252. številka
Ljubljana, v petek 31. oktobra.
XVII. leto, 1884
Jvhaja vsak dan mve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delete toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *i kr., 6e se oznanilo jfdenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračujo. Uredništvo in u pravni! tv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi praznika Vseh Svetnikov izide prihodnji list v ponedeljek 3. novembra 1884.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljali j a na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
n  pol leta........6   „   50 n
„  četrt leta .   . .....3   „   30 „
p jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
n  P«! leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
TJpravništvo ,,Slov, Naroda",
Najnovejšemu dnevniku v odgovor.
(Konec.)
Naš častivredni Benjamin popisal je mnogo papirja v ztgovor svoje „Lex Šuklje" in radovedni Brno pričakovali, kdaj nam bode razkril svojo „finun-Čno podkovanost". A čakali smo zaman, in vse, kur nam je razkril in navajal,  daje nam le dokaz, da
10°/o norm. šol. priklado 5% dež. priklado
je bil postavodajalec kaj slabo podkovan in da se mu o svoti, katero bode treba plačevati po novem zakonu, res niti sanjalo ni. Saj je pa tudi naravno. Nekateri gospodje bili so toli površni, da so že govorili o 41 000 gol d. v obligacijah, katere bodo proglasili „als gute Prise", kar pa nikakor ne bode 3lo, kajti sedaj so se morebiti že toliko poučili, da ta zaklada ni z ljudskimi šolami v ni-kakej zvezi, torej tudi no z normalno-šolskim zakladom.
Veliki državnik in De večji postavodajalec Šuklje je trdil, in i mastoimi številkami tiskal, da bode Ljubljana vsled njegovega zakona v bodoče plačevala le 1 5.000 gld. več. To je za Šukljeja bagatela, in to tem več, ker ne gre iz njegovega žepa, ker njemu kot 0. kr. uradniku ne treba plačevati doklad. Mi smo mislili, da je Benjamin vse tc vestno izračunil, a varali smo se, vse le površnost, vsakdanja površnost, kakeršne bi se od c. kr. profesorja in uzornega urednika še uzornejega lista nikdar ne nadejali. Da ne bodemo dolgočasili čitateljev, potrudili se bodemo, da vso zadevo, kolikor možno na kratko razložimo. V ta namen govore naj naslednje popolnem verodostojne številke:
Mestu Ljubljanskemu se je 1884 1. predpisalo zemljarine 7178 gld. 41 kr., davk. od hišne najemnine 146.599 gold. 01 kr , pridobninskega davka 33.736 gld. 39 kr., dohodarine 68.022 gld. 42 kr. in je dosedanja 10% šolska doklada znašala 571 gl. 87 kr., 11.727 gld. 92 kr., 1781 gld. 35 Va kr. in 3422 gld. 66 kr vkupe 17 503 gld. 80 Va kr. Po novem zakonu pa bode treba plačati:
Od zemljiškega davka (7178 gld. 41 kr.) „ h šne najemnine (146.599 gld. 1 kr.) „ pridobninskega davka (33.736 gld. 39 kr. „ dohodninskega davka (68.022 gld. 42 Va kr.)
Vkupe   . .
Po teh neovgljivih številkah vidimo, da se je Šuklje  že  zmotil  za  5.G07  gld. «Ol3 kr.
„Grosse Geister genirt so was nicht". A pride še boljše. Če pomislimo, da se bode davek samo pri hišni najemnini zvišal za 10.261 gld. 93 kr., je naravna posledica, da hišni posestniki tega davka ne
goldinarjev goldinarjev
717-84 —      358 92 —
14.659 90 —   7.329 95 —
3 373 64 —   1.686 62 —
6.716 09 —    3.358 05 —
vkupe goldinarjev
1.076 76 21.989 85
5 060 26 10074 14
več goldinarjev
504 89 10.26193
3 278-90Va 6 651 48
25.467 47 — 12.733 54 — 38 201 01 — 20.697 20Va bodo plačevali iz lastnega žepa, ampak to zopet strankam nuložili in nam je že več slučajev znanib, da se je že sedaj strankam „za prešee" dala vest, da bodo za 20 do 40 gld. več plačevale. Recimo, da bi se najemnina zvišala za 30.000 gld. — kar ni pretirauo, ker bode marsikateri hišni posest-
nik pri tem hotel imeti malo dobička, bode od teh 30.000 gld.  plačevati ordinarij in ekstraordinarij
vkupe........ 6.799 gld. 83 kr.
Od te vsoto pa 10% nor-
malnošolsko priklado, to je 679 Dosedanjo deželno priklado s 32 °/o m novo deželno priklado a 5%, torej 37% deželno priklado, to je        2 515 torej novega bremena .
98
94
9.995 gld. 75 kr.
in če vzamemo na dalje v poštev, da se bode vsled nove postave pritegnila južna železnica, da bode namestu dosedanje šolske priklade v znesku 4.965 gl. 85 kr. plačevala (10% normalno šolsko priklado t. j. 9 931 gld. 71 kr. in pa 5 % deželno priklado to je 4.915 gld. 85 kr.) vsega vkupe 14.847 gld. 56 kr., torej za ...
več, nego do sedaj — potem vidimo, da bode z zgoraj izkazanimi.....
9.881
20 697
71
20Va
Ljubljana vsega vkupe 1885
leta za....... 40.574 gld. 66Va kr.
več davka in priklad imela nego letos. In ko bi južno Železnico popolnem iz računa pustili, bi ven-der preostajalo vedno še nad 3 0 t i s o č goldinarjev, po katere bodemo davkoplačevalci morali posegniti v žepe, torej več, nego dvakrat toliko, kakor je genijalni Šuklje proračuni!. To je že precejšnja vsota, ki pa utegne še naraščati, kajti v slučaji, da bi se nova postava o žganih pijačah ne potrdila, ali v praksi ne obnesla, bode treba vsekako še zvišati deželno priklado in potem bode novo bremo še čutneje. A tudi to še ni vse, kajti pomisliti treba na vse posledice, katere mu je naklonil g. Šuklje s svojim novim zakonom.
S tem, da dežela prevzame i/plačevanje plač dosedanjih mestnih učiteljev in učiteljic, mestu Ljubljanskemu ni še vse odvzelo: kajti ostalo mu bo za mestne šole še dokaj  stroškov, ki že zdaj znašajo
LISTEK.
Gianettino I' Inglese.
(Nemški spisal Fran p]. Ga ud y, poslovenil L P.) (Dalje.)
Vrgel je težko vrečico z rame na tla, da so denarji zazveneli, in zgrabil je, ne da bi vprašal, steklenico na mizi, in pritisnil jo k ustim.
Strmeč ga je gledal glavar. Po skoraj četrt-urnem požirku vrgel je steklenico proč, in zvrnil se je na tla.
