Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 16. Z urednikom so moro govoriti vtiak dan ud 11. do 12. ure. Rokopisi so ne vračajo. Inserati: še at s topna potit-vrsta 4 kr., pri večki atnom ponavljanji daje so popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak tlan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo loto 6 gld., z a pol lota S gld., za čotrt lota 1 gld. BO kr., na mesec 60 kr., pošiljatcv na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poSti velja za colo loto 10gl., za pol leta 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 123. V Ljubljani v soboto, ‘26. julija 1884. Tečaj I. Vabilo na naročbo. S 1. avgustom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov} ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Za Ljubljano: na mesec ......................#bl. —'50 'lo konca septembra................. 1’— „ „ decembra..................... 2-50 za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr. Po pošti: ua mesec ......................ftbl. "85 tlo konca septembra................. 170 decembra................... 4-20 Anarhistična zarota. Počasi, skoro bi rekli po kapljicah, kakor se jemlje lek, podajale so nam zadnji teden dunajske oblasti razne vesti in važna odkritja o anarhistični druhali, od koje dva člana uže stojita pod vislicami. Cela vrsta krvavih činov, kateri so se vršili pod plaščem anarhističnega mišljenja in anarhističnih teženj, je sedaj odkrita. Umor strašburžkega apotekarja Linharta in vojaka Adelsa, umor in rop v stut-gartski menjačnici, krvavo klanje v Eisertovi menjačnici na Dunaji ter zavratni umor dveh policijskih uradnikov — vsa ta zločinstva iz-vela je jedna in ista drubal, sestoječa iz treh mož; dva teh zločincev, Stellmacher in Kam-merer, padla sta uže pravici v roke; tretjega še išče policija, in verjetno je, da bodo kmalu tudi ostali pomagači krvolokov pod ključem. Vtis, katerega napravijo ta najnovejša odkritja na človeka, je v prvem trenotku pre-žalosten. Človekoljuba skeli srce, ko vidi, kako globoko padajo nekatera bitja, katerim je tudi v srce posijal žarek nebeške svetlobe, katerim je Bog podelil dar pameti in razuma. Listek. Meni gre maščevanje. (Dalje.) Milan je čutil, ko preteče nekoliko tednov, da se je precčj približal svojemu prvotnemu namenu. S Zorinim očetom, to je dobro vedel, ni bilo nič začeti; zato se ja držal bolj hčere, ki mu je bila udana z občutkom najnežniše hvaležnosti, njemu, od katerega se je nadala zdravja in solnčnega življenja. Ko bi bilo odvisno le od nje, bi mu bila obljubila srce in roko; toda nepremagljiv napotljej je bil oče, čigar misli in nainenbe mu je odkritosrčno razkrila. Oče ni hotel vedeti o zakonu, ki bi ne vezal dva enakovrstna soproga, in o takem ji je tudi uže govoril, namreč o barouu od G., ki je bil mož premoženja in dovršene omike, kateremu pa še ničesar ni obljubila. Milan jej je zmeraj silneje prigovarjal, naj se ipak odloči, oče bo naposled rad odstopil od Tudi za najhujšega zločinca najde človeška ostroumnost še vedno nekoliko oster sod olajševalnih okolnostij, n. pr. slaba odgoja, slabo materijalno stanje, otrplost srca vsled raznih nezgod, maščevalnost in sto družili okolnostij in učinkov; za omenjene tri zločince, kateri so si južno Nemčijo in našo državo izbrali teranom za svoja zločinstva, za te zločince ne mogel bi najti niti najgenijalnejši branitelj olajševalnih razlogov, kajti jedini olajševalen motiv, ki bi se mogel navesti, anarhistično mišljenje, katero se za siromaštvo milijonov sotrpincev hoče maščevati nad premožno manjino, fanatizem vsled anarhističnih spisov in govorov, ta motiv ne more se vpotrebiti za gori imenovane zločince. Ljudem, kateri so zaradi trpinčenja svojih podložnih bili uže sod-nijsko kaznovani, kakor Stellmacher, in kateri se policiji ponujajo v svrho denuncijacije svojih sodrugov, kateri se dado izdržavati od svoje žene, ter jo potem v znamenje hvaležnosti pretepajo, takim ljudem ne gane se sreč, če tudi vidijo siromaštvo bližnjega, takim ljudem trpljenje druzih ne stiska v roko noža in samokresa, ne vodi jih k obupnemu fanatizmu. Ako bi jih bilo v resnici zapeljalo trpljenje sodrugov, ako bi bili mislili, da so res poklicani, prevstvoriti svetovni red, počeli bi bili velikanska zločinstva, kakor n. pr. ruski nihilisti, bili bi namerili smrtno orožje proti bogatašem. No, kdor neznatne apotekarje, posestnike malih menjačnic, siromake, ki za slabo plačilo policijsko službo vestno vršč, mori ter poleg tega ne štedi življenja nedolžnih otrčk, ta je ropar najgnjusnejše vrste, katerega vodi jedino le pohlepnost, ue pa morebiti kak še tako zaničljiv ideal. V drugih razmerah postali bi bili ti zavrženci navadni tatovi in roparji. Ako so od priropanega denarja neznatne svote dali anarhističnim blagajnicam, gotovo ni bilo zato merodajno njihovo mišljenje nego želja za izdatno pomoč ali krivo prisego v slučaji, ako bi bilo