska društvena godba priredi v nedeljo, dne 3. maja t. L zvečer v prostorih g Vospernika koncert. Vstopnina 40 vin.
— Najdene in izgubljene reči. izvošček Franc Oerne star., Radeckega cesta št. 24, je našel vČe raj dopoludne v svojem fijakarskem vozu denarnico, v kateri je bilo nad 70 K denarja. — Pilar in hišni posestnik Karol Schall'ćlner, stanujoč na Sv. Martina cesti štev. 18, je našel včeraj dopoludne na Mestnem trgu bankovec za 10 K. — Orgljaraki učenec Franc GašperšiČ je izgubil danes na poti od Cesarja Jožefa trga do Mestnega trga bankovec za 20 K. — Na poti od kazine do Fantinijeve restavracije je izgubil neki častnik srebrno cev Zii smodke.
— Otvoritev gostilniškega vrta. V nedeljo dne 3 t. m. otvori se kakor vsako leto veliki s 100 let starimi senčnatimi laškimi javorji obsajeni vrt Koslerjeve pivovarne v Sp. Šiški. Vrt je letos temeljito prenovljen, tako da bo vsakdo zadovo Ijen. Gostilno je prevzela g Erbežnik. Pri otvoritvi bo sodelovala godba c. in kr. pešpolka št. 27.
— Opozarjamo na stavbni razglas posojilnice in hranilnice v Podgradu, ki se nahaja med inserati našega lista.
* Najnovejše   novice. —
1. maj na Dunaju. Včera| se je vršilo na Dunaju 47 delavskih sho dov, na katerih so se sprejele resolucije za 8urni delavnik. — Skrivnosten umor. Zasebni uradnik Viktor Simonides iz Kološvara se je seznanil v Budimpešti z neko mlado nemško guvernanto ter se odpeljal z njo v Berolin. Ker ni bilo potem od njem sluha, šli so ga sorodniki iskat ter našli razsekano truplo. Po spremljevalki ni sledu. — Mednarodni medicinski kongres se je zaključil včeraj v Madridu. Prihodnji kongres se vrši leta 1906 na Portugalskem. — Pri ženit-vanskem streljanju so ustrelili nevesto po nesreči v Bobarni v Italiji. — Kraljica Draga pride sredi meseca junija v Francove vare, kjer ji že prirejajo bogato stanovanje.
— Slana v Italiji je napravila ogromno škodo, posebno v vinogradih. Škoda se ceni na več miljo nov  ter  se  je   bati  lakote. — So krivci   morilca  ruskega kon zula Ščerbine so baje avstrijski podaniki  iz  sosednje  pokrajine. — Velik   požar je   uničil  v Popovi pri Ogrskem Brodu 27 hiš. — Novi kazenski  zakon   je ukazal car Nikolaj Bestaviti senatu. — Antisemiti  v  Monakovem so povabili dunajskega župana dr. Luegerja, da govori na velikem  shodu  pred dr-žavnozborskimi volitvami
* Dekle iz boljše rodbine
— železniški čuvaj. Ne daleč od  Kijeva na ruski južni železnici, so razkrili pred kratkim, da je želez niški čuvaj  Aleksander Rodiševskij
— dekle. Pred kakimi štirimi leti vstopila je pri železnici kot navaden delavec v službo. Vsled pridnosti in točnosti je postala kmalu prvi delavec in slednjič železniški čuvaj. Bila je vedno sama v svoji strežniški hišici. Po posebnih okolšČinah se je pa dognalo, da je ta čuvaj hčerka višjega uradnika. Dovršila je gimnazijske študije in se je namenila posvetiti
medioini. Ko je gimnazijo dovršila, je bila nekaj časa učiteljica na ljudski šoli in kmalu nato je izginila brez sledu. Zakaj se je deklica temu stanu posvetila, je uganka.
* Toplo leto. Neki londonski meteorolog prorokuje letos krasno, solnčno in vroče leto. Njegovo pro-rokovanje temelji na sledečih opazovanjih : Meteorologična poročila zadnjih 25 let so dokazala, da je rani spomladi vedno sledilo zelo vroče poletje. Od leta 1878 je bilo devet res ranih spomladi in osem krat je nato sledilo krasno poletje. Vreme od junija do avgusta baje vedno odgovarja vremenu, ki amo ga imeli fabruvarja in marca. Ker pa sta bila ta dva meseca letos pov sod relativno lepa, smemo upati na krasne poletne mesece. Seveda samo upati!
* Denar v nogi. Leta 1870. je bil neki gozdni čuvaj v Ardenih zadet od krogle. Kroglo so mu izvlekli, a vkljub temu se je rana vedno gnojila ter je sedaj po 33 letih bil mož v nevarnosti za življenje. Dr. Coulon je možu v svojem zavodu nogo preiskal ter izvlekel iz nje bakren novec za 10 centimov. Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter mu zanesla premoženje v nogO.
* Dobrodelna iznajdba. Vir-
tuozinja na klavir, gdč. Unschuld pl. Melarsf e Id na Dunaju, je izumila pripravo, s katero se igranje na klavir tako potihne, da se nič ne sliši v sosednjo sobo ali do strank nad in pod igralko, oziroma igralcem. Pripravo je mogoče takoj pritrditi na vsak glasovir. Ako se iznajdba obnese, bo imenovana gospo dična res največja dobrotnica 20 stoletja.
* Hudobnež. Neki tovarnar za izdelovanje klobas v Kristjaniji se je spri z nekim odjemalcem. Zadnji mu je prisegel maščevanje. Ko je bila nekega prodajalna polna kupcev, vstopi z naglico maščevalec v prodajalno, vrže mrtvo mačko na mizo rekoč: „Tu je dvanajsta! Nimam Časa . . račun prinesem pozneje !u ter ravno tako naglo odide. Seveda so kupci z zgražanjem zapustilo prodajalno.
" Namesto  princa dobila
— kočijaževega sina. 301etna, od svojega moža ločena plemenita Rnssel v Londonu se je seznanila lani z mladeničem, ki ji je zaupal, da je naravni sin nekega vladarja, da pa še mora ostati nepoznan, ker ga šele aprila 1903 povzdignejo za princa ter bo dobival letne rente 30.000 f. štr. Osamljeni ženi je mož tako i m po ni ral, da mu je takoj obljubila roko in celo premoženje, samo da postane prince-zinja. Pri poroki se je vpisal v knjigo „A tro bal d Stuart de Modena et Braganza" ni pa počakal prvega letošnjega aprila, temuč jo jo takoj po medenih tednih popihal z denarjem. Varana „princezinja" je svojega novega moža zagledala zopet  šele te  dni na
— zatožni klopi.
* Iz dobrih starih časov.
Stari gospod sodnik je prišel z mladim akcesistom po smrti župnika delat v farovž inventar. Ker je bil sodnik težak in komoden gospod, obsedel je lepo spodaj pri mizi ter pustil letati akcesista po gornjih in spodnjih prostorih. Ko je ta vse lepo popisal, prinesel je inventar svojemu šefu. Ta ga čita, a ko pride do poročila, da se je našlo v kleti 12 steklenic belega vina, 2 steklenici ru-dečega vina in 1 steklenica konjaka, je začudeno pogledal akcesista, rekoč: »Ljubi gospod kolega, vidi se, da še niste dolgo v službi! Prinesite iz ku hinje par kozarcev, in potem, vidite, se ne vpiše 12 steklenic belega, 2 steklenici rudečega vina, temuč 12 belovinskih in 2 rudeČevinski steklenici. No, na zdravje, trčiva gospod kolega!
— Ameriški humor. Policaj hišnemu gospodarju: »Ali ste vi poglavar družine?« — »Po imenu.« — Neki potnik vpraša v Teksasu mladeniča: »Zakaj se tako hudo dereš?«
— »Ciklon je včeraj odnesel v vasi vse hiše razun ene!« — »In ta je?o
— »Šola«. — »Gospa Jones je videti vsled smrti svojega moža hudo za deta«. — »Pa še kako! Vsa je v čr nini, še celo sive lase si je Črno po barvala«. — Oče vpraša snubca svoje hčere:   »Mladi mož, ali pa tudi morete preživeti družino?« — »Kaj? Ali ste izgubili svoje premoženje?« za-kliče prestrašeni snubač.
' Loterija za vojaški spomenik peepolka Deutachmei-Ster. Ta loterija, katere dobiček se uporabi za velepatrijotičen in humanitaren namen ter je pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti gospoda nadvojvode Evgena je zadobila v vseh krogih ljudstva Av stro-Ogrske najživahnejše zanimanje. To slednje pa tembolj, ker je dolžnost vsakega pristnega Avstrijca, da počasti leta 1866. padle vojščake z do stojnim vse Čase trajajočim spomenikom, kakor tudi vsled gotovega
zvišanja spomeniške blagajne In t pomoč pomoči potrebnim veteranom, njihovim vdovam in sirotam. Hvalevreden smoter te loterije je še raz-ven tega primerna eena srečk, ena srečka velja 1 K in je vsled izvrstnih dobitnik šans izdatna podpora. Glavni dobitek znaša 75 000 K in bodo izžrebani dobitki v znesku 10.000 K, 5000 K, 2000 K, 1000 K, 900 K in 500 K, v celem se bode izžrebalo 6000 dobitkov. Uredilo se je tudi, da se na zahtevo vsi dobitki od zaloŽ nikov v gotovini izplačajo. Žrebanje je nepreklicno dne 15. maja 1903 in se dobivajo srečke po 1 K po vseh menjalnicah, lotto kolekturah in trafikah.
* Skof pod zof o. Sodnik Bis-hoff v New Vorku je odločil, da bode tožba na ločitev zakona Grka Foleron proti njegovi soprogi Antoniji Foleron, v prihodnjem tednu rešena. Folerou izjavlja v svoji tožbi, da je nowyorški škof pravoslavne cerkve zapeljivec njegove soproge. Folerou ga je namreč nekoč, ko je prišel nepričakovan domov, našel pod — zofo v spalni sobi.
* Nenavadne pojedine« An-
tonio Luciano, kije bil v New Yorku zaradi uboja obtožen, a bil oproščen, je dal 300 jetnikom bogato pojedino. Kmalu je dobil posnemalca. Neki roparski morilec je dal priredili zvečer pred smrtjo pojedino svojim sodnikom, porotnikom in krvniku Popivalo se je do Četrt ure pred obešanjem ter so zadnje kozarce izpraznili »na zdravje« — obešencu. Neka gospa, ki je bila obsojena zaradi umora svojega moža, je po preteku »žalnega leta« priredila na svoje stroške bal v kaznilnici. Plesalo se je na ta način, da sta bili po dve in dve osebi za roki skupaj sklenjeni z — verigo. Na vrata plesišča so izobesili tablico — da bi jih kak nepovabljeni ne motil — »zaprta družba«.
* Žrtve prvega Napoleona.
Veliki osvojevalec in polkovodec Napoleon bil je francoski cesar za dobo skoraj desetih let in sicer za čas od 18. maja 1804 do 3. aprila 1814 1. Po uradnih dekretih, shranjenih v senatskih arhivah v Parizu, bilo je novačenih mladenčev in mož za impera-torsko vojsko „le grande armee" v letu 1^05 — 800.000 mož, v letu 1807 — 80.000 mož, v letu 1808 — 240.000 mož, v letu 1809 — 76.000 mož, v letu 1810 — 120.000 mož, v letu 1811 — 160.000 mož, v letu 1812 — 237.000 mož, in končno v 1. 1813 — 1,003.000 mož. Skupaj izračunjeno sestavljajo ti nabori dosti več nego dva milijona vojščakov, številko, h kateri treba še računati mnogobrojne prostovoljce, potem pa še občni nabor začetkom leta 1814, tako da se lahko brez pretiravanja reče, da skupno število nabranih vojakov za časa vladanja prvega Napoleona presega tri milijone mož. Po padcu cesarja Napoleona naštelo se je vseh vojakov, invalidov in v raznih vojskah vjetih le še okolo '802.600 mož. Devet let njegove slave stalo je torej Francijo 2,200.000 vojakov, ali povprek vsako leto 244.000 mož. Ako se temu resul-tatu dodajo še vojne žrtve drugih držav, to je v bojih 8 Francozi padlih Rusov, Nemcev, Spancev, Italijanov itd. ter potem Še umorjene Ženske in otroke, ustreljenih puntarjev in še drugih slučajnih žrtev, pridemo do zaključka, da je veliki Korzikanec, čigar imena očarovanje se je prav v sedanjem Času začelo močno zopet uzbnjati v Franciji, bil s pravim „bičem božjimu in dostojnim konkurentom kuge in kolere. Kaj pa, ko bi „guilotina" in ne-Številne vojske prvega Napoleona bile krive ljudske nerodovitnosti v današnji Franciji.