Le s težavo bo zvedeli od Santa, zakaj je prišel prepozno? On Be je brž, ko je dobil denar, podal na pot, še ponoči je bil je spuščen iz Porta de san Gallo. Ko je napočil dan, ter je že on imel Fiesole za hrbtom, in je že bil na višini Gerinijeve vile, srečal je jednega strelca. Ta ga je čudno pogledal, pa jezdil je mimo, vedno nazaj pogledujoč. Santo je pospešil korake, ali je zazvenil denar, ali vrag vedi, kaj je bilo — strelec je obrnil konja in jezdil je za njim. Santo planil je v ciprezin gozd, ne zme-nivši se, da bi se lahko odri kožo, le z velikim trudom splazil se je zkozi, potegnivši jo potem skozi oljkino
grmovje, našel je k Breči neko luknjo — ki ni bila dosti večji, kakor kak lisičji brlog. Tam je bil skrit kakih šest ali sedem ur, dokler se ni prepričal, da je odšel strelec že sit čakanja. Od lakote in žeje že polumrtev, zlezel je ven, in prisedši do gostilnice delle tre Maschere, ukazal je prinesti košček salame in polič v:na. Iz jednega poliča bilo je sedem foljet. Nazadnje se je Bpomnil Santo svojega poslanstva, in tekel je na vse pretrge v goro, pa prišel je jedno uro prepozno, da bi bil rešil Angleža.
Pippo Ceccarelli gledal je mračno mej večkrat pretrganim pripovedovanjem v goreče oglje, Marinccia se je na glas jokala. „Ali ti nesem reklau, vzdihovala je, „da počakaj jeden ali dva dni. Zakaj me nesi poslušal? Poverella!
„Molči, baba, molči! Ti me boš Še naredila neumnega. Njegova zla zvezda mu je uzrok, ne pa jaz. — Jaz moram držati besedo na minuto, če ne, v planjavi moje ime ni piškovega oreha vredno. Mole i! Bil je krivoverec in otročji ropar. On ni nič boljšega zaslužil. In dečka tukaj — tega ne smeva oddati — kako bi ga tudi mogla? Obdrži ga, Marinccia. On naj bo podedoval denar — naj bo najin Bin — in jedenkrat naj vzame najino Peppino. Bolje je zanj, kakor da bi ga izročila tej krivoverske babi."
Da sta izginila imeniten Anglež in njegov sin, to tudi v teh nemirnih časih ni tako lahko utihnilo, oblasti so bile primorane zasledovati izdajalca, in ponujale so velike nagrade temu, kdor pomore, dobiti ga. Pobit mrlič, ki so ga jedva mogli spoznati, bil je jedin vspeh tega prizadevanja. Pippo je kmalu po tem izginil iz tega kraja. Najbrž je spoznal, da potem umoru nema nobene odkupnine več pričakovati. Njegovo ime in ime malega Johnoia se je pozabilo. Njegovi tovarišči so se razkropili in pridružili se drugim roparskim četam. —
Bilo je 1832. 1. Avstrijske pomočne čete razkropile so ustaše, vračujoče se iz Bologne v Rim, in zopet Baj na videz ustanovile mir. Papeževa vlada imela je preveč dela v stolici s pomirjenjem src, b konfiskacijami posestev, s procesijami in z izgnanji, da bi bila mogla gledati na to, kaj se godi zunaj mesta. Tako Be je zgodilo, da se je zopet zbralo mnogo brezdomovincev v nove roparske čete, ter izbralo kako neprestopno skalo v Albanskih', Mazerskih ali Volških gorah za svoje bivališče, spuščalo se v Campagno in razširjevalo vojno proti plaščevim in denarnim žepom prav pred nos svetemu Petru. (Dalje prih.)
na leto čez 4000 gold. No, rekel bo redakter Šuklje, »aj smo mestu pustili šolnino! Da, res je pustilo se mu je Šolnino a dala se mu je velikodušno ob jednem tudi pravico, da to šolnino tudi sme snižnti ali pa iujte — tudi popolnoma odpraviti! Šolnina znala v mestnih ljudskih šolah po 3 gld. na leto;-' a mnogo je tarih, ki tudi teh treh gld. ne zmorejo in plačujejo le polovico, to je 1 gld. 50 kr.; se pa še reveii, — in ni jih malo — ki tudi bornih 1 gld. 50 kr. ne morejo plačati. Upla-čana šolnina znaša na leto do 1600 gld.; 8 to svoto mesto gotovo ne bo pokrilo za svoje šole prepuščenih mu stroškov, ki kakor še omenjeno že zdaj znašajo čez 4000 gid. na leto. Mesto Ljubljansko bo tedaj, ker mestna šolska zaklada nima nikacega lastnega dohodka, primorano, upeljati posebno Šolsko doklado, da bo pokrivalo ostale mu troške, ki se bodo pa še z bitno poinuožili, ko bo treba vidržavati tudi še novo nemško šolo, katero bi po izreku nekega še -daj ne diplomiianega ,strokovnjaka" mesto moralo za nemške otroke že pripravljeno imeti, in ne še le čakati na to, kdaj se bo zadostno število nemških otrok oglasilo. Da lahko, prav lahko je zvišavati davek, a vprašanje je, kako se bo plačeval. Vsaka nova doklada, naj bo še tako mala, bo občutljivo zadela davkoplačevalce, osobito obrtnike; kajti le malokomu ju prilika, da bi jedel iz dispozicij skega fonda, a pod srečno zvezdo je rojen, ki dobiva mastno pltčo za službo, katere niti ne opravlja — in vse to s čisto vestjo.
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja v 10. dan oktobra.)
(Dalje.)
IVslnr.er Dežman pravi, da je predlog dr. vitez Ble;weis a popolnem nepotreben, kajti določila o urad- i nem jeziku deželnih uradov so bila že skl<mena dne j 16. oktobra 1878.   Predlog dr. vitez Bleiweis-a je j neizvedljiv. Za stavbeni urad bi bilo slovensko ura-dovauje pravo tiranstvo. Kje se bodo jemali slovenski tehnični izrazi, teh ne bo zamogel deželni inžener, če je prav Slovan.  Saj slovenski okrajni cestui odbori tudi nemški dopsavujo, ker jun je to ugodneje. In v prisilni delaloici se ne  sme  slovenski urado-vati. Kolikrat pridejo iz družili dežel svoje prisiljence v zs.vodu pogledat m deželni odbor  je zavezan jim pokazati knjige. Če bodo knjige slovenske, stali bodo pred neznanimi količinami.   Tudi  pri zemljišno od-veznem zakladu ne gre slovenski uradovati, in s slovenskim upisovanjem v knjige napravil se je brezmejni chaoa in prav je imel g. baron Apfaltrern, če je trdil, da se ni mogoče spoznuti v računskih sklepih deželnega odboru. Knjige ho take, da je groza. Ta „Principienreiterei" narodne stranke je deželi le na največjo škodo.   Saj je pri deželnih uradih itak že vse poslovljeno.   Nemške uloge  se rešujejo slovenski, na kar se zopet vrne od strauke nemški dopis. Slovensko uradovanje se je sklenilo v neki seji deželnega odbora kar brevi manu in deželni odbor je ovrgel sklep de/einega /.bor., za kar nema pravice. On, Dežman, da je protestoral in od deželuega glavarja zahteval, naj ta sklep ustavi, a zaman.
