št. 40 (1019) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 2. oktobra ^ ^ 1969 DOLENJSKI UST OB LETOŠNJEM PROTI-TUBERKULOZNEM TEDNU Sovražnik, ki ga poznamo O sedanjem stanju tu> berkuloze na ožjem dolenjskem področju Tudi letx>s je dala organizacija Rdečega križa pobudo, da ob protituiberkulo& nem tednu opozoriano javnost na pereče probleme tuberkuloze. Letos naj bi se še posebej tudi določneje seznanili s stanjem te bolezni v naših krajih. Vse preveč se je v javnosti raisširilo mnenje, da smo tuberkulozo obvladali, ^ ne predstavlja več problema za adravstveno sktabo nitd ne škode za družibo in da rato ni nobena nesreča, če tuberkuloza človeka slučajno prizadene. Napačno je budi mnenje, da tuberkuloza ne pomeni več nevarnosti za adravo prebivalstvo. V zadnjih 20 letih imamo res na razpolago vedno več učinkovitih zdravil, Z njimi lahko vsakega bolnika, ki je zbolel za tuberkulozo^ ozdravimo, če zdravljenje poteka tako, kot ga zahtevajo kompleksna načela protituberkulozne .službe. Ta služba je pri nas smotrno organizirana od dispanzerskega omrežja do bolnišničnih ustanov, povezana pa je z vsemi — tudi nemedicin-skihi — činitelji, ki lahko na najrazličnejše n^ine usodno vplivajo na - uspešnost zdravljenja. (Nadaljevanje na 20. str.) 140 pravnikov na Otočcu Okoli 140 pravnikov iz delovnih organizacij, občinskih skupščin in občinskih sindikalnih svetov se je v ponedeljek in torek udeležilo dvodnevnega seminarja o samoupravnem ure^nju delovnih razmerij s splošnimi akti. Seminar so priredili inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti, republiški sekretariat za delo, gospodarska zbornica in časopis »Gospodarski vestnik«. Udeleženci so dobili bogate napotke za revizijo statutov in pravilnikov, ki jo je treba opraviti. Glede na veli-ko zanimanje bodo seminar verjetno ponovili. WŠ. ammm s***?? : '' 'V X 'J' ! »Svečano obljubljam, da bom zvesto služil svojemu narodu, da bom branil svojo domovino Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, da bom čuval bratstvo in enotnost naših narodov in ugled Jugoslovanske ljudske armade... Te besede iz zaprisege so ponavljali mladi vojaki v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu v petek, 26. septembra, tako kot so te dni obljubili rekruti po vsej Jugoslaviji. Svečanosti so se udeležili tudi učenci in ^jaki novomeških šol. V imenu obiskovalcev je vojake pozdi‘avila učenka 4. razreda OŠ »Katja Rupena« Marina Reba (Foto: S. Dokl) Dvanajsta na Malkovec! Donaicilna občina Sevnica bo na Malkovcu v sodelovanju z odborom XII. btvigade priredila v nedeljo, 12. oktobra, srečanje borcev te partizanske enote. Slavje, ki bo posvečeno 26-letnici ustanovitve brigade, bo ob 9.30 ob vsakem vremenu, obsegalo pa bo tudi kulturni spored. Ker namerava odbor organizirati prevoz iiz Novega mesta ali iz Mokronoga, do koder je mogoče priti z javnimi prevoznimi sredstvi, naj se vsi tisti, ki nimajo lastnega prevoza, pismeno prijavijo pri ZZB Novo mesto. NAGRADA iaORJANCEV orska avtomobilska dirka Lokt ob laao na Gorjancih OB JUBILEJU GINEKOLOŠKO-PORODNIŠKEGA ODDELKA P(Nnagali so več kot 60.000 ženam 27. septembra so počastili 20-letnico delovanja ginekološko-porodniškega oddelka pri novomeški bolnišnici - Po ogledu oddelka in tovarne zdravil Krka še sestanek sekcije Slovenskega zdravniškega društva na Otočcu -Navzočih je bilo blizu 70 ginekologov v soboto dopoldne so se slovenski ginekologi, med katerimi so bili tudfl profesorja dr. France Novak, dr. Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič, 2jbrali na ginekološko-po-rodniškem oddelku novomeške boJnišnioe, Ko so si zatem ogledali še tovarno zdravil Krka v Ločni, so odšli na Otočec, kjer je bil strokovni sestanek ginekološke sekcije Slovemskega zdravniškega društva. Za uivod v strokovni del programa je o dvajsebletnem delu ginekološko-porodniške-ga oddelka v Novem mestu govoril predstojnik dr. Ljulbo Kretič. V izčrpnem referatu je navedfiJ, v kakšnih okoli-ščinah je bila leta 1894 usta- novljena moška bolnišnica. Sele 14 let kasneje je prizadevnemu zdravniku dr. De Pranceschiju uspelo zainteresirati takratne oblasti, da so novembra 1908 odprli twdi bolnišnico za ženske. V žensko bolnišnico, ustanovljeno pred 60 leti, so sprejemali žene z raaličnimi obolenji. Eno izmed redkih ohranjenih poročil iz leta 1912 govori, da je bilo tedaj med 800 sprejemi ženami samo 14 porodnic in samo dve sta v boOnišnico prišli zaradi splava. O delu ženske bolnišnice med obema vojnama podatkov ni, ker je bil ves arhiv ueničen ob bombardiranju oktobra 1943. Po vojni je Medvedja usluga Hribovski kmetje se letos zelo pritožujejo zaradi škode, ki jo povzročajo divji prašiči, pa tudi medvedi. Goloroki se bojujejo za težko prigarani pridelek z divjimi zvermi. Svojemu ogorčenju dajo du-Ska na sejah občinskih skupščin in na sestankih SZDL, kjer se o tej za njih pereči zadevi lahko pogovorijo le s posameznimi lovci. Lovcem je družba prepustila gospodarjenje v loviščih. Odgovorni so torej za stanje, za škodo, pa tildi za politične posledice svojega gospodarjenja. Lovci pravijo: škodo bomo poravnali, prašičev pa ni mogoče pregnati kar tako, kot bi si kdo mislil! Obljube ne bodo snedli in škodo bodo res po- ravnali. S tem pa ni rešeno vse: ko prepuščamo polja hribovskih kmetov uničevanju divjih zveri, delamo medvedjo uslugo kmetovemu razpoloženju in njegovi volji do delal Narobe bi bilo zanikati vse koristi, ki jih ima družba od vedno bolj razvitega lovskega gospodarstva. Ob tem pa so spet hribovski kmetje tisti, ki preživljajo hude trenutke iz leta v leto, ogorčenje prizadetih hribovskih kmetov je vedno hujše in hočeš nočeš bo treba odgovoriti na vprašanje: ali so lovci (mnogim izmed njih je lov razvedrilo!) kljub najboljši volji, spo-sobni učinkovito ukrepati in zaščititi tisto delo, s katerim se kmet preživlja? M. JAKOPEC ženska bolnišnica delala po starem organizacijskem načinu vse do leta 1948. Sele ta- (Nadaljevanje na 20. str.) Noben učitelj ni brez kruha Po podatkih izobraževalne skupnosti v Novem mestu ni noben učitelj v novomeški občini v novem šolskem le tu ostal na cesti in brez kruha. Vse prej kot to: letos prosvetnega kadra celo primanjkuje. Z& matematiko in fiziko so dobili učitelje le v Novem mestu, Šmihelu, Žužemberku in Šentjerneju, na drugih podeželjskih osemletkah pa morajo ta predmeta poučevati učitelji, ki nimajo predpisane izobrazbe za predmetni pouk. Zanimivo je, da se študentje tudi nič ne tepo za študij matematike in fizike, za kater^a je izobraževalna skupnosit razpisala ugodne štipendije in rizpis celo ponovila. Tudi štipendij za študij drugih predmetov (slovenščine in angleščine, tehničnega pouka, glasbene vzgoje itd.) še niso razdelili, ker ni interesentov. So morda krivi tudi osebni -dohodki? Le-te je izobraževalna skupnost izboljšala v skladu z laiiiskim priporočilom republiškega iz^nega sv^. Ml OD 2. DO 12. OKTOBRA Okrog 8. oktobra padavine z ohladitvijo, v ostalem lepo oziroma suho vreme. Dr. V. M. VRATA OKNA POLKNA ribnica KREDIT inles : : ZA VAS SMO PRIPRAVILI cd 1. do 31. oktobra POSEBNO REKLAMNO PRODAJO dlllOKE NACRTE JE PRIČELA URESNIČEVATI NOVOMEŠKA IMV s postavitvijo velilie montažne dvorane pod Grmom v Gotni vasi. I^reha, ki bo pokrivala^.OOO kvadratnih metrov, bo dala zavetje za 50 odstot. pove&mi proizvodhiji osebnih in dostavnih ayt JESEN V KOKRI Z nagradnim žrebanjem * 100 DENARNIH PRIZNANIC podjetje Kokra za nakup blaga v vs^ naših prodajalnah v vrednosti 30.000 Ndln in * 300 PRAKTIČNIH DARIL proizvajalcev ter druga presenečenja. Vsak nakup preko 50,00 Ndin bo žreban 6., 15,, 32. oktobra t«r 3. novembra 1969. Rezultati žrebanja bodo objavljeni ob vsakem žrebanju v časopisu Glas, Kmečki glas in v vseh oaših prodajalnah. POTROŠNIKI! I Za jej^n smo vam pripravili bc^to izbiro 5 blaga po konkurenčnih cenali in ugodnih J kreditnih pogojih. OBIŠČITE PRODAJALNE KOKRE! tedenski mozaik Usmerjanje delitve V republiki sicupščini razpravljajo o predlogu, da bi izdali zakon o progresivnem davku na presežna sredstva za osebne dohodke VOJAKI REŠUJEJO IMETJE — Na Severnem Irskem, kjer so se pretekli teden spet razvneli spopadi, so z bencinskimi steklenicami spet zažgali nekaj hiš. Britanski vojiki, ki so zdaj dobili irfcrepitve iz Britanije, nasliki rešujejo na ulici Goates v Belfastu še nekaj pohištva in druge lastnine nesrečnih prebivalcev. Telefoto: UPI [genski zunanjepolitiaii pregled | Voditelj britanskih liberalcev Thorpe je na letnem kongresu stranke dejal, da laburistična stranka zasluži, da bi izgubila, konservativna stranka pa ne zasluži, da bi zmagala. Pozabil je dodati, da liberalna stranka ne more zmagati... V zvezni indijski državi Gudžarat je bilo v zadnjih dneh nad tisoč mrtvih, ker so muslimani obmetavali svete krave s kamenjem. Pred slabima dvema letoma so v Kašmiru divjali muslimani, ker je nekdo ukradel iz srinagarske mošeje las iz Mohamedove brade. Videti je, da razlog ni tako pomemben. Pomembno je načelo in pretepanje... V ZRN so sklenili revalvirati marko — en dan po volitvah. En dan pred volitvami so krščanski demokrati še dokazovali volilcem, kakšni osli so socialni demokrati, ki zahtevajo revalvacijo marke... Ameriška vlada je v zadregi, ker ne ve, komu naj verjame. Po poročilu CIA obstaja resna, nevarnost, da se ZSSR in Kitajska spopadeta. Po drugem poročilu te nevarnosti ni. Sovjetski vladi ni treba biti v zadregi: Amerika in Kitajska se prav gotovo ne bosta spopadli... Albanski delegat na zasedanju generalne skupščine OZN je napadel ZDA in ZSSR, češ da sta se ti dve državi združili proti Kitajski. Albancem ne gre oporekati poguma: najmlajši napada dva največja in brani tretjega največjega ... Diktator Salazar, ki je nad trideset let vladal Portugalski, si je po kapi toliko opomogel, da mimo šivi doma, še vedno prepričan, da je predsednik vlade. O sedanjem ministrskem predsedniku pravi, da je sposoben, a da preveč ljubi oblast. »Na srečo,« je zaupal francoskemu novinarju, »ni v vladi.« Salonarja pustijo živeti v veri, da je še vedno predsednik vlade... Na Severnem irskem, kjer se spet mlatijo po vseh pravilih, ki so stara 250 let, se je baje zgodilo tole: Gruča pretepačev z gorjačami v rokah je na cesti ustavila Žida. »Ali si katoličan ali si protestant?« so ga vprašali. »Ne bodite nori,« je rekel Zid, »jaz sem Žid.« Bojevniki so malo pomislili in dejali: »Že, že, toda Tias zanima, ali si katoliški ali protestantski Žid.« Med najpomembnejšimi za. devamJ, ki jih obraMiavajo v republiški skupščini p.-) po-čitnicah, je vsekakor predlog za izdajo zakona, s katerim naj bi zj^otovili družbeno u-sjnerjanje delitve drfiodka de. lovnih organizacij. Gre za po. litično vsekakor sila aklualno zadevo, saj prav neskladja v delitvi dohodka povaro^ajo slabo rasq;x>loženje deiuvsiih ljudi, ki ne morejo razimieti, da nekateri na zelo lahek na-Cin prihajajo do sred.stev in visokih osebnih d'>hodkov, drugi pa morajo napeti vse sile in komaj diajajo. Pristojni odbori so o zamisli že razpravljali. Predvsem so poslanci p'zdravili prizadevanja izvršnega sveta, da se je tega problema lotil in da bi našli merila za določitev tistih meja, preko katerih lahko delitev doliodka poA’zroča družbeno ekonomske in iK>litične p.obleme. Zato so nujni družben', dogovori vseh zainteresiranih, predvsem pa samostojnih organizacij združenega dela. Poslanci so se tudi strinjali, da ie potrebna družbena intervencija v delitev dohodka zlasti pri tistih, ki so v monopolnem položaju. Predstavnik republiške gospodarske zbornice pa je iz- TELEGRAMI IX)NDON — Novi premier libijske vlade Soliman el Magrabi Je izjavil, da njegova vlada ne bo obnovila sporazumov, na podlagi katerih imata svoja oporišča na libijskem ozemlju Britanija in ZDA. KAIRO — Poveljstvo oboroženih sil ZAR je sporočilo, da so i)oseb-ne padalske enote napadle izraelske položaje na severu Sinaja. To je prvi tak egiptovski nai»d In očitno povračilo za izraelsko izkrcanje južno od Sueza. LA PAZ — V Boliviji so generali izvedli državni udar in strmoglavili predsednika Salinasa, ki so mu dovoliU oditi v Cile. S tem državnim udarom se je število vojaških vlad v Latinski Ameriki od leta 1930 povečalo na 40. LONDON — Kakor poroča »Guardian«, so ae štiri velesile sporazumele o pomembni točki resolucije varnostnega sveta Iz novembra 1967. Baje bodo zahtevale, da se l2xael umakne z okupiranih območij, čeprav ne popolnoma z vsega zavzetega osonlja. MOSKVA — V Sovjetski zvezi so po enajstih dneh molka — od srečanja med Kosiginom in Cu En Lajem — spet začeli napadati Kitajsko. TASS med drugim poroča, da na Kitajskem množično preganjajo nasprotnike politike vodstva. javil, da s3 v zbornici ne strinjajo povsem s predlagano zamislijo in da bodo pripravili svoj predlog. Po mnenju zbornice s pro^esivnim dav-kom na pressžena sredstva nesorazmerno viKokii) osebnih dohodkov ne bi preprečili in bodo tisti, ki imajo možnost, kljub temu davku izplačevali visoke osebne dohodke. Zato bi kazalo po njenem mnenju obdavčiti doliodek delovnih organizacij, ne pa samo preseženih osebnih dohodkov. Višino osebnih dohodkov je treba povezati namreč z doseženim poslovnim uspehom. Nekateri poslanci pa so se zavzemali zato, da bi morali progresivno obdavčiti le bruto osebne dohodke, zaradi česar bi morali postati osebni dohodki za podjetja strošek, ne pa del dohodka. S tem pa Je odprto načelno vprašanje, kaj je pravzaprav dohodek podjetja. No, zdaj ie stvar ostala na tem, da gospodarska zbornica čimprej pripravi še svoj predlog. Ker pa gre šele za pnro fazo, se pravi za odločitev, ali je tak zakon potreben ,najbrž ni nobenega dvo. ma, da bi ta kzakon kazalo pripraviti. Poslanci so se za-to s predlogom strinjali, pripomnili pa so, naj bi predlagatelj postavljena načela čimbolj dosledno uveljavil pri oblikovanju samega zakonske, ga besedila. Pri tem pa naj sodelujejo tudi gospodarska zbornica, sindikati in delovne organizacije. S tem predlogom pa je neposredno povezan še drugi, da bi namreč v republiki ob-litoovald zajetnejša sredstva za PRIŠLI so BREZ povabil:.. Ameriška zvezna vlada je pred dnevi priznala, da so 1965 poslali amerišike čete v Juani Vietnam brez uradne zahteve vlade te države, pač pa so se z njo »posvetovali«. Do tega odkritja je prišlo na zahtevo predse-in^ka senatnega odbora za zunanje zadeve Pulbrighta, ki je zahteval, naj mu zimanji minister Rodgers pokaže dokument, s katerim Je sajgon-ska vlada zahtevala ameri-š)ko vojašiko pomoč v Južnem Vietnamu. posege v gospodarstvu. Takih sredstev je zdaj bore ma. lo In so osredotočena v glavnem v skladu skupnih rezerv gosi>odarskih organizacij. Po. slanci so se tudi s tern predlogom strinjali, ko so j njem razpravljali na sejah odborov. Mnenja ’pa so bila deljena, kako bi taka sredstva zbrali. Nekateri so se zavzemali za bo, da bi jih zbirali v določenem odstotku od celotnih proračunskih donodkov, drugim je bolj pri srcu poseben sklad, ki bi mu prepustili nekatere vire proračunskih dohodkov. J' V Trbovljah že pol milijona ton cementa __________________ Doslej so v cementarni Trbovlje proizvajali na leto približno 200.000 ton cementa, ob koncu letošnj^a leta pa se bo začela poizkusna proizvodnja v tovarni, ki so jo medtem prenovili in modernizirali. Pričakujejo, da bo prihodnje leto trboveljska cementarna že dajala skupnosti letno po 580.000 ton cementa. Za modernizacijo in konstrukcijo cementa v Trbovljah bodo porabili nekaj nad 132 milijonov din. V Mariboru, Celju in Ljubljani bodo zgradili velike cementne silose, da bi znižali prevozne stroške in pospešili dobavo cementa. Težko je poslušati, če mora človek požirati besede, ki jih je bil izrekel povsem pošteno in iskreno. Se bolj težko je poslušati voditelja naroda, izmed katerih je večina pred letom dni še drugače govorila in mislila. Tak vtis vzbuja zadnji plenum CK KP češkoslovaške, na katerem je govoril tudi prvi sekretar CK KPC Gustav Husak. Kontrarevolucija je bila, je dejal, čeprav neoborožena. In tudi bratske članice varšavskega pakta so imele popolnoma prav, ko so prišle na pomoč ČSSR, njenemu ljud stvu in partiji, ki so jih zavajali ljudje, kakor so Dubček. Zato so Dubčka izključili iz predsedstva CK (politbiroja), čeprav je še ostal v CK — popolnoma na stranskem tiru. Kar pa zadeva in ter\encijo čet varšavskega pakta, to ni bila okupacija, in bognedaj, da bi kdo mislil drugače. Husak jc navedel štiri osnovne točke. Prva: V CSSR je obstajala kontrarevolucija. Drugič: Vojaška intervencija je bila obramba socializma in je bila potrebna zaradi varnosti socialističnega tabora. Tretjič: CK se javno ogra juje od 14. izrednega kongre sa KPC, ki je bil dan po intervenciji. Po Husaku so ga sklicali »desničarji okrog praškega mestnega komiteja« in »nerazredna In protimarksi-stična skupina režiserjev in organizatorjev«. In četrtič: Razveljavljen je odgovor, ki ga je CK KPČ 9. juUja lani poslal na pismo varšavske peterice. Husak je napadel celo 13. kongres, ki je bil še v dobi Novotnega, a je v načelu sprejel gospodarsko reformo. Torej se je napad razširil celo na gospodarsko reformo in ne samo na upiranje varšavski peterici in okupaciji ČSSR. Zelo zgovorne so tudi »kadrovske spremembe«: CK je zapustilo 29 članov, kar je ena šestina. Iz CK so izklju* čili devet članov. To pa je samo zatetek, ker je napovedana čistka v nižjih organizacijah. Husak je tudi na* povedal, da bodo do konca leta zamenjali partijske izkaznice. Nove izkaznice bodo dobUi samo tisti, ki so res- WASHINGTON — Predsednik ZDA Je odobril nadaljnjo nadnjo nadzvočnega potniškega letala SST, ki bo letelo s hitrostjo 3000 kilometrov na uro in bo sprejelo 300 potnikov. VARŠAVA — Na Poljskem so se končali manevri enot varšavskih članic ZSSR, Poljske, NDR In CSSR. Na manevrih sta bila tudi sovjetski obrambni minister Greč-ko In poveljnik vojaških sil varšavskega pakta maršal Jakubovskl. nično na novi liniji. To pomeni, da bo dosti dosedanjih članov odletelo in da bo nova KPČ postala kadrovska partija, kar Rusi že dolgo zahtevajo. Zdaj so očitno vsesa krivi Dubček, intelektualci, pisatelji in študenti. Oni so bili tisti, ki so odpravili cenzuro — ena izmed kapitalnih napak, kakor piše »Rude pravo« — oni so očitno zavozili češkoslovaško gospodarstvo, oni so kvarili ljudstvo in delavski razred. Nihče pa ne pove, za- Praška slana kaj jim je ljudstvo tako navdušeno in spontano sledilo. Sicer pa svobodna razprava ni več mogoča. Dovoljene so le obtožbe z vrha, ki so v bistvu le odmev zsAtev in želja, ki ne izhajajo iz Prage- Volitev v Zvezni republiki Nemčiji, ki so bile po zelo burni predvolMni kampanji, niso prinesle večjih presenečenj. Krščanski demokrati, ki so vladali državi ves čas po drugi svetovni vojni, so ohra* nili isto število glasov ali skoraj isto: 46,2 odst. Opomogli so si socialni demokrati, ki so si z 42,7 odst. povečali število sedežev v parlamentu za 20. Liberarna FDP pa je izgubila skoraj polovico glasov, a je še vedno dobila 5t7 odst. glasov. Če bi jih dobila manj kot 5 odst., bi se bila morala posloviti od parlamenta. Na veliko olajšanje vseh strank jn neonacistična stranka NPD dobila samo 4,5 glasov, to je za 0,5 odst. premalo, da bi lahko njeni poslanci sedeli v zveznem parlamentu. Najbolj zanimivo vprašanje, ki si ga zastavljajo po* Utični opazovalci zdaj, se glasi: ali bosta še vedno najmočnejši stranki — CDU/CSU in SPD — spet ustanovili »veliko koalicijo«, ali pa bodo socialni demokrati skupaj z liberalci iz FDP ustanovili »malo koalicijo«. ZRN je do* živela že obe: veliko in malo koalicijo, le male koalicije med socialnimi demokrati in liberalci Se ni. In po prvih poročilih po volitvah kaže, da bodo krščanski demokrati prvič po vojni ostali zunaj na hladnem. I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični preg!ed\ ■ PREDSEDNIK TITO O NAŠEM RAZVOJU — Ob koncu sreča^ nja z inženirji, tehniki in delavci Djerdapa je predsednik Tito govo-' 'tnalnih vprašanjih našega notranjega razvoja. Povedi je zaje v zadnjem času obiskal .*>te-vilne kraje in kolektive. Hotel se je sam prepričati, kje so korenine nekaterih negativnih pojavov, kot so npr. nelikvidnost v gospodarstvu, zaradi katere celo ne^tera so<^ob-no urejena in dobro idoča podjetja ne morejo izplačevati zaslužkov sivojim delavcem. Hkrati je žel^ ugotoviti, kaj bi bilo treba storiti za nadaljnjo krepitev jugoslovanske socialistične skupnosti. Predsednik Tito je poudaril svoje prepričanje, da so prav proizvajalci najtrdbejši temelj naše družbe. Dobro se namreč zavedajo^ da je njihova prihodnost le v močni socialistični Jugoslaviji. Odpraviti pa je treba korenine nekaterih slabosti. Onemogočiti moramo elemente, ki želijo zastrupljati naše odnose in izzivati mec^iacionalne probleme. Nekatere stvari v sistemu je treba spremeniti, druge pa izpopolniti. Predsedenik Tito je poudaril svojo dolžnost in dolžnost vseh komunistov, da varujemo našo socialistično skupnost, utrjujemo njeno enotnost in da popolnoma spoštujemo načelo enakopravnosti vsakega naroda in narodnosti, načelo ena- kopravnosti vsake republike. Dejal je, da mu je to najbolj pri srcu in da se bo nenehno zavzemal za to, za kar se je boril vse življenje. O problemih, na katere je opo-z6ril predsednik Tito, bodo razpravljali na seji predsedstva ZKJ, ki bo 14. oktobra. ■ RIBIČIČ NA KOSOVEM — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v nedeljo prispel na dvodnevni obisk v pokrajino Ko- „NAJBOU Mi JE PRI SRCU NAŠA ENOTNOST" sovo, kjer se je seznanil z napori te pokrajine za njen razvoj. Na tem območju, kjer pred vojno razen Trepče (rudnik svinca) ni bilo Industrije, je po vojni zraslo 60 industrijskih objektov. ■ KAVČIČ OBISKAL FURLANIJO—JULIJSKO KRAJINO — Na povabilo predsednika deželne vlade Purlanije-Julijske Krajine dr. Alfreda Berzantija je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič v spremstvu nekaterih sodelavcev prejšnji teden obiskal naSe zahode sosede. V medsebojnih pogovorih sta obe strani izrazili zado- voljstvo nad doseženimi uspehi, hkrati pa nakazali področja, na katerih naj bi se sodelovanje v prihodnje še bolj razvilo. ■ PTUJ SLAVI 1900-LETNICX) —V soboto je bila osrednja slovesnost ob 1900-letnici Ptuja. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja občinske skupščine, na kateri so podelili zlati plaketi občine Ptuj častnima občanoma predsedniku republike Josipu Brozu Titu in predsedniku republiškega izvršnega sveta Stanetu Klavčiču. Hkrati so podelili domicil Lackovemu odredu. ■ LETOS 250.000 NOVIH DELAVCEV — V prvih sedmih mese-, cih letošnjega leta se je v naši državi na novo zaposlilo kakih 250.000 delavcev, kar je precej več, kot se je predTrtdevalo. ■ ZAGREBŠKA FAKULTETA DALA 310 SLOVENSKIH VETERINARJEV — Te dni je praznovala zagrebška veterinarska fakulteta 50-letnico svojega dela. V tem obdobju je na tej fakulteti diplomiralo tudi 310 slovenskih veterinarjev. ■ ODLIKOVANI GASILCI — V petek je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič izročil predsedniku gasilske zveze Slovenije Metodu Rotarju odlikovanje zasluge za narod z zlato zvezdo. To odlikovanje je slovenskim gasilcem podelil predsednik republike Tito ob 100-letnici slovenskega gasilstva. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60000 izvodovM^- Mara Bešter: Reforma - nujnost našega razvoja Reforma je za nas izredno pomemben mejnik in stopnja v boju za našo koncepcijo samoupravnega socializma. Ko smo z reformo postavili zahteve po urejanju razmer v gospodarstvu, smo smatrali, da je formulirane naloge mogoče uresničiti le s pomočjo razvitega samoupravnega mehanizma. Reforma torej po eni strani potrebuje razvito in učinkovito samoupravljanje, hkrati pa tudi omogoča razvijanje le-tega. Pomen reforme je dalje v njenem vplivu na politične razmere. Večja stopnja učinkovitosti našega gospodarstva in hitrejši razvoj samoupravljanja kot produkcijskega odnosa bi imela nujno za posledico stabilizacijo političnih razmer in mnogo manj prostora za vse mogoče idejne špekulacije. In na koncu ni nepomembna ugotovitev, da šele učinkovito vključevanje našega gospodarstva v mednarodni trg ustvarja enega dolgoročnih pogojev za našo politiko neuvrščenosti. Na reformo zato nikoli nismo gledali le kot na ekonomsko ali celo samo monetarno reformo, čeprav je konvertibilnost dinarja pomembna naloga reforme. Že prav od začetka smo zato govorili o družbeni reformi. Pri tem tudi nismo mislili samo na to, da je treba tudi v tako imenovani nematerialni sferi odpreti pomembne procese intenzivnega in smiselnega razvoja, da je treba preseči zgodovinski proces družbene delitve dela v smislu povezovanja obeh sfer — materialne in nematerialne — seveda z novih izhodišč. Družbeno reformo smo razimieli v najširšem smislu kot etapo v boju za zgraditev samoupravne koncepcije socializma in hkrati s tem za demokratizacijo in humanizacijo naše družbe. Uresničevanje reforme pa ne poteka in ne more potekati kot samo^bno dejanje, ki mu je treba le opredeliti ciljc in ustvariti nekatere pogoje. Zato izjava pokojnega Kraigherja v zvezni skupščini, da bo reforma vojna, ni bila nikakršno geslo. Ne gre le za vojno z zaostalostjo v naših glavah, ampak gre tudi za realni spopad s silami, ki hočejo tudi pri nas uveljaviti drugačne koncepte socializma, že sam začetek reforme je bil pogojen s porazom določene koncepcije na Brionih. In čeprav je bil poraz nasprotnikov reforme hud, bi bilo iluzorno misliti, da so se poražene sile dokončno umaknile s prizorišča ali pa da se bodo dandanes javno razglašale za nasprotnike samoupravne koncepcije in reforme. Gotovo ni za naše nadaljnje napore spodbudno, če podcenjujemo dosežene rezultate; tudi to je voda na mlin nasprotnikom naše poti. Sodimo pa, da je prav tako usoden strpen odnos do nesposobnosti za uresničenje reforme, do napak in neodgovornosti, ker v tem se objektivno napajajo prav tiste koncepcije socializma, ki smo jih pri nas že presegli. Reforma je že terjala in bo še terjala hude napore in žrtve, zato moramo od časa do časa skrbno ovrednotiti rezultate in predložiti splošne raču-Qe. Sedanja dogajanja v našem gospodarstvu terjajo, po naši sodbi, še nadaljnjo razpravo, ker obstoje v razlagi o uspešnosti reforme precejšnje razlike. Dalje, treba bi bilo proučiti prvo reformno obdobje, oceniti vzroke gospodarskega zastoja v letu 1967 in v začetku leta 1968, zastoja, ki je bil potem povod za tako ohlapno ekonomsko politiko v drugem razdobju. Predvsem pa mislimo, da se je treba energično usmeriti v studiozno izpopolnjevanje našega ekonomskega sistema, da se je treba lotiti nerešenih temeljnih vprašanj, in to brez vsakršnih predsodkov. Izoblikovati je treba učinkovito samoupravno strukturo in se pri tem zavedati, da mora biti vsak produkcijski odnos usklajen z razvojem pro-dukitiviiih sil, da se realnos't in upravič^ost vsakih proizvodnih odnosov manifestirata in pretvarjata s stopnjo uspešnosti razvoja produktivnih sil. S tem v zvezi je še vedno ^tualno vprašanje razmejitve odločanja mec* samoupravnimi strukturni in državno regulativo in pa vprašanje razmejitve odločanja med raznimi ra vnemi ene in druge strukture. V vsakem sistemu mora biti dovolj jasno urejeno, kdo o čem odloča, po katerih Kriterijih odloča in v kakšni obliki naj odloča. V sedanjem položaju je potrebna, pa tudi v prihodnje bo potrebna mnogo bolj premišljena e-Konomska politika, ki naj bi bila mnogo manj pod vplivi političnih pritiskov vseh vrst na raznih ravneh. če pravimo premišljena ekonomska politika, potem mislimo predvsem tudi na tako ekonomsko politiko, ki bo občutljiva za mero in bolj proučena z vidika verižnih reakcij. In ne nazažije je treba odločno terjati odgovor in odgovornost za doseganje ali nedoseganje predvidenih rezultatov. (Odlomek iz uvodnika »Ob sedanjem gospodarskem položaju« v zadnji, 8/9 številki TEORIJE IN PRAKSE, revije za družbena vprašanja) Tovariš bo plačal! (Karikatura I. Franica iz JEŽA) O BISTVENIH VPRAŠANJIH NAŠE STVARNOSTI Sedanje poglavitne naloge (Nadaljevanje) Cesta - le povod za nedavno politično naelektrenost Vzroki za nedavni položaj ob javnih razpravah okrog ceste so veliko globlji: v tem konkretnem primearu so prišli do izraza vsi nago-miljeni problemi našega gospodarskega in političnega položaja. Ce ob tem primeru ne bi prišlo do takšnega stanja, bi do njega lahko prišlo ob manj pomembnem vprašanju kot je cesta. Katera so tista bistvena vprašanja, ki zadevajo osnovni interes našega delovnega človeka in ki iistvar-jajo politično razpoloženje oz. nerazpoloženje? Obstaja resna zaskrbljenost glede nadaljnjega uresničevanja reforme. Marsikatera gospodarska organizacija tiči pod obremenjenostjo, nelikvidnost visi v zrak«, obstaja določe no nezaupanje v današ njo ekonomsko trdnost, od prti so nekateri problemi so cialne politike, zdravstva, pro svete, znanosti ipd. čeprav ne gre za to, da bijemo plat zvona, so ta vprašanja vendarle v zavesti ljudi in čestokrat se njihovi problemi težko rešujejo. Verjetno se bodo včasih težko reševali tudi v prihodnje, ker smo pač odvisni od lastnih materialnih in drugih možnosti. Prav gotovo je o teh vprašanjih treba mnogo več govoriti, jih pojasnjevati in zdi se mi, je dejal tov. Vipotnik, da je predvsem organizacija socialistične zveze poklicana, da v njih mnogo več ra^ravlja in da jih pogosteje in argumentirano postavlja na dnevni red. Ko ugotavljamo, je mod drugim dejal tovariš Vipotnik, da smo pri svojem delu prepočasni, pa dostikrat ne t^otovimo, zakaj poča snost. Ne gre le za tx), da marsikdaj nimamo materialnih in dragi'i objeit vnih možnosti za hitrejše reše-vaujC; mnogokrat se tudi no Cemo sporazuTr.eti! V naši družbi obstajajo poslovni interesi, ki jih je treba usklajevati in se spo.