86. ttnflta. I HMMi |M a qrfli HL Ml. Ml. 1 "*^_________________^^____ — \______________^^^^ " •Stovcmkl Nuod" i«||a ft pttUl a krajc btvfc Avitro-Ogrtke: a HeaCUo: Strt leta ." J ." .* .' ?£_ » Ameriko ta m taft dtfele: flf mesee . .... 5*50 ćete Iett> oaprej . . . . K 7O-— Vp?ai9n]em glede inseratov se na] priloži za odgovor đopitslca ali snimka. EprarnlttTO (spodaj, pritličje, kvo). ftaaflm «Uoa ft. I. ftttetai ftt, 90. iMcntl at abaMjo po poriMfrM« prate* li akar ! mm *nk tar S4«Rlnk prate po 30 vtojer, pri ytfkratal priobOtvt popast ^oalaao fntk prate) 50 ffla. Rati ttrtMU aaj pcRfeft mtttišm ?9šm WW *• wđumw14L f^aj It UM ataavM nrtefte aras ptrttttt Hum •§ m ■««■• rikiktr § ifratL „Mirotoa IMuna" Itl«!** it M. .SovomU Narod- vdja v M«M|aatf i tetarijen m d» ili Je n hođi poaj: eelo leto iuprej . . . . K 5*— I Jetri teti aapnj . . . . K 15.— pd leta . . . . . . 29*— | na metec . . . . . K 5'-* Posanteina itevIHca volja 30 vlnarjev. Dopisi aaj se fiankifajo. Rokopld se nevraCaJo. tofelAfroi banova aUea ftt B (v L aadstr. levo). ttlateai H. 14. Rasto Pcsioslemšek; i Mio rtaffi svoje države! Stojimo pred katastrofa!nimi đo-godki, ako se jih pravočasno ne posrcči zajeziti s pametno politiko. Stavka celokupnega železnićarske-ga osobja na slovenskem ozemlju je pred vratnu izbruline prihodnji torek, ako se ne izpolnijo želczničarske prošnje, ki so se v zadnjem času izpreme-nile, toda po krivdi merodajnih faktor-jev, v kategorične zahteve. Treba je nam biti na jasnem, kaj znači v danih razmerah, v danem tre-notku za nas želczničarska stavka. Bas zadnje dni so jeli nemara že po zasluzi novela našes:? ministra za prehrano česče prihajati k nam vlaki, natovorjeni z zivili in dru^imi živlienj-skimi potrebščinami. Naj izbrahne stavka, preneha mahema jedva uvedeni dovoz živil popoinoma. preiuhajo tuđi transporti uremoRa. Kaj bi to pomenilo zzi slovenske dežele, pred vsem pa za r.iubljano in drujca na.^a mesta, si lah-ko predstavljamo. Nedostaja nam povadi naiTx>trebneiše(?a živeža, nai promet na železnicah počiva samo par dni. mora v Ljubljani in po drugih naših večjih krajih. da po vsi Sloveniji zavladati najstra^nejJi glad. Glad pa ne pozna ozlrov in ni pristopen treznemu prevdarku. Stradajoče mase bi posectfe po naiskrajnejšem sredstvu samo-cbrambe — nastali bi neredi, nemiri, izgredi. To bi bil dobrodošel povod našemu italir'anskeniu sosedu za takojšnio intervencijo in okupacijo našega ozem-Ija, knr b? t?m lavlje u temelje val, ker bi vsled stavke morali prestati t!!di vsi mećzavezri^ki transnorti, ki dan za dnevom prihaiajo iz Trsta, preko slovenskih z^mel? v Avrtrijo in Češkoslo-vaško. Da bi to značilo za nas Slovence in menimo tuđi za vso našo državo pravcato katastrofo, te^a nam rac ni treba posebe naslašcti. A v tem cziru bi ne zadeia nas Slovence prcv nobena krivda! Ako kdo. mi Slovenci smo se gotovo pošteno in z naporom vseh svojih sil tniči'i. čz obvoruiemo raso državo }r našo mlado svobodo vsaJtega groze-čega ji udara. Povsodi smo vzpostavili zakonitost in red, dokazali smo svojim bratom in \ semu svetu, da smo zanesljiv in !ak državotvoren in državo vzdr-žujoč faktor. Računali smo na to, da se bo lo dejstvo uvaževalo in upoštevalo na centralnih mestih. za to smo z najveć-jim samozatajevanjem, da z idealnim navdušenjem položili vso moč. vsako odločevanje. vso državno avtoriteto x največiim zanpanjem v roke centralni naši vladL Toda zdi se, da nas caka grenko razočaranje, kaže se, da ne najdemo na nierodajnem m^stu tistega razumevanja in zaupanja. ki smo ga pričakovali in katere^a po vsaki objektivni sodbi v dobri meri tuđi zaslužimo! ! Zaman se trudi naša deželna vlada, zaman so na delu vsi naši poklicani Činitelji, da nam pribore posluh in uvaže-varje naših želja in upravičenih te2t;nj na centrainem mestu, povsodi imaio za nas samo'sluha ušesa, povsodi trkanio brezuspešno na vrata, da bi se nam odprla. Umivamo si roke. na nas ni krivde! A sedaj stojimo na pra^u katastrofe. Zeradba, ki so jo s svojo krvio in s svojim znojem jedva zaradili naši he-rc-Jskj borci z:i svobodo, naši orvobodi-telii, je v nevarnosti, da se zopet zruši vsled naše lastne zaslepljenosti in fat.ilistične brezbrižncsti in malomar-nesti. Opasnost je. da nam !zpodkop!j'jjo temelje našega državne.c:a poslopja tišti, fcaterim pripada nesporna nemala zasluga, da smo se relativno srečno re-?ili iz avstrijskeea vseobenecra razsula. Oro-n nam železničarska stavka, ki lahko ima za nas. za vso državo ne-prec:!eJne. katastrofalne nosiedice. fn vendar bi se dala ta katastrofa z nekoliko dobre volje in z malim raru-mevnnjem đejanskih razmer lahko pre-prečiti! Na?i železnićarji. zlasti nižii usluž-benci s^radajo, gladujejo v besede pto-vern pomenu. Kako naj* živć s pov-prečno 6 kronami na dan. sedaj ko so cene vseh živil tako horendno visoke? Nai se vendar uvažuje, da ie naš že-lezničar z malinu nečastnimi iziemami siromak, a ne bogataš, kakor njegovi številni tovariš! dm^odi, ki so s svojo korupcijo in podkupljivostjo spravili državo že na rob gospodarskega propada! Naj država ob jednajsti uri -1a že-lezniunrjem to, za kar so toliko časa žal brezuspešno prosili in ';ar sedaj v doka i kategorični oblik! zahtev?ijo! Pred vsem pa naj se jim zasi^tira redna in izdatna prehrana! Ako bi bila državna uprava cd vsega prićetka skrbela za to. da bilo za že-Ic2ničarje ureieno vsai vpraŠ?.nje prehrane, morda bi nikđar ne prišlo uo takšnih usodepolnih posledic. Naj se vsaf sedaj skuša oopraviti to, kar se ?e preie zacrresilo nli zarmidilo. Toda cenene obljube !n obećanja ne z?ležeio več. treba je d ej a nj. Obljubljalo se je že dovolj, toda obećanjem nišo sledila dejania, za to na besede nihče več ne zaupa! Že je čas. samo brze. neodlož-Ijive odločitve je treba- Ne bodimo ^rrobokopi naše države! fi2*P!tne M$wm Dočim naš kmečki narod, ki se mu ne moro odreći bistre razsodnoeti, novo stanje v naši prenavljajoči b© skup-nosti sprejema po veliki većini z mirnim zaupanjera, naše meščanstvo v svojem jugoslovanstvu tu pa tam iz vloge pada- Zdi se, da smo se s svojo dušo še premalo vživeli v naloge pri- LIST EK. „Slovenski pisateUl". Kulturen dogodek! Res? Kie? Treba je, da izpre^ovorimo o ni em. »Tiskovna Zadruga< v Ljubljani se je lotila velikega podjetja. Pod naslovom »Slovenski pisatelji« nam hoče podati zbrane spise vseh naših pisateliev, ki tvorijo takorekoč temelj naše knji-ževnostL To so pisatelji. ki so na-stopili po 1. 1858; ko je Janežič začel izdajati svoj »Slov. Glasnik«. Kar imamo pred tem, ne priđe skoraj v poštev. Edina večja originalna slovenska povest je bila Ciglerjeva ^S^eča v nesre-či« iz 1. 1836^ ki jo imenuje Levstik »prvi slovenski roman.« Drugače smo imeli same prevode, ali pa povesti s čudnim pristavkom »poleg nemškiga« t j. po nemškem izvirniku prikrojene stvari. »Novice« nišo imele smisla za le-poslovje — »Slov. Bčcla« in Razlagova »Zora« (1851) sta bila dva prva posku-sa ustanoviti slovenski lcposlovni list Obe sta prenehali po prvem lctniku. »Drobtinice« so bile versko goreče in novo ustanovljena »Mohorjeva družba« je zaman pričakovala dobrih leposlov-nih prispevkov. Sele ko je Janeiic ustanovu svoj »Sknr. GUsnikc !■ Je Levstik pokazal slovenskim pišate-Ijem pravo pot, se je moglo naše lepo-slovje uspešno razvijati. In res so se že v prvih letih »Slov. Glasnika« pojavili mladi talenti, ki so potem tekom nekaj desetletij ustvarili novo slovensko povest, novelo, roman. Veliko je delo teh mož. Doslej smo era Ie deloma poznali. Sele popoma izdaja njih del jih nam bo podala v pravi podobi. In ta namen ima zbirka »Slovenski pisatelji«. Najboljši in najzvestejši Levstikov učenec in najmarljivejši Janežičev so-trudnik je bil naš Josip Jurčič — zato je pri izdaji »Slovenskih pisateljev« najprej prišla vrsta nanj. Dasi skoraj najmlajši iz njih je on s svojim naravnim talentom najprej zadel pravo pot V uvodu nam urednik dr. Prijatelj krasno pokaže, kako se je Jurčič verno držal Levstikovih naukov in kako Ie do-sledno izvajal program, ki je bil podan v Levstikovih »Napakah« slede jezika, v »Potovanju od Litije do Ca-teža« pa glede vsebine. Prvi zve-zek obsega mladostne Jurčičeve stvari: njegove pesmi, narodne pravljice, Spo-mine na deda, Jurija Kozjaka, Domna itd- Tu vidimo vestno pripravo JurčlČa za poznejše delo. Urednikove opombe prav dobro poiasnjujejo Jurčičeve prve poskuse na Hterarnem polju. Vidi se, da so »Slovenski pisatelji« končno dobili urednika, ki jim bo dal pravo obliko. Samo Jurčičevih zbranih spisov bo na ta način 16 zvezkov. Ako iziđe vsa- Deklaracija Jugoslovanskih Đemokratov. Vpraftanie Reke odloženo. - Direktna pogafanfa med naml In Labi? ______ (GleI Najnovejša porodila.) hodnjosti ali da so vpraSanje laetne državnosti nekterniki površno razumeli-Hvala Bogu. da oelota naroda stvari oi krivo razumela, vsled česar bodo oni, ki nedopustno kolebajo