Deželni glavar grof T h u r n naglasa, da je zmirom za to skrbel, da se je varovala pri urado-vunji deželnih uradov ravuopravnost. Da bi bil storil deželni odbor tak sklep, kakor trdi g. Dežman, on n.n ne bi! pritrdil.
Poslanec Dežman trdi, da se je sklep Btoril, a da ga deželni glavar ni ustavil.
Poslanec dr. vitez Bieiweis pravi, da zdaj Še le vidi, kako prav je imel, du je stavil svoj predlog. Ako je pri uradovanji pri deželnih uradih kaka konfuzija, ustvarila jo je le nemška stranka. Brez zapreke se je pri vseh deželuih uradih prej uradovalo slovenski, ko pa je prišla nemška večina na vrh, ovrgla jo precej slovensko uradovanje. Tako se v deželne bolnice uraduje vse nemški. Vsem občinam se dopisuje nemški in te dopise dobe v roko Župani in srenjski odborniki, kateri v ogromni večini ne znajo nemški. Pri stavbenem uradu bode se tudi lahko tloveuaki uradovalo, pri mestnem magistratu uradujeta oba inženirja večinoma slovenskj. Iz Trsta in Gorice dohajajo deželnemu odboru laški, z Ogerskega madjarski, s Hrvaškega hrvaški dopisi, le kranjski deželni odbor bi moral uradovati in dopisovati le nemški.
Poslanec M urn i k pove, da ni bil nikdar storjen tak sklep, kakor g. Dežmau govori, in da toiej g. deželni glavar tudi ni imel ničesar sistovati. V deželnem odboru je bil le razgovor o tem, da bode tr.ba vprašanje zaradi  uradnega jezika v deželni
zbor spraviti. Kar je trdil g. Dežmau o knjigeh pri knjigovodstvu, dt so tako čudne, je vse neistinito. Knjige so v najlepše■ redu, o čemer se lahko vsak gg. poslancev prepriča. Ali stoji na glavi rubrike predplačilo ali posojilo, to jako malo moti; vsaj je v rubriki zapisano, zu kaj da gre. Ako se je hotelo že skozi okno govoriti, bi bil to storil biljko kak drug gospod, od g. Dežmana se govorniku to prav ne zdi, ker ve, da je trdil neistinitost.
Dežman odvrne, da odkar se je storil sklep zaradi sloveuskega uradovanja v deželnem zboru, ni od deželnega računovodstva in od deželne blaga)* niče niti lednega nemškega dopisa več, ampak vse uraduje izključljivo slovanski.
Poulanec baron Apfaltrern meni, da ni vse jedno, ako deželni odbor samovoljno prenareja sklepe deželnega zbora, zatorej predlaga, naj Be dotične seje zt pianik predloži.
Poslanec Dete i a obžaluje, da ni poslanec g. dr. Vošnjak navzoč, kateri je dotično stvar sprožil v dežeinem odboru. A kolikor je njemu tnano, ni se storil noben sklep glede uradovanja deželnih uradov.
Poslanec g. dr. P oklu kar jako odločno odvrača sumničenje Dežmana, kateri se je zdaj pridružil g. baronu Apfaltrern-u, ki je prerokoval neko katastrofu pri deželni blagajnici, ne da bi navel le jeden faktum. Kako razumeva gosp. Dežmiu ravnopravnost slovenskega jezika, znano je že leta in leta, danes pa je to zopet ponovil, namreč, da se uraduje vse nemški. Tudi g. baron Apfaltrern govori tje v dan, to je dokazal pred kratkim, ko je govoril o šolski dokladi, ne da je znal za sklep finančnega odseka ter pokazal nevednost, ki je sramota za deželni zbor. Naj bi vsaj baron Apfaltrern vprušal svojega kolego g. Dežman-a, kajti čudno je od poslanca, ki hoče biti voditej stranki, da kuž« tako nevednost. Dr. Poklukar priporoča n£svet gospodarskega odseka. (Dalje prih.)
Politični razgled.
m o t r a iij e <l eŽ6 S C.
V Ljubljuni 31. oktobra.
Meritorične obravnave delegacij se bodo začele sredi druzega tedna, da bodo poročevalci mogli proučiti izročene predloge.
Umrl je Henrih grof Wodzicki,  jeden najve-Ijavnejšib gallskili deželnih   poslancev. Posebno veliko zaslug ima /a zboljšanje narodnega gospodar stva. Bd je predsednik Krakovske vzajemne zavarovalnice.
Viianjc države.
Italijanska vlada neki hoče imenovati več novih senatorjev, kakor se govori nad dvajset.
V ponedeljek se je francoska zbornica začela posvetovati o spremeubi zakona z leta 1850. o preskrbljevauji starih in bolnih Iju d j. Z inaprej naj bi država zakladni* blagajnice, iz katerih bo bodo starcem dajale pokojnine. Razgovor se je pred vsem sukat o tem, ali naj bi te pokojnine znaiule največ 1200 ali le 600 frankov, a n' prnlo do nobena odločitve. Ves razgovor je imel največ le načelno veljavo, ker se itak ta stvar v tem zasedanji ne bode dognala, ker je zbornica z drugim delom preobložena. — Ministerski sovet je sklenil razpisati volitve za senat koncem januvarja. — V kratkem se razglasi reglement za razstavo 1889 1. in Proust imenuje generalnim direktorjem.
Izid vseh volitev na Nemškem še ni znan. Kolikor se dozdaj poroča, je število socijaldemokra-tičnih glasov silno narastlo. Izvoljenih je 10 socijalnih kandidatov, 26 jih pa pride v ožjo volitev. Največje uspehe so dosegli v velikih mestih, tako sta v Hamburgu izvoljena dva socijalista, tretji pa pride v ožjo volitev. Konservativci in narodni liberalci bodo najbrž vkupuo imeli večino v zboru, svobodomiselna stranka bode pa v njem mnogo slabše zastopana, kakor do sedaj, kajti zgubila je že 13 sedežev.
