PPlMOr SKI DNEVNIK ISjSSViSr - Cena 30 lir Leto XVI. • Št. 102 (4565) TRST, četrtek 28. aprila 1960 Zaradi upora levega krila, vodstvo KD znova v precepu Tambroni se je predstavil senatu se je za vlado izjasnil le MSI Struje «Rinnovamento», «Base» in fanfanijevci zahtevajo takojšnje sklicanje glavnega odbora KD in poudarjajo, da zaradi sklepa vodstva KD z dne t. m. parlamentarci KD ne morejo glasovati za Tambronijevo vlado (Od našega dopisnika) le , — Preden je Tambroni podal izjavo svoje koditL razni senatorji spomnili 15. obletnice osvo-t'v°bociii- jev MSI ni bilo v dvorani. O obletnici ° njenem pomenu so govorili senator « 5a , cchia, Zelioli Lanzini, Bergamasco, Tambroni, *ačei cu še predsednik senata Merzagora. Nato je «enato»i Tambroni, hkrati pa so stopili v dvorano Prišlo dn u pri čemer je j i LClllCl JC - .UHrt ^ ajše§a Prereka-•titnin-i otisovci in komuni- Vwenatorji- l(ajegovfni..,ie. Poudaril, da .r-m n8, vlada predstavlja feve ta poziv poglavarja “ »ieen„ ni sPrejel ostavka, L e vlade spričo dej-S0 3e. vlada dobila u- ^niicj ,ecino v poslanski pršiti _ , ker mora vlada S 94 Mge* ki ph Pred’ i,H T ? ustave, i! ;?m'Jroni aodal, da hi.^obrit^egove 'vlade dose. Sin državnega pro-«!' haliiB zag°toviti prisot-S^lih ? na hližn.imed- Mi ^Pustn nkih> nat0 pa tila parlamentu, da cit To sevedi ^daljnji uso-^‘rslasova,4’ ce P bo -e-i. »e n Va* zaupnico. 2saio v,S .mUVno poudaril iz-A in Iavni značaj svoie 'i e in . al, da zato ne A ‘zbir6 l™e delati poli-kl 50 Preišče- **Ur • . - in parlamentar-am. ki naj jih i te čim Sji Nato®’ . napravijo •»l p°lUičnfm p°novil poziv h JriUaneLm skupmam, aa fbi » “®Jo na premirje, u^v«ne a mogla i/vršiti S ne°dlozljive z na-C- večin^ ^ dosegU tudi m .'e po Tam" eri,n^nenju potrebna, A9ro&tn?st haiije ra Ii 0 Veli. forumih imeia i? Vmb?ost- 0b zaklju-- H^itiera^rom dejal, da vla-mnr spreieti vse gla- £*?,-». t.,e pa sprejeti mn-»j^vSlito® mi b> sku-kakor se je kAi. dilo v poslanski k ieval T,ten} primeru, je j?' ttii ..Tambroni, bi bili kot da Se kva- \ ii °teli ? e'3e> ker pa ni-3 n« bi ne želimo stori-e 2l>ačai bpremenili uprav-iSf 1 vlade, i to PZed?®dnika Tambro-J* ^tla? ^eli z aplavzom k l Tamh u KD- Vetraoi^0niievem govoru H v zased 1 zahteval preki-V,'!latorion)a’ da bi skupi-C1‘zjave vi ?ogle Proučiti nu*v. Vi.ie JLzasedani® nadalje-A p£fc«>r Terracini po-*at .^lagi °dno vprašanje, ij,3cer jj.rterega more se-V todg k,utlrati o ,’ladni *i,i! smatra,;° diskusijo je k?..4* rr>„5 ‘ v prvi lrstan- Pristaši Krščan- S? Ta- gre utemeljuje s tr- rarnto6 ?.a novo vlado, k "“b v n'3evih izjav in ^Nota 7adi sami- Ijllbai prosil Terra- Si, ttvi 6 vztr:.ja pri svo-!' !jaVbie’šava5- se senat ne Vevaj0 .,dtl v vprašanja posla(!rVgo vei° paria-S 5* obve a zbornira je ■ ‘>^na o spremem- Vr S / J / / i /, ?< ž , ®bvi H vladi i„ Sh, 8a,Ha če tako Sh ni i„ odločiti o tem. AAatij.h0-1' da ' n3e' iVa. in I izjavah ni nič Z?t0 Terracini-Pi]». Je v.^ ni utemeljena. „n»°a na razpolago o i, 'i je a dar koli bi to njegov predsednik, ker ne bi hotel, da bi ta predsednikova odločitev ustvaril precedens. Merzagora se je s tem stri-njal. Scoccimarro je dejal, ‘da se senat nahaja v politično in moralno neprijetnem položaju, ker mora dati zaupnico vladi, ki je izraz stranke, ki očitno ni več v stanju, da vlada, ven-darle pa je trdno odločena o-stati na oblasti, in poudaril, da italijanski narod ne more pristati na vlado, ki jo podpirajo le fašisti. Ce KD ni več v stanju upravljati dežele, mora to nalogo prepustiti drugim, je dodal Scoccimarro in podčrtal, da je zatrjevani upravni značaj vlade v nasprotju s protikomunističnimi diskriminacijskimi nameni vlade, ki jih je Tambroni izrazil v svojem odgovoru na diskusijo v poslanski zbornici. Senator Franza je napovedal, da bodo senatorji MSI glasovali za zaupnico, ker so naklonjeni enobarvnim demo-kristjanskim vladam samo zato, da bi se ognili nevarnosti, da bi se v izvrševanje oblasti neposredno ali posredno vrinile stranke, ki se sklicujejo na marksistično ideologijo. Senator Granzotto-Bassona je v imenu socialdemokratskih senatorjev izpodbijal, da se nahajamo v izjemnem položaju, ki naj bi opravičeval vlado kakršna je Tambronijeva, in podčrtal, da so socialdemokratski senatorji naklonjeni vladi levega centra. Senator Donati (KD) je v svojem imenu izrazil upanje, da bi se sedanje stanje v prihodnosti spremenilo, med tem pa da bi bilo zaželeno, da bi tudi druge stranke, od socialdemokratov do monarhistov, podprle sedanjo vlado, ker glasovi skrajnih kril vzbujajo zaskrbljenost. Napovedal je, da se bo pri glasovanju podredil sklepu skupine. Zadnji govornik na današnji razpravi je bil senator Cha-bod iz Doline Aosta, ki sicer ni izrecno dejal, da bo glasoval n uti zaupnici v '.vlur -e dal to razumeti. Jutri se bo sestalo vodstvo KD. S tem v zvezi je politični tajnik Moro imel vrsto razgovorov. Sestal se je s Scagtio, Salizzonijem, Zaccagninijem, Colombcm, Tavianijem, Rus. som, Guijem in Truzzijem in se z njimi razgovarjal dve uri in po!. Namestnik političnega tajnika Salizzoni je imel razgovor z odvetnikom Galloni-jem, ki pripada struji «Base». V zvezi z jutrišnjim zasedanjem vodstva KD je prišlo v pisarni poslanca Scelbe, do sestanka predstavnikov struje «Centrismo», katerega se je u-deležil tudi Lucifredi, ki zastopa to strujo v vodstvu KD. Salizzoni je sprejel na razgovor tudi poslanca Delle Fave in poslanko Conci, odvetnika Morlina in dr. Salvija, ki so člani vodstva KD. Na sestanku vodstva KD bodo proučili položaj, ki je nastal po posled- AStn>e7Vida 3e poslan' i l spreie:-*> ni‘ iAIIAbah “,Ua obveščena Vft>knuar da P°DUde .-50„ 8klepa senata, i C,.9 z»hto Pon°vil, da se 'ik^be ava ne nanaša na rl(r,)a Tgr33lpak na izjave, u1": ker _roni podal pred i 'Paniča skupščina se-Al abieto' Predstavlja se-V.^bt v celoti. Glede ta Lal ’ in da I.Al Vrp,l Vana zaup-deial riStl.- blato je S%u' 9a s ’ da ,Je sramota pi ‘ na nogah Vit Aa ia,ov* ip da boki glaSoVaomun’stični se-N. proti zauP" 'K^anski ,S pbssu , ‘ zazpravi, je ? Ptedhn^ a1, da se S ! i*"« nem vpraša- Vbb. ki p0«tavljena na V1. N ^“zPfavi, predlogi a;bi 0 pravilnik, ker °čiti m vprašanju 8«nat, ne njih dogodkih, zlasti po tem, ko je Gronchi pozval Tambronijevo vlado, da se predstavi senatu. Po tem sestanku bodo sklicali na sestanek skupino senatorjev KD zaradi zadržanja do Tambronijeve vlade. Senatorji PLI bodo glasovali proti zaupnici, hkrati pa bodo poudarili — kakor je to storil že Terracini — da sedanje izjave Tambronijeve vlade ne izražajo več programa, s katerim se je predstavil poslanski zbornici, in o katerem se je zbornica že izrekla. Na sedežu ACLI na Trgu Montecitorio so se sestali voditelji struje KD «Rinnova-mento» (sindikalisti). Sestanka so se udeležili: poslanci Pasto-re, Donat-Cattin, Storti, Butte, Calvi, Cappugi, Penazzato, Vit-torino Colombo, Zanibelli, Bia-gi, Gitti, Ermanno Guerrieri, Fortunato Bianchi, Lapenna. Vincenzo Marotto in Carra ter Borrini, Ciccardini, Briatico, Hazon, Saba in Valsecchi. Kljub temu, da se je sestanka udeležil, ni imel glavnega por ročila Donat-Cattin, ampak Penazzato. Po sestanku so izdali sporočilo, v katerem se poudarjajo sklepi vodstva KD od 27. februarja in 11. aprila, ki jih struja smatra za povsem veljavne in nasprotuje vsakršni spremembi teh sklepov: zahteva se takojšnje sklicanje glavnega odbora KD, da bi ponovno vzpostavili politično linijo stramike. Za to zahtevo so zbrali že deset podpisov svoje stru- je, ostalih 19 pa bodo prispevali «Base» in fanfanijevoi Jutri zjutraj bo Donat-Cattin izročil Moru pismeno zahtevo po sklicanju glavnega odbora KD. V Rimu so se sestali člani vodstva PRI prof. Gaetano Borruso, odvetnik Michele Ci-farelli, prof. Giuseppe de An-dre. Vitaliano Mambelli, poslanec^ Randolfo Pacciardi, Guerrino Ravaioli in odvetnik Vincenzo Sammartino in sprejeli sklep o ustanovitvi struje «Difesa repubblicana« (»Republikanska obramba«) v vrstah PRI. Vsedržavno zborovanje te struje bo 15. maja, da bi na njem proučili politični položaj. Politični referat bo imel odv. Cifarelli A. P. Eisenhovver o možnosti delnih sporazumov na prihodnji konferenci med najvišjimi Po njegovem je mogoč sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, o Nemčiji in Berlinu pa za sedaj še ne - Podpora de Gaullovi politiki v Alžiriji, kakršno je nakazal 16. septembra lani - Obisk na Koreji ni bil odpovedan Nixon ga bo nadomeščal v Parizu, če bi se konferenca zavlekla WASHINGTON, 27. — Predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da ne tolmači govora N. Hruščeva v Bakuju v zvezi z Nemčijo in Berlinom kot obnovitev ultimata v zvezi z Berlinom. Dodal je, da se ne bi udeležil konference naj višjih, če bi moral ta govor pomeniti kaj takega. Ponovil je, da ni mnenja, da govor Hruščeva pomeni, da se je njegovo stališče po razgovorih v Camp Davidu spremenilo. Dalje je predsednik dejal, da je omenjeni govor samo nepotrebno ponavljanje, in da se po njegovem mnenju ne sme vzeti preveč resno Dalje je dejal, da se je v Camp Davidu sporazumel s Hruščevom, da se ne določi noben rok za rešitev berlinskega vprašanja, ter je ponovil, da nameravajo zahodne države ščititi svoje pravne pravioe v zahodnem Berlinu. Izrekel je mnenje, da, če bi Hruščev v Parizu zno- va začel berlinsko krizo, bi se možnosti za zmanjšanje mednarodne napetosti znatno zmanjšale. Izjavil je dalje, da Hruščev ve, da morajo v kratkem biti volitve, zlasti v Zahodni Nemčiji, in da lahko upa, da bi se po teh volitvah lahko navezali tesnejši odnosi med Zahodno Nemčijo in nekaterimi sosednimi državami, med katerimi je Poljska. Predsednik Je dajje dejal, da zaradi zapletenosti nemškega vprašanja se mu ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predsednik Singman Bi je končno odstopil njegovo mesto bo prevzel začasni predsednik Sestavljena bo vlada tehnikov, ki bo revidirala ustavo in razpisala volitve - Posvetovanja v Washingtonu - Severnokorejski voditelji predlagajo konferenco za združitev Koreje SEUL, 27. — Predsednik Singman Ri je davi sporočil narodni skupščini svoj odstop. Za to se je odločil, potem ko je dobil včerajšnjo soglasno resolucijo skupščine, ki zahteva, naj zapusti svoje mesto. Zunanji minister Hugh Čung je začasno prevzel mesto predsednika republike. Singman Ri je objavil naslednjo izjavo: «Spoštujoč resolucijo narodne skupščine, ki zahteva mojo ostavko, sporočam to ostavko. Nudil bom svoj prispevek ljudstvu in deželi kot navaden državljan za ostali del svojega življenja«. Resolucijo skupščine so sporočili predsedniku trije ministri: zunanji minister, minister za pravosodje in notranji minister. Kakor rečeno, je predsedstvo prevzel Hugh Cung, in to na podlagi ustave. Ta je danes sporočil tisku, da bo sestavil vlado tehnikov, ki ne bodo povezan: s strankami, in bo ostala na oblasti največ tri mesece. Po tem času se bo umaknil dokončno iz političnega življenja. Novi predsednik je dalje sporočil, da bo narodna skupščina morala odločiti, ali nai bodo najprej predsedniške volitve, ali pa naj se s spremembo ustave določi mesto ministrskega predsednika. Dalje je omenil možnost, da bi spremenili ustavo tako, da bi predsednika izvolila narodna skupščina, kakor se je to zgodilo pri prvih predsedniških volitvah na Južni Koreji. Hugh Cung je poudaril, da bo njegova vloga izključno izvršilna, ker bo odločitve spre jemala skupščina, v nasprotju kakor je to bilo v preteklosti, ko je bila vloga skupščine samo posvetovalna. Dodal je še, da se bo posve tnval ne samo z voditeljem opozicije Cang Mionom, temveč tudi s študenti in sindikalisti, ki so nastala s sedanjo krizo. Predsednik je dalje obljubil revizijo gospodarske politike v državi in je obtožil Singman Rijevo vlado, da je slabo uporabljala gospodarsko in vojaško pomoč ZDA. Hugh Cung, ki je tudi zunanji minister, je izjavil, da je po potrebi pripravljen obnoviti vabilo predsedniku Eisen-howerju, naj obišče Južno Korejo 22. junija. Dodal je še, da bo sprejel ostavko južnokorejskih posla, nikov v Washingtonu in Tokiu, takoj ko bo dobil zadevno sporočilo. Končno je izrekel mnenje, da se odnosi Južne Koreje z ZDA in z Japonsko lahko v veliki meri izboljšajo. Narodna skupščina, kateri je bil danes sporočen odstop Sing-mana Rija, je takoj nato odložila svoje delo. še včeraj se je zdelo, da Singman Ri ne bo odstopil in da bo skušal zavlačevati. Toda včerajšnje demonstracije, ki so se spremenile v pravi upor, so ga prepričale, da zanj ni drugega izhoda nego takojšnji odstop. V Seulu je noč potekla relativno mirno, potem ko so med včerajšnjimi demonstraci. jami vlačili kip Singmana Rija po ulicah in ga vsega opljuvali. Demokratski poslanec Kin Hoon je pred skupščino zahteval takojšnjo aretacijo štirih voditeljev liberalne stranke, med katerimi je tudi podpredsednik Lee Ki Pong, ki je pred dvema dnevoma sporočil svojo ostavko. Skupščina je sprejela ostavko tudi bivšega podpredsedni- zato da najde rešitev vprašanj, Alžirci obtožujejo zahodne države da so zaveznice Francije v Alžiriji Glavna obtožba velja proti ZDA • Novi francoski napadi na tunizijsko ozemlje TUNIS, 27. — Minister za informacije v alžirski vladi Mohamed Jazid je popoldne podal časnikarjem izjavo, s katero je ponovno obsodil francoske vojaške napade na Tunizijo in poudaril sokrivdo zahodnih držav. «V trenutku, je poudaril Jazid, ko je Francija kriva za stalno negotovost v Severni Afriki, nam zahodne države nudijo vsak dan dokaz, da so objektivno zaveznice Francije v Alžiriji. Vse se dogaja, kakor da bi bil Zahod sklenil, da bo žrtvoval Severno Afriko, da pogasi žejo po veličini majajočega se francoskega kolonializma. V tem trenutku krize poudarja magrb-sko ljudstvo sokrivdo Zahoda, predvsem pa ZDA, z na-padalmm francoskim imperializmom.» Jazid je p »novno poudaril, da nista upravičeni niti «pra-vica do zasledovanja* niti «pravica na odgovor*, ker se narodnoosvobodilna fronta bori samo v Alžiriii* V tunizijskih uradnih krogih izjavljajo, da je položaj na meji z Alžirijo še vedno napet. Na meji Je- P™* , novih incidentov. Tunizjsko tajništvo informacije 'e no-coj objavilo naslednje sporo, čilo; »Dne 2«. aprila so oklep. ne enote francoske vojske streljale z alžirskega ozemlja na našo obmejno postojanko Dujaber v guberniji Kef. Poškodovali so opazovalni stolp. V noči od 26. na 27. aprila je neko francosko vojaško letalo letelo nad vasjo Sakjet Sidi Jusef ter nad naseljem Uet Zana in Ain Um Jera ter je spustilo rakete na Kalat Damus Lahal pet kilometrov jugozahodno od Sak-jeta. V guberniji Kaserine so Francoski vojaki streljali z alžirskega ozemlja na Diebel Amesmida. V guberniji Suk El Arba je francosko vojaško letalo letelo nad mestom Ta-barka. Dne 27. aprila je neko francosko letalo letelo nad našo postojanko v Bir El Gue-dima. Tunizijske vojaške oblasti javljajo, da je v noči od 23. na 24. t m. 60 ljudi prekoračilo alžirsko-tunizijsko mejo in s tem je število Alžircev, ki so zaprosili zatočišče v Tuniziji v zadnjih dneh, narast-lo na 161. Iste oblasti javljajo, da so naše obmejne patrulje zajele sedem pripadnikov francoskih komandosov, ki so jih Francozi pred časom poslali na tunizijsko ozemlje. Vsi so dali pojasnila o nalogi, ki so jo dobili. V bližini vasi Sakjet so našli truplo nekega francoskega komandosa, ki je bil ubit, ko je eksplodirala mina, ki jo je mislil postaviti. Razjjovor Popovič-Nehru NOVI DELHI, 27. — Pred. sednik indijske republike Pra-sad je danes sprejel Kočo Popoviča in podtajnika Bogdana Crnobrnjo. Pred tem je Popoviča sprejel predsednik vlade Nehru in se z njim pogovarjal o najvažnejših mednarod-nih vprašanjih. Nato je jugoslovanski tajnik za zu.