in se drz-ne]o iz sebičnosti licitirati z jugoslo-vantvom navzdol, kmalu osmešeni« Clemenceau je z najvecjo etro^ostjo uvedel nadzorstvo nad ljudskim gibanjem, ko je zvijačni Xemec omrežil Francijo b svojim vohunstvom in fcran-coski narod se je rad podvrgel strogim naredbam svojega državnika- Jednak ukrep belgrajske vlade zdaj, ko piju-akajo valovi prevrata od vseh strani ob meje naše države, spravlja nektemike ob meji iz ravnotežja in izgovarjajo se ćelo, da bodo revidirali svoje jugoslo-vansko prepričanje ob taki nesposobnosti vodilnih krogov. Zares čudovita zvestoba prepričanja! Finanćni mini-ster razširi predpise prej v Srbiji ve-ljavnega avtonomnega tarifa na ćelo kraljestvo in določi carinske postaje ob mejji, da se vsaj neka pod 1 aga za pri-hodnjost ustvari in že se najde avstri-jakant, ki še videl ni tega tarifa, pa kot strokovnjak robanta o nedopust-nem bal kani zir&njn modernih slovenskih gospodarskih razmer- Ker se da-nes s tihotapstvom dobro zasluži, čuti-30 se v jugoslovanskem prepričanju na težko preiskušnjo postavljene oni, ki bi radi izvažali, ker je vsled pritiska entente rudi naša meja začaeno zaprta-Avstrijsketnu biču smo se klanjali rudi v gospodarstvu vsa štiri vojna leta, četudi nas ie spravila Avstrija & svo-jimi ukrepi zlasti s preplavljienjem z bankovci skoro vse na beraško palioo« Zakaj se ie pa slovenski narodnjak par tednov. ko je bila zmaga že tu, prav glasno navduševal za Jugoslavi-jo, ce bi ne bil s tem v naprej zaslužil, da mu nova država odkupi vojno posolilo, slabe bankovc© in hrabrostne svetinje, ki si Jih je zaslužil na bojnem polju nasproti borilcem za našo evo-bođo! Gotovo je mnogo gorja po naših krajih, brez ozira na izvor istega smo dolžni vsi delati na to, da iziđemo kar najbolje- Ne dajmo 6e pa zavajati od onih, ki jim to koristi, h kolebanju v našem zdravem državljanskem prepričanju- Nikdar naj se kritika ne dotakne najsvetejšega, kar je naš narod ve-1 javno sklenil, naše neporusne ekupno-sti, zvertobe brez pogojev in brez lah-komiselne odpovedi* Cez pomanjkljivo-sti uprave prešli borna edmo % uvedbo ko leto en zvezek, borno torej v 16 letih imeli popolno izdajo. Mislimo pa, da bo slovenska javnost to podietje tako pod-prla, da bo treba izdajanje pospešiti. ko-likor bo pač dovoljevalo urednikovo delo. In ko bo stalo na naši polici 16 ta-kih zvezkov borno lahko rekli, da imamo v niši zaklad. Za Jurčičem pridejo na vrsto: Levstik, Stritar, Erjavec, Mencinjrer, Dolenec itd. itd. Toboto-rej zbirka, ki bo vsaka niša r, anjolahko ponosna. In upajmo da smo že tako daleč. da bo vsaka narodna slovenska hiša čutila potrebo, da ima doma svojo knjižnico. In zato smatramo začetek te naše nove izdaje vseh »Slovenskih pisateljev€ za kulturni dogodek, ker z njo dobimo prvo prav ureieno in izdano zbirko naših pisateljev. Priznati se mora, da prekaša po uredbi in po obliki izdaja »Tisk. za-drugec v marsičem podobne izdaje sosednih narodov. To nas posebno veseli zarad! naših južnih bratov, ki jim borno mogli tako nuditi svoje najboljSe pisatelje v taki obliki, đ« bodo tuđi njim po-polnoma dostopni. V resnaci, ko bo stala ta zbirka celot-no pred na mi, borno lahko na njo ponosni in jo borno lahko lahko pokazali svetu. V tem oziru gre prvo priznanje vtdnikv dr. Prijatelja, ki se totU deto in izvajanjem zdrave samouprave, ki ne oSkoduje enotnosti državne uprave in zakonodaje- Demokratska stranka pripravlja v tem oziru izgradnjo države po samoupravi in deeentraKacaciji v okrožjih in kmalu bode vsak državljan imel pri-ložnost sam se udejstvovati v vladanju in sodelovanju v upravi, če ga k temu poslu pokliče zaupanje naroda pri vo-litvah v okrožno skupščino itd- Tedaj bode odvzeto osrednji vladi, kar jo pre-več obrcracn.iuie in za kar ni sposobna* Teđaj bode pa okrožje tuđi samo imelo skrbeti, da v svojem delokrogu in b svojimi sredstvi ukrene vse, kakor želi in — zicore. Samoodločba naroda iz vršu je se pa enkrat za dolgo dobo in si-cer tako veljavno in obvezno, da caka Radićeva usoda onega, ki bi jo hotel vsak hip na lastno pest revidirati- To naj imajo na umu tuđi naši ljudje, ko jih brezvestni činitelji zavajajo, če še ni vse v redu v naši upravi, k razposa-jenenm sabotiranju države, iassiljeva-n|u in smešnemn odpovedovanju zve-stobe nasproti trdno ustvarjeni skup-nosti. Kritika obstoječega je naša pravica in dolžnost, kolebanje v državljan-ski zvestobi je pa nedopu3ino- Glasovanje jo zaključeno« O tem predmetu niroa nikđo več besede- Dnevni red se nađaiiuje* JdsfrsnsKo uprasanje. Naše vprasanie Je stopilo v odloči!-ni stadij. 2e večkrat so to oznanili, a potem zopet dementirali. danes je to gotovost — če se ne splašijo še enkrat sredi del a. Ker je predmet težak, so olajšali proceduro, olajšali na način, da se Človek orime za srlavo- Med Reko in Gdanskim so napravili nekak junktim — to pove več kot preveč. Prvič so etnografske razmere obeh mest in njih okolic pač tako raz-lične. da človek lahko pojmi tak-Ie junktim samo, če se je dal napraviti junktim med naziranji Clemenceauja in — \Vilsona. To je ena plat vprašanja. Druga je politična, Ker je malo ver-letno, da bi mi igrali v Reškem vpra-šanju vlogo Poljske v Gdauskem, Je to-rej jasno, da so nas potisnili med pre-magance, na stopnjo Nemčije, ki je požrla milijonske hekatombe Antantinih življenj, razbila ćelo Belgijo in del Fran-cije, preobrnila zemljo, da ni ostal kamen na kamenu, potapljala zavezniške ladje včasih skoro iz objesti. In verna družica Nemčije, nemsica Avstrija ne z vso vnemo, pa tuđi s strokovno vest-nostjo in spretnost jo; želimo, da bi mu bilo dano dovršiti to veliko narodno delo. Priznanje pa zasluži tuđi »Tisk. Zadruga,« ki se je vkljub neugodnim liskarskim razmeram lotila tega važ-nega podjetja in dala izdaji V tisku in papirju tako lepo obliko. da ji bo izdaja povsod pridobila ugled. V tem prvem Jurčičevem zvezku dobimo še mnogo nenatisnjenih JurČi-čevih mladih del, rudi zapiske iz njegovih dijaških notesov, ki so zelo zani-mive. Skratka tu imamo Jurčiča kot jrimnaziica-dijaka. In vendar koliko le-pega je prinese! Že v prvih letih ta mladi student iz svojega dolenjskega raja. S kako Hubeznijo čitamo danes vsako vrstico od njega. Saj vemo, da za vse svoje veliko delo, s katerim je ustva-ril Slovencem pravi zaklad narodne literature, mu ni bilo na rožah postlano. Kako dobro ga razumemo iz njegove pesmi »Kamen na grob,« kjer pravi: Nekateri med nami se bodo rottli, da Bog ne vze! v grehov je polnem števili. in treščil neusmiljeno v pekel teman, ker pisal povest sem, zaljubljen roman. Ker maram današnB dan malo že žanje, bolelo me v grobu ne bo opravljanje, saj veste, da z njim se zastonj govori zatorej braniti vam treba nt Edino željo, kl 30 izroča svojim vr'-jateliem je, da naj mu po smrti za\^c velik kamen na grob. bo niti presenečena, če dobi kot nagrado Beljak in Celovec. Zato se mi zdi neumestno, uganjatl taktiko ptica noja. Tuđi fugoslovanski listi namigavajo prikrito, ali govore že skoro odkrito, da sta Trst In Gorica za nas izgubljena. Ker je bolje, da smo pripravljeni na vse slabo — če se nam v zadnjem trenutku nasmeje sreča. bla-ger nam — ker se torej govori, da sta ti dve mesti za nas že izdubljeni, bi pri-pomnil, da ni to izražanje popolnoma eksaktno. Trst in Gorica narareč, koli-kor sem mo^el zasledovati Antantine liste, sploh ništa bila nikdar v diskusiji, to so smatrali vsi že vnaprej kot itali-jansko last, samo nek angleški list je omenil nekoč srarnežliivo, da tuđi v teh mestih ni vse italijansko. To je bilo vse. vsaj kolikor je prišlo meni pred oči, mislim namreČ v tem smislu, da bi se bil zavzemal kak list za tezo, da je to vsaj sporno vprašanje. Izvzamem se-veda nekaj švicarskih listov, zlasti ti-stih, ki so pisali cei čas vojne v prilog Avstriji in so nas sedaj samo kompromitirali. Zato poglejmo resnico tako, kot je, prej ali slej borno itak morali — če se ne zgodi v zadnjem trenotku kak čudeŽ... In poleg vsega, bodimo odkriti sami napram sebi. Premalo smo se po-brigali, da bi nas bil spozna! svet, mislili so. da smo približno na kulturnem nivoju Albancev — samo Albanci so bili bolj znani. In to je igralo zlasti pri Trstu, če ne glavno, pa veliko vlogo. Ita-lijani so znali dokazati, da je mesto ita-liiansko, glede okolice pa se nišo niti najmanj razburlali, čemu tuđi? Po ko-loniiainem sistemu daie namreČ mesto obilježje okolici, odtod se namreč širi kultura in civilizacija v zaledje — in ker svet sam ni zaledia pozna!, a so ga znali Italiiani pokazati kot nekulturno, ie bila za nje ijrra dobljena. Dredno se je začelo igrati. To je bridko — a je res. Ne videl bi rad. da bi se kdo raz-burjal vsled teh mojih vrst, in povdar-jam, da ie to moje mnenje, in bom imeT edino veselje, če dokažejo dogodki — dn sem se hvala Bogu motil. J. J. IzobraieTfllnf ođsek .Sokola I* priredi jutri v soboto dne 12. aprila 1919 zvečer ob 12 8 uri v veliki dvorani Mcstnega £oma svoje tretje predavanje. Pređava br. inž. Stanko Blou-dek Razvoj in bistvo bendnove-ga motorja ter njegova vporaba. Razlagalo se bo na pod 1 agi modelov. Prijatelji sokolstva vabimo, da se vdeleže tega predavanja polnošte\ ilno. Vstopnine ni; prostovoljir prispevkl pa se hvaležno sprejemajo. Na zdar! Odbor. >Da v svet se mi noga ne bo povrnila, kjer temna usoda mi vedno je bila. kjer grenko pijaco skrbi sem le pil, in v družbah veselih vesel nisem bil; lo volji nnrodi- Naše državno niedinjenie se mora stvoriti ravnotako. BTr*?TKf»Tir> rtred^tnvTiiStvo nn?eera Tinro-da jfe dnn^s zn^asno Narodno predfftav-ni^tvo- . PetnoVratski element! tega predstavništva ima^o dolžno«t ^« se bližje spoznajo in da ee organiziralo t namenom 2im prej ndejshHti veliko delo- Dan«Žnje stanje v naši državi Je sačasno- Nujno potrebno je, da se člm-prej nadomesti s stalnim* To se bo zgodilo % ostavo^ ki Jo bo lUanila wUyo- tvorna skupiOna- UsUt* bo mo^ft »• mo takrat biti iaraa denoknš^kSh stremljen] in moči naž# krali©Tia^ ako se dovolitev t ustavotvorno drapičlno gnipirajo »orodno moči naiega naroda, ki so do eodaj bile ra«i«dinj«B% ker radi narod ni Ml jedin- Mi delaao prre korake te grupacije e ikleprna, 4a ho-6emo obdržati akapno ••!