treba dokazati kak alibi. V tej gnjusuosti mišljenja tolažilno je vender to, da političuo podnebje srednje Evrope vender le nima tal za nihilistična in feniška zlodejstva. Podzemeljsko gibanje v Rusiji potegnilo je v svoje žrelo marsikaterega visokosto- svojih bedastih nazorov in zahtev ter uvidel, da zdravnik obsežnega znanja in obširnega poslovanja je na vse zadnje vender toliko vreden, kolikor baron, čigar znanje ne sega čez zapravljanje denarja. Zora obljubi zdravniku, da bo z očetom govorila o tej resni stvari, in prav isti dan, ko smo videli Milana na kolodvoru in krenil v drevored, imela se je stvar odločiti. Kako se bo odločilo? Bilo je pozno zvečer, ko se Milan vrne v svoje stanovanje, in kakor navadno pri gospodinji zdolej — Milan je stanoval pri nekem trgovcu — povprašal: „Me nihče ni iskal?« »Pač, gospod doktor,“ odvrne gospodinja muzaje se, „služaj gospoda Seljaka je bil tukaj, pa tole pismo je pustil za vas." Mladi mož vzame pismo, gre po stopnjicali prav hladnokrvno, da ne bi izdal svoje notranje vzrujanosti. Prižedši v sobo, se zaklene, naredi luč. Tri žveplenke so odpovedale, še le četrta se je prijela, ker jih je vžigal z drhtečo roko. Svečnik postavi na mizo, sede, ječega moža, častnika in — kakor najnovejša odkritja v Varšavi pokazujejo — tudi marsikaterega sodnika, marsikaterega plemenito mislečega človeka; na Nemškem, v Avstriji in na Ogerskem stopili so v službo anarhizma le ljudjo,' ki bi tudi brez anarhističnih naukov bili postali roparji. In vsa zločinstva, ki so razprostirala grozo in strah, izvršili so trije zlodeji, dolgoletna anarhistična propaganda ujela je v svoje zanjke le ta mali broj oseb, ki se dado rabiti kot orodje. Ta okolnost daje upanje, da so poluge (Hebel), stavljene v propast države in društva človeškega, mnogo preslabe, da bi mogle doseči svoj cilj, in prepričani smo, da ta roparska druhal gotovo ni v stanu, zapeljati tudi onih delavcev, ki so iz poštenih nagibov vstopili v kolo socijalnih demokratov. Vsi razumni delavski krogi čuvali se bodo gotovo okuženja vsled anarhizma ; vzgled, katerega jim daje ta zločinska trojica, preplašil jih bode pred vsakim nepremišljenim korakom. In to je jedini tolažilni moment, katerega nahajamo v najnovejših odkritjih o anarhističnih zlodejstvih. —gl—. Iz moravskega deželnega zbora. Nemška prislovica trdi: Es wird nichts so heiss gegessen, wie es gekocht unrd, in to, kar se je predvčerajšnjem in včeraj vršilo v Brnu, je drastična ilustracija k temu izreku narodne modrosti. Kako silno se je mudilo nemškim levičarjem, ovreči volitev brnskega namestnika, kako razjarjeno so očitali češki stranki, da namerava zavleči konečno razsodbo, in glej čuda! čez noč so predrugačili svoje mnenje in jeden izmed kolovodij nemške opozicije, eksc. Chlumecky, sam je stavil predlog, naj se poročilo večine vrne verifikacijskemu odseku ! Bistvenega razločka med tem predlogom in onim, kojega je v soglasji s češkimi poslanci nasvetoval grof Podstacky, pristaš „srednjeK stranke, nikakor ne moremo najti in tedaj se nam vidi čisto naravno, da je Chlumeckevemu nasvetu jednoglasno pritrdila vsa zbornica. Preje pa so morali levičarji požirati marsikatero grenko resnico. Energično je posegel odtrže pečat, in — ne upa si pogledati v papir. V papirji je bil trenotek odločitve, in od tega trenotka je visela vsa njegova prihodnost. Naenkrat mu sapo zaprč, čelo se mu nagubi, in tihi sik, podoben pritajenemu zdihljeju, se mu prisili skozi zobe na ustni. Primakne se bližej luči, dvigne pismo bolj k višku, in bere še enkrat. Lice mu pomrači, a ž njega ni brati nikakeršne bolečine. Karkoli more razžaljeni ponos in nemogoča srditost na čelo človeško spraviti in v oko človekovo, to se je videlo tudi Milanu. Nekaj trenotkov mračnega mišljenja mu objame dušo, na to skoči po konci, zmečka pismo, pa ga vrže v kot: »Maščeval se bom,“ reče zamolklo. II. „1, kako pa je, Zora? Gospod zdravnik se kuja.“ „Pa res, ljuba teta. Odkar je znano, da sem se zaročila z gospodom od G., še ni stopil čez naš prag, dasiravno smo ga uže večkrat povabili.“ F and er lik, sigurno najodličnejši češki poslanec na Moravskem, nadarjen in skrajno marljiv, v debato ter je neusmiljeno razmetal pajčevino Weeberjeve logike. V obširnem govoru je dokazal, da se je volitev vršila vseskozi pravilno. S kako lehkomiselnostjo se je skoval glasoviti protest, na kojega se naslanja poročilo odsekove večine, razvidi se iz posameznih, od dr. Fanderlika navedenih slučajev. Tako n. pr. biva v Bi senci nek volilec Prerov-sky, kateri je lastnik hiše štev. 306 ter plačuje 64 gld. davka. Ali protestujoči so v svoji slepi naglici zamenjali hišno številko z davčno svoto, in ker so v gruntni knjigi našli, da ima hišna štev. 64 druzega lastnika, kakor naravno — ugovarjali so po vsem opravičenemu glasu volilca Prerovskega. In to ni osamljen slučaj, takih gorostasnih pomanjkljivostij kar mrgoli v