* Temni, nerazumljivi stihi. Sredi parižkega dvornega igralnega osobja v prvi polovici 18. stoletja, ki se je takrat nahajalo pod osebnim vodstvom nesmrtnega pesnika Molj era, odlikoval se je z velikim svojim talentom pred drugimi gledališki igralec Barol. Enkrat naročilo se mu je igrati ulogo Domicijana v tragediji, ki jo je spisal Kornelij „Tit in Veronika." Pri skušnji te igre v verzih, ko je dekla miral Barol svojo ulogo, se naenkrat ustavi ter izreče, da ravnokar izgovorjeni zadnji štiri stihi so njemu nerazumljivi, ter se naravnost obrne do Moljera, da bi mu pojasnil smisel temnih stihov. Moljer, ko je nckolikokrat prečital verze, s početka po tihem, no potem pa tudi glasno, javi igralcu, da i on smisel teh nejasnih stihov absolutno ne razume. V tem fatalnem slučaju odpravil se je Barol k samemu avtorju tragedije, Korneliju, da mu on razjasni nerazumljive verze. Kornelij, zvedši za kaj se gre, je takoj vzel svojo knjigo v roke, ter ondi poiskal one stihe, o katerih mu je govoril igralec, ter jih na glas in s čuvstvom deklamiral, no po kratkem molku podrgnil je z roko čelo, ter rekel: „Dragi prijatelj, ti verzi so meni ravno tako nerazumljivi, kakor Vam, toda Vi se ne plašite radi tega — smelo jih govorite — občinstvo bode navdušeno, kajti ono se navdušuje če-
stokrat s tem, Česar ne raznme." — Resničnost tega značilnega izreka ostala je v svoji celoti v veljavi i do današnjih Časov, in ako bi pesnik Kornelij živel danes, bi mogel s polno pravico ponavljati originalni svoj nasvet i sedanjemu gledališkemu igralcu.
* Novo iz Slatine Rogatec.
Letos je 102 leti, odkar si je pridobila štajerska dežela zdravilišče Slatina „šta-jerske Karlove toplice." V spomin tega znamenitega časa je izdalo upravnistvo zavoda (ravnatelj Trotter) tipografičen krasno opremljen in tudi po vsebini zanimiv ter poučljiv popis bisera Štajerskih zdravilišč, kakor priljubljeno Slatino tudi imenujejo. Novost tega naznanila, na katerega naslovni strani je zanimiv v barvah tiskan razgled po zdravilišču štajerskem „Rigijem Donati-sko goro," ki nas v ozadju mično vabi, je ta, da se otvori letošnjo jesen železniška proga Grobelno-Rogatec-Slatina, ki bo direktno zvezana z glavno progo južne železnice. Dalje se je kisla voda, smrečno iglaste in oglenčevo kislinske kopeli prenovilo. Pomenljivo za večino prizadetega občinstva je tudi, da je ravnateljstvo za čas med 15. aprilom in 20. junijem znižalo cene stanovanj. To in če se še pomisli, da je v omenjenem času temperatura in prebivanje v zdraviliščih prijetneje in donesljiveje ko v pravi sezoni, bo gotovo marsikateri zdravilišče raje obiskal v predsezoni,
; 67  let   stara  67krat v
ječi. Ana Fordova v New Yorku praznvala je minoli četrtek svoj 67 rojstni dan s tem, da je morala iti 67tiČ v ječo. Ona je nepoboljšljiva pijanka in je tekom zadnjih 20 let prebila 15 let v ječi.
* Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »P r o m e n a d n e g a ali Marjeti-nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. (309—46)
Književnost.
»Ljubljanski Zvon" ima
v majskem zvezku tole vsebino : 1. A. Aškerc: Kovač. Balada. 2. A. Sever: Mira. Črtica. 3. P. Grošelj: Nate mislim*. . . Pesem. 4. Franc Dergan e: Fragmenti. 5. A. Gradnik: Rudeč e rože. Pesmi. 6. Fr. S trna d: Josipina Črtica. 7. S. Gregorčič: Notranji boj. Pesem. 8. P. Grošelj: Ti nisi kraljica. Pesem. 9. Dr. H. D o 1 e n e c: O  gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
10. Kristina: Vse je tiho . . . Pesem.
11. Josip D o lin ar: Trenotki iz učiteljskega življenja. 12. Kristina: Spomini. Pesem. 13. Oton Zupančič: O pesmih Aleksandrova. 15. Sergej: O tebi sanjam vsako noč . . . 15. Podli m b a r s k i; Potresna povest. 16. K n ji-ževne novosti: Ivan Cankar: <>b zori. — Dr. Fr. Zbašnik: Človek in pol, Ivo Sorli. — „Slovenska Matica*.
— „Slovenska Šolska Matica".--k:
Slovanska knjižica. — „Mali vitez". — Dr. Fr. Ilešič: „Matica Hrvatska." — Dr. Fr. Ilešič: Radič Stjepan, ČeŠko-hrvatska slovnica. — „Slovnik staro-češky." — A. A.: K. Gersin: Macedo-nien und das tiirkisehe Problem. 17. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Ora-torski koncerti Glasbene Matice — P. Hartmanna „Sv. Frančišek". 18. Slovensko gledišče: Dr. Fr. Zbašnik: A. Drama. — B. Opera. — L. Pahor: „Amazonke." — —š: Gospodična Vela Nigriuova. 19. Med revijami. R. Perušek: „Delo". — Dr. Fr. L: „Kolo-
— L: „Slavjanskij Včkb.- — „Osveta.*
— „Sarajevski Glasnik"« 20. Splošni pregled. Slovenski pesniki v nemškem prevodu. — —i—: Zagrebška galerija slik. — Slovanski časnikarski dom. — Vseslovanska   razstava v Peterburgu.
— Časnikarski shod.--k—: Marija
Dostalova.--š—: „Lesuv pan." —
Henrik Ibsen.
„Zvonček"  ima v 5. letošnji
številki  sledečo  vsebino:   1.   V Rim.
E. Gangl. Pesem. — 2. Ptičja svatba. C. Logar. Pesem. — 3. Ob potočku. Cvetko Slavin. Pesem. — 4. V svet.
F. Palnak. Povest. — 5. Živa Velika noč.  Ivo  T r o š t.  Povest s podobo.
— 6. Sumi zeleni gaj. Bogomila. Pesem. — 7. Ljubezen. Leon Poljak. Pesem s podobo. — 8. Skrb in smrt. Juraj Pangrac. Igrokaz. — 9. Ili-hi-hi!   Cvetko   Slavin.   Fesem. —
10. Sirota.   C.   Logar.   Pesem. —
11. Babične pravljice. Ni k. Vrhov. Povest s podobo. — 12. Žalostna pesem. Roman Romanov. Pesem s pedobo. — 13. Mati. C. Logar. Pripovedka. — 14. Metuljčki. Strninski. Pesem. — 15. Bajka o krilatcih. Strninski. Pesem. — 16. Pouk in zabava. Po tratah. P r. Papler. Uglasbena pesem — 17. Novice. Računska igrača J. R. Rešitev. — Starši, naročajte svojim otroci čem ta prelepi mladinski Ust!
f**- Dalj* v prilofli. ~W§ m
■
2. Priloga „Slovenskomu Naroou" st. 99, dne 2. maja 1003.
Nemiri na Hrvatskem.
K demonstracijam, ki so se ponovile v četrtek zvečer je dodati, da je bilo aretiranih 47 oseb, med njimi tudi neki vojak 16. pešpolka. Demonstracije so se vršile popolnoma dostojno in večinoma tiho. Po 8. uri go se začeli demonstrantje razhajati, ko je prikorakala policija pei in na konjih, kakor tudi orožniki, ki so zaprli vse dohode na Ilico. To je množico razburilo, da je začela hrupno demonstrirati. Proti 9. uri sta prišla dva oddelka ulancev in ena kompanija pehote, ki so napravili na obeh straneh Ilice kordone. Tragično smešno ie bilo gledati, kako je cel oddelek vojakov eskortiral vklenjena dva mala dečka v zapor.
Izgredi zoper notarja in župnika. Isti dan so se primerili veliki izgredi v Glogovici zoper občinskega notarja in domačega župnika. Komitatna oblast je poslala oddelek vojaštva. Občinskega načelnika so imeli do prihoda vojakov zaprtega v h 1 e v u. Za včeraj so se priskrbele obsežne varnostne odredbe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 2. maja. Včerajšnja seja poslanske zbornice je trajala do polu 6. ure zvečer. Stransky je svoj olomuškega nadškofa Kohna tičoči se predlog zagovarjal jako mirno in stvarno in dokazal, da se je zgodil prestopek zakona o tajnosti brzojava. Sekcijski šef Neubauer je tO priznal in izjavil, da bo dotični brzojavni uradnik strogo kaznovan. Obširno in jako zanimivo je govoril sc ci aldem okrat S c h u h -meier. Imen val je nadškofa ..schmutziger Kerl" in navedel gorostasne reči, ki jih je storil nadškof kot duhovnik, kot veleposestnik in kot časnikar. Ko je končal z zahtevo, naj se ločita cerkev in država, so Vsenemci vpili: „Los von Kohn" — »Los von Rom". Jako interesanten pojav v tej debati je bil govor pesi. Scheicherja. Tudi ta katoliški prelat je nastopil proti nadškofu. Dejal je, da ve od moravskih duhovnikov, da še pes ne bi prenesel tega, kar morajo prenašati Kohnu podložni duhovniki in če bi Kristus prišel še enkrat na svet, bi zopet vzel bič in iz cerkve spodil vse polno duhovnikov, ker ne spadajo notri. Razprava se bo nadaljevala v torek, in sicer bodeta še govorila Reich-stadter in Stranskv.
Dunaj 2. maja. Sinoči ob 7. uri je neki Konrad Haag v stolni cerkvi Sv. Štefana večkrat ustrelil iz revolverja Zadel je gimnazijskega profesorja v Florisdorfu Jakoba Juroška in ga smrtnonevamo ranil. Ljudje so Haaga v cerkvi prijeli in ga strašno pretepli. Napadalec je blazen. Pravil je, da govori iz njega sv. Duh, da je Kristus in ker mora po sporočilu sv. pisma tretjina vseh ljudi biti pokončana, predno se razmere izboljšajo, je začel s tem pokonče-vanjem.
Rim 2. maja. Vlada je eno divizijo v Neapolju ležeče eskadre poslala v Solun.
Carigrad 2. maja. Sultan je ves obupan, ker vlada v političnih krogih strah, da bodo velesile v Solunu izkrcale vojaštvo in okupirale mesto.
Carigrad 2. maja. Vojaštvo straži vsa javna poslopja, ker se Turki boje, da se tudi tu zgode atentati.
Carigrad 2. maja Glede atentata v Solunu se je dognalo, da so se provzročitelji — katerih je bilo pet — z vozom pripeljali pred otomansko banko, premagali presenečene paznike in z dinamitnimi bombami provzro-čili eksplozijo in požar. Dva sta pri tem ponesrečila, trije so bili vjeti. V nemškem klubu te oto-manske banke so pri ti priliki 4
osebe ponesrečile; ena je mrtva, tri so težko ranjene.
Gospodarstvo.
Kako povzdignemo govedo-
rejo?
(Konec.) IV.
Pasi vemo, da se je naša Živinoreja vsled mnogostranskega prizadevanja vendarle povspela na boljše noge, moramo vendar trditi, da je narejen šele začetek umne živinoreje! Sicer se vzbuja zanimanje za živinorejstvo zdaj na ta, zdaj na oni način, a vendar se ljudstvo le malo vadi na pravo zadružno življenje. To je ravno v živinoreji velike, če ne največje vrednosti. Tam pa se je skazalo za najboljše, kjer kmetuje mali posestnik; kajti isti težko tekmuje z veleposestvom, ako je osamljen. Danes pripozna vsak količkaj pameten kmetovalec, da so dobre živinorejske zadruge naredba, ki pač živinorejo rapiduo in zanesljivo pospešujejo. Ne vplivajo le direktno na napredek, ampak vzbujajo pred vsem kmetovalcev razum in veselje do živinoreje; kupcem zagotavljajo zanesljivo dobro blago 1
Živinorejske, produktivne zadruge in naj se imenujejo tako ali tako, imajo vse isti namen, namreč združevati slabotne in dobre gospodarje, da vzrejajo po istem načrtu pasme jednake telesnosti, jednake barve, vsled posebnih lastnosti se odlikujejo pasme. Njihova naloga je svojo, vsled izbere jako plemensko živino, ki je pač več vredna kot navadna, varovati pred manj plemensko in jej pritisniti pečat Čist o krvnosti! Na ta način hočejo imeti od živinoreje največ dohodkov. Da dosežejo svoj namen, morajo skrbno o d b i r a t i živino za rejo injovredovni-kovati. V tem obstajajo tudi vrline zadrug, da so pri odbiranju veliko strožje kot posamezniki. Ti namreč navajajo v rodovniku kaj cesto vsa. tudi nepotrebna živinčeta, vsled Česar ni mogoče izbrati res dobro in pravo blago. Bolj ko pa je odbiranje vestno, bolj pomenljivi, zanesljivi in spoštljivi so rodovniki kakor tudi če-dovniki.