• evoflh klubov, da na njih pripravljamo medse-bojno spoznavanja in zbliioranjo jugo-slovanskih đemokratov tor pripravimo izgotovljenje jođnotnega programa in vsega drugega, kar jo potrebno za konč-no organizacijo jednotn© đeniokraidke stranke- S to izjavo želimo spoznati vse drugd prijateljske in sorođne demokratske elemente v na^i kraljevini 1 osno\*nITni raislimi našega združenja: I- Smatramo narod Slovencev, Er-vatov in Srbov za en narod po krvi, jeziku, čustrovanju in eklepnosti teritorija, na kaierera nerazdeljivo živimo v ukupnosti življenjskih interesov. Demokracija izključuje vse plemenske, ver-r^ke. zgodovinske in pokrajinske razlike in ovirc* kot razlog in podlago za politično delitev in posebna grupiranja-V demokratični državi nirsa nikdo pri-\"ile£ri]ev in prevlas'i, niti katerikoli del naroda ali plemensko ime nad drugim- Tsak iiaa biti prožet z mislijo narodne *ra in đ^2a^"aega jedinstva- II- Naše stališče jeden narod, etia država, ena i'.^tava. orrn vlada, eno za-konodajno telo, ob širokim negovanju administrativnih samoiip ravnih jedinic, od katerlh i& najmanjša obeina, a naj-ve?Ja >ob!ast< (okrožj?)* Le to nam bo dalo možnost. da ščitimo svoje interese in da posebno energično razvijamo moč STojlh orgfmizacij pov»od z isto kom-petenco- Ali adriilustrativna delitev dr-žav? se ne sine izvršiti na zgodo vinski!: teni'iiijih. ki so nam ostali od tajca in ki so ori niega osnovali, marvec* na podlagi gospodarskih, prometnih in drugih živih pogojev delitve našega teritorija v razr.i naselja- Načela za očr-tanje nprcvnib mej teh teritorijev bo izrekla ustava- III. V ustavi bo ravnotako na Jasen način izrečena pravica državljanov in njihove svobodsčino ter mora biti garantiran svobodni socialiu razvoj državljanov; ravnoiako kontrola dela veeli flržćkvnili in samoupravnih oblasti mora biti popolnoma omogočena- Pravica in svobođa mora biti jednaka za vse- Nobeni oesejitvi no eme biti mesta v vpr&Janju svobede veroizpovedi, go--podarstva, tiska, zborovanja, zdmže-vanja. ncđoi ?ldjirosti ^^anovanja, tajnost pisma in svobođa kretanja in po-tovanja- IV- V is\Tševanju velikega prevrata se mora tuđi agrarno, reforma urediti jasno in konkretno- Izbrisati se moralo povsed o stanki fsvdalizma. Zemlja, ki presega zakonito odrejeni miksimum. ss mora razdeliti po!jede 1-cem v obdelovsnje* Vojnim prostovolj-cem in invalidom se mora osigurati in zaščitHi zemeljska lastnina- To je osnovno načelo- Ostalo, kar jo v do?e-danlem delu za agrarno reformo Se ne-izraženo. mora dobili stoj izraz v zakonu o nje-]- Ta zakon stoji danes na dn^vnem redu Narodnoga predstavništva, ki bo proizvedlo politiko narodne in poljedelske zažeite- V. Kakor svojina zemlje, tako mora biti vedno načelno z?.Erotovljena pravi6-na nagrada za proizvaja^oče dolo, kvalificirano in nekvalificirano- V stari dobi eo ljudie izrabljali ljudi, v novi dobi pa mora zavladati mesto borbe duh solidarnosti in v jednako korist vseh ljudi s© morajo izrabljati prirodni viri bogastva in energijo, kar bo omogočilo mirno in dostojno življenje vsem slojem- VI- Z soglasnimi ponornimi izja-vami vseh fakforjev našega naroda od začetka vojno krize pa do danes je naša država ustavna in parlamentarno vladana ljudska monarhija z naredno dinastijo Karagjorgjevićev* VII. Zahtevamo integralno ujedinjenje našega naroda in izražamo željo, da živimo v miru 3 gvojimi soseđl v svobodni tekmi za civilizacijo vseh narodov v nadi, da se bo ostvarila zve-za svobodnih narodov, ki bodo medee-bojne spore reševali sporazumno ali potom razsoclišča, ne pa z orožjem. yTlI- Valutno vpražanja se mora reeiti 8 čim najmanišo izgubo ali o5ko-dovanjem za gospodarsko organizacijo đrževe- V novem monetamem redu mora biti izražena tuđi osnova, da se naknadna odskodnlna, ki jo plača premar gani sovražnik, razdeli na kraje, ki 00 trpeli največ vojne Skođc« IX- Volitve v ustavotvorno sknp-s5ino morajo biti najdelj 6 ro^ocer po končni demobilizaciji* V zakonu sa volitve v ustavotvorno skupštino mora biti zastopano na5elo demokracija, ki osipnrava pravilno sorazmeiie vasb straj v Narodne« pređ»tavT»WHrii. CHa-Bovanfe je neposredno ta ino ob^e in iedn^ko* ^*im ee po nredftvi čritL^nlb meji fn kon?nl demoMHzse!!! more !■• rnrUtl potrebno po*v«tovan?s % TWml T>rifatelji in sonlll^nfki ee b©tno sbrali in do kraja posrovorilf 0 (nrolein pro-prramn in svoj! sl'nnni zastavi:' V borbi za svoja načela hoćemo urediti Teli* ko jednotno stranko 1a iiroko dalo Mi narodom 1» njega mčao totpčmrt SrbOT9irv4nf ki ikntm* aprila 4opaftiiie is «adaesa vira: PoloiaJ i Je neizpfi«»njsn. Na fraalrii Je Hir. j U Marti ■«■ LDU. Marite^ Ml I apriU. V8itai ic bll ▼ Oštmmn dvoraM ■«• j jajno upeli sinfonični koaeeri prvoga jm&- j slovanskasa umetnik* aa fpdl Zlatka Belo- j koviča ofc aodelovanla ■ar*or»kc velaSke -eodbe. F» vsakem MjHepe I« 2d eavtnik viharno odobravanje nm občinetva. zla-sti Da po ns dovrieaeni proizvaiafljo faa-iaziie »raast« Weaiawskefa. Deaes po-poldnc %m }• Đalokopvfč odpeUal ▼ Zagnlv kjer nasioel hitri zveEer. LDU. Mariber. 10. aerla. MartkertJđ nemiki prvak dr. Mravljak prodaja svoit posestvo ▼ LeiterŠpersu za pol mJliJoca krom. Zfforaja Bistrica. Bil sem te dni po opravkih ▼ Zgornji Bistrici, gvoježas-no zelo zagrizeni nemskutaraki občini-Zelo me je razočaralo, ko zagledam na gaailnem poelopju še vedno aamonem-škj napis* Ker me je interesiralo ali so tukaj sami mlačneži eem Izvedef od nekoga napredniaka, da obstoji občin-eki odbor še vedno iz prednjih Stajer-cijaneev, kateri so Ee vedno ohoH in javno govore, da pridejo pod Nemško Avstrijo- To je naroden skandal, da ob-stoja občinski odbor iz ljudi, kateri so denuncirali med vojno nedolžne Slovence^ dofim 8© je v drugih obCinah napravi 1 že davno red- Dravska 4oHna* Ko brskam po ko-ledarju Družbe sv. Cirila in Metoda sa let© 1919 vidim pri većini podružnic zvezdico *, kar pomenu da so raspale, in med njimi seveda skoro vsa Dravska dolina- Sv. Lovrane na Foh-, Me£a in okollc«. Ribniea na Poh-, Ruše in okolica, Slov- Gradec in okolica, obe, Vuh-red-m&rbeJki okraj- Preapale so raenda vso vojsko, zdaj bi se pa le l&hko spet prebudile- 5^akaJ pa je mogla podružnica za Vunenico, Muto in okolico delo-vati tuđi vso vojsko? Saj se radi tem Slovencem ni godilo nič boljše ko drugim- Tuđi letos je imela svoj redni občni zbor in pri in r*> tem nabrala in poslala družbi lepo vsoto 500 kron- Podružnice, v^đramite se in posnemajte! Kasno pfačilo. Baron rlngon Wambolt ima na svoji graščini Hmelnika pri Novem mesta že ćelo vrsto let nekega zagrizene-ga Nemca za o?krbnika. Piše se Maks Ranhbcrser, doma je pa nekje z Bavarske. Bavarci so prostati po svoji bojevitosti ta Maks Rauhberger ni irikaka izlema. Ko $0 hodili še pred vojsko tukajSnJI domaćini ▼ sraščino na dnino, je pretepal fante, pa tudl oženjejne raoie, če mo nišo po volU opravili del a ali ce nra nišo delali dosti nrno. Naravnost trpinčU pa Je med volno niske ujetnike. ki so bili dodcijeni era5čitri-Kier Je le mogel jih je Dretepai, hrane pa j im Je dajal tako malo, da siso mogli žive a ne umre ti. Zgodilo se ma seveda ni nič, ker si imel nihče poguma, naznaaiti sa. LJudie so škripali z zobmi, toda so potrpe-H. Rauhbercer pa m bil toliko previđen, da bi bil Šel po razsnlu Avstrije v svojo blaženo Bavarsko, nego oskrbeje Se nadalje hmehUSka posestva. Pred nedavnim „ časom se fe vozll pozu© po noči od vecemega vlaka z mirnopesTce postaje na Hittelnik. DomaCi fantfe so ga napađll in đaM ćuškz svoff opravićeni fe«3 s tetn. da so ga po-5tetio ntMesHII. ne da W tra oHi pri tem ka? občutno