protestu, kateri je bil jedina podlaga umovanju verifikacijskega odseka. Fanderlikov govor je silno vplival na zbornico; takoj za tem govornikom predlaga Podstacky imenom srednje stranke, naj se volilni akt vrne odseku v temeljito preiskavo. Ta predlog, s katerim se neposredno očita nemški odsekovi večini, da je bilo njeno dosedanje postopanje vsaj netemeljito, podpiral je Čeh Kofranek; opozarjal je na protislovje, obstoječe v tem, da je pred par dnij odsekova večina sama bila uverjena, da treba preiskave ter je zaradi tega hotela celo deželnega uradnika odposlati na lice mesta — sedaj pa zahteva razveljavljenje volitve, ne da bi se bila vršila toliko potrebna preiskava. Poslanec Kal us apostrofiral je stranko veleposestnikov ter prav dobro poudarjal, da za-stop veleposestnikov nima eksistenčnega prava, ako zanemarja svojo nalogo, miriti strankarsko protivje ter delati na sporazumljenje med sovražnima strankama. Njegov kolega Helcelet je do dobrega ovrgel smešno pravljico o vladnem pritisku na volilce uradnike; neosnovanost tega proizvoda levičarske domišljije vidi se uže iz tega, ker je mnogo uradnikov dejanjsko glasovalo proti cesarskemu namestniku in ker je celo ugovor proti njegovi volitvi podpisan tudi od uradnikov, med katerimi se nahajajo štiri profesorji in dva suplenta hradiške gimnazije. Poslanec Koudela pa je naglašal jedino pravo stališče, s kojega se ima presojati vsako verifikacijsko vprašanje. Merodajni so mu pri vsaki taki zadevi le pravni oziri, a nikakor ne jednostranska korist; ako bi se vse volitve imele ocenjati tako subjektivno, kakor ona v Ogerskem Hradiši, potem bi se skoraj vse morale razveljaviti. S Koudelovim govorom bila je dokočana debata prvega dneva, in pričakovali smo, da nam bode brzojav uže včeraj poročal o ko-nečnem izidu. Toda čez noč se je premislil previdni Chlumecky. Vstrašil se je posledic, katere bi nemško-liberalna silovitost utegnila imeti za lastno stranko, ni hotel niti mogel prevzeti odgovornosti za učinek — in tedaj je klub veleposestnikov sklenil, udati „Vidiš, ljuba moja Zora, ta zdravnik, po pravici rečeno, je več kakor čuden človek. Zmeraj sem se ga nekam bala. Ljude;.; se kaže, kakor bi mu še to mar ne bilo; in vender, stavila bi, da ni tako malomaren, kakor se dela, da ni miren, da kar kuha v njem, da hudo trpf; mislim, da je razžaljen njegov ponos in da ti ne bo nikdar dober." »Mislite? Oh, moj Bog, to bi mi bilo pa srčno žal; ne verjamete, kako mučno mi je, da sem kriva njegove toge in njegove bolečine. Saj je vedel, kakošni so moj oče, pa bi naj si bil iz glave izbil take misli. Kaj morem jaz za to.“ Zora si podpre čelo z roko, kakor bi je ne mogla po konci držati zaradi težkih mislij ter premišljuje. Vkljub 20 letom, ki jih je Zora preživela, bila je vender nekako šibka, skoro prešibka, podobniša dekletu, še le pred kratkim otročje črevlje seznošemu. Poleg vsega tega pa je tako nežnega telesa, tako vitko vzraščena, da so nekateri mislili, da je bolna, in da so jo milovali. Njena teta, zraven nje sedeča, | se resnemu položaju ter zahtevati od levičarjev, naj se VVeeberjevo poročilo umakne ter vrne verifikacijskemu odseku. Tega predloga so se morali, dasi neradi, poprijeti tudi levičnjaki, in tedaj je bil soglasno sprejet od cele zbornice. Kaj da pomeni tak sklep, mora biti slehernemu jasno. Nemška večina verifikacijskega odseka prejela je ž njim avtentično potrdilo, da se svojega posla ni lotila z ono skrbno natančnostjo, z ono nepristranostjo, katera je imela biti vodilo njenemu delovanju. Uže prihodnji ponedeljek, 28. t. m., bode zaključen moravski deželni zbor; v kratkem intervalu, kateri nas še loči od tega obroka, je absolutno nemogoče, da bi verifikacijski odsek to popravil, kar je bil dosihmal zanemaril. Naravno tedaj, da se potrjenje dotičnih volitev ne bode moglo vršiti v tem zasedanji, temveč stoprav v prihodnjem — in tedaj je bilo zaman vse prizadevanje levičarjev, in ves odium ponesrečene te verifikacijske zadeve z vsemi posledicami zadevalo bode njih stranko. Reda tueri mora biti vender le prvo načelo tudi za politika! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V moravskem deželnem zboru so je včeraj nadaljevala debata o volitvi c. kr. namestnika grofa Schonborna v Ogerskem Hradiši. Zboru predložili so se trije predlogi: levica je predlagala, naj se volitev ovrže, desnica priporočala je odobrenje volitve, a član srednje stranke, baron Podstacky, je predlagal, naj se zadeva vrne zopet verifikacijskemu odboru v stvarno in temeljito pretresanje. Razven barona^ Podstackega udeležili so se debate samo Čehi. Dr. Fanderlik, izvestitelj desnice, dokazal je na temelju uradnih podatkov nekorektnosti gledč posameznih oseb volilnega imenika, o katerih je predložeui protest neresnico poročil. Govor dr. Fanderlika napravil je tolik utis, da sta se dala poslanca grofa Widmann in Herberstein iz vrste govornikov proti odobrenju