-.anje zadeve obiskal indijskeg, ministra za finance, ki bo kratkem obiskal Jugoslavijo, Končno je danes Popovič obiskal tudi obrambnega ministra Krišno Menona, Jugoslovanska kulturna de legacija pa se je danes vrnila z enomesečnega obiska v Indiji, kjer se je seznanila z ostanki stare civilizacije in z delom univerze. «»------- SAN FRANCISCO, 27. — General de Gaulle je prispel danes iz New Yorka v San Francisco, kjer ga je sprejel tamkajšnji župan Cristophev. ka, ki je ugleden voditelj liberalne stranke, ter sedanjega predsednika skupščine. Opozicijski list v Seulu, ki je bil 30. aprila lani prepovedan, je začel davi spet izhajati. Na prvi strani objavlja veliko sliko Singman Rijevega kipa, ki ga množica vlači po ulicah. Policija je spet prevzela funkcije, toda vsi policisti so brez orožja. General Song je odredil zopetno otvoritev osnovnih šol. Višje' šole pa bodo še dalje zgprte do nove odredbe. Kakor javljajo' iz Washing-tona, bodo podpredsedniku Lee Ki Pongu verjetno dovolili politično zatočišče v ZDA, če bo to zahteval. To pomeni, da v Washingtonu pričakujejo njegov prihod. V Washingtonu so se poslaniki štirinajstih držav, ki so se svoj čas borile na Koreji sestali s pomočnikom državnega tajnika za zadeve Daljnega vzhoda in se razgovorjali o položaju na Južni Koreji. Uradno poročilo o razgovorih izreka upanje, da se bo položaj na Južni Koreji čimprej rešil, da »omogoči redno delovanje demokratične vlade* na Južni Koreji. Severnokorejski radio, ki ga omenja agencija Tass, je sporočil, da so se danes sestali voditelji političnih strank in socialnih organizacij Severne Koreje ter so predlagali konferenco za združitev Koreje ob udeležbi predstavnikov političnih strank severnega in južnega dela dežele. Konferenca je sprejela izjavo o položaju na Južni Koreji. V izjavi poudarja, da je potrebno organizirati splošne volitve na Koreji brez slehernega vmešavanja iz tujine. Dalje se izreka za ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj bi ga sestavljali predstavniki gospodarskih organizacij severnega in južnega dela dežele. Ta svet naj bi v vsej deželi vzpostavil normalno gospodarsko življenje in stabiliziral življenjske pogoje prebivalstva. Izjava poudarja dalje, da je edino sredstvo za rešitev juž-nokorejskega vprašanja umik ameriških čet. Kongres Adenauerjeve stranke KARLSRUHE, 27. — Kancler Adenauer je bil na demo-kristjansKem kongresu Karlsruhe ponovno izvoljen za predsedniKa demokristjan-sKe stranKe za nadaljnja tri leta. Rredsednijc stranse je od njene ustanovitve leta 1946. Ob otvoritvi kongresa je kancler govoril o sedanjem političnem položaju. Trdil je, da ima demokristjanska stranka zasluge v notranji in zuna. nji politiki v zadnjih desetih letih. V. zvezi s splošnimi volitvami, ki so določene za prihodnje leto, je kancler dejal, da je potrebno nadaljevati dosedanjo politiko, in je opozo' ril volivce, naj ne verjamejo da se lahko računa, da bo Nemčija imela funkcijo ravnotežja med Vzhodom in Zahodom. Govoril je tudi o svojem nasledniku kot predsedni. ku vlade in dejal, da bo »na slednik imenovan v primernem trenutku z lahkoto«, in da glede tega ne bo nobene borbe v notranjosti demokrist-janske stranke. Ponovil je svoje napade proti komunizmu in je izjavil, da Hruščev noče vojne, »ker bi bila zanj preveč nevarna«. Poudaril je važnost atlantskega zavezništva in zvestobo Zahodne Nemčije temu zavezništvu, Zagovarjal je evropsko go- Maroka in odpravniki poslov spodarsko skupnost, dodal pa je, da je za kompromis s področjem svobodne izmenjave. Kancler je govoril tudi o važnosti francosko-nemškega zavezništva in je dejal, da i-ma zaupanje glede prihodnosti Berlina. Izjavil je tudi. da se nikakor ne želi sestati s Hruščevom, razen če ne nastane »nepričakovana sprememba«. Govoril je zatem zunanji minister von Brentano, ki je svaril Zahod pred morebitnimi koncesijami Sovjetski zvezi glede Berlina, in je s tem zvezi kritiziral govor Hruščeva v Bakuju. Dodal je da je Zahod vedno pripravljen resno diskutirati o razorožitvi, toda Nemčija »ne bi sprejela morebitnih sovjetskih jamstev, kar se tiče svobode«. Popoldne je kongres odobril resolucijo, ki odobrava zunanjo politiko vlade. Obletnica Bandunga BEOGRAD, 27. — Ob priliki obletnice bandunške konference je bilo danes v Beogradu prirejeno skupno kosilo diplomatskih misij in a-f riških držav. Na kosilu so bili veleposlaniki Indije, Indonezije, Etiopije, Sudana, Turčije, Japonske, Tunizije, Kitajske in Libanona. Veleposlanik ZAR ni bil. navzoč, ker je bil uradno zadržan. Kot gost je bil navzoč tudi bivši tajnik bandunške konference, podpredsednik posvetovalnega sveta in načelnik delegacije Nacionalne fronte Indonezije na V. kongresu SZDLJ. Kot častni gostje so bili navzoči; Veljko Mičuno-vič, zastopnik Koče Poppvi-čh, dr. Jože Brilej in drugi ugledni funkcionarji FLRJ. Med kosilom je več govornikov poudarilo ideje, ki so bile sprejete na b^ndunški konferenci, ki pomeni začetek nove dobe v življenju držav A-zije in Arike. Indijski veleposlanik je med drugim poudaril, da je jugoslovanska vlada podpirala vsa prizadevanja za boljše razumevanje in da to predstavlja važno postavko v njeni zunanji politiki. «Načelo koeksistence ima v Jugoslaviji največjo podporo,« je dejal veleposlanik. Veljko Mičunovič je med drugim izjavil, da Jugoslavija visoko ceni prizadevanje vseh držav Azije in A-frike, ki so prežete z idejami bandunške konference. Dodal je, da se ideje Bandunga v zadnjih letih zelo mnogo pridobile na ugledu in moči ne glede na krize in težave, ki še vedno obstajajo v odnosih med posameznimi državami. zdi mogoče, da bi se to lahko rešilo na prihodnji konferenci najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Vendar pa bi glede tega lahko kaj napredovali. V zvezi z govorom Hruščeva v Bakuju je na zadevno vprašanje odgovoril, da ni nič sklenil, ali naj bi stopil v neposreden stik s Hruščevom, da zahteva pojasnila. Na vprašanje, kakšni rezultati se lahko pričakujejo od konference najvišjih, je Eij senhower odgovoril, da bi lahko dosegli sporazum o pre-krnitvi jedrskih poizkusov i-stočasno z nadzorstvom. Dodal je. da bi lahko sprejeli nekatere ukrepe za začetek razorožitve in bi lahko določili širšo kulturno izmenjavo med Vzhodom in Zahodom. Na neko drugo vprašanje je odgovoril, da se ne boji P°' sledic, ki bi jih postopna razorožitev lahko imela za ZDA. Poudaril je, da bi zneske, ki se sedaj uporabljajo za brezplodne in negativne programe na vojaškem področju, lahko določili za zidanje šol, graditev cest itd., in to v ZDA kakor tudi v drugih državah ter tudi v okviru pomoči nezadostno razvitim državam. Dalje je ponovil, da podpira de Gaullovo politiko o sa-moodločanju prebivalstva Alžirije, kakor jo je napovedal 16. septembra 1959. S tem v zvezi je na zadevno vprašanje odgovoril, da je med svojim razgovorom z de Gaullom vprašal francoskega predsednika, ali se bo držal obljube, ki jo je dal 16. septembra 1959, ko se je obvezal, da bo vodil politiko samoodločanja za Alžirce. De Gaulle mu je odgovoril, da se bo držal te izjave in da politika, ki jo je napovedal lanskega septembra, pomeni uradno in stalno politiko francoske vlade. Na koncu je izjavil, da je de GauJlu sporočil, da podpira njegovo alžirsko.politiko in da mu' je voščil srečo s tem v zvezi. Na svoji tiskovni konferenci je Eisenhower govoril tudi o naslednjem: Koreja: Javil je, da še vedno namerava obiskati Seul 22. junija, ko bo končal 'svoj obisk v Sovjetski zvezi. Zanikal je, da so se ZDA vmešavale v korejske notranje zadeve med zadnjo krizo. Vendar pa je povedal, da je sporočil Singmanu Riju, da, če so poročila o nerednostih pri zadnjih \mlitvah točna, se lahko pričakujejo neredi. Glede teh neredov je izjavil, da ni nobenega dokaza, da so jih povzročili komunisti. Takoj nato pa je pohvalil državniške sposobnosti Singmana Rija. Konferenca najvišjih: Izjavil je, da bo od 16. do 23. maja navzoč na konferenci ter je dal razumeti, da bi po njegovem ta čas moral zadostovati za razgovore. Zatem bo odšel v Lizbono in od tu bo 24. maja odpotoval v Washing-ton. Ker bo tedaj zasedal kongres, bo njegova navzočnost v Washingtonu nedvomno potrebna v primeru, da mora po. staviti veto proti nekaterim osnutkom zakona, ki bi jih kongres odobril. V tem primeru bi ameriško delegacijo na konferenci najvišjih vodil podpredsednik Nixon. Potovanja: Izjavil je, da junija ne .bo mogel obiskati drugih držav razen SZ, Japonske in Koreje. Dodal je, da bo program njegovega obiska v SZ od 10. do 19. junija v kratkem objavljen. Jedrski poizkusi: Potrebno bi bilo potrojiti število opazovalnih postaj, če bi hoteli zagotoviti nadzorstvo nad prekinitvijo jedrskih eksplozij, ki bi bile šibkejše od dvajset kiloton. Leta 1958 so v Ženevi predvidevali, da bi moralo biti 180 takih postaj. Delo v Ženevi ŽENEVA, 27. — Na tiskovni konferenci na sedežu francoske delegacije je predstavnik Francije na konferenci de-setorice za razorožitev izjavil, da je pripravljen odložiti datum za prekinitev dela konference, če bi ostale delegacije to predlagale. Kakor je znano, so se bili sporazumeli, da bodo 29. t. m. prekinili delo in ga bodo nadaljevali 7. junija. Na današnji seji je govoril v glavnem italijanski delegat, ki je ugotovil, da so se približali času konference najvišjih in niso dosegli nobenega sporazuma. Dodal je, da to ne pomeni, da ni bilo napravljeno važno delo v tem času. «»------- Indijski tisk o sporu s •••imitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiHiiiiiiiiuimiiiiiiiiitiittiiiiiiitMiHiiiiiiiiiaiiMititiMfiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiutitiiiiiiiiiiiiitiiitMiiiiiiitiimtimiii TOGO 00 VČERAJ NEODVISEN Predstavniki 58 držav so prisostvovali svečanostim ob proglasitvi neodvisnosti - Nova država bo sprejeta med Združene narode le. ki je bil izključen iz goli-stične stranke, ni sicer še ustanovil nobenega gibanja, kakor so pričakovali, vendar pa proučuje s svojimi prijatelji nadaljnjo taktiko. Ne glede na to ugotavljajo, da je ofenziva za združitev nacionalistične desnice že v teku. Začela se ie po naslednjih smernicah: 1. «Francoska Alžirija«: Sou- stelle je danes kot predsednik »Informacijskega centra o vpra. njih Alžirije in Sahare« objavil brošuro 44 strani, v kateri pobija tezo pridružitve Alžirije in Francije, ki jo zagovarja de Gaulle. Soustelle trdi. da sta glede Alžirije mogoči samo dve rešitvi: ali navadna odcepitev, t. j. neodvisnost Alžirije, ali pa integracija Alžirije s Francijo. Soustellova brošura je dejansko močan napad na de Gaullovo politiko. 2. Delbecque je začel spet or. ganizirati »republikansko kon. vencijo«, ki jo je bil ustanovil maja 1958 ob prvem uporu v Alžiriji. Ta konvencija se je potem vključila s svojimi 35,000 člani in 45 poslanci v golistično zvezo za novo republiko. Delbecque se je včeraj sestal z 20 od teh poslancev in misli čez deset dni sklicati kongres v Parizu. 3. Skupina neodvisnih poslancev, ki se bodo verjetno pridružili Soustellu, je zahtevala amnestijo in začasno svo-bodo za Lagaillarda in druge krivce vstaje od 24. januarja. 4. Alžirski poslanci so baje sklenili, da bodo ustanovili no. vo alžirsko skupino. Vsi ti po- izkusi imajo en sam smoter; ustanoviti novo desničarsko o-pozicijo ob izkoriščanju vseh začela organizirati skrajno i čustev, ki se zbirajo okrog ge- reakejonarna desnica. Soustel-1 sla »francoska Alžirija*, LOME, 27. — Togo je od danes neodvisen. Ministrski predsednik vlade v Togu Sil-vanus Olympio je med svečanostjo v vladni palači proglasil neodvisnost dežele. Togo je bil pod francosko upravo. O-zemlje meri 55.000 kv. km, prebivalcev pa ima milijon 300 tisoč. Razglasitev neodvisnosti so pozdravili s 101 topovskim strelom. Opolnoči so dvignili novo zastavo z zelenimi in rumenimi polji in z belo zvezdo na rdečem ozadju. Ministrski predsednik nove države, ki bo postala članica Združenih narodov, je 58-lctni Silvanu« 01ympio. Svečanosti v prestolnici Lome so bile ob navzočnosti predstavnikov 58 držav. Togo je bil trideset let, in sicer do leta 1914, nemška kolonija. Nato so jo zasedle an-gieške in francoske čete. Leta 1922 je Društvo narodov poverilo nad tem ozemljem skrbništvo Franciji, leta 1946 pa je ozemlje prišio pod skrbništvo Združenih narodov in pod francosko upravo. Anglija je že uradno priznala novo državo. Agencija Tass sporoča, da je sovjetska vlada tudi že priznala Togo kot neodvisno in suvereno državo in je ponudila uvedbo diplomatskih odnosov. Številni državniki so poslali brzojavke s čestitkami. (Podrobnejše podatke glej na 5. strani. Op. ur.) Okoli Soustella sc zbira vsa desnica PARIZ, 27. — V Franciji se Važni jedrski poizkusi v Vinci BEOGRAD, 27. — V jugoslovanskem atomskem zavodu v Vinči so bili izvršeni med 20. in 25. aprilom jedrski poizkusi za ugotavljanje delovanja jedrskega žarčenja na človeško telo. Rezultati teh poskusov bodo urejeni v prihodnjih šestih tednih in poslali jih bodo Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Na tiskovni konferenci je ravnatelj oddelka te agencije za varnost in zdravje izjavil, da so poskuse napravili po znanem nesrečnem primeru v jedrskem zavodu v Vinči. Zato je atomska agencija sklenila, naj se v istem zavoau Izvršijo poiz kusi, da bi se ugotovile bolj točne količine žarčenja in distribucija jedrskih in «guma-iarkov, katerim so bili cme-njeni bolniki izpostavljeni. S temi poizkusi Je Jugoslavija omogočila mednarodni agenciji, da organizira in izvede delo, ki je edinstven primer mednarodnega sodelovanja. Pri poizkusih je sodelovalo 20 jugoslovanskih znanstvenikov, 12 francoskih, 7 ameriških in en angleški atomist. Na tiskovni konferenci so poudarili, da se že lahko sedaj reče, da bodo rezultati teh poizkusov zelo koristni za razvoj sodobne znaposti. Predsednik komisije za jedrsko energijo, Aleksander Rankovič, je danes sprejel zastopnike Mednarodne agencije, ki so pri teh poskusih sodelovali. NOVI DELHI, 27. — Predsednik indijske vlade Nehiu je govoril danes ob otvoritvi prve indijske šole za obrambo. Izjavil je, da je Indija danes pred največjo nevarnostjo, odkar je postala neodvisna. Poudaril je, da Indija želi živeti v miru in sodelovati z vsemi sosednimi državami, vendar pa mora njena obramba temeljiti na realnosti in biti pripravljena za vsak primer. Delhijski tisk komentira danes brezplodne razgovore rned Nehrujem in Cuenlajem in svari vlado pred zavlačevanjem pogajanj s Kitajsko. Neodvisni »Indian Express» piše med drugim: »Kitajsko -indijski razgovori v Novem Delhiju so samo povečali sumničenje in nezaupanje z indijske strani. Sedaj lahko precenimo dejanski obseg grožnje proti nam«. Drugi neodvisni list «Hindu-stan Times« pa piše v svojem uvodniku: «Niso prišli, niti da bi poslušali. Prišli so nas izsiljevati in so skušal doseči, da bi mi sprejeli nezakonito zasedbo na podlagi napadov v zameno za njihovo začasno odpoved zahtev na druge dele našega ozemlja«- Pekinški »Ljudski dnevnik« pa je bolj optimističen. Priznava sicer težave za sporazum, ugotavlja pa, da je i-mel sestanek med Nehrujem in Cuenlajem pozitivne strani in da kitajska vlada ne želi, da bi obmejna vprašanja vplivala na odnose med obema državama. Cuenlaj je še vedno na obisku v Nepalu. Sinoči je govoril v trgovinski zbornici v nepalski prestolnici in je dejal, da bi bilo treba čimprej zgraditi ceste, da se olajšajo neposredni odnosi med Kitajsko in Nepalom. Angleška obramba LONDON, 27. — Danes po-poldne se je v spodnji zbornici začela razprava o sklepu vlade, da opusti izdelova-nie raketnega izstrelka «Blue Streak«. Bivši laburistični minister za obrambo Georga Brown je izjavil, da so leta 1957 bili strokovnjaki proti uporabljanju takih raket, ker so bila oporišča za take rakete in rakete same preveč ranljive. Zahteval je ukinitev oporišč, ki so se v Veliki Britaniji zgradila za izstreljevanje ameriške rakete «Thor», ki tudi deluje na tekoče gorivo in se izstreljuje s stalnih oporišč. Brown je izjavil, da bo britanska obramba leta 1965 v kritičnem položaju, ker tedaj ne bo več imela takih vozil, kl bi lahko prevažala angleško »ustrahovalno« orožje. Zato le potrebno revidirati zunanjo in obrambno politiko Velike Britanije za leta med 1965 in 1970. V svojem odgovoru je minister za obrambo Watkinsnn zanikal, da bo britanska m*, ramba okoli leta 1965 doživela krizo. S tem v zvezi j« odločno zagovarjal obrambna politiki) vlade. BEOGRAD, 27. — Danes j« prispel v Beograd bivši predsednik Sirije, Sukli Ead Koatli s soprogo. V Jugoslaviji bo ostal dva tedna kot gost predsednika Tita in bo obiskal nekatere kraje v Bosni, Hercego* vini, Hrvatski In Sloveniji, Vrem* včeraj: Na J višja dnevna temperatura 10,9 stopinje, najoiž-ja 7,4 stop., ob 19. uri 9,8 stop.. Zračni tlak 1013 stanoviten, veter 34 km na uro, posamezni sunki 52 km na uro, vzhodnik severo- vzhodnik; vlaga 55-odst., nebo po-oblačeno, temperatura morja U.S. Tržaški dnevnik Danes, CETBTFK, 2». »P'1'1 Sonce vzide ob 4.58 k* 19.08. Dolžina dneva 14. 