poJkodovali Zđa? fe sa! videt kako prifetpo ie bit? tepea. Rađovedni smo, Se bo zđal Izsnnfi ali ne. Sradiid«. TukajSnji občinski zastop je v svoji izredni seji dne 31. marca t 1. ime-noval 2. Jožefa Sinka, tržana in bivSeca župana trga Središče, v hvaležno prizranje njegovih zaslug v poiitičnem kakor tudl v gospodarskem oziru, posebno zm časa vojne dobe, za njegovo 211etno vzorno in po-žtvovalno žapanovanje v prid obeanov, častnira tržanom, z naslovom Župan starosta. Častitamo! Pouorskitočdi v Slika. Na zapoved »miniscarstvo vojno« i mornarice, odeienia za mornaricu«« ie ml v icaruarju t. L usia-uovliea »pomorsko - easlnišKi tečaj« v bisKu. Svraa tc^a lečaja je, da mladi ćast-oiui in kaoeti izpopoinijo svoje voja^ko, pomorsko in tehnieno znanje, ter da se iim oa prilitfA, po^iusau predavanja iz narodr nesa gospodarstva, trgovsi^ega 2emlj€pisa in državoznanstva. Pri uteiueliitvi tega tečaja ie bilo aosti zaprck. Najprcj je bilo potrebno poslopie, koje je služilo dosedaj drugim namenom* popoiooma predrugačiti in urediti prostore za špan je, stanovanje in učenje. Nadalje ie bilo teiav pri izbiraiiju nćitčljskih moči, kooecno ie bilo potrebno dobaviti očne pripomočke, vsaj najpotreb-nejše. Zapovcdniitvo tečaja je pri vsesn tem našlo veliko naklonjenost od strani lokalnih, civilnih in vojaiidh oblasti. Složno delovanje celega uCiteUskeea zbora ie zmoglo vse te težave in početkom meseca marca je bilo mogoce začeti z rednim predavanjem. Od predmetov, %& se predavalo je treba najprvo omeaiti moderne jezike. f v prvem reda srbeko - hrvatsko, slovensko 1 Utentnro In zgodovtao kot temelj narod- \ nest mišljenja, potem narodno gospodarstvo, trgovskl zerallepis in drfavoznanstvo. Predavanja glede sfafbovnika to erganf-zacfie vojske, razan tega radi vodstvo vo-falkega vežbanja fe poverjeno srbskemn Castnfko. TrUcrat na teden se obđržavajo razUcne praktičae vm|e« med t* spada tuđi veslanje na Kofpi. V t» srrrho fe dohllo »-iKrvediriftvo tepala od »TOSćCno** infeirir-slro«a vreda« $ Cobte ea razonfacania. Kadar IzpJ^o te vale. sa sMUrtefll *adtfo t fTKirfn. Onsfiođ fnpaji stsalkl le ▼ te svr?!o otfst'^!? prfme^e«! Soortnl preetor. ITatet^M zhrrr f# ^Ma^f^n fr hnmmn*u(lm ftfnT1«H ^»»et**- rVwwfl til MalNw*fel *er 1? Tifftf»!?eT, m*4 **?n1 I I«*«*™. O^ «f«5a- j TH fn«ff fH»»^f PnnfirtM d*^*e w*fP*w boffe „vvr^^M mU Tribuna« poroča iz Aleksandrije. da Je on-di izbmhniU stavka učiteljev, ki zahtevajo zboljlanje gnotnega stanja In protestiralo proti pristranskem pođpfranio državnega učlteljstva. Vvtške laži o srbskih nasflstvlh ▼ Bosni 1h Crni gori ->Resto del Carlino« poroča tendenciozno laž o nasilstvn srbsfce vojske proti muslimanom v Jugoslaviji kate-rih fe okoti dva mllijona (??). Muslimani so delovali, kakor lafe laiSfc! tist, vedno z naj veći o noirtvovarnostio (?) za nfedin-Jenje Jinroslovanov. seđa! pa ?preTemafo kot plaCilo samo nehvaležnost in zatfr?.nfe cd strani zmagovite srbske vojske. Itall-fam, najveČH zatirale! J^frnsiovanov v za-sedenetn ozemlju, se sedaj ifcTaio sca zn-^čftnike mnsflmanov. prf tem pa pozabliajo, An --» Č2?i Tncđscb^JnHi bojev m\n^. Dn&vne vesti. Ze Topet necreeiii Kfexamayerjc>v nostvor- NesrečnI Kleiiimayericv zem-Ijevid 30 p^išel seveda tuđi v Beograd in ker ni boljšega pri roki, so ga knji-earne razobesile v izložbo- To dokazn-je, da je zemljovid potreben in da je zanj veliko zanimanje, dokazuje tuđi nado trdifev, da so slovenski založniki nerodni, da si nišo omielili zemljeviđa, ampak prepusti]i de!o tuiro* Toda o tem nismo hoteli poročati. V Beogradu 6« gomilijo pred zeroljeridom kopice fran-. eosldh hi anglegkih in tndi &meri$kili častnikov in vojakov in ee zgražajo nad imperijalizmom Jnsjoslovanov, ki ga dokazuje ta zemijevid- SHiale »o s© na naš račun prav pikre opazke in nek franeosk! štabni častnik si je notiral oni đcl zemljevida, kjer je g. Klein-maver a pomočjo prof- Volavška anek-tirnl pol Gršk?« Mi nismo trdili pred tednom nič dru^ega, kot to. da nas bo ta zemljevid napravi 1 za imperijaliste in da nam je skrafno škodljiv- In tak nestvor na3 še drago preplačujemo! Ravno radi njegovo škodljivosti bi hilo dobro, da sa zemljevid zapleni in da se ta zapleznba 6poroci tu ae nahajajočim Antantnim misijam, dft bodo vsa| videli, da nišo vsi Jugosloveni aneksionistic^ ni Kleinmaverji« Samoslovensfce poStne pečata so te dni jeli rabiti na poštah v Mariboru in Ko-Čevjn. Mariborski Nemcf in Kočevaril so vsled tega silno razbtirjeni in se že posve-tniejo, da-1i bi Nemcem ne kazalo napove-dati naSi državni poStni upravi stavka No-beneffa nemSkega pisma več na poSto, to je hafe sedaj n'fti geslo. Svobodno Jfnt, izha-Jali bomo tndi brez neraffđh plsetn! Iz miristrstva zm gozdarstvo ta rudarstvo. Za tajnika 1. razreda v ndnistr-stvu za roEdarstvo m rndarstvo Je imenovan naš rofak đr. Adolf Salberger \t Tržlca. častnfle Jugoslovanske le?!!e. Vpokoknci inine žeJeznioe so dne 3l t m. v Mestnem domn sprejeli te-le reso-luci je: 1. Vpokojencem južne Železnice vseh vrst, katerih dohodki ne presegajo mesečno 400 K. naj se izplaca v naj kraj šera času nabavni prispevek 3000 K za nabavo obleke družini, vsakemu članu po eno, ker so v 5. Ictib dobili v celem samo 160 K voj. podpore in si nišo mosti kupiti nobe-ne nove obleke, vs<» boljšo obleko pa so morali zamenjati za živila. 2. Pokojnina vpokoienca južne železnice nai znaia od 1. januarja t 1. najmanj 300 K in invalidov z mladoletnimi otroc! pa mesečno 500 K. 3. Vpokojencem na] se v najkrajsem času preskrbe potrebna in zadostna živila po zmernin cenab. *.• Vsem vpokojencem j. žn kl so bili vsled bolesni ali onemoglosti predčasno vpokojeni, na] se pokojnina progresivno zvišuje tako, da bodo v primeri starosti deležni tistlh prejemkov, ki bi jih imeli v aktivni službi, ako bi bili mogli dal/e služiti. 5. Vdove po vpokojencih. ki so se Sele o svojem umirovi)enin poročile, imajo prav tako pravico do cpkojnine, kot drage vdove. 6. Vpokojenci ženskesa spola so deležni istega eksistenčnega minimuma hi Istoga nabavnega prispevka, kakor vpo-koiend moškega spola. 7. V naprei naj znaša nabavni prispevek četrtletno 300 K. Pofcoinhie nižnib teJcznRarJcT. Vpo-kojenci južne Jeleznicc nara pisefo: K po-ročilu o naSlh pokojnnah v »Narodu« t dne 5. t m. dostavljamo toliko, da tu ere za n a S denar, katerega »mo sam! mesečno vplačeA^alt nekaterl ćelo nad 30 let, zato odločno zahtevamo, da nam ga uprava tako! fn redno Izplacuie! O kald prošnji do trorave rnfne feleznice torei «• more biti govora! R3« aa hetitska đrrJmz za obdelo-vanfe rolfs na T>ole?fl?Vem. Po^ofi fako iobrf Frcđnm* lirtifo zfdar^ke«ra defa va-fene draRfle. Ns»*anft»e??a pojasnila daje posređ'vvfifTil tir»4 79 be?rtmce v LfnMfanl. »Uradal UhLm IzSla ie Stevflka 73. od 9. ir>Hft % oMSafno vsebffio. Zlasti )e važna naredba o vostooanHi pri IzDla^evantu In novi uredtvi p^tstMrvfcov za pTeflvlfanJe to o af^ii^Hfi podoorali. 2eleiitfeaf^k0 vf^e«. DetmtaeY)a fcleznf-Satfav se le obvesfffa o nt^nrrreflffi tiVre-t^lfi mrT^ftH« irinđe «fed* «vfH«la pl«C fe-i^mflMni if*fnf^^tiee»n Parmo^rfva <*t efo- *m,%9m»~m sfvnfa f^Ha defetne vlade ođ gff****) d^Hm^k« rm ton ad«to«Vfyr bi sleer s TaHaracallo od t faaaaffa \9V* napraf. V deželaf bobrid aa povOaio prtepcvkl za posameznega botofka m stcer v III. razredu od 6 K nm 9 K, v II. razredu od 15 K aa II K in v I. razreda od 20 K pa 4U K. V eaakam razmerju se zviSajo tuđi prispev^ ki v deželnl biaznici in hiralnici. VaeuSIHka komisHa ima jutri dne U. t jn. ob 5. popoldne izjedno sejo v deželni palači Bleiweisova cesta 10/11. Stovaaaka knjOaraost na arhefćh ređajln iotali. Na srbskih srednjih Solah so nvedll takozvane zrelostne tečaje, v katerfli se naj dl jake pripravlja za zrelost* tii izplt Ministrstvo prosvete ie odredilo, da se ima na teh tečajih posvetiti tedensko 4 ure slovenskemu jezfkn in slovenski književnosti. Dotična ministr^ka naredba se srlasi: »Pregledu slovenske književnosti le dati 4 ure s popolnim pregledom ođ Pre-Šerna do dane« (F. Levstik, Joa. JurClč. Janko Krsnik, Jos. Stritar, Slraon Cregor-tič. in Anton Aškerc). Radi upoznavanja slovenskesa fezfka na! se vzame po 1 uro na teden od književne zgodovine. VeSbanie v čtivti se naj vtM redno, polagajoč pažnjo na naiKlavneJše razlike: glasovne. oblI5ne In leVsikalne*. Provusorieui učitelji, ki so b\M med voino. odroni a so se dpjies pri vo-jakih in radi nerednih vojnih razme* nlso mo^li pravočasno položiti u*po-sobl^enoatnega izpita in pe interesira-Jo. da ?e iiro bodo štela provizoricna, oziroma definitivna leta. najf novelo tosadevn© podatke in svoj naslov učitelju Tonehi Stefanciosa v T?ogatcu (StRiersko) do 18- malena travnu- li Spodirfe SlSfce nam p«$ejo: Na ma-gistratnem svetu Je r«a5tavI1eT! kot Cuval nelđ Pressel, ki je znan ko* zagrizen nem-sici'.tar. Oborofen ie « pu?ko, kl fo rabi. čfm se w>javi kakSna kokoS. Dne 9. t m. ie ustreHl 3 kokoš?, a nevarnost Je bfla. da pri tem zadene neko cospo rn otroke. \đ s« se !?ra!! na f?nge!!flatiovern ril?hi. AH Ie Pressel injrsviČeT! streliatl, aW ni moto-?e doWtf domaCejrai Stivaia? SlavGek Ie t«. Dne 5. aprila smo leto« Trn.