volitve izbrisati. Naposled sprejel se je predlog barona Podstackega, da se ima ta volilna zadeva vrniti odboru ter odrediti novo preiskavanje. PovSdom sedaj uže dementirane vesti, da se bode gledališki vlak iz Zagreba v Prago opustil, prinaša praška „Politik“ oster članek proti Starčeviču, v katerem med ostalim veli, da se na Starčevičev obisk v Pragi ni računalo. Ako je Starčevič morebiti nameraval, v Pragi ponoviti demonstracije, s katerimi je oblatil hrvatski sabor, bil bi kmalu spoznal, da zlata Praga ni kraj za takove brez-taktnosti; proti antimadjarskim demonstracijam izjavili bi se bili Cehi ne samo zaradi tega, ker so še le nedavno v svojem središči prijateljsko sprejeli madjarske goste, nego tudi zavoljo tega, ker se nagodbena politika Madjarov nasproti Hrvatom ugodno razlikuje od one nemških centralistov. ta je bila vse druzega razmerja, polnih oblik, pa čvrstejih občutov. Teta, videča, da Zora žaluje zaradi zdravnika Milana, se naglas za-smeja: n Ali, ljubi otrok moj, ti si pač držanje tega čudnega moža ne boš tolikanj k srcu gnala. Le pusti ga, naj gre, naj teče, naj divja, naposled se bo uže spametoval. “ „Ah, teta, saj ste rekli sami, da trpi zaradi tega." „1, seveda, toda on ima drugačno navado trpeti. Trpak je, mračan, hlad&n kakor zimska noč, kedar si uinišlja, da ga nihče ne pogleda. Saj še mene časi s tako neprijaznimi pogledi prebada, kedar me sreča in kedar se me ogniti ne more, da me kar zapeče; pač misli, da vem za vajine razmere, in da imam tudi jaz roko vines. Uže to dokazuje, da mu manjka pravega izobraženja. Prav za prav pa jaz mislim ter menim, da se ne motim, da je bolj jezen, ker mu je spodletelo, kakor pa, da bi ga res duša bolela," (Dalje prihodnjič.) Hrvatska vlada je svoj nalog, da se imajo na zagrebškem vseučilišči državni izpiti ustaviti, spremenila v toliko, da se imajo oni slušatelji, katere ne zadene nikaka krivda, pripustiti k skušnjam. Tuje dežele. V francoskem senatu vrši se sedaj debata o reviziji ustave. Precej prvi dan debate je pokazal, da ima predlog o reviziji v senatu le malo prijateljev, a mnogo nasprotnikov. Ostro so pobijali revizijo senatorji Wallon, Lčon Say in Jules Simon. Revizija — rekel je Wallon — je napad na senat, kateri jedin zadržava republiko na spolzki poti k revoluciji. Vodje angleških konservativcev zapo-čeli so protiakcijo proti meetingom protestu-jočim proti sklepu zg6renje zbornice angleškega parlamenta gledč volilne reforme. V torek obdržavala se je v Sheffieldu velika konservativna skupščina. Glavni govornik bil je lord Salisbury. On je zanikal, da bi se gorenja zbornica bala emancipacije selskik delavcev, no pri vseh poskušnjah spremeniti državno ustavo, treba je previdnosti. Predno se sprejme volilna reforma, mora se spoznati volja naroda. Poziv na volilce ima odločiti usodo volilne reforme. Nizozemska komora sprejela je zakonski načrt, vsled katerega se ima po smrti Viljema III. kraljica Ema za dobo malolet-nosti njene hčerke imenovati za vladarico. Dopisi. Iz Škofje Loke 25. julija. (Izv. dopis.) Po dnevih neznosne vročine — imeli smo v v senci 35° C. — objel nas je zopet prijeten hlad; sedaj je zopet mogoče človeku prijeti se kacega dela, med tem ko je poprej bilo na polji res nevarno za težake. Iz mnogih krajev v okolici se nam poroča, da so ljudje na njivah morali vsled slabosti prenehati; tudi solnčarica je zahtevala jedno žrtev. Stara ženica delala je s tovarišico na polji in ob štirih popoludne vlegla se je, od silne vročine vsa onemogla, med brazde. Ko je ob desetih zvečer njena tovaršica odhajala domov, pogledala je po starki in strahoma zapazila, da je uže mrtva. Zaradi tega so ljudje veseli hladnejšega vremena; le naši tuji gostje, katerih imamo tudi letos obilo število, žalujejo po lepih dnevih in po pretrgani kopeliški sezoni. Sora je imela popoludne 24° C. in zato je tudi vse hitelo v krasno vodo. Kamorkoli si pogledal, povsodi polno kopalcev, ki so si iskali hladila v bistri Sori ali pa v Poljanšici, ki je navadno še par stopinj gorkejša nego Sora. Sploh pa teče živenje v našem mesteci jako jednolično in dolgočasno. Le tu in tam pride kako „komunalno" vprašanje na vrsto, ki pa vsled nežne skrbi naših mestnih očetov kmalu zaspi.... Tako vprašanje, ki je uže dolgo na dnevnem redu in ki je za razvoj Loke gotovo principijalne važnosti, je poprava tako zvanega kapucinskega mostu. Ta most je še ostanek srednjeveških Časov in znan zaradi svojega velikanskega oboka. Zalibog, da ne zadostuje več terjatvam modernega prometa. O z e k j e t a k o , da se ne moreta dva voza srečati na njem; da, nevarno je celo za posameznega človeka, če ga vjame voz na mostu. Pred leti je stisnil drdrajoč voz staro ženico tako ob ograjo, da je umrla; nedavno je šel loški učitelj g. B. čez most, ko prileti lojter-ski voz. Most je tako ozek, da se gospod ni mogel ogniti. Vlegel se je na zidano ograjo in malo je manjkalo, da ni