-azumevati, da bi lahko liitreje napredovali. Kar zadeva reformo, se rj,pr vse preve*^ govwwuiuiiuuiiuiuiuiuiuuiubilo po 19. Dom slepih je starinski grad Pa smo že pri tem, kaj je pravzaprav ta center, kaj se v niem dogaja in kako je sploh nastal. Torej Uidi malo zgodovine! Za boljše raziunevanje bo morda bolje odgovarjati na vprašanja v obratnem redu, kot so se zapisala. Že na ustaiiovnem občnem zboru slovenskega združenja leta 1946 so rdeli, da mora ta organizacija skrbeti za Šolanje, r^abilitacijo jin zaposlo\'anje svojih članov. Tedaj sta bili v Sloveniji dve ustanovi za slepe: Dem slepih v Škofji Loki (n od- rasle) in Zavod za slepo mla. d^o v Ljubljani. V prvi so se slepi učili i^etarstva, v drugi pa so mladi obiskovali osemletko za slepe. Slepi so se že leta 1948 začeli zaposlovati '• industriji tw kot telefonisti, zato je organizacija predlagala ustanovama, . naj prila?^ta usposabljanje slepin novim potre, bam. Dom slepih ie vse do leta 1960 vztrajal pii s^ojein in učil slepe samo obrti. Ker se slepi obrtniki niso mogli zaposliti, so se začele prekvalifikacije. Zveza slepih je naročila nov učni program za sodobno rehabilitacijo sl^ih v Škofji Loki. V ta namen so ustanovili tudi invalidke delavnice. Te so se obdržale vse do leta 1964. ko so jih zdiu žili z domom ter ustanovili Center za rehabilitacijo m varstvo slepih Slovenije. Nova ustanova je dobila tele naloge: — poklicno usposabljati slepe in slabovidne mladostnike in odrasle ter ]im preskrbeti zaposlitev; — zapo^ovati poklicno u. sposobljene inraMde na domu. toda v okviru centra; — omogočiti slepim in slabovidnim celotno oskrbo in varstvo. Naloge, ki so jih med dru-napisali tudi v statutu centra, so v škofj. Loki zače. li takoj opravljati in jih o-pravlja^ še zdaj s teni, da So poklicno usposabljenje (razen v otNTteh) podaljšali z enega na dve let' Škofja Loka je premajhna Pojavile pa so se težave. Ker prihaja v Škofjo Loko čeda^e več slepih ljudi, je pcstal center j»emojhen. starinski prostori oa tndi za če. dalje bolj zahtovno učno-\'zgojno d^ mso več pniner. ni V sodelovanju z republiško zvezo slepih je pripravil cen- ter načrte za preureditev sta. TCBSi gradu in sosednje stavbe ter za gradnjo no-^e stavbe (za šolo). Za vse to bi potrebovali 9 mili.ionov dinar. :ev. Bepubliški oigaiil, med dru. gim tudi izvršoi svet Slovenije kot ustanovitelj, so vzeli te načrte na isnanje z velikim razumevanjem in odobrava, njem, obžalujejo pa, da ob sedanjem položaju kakšnega večj^a prispevka sami ne bo. do mogli pr-5taviti. Vsak Slovenec -dinar za slepe! Center in Zveza slepih sta se zato odločila za širšo akcijo, s katero bi zbrali denar in slepim v Škofji Loki ki so iz vse Slovemje. omogočili dihanje s polnimi pljuči. V akcijo se e takoi vključila tudi revija Stop, ki Je c^ljubila, da bo organizirala več dobrodelnia (zabavnih) prireditev za slepe. Do zdaj so tudi že imenova. U odbor, ki bo vodil akcijo, odprli pa so tudi poseben žiro račun, na katerem bodo zbirali prispevke. Predvidevajo, da tK>do od posameznikov, delovnih in drugih organizacij od prireditev in iz drugiD virf>v le zbrali toliko denarja, da bodo lahko brez strahu začeli obnavljati stare in graditi nove prostore. S t«n bi vsi, ki naj bi prispevali, omogočili slepim vsaj malo boljše razmere za življe, nje in dtio. Po Enojih močeh prispevati pa naj bi oila dolžnost slehernega med nami. Pomislimo samo: bi nbm bilo vseeno, če bi moraa jutn tudi mi — slepi — v Škofjo 1^)Jk>. Vsak prispevek bo slepim tii. Okvirna stališča o bodoči organizaciji gozdarstva so izoblikovali na dosedanjih sestankih gozdarjev ZKGP Kočevje, iz-vršn^a odbora SZDL in občinske skupščine. Predsednika občinske skupščine Ribnica Boga Abra-hamsberga smo vprašali, kakšna stališča so se o bodočem gospodarjenju z gozdovi izoblikovala doslej in o čem bi prevsem morali povedati svoje mnenje zasebni lastniki gozdov. Objavljamo nekaj skrajšanih predsednikovih misli: Kaže, da bo potrebno tudi v bodoče zagotoviti in krepiti družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi. Gozd odločilno vpliva na vse življenje nekega območja (na podnebje, čistost zraka, vodne in vse gospodarske razmere), zato se ne bi kazalo zadovoljiti z mnenji nekaterih gozdnih posestnikov. naj bi zasebne gozdove popolnoma prepustili njim v upravljanje in gospodarjenje. V razpravi bo treba razčistiti, kako spremljati izvajanje gozdno-gospodarskih načrtov v primerih, ko lahko prevladajo težnje gozdnih gospodarstev nad splošno družbenimi težnjami. Pri tem pa bo treba jasneje določiti pravice in dolžnosti občinske skupščine pri pospeševanju gozdarstva. Odprto ostaja tudi vprašanje, kako doseči večje sodelovanje gospodarskih področij (panog) pri združevanju denarja za take investicije, da bi obdržali ravnotežje v naravi. Odgovoriti bo treba tudi, kako obračunavati prispevek za biološko amortizacijo: od vsega posekanega lesa ali samo onega, ki gre v prodajo (na trg). Vsekakor pa naj bi se povečal tudi vpliv kmečkega gozdnega posestnika na višino in porabo denarja za obnovo (enostavno reproduk-cioo in razširjanje (razširjeno reprodukcijo) gozdov. Zdaj je zagotovljen denar le za obnovo. Izvršni svet pričakuje tudi, da bo razprava prispevala k oblikovanju jasnejših stališč o zbiranju namenskih sredstev pri republiki (ki bi jih obvezno odvajali vsi proizvajalci in uporabniki lesa) za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo. Seveda pa bo treba za te namene najti tudi splošno driižbene vire financiranja. V razpravi bo treba povedati tudi vse o pravicah in dolžnostih samoupravnih skupnosti kmečkfik po- Strokovnjak pridelovalcem cvička Vinogradniki iz Podbočja želijo tudi nasvete za obnovo in oplemenitenje vinogradov Vsak četrtek DOLEN SK UST Vinc^n^tidniki iz Podbočja so dolgo tuhtali, kdaj bi potrgali grozdje, da cviček ne bi bil prekisel. Skrbelo jih je tudi, kako bi pravilno ukletih mošt, da se ne bi pokvaril. Njihovim težavam Je prisluhnil AGROKOMBINAT iz Krškega, ki je 7. septembra sklical sestanek nekaterih naprednih vinogradnikov v Podbočju. Dogovorili so se, da bodo povabih na pomenek znanega strokovnjaka Tita Doberška iz Novega mesta. Novomeški strokovnjak se je vabilu rad odzval. Ko je 21. septembra tudi prišel v Podbočje, se je v krajevnem uradu zbralo veliko vinc^radnikov. Doberšek jim je v preprostih besedah razložil,' kako morajo delati z moštom med vrenjem in potem, ko zori vino in x>o-dobno. Na vrsto so prišla tudi vprašanja o obnovi vi-nc^radov. Doberšek je obljubil, da bo prišel o tem posebej predavat decembra sii januarja. Vinogradniki so biU zadovoljni in so hvaležni tovarišema čemoši in Ivancu iz AGROKOMBINATA, ki sta bila glavna pobudnika za pomenke z novomeškim strokovnjakom za vinogradništvo. J02E ŠKETA sestnikov. Temeljna vprašanja, ki bi jih reševale te skupnosti naj bi bila: sprejemanje gozdno-gospodarskih načrtov za zasebne gozdove, sprejemanje letnih proizvodnih in finančnih načrtov, odločanje o odkupnih cenah lesa. odločanje o višini plačila za opravljanje gozdnogospodarskih del pri izkoriščanju in gojenju gozdov, odločanje o nadomestilu za stroške, ki jih imajo gozdna gospodarstva pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi itd. Posebno pomembno pa bo odločanje o razporeditvi in delitvi prigospodarjenih sredstev iz zasebnih gozdov. V razpravi naj kmetje povedo, če so to vse pravice in dolžnosti ali zahtevajo še nove. Oddih in gozdovi Od 1. do 3. olrtobra prirejata Poslovno združenje gospodarski organizaciji Slovenije in Gozdno gospodarstvo Novo mesto v Dolenjskih Toplicah tridnevni seminar z naslovom: Gozd in okolje v Sloveniji. Strokovnjaki z biotehniške fakultete iz Ljubljane in iz Gozdnega gospodarstva Novo mesto bodo v svojih razglabljanjih opozoriU na vedno večji po-pomen gozda in človekov od dih. Udeleženci seminarja bo do vse dni združevali teore tična ras^ilabljanja s prak tiiBBA rm. m?intn ob močju. r* • • %rv bejmisca Brežice: precej kupčij Tudi minulo soboto so šli praSi6iti na brefiSkem sejmu dobro v denar: do 3 mesece starih so prodali 425 (510 nar prodaj) po 10 din kilogram žive teže, starejših od 3 mesece pa so prodali 17 (na sejmu jih je bilo 35) po 6 din kilogram. Cene so ostale iste Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 29. septembra, naprodaj 455 prašičkov, prodali pa so jih 399. Za manjše so zahtevali 130 do 190 din, za večje pa 20? do 420 din. VEČ MILIJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV S PEČMI ACEG, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD« ikk It' Informacije In prodaja: Predstavništvo »STANDARD«, Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313-003 f EP ]»Go^odarski vestnik« S •••s##eeeeeeee#s#e#eeseeeeee#e#eeee##sssses#es#ee#seeeesesese###es##e#sse#sseseeseee#e#ses#essesseee##e#»#s#seeeee< ZATO V VAŠ DOM PEČI „STANDARD” eeeaeeeeseeeMeeeeBeseeeeeeLeee^eeeeMeeeseeeessiKieeAeeeeiieeeeeoeeeeeeseeeihseeeeeseeseeeeeeseettiDMee^KfcseseiteeeeesMe / Ođ jutri tudi v Kočevju V ;' ' * <'_ > v . v- s' s '' ' v ' ‘. 'f*; 1 ' \ ' ' S8358^^W« mmm % A ^ ^ X' N *«»•» “ s * mim. Ljubljanska NAMA ima za seboj že dobrih 23 let poslovanja. Kot Narodni magazin je bila ustanovljena marca 1946 in je bila podružnica takratnega državnega trgovskega podjetja 8 sedežem v Beogradu. Z odločbo vlade LRS leta 1947 se je takratno trgovsko podjetje, ki je predtem doživelo že nekaj reorganizacij, osamosvojilo in registriralo z nazivom NAMA. Hkrati je novo podjetje začelo po- slovati po sistemu blagovnic. Preuredili so pri-tiičje in prvo nadstropje v stavbi na Cankarjevi cesti (nekdanja trgovina BATA) in prav to je bil zametek sedanje veleblagovnice NAMA v središču Ljubljane. Sledile so še nekatere organizacijske spremembe, od leta 1962 pa sta blagovnica TROMOSTOV-JE in prodajalna konfekcije ELITA v Čopovi ulici prodajalni veleblagovnice NAMA. Kolektiv velebhigovnice I NAm i£ Ljubija^ P Čestita prebivalcem \ kočevske občine za \ praznik ih jim želi veselo praznovanje f Za kolektiv NAME pomeni datum 29. julij 1963 \ prelomnico. Zasajena je bila prva lopata na gradbišču nove veleblagovnice v centru Ljubljane. Zgrajena je bila leta 1965 in NAMA je dobila 400 kvadratnih metrov novih modernih prodajnih prostorov. V tej stavbi so dobili še vrsto drugih potrebnih prostorov in celo lasten generator za proizvodnjo električne energije. V novi blagovnici, največji v Sloveniji (slika spodaj), v kateri so etaže v obe smeri povezane s potujočimi stopnicami, so ponudili potrošnikom razen' špecerijskega prav vse trgovsko blago za široko potrošnjo. že prvo leto velike NAME se je povečal promet za 80 odstotkov. Letos je predviden v primerjavi z le-' tom 1964 štirikrat večji promet. Veleblagovnica NAMA ima v Ljubljani še dve svoji trgovini: veleblagovnico TROMOSTOVJE, ki je specializirana za prodajo stanovanjske opreme, dekorativnega blaga, gospodinjske opreme, akustike itd., in trgovino ELITA v Čopovi ulici, kjer prodajajo modno žensko in moško konfekcijo. a željo občanov in občine je NAMA zgradila poslovalnico tudi v Kočevju. Moderna blagovnica sredi mesta ni samo pridobitev za potrošnike, ki so morali doslej na večje nakupe v Ljubljano in druga mesta, ampak bo dala tudi kraju lepši videz. V novi blagovnici si bodo kupci prihranili čas in denar, saj bodo pod isto streho lahko nakupili prav vse, kar potrebujejo za gospodinjstvo, dom' ali službo. V pritličju nove blagovnice je NAMA organizirala samopostrežni oddelek z vsemi živili in pripomočki za gospodinjstvo. Gospodinje si bodo tu nakupile vse ŠPECERIJSKO BLAGO, ZELENJAVO, SADJE, SVEŽE MESO IN MESNE IZDELKE, KRUH IN PECIVO, DELIKATESNO BLAGO, MLEKO IN MLEČNE IZDELKE, ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE PIJAČE, ČISTILNA SREDSTVA IN DRODNE PREDMETE IZ PLASTIKE. V PRITLIČJU je še Oddelek za prodajo BIŽUTERIJE, ZLATNINE, FOTOMATERIALA, GRAMOFONSKIH PLOŠČ, KOZMETIKE, POZAMENTERIJE (gumbi, zadrge, trakovi, volna za pletenje itd.), ŠOLSKIH POTREBŠČIN IN IGRAČ. Prav tako je v pritličju poskrbljeno za športnike, saj bodo dobili tu vso ŠPORTNO OPREMO IN POTREBŠČINE TER CAMPING OPREMO. KOLESA, MOTORJE, DROBNO ORODJE, POSODO, KOVINSKO GALANTERIJO, STEKLO, PORCELAN IN BARVE - LAKE prodajajo tudi v pritličju, kjer imajo še ŽENSKE TORBICE, AKTOVKE IN VSO USNJENO GALANTERIJO. Kdor je rad lepo oblečen, bo prav gotovo stopil v prvo nadstropje NAME, kjer je oddelek za prodajo kvalitetne modne ŽENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE. Tu dobite tudi KRZNO, ŽENSKO IN MOŠKO PERILO, PLETENINE in drugo. Posebno vesele bodo matere, saj bodo dobile v tem nadstropju prav vso OPREMO ZA DOJENČKE. Tudi METRSKO VOLNENO in BOMBAŽNO BLAGO, DEKORATIVNO BLAGO, PREPROGE in PREGRINJALA boste najlažje izbrali v NAMI. V tem nadstropju je tudi oddelek za MODNO ŽENSKO, MOŠKO in OTROŠKO OBUTEV. V prvem nadstropju nove NAME je velika zaloga in izbira POHIŠTVA za vsak prostor, APARATOV ZA GOSPODINJSTVO, SVETLOBNIH TELES, AKUSTIČNIH APARATOV, OBLOG ZA TLA IN DRUGEGA BLAGA. V novi blagovnici NAMA je lepo urejena RESTAVRACIJA z 80 sedeži. Na veliki letni terasi z okoli 100 sedeži in razgledom po mestu bo v poletni sezoni glasba s plesom. V RESTAVRACIJI nudijo gostom HLADNA IN TOPLA JEDILA, KOSILA, MALICE, EUO LONČNICE, KAVO TER BREZALKOHOLNE PIJAČE. OBIŠČITE SVOJO NAMO IN PREPRIČAJTE SE! N v našem tedniku smo 28. marca 1968 natisnili na kočevski strani tole prvoaprilsko šalo: NAMA V KOČEVJU Veliko trgovsko hišo bo zgradilo v Kačev.-ju trgovsko podjetje NAMA. Lokacijski ogled bo že ta ponedeljek ob 9. uri... Kočevski potrošniki pozdravljajo to odločitev NAME in občinske skupščine, ker pričakujejo, da bodo zaradi konkurence cene nižje. Mnoge, ki so vesti verjeli, je načrt NAME razveselil, nekateri pa so dejali, da iz t^a ne bo nič. Sedaj je NAMA tu in vsem na uslugo. Blagovnicfe NAMA v Kočevju velja z opremo približno 8 milijonov din. Skupno je v hiši 2700 kvadratnih metrov površine, od tega je čistega prodajnega prostora 1700 kvadratnin metrov. Pod vodstvom inž arh. Staneta Koviča )e načrte pripravil Projektivni atelje Ljubljana, načrte za opremo, ki jo je izdelalo podjetje IGO z Iga, pa je naredila arhitektinja NAME Amalija Venturini s sodelavci. Stav )o )e v izredno kratkem roku (v 160 dneh) zgradilo splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« iz Kočevja. Kolektiv NAME se je odločil, da bo omogočil boljšo preskrbo tudi potrošnikom v manjših središčih. Prva taka odločitev je padla leta 1968 za zgraditev blagovnice NAMA v Škofji Loki. Verjetno ni potrebno opisovati veselja Skofjeločanov, ki so še isto leto lahko kupovali v svoji NAM L Na 1300 kvadratnih metrih prodajne površine je NAMA organizirala prodajo prav vsega blaga kot v Ljubljani, zraven pa odprla še lepo restavracijo. Seveda so prodajalci v škofjeloški NAMI tudi hitro prisluhnili željam domačinov in posebno po večali izbiro tistega blaga, ki ga je v Škofji Loki primanjkovalo. Zadovoljni so potrošniki, ki imajo solidno blagovnico (na spodnji sliki), in občina, ker ji ostane doma prometni davek. §ii s(ršh ste^ To stMh^te napisali sam! — Tb Stran ste napisali sami/i Skupni ’ ® Reklamni I I Procram UČINKOVITA IN NAJCENEJSA SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH * ' ' LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH SRP GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAROČAJTE REKLAMNE STORITVE PRI ZDRUŽENJU POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJ SRS CELJE. GREGORČIČEVA 5 - TEL. 20-09 SRP x'«'' a® '" v i''' LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE • šolska oprema • žagan les • embalaža Za občinski praznik iskreno čestitamo! -GARANCUA r v . %% wwii;i^O<> Grm asfaltni trak se kar hitro bliža Šentjerneju. Če ne bo vreme nagajalo in čc ne bo kakšnih nepredvidenih tehničnih ovir, bo asfalt do 10. oktobra v Šentjerneju. Posodobljena cesta od Nov^a mesta do Šentjerneja bo izrednega pomena tako za turistični kot tudi za gospodarski in družbeni razvoj podgorskega območja. Na sliki: i^faltiranje struških serpentin (Foto: Polde Miklič) Obsojamo goljufije! Tovariš urednik! V Dolenjskem listu smo prebrali članek o goljufijah, ki jih je naredil Dako Brajdič. Zelo smo razočarani. Odšli smo v tujino, da bi zaslužili in si prihranili kaj več denarja, toda nihče naj ne misli, da tukaj denar pobiramo na cesti. Delamo najtežja in najnevarnejša dela.. Prihranjeni denar je pritr-gan od ust in s krvavimi žulji zaslužen. Mi je pomislil Dako Braj-čič, da jemlje denar od človeka, ki se v tujini poti zato, da bi laže živela njegova družina? Ali je pomislil, da jemlje kruh našim otrokom? Kolikor ga poznamo, je dovolj močan, da bi — če drugje ne — v tujini lahko dobil delo in pošteno zaslužil. čestitamo delavcem uprave javne varnosti, da so preprečili nadaljevanje nesramnih goljufij. Pristojno sodišče pa prosimo, da Daka Brajčiča čimprej pokliče na zagovor in prisodi, da bo prigoljufan denar povrnil. EDI VOLF Fa Porr, Innsbruck Avstrija Je taka reklama poštena? Prosim, da v zvezi z •■ekla-mo NOVOTEHNE Novo mesto za osebne avtomobile Zastava 1300 objavite naslednje: NOVOTEHNA Objavlja v vašem tedniku, da je Zastava 1300 modificiran osebni avtomobil, ki ima najboljše lastnosti — udobnost, kakovost, ekonomičnost, cenene servisne usluge, zagotovljene rezervne dele itd. Trdim, da to ne drži. Kupci smo razočarani! Menim, Vsak v/lagatelj. ki Ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! da tovarna teh avtomobilov ne bi smela prodajati na tr-gu, saj se vrata ne zapirajo, ključavnice se ne dajo zakleniti, če voziš v dežju, potrebuješ dežnik, gretje je slabo itd. še bi lahko našteval, vendar naj povem le še tole: če se pri 5.000 prevoženih kilometrih pokvari diferencial, ga ne moreš popraviti niti zamenjati, ČEPRAV NOVOTEHNA ZAGOTAVLJA, DA SO VSI REZERVNI DELI NA VOLJO! Nimam namena iskati dlake v jajcu, da bi dobremu proizvajalcu in prodajalcu škodoval Vendar, poglejmo resnici v oči! Zakaj igramo s pokritimi kartami? Večina kupcev je denar težko prihranila. zdaj pa jim ga tovarna dobesedno jemlje iz žepa. Pripomnil bi, da nisem edini nesrečnik, ki je nasedel takšni reklami za to vozilo. RUDI REDEK Paderšičeva 12 NOVO MESTO iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiinnitiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiim { KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | * Pretihi leden so darovali kri na novomeSki transfuzij- = ski postaji: Silvester Tom512, Jana Rudmaa, Anton Mikiav- PRIJATELJ, KI NE RAZOČARA SUPERAVTOMAT PS 653 10 programov misli in dela u vas 9jrrpn|p tehnična in OBUKOVNA dognanost - GARANCUA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI = Čl«, 'AIoJe DrSar. Terezija Pleskovie, Milan Burgw, Branko Turk, /uojx Bevo, Ivan JakllS, Djordje Petakovič, Jože OMir, Stanislav Lozar, Marjan Kravt in Joilca Vidmar, člani IMV Novo mesto; JTanec Gaasvoda, ftian Opremalesa, Gotna vas; Anton Zupančie, 61aa GO Podturn; Pepca B«vc, članica lakre, dentjemej; Ladislav MarentiS,. Anica StefaniC, Teredja GreKore>& in Anica Rožman, fliani Novoteksa, Metlika; Egon Petri£, član SZDL Metlika; Peter Kambič, tanet 1» Kraslnca; Boris Weiss, Hdicna Šober in /oio KrSiinc, člani Komunalnega podjotia Motlik®; Karolina Mavrettč, gospodinja ia Svr-žakov; Marija Kristan, go^iodinja iz Gradca; Tončka Kofil-ni£, članica Kometa, Metlika; Ivan Stefanih, kmet iz Kapljl-Sča; Ivan RuilS, upokojenec iz Metlike; Aloja SavSek In Aloja Pust, č!ana sploSna bolnlfinioo Novo mesto; Jožeta S^dna, gO-iq>o^ja tx Priloga; dr. Dragan ZateiiS to Malči Gaivoda, člana zdravatvonega doma Novo mesto; Peter VuldC, član Kometa, Metlika; Marija Gazvoda In Fcho Cojvanovi6, člana Pionirja, Novo mesto; Marija Kastelic, članica Novotrtoa, Novo mesto; Marija Klobučar, članica Industrije obutve, Novo mesto; Janez Bajuk, član ICrke, tovame zdravil. Novo mesto; Ivan KapuSin, trgovski pomočiUk iz Kraslnca; Slane KoStal, član PTT Novo mesto. iiiiiiiiliiiiiitmiuliMfHilintiiiiiuiHiiiiiiiiutiHiiiiiimfiiiiiHfiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiii Ob nedeljah je samopostrežnica premajhna v nedeljo, 14. septembra, je bil v samopostrežni trgovini v Kočevju naval, že pri vratih je bil »rep« -ra koSa-rice. Ko sem čakal v vrsti, da dobim košarico (delil jih je sam poslovodja tovariš Skender), sta odšli mimo v trgovino dve ženski z mrcU-cama, takoj za njima m še tovariša Brečko in črček. Nobenemu ni poslovodja ničesar rekel. Prepričan sem bil, da gredo lahko naprej brez koia-ric tisti, ki bodo kupili kakš. no malenkost. Ker riisein na. meraval kupiti kaj več, sem stopil za njimi še jaz z mre-žico. Takrat pa me je poslovodja precej glasno in nevljudno vprašal, kakšen tia-čin je to, da grem naprej brez košarice. Vprašal sem ga, zakaj to ne velja za vse. Zavrnil me je, »naj ne kompliciram stvari«. Potem sem počakal m košarico in ku-p1. Ta dan je namreč Belokranjsko muzejsko društvo odpr- lo v večji sobi metliške občinske hiše zbirko narodno-oi-vobodiMega boja in prav ifrtd dan v dveh sobah metli ške proštije še zametke etnografske in kulturnozgodovinske zbirke. Takratna razstava muzejskih predmetov seveda še zdaleč ni bila kaka sistematična muzejska zbirka, temveč bolj ali manj prikaz slučajne zbirateljske vneme maloštevilnih ljudi, ki so želeli kulturne vredn-^ls iztrgati pozabi in jih ohraniti potomcem. Naslednje ie to je bila v stari Martinovi cerkvi odprta še arheo'o'ska zbirka. 25birke pa so seveda iiara šćale In treba je bilo misliti na stalne muzejske prostore. Zanje je bil predviden metliški grad, vendar iaro tista leta še ni bilo pro3f>ra, saj so v njem gostovali okrajno sodišče, nižja gimnazija in dijaški internat. Poleg tega so vse pritličje zasedale privaitne stranke. Leta 1954, ko se je Iz gradu izselil dijaški internat, pa je Belokranjski muaej v tem starem prostornem poslopja pol^ pisarniških in depojskih prostorov dobil tudi prve tri razstaivne sobe. Nova možnost razšdrit'fe je Mali kulturni barometer ■ OiSCNl ZBOR KNJIŽNIČAR JEV — V Ptuju, ki praznuje letos 1900-letnico ustanovitve, bo 9. do 11. oktobra strokovno posvetovanje z občnim zborom slovenskih knjižničarjev. Udeleženci si bodo med drugim ogledali tudi mestne znamenitosti in obiskali gledališko predstavo »Večer v čitalnici«. ■ JUGOSLOVANSKI SLAVISTIČNI KONGRES — V Budvi, v črnogorskem primorju, bo od 5. do 11. oktobra VI. jugoslovanski slavistični kongres. Mjavljenihje sedem referatov, med drugim dr. Antona Slodnjaka »Jugoslovanske književnosti v dobi romantike, njihovi medsebojni odnosi in mesto v svetovni književnosti«. Na sporedu je tudi ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti. ■ SLOVENSKI SLAVISTI ZBOROVALI — V Krai>ju se Je minulo nedeljo končalo tridnevno zborovanje slovenskih slavistov. Ime- li so strokovni seminar in izredni občni zbor. Predsednica slovenskega slavističnega druStva je imi-verzitetna profesorica dr. Marja Boršnik. ■ NOVA KNJIGA PAVLETA ZI-U.