-'Č čuli *tsvcft oh Krid vt\ Novem ine?*u. Zdt se nair. da p<>»e zđal v .Tusosl^ilt mehk^e ffl tnplefe ne^o orHe v A^^tri.!!. *Sčbs*a ik» TemfJI« J<» T«rrn. ft* lo vnH-rorl v nedcl?o 13. ♦. n. ^5oko^- V!5 v *n~ Itrnnf »Tra'iTi« ns, Ot7tic31i. Vs? hr ?^^?t H <1ru»n občlnrvfo »e vtftrdro vabi. T^ra fe Iako V*^fkr>?asna. O varno^tnih raziHeraJi* ViSje orož-niško povelistvo v Ljubljani je đo-poslalo vsem orožniškim postajam in okrajnim »lavarsivom okrožnico. ▼ kateri irvodoma omenja, da ee nauož« osobito po deželi tatvine, ropi in posku-si roparskih tunorov- Kot vzrokc za t« nevarne razmere navaja, da je premalo orožnikov. in da so obhodni rajoni preveliki- Nepobitno je sicer, da se klati po deželi kot žalostna dedšeina vojna mnogo delomržnih oseb. ki se hočejo na oincnjeni na£in preživliati« Na drugi strani je pa tndi resnica. da so bile orožnifcke postaje po vojni zelo pomnožene in da so bile že pred vojno zeki goste- Varnostnili organov torej nito> kor ne primanjkuje is ni treba, da bi že moralo dolgo trajati, predno bode aso-pet vpostavljena varnost — kakor misli povelistvo. — pač pa bi ee bilo treba s vso ođločnoetjo in eneržijo lotiti dela ter z silo napraviti red v deželi* Da bi nočne obhođe opravljale civilne osebe, — kakor nasvetovano, — to M bilo tako nepotrebno, kakor žaljivo za orož-nike- Pred 20—25 leti so oroinlld za 400 gold- letne pla>5e hodili okrog pri vaalcem vremenu noč in danf takorekoo z uro v roki, in v slnčaju kake ga slo-čina si orožništvo ni dalo popreje po-Čitka, dokler nipo bili etorilri ali izsle-deni, ali pa dokler se ni storilo t tem oziru do skrajnoeti vsega- Orožniki go danes prav dobro plaćani in ti sigurno nočejo te> plače zastonj prejemati. Naj se jim torej da pravilna, strokovno dobro izđelana navodila, — važnost noč-nih obhodov bi se naj posebno poudar-jalo, — in gotovo je, da bo prav kmah* zopet nastal red v deželi, katerega val iskreno želimo- Postopanje Ne«ncev na Koroškam. De-želna vlada v Celovcu je odredila, da morajo vsi v javni službi stojeći duhovnlki, zlasti oni, ki užlvajo dotacijo iz verskesa zaijada, dokazati, 4a pripadalo k nemško-avstrijski državi, ker bi se i im sicer ukinili prejemki. Duhovnikom slovenske narodnosti je pa celovška vlada kratkomalo sploh ustavila plače, med njhni tuđi naslednjim: Limpl, Krunk, dr. Arnejc, Cnkala. Meško, Pažun, Carf, Sedjak, Gena Poljane, ZoU Vn Wes M„ Sturra, Fuggar, NuhaCka, Raz* goršek. Umlauf, Lasser, Ogris, dr. Lučov-nik, Rozman, Hainer U. — Sklene se. da se župnikom slovenske narodnosti na Koro-škem izplačaio prejemki, dnem na nemškem ozemlju proti svoječasnemu obračunu. -— Dalje je celovška vlada tuđi prepovedala razpečavanje »Mira« po KoroSkem. Ker se ta prepoved ne sklada z načeli reciprocitete — pri nas Je namreč le uvoz političnih Casopisov" te Nemški Avstriie prepovedan — se sklene podati ugovor proti tej prepoved! ori državu em uradu za zunanje zade-ve. Će se zabtevl po razveHavHenitt pre-povedi ne itrrodi se bo ravnotako postoojalo nroti rem^im časonisom v SfovenMl. — OđslovlJ^nim uradnlkom fn u^in^beticem iužne železnice. kl se selifo na na?« ozem-l!et. koro^Va vlada ne dovofl vzet! ?eb^1 ?!vila, tudl taVa ne. W so fln «a«H prid<*!«!!. Če «e to 5« ponovi, se bo v v«?V*»nt $lv*n?i vmlla rJa^fino^t đ^erirn trV?^?*™ Npt-mm. T^Vo je sMenila dcžeina vlada v svof 84. **% mm."' fsrrAfffnl I^^i^ W Ict^p V*»^o d^Vro f« n- t»t. rt*% 7>nn*Hi fn drrnrflr T«^m*!rni Dorrgem(lfie<- Kdor priđe od ni tf& in pove, da se tuđi dobi na trg*, dovolj špeha, mesa, moke, kruha, klo-bas i-dx. mu spi on ne veru je jo, feer je ravno ranjka Avstrija tu vse izropala in izpeljala Dunajčanom- Ko pa piiha-jajo sem, gredo s celimi družinami najprvo na trg- Tn kako razočaranje in za-čuđenje! Segajo po belih fctrueah ili klobasab in vseh dobrotah, o katerih na Drmaju niti sanjali nišo, jih kar na mestn zavžijejo, srečni, da so zopet v domovini, katero &o jim v nemški Av-etriji tako crno naslikali- In če kdo do-nmciti kaj kritikuje, sliši prav poštene, navadno: >Pojdite na Dunaj, pa bodete videli. kak raj imate t Ljubijanidpe-j[a.H na Dunaj! Naši seđemnajsti- Oktobra I- 1- so narile zadnje etiri žrtve pri Asiago-Njinovo smrt sem naznanil svojcem, hnen objaviti ne morem, ker so mi bili ukradeni s prtljago tuđi zapUniki. Srojci naj naznamjo sprejeni obvestila >SIovfinskenni Eđcčeimi križut v Ljubljani, Poljanska cesta št- 4, IT- nađ-stropje- V Eivi sem še pokopal J* Ber-nača iz Bominj na Gor. ki se je pone-^recil z ročno granato- V pisarai >Slov. Rdečega križam naj naznanijo osobno ali pismeno vsi sedemnajsti, katerim se J3 posrećilo ubežati: 1* kje so bili, 2« če je kateri tovariš tam umri. 3- kako se je vsem godilo i- dr- Posebno svoje« nare dnikov, ki so poveljniki delavskih -+otnij prosimo, naj osebno ali po dopisnici na zerorajšnia vprašania odgovore- Včem slovenskim rojakom iskreno priporočamo gplošno denarno zbirko za ubog:e vjetnike* Darove naj po-siljajo na >Slov- RdeČi križ«, >Dobro-delnostc ali na naše dnevnike- Morda bo mogoče darove za Veliko noć že od-poslati. O uspehih delovanja za ujetni-ke bomo sproti poročali po naših listih, ivatera prosimo vse-transke naklonjenosti- Za naše vojne ujetnike- >Ljubijan- ska kreditna banka< ima zveze z Svilarsko banko v St- Gallen in taista na-daljne zveze z laŠkimi bankami- 100 K je vrednih 25 frankov = okoli 30 lir« ViŠje nam tuđi Lahi nišo menjavall-Kdor poSlje svojeem v»Sfi znesek. naj kar sam vloži pri banki, l&hko z do-stavkom — ad v^vice dalje brzojavno-Naslov mora biti natančen in gotov* Naslovi poslani do meseca januarja navadno iz kakega >Campo< ali >Kon-centramento< (n- pr» Grezzano, Forte San Fe'ice. St. Marco) ne drže več, kaj-tt ujetniki eo bili porazdel.ieni na de-iavske stotnije (>Centnr Lavor<) že me^eca januarja in razprseni po vai Italiji- Za mlađe tovarise v taboru Teano pri Elaserti sem >vlovil< dame« tisoč frankov = 4000 kron, kar bo že zadostovalo za pirhe- Svojeem ujetni-kov naznanim, da mi o posameznih pripadni kih ljubijarxpkega polka ni druge-.ara znano, kakor to kar sem že objavil-Prosim naše denarne zavode za pri-spevke in naša društva zlasti ženska, uaj pridno sbirajo sa vjetnike- Ako olovek opazuje. kako se ljudje svobod-no razveseljujejo po gledalisčih in kon-certih in kako si ga privoščijo, ako-ravno drago in kako naši ujetniki vae-ga tega nimajo trdno zaupanu da bo vsakdo nekaj prispeval za nje. ako se ga opozori na njihovo trpljenje- Prosim vse tište, naj vsaj najpotrebnejša navodila v pomoć ujetnikom svojim či-iarteljem razglase- S-c- Vpraiaaje ielmndškSk rožnjfc lomiti-tnacfj za državne nradnik*. Po razsuln Avstrije so nastale razmere. ki so zabte-vale, da so nujno premestili nefcroj usluž-bencev na nova, ponajveč od starih zeio oddaljena slufbena mesta. Mož, ki je bi! v mnogih slučajih kot vojak ločen od svoje rodbine težka itlrl leta, ie zopet odvzet družini In mora uradovati daleč od uje, jesti po gostilnah in bivati v slabih stano-vanjih. Njegova eđina uteha Je bila, da poleti družinico vsaj vsako drugo nedello. Dokler so trajalt stare vozne ceoe ta Sa imel z legitimacijo polovično ceno, Je it t% šio. Zdaj bo pa vsak obisk družine popol-noma nemosoč. Kako bo oMskal moJS > .5-tajcrskega. recimo — družino v Kovem rr»estu, kobi moral samo za vožnjo iz Ljublj ane v Novo raesto innazaj plaćati okroglo68FT. S *M?erskejfa In nazaj bf ga stala samo vn»Tiia okoli 150 K. Tega sf ttradnfk aB '-•■Iti^benec ne more đovolftf. Posledfca bo, <*a se bodo branili ločiti se od rodbine, alt na bodo zahtevaH večfe t>r*|etnke orfr. dnevnfne In drJava ne bo nič na bolJSem. U^đnikl b! pa vobCe rabfl! Ie«Htfmac!Je *i*đl za nrađovanfe, saf fe preme5??ena većina v nove krafe. med nove ljudi, Vi ne poznalo novih usluJbencev. V nradu ga še mu pa vsakdo lahko upre in lahteva legitimacijo. Pisana iesiumacija brez slike ne vetia, ker ni dokazila ideaditete. Ali bi ■• kazalo tuđi iz tega vzroka pustiti lesitk nuicij in zniianih cea ustuibeucem? AU bi rc* prisia radi tega v nevarnost državna eksUtenca? Na Hrvaikem so imeU preie državni usluibeuci zelo znižane vožnln« za. sebe, za vso svok» obitelj In zm nsluž-baace oz. bitne posle, zdai pa nimalo ott. Moje osebno hi nenerodajno mnenje le, da bi novo nastala država dobro storila, posebno v teh *bol!ieviSkih< Casih, Ce M si zasisurala zaneslibro in lojalno državno ogrodje, to Je zadovoljno intellgenco. posebno državne uslufbence in učitel]srva To je element, ki vzgaja vse druge. — M. a Umrfl so v Uubliani gd£. Marija V a-lenta, g. Rudi KoUman ra g. rVanc Stemberger. V Novem mestu Je umTla uči-teljska kanđfclathija gdč. Dom Sproc, v Cerknfd pa g. Marija Prudič. Prtzade-tlrn rodbmam na$e sožalfe. Vremensko poroSlo. I- opa„- JJS i I: Vctr°vi Nebo |T3tJtiliSl-£*______!