V ostalem morajo živinčeta v z r e-jati in krmiti, kakor določa namen vzreje in skrbeti za izboren zarod mladičev. Združevanje ima šele tedaj kaj pemena, če posamezni člani zapostavljajo osebnosti celokupnosti.
Dobrote živinorejskih zadrug so jako različne. Kratko rečeno, imamo glavni dobiček v tem, da 1.) zadruga veliko lažje skrbi za vseskozi plemenske, Čistokrvne starce obeh spolov, kot posamezniki in torej veliko zanesljive je zboljšava domaČe živine; 2.) se zadružniki uče drug od druzega. Kar ve eden pove drugemu, ker je vsak inte-resovan na zadrugi. Za stvar zadobe na ta način več veselja, navdušenja in vspodbude. Nikdo noče, da bi ga sosed prekosil po kakovosti; s tem se vzgajajo živinorejci in nevede se navadijo dobro negovati živino in jo krmiti tako, da postane dobičkonosna ; 3.) sili predstojnik Člane urejevati in točno izpolno-vati rodovnike in sploh ceniti vrednost dobrega knjigovodstva; 4.) ima kmalu cel kraj ali okraj jednako živino, katero lahko zadruga veliko lažje prodnja kot posamezniki. Čhn večji okraj i li isto pasmo živine, temveč kupcev pride tja, ker vedo, da bodo lahko zbirali blago. V obče zadruga nekako garantira za realno postrežbo in to je danes važno, ko živi od živinskega barantanja na stotine prekupčevalcev. Oe postavijo zadruge živino na trg, odpade vsako mešetarenje. Povdarjati tudi ne moremo zadosti vrednosti, če vzdržuje veliko krajev iste pasme; kajti tako se res živinoreja izplača.
Duh časa zahteva nekaj velikega, obširnega in se ne more zadovoljiti z malo, razkosano produkcijo. Z a t o t r c ba v velikem jednotno producirati, če hočemo produkte spraviti na trg. To je le tedaj mogoče, če ima naše delovanje pri velikih produkcijah iste cilje!
Živinorejske zadruge bi končno tudi prirejale večkratne razstave, katerih ni podcenjevati. Tam vidimo kaj zmore dober živinorejec, tam lahko primerjamo lastno živino z razstavljeno. Ob tej priliki se nevede spomnimo, v čem smo grešili in takoj sklenemo zamujeno popraviti.
Lahko bi našteli veliko dobrot teh zadrug, a zdi se nam to nepotrebno. Pri eventualnem zasnovanju zadruge bi se itak moral bolj temeljito pojasniti njen namen. Danes pa še „bajett ne moremo ustanoviti nobene zadruge, ker nimamo živinorejskega nadzornika ! Zahtevajte tore j odločno, da se nam ta naglo da!
Sicer pa bi se do sedaj lahko poprijeli gorenj ega zadružništva ži vinozdravniki, ki naj binalik nemškim in švicarskim kolegom pomagali dvigniti zakopane zaklade narodnega gospodarstva!
— Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani. Meseca aprila ti. seje vložilo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1256.850 K 25 h, vzdignilo pa 1,004.390 K 98 h. Skupno ■tanje vlog je bilo koncem meseca aprila t. 1 4,667.358 K 34 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1903 je 246 strank vložik 90.029 K 61 h, 180 strank vzdignilo 56.434 K 70 h, 31 strankam se je izplačalo posojil 26.950 K, denarni promet 300.156 K 65 h.
Bratje Sokoli!
Jutri v nedeljo, priredimo pešizlet čez Černuče, Ga-meljne v Tacen in Št. Vid v Ljubljano.
Ob ugodnem vremenu se zbiramo v  društveni obleki ob 1/22. uri popoludne v telovadnici. Na zdar! Odbor.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka1' v LJubljani.
maja 1903.
Uradni k ur z i  da naj. borze
Naloibeul p»pirjt.
4'2°/t majeva renta   .   . . 12°/0 srebrna renta   .   . . 4% avstr. kronska renta . 4°/0     „    zlata „ l°/o ogrska kronska „ |%     „ zlata i% posojilo dežele Kranjske 4V9°/o posojilo niesta Spljeta 4V/o     m Zato **/■% bos.-herc. 2el. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4*/,0/o zast. pis.gal. d. hip. b. 0 pest.   kom. k. o. z
10°;0 pr.
4
1% 0
*Vt7o
0/
2
Denar
100 70
100 B5
101 10 121 10
99 55 121*20 99-75
100 — 100-
101 — 9960 99 60
10110
107 50 101
Blago 100 90
100 75
101 30 12130
99 75 12140
10102 10060 100 30 10210
108 50 102 —
zast. p is. Innerst. hr.
„   ogr. centr.
deželne hranilnice   . 101— 10150
zast. pis. ogr. hip. b. 100 25 101*25 4Va7o obl. ogr. lokalne že
leznice d. dr.  .   .   . 100*— 101 —
4»/«°/.   i.  češke ind. banke 100—l 101—
4°/o Prior. Trat-Poreć lok. zel. 98 50
4°/0    „   dolenjskih železnic 9Pf>0 99 75
3°/o    m    juž. žel. kup. Vt Vt 307 60 309 60
4V«7o av. pos. za žel. p. o. 101— 102'
Srečke.
Srečke od leta 1854 ... I  174- 184 —
„    „     1860V*   .   • 183— 185 50
„    „     1864 .   .   . 248 — 252 —
tizske...... 158— 159
zemlj. kred. I. emisije 276" — 281 -
„   O.   „ 275- 279-
ogrske hip. banke . 260 — 263 50
srbske a frs. 100 — 90 — 93 —
„     turSke..... 11825 11925
Basilika          srečke    .   . 19— 20'—
Kreditne             ,     ... 438— 442 —
InomoBke           .    ... 8425 8825
Krakovske          „    ... 74— 78*—
Ljubljanske        „    .   .   . 70— 75*—
Avstr. rud. križa ,    ... 5490 5590
Ogr.     „     „      „    .   .   . 27— 28—
Rudolfove           „    .   .   . 68— 72 —
Salcburfike         „    .      . 75'— 79 —
Dunajske kom.    „           . 440 — 445*—
Oelnlee.
Južne železnice    .       .   . 46"— 47-—
Državne železnice .... 68925 69025
Avstro-ogrske bančne del. 1603-   1615 —
Avstr. kreditne banke  .   . 675 25 676 25
3grske      „          „         . 729- 730-
Zivnostenske         „     .   . 252 — 253*—
Premogokop v Mostu (Brux) 680 — 682 —
Alpinske montan .... 390— 391 —
Prafike želez. ind. dr.    .   . 1680— 1688 —
Etima-Muranvi..... 484— 485*—
Trboveljske prem. družbe . 3H5 — 390 —
Avstr. orožne tovr. družbe j 353 — 354-—
Češke sladkorne družbe    . 155 — 157 — V»lnte.*
C. kr. cekin...... 1132 1138
20 franki....... 1907 1908
20 marke....... 2342 2349
Sovereigns...... 2392 23 98
Marke........ 116 95 117 15
Laski bankovci..... 95 25 95 45
Rublji........ I   252 75 25375
Žitne cene v Budimpešti.
dne 2. maja 1903 Termin.
c* i jQ!ca za maj   ...   za 50 kg   K   7 74
oktober.  .   „ 50 „    „   7 47
maj   ...    ,. 50  „     „ 652
maj  .   .   .    „ BO „     „ 631
julij   ...» 50 „ 635
oktober.  .   „ BO ,   . 5 56 Efekti v. Nespremenjeno.
255
koruza
»
Darila.
Družbi  sv. Cirila  in Metoda   so od
9. do 30. aprila poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Mirau v Celovcu 717 14 K, npravniStvo JSL Naroda" 76 38 K, uredništvo „Slovenca" 62 16 K, žup. It. Sakser v Hotedrsici 10 K, prof. B. Stiftar v Kalogi (Rusija) 5 K, arh. A. Aškerc v Ljubljani 5 K, Iv. Zabrič v Trstu 3*20 K? Nasprotniki domaČega prepira v X. 40 K, žup. A Fiser v Ribnici (Štaj ) dar Mohor-janov 4 K, J. Menhart pri Vel. Nedelji za „Orm. sporn." 2 K; posojilnice: v Črnomlju 40 K, v Ptuju 200 K, v Ribnici 50 K, v Slov. Bistrici 40 K; podružnice: moška v Kamniku 887 80 K (po „S1. N.>, moška v Celju 130 50 K, moSka v Radovljici 56 K, ženska v Gorici še 20 K, moška Šent-peterska v Ljubliani 169 34 K, za Polzelo 6080 K; za družbene knjižice je 13 odjemnikov poslalo 35*60 K, in sicer: kapi. Fr. Vidmar v Šmihelu 6 K, dek A. ROgač ▼ HruSici 6 K, opat Fr. Ogradi v Celju in žup. J. Brence v Preski po 5 K, kapi. St. Terakan v Št. Petru pri Novem mestu in kur. Iv. Zupan v Št. Petru (Notr.) po 3 K itd. Blagajnlstvo družbe sv. Cirila in Metoda. DpravniStvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospića Mira Bajceva, Ranče pri Gorici, 20 K 76 vin., darovali zaostali renski svat je o priliki poroke goapice Erneste Habatove z g. Ivanom Auban v Renčah ■ dne 27. aprila 1.1. z geslom: »Kaj nam pa morejo, Če smo vesel       — Živeli!
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-overa francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-ticno mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem poTzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLJj, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-znamoTan s varnostno znamko in podpisom. 4 (10—6)
1¥» prrlia* IJftlue orfane te Mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa t človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavi jalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah.
Dobro doumet* zdravile. Mej
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LtNIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
1-
Hasko-rcMka Silea. Ta kos aem-
je, ki je tako bogat naravnih lepot je letos lahko posetiti, ker bode v Ustju ob Labi obrtna razstava in bodo v prometu posebni vlaki po znižanih cenah. Ustje ki |!eži v Labski dolini, je znano po svoji pomenljivi industriji, posebno po tovarni za milo in sveče firme Jurij Schicht, ki je na evrop-nki zemlji "največja svoje vrste, bajti kdo nai ne pozna „Schlcht-mila.- Ko se dospe v Ustje, potem je lahko videti najboli obiskane, najlepše točke češko saške Švice
+ Zahtevajte +
bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
8      H. Schwarzmantel (734)
Dunaj I«, lto1IieiittiiirffiiNtru«*t» tii.
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-8) Glavna zaloga; Dunaj, I., PrerJigergasse 5.
Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer -jev va-nilin sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojem učinku dražljiv in zato škodljiv. Cisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje  i~t)<>**en <»teus t-«#i/##-e-
ktš.ifM /*« jtt c? finosti ««»/!,/«1 i - it u t ~ nosti in cenenosti. Zli peko in m očna te jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev t-anitni sladkor* v malih izvirnih zavitkih po 21 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in zares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—5)
Se dobiva povsod
neobhodno potrebna zobna Creme 12
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Otroci so zdravi ako Tživajo kot sesalci „KufekoTO otročjo moko", katera se z mlekom pomešana t sesalčevem želodcu strdi t fine kosmiče in nareja tako želodec lahko prebavljiv. Kufekova otročja moka povečuje redilnost mleka in jo otroci radi vživajo ter lahko prenašajo.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno tapo Iz uHt.
a Hteklenlea z navodom i K.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edina zalogi
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirvurgićnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubil. mostu. (205—15)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. adrila : PaveJ Mole, pekov sin, 9 ur. Karlovska cesta 30. Življenske slabosti.
Dne 29. aprila: Anton Žgajner, tesar, 40 let. Ilovica 17. Ostarelosti in Pneumonia catar. — Fran Košak, dninar 76 let. Karlovska cesta 17. Ostarelosti. — Marija So-jar, usmiljenka 23 let. Radeckega cesta 11. Jetika.