\RJA — Slovenski pisatelj Pavle Zidar, znan po Številnih leposlovnih tekstih, v katerih je obravnaval dolenjskega Človeka in bila leta 1961, ko se je okrog no s(->dišče iz Metlike preselilo v Črnomelj, nadaljnja p&. leta 1966, ko je bila v Me-t.ki na Pungartu zgrajena nova osnovna šola. Muzejska uprava je vsa ta leta našla veliko razumevanje in pi.dporo pri domači občjii ki je ves grad namenila iz-klji'Čno aa muzejske n?!me ne. Tako je lahko uprava Belokranjskega muzeja z d^^nar-r-imi sredstvi, ki so jd oila na razpolago, postopoma adaptirala grajske prostora in v njdli nameščala muzejske Zbilje. Te zbirke so leta 1961 obsegale osem sob, leta 1967 dvanajst sob, v prihodnjih dveh letih pe bodo urejeni še novi prostora, tako da si bo lahko obistovalec po krožni poti skozi osemnajst sob prvega nadstropja ogle- dal vso zgodovino Bele krajine od njenih najstarejših časov pa do povojne i^jrad nje. Seveda bodo v prihodnjih letih do kraja urejeni tudi kabineti, knjižnica, arhiv in depoji. Pritličje gradu pa še vedno zasedajo otroška vrtec in privatne stranke. Vendar tudi ta prostori počasi prehajajo v muzejske roke. Tako je le-* tos muzej po izselitvi strank v pritličju dobil pet novih razstavnih prostorov, jih preuredil in je v njih 16. avgusta letos odprl prve zbirke slovenskega gasilsikega muzeja. Cast, da se bo Metlika ponašala tudi s tem muzejem, pa jo je doletela zato, ker je bila prav v tean mestu — na grajskem vrtu — septembra 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem. VzF>oredno z adaptiranjem muzejskih prostorov pa poteka tudi preurejanje grajskega dvor^ča, ki je zlasti v prejšnjem stoletju z raznimi i>riziidki in stopnišči izgubila nekdanjo harmonično podobo. Prav zato je uprava muzeja že leta 1967 podrla stopnišče, ki je vodilo v pro-store nekdanje zemljiške knjige in obnovilo stari arkadi. Lani je bila na dvorišču na novo položena celotna kanalizacija, letos pa Je bilo odstranjeno tudi neokusno stopnišče, ki Je drža^ lo v nekdanje sodnijske prostore. ^ova so bile odkrite tri zazidane arkade, v prihodnjih letih pa bodo odprte še nove. Z vsemi temi posegi pa je grajsko dvorišče že sedaj do-bdlo veliko prikupnejšo podobo in dokaj velik prostor, kjer naj bi se poleti odvijale metliške kulturne prireditve. Izredno akustično dvorišče je svojo prvo preizkušnjo doživeJo že 15. avgusta zvečer, ko bo na njem domača dramska družina zaigrala igro Ivana Drobniča »Kako so v MetHki ustanavljali požarno brambo«. Za naslednje mesece pa so tu predvidena gostovanja kvalitetnega okteta »Gallus«, akademskega pevskega abora »Tone Tomšič«, večer baročne glasbe, ki jo bo pripravila ljubljanska glasbena šola »Franci Šturm« in morda še kaj. Sredstva, vložena v ureditev metliškega gradu, bodo tako lepo obrestovana. Muzejska in kultumoprosvetna dejavnost si bosta uspešno podali roke, pravilno zastavljena pot pa bo verjetno rodila še nove uspehe, -ar bila leta 1961, ko se je okraj-dolenjske razmere, je oddal ma-ribMskim Obzorjem rokopis nove knjige, ki bo izSla prihodnje leto v zbirki Nova obzocja pod naslovom »Dim«. V tej zbirki bo Vladimir Kavčič sklenil trilogijo »Žrtve«, Matej Dolenc bo izdal »Novele«, mladi pripovednik Dimitrij Rui>el »Bele sobe«, Smiljan Rozman »Oricester«, Rok Aiih »Menjave« itd. Zanimivo je, da bodo v t®j zbirki izSle tudi »Drame« Petra Božiča, ki se Je v zadnjem času vidno uveljavil z romanoma »Izven« in »Na robu zemlje«. ■ GALETOV JUBILEJ — V Mestnem gledaliSču Ijiibljanskem so počastili jubilej Jožeta Galeta — 30-letnico njegovega umetniškega dela kot ig^ca, režiserja io gledališkega pedagoga. ■ OBLETNICA »LIUD.SKE PRAVICE« — V nedeljo, 5. oktobra, bo minilo 35 let, kar je v Dolnji Lendavi izSla prva Številka »ljudske pravice«, glasila KPJ za Slovenijo. Prvi urednik »I^Judske pravice« je bil pisatelj MiSko Kranjec. ■ 20 LET RADIA KOPER — Koprski radio praznuje te dni 20-letnico ustanovitve. Pokazalo ae je, da je to dober most med slovenskim prebivalstvom in italijansko narodnostno manjSino. KAREL BACER: V Podzemlju je službovala Gregorčičeva „planinska roža Med ljubitelji Kolpe se zadnja leta le dve skromni notici. In sicer 1. mar- lova ni razumela, čeprav Je znala vse bolj uveljavlja naravno kopališče ca 1889: »Gospodična Dragojila Milek nemški. Milekova je živela dokaj bor-pri Podzemlju v Beli krajini, ki Je Je nastopila z današnjim dnem tukaj- no.Stanovala Je v šoli. V sobici je komaj streljaj oddaljeno od asfalti- šnje učiteljsko mesto, ter z njenim imela posteljo, zbito iz navadnih rane ceste Metlika — Črnomelj — nastopom odprla dvorazrednica v Pod- desk, obleko pa Je obešala kar na Vinica. Toda med številnimi kopalci, zemlju.« 28. maja 1890 pa: »Tukajšnja vrata, saj ni imela ne omare ne ki prihajajo tja zlasti ob nedeljah, ve učiteljica Karolina Milek Je radi bo- obešalnika. Hrano so ji nosili od najbrž le malokdo, da Je na bližnji lehnosti djana v pokoj.« Barletovih (učiteljevih), stari podzemeljski šoli bilo zadnje Ko sta prva leta po tej vojni moja Podatki, ki Jih Je Skalova navedla službeno mesto učiteljice Dragojile dva dijaka spraševala starejše doma- ^/^^ftnjAmu novomeškemu sedmošolcu Milek, Gregorčičeve »planinske rože«, čine v Podzemlju po Milekovi, se je Je Jurejevči&i L 1947 in tri leta Pesnik Ji je posvetil celo vrsto glo- le malokdo spominjal, pač pa Je nad i^asneje učitelJiSčnici Sonji Pezdirc, so boko občutnih pesmi, med katerimi Je 80-letna ženica Ana Skala vedela po- temu da segajo dobrih 60 let ena najlepših do danes skoroda že vedati tele podrobnosti: Neki Milek, skoraj povsem točni in priča- ponarodela kantata »Ohrani Bog te v kmeč^ sin iz bližnjih Gribelj, Je šel ^ izvrstnem spominu nnžih kmeč-cveti«, ki pa Je tako osebna, da Je v pr^šnjem stoletju po svetu za kru- y naslednjem bomo te po- Gregorčič ni sprejel v nobeno od hom. V Ljubljani je dobil službo in (jatke dopolnili še z drugimi viri: svojih treh pesniških zbirk, ampak Je se oženil. Imel Je dve hčeri; eni Je bilo bila ponatisnjena šele po njegovi smr- ime Karolina. Ko so v Podzemlju Is- Dragojila se Je rodila 11. novembra ti v Poezijah IV. Umljivo, saj beremo kali 1889 učiteljico, so šli po Mile- 1850 v Zalo^ pri Ljubljani (Petru in kovo, ki je tedaj službovala nekje na Katarini Milek). Šolala se je v Ljub-Primorskem. V Podzemlju je služ- IJani in je 1872 prišla kot prva učite-bovala le pet mesecev, ker Je bila bo- Ijica v Kobarid. Tam je uvedla pouk lehna. je škrofulozo. Zato Je ženskih ročnih del, prirejala veselice že ob koncu leta odšla k staršem v s petjem, deklamacijami in igrami, vo-Ljubljano. Cez nekaj mesecev je dila cerkveni pevski zbor ter režirala umrla. — Karolina je'bila visoke po- na domačem odru. Kot tajnica koba-stave, močne rasti, kostanjevih las in riške čitalnice je prišla v stik s pes-podolgovatega, lepega obraza. Kazilo nikom Gregorčičem in ob skupnem pa Jo je, ker je imela zmeraj obvezan ljudskoprosvetnem delu se je med vrat. Bila je tiha, zaprta vase, vendar njim in izobraženo temperamentno Dragojila je prišla v Podzemlje eno ljubezniva. Vedno je pletla, kajti roč- učiteljico razvila iskrena ljubezen, leto pred svojo smrtjo že močno bo- no delo je nadvse ljubila. Včasih je nr>TTTi^rMMTT/».'k lehna. V šolski kroniki beremo o njej imela s seboj knjige, vendar jih Ska- (KONEC v njej tudi naslednje verze: Stoji v planini vas, tam rajska toža rase; za druge ne in zase, za me cvete nje kras. A meni v daljnem sveti življenje zdaj veni; ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti... a DOLENJSKI LIST gt. 40 (1019) NAS RAZGOVOR Naše oči so uprte v sam vrh Malo Je takih zagretih ftport* nib aalavcev t Novezu mestu, kot je predsednik novomeških nogometa^v Roman Doljak. Precej svojega prostega časa in naporov je vložil, da so se raanere pri nogometaših ure-dUle. To je vidno tudi po us- pehih, ki jih nogometaši t zadnjem času dosegajo. — Občutek imamo, da so se razmere v novomeškem nogometu nekoliko uredile. »Verjetno drži, igralcev ima mo precej, zlasti Je vključenih veliko mladincev, ki bodo 2e ▼ dv^ letih lahko zamenjali d(ri}ršen del prve ekipe. Tudi odnosi med upravo in nogometaši ter med njimi samimi so se vidno zboljšali. Urejene raanere pa same po sebi morajo že roditi uspeh.« — Slišali smo, da ne boste imeli več plačanega trenerja? »Tako je! Zaradi financ^ težav smo se morali odpovedati dosedanjenm trenerju in bodo vadbo prevzeli naši aktivni nogometaši Kovčin, Bečirovič in Macele, mladince pa bo vodil Krtalica.« — Kaj mislite, ste kvalitetno napredovali? »Smo. Kljub temu da igramo v nekoliko bolj zahtevni zasedbi (Slovan, Litija, Kamnik — bivši drugoligaši), računamo na sam vrh. To ni pretirano, ker igramo precej boljše.« — Govorijo, da od vseb no-vome^ta športnikov nogometaše Se najmanj prizadenejo finančne težave? »Finačno stanje ni urejeno, vendar se vidno ^oljšuje; zlasti si veliko obetamo od našega kombija, ki ga dajemo na uslugo.« — Raonišljate kaj o ograditvi igrišča? »Ograditev bi preveč stala, zato zaenkrat ne razmišljamo o tem. Vendar, če hočemo x>ri-ti do kakšnega denarja od prireditev, bomo morali tudi o tem razmišljati.« — Kaj pa sodelovanje z ostalimi klub! oziroma z občinsko zvezo 37TK? »Imamo nekatere športne delavce iz drugih klulMV, s katerimi zelo dobro sodelujemo, so pa nekateri ^portni delavci’, ki se jih rajši izogibljemo.« ' SLAVKO DOKL V dveh srečanjih 12 golov NOVOMEŠKI nogometaši so v dveh zadnjih srečanjih na tujem in doma dosegli 12 zadetkov in se povzpeli na prvo nusto lestvice. Njihova igra je lepa in obeta, da bo ekipa napredovala. BE1X>KBANJ-CI so z vročega domžalskega igrišča prinesli domov točko, ki Je veliko vredna. CELIILOZABJI so ugnali svoj^ starega nmca OSAN-KARICO z 2:0 in so trenutno na petem mestu na lestvici. SEVNICA-NI, ki letos prvič ignjo v zasavski ligi, presenečajo s svojo igro, saj so dosegli v dveh srečanjih 13 zadetkov. Zasavski derbi med SENO-VIM in BREŽICAMI se je končal z delitvijo točk. NOGOMET so bili uspešni: Tone Švajger, Boris Grgur^ in Marjan Kramarič. T. LATERNER Elan (N. m.) : Dob 7:0 Celulozar : Osankarica v nedeljskem derbiju Ljubljanske podzvezne nogranetne lige sta se srečali ekipi vodilnega Doba in novomeškega Elana. Novomeščani so v tej teluni pokazali vse svoje vrline in katastrofalno porazili goste, ki razen borbenosti niso pokazali kakšnega prevelikega znanja. Vse vrste v ekipi domačih so delovale tako, kot je treba. Rezultat naporov je bilo 7 zadetkov v mreži nezanesljivega vratarja gostov. V novomeških vrstah lahko pohvalimo odičnega strelca 2iko Maksimoviča in zanesljivega vratarja Retlja. Strelci zadetkov so bili; Maksimovič 3, Talič 2, Bogdanovič 1, in z avtogolom vratar gostov. Domžale : Bela krajina 3:3 Črnomaljci so v nedeljo gostovali v Domžalah. Po slabi in nezanimivi igri sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 3:3. Najprej so povedli domači, kmalu nato pa so gostje iz Bele krajine izenačili. V drugem delu je povedla Bela krajina, domači pa so trenutek zatem izenačili. Domžalčani so Se enkrat bili v vodstvu, ki so ga imeli v rokah vse do konca tekme. V zadnjih minutah je Belokranjcem uspelo doseči zadetek in s tem tudi točko. Za Belo krajino 2:0 Moštvo Celulozarja je igralo tokrat bolj ubrano in domiselno kot v prejšnjih srečanjih. 2al pa so naleteli na nevarne nasprotnike iz Slovenske Bistrice, ki znajo igrati grobo. Pomagal pa Jim je tudi pristranski sodnik iz Ljubljane. Krčani so premalo streljali, da bi lahko dosegli več zadetkov, vendar je zmaga z dvema goloma tudi resnična podoba m(^i na igrišču. Strelca zadetkov sta bila Paunovič in Andjelhovič. L. HARTMAN VPD Radeče 0:5 Sevnica Brestanica : Celje 0:3 Brestaniške odbojkarice so se dobro upirale boljšim gostjam iz Celja. Srečanje Je bilo precej zanimivo, posebno v prvem nizu, ko so gostje vodile z 10:0, domačinke ?a so izenačile na 13:13. Vendar so •a set za razliko izgubile. Najboljša na igrišču je bila domačinka Filajeva. Trebnje : Ljubljana 0:3 Cez 100 gledalcev v nedeljo prav gotovo ni pričakovalo kakega presenečenja s strani domačih c^boj-karjev, saj so prišli v goste igralci Ljubljane, pričuovali pa so sredi-tojtt odpor. Vendar so razočarani odhajali v igrišča: moštvo Trebnjega je zaigralo živčno in nezanesljivo, tako da so gostje zmagali tudi z veliko razliko to^ v posa-naessnih setih. Srečanje je vodil Napadalki VLASTA MIŠIČ in STANKA MOLAN ter vratarka BOŽIČNIKOVA (od leve proti desni) so po-VLADKE BUŽANČIC najboljše brežiške rokometašice. Brez teh izkušenih igralk ekipa ne bi bila med najboljšimi v naši republiki (Foto: S. Dokl) Brežičanov ni lahko ugnati Rokometaši BREŽIC so gostovali na vročih tleh pri ljubljanskem SIX)VANU in prinesli domov točko. Ce bi nastopili v popolni postavi, verjetno ne bi bila zmaga preveliko presenečenje. RIBNIČANI so po dobrem začetku z mariborskim Branikom ob koncu tekme reševali točko. To jim je uspelo in so si spet nekoliko pomagali na prvenstveni razpredelnici. Dekleta BREŽIC, U so na petem mestu razpre-dehiice, so zadale precej skrbi SLOVANOVKAM, ki so bile Unski. republiške prvakinje. Razočarali so nas tokrat KRMEUCANI, saj so doma izgubili obe točki z ddpo RADEČ. Ni prav, da iščemo vzroke za ta poraz, vendar jih je verjetno srečanje prejšnje nedelje v Radovljici vrglo ix tira. SEVNICANI nizajo zmago za zmago in so resni kandidati za prvo mesto v zasavski ligi. NOVOMESCANI so n^oliko presenetljivo zmagaU v CRNOBOUU, enako tudi BREZICANI v KRŠKEM. Tako ne gre več! čeprav tekmovanje v drugi slovenski košarkarski ligi gre h koncu in ni mogoče več narediti, je prav, da povem svoje mnenje o regularnosti tega tekmovanja. V večini srečanj, katerim sem sam prisostvoval, je bil na igrišču samo en sodnik, zato tafena tekma ne more biti regularna. Po pravilih bi moral razen dveh sodnikov biti vedno prisoten tudi delegat. Sojenje (razMi redkih primerov) je bilo slabo, to pa gre na rovaš enega sodnika, ki ne more vsega videti. Ekipe so prisiljene sprejeti takšne oblike vodenja tekem, ker se v nasprotnem primeru takoj povečajo potni stroški, dnevnice sodnikov in podobno. če se tekmovanje nadaljuje, menim, da je, treba nujno prirediti tečaje za nove košarkarske sodnike in organizirati kontrolo sojenja. Imamo precej ljubiteljev košarke, ki bi se verjetno radi odločili so košarkarske sodnike. Toliko v premislek košarkarski zvezi Slovenije. Dr. TOMISLAV GORANIC V drugem kolu celjske nogometne podzvezne lige so nogometaši Partizana iz Sevnice v povprečni igri v Radečah premagali VPD Radeče s 5:0. Strelci; Mesinger 2, Kelnarič 2 in Crepinšek 1. Nogometaši Sevnice so v vodstvu s 4 toacami in z razliko golov 13:0. To srečanje je odlično vodil Zičkar iz Krškega. J. BL.AS SENOVO BRE ŽICE Nogometno srečanje drugega kola celjske nogometne podzvezne lige med Senovčani in Brežičani se je končalo brez odločitve. V. P. Brežice : Slovan 11:11 v s(rtx>to so Brežičani odpotovali v Ljubljano z močno okrnjeno postavo, saj sta manjkala odli&ia igralca Rovan in Antolovič. Šjub temu so ves prvi polčas tdone vodili in poksaali dokaj dobro igro. V drugem delu tekme je bilo srečanje izenačeno in je delitev točk najbolj pravična. Brežice: Berglez, Dolenc, Šetinc 5, Avsec 2, Bršec 1, Stangelj 1, Pavlič 1, Jurišič, Novak, Bužančič. Bosina 1 in Zore. V. PODGORŠEK Ribnica : Branik 16:16 v prvem delu tekme so Ribničani prevladovali na igrišču, saj so vedno vodili s tremi do štirimi goli razlike. V drugem polčasu se je Branikova ekipa nekoliko umirila in počasi prevzela igro v svoje roke. V zadnjih minutah se je razvila ogorčena borba za zmago. Obe ekipi sta se menjavali v vodstvu, tako da se je srečanje končalo rve-odločeno, kar je najbolj pravično. _ Ribnica; Lovšin, Tanko 2, Mikulin 4, Andoljšek 1, Kersnič 1, Ponikvar II 1, Ponikvar I, Sile 5 in Radič 2. Slovan : Brežice 12:15 Brežičanke so večji del prvega polčasa vodile in je šele v nadaljevanju Slovenkam z nekaj zaporednimi zadetki v črno uspelo _ premagati borbene gostje. V vrstah ZagOrje Brežičank so najbolje igrale Bu-žančičeva, ki je dosegla 5 zadetkov, ter Mišičevi. čali gostje. V zadnji minuti tekme so donutči zadeli vratnico, gostje pa so nato Se povišali rezultat. Krmelj: V. Logar, C. Logar, Mirt, Prosenik, inž. Papež 1, Zaman 5, Damjan 1, M. Papež 3, in Kolovrat. B. DEBELAK BELT (Črnomelj) : Novo mesto 21:27 Rokometno srečanje med Črnomaljci in Novomeščani so je končalo s prepričljivo zmago gostov. Domači so izgiibili srečanje zaradi slabih vratarjev. V začetloi so povedli s 7:5, nato so gostje zabili 8 golov, domači pa nobenega. V drugem polčasu je bila igra enakovredna. Gostje so zadržali pri-služeno prebost in zmagali. BELT: Englaro, Goršek 7, Av- KOŠARKA Se bodo Metličani rešili izpada? Metličani bodo ta teden odigrali odločilno srečanje v Hrastniku. Ce zmagajo, bodo zanesljivo ostali v tej ligi, če ne, so pa možne razne kombinacije. V nedeljo so gostovali v Ljubljani, kjer so jih Je-žičani precej obdelali. Ne mislimo na 90 košev, temveč na fizična obračunavanja z igralci. Novomeščani so ravno tako izgubili v Zagorju, a samo z dvema košema razlike. Igrali niso slabo, vendar jih je oškodoval sodnik. Sojenje v manj kvalitetnih košarkarskih ligah je že dolgo časa kamen spotike, zato bi morala košarkarska zveza Slovenije v tem primeru kaj ukreniti. : Novo 68:66 mesto Ježica Dolenjci se držijo na repu Dolenjskim ekipam v republiški odbojkarski ligi ne moremo zavidati, trenutno so vse tri na začelju. NOVOMESCANI so morda tokrat imeli največ možnosti, da osvojijo točki v Celju* Po dobrem začetku so se hitro sprijaznili s porazom. TREBANJCI v srečanju z Ljubljančani niso mogli doseči več kot poraz. KOČEVSKI odbojkarji so bili enakovreden nasprotnik v Mislinji in so vse nize izgubili na razliko. Ce bi imeli nekoliko več sreče, bi bil rezultat lahko tudi obraten. Odbojkarice BRESTANICE so prav tako izgubile srečanje; na domačem igrišču so podlegle boljšim Celjankam. Brajnik iz Ljubljane, končalo pa se je z rezultatom 3:0 (7, 3, 4) v korist Ljubljane. Za Trebnje so igrali: IMivar, Babnik, Mišmaš, Pavlin, Opara, Pandža, Legan in Slak. Za prikazano igro lahko pohvalimo Igorja Slaka. ^ M. LEGAN tv. Gaberje : Novo mesto Novomeški odbojkarji so gostovali v Celju. Srečanje z zadnje uvrščeno ekipo v republiški ligi so izgubili s 3:1. Začeli so zelo dobro, saj so prvi set zmagali. V nadaljevanju so po vodstvu domačih z 12:4 zmanjšali razliko, vendar je to bilo vse, kar so dosegli v tem nizu. Ko je bilo stanje 1:1, so gostje Novega mesta popustili, tako da so domači z lahkoto osvojili 5e dva niza in zmagali s 3:1. Mislinja : Kočevje 3:0 Br^ice;Z. Zorko, Božičnik, Bužančič 5, M. Zorko, Bab, A. Mišič 3, Kolar, Les 1, V. Mišič 2, Kuhar in Hrovat. ' V. PODC.ORSEK Brežice : Ribnica 21:26 v pokalni rokometni tekmi so Brežičani doma v podaljšku izgubili z Ribnico s 26:21. Poraz ne preseneča, saj so domači igrali brez 4 najboljših igralcev. V. PODGORŠEK Krmelj : Radeče 12:14 Gostje so po trdem, zagrizenem boju osvojili obe točki. Po vodstvu domačinov v prvem polčasu so gostje nekaj minut pred koncem povedli s 13:9. Pri tem rezultatu so domači uredili svoje vrste in zmanjšali rezultat na 12:13. V naelektrenem ozračju je prišlo do nepotrebnih scen, ki so jih povzro- ■ NOVO MESTO — Pododbora ribiške družine Novo mesto in Kronovo vabita na družabni odlov rib, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, v Kronovem. Zbirališče Je ob 13. uri pri gostilni Jožeta Prešerna. — (S. B.) Novomeščani bi to srečanje lahko odločili v svojo korist, če se ne bi vmeš^i slabi sodniki. Sodniške odločitve so bile pristranske in nerazumljive, tako da so se Novom^ani končani tekmi pritožiU. Novo mesto: Pirc 21, Splihal 19, Kopač 12, F. Setina 5, 2. Kovačevič 7, Počrvina 2. M. GOSNIK EKIPNO ATLETSKO PRVENSTVO SRS Nov rekord Tatjane Gazvoda Novomeške atletinje so spet zbrale rekordno število točk - Moški so nastopili oslabljeni in zbrali komaj nekaj več kot 9.000 točk ROKOMET guštin 9, B. Simec 2, D. Simec 1, Stajdohar 1, Svetič, črnič, Novak in Papež 1. Novo mesto: Seničar, Jaklič 5, Gantar 5, Pungeršič 4, Jožef 1, Kaplan 2, Možina 9„ Keber 1, Vidmar in Perko. T. LATERNER Partizan (Sevnica) : Dobova 19:13 SevniSki rokometaši so brez večjih težav premagali borbene rokometaše iz Dobove z 19:13. Strelci za Sevničane so bili: Svažič 7, Perc 6, Sirk 3, Trbovc 1 in Valant 3. J. BLAS Krško\: Brežice B 17:21 Tretje prvenstveno presenečenje se je pokazalo s porazom Krčanov, ki se še vedno niso opomogli. V moštvu Krškega je nastopilo precej novih igralcev, ki se niso znali prav upreti odličnim Brežicanom. Najboljši igralci na igrišču so bili: Lipej, Stangel, Bužančič, Kovačič in Iskra. Krško: Seler, Bizjak 2, Mikulič, Božič 4, Andrejaš, Iskra 4, Tomažič, Kovačič 6 in Mikolac 1. Brežice; Dolenc (Rožman). Novak 3, Lipej 6, Novosele 1, Ostrelič, Zore, Vervega, Gorišek. Bužančič 5, Stangel 6 in Blatnik. L. HARTMAN BETI (Metlika) 90:47 Srečanje se je končalo z zasluženo laiiago domačih, ki so bili boljša ekipa. Ježičanom zamerimo grobo igro, saj so poškodovali Ipavca in Guština. Posebno dramo so uprizorili domači športni funkcionarji, ki so zmerjali gostujoč igralce in sodnika. BETI: Guštin 7, Polojac 29, Mrvar 1, Gašperič, Ipavec 7, Vidic, Milek 2, Predovič 1 in dr. Goranič. DR. GORANIČ Mali oglas, u ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Prebere ga 150.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, usluibefdc in vojakov doma in po svetul Poizkusite! V soboto je bilo v Novem mestu republiško ekipno člansko prvenstvo za moške in ženske. Na-~tem tekmovanju bi morale nastopiti tri ekipe, žal pa v Novo mesto niso prispeli atleti Kočevja, tako da so se srečali samo Novomeščani in Sentjemejčani. Zenska ekipa Novega mesta Je bila spet uspešna, saj je zbrala nekaj manj kot 10.000 točk in je na tretjem mestu oziroma četrtem mestu v Sloveniji. Moški so nastopili oslabljeni. Manjkali so Hribernik, PekoU, Suhy, Bučar, Košir, Popovič in Smodej. V takšni zasedbi res niso mogli zbrati več kot 9.000 točk. V novomeški moški ekipi se je poznala prisotnost prof. Penka, ki bo tekmoval za Novomeščane. Od rezultatov lahko pohvalimo dosežek Tatjane Gazvoda na 100 m ovire 17.2, ki Je nov dolenjski rekord. Istočasno je ta rezultat drugi po vrednosti, ki so ga dosegla dekleta v tej disciplini na vs^ ostalih tekmovanjih v naši republiki. Rezultati: ženske — I. Gazvoda 17,2 (dolenjdd rekord), 2. Lužar 19,0; 100 m — 1. Jakše 13,0, 2. Gazvoda 13,1; 400 m — 1. Kosmač (Šentjernej) 64,4, 2. Perše 65,4; 4 X100 m — 1. Novo mesto (Gazvoda, Jakše, Kalinovič, Saje) 53,2. Šentjernej (Trene, Derganc, Kosmač, Bučar) .60,2; krogla — 1. Zagorc 9,70, 2. Bašelj 8,61; disk — 1. Zagorc S^,94, 2. Gabrijim 22,55; daljina — 1. Bajc 4.68, 2. Saje 4,64; višina — 1. Pučko 1,35, 2. Lužar 1,30. Moški — 100 m: 1. Somrak 11,4, 2. Svener 11,5; 100 m ovire — 1. Virant 20,0, 2. Blažič 20,7; 400 m — 1. Rahne 55,3, 2. Jovič 57,8; 1500 m — 1. Cvelbar 4:39,1, 2. Ker-hin (Šentjernej) 5:07,8; 4x100 m — 1. Novo mesto (Svener, Cvelbar, Simunič, Somrak) 47,3, 2. Šentjernej (Ruden, Selak, Majzelj, Goimzelj) 520; krogla — 1. prof. Penko 13,65, 2. Virant 12,28; kopje — 1. Simčič 44,64, 2. Dragoš 41,41; daljina — 1. Sonurak 6,^, 2. munič 5,72; višina — 1. Kristan 1,80, 2. Dragoš 1,65. Končni vrstni red: žoi^e — 1. Novo mesto 8.783 (brez 100 m ovire), 2. SenijenieJ 3.875. Moški — 1. Novo mesto 9.025, 2. Šentjernej 3.064. l DOKL Od tu m tam ■ NOVO MESTO — Danes po poldne bo v Celju eno najbolj zanimivih atletskih srečanj v tem letu; atletski kriterij »velikih mest«. V konkurenci šestih mestnih reprezentanc bodo nastopili tudi atleti Novega mesta, ki bodo skušali ostati v tej elitni druščini. Za Novo mesto bodo nastopili: ženske — 100 m ovire: Lužar; 100 metrov: Jakše; 200 m: Gazvodu; 400 m; Kosmač; 800 m: Perše; daljina: Bajc in Saje; višina; Pučko; krogla; Zagorc; disk: Humer; 4 X 100 m: Kalinovič, Gazvoda, Saje, Jakše; moški — 110 m ovire; Simčič; 100 m: Hribernik; 400 m; Istenič. Rahne; 1500 m ovire; Cvelbar; 1500 m: Košir; 3000 m: Bučar; 5000 m; Popovič; troskok; Simunič; daljina; Somr^; kopje; Suby; disk: Virant; krogla: prof. Penko; višina; Kristan, Dragoš; 4 x 100 m: PekoIJ, Hribernik, Svener, Somrak, Istenič. (N. P.) ■ BREŽICE — Pričelo se je sindikalno prvenstvo v odbojki, na kateri sodeluje 8 ekip: gimnazija, občinska skupščina, Slovenija-vino, osnovna šola Brežice, PIONIR, vojna pošta Cerklje, zdravilih čate-ške Toplice in IMV Brežice. Tekmovanje teče v dveh skupinah. Odigrane so bile tekme v pn-i skupini. Doseženi so bili naslednji re zultati; gimnazija : Slovenija-vino 2:0, občinska skupščina ; zdravilišče čateške Toplice 0:2, zdravilišče čateške Toplice : Slovenija-vino 2:0, Slovenija-vino : občiiaska skupščina 2:0, gimnazija : občinska skupščina 2:0, gimnazija : zdravilišče Čateške Toplice 2:0. Končni vrstni red; 1. gioMuuija 6 točk, 2. zdravilišče Čateške Toplice 4, 3. Slovenija-vino 2, 4. občiaska skupščina O točk. Prva in drugouvrščena ekipa bosta igrali v finalu s prvo in drugo ekipo iz druge skupine. (P. R.) ■ KRŠKO — Na rokometnih igriščih pri dijaškem domu in pri kopališču so igrali rokometne t&-me v okviru delavskih športnih iger občine Krško. Nastopilo je 8 moštev, vendar niso bila vsa dobro pripravljena, tako da je prišlo do številnih predajanj srečanj. Rezultati: Prosveta : obrtniki 14:6, Rudnik : občinski uslužbenci 12:6 prosveta ; Elektro 14:8, občina : obrtniki 13:8, prosveta : Rudnik 20:16, Rudnik ; Elektro 5:0, Rudnik : obrtniki 16:6, obrtniki : Elektro 5:0, prosveta ; občina 5:0, občina ; Elektro 5:0, Oluloza : Kovinarska 5:0, SOP : Papirkonfekcija 15:6, SOP : Kovinarska 5:0, Celuloza ; Papirkonfekcija 14:8, Papirkonfekcija : Kovinarska 5K), SOP : Celuloza 9:6, prosvetni delavci : SOP 17:7, (Celuloza : Rudnik (Senovo) 5:0, Papirkonfekcija : obrtniki 4:2. Končni vrstni red moštev; 1. Prosvetni delavci 10 točk, 2. Splošno obrtno podjetje 8, 3. Celuloza 6, 4. Rudnik Senovo 6, 5. Papirkonfekcija 4, 6. obrtnild 2, 7. in 8. Elektro in Kovinarska brez točke. — (L. H.) ■ NOVO MESTO — Pred dnevi so novomeški gimnazijci imeli prvi letošnji športni dan. Okrog 250 dijakov in dijakinj je tekmovalo v atletiki na novom^em stadionu. V ugodnih vremenskih razmerah je bilo doseženih nekaj zelo dobrui rezultatov. Najštevilnejša udeležba Je bila v teku na 100 m, kjer je nastopilo 183 dijakov in dijakinj. V tej 'disciplini je zmagala Tatjana Gazvoda s časom 13,0. Pri fantih je v isti disciplini zmagal Dušan Podkrižnik s časom 12:7. V drugih disciplinah so bili doseženi naslednji boljši rezultati: dijaki — 300 m Vovko 41,0, 1000 m: Matjašič 3:11,0; višina Kovačič 160; krogla Jenko 13,55; dijakinje — 600 m Erjavec 1:52,0; višina Pučko 1:35; krogla Bašelj 9,90. Trije prvouvr-ščeni tekmovalci v vsaki disciplini so dobili diplome. (S. S.) ■ LESKOVAC — Edina slovenska predstavnica na državnem ženskem šahovskem prvenstvu članica Kočevja Anica Praznik je zbolela in Je morala zapustiti tekmovanje. (S. S.) ■ NOVO MESTO — Na dvodnevnih ši)ortnih igrah delavcev cestnih podjetij SRS je nastopilo več kot 1()0 tekmovalcev iz Celja, Nove Gorice, Kranja, Kopra, IJubljane, Maribora in Novega mesta. Organizacija tekmovanja, ki Je bila v rokah novomeškega cestnega podjetja, je bila vzorna in so tekmovalci zapuščali Novo mesto z lepimi vtisi. V skupni uvrstitvi ekip so bili Novomeščani presenetljivo na drugem mestu; za C!eljani so ostali za eno točko. Rezultati: kegljanje — 1. Novo mesto 229 keglje^ 2. Kranj 201, 3._Celje 175, posamezniki — 1. Naglič (N. m.) 75, 2. Vovko (N. m.) 74, 3. Kemn (Kranj) 61; balinanje — 1. No»o mesto, 2. Nova (Sorica, 3. Ljubljana; streljanje — 1. Kranj <27 krogov, 2. Celje 427, 3. Koper 404, 6. Novo mesto 378; posamezniki — Colja (Kranj) 166, 2. Siran^^o (Maribor) 162, 3. Fabič (Koper) 156; šah — 1. Ljubljana, 2. Novo mesto, 3. (3elje; odbojka — 1. Celje, 2. Novo mesto, 3. Ljubljana; namizni tenis — 1- Novo mesto, 2. Maribor, 3. CJelje; atletika —_1-(Jelje, 2. Novo mesto, 3. Ljubljana; nogomet — 1. Celje, 2. Kranj, 3. Ljubljana, 6. Novo mesto. — Kon<^ vrstni red: 1. Celje 55 točk, 2. Novo mesto 54, 3. do 4. Kranj in Ljubljana 42, 5. Nova Go-ricm 34, 6. Maribor 27, 7. Koiwr 21, S. Poslovno združenje Ljubljana 2 točki. NAGRADA GORJANCEV gortska avtomobilsica dirka I2.okt. ob 13.30 n£i Gorjancih Samo še 10 dni Danes tiskovna konferenca na Otočcu -Prispele so prve prijave - Pokali: IMV, ANTENA, Dolenjska turistična zveza -Popust pri vstopnicah Samo Se deset dni manjka do itarta na Gorjancih in članom pri-pravljalnega odbora ne ostaja niti minuta prostega časa, saj si prizadevajo, da bi bila prireditev že kar p^e (in Se zlasti prvič!) solidno izvedena. Priprave za tak avtomobilski spektakel pa so seveda selo zahtevne in obsežne, saj bo moralo na rantegnjenih gorjanskih seipentinah sodelovati kot 200 hinkcionarjev, ki bodo sdcrbeli za Športna, t^mična, prometna, varnostna, zdravstvena in preskrbovalna vpraSanja. ^ bodo poleg dirkačev Se mehaniki, novinarji, zastoiMiiki zavarovalnice, cestna služba, služba zvez in drugi. Zagotovitev hitrega in varnega poteka dirke torej ni majhna stvar. Se posebno za mlad pripravljalni odbor, ki prvič na svojem terenu organizira tako zahtevno dirko. Zato prireditelji že zdaj prosijo vse gledalce in goste, naj z razu-nievanjem upoStevaJo vsa navodila vodstva dirke, naj pravočasno pridejo do parldmih prostorov in za irledaloe, ker bo potem ce^ zaprta za ves promet. Se posebno pa jih prosijo, naj se brezpogojno umaknejo z nevarnih ki niso določena za stojišča. Nepremišljen skok čez cesto lahko poviročl zmedo pri dirkaču, ki se-»"ačuna na popolnoma propto tekmovalno progo — in po.iIediice JO lahko katastrofalne ca več deset ljudi. danes popoldne so prireditelji povabili na tiskovno konferenco o dirW novinarje vseh večjih slo-venskih In hrv^kih časopisov ter poročevalce radia in televizije. Zvečer se bo sestal tudi organizacijski komite, ki bo pregledal potek priprav za izvedbo dirke. Čeprav je čas Se do nedelje, 4. oktobra, so prispele že tudi prve prijave tekmovalcev. Med njimi so predvsem avtomobili nižjih razredov (fiati) in razreda nad 13(jo kubičnih centimetrov (BMWJi), za-Suda pa Je najmanj avtomobilov do 1000 in do 1300 ccm, ki imajo po mnenju strokovnjakov na tald progi največ ii^ledov tudi za ab-•solurtni rekord proge in »nagrado Gorjancev 69« v znesku 1000 Ndin! Kje neki so vsi NSU in coopri? Pokal in nagrado za absolutni rekord daje IMV iz Novega mesto, priljubljeni tednik za mlad« »Antena« iz Ljubljane bo dal velik pokal in 100 litrov bencina zmagovalcu v kategoriji navadnih a\io-mobilov do 780 kubičnih centimetrov, najboljšemu vozniku iz devetih dolenjskih občin pa je obljubila pokal Dolenjska turistii^ zveza. Vstopnice za prireditev bodo v prodaji v pisarni AMD na Ljubljanski cesti, pri turističnih društvih in tudi v nekaterih trgovinah. Kolektivi, ki bodo vzeli vnaprej več kot 20 vstopnic, bodo imeli popust. Za vse informacije glede vstopnic ali sodelovanja pri dirki se lahko obrnete na pisarno dirke v Novem mestu. Ljubljanska c. 8/b, telefon 21-264. M. MOSKON • RHlsImfeiisidiKsttiift • karavana Ddknva 160 strani 3 din Med stražnimi ognji v Suhi Itrajini Ena noč med suhokranjskimi kmeti na Velikem Li povcu, ki stražijo pridelek koruze pred divjimi prašič! - Ko se zvečer človeku, utrujenemu od celodnevnega dela, oči kar same zapirajo, mora na njivo na stražo - »Nekaj manjših strojev smo nakupili, mlatilnico imamo v vasi, davke, čeprav težko, nekako le odrinemo, in ko ne bi bilo te nadloge, divjih prašičev in medvedov, bi šlo!