padel mnogo sež-njev globoko v Soro... Ti in jednaki slučaji so pomnožili željo, da bi se nevarni most razširil, kar bi se zamoglo narediti brez posebno velikih troškov. Strokovnjaki so res izdelali načrt; obljubila se je podpora od cestnega odbora, pričakoval donesek od deželnega odbora, in znani naš požrtvovalni meščan g. M. obljubil je darovati železne traverze, ki bi bile podlaga novi, razširjeni poti čez mosl. Vse je mislilo, da se delo, ki je res potrebno, prepotrebno, kmalu začne. A človek obrača, naši mestni očetje pa obrnejo! Sedaj je stvar zastala in Čuje se od merodajne strani, da delo ni potrebno! Ne znam, kak argument je konservativne naše „ glave" privedel do tega sklepa. Menda mislijo, če se je minole dni pod družim gospodarstvom shajalo z nevarnim mostom, zakaj bi se pa sedaj ne; če so se uže nekateri ponesrečili, zakaj bi se pa v bodoče tudi ne... Nam je jako žal, če se vsled tesnosrč-nosti nekaterih koristno delo ne bode pričelo. Za razvoj našega prijaznega mesteca in za prospeh njegov bi jako blagodejno vplivalo — da ne govorim o nevarnosti za živenje, v katero pride vsak, — kdor gre čez kapucinski most. Morebiti se stvar vender le še izvrši; upamo, da ne bodo naši merodajni krogi pustili, da bi se reklo o njih (se vč da mutatis mutandis): „Hrast se omaja in hrib, a Loka pri starem ostane!' Z Bleda 23. julija. (Izv. dop.) Minuli so, hvala Bogu! hudi, pasji dnevi in nastopilo je najprijetuiše poletno vreme: zopet nas oživlja sveži vzduh, zopet nam v obraz pihljajo lahni vetriči, in prirodne krasote prevzeto srce nam v prsih veselja poskakuje, da silijo najnavad-nišemu prozaiku pesnika naudušene besede na jezik: »Dežela kranjska nima lepS’ga kraja Ko je z okol’co ta, podoba raja.» Mirno se zibljejo po zelenih valovih blejskega jezera velikolepni in priprosti čolniči, ponosne ekvipaže s še bolj ponosno gospodo drdrajo po cestah, da se prah kar v gostih oblakih proti nebu vali, mi drugi, misera con-tribuens plebs, pa peš iščemo sence košatih dreves, s katerimi žali Bože „biser kranjske dežele" ni posebno blagoslovljen. Raznorodnih tujcev kar vse mrgoli in oddana so uže zdavnaj vsa stanovanja i v hotelih i y zasebnih hišah; niti na gradu, ki tako „ visoko na pobrdju" stoji, ne dobiš za drag denar najmanjšega prostorčka več. Domačinov veseli obrazi pričajo nam o njih zadovoljnosti, katera še radost došlih gostov preseza. Kaj bi tudi ne? Res, da smo prišleci zadovoljni z veličastno prirodo, s postrežbo v obče tudi še, a cene, cene! te pričajo o izvanrednem kulturnem napredku naših Gorenjcev. Kdor ne veruje pesnikovim besedam, da je Kranjec »prebrisane glave", ta le kupi od Gorenjca košek rudečih jagod, šopek planinskih rož ali kako staro črepinjo, „majolika“ zvano — in nič več ne bo dvojil. Tako je pač na svetu! Des Le-bens ungemischte Freude ivard lceinem Sterb-lichen m Theil! Kljubu temu pa mora vsakdo, ki je videl Bled pred nekaterimi leti in dandanes, brez ovinkov priznati, da vrlo napreduje in da mu je od „Ljubljanskega Lista" priporočana Fremdenindustrie uže delj časa dobro znana. Napravila se je pred kratkim cesta okrog jezera, postavilo ob njej več sve-tilnic, skrbelo za nasade in drevorede, sezidalo, povekšalo ali vsaj popravilo več vil in navadnih hiš, pomnožile so se kopelji, celo prašne ceste škrope se večkrat po istem „sistemu“ kakor v glavnem našem mestu. Mein Liebchcn, was iviUst du nocli mehr\ Občina omislila si je tudi ravnokar nov pečat, kakor slišim, na nasvet novega odbornika, g. Mall-nerja, ki si sploh za olepšavo in povzdigo blejske občine pridobiva dan na dan več zaslug. Pečat v velikosti Marije Terezije tolarja kaže nam v sredi blejsko jezero z otokom, na zgornjem robu ber6 se besede: Gemeinde-amt Veldes, na spodnjem: »Županija Bled." — In konečno še nekaj! Pred kratkim došle so tri krasno izdelane častne diplome, koje je naročila blejska občina na Dunaji za svoje tri najmlajše (meseca februvarija t. 1. izvoljene) častne člane, ti so: g. deželni predsednik baron Winkler, g. deželni glavar grof Tli ur n in prevzvišeni vladika dijakovarski J. J. Stross-mayr. Danes (23. julija) podala se je depu-tacija k gospodu grofu Thurnu, ki biva sedaj na svoji graščini v Radovljici, da mu v imenu občine slovesno izroči častni diplom. Z Babinega Polja 23. julija. (Izv. dop.) Vsi narodi tekmujejo dandanes, da si kolikor možno obilo šol ustanovijo, da si vzgojijo do- bro učiteljstvo, kajti neovrgljiva je resnica, da more le oni narod dospeti do zmage, ali se vsaj meriti z drugim, kateri je napredoval v omiki in si ohranil nravnost. In z omiko zboljša si narod tudi gmotni svoj stan, napredujoč s časom. In žal! da je ravno naša dolina v tem toliko zaostala! Kakor znano, leži naša vas daleč, daleč od Starega Trga. vrženi smo na mejo hrvatsko, četrt ure oddaljeni, a kako smo zanemarjeni! Mnogo preteklo je uže časa, mesec pretekal je za mesecem ter leto za letom, odkar