_____ 10 12. popTr^T 10-0 j brezvetr. I dc2. . j 9. zv. 7337 8-8 # j dež 11 i 7. zj. 7373 5 6 i sL igv* | ve«. obi. i ■ . * Pad a vina v 24 urah 158 mm — Srednji včeraf§na temperatura 93*. normalna 8*7°. Vremenska napoved za jutri:— Lepo, severno vetrovno vreme. Kultura. Gledališko društvo n& Jeeeiucah uprizori v sooolo, dne 1'2- t- m- ob S-zvečer in v netleljo, dne 13- t- m- ob 3. popoldne v dvoraui pri Jelenu na Savi Finžgarievo igro »Verigac- Drugi letnik »Demokracije«. Ta tedea razpohijeiao prvu btevilko II. leuiika »Demokracije«. Stcvilka je posvećena našemu zasedenemu o z e m I j u. Prosimo, da nam javijo vsi stari naročniki, ki žele, da jim pošljemo to številko, svoje nove naslove, če so Jih spremenlli po preobratu. Zlasti nam naj javijo svoje naslove oni. kl so se preselili iz Primorske in ki so služili pri vojaklh. Nove naročnike sprejema uprava Demokracije, Ljubljana, poštni predal 91. Celojema na-ročnina 20 K. Narodna čitalulca v Kranjv priredi v soboto, dne 12. t. m. v sokolski telovad-nici umetni^ki koncert s scddovanjem gdi. Hane Pirkove-Isorove. operne pevke Na-rodne^a gledališča v Ljubljani, g. Riharda Zika. virtuoza na gosli ter ?. Janka Ravni-ka, dirigenta Narodne?:a gledališta v Ljubljani. Vse podrobnosti o koncertu so razvidne iz vabil. Pri blasrajni se bo na večer koncerta dobiln besedilo pevsidh točk. da ho moje!« obči?i*tvo lažje slediti predna-šaniu jsolistkc. Začetek koncerta Je točno ob pftl 9. zvečer.. Postanek fn rnzvof na5e narodne nose. ^Splo?no slovensko žens!:^ drn?tvo« priredi v t> r>rs?ta.n1cu 1" ra^'oitr na?« narođTie r»^§e. Vstoon.Ins« 1 T'- *'?H !^ ^"oV^fe proste. Prepw nakaznic na čekovu* TS&I-ne. 3tev. 3,%'nr- 19- Vsak. ki ima svoj r&čun pri poštnem čekovrier3 nradtt ▼ Ljubljani, srne s primarnim pooblaeti-lonj. ki ga mora izrročiti svojemu pri-stojnemTi po§tncmn nrađn prositi naj se 7neski poStnih nr/knznic. ki đoepejo zanj (izvzemši brzojavne, ekspresne, vrnjene in take nakaznice, ki se imajo izročiti lastnoročno), pripiSejo njegovomu ćekovnemn računu- Poštni ura43 nakaze v tem 6lnčajti vsak dan po§tne> nra fekovnenra uradn ▼ Lijubljani skupni znesek poštnih n?iaznic, ki ga je pripisati lastnikn račune, b položnico, ki s© glasi na račun prejemnika po§t-nih nakaznic. ter pošlj© imetniku računa v zavitku odrezke požtnih nakaznie s prejemnico vred- Imetnik računa naj odka v ta namon poštmemu uradu pri-memo zalogo položnic in naj to zalog© vselej o pravem času dorjolm. Zalog« položnic za prenos poštnih nakaznic na čekovni račun pa ni treba, ako stanuje lastnik računa v dostavnem okrajn poštnega urada Ljubljana 1- V tem slučaju ne dostavlja poštni urađ kuponov poštnih nakaznic posebej, temveč po-šilja mu jib po«tni čekovni urad z m-čunskimi izpiski, v katerih eo zaraču-njesi zneski. Laska valuta* Z đnem 10- aprila t-1- stopa po naredbi vrhovnega povelj-stva kr« Ia5ke vojske v >JuliJ8ki Bene-čiji« in v Trentinu v veljavo laSka valuta* Avstro-oer^ka valuta sa Kamenja tako-le: bankovci avstro-ogrsk« banke v kronah. izdani na temelju zakonitega pooblasčenja pred 27. oktobrom 1918-. z laško papirno valuto proti 0*40 liro sa kroBo; srebrni avstro-ograki denar * Iaško papirno valuto proti 0*80 lire za krono. Zamanjava se denar od 10- do vključno 19« t- m- pri vseh zavodih, ki so zato izrecno poobla9čenl- Z doem 20-aprila izgubi avstro-ogreka vahrta vsa-ko plačilno moč in priđe Iz prometa« Avetro-ogrski drobiž ostane ▼ pjometu do nov© naredbe in se njegoraTređno«! določa: jeden centezim od lire sa ▼»aki vinar od krone- Davek na vojne dohielce- Isvle&sk \% plačilnih nalogov o davku na vojne dobir-ko za leto 1017» v političneni okraju Kamnik je na vpogled pri dav6-BHi okraioem obUetvn v Kaaiplkn. InlereicirtoBL Y PirUu se nanaU tvrdka Jovan Petrović hj kompanija, med-narodni uvoz is izvoz stroiev za vse industrije, barv, mineraJov. keraikalij, kož, esene platna, sukna, galanterije, konserv zdra\il itd. Naslov: Parlr 176, Boulevarde Malesberbes. Ima posebea tehničnj burean za oreditev tvomic in deUvnic tn za pre-skrbo stroiev ter potlje aa zahtevo prospekte hi potasnila. DeietaH baj*a se boce spremeniti v akcijsko podjetje z 10 miH|oni kron glavnice. Glavnica nai bi obstofala predvsem iz zadružnoga dena.rja. potem s sodelovaniem bank In privatnikom Tako je sklenfl «rek-torii Deželne banke. O zadevi bode odlo-čala dcželna vlada. ZAGPEB^KA BORZA, LDU. Zagreb, 11. aprila. VčcraJfnH raki j učni kurzi na zagrebški borzi: Denar Blago Banka za trgovino, obrt in dustrijo ....... 475 485 Banka in hrantinica sa Primorje, Sušak, nove dcln. .505 515 Hrvatska eskomptna banka . 1420 1400 Cslcoraptna in monjaloa banka Brod, nove delnice . . — 395 Hrpotekarna banka. Zagreb, nove delnice ..... — 394 Jadranska banka* n. del. • » 860 880 Hrvatska kreditna banka nova delnice . . . « • 890 920 Narodna banka. Zagreb • • 450 440 Obrtna banka ...... 220 223 PoUedelska banka .... 104 106 Prva hrvat Štedionica, st. đ. — 9000 nove delnice ..... — 8750 Riječka pučka banka nove delnice ..... 208 215 Zemaljska banka . . . . 715 725 Nalnoveiša porocila. (Šaša posebna brzojavna porodila!) KRITIKA- Luceni, 10- aprila. Mnogi franeoski listi, zlasti >Teraps« in >Echo de Pa-risc, oštro kritizirajo, đa je anieriška visoka financa zopet navezala etike z nemSko financo- Pravijo, da so s tem korakom pojašnjeni marsikateri do-godki zadnjega časa- DEMANTI- Lincern, 10- aprila. Vest, ki se slasti v zadnjem času z*k> ponavlja, da hoče Amerika priznati rusko sovjetsko vlado, se iz New Yorka uradno de-mantira- PA DEREWSKI« tocera. 10- aprila- V konferenci s Clpm&nceauem, Picbonom in dragim! je Paderewski kar naj bol j energično zahteval Gđansko za Poljsko- Pade-rewski je predvcerajšnjem prieostvo-val seji franeoske zbornice. Poslanci so mu priredili viharen pozdrav* STAVKE V ITALIJI. Geneve, 10- aprila- V Mortari je it-bnihnila generalna starica. GENERALNI STR4.TK PROTI PARIŠKI KONFERENCL Geneve, 10. a Drila. Rimska detav-ska zbornica te sklenila 24.urno generalno stavko kot protest proti pariški konferenci. Stavka pricne iutri 11. t. m. zjutraj ob šestih. Vlada ie prepovedala namera\rano veliko ulično demonstracijo in je zbrala v Rimu za varnost ćelo armado vojaštva. UKRAJINCI SO SI VEDNO BNAKI* Geneve, 10- aprila- Takozvana ukrajinska vlada v Stanislavovu je br-zojavila odborn četvorice, naj dodeli Reko Lahom, ker bi Ukrajina le na ta način mogla priti na Sredozemsko mor-je- Ta brzojavka je pac vredna vsega ukrajinskega obnašanja pred vojno in m«d njo- NOVO NAZIRANJE. GLEDE JADRAN-SKEGA VPRASANJA____ZOPET ODLOŽENO! — DIREKTNA POGAJAN JA* — VPRASANJE ODSKODNINE. Geneve, 10. aprila zvečer. Teiave, na katere so naleteM y odboru četvorice pri posvetovanin o jadranskent problema, so tako velike, da so v Franci ji izdali najprej ponovno strogo cen-zurno naredbo proti objavi vseh po-drobnostti o posvetovanju o tem vpra-šanju in da drugič resno razmišljajo, ali ne bi odložili vsega jadranske ga vprašanja na Čas po veliki noči ter dokončali najprej preliminarni mirovni nacrt z Nemčijo. Prevladuje mnenje, naj bi se jadransko vprašanje pozneje re-Silo z direktnimi pogajanji naravnost med interesenti. Lahi so iako razbur-jeni radi tega novesra nacrta in njihovi pristaši, kakor bivši socijalist in revo-lucijonar Herve in drugi krepko pisejo, naj se Reka kar izroči Lahom. dočim se resnejše časopisje s tem vprajanjem fploh ne peča več. Dejansko se tuđi odbor četvorice ne posvetuje več o ja-dranskem vprašanju- Zato pa dominira vprašanje odškodnine. Razočaranje je zlasti pri Francozih prav veliko. Mesto 336 miliiard. ki jih zahteva »Matinc, bo dovoljenih najbrže največ 30 rnili-jard in Še od teh se bo na roko izpla-čalo samo šest. VA«BN GLAS O NAS- Geneve, 11- apr- >Chapuisat objav-Ija v >Jonrnal de Gen-< važen članek pod naslovom: >Italija in Jugoelavija nastopili ia so združili 8 «vojlml 8taitei prvoborltelji in soplemcniakl Srbi, da •• zdrnžijo ž aimd vred v Jedno državo- Govoriti, da je Tnnnbić naeprotnik Antante, je nrilo reoeso ze-lo zelo oddaljeno od rea&tee- Ml sploh ne rasumemo, kako j# mogoce, da smatra Orlanđo lakegn moža in državnika za sovražnika, za eovrainika An-taiite, doclia Tnnnbić v resnid samo ■sjsBfvtafr posetoiiB lajlkiio istflMsOBi' Raznašajo se rasličue govorice in na dan prihaja tuđi vprašanjet ali je Italija bila vedno zvesta- Srbi gotovo zaelu-žijo izvestne dokaze sirapatij in ne srne se misliti, da bi takšne simpatije bile dokazane, ako izpremenimo svoje dose-đanjo držanje naprarn njim na briskni način- Tuđi ni misliti, da bi pri nas takšen nastop Italije njej sami pridobil vecjiu simpatij- (>Journal de 6eneve< je najuglednejši švicarski franeoski list konservativne smeri- Razširjen je zelo po Franciji, kamor ima prost vstop, tako da so bo ta članek vkljub oenzuri 5ital v Franciji- Članek je uspeh izve-stiteljske službe, ki jo vzdržuje Ljubljanski dopisni nrad v inozemstvu.) Naša današnja porocila iz Beograda in Zagreba. Časopisje jds. Beograd, 11. aprila. Prihod nje dni začne izhaiati v Beogradu velik dnevnik JDS, glasilo Demokratskega kluba. 