2l35, vzide ob 6.44 in zatone Jutri, PETEK, 29. aprila MARINA PRIPRAVE ZA. PROSLAVO letošnjega i. MAJA i Potreba po popravilu Poziv CGIL Združeni v bratski solidarnosti, ki ne pozna meja, delavci vsega sveta proslavljajo letos Prvi maj gledajoč z zaupanjem in upom na razvoj in obete mednarodne pomiritve, ki so jo sami pomagali ustvariti. Hladna vojna, stroga razdelitev sveta v dva nasprotujoča si tabora, nevarnosti atomske vojne, vse to mora od- Program CGIL proslav Tržaška Nova delavska zbornica - CGIL je objavila končni program proslav letošnjega 1. maja: TRST: Ob 8. uri budnica godbe Rinaldi, ki bo igrala po ulicah. Ob 9.30 se bodo ?ričeli zbirati delavci na rgu Pestalozzi in sosednjih ulicah. Ob 10.15 odhod povorke, ki se bo razvila po Ul. lstria, S. Giacomo, Trgu Vico, Sansovino, Ul. Ma-donnina, Ul. Oriani do Trga Garibaldi. Na Trgu Garibaldi bo ob 11. ur: zborovanje, na katerem bosta govorila dr. Piero Bon: tajnik CGIL in Franc Gombač član izvršnega odbora tržaške Nove delavske zbornice - CGIL. MILJE: Povorka bo od Ljudskega doma po Ul. S. Giovanni do Trga Marconi. Zborovanje bo ob 10.30 in bosta na njem govorila Bo-notno Tominez in Albino Gerli tajnika tržaške Nove delavske zbornice-CGIL. SV. KRIZ: Zborovanje ob 11. uri, na njem bosta govorila Ernesto Radich in Anton Gerlanc. NABREŽINA: Zborova- nje ob 11. uri na trgu (v primeru slabega vremena na sedežu kulturnega društva). Govorila bosta: Giuseppe Burlo in Sergej Pečar. BOLJUNEC: Zborovanje ob 16.36, sodelovala bo vaška godba. Govorila bosta: Livio Saranz in Franc Gombač. NSZ poziva člane in vse prebivalstvo, da se udeleže prvomajskih proslav, ki jih priredi CGIL. stopiti mesto zahtevam in težnjam po miru in blaginji narodov. Mir in splošna razorožitev sta prva, neogibno potrebna pogoja, da bi se mogle vse neprecenljive človeške energije, ogromni gospodarski viri ter sijajna odkritja znanosti in tehnike postaviti v službo socialnega in civilnega napredka vseh narodov v vseh deželah. Zavedajoč se ovir, odporov in sil ki se upirajo procesu pomiritve, posvetimo praznik Prvega maja borbi za mir. Da bi mogli prispevati k uspehu pomiritve, vodimo poletom naprej naše borbe za gospodarske in socialne zahteve delovnih ljudi, za pogodbeno in demokratično moč sindikatov v italijanski družbi, za obrambo in razvoj republiških ustanov in za vlado, ki naj se končno loti velikih vprašanj gospodarskega, socialnega in demokratičnega razvoja države. Okrepimo enotnost delavstva, ki je bila odločilni či-nitelj velikansk.h uspehov, doseženih v trdih borbah lanskega leta. Borimo se združeni za učinkovito socialno zaščito vseh državljanov, za politiko gospodarskega razvoja, ki naj prizadene in omeji gospodstvo monopolov in veleposestnikov ter zagotovi ljudskim množicam višjo in moderno življenjsko raven. Peti zvezni kongres je nakazal v akcijski enotnosti in v okrepitvi CGIL glavno pot za vzpostavitev sindikalne e-notnosti italijanskih delovnih ljudi in uveljavitev pogodbene moči sindikata. Krepimo čedalje bolj stike in sporazume s sindikati drugih dežel, da bi se mogli v mogočni skupni fronti delavcev upirati fronti velikih mednarodnih monopolističnih skupin. Izrazimo svojo globoko solidarnost narodom, ki jih kolonializem zatira in izkorišča in ki se borijo za narodno neodvisnost. Pozdravimo skorajšnje vrhunsko srečanje z željo, da pride to srečanje do sklepov, ki jih vse človeštvo pričakuje, za miroljubno reševanje vseh problemov, ki postavljajo v nevarnost mir, za splošno razorožitev in, v prvi vrsti, za uničenje vsega jedrskega orožja. CGIL vas poziva, da proslavite Prvi maj 1960 v bratski enotnosti, iznad vseh razlik izkaznici in sleherne različne sindikalne usmeritve, da skupno potrdimo zaobljubo borbe za emancipacijo, dela. Živela mednarodna solidarnost delovnih ljudi! Živel Prvi maj! Italijanska splošna zveza dela (CGIL) Proglas Neodvisne socialistične zveze Da bi lahko Trst v svoji pomorsko - trgovinski, pristaniški in industrijski dejavnosti ponovno dobil svoj pomen in da bi mogli delovni ljudje s Tržaškega računati z lepšo bodočnostjo, je potrebno takoj ustanoviti deželo Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom in v njenem okviru s posebno avtonomijo za tržaško ozemlje ter poskrbeti za druge izredne vladne gospodarske ukrepe. Borimo se za vlado, ki bo pripravljena izvest’ v državni politiki dejanski preobrat, da bi se uresničile določbe republiške ustave, nadzorstvo nad monopoli in konec njihove oblasti, za nacionalizacijo energetskih virov in za gospodarski procvit, ki naj odstrani kronično brezposelnost. Ko letos proslavljamo 15. obletnico zmage nad n acifašizmom, zatrimo njegove nove, nesramne pojave s tem, da Italijani in Slovenci, složno branimo, povzdigujemo in utrjujemo ideale in pridobitve protifašistične borbe m odporniškega gibanja! Za trden mir, za zagotovitev gospodarskega in socialnega napredka, zahtevajmo konec hladne vojne, konec neprestane grožnje atomske raketne vojne in uveljavitev politike mirnega sožitja in mednarodnega sodelovanja, ki more temeljiti samo na spoštovanju neodvisnosti in enakopravnosti vseh narodov. Zahtevajmo dejansko priznanje nacionalnih pravic Slovencev, ki jih jamči ustava in določa Memorandum o soglasju. Prvi maj, dan, ko se slave borbe in socialne pridobitve delovnih ljudi, naj ponese razredno in demokratično zavest med nove tisoče delovnih ljudi, naj razširi politične in sindikalne vrste ljudskih množic v borbi za vzpostavitev resnično demokratične vlade in naj še bolj utrdi upanje in prepričanje v gotovo napredovanje delovnih ljudi na poti k prevzemu vodstva družbe, na poti k boljši bodočnosti, k socializmu. Na stadionu 1. maj na Vrdelski cesti bo v nedeljo ob 15. ari tradicionalna LJUDSKA VESELICA Na veselici bosta govorila tovariša Eugenio Lau renti in Jože Dekleva Na ljudski veselici bodo sodelovali: godba s Proseka, folklorna skupina, trlo iz Doline, orodni telovadci društva «BORi. Od 18. do 24. ure ples ob veselih zvokih orkestra (RIO*. Dobro založen bar in bife. Živel 1. maj, praznik delovnega ljudstva! ........................................................ Družinska tragedija včeraj v Gabrovcu ŽENfl HUDO RANILA MOŽA Z MOTIKO Močno ga jo udarila po glavi * Že pred par leti ga je spodila z doma nekaterih mestnih ulic Kaj ovira razširjenje Ulice Scala Santa in popravilo pločnikov v Ul. Battisti Včeraj se je zgodila v Ga- je začel prepir. V hiši ni bilo brovcu družinska tragedija, ki je vznemirila vso vas. Prišlo je do obračunavanja med ženo in možem; mož se sedaj bori s smrtjo v bolnišnici, ženo pa so aretirali in jo sinoči že odpeljali v koronejske zapore. Leta 1947 sta se poročila Ivan Blažina iz Gabrovca št. 37 in Karla Husu iz Malega Repna. Stanovali so najprej v najemu v mali hišici za vaško gostilno v Gabrovcu, nato so s pomočjo Blažinovih staršev kupili in popravili ter lepo uredili hišico in vrt. Nekaj let je bil mir, pred par leti pa se Cvetlično razstavo sije doslej ©g1 ledalo že okrog 25.000 ose 1» Danes razdelitev nagrad razstavljavcem - Uspeh prvega mednarodnega filmskega festivala » cvetlično tematiko Kljub slabemu vremenu je tudi včeraj obiskalo mednarodno razstavo več tisoč obiskovalcev, tako da so bili prireditelji še kar zadovoljni. Računajo, da si je cvetlično razstavo doslej ogledalo kakih 25 tisoč oseb. Ljudje se seveda najdlje ustavljajo v dvorani, kjer so razstavljene orhideje iz Evrope, ter Severne in Južne Amerike, vendar ne vzbujajo nič manj pozornosti tudi ostali paviljoni, v katerih razstavljajo domači, italijanski in tuji cvetličarji najrazličnejše vrste rož in okrasnih rastlin. Mimogrede naj omenimo, da je v okviru cvetlične razstave tudi filatelistična razstava s Cvetlično tematiko, razstava o-troških risb, slikarska razstava, mednarodna razstava za zaščito narave ter fotografije slavnih brazilskih vrtov. Žirije, ki so imele v teh PMMORSKI DNEVNI* UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MT. TELEFON 03-808 IN 94488 Poštni predal 889 PODRUŽNICA GORICA Ullee M. Pellico 1-IL — Tel. 33-89 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA M. 30 - Tal. M. 87-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak nun v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 60 lir. — Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mssskna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur, eelcletna 4600 Hr — Nedeljska številka mesečno 106 lir, letno 1000 lir — FUU: v tednu 16 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedelji*« letno 1440, polletno 720, četrtletno 380 din — Poitnl tekoči račun: Založnlltvo triaJkeg« tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Stri-tarjevs ut. 3-1., tel. 21-928 tekoči račun pri Komunaln ban-kj * Ljubljani 600-70/3-375 ^ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO liska Tiskarski zavod ZTT Trst dneh polne roke dela, so v glavnem zaključile ocenjevanje, tako da bodo zadnje nagrade za razne kompozicije podelili v nedeljo, medtem ko bodo nagrade za ostale sektorje danes popoldne, in sicer na motorni ladji •Saturnia«, kjer bo ob tej priložnosti posebna svečanost. Razdeljenih bo 40 uradnih zlatih kolajn, poleg teh pa še več desetin drugih V zvezi s cvetlično razstavo naj omenimo tudi velik uspeh prvega mednarodnega filmskega festivala s cvetlično tematiko. Sinoči so predvajali izredno zanimiv sovjetski film, ki je bil posnet na Krimskem polotoku, in sicer pod naslovom »Nikitinov botanični vrt*, drugi film na programu pa je bil -Španski vrtovi*, ki je bil realiziran na pobudo španskega turističnega inštituta. O obeh filmih — zlasti pa o sovjetskem — moramo reči, da sta bila odlična ter sta opravičila izredno zanimanje velike množice gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili Avditorij. Pred koncem predstave so bili pokazani le nekateri diapozitivi o manche-sterskih javnih vrtovih in parkih. Cvetlična razstava bo danes, jutri in v soboto odprta od 9. do 13. in od 15. do 22. ure, v nedeljo pa od 9. do 22. ure. Kot smo že poročali, stane vstopnina za ogled razstave 200 lir. Za osebe, ki ne morejo hoditi po stopnicah, je vsak popoldne od 16. do 17. ure na razpolago dvigalo. «■—— Sestanek komisije za nadzorstvo nad živili Včeraj se je pod predsedstvom podprefekta Pasina na prefekturi sestala komisija z« nadzorstvo nad živili. Sestanka so se udeležili tudi podžupan prof. Cumbat, odbornik dr. Pecorari in funkcionarji pristojnih občinskih oddelkov. Na njem so nadaljevali proučevanje pravilnika trga s sadjem in povrtninami na debelo. Pravilnik bo začel veljati po njegovi odobritvi in objavi zadevhega ukrepa. -—u----------------- Nezgoda delavca Med delom pri gradnji nove hiše v Ulici Locchi se je včeraj popoldne ponesrečil 46-letni Nero Zuliani z Lo-njerske ceste 16, Ker Je Zu- videli ubogega Ivana, vsega okrvavljenega s hudo rano na glavi in skoraj nezavestnega. Odpeljali so ga v bolnišnico, ženo pa so orožniki odpeljali na zasliševanje na Opčine, nato pa v Ul. Coroneo v zapor. Sinoči so šli v Gabrovcu ljudje pozno spat in malokdo je večerjal. Vsi so govorili o žalostnem dogodku in pomilovali nesrečno družino. Kakor smo izvedeli, se je Karla na karabinjerski postaji na Proseku jokala in je bila zelo razburjena. Baje je na zasliševanju dejala, da ji je mož včeraj nagajal, da ji je metal kamenje, ko je delala na vrtu, nato da je odšel, pa se spet vrnil in se ji približal ter jo napadel. Tedaj, tako je baje izjavila ženska, je zagrabila malo motiko, ki jo je rabila za vrtnarska dela, in udarila moža po glavi, da bi se branila. Zdi se tudi, da je opravičevala svoje početje, češ da je bila ljubosumna na svojega moža, ker da je imel druge ženske. 'Kje je resnica, bo moralo ugotoviti sodišče. V vasi, kjer Ivana dobro poznajo, pravijo, da ni imel drugih žensk, žena pa da je bila neutemeljeno ljubosumna. Pravijo, da je sicer zelo skrbna in marljiva. Ko smo sinoči prišli v Gabrovec, smo v gostilni srečali tudi Ivanovega očeta, ki se je vrnil iz obiska po Krasu onstran meje in ni ničesar vedel o tragediji. Zvedel je šele, ko so sina odpeljali v bolnišnico, kjer pri njem bdi njegova mati. Karlina mati, ki so jo po tragediji obvestili, je prihitela iz Malega Repna, se nekaj ur ustavila v Gabrovcu, nato pa odpeljala Ladka v Mali Repen. Ivanov oče se nam je tudi potožil, da sta bila vnuka pod takim vplivom svoje matere, da ga nista sploh hiti pozdravila in mniiiHiiMMiimiitunHlimnmmiHiiinimtnirnmntnr-mTm-T-imm-n ..i—— iHtmiiiiiiin—m Včeraj zaključene v akademski svet na univerzi Divjaški napad fašistično nastrojenih akademikov, ki so napadli volilni sedež na stari univerzi - Volilna udeležba je bila dokaj visoka liani gluhonem, je neki njegov delovni tovariš, ki ga je spremljal, povedal v bolnišnici, kako se je pripetila nesreča. Ko je Zuliani prevažal material s prikolico, je preveč zavozil proti oknu in si pokvaril prst na desni roki ter se nekoliko opraskal. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Zastrupitev s plinom S pridržano prognozo so sinoči sprejeli na II. oddelek flavne bolnišnice 47-letnega Irmenegilda Landa iz Ulice Baiamonti 10, ker se je zastrupil s plinom. Verjetno si Je Lando hotel na ta način vzeti življenje; vzroki pa niso še znani. več miru in končno je žena spodila svojega moža iz hiše, tako da je moral k svojim staršem. Leta 1952 je Ivan, ki je bii med vojno na prisilnem delu v Nemčiji, zbolel na pljučih in moral v sanatorij. Vrnil se je in si služil kruh s prevoaniškim podjetjem in trgovino, domov k ženi pa se ni mogel več vrniti. Spet je zbolel in pred nekaj meseci se je vrnil iz sanatorija. Zdaj ni dosti delal, ker je bil še na okrevanju. Kakor pravijo v Gabrovcu, se je žena hotela na vsak način ločiti od moža in mu je skušala marsikaj očitati, Ivan pa se je hotel z njo pobotati, da bi skupno živela s svojima dvema otrokoma. Hudo mu je bilo, ker sta se mu pod vplivom žene odtujila 10-letni sin Ladko in 12-letna hčerka Nadja. Upal je, da se bo zadeva rešila in da se bo vrnil mir v hišo. Včeraj se je z avtobusom ob 18. uri pripeljal iz Trsta z nekim svojim prijateljem, stopil v gostilno in spil os-minko vina. Plačal je in odšel. Cez dobrih deset minut pa je že ležal ves okrvavljen, negiben in z malo motiko zasajeno v glavi na vrtu. Nihče ni ničesar videl ne slišal. Zaradi hladnega vremena in burje so ljudje ob tisti u-ri bili doma in niso ničesar slišali. V gostilno je malo po 18. uri prihitela vsa objokana Karla in dejala nekemu Slavku in Cveti: »Branila sem se. Ima motikco v glavi. Telefonirajte policiji*. Gostilničarka je telefonirala orožnikom in poklicala rešilni avto, ker je v gostilni javni telefon. Sele tedaj jim je bilo jasno, kaj se je zgodilo pred malo hišico za gostilno. Kmalu potem je pridrvel v vas rešilni avto, prišli so karabinjerji s Proseka, organi javne varnosti z Opčin itd. Navzoče je presunil prizor, ko so Nekaj pred 3. uro ponoči Je volilna komisija preštela ktv maj glasove tretjega volišča (Tržič in stara univerza), kjer so prejeli: Intesa 216 glasov, Liberi gol jardi 191 glasov. Adria 14 glasov in UGI 262 glasov. Štetje glasov se nadaljuje in bodo končni rezultati znani šele zjutraj ali celo dopoldne. Skupno Je glasovalo 1366 študentov ali 46% vseh akademikov vpisanih na tržaški univerzi. To Je rekordna številka, ki Je bila do sedaj dosežena na tržaški univerzi. Računajo, da so zlasti volili mlajši akademiki, ki posečajo prvi ali drugi letnik. Včeraj so se nadaljevale in zaključile volitve za člane akademskega sveta na tržaški uni. verzi. Računajo, da je bila volilna udeležba znatno višja kot V preteklih letih in da je volilo 1.400—500 akademikov in torei 300—400 več kot lani in predlanskim. Tudi včeraj je prišlo do brutalnega napada nekaterih fašistično nastrojeni akademikov, ki so se posamič vtihotapili na volilni sedež v stari univerzi. Na sedežu so bili prisotni samo člani volilne komiisje, kot to tudi določa pravilnik. De-»etorica fašistov je zaprla vrata in fizično napadla predsednika ter ostale člane komisije in skušala vreči žaro skozi okno. Pri tem so razbili šipo na oknu, in poškodovali mizo. razbili predsedniku očala in ga laž« ranili. Takoj pa so od zu- naj intervenirali prisotni akademiki, ki so fašistom s pestmi pokazali, da se na ta način ne da ničesar doseči. Končno je še intervenirala policija, ki je za nekaj ur najbolj razvnete fašiste priprla. Fašistični napad je vsega ob. sojanja vreden, saj priča, da obstajajo tudi na tržaški univerzi še nekateri akademiki, ki se ne zavedajo osnovnih načel demokratičnega sožitja in to kljub temu, da se morajo zavedati, da so osamljeni, saj njih ravnanje obsoja velika ve. čina tržaških akademikov. Volilna komisija je pričela ob deseti uri zvečer na sedežu univerzitetnega krožka s štetjem glasov in je to delo trajalo precej časa, saj gre za dokaj zapleteno operacijo, zlasti ker je treba prešteti tudS preferenčne glasove za vse kandidate štirih list, ki so letos nastopile na volitvah. «»—- Avto povozil begunca Ko je včeraj v dopoldanskih urah 4o-Ietni Amedeo Coslovi, ki stanuje v begunskem taborišču v Padričah, zaradi svojega dela prečkal cesto, ki pelje v Zavije, ga je podrl z avtom uradnik ra finerije Guglielmo Millo, ki se je peljal v službo. Coslovi se je pobil po glavi ter pobil in opraskal po desni nogi in roki. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v dobrem tednu. Nepreviden deček Verjetno je včeraj dopoldne 10-letni Fulvio Barlsi, ki stanuje na Furlanski cesti štev. 111, brezskrbno pritekel iz veže na cesto, ko je mimo privozil neki avto, ki je bil namenjen na Prosek. Tako ga je avto povozil in Fulvio se je precej pobil po glavi. Verjetno ne bo hudega, saj pravijo, da bo okreval v dobrem tednu; sprejeli pa so ga na opazovalni oddelek. ulice, kar bi bilo morali napraviti že z nakazilom iz sklada 2 milijard lir, ki jih je dala država na razpolago občini leta 1954. Toda ta denar so porabili v druge namene. Kot je znano, Dodo opravili v Ulici Battisti enaka dela kot v Ulici Giulia, in sicer od Rossettijcs ega spomenika do križišča z Ulico Carducci. Pri tem ne gre le za cestišče, marveč tudi za namestitev novih obširnih cevi, ki služijo za strugo potoka, ki teče pod ulico in se zliva v rocolski podzemski potok, si teče pod Ulico Carducci. Za ta dela pa nameravajo počaka’) do leta 1964, ker bi takrat lahko začeli z odstranjevanjem tramvajskih tračnic, ki jih ne hi bilo treba ponovno nameščati. Leta 3964 nameravajo namreč nadomestiti tramvaje s filobusi, na podlagi Acegatovega načrta. Za.adi tega se ie občinski oddelek javnih del odločil le za začasno «krpanje» pločnika v Ulici Battisti. Četrti planinski večer PDT Predavanje prof. Rada Kočevarja V petek 29. t. m. ob 21.3« bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15 ob spremljavi številnih diapozitivov prol. Rado Kočevar predaval o temi: * Pod predsedstvom dr. Rossija pa je kazensko sodišče obravnavalo včeraj primor 22-letnega uradnika Lucia Lu-gnanija, stanujočega na Elizejskih poljanah 25, in 36-letnega delavca Francesca Pintusa. Lugnani je bil obtožen, da je namerno hudo telesno poškodoval Pintusa, ter pijanosti. Pintusa pa so dolžili, da je laže poškodoval svojega soobtoženca. Lugnanija je sodišče priznalo za krivega ter ga obsodilo na dve leti zapora in na povračilo sodnih stroškov. Vprašanje odškodnine bodo obravnavali na pristojnem sodišču. Obtožba o pijanosti Lugnanija je odpadla zaradi amnestije, na osnovi katere je bil črtan tudi Pintusov prestopek. Obtoženca sta se znašla pred sodiščem, ker sta se 18. septembra 1958. leta sprla in pretepla. Tistega dne zvečer se je Lugnani zadrževal v baru Mauro na Trgu Rosmini. Imel ga je že precej pod kapo, ko je vstopil v bar Pin-ljem in z malo hčerko, da bi tus z nekim svojim prijate-kupil cigarete. Lugnani je začel nadlegovati deklico, nakar je oče ostro reagiral. Napadalec pa je bil močnejši ter je vrgel Pintusa skozi vrata in ga močno poškodoval, tako da sc je moral zdraviti 122 dni v bolnišnici. Med pretepom je Pintus laže poškodoval Lugnanija, ki je ozdravel v 3 dneh. * • • Zaradi goljufije le sodišče obsodilo včeraj 55-letnega Um-berta Ragnija iz Perugie na 8 mesecev zapora, 15.500 lir globe in na povračilo sodnih stroškov. 3. aprila 1958. leta je pet tržaških trgovcev s cvetlicami prijavilo letečemu oddelku policije omenjenega Ragnija. Dolžili so ga da je dbbil od njih od 12.000 do 18.000 lir, medtem ko ni izpolnil svojih obveznosti. Ragni je bil inšpektor »Italijanske organizacije za propagando in reklamo«, ki ima svoj sedež v Perugi. Zglasil se je pri svojih kasnejših tožiteljih ter jim obljubil, da bo poskrbel za reklamo njihovih trgovin pri radioteleviziji, v kinematografih ter z inserati v splošnem vodiču italijanskih cvetličarjev. Celotni znesek, ki ga je zahteval, je bil 30 tisoč lir. Od teh naj bi interesenti takoj izročili 12.000, o-stalo pa na obroke. Tožitelji so mu dali denar, a obljubljene reklame ni bilo od nikoder. Včeraj je pričal na sodišču tudi lastnik omenjene organizacije. Potrdil je, da je Ragni bil pri njem v službi, a je zanikal, da bi njegovo podjetje skrbelo za reklamo po radiu in v kinematografih. Vodič pa še ni izšel. ........................... OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POltOKE Dne 27. aprila se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je osem oseb, porok je bilo 12. UMRLI SO: 64-letnl Racchi Gio-vamni, 67-letni Antelml Angelo Raifaele, 68-letna Faidlga vd. Urban F ran c esc a, 78-letna Veber por. Terragnoli Lucia. 75-letna Fr baz vd. Prlbaz Caterina, 66-letnl Cos-ser Albino, 100-letna Dolenc vd. Jakopin Marija, 1 dan stari Ciac-ch! Giorgio. POROČILI SO SE: Podčastnik karabinjerjev Zornio Angelo in prodajalka Brimosi Maria, mehanik Capilli Graziello in šivilja Grassi Santina, inženir Glron Renato in učiteljica Pistan Nerina, karabinjer Frachetti Guido in šivilja Vogrig Elvira šofer Bono Antonio In gospodinja Lovriha Clara, uradnik Boccoll Franco in uradnica Guanln Novella, tehnični operater Švigelj Ezlo in gospodinja Fradel Marina, zdravnik Perkan Bogomilo in farmacevtka Grlgolon Llllana, špediter Tonel-li Giovanni in uradnica Sanzin Maria Pia, uradnik Habe Nereo In gospodinja Parma Carmela, zidar zacearon Armaudo in gospodinja Sohaefer Luciana, inštalater Aodreasic Sergio in prodajalka Kovaclch Maria Lulsa. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipoiia, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6: Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Plzzul Clgnola, Korzo Italla 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 der. solist pa bo P'«"" poti«*’ bitz. Zaradi veG« w,ov;£ 150-letnice bchi® nt|llliiKi rojstva, je bil , spor . tJK: spremenjen in je u- Schumann: Manir1euTrstu|. J. u# t>v.uuiiiaiiu- — -. v TrStt))- tura. (Prva izvedba f |i Bartok: Koncert za ,_„*dba' orkester št. 3. (Prva TrIch)umann: Nadaljuje se pri 8* eajni prodaja vstopni«. TEATRO Danes ob 21. puška« predstave «Kocke freda Balduccija. (ra s,ik" ssfi 27 nekaj s’avlja v Ul. Carducci del. I Z L E IZLET SPDT V nedeljo 8. na®?®J v ^ k izviru Soče. Pnl ski ulici 15-II- I.JCONKA Odbor • Pr9®ve po Skednju javlja, d® b20.3 v petek 29. t. rn* »rjica tvenih prostorin, vola 124-1. di v V petek 29.. L “orani uVj v Gregorčičevi d ,javi Roma 15 ob sp^f Rad” diapozitivov Prf -po <*?? m * predaval o terni: , zahodnih alpskih „ieza!^i. nah». , -ojna ffr Kdor le n^ov^^V1 podvige tega slov zam skega alpinista, n* j ugodne Prilož S^Jiiit' Danes ob 20.30^^ Slovenskega $ f Roma 15 z običaJh‘^lane, dom. Spominjamo neso povečave. Penic 1«“ •‘gfeSM e,d««S ■%„& srn, Ftlodrammatico in silnezev« G. n1’ #„ tis- ,,«1 «Svet,-narif Graitacielo ^-^-očna fjil.i Najbolj znana t1 ,Mi, F Arcobaleno 16.00 «1 ros«"1/ sesso« M. Nh^ioind11 (, Aurora 16.30 «S>alon JiSet’ ca iz Sabe«. Mo5t» n j Alabarda 16.00 prt, VVickl. Zadnji Capitol 15.30j klo pomlad«, jh.- ,f Clift K. Hepburn prepovedano, p-jtelj*,.«, • Cristallo 16.00 »P«5 p. 0^ , duje«, R. Hudso . jjK nicolor. -setner, * Garibaldi t6.00,^!«) ep. (Blackboard Juns prcPg A. Francis. M15,vlnPiaTrol°f |F Impero 16.30 «01feHC( V ren, J. Gavm- .^eljV Itaha 16.00 »Tri t ■ Mia* mu« C. Cardl , L. Marin. „ va Massimo 16.00 dnja boljši kino Zadfj, 'el j »Rešil se je sm berta Bresson^ ,.nJrad a ■ Moderno 16.30 «M ,n ja ( ka» Gary Grant ^ son. 16.30,. [F Vltlorlo Venetu > w»ft, . gent FBI«, L St (T gent ru.», - ..sr,«- ****+<}. «SfS na». “ i6n pitanom« N.^‘čjreJn'1* r San Marco 16.00 « pgtit- g) jeans« Pascale i SaPv^Vf6d.r«L*a,5*r / P!«. Dgo T Odeon 16.00 Astra 16.00 «Ruhins0' lovščine«. BRUSINI CAHL%T d t Jrfjd tisti 20. tel. ,?’gtrl$ šjffi gospodinjske el glA«'pjjlj te - hladilnik« TIC In druge j prA 0f tudi v 74 obrokih jjkO je, kovinsko ku TRŽAŠKA IrtU-Ul- »*• Telelu® N ° v ° : . JI- Hakon ffadi^ ladin Miinich: Tum na dežele ob obali predvaja danes 28. t. m. z začetkom _ Technicolor — dramatičen fi*1®- * «Svet v mojih rol# Igrajo: GREGORY PEČK, ANN ANTHONY GUINN ZDRAVNIŠKI KOTIČEK va trtica smo Injekcija Motnje pri čitanju pri šolskih otrocih lil — Prou pandolo. Ma ta f\ pandolo nas košta. Zatu Im ke uani ne delajo teh na- umnosti miga zastojn. So lepu plačani, zatu ke so profesjonisti jen štedirani. — Se spouneš, ke sm zmiri pravu, de profesionalizem, hromi delo. Tudi tam u Li-vorni, če be biu tisti komandant od para-kadutistou za kej, be se ne bli toukli po cestah cele tri dni. Kadar je vidu, de se soudatje pretepajo ses civilistami, be jem biu ukazau bet doma u kasarni, pej be biu mir. — Taku pej je ratau zastran anih mul skori ceu revolucjon. So se tepli, so spe-ščavali gaše, so začeli delat barikade jen prfina strelali. Jen vse zatu, ke je kašen kej reku kašni muli. — Znaš, da se meni zdi de je blo tu ku an demoštracjon za spet odprt tiste zaprte hiše, ke j eh je strila zaprt tista senator Merlin! — Ne rečem dvakrat, de ne. Pej kam čejo jet zdej soudatje, kadar so fraj? Kej bojo gledali televižjon? — Videš, pousod se toučejo, demoštri-rajo, ubivajo, samo mi tle u Trsti smo lepu u miri jen se intrigiramo samo s kašnemi rožcami. Zdej jemamo lepu u porti an ceu žardin. — Ja, tam kamer be mogle hodet barke jen be moglo bet puhno žaklou, kašonou, valiž jen vse sort foreštou jen turistou tam jemamo mi zdej lepu rožce jen vse sort fine duhove. — Se j je tudi bol zdravo jen bol lepu. Sej znaš, de kamer ke delajo kašne gru, se zmiri zgodi kašna nesreča. Zmiri pade kašnemi delauci kašna kašeta al kašen žakel na glavo, de more jet pole u špetau. Ma pr rožcah se ni še nobeden neč naredu. Kej ni res? — Res je! Ku de be brau z bukev. — Ben, Jakec, zastopeš /j ti kej? Jest ne znam več I ne kej je demokracija, ne kej je diktatura, ne neč. — Misleš, de je ano, pej se skače de je drugo. — Ja, glih taku kuker pr živeži, ke je vse spackano ku moka, vino, u’le, glih taku je tudi ses politiko. Ana ni taku, ku je videt. — Postaumo reč naš škof: Zmiri sm slišou, de je biu velek prjatu od dučeta, de je biu duče forte kontent, ke ga je jemu u Trsti jen de ga je dostikrat forte pohvalu jen zdej se pej skače, de je tudi škof od rezistence jen de je tolko tega naredu, de je pršlo ven za ane cele bukve. — Ben ja, čakol mi ne manka. — Jen pole tam na Koreji. Ke] so vsega delali: vlačli vkep soudate s celga sveta za rešt korejsko demokracijo jen njega kampjona Sigmannteta. Jen po tolkeh letih se pej/skače, de ta Sigmanri nanka ni demokrat. De je prozaprou diktator, de slepare pr volitvah jen de prou zlahka strela tudi na svoje ledi samo če odprejo usta. Jen pole ke vsi prou zahtevajo, de gre h streli, uan nečko strela jen strela. Al se toučejo po glavi na unem sveti tisti amerikanski soudatje, ke so dali zajn. čiulenje! — Ma tude tle sez našo vladno krizo se jegrajo vre dva meseca, de ni neč zasto-pet. Narprej odstope vlada, zatu ke neče vladat s pomočjo od fašistou. Pole nardijo ano drugo, ke je odprta namalo na desno jen spet ne gre zastran fašistou. Pole odprejo namalo na levo (samo ano mičkeno šfežo) ma spet ne more bet zastran so-cjalistou. Alora zaprejo na levo jen desno, ma ni zadosti glasou. Pole odprejo namalo... — Bašta, orkostron! Kej jegramo pandolo? V revni televizijski prtu gram zadnjih dni so se »vtihotapile* tri predstave, dve komediji in ena opera, ki so predvsem glede na izvedbo precej presegle povprečni kvalitetni nivo tradicionalne. ga repertoarja. Izvedba obeh dramskih del je bila poverjena dvema dia-lektalnima gledališkima skupinama. eCamevalovo smrt» je izvajala napolitanska skupina Nina Taranta, eKadar pojejo piščeta« pa znana beneška skupina Cesca Baseg-gia. Tako smo lahko v neposrednem zaporedju občudovati temperament in Prazno tehniko in bogastvo dveh morda najtipičnejših italijanskih dialektov ter primerjali med seboj njune odrske efekte, ki so v odločilni meri pripomogli, da sta iz dveh sicer dokaj banalnih in konvencionalnih del nastala dva prav« bisera odrske umetnosti. »Carnevalova smrti Carnevale, stari oderuh, ima služkinjo, ki mu 1e obenem tudi žena, ter načaka — poosebljeno lenobo, ki samo čaka na njegovo smrt. Uba upata, da jima bo stari zapustil precejšnje premoie-nje. Ker pa drug drugemu ne zaupata, skleneta neke vrste medsebojno zavarovanje. Dogovorita se namreč, da s« bosta po Carnevalovi smrti poročila in skupaj uživala dediščino. Carnevale res kmalu umre, toda ko notar odpre njegov testament, izvesta, da je stari skopuh namenil služkinji samo skromno mesečno rento, nečaku nič, vse ostalo imetje pa je zapustil dobrodelnim ustanovam. Ker pa se je med tem med obema dedičema že razvila resnična ljubezen, sta ta udarec nekako prenesla in vse bi se morda končalo dobro, da ni prišel kot — deas e* machina — drugi udarec. Starec je namreč umrl samo navidezno in z njegovim povratkom se je zgradba obeh dedičev v trenutku zrušila. Nečaku je preostala samo še resignirana ugotovitev, da se mu noben »posel* ne posreči. Nino Taranto je izkušen gledališki igralec in dobro pozna efekte za pridobivanje gledalcev. In ker je tudi tenkočuten poznavalec napolitanskega dialenta, ni prav nič čudno, če že samo njegova pojava na odru izvablja smeh. Komedija sama pa je. tudi ostalim članom skupine nudila dovolj besedne tn situacijske komike, da te je njihova igra bolj ali manj dovršeno uskladila z res blestečo interpretacijo Taranta (nečaka), katerega poznamo tudi kot odličnega filmskega komika in simpatičnega napolitanskega chansoniera »Kadar pojejo pUčetai Komedija obravnava staro snov nerazumevanja med starimi in mladimi, konkretno med priletnim odvetnikom Aleksandrom Brunijem ter njegovim sinom Kuge-niom in hčerko Lidijo. Oče — vdovec hoče biti njun prijatelj, toda otroka, ki zahajata v »visoko družbo* ga slabo sodita in v.dita v njegovi simpatiji do mlade zene, katero je pred sodiščem rešil in ji vrnil zaupanje v samo sebe, samo slepo in ponižujočo zaljubljenost. «Deus ex macnina« položaja je v nekem smislu Toni Meneghel, stari odvetnikov pribočnik pri vojakih, ki pride na slučajni obisk. Toni je trd kmet, toda bister h prebrisan. Kmalu 7« razumel težave starega kapetana Ko je prišlo do nepredvidenega srečanja med mlado odvetnikovo prijateljico Mario lnno-centi in mladima, ki sta sa prezgodaj vrnila iz Cortine, se je takoj znašrl in predstavil Mario, katero je spoznal samo četrt ure prej, ra svojo hčerko, Potem je uredil celo tako, da je Mana ostala pri hiši kot služkinja, ki se je £ugeniu in Lidiji kmalu priljubila zaradi svoje dobrote in prisrčnosti. Vse to se je zgodilo v odsotnosti odvetnika, ki se je mudit v Rimu pri zdravniku, ki mu je ugotovil težko srčno bolezen. roa Marijinim vplivom sta otroka začela spoznavati, da je bil njun odnos do očeta napačen in krivičen. Ko s* vrne ves bolan mu hočeta to tudi pokazati. Vmes pride Po naključju tudi do odkritja, kdo je pravzaprav Mana Innocenti >n vse se najlepše konča. Maria ostane končno pri hiši in tudi odnosi med očetom in otrokoma se normalizirajo. Cesco Baseggio je stari n morda edinstveni odrski oblikovalec beneškega narečja, ki v njegovi interpretaciji zaživi v vsem svojem besed, nem bogastvu, v vsej svoji pojoči nežnosti, v nam tako domači prijaznosti in iegavo. sti. Toda značaj vlog ie tokrat postavil v ospredj« Gina Cavalierija, ki je bil « svoji interpretaciji preprostega in odkritega, toda po kmečko bistrega in prebrisanega Tonija Meneghele no-ravnost neprekosljiv. Zelo dobra je bila tudi igra Carl« Foscari v vlogi Marije /nnocenti. «Don Juani »Don Juan* sodi med naj-lepše bisere Mozartovega opernega ustvarjanja. Ima pa še to prednost, da 'je izredno prikladen za televizijsko prednašanje, bodisi zaradi svoje kontinuitetne melodioz. n osti bodisi zaradi scenskih posebnosti, ki dopuščajo • vseh važnejših prizorih, da postavi kamera osebe v o-spredje. Zasedba je bila prvovtstn« in izvedba vrhunska. Se posebno velja to za protagonista Maria Petrija, ki zna svoj lepi glus odlično modelirati, obenem pa je tudi igralsko n« nadpovprečni ravni. Izredni so bili tudi vsi ostali J. k. , a^°nski brivec Skubec • »stopil v neko bajto, kjer ■ bila ambulanta pokretne re!jSn'Ce divizije. Uro tem ga je med spopa-ni*aovega bataljona z linCl mn^a v desno ramo *• Ko si je dr. Peter ogle-rano in ugotovil, da ni >netn“’ 36 ukaza^ bolničarju u. naj ga 0bveže. Tine ib° . brivca v sosedno i kj®r je bilo nekaj ra-m in bolnih borcev ki eza!i na slamnjačah ali irj \.okro0 mize in se pogoni Je Tine obvezal ' w sobe, a ’ Je kmalu nato vrnil. Te-j Je pomahal z brizgalko, 0 neke tekočine, in rekel: ,*^!°* tovariš, sleci hlače, 1 dom injekcijo!« i Injekcijo? Cernu mi 0 injekcija, prosim?» je c. otepaje se, osuplo po-»°l zdaj bolničarja, zdaj 0° iglo, ki je bila natafc-a na brizgalko. *^r°ti tetanusu.» no! Mene se tetanus n* loti...g u*ti šale in sleci se!« je rekel bolničar. Miru tovariš: ti me sploh °* zbadal s tistim zlod-1 da veš! Jaz ne prene-an,1l0*5eneffa zbadanja, najsi' Pa takega, s takole 1° bodico. — No, in kam lw,Tfle nameraval zbosti, «Viš, sam si kriv, ker st počenjal tak cirkus, da bi te zlodej!« mu je poočital bolničar, «Ja, kaj pa zdaj?« je zaskrbelo brivca. ((Ven ti jo bom izdrl, pa bo! Daj, lezi na tole slam-njačo! Pa hlače dol potegni, neroda!« «Ojej, zdaj pa še to!« je zatarnal brivec in potepal zadnjo lastno plat. eA-a jo že čutim pod prsti, prekleto iglo. Uh, kako me pika!« «Daj no, uleži se, zgaga!« ga je nadrl Tine. Brivec je obotavljaje se legel na trebuh in Tine je začel stikati za iglo. Toda o igli ni bilo ne duha ne sluha »Saj je sploh nikjer ni!