Predvčeraj  so  bile volitve v holandesko
drugo zbornico, Izvoljenih je 29 kandidatov liberalne, 3 šismatično liberalne in 33 protiliberalue stranke. Iz 9 volilnih okrajev še izid volitev ni znan, a misli se, da je Šest okrajev liberalno volilo. V več okrajih 80 pa ožje volitve. Liberalci se nadejajo, da bodo imeli veČino, ko bodo vse ožje volitve končane.
Iz Pariza prihaja vest, da Be afriška konferenci še ne snide začetkom uovembra, kakor se je sprva mislilo. Zakaj da bi se odložila, ni povedano.
Iz modre knjige, ki se je predložila angleškemu parlamentu se razvidi, da je Auglija samo ZPto odposlala generala Wolseley-a z vojsko v Sudan, da reši Gordona in generala Stewarta. Ko to doseže, se pa ima takoj vrniti, in 8 sabo vzeti vse egiptovske uradnike in vojake iz Chartuma. Sudan bi pa potem pustili Angleži samemu sebi. Samo ue-katerim veljavnim glavarjem rodov bi obljubili podpore od egiptovske vlade, da bi zadržavali Sudance,
da ne bt napadali Egipta, oviral trgovino s robovi in pospeševali kupčijo. Kako bode aedaj z ekspedicijo, ko je polkovnik bteirart že ubit in se že govori, da je tudi Chartum že pal, ko nihče ne ve, je li Gordon še živ, o tem se more le ugibati.
V Egiptu so razmere za Angleže' hujšajo. Odkar je odšel Northbrook, pridobiva Angležem protivna narodna stranka vedno vet upliva. „Temps" javlj«, da je angleški polkovnik Ctmmside, sedaj poveljnik v Suakimu, imenovan generalnim guvernerjem vsega primorja ob Rudečem morji s sedežem v Massu'*h-u.
V 'FVngeru so oblastva zaprla na povelje nia-r«»ltUrinske vlade 13 tujcev, mej njimi 4 Francoze, in jih odposlala uklenene v Fez. Francoski / * -topnik je protestoval proti temu. Ofidjozni listi že prete Marokkar.cem, da ne bode ostalo pri samem protestu.
Iz Tonklnga prihajajo vesti, da so Kitajci od 14. do 19. t. m. večkrat napnli garnizijo v Tu yenquanu pa so vselej bili odbiti. Sedaj je pa sovražnik zgubil pogum, in se umaknil. Na Rudečej reki je kakih 4000 sovražnih vojakov. General Briere se prizadeva zatreti pomorsko roparstvo.
Dopisi.
Iz Trsta 29. oktobra. [Izv. dop.] Najprej naj poročam o nesreči, ki Be je pripetila danes po-poludne ob 3. uri v Llovdovi ladjedelnici. Neki kovač pal je, ko so stavili dimnik novemu parniku „Amlitrite", z dimnika na krov, s krova pa še glo-beje v dno parnika, da se je ves polomil. Bode li preživel dotle, ko bodo čitatelji to v roke dobili, je dvomljivo.
V ponedeljek pa se je u žgal premog na parniku „ Pandora" v novi Inki sam od sebe, kakor se to večkrat zgodi Ogenj so kmalu udušili. „Pandora", katera je priplula iz Hongkonga, imela je tako slabo morje, da ni Dihče več mislil, da bo še kdaj Trst videl, kajti zasačil je paruik v kitajskem morji nevaren vrtinec itajfon) in polomil mu jambore, a ker je p;.rnik nov in konstrukcija dobra, prestal jo to silno nevihto.
Po lokalnih časnikih  razpravlja  se vprašanje mesa od dne do dne.   Tržaški  mesarji  imajo mej saboj zadrugo, bolj za to, da vzdržujejo visoke cene, nego za druge potrebe. Prišel je nek Dnlmatinec in in odprl mesnico na lesnem trgu, kjer prodaja meso po nizki ceni. Ta mesu im obkoljena je ves dan, in skoro vsak dan do osme uro v jutro proda mesa od dveh volov. Mest.rji pa, vsi irredentovci, največ pa polaščeui Slovani, pihajo od jeze.   „Cittadino" očita mestnim očetom, da tratijo čas v političnih borbah, za ljudstvo pa ne skrbe nič. nIiidipendeuteM, giasilo iiredente pa se poteza za mesarje in pri na-a raznovrstne iiteeve argumente.   „Adria", vladni list, pa pobija ,.!   iipendetova" načela po vsem z dokazi in fakti. Diugi rudeči lističi pa trobijo z irredento vred v rog, češ, da ni pravično, da tujec v TiBt prišedši pod ceno meso prodaja. „Alabarda", list jako čudne strauke Eskulupovih sinov pa tako vehementno udriha b kolci po vsem, da je skoro vsak dan zaplenjena. Sinoć ob 6  uri je policija zaprla njenega urednika necega Garcota, ter preiskala uredništvo in stanovanje urednikovo.
Da se je Tržaški deželni zbor tako hitro za-ključil, pripisuje se posebnemu ukazu z Dunaja. Vsak je pričakoval, da bode v deželnem zboru rešeno Vprašanje zaradi zastav, katerih Tržaška društva ne smejo razvitih po ulicah nositi, toda patres patriae so dobro znali, da bi bil navstal zopet nemir na galeriji, torej so rajši to točko odstopili mestnemu zboru, da jo on reši. Galerije so bile na-polnene, pa ne več irredente, ampak tukajšnjih Slovencev in mnogobrojnih okoličanov, kajti prošli so časi, ko je irredentarska drubal politiko delala na galeriji. To je velik korak in še pridejo v kratkem druge stvari, ki bodo irredenti izdrle še kak zob.
Domače stvari.
— (Deželni odbor) dovolil je požarni brambi v Bizaviku 120 gld. podpore.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo 45. številko »Slovana" zaplenilo je c. kr. državno pravd-ništvo zaradi kratke notice aSlovenci in sedanja vlada". Uredništvo „Slovana" uložilo je prošnjo za drugo izdajo.
— („Tu Pas voulu, Georg eDaudiu!") Gosp. Šuklje, v svojej lastnosti kot urednik najnovejšemu dnevniku je pred nekoliko časa v svojem glaBilu strastno napadal „Slovana" in g. Hribarja in kot „začitnbo" dodal na konci Še Friderika II. besede: „Und mit soleheu Gesiudel musB man Bicn. heruin sehlagen!"   Uredništvo „Slovana" oziroma
g. Hribar uložil je po g. dru. Tavčarji tožbo zaradi razžaljenja časti in vteraj popoludne bila je pri C- k. mestni delegirani sbduiji obravnava, pri kateri je g. pristav ČuSek g. Šukljeja obsodil na IO |fl«f. Šuklje je sicer objavil priziv, a v prvi instmci je obsojen in nvsi bomeopati mu ne morejo pomagati" niti gg. Scbwarz in Jabornigg, ki Bta prišla poslušat ali pa kot eventuvalni priči — ka ti ?