15. t. m. začne izhajati istotako dnevnik Jugoslovanske demokratske stranke v Novem Sadu in v prihodnjih dneh v Sarajevu. DOBRODOŠEL, NARODNI BOREC! Beograd, 11. aprila. Juraj Bianchini je bil včeraj sprejet v Demokratski klub in pri svojem prihodu navdušeno pozdravljen. NIC POČITNIC. Beograd. 11. aprila. Na včerajšnjl seji je Demokratski klub sklenil zahte-vati. naj bi odbor za agrarno reformo nadaljeval svoje delo tuđi preko veliko-nočnih "parlamentarnih počitnic. da se definitivni nacrt agrarne reforme čim prej konca. SHODI JDS. V ĆELI KRALJEVINL Beograd, 11. aprila. Posianci De-mokratske^a kluba prirede o velikonoč-nih počitnicah okrog 200 shodov po ćeli kraljevini. Glavni sestanek se bo pa vršil v Ljubljani o priliki glavnesa zbo-rovania Jusroslovanske demokratske stranke. Tejra shoda se razven večine poslancev DK udeležita tuđi minister Davidović in bivši srbski ministrski predsednik Dražković, voditelja srbske samostalne stranke, DAVEK NA VOJNE DOBICKE. Beograd. 11. aprila. Po naših imor-macijah bo đavek na vojne đobičke iako radikalen: do 10.000 K zapade državi 30 ^; od dobička do 20.000 K 35 odstot.; do 60.000 K 50 %: do 100.000 K 60 %: do 200.000 K 70% in čez 200.000 kron 80 %. ZGRADBE. Beograd, 11. aprila. Vlada 5e skle-niia obširno akcijo za popravo poško-dovaneffa Beograda in zlasti za zasilna stanovanja ter Je v to svrho določila 11 miiijonov dinariev. — Po nacrtu, ki je že odobren, bo doslej še nedograjena zsradba, namenjena za srbsko skup-ščino, najhitreje dozidana in preurejena za novi parlament SUS. V dosedanjem starem dvoru bo nastanjeno ministr-stvo zunanjih zadev, kraljevski dvorec se pa postavi na Kalime.ardano. ZA ISTRO. Beograd, 11. aprila. Vlada je odredila pol milijona dinarov za podporo istrskih bejnincev. Tozadevna akcija je poveriena v roke hr\^atske?:a bana. Do-sedanje poverjeništvo za Istro je od-pravljeno in dr. Matko Laginja je odro-šen s tega mesta. Vesti Ltubljanskega doptsntga uroda. ZAVLACEVANJE. Od tiskovnega urada naše delegacije y Parizu ie prejela deželna vlada v Ljubljani preko Berna nastopno brzojavko: V sredo se je mirovna konferenca pecala z vpraSa-' njem odSkodnin. Misli se, da se je dosegel popola sporazum. Vsota plačil poleg plačila v surovinab, katero bi plaćala N em čija, zna-ša 30 milijard frankov v gotovini. »Lan-tornec javlja, da dobi Francija 55 od sto tkov te vsote. Karakteristično Je dejstvo, da no-bea komentar o razdelitvJ vojnih odSkod-nin ne omenja Italije. AmeriSki izvedene! račuaajo samo s Franci jo, Srbijo. Belgijo, Ameriko in Angleiko brez Italije. To je napravilo v Rimu zelo mučen vtis. Dobro poučeni krogi pravfjo da so dela sveta četvorice v zadnjih treh dneh izdatno napredovala. Netočna le trditev gotovih Časnfkov, da se io dosegel popofn sporazum v vseh vpra?an)lfa. >Đaffl Mail« dementira to vest fa pravi, da je glavna ovira za sklep miru z Nemcljo ItaHJ«nska zahteva, da se isto-Sasao podnlše mir % AvstriJa Ako konfe-re&ea srncime to Italiiansko teza bi se pod-nfs preliminarne** miru zavlelcel. dokler na bo reSeno Jadranslco vpraSanfe. Nepoonst-Hlvost HaHianste đelesracile. kl Jo nodpfra vse i-aHfa"^kr» easoDfsje, nndi malo troa-nfa. da priđe fahko do te refltve. 7. dmfa •etranf se vzcfr2ul« trđHev. da W11soii M-->n^t| trr»r»fcrcnco. ako dnevna vpra?fan!a ne hr,<*i re^na v rnđslu njegove poiltflj;« *đo Velike nočL DruStvene vesti in priredrtve. P*\sko društvo »Ljoblianski Zvom*4 Jutri v soboto zvečer ob 7. ženski zbor, ob pol 8. moški zbor. Draštvo Inženeriav v Ljnbljaal ima iz« redni občni zbor v torek 15. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. — Clani se vabijo k polnoštevilnl uđeleSU, ker je med drugim tndl sprememba pravU ter povečanie odbora na dnevnem redu. Stanovsk* Zvcza, »lovenakih akan deaukov. V poročilo tov. Kogovška ^ >Slov- Narodu« od 9- aprila t- 1- p SZ8A se je vrinilo dvoje stvarnih pomot^ Predvsem moramo povdariti. da Zvezat ne zasleduje nikakih >odločno kultnr-* nih ciljeve, ampak ima samo nalog«, ča zaatopa gUnovske interese vseh slovenskih visokošoleev — brez razlika svetovnega prepričan] a — napram j«v noati in merodajnim faktorjem- Ravno-tako Je pomotoma prišlo v omenjenl Članek poročilo o pređavanjih g* Vi^ renta, ki je imel svoja predavanja »a-1 mo na sestankih OSSO, ne pa na Zve-» zinih sestankih- Toliko v pojasnilo, dal se izognemo vsakordnemu nesporazum-ljenju- — Za SZSA: stud- inr- Ponikvan Ai t- «• tajnik- Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zvezewj Apro¥izacUa. t Ljubljanski prodajaici stadanda Ml vabijo ,da se zslase zanesljivo iutrl, v ao-boto dne 12. t m. pri gosp. ravnatelja LileJni radi nakazila za sladkor. t Prodaja sladkorja. Na vsak dru« gi odrezek sladkonje izkaznlce se dobi 1 kg sladkor ja, ki stane 4 K 50 v. t Kruh ali molu. Ker ui mogoće takol odstaviti nekaterih ovir za ureditev prodaje krušne raoke namesto kruha saj bode do vštetega torka 15. t. m. dajalo na krušne izkaznice le kruh In stcer v nedella dosedanii crni kruh, v ponedeljek in toralc pa beli kruh. HlebČek belega kruha bo tebtal 135 dk* in stane 1 K 32 v. Vsak* oseba dobi v torek in sredo pol hleb^ čka kruha. Kdor pa hoče za sredo In potem naprej namesto kruha krušno moko, naj to takoj v ponedeljek sporoči peku, oziroma oni prodajalni ali konzumu, kjer dobiva do> torka svoj kruh. Na poznejSe prijave za>: moko se ne bode moglo ozirati, ker |e tre-; ba krušno moko že v torek nakazati, poj vsak kilogram posebej pa ne morejo hoditt prodajalcl moke. Namesto kruha se bodei dobila tista moka, iz katere se peče kruh vi vojni pekarnt oziroraa pri pekfh. Opozorittj pa je treba še posebno, da se dobi v pone-J ddjek in torek le bel kruh, in da ne «&•! nobeden pek primešati beli moU kako dl*-! so moko, če tuđi bi Jo še ime! kaj v zalofM — Kje in kako se bode dobila od arade naprej moka za kruh, se pravočasno objavi. —] Svoje krušne karte naj torej vsak ođdaj brez *rbi peku ali vojni prodajalni ker te] bode dobila krušna moka od srede napreT na krušne rodbinske legitimacije. — Pro-j da ja moke za kuho, oziroma pecivo, kf te! dobiva na tnoSne Izkaznlce, ostane nefz> premenlena. _____ , -f 1» s«J« mestnea^ aprvrtsad}-' skepa odjeka z dne 9- t- m> je poTočati*j Krušne moke Se vedno zelo primanjk**-je- Kruh ie bil zadnje dni tako alab, dal ga marsikdo eploh uživati ni mogel-' Odsek 30 soglasnega ronenja, danikakor; ne kaže §e naprej iz te raoke peSi kruh* Zato se s prihodujim teđnom opusti peko Web«*ev- Peči s=e bođo začelo žemlje iz bele amerikanske moke. Vsaka žemlja tehta 6 dkg in se prođajajo žemlje1 na kružne izkaznice po 30 vin« ko*i Kdor ne bi hotel žemelj, lahko zahte-va moko. Že pri krasnih komisijah t«-j koči teden bo vsaki stranki na prosto. dano, ali se odloči za prejemanje mok«V ali kruha (žemelj)- Razdelilni "nacrt iri: nadaljna pojasnila glede prejemani«; moke in žemelj »e pravo?a«no objavijdj v časopisjn- Izkaznice nbofee akaljci, revidira poseben pododsek aprovisarj cijske(?a odseka- Prihodnii teđen a# razdeli po pol kilograma bele moke iskaznice- 4- Semenski krompir- Vse stranke, ki so se zglasile v gospodar* skem nradu na mestnem magistratu sat semenski krompir, dobe krompir v to^ rok dne 15- aprila dopoldne od 8« do _11^ ure in popoldne od 2* do 5. ure v akla^ dišču pri Muhleisnu na Dnnajski cestf-Kiloeram stane S0 vin. in dobi vsakaj stranka toliko krompirja, kolikor ga j* priglasHa* Poizvedbe. Kdo izmed vralvšJfa njetnlkov U RvaQaj vć kal o Franc Urbančifiu, posestnfln* v Blatni Brezovici hiS. Štev. L Slnžil je pr| domobranskem peSpolkn St 27; odSel Je n* bojlŠSc 1. oktobra 1914 Iz Toimma s 1} maršbataljononi, 1. stotnija. Zadali njego* naslov iz meseca marca 1918 le bil: Fraad Urbančlč, Trockv - Lager, BustAik, ga* bernija Samara, Rusija. Prijazcera obvetil-lm prosi niecova soorora Ivana Urb*nB& pose*tnlca v Blatni Brezovici bis. it 1. po« Sta VrhnJfca, katera tnđl povrne nš stroSke. MSTNICA URBBNIOTVA- F- K ^ K-: Saj je bilo objavrjemol IzdflfateO bi odfovonri nredA: Vatenite KopUar. InIrtM hi Hat »Hmošm HataMNbj Stran 4. .SLOVENSKI NAKUD-, One U aprila i»19. 86 Stev, hum sa pr«aa 20—30 mq Naslov Jćtll pove upr. SI. Nar 4C63 Pariji m . pisalna miza, salonska mi-iU«!u Ali. za, luster, žlice in vilice. Nasicv pove upr. SI. Nar. 4070 f^ifta #H dobro obranjena sobna opra-rUiUa Se va. Ogleda se v ponedeljek, petek m sobota v LesCfth at. 9. 4C21 Seter * k«np, LJibljtta. 