« govorijo, ko se noč za nočjo, naj bo vedro ali dež, odpravljajo stražit pridelek, za katerega so čez leto prelili mnogo kapelj znoja Karel Mežnaršič ždi s psom ob nogah v zasilni kolibi. Pred njim tli ogenj, v naramnem košu pa je še nekao polen od tovora, ki ga je prinesel za to noč. Polna luna osvetljuje pokrajino s toliko svetlobe, da se komag zaznajo mehki obrisi suhokranj-skdh gričev in dolin. Veter šušti ob koruznih steblih po napol opustošenih poljih. Karel Mežnaršič straži svojo koruzo. Za streljaj od njegovega ognja gori dru^, malo naprej še tretji in četrti, i>^... Po poljih tu in tam zabevskajo privezani psi. Kmetje bedijo in hodijo z njive na njivo, da bi pn^fnadi divtje prašiče in medveda, če bi jim prišli v škodo. Do Velikega Lipovca, vasi s 27 hišnimi številkami, kjer straži 68-letni Mežnaršič svojo koruzo, ne vodi glavna cesta. Noben kažipot ne pove, kdaj je treba s ceste proti PratS zaviti v desno. Su-hokranjska vas, obdana z dinjo lepoto valovite pokrajine, je to. Tu ni vode, tu je pliUca, skopa zemlja. Kmet mora v neenakem boju vse kar pridela, dobesedno iztrga/bi naravi iz rok. Za nameči ima še boj divjimi zvenni: s prašiči in medvedi. Zato ždi 68-letni Karel Mežnaršič zdaj v pozni noči na koruznem polju. Kot vsi drugi ljudje bi raje spal doma v postelji. Zgaral se je pri vsakodnevnem delu na kmetiji, toda ponoči ga čaka nov >>šrht«: stražiti mora koruzo! Ljudje ponoči stražijo pridelek in kurijo ognje Mežnaršič straži, čeprav 'SO prav njivo, na kateri ima stražarsko kolibo, divji prašiči že skoraj do polovice uničiH. Njegov stražarski ogenj gori vsako noč. Po le-hah in zaplatah okoli vasi gorijo še drugi ognji: Prašnikov, Blatnikov, Jakšetov, Gnidovčev, Jarčev, No»/inčev, Rogljev, Murnikov, Zaleteljev ... Ob njivah imajo nekateri kolibe, takšne kot je Mež-naršičeva. Kadar dežuje, je pusto in neprijetno stati na prostem. Prašiči najraje obiščejo polje prav v dežju. Zato gradijo kmetje te prečudne stražarske kolibe, ki v temni noči ob medlem Ivini-nem siju spominjajo na indijanska bivališča iz filmov. MoHSe hodimo od ognja do ognja, od stražarja do stražarja. Pomenek je skop. Ljudem se poasna, da so utrujeni in budd otnii)ani. Iz5rp:i-je jih vsakodnevno težaško delo na polju. Većina cd nrjih ima razen tega za seboj od takrat, ko je začela zoreti pšenica, pa do adaj, po 60 prečutih noči. V mnogih teh noči je letos dežf^valo. Pšenica, krompir, oves in koruza - vse jinn pride prav — Začne se pri pšenici, pripovedujejo. že spomladi. Sejemo jo za krompirjem. Nikoli ga ne moremo pobrati tako na čisto, da ne bi ostal v zemlji kak gomolj. Prašiči spomladi, ko ni druge hrane, rijejo po posevku pšenice. Iščejo pozabljeni krompir. Marsikdo mora preorati, tako uničijo posevek. Ko bi se ta zverina prišla samo najest na naša polja, bi Se šlo. Toda z valjanjem po pridelku undči desetkrat več, kot pa poje! V petek opoldne se je tudi na Otočcu ustavila pisana karavana dedkov in babic naših današnjih avtomobilov. V rallyju prijateljstva Italija—Jugoslavija je tekmovalo od Gorice v Italiji do Zagreba 40 avtomobilov, ki so pred 30 in več leti bili še čudo tehnike. V č^titljivi koloni, ki so jo pred gradom Otočec (na sliki zgoraj) sprejeli predstavniki novomeške občinske skupščine, avtomoto društva in IMV, so se bleščale značke Fiat, Bugatti, Daimler, Alfa, MG, Škoda in druge. Najzanimivejša pa sta bila prav gotovo dva forda iz slovite serije »T« (slika spodaj), Id je siprožila pred 45 leti takrat komaj sluteni razmah avtomobilske industrije (Foto: M. Vesel) Tako je 68-letni Karel Mežnaršič, kmet iz Velikega Lipovca, malo pred polnočjo v kolibi na koruznem polju stražil pridelek. Družbo sta mu delala pes in ogenj. Njiva, ki jo čuva, je že skoraj do polovice uničena, stari Mežnaršič pa kljub temu vztraja na straži noč za nočjo (Foto: M. Jakopec) Nato stražimo pšenico, ko zoril Ce se spravi čreda vanjo, jo tako povaljajo, da ni kaj žeti! Naš pridelek je stotero zaslužen. Potem pride na vrsto oves. Divji prašiči ga imajo zelo radi. Zopet stražimo; in nazadnje je tu še koruza; ta zori najdiije. Stražimo jo tuii on mesec in pol. Letos je posebno hudo. V gozdovih nista obrodila n« žir ne želod. Hrane ai, zato hodijo po hrano k nam. Novomeški divji prašiči imajo pri nas korita! Slabe izkušnje z vračilom škode jemljejo zaupanje Lovci zahtevajo od nas, naj ogradimo njive z zlco in obesimo prazne konzervne škatle nanjo. Storili smo to, čeprav ne pomaga. 20 metrov od hiše so tik ob vasi povaljali prašiči njivo koruze. Te zverine se človeka ne bojijo več. Ne veste, kako je človeku, ko bd se zvečer najraje vrgel po tleh in zaspal, pa moraš ven! In vrhu vsega Se dežuje! Ko bi bile vsaj vse njive SikU(paj. Je že tako, đa imaš neksij tu in nekaj tain. Primerne zemlje je tu malo. V noči stoj-iš na njivi in čakaš. Na drugi njivi imaš privezanega F>sa. Pes začne lajati. T^eš tja. Zgodi se, da si prašiče prepodil. Ko prideš nazaj na prvo njivo, pa vidiš, da so tl jo medtem povaljali, človek bi obupal! Lovci obljubljajo, da bodo vrnili škodo. Slabe izkušnje imamo s tem. Za 80 odst. uničene koruze na 53 arih so dali predlani manj kot 6 tisočakov. In pota so sitna! Iskati moraš lovca, da narediš zaplsrniik, ko imaš največ dela. Zgodi se, da ti povaljajo pšenico dan pred žetvijo. Naročene imaš žanji-ce In res ne veš: ali bi sanji-ce odpovedal in Sel po komisijo ali pa kar požel. Oziraš se v nebo, kakšno bo vreme, in tehtaš. So tudi stvari, ki jih ni mogoče plačati z denarjem Koliko poguma je potrebnega za življenje v tej samoti, vedo samo ti ljudje, ki tu vztrajajo. Samo nebo nad seboj vidijo in hribe, ki jih obdajajo, ter zvonik cerkve v Selih. Za koliko stvari, ki so nam same po sebi umevne so prikrajšani in v svoji skromnosti sploh ne pomislijo nanje! Pogumni so: 14 m 16-letni fantje, še skoraj deč-ki, stražijo ponočd na nji-vab. Eln sam človek se s palico v roki v gnevu prizadetosti zapodi proti njivi, po kateri se valja 6 divjih prašičev ... Jeza in obup se podita po teh kmečkih srcih. Zemlja je skopa, davke je težko odriniti, suša se oglasi vsako leto in za nameček še divji prašiči Ln medvedi. Dan za dnem delajo ti hribovski kmetje na polju. Sadijo, okopavajo in spremljajo rast pridelka. Tako so zrasli z zemljo in s pridelkom, da ne morejo dopustiti, da bi kdo njihov trud tako brezumno uničeval. Zato ne morejo prepustiti njiv divjim prašičem in čakati, da Jim bo lovska družina povrnila .škodo. Zato stražijo in noč za nočjo kurijo ognje ob njivah. Zamerijo lovcem, ker pri-rejajo pogone na divje prašiče samo v pozni jeseni in pozimi, ko kmetom ne delajo več škode. V lovskem zakonu je rečeno, da mora biti pridelek zaščiten na krajevno običajen način. Lovci zahtevajo žioo okoli njiv. čemu so potrebne žice, ko lahko čredo lačnih divjili prašičev zadrži le zelo močna lesena ograja? Mar z zahtevo po žici ne spravljalo že dovolj prizadetega hribovskega kmeta v še bolj neenakopraven položaj? In njegovo delo: mar je res tako malo vredno, da ga lahko prepustimo pustošenju divjih zverin, njemu pa Izplačamo škodo? M. JAKOPEC T Prvi direktor Do< lenjskega muzeja Pred kratkim je Novo mesto obiskal predsednik kul-turno-prosvetnega zbora SRS Miloš Poljarišek, ki si je z velikim zanimanjem ogledal bogato arheološko zbirko izkopanin z Znančevih njiv. Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja, mu je med drugim povedal, da so v neki fialštatski gomili našli tudi kamnito sekirico in drobne kamnite predmete. Med obema obdobjema je kar za 1700 let razlike, zato arheologi domnevajo, da je bil pokojnik, ki je ležal v tej gomili, vnet zbiralec starin in so mu jih sorodniki polo-'A-li v grob, ko je umrl Franci Kuhar, predsednik občinske skupščine, ie kustosa Kneza takoj dopolnil: »Potemtakem je bil to prm direktor Dolenjskega muzeja!« Plačilo za strast Občinsko sodišče v Trebnjem je prejšnji teden obsodilo 19-letnega Janeza Kužnika, izučenega varilca iz Preske pri Dobrniču, na 3 mesece zapora, ker je 2. maja letos vlomil v Dobrniču v avtobus in ' se odpeljal z njim do Žužemberka in nazaj ter ga med potjo tudi poškodoval. Obtoženi med razpravo ni kazal znakov kesanja in je svoje dejanje opravičeval z veliko strastjo za vožnjo z motornimi vozili. Sodišče je pri izreku sodbe, ki še ni pravnomočna, upoštevalo kot oteževalno okolnost, da je bil Kužnik že kaznovan, kot olajševalno pa, da je odraščal v težkih domačih razmerah. Povrniti bo moral tudi stroške popravila in zamudo avtobusa v znesku čez 6000 Ndin. M. L. POJ^SPLOZIJI V LAKIRNICI. V ospredju slike je Franc Erpe iz vasi Laze pri Uršnih selih, ki je WI nagrajen zato, ker je preprečil še večjo škodo. (Foto: Legan) Prisebnost v hudi eksploziji Nova razstava v Kostanjevici v soboto, 4. oktobra ol) 18. u/*’ v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ^'‘^^sno odprta nova likovna razstava znamenitega hf'^kega akademskega slikarja Miroslava Suteja. MIa<** *^etnik, ki si je pridobil že vrsto mednarodnih P*? je za Kostanje- vico pripravil izbor svojih najo^^Jsih del. Retrospektivna šutejeva razstava bo tako y Sloveniji. Ob otvoritvi bo zagrebška skupin* ^*^sambel svobodnega plesa, teatra itd. izvedla baletni Na sporedu bo Liebermanova Simfonija za 15® ” ®^nih strojev. Pungartnika in drugih, se je treba zahvaliti, da se ogenj ni raaširii tudi na druge obrate, polne lesa in drugega Delovna skupnost Mizarske delavnice v Trebnjem je nagradila varilca Franca Erpeta s 50 tisočaki, ker je podjetje obvaroval še večje škode »Močna eiksplozija me je z lestve vrgla po tleh. Iniel sem še toliko moči, da sem zgrabil aparat za gašenje in se spoprijel z ognjem, ki je začel oblizovati naprave v lakirnici. Tisti hip so priteMi drugi delavci. Le malo je manjkalo, pa bi bilo po meni.« Tako nam je po nesreči, ki se je pripetila v Mizarski delavnici v Trebnjem prejšnji teden, pripovedoval 40-letni Franc Eipe, delavec novomeškega podjetja Inštalater, doma iz Lazov pri Uršnih selih. Kot že nekaj dni prej je tudi tisto popoldne varil naprave v lakirnici, ki zaiacii teh ni obratovala. Ker se je vreme izboljšalo, jc listal t’Udi zrak v lakirnici bolj suh, naredila se je ravno pravšnja zmes zraka in hlapov nitro laka, ki je sUo-vito ®^plodirala. Erpetovi prisebnosti m izredno naglemu posredovanju gasilc®v iz delavnice, Boža Iskali gobe -srečali medvede Učenci IV. razreda o-sno\Tie šole z Dovra Franc Kumelj, Slavka Jaklič in Franci Grum, so v tej zadnji gobarski sezoni vsi trije nabrali blizu 250 kilogramov jurčkov. Povedali so, da so precej gobanov pretopili v denar, nekaj so jih pojedli doma, pa tudi za siišenje jih je še precej ostalo. Z denarjem, ki so ga dobili, so si kupili zvezke in knjige. Koristno in pametno! Njihovo plodno nabiranje jurčkov pa je bilo prepleteno še z nečem. Pri nabiranju je Slavka s prijateljicami naletela na ve. likega medveda, ki se je lenil v praproti. »Ko smo sc pogledali iz oči v oči, smo leteli vsak v svojo stran,« je povedala Slavka. Franci pa je s prijate. Ijem bežal pred drugim medvedom; bila sta tako hitro doma kot nikoli prej. Suhokranjski otroci se smehljajo, ko pripovedujejo o srečanjih z medvedi. Seveda, ko tečejo, je vsakega smeha konec! S. DOKL Smrtna nesreča na Prekopi 25. septembra zvečer je v prometni nesreči pri Prekopi umrl 22-letni Franc Cugelj iz Mraševega, voznik osebnega avtomobila, Milena Sintič, ki se je peljala v tovornjaku pri Slavku Sintiču iz Kostanjevice, pa je dobila hude poškodbe na glavi. Nesreča se je pripetila, ko sta se voznika avtomobilov približevala drug drugemu z zastrtimi lučmi. Sintič je namreč prepozno opazil pred seboj neosvetljen vprežni voz s konji Marije Muster iz Dolnje Prekope, zato se je v voz zaletel. Pri trčenju je tovornjak zaneslo na levo v Cugljev avtomobil, ki ga pahnil pod cesto. Škodo so ocenili na 12.00a din. gorljivega materiala. Skoda, ki znaša čez milijon starih dinarjev, bi bila lahko še neprimerno večja. Izkazali so se tudi gasilci trebanjskega gasilskega društva. Na znak sirene so v nekaj minutah prišli na kraj nesreče, vendar so domači gasilci in delavci že opravili svoje. Po nesreči so sklicali sestanek delovne skupnosti podjetja, na katerem so sklenili dati nagrado 50.000 starih dinarjev varilcu Francu Erpetu, ki je v odločilnem trenutku za ceno življenjske nevarnosti preprečil še več jo škodo, kot znak hvaležnosti celotnega kolektiva. M. L. 4 jeleni so padli Tudi v kočevski lovski družini so v preteklih dneh padali jeleni. 22. septembra so lovci Miha Cetinski, Stojan Cilenšek in Franc Horvat uplenili skupaj kar štiri, ki so bili težki 140 do 150 kg. Rally,Veteran 69‘ v soboto in nedeljo bo živahno na cesti med Novo Gorico in Koprom. Tu bodo drdrali avtomobili veterani na IV. rallyju starih avtomobilov, ki ga prireja TEDENSKA TRIBUNA. Začetek te tradicionalne prireditve bo v soboto, 4. oktobra, v Novi Gorici. Tu bo ob 14. uri spretnostna vožnja po Kidričevi ulici, kjer bo v nedeljo zjutraj tudi start za 95 kilometrov dolgo pot do Titovega trga v Kopru. Na dirki bodo tekmovali avtomobili, ki so bili izdelani do vključno leta 1939. Novomeška tovarna zdravil KRKA je namenila vsem avtomobilom starejšim kot 33 let 500 novih dinarjev prispevka za usposobitev vozil in pri takih nepogrešljivih železnih konjičkih tudi nepogrešljivi eliksir — WD-40! M. M. 80 dekagramov težka goba 27. septembra se je oglasil v našem uredništvu Franc Korenič iz 2abje vasi. Prinesel je veliko, pri nas malo znano gobo, ki jo je ubral istega dne v grmski hosti Na tratah. Tehtala je 80 de-kagframov. Korenič je povedal, da nam bo lahko kaj več o tej gobi pojasnila Zofka Rotar iz žabje vasi. Od tov. Rotarjeve, ki je rade volje ustregla naši prošnji, smo nato zvedeli: Korenič je ubral pri nas redko, užitno gobo, znano pod nazivom vampki ali borova gliva (Spa-rassis Crispa). Tako velikih vampkov tov. Rotarjeva do zdaj še ni videla, čeprav jih je tu in tam v naših gozdovih že našla. Vampki so po obliki podobni gobi, ki ji pravijo parkeljci, le da so večji, barve pa približno takšne kot človeška koža. Kore-ničeva previdnost je vredna pohvale, saj se je prej prepričal, kakšno gobo je ubral. Zastrupitve z gobami namreč niso redke! „Štajerska jesen 69'* vabi Trojno sodelovanje umetnikov in znanstvenikov Avstrije, Italije in Jugoslavije v okviru »Štajer* ske jeseni«, ki prerašča v pomembno mednarodno kulturno manifestacijo - Avstrijski Gradec nas vabi na svoje oktobrske prireditve 2e drugič bodo letos v avstrijskem Gradcu od 4. do 31. oktobra številne prireditve pod skupnim imenom »ŠTAJERSKA JESEN 69«. Sodobni človek, progresivni umetniki, napredni znanstveniki in problemi našega stoletja bodo v o.spredju vseh prireditev, ki se bodo začele to soboto v Gradcu. Njihov osrednji namen je uveljaviti sodobnejše zamisli v glasbenem, likovnem in dramskem snovanju, spoznati novejše avtorje in njihova dela in pridobiti umetnike kot znanstvenike sosednjih dežel za trajno sodelovanje. Ze lanska prva »Štajerska jesen« je pokazala, da Avstrija takega festivala nima in da se prireditve v takem obsegu lahko uveljavijo. Sodelovanje Avstrije, Italije in Jugoslavije na kulturnem področju daje številne obete, da bodo zastavljene prireditve postale kraj tradicionalnih srečanj sodobnih ustvarjalcev. Letos bo bienale »Trigon« imel za vodilno temo »Arhitektura in svoboda«. Prirejena bo razstava umetniških del 4. slikarskega tedna, na katerem so sodelovali tudi jugoslovanski umetniki. Predvidenih je 21 praizvedb in 32 domačih premierskih predstav. V sodelovanju s Štajersko akademijo bo pripravljen znanstveni posvet »Bodočnost — volja in predvidevanja« z mednarodno udeležbo. Bogat je tudi spored prireditev avstrijske radijske postaje v okviru »Musikprotokola 69« z izvirnimi dramskimi in opernimi izvedbami. Štajerska jesen postaja tako resnično mednarodna manifestacija. »V svojem bistvu torej imietnost ne pozna meja, ampak sega umetniško ustvarjanje preko njih,« je med drugim dejal avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. dr. Heinrich Riesenfeld, ko je pretekli teden začel tiskovno konferenco predstavnikov »Štajerske jeseni 69« s slovenskimi novinarji. Sosednja republika s svojim starim južnim kulturnim središčem pričakuje zato ta mesec tudi mnogo obiskov iz Slovenije. T. GOSNIK A. . Majhna slika iz velikega mesta Prvič sem ga videl pred nekaj meseci, ko se si zvečer izibral malce drugačno pot domov. Po ulicah se je podil veter in nosil s seboj velike mokre snežinke. Stal je na vogadu majhnega parka, poskušal vetru obračati hrbet in se sitdskal v dve gube. K^ipo si je potegnil čez ušesa in zavihal ovratnik oguljene suknje. Poskušal si je ogreti premrle rdeče roke v žepih, toda vedno anova jih je moral spet izpostaviti vetru. Na zarjaveli mrežasti ograji parka je viselo nekaj mokrih, razcefranih kosov papirja, pritrjenih med žice s suhimi vejicami in kosi lubja iz parka. Veter jih je vedno znova skušal odtrgati in odnesti s seboj, toda stari mož se ni dal ugnati in jih je vztrajno zmova pritrjeval. Pogled£d sem bliže, kaj pomenijo tisti papdrji, iztrgani iz zvesskov. Rdeča, modra in zelena barva se je cedila po njih, toda sprva se ni dalo razbrati nič več. Nekoliko više na c^raji je na kosu kartona pisalo: SLIKARSKA RAZSTAVA. Zraven pa je bilo z nerodnimi črkami dodano: »Umetnilcov vsakood?« l (Honorar 100 din) PANGELJČEK (iz Londona) X Molk za ljubi kruhek »Poglejmo, če razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah napreduje ali zaostaja!* je pred kratkim pozval predstavnike družbenih in delovnih organizacij predsednik obč. konference SZDL v Brežicah Janez Pirnat. To, da se Število delovnih sporov zmanjšuje, še ne dokazuje napredka samoupravnih odnosov. Vedno več je delavcev, ki se sicer obračajo po pomoč na sindikat in druge organe, pri tem pa Selijo ostati neimenovani, četudi se jim godi krivica. Boje se maščevanja )>vodilniha, ne ravno danes ali jutri, morda čez pol leta ali leto dni. Za ljubi kruhek je torej bolje potrpeti in molčati. J- T. Stari most čez Savo in Krko naj ostane Občinska skupščina v Brežicah je prejela pogoje, ki jih je postavil republiški cestni sklad kot investitor za gradnjo novega mostu 6ez Savo pri Budiču. Njena dolžnost je, da prevzame stroške za i^lačilo odškodnine za razlašč^ia zemljišča in sta' "De. Prav tako bo morala poskrbeti za gradnjo avtobusne postaje. V t^ravlja-nje bo nadalje sprejela stari most čez Savo in Krko, za katerega odborniki menijo, da bi ga bilo škoda porušiti. Pionirsici praznik 29. september, dan pionirjev so počastili na vseh osnovnih šolah v brežiški občini. Nekateri so imeli konference že v nedeljo, drugi pa v ponedeljek. Po konferencah so jih ponekod popeljali na izlete v naravo, brežiške in dobovske šolarje pa so povabili v kino. RADIO BREŽICE PETEK. 3. OKTOBRA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa In poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30 do 19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami NEDELJA. S. OKTOBRA: UJM — Domače zanimiTOsti — PrilKKl-nji teden v republiški skupščini — Silvo Volčanšek: Mladi pred novimi akcijami — Za naše kmetovalce: Jofe Vovk — NoveJSe sorte ptenice, dognojevanje in herbicidi — Zabava vas ansambel Ota Borna — N^eljska reportaža: Klopotci pojo — Pozor, nimai prednosti! Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo m pozdravljajo. TOREK, 7. OKTOBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Jugo-ton vam predstavlja — Iz naie glasbene Sole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30 — IZ DISKOTEKE BEAT GLASBE — glasbena oddaja. SZDL O POLITIČNEM POLOŽAJU V OBČINI BREŽICE Vlaki še vedno vozijo mimo? Gospodarstvo je prehodilo prekratko pot — Kje so prizadevanja? občinske konference SZDL v Brežicah 24. sept«nbra je zavela precejšnja zaskrbljenost zar^ gospodarske zaostalosti v občini. Prvi je opozoril nanjo predsednik obč. konference SZDL Janez Pirnat. Iz razprave na razširjeni seji izvršnega odbora mi ne bi smeli pretrgati, saj n- i. T ^ pomemben člen v verigi nadaljnjih gospodarskih načrtov. Nov veter naj bi zavel tud' v delo oblastnih, samoupravnih in političnih organov in organizacij. Okrepiti se mora vloga oz. vpliv političnih organizacij na delo skupščin, skih organov. Pomembno je pred\Tsem medsebojno sodelo. vanje pri pomembnejših odločitvah. Velik vprašaj stoji nadalje tudi pred slehernim članom ZK in njegovim odnosom do naštetih stvari, ki ne bi smele več nezapažene mimo. Marsikaj bi bilo urejeno, če bi komunisti pokazali več prizadevnosti ne le v Zv||h komunistov, ampak tudi v SZDL. J02ICA TEPP¥ Pridni trgači so zadnjo septembrsko nedeljo polnili brente v vsakem drugem vinogradu na Bizeljskem. Grozdje je letos polno in sladko. Le tisti, ki so s i^a-tvijo preveč pohiteli, bodo imeli v sodib bolj kislo vino. (Foto: Jožica Teppey) V uvodu je osvetlil \-zroke za nedavne dogodke v Sloveniji, nakar se je dotaknil neurejenih razmer v občini. Med drugim je canenil, da gospodarstvo v občini in pokrajini nujno potrebuje dolgoročnejšo usmeritev, da se bo lahko uspešneje vključilo v slovenske in iugoslo\-anske načrte. Tov, Pirnat je nanizal še celo vrsto stvaji, ki povzročajo zaskrbljenost in nezadovoljstvo med ljudmi. Sem sodi slab odnos do strokovnjakov v podjetjih, v družbenih dejamostih in celo političnih organizacijah, kar še stopnjuje zaostajanje za splošnim razvojem. Za poslovno sodelovanje s podjetji zunaj občinskih meja ni pravega posluha, ker napačne predstave o samostojnosti za vsako ceoo sj;xxlkopujejo korenine takim pobudam. Izkušnje z obrati zares niso kaj prida. toda v nmogih dosedanj>ih primerih ob pripojitvi pri matičnih podjetjih zanje ni bilo posebnega zanimanja, ker so ti prej le životarili. To, za kar naj bi se zdaj zavzemali. pa mora sloneti izključno na obojestranskih in. teresih, torej mora biti tudi izid drugačen. Skrb za zaposlovianje bo morala v občini zavzeti širši obseg. Od vseh strani se čutijo pritiski po odpiranju no. vih delovnih mest. Tudi sode. lovanje z delavci na tujem, teh je okoli 1200, je bilp doslej pomanjkljivo Vezi z nji- Obeti za praznik brežiške občine Po vsej občini potacajo priprave za praznovanje občinskega praaiika konec tega meseca. Slavnostna seja ^aq)ščine bo tokrat sp^ v Brežicah, in ne v euern izmed krajevnih sršlišč. Za osrednjo akademijo na predvečer praznika bo po^rbed Zavod za kulturo v Brežicah. Amaterski oder Prosvetne^ društva Stanko čemelč in dijaki brežiške gimnazije pripravljajo za to priložnost skupen recital. Za praznik bodo slovesnosti tudi v delovnih organizacijah in po vaseh. Prebivalci bodo izročali namenu novo odprte vodovode, ceste, javno razsvetljavo in druge komunalne pridobitve. Za to priložnost bo odprta asfaltira, na cesta Brezina—Pohanca, športno igrišče v Artičah, vo. dovod v Pišecah, vodovod v Gazicah, novi rastlinjak na Čatežu itd. Napovedana je tudi podeli, tev oktobrskih nagrad, za ka. tere upravni odbor sklada že izbira kandidate. Na predlog pripravljalnega odbora za organizacijo proslav v ovkiru 28. oktobra bo AGRARIA BREŽICE NA RAZSTAVI -CVET IN SAD Nageljni s Čateža najtepši Do konca leta 2,500.000 nageljnovih cvetov Na cvetlični razstavi, ki je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta 19. septembra, je imela svoj paviljon tudi AGRARIA Brežice. Predstavila se je z nageljni, vrtnicami in gerberami iz rastlinjakov na Čatežu. Za rezano cvetje, zlasti za nageljne, je organizator po- NOVO V BREŽICAH ■ PlO.VIRJl BRE2ISKE OSNOVNE ŠOLE so si v ponedeljek ogledali čeSkosloraSkl barvni film SEDMI KONTINENT. Odred Je imel konferenco, na kateri so poročali o dosedanjem delu in sprejeli načrte za prihodnost. Izvolili so tudi novo vodstvo. S tem so pionirji počastili svoj praznik — 29. september. M NOVI SVET ZA SOLSTVO, PROSVETO IN KULTURO se Jc minuli petek zbral na prvi seji. Na njej so obravnavali predlog Delavske univerze Brežice za osamosvojitev. Člane sveta razlogi zu odcepitev od Zavoda za kulturo niso prepričali. Predlagali so, da bi delavska univerza Sc naprej ostala enota v sklopu Zavoda za kulturo. Sklenili so, da bodo njegov položaj pretresali na eni prihodnjih 8«j in posebej preučili financiranje njegovih enot. ■ V TEKMOVANJU Z VE-DllOVKO, s katerim so preteklo nedeljo pionirske gasilske desetine praznovale teden požarne var- nosti na gimnazijskem Igrišču v Brežicah, je bila najuspešnejša desetina iz Skopic. Sledile so ji desetine iz Brežic, Spodnje Po-hance. Velikega Obreža, Bizeljskega, Obrežja, Bukoška in Loč. Vse desetine so prejele diplome za udeležbo na tekmovanju. Za nagrado so se mladi g^lci odpc Ijall na izlet v Kumrovec. ■ CELJSKE GLED.