nimamo pri nas niti duhovnika niti učitelja. Mi starejši ljudje znamo čitati, pisati in računati, otroci naši pa niti tega znali ne bodo. Mnogo trudili smo se uže, obilo prosili, da bi dobili učitelja in duhovnika — oblastva dajala so nam vedno zanikalen odgovor. Vender zdaj bode bolje! Ko smo dobili v Logatci novega okrajnega glavarja, gosp. grofa Paceja, pokazalo se je koj po vsem logaškem okraji blagodejno delovanje tega gospoda, povsodi skrbel je za kmeta ter skušal mu pomoči. Povsod blagrujejo njegovo delovanje! In ojačili smo se tudi mi in prosili pomoči. Gospod grof Pace obljubil nam jo je in bil je uže pri nas v pretečenem meseci, ter si ogledal kraj ter se uveril o potrebi. Ljubeznivo obljubil nam je, da dobimo učitelja. Spomladi jeli bodemo takoj zidati šolsko poslopje. To je zopet jeden blag čin iz med mnogih, katere izkazuje gosp. c. kr. okr. glavar kmetom. Da bi nam glavaril še mnogo, mnogo let gospod Pace, gotovo se bode gmotno povzdignila naša dolina, kajti on z istinito očetovsko skrbjo kmetu pomaga! Razne vesti. — (Lansko leto se je prodalo) na Češkem smodk za 9 milijonov in 397 639 gld., cigaret za 260423 gld., tobaka za kadenjo in nosljanje za 8 milijonov 909 199 gld. Tobačen davek je tedaj samo na Češkem v jednem letu presegel 18 milijonov. — (Srečen potepuh.) Iz Tepla se piše: Potepuua Ed. Puschla iz Arnova jo policija prijela zaradi potepanja in ga zaprla. Pri svojoin dohodu v ujočo izročil pa je Piischl sodnijskemu slugi 20 kr., naj stavi zanj v praško loterijo številke: 58, 13, 5. Sodnijski sluga mu je dobro-voljno izpolnil to prošnjo; ko pa so bilo številko prihodnjič vlečene, bile so vse te tri potegneno. Gotovo še ni nobeden arostant tako hropenočo pričakoval čas oprostitve, kakor ta. — (Samomor dveh častnikov v Varšavi.) Iz Varšave se poroča v 20. dan t. m.: Včeraj ob 5. uri popoludne vršil so je v tukajšnjem hotelu žalosten dogodek. Iz prvega nadstropja, kjer si je pred kratkim sim došli prusk častnik najel stanovanje, začul se je strel. Stanovalci v pritličji hiteli so v stanovanje častnikovo, a vrata so bila zaprta Hoteči odpreti s silo vrata, začuli so drug strel in ropot. Ko jo policija s silo odprla vrata, ugledali so dve trupli, na tleh ležal je ustroljon častnik K. in stotnik T., oba od istega polka. Joden imel je globoko rano na glavi, drugi na prsih. Ne ve se še, če sta se tli izvršila dva samomora, ali pa je jeden drugega ustrelil in potem sebe. Domače stvari. — (Imenovanje.) Finančni minister imenoval je finančnega uadkomisarja g. Ljudevita Hoče varja finančnim tajnikom v obsegu finančnega vodstva v Trstu. — (Privilegij.) C. kr. trgovinsko minister-stvo in kr. ogersko ministerstvo za poljedelstvo, obrtnost in trgovino podelila sta g. Ani Schiffrer, posestnici tovarne za prstene barve v Dolu, in g. Balt. Knapitschu, c. k. profesorju v Ljubljani, z dn6 22. junija t. 1. izključni privilegij za dobo jednega leta na barvo zamorko ali ultra-marinko. — (Mostni magistrat ljubljanski razglaša:) K jesenski orožni vaji pozvanim resor-vistom so naznanja to-le: Po dopisu c. kr. povelj- ništva nabornega okraja štev. 17 z dne 7. julija t. 1., štev. 4455, jo c. kr. poveljništvo 3. kora v Gradci ukazalo, da jo ostro na to paziti, da k orožni vaji pozvani resorvisti v določeni prvi dan točno ob zjutranji uri pridejo na zbirališče. Tukaj bivajočim reservistom se je torej brez ozira na uro, katera jo zapisana v pozivnem listu, v določeni dan ob 6. uri zjutraj pri c. kr. poveljuištvu nabornega okraja štev. 17 oglasiti, in povedano jim bodi, da bo ostra kazen zadela tistega, kdor bi so ne pokoril temu ukazu. Odhod k orožni vaji jo daljo pri mostnom magistratu ali eden dan poprej ob uradnih urah ali pa tisti dan od 5. do 6. zjutraj naznaniti. — (Gremij trgovcev v Ljubljani) naznanja, da so bode na gremijalni trgovski šoli končalo dne 27. t. m. šolsko leto. Od 8. do 11. ure dopoludno vršili se bodo izpiti za izrekanje učencev doučenimi; ob 11. uri se bodo delila darila. — (Ljudski kuhinji) daroval je ravnatelj tukajšnje trgovske Solo, ces. svetnik gospod Ford. Mahr, povodom petdesetletnico te učilnice 30 gld. — (Šentjakobska cerkev) obhajo jutri praznik cerkvenoga blagoslovljenja. Cerkev se jo za ta praznik kaj vkusno olepšala. Pri včliki maši ob 9. uri dopuludne pela se bode Mozartova maša v C-duru pod vodstvom g. Leop. Bolarja. — (Amorikanci v Ljubljani.) Te dni obiskalo jo Ljubljano 34 Amerikancev, kateri so bajo prišli skozi Trst ter si ogledali tudi Postojino. Amerikanski gostje nastanili so se v hotelu „pri Slonu", kjer so si amerikanske svoje želodce polnili z ljubljanskimi beefstoaki. — (Poškodoval) je konj adjutanta gosp. podpolkovnika domačega pešpolka baron Kulin št. 17, gosp. Hocha; udaril je konj g. Hocha s kopitom na nogo, zdaj pa se je rana unela. — (Cerkveni tat) Rozman, kateri je v idrijski cerkvi kradel iz nabiralnika denarje, poskusil so jo s tatvino