« je nazadnje začudeno vzkliknil. «Ja, kam pa je zginila?!« je vprašal brivec, zapenjaje si hlače. aVrag si ga vedi!« je nerazumljivo zmajal z glavo Tine, strmeč v brizgalko brez igle. «Morebiti pa je padla na tla,« se je naposled domislil in se ozrl okrog sebe. Nič, Nato je rekel: »Dajte, tovariši, pomagajte poiskati salamensko iglo1 Moramo jo stakniti, ker je edina injekcijska igla, ki jo trenutno imamo v ambulanti.» Neka) laže ranjenih borcev je začelo vneto iskati tako zagonetno izginulo iglo. Nekateri so kleče previdno otipavali slamnjače, ki so ležale kar na podu, drugi pa so drsaje se Po kolenih pozno pregledovali pod. «Za vraga, ali jo je zemlja požrla!« je čez čas vzkliknil nekdo. eSalabolskg čudna reč je to,« je izjavil neki drug iskalec igle. «Jo bomo že našli,« je spodbujal Tine. sNi hudič, da je ne bi našli! Le iščimo, fantje!« In, nadaljevali so lov na iglo. Lezli so po vseh štirih, škilili v razporke, ki so zevali med podnicami, s slamnatimi bilkami so bezali po špranjah in tako naprej. Nekdo je vtaknil kazalec v luknjo, ki je nastala v podnici na mestu izbitega čvrža, in povrtal. Tedaj je s pravim pravcatim arhimedskim navdušenjem vzkliknil; ‘ j ,, »Tovarišija, našel sem jo! Jo 'že imam? Nekttf ‘th&^je zbodlo v prst: tukaj je!« S silo so dvignili čvrsto pribito podnico in pogledali tja, kjer naj bi bila igla. Nič «Ti si imel samo občutek, da te je nekaj zbodlo,« je s prizkovom razočaranja in očitka v glasu rekel Tine ončmu. Ko so pretaknili vse kote in prebezali vse Špranje je Tine poklapano ugotovil: »Ni je pa je ni, da bi jo strela! Le kam je zlomek zginil, to bi rad vedel?!« Pri teh besedah se je zamišljeno spustil na najbližjo slamnja-čo. Tedaj je sunkoma Dlani! kvišku, se zgrabil za zadnjico in zatulil: nAuuuuu!« «Ja, kaj pa je?« so zazijali vanj fantje. «Tukaj je, da bi jo počilo, v tej slamnjači!« ie vzkliknil Tine. Razparali so slamnjačo na tistem mestu in natanko pretipali vsako bilko; toda o igli ni bilo niti sledu. eOčitno si tudi ti imel samo občutek, da te je nekaj zbodlo,« je zbodel Tineta ti- sti, katerega je Tine prej zafmnil. «Naj me strela, če me ni zares nekaj piknilo!« je zagotavljal Tine in se usedel na klop. Toda še isti hipec je skočil na noge in zarjul: sUuuuuu!« «Kaj pa je spet?« so napeto spraševali fantje. «Tule me je zbodlo...« je odvrnil Tine in se še bolj skremžil. Nato je segel za hlače in pod prsti začutil konček nekega predmeta, ki mu je štrlel iz bedra. Naglo-ma ga je potegnil iz bedra in zabolščal vanj. «Oho, lejte jo, iglico!« je vzkliknil brivec. »Vse -aže, dečki, da je tovariš bolničar dal sam sebi injekcijo, ha!« Tine je buljil zdaj v iglo, ki jo je držal med prsti, rdaj v brivca, ki se mu je režal. Nazadnje pa. ga je strašno grdo pogledal in nahrulil: aVrag te odnesi, frizer! Toda prej 'mi pa le daj tistih deset cigaret, ki si mi jih prejle ponujal.« ALOJZ RAVBAR Gre lahko za dislekcijo kot posledico napačnih metod učenja, afi pa za prirojeno dislekcijo težje narave Po potresih v Agadiru in Laru v Iranu OOamghon Meshed ■l gate? Ste čuli, kaj pa misliš, to- 1 5*» ti pravim!« ^ n°» nikar ne bodi ta- Uto,j, ®r«en!» je skoraj za-* to nnPec' *Prizanesi mi tteci * temano injekcijo. "ti i. ja.ri*u dohtarju, da si . , Birantntf K:'.. • Hi'kr* N - 1 j -"o Isfahan HOROSKOP ___ZA DANES_ ®SFtiroz t(—' v?s,'Wr AsndtrAbh Slutila in teleuisiiiu l Četrtek, 28. aprila 1960 _______________________________________ Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ansambel Paochiorl; 13.30 Parada orkestrov; 17.20 Pesem In ples; 18.00 Franc Orožen: »Vesoljni potop*; 18.10 Koncert organista Emilija Busollnija; 18.40 dolf: «Slr Humphrey Davy»; Kvintet Avsenik; 19.00 Saša Ru-19.30 Pesmi in plesi raznih narodov; 20.00 Šport; 20.30 Izbor domačih in tujih popevk; 21.00 B. Mihalič: »Sovjet-sko-poljska vojna leta 1920»; 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije p. v. Sergia Celibidaoheja; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji. ne melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Glenn Miller; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 11.00 Radijska šola: »Azlte-na»- 12.10 Pojb Del Monaco, Hondine! la, Torielli; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za najmlajše: »Zve-plenke*; 16.30 Sličice iz Francije; 16.45 Vsemirskl poleti; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Simfonični vokalni koncert; 19.30 Filmski pregled; 20.00 Slavni tangi in valčki; 21.00 Opera Tannhaeuser. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Pesmi z nasmehom; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Sest glasov in osem Instrumentov; 13.45 «Severnica» — moda; 14.45 Pojb: Bossto, Guldi, Testa; 16.00 Italijanske ljudske popevke; 16.20 Fantazija motivov; 17.30 Koncert operne glasbe p. v. Nina Sanzonia; 18.35 Plešlte z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 Drama v treh dejanjih »Veliki nož* Cllfforda Odetsa; 8.05 Od polke do calypsa; 8.35 Trt uverture; 8.55 Radijska šola; 1.25 OJ Triglav, moj dom...; 9.45 Kvintet Jožeta Kampiča; 10.10 Priljubljene popevke; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Uro s slavnimi romantiki; 12.00 Pozdrav iz Slavonije; 12.15 Dr. Vlado Gregorovlč: Pljučnica pri teletih; 12.25 Orkester Melachrlno; 12.40 Pihalni orkester LM; 13.30 Od tu in tam; 13.55 Slovanske operne arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Prvomajski pozdravi delovnih kolektivov; 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice; 17.15 Stoji, stoji mi polje...; 18.45 Ing. Janko Ouček: Papir; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Petnajst minut z zabavnim orkestrom; 21.00 Pisma Rose Luxemburg; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 S popevkami v deželo sanj; 23.34 Ivo Potrči Godalni kvartet. Ital. televizija 13.30 TV-šola »Znanstvena o-pažanja*, »Tvoja bodočnost*; 17.00 TV-za mladino; «Naš mali svet*; 18.30 TV-dnevnlk; 18 45 Stari in novi šport; 19.00 An-gieščina; 19.30 Glasbeni varle te; 20.00 Kmetijska oddaja; 20.30 TV-dnevnlk; 2100 »Cam-panlle sera*; 22.10 Peta celina: 22.40 Torinska moda. Jug. televizija Ljubljana: 2U.00 »Pokaži kaj zr.aš — nastop uslužbencev drž. železnic Slovenije; 21.45 Svengali v našem študiju. SVa opravila!« tutijaj brivec. n° Pa le dal!« je |° pomahal s p raz-fo Tine. •Qaa-'» se je zavzel Pomlad je tu in modna revija se vrsti za modno revijo — enkrat v Parizu, drugič v Rimu, Milanu, alt Florenci, tretjič nam zopet prihajajo fotografije iz modnih revtj v Angliji, Ameriki in še drugod. Lahko bi rekli, da je pomlad resnično čas mode in modnih revij. Nič čudnega torej, če se je tudi v naših dekletih obudila želja^ da bi postale manekenke. Pred časom smo o tem vprašanju že spregovorile, toda vse kaže, da se je število deklet, ki bi si želele ta poklic, precej povečalo. To sklepamo iz pisem, ki smo jih prejeli in v katerih nam pišejo o svoji želji, da bi postale manekenke ter nas prosijo, naj jim povemo, kam naj bi se obrnile in kakšni so pogoji za ta poklic. Nič se ne čudimo mladim dekletom, če so se tako navdušila za ta poklic. Stara resnica je, da so ženske vedno rade privlačne in elegantne. In za katere ženske velja ta resnica bolj, kot za manekenke, katerih glavna naloga je, da so vedno privlačne in elegantne. Toda kot vsaka stvar, ima tudi poklic manekenke svojo svetlo in temno stran. Predvsem terja poklic manekenke lepo zunanjost. Ne zadostuje pa bodoči manekenki samo lepota. Tudi slednja je namreč podvržena raznim pravilom mode. Sedaj so na primer v modi zelo vitke in visoke ženske manekenke morajo zato biti vedno vsaj čez 1.70 m visoke ter morajo biti razen tega še izredno vitke. Tudi ne zadostuje lep obraz, vsaj v takšnem pomenu ne, kot H(. *i to n 36 kai bolelo?« ’ je ( Pa res «e; niti malo -gboiti nisem, kdaj st j, ti, aj'* le priznal briuec. l% 0 tak0, ‘L nisem Pravil’ P“ “ zoanjal ni Čut« bll vedel - Ne- re’: tul »an.e **”*• kda) *' P°* S Ja I. tmo šilo... Am-j'e *3ne »a )e zdaj?« »0 ’D,e ni °i!e,daI brizgalko. brj °°Oo!# lo na njej. »Gnf* ‘koraJ zatulil 1% *Go‘odo j, ostaia v bi si mislile. Modne hiše namreč ne iščejo lepih, temveč tudi interesantnih obrazov, torej obraz, ki si ga kupec zapomni in ki ga bo vedno spoznal tudi med sto drugimi manekenkami ravno po tem, ker se razlikuje od vseh ostalih. Predvsem pa polagajo modni ustvarjalci, ki iščejo manekenke, veliko važnost očem. Oči so pač zrcalo naše notranjosti in morajo biti izrazite, inteligentne ter morajo pač povedati in izražati to, kar manekenka z besedo ne more povedati. In ker je izbira manekenk danes ie zelo velika, zahtevajo lastniki modnih hiš od bodočih manekenk, da so tudi izobražene, da znajo več jezikov, da se znajo vesti v vsaki družbi, da imajo lepo hojo in prijeten nastop. Končno pa naj povemo še to — poklic manekenke je zelo kratkotrajen — in pri tem ne mislimo samo na to. da mora biti manekenka zelo mlada. Današnja kozmetika je že tako napredovala, da si ženska svojo mladostno zunanjost lahko precej časa ohrani. In končno so tudi modne hiše, ki kažejo modo ne samo za mlade, temveč tudi za starejše klientke. Ce trdimo, da je poklic manekenke kratkotrajen, potem imamo v mislih predvsem spreminjanje njjde. Danes so na primer v modi zelo vitke in visoke ženske — nekakšna eterična bitja. 2e jutri si bo morda moda premislila in zahtevala od manekenk vse drugačno zunanjost. In pri tem tudi kozmetika ne bo mogla dosti pomagati. 12.10 »Tretja stran*; 12.45 »Dogodek tedna*; 14.15 »Kot Juke-box»; 14.55 »Odprta knjiga*; 15.15 Franco Valllsneri In njegov orkester; 15.35 Obrti starega Trsta. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček: «1. maj*; 11.30 Ena skladba M. Vuk-dragovlča; 11.45 «Naša žena*; 12.00 Glasba po željah; 1340 Kmetijski nasveti; 1345 Lend-vayev ciganski orkester; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Zabavna glasba; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40 Prenos RL; 16.00 Ritmi In pesmi; 16.30 Literarna oddaja; 16.50 Rubinstein; »Kam-menol-Ostrov*; 17.00 Godalni orkester; 17.30 Operne skladbe; 18.00 Prenos RL; 19.00 Zabav- III. program 17.00 Vivaldijev! koncerti; 18.00 Glasbeni pregled; 18.30 R. Sesslons: »Simfonija štev. 2»; 19.00 Ropot in živčni sistem; 20.00 Vsakovečernl koncert: Haendel, Strauss, Honne-ger; 21.30 Zenska v srednjem veku; 22.40 Cherublnijeve sonat e za klavir; 23.15 Prejeli smo; 23.30 Nemška povojna poezija; 23.40 M. Ravel: «MI-rolrs*. v zadregi po-!*otn in zumr- je pa ret 'u°ii krači, vrag m' je kar zdelo, ne bo imela do-'al>> je zajavkal (»orišbo-benešln dnevnik Seja pokrajinskega odbora Popravljalnadelanazagrajskemmostu se bodo podražila za 3 milijone lir Povečanje stroška je pripisati okvari, ki je nastala na tretjem oporniku med naraslo Sočo Na torkovi seji pokrajinskega odbora je odbornik za javna dela Zaretti seznanil odbornike s potekom popravljalnih del na zagrajskem mostu, ki so bila zaupana podjetju Rizzani iz Vidma. Dejal je, aa so dela v zaključni fazi in da se je med zadnjim dvigom nivoja Soče v tem mesecu znižal tudi tretji oporni steber. S takojšnjim posegom so preprečili nastajanje nove škode in pa nadaljnjo nevarnost za promet, ki ni utrpel nikakšne omejitve. Zaradi teh okvar se bo strošek zvišal za nadaljnje 3 milijone. V tej vsoti so všteti tudi stroški za opornike traverz. Odborniki so nadalje pregledali stanje pokrajinskih cest in se še posebej zanimali za tiste občinske ceste, ki bodo v kratkem prišle pod pokrajinsko upravo. Odobrili so nekatere spremembe na cesti Fo-gliano - San Pier - Pieris zaradi razširitve vzletiščnih stez na julijskem letališču v Ron-kah. V nadaljevanju seje so odobrili strošek 330.000 lir, s katerim bodo nanovo ometali pročelje pokrajinske gluhonemnice. Odobrili so popravilo termocentrale in rezervoarja za toplo vodo v pokrajinski umobolnici, kar bo ustanovo stalo pol milijona lir. Poleg ostalih sklepov naj o-menimo še nakup motorske črpalke za 180.000 lir za kmetijsko posestvo pri umobolnici, 150.000 lir pa bodo potrošili za nakup žimnic in zglav-nikov za gluhonemnico. Zaključil se je prvi del načrta za zboljšanje zdravja goveje živine v naši pokrajini; za izvedbo tega načrta je u-stanova določila 10 milijonov lir, če bo država vrnila 50 odstotkov vseh stroškov, ki jih trpi pokrajinska uprava. O tem vprašanju je podrobno poročal odbornik Grigolon; njegovo poročilo bodo v kratkem objavili. Na koncu seje je predsednik odv. Culot sporočil, da je bila 20. aprila dražba, na kateri so oddali v zakup so-boslikarska dela v šoli v Ul. Diaz. Prevzel jih je Alberto Ziani iz Gorice, ki je vzklic-no ceno 861.000 lir znižal za 7,3 odstotka. avtomobilske dirke, katere organizira ACI 15. maja. Avtomobilski rallye bo sestavljen iz treh delov; tekmovanje v hitrostni vožnji, ki se bo vršilo s Trga Cavour na Grad; drugi del tekmovanja obsega pravilnostno vožnjo na cesti od pevmskega mostu do Oslavja ter pospešeno vožnjo na 150 metrih, ki bo v Tržiču. Tekmovanje v pravilnostni vožnji, ki bo na odseku ceste Pevma - Qslavje obsega dva kilometra dolgo pot, katero bodo morali tekmovalci prevoziti s hitrostjo od 40 do 50 km na uro. Obvezno za vse vrste avtomobilov bo tudi tekmovanje pravilnostne vožnje, ki obsega 129 km. Organizatorji so za to tekmovanje iz- brali naslednjo progo: Gorica-Pevma, Oslavje, Grojna, Pod-gora, križišče Videm-Trst, Ma-rian, Villesse, Ruda, Cervigna-no, Aquileia, Gradež, Aquile-ia, Pieris, Tržič, Jamlje, Gorica, Kalvarja, Grojna, Gorica, kjer bo cilj v Ul. Roma. Vpisovanje za vse avtomobiliste, ki so vpisani v ACI, je do 11. 'maja. Organizatorji so za to tekmovanje pripravili veliko število nagrad. —«»----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 10,2 stopinje ob 13. uri, najnižja 1 stopinja ob 3. zjutraj. Vlage 65 odstotkov. Urnik trgovin 1. maja Zveza goriških trgovcev sporoča, da bo za 1. maj v veljavi naslednji urnik trgovin: SOBOTA 30. aprila: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob 20. uri. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh oziroma mleko tudi za naslednji dan. NEDELJA 1. maja: vse trgovine, tudi mesnice, cvetličarne, pekarne in mlekarne bodo zaprte ves dan. PONEDELJEK 2. maja: mesnice bodo odprte od 6.30 do 13. ure. Vpisovanje za naslednji gospodinjski tečaj Dekleta in žene iz Gorice in okoliških vasi opozarjamo, da sprejemajo na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli 1, v Gorici, ali Pa tudi Vilma Bregant v Podgori, prijave za gospodinjski tečaj, ki se bo pričel v začetku maja v prostorih prosvete v Gorici. Vpisovanje e bo zaključilo 30. aprila. Tečaj to trajal po dogovoru. Vse potrebno v zvezi s tečajem bodo prijavljenke dobile dobile pri vpisu. iiiiiimiimmiiiimi in minil iiiimiiiiiiimiiiimntiiiiii iiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiih ■iiiiitiiiimiiiiiniuiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiifiimi Vprašanje cestnega prometa v Gorici Za podaljšanje Ul. Roma potrebno še 3 7 milijonov občinskega denarja Z izvedbo dela bi razbremenili oba Korza, kjer je za prostor na cesti vsak dan večja stiska Z večanjem motorizacije se pojavlja tudi vprašanje, kako naj se odpravijo nujno nastajajoča grla, ki so največji sovražnik prometa. Občinski svetovalci vseh večjih krajev se morajo od časa do časa ukvarjati s tem vprašanjem, kajti motorizacija se širi na-gleje kot pa se odpravljajo nevšečnosti, ki jih povzročajo ozke ceste. Tudi v Gorici Imamo več takšnih krajev, ki zavirajo mestni promet. Morda največ neprilik nastaja zaradi svojevrstne urbanistične ureditve Gorice, ki se je razvila vzdolž obeh Korzov, ki predstavljata nekakšno glavno arterijo, po kateri se razvija ves promet v smeri vzhod—zahod. Lahko bi rekli, da skoraj nimamo vzporednih cest, ki bi razbremenile oba Korza in ki bi istočasno povezovale oba dela mesta, kot samo Korzo Italia in Verdijev korzo. Zaradi tega se občinska u-prava že dalj časa ukvarja z mislijo, da bi ustvarila takšno vzporedno prometno žilo. ki bi v boljši meri kot lahko GORIŠKI RALLYE Na Grad bo vožnja v hitrosti Tudi letos bomo imeli priliko gledati v našem mestu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiniiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiin Kadar človek ni dovolj previden Fiat zavozil s ceste in se prevrnil po bregu Nesreča se je pripetila v torek zvečer v Grojni Mlajši Goričan jp pred dve-1 razmeroma tankem akacije- na tednoma kupil v Turinu fiat 600. Pripeljal ga je v Gorico in si preskrbel ((rožnati lista, s katerim lahko vozi avtomobil, če je v vozilu tudi šofer, da se pripravi za izpit. V torek zvečer se je namenil v Steverjan. Šofer je mladeniču za vol»no:n svetoval, naj vozi počasi, toda on ga ni poslušal. Dva tedna je že vozil avtomob’1 in se mu je vse zdelo tako