\US<::NIKE bo brežiško občinstvo videlo prvič v tej sezoni meseca decembra. Po novem letu bo gostovanl veČ, če Jih bo Zavod za kulturo lahko financiral. Za decembrsko predstavo v Brežicah bodo izbirali naročniki med Sartrovimi NEPOKOPANIMI B^rarVECI (drama) in med komedijo BOSA V PARKU, katere avtor je Simon Neil. ■ UUDSKA POTROŠNJA letos in prihodnje leto Se ne bo mogla izpolniti obljube za ureditev trgovine v Skopicah. Ves lazpolož-Ijivi denar Je namenila za ureditev Narodnega doma v mestu. BREŽIŠKE VESTI delil AGRARU prvo nagrado. Med najboljše razstavljavce cvetja sta se uvrstila še ljubljansko podjetje RAST in ARBORETUM Volčji potok. Rast je osvojila prvo mesto za razstavljene lončnice, ARBORETUM pa prvo nagrado za okrasno grmičje. Nageljne s Čateža poznajo cvetličarne in njihovi odjemalci širom po Sloveniji. Na vrtnariji jih natrgajo vsako leto nekaj sto tisoč več. Do konca decembra se jih bo razcvetelo v zasteklenih gredah že dva milijona in pol. Vrtnarija ima pod steklom 20.000 kvadratnih metrov površine. Kolektiv se prav zdaj pripravlja na otvoritev nove hale, vendar s tem njegovih načrtov še ni konec. Rastli njake bodo še postavljali, za to raziskujejo zaloge termal ne vode, s katero jih ogreva jo čez zimo. J. T Komunisti pred konferencami Za sredo, 1. oktobra, je bila v Brežicah sklicana seja komiteja občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila ocena izpolnjevanja sklepov zadnje konference, pri-prave na krajevne in ot)čin-sko volilno konferenco ter odgovori na vprašanja, zastavljena na zadnji seji komiteja. Križem po občinskih cestah Na mnogih cestah v brežiški občini ni poskrbljeno za zadostno varnost prometa, še vedno čakajo na znake in ureditev problematična križišča, nepregledni ovinki in podobno. skupščina pred tem sprejela odlok o izobešanju zastav. Niti v mestu niti na deželi to ni urejeno, in zgodi se, da celo ob velikih praznikih ljudje in ustanove pozabljajo razobesiti zastave ali pa ponekod namesto zastav plapo. lajo obledele krpe. Predsedstvo naj izpolni vrzel Predstavniki občinske skupščine in njenih svetov so se 26. septembra srečali na razgovoru z zastopniki družbenih organizacij. Podpredsednik skupščine Ivan 2ivič je v uvodnih mislih nakazal oblike medsebojnega sodelovanja in metode dela skupščine oz. njenih upravnih organov. Predlagal je, naj bi za koordinacijo dela slcrbelo 12-čiansko predsedstvo, v katerem bi bili predsedniki vseh svetov, predsednika obeh skupščinskih zborov, predsednili skupščine, tajnik, podpredsednik, razen tega pa predstavniki vodstev občinskih družbeno-poiitičnih organizacij. V Šentlenartu bo nova vinska klet Predstavniki podjetja SLOVENIJA VINO so pred kratkim poklicaJi na ra^ovor lastnike parcel, na katerih nameravajo postaviti veliko vinsko klet. Ker se za ceno niso mogli sporazumeti, je podjetje predlagalo brežiški občinski skupščini, naj sprejme sklep o tem, da je predvidena gradnja v splošnem interesu. Odlx>rniki so bili za to. Od obeh zainteresiranih strani pa je odvisno, kako bo potekal nadaljnji postopek. Če se ne bosta sporazumeli, l>o višino odškodnine za zemljo določilo sodišče. Zemljišče obsega tri hektare in je v rokah osmih lastnikov. V Artičah že vsi na nogah Prosvetno društvo Oton Zupančič iz Artič je pripravilo delovni program za novo kulturno sezono. Oslanja se predv.sem na marljivost pevskega zbora in folklorne skupine. Zaživelo bo tudi delo ljubiteljev gledališča, ki obetajo dvoje del: otroško opereto Janka Gregorca in dramo Vinka Trinkausa NJENA HCI. Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu je te pomanjkljivosti zabeležila in jih sporočila pristojnim organom, vendar se ti le počasi lotevajo nakazanih nalog. Po dolgem času le postavljajo table z oznako krajev, kamor peljejo ceste. Se do pred kratkim so avtobusi z izletniki za v Kunu:ovec vozili po cesti mimo bolnišnice, ker pred občino na Cesti 21. maja ni bila označe na smer Bizeljsko, V Brežicah tudi parldranje ni urejeno, zato se ni mogoče držati odloka, ki ga je s tem v zvezi sprejela skupščina. Nujno bi bilo čimprej dokončati predvidena parkirišča, postaviti kolesarnico in urediti pot za pešce do železniške postaje. Tako bi raz- bremenili izredno prometno oesto od garaž podje»ja PREVOZ do kolodvora. V brežiški občini se zelo tiitro povečuje število motornih vozil, iz leta v ieto pa tudi število prometnih nezgod. Trenutno je v občini 976 oselmih avtomobilov, 228 tovorrijakov, 1346 mopedov in 240 motornih koles. Voznikov je bilo konec lanskega leta 3.728, 1. septembra letos pa že 4.086. Komisija štirih Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas, namestnik sekretarja občinske konference ZK inž. Franc Filipčič, predsednik občinske konference SZDL Janez Pirnat in predsednik občinskega sindikalnega sveta Franci Volčanšek pripravljajo sklepe zadnje razširjene seje SZDL. V njih bodo nakazali že tudi rešitve za urejanje najbolj perečih težav, ki spremljajo gospodarski razvoj brežiške c>bčine. NAGRADA GORJANCEV 69 Korska avtoinobil.sku dirku Siokt ob 13.30 na Gorjancih Poslovalnica SADJE—ZELENJAVA v Brežicah Se dno polni skladiSča z ozimnico. S sadjem, kromp* J in zeljem jo zala^jo okoličani, čebulo in naroča od druf'od. Na slild: prevzemanje in ten blae:a. (Foto: J. Teppe.v) Dva vodnika po krški občini Krško lurisciCno društvo je bilo letos zelo prizadevno. Po tradiciji je tudi tokrat izdalo žepni informator, v katerem so važni podatki o voznih redih avtobusov in vlakov, o delovnem času občinske skupščine, sodišča in drugih javnih služb. V informatorju so vse pomemb nejše telefonske številke, ra zen tega pa so v njem zbrani zanimivi podatki o mestih Krško in Kostanjevica kakor tudi o krajevnem središču Senovo V orgamzaciji turističnega društva Krško je potekala septembra letos tudi velika tombola na Stadionu Matije Gubca. Obiskalo jo je 5.000 udeležencev in to je bila do- Statuti so pripravljeni 20 septembra je krajevnim skupnostim občine Krško potekel rok za predložitev statutov. Osnutke zanje jim je skupščina poslala že nekaj tednov prej. Pripravila jih je strokovna služba v upravi. Krajevne skupnosti so osnutke uporabile kot pripomočke za dokončno oblikovanje statutarnih določil. Skupščina jih bo potrdila na seji, ki bo sklicana v oktobru. Rekorden izvoz iz Celuloze v krški tovarni papirja so do konca avgusta izvozili za 2,776.000 dolarjev izdelkov. To je za 36 odst. več kot lani v istem obdobju. Papirja so prodali na tuje precej več, kot so predvidevali, celuloze pa nekoliko manj. V podjetju računajo, da bodo do konca tega leta izvozili za tri milijone dolarjev blaga. Toliko tovarna še ni izvozila, odkar stoji. slej ena naj večjih tombol v Krškem. Obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Pozimi bo turistično društvo izdalo prospekt krške občine. Vseboval bo vse važnejše opise zgodovinskih, kulturnih in naravnih zanimivosti. Tujci naj bi iz njega zvedeli, kaj vse jim lahko kot turistom nudijo v tem delu Posavja. Prospekt bo zagledal beli dan pred začetkom nove turistične sezone. Nova vodsftva v organizacijah ZK v organizacijah Zveze komunistov se je minuli teden začela predvolilna aktivnost. Konference bodo opravljene do srede oktobra. Na njih bodo izvolili nova vodstva in določili kandidate za letno volilno konferenco ZK v Krškem. Ta se bo sestala novembra. Komunisti razpravljajo ta čas tudi o najnovejših političnih dogodkih pri nas in v svetu, istočasno pa ocenjujejo svoje delo v obdobju med dvema volilnima konferencama. Vse jim pride prav v zadnjem času skupina mladoletnikov uživa v tem, da trga plakate z reklamnih ta bel. Tudi klopi v parkih jim pridejo prav. Prevračajo jih in lomijo. Nekateri »odrasli« so se poskušali s »Fantom in ribo« v parku pri zdravstvenem domu. Kamniti kip so junaki čez dva dni spet postavili nazaj na podstavek. Težkoatletska zveza se že zanima zanje, toda prej jih bo doletela še kazen. Na Stadionu Matije Gubca v Krškem so gasilci 28. sept. z vajami počastili stolet-mco g^itetva na Slovenskem in 30-letnico obstoja gasilske enote v Tovarni celuloze in papirja. Tekmovanja se je udeležilo šest gasilskih enot iz slovenskih pa^mic. (Foto: Jožica Teppey) OBČINSKA SKUPŠČINA PRIČAKUJE PODPORO KOLEKTIVOV Gospodarska trdnost je omajana in banke so tudi sokrive za to Pri plačah se maščuje vsako pretiravanje — Najboljše merilo za zviševanje je poslovni uspeh — Prihodnjič bo na vrsti kmetijstvo Pregled gospodarskih gibanj v prvem polletju je tudi v krški občini odkril pojav, da nekatere delovne organizacije poveSujejo osebne dohodke nesorazmerno z naraščanjem celotnega dohodka. To povzroča dviganje osebnih prejemkov v negospodarskih panogah in sproža verigo nezaželenih vzporednih pojavov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so prejemki zaposlenih narasli za 14,1 od- Ste pozabili na mlade v Gorjancih? Dekletom bi morali povedati več o življenju, šola je premalo Spoznali sva se v vinogradu, kjer kmečka gospodinja Justi Vegelj z Brezij v Gorjancih poprime za vsako delo ob vsakem letnem času. V šoli sem zvedela, da jo zelo cenijo v vasi, da je ena tistih, ki z odprtimi rokami sprejema vse, l^r je napredno in koristno. »Ali niste bili med tistimi, ki so na roditeljskem sestanku omenile potrebo po dodatni vzgoji deklet v teh hribovskih krajih?a »Seveda, saj sem govorila iz izkušenj. Pred petnajstimi leti sem bila z vrstnicami sama deležna zelo koristne vzgoje za življenje. Poklicali so nas za mesec dni v Podbočje. Okrog 30 deklet nas je bilo zbranih s Planine, Tre-belnika, Gradca, Vrbovške Vasi, Vinjega vrha in drugih krajev. V tečaju so nas pou-t'evali gospodinjstvo, nego dojenčka, prvo pomoč in podobno. Nam je to v življenju veliko pomenilo, ker smo tako odrezane od sveta in ker napredek le počasi prodira v naše odročne kraje. Po tistem ni bilo ničesar več, pa vedar smo željni šole za starše in šole za mladino, zlasti za dekleta. Naj-pogrešamo zdravstveno Vzgojo v hribovskih vaseh. Koliko je mater, ki prepozno obiščejo zdravnika, ker ne Vedo, da ima otrok izpahnjene kolke. Tudi nasvetov za prehrano bi bile dekleta potrebna. Prepričana sem, da Se poučevanju ne bi izmika' la, saj bi Jim starejše ženske gotovo vse svetovale, naj iz-l«)ristijo priložnost za znanje«. Enakega mnenja Je bila tečajnica iz leta 1954 Burga Božičeva iz Pni&nje vasi. ^jala je, da bi dala pred-^'ost tečaju o negi In predani dojenčka. Matere si **»ar.sikdaj ne vedo pomagati ^ težavah, saj imajo do naj- bližjega zdravnika v Kostanjevici po cesti tri ure hoda, po bližnici pa poldrugo uro. Učiteljica Anica Božičeva na podružnični šoli v Brezju je bila vesela pobud, ki so jih dale matere. Med njimi živi in se je sama prepričala, koliko bolj so nekdanje tečajnice dovzetne za sodoben način življenja. Tudi odnos do šole je pri njih drugačen. Otroci v tistih krajih morajo trdo delati, ker na kmetijah ni ljudi. Učenci prvega in drugega razreda so zaposleni na paši, starejši pa že na njivah in v vinogradih. J, TEPPEY stotek, kar je še vedno za 2,3 odst., manj od povprečja v Jugoslaviji in za 3.5 odst. manj od slovenskega povpreč. ja. Zaradi večanja osebnih dohodkov se je v krški občini povečala tudi osebna potrošnja. Čutiti je znake spodkopavanja gospodarske trdnosti, ki se kažejo v zmanjševanju lastnih sredstev delovnih organo2sacij in zaostrenih kreditnih pogojih. Potrebe po obratnih sredstvih pa so vsak dan večje. Občinska skupščina se je na zadnji seji močno zavzela za odpravljanje vseh žarišč pretirane medsebojne zadolženosti podjetij. Precejšnjo krivdo za to pripisujejo bankam, ki ščL tijo naložbe lastnih podjetji oziroma nesolidnih odjemalcev. Tudi investicije brez kritja so škodljivo vplivale na gospodarsko trdnost, čeravno v krški občini takih primerov ni bilo. Toda posledice takih naložb se kažejo prav tako v občinskem gospodarstvu, ki je sestavni del gospodarstva v Jugoslaviji. Preprečiti bi rnorali izskoriščanje amortizacije za čezmerni nakup poslovnih sredstev. To velja tu. di za delovne organizacije v občini. Za prilagajanje novim ukrepom in odpravljanju nestabilnosti se bodo v občinskih mejah morali potruditi vsi prizadeti še letos in zla- Ot*la«ujte v Dol. listu! sti prihodnje leto. Toda ker je občinska skup. ščina sama pri t^i skoraj brez moči, jo bodo morale podpreti delovne organizacije, njihova samoupravna združenja in širša družbena skupnost. Dolžnost delovnih orga. nizacij oziroma vseh zaposlenih je neprenehna skrb za to, da bodo osebni dohodki naraščali le sorazmerno z njL hovim poslowvim uspehom. Na zahtevo odbornikov bo skupščina na prihodnji seji obravnavala položaj kmetijstva, v kratkem pa tudi obrt in gostinstvo. M. 2. Zastonj upanje? o stalnem čakanju pred železniškimi zapornicami na Vidmu je bilo že precej napisanega. Med ljudmi je la povzročilo veliko jeze in pripomb. Z elektrifikacijo se železniško gradbeno podjetje naglo bliža temu prehodu, vse pa kaže, da bo za nadvoz zmanjkalo denarja. čakanje bo torej ostalo in tudi pogosti izgovori za zamude v službi na račun spuščenih zapornic bodo ljudem še dobrodošli. Sicer pa imajo železničarji po svoje prav. Vpis posojila za modernizacijo železnic je v krški občini slabo uspel, zato občani za Tnalo denarja ne morejo veliko zahtevati. Jubilej senovske šole v nedeljo, 28. septembra, so na Senovem slavili 40-let-nico šole v tem krajii. Proslavo So združili s praznova. njem dneva pionirjev. Za jubilej so leta 1929 zgrajeno šolsko poslopje med poletnimi počitnicami letos prizadevno obnavljati, pri čimer So bili deležni vsestranske pomoči občinske skupščine. 30 let CELULOZE 17. oktobra bo kolektiv tovarne celuloze In papirja v Krškem slavil 30-letnico obstoja podjetja. Delavski svet bo imel svečano sejo. Prisostvovali ji bodo tudi delavci, ki so zaposleni v podjetju od njegove ustann'' >ve dalje. " p. Domačini zmapali Na tekmovanju gas -h enot slovenske papirne u-strije, ki je bilo v nedelo, 28. septembra, v Krškem, je zmagala desetina krške Celuloze.: Nastopilo je 6 desetin. Za Celulozo so se uvrstile desetine papirnice Vevče, papirnice Količevo, papirnice Radeče, Sladkogorske in Ceršaka. KRŠKE NOVICE ■ UEIX> I>REPO<;:A.SI NAPREDUJE. Svet krajevne skupnosti Krško je na seji danes teden ugo tovil, da se Je urejanje prostora pred novimi stolpiči in ulice, ki veže železniško postajo in Cesto 4. julija, preveč zavleklo. Predvidevali so, da bo to napravljeno že avgusta. Predstavnik Cestnega podjetja iz Novega mesta je na seji pojasnil, da so nastale težave pri dovozu gramoza in da ima podjetje na razpolago premalo strojev, če vreme ne bo preveč nagajalo, potem se Krčani lahko nadejajo nsfaltiranja do srede oktobra. ■ V CASU VELESEJMA POLN HOTEL. Ker razstavljavci na jesenskem zagrebškem velesejmu v hrvaški prestolnici niso dobili prenočišč, so zasedli proste sobe v bližnji in daljni (Aolict. Zaradi tega je bil tudi hotel SREMIČ poln gostov, vendar le čez noč. Večina jih je prišla zvečer k počitku, zjutraj pa so se spet vračali v svoje paviljone na razstavišču. ■ SPET BO RAZPISANO TEK- MOVAN.IE za pridelek pšenice. — Občinska skupščina bo nadaljevala s tradicijo in to jesen ponovno povabila pridelovalce pšenice k sodelovanju v tekmi za dober pridelek. Izkušnje so pokazale, da je to najboljša oblika ^i^bujanja kmetovalcev za upoštevanje sodobnih agrotehničnih ukrepov. ■ VOLILNA KONI'ERENCA BO 7. OKTOBR.A. Na nedavni seji sekre. tariata Zveze komunistov v tovarni p^irja so razpravljali o kadrovskih ^vprašanjih in novem vodstvu organizacije, ki ga bodo izvolili na letni volilni konferenci 7. oktobra. Na to konferenco so med drugimi gosti povaoili tudi Staneta Kranjca, člana sekretariata CK ZKS. Udeležence bo seznanil s političnim položajem doma in v svetu. ■ 22 PRED.STAVNIKOV DELOVNIH ORGANIZACIJ je 26. septembra obiskalo seminar o usklajevanju statutov. Priredila ga je klika delavska univerza, vodil pa ga je 'nž. Stefan Marcijan iz Kranja. izx J KRŠKO )PRESKRBA (•jsiaiiiaaaBasH s ^ a a a a in Sloven.ski slikar Maksim Gasi»ari na otvoritvi svoje razstave v krški galeriji 26. septembra. (Foto: Jožica Teppey) Lf a a Vam nudi v Kvoji prodajalni 2ELKZNINA v Krškem vse vrste gradl)enega, vodoinstalacijskefa in elektroinfftalacijskega materiala, steklo, porcelan, barve — lake, kemikalije (er lovske in športne potrebščine po konkurenčnih cenah. Posebno ugodnost nudimo pri nakupu gospoilinjskih in akustičnih aparatov ter emajlirani posofli. Za obisk se priporfi'ča kolektiv! *J ■] •1 i-1 »1 ll £ % 27-LETNICA STRELJANJA V MARIBORU Je mošt premotil člane ZROP? Za 28. septembra je krajevna organizacija ZROP v Krmelju sklicala občni zbor, vendar ga zaradi preslabe udeležbe članov ni bilo. Jih je doma zadržal nov mošt? D. B. Poklek: o kmetijstvu Minuli četrtek so na Pokle. ku nad Blanco sklicali sestanek krajevne organizacije Socialistične zveze o vprašanjih kmetijstva v teh krajih. Poklek in druge vasi so zelo oddaljene od večjih mestnih središč, kjer bi lahko prodali del pridelkov, zato so razmere še slabše kot drugod. Ljudje so prepričani, da bi samo dobro organizirano zadružništvo pomagalo k napredku kmetijstva. Klacije: upajo na pomoč Vaščani Kladja že vse poletje čakajo na buldožer, ki bi jim pomagal dograditi zadnji kilometer ceste Prim-štal—Kiadje. Vendar vse zaman; toliko let je že preteklo od začetka gradnje, cestne povezave p* še vedno nimajo. Od občinske skupščine pričakujejo, da jim bo vsaj zdaj pomagala. Pred vrati je jesen, lepega vremena ne bo na pretek, zato je treba pohiteti. Radijski in TV sprejemniki v prodajalni ELEKTROTEHNA v novem trgovskem centru v Sevnici imajo vedno veliko izbiro vseh vrst radijskih in televizijskih sprejemnikov. Posebno velika izbira prenosnih tranzistorskih sprejemnikov bo zadovoljila slehernega kupca. Tudi avtomobilisti si bodo najlažje izbrali sprejemnik za svoj avtomobil V spomin Savu Kladniku Danes bodo pri osnovni šoli v Sevnici odkrili kip Savu Kladniku - Pogovor z njegovo materjo RAZGOVOR O ŠOLI. Jože Knez, Boris Lipužič, Marjan Gabrič in Ludvik Zajc med učenci nove šole na Tlečah pred začetkom novega šolskega leta. V MINULEM ŠOLSKEM LETU ZNOVA BOLJŠI UČNI USPEHI Kako priti do enoizmenskega pouka? Potrebno je izdelati program, ki bo upošteva! dejanske možnosti Svetovalec zavoda za šolstvo Jože Petančič je pripravil obsežno poročilo o učnih uspehih ter pro blemih šol na območju sevniške občine. Objavljamo nekatere najvažnejše ugotovitve. Poročilo bodo predložili tudi občinski skupščini. v trgovini ELEKTROTEHNA. Seveda pa v tej prodajalni ne manjka drugih akustičnili aparatov, kot so gramofoni, magnetofoni, imajo tudi veliko izbiro gramofonskih plošč. Obiščite to največjo speci-aliziiano prodajalno elektrotehničnega blaga v Spodnjem Posavju! 2587 učencev je minulo šolsko leto sedelo v klopeh vseh osnovnih šol sevniške občine, kar je 69 manj kot •leto dni prej. Šolski razred je izdelalo 92,21 odst. ali dobre 3 odst. več kot v šolskem letu 1967-68. Največ učencev je zaostalo na podružnični osnovni šoli na Kalu — 23,10 odst., najmanj pa na šoli v Tržišču v 2,58 odst. Tudi za minulo leto je značilno, da je najslabši učni uspeh v petih razredih, kjer ni izdelalo skoraj 15 odst. vseh šolarjev. V prihodnje bo potrebno tern učencem posvetiti še več skrbi in j^im nud.iti več dodatnega pouka, ki je po zakonu postal obvezen vendar je bila doslej ta zakonska zahteva uresničena le polovično. Osnovne šole v občini so imele le 7,96 odst. ponavljal-cev, kar je najmanj izmed vseh občin Dolenjske in Spod. Posav^. K tako dobremu učnemu uspehu je po mnenju svetovalca prispevalo več dejavnikov. K boljšemu učnemu uspehu so pripomogle že male šole, ki so jih uvedli v vseh šolah, tako da je 84 odst. otrok, ki so lani začeli obi- skovati šolo, že spoznalo prve črke učenosti v mali šoli. Lansko leto se je 2inova zmanjšal tudi odstotek učencev, ki obiskujejo pouk v kombiniranih oddelkih (od 14,60 odst. v predhodnem letu na 13,90 odst.). Opazno ^ je izboljšala tud: kvalifikacijska struktura prosvetnih delavcev v prid tistih, ki imajo visoko in višjo šolsko izobrazbo. Seveda čakajo vse tiste, ki skrbijo za napredek šolstva, še velike naloge. V več krajih bo potrebno izboljšati materialne razmere, potrebno sevniSki paberki B K.IK JE SODELOVANJE? V petek Je bila seja odbora Avto-moto društva, na kateri so sestavil; programe posameznih komi-.sij Obravnavali so tudi sodelovanje z drugimi društvi, ki ne za-živ. tako. kot je bilo dogovorjeno ob ..!\dnjem obisku Alojza 2oka-Ija oredsednika AMZ Slovenije. U TREMALO PKIJAV ZA TEČAJE JK/.IKOV. S torkom se je v Šoštanju začela večerna osnovna šola za 7. in 8. razred. Za nižje razrede ni bilo dovolj prijav, premalo je doslej tudi prijav za tei'aja nemškega in angleškega jezika. Za nemščino se je doslej prijavilo 10 ljudi, moralo pa bi jih biti vsaj 15, če ne 20. ■ KONČNO ŽE ZAPORNA ri.AST. Novomeško Cestno i>od-jetje je položilo na novo zgrajeno cesto Sevnica- Radeče Sc za porno plast, tako da so gradbena dela povsem dokončana. SevniSka občina je za to cesto sama prispe’ ’•> '.27 milijona novih di-n;; fiO.SrOVANJE »HOKROV«. v soboto so gostovali v sevniškem gusil‘M la, ki ga bo potrebno zbrati, dii končal! ■ SI*E'I TEĆ.VJ1. Delavska univerza znova zbira prijave za tečaje šivanja Jn krojenja ter za gospodinjski tečaj, ki se bodo začeli jeseni, brž ko bo dovolj prijavi jencev. ■ VRTEC ZE GRADIJO. Delavci gradbenega podjetja iz Zagorja so že opravili procej zemelj; skih in drugih del pri osnovni šoli, kjer bo zrasla otroška var-stvena ustanova. Vrtec bo v 6 oddelkih lahko sprejel do lOO otrok In bo veljal 1,58 milijona dinarjev. ■ KOTIČEK ZA MI-.ADINb. — Okrepčevalnica (snack bar) v kolodvorski restavraciji je postala prijetno zavetišče za mladino Tam imajo na voljo različne slaščice in druge dobrote, zato je prostor vedno poln. ■ SRA.MOTA. Nekaj povsem drugega pa je javno stranišče na železniški postaji, ki je tako zanemarjeno, da postaja kaj žalost, na sevniSka »znamenitost«. ■ HRUP OKOLI r.O.STILS. Ni hče ne nasprotuje temu, če gre človek po opravljenem delu v go stišče in če Je tam tudi bolj gla sen kot običajno. Drugače pa je, če so obiskovalci gostiln pregla.sni v poznih večernih urah, ko drugi ljudje že počivajo. Tako imajo stanovalci iz okolice gostišča Kra-gl pripombe, da je tamkaj veliko hrupa, ki moti nočni mir Pregledi gasilskih društev v ponedeljek popoldne je bila v Sevnici sklicana seja občinske gasilske zveze, na kateri so obravnavali poročila o pregledih društev ob tednu požarne varnosti. V tem tednu je bilo pregledano delo večine gasilskih društev, opravljene so bile tudi nekatere vaje, ki so prikazale, kolikšna je pripravljenost v gasilskih vrstah. Pregledali so tudi nekatere stavbe, ki so požaru najbolj izpostavljene. Učenci osnovnih šol so že ali še bodo pisali naloge o gasilstvu. Ni prostora za posebno šolo Pregled otrok, ki so jih prijavile osnovne šole, je pokazal, da je v sevniški občini še najmanj 35 otrok potrebnih šolanja v posebnih šolah, ker ne zmorejo običajnih šol. Ostane vprašanje, kako organizirati tak pouk, ko so ti otroci na območju vse občine. Primanjkuje tudi prostora v Sevnici, kjer že delujejo trije taki oddelki za 32 otrok. V prihodnje se bo potrebno prizadevati, da bi čimprej zajeli vse otroke, ki so potrebni posebnega šolanja. Podgorje: elektrika še letos? Pred nekaj dnevi je bila sklenjena pogodba, po kateri bo Elektro Krško nape Ijal električni tok v Podgorje pri Zabukovju. Po dalj-.šem prepričevanju so se ljudje vendarle odločili za vet-tuzni tok čeprav stnne napeljava nekaj več. Trenutno resda manjka nekaj denarja za plačilo vseh stro.škov, vendar upajo, da bodo do konca tepa leta že zagorele električne žarnice v tem naselju. bo narediti program, kako bi v občini sčasoma prešli na enoizmenski pouk. \Teliko v'ztrajnega dela prosvetnih delavcev bo še terjala zahteva, da je potrebno nenehno zboljševati učne metode, saj le sodoben šolski pouk lahko daje tako usposobljene ljudi, kot jih zahteva sedanji čas. M. L. Tržišče: poziv vodni skupnosti Pod vodstvom predsednika krajevne konference SZDL Vinka Okorna je bila te dni razširjena seja. Zatem, ko so sprejeli program dela organizacije, so se lotili krajevnih problemov. Menili so, da je potrebno čimprej izgotoviti dvorano v bloku, urediti kanalizacijo ter javno razsvetljavo, uvesti števce za vodo ter pridobiti še en manjši prostor za sestanke. Splošno vodno skupnost Dolenjske so pozvali, naj vendarle začne urejati tok Mirne pri Tržišču, kjer trpijo kmetje veliko škodo zaradi poplav. Zabukovje: prihodnje leto druge vasi Na zadnjem zboru občanov v Zabukovju, katerega se je udeležil tudi tamkajšnji odbornik, predsednik občinske skupščine Marjan Gabrič, so se dogovorili, da bodo letos ves denar krajevne skupnosti, namenjen za ceste, porabili za cesto do Zabukovja, naslednje leto pa bodo na vrsti druge vasi. Pri gradnji ceste do Zabukovja so veliko sodelovali Zabukovčani, del denarja pa sta prispevala tudi občinski cestni .sklad in gozdni obrat Sevnica. Na zboru so se dogovorili, da bodo začeli pobirati najemnino za prostor na pokopališču. Zadnji kilometer -zadnji trd oreh? Vaščani Kladja želijo učinkovito pomoč pri gradnji zadnjega kilometra ceste Primštal—Kladje. To cesto že več let delajo in tudi prebivalstvo je pomagalo. Ta, zadnji kilometer bi zvezal s svetom zaselek Kladje. Bo obljubljena pomoč prišla še letos ali pa bo treba čakati -še eno leto? B.D. Zdaj vsi verjamejo! Zidanje krmeljske samopostrežne trgovine dobro napreduje. Ce bo vreme ugodno, bodo gradbena dela končana v novembru. Zdaj tudi neverni Tomaži vidijo, da se v Krmelju uresničuje dolgoletna želja ljudi po sodobni ivgovini. B.D. Danes mineva natanko 27 let, odkar so Nemoi skupaj s 149 tx)variši v Mariboru ustrelili 20-letnega Sava Kladnika, člana SKOJ in organizatorja OF v Sevnici. Danes bodo pri osnovni šoli, ki nosi njegovo ime, odkrili bronast kip, delo akademskega kiparja Vladimirja štovič-ka, rojaka iz Boštanja. Stopil sem k nj^ovi materi upokojeni učiteljici Vilmi, da bi, čeprav za ceno nove bolečine, povedala, kaj se je dogajalo v tistih dneh. »Ob začetku vojne se je Savo vrnil iz Maribora, kjer so Nemci ukinili slovensko gimnazijo. Zaposlil se je kot pripravnik na železniški postaji v Sevnici, stanovali pa smo v pravkar dograjenem domu. Tisto jutro, 15. septembra 1942, je odvihral v službo z obljubo, da se bo čez nekaj časa vrnil na zajtrk. Toda ni ga bilo več. Izdali so ga, gesapovci so ga odpeljali v Celje, kjer je bil obsojen na smrt. Nas so odvlekli v taborišče v Koburg in šele čez leto dni smo zvedeli za njegovo smrt. Na sporočilu je pisalo samo; umrl je v Mariboru. Pokopali so ga v veliki skupni jami nekje pri Gradcu, zemljo pa zravnali, tako da ne vemo natanko, kje so njegovi posmrtni ostanki.