uže prej v Ljubljani; po-kral je tukaj dokaj oblačila in isto prodal; ljubljanska policija ga je torej tudi uže zasledovala. — (Vgriznil) je včeraj pes 7letnega fanta Štrekelja v ICrakovem. Psa so odvedli v živinsko bolnico, da se opazuje, če ni stekel. — (Tatova) Janeza Megušarja in Petianija prijela je danes policija, ker sta ukradla delavcu Janezu Kastelicu na Poljanski cesti 4 gld. Policija ja je izročila sodniji. —■ (Občinsko volitve.) Pri volitvah novega občinskega zastopa v občini Prapreče izvoljen jo bil županom posestnik gosp. Pr. Smolič iz Spodnjih Praproč, občinskima svetovalcema pa posestnika gg. Fr. Markovič in Ign. Kovačič. — Pri volitvah novega občinskega odbora v Gorenji Vasi bil je županom izvoljen posestnik g. Jos.Na-drah, občinskima svetovalcema gg. Josip Pušlar in Josip Kastelič. — (Tatvina.) Z Brda se nam poroča: Neznan tat ukral je kajžarju Šimonu Mihelčiču s Hriba dne 18. t. m. med 12. in 2. uro popoludnč, ko ni bilo ljudij doma, v sobi spravljeno reči v vrednosti 32 gld. 10 kr. Tat ulornil je v zaprto sobo. — (Slovensk „hockstapler“.) Do zdaj nismo imeli še med seboj te vrsto ljudi, „izrednih takih talentov," v slednjem času pa nam je nastopil M. Malovrh. Ime je znano, saj se je mnogo čitalo po slovenskih političnih, znanstvenih in šaljivih listih v Ljubljani in v Trstu. Tudi osoba tega moža je precej znana, marsikateri Ljubljančan, Tržačan, Gradčan in Zagrebčan vedel bi vam povedati marsikatero zanimivo, kako je prišel z njim v dotiko in kako ga je naposled ta mladi mož „opilil". Prod par dnevi prijeli so pustolovca M. Malovrha v Laškem Trgu, kjer je bil v toplicah. Žandarmerija dela mu je železo okolo rok in ga izročila sodnije temnim zidovom. Malovrh bival je uže kak mesec dnij v Laškem Trgu v toplicah; oblečen bil je elegantno, obnašal se oblastno tor so neskonočno učenega in izobraženoga kazal. Bil je med topliškimi gosti, posebno pa pri nekaterih damah iz višjih stanov zelo priljubljen družnik. Imena pa si je različna prideval, se ve da imena imenitna. Časi imenoval se je „dr. M. Malovrh, profesor slovanskih jezikov na lipskem vseučilišči", drugod bil je zopet »profesor dr. Strocker iz Zagroba." Gostom pripovedoval jo mnogo o svojih potovanjih, češ, da mu je nadvojvoda Albrecht naročil, naj potuje v Grško, da tam študira novogrško narodno pesništvo. M. Malovrh je posebno rad obiskaval farovžo v okolici, in umel jo vselej duhovnika na lep način spraviti iz sobe, da je bil potem sam ter je vselej kaj izmuznil. Tako prišel je k župniku pri sv. Marjeti, in tu je, ko je bil sam v sobi, ukradel več knjig in družili malenkostij, kakor: očala, nožek, etui za smodke, britev, samokres in več druzih rečij. V drugem farovži izmaknil je župniku 6 gld. Župnik pri sv. Marjeti je o preprijaznem obisku M. Malovrhovem naznanil žendarmeriji in ta ga je koj prijela. Toliko o njegovem sleparstvu je zdaj znano, koliko bode pa še pokazala in obelodanila sodnijska preiskava? Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 26. julija. Predareiski deželni zbor se snide v 11. dan avgusta. Dunaj, 26. julija. Mednarodno razstavo gibal in orodja odprl je danes dopoludne nadvojvoda Karol Ludvik; navzo&en bil je tudi ministerski predsednik in drugi dostojanstveniki. Brno, 26. julija. Deželnega zbora klub je danes brez debate sklenil, da se akti o volitvi namestnikovi izročijo deželnemu odboru v pregled. _________ Celovec, 25. julija. Vas Rattendorf v Zilski dolini je po polnem pogorela. Brno, 25. julija. Deželni zbor je jedno-glasno vzprejel predlog Chlumeckyjev o poročilu verifikacijskega odseka, glaseč se, naj verifikacijski odsek podatke Fanderlikove preiskuje in nemudoma o tem poroča. Rim, 25. julija. Na tirolski meji seje zaukazala petdnevna karantena. Pariz, 25. julija. Predsednik republike, Grčvy, odpotoval je ob 7. uri 40 minut zvečer proti Juri, spremljajoč svojo družino. Grčvy se do sestanka kongresa vrne. Toul o n, 25. julija, ob 10. uri dopoludnč. Od včeraj zvečer je tukaj 15 oseb, v Marseillu 17 oseb za kolero umrlo. London, 25. julija. V denašnji seji konference se je posvetovalo o francoskih predlogih. Major Baring, kateri je še bolan, se ni udeležil seje. London, 25. julija. V dolenji zbornici je izjavil Gladstone, da je imela konferenca danes sejo; prihodnja seja bode v ponedeljek in nadeje se, da bode potem mogel zbornici poročati. London, 25. julija. Reuterjev bureau poroča iz Assuana od 24. t. m.: Major Kičener odide jutri s 40 beduini iz Koroška v Don-golo, da se o pravem položaji v Dongoli pouči. Petrograd, 25. julija. „Reichsanzeiger“ priobčuje okrožni ukaz ministra za notranje zadeve, kateri kliče okrožni ukaz z dn6 16. junija 1880 v spomin, po katerem morajo skozi Prusko v inozemstvo potujoči prej svoje potne liste dati nemškim konzulom v Rusiji vidirati. Telegrafično borzno poročilo- z dn6 26. julija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................80 95 » » » srebru...........................81-75 Zlata renta.........................................1^3• 30 6% avstr, renta..................................... Delnice n&rodne banke................................... 