lahko, kot le kaj. Ko so se vračali, je spremljevalec predlagal, da bi ga za vožnjo navzdol zamenjai, toda., beseda ni zalegla. Ko so se s precejšnjo brzi-no pripeljali do ei-ega izmed nevarnih ovinkov v Grojr.i, je vozilo zaradi prevelike brzi-ne pričelo plesati na cest., ki je na debelo posuta z gruščem. Neizkušeni šofer se je ustrašil in pritisnil na zavore. Fiat je zapeljal s ceste in se prevrnil po bregu. Napravi je dva kozolca in obtičal ob vem deblu. Polni strahu, na srečo pa brez telesnih poškodb, so se zvlekli iz avtomobila, ki se je tako potolkel in zvil, da so s težavo idprli ena vrata. S pomočjo drug h so vozilo zvlekli na cesto potem pa je moral šofer p- ljati avto v Gorico, ker so se mlademu šoferju noge preve* tresle. Prva podaja je bila pri karoseriji, kjer bo moral mladenič plačati težko vsoto, in to še poprej, preden je sploh napravil lastninski prepis. to opravi sedanja ozka Maz-1 je za prostor na cesti vsak zinijeva ulica, služila odvija-j dan večja stiska, nju prometa v smeri vzhod— zahod. Zametek takšne prometne žile predstavlja Ul. Roma. Njena lokacija je kot nalašč najprimernejša, saj se začenja na Travniku, ki je neke vrste goriško središče, O podaljšanju te ulice do trga pred županstvom so govorili tudi na občinskem svetu, ko je prišel na dnevni red urbanistični načrt. Občinski odbornik, dr. Grusovin se je o-sebno najbolj trudil pri lastnikih poslopij in zemljišč v Ul. Mazzini in na trgu pred županstvom, da bi dosegel zadovoljivo rešitev, ki bi bila pogodu tako lastnikom kakor tudi občini. Zadeva je precej napredovala, ko so podrli staro šolsko poslopje poleg trgovinske zbornice. Z nekaterimi lastniki poslopij v Ul. Mazzini so bile sklenjene kupo-prodajne pogodbe. Toda rešitve še vedno ni, ker se nekateri lastniki upirajo prodaji v upanju, da bodo prisilili občino k sprejemu svojih pogojev. Ne da bi se spuščali v te podrobnosti, ki spadajo v okvir občine, naj omenimo, da je potrebnih za izvedbo celotnega načrta kakšnih 37 milijonov lir. Celotni strošek je takole razdeljen; 17 milijonov bodo izplačali sedmim hišnim lastnikom v Ul. Mazzini, Garibaldi in na trgu pred županstvom; 8 milijonov bodo porabili za podiranje poslopij in za popravila; 12 milijonov pa bo znašala ureditev cestišča. Ni mogoče predvideti, kdaj bo načrt izveden. Treba bo še nekaj let, kajti že doslej je poteklo precej časa, preden je prišlo do prvih stvarnih korakov. Ko bo Ul. Roma v vsej svoji sedanji širini podaljšana do županstva, tedaj bomo lahko rekli, da imamo v Gorici široko prometno žilo, ki bo v veliki meri razbremenila zlasti Verdijev korzo, kjer SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje danes 28. aprila ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13 z dramo v 3 dejanjih Dnevnik Ane Frank Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1 ter v kavami Bratuš. — Sedeži 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir. Prvega maja kaninski veleslalom V nedeljo 1. maja bo znani kaninski veleslalom. Najavljeno je sodelovanje, poleg domačih tekmovalcev, tudi smučarjev iz inozemstva. Tekma bo za pokal Jondino in Pie-tro Nogara. Po večtedenskem delu so alpinisti očistili cesto v Reklanski dolini, ki je -bila prekrita s 4 metre debelo snežno odejo. Med zadnjim sneženjem je nanjo naneslo nekaj snega, vendar ne bo predstavljal ovire za številne avtomobiliste, ki bodo kot vsako leto, prav gotovo tudi letos prišli v velikem številu na Nevejsko sedlo, do koder bo speljana znamenita tekmovalna proga. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Starostno zavarovanje obrtnikov VPRAŠANJE: Rad bi vedel kaj več o starostnem, invalidskem in družinskem zavarova nju, ki je bilo raztegnjeno na obrtnike■ ODGOVOR; Zakon št. 463 od 4. julija 1959 je raztegnil obvezno starostno, invalidsko in družinsko (za pokoinine svojcem umrlih zavarovancev) socialno zavarovanje obrtnikov in njihovih družinskih članov. Po zakonu so obrtniki vsi tisti, ki so redno vpisani v sezname obrtniške bolniške blagajne, ustanovljene na podlagi zakona št. 1533 z dne 29 decembra 1956, ali vsi tisti ki bi bili vpisani v to blagajno, če ne bi se bili poslu-žili člena 1. omenjenega zakona, ki določa, da bolezensko zavarovanje ni obvezno za tiste obrtnike, ki imajo iz katerega koli vzroka pravico do bolniške oskrbe kake druge ustanove. Starostno zavarovanje je obvezno tudi za vse svojce, ki običajno pomagajo in delajo v obrtniškem pod-jetiu. Za časa veljavnosti predhodnih norm imajo ob miki (moški) pravico do likvidacije starostne pokojnine, ko dosežejo 65 let starosti Za leto 1960 je dovolj, da plačajo 12 mesečnih prispevkov. Število potrebnih prispevkov potem seveda postopno narašča vse do leta 1974, Takrat doseže in ostane minimalno število predpisanih mesečnih prispevkov, potrebnih za likvidacijo pokojnine, 180, to je 15 let polnih prispevkov. Za obrtnike, ki so vpisani v seznam svoje bolniške blagajne po letu 1957, toda ne po letu 1959 se likvidacija pokojnine preloži za dve leti. Na splošno pa nimajo pravice do pokojnine stari obrtniki ali invalidi, ki niso zavarovani po zakonu od 4. julija 1959, ker niso bili vpisani v seznamih obrtnikov na dan ko je začel veljati ta zakon. Obrtniki, ki so bili 28. julija 1959 že vpisani v sezname navadnega neobveznega zavarovanja ali posebnega zavarovanja na podlagi izredne konvencije iz leta 1935 in ki so poleg tega redno zavarovani na podlagi najnovejšega zakona, ohranijo pravico do ikvi-dacije pokojnine neobveznega starostnega zavarovanja, dokler ne bodo likvidirali obveznega pokojninskega zavarovanja, ki ga določa novi zakon. Ko jim bodo likvidirali to novo pokojnino, se prejšnja razveljavi, prispevke zanjo pa prištejejo k prispevkom za novo obvezno pokojnino. Ti prisoevki bodo seveda veljali bodisi glede pravic zavarovanca bodisi glede višine pokojnine. Obrtnik ostane lahko vpisan v neobvezno zavarovalno blagajno tudi potem, ko je stopil v veljavo zakon o obveznem zavarovanju, toda prispevki, ki jih je vplačal in bo vplačal potem, se bodo izkoristili za novo fakultativno pokojnino. Obvezni prispevki delavcev, poljskih delavcev, uradnikov itd., vplačani na podlagi običajnih določb, dajejo pravico do pokojnine po normah splošnega obveznega socialnega zavarovanja ne glede na morebiten nov zavaro-■■iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHmiiuuiiiuiuiuHitiinHmiMiitiiituiiiiinii V nedeljo v Števerjanu Sindikalno zborovanje za obnovo kolonsk Govorili so Karel Černič iz Doberdoba, poslanec Franco in tajnik Confederterre Papais Tečajnice iz Pevme in Oslavja so se postavile pred objektiv za tako imenovano a uradno fotografijo« Prejšnjo nedeljo dopoldne je bilo na trgu v Števerjanu sindikalno zborovanje, ki ga je organizirala Confederterra, organizacija spolovinarjev in kolonov, včlanjena v Delavsko zbornico CGIL. Številnim prisotnim spolovinarjem, kolonom in neposrednim obdelovalcem »tever-janske občine so govorili o kolonskih pogodbah poslanec Franco Raffaele, pokraijnski tajnik Confederterre Renato Papais in Karel Cernic iz Doberdoba, član notranje komisije CRDA v Tržiču. Vsi trije so obravnavali vprašanje obnove kolonske pogodbe in pa pravice kolonov in spolovinarjev. Zahtevali so zvišanje deleža, ki pritiče obdelovalcem pri razdelitvi pridelka, sodelovanje predstavnikov kolonov in spolo>' nar-jev kakor tudi neposrednih obdelovalcev pri izvajanju ((zelenega načrta«, skratka, zahtevali so več sredstev, ki naj se dajo na razpolago kmetijstvu, in zmanjšanje taks. Predvsem pa naj se odpove fašistična pogodba, ki urejuje kolonske odnose, ker predstavlja sramoten ostane«, ki škoduje interesom obdelovalcev. Doslej so že vse kategorije delavcev zamenjale fašistično pogodbo z novo, ki je modernejša in bolj v .kladu s sodobnimi potrebami. Tudi po drugih krajih pokrajine, kjer prebivajo koleni in spolovinarji, so bila uspela sindikalna zborovanja. Tako naj omenimo zborovanje v Fossalonu, kjer je govoril pokrajinski tajnik Zveze kmetov Marizza. Na vseh zborovanjih so govorniki poudarjali, naj nova vlada, ki se bo predstavila parlamentu, upošteva potrebe kmetijstva, predvsem pa naj napravi konec fevdalnim razmeram, ki vladajo v kolonatu in spolovinarstvu. Resolucija KD Goriški pokrajinski odbor KD je na svoji seji obravna- val politični položaj v državi ter spiejel resolucijo, v kateri se sklicuje na sklepe raznih strankinih kongresov ter znova potrdil zvestobo sre-dinsko-levičarski politiki. Dalje zahteva, naj sedanjo vladno krizo poravnajo v skladu s smerjo odgovornih strankinih ustanov, mimo slehernega zunanjega pritiska in proti njemu ter proti raznim o-sebnim stališčem, ki so v živ. ljenju in delu stranke povsem nedopustna. Vodstvo K D naj nujno skliče sejo državnega sveta, da bo znova poudaril obveznosti, ki jih je sprejel na kongresu v Firenci, kakor ;e to zahtevala baza stranke. , Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8 29, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39, (A) 6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30 (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51 (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49! PRIHODI IZ VIDMA: (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03. (D) 21.48. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10,52. (A) 14.18, (A) 13.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Legenda Toma Dooleya», M. London, J. Mor. row. VERDI. 17.15: ((Asfaltna džungla«, M. Monroe, D. Aine. VITTORIA. 17.30: ((Gangsterjeva autopsija«, J. D. Barry-more, L. Milan. CENTRALE. 17.00: «Gianni e Pinotto 111 dr. Jekyll». MODERNO. 17.00: »Ocean nas kliče« valni odnos v svojstvu obrtnika ter ne povzročajo nobenega odtegljaja na pokojnim Ko pa bo zavarovanec, ki je bil prej zavarovan pri INPS, dosegel starost, ki je predpisana za upokojitev na podlagi obrtniškega zavarovanja, se mu ne bo likvidirala nova pokojnina na podlagi prispevkov, vplačanih v obrtniško blagajno, marveč samo dodatek, ki je enak 2z odstotkom akreditiranih osnovnih prispevkov. Ta vsota pa Se redno pomnoži s 55. Pokojnino priznajo na podlagi redno vložene prošnje, opremljene z vsemi običajnimi dokumenti s pogojem, da je dosegel prosilec določeno starost, vplačal predpisane prispevke, da je bil obrtniško kvalificiran in vpisan v obrtniški bolniški blagajni. Seveda pa dobi pokojnino šele od 1. januarja 1960 naprej. Minimalna pokojnina znaša 5 tisoč lir. Preselitev obrtnika VPRAŠANJE: Preselil sem se iz nekega kraja v drugi. Ze več mesecev prosim, da me prepišejo iz tamkajšnje v tukajšnjo obrtniško bolniško blagajno, toda brez uspeha. Kaj naj storim? ODGOVOR; Pošljite priporočeno pismo s povratnim potrdilom pokrajinski obrtniški komisiji in pokrajinskim obrtniškim blagajnam v pokrajini, kjer ste bivali prej, in v pokrajini, kjer bivate sedaj. V pismu sporočite, da ste se preselili in izjavite. da odklanjate vsako odgovornost za morebitne škodljive posledice tega birokratskega zavlačevanja. Potem se bodo že zganili. Iz koprskega okraja Posvetovanje vinogradniških strokovnjakov Redni letni občni zbor trgovinske zbornice V Portorožu sta bila konec prejšnjega tedna dva pomembna dogodka. Na dvodnevnem posvetovanju so se zbrali vinogradniški strokovnjaki iz koprskega in gori-škega okraja ter iz Hrvatske Istre, razen tega pa je bil tudi redni letni občni zbor trgovinske zbornice za koprski okraj. Vinogradniško posvetovanje je bilo zelo plodno in sklepi bodo brez dvoma mnogo pomenili v prizadevanjih za napredek obmorskih vinogradniških področij. V razpravah je bilo največ govora o tem, da se je treba lotiti obnove vinogradov po najsodobnejših načelih. Skrbno pa bo seveda potrebno pretehtati programe in se odločiti za tiste variante, ki upoštevajo največjo rentabilnost vloženih sredstev. Pri tem so zlasti naglasili potrebo obnove vinogradov na večjih kompleksih, da bi bila čim bolj izkoriščena mehanizacija. Na posvetovanju so tudi priporočili proizvajalcem saditev namiznih sort grozdja, saj je povpraševanje za tovrstne pridelke zelo veliko. S plodno razpravo in s koristnimi sklepi se lahko pohvali tudi letni občni zbor koprske okrajne trgovinske zbornice. Na njem so ugotovili, da je trgovina v zadnjih letih precej napredovala in da bodo v celoti izpolnili petletni plan v štirih letih. Največji uspeh so dosegli v trgovini na drobno, ki je povečala promet v enem letu za dve in pol milijardi dinarjev. Pohvalno je tudi, da je trgovina na debelo znižala promet za milijardo dinarjev. To pomeni, da kar dobro napredujejo prizadevanja za zmanjšanjem posredništva v trgovini. Zanimivo je, da se je promet na enega zaposlenega v trgovini povečal v zadnjih štirih letih za 29 odstotkov ob skoraj nespremenjenih osnovnih sredstvih. V razpravi je bilo največ govora o pripravljenosti trgovske mreže na bližnjo turistično sezono. Udeleženci so ugotovili, da mora trgovina premostiti mnogo težav, saj se prebivalstvo obalnega pasu med glavno sezono podvoji. Letos bodo na vsak način skušali dobiti pomoč od nekaterih preskrbovalnih podjetij izven okraja. Kaže, da bodo uspela prizadevanja glede upostavitve primernejšega časa obratovanja, to je, da bi bile trgovine odprte v večernih urah, kar je na splošno v navadi v letoviščarskih krajih. Trgovine bodo skušale nuditi gostom tudi bogatejšo izbiro blaga, zlasti glede folklornih in drugih predmetov. V razpravi sta govorila tudi predsednik trgovinske zbornice Slovenije Viktor Valič in podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora v Kopru inž. Peter Aljančič. Prvi je naglasil, da se letos obeta trgovini v Sloveniji znaten napredek v smeri modernizacije, saj bodo investirali 4 in pol milijarde dinarjev. Večji del te vsote bo šel za trgovi- no na drobno, v kamero do vnesli najsodobnejše o prodajne tehnike (Pre'“P . vj. nje, samopostrežbo, samo ro in podobno). Podpreds ^ OLO Aljančič pa je nag v da je glavni cilj trgoV . „j. socializmu oskrbovati P nika. Da bi lahko to na ^ še uspešneje izpolnjeval, do morali pojačiti sod nje med organi upravi]™, v blagovnem prometu ter ^ činami in okrajem. L® s turni močmi bodo li vrsto pomembnih n nalog, kakor uveljavljanj ^ grajevanja po učinku, no vlaganje sredstev, ska ureditev prodajaln, izbira, primerne cene J® dobno, * * * Do sobote je koprsko P®* nišče izpolnilo letni P« , j. meta s 55 odstotki, Od P' ranih 120 tisoč ton so 1 #> li in vkrcali nad 66 tisoč ^ Pristanišče je tako ra, razvilo svojo dejavnost, ^ čunajo izpolniti letni P1 ^ v avgustu. Naj omenit®®.1 v je letos do sobote Pr's, tegj pristanišču 64 ladij, 0 tojjb. 25 jugoslovanskih in as ^ Gradnja skladišč d0®1?. zani- duje in je zmeraj vecj manje pri podjetjih v ljani ter v večjih ven Slovenije. Nekoliko zanimanja za gradnjo ,t. dišč v pristanišču pa so e . zala podjetja koprskega , ja, saj je doslej le en se je zbralo “»vilo predstavnikov st0 dežela sveta, l»f tem se zaključila 76-"na tuja oblast nad tem veliko okoli raznih delov tiko, obrambo in financami. Dejansko je to pomenilo, da nadzoruje vse javno življenje v Togu. Toda premagati je bilo treba še eno oviro, da bi lahko Togo popolnoma priključili k Francoski uniji. Morali bi nekako doseči, da bi se Združeni narodi odpovedali skrbništvu nad Togom. Pri tem je francoska diplomacija uporabila nekoliko naiven, a na videz pre- Z£,OKN7A V0L7A NIC, EK iME3SK/ m Afrike N 30 ta, Po ki je bil naj-tat nemška koloni-tfvi porazu Nemčije v jo SVet°vni vojni pa sta si Ve[j^gent'ernansko» razdelili & a Britanija in Francija. ra«cozi del ki so imeli vzhodni tat, , dvakrat večji od _ °dnega. H Sledovi te kolo-kf* S0 neu8°dni. V de-Ptete °krog gr, odstotkov 5tstlVa5«v nepismenih. Na Ptojt ^vek rok bi lahko 1 domače inženirje ali 2dri Prej. SaB0 Vn>ke. }ja jjsjj i?voznjh ■betov zaman iščemo en VndUstri^i izdelek. Na-tr°5no°’ vs- industrijsko po-jine ^lago uvažajo iz tu-bol,,:- deželi je ena sama ““Pica m ta bila v tyjCe 01 Ptestu predvsem za naselja, ki elektrika. No- jih Redka so n zunanja trgovina, >Utvo 8rač>, ’ zavarovalnice, te, vetla P°djetja, elektrar-Posjjjj6 to je v rokah in fW 1 iujcev, v glavnem ''ari, cozov Tudi svojega ča- s°Pi*a G0 ‘So imeli doslej. Toga je ne-*C°l°ni i ^la vse značilnosti Htg« ne^a izkoriščanja, sitoinj. °zernije prirodno ni Bivaic Sn°’ žlvi večina pre-<*(lujeja 0<* kmetijstva. Pri-»OVo . ln izvažajo palmi-^tvo , šn seme, bombaž, ’ akao jn kikiriki. Bo-dežela z ležišči bič, nta, fosfata ae, j„ ?astVo n prav in železne to njeno bo- v britanskem izvedli plebiscit. 