« Z materjo sva tjrala nič kolikokrat prebrano orumenelo zadnje pismo, ki ga je Savo poslal iz celjskega Pi-skra, ko je zvedel, da bo moral tako mlad umreti. Pisal Skočnine ne plačajo Neredno plačevanje skočnine obeta sevniški veterinarski postaji še veliko ne-prilik. Tudi bikorejci ne pošiljajo redno denarja, zato veterinarska postaja predlaga, naj bi ponovno uvedli plačevanje prek krajevnih uradov, s čimer bi poenostavili finančno poslovanje. Se ta mesec bodo veterinarji pregledovali krave na vseh tistih območjih, kjer je nerazumljivo malo pripustov v primerjavi s številom ple-menic. Lep pionirski praznik Ob dnevu pionirskega praznika (29. septembru) so bile slovesnosti v krmeljski, šent-janški in tržiški šoli, poleg tega pa so imeli povsod športna tekmovanja. V pionirsko organizacijo so sprejeli več kot 100 cicibanov. B.D. je dekletu, Slavici Štojs, toda za vsakogar domačih je namenil zadnjo prijazno besedo in pozdrav. Vilmi Kladnik so, kot neštetokrat doslej, solze privrele v oči... Nihče ji ne more vrniti edinega sina. M. LEGAN Umrl je najstarejši vaščan Nedavno je umrl v Račicah pri Loki najstarejši prebivalec tega območja sevniške občine, 92-letni Franc Prunk, doma iz Divače na slovenskem Krasu. V Loki je služboval dolga leta kot železničar, dokler ni bil pred drugo svetovno vojno upokojen. Med ljudmi je bil zelo priljubljen. S. Sk. Mlaka pod naseljem Na različne pritožbe stanovalcev naselja pod Sv. Rokom v Sevnici bi rad dodal še naslednje. Ce namerava ribiška družina ponovno napolniti kotlino pod naseljem, kjer je že zdaj pravo leglo žab, bo imelo s tem samo stroške. Vsakdo se lahko sam prepriča, da je dobra tretjina nekdanjega ribnika sama mla-kuža in povsem neprimerna za ribnik. Ribiči bi naredili stanovalcem veliko veselje, če bi dovolili, da bi kotlino zasuli in uredili otroška igrišča ali pa prostor porabili v kake druge namene. Naj dodam, da ljudje niso proti ribiškemu športu, saj so pred leti pri gradnji sami pomagali, čas pa je pokazal, da prostor v te namene ni najbolj primeren. Zaradi tega opozarjajo ribiče, naj ne spuščajo vode, saj bo tam nastala le še večja mla-kuža. J. Blas KUPCI! Trgovsko podjetje Sevnica ima v svoji novi ♦ specializirani { prodajalni konfekcije { naslednje posebnosti ♦ za vas: • moške obleke in • hlače vseh velikosti. ZAKAJ PRITOŽBE KMETOV * . 5 > H Koloradar se je privadil Ob uporabi istega škropiva skozi več let se je povečala odpornost koloradskega hrošča Strokovna komisija ocenjuje zmagovalko — kravo Bino. (Foto: M. Vesel) VESELA GORA; KORISTNO IN SPODBUDNO ZA KMETOVALCE Zvonec in nagrada za kravo Bino Za kravo je dobil prvo nagrado Franc Radenšek iz Brune vasi, za telico pa Drago Škarja - Ocena razstave, ki naj bi postala tradicionalna Okoli 500 ljudi se je v nedeljo udeležilo otvoritve kmetijske razstave na Veseli gori pri Šentrupertu, ki je bila po 15 letih prva tovrstna razstava v trebanjski občini. Pokrovitelj prireditve je bil predsednik občinske skupščine Ciril Pevec, pripravila pa jo je kmetijska zadruga Trebnje v sodelovanju s Kmetijskim zavodom z Ljubljane. Po uvodni besedi predsednika zadružnega sveta inženirja Alojza Metelka in direktorja zadruge inž. Slavka Nemaniča se je posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali inž. Nace Lovšin, Inž. Simončič in veterinar Prane Štirn, lotila ocenjevanja razstavljene živine. Razstavljalo je 25 zasebnih kme- V vsej občini le en dimnikar v vsej trebanjski občini čisti dimnike in druge kurilne naprave en sam dimnikar, ki ne zmore skrbeti za varnost pred ognjem tako, kot bi bi- lo potrebno. Dimnikarsko podjetje Ljubljana v svojem poročilu občinski skupščini govori o velikih težavah, ki jih ima s pridobivanjem mladih ljudi za ta težki poklic. Zagotavlja, da bo skušalo narediti vse, da bi izboljšalo to službo v trebanjski občini, kjer so delovne razmere še posebno težavne. Oddelek za splošne in družbene službe Zahteva od podjetja, da mora voditi kontrolne knjige o opravljenih pregledih, kar Predpisuje zakon o dimnikarski službi. , Spet seminarji za mlade Občinska konferenca ZMS Je na tretji seji med drugim sklenila, da bodo v prihodnjem obdobju enkrat na T^esec prirejali seminarje za oilade aktiviste. Prvi semi-*iar, ki je bil že pred počitnicami, je pokazal, da se gladina zanima za tovrstno ■. izobraževanje. Na seji so tu-sklenili, da je potrebno poživiti aktive mladih komu-•'istov. Pospeševati zamenjavo zemljišč Prvi kmetje, ki so si kupili ^faktor ali kake druge večje ^etijske stroje, na svojih Plečih dobro občutijo silno razdrobljenost zemljiSč, ki onemogoča nadomeščanje ^nega in vprežnega dela s ®^rojnim. Na zadnji seji izvrS* odbora občinske konfe-^®nc5e SZDL so zato ponovili ^tevo, naj bi odpravili vse, ofvira hitrejše zamenjava-in zaokroževanje kmetij* ®klh zemlJiSČ. Sem štejejo P^^eavsem prometni davek in , ®katere takse, ki jih morajo fistnlkl plačati ob/*amenJa-vah tovalcev, razen teh pa tudi KG Slovenska vas, KZ Trebnje in veterinarska postaja Novo mesto, skupaj okoli 40 glav živine, ki jo je strokovna komisija odbrala za razstavo. Pri ocenjevanju je komisija upoštevala na zunaj vidne lastnosti (fenotip) ter podatke o proizvodnosti, o številu telitev ter količini mleka v eni laktaciji ter mlečnost in mlečno v2*rajnost po telitvi. Za rejce je bdlo ocenjevanje zelo poučno, ker je komisija javno obrazložila in utemeljila svoje odločitve. Prvo nagrado — 400 novih dinarjev — je dobil za kravo Bino Franc Radaišek iz Brune vasi pri Mtrfcronogu, drugo nagrado — 300 din — je dobil Prane Škarja iz Brinja, tretjo — 200 din — Janez Kramar iz Rakovnika, četrto — 100 din — Karel Škarja iz Martinje vasi, peto — 100 din — Stanko Jaki iz Brinja, di- plomi pa sta dobila Jože Simončič iz Bistrice in Filip Povše iz Prelesja. Prvouvršče-ni kravi Bini je Kmetijski zavod dal tudi zvonec v znak priznanja. Ocenjevali so tudi telice. Prvo nagrado — 200 dinarjev — je dobil Drago Škarja ie Hrastovice, drugo in tretjo — po 100 dinarjev — pa sta prejela Vinko Kos iz Martinje vasi in Anton Zupančič iz Bistrice. Komisija je bila mnenja, da ima območje trebanjske občine, kjer daje živinoreja dve tretjini kmetovega dohodka, tako živino, da bi brea sramu lahko sodelovala fetafi na večjih kmetijskih razstavah. Razen živine je bila v gradu razstava poljedelstva in sadjarstva. Obiskovalci so si lahko ogledali sorte krompirja, pšenice ter sorte jabolk iz tamkajšnjega okoliša, ki je dokazal, da je sposoben pridelati tudi najbolj kakovostno sadje, škoda, da si ni razstave c^ledalo še več ljudi, ki bi se morali zanimati za kmetijstvo. Po razstavi je bila še otvoritev vodovoda in veselica tu-rističn^a društva Šentrupert. Letošnje poletje so se v Vel. Gaibru, Knežji vasi in drugod znova pojavile pri-tožije kmetovalcev, da kemični pripravki slabo učinkujejo na koloradsk^a hrošča, čeprav je bilo škropljenje opravljeno p>o predpisanih navodilih. Kmetijski inšpektor je naredil več preizkusov z lindanom in pvotrdil ugotovitev kmetov. Kmetijski inštitut Slovem-je je v analizi ugotovil, da pripravki vsebujejo dovolj aktivnih snovi, ki učinkuje na hrošča, vendar je vzrok drugje. Po razlagi inštituta se je koloradski hrošč v teku let privadil uporabe istega škropiva in je proti njemu bolj odporen. Marsikdaj pK>ljedelci niti ne vedo, da uporabljajo isto škropivo, ker imajo izdelki različnih tovarn različna trgovska imena, čeravno vsebujejo isti strup za uničevanje koloradskega hrošča. . lOnetovalcem je potrebno omc^očiti, da bodo škropiva lahko pogosteje menjavali. Tudi tokrat se je znova izkazalo, da je znanje uporabnikov škropiv običajno pre- majhno. Ljudje so slabo poučeni, kakšne so lastnosti škropiv, kdaj jih je najbolj primemo uporabljati in kakšen je njih učinek. 2e prevelika vročina ob škr(^ljMiju lahko precej zmanjša učinkovitost škropiva, znani pa so še nekateri drugi vplivi, ki imajo nezaželene posledice. Priložnost za rejce goveda Zavod za rezerve SRS se je odločil, da bo spodbujal pitanje goveda in tako zagotovil dovolj mesa v prihodnjih mesecih in prihodnji tiuistič- ni sezoni. V ta namen bo prek kmetijskih zadrug dajal posojila do 50.000 starih dinarjev na enega teleta za dobo 5 let ob 8-odstotnih obrestih. Razen tega zavod zagotavlja plačilo 5,7 dinarja za kilogram žive teže goveda druge kakovosti in 56 odst. klavnosti. Če bodo tržne cene višje, bo plačeval po višjih cenah, če bodo nižje, pa po zajamčenih 5,7 dinarja. Zadruge imajo nalogo zbirati prijave, tam lahko zveste tudi druge nadrobnosti. Kmetijstvo bolj kot ceste Izvršni odbor SZDL je ocenil politični položaj ter se dogovoril za naloge v prihodnje Na petkovi razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, katere so se udeležili tudi predstavniki drugih družbeno-i>olitičnih organizacij, so otoravnavali politični položaj v občini po brionskem zasedanju izvršnega biroja CK ZKJ. Ugotavljali so, da sp>or zaradi cest ni doživel takega odziva kot na štajerskem, zlasti ne po vaseh, kjer imajo druge, bolj neposredne težave, predvsem kar zadeva kmetijstvo. Slab položaj te gospodarske panoge mnogo bolj vpliva na razpoloženje ljudi, ki so zelo občutljivi za vse. kar se dogaja na tem področju. Udeleženci razprave so ek>-zdravili odločitev zavoda za rezerve SRS, ki želi z ugod- S TRETJE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZMS TREBNJE Kritično o sebi in o svojem delu Za novega predsednika so predlagali Lojzeta Ratajca, dijaka SKŠ nimi jjosojili spodtiuditi rejo živine in pitanje, znova pa so opozorili na težave kmečkega zavarovanja ter dodali, da je pokojnnsko zavarovanje kmetov neuresničljivo v taki obliki, kot je predlagano. Glede gospociarj«ija z gozdovi so mwiili, da gozdni zakon iz leta 1965 v bistvu ni slab in da ga je potrebno le izpopolniti, predvsem pa omogočiti lastnikom večji vpliv na gospodarjenje. Na seji so tudi poudarjali, da je to stvar odnosov med gozdnkni gospodarstvi in lastniki goizdov. Ptmovili so tA»da zahtevo po enotnejšem gospo-darj«iju z gozdovi v vsej Sloveniji ter terjali prelivanje denarja iz bogatejših v izčrpane gozdove. Izvršm odbor je sprejel še nekatere sklepe o političnem delovanju v prihodnjem obdobju. Tudi kmetje le pri besedah? Znano je, da je temeljna izobraževalna skupnost v Trebnjem letos namenila za šolanje večernih kmetijskih šolah 50.000 novih dinarjev, kar je izredno veliko v primerjavi z dosedanjo pomočjo. Povsem nerazumljiv pa je dosedanji zelo slab odziv v posameznih krajih, kjer naj bi sredi novembra ali v začetku decembra začeli pouk, za katerega bi obiskovalci šole plačevali le manjšo, simbolično šolnino. Na mnogih sestankih po vaseh se ljudje oglašajo in zahtevajo take šole. zdaj pa tako majhno zanimanje zanje. To nekako ne gre skupaj. Vrtec bodo podrli V torek je obiskal Trebnje Geoff Doman, vodja angleških mladincev, ki so lani postavili montažno zgradbo za otroški vrtec v Trebnjem. Znano je, da ta stavba ne ustreza n^im normativom in ni primerna za otroško in varstveno ustanovo, zato je občinska skupščina menila, naj bi jo podrli ter vrnili denar, ^ ki ga je prispevala občina oziroma njen .sklad za investicije otroškega varstva. Na torkovem sestanku so se sporazumeli, da bodo vrtec podrli, vendar bodo da- li to prej na javno dražbo; če se ne bo javil nihče, bodo Angleži vrtec podrli sami. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo popravili načrt za gradnjo montažnega vrtca po naših normativih in predpisih, zgradbo pa bi angleški mladinci postavili v letu 1972. Obisk V Obrenovcu v soboto, 11. oktobra, se bo delegacija trebanjske občine z avtobusom odpeljala na proslavo 25-letnice osvoboditve pobratene občine Ob-renovac pri Beogradu. Dogovorjeno je, da bi bili v delegaciji zastopani 'Vsi delovni kolektivi v občini. Ornuška vas: zasilni most Prebivalci Ornuške vasi in drugi naselij v tem delu trebanjske občine sprašujejo, kdo bo poskrbel za gradnjo mostu pri Omuški vasi. Zdaj ]e tam le zasilni most. Ljudje bi poprijeli za delo, če bi jim pomagala tudi občina ali krajevna skupnost. TREBANJSKE IVERI Prejšixjo nedeljo se je v Trebnjem sestala občin-sika konferetica ZMS ter obravnavala dosedanje delo mladine, zlasti pa probleme vaških aktivov, nezaj^ slenoGt, izobraževanje in nekatere akcije v zadnjih mesecih. Minule mesece se je predsedstvo lotilo tudi bolečega problema — nezaposl«iosti mladih. S poseiano anketo so ugotovili, da je na območju občine 81 nezaposlMiih. verjetno pa Se več. Na konferenci so poudarjali, da nekatera podjetja, kot na primer Keroooprema, Modna oblačila, IMV — TŠS na Mimi, iSčeJo delavce, zato bi nezaposlenost lahko hitreje zmanjševali. Na seji so razpravljali tudi o splošnem izc^raževanju mladine. Pcdivalili so krojne tečaje, ki jih prirejajo Modna oblačila. Menili so, da je potrebno ukreniti vse, da bi v prihodnje Izpeljali večerne asnovne Sole ter kmetijske Sole, pri čemer je treba pomagati delavski imiverzi. Kot agled delavnega mla-din.skoga aktiva velja aktiv v Ponikvah, ki ga vodi Veljko Gričar. Zakaj ne bi tudi v drugih krajih, na primer v Dobrniču, Veliki L<*i, Sentlovrencu, kjer je delo povsem prenehalo, posnema- li dobrih aktivov, so se spraševali v razpravi. Dodali so tudi, da je potrebno poostriti mladinsko disciplino. Pohod po poteh Gubčeve brigade je prav zaradi neresnostih mladih zapustil kaj slato vtis. BiM pa bi krivičrri do mladine, če bi poudarjali zgolj spodrsljaje in pomanjkljivosti v preteklem obdobju. Prav mladinska organizacija je izvedla vrsto tekmovanj, pomagala pri kulturnih prireditvah, izvedla problemsko konferenco o kmetijstvu, sodelovala z mladino pobratene občine Obrenovar in s pri- glasilo »Mi mladi« ter opravila nekatere druge akcije. Na konferenci so izvolili nekaj novih članov predsedstva, namesto Toneta Ovna, ki se mora bolj posvetiti Soli, pa so predlani za novega predsednika mladinske organizacije Lojzeta Ratajca, dijaka srednje kmetijske šole na Grmu. Povrnitev komunalnih taks za vozila Kot je bilo sklenjeno na zadnji seji občinske skupščine, bodo vrnili komunalne takse od motornih vozil, vplačane za leto 1968. Znano Je, da je ustavno sodišče razveljavilo predpise o uvedbi te takse, ki so jo plačevali v vsej Sloveniji. Trebanjska občina je dobila iz republiškega proračuna 6.500 dinarjev za povračilo taks, skoraj dvakrat toliko denarja pa bo prispevala iz svojega rezervnega sklada. Plačniki taks bodo denar prejeli po pošti, le manjše zneske bodo morali priza- ■ CIRKUS BELLI. Zadnja dneva minulega tedna je imel pri motelu cirkus Belli tri predstave, razkazoval pa je tudi n^j zveri. Obiskovalci niU niso bili' navdušeni liad predstavami, veliki Šotor pa je bil iKJin le v nedeljo. Cene so bile od 5 do 15 dinarjev za odrasle. ■ ZANIMANJE ZA STARE AVTOMOBILE. V petek se je na svoji poti do Zagreba v Trebnjem ustavila tudi kolona sUirih avtomobilov »Rally prijateljstva«. — Stara vozila so zbudila mnogo radovednosti, zlasti med šolsko mladino, ki se Je skupno udeležila prisrčnega sprejema. Udeležencem, povečini It^janom, so izročili darila tovarne Dane ter jim za-žcldi srečno pot. ■ VRTEC V 21VALSKI VRT. Varovanci trebanjskega vrtca so se skupaj z nekaterimi mamicami v soboto odpeljali s šolskim avtobusom na ogled živali v zagrebški živalski vrt. ■ KAJ JE Z MLADINSKIM AK-nvOM? Na nedavni tretji seji konference ZMS so obsojali nedelavnost mladine v ndcaterih krajih občine. Med njimi so tudi trebanjski mladinci, ki jim vod- stvo očita neresnost. Spričo te ob različnih mladinskih akcijah pač ne more priti do želenih rezultatov. ■ PROSTOR ZA GALERLIO. — Ker trebanjski grad zaradi velikih stroškov še dolgo ne bo obnov-Ijea, je treba vsaj začasno najU priD^ren prostor, kjer bi bila razstavljena dela slov^iskih naivnih in ljudskih slikarjev ter kipcev, ustvarjena na avgustovskih, delovnih srečanjih. Ena izmed možnosU je prostor nasproti cer-Icve, kjer je bila nekdaj zadružna trgovina. Za ponedeljek je bil najavljen obisk zastopnikov ljubljanske Modeme galerije, da bi skupno pretresli možnosti. ■ KM.4LU NOVA S.TEV1LKA. Predsedstvo občinske konference ZMS bo kmalu Izdalo drugo številko občinskega mladinskega glasila >Mi mladi«, ki ga ureja dijak Željko Gričar. Jezikovno bo pri-i^)evke spilila študentka Bariča Videčnik 1* Mokronoga. ■ v SOBOTO IN NEDELJO BEN-HUR. Izredno uspešen ameriški barvni film z mnogimi priznanji bo te dni končno na sporedu tudi v trebanjskem kinu. TSGBANJSK^OVICE Jateljskimi občinami, izdaladeti sami dvigniti \ Numizmatična razstava v okviru praznovanja občinskega praznika bo 3. oktobra ob 11.30 odprta v domu telesne kulture v Kočevju numizmatična razstava starih in novih kovancev ter jubilejnih srebrnikov razaiih držav. Razen tega bo raz-staljena tudi literatura o zbiranju kovancev. Razstavo, ki bo trajala do 6. oktobra, organizira numizmatična sekcija Filatelističnega društva Kočevj*3 pod pokroviteljstvom Kreditne banke Ljubljana. Kdor dela, je kaznovan Najdelavnejša kulturna skupina v Kočevju je MKUD »Matej Bor« na gimnaziji, ki prireja samostojne prireditve ob raznih državnih in kulturnih praznikih, sodeluje na proslavah, prireja priložnostne prireditve itd. MKUD je imel lani v blagajni skoraj 8000 din, ki so jih zasluzili z raznimi nastopi sami gimnazijci, danes pa ima le še okoli 2000 din. Za svoje kulturno delo gimnazijci niso dobili nobene dotacije, pač pa so morali še sami plačevati vabila, plakate, kulise itd. če v zadnjem letu ne bi nič delali, bi imeli vsaj denar! INTERVJU OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE Lesna industrija in turizem Gospodarstvu letos dobro kaže — Izkoristiti vse možnosti za sodelovanje med podjetji v občini in izven nje — Turizem lahko ugodno vpliva na vse gospodarske panoge in družbene službe Obračun za 8 mesecev Industrijska podjetja v kočevski občini so v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z istim obdobje lani dosegla za 23,5 odst. večjo vrednostno proizvodnjo in za 12,5 odst. večjo čisto fakturirano realizacijo, oboje pri 1,6 odst. manj zaposlenih. Proizvodnjo so letos najobčutne-je povečala podjetja Kočevski tisk, in sicer za 55 odst., LIK za 47 odstotkov in IN-KOP za 35 odstotkov. Odprt bo klub mladine KTK Za občinski praznik 3. oktober bo mladina kemične tovarne Kočevje odprla svoj mladinski klub. Slovesnosti ob otvoritvi se bodo udeležili tudi predstavniki predsedstva republiške konference ZMS in občinske mladinske organizacije, ki bodo nato obiskali še nekatere mladinske aktive v občini. — Pred kratkim je odstopil predsednik občinske mladinske organizacije Kočevje Slobodan Ivič. Na nj^ovo mesto so mladinci že izvolili Ivana Oberstarja. ZIDAR iz Kočevja je uvedel gradnjo stropov iz kartonskih cevi, kar je novost, ki gradnje tudi poceni. Prvič grade na tak način na gradbišču na Reki. Gradbeni rekord v Kočevju Aprila letos je ZIDAR začel graditi blagovno hišo NAMA v Kočevju, jutri bodo v njej prodajali 4. aprila letos so začeli delavci gradibenega podjetja ZIDAR ograjevati prostor za gradnjo NAME v Kočevju, ki bo jutri že odprta. To je svojevrsten rekord ne le za kočevske, ampak taidi za slo-veiiske razmere. ZIDAR je gradil NAMO za investitorja in izvajalca IMOS. Nova blagovna hiša ima blizu 3000 kvadratnih metrov prostorov. Mad večjimi gradnjami, ki jih je ali jih bo opravil ZIDAR letos v Kočevju, moramo omeniti tudi novi 38-sta-novanjski blok v Kidričevi ulici in proizvodno halo podjetja INKOP (1400 kvadrataiih m). Razen tega bo začel ZIDAR predvidoma še ta mesec graditi nov 24-stanovanj-ski blok za stolpiči ob Ljubljanski cesti in motel na Jas-nici. Svojevrsten gradbeni rekord bo postavil tudi na svojem gradbišču na Reki, kjer gradi 115-stanovanjsko stolpnico, ki bo objekt z največ stanovanji na Reki. Na tem g^radibišču so uvedli tudi gradnjo stropov iz kartonskih cevi, kar je novost, ki bo pocenila gradnjo. Na gradlbišču v Ljubljani dokončujejo stanovanjsko sosesko »Selo« v Mostali, ki bo štela blizu 400 stanovanj. V šiški postavljajo 136 teme- ljev za gradnjo zasebnih hiš. Pripravljajo pa tudi blokovno gradnjo soseske Dravlje-Ko-seze, ki bo imela okoli 1400 stanovanjskih enot in bo morala biti zgraj«ia v 5 letih. ZIDAR dosega vedno večje poslovne uspehe. Na gradbiščih v Ljubljani in na Reki ima tudi zagotovljeno delo za več let. Le na kočevskem gradbišču ima zagotovljrauh nekoliko manj del, kar pa je razumljivo, saj je Kočevje manjše mesto. Pred praznikom občine Kočevje, ki bo 3. oktobra, smo obiskali predsednika očinske sl^pščdne Mira Heglerja in mu zastavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete gospodarske dosežke v občini v zadnjem letu dni? — Iz analize, ki smo jo pravkar izdelali, je razvidno da gospodarstvo v občini oživlja. Tako je bila letos industrijska proizvodnja v prvem polletju za 19,8 odstotka večja kot v istem obdobju lani (v republiki npr. za 14,3 odst. večja), celotni dohodek in kosmati osebni dohodki za 16 odst. večji, ostanek dohodka za nad 30 odst. večji itd. In kakšne so pridobitve občine v zadnjem letu dni na področju družbenega standarda? — Obnovljenih je bilo več gostinskih in trgovskih lokalov, TRGOPROMET pa je odprl več novih trgovin v občini in izven nje. Velika pridobitev za mesto in okoUoo je nova trgovska hiša NAME, ki bo o^rta prav na občinski praznik. V mestu smo asfaltirali spet okoli 2,5 km cest, ulic in pločnikov. V družbenem sektorju je bilo zgrajenih in vseljenih 58 stanovanj. Zelo se je razmahnila tudi zasebna gradnja stanovanj, saj v zadnjih treh letih issdamo na leto povprečno okoli 80 gradbmih dovolj^. Nadaljevali smo tudi elektrifikacijo Kolpske dcdi-ne, poleti je bilo obnovljenih več šol na podeželju, nada-Ijujmio gradnjo vaških vodo- Kočevje: vrtec za 200 otrok Zgrajen bo do leta 1971 - Sprejet program razvoja otroškega varstva za naslednjih 10 let DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ VSE OSTREJSl SO vozniški Izpiti ali pa kandidati manj znajo. Pretekli četrtek je delalo vozniški Is^it 29 kandidatov (od tega 8 žensk), padlo pa jih je kar 18 (od tega 3 ženske). Padli so bili odklonjeni za dobo od enega tedna do 4 tednov. ■ ■ ■ HITREJE DO MESECA IN NAZAJ, kakor pride poSta od Iri-ga do Kočevja. Nekdo, ki je bil na izletu v okolici Novega Sada, je 30. avgusta poslal znancu v Kočevje razglednico. Naslovljenec Jo je prejel Sele 23. septembra. Na njej je bil poštni žig 10. septembra. Se pravi, da je razglednica ležala na pošti 10 nadaljnjih 13 dni pa je potovala. ■ ■ ■ GLEDAISKA SEZONA se je začela. 2e v torek Je Imelo Mladinsko gledališče iz Ljubljane dve predstavi za mladino, ki Ju Je organizirala občinska Zveza kultumo-prosvetnlh organizacij. 9. oktobra bo gostovalo ljubljansko Mestno gledališče, 14. oktobra pa Mariborsko gledališče, s katerim bo nastopil tudi znani pevec Ivica Šerfezi. Zaželeno bi bilo, da bi bile letos predstave bolj obiskane, kot so bile v preteklosti. ■ ■ ■ 2E SPREMINJA BARVO drevje na Stojni, kar pomeni, da je jesen tu. Lepi dnevi Se vedno privabljajo goste k planinski koči pri Jelenovem studencu. Planinci so pri koči opravili Se nekaj del, da bo 6ez zimo, ko bo. zaorta. zaščitena. ■ ■ ■ PRIDNO JAGAJO lovci visoko divjad. Padlo je 2e precej lepih Jelenov. Lovci si prid^ za trofejo rogovje, meso pa pošljejo večinoma v Ljubljano. Prevoz divjadi pa ni nič kaj urejen; nakladanje na avtobus In razkladanje z njega Je nekulturno in odvratno, pri čemer mislimo predvsem na nezakrite krvaveče vratove, razrezane glave in razarane trebuhe. V rane bi lahko zataknili nekaj smrekovih vejic, krvaveč vrat Pa prekrili ali zavili. Potom bi bil prevoz bolj lovski in manj mesarski, kot Je .sedaj. Svet za otroško varstvo in skupščina temeljne izobraževalne skupnosti (TIS) Kočevje sta pred kratkim sprejela program otroškega varstva za nadaljnjih 10 let. Po tem programu bo Kočevje dobilo do leta 1971 novo otroško varstveno ustanovo za 200 otrok, leta 1975 bo obnovljen »Kekec«, leta 1977 pa bo dobilo svojo varstveno ustanovo tudi območje Livolda in Dolge vasi. Pri osnovni šoli Kočevje in posebni šoli bo odprt letos prvič po en oddelek za podaljšano bivanje otrok. Oba bosta namenjena predvsem otrokom, katerih starši so zaposleni. Vse šole bodo iinele svoje šolske mlečne kuhinje (zdaj jih dve šoli nimata). Vsem socialno šibkim otrokom bo zagotovljena brezplačna malica (lani sta jo dobivala 202 otroka), učenci-vozači pa bodo dobivati dva obroka malice. Vse kuhinje bodo postopoma tudi uredili in opremili. Vse našteto bo v prihodnjih 10 letih tudi urejeno, saj bo potrebni denar na razpolago (deloma tudi v obliki kreditov). Razen naštetega bi bilo treba dozidati posebno osnovno šolo, ki ima premajhne prostore. Oživiti bi morali delo komisije za kategorizacijo otrok in zagotoviti vsem predšolskim in šolskim otrokom sistematične zdravstvene preglede. Miro Hegler, predsednik občinske skupščine Kočevje. (Foto: Primc) vodov, nekatere vasi so dobile aJi pa še bodo nove trgovine, KGP nadaljuje gradnjo gO!9dnih cest itd. Katere so glavne naloge, ki jih bodo reševale delovne organizacije in občinska skupščina v naslednjih treh letih? — Ena glavnih nalog bo nedvomno preusoneritev RUDNIKA, ki ima zalog pre-0K)ga le še za nel»j let. Z njim je v zelo tesni zvezi železniška proga. Obveznosti občine za pokrivanje izgube železnice znašajo nad milijon dinarjev na leto. Ukinitev železnice pa bi v sedanjem obdobju pomenila zedo velike težave za vsa podjetja, posebno za RUDNIK. Posebno pdzomost bo treba posvetiti tudi lesni industriji, ki je napredovala precej počasneje kot v drugih krajih države, čeprav imamo v naši občini lei>e pogoje za njen hitrejši napredek (gozdovi, kader itd.). LIK, MELAMIN in SLOVENIJA LES se že dogovarjajo o tesnejšem skupnem sodelovanju. Prav gotovo je precej ^možno- sti za podobno sodelovanje med podjetji v občani in izven nje tudi na drugih po-diročjih. Delovni kolektivi bodo morali še bolj iskati in izkoristiti vsako možnost takega sodelovanja, ki bi pripomogla k hitrejšemu napredku njihovih delovnih organizacij. Lep primer tak^a sodelovanja je skupna gradnja nove tovarne ivemih plošč, ki bo začela obratovati v t^ dneh. Gradili so jo skupno MELAMIN, LIK in KGP ter SLOVENIJA LES. Na povečanje proizvodnje se pripravljata tudi INKOP in ITAS, ki bosta zgadila nove proizvodne hale. Nekatera podjetja pa bd morala svojo proizvodnjo modernizirati (TEKSTILANA, TRI-KON). Posebno pozornost bomo posvetili razvoju turiama, kar bo prav gotovo ugodno vplivalo na hitrejši napredek vseh ostalih gospodarsldh ta negospodar^cih dejavnosti. Občinska skupščina je že predlagala p>odjetjem AVTO, HOTEL PUGLED, KGP in TRGOPROMETT, ki so najbolj zainteresirane za hitrejši napredek turizma, naj usklade svoje programe dela in tesMieje sodelujejo. Odkriti in urediti pa moramo tudi objekte in zanimivosti, ki bodo tiuiste v občino pri\'aibi-le in jih tudi zadržale. Vendar mora za uspeš^ razvoj turizma dobiti občina boljše zveze s svetom. Zato se bomo morali prizadevati, da bodo čimprej modernizirane ceste proti Brodu na Kolpi, Novemu mestu in Postojni. Predvsem bodo morali za modernizacijo ceste do Broda na Kolpi pokazati več razumevanja tudd repud>liški oi^ani. Tako bi namreč dobili novo zvezo z morjem, kar