— (V najnovejšem dnevniku) je nekdo, govori se da g. „Škrjanee", včeraj dal natisnili in-erat, v katerem skuša trditi, da zadnja tajna seja mestnega zbora ni bila veljavna, ker ni bilo zadostnega števila odbornikov navzočnrh. Kakor smo se preverili, je omeujeni inserat zlobna laž, ki dela Bvojemu duševnemu očetu mojstru „Z dražbi" vbo čast. i i
.» —(81o vensko gledališče) Opozarjamo na jutršnjo predstavo žaloigre: .Mlinar in njegova hči."
— (.Ljubljanskega Zvona") izšla je danes 11. številka. Vsebino priobčimo v prihodu jem listu.
— (Cesarski dar.) Naš cesar je poslal predsedniku Dunajskega redtrskega vodstva 4000 gld. z namenom, da jih razdeli resnično potrebnim m vrednim osobam na Dunaji — za „prešce",
— (Gallenfelsovo ustanovo) podelil je deželni odbor Alojziji baronici Goppini v Gradci in Marijani baronici Hechbachovi v Ljubljani.
— (V deško 8 i r o t n i h n i c o i je vsprejet z deželuo ustanovo Josip Dornik iz Ljubljane.
— (Deželni zbor hrvatski) je v včerajšnji seji v tretjem branji vspreiel načrt zakona, da Be v tiskovnih zudevah porote za tri leta odpravijo. Proti govoril je dr. Josip Frank ter rekel mej drugim, da kakor človek brez glave, tako je tiskovna svoboda brez porote uemogoča, da se ne treba prenagliti itd., a vse je bilo zaman Vladna stranka je komaj čakala, da je avoje prežalostno delovanje ven-čalu s tem zakonom. Ko je bil ta zakon srečno pod Btreho, se ie deželni zbor odložil, dokler bod? zopet sklican.
— (Ušel) je včeraj zjutraj ob Va7. uri iz brigadnega zapora v sv. Petra vojašnici znani begun, Kotar iz Most pod Ljubljano. Kakor se nam poroča, otresel je pri sprehodu že prepiljeno železje, stekel v prvo nadstropje ter skočil skozi okno na pokopališke pri sv. Petra cerk> i, potem na prosto. Stražniku, ki ga je hotel prijeti, vrgel je plašč čez gluvo in ga s tem toliko zadržal, da je ubežal. Včeraj dopolnilne ob 'a 10. uri šel je čez most pod Šmarno goro, pozneje so ga videli onkraj Medvod. Orožniki so se razposlali na vse strani, da bi ga ulovili. Kotar je jako nevaren človek. Ušel je že večkrat, jedeokrat iz Komorna, bil večkrat zaradi tatvine kaznovan. Letošnjo pomlad pobegnil je bil iz tukajšnje vo.aške bolnice, u so ga kmalu zopet dobili v pest. Predvčerajnim bil je. obsojen na osem let na trdnjavo. Kotar je isti zločinec, ki je pri Škocijanu nekemu kmetu 115 gld. ukral, zaradi katere tatvine je ueka kmetica čez leto dnij po nedolžnem v zaporu Bedela, njeni 141etni sin pa bil neusmiljeno tepen. Še le vojaški avditor je po svojej previdnosti in energiji dokazal, da je kmetica nedolžna, ker je Kotar ukral onih 115 gld.
— (Nesreča.) Zadnji četrtek predpoludne |»at 5« na kolodvoru južne železnice z lokomotive Btrojovodja g. VVeiosbaeher in si nogo zlomil, da so ga morali prenesti v bolnico.
— (Medveda) ustrelil jje v Brigah Kočev-Bkega okraja posestnik iu najemnik lova Matija Gla-dič. Medved je po mnenji izvedencev biizu 10 let Btar, dva metra dolg in jeden meter visok ter je tehtal 250 kil. Padel je še le po četrtem strelu zadet z dvema krogloma v glavo, z dvema pa v Život. Srečnemn strelcu se izplača talija 30 gld.
— (Dvajsetletnica poljskega akad. društva rOgnisko") praznovali bodo na Dunaji živeči Poljaki v soboto 1. novembra v dvorani glasbeuega društva; sodelovalo bode tudi slovansko pevsko društvo. Slovanska akad. društva povabljena bo vsa k tej izrednej slavnosti, katere program je zelo zanimiv.
— („Slovansko pevsko društvo na Dunaji"), kije zadnji petek imelo svojo letno Bkupščino za 1. 1884/5, izvolilo je pri mnogoštevilno obiskan.'111 shodu, dvornega in soduijskega odvetnika g. dr. J. Leuocha predsednikom, in člana c. kr, dvorne opere g. A. A. Buchto prvim pevovodjo, oba per acelamationem. V odbor bili so izvoljeni: tajnikom vseučiliški docent dr. J. Drozda,
blagajnikom baoquier Leon Bouchal, arhivarjem upokojeni uradnik J. Korbelaž, dalje poštna uradnika K. Jahoda in J. Mlčoch, odeetn. koiuipi-jent J. Pukl, železniški uradnik J. Stantejskv in arhitekt J. Stiebler, večinoma jednoglasno. Razun jeduega Slovenca so vsi odborniki češke narodnosti. Prva pkoncertna beseda" bode letos meseca novembra.
— (Hmelja) se je do sedaj v Žavci popro-dalo do 1500 stoto v. Dobro blago plačuje se po 60—65 gld., najboljše (hoch prima) do 72 gld. 50 kr. V ponedel ek kupila je pivovarni bratov Reining-haus v <1 j|i precpjšmjo množino Žavskega hmelja po 72 gld. 50 kr.
Telegrami  .Slovenskemu Narodu'1:
Zagreb 31. oktobra. Narodna stranka izrekla je banu zahvalo za dosedanjo podporo in ga prosila.za podporo tudi v bodoče, da bi se gospodarska politika Ogerske Hrvatskej nasproti na bolje obrnila.
Rim 31. oktobra. Na predlog Mancinija sklenil je ministerski sovet, takoj odposlali fregato Garibaldi in avizo-parobrod Vespuzzi na Afrike zahodno obal.
Rim 30. oktobra. Propaganda dobila je vest, da so v Kantonu veliko kapel razrušili in oropali, hiše kristijanov pa požgali. 200 žensk so oskrunili, može tepli in izgnali, če neso hoteli darovati malikom. V Hongkongu sta sedaj 2 škofa, 30 misijonarjev s 300 Kristijani, ki so iz Kantona pri bežali. Podkralj v Kantonu je Kristijanom jako sovražen.
Razne vesti.