0hialist]e Privlačilo tuje koda j "»U ,Ha 1»46 je bil Togo let fio, n'štvom OZN. Deset Srie ^tahiv ga <)aiil0Valstvo naj bi se opre-vfra5a()'Sa en° izmed dveh ^ H/' ali se priključiti °baB, ali še dalje % Pod skrbništvom Hčilo Cr se je več ljudi bij , .Za prvo možnost, lft5? >,.,r‘tanski Togo marca vi«hj Priltliučen novi ^datij^^ki državi Ha *°ioniji Zlati obali neod- Gani, vica ostal a je še druga «0 ' Toga pod Sat °- H >h Kilometrov in b>- ®j nad milijon pre- franco-Ta meri 53.000 kilometrov v Hi Tukaj H ,razvijali V k° v so se do-precej dru-Britanskem delu Hali COzi so namreč H ati vsako za sbut,"‘ To H 1 v*° T°So ceno ob-Bo v Francoski r» ,~'eta 80 *'ran" . -.11, ZgUsiH avtonomno 0 Togo in razoisali S nakUt*- Ta referen-o°f°val * *"a n' nihče nad-% ’ le potekul pod hu a.ncoskim pritiskom. V ^ 1 bilo nič čud-Ukr ^ <i roparji že kdo ve kje. Rojen otrok po smrti matere TOItRANCE (Kalifornija). 27. — V bolnišnici v Torran-ceu je prišel na svet novoro- jenček po smrti svoje matere, ki jo je pijani mož ustrelil v čelo. Novorojenček moškega spola še živi, vendar pa se zdravniki niso izrekli o možnosti, da ostane pri življenju. Eden je dejal, da bo mogoče dati kako izjavo šele po nekaj dneh. Policija v Torranceu je prejela ob 2.36 poziv 26-letnega Marvina Tylora, ki je enostavno dejal: «Pravkar sem u-bil ženo«. Ko je policija prispela, je našla 24-letno Carole Tylor, ki je bila že na koncu losnosti, na tleh v kuhinji. Poleg je bil mož. Na mizi je bila prazna steklenica za konjak, puška kalibra 22 in pištola kalibra 38. »Ustrelil sem ženo v glavo. Ubil sem jo in sem obupan. Bila je edina oseba, ki sem jo ljubil,« je v zmedenosti pripovedoval Tylor. Agentje so takoj mislili na to, da obstaja malenkostna možnost, da se reši otrok, Prenesli so truplo v bolnišnico, kjer so zdravniki formalno ugotovili smrt žene. Nato so takoj s carskim lezom spravili na dan živega in žvlje-nja sposobnega dečka. Tyior Pa je bil aretiran. si je lahko privoščil razkošno življenje, ni prav jasno. Leta 1946 je bil sprejet k «Surete National« kot nadzornik šoferjev. Naslednje leto so ga odpustili zaradi nekih nepravilnosti. Qd tedaj naprej je njegovo življenje prava skrivnost. Ni pa SKrivnost, da se je zelo trudil okrog deklet, navadno zelo mladih, ki jih je večkrat zapeljal. Toda bolj čudno je, da mu je uspelo osvajati tudi družine teh deklet. Od teh družin, ki jih je kakih dvajset, jih toži samo pet ali šest. Kakor v preiskavi bodo tudi na procesu najbrž izjavile, da so imele popolno zaupanje v Sorluta, ki jih je »moralno goljufal«. Vsekakor je moral biti zelo spreten, da se starši njegovih Žrtev niso ničesar zavedali. V tednih takoj po izbruhu škandala si nekatere družine niso upale obtožencev prijaviti policiji, ker so se bale, da bi se nazadnje pred sodiščem vsa stvar zanje same neugodno končala. Sorlut se ni le predstavljal kot visok funkcionar policije, temveč se je delal, kot da je prijatelj najbolj vplivnih političnih osebnosti. Imel je vedno polno vabil za gledališke predstave ter uradne svečanosti in sprejeme. Zlasti pa je vedno mnogo obljubljal svojim »protežirankam«. Obtožnica bo skušala dokazati, da je Sorlut živel od »dohodkov« za usluge svojim prijateljem. Te usluge pa so bile skoraj izključno v tem. da je svoje »protežiranke« predstavljal petičnim »gospodom«. Vsa zadeva je zlasti postala popularna, odkar se je v zvezi z njo slišalo ime Le Tro-quera in ene izmed njegovih prijateljic, grofice Pinajeve. Sorlut je baje predsedniku poslanske zbornice predstavil nekaj deklet, ki jih je baje ta sprejel v «Pavillon du Bu-tard«, ki je uradna rezidenca predsednika poslanske zbornice, pa jo je Le Troquer za to priložnost »primerno« preuredil. Potem je baje Le Tro-quer eno teh deklet predsta- vil grofici Pinajevi, ki je pokazala namen, da bi jo slikala, a v resnici je imela m baje tudi izvedla vse drugačne načrte. Le Troquer je vedno z ogorčenjem zavračal te obtožbe, katerih namen je bil, kot je on dejal, uničiti njegov ugled zaradi določenih političnih načrtov. Drugi obtoženci pa v glavnem priznavajo. da so se udeleževali »baletov roza«, toda vse obnašanje deklet in njih prosto izražanje je bilo tako. da niso nikoli niti za trenutek pomislili, da imajo opravka z mladoletnicami. Poleg vseh teh stvari pa bo moral proces razčistiti tudi vprašanje, kako je mogel Sorlut ohraniti dokumente, da pripada policiji. S temi dokumenti mu je uspevalo izvajati nad svojimi žrtvami pritisk in grožnje. Rač najbrž s tem v zvezi so med obtoženci tudi neki komisar in dva policijska častnika. mmM Angleška plesalka Moira Shea-rer, ki s Pascale Petit sodeluje pri filmu »Pariški baleti«, pred palačo Chaillot Ameriško gledališče pojde v Moskvo Preden se je iz ZDA vrnil v Moskvo, je pred-sednik sovjetskega sveta za kulturne izmenjave s tujino Juri 'čukov sporočil, da si bodo SZ in ZDA izmenjavale gledališka dela. Rusi so že izbrali delo Wiltiama Gibbsona »The Miracie Worker«, ki ima r-e nekaj mesecev velik uspeh na Broadwayu. Delo se naslanja na zgodbo znane Helen Keller ter Diane Sullivan. Ta je bila ženska, ki je znala preobraziti Helen Keller, »lepo, in gluhonemo deklico, v žensko, poznano po vsem svetu po njenem talentu in pogumu. Američani pa doslej še niso povedali, kaj so si oni izbrali. Virginia Zeani bo pela v Dublinu Včeraj sta z letalom odpotovala v Dublin sopranistka Virginia Zeani ter basist Rossi Le-meni. V petek se v Dublinu prične festival italijanske opere in Zeani bo nastopila v »Mesečnici« in «Traviati». Rossi Lemeni pravzaprav samo spremlja svojo ženo; sicer bo tudi nastopil na angleški televiziji. Vrnil se bo v Benetke za otvoritev operne sezone v gledališču La Fe-nice; pel bo v operah «Moč usode« in «Na-bucco«. «Korzo slave» v Hollywoodu brez imena Chaplina Tisti, ki bodo hodili po novem «Korzu slave* v Hollywoodu, bodo med slavnimi imeni iz filmskega sveta zaman iskali ime Charlieja Chaplina. Imena bodo z bronastimi črkami vpisana v marmorne plošče, ki bodo položene v mozaični hodnik za pešce, ki bo potekal ob Hollyxoood Bou-levardu skoraj dva kilometra daleč. O Chaplinovem imenu se je dolgo časa diskutiralo, toda mnogi od bogatih lastnikov zemljišč ob buleva-ru, ki so prevzeli stroške za »Korzo slave*, so izjavili, da odtegnejo svojo pomoč, če bi bilo vpisano tudi Chaplinovo ime. Mnogim ameriškim krogom se je po vojni Chaplin zameril; obtožili so ga simpatij do komunizma in všeč jim tudi ni bilo, da Chaplin ni nikoli prevzel ameriškega državljanstva (obdržal je angleško), kljub temu da se je v Holly-woodu najbolj uveljavil. L. 1952 je zapustil ZDA. Tudi okoli imena znanega režiserja Stanleyn Kramera (»Zadnja plaža* i. dr.) je bilo mnogo razpravljanja. Tudi ta je bil namreč obtožen antiame-rikanizma, ker je delal s piscem scenarijev Ne-drickom Youngom, katerega je filmska industrija zaradi političnih razlogov izločila. Toda v tem primeru so le zmagali zagovorniki Kramera in njegovo ime bo na «Kor-zu slave* celo na prvem mestu; vrstni red se namreč določa po žrebu. Potem se je oglasilo še kitajsko gledališče, kamor hodijo hollywoodski • romarji* gledat odtise nog filmskih zvezd in zvezdnikov v tleh tega gledališča. Ker gre «Kor-zo slave* prav mimo gledališča, se le-to boji konkurence. Sicer pa so se v Hollywoodu zmislili na «Korzo slave* v času ko slava Hollywooda v filmskem svetu že močno upada. Hollywoodska filmska industrija niti v ZDA nima več svojega monopolnega položaja. Zaplenili so 7000 steklenic «šampanjca» Iz Tridenta poročajo, da so v Rivi. Roveretu, Tridentu samem, Bnkse-nu in še nekaterih krajih te pokrajine zaplenili nad 7000 steklenic penečih se vin. V vzorcih, ki so jih znanstveno preiskali, so ugotovili navzočnost nekih snovi, ki bi jih vino ne smelo vsebovati. Tvrdko ki proizvaja ta vina in ima svoj sedež izven tridentinske dežele, so pri. javili sodnim oblastem. Ciklomotoristična dirka za nagrado narodov Francoz Louison Bobet prwi v splošni lestvica V zadnji linijski vožnji je zmagal Sabbadin, za motorji pa Daems RIM, 27. — Po osmih dneh tekmovanja so kolesarji, ki So se udeležili 11. ciklomotoristične dirke za nagrado narodov, ponovno prišli v Rim, kjer je na področju EUR Sabbadin zmagovito zaključil zadnjo etapo. Prvi del dirke je motil dež, zaradi česar ni bilo nobenih poskusov bega. Prvi uspešen poskus Sabbadina in Cou-vreurja se je začel takoj po letečem cilju v Terniju. Naskok bežečih se je vedno večal, dokler ni dosegel pri Ci-vitastellana, to je 74 km po startu v Spoletu, 2’55”, Slabo vreme je marsikoga motilo in skupina kolesarjev je celo odstopila. Med temi so bili Bonariva, Dewolf, Dupre, Bo-no, Zoppas itd. Pri Nepiju sta imela Sabbadin in Couvreur 4’ naskoka, ki se je posebno na vzpetinah vidno večal, dokler nista zabeležila kakih 50 km od Rima 6’40”. Glavnina se je še- le tedaj zmislila na begunca in je organizirala zasledovalno vožnjo. Časovna razlika se je začela manjšati, a vseeno sta prišla Sabbadin, ki je prvi privozil na cilj, in Couvreur, kateremu je pripadlo drugo mesto, še vedno 3’ pred ostalimi do EUR. V drugi skupini je bil tudi Liviero. ki je pri končnem sprintu zadel ob slamnato balo ob cesti, zaradi česar je padel. Kolesar se je dvignil in nadaljeval peš pot do cilja, pri čemer je nesel kolo na ramenih. Bobet včeraj ni privozil po svoji stari navadi prvi na cilj po vožnji za motorji. Tokrat je zmagal Holandec Daems. Sicer je bil Francoz že gotov zmage in tudi verjetno zaradi utrujenosti ni mogel slediti mlajšemu tekmovalcu, a je vseeno prišel drugi na cilj z zamudo 16”. Tretji pa je bil Zamboni, ki ni mogel obdržati začetnega prvega mesta v tem delu tekmovanja, medtem ko je takoj za njim privozil presenetljivi Brugnami. Dirka se je tako končala s popolno zmago Louisona Bo-beta, ki si je že drugič osvojil lovoriko najboljšega. «» ------- KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Cilj v Trstu bo pri Lloydovi palači Kot je znano, bo letos v našem mestu cilj etape kolesarske dirke po Italiji. Kolesarji bodo prišli v Trst iz Trevisa v nedeljo 5. junija in naslednjega dne bodo nadaljevali pot do Belluna. Sedaj so dokončno določili, da bo cilj. etape nasproti Lloy-dove palače ob nabrežju.. Ciljni trak bo med železniškimi tračnicami in pločnikom na sredi ceste. V Od 29. aprila do 15. maja dirka po Španiji Gani in Bahamontes tovorita za končno zmago v Prva in zadnja etapa bosta na kronometer MADRID, 27. — Po navadi se ob koncu aprila začenjajo leto za letom največje etapne kolesarske dirke. Začele se bodo z dirko po Španiji ali kot jo imenujejo «Vue!ta», ki bo oc Ž9. anrila do 15. maja. nadaljevala se bo z dirko po Italiji od 19. maja do 9. junija in končala z dirko oo Franci.)! (od 26. junija do 17. julija). Letos izstopata iz skupine 90 prijavljenih za Vuelto dve imeni. Ti sta Charly Gaul in Bahamontes. Gaul je dvakrat zmagal na dirki po Italiji (1958 in 1959) ter enkrat po Franciji (1958), medtem ko je Federico Bahamontes edini Spanec, ki si je zagotovil mesto najboljšega na Touru. LUKsemburžan Gaul, ki tekmuje za «Emi», se bo letos prvič udeležil Vuelte. Kaže pa, da ne bo iskal končnih uspehov v tej dirki, temveč da mu bodo etape služile za pripravo za udeležbo na Giru. Njegov cilj je namreč doseči tretjo zmago v tej italijanski etapni dirki. Banamontes se tudi še ni popolnoma opomogel od zloma stegnenice. Sicer je začel že tekmovati, vendar njegovo stanje se ni tako, da bi Louison Bobet VRSTNI RED ZADNJE ETA. PE V LINIJSKI VOŽNJI SPO-LETO —RIM (153,600 KM); 1. Sabbadin 4.16’51”, s povprečno hitrostjo 35,880 km na uro, 2. Couvreur 3. Benedetti z zaost. 2’26” 4. Pellegrini 5. Daems 6. Galeaz 7. Poblet. Sledi skupina z Benedettijevim časom. VRSTNI RED VOŽNJE ZA MOTORJI (22,200 KM); 1. Daems 23T4”, s povprečno hitrostjo 57.331 km na uro; 2. Bobet z zaostankom 16” 3. Zamboni 19” 4. Brugnami 20” 4. Poblet 26” 6. Vagtmans 47” 7. Gismondi 57” 8. Hoevenaers 1’02” 9 Benedetti 1’23” 10 Balli 1’25”, 11 Pellegrini, 12 Sabbadin, 13. Liviero, 14. Gouget, 15 Coletto, 16. Ka-zianka, 17. Padovan, 18, Sta-blinski, 19. Viayen, 20. Tezza, 21. Elliot, 22. Ricci, 23. Hael-terman, 24. Galeaz, 25. Vanzei-la, 26. Messina, 27. Baldini, 28. Gentina, 29. Couvreur. SPLOŠNA KONČNA LESTVICA: 1. Bobet 41.39'54” 2. Wagtmans 41.45T3” 3. Brugnami 41.45’32” 4. Daems 41 47 42” 5. Hoevenaers 41.49’43” 6. Poblet 41 50’27” 7. Balli 41.52’43” 8. Zamboni 41.53’05” 9 Benedetti 41.55'46” 10. Sabbadin 41.55’55”, 11. Stablinski, 12. Elliot. 13. Coletto, 14. Gismondi, 15. Liviero, 16. Kazianka, 17. Galeaz, 18. Pellegrini, 19. Gouget, 20. Ricci, 21, Tezza, 22. Gentina, 23. Messina, 24 Vanzella, 25. Padovan, 26 Couvreur, 27. Hael-terman, 28. Vlaeyen, 29, Baldini. Illlililllllllllllllllllllllllllllllliiuilllllllllllliiuiiiiiiiiiiliililliiiiiiiiiliiiillilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Domislice senzacije željnega menaierja Francija se zopet navdušuje za mladega Marcela Cerdana Gre za komaj 16 let starega sina pokojnega francoskega boksarja št. 1. tu, vse pa me je tako zmedlo, da sploh nisem vedel, kaj delam. Bojim se, da nisem teh številnih ljubiteljev mojega o-četa razočaral. Morda bom lahko drugič pokazal to, kar sem se v dolgih mesecih treninga naučil.« Ko so po dvoboju vpraševali mnoge strokovnjake, kaj sodijo o prvem nastopu mladega Cerdana, so bila mnenja večinoma zelo zadržana. Nekateri sicer trde, da je nekaj podedoval od svojega očeta, vendar pa, kot pravi Jacques Godet, ni moč učenca soditi po njego. vem prvem odgovoru. Danes so vsi zadovoljni. Pariz spet ploska Marcelu Cer-danu. menažerji pa polnijo svoje zepe. Ce pa bo mladi Marcel postal resnično naslednik svojega očeta, bo pokazala šele bodočnost. Prav gotovo pa Ime Marcela Cerdana je med francoskimi-ljubitelji boksa obdano z aureolo legendarnega športnika. Pred nekaj več kot 10 leti je bil Marcel francoski športnik štev. 1, ki ga je kruta nesreča iztrgala iz ringa ravno takrat, ko je bil na višku svoje slave. Leta 1949 je osvojil naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji in prav to leto je preminil v letalski nesreči. Vsa Francija je jokala, kajti Marcel Cerdan je bil takrat idol francoskega športa. Za seboj je pustil 4-letnega sinčka. Športni menažerji profesio. nalnega boksa v Franciji prav nič ne zaostajajo za svojimi kolegi iz Amerike. Senzacija, u-glašena točno na struno številnih ljubiteljev boksa, prinaša «businness». Taik «posluh» pripisujejo menažerju Filip-u Fi-lipiju, ki je pred nekaj meseci angažiral v svojo skupino 16-letnega Marcela Cerdana, sina nekdanjega idola francoskih športnikov. Mladi Marcel je kapital, iz katerega bo Filipi — vsaj za zdaj — lahko koval visoke zaslužke, pa čeprav je Marcel še popoln začetnik. Pretekli teden je bila velika pariška športna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Bučna reklama je privabila v dvorano tisoče gledalcev, katerim so še vedno v spominu blesteči nastopi pokojnega Marcela Cerdana. Bujne ovacije, stotine fotografov, televizijske kamere, vse to vzdušje je mladega Marcela tako vznemirilo, da se kljub najboljši volji ni mogel niti nasmehniti, temveč je drhtel po vsem telesu in samo preplašeno gledal. Bil je to njegov prvi nastop v ringu. Ko je odjeknil gong, se je mladi Cerdan zapodil z vso srčnostjo v svojega nasprotnika in vse, kar se je dogajalo pozneje, je preživljal Cerdan II. kot v nekem transu. Seveda je mladi Marcel v tem dvoboju zmagal — nekateri trde da je bilo vse to že naprej dogovorjeno, zaradi gledalcev in tudi njega samega — in ko mu je sodnik dvignil roko, se še vedno ni zavedal, kaj se z njim dogaja. Po dvoboju je dejal: »Verjemite mi, da mi je bilo najteže takrat, ko sem se povzpel na ring in so mi gledalci stoje ploskali. Saj sem vendar popoln začetnik! Vedel sem, da velja to mojemu oče- je Marcel Cerdan II. edini boksar na svetu, ki je začel vsojo kariero, svoj prvi nastop v ringu, s tako blestečim uspehom... Disciplinski ukrepi nogometnega odbora MILAN, 27. — DisciplinsKi odbor nogometne zveze je tudi na svoji zadnji seji sklenil izreči nekaj kazni in sicer denarne za nekatera društva, prepoved igranja pa nediscipliniranim igralcem. Tako so Palermo kaznovali z globo 120.000 lir, Torino 100.000, Napoli 45.000, L. R. Vicenza in Spal 40.000, Sambe, nedettese 25.000 in Parma 20.000 lir. Bagnoliju iz Verone so prepovedali enodnevno igranje, kar velja tudi za Rossija (Spal). Z opominom pa je odbor opozoril Beltrandija (Napoli), Zambomija (Brescia), Inpinno (Catanzaro), Schiavona (Napoli), Regalio (Messina), Ta-rabbio (Mantova), Pinija (Mantova), Matteia (Lazio), Bonifacija (Torino) in San-tona (Venezia). «»------- PREGLAVICE TRIESTINE Pet igralcev potrebnih počitka Sele včeraj so se pojavile posledice ostre tekme med Triestino in Torinom. Štirje nogometaši in sicer Secchi, Frigeri, Varglien in Brach so se pritoževali zaradi bolečin in, trenerju Trevisanu ni preostalo drugega kot jim predpisati le pol ure razgibalnih vaj. Manikal pa je na treningu Bandini, ki se je med zadnjim treningom pretegnil trebušne mišice in je zato počival. Za ostale je bil | ening bolj utrudljiv. Trevisan je sestavil dve moštvi po osem igralcev, ki so zaigrali trening tekmo. Tekma med titularci in rezervami se je končala z 10:6. VATERPOLO Mladi Marcel Cerdan Triestina ne bo šla na spomladansko prvenstvo v vaterpolu, ki bo od danes do sobote v Genovi. Do tega sklepa so voditelji prišli zaradi nerazpo-ložljivosti nekaterih igralcev, ki so zaposleni s študijem. lahko mislil na končni u-speh. Brez dvoma bodo glavni tekmeci teh dveh »velikih« Spanci Segu, Lorono in Suarez, ki si je zagotovil zmago leta 1959, dalje Belgijca Fore in De Caboter ter Italijana Fornara in Moser, ki sta precej odvisna od Gau la, ker sta v isti ekipi, ki jo vodi Learco Guerra. Posebno Fornara bi lahko pripravil presenečenja, še posebno, ker je vajen Vuelte, katere se po letos udeležil že tretjič. Lani je za malenkost zaostal in je zaradi tega izgubil prvo mesto. Vuelta, ki bo kot lani razdeljena na 17 etap, nima posebnih novosti. Med novosti bi lahko šteli le odhod iz Gijona in tudi dejstvo, da bodo prvo in zadnjo etapo tekli v borbi s časom. Najvažnejši vzponi bodo na Na vacerrada, ki je s svojimi 1860 metri najvišji hrib dirke po Španiji, dalje Urquio-la, Herrera, Alisas in Escu-do. Včeraj je odpotovala iz Milana ekipa «Emi», ki jo sestavljajo Gaul, Fornara, Moser, Schmit, Ernzer, Bolzan Pintarelli, Metra, Guarguagli-ni in Chiti. To moštvo smatrajo za favorita št. 1, še posebno, ker je Gaul z nedeljsko zmago na vzponu Sallan-cheza dokazal, da je že v zadovoljivi formi. To pa bo brez dvoma še izpopolnil med dirko po Španiji tako, da bo prišel dobro pripravljen na Giro, ki je prvi večji cilj Luksemburžana. Etapne dirke po Španiji so sledeče: 29. aprila 1. etapa: kole- sarsko dirkališče — Gijon 7,740 km na kionometer; 30. — 2. Gijon — La Corogne, 235 km; 1. maja 3.; La Corogne — Vigo, 209; 2. — 4.: Vigo — Orense, 165; 3. — 5.: Orense — Zamora, 287; 4. — 6. Zamora — Madrid, 250; 5. — 7.: Madrid — Madrid 185; 6. — 8.; Madrid — Sa-ragoza, 264; 7. — 9.; Sara-goza — Barceliona, 229; 8. — 10.: Barcelona —, Barbastro, 269; 9. — ij.: Barbastro — Pamplona, 240; 10. — 12.: Pamplona — Logron, 179; 11. — 13.: Logrono — San Se-bastian, 201; 12. — 14.: San Sebastian— VittOria, 251; 13. -— 15.: Vittoria — Santander, 232: 14. — 16.