je nujno, ker je sedanja cesta skozi Postojno že preobremenjena. JOŽE PRIMC PROGRAM ČETRTEK, 2. OKTOBRA: ob 18. uri otvoritev likovne razstave inž. Janeza Černača v Likovnem salonu.. Nastop učencev glasbene šole. PETEK, 3. OKTOBRA: ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine v Seško-vem domu. Podelitev nagrad sklada »Jožeta Seška«. Podelitev odliko^^anj za vojaške zasluge. Podelitev odlikovanj sindikalnim delavcem. ob 9.30 promenadni koncert rudniške godbe pri spomeniku »Svobode«. ob 10. uri otvoritev blagovnice NAMA. ob 11.30 otvoritev numizmatične razstave v domu telesne kulture. ob 12. uri otvoritev novega športnega igrišča pri domu telesne kulture. Športna prireditev. SOplALNI PROBLEMI KOLPSKE DOLINE Bodo ostali najlepši kraji brez ljudi? Osilničand sami pravijo, da je Osilnica »penzionerska«, saj veliko občanov dobiva pokojnino ali kako drugo družbeno pomoč. Precej podobno je tudi v drugem delu Kolpske doline, na območju matičnega urada oz. pošte Para, kjer dobiva pokojnino ali drugo pomoč okrog 130 občanov. V prifarskom koncu je rednih socialnih podpor 21; največja podpora je 200 dinarjev, najmanjša pa 40 dinarjev. Zadnje čase je vedno več prošenj za podpore, v prihodnje pa jih bo verjetno še več. Število družbenih podpor je odvisno pretežno od življenjskih možnosti v teh krajih. Na prvo mesto postavljajo vprašanje zaposlitve; če bi se ljudje lahko zaposlili doma, bi jih v dolini ostalo več. Tako pa mladina po končani šoli odliaja v svet in le redki se še vrnejo. Doma ostajajo le stari lljudje in otroci, srednjega razreda, ljudi v najlepših ustvarjalnih letih, ni. Prifar-ci so raztreseni povsod, ce- lo daleč v tujini jih lahko zasledimo. Od kmetij v teh krajih komajda živijo. Posestva so majhna, merijo povprečno hektar do dva, pridelke pa jim močno razredči divjad. Zaradi divjadi ljudje opuščajo marsikatero poljščino, pri delu pa nimajo nobenega veselja, ker že vnaprej vedo, da bodo jeseni deležni le skromndh ostankov. Divjačina se jim sprehaja okrog domov, uTjičuje polja, tako da morajo marsikje spomladi saditi krompir večkrat, pa Se ne vedo, če bo dozoreli. Pravi(]o, da se tudi gnojiti ne splača več; bolj je namreč pognojena zemlja, boljše in za divjačino mikavnej- še plodove daje. Ljudje v Kolpski dolini so enotnega mnenja, naj se jim končno vendar že pove, za koga je njihova dolina rezervirana: za ljudi ali divjačino. Oboji tu ne morejo živeti, vsaj dolgo časa ne. Ce je dolina z okoliškimi gozdovi namenjeaia lovu, je treba dati ljudem ustrezno nadomestilo, kakor drugače poskrbeti zanje. Brez ljudi bodo namreč najlepši kraji v kočevski občini precej žalostni in pusti... -vec Promet v gostinstvu se je podvojil Ribniško gostinstvo, ki se je v preteklih letih otepalo z izgubo, je postalo donosno kar dve leti prej, kot so računali — Letos je Ribnico obiskalo precej tujcev in raznih izletniških skupin v -h. iW Ribniško družbeaio gostinstvo se je zadnja leta neprestano otepalo z izgubo. Z raznimi reorganizacijami so nameravali izgubo odpravita. Z menjavo gospodarjev (samostojni, DAJ-DAM, -JELKA) niso imeli posebne sreče. Račimali so, da bodo poslovali z i2^bo še najmanj dve leti, leitos pa se je nenadoma ^odil »jugoslovanski turistični čudež« in ribniško gostinstvo je že v prvem polletju letos poslovalo brez izgube! Direktor ribniškega trgovsko gostinskega podjetja JELKA Drago Turenšek nam je povedal, da se je promet v gostinstvu letos povečal proti vsem pričakovanjem Ritmico je obiskalo veliko inozeancev in raznih izletniških skupin, pa tudi domačim poskrbijo, da je ob večerih in Oto nedeljah v gostiščih živahno. Promet v gostinstvu se je podvojil, največji porast prometa pa je zabeležila kuhi- nja . v »Restavraciji«. Tudi vseh 8 sob s komaj 14 ležišči je vedno zasedenih. Posebno zanimivo je, da so dosegli v »Restavraciji« po dvojen promet, čeprav niso skoraj nič investirali (z izjemo dveh reklamnih napisov in juke boxa). Predvidevali so celo, da bo gostinstvo' še najmanj dve leti poslovalo z izgubo, a so se na srečo zmotili. Letošnji uspeh jih je spod- budil, da bodo s še večjim veseljem začeli obnavljati »Restavracijo«, že letos nameravajo v neizkoriščenih sobah nad restavracijo urediti prenočišča. V eno in dvop>o-steljnih sobah bodo imeh po tem na razpolago 40 ležišč Precej sprememb bo doživel tudi spodnji del restavracije. Zmanjšali in preuredih bodo kuhinjo, preuredili gostilniške sobe in jih na novo opremili itd. Skratka: poskrbeli bodo, da bodo vsi pro stori pametno izkoriščeni. Poskrbeli pa bodo tudi za okolico »Restavracije«. Uredili bodo večji gostilniški vrt, podaljšali parkirne prostore do pošte (in jih po možnosti asfaltirali), posekali nekaj drevja, drugo pa pustili za senco, in pod. Tudi veterinarska služba v kaši Stalež živine upada — Nerodovniški bikci konkurirajo veterinarjem — Kmetje sl sami pomagajo pri porodih in zdravljenju živine v ribniški občini upada stalež plemenske živine, konj in svinj. Kmetje si sami pomagajo pri porodih in zdrav ljenju živine. Vse to občutno zmanjšuje dohodek veterinarske postaje. Mesečni osebni dohodki veterinarjev so pod 1000 din. Tudi osemenjevalni službi se ne godi bolje. Krajevne skupnosti ne kažejo pravega razumevanja za ureditev ose- Rezervnih delov ne bo Pri trgovskem podjetju JELKA v Ribnici smo zvedeli da tudi v bodoče ne nameravajo povečati v svoji trgovini izbire rezervnih delov za avtomobile, ker se jim to ne izplača. Predvsem je že preveč vrst avtomobilov, eato bi morali za te namene uporabiti precej obratnih sredstev. Razen tega tudi trgovine v večjih mestih nimajo vseh rezervnih delov in celo uvoznikom jih pogosto zmanjka. Pokopali so najstarejšega Potočana Na potoškem pokopališču so pokopali najstarejšega Po-toča na Antona Koširja s Hriba. Pokojni Košir je bil star 96 let in je bil tudi najstarejši član Društva slepih Slovenije. Oslepel je pred 15 leti, nato jesen njegovega življenja ni bila lahka. V zakonu se mu je rodilo 7 otrok. Bil je zaveden Slovenec in je svoje otroke vzgajal v naprednem duhu. Njegova družina je v času NOV aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko ljudi. Naj mirno počiva v domači zemlji! Predsednik Tito odlikoval gasilce v nedeljo, 28. s^tembra, je bila na Rudniku pri Kočevju prisrčna slovesnost, na kateri je predsednik občinske gasilske zveze Kočevje Tone Kovačič podelil članom industrijskega gasilskega društva Rudnik red zaslug za narod s' srebrno zveasdo, s katerim je društvo odlikoval predsednik Tito. Ob tej priložnosti sta bila odlikovana z gasilsko zvezdo II. reda, s katero ju je odlikovala gasilska zveza Jugoslavije, tudi gasilska veterana Alojz Lesar in Jože Oberstar. menjevalnih punktov (točk) Kmetje pa neredno plačuje jo skočnino, razen t^a pa pripuščajo krave in telice ne-rodovniškim in neprijavljenim bikcem (Goriča vas, Otavice). Pri reševanju vseh teh za- Kupili bodo 10 stanovanj Svet za urbanizem in stanovanjske zadeve občinske skupščine Ribnica bo v teh dneh razpravljal o nakupu stanovanj za upravičence z že sprejete prednostne liste (učitelje, upokojence, socialne podpirance). Skupno bo predvidoma kupil 10 stanovanj, in sicer z denarjem, ki ga ima vezanega pri banki. Stanovanja bodo v novem Btolpiču, ki ga gradi Stanovanjsko komunalno podjetje in bo predvidoma dograjen do septembra prihodnjega leta. Ribničani upajo, da bo ob tej gradnji prišla do izraza resnična preosnova gradbene operative. Zaposlenost narašča v prvi polovici letošnjega leta je v primerjavi z istim obdobjem lani število zaposlenih v ribniški občini poraslo za 5 odstotkov. Pričakujejo, da bo zaposlenost tudi v bodoče naraščala, že zdaj bi v občini lahko zaposlili več kvalificiranih delavcev. število zaposlenih v ribniški občini je začelo naglo upadati po uveljavitvi gospodarske reforme. V drugi polovici preteklega leta pa je število zaposlenih spet začelo naraščati. NAGRADA GORJANCEV TO 3rska avtomobilska dirka ob 13.30 na Goi^ncih I salafffi so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobih na ta način! Obvestite javnost ir kupce koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v loka! nem tedniku dev so popolnoma zatajili predstavniki javnosti v svetu veterinarske postaje, s katero pa so imeli pomanjkljive stike tu^ predstavniki KZ Ribnica m občinske skupšči^ ne. Vse to je pripomoglo, da je veterinarska služba v občini že skoraj opešala. 22. septembra so na sestanku kolektiva veterinarske postaje in predstavnikov občinske skupščine sklenili, dabo do čimprej imenovali nove predstavnike v svet veterinarske postaje, da je treba čimprej rešiti zadevo z imenovanjem direktorja postaje, v sodrfovanju s KZ in občinsko skupščino bodo odpravili nekatere osnovne težave v zvezi z osemenjevanjem, končno pa bodo morali pro učiti tudi bodočnost postaje v okviru predlagane reorganizacije veterinarske službe v Sloveniji. šolo. Samo ta šola namreč lahko da učencu, ki redne šole ne izdeluje uspešno, potrebno 23ianje, da si bo kasneje sposoben sam služiti kruh. -r Novi most med Prif^orico in Dolenjo vasjo bo predvidoma dograjra do konca tega meseca. Za njegovo gradnjo in za asfaltir^je dela ceste do njega bo občinska skupščina najela kredit. Izdelava načrtov se je nekoliko zavlada, ker je občinska skupščina iskala tako rekonstrukcijo mostu, ki bi jo bila zmožna finansirati. (Foto: Primc) Strah pred posebno šolo Posebna šola daje učencu tako znanje, da si bo kasneje sam sposoben služiti svoj kruh Posebno šolo v Ribnici obiskuje 22 otrok. Šola ima štiri razrede (od 1. do 4.), pouk pa je kombiniran. Prostore ima v osnovni šoh. Prostora je za še več otrok. Tudi otrok, ki jim je šola potrebna, je več, vendar imajo starši pred njo strah, zato ne dajo otrok vanjo. Samo v Loškem potoku je 7 takih otrok, v«idar jih starši raje pošiljajo v redno šolo. Ti starši se namreč še ne zavedajo, da učenci posebne šole niso nič manj vretkii kot učenci ostalih šol. Razlika je le ta, da je v posebni šoli pouk prilagojen duševnim znrK)žnost>m teh otrok. V posetnti šoli učenec lažje dojema snov, ki je prilagojena njegovim amožnostim, v redni šoli pa isti učenec ne more slediti poi^ in zaostaja. Starši, ki hočejo dobro svojemu otrcrfcu (to pa so verjetno vsi), ne bi smeli imeti strahu pred posebno Seja skupščine Za torek7 30. septemu.c., je oila sklicana seja občinske skupščine Ribnica z naslednjim dnevnim redom: poročilo o izvrševanju sklepov m priporočil zborov volivcev, analiza gibanja gospodarstva v prvem polletju, priprava na razpravo o bodočem gospodarjenju z gozdovi, soglasje k statutu Komunalnega podjetja, volitve in imenovanja ter sprejem nekaterih odlokov Selitev v gozdarski dom Zvedeli smo, da so odstranjene nekatere pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija ob prevzemu novega go-tdarskega doma v Ribnici, in da se bodo takoj v začetku tega meseca začeli v dom tudi vseljevati. V novem gozdarskem domu sta dve sta. uovanji in več pisarn oziroma poslovnih prostorov, ki jih bodo zasedle občinske družbeno-politične organizacije in uprava gozdnega obrata Ribnica (predvidoma pa tudi gozdnega obrata Grčarice). Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedelj^ so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cena v din za kg) ohrovt cvetača fižol čebula česen solata hruSce grozdje limone banane slive jajca (cena za kos) 0,65 do 0,75 0,68 in 0.72 0,78 8,80 0,90 1,30 1,85 2,00 1,00 — 4,90 4,60 7,05 in 7,35 6,30 2,20 — 3,10 3,30 10,00 9,60 2,60 2,50 3,15 2,60 2,60 2,60 2,30 1,40 2,60 — 1,40 do 1,90 1,80 2,20 in 3,40 3,60 3,10 3,00 9,20 8,10 6,20 6,20 2,45 2,40 ORTNEŠKI DROBIŽ Novi vir dohodka Poročali smo že o zahtevi krajevnih skupnosti v ribniški občini, naj jim občinska skupščina dodeli del denarja, ki ga iztrži s prodajo zemljišč splošno ljudskega premoženja. Občinska skupščina je ta predlog osvojila in krajevne skupnosti bodo dobile 25 odstotkov denarja, ki bo iztržen za prodano zemljišče SLP. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja bo krajevnim skupnostim novi /Vir dohodkov prišel zelo prav. Cena krompirja pada v ribniški občini, predvsem pa v Ribnici, so zasebni kmetje iz Dobrega polja in drugod prodajali pred približno dvema mesecema krompir po BO par kg, pred nekaj tedni BO ceno znižali na 65 par, Bdaj pa ga ponujajo že po 50 par. Zaradi tako nizke cene in ker Ribničanje tudi sami pridelujejo krompir, pravijo pri trgovskem podjetju lELKA, da se jim ne izplača nabavljati krompirja, da bi ga prodajali potrošnikom za ozimnico. ■ ■ ■ v BENETKE SO SLI na izlet Ribničanje. Poseben užitek je bila vožnja po »sončni cesti«. Braietke so si ogledovali tri ure s kopnega in z vode. Ustavili so se tudi v Trstu. Prihodnje leto bodo šli Ribničanje na izlet verjetno v drugo smer: na Dunaj ali v Budimpešto. Denar bodo hranili že med zimo in si nat>a-vili potne liste, ki bodo menda »prav zares« vejali 10 let. ■ ■ ■ STALNO POnO RAZSTAVO v Ortneku je organiziral France Modic z Gregorije, ki so ga lepote tega dela Ribniške doline zelo prevzele. Žal Je avtor pozabil razstavljene fotografije oštevilčiti, saj bi marsikdo rad naročil kakšno fotografijo, posebno liste, na katerih Je tudi sam. m bcedvedje se pojavljajo v naši okolici. Pravijo, da so v Domalencu kar trije. Medvedje si zdaj nabirajo zimsko za- logo. Upamo, da imajo lovci dovoljenje za odstrel, če bodo postali preveč nasilni. ____ ■ ■ ■ VEC PRIREDITEV bo organiziralo Turistično društvo Velike Poljane. 5. cdrtobra bo na Grmadi loin^ veselica, 12. oktobra bo polharska noč, 19. oktobra pa društveni izlet po Goriški. Puristično društvo bo opremilo tudi ndutera križišča s smernimi tablami in poskrbelo za čistočo na avtobusni postaji v Ortneku. _____ ■ ■ ■ DOBRA LETINA je letos na Poljanah. Jabolk in sliv je toliko, da jih bo precej zgnilo na tldi. Pri Bičevih so pridelali veliko pese, ki Je dolga od 30 do 50 cm, ena pa je merila celo meter. I^li kn»nj;>ir in koleraba sta dobro obrodila. V Rutah je videla Ulčarjeva gospodinja precej divjih svinj, razen njih pe so v poljanskih gozdovih opazili prašiče, na Gregoriji pa medvede. V. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ LOV na POLHE se bo kmalu začel. Izkušeni polharji trdijo, da bo letos slabši ulov. V naSi občini je največ polhov v Mali in Veliki gori ter na Travni gori. ■ ■ ■ UDRL SE JE MOST na cesti, ki se odcepi od asfaltirane ceste proti Ortneku. Most je že zdavnaj dotrajal, zato ni čudno, da so popustili leseni nosilci. — Most in ta cesta nista krajevnega pomena, vendar bi bilo kljub temu prav, da bi ga čimprej popravili. m B ■ TABLE Z IMENI ULIC IN TRGOV je v trfi dn^ dobila Ribnica in z r^o Dolenja vas, ki se je q?ojila z njo. Vseh ulic in trgov je 31. Središče Ribnice je dobilo ime po znanem prvoborcu in narodnem heroju Jožetu Sešku; dosedanja Goraija vas se bo poslej imenovala Gorenjska cesta; Cesta proti železniški postaji se bo imenovala Kolodvorska ulica; mimo podjetja INLES bo j)eljala Partizanska cesta, prebivalci novih stolpičev pa bodo živeli na Prija-teljervem trgu. Ribnica bo imela seveda še več drugih ulic, kot: Urbanovo, Grajsko pot itd. Ribničanje so zelo ponosni na nove ulice, saj je s tem postala Ribnica že skoraj mesto. ■ ■ ■ SE PRED ZIMO naj bi KOMUNALA uredila cesto, ki vodi od glavne ceste do Spodnjih Lepovč, tiJCo predlagajo vaščani te vasi. KOMUNALA naj bi pripeljala vsaj gramoz, ostalo pa bi napravili s prostovoljnim delom sami občani. Z ztotevo Lepovča-nov se strinja tudi krajevna skupnost Ribnica. ■ ■ ■ NEKATERI RIBNIČANJE menijo, da lahko trgajo sadje z dreves, ki rastejo na zemljiščih splošnega ljudskega pranotenja. Ker si to pravico laste sami, jih bo treba podučiti, da nimajo prav. ■ ■ ■ KROFE DOBITE zadnji čas v ribniški RESTAVRACIJI. — Gostje radi posegajo po njih, zato jih mora kuhinja pripraviti kar po večkrat na dan. Zanimivo je, da so začeli pripravljati krofe tudi v več dnigih gostilnah ob cesti proti iubljani Podatki le naviaezno ugodni v torek so odborniki občinske skupščine Črnomelj razpravljali predvsem o gospodarstvu v prvi polovici leta in naglašali, da na videz ugodni bančni podatki ne bi smeli zamegliti resnice. Ugotavljajo, da je v podjetjih preveč mlačnosti do reševanja pomembnih zadev, kar se kaže v tem, da večina gospodarskih organizacij še nima dolgoročnih razvojnih načrtov. Združevanje podjetij se je doslej zelo obneslo. Zato so priporočili, -naj se procesi gospodarskega sodelovanja čimprej nadaljujejo. Sprejeli so še nekaj odlokov, obširno Pa so razpravljali tudi o dodeljevanju pomoči pri šolanju otrokom borcev. Natančneje bomo o seji poročali prihodnjič. Vodstvo je bilo krivo Socialistična zveza v Adle-šičih zadnje dve leti ni bila delavna, zato so pred kratkim o njej razpravljali na ožjem krajevnem političnem aktivu. Občani so povedali, da radi delajo v organizaciji in da je do nedelavnosti prišlo po krivdi vodstva organizacije. Ker nekateri v odboru niso hoteli delati, je vse minila volja do družbenega udejstvovanja. Dogovorili so se, naj bo novi predsednik Peter Dragičevič iz Žuničev, tajnik pa Lojze Cvitkovič iz Adle-šič. SZDL bo jeseni organizirala razprave o novem sistemu gospodarjenja o gozdovih ter o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju kmetov. Čez zimo pa so v načrtu predavanja o narodni obrambi in o razvoju kmečkega turizma. Kmetijska šola se bo nadaljevala Prvi letnik zimske kmetijske šole v emomlju je lani obiskovalo 21 fantov iz deklet. Letos se bo pouk v drugem letniku nadaljeval. September In oktober sta predvidena za praktični pouk iz poljedelstva, strojrvištva, živinoreje in vinogradništva, novembra pa bodo nadaljevali s teoretičnim poukom v šolskih klopeh. Pri organizaciji kmetijske šole, ki deluje kot oddelek Kmetijske šole Grm, imajo letos precej težav. Primanjkuje predavateljev. Črpalko so preselili Kmetijska zadruga Črnomelj, ki v Starem trgu prodaja tudi goriva, je pred tedni preselila črpalko iz zasilne stavbe poleg cerkve v novo poslopje ob zadružnem domu. Kljub temu da na mesec prodajo povprečno le 30001 goriv, je bencinska črpalka v tem kraju nepogrešljiva, saj je do najbližje bencinske postaje okoli 20 km. Adlešiči dobijo sodobno trgovino v črnomaljski zadrugi ugotavljajo, da je treba bolj skrbeti za eno redkih donosnih panog — trgovino. Zadruga ima v načrtu še letos temeljito prenoviti trgovski lokal v Adlešičih, kjer bodo razširili trgovsko poslovanje, obenem pa odprli bife, podobno kot v Gribljah in 2un:čih. Načrti za preu-red..ev lokala so že gotovi, predvidevajo pa z opre-m red 1000 din stroškov. Kasneje bodo preuredili tudi zadružne lokale na Vinici, v Dragatušu in v Semiču. ŠPORT BODO OŽIVIL! NA PODOBEN NAČIN KOT KULTURO Konec večletne nedelavnosti? 13 organizacij in društev s 1695 člani je bilo včlanjenih v občinsko zvezo za telesno kulturo, ki pa že nekaj let ni delala — Na nedavnem občnem zboru so začrtali telesni vzgoji novo pot — Predsednik občinske zveze je postal inž. Gido Rozman 24. septembra je občni zbor občinske zveze za telesno kulturo sklicala občinska konferenca SZDL, da bi prenehali z dolgoletno nedelavnostjo in oživili telesno-vz^ojno dejavnost na podoben način, kot so pred leti kulturo. 25bora so se udeležili predstavniki vseh društev, organizacij in klubov, ki so še aktivni, in tudi onih, ki obstajajo le še na papirju. V razpravi so večkrat poudarili, da je krivda nedelavnosti v glavnem na občinski zvezi za telesno kulturo. V nekaj letih ni imela niti enega sestanka in se sploh ni zanimala za delo organizacij in društev na terenu. Tako se je tudi zgodilo, da 3 milijone starih din leži na tekočem račimu občinske zveze že dalj časa, medtem pa društva nimajo najpotrebnejših sredstev za redno delo. Prisotni so ugotovili, da obstajajo v občini tako kadrovski kot finančni pogoji 2S, delovanje društev Partizan, za strelstvo, rokomet, šah, kuljanje, taborništvo in V Gribljah so za napredek Krajevna skupnosti je komaj začela delati, že je vas dobila industrijski tok v Gribljah krajevne skupnosti vse do lani niso imeli. Ko pa so vaščani videli, da drugi kraji napredujejo, njihova vas pa ne, 90 ustanovili krajevno skupnost. Občina Črnomelj je dala 5000 din prispevka, in to je bilo vse, s čimer so začeli. Tone Kralj, tajnik krajevne skupnosti in predsednik vaške organizacije SZDL, je pravil, kako v Gribljah delajo: — Najprej smo se zavzeli za napeljavo indu-strijsk^a toka. Začeti je bilo treba s prepričevanjem vaščanov, Tok bi vsi radi imeli, a ko je treba poseči v žep, marsikdo ni več tako navdušen. Morali smo zbrati 1200 din, izkopati jame in kupiti drogove, ki so vredni 6500 din. Od tega nam je 3000 din primaknila občina. Danes že ima vsaka hiša trofazno omrežje, razpeljava po stavbi pa je stvar posameznika. Razen tega smo kupili še mrliški voe. — Kakšni so vaši načrti za delo v letošnjem letu? — Mrliški voz moramo Tone Kralj je eden iz* med Gribeljcev, ki se potegujejo za napredek spraviti pod streho. Predračun za lopo znaša 5000 din. Popravil so potrebna tudi vsa vaška pota. Ce bodo ljudje sodelovali pri prostovoljnem delu, da bomo čim ceneje opravili najpotrebnejše, potem bi se lahko lotili še urejanja pokopališča. Samo da bo trgatev mimo, se bo nova akcija začela. R. B. PRI EDINEM BELOKRANJSKEM BEAT ANSAMBLU Kadar igrajo Abadoni... štirje fantje imajo že velik krog poslušalcev, za bodočnost pa lepe načrte Po razpadu črnomaljskih ansamblov Pussyke in Hobby se je pojavil nov beat ansambel. ki si je nadel ime Abadoni. Sestavljajo ga štirje mladi in simpatični fantje; Milan Kranjc igra solo kita ro, Belizar Dujec , izvablja zvoke iz orgel, Jože Vrščaj ima bas in kitaro ter Srečko Kos, ki sedi za bobni. Razen Srečka vsi tudi pojejo. Abadoni imajo glasbeno izobrazbo in so sploh nad glasbo navdušeni. Kranjc, Dujec in Kos so že prej igra- li pri Pussykah in Hobbyjih, le Jože Vrščaj se jim je na novo pridružil. V razgovoru s fanti sem izvedel. da trenutno igrajo komercialno glasbo, kasneje pa nameravajo razviti svoj glas- komuM, bend slog. Naštudiranih imajo že okoli 70 melodij, igrajo pa tudi nekaj lastnih kompozicij, kot sta Spomin žalosti in Popoldanske impresije. Večinoma igrajo novejše skladbe in sproti študirajo popularne melodije iz Top-twenty. Najbolj jim je pri srcu stil Jimyja Hendri-xa, ker imajo res dobrega solo kitarista. Abadoni so gostovali že v raznih krajih, zabavali pa so tudi inozemske turiste na metliškem kampu. S koncertom, ki ga prav zdaj študirajo, nameravajo pozimi gostovati daleč naokrog. Jeseni bodo verjetno igrali v Ljub Ijani, prihodnje poletje pa nameravajo v kak obmorski kraj. Novi ansambel obstaja šele nekaj mesecev, vendar je s svojim igranjem navdušil že veliko mladih ljudi, pa tudi med starejšimi ima svoje občudovalce. ANTON LATERNER smučanje. Na razpolago so tudi športni objekti, razen za streljanje, vendar pa se tudi tej panogi obetajo boljši časi, ker je v načrtu postavitev sodobnega strelišča. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo občinske zveze. Predsednik je postal inž. Gido Rozman, direktor rudnika v Kanižarici, tajnik je Miro Cadoni, v odiboru pa so zastopani predstavniki društev in klubov. Pričakujejo, da bo novo vodstvo poskrbelo za uresničitev naslednjih načrtov: 1. izdelati je treba programe dela za posamezne dejavnosti in najti dobra vodstva; 2. sestaviti predračun sredstev za leto 1970 in razdeliti denar, ki leži na tekočem računu; 3. narediti program potrebnih športnih investicij in urediti lastniške odnose sedanjih športnih objektov; 4. najti je treba dobre vaditelje za posamezne športne dejavnosti in 5. pripraviti predlog za občinska tekmovanja, ki naj bi potekala po podobnih merilih kot Župančičev natečaj na kulturnem področju. Kakor je bilo videti na občnem zboru, so športni delavci pripravljeni sodelovati. Želeti je le, da bi se dobra volja čimprej pokazala v praksi. V šolo s fiatom 1300 Na prvi pogled bi kdo rekel, da se nekaterim učencem iz Starega trga ob Kolpi zares dobro godi, ko se v šolo pripeljejo s fiatom 1300, toda videz je daleč od resnice. Prevoz za šolarje so letos uredili, ker pa ni avtobusnih prog, vozita otroke v šolo dva zasebnika: eden ima kombi, drugi fiat 1300. Kljub temu da se otroci pripeljejo pred šolo, morajo nekateri še vseeno 3 km daleč hoditi, preden sploh pridejo do ceste, kjer jih čaka avto. Z urejenim prevozom so staro-trški šolarji letos veliko na boljšem, saj so morali posamezniki prej pešačiti tudi 12 km na dan. šola pa ima letos še manj učencev, kot jih je bilo lani, in je najmanjša osemletka daleč naokrog. Na vsej šoli je samo 117 učencev v vseh 8 razredih. Sestanki v poročni sobi? Krajevna organizacija SZDL v Dragatušu namera va nekdanjo poročno sobo preurediti v prostor za manjše sestanke krajevnih organizacij in društev. Imajo sicer vaški klub, vendar je ta prostor bolj prikladen za množične zbore kot za sestanke odborov. Socialistična zveza bo preurejala prostor s svojim denarjem. Samo strokovno plakatiranje! v mestu bodo prepoveda- li lepiti lepake po drevju in ograjah, ker so doslej marsikateri nestrokovno lepljeni plakati naredili več škode kot koristi. Krajevna skupnost predlaga, naj bi plakatiranje opravljalo samo obrtno komunalno podjetje, ki bi za delo lahko računalo 0.20 do 0.40 din od lepaka. v prihodnje tudi v avli Prosvetnega doma ne bodo več dovolili razobešati lepakov komur se bo zdelo. Pretekli četrtek je komaj 500 m od starotrških hiš padel jelen, ki ga je ustrelil nek inženir iz Kočevja. Trofejo — rogove je lovec odnesel s seboj, žival pa so domačini še vse dopoldne ogledovali. Pravijo, da je v Poljanski dolini jelenov letos toliko kot še nikoli. Zdaj je čas, ko vse noči tulijo, da ljudje ne morejo spati. Jelenjad pride čisto do hiš, in če ima kdo repo ali peso tik pred pragom, pridelek večkrat izgine. (Foto: Ria Bačer) Dragatuški hlevi so polni Kmetijska zadruga Črnomelj se spet ukvarja z živinorejo - Prevzeli so pogodbeno pitanje živinoreja, ki je kmetijsko zadrugo Črnomelj v preteklih letih pripeljala na rob propada, postaja v novih pogojih spet zanimiva. Dragatuški hlevi, prenovljeni leta 1967, so bili vse od letošnje pomladi prazni, zdaj pa je v njih spet 228 glav živine. Kakor je povedaJ direktor zadruge Prano Kure, so za V Adlešičih hočejo asfalt Na nedavnem sestanku političnega aktiva so naložili odbornikom občinske skupščine, naj se v imenu vaščanov vztrajno in zavzeto potegujejo za gradnjo asfaltne ceste do Adlešič, kasneje pa še za nadaljevanje del čez Preloko do Vinice. Predlagajo, naj bi cesto asfaltirali v okviru novega 4-letnega programa javnih del. S tem bi izletnikom odprli izredne naravne lepote ob Kolpi pri Dragoših, v Pobrežju, žuničih itd. Domačini. ki nimajo nobene možnosti Za zaslužek doma, pa bi s turizmom precej pridobili. čeli sodelovati s podjetjenn Agropromet iz Karlovca, s katerim so sklenili kopara-cijsko pogodbo za pitanje okoli 20 kg težikih telet Podjetje iz Karlovca dobavlja teleta in koncentrirano hrano, čmomaljsika zadruga pa daje na razlago hleve, delovno silo, seno in silažo. Po pogodbi bodo dobili za kilogram prirasta 190 din teleta pa morajo spitati do teže 400 do 450 kg. Z Agroprometom se Črnomaljci dogovarjajo še la razširitev kooperacije Na enak način bodo najbrž kmalu nape Inili hleve še v erm\5nj5-cah in na Lokvah, kjer Je na razpolago še okoJi 80 stojišč za živino. DPM bo na tapeti Oktobra bo občinska konferenca SZDL v Črnomlju poskrbela za sklic občnega zbora občinske zveze Društev prijateljev mladine, ki je že več let brez pravega vodstva in stika z društvi po terenu. Tudi to dejavnost bo Socialistična zveza obudila k življenju. Pred v.sakim nakupom tekstilnega blaga in konfekcij« sc vam izplača ogledati zaloge tega blaga v poslovalnici Oefefelistil^ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRKTtlKl TEUKN Je bilo vromc belokranjskim vinogradnikom naklonjeno. Tisti, ki so čakali trgače od drugod, so počakali s trgatvijo do nedelje, dnigod pa 50 trgali že med tednom. Pridelek je ponekod enak lanskoletnemu, v posameznili predelih pa ce lo boljši, kot Je bil lani. Vsi pa pravijo, da bodo morali moštu dodati sladkor, ker grozdje ni dozorelo. ■ MI.AD1 GODBENIKI pod okriljem nižje glasbene Sole pridno vadijo. Sklenili so, da bodo prvič javno nastopili Tia občinski praznik ob obletnici zasedanja SNOS. Vsem 45 prijavljenim god-benikom felimo mnogo uspeha. ■ V .SOBOlt) SE JE čmomulj skemu občinstvu predstavil an sambel Henček. Organizator gostovanja Je bil Silvo Miiielčič. Henček je s svojimi fanti pripravil program za celovečerni nastop ■ V m:to.