V deželni bolnici:
Dne 28. aprila: Josip Grill, kolar 27. let. Pneuconia tubercul.
Dne 29. aprila: Franja Hafner, kajžar-jeva žena 23 let. Pesitonitis.
Meteorologično poročilo.
Vičina n&d morjem 3062.   Srednji zračni tlak 736-0 mm.
'j?	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v fC.	Vetro vi	Nebo
1.	9. zv.	732 0	132	■L sever	oblačno
■	7. zj. 2. pop.	7312 729 6	114 16 2	«1. szahod si. szabod	dež oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 13 4°; normale: 12 1°. Mokrina v 24 urah:   6 1 mm.
=4U
i
Ivana Jak roj. Debevec javlja v svojem in svojih otrok imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen preijub-ljeni soprog, oziroma oče gospod
Avgust Jak
lovarnlski ltnj ig-o% oclJ
danea dopoludne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod vrši se v ponedeljek, dne 4. maja t. 1. ob 4 uri popoludne iz hifie žalosti Gorupove ulice št. 3.
Sv mase zadušnice brale se bodo v župni cerkvi trnovski.
V Ljubljani, dne 2. maja 1908.
(Mesto vsakega dragega naznanila.)
Žrebanje dne 5. maja 1903.
Promese k zemelj. kredit, srečkam II. em. a K 5'
Žrebanje dne 15. maja 1903.
Promese k zemelj. kredit, srečkam I. em. a K 4' „ ogrskim hipotečnim srečkam a K 4'
premijskim    „      polovica 7 K
(1208) priporoča
..Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
J!
Glavni dobitek:
K 100.000
K 90.000 K 70.000 K 200.000
V nedeljo, dne 3. maja 1903
v restavraciji „NOVI SVET"
itev vrta m vojaški koi
godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Začetek ob pot 4. popoldne. ->t<* Vstopnina prosta.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prenovil gostilniški vrt in vpeljal novo razsvetljavo, iBtotako tudi kegljišče, katero je na razpolago društvom za gotove dni.
Točna postrežba, dobra jedila in pijače.
K obilnemu obisku vljudno vabi
FRAN REMIC, restavrater (1191) Marije Terezije cesta štev. 14.
V slučaju neugodnega vremena se koncert preloli.
C8A
3841
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozar-iamo na (79—1)
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLEB
alkalično kiselico
kakor za samostojno zdravljenje, kakor
*? predzriravljenje t^SŠ^tt
plice, Franzensbad in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
iškote Ciril-Metod
0V8
prodaja (969-4)
Gregor Zamejic
radlsče MO.
V nedeljo, dne 3. maja 1903
otvoritev
čisto prenovljenega Koslerjevega vrta z velikim
jftjl lilfiF
Začetek 3 ,. uri.     Vstop prost.
K najobilnejši udeležbi vljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
(1209;       iVlarija Erbežnik
restavrantinja.
V slučaju neugodnega vremena prihodnjo
nedeljo dne lO. maja 1903.
Sladšeičarna
Jakob Zalaznik
^teri trg £teL>. 21.
vsaki dan sladoled in 1207    ledna kava. 1
I velika porcija iz 3 vrst 40 v.
I mala
99
99
99
24 v.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeč
G. FLUX
Gosposke uiice št 6 ciioa)
iš^e nulnoi
gospodinjo k neke tu gospodu v Trst, 20 gld. plače; nekaj mlajših in starejših kuharic, sobaric, otročaric za Ljubljano in izven, plača od 8—20 gld ; vrtnar za zelišče za neko grajščmo blizu Ljubljane, zelo dobra služba itd.
lepa, siva, 21etna doga, se po nizki ceni proda. (1195—1) Izve se pri J. Kandušer, tr. govcu v Mengšu.
Mlad trgovski pomočnik
izurjen v železnini in Špecerijskem blagu, službujoč sedaj v večjem mestu na deželi, želi svojo službo preme-niti v Ljubljano, cventuelno tudi v kako večje mesto na deželi. (1200—1) Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravnistvo »Slov. Naroda« pod šifro: ,Trgovski pomočnik št. 15*.
Mične
nouojti
stega
v zajamčeno pristnih pralnih, pisano-tkanih volnenili in sviliia-M«.. polredkega in go -* mm zm   Ka obleke,
itd. meter od 21 kr. dalje;
20 metrov domačega platna . aa gld. 2 80 20 m. platna iz domačega lanu za 10 m. platna za rjuhe . za 6 kom izgotovljenih vel. rjuh za 20 metrov prima okaforda. . za 23     „ ,. pisanega
posteljnega kanefasa . . za 1 ducat platnenih brisalk . . za platnen namizni prt 140 145 cm za Izgotovljeno perilo za dame, gospode, otroke in postelje. Platneno in volneno blago za obleke in predpasnike, ročne, brisalne in žepne rute, namizno perilo itd. itd. v veliki izberi. — Razpošiljatev po povzetju ! Zamena dovoljena. Mnogo priznanj!
Bustrovani katalog zastonj. Vzorci franko.
Isdelovalnica tkanin in perila
(1183-1)
490 385 e-— 380
4 80 135
— 90
luss-Staufer-jev klej
p . „.. „
g    večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari,   ima na prodaj Vran 14 o MI m min v IJtit»l |nni. (74-9)
Mlin in ž&ga
v Se n I Rnpertu na Dolenjskem
se odda v najem ali proda s travniki in lepo hosto vred 4      pod ugodnimi pogoji. 1106
Natančneje pri lastnici Zofiji Kolsefo v Laškem trgu pri Celju.
Trgovsko izobraženega, na Kranjskem, Primorskem in na Spodnjem Štajerskem dobro upe-
ljanega, te stroke veščega
potovalca
sprejme zmožna]
veletrgovina z vinom na Štajerskem.
Ponudbe s prepisanimi spričevali, referencami in z zahtevo plač<* naj se pošiltajo  pod     Sposoben" na
upravnistvo »Slov Narodaa. (1169)
Pcdgradsfca posojiinica in hranilnica.
St. 88-1902.
U203)
Stavbeni razglas.
Odda se izvršitev stavbe
Trošek proračunan je na K 39.000.
Pismene ponudbe vložiti je do f £»• in uja in priložiti vadij v znesku K 1950.
Načrti, troškovnik in stavbeni pogoji so na uvid v posojilničui pisarni.
Stavbeni materijal (kamenje, apno) je deloma pripravljen.
Zveza v Podgrad je iz sledečih postaj: Trnovo - Bistrica ali Sapljane (10 km), Herpelje-Kozina (20 km).
Podgora v Istri, 1. maja 1903.
Starešinstvo.
»prefme tako|
Fran Škrbec, krojač v Ložu
(Notranjsko). (1162—3)
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša  in naj-ceneja vožnja čez Francosko
Ha vre — New-Tork ali Antwerpen — New-Tork( Havre — Ph.iladelph.ia ali Antwerpen Philadelphia.
Natančnejša pojasnila in cene naznanja radovoljno in zastonj (1204—1)
Jvan gihelj
zastopnik generalne agenture (za celo Švico)
v Buksu (meja) zraven kolodvora.
fte prodaj je zelo po ceni
prenovljena
omara z° !gd
(1141—3) pri
Ivanu Kunstlerju
mizarju v Litiji.
VIJOLICE
PRAVI VIJOLIČNI DUH
/3.MOTSCH&C2, t? a N/qj
pUtng.šLlISin/,
(75 9)
a.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Id ubijani, Trnovo, Opekarska cesta. Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in najtrpežnejših
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po naj* n i   Hi eennli.
OnlSti  brezplarno In poštnine proMto.     (16—18)
		
11 j		hA
Mednarodna panorai
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava
I. vrste.
Danes,  v soboto, dne 2. maja, zadnjič razstavljeno s
Ednajsto ugodno potovanje
po velezanimivem
; Od nedelje, dne 3. maja do j        vštevSi dne 9. maja:
Zanimiuc pcteuanje pe
Cochinchini.
Te velesanimive slike na steklu so napravljene nalašč «a mednarodno panoramo. Na vsakem prostoru se da dnevna in nočna
svetloba regulirati. Otvorjenu v*t»5* dan od 9. do 19. dopolndne   In   od   9. popoludne do »- »vtižor. (1197)
Hohenstadt na Moravskem.
država© i
od 1. maja 1903.
**			*	
500	705	1151	i l*o	' 35«
5-. 3	708	J J 54	; 1*3	359
	713	1 1*«	14S	402
516	722	1*2 06	166	410
	733	lil«	206	4«
	747	1230	218	435
	8°*	1-24*	230	451
5~	809	1250	235	456
6™	823	lor,	2*3	OH
61*	Q29	109	2^2	516
627	8*1	122	305	529
636	q53	133	311	5«
64«	90*	1*3	•	551
665		152	•	600
703	925	2»*		bH
',08	<*30			616
719		221	#	627
7*1	10°*	2*3		fi*»
75«	1018 ,	255		701
807	10S2	309		7»
1000
10^
10**
1u*« 11*02
1118 1125
1143
11S
iz V
iz
122
12^ 12*1
12**
Ljubljane (južni kolodvor) .
Ljubljana (državni kolodvor)
Vižmarje.......
Medvode.......
Škofja Loka......
Kranj........
Sv. JoSt {postaj blišče; .
Podnart-Kropa.....
Otoče (postajališče) .
Radovljica.......
Lesce-Bled.......
Žerovnica (postajališče)
Javom ik.......
Jesenice.......
Hrušica (postajališče)   . .
Dovje........
Kranjska Gora.....
Radeče-Bela Peč . . . . Trbiž.........
V iz v
iz
325	712	83S	1116	444	8^ 1
3£	709	8^	H13	4*1	8*^ :
319 3T2	700	šE	1111	436	843 836
	659	Q25	110*	429	
303	650	816	1055	420	8™
2 51	63S	804	10*3	407	8i5 ;
I 2™	626	750	1031	3'*	801 :
	620		1025	3*5	751
gS	6io	730	101B	335	7*J ;
2^	60*	7£	1009	328	734
2~	554	710	959	3is	724 1
156	54a	704	953	312	71S
l"	535		940	2&3	6^ f
1™	5S		933	245	6*i
ls7	I322		927	239	645
1^2	5i* _ s?		919	230	636
in	505		910		6£
12™	445		852	2oi	6~
12™	433	•	8*1	1*9	553
1222	415		825	131	535
lO*3
10*2 i< 3»
10S
1L»2
9™
yZ
940
93T 92t
904
8M
8*£
834
805
749
Z * zaznamovani vlaki vozijo samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja, z ** zaznamovani vlaki pa vozijo od 1. julija do 15« septembra
ob nedeljah in praznikih,
Xjj"CLlDljSLXX2L — Straža. — Toplice.
717	105	708
723	116	7l"»
739	127	730
74*	134	737 752
801	1*9	
809	157	800
817	206	8oa
830	218	82T
8*1	229	8~ 846
865	2*3	
90*	252	8"
90*	257	9oo
922	310	913
930	31«*	9™
9**	332	936
960	338	9Ti
1003	361	957
10»»	411	10i7
1031	425	
10*»	443	
iz
I
v iz
v
i
Ljubljane (južna železnic.).....v
Ljubljane /dolenjska železnica)
Lavrica ...........
Škofljica...........
Žmarje-Sap..........
Grosuplje...........
Žalna (postajališče).......
Višnja Gora.........
Zatičina...........
Št. Vid pri Zatičini (postajališče) . .
Radohova Vas ........
Št. Lorenc n. K. (postajališče) .   . .
Velika Loka.........
Trebnje...........
Ponikve (postajališče)......
Mirna Peč„.........
v
iz v
Novo Mesto......
* v
Straža-Toplice.........iz
O-rosiaplje — 3jCo6eTrje.
s**
834 822 816
802
752 7*0 727 717 703
663
6*a
635 628
61«
607
565 534
232 222 210 204 150 140 128 116 105 1251
12*i 123«
1223
121« 120*
1156 11*S 1122
111*
1066
835 825
813
807
753 743
7sT
7js 7os
654 644
639 626 6l9 H07
558 6*6
5" 453
821
835 8*6 869
911
930
9*6
ion
1018
209 223 233 247
269
318 33* 359 406
812 826 830 85n 902 921 937 1002
io<^
iz   Grosuplja...........v
\f   Predole (postajališče).......A
Čušperk ............
Dobre Polje ,.........
Velike LaSiče..........
Ortenek............