Pevska šola se začne v sredo dne 12 novembra ob 8. uri zvečer.   Sprejmo se v lelo  oni,' ki ima zmolnost in veselje do petja,  ter se tudi zavežejo, ustopiti po končani šoli v moški pevski zbor. V Ljubljani 31. oktobra 1884.
Pevski odbor - čitalniški
-k t N »I -
* (Vzoren rodoljub i u vz g 1 eden mecen znanosti.) V Caldasu pokrajine M i nas Geraea v Braziliji je 12. septembra t. I. umrl dr. A F. Reg nell v starosti 77 let. Pokojnik, rojen v Stokholmu, seje šolal v Upsali, postal zdravnik, več let službov.J po raznih švedskih bolnicah ter se preselil 1840 leta v Bruzilijo. Regnell je bil veB č*b svojega življenja o lličen rodoljub, ki je svojo iskreno ljubezen do domovine tudi dejanski kazal in razuim znanstvenim zavoilom švedskim poklonil velikanske de rove. Tako je darovni za zidanie fizij'dog čuega in patologičnega zavoda v Ui»sali 30 000 kron (jedna krona velja 57 38 kr. avst. v.), medicinlčnej fakulteti v Upsali 100.000 kron, vseučilišču 40.000, švedske) Hkademiji znanosti 60 000, za zgradbo zooiogičue postajo ob K'ittegatu 25 000 in Serafiu-skernu lazmetu v Stokholmu 40 000, tedaj v kupe 2u5 0o0 kron (to je 169 271 gld.) Rizen tega je podpiral um >ga dru-t ve. z denarji in zapustil velik del svojega velikanskega premoženja znanstvenim zavodom v Švedskej.
* (So in n a m b u 11 z e m.) j,Petrogradski list" poroča o jako redkem dogodku somnambulizma. Gospa A se je vračala s svojimi otroci v vagonu 1. razreda s svoie gruščino na doželi v carsko stolico. Po noči jo uajtdmkrut zbudi guvernanti in jej pove, da je gospojina 1) letini hčerka iz vaerona zginila, kukor bi se bila v zemljo udrlu. Železnično osobje kikor vsi sopotniki so sožalovali m milovali prežalostno mlado gospo. Strojevodja ustavi vlak in takoj pelje 6 verst nazaj ravno do kraja, kjer se je nepiisotnost dekličina zapa/ila. Potovalci gledajo mej vožnjo na obe strani železnice, a ue zapazijo mkjer zgubljene devojke. Na bližnji postaji (ta dogodek se je vrAiI na železnici Libava-Romni) Ma-risbi Gorka pošlje postaje načelni a bivo drug, pO seben vlak do kraja, kjer je deklice zrn uijkalo. Z vlakom se je peljalo 30 delavcev z baklami Ko se vlak ustavi, i/stopijo delavci in v spremstvu gospe A. Bkrbno preiščejo vse kraje n>i obeh straneh železnice, a zgubljene hčerke ne najdejo. PreZalostua mati skor-ij obupa. Na vse zgodaj druzega jutra pribili obupana gospa A. na postajo in zagleda v čakalnici na svoje veliko veselje svojo zgubljeno hčerko pri mizi sedečo pred kozarcem čaja. Deklica je speča v Banjah (somnambulizmu) z vlaka skočila; sanjalo se jej je, da skače s svojimi prijateljicami s senenib kopic (kar se je prej na travnikih večkrat zgodilo). Skok z vlaka jej ni škodoval, ker je bila zavita v plod in je pala na mehka tla in razun tega v spanji vzela s saboj blaznico, tako da je dospevši na zemljo, mirno dalje spala. ProbudivSi, se je mislila, da je vlak skočil iz tira in da je ona le mej grozno nesrečo ptda iz vagona. Šla je potem po sledu male lučice in prišla v kmetsko bajto, od koder bo jo peljali dobri ljudje na vozu do postaje, kjer jo je presrečna mati našla zdravo in veselo.
Gospodje pevci, pozor!
Moški pevski zbor Ljubljanske čitalnice pričel je svoje pevske vaje, ter se bodejo redno nadaljevale vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. Gospodje pevci, kateri so bili že člani pevskega zbora, ali kateri želijo pristopiti moškemu zboru, naj se oglase v omenjenih dnevih pri pevo-vodji g. V. Valenta.
Poslano.
Odgovor na dopis is Cerknice v »Ljubljanskem Lista1 št. 198.
Zares, da tnuogo, mnogo let prosilo j.r rm?e ubogo ljudstvo za napravo mitnice n« toliko rabljeni cestni progi iz RibniSke in Ložke doline do Rakeka. Moledovalo in nadlegovalo je za to marsikaterega visokega in uplivnega gospoda, deželno in politično oblast, — a vselej so se našle zapreke, da se neso mogle tej velevažni zadevi odpreti vrata, priti do zaželjenega vspeha.
Tu in tam vladale so različne razmere in poudarjali so se mnogoBtranski oiiri. — Če je bilo vse to tudi vsestranski opravičeno in će ni mej tem tičalo kaj prist an-skega, o tem molčim jaz, kakor je o svojem času tnolće le premišljevalo to vitalno vprašauje naše, če tudi ubogo, pa potrpežljivo ljudstvo.
V tistem nekdanjem času se ni našla osoba, da bi bila brezozimo razkrila in v javnost stavila' vso zadevo, ni ga bilo moža, da bi se neustrašeno boriti bntel za želje, potrebe in opravičene zahteve tukajšnjih posestnikov, le sem ter tja je kdo „izza vogla pokukal", pa boječe, v obliki kake preponižne prošnje plašno povedal: „1 nu, to bi bilo le prav, pa —
V predvčerajšnjem „Ljubljanskom Listu" pa se je dopisniku iz Cerknice zljubilo sedanji Logaški cestni odbor oziroma mene kot načelnika napasti zaradi malomarnega delovanja v mitničnib zadevah.
A gospod dopisnik, kateri kaže, da je v VBeh teh stvareh popolnem poučen, — tega mislim, veuder lo ne ve, ali pa vedeti neče, da soje zadeva o mitnicah v tem času, ko uživam jaz čast predsedovati cestnemu odboru, resno poprijela, in da ravnojaz — oni malomarni načelnik — sem se na vso pre-tege trudil, doseći s pomočj o javnih oblastnij in z drugimi častitiroi in merodajriimi gospodi to — memogrede rečeuo — zaozlano potrebo našega prebivastva, po katerej je zaman upllo toliko časa. — Ako še sedaj neae postavljene mitnice, temu nI kriv česani odbdr Logaškega okraja.
Slavnega deželnega odbora dopis, katerega sem prejel 26. avgusta t. I. pod štv. 5851 odločno govori, daje neobhodna potreba, da se cesta do dobrega popravi, predno se bode začela  mitnina pobirati.