858-—- Kreditne delnice.............................................™ London 10 lir sterling.....................................'12 20 frankovec........................................ 9-67 Cekini c. kr............................................ 5 ' 74 100 drž. mark........................................... Uradni g-lasuik z dnš 26. julija. Razpisane službe: Pri mestnem magistratu za ljubljansko mestno klavnico služba klavniškega nadzornika, letna plača 700 gld., dve 10% petletnici, ki se vpokojnini vračunavate in stanovanje v klavnici; dalje služba klavniškega upravnika, plača 500 gld., in dve 10% petletnici, ki se pokojnini vračunavate in prosto stanovanje. Molbenice, podprte z dotičnimi spričevali o sposobnosti, znanje slovenskega in nemSkega jezika, do 14. avgusta ljublj. magistratu. Pod varstvom: C. kr. okr. sodnija v Logatci postavila je Lovrencu Matičiču z Rakeka zaradi blaznosti varuha v osebi Andreja Matičiča na Rakeku. Eks. javne dražbe: V Ljubljani graščina »Velika Vas» (okr. krški) Maks. Waltherjeva (35607 gld. 40 kr.) dne 22. septembra; premakljivo imetje Petra Kocha (Gradišče), n. pr. poliištvo, obleka i. t. d. (96 gld. 93 kr.), v dan 7. in 21. avgusta v njegovem stanovanji. — V Krškem zemljišča ml. Alojzija Kaplerja iz Ardrovega (3200 gld.) v dan 30. avgusta, 27. septembra in 29. oktobra; vinograd v Jelenskem Vrhu Lovrenca Povheta z Planine (1150 gld.) v dan 27. avgusta, 24. septembra in 25. oktobra. — Na Vrhniki posestvo Jakoba Gerjola z Pristave (3030 gld.) v dan 29. avgusta (prenos 3. naroka). — V Velikih La-šičah zemljišče Janeza Usnika iz Dolžaka v dan 30. avgusta (prenos 3. naroka). — V Rudolfovem posestvo Lovrenca Borseta z Pristave (1044 gld.) v dan 28. avgusta in 30. septembra. Prostovoljne dražbe: C. kr. glavna tovarna za tabak v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo (prodajo) na: 11000 kilo papirnatih odpadkov, 4000 ki. opuljkov, 600 ki. drilhastih odpadkov, 200 ki. platenenih, 1000 ki. ličine, 300 špagatnih in 1200 ki. konopnenih odpadkov; dalje 500 ki. starega železa, 3000 ki. litega železa, 20 ki. medenine, 10 ki. mesinga, 6 ki. bakra in 40 ki. bakrenih žic. Kolek 50 kr.; vadij 10% ponujene cene; molbenice do dnč 5. avgusta ob 11. uri dopol. vodstvu glavne tobakarne v Ljubljani. Japonska edino prava in ravno naravnost došla se dobi letos po znižani ceni kilo 22 k (kedor je več skupaj vzame, še ceneje) le pri J. R. Paulin-u zaloga špecerijskega blaga v Ljubljani. Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam. vrj> Nahaja se neka sibirska ajda ■ v kupčiji, japonslci le v podobi zrnja po polnem enaka, ali v njenem boga-tem pridelku nikakor ne, torej ,,pozor“ pri nakupovanji. (60) 7-—5 IL^----------------------------------- w d ci M W ■S o ^ I m C o S K," 0 « S a Tr, W OJ O ^ C/3 o o n rC Q c3 *■* „ $= ^ 1c S o .£ Q« rt &«>3 ■S o G o ; o M •O Ro E? s N a > -2 _ O c« -Tj g ! _S .a o o . O) bo > >8 o d}' ## :^r Pl en o o o S O •—' N H oj o c ~ 2 S » -3 N • r—3 d p . a "S P 5^03 r« . bX)>0 -! o!> P* CM O -S & o £:c > — 'C .. d h C Cfi 2 I O [ . r. cj H S N o d n > —1 2 c O QJ • CD a | 8^3 ” M § •sc2 i&d/j >" Oh S o> 73 KO 2 S 2. o ^ S & S 3 m S ■c« p* I o o o >g • H on o »-H O Sh o o d) V o to > o d Ci-tj e| O) Q H * 2, • "S d |J! 8 IIT3Q O tH >N • N co cn 00 O 00 rH CM +++ O 00 TU l> o COH(M co co co I> l> c- O O) £X > . N . . 05 N’ 'efiinf -cg «AWA=ZHtER -TROPFEM' NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNK0CZV LAIBACH 1 STUCK zo. J.pLTnttef, tor pri ,pri zlatem samorop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marljaceljske kapljice zia, zelod.ee, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih In zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. p®!P Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaoeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. Brez te varstvene anamJce, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po čir. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma- ________liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Šc()uf)mftrCf. Zahvala. Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fian CPu-gr, posestnik v Šmariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuliljevo (Dorsch) olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna nstna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu , otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah ž. 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuijami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekaj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani._ J Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & F o d. Bamborg v Ljubljani.