Ribnica............
f   Srednja Vas (postajališče).....%
j   Kočevje............iz
7*6 732 725 71a 701
6*6
627
601
554
134 120 113
100
12*9
1233
1215 1149 11*2
787 723
716 703 652
636 6J8
f>62
5*5
206 218
221 2*a
260
300 306 319
710 723 7™
746
703 802 807
820
10*6
10g lioo
1120 11«
1136
11*1 116*
iz
Ljubljane (državni kolodvor) Tavčarjevdvor (postajališče) . Črnuče (postajališče) Trzin.........
Domžale.......
Jarše-MengiS......
Homec (postajališče) Kamnik.......
v
n
iz
6*9	HO«	610
636	1063	567
632	10*9	553
612	1029	533
606	1022	52«
552	10"»	516
5«	100«	508
580	963	466
*
95» 9*2
937
9"
910
900
85» 8*0
j Čudno po ceni in reelno!
j     Pr»tanl, vrrJilcr, ure.
i Zahtevajte cenike zastonj jj
^*P^       poštnine prosto. (1178-1)
Ceopotd jYiayer,
c. kr. sod. zaprisežen cenite' »/        Dunaj, XIV., Mariahilfer-strasse 187.
Z * zaznamovani vlaki vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj označen je s tem, da so podčrtane številke minut (600 do 559).
s srenjakimi pravicami, obsežno 3 cralov, proda iz praste roke
Tomaž ZEvdZeterc
posestnik v Foljruli  pri Bejguiijtth
na Gorenjskem. (1164-3
Klupi se takoi
dobro ohranjeno
5tcjria- ali
Vprašati je pri Ivan Jebačinu v Ljubljani. (1167-3
Za I. avpst se odda
v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah
še nekaj stanovanj
z dvema, tremi, 4 in 6 sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (IO8O-3
Službo išče
trgovski pomočnik
za železno in špecerijsko trgovino, prost vojaščine, vešč slovenskega in nemškega jezika.
Pojasnila pod 99st. I0fc< poste
restante Ljubljana. (1!5ij
slabotni dobe čudno lepe, polne telesa oblike po kratki rabi moje hranihic moke t.MLlitlt«*" (postavno zajamčen Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem. Cena kartonu gld. 125 po poštni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, 2 navodilom o uporabi. 7.<
14o&iM.-lftl£rlJen* znvod mtliit. Hm-larina   ^flen^el,   IlunaJ. X%lll..
Komptoarist
s trgovako šolo, vojaščine prost, želi vstopiti v službo tudi izven Ljubljane.
Ponudbe pod .Komptoarist št. 19', poste restante Ljubljana. (1181-
Služkinja
l£ otrokom
v starosti 40—50 let sprejme se pod dobrimi pogoji v trajno službovanje. Zahteva se prijazno in potrpežljivo ravnanje z otroci, kakor spoštovanje dobre gospodinje. (1063—3) Povprašanja v trgovini Val. Golob-a, Mestni trg št. 10.
3(repčajte se s
ttlmbaSkim rezilnim pivom
katero se dobi * utr klen Irah pri
Sdmund 7(avčič-u
Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti glavne poŠte.    (11—i?9)
Lepo
«1«
stanovanje
celo prvo nadstropje, obstoječe iz štirih sob, predsobe, sobe za služkinjo, kopelji itd. oddati je s 1. avgustom v Mayer-jevi vili, Levstikove ulice. (11ga_i) Pojasnila pri lastniku, Kuhnova cesta št. 23, pritličje, desno.
Spretna šivilja
^ za perilo in obleke # se priporoča. (i2oi-n Delo 8olidno in po zmernih cenah.
Alojzija Geržina
v Vodmatu, kavarna pri „malom slonu11.
D9-B
3E
Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševaUsče za konverzijo 42°/0 ^  obveznic skupnega
LJUBLJANSKA
KREDITNA BANKA ™<-
skupne rente
državnega dolga
ulice «*tc^
(2975 64) brez kac{h
treskov.
Usak dan sveži
sladoled, ledno kavo, ledno čokolado
priporoča f 1098—4)
Rudolf Kirbisch, slaščičar
Ljubljana, Kongresni trg.
L
\ti»
L
i-fvoBizza iinse.
J Priznano najboljše sredstvo proti kur-! (746)      jim očesom, žuljem Itd. 9
Glavna zaloga :
L. SCHWENK-c»a lekarna
1> ii n uj-2fcZoidlliig\
f Laserjev rSk
Dobiva se v vseh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr( G. Pic-coll. V Kranj n . K. Savnik.
Komi ozir. pctovalec
ki bi zastopal edino le mojo trgovino,
z malo kavcijo se sprejme takoj, ki ima veselje za potovanje na Kranjskem in Nemškem, z lepo pisavo, dober govornik, obiskovati je gostilne, trgovine in drugo, in sicer s povzetjem od 5 kil naprej. Predmeti: suho meso, Špecerija, žganje, le za male trge in mesta peš in železnico, proti mesečni plači in dnevnim stroškom.
Zglasiti se je osebno ali pismeno na upravnistvo Slov. Naroda. Osebni dogovor najraje. (1130-4)
Globus-Exrrakr
za Svjetlanje jest
najbolje sredsrvo za
svjeManje kovina
Trgouina.
Na prodaj je radi preselitve
dobra trgovina
z mešanim blagom
ob novograjeni železnici na Gorenjskem, kjer je vedno 4—5000 delavcev in je prem t jako živahen.
Pogoji so jako ugodni.
Kupci naj se blagovolijo pismenim aii astra en t m potom obrniti do Ivana Kač-a v Žalcu.    (ii65—2>
1'uMlre po f O,  14» in SO % In.
3 dobivajo »ovKod.    (660 3)
Vsak poskus vodi do trajne vporabe.
Iznajditelj in jedini fabrikant:
Fritz Schulz jun. Act. Gos., Eger, Leipzig.
Mirnii i let.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ek< no-mije i. t. tir. v vsakoršn1 izpeljavi. Že 30 so naj- olje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-:rrežnei§i izdelek. Največja prihranitev : riva' Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataleg franko proti doDOslani znamki. 852—11.
Tovarna za štedilna ognjišča ,,Triumph,i
S« Goldtcbmid t A: sin
13,
Dr. Friderika Lenglel-a
rezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo: polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne* 8nažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—3)
Dr. Friderika Xienglel-a
NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
3(ontorista
in
trgovskega pomočnika
vojaščine prosta ter
blagajničarko
ne pod 30 l*-t staro sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani.
Ponudb^: Poste restante št. 7 Ljubljana. miki 2)
Cyklostil
najpripravnejši ameriški aparat za pomii' zevanje spiaov, cenikov, not, narisov ter vsakovrstnih drugih tiskovin itd., kateri bi ne smel manjkati pri nobenem veCjem ali manjšem podjetju, z vsemi potrebščinami vred po I*. -»•*•— pri
Josipu paulinu
v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
(1109 -4)
Jlova rast las!
Na tisoče tu- in Inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli možu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliščeče in svi-lenomehke, vzdržuje jin mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi čisto in zdravo in tako odstranjuje pleSe na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrinu brez barvanja zopet svojo naravno barvo. Lovacrin je najboljši cosmeticum za gojitev las in brk. Lovacrin je od zdravstvene oblasti  preskusen in od odličnih
avtoritet pripoznan. Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje več mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Raz-pošiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi
Mi.   M^ft**»^ OnniiJ
VI. Mariahitferstrasse 45.
Kalote za IJublJano: A.Kuuc,
droguerist. — Ed- Židovske ulice. — JL««?l*a.r*iiM. j>r-i „zlutem jelenu". (1135-2)
isa
Stanovanja
8 3 sobami in pritikl'nami, se odda za avgustov termin.
Povpraša se Tržaška cesta št. 3^ v Ljubljani. (1196— l)
Lopo
damsko kolo
(1193—1)
( \uiimaiiii*.*» (■erutuiiia) se ceno proda.
Kje? pove upravnistvo »SI. Nar.«.
z lepim sadnim vrtom  je na prodaj
v Toplicah na Dolenjskem
Več pove lastnica Zofija Praček.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziter je)
za vse zavarovalne stroke mprrjnie proti % Uokl proviziji, sčasoma tudi m Htalno p I aro, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „ukil/Uer upravništvu „Slov. Naroda". (608—27)
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v tjubljani
občnemu zboru
posojilnice
za Stari trg, Lož in sosedstvo
vršečemu se (1206)
17 maja, popoldne ob 4. uri
v gostilni
g. Jv. Bencina v Starem trgu.
Sv. Petna cesta £tev. 2
Kilijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-llencffa papirja, tr«ro%-mUIIi in ponio vnlti Uiijlit, MolHklh zvrzkov, t»lIJež-nle, rrniia Itd.
k»i«'lii/.nie in moIhI&p I411JI-«e za IJuilMke sole.
ITI o I It ieiilk<* v rajnih vezeh.
Tltibovin« za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
Fotografi«nt* aparate ter k temu potrebne predmete.
Kipe mIovciiHklh llteratov.
Kaznu ^alant(*r. bluffo itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
1»
— --
Potrjenje bilance za 1. 1902. Razdelitev čistega dobička. Volitev načelstva. Volitev nadzorstva.
1.
2. 3. 4.
5. Slučajnosti.
Odbor.
-na
Mm
DUNAJ X., Laxenburgerstrasse 19
tik Jii/nc^ii  in držarnegn kol»dvwra. PoHtnJališče električne cestne želez« ui<*e uh vNe atrani.
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 791-7
Fran Kolbeck, hotelir.
Lepot©
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
a 60 vin. ^
Dobiva se samo:
vlekami „priorlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim .koledarjem zastonj in po pošti.
a
Največja in najcenejša zalega, na drobno in na debelo
pravili švicarskih ur, ter zlatnine in sre"brnine,
— m
0
—
Št. 379. Srebr. obesek
gld. —40, zlati z ametlstom gld 4 — 5.
Št. 298. Zlata cil.-rem., z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 24'—, 2d —
Št. 438 Zlati double-uhani, mali 70 kr., srednje veliki gld. 1 —, veliki gld 120; zlati, 14 kar., mali gld. 190. srednje veliki 2 60, veliki 340.
Št. 234. Srebrna cil.-rem., s 6 kamni gld. 4 70 do 5 5o.
Št. 391. S rebrni obesek, močan gld. —70.
Št. 295. Srebrna cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 6 50—760
(1210—1)
Št 434. Zlati double-uhani, 90 kr., večji gld. 120. Zlati, 14 kar., gld M 50, večji gld. 2 80.
Št. 4< 8. Srebrna broška, golobiek na vejici gld. —85.
Št 333. Srebrna verižica za dame gld. 1E0. Double-zlato gld. 2 50. Zlata, 14 kar., gld  10 —, 20*—.
Št. 411. Zlata double-broska gld. 140 do 3—; zlata, 14 kar. gld. 3 — do 9
m
9 S
9
*i 9 B
0
mg.
mm
Št. 469.
Novo zlato { fS^^} gld. 3 20 do 4'— gld. l-70-2-8U.?KlSS5
Št 454. Novo zlato
i
Novi veliki ceniki tudi po pošti zastonj.
Jran Čuden
Vljudno vabim in se priporočam aa obilni obisk
urar, trgovec in posestnik, ud švicarskih tovarn ur in založite!] c. kr. avstr. drž. dol. železnic.
3v.Seuntg |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 20
v Ljubljani, Stari trg št. 7
I ■       priporoča 1
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|nlJfc|ilt cenah: t It*;. *«» It. 50 lijr. tt ?0 h, pri
nakupa večje množine še ceneje.
]fOVO! Patentirano ffovo!
nepremočljivo mazilo
ih
čevlj
usnja itd.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar.   trgovec z zlatnino in srebrnimi in z vttoitil optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar nra od gld. 1*90. Srebrna cilinder rem. ura od gld -*•—.
Ceniki zastonj in franko.
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
2 S £ o*
°- o
o a> 3
o >o E ,
ca >
KO
tO
CD *-
O
= 5
1 =
80 O T3 —
2 •
•■o
3 CD -12 C
■S «
■2 2
(d
priporoma
HENRIK KENDA
v Ljubljani! Glavni trg 17.
rr«t-: ~+* j-kl .-k: f.   .t-t ,«t-i.^i "
Važno! Važno!
gospodje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, ■ otojrrefleiie aparate in potretist*tne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tia itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in  solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-h Drogerija s+-
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
m>.">:
Klobuke
najnovejše Jacone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11. |
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke.