Ta ziiukaz je bil žo dvakrat objavljen! Je li kdo storil svojo dolžnost? Si li ti, gospod dopisnik, pnsul svoj del ceste?
Dalje sera pa jaz v zadevi mitnic že 3. septb. t. 1. sklical bil k seji ude cestnega odbora in na daljo posloval v smislu gori navedenega dež. odborskega dopisa s cestnima odboroma v Ribnici in v Loži.
Vso to važno zadevo pa tako naglo, dovršiti po želji deželnega odbora, prej vso cesto z dobro atolčenim kamenjem posuti in, ako ljudje—jedni zarad poljskih in drugih opravil — drugi zopet iz ubožtva in malomarnosti teg^ storiti nečejo, oziroma ne morejo — potem pa vso cestno progo tja v jeden dan na njih stroške drugim v delo izročiti in končno za to od posi-stnikov terjati založen denar zopet nazaj — to opravilo, ljubi gospod dopisnik, ni tako lobko, kakor se ti dozdeva in vsaki nepristranski človek mi ne more očitati malomarnosti v mojem delovanji kot načelnik cestnega odbora, ker t«ga tudi ue zaslužim.
Konečno pa le šo nekaj gospodu dopisniku samemu na uho.
Gospod dopisnik ! Ce te vsa ta moja malomarnost toliko peče, ko nesem v tem malem in kratkem času 6-teh ali 7-mih tednov postavil mitnico s hišicami vred in vse popoluem že dovršil inkličefi: „pomagaj te oblastnije!" zakaj se pa nesi potrudil, da bi bil ta postavni načrt prej potrjen, ampak si Bkoro celo leto molčal?
V Cerknici dnč '26. oktobra 1884.
Josip Milavc. Umrli no v jLJiihljani:
28. oktobra: Fran Škarjevec, zidar, 53 let, je v Gruberjevem kanalu vtonil ter bil uraduo pregledau.
29. oktobra: Viktor Mencin, hišnega oskrbuika sin, 4 leta, Tržaška cesta št. 5, za božjastjo.
Meteorologično poročilo.
1 o a M	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
30. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74408 mm. 74386 mm. 74599 mu.	+ 1-4°C -flll°C -f- 4-3'C	brezv. si. zah. si. vzh.	megla d. jas. jao.	O-OOmm.
Srednja temperatura + 56°, za 22» pod normalotn.
ID-to-a^aJcsItea, "foorssst
dne 31. oktobra t. I.
Papirna rent* .... .....
Srebrna lenta .... • -
Zlata renta ...       ....       • •
5° o marčna renta.........
Akotjo narjdmi banke ......
Kreditne akcije...... • •
London   . ..... •
Srebro . .........
Napol.. ...........
C. kr. ceki..i. ...... • •
Nemške marke .....
4»;0 državne »ročke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka proBta. . Ogrska Blata renta 6°/«......
papirna renta 5°/0 ..... |>Wj štajerske /.euiljišč. od^ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 50,0 . . 100 gld. Zeinlj. obe. avstr. 41/*'u zlati zast. listi . Prior, onlig. Elizabetiue zapad, železnice Pri-jr. oblig. Ferdinandove Bev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcijo aiiglo-avstr. banke . . 120 , Traiiimway-društ. volj. 170 gld. a. v. .
81 eld. 05			»r.
82	r	35	
103	n	95	
96 uq	n	20	■
287	■ ■	90	■
122	■	35	m
—	•	• —	b
	■	71	■
	n	79	•
60	b	—	m
124	m	25	m
173	•	—	b
103	•	60	•
123	n	20	•
93	rt	55	■
88	*	95	
104	n	50	■
115	it	75	■
122	n	—	
108	n	25	
105	b	50	■
177	n	50	■
18	n	25	■
105	n	30	■
214	a	10	
Prijatelji jilic
(Laubsagen)
dobe zastonj nov cenik s podobami od (650—3
Laiibsiige-Werkzei]!r Spcnalilitfn Lager „zum goldenen Pelikan"
Wien, VII., Sieben.tteriitfasse 20.
Št. 6082. (672—2)
Naznanilo.
Licitacija o zalaganji  fiute,   vzdr^avanje cest. ulic in trnov v mestni obfi ni Ljubljunski za 1. 1885, 1886, 1887 pe bode vršila pri rmstnem magistratu ». novembra 19194 ob 10. uri dopoludnc. Dotični pogoji so v pisarni mestnega stavbin-skega urada ob navadnih uradnih urah vsukemu na fgled.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 20. dan oktobra 1884.
Župan : G ra ss e 11 i.
Podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je 15. t m. pre«l Skotijo št. 11, nasproti Šenklavške cerkve, odprl svojo
novo forivmeo.
Prevzame vsa v lasničarstvo spadajoča dela po najnižjih cenah, ter se slavnemu p. n. občinstvu priporoča za mnogobrojni obisk.
Z odličnim spoštovanjem priporoča se
•liir.il Vitlali.
(696) brivec.
tfa phičah in za sušico bolehajočim
se zaNtoiij pove neko prav izvrstno zdravilno, sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljnoi
THE OD O R ROS8NER, Leipzig, Reichsatr. 3.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
OSTERE. PHOlIS
mt   1> u nuji
(694—1)
naznanja s tem, >'■& je njega večletni zastopnik gospod Ferdinand Brudaška zaradi preobilih poslov odložil svrje zastopništvo in da se sedaj izroči
grla/vaa.i zststop zet ICrstxijele© K. Ivann W oilliiiu-u
V Ljubljani, Poljanska cesta h. št. 35. Ob jednem se p>iporoča za zavarovanje I. proti škodam za požarom, ki hi navstal vslrd ognju, strele ali e - s j.luz i j i» na stanu valnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strujih, zalogah blaga, hiš noj opravi, žita in drugim prMelkum, živini in premakljivem blaga; — II. proti razdrubljeiija zrcal; — HI. za človeško življenje v vseh kombinacijah jJ*W~ Vse škode bo hitro preiščejo in točno povrnejo.
i;
rr-.r-a-r-.T
ANTON OBREZA,
tapeciiar,
ključarske ulice št. 3 (pod mestnim trgom) v Ljubljani,
priporoča se Blav. občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko »padajočih del, zagotovljajc točno in ceno postrežbo. Ker ima vsakovrstnega blagu za preoblačenje na razpolago, zamore vsakake poprave izvrševati zelo po ceni in v občno zadovoljnost.
Salonske garniture od 100 gld. navzgor.
Navadne divane od 20 gld. navzgor.
U^F~ Krasne amerlkanuke dirano
novost) od 25 gld. 50 kr. navzgor. Modroce   na   peresih   (Federmatratzen) od
12 »zid navzgor. Žimnate modroce od 14 gld. navzgor.
j)V Naročila z dežele izvršujejo se naglo in po ceni. (*;73—3)
0. k. privilegij šivalnih
.A
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Naznanilo podjetja.