• Santander — Bilbao, 187: 15. — 17.: Bilbao — Guernica, 116 in Guernica — Bilbao 54 km na kronometer za posameznike. LAHKA ATLETIKA MELBOURNE, 27. —- Svetovni prvalk v teku na 1 miljo Herb Elliot se bo udeležil treh tekmovanj v Ameriki in sicer 20. maja v Los Angelesu, 28. v Modestu in 3. junija v Comptonu. Elliot je nameraval tekmovati v Evropi, vendar ga je avstralska zveza povabila, da se vrne do 6. junija v domovino. Za pokal evropskih prvakov R. Madrid-Barcelona 3:1 BARCELONA, 27. — V povratni polfinalni tekmi za nogometni pokal evropskih prvakov je Real Madrid premagal Barcelono s 3:1 (1:0). Prvi so prešli v vodstvo gostje s Puskasom, ki je v drugem polčasu dosegel s tretjim golom končni rezultat. Pred njim je Gento povečal rezultat na 2:0. Za Barcelono pa je Kocsis dosegel častni gol v zadnji minut i igre. Real Madrid, ki je tudi prvo tekmo z Barcelono zaključil z istim rezultatom v svojo korist, bo igral v finalnem srečanju z zmagovalcem dvoboja Eintracht (Frankfurth) - Glas-gow Ranger. ZA ITALIJANSKI POKAL Torino-Venezia 1:0 TURIN, 27. — Danes je bilo srečanje za četrtfinale nogometnega tekmovanja za »Pokal Italija« med Torinom in Vene-zio. Zmagali so prvi z 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel Crippa v 6’ prvega polčasa. Kotov je bilo 6:1 v korist beneškega moštva. Sodil je Gam-barotta iz Genove. Moštvi sta igrali v sledečih postavah: TORINO: Vieri; Scesa, Can-cian; Bearzot, Gerbaudo, Bonifacij Santelli, Angeli, Virgi-li, Ferrario, Crippa. VENEZIA: De Benedet; Tre-soldi, Ardizzon; Cancian, Ca-rantini, Molinari; Rossi, Orlando, Calegari, Casarotto, Po-chissimo. TENIS BUKAREŠTA, 27. — V teniškem tekmovanju za Davisov pokal (evropsika cona) je Poljska premagala Romunijo 3:2. BOKS SAN FRANCISCO, 27. — Henry Hank, tretji v svetovni v lestvici v srednji kategoriji, je včeraj premagal s k. o. v drugi rundi Roryja Calhouna. * * # MANCHESTER, 27. — Evropski prvak in prvak britanskega imperija v peteliniji teži Feddie Gilroy je moral kloniti po točkah pred Mehikancem Ignaciom Pino. Zaradi poraza je malo verjetno, da bi Gilroy prišel še v poštev za naslov svetovnega prvaka. ****** strani Pogled na predel Rima «Foro Italicon, kjer so olimpijske naprave: na zgornji lev* breyu je olimpijski stadion za 100.000 gledalcev, poleg njega je «Stadio dei Marmiii, ob nau Tevere pa je plavalni bazen iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiH>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiia|||||aii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i|||||||l>lil>,>|! Skrbi in preglavice olimpijskega prireditvenega odbora Nekaj ženskih ogroža resnost ig^ Naselje atletinj bodo obdali z mrežo: v njej pa ne bo ...električnega toka RIM, 27. — V' olimpijskem naselju je živahno kot še nikcli. Vse dela, vse se giblje in človeške glasove preglasujejo stroji, ki kopljejo, dvigujejo material, ga prevažajo in odvažajo. Z delom morajo vsi pohiteti, ker se olimpijske igre naglo bližajo in ob dnevu otvoritve, oziroma že nekaj dni prej, bo moralo biti vse pripravljeno. Tehniki hočejo predvsem o-premiti naprave z najmodernejšimi pripomočki. Tako bo n. pr. v olimpijskem plavalnem bazenu elektronska tabla, na kateri bodo vidni rezultati. Ta bo vezana s teleprinterjem, zaradi česar bodo lahko gledalci sledili borbam, ki bodo na drugih igriščih. Tudi za lahkoatiete bo ne- kaj novosti. Za tekače na 400 metrov, ki morajo startati v določenih presledkih, so si o-mislili tudi majhne zvočnike, ki jim bodo omogočili istočasno startanje. Odmev poka starterjeve pištole namreč ne more priti istočasno vsem tekmovalcem na uho. Zato so si omislili zvočnike, ki bodo zvezani z mikrofonom, pred katerim bo stal starter. Sicer takih posebnosti bo še ogromno na letošnjih o-limpijskih igrah. Se več pa bi jih bilo, če bi poslušali predloge posameznih zvez in držav. Telovadna zveza je hotela, da bi pod tekmovalne dvorane pokrili nič manj kot perzijsko preprogo. Rusi pa so hoteli, da bi na strelišču zazidali številne zidove med progami tako, da veter ne bi motil... nabojev. To je pač le nekaj problemov, ki jih mora tehnični odsek CONI reševati. več tudi za 150 kronometri-stov, za 100 zdravnikov, za 824 italijanskih in tujih sodnikov, od katerih jih bo 280 samo za lahkoatletska tekmovanja, 82 za plavanje, 74 za telovadbo, 62 za sabljanje itd. toleg tega pa bo 500 maserjev in bolničarjev, nekaj stotin «speakerjev» in približno 400 spremljevalk — tolmačic. Prireditelji nervozno nadzorujejo dela, ki zadovoljivo potenajo brez posebnih zamud. Na drugi strani pa štiri godbe ponavljajo do monotonije himne 3j držav, Kes je, da bodo himne snemali na plošče, toda vsak n; ... ni tekmovalec, pa četudi bi pripadal recimo Nikaragui, bo imel čast poslušati himno, ki jo bo zaigrala kaka godba. O znamkah smo že govorili na naši tretji strani. Omenimo r.aj še, da je pripravljena tudi delavnica, ki bo v kratkem casu pripravila zastavo katerekoli države. Poleg te pa je še posebna delavnica, ki dan za dnem pripravlja za zmagovalce desetine in desetine zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Predel Rima «Campo Pa-rioli« je med Villo Gori in Acquacetosa popolnoma spre-So pa tudi drugi. CONI bo, menil lice. Majhne barake so moral skrbeti ne le za 7903 izginile, na njihovem mestu atlete in spremljevalce, tem-1 pa so zrasle lične hišice, v katerih bo 8062 stanovanj. V te se bodo vselili najprej atleti, po končani olimpiadi pa pravcata legija državnih u-radnikov. Kmalu bodo začele prihajati postelje. In pri tem bo namreč zahtevali žimnice «ca pok« in lesene postelje, Francozi so za železne, Poljaki hočejo zelo nizka ležišča, Irci pa visoka. Angleži si želijo po dve žimnici in dve blazini, Američani in Nizozemci pa vsaj dva metra dolge postelje. Seveda je to pokvarilo sen prirediteljev, ki so se zelo razveselili, ko so Kanadčani in Kitajci sporočili, da za njih je vsaka postelja dobra. To pa ni edini problem. Tudi vprašanje prehrane bo delalo precej preglavic. Toda ta problem so prireditelji rešili s salomonsko razsodbo: pripravo hrane so prepustili družbi, ki skrbi za spalne vagone in restavracije in vrhu tega se bodo lahko posamezne reprezentance posluževale enega ali dveh domačih kuharjev. Komplikacije pa ponovno nastanejo, ko gre za prenočišča za goste in gledalce. Do sedaj se je že prijavilo preko milijon ljudi, toda vse kaže, da bodo dali prednost tistim, ki imajo že vstopnico za olimpijske igre. Nerešeno je še vprašanje tolmačev in prevajalcev. Potrebovali bodo 1200 tolmačev, ki bodo morali dobro poznati razne jezike. Površno znanje ne bo zadostovalo, ker bodo v tem primeru prišli v po- štev tudi tehnični izrf n’st & gače bo nastala nevar e„j>-snorazuma. četudi Z 1« atam1 sporazuma, četudi njem sekund z minu ' podobno. .„reio® Tudi vprašanje naje!1 valk je CONI že resu-a precej zabave. Indonezijci so so jih 2000, vendar T* namreč zahtevali žimnice «ca- so vladali hali na tel so gledali, bolj na nava' kvizite kot na športa. Nekateri &F so to sama iepa m Se lo oblečena dekleta, jne»* pred nedavnim v P , te*" bazenu v Rimu 1,1 0 movalce s tem, da ,s erjli..! s precej dvignjenimi so Podobne raztre,sen°kaj a5 lahko za tekmovalce prire““atie- varne. /.ato je *•. -a »-odbor sklenil obdati 0jjKS. Zato oklenil °bda» ~; uh*. tinje določeni del 0 Vh0 ga naselja z ograj • nadz° bodo pod stalnim stf, stalnim stvom. Vstop bo atlet0®j.^1 go zabranjen. spremljevalec in ždr Le „i‘i** Vink sta imela dostop 7'"pravjIK mo v dnevnih ura,:„, ok0. atletmJ ^ da bo naselje no z dvojno mrežo, ’ gitaji” pa ne, tako trdij0 ^tric11 hudomušneži, bo... ,e ga toka. * * * jsfc1 LIZBONA, 27. — t olimpijski odbor )e ,.etjV, bo poslal v Rim » •‘V« bodo nastopili v J?K atif' slan ju. plavanju. la. rtju. ki. telovadbi, stre J netenj!, ljanju, v modernem ^ k0 ju, hokeju, košarki ■ sarstvu. d«1? n Olimpijski odbor 2.000.000 escudosov tP 0 1»5 45.000.000 lir) za P^aVU111® nih olimpijskih p CIRIL KOSMAČ. 28. mmmm Dam — Ti me kar prosi! — je zaničljivo prhnil ded. — Ne dam In ne dam, dokler sem gospodar! Tedaj pa se je zgodilo tisto najhujše, najbolj pretresljivo: Julček je s prstom pokazal deda in zapiskal: — Saj ni gospodar! Kaj se prepiramo z njim! že leta trinajstega je prepisal na sina. Ded se je zamajal, kakor bi treščilo vanj. Nato je obstal trd in nepremičen, samo brada se mu je tresla. Bal sem se ga, a hkrati se mi je tako smilil, da mi je šlo na jok. Petinšestdeset let je bil gospodar zemlje, in trije rodovi pred njim. Lastnina, prav lastnina zemlje, ki človeka neposredno redi, ga prepoji do poslednjega vlakenca. Grunt ima res korenine do pekla. V izbi je zavladala tišina. Strmar je gledal predse, Testenu je roka obležala na steklenici, ki jo je nameraval potegniti k sebi, samo Julček je neprizadeto gladil potrdilo. Ded se je zazibal, kakor bi mu odpovedale noge, se oprijel roba peči in se počasi spustil na skrinjo. Potegnil je rdeč robec iz žepa in si začel otirati prostrano čelo, ki je bilo rjavkasto kakor slonova kost. Strmar je presodil, da je ded premagan. Pokazal je vame ln rekel z nizkim glasom, ki je v njem zvenelo sočutje: — Pob, pokliči mater. Nisem se zganil, dokler me ni ded od strani pogledal in zagrmel: . - — Ali si gluhi Skočil sem v kuhinjo po mamo. — Nanca, — je s še vedno istim nizkim glasom rekel Strmar, — tako je, da bo treba oddati krave... — Vsaj eno pustite! ... — je zaprosila mama. — Eno?... — je zlobno zategnil ded in jo premeril z brezmejnim zaničevanjem. — Vidi se, da si prišla iz bajte! Zate je tudi ena krava — krava! .. — Vstal je in se zravnal, da se mu je sivolasa glava dotikala prečnega trama v počrnelem stropu: — Ti kar podpiši! Temle podpišeš smrt! — je preroško zvišal glas in s prstom pokazal na nas otroke, ki smo se plašno stiskali ob skrinji. Nato je s takim treskom lusknil z vrati, da je v skledniku zažvenketala posoda. Spustili smo se v jok, toda mama nam ni dala nobene tolažilne besede. Samo bratca, ki je bil star komaj poldrugo leto, je vzela v naročje, ker ga je razjarjeni ded tako prestrašil, da je jokal na vse grlo. — Tukaj podpišite, — je rekel Julček in potisnil prednjo zmečkano potrdilo. Mama je vzdihnila in odprla usta, kakor bi hotela še nekaj reči, pa se je premislila in podpisala. — Pravilno... In zdaj se bomo podpisali še mi, — si je zadovoljno povedal Julček in se začel pripravljati k svojemu veiepodpisu: pogledal je pero proti luči in popraskal z njim po nohtu levega palca, poiskal s komolci pravilno lego rok, nagnil glavo na rame in spustil Jezik iz ust ter se šele nato lotil tega slovesnega opravila. Srmar in Testen nista čakala, da bi se Julček do kraja podpisal, namreč, da bi izrisal vse zavoje in vijuge, na katerih je ležal veliki in pomembni Julius Roth kakor na mehkih, a krepkih vzmeteh. Vstala sta, bodrilno potrepljala mamo po rami in odšla brez besede kakor s pogrebscine. Julcek je s peresom v roki odšepal za njima. Oklenili smo se mame, se pomaknili k oknu in čakali. Najprej so privlekli iz hleva Lisko, nato Mavro, Sivko in Rožo. Vse so se otepale in zmedeno vrtele glave, ker niso bile vajene tujih ljudi, tujih glasov in tujih rok. Najbolj se je upirala Roža, ki je bila šele prvesnica, mlada in močna. Zdirjala je proti hiši in potegnila za sabo Martina, da se je spotaknil ob tnalo in se podrgnil. Ah, kako iz srca sem želel, da bi se ves polomil in pobil. Toda Martin je bil trmast in močan; Rože niti izpustil ni, pač pa jo je zadržal, se pobral in jo z vso silo oplazil z verigo po glavi. Udaril sem po oknu in zaškripal: — Nehaj, krpezica hudičeva! — No! Kje si se pa to naučil?— je strogo rekla mama in me zlasala. Nič se nisem branil. Ko me je izpustila, sem molče gledal naše krave, ki so šle po vrtu, se izgubile v jel-ševju, se še enkrat prikazale na Preseki in nato za vselej izginile za Kokošarjevimi vrbami. Mama je vzdihnila, pogledala potrdilo, ga zganila in zataknila za podobo sv. Andreja, kamor smo spravljali uradne listine. II. V hiši in okrog hiše se je naselila tišina in dihala iz praznega hleva in iz molka, ki je ležal med dedom in mamo. Zapihali so močnejši, hladni vetrovi, naphali na nebo mokre oblake — in začelo se je jesensko deževje. Otroci smo silili v kuhinjo, se gnetli okrog ognjišča in vtikali nad plamene rdeče, premrle noge. Ded je videl, da se zdaj lahko pomiri z mamo, in je zakuril peč. S kakšnim veseljem smo se preselili v izbo in sprejeli prvi zakurjeni dan! Ležali smo na topli peči, ded pa je sedel v zdiču, cmokaje vlekel iz pipe in poslušal moje neenakomerno branje iz »Življenja svetnikov«. Zunaj je lil dež, iz daljave je prihajalo zamolklo bobnenje, kakor bi se g pobočij valile skale in butale ob velikanski sod, da bi dolgo odmevalo: na soškem bojišču je bila bitka. Ded je večkrat zakinkal. Takrat sem dvignil oči s knjige in pogledal skozi zasopljena okna. Po dolini se je valila narasla Idrijca, motna dietne . in gosta, široka, mogočna in silna, toda lepa kakor P 0^o^[ žival. Mimo hiše se je hrupno pomikal vojaški pratez-veliki, s šotorskimi krili pokriti, nam popolnoma tuj* ^ ski vozovi na visokih kolesih. Pod hlevom, kjer je ^ S° zalila kolovoz, so se morali umikati v pobočje. .jLjn ^ poskakali na tla, kar obuti zabredli v vodo ter z V1 voZ krikom spravili voz naprej. Proti večeru pa se jiR1 :e ie prevrnil. Otroci smo tako presunljivo jeknili, da se retj pri priči zbudil. Vsi smo skočili k oknu. Pod hlev0 ni bila visoka, zato so vojaki takoj izmotali konje, po pl® ni1 je kliknil ded if* cO JC , reKJ- pa so plavale vreče. — Sveti Bog, saj to je komis! - iz hiše. Vsi smo jo ubrali za njim, kajti nam se J ^ nekaj nezaslišanega, da bi se kruh močil v umazani j poj Pri prevrnjenem vozu, ki so ga vojaki s Kletvi11 pl stavljali na kolesa, je stal mlad kadet v dežnem P V°.. je droban in bled, a lep fant. Krilil je z belimi r° . nimi svetlih prstanov, ukazoval z otroškim, šibkim & ' so se napenjal, da bi bil videti strog, a bilo je očitno, jj# vojaki ubogali samo iz prizanesljivosti do njegove to**'. in ne iz spoštovanja ali strahu. Ded ga je pocukal z ^ ti» pokazal vreče, ki jih je voda premetavala in odna karajoče in proseče hkrati ponavljal: , , a Kruh .,. Komis ... Brot... Hleb ... Brot, Bf° ' ... .... . , — ru r Kadet ga je vprašujoče pogledal in precej časa ve njegovega stokanja. Ko pa se mu je posvetilo, se J pa^h(, dušno nasmehnil, pokazal s prstom najprej v ^d®’^ S>$ vreče in nato našo hišo, češ da lahko potegne vreče -t in jih odnese domov. 0'