š
jopic in
plašoev I za gospe,
nepre- 19 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših tusorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo sledilno milo
==   z znamko „jelen"
VARSTVENA ZNAMKA
in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares Jameeno
vsak komad ime
pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel „SCHICHT4 in varstveno znamko „JELEN-. (931—4)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dalejo:
Red Star Line, 20, Wiedener flurtel,
na Dunaju ali (2073—36)
Karol Rebek^ konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
V prospeh
„Ustredni
latice Š kols k e".
Humpolško lođensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (VBi Ki
Karol Kocian
tovarna za sukneno blago V  Humpolcih   na Ćeikem.
MT Vzorci na zahtevanje franko. "p|
GRiiND PRIX
Pariška svetovna razstava 1900.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor    hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupnje nanio
Fernolsndt čeveljsko črnilo
za svetla obatala samo
Fernolendt crfime za naravno nsnje.
Dobiva se povsodi.
C. kr.
tovarna ust. 1.1832
, (1161-51) _ na DunajL
_     Tovarniška zaloga:
Dunaj, I-, Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
As
K pnv
I
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (231—28)
Naznanilo.
Odločil sem se, da bodem pričel poleg najfinejega blaga prodajati tudi jako dobro srednje blago po nizkih cenah pri najstrožjem izključenju vsakega slabega blaga.
Pri tej priliki si usojam udano opomniti na svojo bogato in izbrano zalogo ur.
Priporočaje se za blagohotni obisk beiježim z velespoštovanjem
I
(1187—1)
Frid. Hoffmann.
tmurnim
Povečano zalogo največjih, najimenitnejših in najboljših polje-deljskih in z novimi iznajdbami patentiranih strojev, kakor:
mlatiiiišct*. slainoir/ niče, «'i*tiliii<»e za žito,
ternfce, stiskalnice za saclj«* in $»-roz<i je* gepeine
itd.
priporoča
(Ufc4-)
Ivan Komatič
Ljubljana, Dunajska cesta, na dvorišču mitnice.
Tudi se je razstavila zaloga omenjenih strojev
Pred trgom v Radoljici pri gospodu Franc Korošinu
za Radoljiško okolico
Med. dr. Josipa Tranba želodčni prašek
O- a-strlcin.
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-; Črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška G-astricin je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (gorečici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astrlcin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (Hi6—2)
V Ljubljani se dobiva pri M. Mai-detschlagerju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požnnn (Pressburg)
Na debelo v medicinalnih d roge rij ah
Velika Mltfttlja 8 14, mala »Italija « 14. franklrano *0. rrkoiimii-
dlrane 4& h wee.
200 do 400 kron na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez ka pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Ć)sterrelcher, VIII., Deutsche zasse 8, Budapest. (719—8)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Frrlaeh) Horoikem
bo priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje s tare s amo kresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puško so na c kr. preskuse* valnici in od mene preskusene. — Ilaitrc-(22) vani oenUtl s a* ton j. (18;
fpg" Q<3. leta. 1868. se ""»»^1
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih sdrav-mkoT, ne le t Avstro-Ogeraki,  nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih  državah, Švici itd. proti poltnim bolezni trt,   Klubti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega ko-tr:.MivcK» mila kut higijeničnega eredatva za odstranjenje luskini o na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfekcijo polti je splošno priznan. Bt~ryt-rjt-v*t kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kot rti t tu in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini.
Pri neozdravljivih jioltnih   boleznih se na mesto ko-iroiiuvoK* mila s uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo mita za odpravljanje
nesnage s polti,
proti   spuščajem   na   polti  in  glavi pri otrocih, kakor tudi kol nenadkriljeno  kosmetično   milo  za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je S& odBt. glicerina in ki je fino parfumovano.
Znamenito je nadalje
Bergerjevo Panama-kotranovo milo
za popolno odstranitev poltnih nečistosti.
Cena komadu vsake vrste   z  navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih 15 *~ry *~rj*-%ri ti   m* ti.<■,\i,.j - tri* t, r-
nih mil zaslužijo, da na uje posebno opozarjamo : Hen-zoe-milo za fino pult i borafcsovo mila ra prišče , kar-boLtko milo ta uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoče milo; Hergerjevo umrekovo-igUtsto milo za umivan/e in toileto, Bt^rae-rievo milo za nežno otročjo dobo (25 kr.)
Bergerjevo Petrosuifoi-milo
proti rudecici obraza, rudečemu nosu, oprisču in klenju auze, milo za peye v obrazi* jako učinkujoče ; zcejUe-nomlečno milo proti zakoznim crvom in nečistostim obraza; tanirisko milo za potne noge in proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. I za kadilce. Cena 30 kr. Olede vseh drugih Berger-esjflk mil ae najde  vse potrebno v navodilu   o uporabi. Odlikovano z zlato svetinjo v 1'ariiu lSJOO. I/it  t>>>■('   vsaka zmota   ur-ni<.</<.•■<i. zalUevajt*' v*-tintt le staroslavna Ber-gerjrctt mila z poletj atojero var.stvt-no - u   mi.'- in kt~r Je mnogo brezvsprm-m-gtt jiomircjenrga mila, ima vsaka etiketa  Bergerjevega   mila  kut na-14itiren znak j*ristnosti  zraven stoječe jtofno ime v rmleci barvi.
Lepa, meblovana in velika prazna croi-*
mesečna soba
se odda Pred škofijo št. 1.
Vpraša se istotam v III. nadstr.
Vina!!
pristna
štajerska gorska vina
razpošilja od 14 kr. višje
Ivan Wouk v Poljčanah.
Iz prijaznosti vsprejema naroČila in daje pojasnila gospod (975-8)
Ivan Belič, gostilničar
Ljubljana,  Dunajska cesta štev. 6.
V   I'Jul»tJaiil   se   dobiva  v lekarnah: IVI lian  IjvtiMtela, ]fl. IVlnrtletMflilU-arer,  J- Hay r,   O. Plrcoli, V* Trnk«iezy in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem (741—3)
Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd.
Maltoferrochin
Malto-China-Malaga-vino z železom.
Maltochin, China in Stierry
Vi steklenica 3 K; V« stekle Žj   v ,nica 1 K 60 v.
OMalto-Condurango tk Malto iPopsir-vino
•/, steklenica 4 K; »/i steklega   niče 2 K 20 h.
Po naravnem kisanju s priraes-kom južnovinskih drož iz najboljšega ječmenovega slada narejeua
nejrr fkoslji va^tli/etetičn a*v>i na.
Od  zdravniških 1 oblasti^ za   najbolje spoznan. Mnogo   zdravniških  priporočil.   S  prvim prizua-njem odlikovan v Parizu,   Pragi,  Bruselju, Amsterdamu in pred kratkim na Dunaju.
Mala-ra, [Scherry, pelinkovec, sladorne  samomaščine (Malz-ausbruch) po ceni se dobiva po vseh lekarnah.
Prospekti, ceniki in vzorci na zahtevanje zastonj.
Prva Malton-vinska kisalnica in'velika klet (724—8) Swa,tek & C o.
l*r»)^H Niiiit-tiov naaproti zahodnemu kolodvoru 861.
Poljedelski
in
vi no rej s ki stroji
Za prodajo teh predmetov iščejo se od neke dunajske tvrdke sposobni zastopniki in agenti proti stalnemu plačilu in proviziji. Le te stroke vešči gospodje naj pošljejo svoje ponudbe z natančnim naznanilom dosedanjega delovanja pod šifro .. Vl;i<«rliiii«»ii" na adreso: (1188-2)
Landvv. VVochenblatt
VVien. Graben 26.
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba  na dan od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje.
' VV
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske # Toplice
na
Hrvatskem
Leta 1902 je bilo 4567 ijudi.   Od za-
gorjanske železniške postaje ,,Zabok-Kra-ipnske -Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih s to postajo. — 3O0 do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji\ masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten* nls-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah.  Prospekte in pojasnila pošilja
(1017—4)     kopališko ravnateljstvo.
PROTIN
mm
i
X
m m
t
m
£
revmatizem ozdravi se popolnoma zanesljivo po uporabi naše maže, ki se izdeluje v moji stari podedovani iz-delovalnici, in katera ozdravi že v kostenico, protin, tr-tako so popoln osebe, ki so bile že na postelj. Za uspeh jamčim. Pošilja se v steklenicah z navodilom \ iljeiim *iit*lti« v Mladi Boleslavi št. 9 (Češko). — Na st< tine dopisov svedoči o dobrem uspehu
• •
kratkem času ganje v  udih: ozdravile celo leta privezane
Vaše Blagorodje! Ne morem si kaj, da bi Vam ne izrekel zahvale za poslano mi mazilo z navodilom, ker nisem več mislil, da ozdravim. Trpel sem velike bolečine v levi nogi in v križu poldrugo I nisem se mogel po koncu postaviti ter Bem bil že primoran se po zemlji plaziti. Poslušal sem Vaš svet in, hvala Bogu, edino Vaše mazilo me je popolnoma ozdravilo, za kar izrekam srčno aahvalo in Bog Vam povrni mnogokrat!
V Svikovi pri Pardubicah, 2./5. 1896. (1158-2)
Ir. Hurlitti, kmetovalec.
Cenjeni gospod! Vaše mazilo proti ,protinu-Gichtu, se je v naši rodbini že mnogokrat dobro izkazalo, za kar sprejmite naj-srčnejčo zahvalo
Z velespoštovanjem
Ant. 1'otu.til, kmetovalec
V Perući, dne 30. srpana 1899
•
•
• • •
Foulards - svila
▼ lepo izdelanih vzorcih od K 120 dalje in svileno blago vsake vrste v nedosežni izbiri po najnižjih engros-cenah na metre ali za obleko skupaj, razpošilja na zasebnike poštnine in carine prosto. Vzorci zastonj. Pismena pošta 25 vin.
TovarnUka zveza zta Nvlleno blaaro
Adolf Grieder & Comp, Ziirich N. 10.
Kraljevi dvorni zalagatelj. (Švica.)
2 (14—3)
Služba asistenta.
Na kmetijsko-kemičnem preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani oddaja se služba asistenta z letno plačo 2000 K začasno z obojestransko pravico do enomesečne odpovedi.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so dovršili kemične strokovne študije na kaki domači tehnični visoki Šoli in napravili oba državna izpita. Zahteva se tudi popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v c-ovoru in pisanju.
Z dotičnimi  spričevali in z dokazi o znanju jezikov podprte pročuje
predložiti je
cio ±S. rmstja, 1903
podpisanemu kuratoriju.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1903.
Kuratorij kmetijsko-kemičnega preskuševališča
za Kranjsko. (1172—2)
Aparat kakor kaze podoba stane 75 J(.
Jako zabavni
80
koncertni aparati
s ploščami.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
dO 240 K. (732—18)
Prodaja tudi na obroke.
gOVOri, Velika l/bera
se smeje, gramofonskih plošč.
POje lil        Zamenjava starih plošč.
ZVIZg3. *%>  •    Cenilca, zastonj,   m a»
urar       Xjj-o.Tolja.xxI, Sta.rl tergr štev- IS-
Stanovanj
»
o a *
Za avgustov termin so v novih Korsikovih hišah na Blei-
5 weisowi cesti Še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, tt najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak $ in solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa fX tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za Z služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stano-? vanjih so tudi kopalnice in periinice.   Izbrati je mogoče pritličje, L, II.
* ali III. nadstropje.   Cene so jako nizke.
* Več se poizve pri lastniku istotam ali pa lf Šelenburgovih ™ ulicah štev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—38)
«
4 « «
« 0 0
« 0 0 0
«0000000000000000000000000000
M0, Cormick Harvesting Machine Coapu; )
(Tovarna za stroje za žetev v Čikagi) f
J, E. Knecht, ravnatelj.   Budimpešta, V., Vaczi-ut 30.1
ki
s
Z
i
m
m
a
e i
9 fr O
Izdelki: snopovni vezači, „!)aisy" stroji za žetev, stroji za košnjo, grablje za seno, zavorni aparati, „Jttanilla"
motvoz za snope. (ioos-4)
Zastopnik: jflaks Jelovšek na Vrhniki.
i
4 ^ kkkkkk'k'k
1 Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane NObne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave ia salone, spalne lit Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. jfftrhar
načelnik.
(81—17)
Josip Reich
—n parna k
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točnem. 19 Cene nlzlte.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lbvskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
2^orLOgrxarr^oTT za zaznamovanje perila.
S grammophonov m
ki igrajo izrecno močno in natančno.
i
M
m m m m
M
m
m
Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
m
m
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
ik   glavne prodajalne na [voglu).
i
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone. Prodaja na drobno In debelo.