$ $
i 5
Velečastitemu občinstvu, zlasti visokočastitej duhovščini v mestu in na deželi, zahvaljujoč se za dosedanje obiskovanje, naznanjam s tem, da sem preselil svojo prodajalnico v hišo
nasproti nunskej cerkvi.
Priporočam svojo dobro preskrbljeno zalogo blaga za obleke gospodov po najnižjih cenah, tudi bo vsprejumlje blago -'.a narejanje oblek ter se vso obleke izdelujejo popolrem po izberi jako okusno naročevalcem.
Za mnogobrojue naročitve so priporoča
s spoštovanjem
A, Orehek,
(683—2) civilni in voju&lci Urojn«.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
oooooooooooooooooooooooooo
LEKARNA JULIJ pl.TRNKOCZY.
poštnem povzetji
Spodaj navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za is.vr>ino uspešne pripoznane, ima vedno čiHte v zalogi in razpošilja takoj po
lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja
,,j3i-i Hamorogii4*
-v XjjvuTolja,xa.i, Ibvdlestsil trg- la.. št. -3t.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., Jf^J
jednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zaluisanji človeškega telesa, glavobolu, otrpncnih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr. j jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski, K^v^SSS;
prsne in p'učne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini
se nahajajoči Boki in siropi. l<V<>n/*ikuL'4k   vivonio   najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni lek; mala r I allliUnltU   A£<UIJt5   steklenica 20 kr".; velika steklenica 40 kr. z
v ška-rožino vo-
obširnim navodom za uporabo.
Pai*l#lri  nraŠpL   »/n  <l*nm>   najfinejše vrste, bel in rožast, r (11 l/ilil JI I dM5K /.d  Ufllill . teljcab po 30 kr., s pravo rož njavo, zelo nežen po 40 kr.
0ril Pil t) M* i llisrci nrilS^k "dvzame, če se done mej perilo, ne-Mj< III d I Mv I UlM^Ll Jfi dftCK prijeton duh po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kćpesu
in zastarele ozeblinske bule.   Steklenica z navodom vred 30 kr. 7 Avii\\\i\         1 gotovo uplivajoče sredstvo, treba samo
/illlil\lM» Ad 1viii |«l  Otrjoa, zvečer s čopičem namazati. 1 steklenica
samo 40 kr.
M 'llil°'Jl naJnneJ^a v botelijah po   |{ najfinejši v botolijab po 30 in
Caj
najfinejši v zavitkih po 30 in «0 kr. (691—1)
najfinejši v zavitkih po 30 in »0 kr.
Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno varstveno marko.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
za zboljšanj* stroj«?.
V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih /.a vsakatero šivanje.  (uj_as> 6letna garanci a'
Podnk brezplačno. Na wmu obroke po !-">irl.
Ustanovljeno 1847, na Đa-najl ln Budapeitl od 1861.
Ivan Hofi*-a zdravil- j| Ivan HoflT-a končen-iio pivo ia Hladnega | trovani vladni izvle-
Imvlečka
1 steklenica 60 kr.
«ek
1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr.
Ivan lloll-ii bonboni   Ivan H o IT-a zdravll-Is t»ln.dnega Izvlečka   na »Indna čokolada aa pral ! </■ kilo I. gl. 2 40, II. gl
po 60, 30, 15 in 10 kr, pri-!j 1 60, 74 kilo I. gl. 1.30, -ini le v modrih zavitkih. || II. 90 kr.
Pcmoč proti
prsnim in Dlncnim boleznim,
katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepČujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti.
Gospodu IVANU HOFF-u,
izumitelja in izdelovalcu preparatov iz Hladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh
suverenov evropskih itd. Dunaj, mesto, Graben, Uraunerstrassc 8.
V. bi.! Že več let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje apet;ta in onemoglost so me mučile. Vaši Ivan Hoff-ovi sladni preparati so me popolnem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi naročitev).
Z veleBpoštovaniem IMorle Tlihtl vll.es Tutaingen.
Liubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi raba Vašega Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudolfovej železnici.
S spoštovanjem W. OgrliiK, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, Gradišče.
Zdravniško zdravno poročilo.
Trnovo-Bistrica, 5. januvarja 1883.
V. bi.! Ker se katarno stanje mojo bolnice vsled rabe Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka vedno boljša, sili ona. da ga jej zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami,.. da jej ne poide ta okrepčevalna pijača. Pričakujem skoro pošiljatve. S spoštovanjem
^gg£_Dr. Bacbmnnn.
UlirHka Bistrica, 23. marca 1884.
Moja rodbina se je tako privadila Vaših odličnih slailnili preparatov, da jih teško pogreša, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan Hoff-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po žel znici proti povzetju.
Dr. Bachmaun, železniški zdravnik.
Gliiviio znlo^ot Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj- Pran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechcl, N. Pavačič, drojjueriji; tini-ica: G. Cr stofoletti, dvorna lekarna: Celovec: W. Thurimvald, lekarna; Maribor: W. KOnig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: J. Raitharuk; Pulj: G. B. VVassermann; Ptuj- J. Kasi mir; Trst: F. 8. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Holjak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. Mozocco, N. Androvico, lekarni.
60 visocih odlikovanj.
§
i i
s i
V
P O Z O ^ I
IBli
Celji, na oglu Glavnega trga „pri štepihu",
priporočujeta svojo posebno veliko in lepo zalogo
wr zimskega blaga, Mi
kakor:
vsakovrstne suknine. xtnfa, vatmola, sgranffttletat in druge volna te tuttte. Dalje imata v zalogi največjo zbirko i ti i l. i h simskih facanete-l jt* aH rut t najnovejšo f-s-nt'kf kt-vttinu in tiskaiiine (druka) j hltt-<•<■! »m- in i«f.'Hi>f)«i'i ■ttnvtfti imifn>iitu - odeje, koee in različno drugo srimsko roMto po sia-jn-ižjila. cenah., in sicer še cenejše, kakor prej. — Prave amerikanske šivalne stroje, kakor ,,Si*i0ertf in 9,MMotve*f za krojače, črevljarjo in šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. — Kdor dobro in čenč kupiti želi, blagovoli naj priti v našo prodajalnico. (681—2)
gl SCIIIVIIDjL. in 4 i ril / is i K v Cel JI,
zaloga sukna, platna, vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga ter pravih amerikanskih šivalnih strojev,
na oglu Glavnega trga in Poštnih ulic štev. 36, v hiši gospoda Jožefa Kos ta, labrikanta žajfe, „pri štepihu".
Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele i nikar.
Lastnina in tiak „Naroane Tiskarne".