40i3 Cnroiim ft vcč pomočnic Ic prve mo-AlHKilK « II, ter krojaški pomoCnik za damski modni atelje proti dobri plači v danaSniih rmzmerah Dopis] pod .lUtal atelje 4*06° na upravniStvo Slovenskega Naroda. 400S Mastei pttrtksl mi * U«fcU*nl. Žalosti polnira srcem na/.nanjamo, da je na5 srčnoljub-ljenf predobri soprog, ozir. sin in brat, gospod Kuds li^llman danes ponoči boguvdano izdihnil svojo blago dušo. Podlege! je težki rani zadobljeni IH 7. leta na Tirolskem. Pogreb se vrši iz nrtvašnice deielne bolnice na pokopa-lišče k Sv. Križu v soboto, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne. Vence hvaležno odklanjamo. V L|nblfanlf dne 11. aprHa 1919. ŽalujoZa soprcoa Loizika KoKman In rodbina Petkoslg. 7-1 S potrtim srcem naznar.jamo v?cm sorodnikom in znancem prctužro vest, da ie nrerr.int:! prejemši sv. zakramente po daljšem bolehanju -bljeni sin oz. brat, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v so-boto ob Vs4 uri popoldne ispred mrtvašnice deželne bolnice. V Ljubljani, 11. aprila 1919. Zalui^S! cstaH. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, crija-teljfcm In znancem, da je Vsegamogočni poklical k sebi naS neprecenljiv zaklad, predobro mater oziroma staro mater in taščo Marijo Prudič dne 7. aprila 1919 ob poi 3. pop., previđeno s to!ažfli sv. vere, v 65, 1. dobe po mučni bolezni. Vsem, ki so poznali to blago srce, jo priporočamo v molitev. CERKNICA, dne 7. aprila 1919. Frane, Aston, sinova. — Marija om. Kartln, An toni ja om. Pogorelc, Anica in Lofzika, r-čere. — Eraoc Karltn, Alojl Pcgcre!?; zeta. ■rt* p«««kMga ebvestf!«. i Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri- \ jateljem in znancem žalostno vest, da je naša predobra i srčno ljubljena sestra, teta in sestrična, gospodična j danes ob pol 2. zjutraj po mučni, dolgi bolezni, pre- 1 viđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno preminula. | Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 11. • aprila 1919 ob 5. uri popoiudne iz hiše žalosti v Gos- | poski ulici št 10. na pokopališče k Sv. Križu. j Sv. masa zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi. | V LJUBLJANI, dne 11. aprila 1919. ; Rfliini Valenfa in pl. Piliucli. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hči, ozir. sestra, gospodična ElOilJI ŠPROC učiteljska kaadltatlnU ni- latalfca v IfiiBHauliaaa za- vo*a v Skofil Md dne 7. aprila ob J/4 na 6. uro zjutraj, po daljll zavrmtni bolezni v cvetni ddbi 18 let mirno in Bogu vdano za redno zaspala. Pogreb predrage rajnice se je vtSH v sredo, dne 9. aprila ob 4. uri popoldne iz hiSe Žalosti na tukajinje pokopa!iSCe. Priporočamo jo v pobožno molitev !n blag spomin. BIoto nasto, dne 7. aprila 19191 Anton iaroa, •krajni tajnik. — Antonlfa ipvso rti- Oraatav, ^tarSi. — Aata>n aproa, ■•roCaik sI«t. »laBlaskafa talka, lftfw Sura*, filMtf Kftf»l iaroe, gimtljalcc. WUimm Mjr—, bratje. Elara iaroa, afeaka »eičaatkt Me, sestra. tefa vajaaa boljaega ttkaaja, se mi, a prejak na grašftai Rtftt posu Kamoik. 0004 UfliM HRB IH 1Q18 ae kupi peceot pri gosp. J. Btritaf ▼ tetataa pri tifam. 4018 ■mm zmozen ritan ja želi tlafbe kot ■Uil risar ali pa preddeiavec v kaki tovarni im Izdelovanie pohiSIva. Na-tlov pove upiavntttvo SI. Nar, 4039 M^fa 150 volt (Gleichstiom) ■M 14 ali Va PS. SteM E««t«ts, ■•lMvcaka «1. 11/n. ________________4027________________ ZsBtcpstN znarevatK tito za novomeški sodni okraj se sprejme. Ponudbe pod JL I. It 1/4078" na upr Siov. Naroda. 4078 5(1(1 I naerade onemu, ki ml pre-Juli R skrbi lepo stanovanje 2—3 sob s pritikiinami za tak oj oz. 1. maj. Ponudbe na npr SI. Nar. pod .Hitro/ 4053. 405S fihfl iin mla<*> soliđen, samski u ad-wfttO lilC nlk, če mogoče z doma'o htano in postreibo. — Ponudbe nod .KJe don Je m«j T/3980" na upr Slov. Naroda. 39M) 73k(intki nar brez otrok i5fe 2a tak0^ LCfiUUi&l POl mtnjso meblirano tolio s kuhinjo v Liubliani ali vsaj v b • Zini Liubhane. Ponudbe pod .zakaatki par brez otrok 4061* na upr. SI Nar Bridu fffll* eno vpre2na, dobro obra-rlluC wL njena kočija ter kobila do-mače pasme, rfava, srednje visokosti, 7 let stara, brezhibna Ogleda se: Lesce (Gorenjsko št. 30 gosttlna pn •Majniku«, Lorro Bobiac. ptsestnlk. 4090 Z3B!!ijif fcrajftl ilipK. wzUr vi- poljska dela, se sprejme tak oj. Dopisi 2 navedbo zahtevane plaJe na gra- ščinsko upravo Branek. pošta LJatoiaer. ______________ 4050________________ MTTU srednie starosti, ^urjena. ŠSiLfl varčna, vajena vs* ga gospo-ć;njstva, IWe sluito« kot taka h ka ;d .Priliv 4045- _ ________ 4045 Mm\n Uli Na željo se tuđi na vo-zeh dostavijo v Ljubiiano. Poizve se * pisaru! živinorejsSte zveze ▼ Šmard p Radomlje. Istotam se izve za več va-gonov kislega z»"i:a in dičnih tropin, ki so iz vrstna krma za živino. 3589 motornih koles FloronćlC, ialenburgor« ulio« §. '___________3977________________ fiffllfa m radi preselitve : izvrsten kra-riUtid K tek klavir, Sivalnl stroj, le-stenci z žarnieami, otroSki voztček, \ :sefa svetiIjka, uniforme, damski ko* ^tum za normalno oostiv^, arrgleSko modno blago za moško oble^o in dam-ski kestum, usnjate crne hlače in razne druge stvari. Triaftka cesta 45. 4066 ftrnifam Min v Lescah St. 21 A 2\ rillSSID 0110 V te i rrSi se nahaia 2e mnogo let poStni urad, in poleg tega je oddatl £e 4 stanovanja. K tej hiSi spada tuđi zemlji Se za 15 mernikov posetve. 1 večji travnik in 14 oraiov ^ozda. Natančna poj^s-ila se poizvedo rri lastniku V. R. v RidOTijid Jter. 84. ________________5988________________ imltBa punila! ^ono";tpo"'X 33 let sr.;, jako treznega značaja, dobrosrčen in ve*ten, z večjim pre* moženjem v gotovini, se želi pri ženiti h gospodični ali vdevi primerne starosti, katera ima sred ne gospodarstvo froitilnu ali kako drugo podjetje. — Tejnost zajamčena. Le resne ponudbe s sliko, katera se tak oj vrne pod .Resmca/4048' na upr. Slov. Naroda. Gospodar, ki mi da stanovanje 2 sob in pripadki, dobi knt nagrado vsak mesec 1 kg masti Ponudbe na upr. Siov. Naroda pod .Mast*. Več izurjenšh se sprejme takoj pri CJ. Hamann, Msstni trg. iPESOl WL LJUMJANA. ' M t ****> L}-*l|aM. 4012 |M 9 MfJflr^M Uh v blizini sv Xfk J HHn|H Hl Jakoba mosta se proda. Pismene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Mm atia/44&r. 41 Mi tma vlotim ¥ dobro ln hitro IMN m kakrSnosibodl kunčifo. Ponudbe pod .Dtikt deMCek 4074« na nprav. Slov. Naroda. 4074 laaa kahli ptetgaverlca, plemenska, LQI IUH, 3 ln pol leU sura, 16 pesti visoka, ■• preda. — Poizve se v LJOlJtat, P^Jaatkt c H. 4051 Din neki trn h mi ln Irag itovhsfli BSlepiial odd* R*bert Sraic mwii imnia *%*. .mtai ita^. veaik. Rjaaka cesta 2. 396 Th ntitrn rn^ke irein s^h pi znamk nanrodaj. Iz pritaziosti na ogled pri F. B. Baieer, ielenh«r-lova ttllca. 4076 Dredi m dobro obranjena mostaa te-rif Ifl 5C htnica za 7000 kg teže na uteii, ter skoraj nova decimalna te-htnica za 203 kg Ponudbe stavite tvrdki Mihael Omahen, ViSnja gora. 4046 1 ■ - - ■ ■ ■ Itetigisaiil bsitonn ^r*^- tara la koaisfjtka trgovina FIIIj> Pecenko, Diaajska cesta f. Priporoča se tuđi v nakup, oziroma posredovanje vsako-vrstnega blaga. 4022 100 bran naftnih dam on«m°» kI mi IIIU Ilua BoOrnUC preskrbi stanovanje z eno sobo in kuhinjo za takoj ali za I. junij. Ponudbe na naslov: l?aa Sliktfic, ŽibertOTi aUca Ster. 145. Ljnbljaoi. 4^ 49 (Inuanbfl 3- let stara» zmožna vsega »IHICUlfl, gospodinjstva in dubra kuharica, želi službe na večje pose-stvo ali graj&ino. Ako mogoče, da bi tudl svojega 7 letnega sina imela pri sebi. Nastop lahko takoj. Ponudbe na Aaa levtcar. Krika 63. Ptleajtka. 4044 ZbbZsi doiiKli tutoirafskl zaiođ ! Dnttaimriis v Fi»iapsi9vi^al. 9. S3 HBSlflVIdLlja pHporoča v Li«bltt>»o potn)oćeoim alav. obUnatvrn. 3712 DlMfi fiMi najboljeg sestiva. sasmi rlMU SilĐJ, nov ili malo rabtien fe-limo kuditi. Ponud2 tvrtci Scbwtreif drag, Zagreb. Prerađovičeva 1. 3347 Svele mslĐve struke ?£??*.% «eai v Blarlboro, Orajska ulica it. 12. 408J fl.Kg se oiđda učiteljici (učitelju ali HUtiU btarejšemu uradniku), ki bi ob-obenera podučeval 10 letnega faata. Naslov rove uprav. Slov. Nar. 4U71 Sladkor v pralia aii KriJtaloi se U& Cenjene ponudbe: hotel .Slon*. Ljub-IJana, ^065 fviifs i?IM v originalnih žabo i ih a dliSta |u]Ld 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Sap-paoz. Sogatec Sp. Štajersko. 3411 Ziđarji flobe trajao delo. $U\đL uro. Za stanovanje in hrano se po možnosti preskrbi. Stavoena tvrdka lraa Ogrin, Grobarjevo nabrežje 8. 3755 itmje K flflSli Gra""renaV-kim stanovanjem obstoječe iz 3 sob, kopalnlco, kuhinjo in pritikiinami v Ljubljani. Povprašati je KrojaSka ul. 1. II. od 8 — 12 in od 4 — 7. 4035 Z 12.000-15.000 krenaml ^J-:i:\ komp. na dobičkanosnem podjetju brez rizika in osebne udelefbe. Ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda' pod J. K. 15/4025'*. 4025 firaifina z nekoliko zemlje, pet oprem* UlOUlild tjenih sob. v iako zđravem kraju, pripravna za miroljubne ter mirupotrebne ljudi, le naprodaj. — Ponudbe pod ,GraSciaa/39a7