<3?5^    Cenil*!; breaplarno. =^>2
~ * -1-----W. "t i--
Avg. Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta št. 13
Velika zaloga _ stekleitine, porce-{ lana, svetilk, zrcal, Sip itd. itd.
I Steklenice, kozarci, ' vrčki
po najnižjih cenah.
Ccs. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IsvocL ia
veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak V Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah it praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v IJnhljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I- in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1)
Zavarovalnica za življenje
g) v Gothi. <§5&*s>
Stanje zavarovanj 1. decembra 1903: 827 milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od 1. 1829: 402   „ „
Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento.
Zastopnik za Ljubljano: 12 d. IVIahr (12—5) Židovske ulice št. 4.
jratel „St. peter«
v Št. Petru na Krasu.
0«xmit3tju»   I Prenočišče
pri vsakem vlaku brezplačno.  I postelje i. H. £0 It do % K.
kakor: landauer, koleslji ter vozovi za prevažanje prtljage na vse strani
z 1 ali 2 konjema.
Dobra kuhinja.        Plzensko pivo.
(1057—7)
Častnik : Jran Geržina.
■
Žično steklo
za vrhno svitlobo, tovarniška in delav-niška  okna, cvetličnjake in rastlinjake, verande in talne konstrukcije i. t. d.
Priznano najboljši stekleni materijal sedanjosti
dobavlja
akcijska družba za industrijo stekla
(Aktienge8ellschaft fiir Glasindustrie) prej Frid. Siemens JVeueatl pri Elbogen
(Čeiko).
Oddaja trgovine. e»f
Dovolim si naznaniti svojim p. n. večletnim zvestim odjemalcem, da sem svojo 70 let obstoječo
galanterijsko in tapiserijsko trgovino
gospodični Blanci Nemecz.
Zahvaljujoč sc najsrčneje za vedno mi izkazano prijazno naklonjenost, prosim udano, da blagovolite meni izkazovano zaupanje prenesti na mojo naslednico, ter se priporočam
z velespoštovanjem
(H66-2) Karol Karinger.
2
Z vljudnim ozirom na gorenje naznanilo, mi je Čast naznaniti, da sem bila 19 let v eni prvih tukajšnjih trgovin galanterijskega blaga in igrač za poslovodinjo ter sem si v teku časa pridobila dovolj znanja, da zamorem izpolniti vse v tej stroki mi stavljene zahteve.
Obetajoč, da si bom prizadevala, zadovoljiti svoje cenjene odjemalce y vsakem oziru se priporočam
z velespoštovanjem
Blanca Nemecz.
Ljubljana, dne 30. aprila 1903.
8206
■
mm
lO.OOO kron nagrade
temu, ki pri uporabi mojega navodila kile popopolnoma ne ozdravi.
Najvišje priznanje, tisoče zahvalnih pisem. Zahtevajte sešit ke zastonj od
Dr. M. Reimanns, Valkenberg 731 (Holandija).
K«r je inozemstvo, pisma 25 h, dopisnice 10 via.
(1063—3)
si
■S
FRANC DOLENC
v Ljubljani, Marijin trj
(|»ri   iV»a iirinkaiiNkl «*i»ltvi).
m
99
11.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko
zalogo manufakturnoga blaga
obstoječo iz raznovrstnega sukna, modernega in kamgarnovega za moške obleke.
Vsakovrstnega modnega in perilnega blag*a za damske obleke najnovejših uzorcev. Izvrstno dvoplatno (cvilili) za motroce in postelno opravo in posebno dobro blago za rjuke. Veliko izbero preprog, zaves in preprog pred posteljami vse po najnižjih
Blagohotnemu obisku se uđaao priporoča a spoštovanjem
fii2i-2) Franc Dolenc.
V
Vsled izpraznjeiija poloiico trgovinskega lokala
voje zaloge
in sicer v oddelkih
prodali po zelo znižanih cenah.
Najprej se bode prodajalo: raketi, kolesarski plašči iz kaučuka, palice za izprehod, palice za hribolazce, vsakovrstne igrače, košarice, potne kovčoke in različni galanterijski in usnjeni izdelki. (liso—2)
Prodaja pričetih vezenin, uzorcev, predtiskanih ročnih del itd. se
bode pozneje naznanila.
Priporočam poslužiti se ugodne prilike za prav ceno in dobro nakupovanje in belježim z velespoštovanjem
£jubijana9 Blasalsa
jffeStni tffl Št. 8. prej Karol Karinger.
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel)
zidarsko opeko m
^ CSlfient roman in portland ^
glinaste peči in štedilnike 1
ploŠCO za tlak samotne in cemetne m
kakor tudi (854—6) ^»
vse drugo stavbinsko blago \k
ponujajo po^najnižjih cenah v poljubnih množinah
8X3
i F. P. Vidio & Comp., Ljubljane, §
- -4
ffaj večja in najstareja parobrodna družba na | svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,  najhitreje  in   največje   vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo  potnike in cesarsko pošto
IZ
JCamburga v $fovi-york
SO
m dolg
»Doutschland« 212 *> Auguste Victoria« 168
»Mollkc« 160
»Penn>ylvania« 171
»Qg»f Waldersee« 170
»P. lati«:« 140
»Bata via« 152
»Bul^aria« 152
»Fiirst 15 smarek« 200
»Colurnbia« 140
»Biuchem 160
»Prt-toria« 170
»Patriota« 171
»Phoenicia« 140
»Beigravift« 152
»A rine ni**« 170
VfJST   Hamburg-Novi-Ya^k io 6 rimi«
Vozne kart«  po   predpisanih   najnifjih  cenah prodaja ter daje pojaa-
nila točno in brezplačno
oblastveno potrjena agentura
(2758-26)
"V I^jtlt>Ajfllli,    I >!■        js':Sl.  CM??* t«.   Št. 31
takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
vl>- •vAy \hš v4y v
A> **Jm
^^^^
Mehanik ^
" ■ ™%%%mWWm}UmWM    stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
v v
Šivalni   u t roj I   po najnižji ««nl. Hlflfele in v to stroko »padajoča |»o-|»ra%llu LzvrSuje dobro In ««tno •
AAAAAAAAAAAA Mk-Mk AAAAAAAAAA AM
A. KUNST
Ljubljana
Žji<io^?*©lra ulica
Velika zaloga obuva!
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vao mere se shranjujejo in ^aznamennjejo. - - Pri aunaujih naročilih blagovoli naj ao vzorec vpoaidti.
► ►
%%%%%%**%%%%%%%%%%%%%*%%%%%* % % trn Jf m m %
M
% u m * m m n * % * s« s« »
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša) £
priporoča svojo bogato zalogo %
»tođllsatl* ognjište* *
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, J
z žolto medjo ali mesingom montira %
nih za ohklade i pečnicami ali kahlami n
Popravljač j a h-tro ia po ceni.   Vrtanja §
naručila ao hitro jzvrse\ %\
o:
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
Najučja zaloga glasbenega crodje.
lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /glasovirjev:
Uhiralec .glasovirjev v glasbenih
zavodih »Glasbena
Matica" in „Fi!harinonično
društvo^v Ljubljani
>3
za moške obleke
po najugudnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 19 Špitlske ulice štev. 5.
op; sv i,
L MiKusch
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni
E Gl/3 2
Dražbeni oklic.
(119
Vsled sklepa z dne 20. aprila 190:*, opravilna Številka E 61/3-2 sc pro dado «ltie M« in *0. fiMftJtm iOOlI,  tlopolUtie ob O. liri na
javni dražbi:
štacnnsko blago, živina in les v Dragi, št. 30, 118 svelerjev na kolodvoru v Zaličini, (>2 smrekovih tramov v Lavrinovi kosti pri Glogovci, več hrastovih hlodov in svelerjev na kolodvoru v Radohivasi, 4200 m* smrekovega lesa in lubja v Šimanovi hosti in v hosti „Grmu pri RadohU vasi ter na Konci novi žagi v Gorenj i vasi ležeči les in parketi.
Reci se smejo ogledati dne 19. in 20. maja 1903 v času med 8. lin 9. m«, dopoldne v Dragi, št. 30, na Zatiškem kolodvoru, v Gorenjivasi in v Radobi.
C. kr. okrajna sodnija Višnjagora, oddelek II.
dne 29. aprila 1903.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstva in dosedanjim cenj. gostom vljudno naznanjam, da sem s fl« majem prevzela gostilno
„na Osojah" (Sonnwendhof) na Gradu.
Točila jbodem pristna vina in vedno sveže Kosferjevo pivo v sodčkib in steklenicah. Dobiva se tudi bela in črna kava.
Potrudila se bodem cenj. goste postreČi vedno z vsakovrstnimi dobrimi in svežimi jedili po najnižjih cenah.
Na razpolago je dobro kegljišče in obširen senčnati vrt ter zelo pripraven za ballncanje.
Za mnogobrojen obisk se najvljudneje priporoča (1202
z odličnim spoštovanjem
Jfežika Carmsn.
f 1
®l©l©l©l®l©
V novi stavbi »^f^
se oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha
®i©i©t©i©i©i®
©
©
©
©
©
©
©
©i©i©i©i©i©.i©a®i©i©i©i©i©
v
s 3 in 4 sobami, kopaloimi in poselskimi sobami z vso priti-klino (prostorne podstrešne stanice) balkon in hodnik za čiščenje, upeljana električna razsvetljava in poraba  dvoriščnega parka.
Več se izve veak dan cd 11. ure dopoldne  do 4. ure po poldne pri Frideriku Stark, Bieivveisova cesta štev. 20, III. nadstropje, levo, ali pa v pisarni gosp. F. Supančič-a, Rimska cesta štev. 20. (860—6)
al
I Založena 1847. |
j Založena 1847. j
Tovarna pohištva
J«cJ»
v Ljubljani 19
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7  Tmevsk! pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: i
oprave za spalne   sobe,   oprave za jedilne sobe,   oprave za  salone, f žimnate modroce, rnodroce na ? peresih,  otroške vozičke, za-^ii* store, preproge itd.
Priporočam svojo bogato zalogo nnjiaonJhIIi »lMt<*mev in naju«*
vej m r   viplej   rc'v»lvei'j««»   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   i-eW%ijilto% in
m«iiirlJe, posebno*pa opozarjam na
freceviie puške tw
katere izdelujem v sroji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakem n najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, hq priporočam p. n občitUv ; za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče n»r«rt»e in poprava točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem
(643 -17)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
llll«t«H» V4»M    C)||iU Ml'
p O ^ It J
i niski vrelec
nepresežen pri obiatnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljenju priznana slatina za otroke   Pravo naravno natočena, veleli na namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Quelle).
Postaja GuStanj fjuž. žel.), poŠta Kottelach, Koroško.        (925— 5)
1
kn pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten MP€MP^PLsuhl«B.m element v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in  odporne trdote tlctle«  iim«1B* riljaijoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočil**   itt spričevala
raznih nradov in n a j a i o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: <ii82-i> Dunaj, 1», Itl^xiixiilis&sxast]*đis^G 9.
Starodavno žvepleao kopališče na Hrvatskem
FtSS? Varaždinske toplice l2SU"
ob £A29os"^kt želegiwicl (Zagreb■ Čakov«o).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 58° C vroč vrelec, j žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v ! členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih Doleznih obistij, mehurnem kataru,  škrofeljnih,  angleški bolezni,  kovnih diskrazijah, o. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Pitno zdravljenje
Zdravilišče  z vsem  komfortom, vodovod  iz gorskih  vrelcev,   zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja 1. oktobra.   Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti.   Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezahave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razrj !a*y i posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekte
in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
1058—3) osltrbfii&tvo kopališča«
Največja zalega navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se
pošilja s povzetjem.
i
i
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domaČa
L jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
Vodno 2jtlraLvili«6e
Kopališče Kamnik na Kranjskem. Naj,opSvi™^ote?JbuliMđne,,ie-
Popolno vodno zdravljenje, Holntne kop«*!!, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje.
Zmerne cene.  Začetek sezije 15. maja.  Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1009—4) Zdravniški vodja: t. m. dr   Kuclolf i4i*«»»«-.
Kmetska posojilnica ljubljanske okom> g
registrovana zadrug-.v z neomejeno zavezo *
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 $g
obrestuje hranilne vloge po 4,|.,°|0
»irr/ otfhHKtt rentnega dayka^ katerega posojilni ett nam« za vložnike plačuje.
Uradne are : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—37)
Cg Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406.   Telefon  štev. 57. vg
I
3{rasno izbero
r^liS^   Is:**** ta!
tfew-Y«rk  in Lođ<!s>s nista prizanašala   niti evropski celini ter je bila velika tovarna  farebrr»ine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomjr sledeče predmete lo proti temu, da so mi povrne glC 8*60 in sicer:
0 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 tornadov amerikanskih patentiranih srelornih vilic iz enega komada; 6 komadov "      „ „      Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srgTcrna sajemalnioa za ^uho;
1 komad amerikanska patentTana srecraa zajeinalnica za m.ekc; 6 komadov angleških Viktcria 6aai0 /a podklado;
2 komada efektnih nanrlmih svečnikov; (165—16; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad rajfinejša sipalnica za sladkor.
«S25  5&.«r'£snsa.<3.o'v  sl£¥&]paj   samo  glcl« «S5-€50»
Vseh teh 42 predmet- v je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni g i. 6 60. Američar-sko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo »rebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne ten elji na nikakšni slepstt"i|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj rrk • n« zamudi ugodne prilike, da si omisli to ^nrulluro, ki je posebno prikladna kot pp^krasiio
o^r&tfcerao in px?ii<DŽiac*stjr30 darilo
kakor tudi za visako l»o8jie Ko^pudamno. — Dobiva se e*iirao le v
A. HIRSCHBERCi-a
S eksportni  hiši  arnerieanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju IL, fiembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni |U'aMck za »J« »tane 141 kr. ^ r»g* &
•tisk    Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^* « Jt
Iz^iet^ek Iz 5i<r»9ivtciaain pifeie»i. "^^jgf^
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem |
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen. ;
Cton Bartnsch, c.inkr. stotnik v27. pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še edno. — S t. Pavel pri Preboldu.
Er. Kamilo EoHm, okrožni in tovarniški zdravnik.
sa dame ^ deklice
kakor tudi
--
manufakturno blago
tO
vsakovrstne preproge
i  t. cSL-1» &*iporo«a
istog Sekte?
Ljubljana
Spitalske aliee štev« 7.
»H
H   h -
XXXI
XXX X
x;
0&6S
XXX! X
XX X
X XXX
xxT
xxxxv xxxxxxxxxxxxxxxxx
Solidno biago.
Nizke cene. - K
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
(ll^rj— 2) I
Jako važno za vsacega kolesarja!
Predno se kateri odloči, kupiti | fl si kolo, naj ne pozabi ogledati si = n ali vsaj naročiti cenik pravih
■ ■«t*t 11 milji im l 11 ti I llltllllll 11 ■ II
koles
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadajem kolesu (Freilauf mit Hinterradbremse).
SMF"   ^a  VNako   Ptieli - B4«»ta j:izne*i   tl%e  lt*1i. 9^
V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 g"id. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
s iM?
*m
VAN SGHINDLER, Dunaj III 1, Erdbergstrasse 12
"...• -j 1 -
pošilja že veliko let dobro i znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščtlnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi itd.
od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah,
Veliko zalogo     11
za dame
in
gospode |
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščet'.e za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Majfinejša sprehodila obleka, teinnosiva s svileno podvlako in svilenim našivom. Žaket-obleka, črna 15 gld Pisane modne obleke angleške 12 g*ld. Vse ei**ttft o veji* v^Iim. naJHitejše izilemno.
Vsak čas največje novosti v modi za g-ospode
in dame.
3(lobuki in slamniki za gospode zadnja moda.
Naročila po meri se najtinejše, točno in n&jcenejšfl izvršujejo. Najnovejše in najfinejše v damski konfekciji.
Največja izbera, najnižje cene.
Angleško skladišče
F. M. Nctschek c. kr. dvomi založnik. (U31-3)
Orostav gernatović poslovodja
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
-m
■ ••:.:>• • - * •
S®
laoa
AS.
.---1
(j
^ ravno tako v»e priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlini za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje itd.
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih
|p   tudi na obroke! H
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.     (1186—i) Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!!
Pi«r  ""J mira* honI :
IVAN SGHINDLER, Dunaj lll/i, Erdbergstrasse 12.
Alojzij
erscite
Ljubljana i       Pred škofijo št. 21.
		
		
1		
I		
•
ti v
g!
S m
£
e s t
=•
e
i
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v veliki izberi |
19 priporoča
Ivan Soklić
Pod irančo &t. 2.
9!
9 9
9
9 9
U
9
»i
I I
i
1
1
^fci.. . ^—        —--~-rri—]—
-5-
Grossol
46 Patent uradno beležen
23i
Patentovano na Avstriiskeiii
fME4l90, »IftB WB     nod št. 750.
za stare in nove strehe iz lepenke (Pappdacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher)' najboljši, najbolje krijoči in najtrpežnejši plesk
sedanjega časa.
Grossol" je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove
strehe iz lepeuke, katera pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „Gros-sol-oniu za več let absolutno zerostiti.
„Grossol" „Grossol" „Grossol"
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom, ne teče in ne kaplja.
se ne trga in ne poka. Z „Grossol-om" se rna/o le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznaluimi pismi in prima spričevali
Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
Tržiška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil za vozove in kemičnih nmdnktnv
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol
Tržič (Jffonfalkone) pri frstu. 1115 2
8WF  Varujt« sa pred slično se glasečlm In manjvrednim ponarejanjem. -1 Dobiva se pri gosp. HENRIKU KORN v Ljubljani. |-
i
I
1 i
l 1
i
i-
i
&&&&&&&
D+/:^9403086^^^A
46^^4^6860^84326
Ustanovljeno leta 1832.
0)
rva
« C
rt
•o o j—•
Priznano najboljso
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,   ki omogočajo  z jako  majhno   množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneza, laka in steklarskega Meja.
Klokti-i^ni «3>fe»x-»*. (413—13)
TJ
P t
P--»
O
cr
^ u
o «
fir O
^rOO&d&titO llustrovani ceniki so riohe brezplačno. 40000000
!
Kogar adleguje liaSolj naj poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
A*y 1 H    iiotiirMku overovljenih / f #1 [I   Mprleeial Jtimel   sem a*o-to\ vii|»«ti pri Itnalju, ltrl-|ni%o^il ,   katarju   in 2Rtt»liienJu.
Mestu  teh ponujano  naj se zavrne!
a Zavoj 20 in 40 vin.   ;(2560—241
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubatciupl. Trnkoczyju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Siadovič.
Stanovanja za
V novej hiši župana Hribarja na Dunajskej cesti oddati je od I. avgusta t. I. nadalje (1173—2)
troje večjih stanovanj in četvero prodajalnic.
Pojasnila daje lastn k sam ali pa dr. Ivan Hribar, kon-
cipijent pri odvetniku dr. Franu Štoru v Križevniških ulicah.
Kuhalnik na špiritov plin
„0EC0N0M"
jo nepogrešljiv za vsako
2 grospodinjstvo.     745 3)
popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba ! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko.
Pristen samo pri
Jcliannes Heuer
Dunaj, IV., JI iilalj^o 3.
Suchard« MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Resnično !
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugi* nervoznih bolestih, naj zahteva bro. Suro o tem. Dobiva se brezplaCno iQ poštnine prosto v Nchuancn- |pn. i S:«-kr, Frankfurt a. /M« <2l3o-35i
Kupuj pa „le v steklenicah":
V   e J sa 3» Ij ;* li I   pri «.jHi ili §|
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado.
PH. SUCHARD.
\
Ant Kane. drog C. Raringer. Mihael Kast^er Edmund Kavčič Josip Kordin Anton Krisper.
Iv. Fabiana nasl.
Anton Korbar. F. Groschl. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek.
Bled:  Oton W6Iiling. Pavel
Homann Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Muller. B. Schvveiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A  Jelenec, Josip Še-
petavec. Kamnik:   Josip Klemenčič,
Anton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje:   Fran Loy, Peter
Petsche, Ivan Rothel, Mat.
Rom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Viljem
Killer, Aaolf Kreuzberger,
Peter Las sni k. Kari Lexander. Alojzij Lilleg. P. Mencinger. Josip Murnik. Iv. Perdana nasl Ivan Majdič, Kari Šavnik. lekarnar „pri sv. Trojici''. Krtko:   F. X. Aumann sin,
R. Engelsberger. Litija: Lebinger Sc Bergmann. Lož: F. Kovač Mirna: Josip Schuller Mokronog: Josip Errath, B.
Sbil, „pri sko u'\ Novo mesto: KiisseK't Končan, Adolf Pauser. Polhov gradeč: J A. Leben. Postojina :   K. Čeferin. Ant.
Ditrich, G. Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Tre-pečnik, 1.  občno radeško konsumno društvo.
Vaso Petričič. Kari Planinšek. J. C. R-".ger. A. Šarabon. Viktor SchifTer. M. Spreitzer.
Anton Stacul. Fran Stupica. M. E. Supan. A. SuSnik. Ferd. Terdina. J. Tonich. Radovljica: L. Fiirsager. Fr.
Homann, Oton Homann. bodražica: Ivan Levstik. Šiška: J. C. Juvančič. Skofja loka: E. Burdvch, M.
Žigon. (993-2) Travnik: G. Bartol. Tr«bnje;   Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M.
Doganoc. Vipava, Vrhpolje: Fr. Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje : R. F. Mihelčič, Iv.
Muller sen. Žužemberk : Jakob Dereani.
arat. znamka: Sidro.
Liniment Gaps. Comp,
iz Kleliterjeve lekarne \ Pranrl
priznano Izborno, bolečine tolažeče  mazilo; po 80 h., K 140 in
K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splo&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklei. v zaklepnicah z našo varstvo: znamko „sidro" iz Rlchterjeva lekarne, potem je vsakdo prepnčaL, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—31;
Hlelilerjeva lekarna pri zlatem levu
* Pragi, L, Eliščina O. 6.
IMBM
Jilefeandrov ^
e$mi in romance
Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom & peresa
dr. Jvana Prijatelja-
Cena :
If^usno broš. Jf 3'50, po poš--jf 3'70, v izvirni platneni veji: Jf 5'—, po pošti Jf 5'20.
BaloŠil: W8
Lai>. ^e^iuentner
Ivan Dogan, mizarski mojster
Lito li^zsil' 3—3. iS IjiUjau
Dunajska | cesta štev. 19
Dunajska cesta štev. 19
JVajlepše
priporoča svojo bogato zalogo h'šne oprave, za spalne ter jedilne sobe In za salone.   Divane vsake vrste.   Zimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. — Naročila se točno izvršujejo.
Cenik s podobami zastonj in franko.
Cene brez konkurence!
(278 - 71 m
- n
Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister-
pešpolka
pod najvišjim pokroviteljstv6m  Nj. c. in kr. visokosti visokorodnega prevzvišenega gospoda nadvojvode Evgena.
dob I t&l*:
kron
Ena srečka 1 krono.
Dalje dobitki v vrednosti po iO.OOO^ 5000. »OOO, lOOO. 900, 500 kron itd. — v calem 6000 dobitkov.
Vsi dobitki se izplačajo  od  dobavnikov xr goto \* i mi po
odbitku io°/0
(968—5)
"§mr Žrebanje ^Pf nepreklicno dnč 15« maja 1903.
Srečke prodajata v Ljubljani „Ljubljanska kreditna banka" in menjalnica J. C. Mayer.
na   Spodnjem   Štajerskem   je na prodaj, (ena 70.000 K.
Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s kremo, prodajalno, vinogradi, njivami, hostami in travniki.
Ponudbe pod 99A. B." na uprav-ništvo  „Slov. Naroda." (990—11)
Vsaki gospodinji fiS
jf je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri H   okus uporablja Kattn-einer-Kneippovo sla Ino kavo.
Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne /.^Uu-vajta samo -sla .no kave-, ampak iz.o2no vselej — Katl.rcau-rj vo — Sneippovo BUdno kavo odjedajte jo le v Izvirnih zavej:h, taktinega trn pouoba.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči nujveč v ohranitvi, pospeševanju lu v uravnavi i>ri<i>uvljunpt ter oilatrauitvi nailležuevra t.i-l>rtja. V ta namen naj bc rani najpripravnejše ziimio nreiistvo tir. ICtt.sf halzttm ztt žtltnlt-r. Ta jo narejen iz najboljših i/.iskanih zilravilnih reliše za lek. Vzbuja apetit iu pospešuje preb:*v-ljanje in provzroča lehko f>«ivai.mje tako, da služi  z najboljšim   uspeiiorn   ^a  yojeiije želode.«.
VARILO! r«S8
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varstv znamko.
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
c. in kr. dvornega dobuvitelja
=   „prl   rriirm   orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Po pesti razpošilja   89 vsak dan.
Proti vposiljatvi K 2 56 se posije ve-, lika steklenica in za K 1'bO mata steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhijo poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. (1112-1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
 O