«4nji zimski se. ZONI bodo na Vinici organisi-rali turistične tečaje, namenjene občanom, posebno pa mladini. Ker postaja kraj zmeraj bolj ob-i,skan. Je po mnenju pobudnika turističnih akcij na Vinici, Antona Trohe, potrebno domačine tudi tu-rlstlčno izobraziti. ■ OGRAJO PRED STAVBO Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje — podružnica Črnomelj bodo So ta teden podrli. Tako bodo lahko pred tiišo parkirali službeni avtomobili. V mestu vsak dan bolj pogrešajo parkirišč, zalo t)o pridobitev tega prostora zelo dobrodošla. ■ SEKCIJA ZA KMETIJSrVO pri občinski konferenci SZDL bo v letošnji zlmsld sezoni pripravila predavanja po terenu. Kmetovalcem bodo govorili o živinoreji In poljedelstvu, obenem pa Jllj bodo v turistično zanimivih krajih -seznanjali z zahtevami sodoi)-nega turizma. Naj se le razve, kod so naiboljsi! v Metliki bodo za občinski praznik organizirali razstavo in pokušnjo domačih vin — Najboljši zasebni vinogradniki dobijo priznanja Svet za lunetijstvo je sklenil, da bo za letošnji občinski praznik 26. november v Metliki razstava domačih vin, obenem pa pokušnja. To so že land predlagali odborniki na eni izmed občinskih sej. V kratkem bodo razpisali pogoje za sodelovanje, prijave zasebnih vinogradnikov pa bodo sprejemali do konca oktobra. Kdor bo prijavil udeležbo, mu bodo v kle-td odvzeli vzorce vin. Komisija strokovnjakov, priznanih slovenskih enologov, bo vzorce ocenila. Dobra domača vina, na katerih bo označena kvaliteta in ime pridelovalca, bo občdnstvo lahko videlo in pokušalo na vinski razstavi. Vinogradniki, ki se nameravajo prijaviti, morajo že ob trgatvi paziti, da bodo zadostili pogojem kvalitete. Na razstavo bodo namreč prišla samo vina, pri katerih ne bo sledu samorodnice (šmarnice, otela, izabele). Mošt mora imeti vsaj 15 odst. naravnega sladkorja, da bo imelo vino 9 stopinj alkohola, ker je spodnja meja za vina, ki se še štejejo za kvalitetna. Prav talko pomembno je, da vina nimajo priokusa po slabo posodi, zato je treba sode pred tr^tvijo temeljito očistiti. Tudi umetno slajena vina bo komisija takoj za^ vrnila. Za vrsto domače črnine, saiačilne za metliško področ- Poštenost je njih odlika Družina Pavle in Milana Hudorovca še nikdar ni imela opravka z miličniki Tudi v Metliki se ljudje pritožujejo čez Cigane, ki kradejo po njivah in delajo škodo ter nočejo delati, nihče pa v isti koš ne spravlja družine Pavle in Milana Hudorovca. 2e več let delata pri komunalnem podjetju in naravnost slovita po poštenosti. Pavlo Hudorovac sem našla pri bencinski črpalki, kjer je čistila nasad. Povedala je, da je po poklicu vrtnarica, razen tega pa dela še kot čistilka v pisarnah komunalnega podjetja. Njen mož je prav tako vrtnarski delavec in oba že več let vestno opravljata službo. — Koliko imate dohodkov, kako živite in kako uspevajo v šoli vaši otroci? — Oba z možem zasluživa okoli 1500 din, a od tega plačujeva še posojilo. Hišo imamo novo, zidano. Imava 4 otroke: Milan je še doma, Mojoa hodi v prvi razred, Zdenka v drug^a in Milena v sedmi razred. V šoli je najbolj pridna Milena. Izdelala je s prav dobrim uspehom in učitelji pravijo, da bi bila dobra za študij na višjih šolah. — So ljudje prijazni z otroki in z vami ali vam dajejo čutiti, da je ciganski rod manjvreden? — Ne morem se pritožiti. Vsi so prijazni z nami, ker nimajo vzroka, da bi nas zaničevali. I mm- Prav zares. Hudorovčevi še niso nikdar imeli o-pravka z miličniki, oče Milan pa je naravnost do-lestno občutljiv ne samo za svojo, temveč tudi za družbeno lastnino. Oblečeni so zmeraj snažno in tud govorica jih ne izdaja več. Nič čudn^a, če jih imajo ljudje radi. R. B. Klub Fokus je razstavil 64 umetniških fotografij Do 4. oktobra bo v muzeju odprta razstava Na prvi samostojna razstavi foto kluba Fokus iz Metlike sodeluje 12 avtorjev s 64 fotografijami, ki so z izjemo nekaterih tehnično dovolj vestno iadeJane in vsebinsko dobre. Razstavljena dela so presenetUa tako tričlansko komisijo, ki Je posnetke ocenjevala, kot tudi nekaj sto obij^ovalcev. Motivi so raznovrstni, v nečem pa le sorodni: iz vseh namreč veje želja pokazati, kako mladi ljudje gledajo na življenje v Beli krajini, na težave domačega človeika in na preteklost. Se več: avtorji odkrivajo tiste malenkosti, mimo katerih vsak dan hodimo, a jih nihče ne opazi, četudi so boleče in zgovorne. Prvo nagrado so na razstavi prisodili Andreju Petku, ravnatelju osnovne Šole v Črnomlju, drugo Janezu Dularju, tretjo pa Maksimu Jurmanu. Vsekakor zasluži razstava javno pozornost, ljudje, ki je, se prizna vino, ki je mešanica modre frankinje in žametne črnine s primesjo manjših količin portugaJke in šentlovrenke. Na razstavi vin bodo najboljši zasebni vinogradniki dobili prizaianja, verjetno pa tudi nagrade, obenem pa bcv do razstavljeni vzorci vin napotilo kupcem. Tako se bo vsaj razvedelo, kje se še dobi dobra pija^. ! Dobei^ krompir gre v promet Na območju metliške zadruge se je začel odkup krom pirja belih sort. Za kilogram igorja, cvetnika ali tolminca plača zadruga 0.50 din, mešan krompir pa bodo odkupovali kasneje in po nižji ceni. Zadruga je pripravljena ^ odkupiti okoli 150 ton belega krompirja, medtem ko za krompir slabše kvalitete ne more dobiti kupcev. Med tovarno BETI in železniško postajo je nastalo veliko gradbišče. Pionirjevci gradijo novo barvamo in obrat krepime preje. (Foto: Ria Bačer) Načrti niso ostali le na papirju! Veliko gradbišče za metliško tovarno BETI priča, da kolektiv uresničuje razvojne načrte — V tem primeru ne gre za nepokrite investicije, temveč za rast podjetja z zagotovljenimi sredstvi Pred dobrim mesecem so v metliškem obratu Beti začeli razširjati barvamo in graditi skladišča, s čimer ko-leiktiv odpravlja ozko grlo v proizvodnji in uresničuje II. del napovedane rekonstrukcije. Novi objekt, ki bo meril 1500 m^ zelo hitro gradi novomeško podjetje Pionir. predivideno je, da bo nova barvama odprta že za občinski praznik 26. november, Dotlej bodo vsa dela Iconča-na, razen fasade, katero bodo urejali šele v letu 1970. Obenem pionirjevci že pripravljajo teren, na katerem bodo hkrati gradili 4.00 m* velik obrat krepirne preje, ki ga Beti gradi s pomočjo tujega kapitala. Po zagoto^-lu direkitorja tovarne Petra Vujčiča veliko gradbišče pri tovarni ni primer nepokritih investicij, temveč so sredstva za celotno gradnjo že zagotovljena s pogodbami. Z letošnjo proizvodnjo in prodajo blaga so v podjetju zadovoljni. V dobrih osmih mesecih letošnj^a leta so izvozili že za približno milijon dolarjev bl^, na kolikor so računali šele ob koncu leta, Veoje pošiljke bla ga v tujino morajo po po godbah poslati šele v zadnjem tromesečju, in zelo se bodu morali potruditi, da bo do lahko naročila izpolni,'!. Beti je razstavljala tudi na Zagrebškem velesejmu, rudi tu se je izkazalo, da bi laliko prodali dosti več, ko’ zmorejo narediti. Zgodilo se Pričakovali so, da bo pšenica razgrabljena 15 ton semenske pšenice po znižani ceni še čaka interesente - Doslej je bil najslabši odziv na najboljšem poljedelskem območju je, da so morali večje naročilo in dokaj ugodno ponut’-bo kupca odfclOTiti, sicer ne bi mogli zadostiti že sklenjenim pogodbam. Kljub lepim proizvodnim uspehom in stalni rasti ugleda na domačem in tujem trgu pa podjetje ni brez senčnih strani, k^ršne so danes splošen pojav v gospod^ar-stvu. Mnogo imajo dolžnikov, si odlašajo s plačilom že prejetega blaga, vendar imajo še vedno na spisku več dolžnikov kot upnikov. Značilno za največje dolžnike pa je, da so to najugledneoše gospodarske organizacije, ki so vse doslej veljaile kot takojšen in točen plačnik. Podjetje je bilo letos zaradi tega že večkrat v težavah, tako da so si morali za izplačilo osebnih dohodkov začasno i2?K)S0diti iz rezervnega sklada. Na srečo v kolektivu z issplačevanjem zaslužkov nikdar niso pretiravali, saj so dohodki zaposlenih zmeraj naraščali v skladu s proizvodilo. povpečen zaslužek v Beti na začetku jeseni ni bU višji od 830 dinarjev. R. B. Več kot 50 ekip bo tekmovalo Na izreden odziv je letos naletel ra^is za delavske športne igre v počastitev občinskega praznika Metiifce. Za sodelovanje se je prijavilo več kot 50 ekip iz podjetij, prvič pa bosta sodelovali tudi dve vaški ekipi iz Rosalnic in Hrasta. V rokometu bosta tekmovali samo 2 ekipi, v malem nogometu jih bo kar 5, v odbojki tudi 5, v šahu 8, 10 ekip se-stavljajo kegljači, 7 ekip movaloi namizai^a tenisa in 19 ekip strelci. Največ ekip je prijavila tovarna BETI. Prijavili so sodelovanje v vs^ disciplinah, kar dve tovamdštei ekipi pa bosta sodelovali pri šahovskem in namieaioteniškem tekmova-nju. Ob zaključku tekmovanja bodo prireditelji izdali bilten, kjer bodo navedmi vsi rezultati. Zaradi trgatve manj krvodajalcev Pretekli teden je 21 krvodajalcev s področja metliško občine darovalo kri v novomeški transfuzijski postaji. Prijavljenih je bilo ^'eč ljudi, vendar je trgatev mnoge zadržala doma. Tokrat so dali kri pretežno zaposleni iz Kometa, Beti in Novo-teksa, bilo pa je tudi nekaj vaščanov iz Podzemlja in Gradca. Še precej davčnih zaostankov Tudi v metliški občini davčni zavezanci precej dolgujejo. Do pred nekaj dnevi so imeli na spisku še za 672.608 din dolžnikov iz vrst kmečkih, obrtniških in dm-gih zavezancev. Kakor je izjavil šef davčne uprave Zvonko Hanzelj, bodo proti koncu leta izterjavo pospešili. Kjer nočejo plačati,a bi lahko, se bodo poslužili tudi najostrejših ukr^ov. Težave so na kmetijah, kjer so ostali le ostareli kme^e, otroci pa so se razšli po svetu. S plačilom davčnih obveznosti staršem nočejo pomagati, čakajo pa le na dediščino. Občina bo poskrbela, da posesti ne bodo dobili, preden zaostali davki ne bodo poravnani. Jagode v septembru Milena Jagodič z Mestn^a trga 21 v Metliki je ondan, ko se je vračala z Radovljice, ob poti našla cvetoče jagode in jih poslala v naše uredništvo, čudno je, da jagode cveto jeseni, nenavadno pa je tudi to, da jih je našla prav tovarišica Jagodi-čeva. so Jo pripravili, pa pohvalo in pomoč pri nadaljnjem dalu. Eiaastafva je navdušila stare in mlade, kar se kaže v naraščanju števila članstva v Idubu Fokus. V klub bo poleg Črnomaljcev pristopilo tudi nekaj ljubiteljev filma in fotografije Iz Semiča. - ni Na vaških poteh 120 kub. metrov gramoza Krajevna skupnost Podzemelj, Ici vključuje prebivalce 13 vasi, je ves september popravljala vaška pota. Na cesto od Krasinca do Kolpe in še na nekatera druga va-šika pota so občani sami razvozili 120 kub. metrov gramoza. Pri proizvodnem delu je sodelovala vsaka hiša. Krajevna skupnost Je dobila od občine 9000 din prispev-Ica, kar bodo porabili le za nabavo materiala, medtem ko se vseh del lotevajo občani samii. Poročali smo, da je Kmetijska zadruga Metlika na vsem območju občine dala v prodajo semensko imenico po znižnjij ceni, kar je omo gočil prispevek občinske konference SZDL. Pričakovali so, da bodo kmetje z veseljem segli po ugodnosti, kakršne niso deležni drugje po Dolenjskem, vendar ni tako. Zadruga je nabavila 43 ton semenske pšenice vrste le-onardo, libelula in marinka. Doslej ’ so pšenico leonardo in libelulo potkupili največ občani suhorskega in radov-niškega področja, ki sicer ni žitorodno, medtem ko je na zalogi še okoli 15 ton pšenice. Ugotavljajo, da kljub 30-odst. popustu pri ceni semenska pšenica ne gre dobro v promet na področju med Primostkom in Krasin-cem, kjer je najboljši poljedelski predel. Verjetno gre za starokopitnost mišljenja. Ljudje najbolj cenijo pšenico salto, a je že povsem izrojena, semena pa ni mogoče več dobiti. To vrsto pšenice so opustili tudi drugje po Jugoslaviji in v Italiji, od koder je prišla k nam. Zalogo semenske pšenice bi metliška zadniga lahko takoj odala na Hrvaško, kjer nanjo komaj čakajo, a- Jo nameravajo še nekaj časa zadržati, če kmetovalci v kratkem ne bodo prišli ponjo, se kasneje tudi ne bodo smeli pritoževati, da niso bili deležni popvista. Portugalka že v prodaji Kmetijska zadruga Metlika Je v svojih vinogradih okoli Vinomera že potrgala Portugalko in šentlovrenko, ki sodita med rani vrsti grozdja. Pravijo, da portu-galke letos ni manj, kot je je bilo lani, le obarvana ni tako lepo, kot so pričakovali. V za^družnih vinotočih je por-tugalka že naprodaj po 5 din liter. Grozdje, ki ga bodo trgali po 1. oktobru, bo po izjavah strokovnjakov boljše od lanskega. 2e te dni so ugotovili v njem višjo sladkorno stopnjo. / SPREHOD PO METLIKI ■ N.\ PRAVKAR MINULEM ZAGREBŠKEM velesejxr.u se je metliška trikotažna tovarna BETTI predstavila s koleKcijo novih modelov. Razstavljeni izdelki so vzbudili splošno pozornost, saj so zastoprUki tovame dobili za več milijonov novih dinarjev naročil. ■ OD DESETTIH PREDVroE- NIH DRU2INSKT-! HIS, ki naj bi zrasle med Boi^tkom in cesto, ki pelje na železniško postajo, so letos že osmo rlšo spravili pod strdio. Prav tako so to jesen na na^rotni strani ceste zgradili dve hiši. Nove dnižlnske hiSo so zrasle tudi v novem riaselju za mestnimi bloki, na Vejarju in drugod. ■ STAVBA NOVEGA SOLSKE-GA VRTCA, ki so Jo pričeli graditi pred nekaj meseci, je že pod streho. Zdaj ragra^ujejo okna in obmetavajo notranje stene. Za občini praznik, konec letoSnjega novembra, bodo predSolski otroci ie v novi stavbi. ■ V NOVEM BLOKOVSKEM NASELJU je stanovanjska enota metliškega Komimalnega podjetja že pred dvema mesecema pričela pripravljati teren za gradnjo stanovanjskega bloka ki bo razen devetih družinskih stanovanj imel če Sest garsonjer. Delavci so že pričeli betonirati temelje, ne vedo pa, koliko graabenih del jim bo še dopuščalo letošnje nestanovitno vreme. Po načrtu bo nova stavba vseljiva prihodnje jesen. ■ USLUŽBENEC KOMUNAL* NEGA ZAVODA ^ socialno zavarovanje pri podru&iici v Črnomlju bo v naslednjih mesecih imel v Metliki uradne ure v tehle dnevih: 10. in 34. oktobra, 7. in ai. novembra ter 5. in 26. decembra. ■ RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE, ki jo je predzadnjo nedeljo v Belokranjskem muzeju odprl loto-kino klub FOKUS, jo po mnenju strokoroe komsije, ki jo razstavljene fotogralije ocenila, dosegla nadpovprečni uspeh. Ljubitelje čmo-bele iraietnosti vabimo, da sl jo ogledajo. Odprta je vs^ dan v dopoldanskih urah. meHišktettfednik 17 „NOVOTEKS" gradi konfekcijo Delavci bosanskega podjetja »Krivaja« so začeli pred kratkim graditi »Novoteksovo« dvoetažno stavbo, v kateri bo konfekcijski oddelek. Celotna površina stavbe bo približno 3000 kV. metrov, investicija pa bo znašala okoli 7 milijonov din. V konfekcijskem oddelku bo zaposleno približno 400 ljudi, starih od 16 do 22 let, ki se bodo temu delu priučili. Računajo, da bodo letno izdelali 500.000 do 600.000 pajov hlač, ki jih bodo izvažali na zahodno tržišče. »No-voteks« se bo na tak način mnogo lažje uveljavil s svojimi izdelki na tujem tržišču, pri končanem izdelku pa bo njihov delež, plačan v dolarjih, v primerjavi z uvoženo surovino mnogo večji. Konfekcijski oddelek bodo vodili ljudje, ki so zdaj na trimesečni praksi v Nemčiji. Več kot polovica priučenih Do konca avgusta letos so v tovarni LABOD od približno 190 kandidatk, ki so se javile na razglase za priuči-tev za industrijsko šiviljo, priučili v domačem centru za izobraževanje za ta naziv 96 kandidatk. 25 deklet bo kmalu opravljalo zaključni izpit, preostale so že bodisi na preizkusnem delu ali pa delajo v redni proizvodnji. Najboljši so šli v Avstrijo v tovarni perila LABOD izbirajo vsakih 6 mesecev na točkovni način v brigadah v novomeškem in v krškem obratu najboljše brigadirke in brigadirje. Ti gredo vsako leto enkrat na skupinski ogled tovarn sorodne stroke v inozemstvo. Prva takšna skupina 18 najboljših delavk in delavcev je odšla konec julija letos v Avstrijo, kjer si je v več mestih ogledala avstrijske tovarne srajc. Naslednja skupina bo odšla na takšen ogled prihodnje leto. Lepa pobuda tovarne LABOD bi lahko našla posnemalce! Seja občinske konference ZKS 3. oktobra bo v Novem mestu seja občinske konference ZKS. Konferenca bo razpravljala o poročilu o delovanju občinske organizacije ZK, o poročilu o delu medobčinskega sveta ZKS, sklepala bo o razrešnici organom konference in o spremembi sklepa o organiziranosti ZK v občini. Razen tega bodo na konferenci govorili .*5e o nalogah ZK v sedanjem obdobju Prispevki dotekajo Prispevki predstavljajo dve tretjini proračunskih dohodkov, davki in takse pa eno tretjino. Pristpevki so doslej dotekali še kar zadovoljivo, vendar ta ugotoviteiv ne velja za vse, pač pa le za pri' spevek iz osebn^a dohodka iz delovnega raaimerja, ki je uresničen doslej s SS^odst.; prispevek iz aseb. dohodka od intelektualnih storitev je vpladan v viSini 63 odst., prispevek ia oseb. dohodka od avtorskih pravic 62 odst. in prispevek iz skuipisega doihodka občanov 106 — odst. Najslatoše plačujejo prispevek od obrti koonaj (41 odst.!), od obrti v odst. in v pav&alu (49 odst.) in od kmetijstva (5 odst.). Zakaj je bilo 7 dni zaprto? Neutemeljen in neopravičljiv protest nekateriii prodajalcev na tržnici, ki ustvarjajo velik promet, proti plačilu prispevkov — Postopek uprave za dohodke lahko ocenimo kot skrajno strpen že v prejšnji številki smo v kratkem zapisu omenili čuden »štrajk« na novomeški tržnici. Lani in letos je začelo na njej prodajati sadje in zelenjavo več stalnih prodajalcev. S tovrstnim blagom slabo založenemu Novemu mestu so prinesli pravo osvežitev. Nobeden od njih ni naznanil svoje dejavnosti upravi za dohodke, nobeden pa se tudi ni odzval splošn^nu pozivu za davčno napoved. Na posebno opozorilo sta storili to samo prodajalki Tonev. (Po zakonu je za tistega, ki se odtegne davčni napovedi, predvidena kazen od 500 do 10.000 dm!) Okoli 1.000 Ijtidi se je zbralo v nedeljo, 28. septembra, v Stavči vasi pri Dvoru, kjer je 1. decembra 1944 ustanovljeni jurišni bataljon XV. divizije proslavljal 25-letnico. O bojih jurišnega bataljona je govoril komandant, narodni heroj Rudi Pušenjak-Uragan. V imenu ZZB Novo mesto je Stane Gorinšek odkril pri Jarčevi hiši, pred katero je bil ustanovljen bataljon in kjer so njegovi borci prvič priseg;li, spominsko ploščo. Preživele borce jurišnega bataljona pa je pozdravil tudi predstavnik ZZB občine Ljutomer, v kateri ima 'ta bataljon domicil. Kulturni program — pesmi in recitacije — so pripravili učenci osnovih šol D\'or in žužemberk. Komandant Rudi Puženjak-Uragan se je v govoru spominjal težkih in zm:iag:oslav-nih trenutkov jurišnega bata- Delo strokovnih odborov sindikata strokovni odbori sindikata pripravljajo delovne pro grame za zimsko obdobje in razpravljajo o poslovanju organizacij svojih strok. Zlasti spremljajo reformna prizadevanja v svojih kolektivih, odmeve raznih sprememb, fci jih doživljamo v gospodarstvu, ter gospodarski razvoj na našem območju. 80 sodnikov porotnikov Občinska skupščina je na seji 16, septembra izvolila 80 sodnikov porotnikov ob-čliiskega sodišča Novo mesto. Sodnike porotnike je bilo treba izvoliti zato, ker je dosedanjim potakla dvol^ na mandatsui dot>a. Med iz> voljenimi je nekaj taifcšnili, ki so bili sodniki porotniki že v dosedanja mandatni dobi, nekaj pa je izvoljenih poipolnoma na novo. Ijona od ustanovitve do konca vojne. Poudaril je, da so bili v bataljonu zaradi njegovih posetonih nalog samo najbolj hrabri in prekaljeni borci. Bataljon je bojni krst prestal v Šentjanžu, nato pa je sodeloval pri uspešnih napadih v Suhi krajini, zlasti pri napadih na Hinje in Vinkov vrh, naposled pa z drugimi partizanskimi enotami vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Med drugim je Rudi PiLšenjak-Uragan pozval borce, naj ohranijo vrline, po katerih so sloveli pred 25 leti. Ker je bilo •' geslu, ki ;e bile obešeno v Drodajaiiii Bosiljke PelJ»3’č, napisan.-), da »štrajka« zaradi nepravde«, torej n^pnivčnosti naše uprave za d >hodke, bomo zadevo pvjasnV.i poirob nejc. Ui>rava za l.rdke jr po več bre2!usp€:>n.h poizku-■; h v času od 10.8 do 15.9. le uspela priwj;.i t: te prodajalce k razgu'.'cr'i Na tr? ni ii^pekciji p».>dpis2’. zd-p'>;nik, iz katerega je razvidno, da se strinjajo s tem, da ustvarjo na leto: Nada in Ivanka Tonev 700.000 din, Ema Katalenič 560.000 din, Jašari Nedžedin 420.000 din. Bosiljka Pelagič 560.000 din in Tešo Petrič 420.000 din prometa, vsi skupaj torej 2,660.000 din prometa. jim organom. Zmerjal je delavce uprave z neprimenr mi izrazi in odšel. Po tem Petričevem obisku so vsi nroda.ialci razen sester 7.» nev zavrnili plačilo prispevkov. Ob 2,660.000 din skupnega prometa na leto je bilo vsem prodajalcem predpisano le 33.630 din prispevkov za promet, usbvaruen deloma v enem letu, deloma v dveh letih, kar je 1,2 odst, od ustvarjenega prometa v enem letu. Tako strpen odnos je uprava za dohodke za-zavzela do prodajalcev zato, ker so bili v cenah konkurenčni, ker morda res niso znali gospodarno poslovati, ker morda res nliso bili va- jeni plačevati davke in ker so ves čas dobro zalagali novomeški trg z blagom. Ker je prodajalka Pelagi-čeva nato izjavila, da bo prodala blago, kolikor ga ima, in se odselila, ji je uprava za dohodke zasegla pošiljko. (Takrat je bila dolžna celoten prispevek za 1. 1968 v znesku 3.248 din in celotno akontacijo za 1969 v znesku 5.360 din). Pelagičeva je nato nehala prodajati in je obesila v prodajalni napis: »štrajfeuijem zaradi nepravde davčne uprave Novo mesto«! Če je bila uprava za dohodke res nepraivična, naj presodijo bralci, ki vedo, da od domačega plačnika brez odlašanja izterja prispevke, v primeru teh prodajalcev s tržnice, ki so iztržili precejšnje zneske, pa je pokazala skrajno mero strpnosti. Do adaj sta celotni lansiki prispevek poravnali edinole prodajaJM Tonev, ki sta plačali tudi del atoontacije aa 1969. Drugi pa naij;brž čakajo na izvršbo, in če ne bodo plačali, jo bodo tudi dočakali. Stavča vas ni bila še nikoli tako urejena kot minulo nedeljo, ko so jim prišli v goste borci jurišnega bataljona. Tudi proslave, katere bi se udeležilo toliko ljudi, še niso imeli. Na sliki: borcd in vaščani poslušajo govor komandanta Uragana (Foto: Ivan Zoran) V STAVČI VASI PRI DVORU Slavje hrabrih fantov o jurišnem bataljonu govoril komandant Uragan - Spominska plošča na Jarčevi liiši -1.000 ljudi Po občinskem odloku in po republiškem zakonu o prisipevkUi in davkih občanov je uprava odmerila Nadi in Ivani Tonev za leto 1968 vsaki po 2412 din, za leto 1969 pa vsaki po 5184 din prispevka, Emi Katalenič za leto 1969 akontacijo 3.120 din, JašarLju Nedžedinu akontacijo 2.250 din, Bosiljki Pelagič za leto 1968 3.248 din pris- pevka in 5.360 din akontacije za 1969 in Tešu Petriču 3.380 din akontacije za 1969. Prodajalci so v tem razgovoru pokazali, da se zavedajo, da bodo prispevke morali plačati, čeprav so poudarjali, da nekateri težko, neka teri pa sploh ne, ker nima jo denarja. Nekaj dni po sestanku je prišel na upravo za dohodke Tešo Petrič, ki je izjavil, da noben prodajalec prlSipevloav ne bo plačal da bodo dali zadevo v časop^ da se z upravo za dohodke ne bodo pogovarjali, ampak kvečjemu s kakšnim viš- Zdaj pa vsi v Metropol Nova ekspresna restavracija na avtobusni postaji je zdaj najbolj obiskano novomeško gostišče Od 21. septembra je v Novem mestu najbolj obiskano gostišče nova ekspresna restavracija hotela METROPOL, zgrajena po načrtih inž. arh. Danila Lapajneta. Vrvež se je pričel takoj po otvoritvi, ki so jo imeU brez poprejšnje napovedi V restavraciji strežejo s turške in ekspresno kavo, sokovi, okrepčilnimi pijača ml, slaščicami, toplimi in hladnimi jedili. Čeprav se osebje v novih prostorih še ni povsem znašlo, je postrežba ldO‘Ub temv. dobra in hitra. Prilagodili so jo avtobusnim potnikom, ki se v Novem mestu zadržijo le krajši čas. DIVJI PRAŠIČI 0GR02AJ0 PRIDELEK KORUZE Kmetom bomo plačali vso škodo! v 5 vaseh pod Frato je po do zdaj zbranih zapisnikih uničeno 3500 kg koruze, vsi zapisniki pa še niso zbrani — Lovska družina Plešivica zagotavlja, da bo kmetom poravnala vso škodo Na zadnji občinsiki seji sta dva odbornika opozorila, kako prizadeti so hribovski kmetje letos od škode ki jo povzročajo divji prašiči na pridelku in kako brez moči so ob tom. Na seji občinske konference SZDL se je okoli tega vpraSanja razvila posebna točka dnevnega reda, čeprav prej ni bila predvidena. Bralcem posredujemo tudi drugo plat medalje iz razgovora s predsednikom lovske družine Plešivica. Francetom Jarcem iz žužemberka Tov. Jarc je povedal pri bližno takole: — Razumem c^orčenje kmetov ob šikodi, ki jim jo letos povzročajo divji praši či, pa tiKld njihov strah, da jim škoda ne bo povrnjena. Škode Je največ v Velikem, Malem in Srednjem Lipovcu t-er Ajdovcu. Te vasi s< do 19fi(). leta bile nc območju lovske družine Dvor, ki ni i-mela denarja za plačilo škod in se je tudi zato »dxu žila z našo v novo lovsko družino Pleživlca. Lani je bilo dovolj žir»i In žeiloda v gozdovih, zato pra-Šl)6i niso delali posebne škode, predlani je med njimi raasajala kuga ta Škode ni bilo skortij nič. Letos se bodo kmetje s prej omenjenega območja prvlC srečali z naanl kot plačniki. Škodo bo- mo pošteno poravnali, računamo pa, da je bo za okoli 10.00 din. , Vseh zapismk)0(v še nimamo zbranih, takoj ko bo pridelek pospravljen, jdh bomo zbrali, obračunali in nato Izplačali priaadetiim škodo. Vemo, da izrečejo kmetje marslkateiTo pikro na naš račun. Naša družina gospodari na 800 hektarih povr-ain. Imanv) 48 lovcev in 6 pripravnikov, ki so razspore-jeni po vsem lovišču. Tudi ml sano proti divjim prašičem skoraj brez moči. Treba bi bilo prirejati več bra-kad nanje, predvsem v novomeškem lovišču. Veliko razmišljamo o tem, kako odpraviti to nadlogo. NajbotljSe bi bilo urediti ob napajališčih, kjer divji pra- .šičl in medvedi pijejo, krmišča zanje. Tam bi bilo treba obdelovati zdaj opuščene njive in Jih prepustiti njim. TakSno lcrmi.%e bi se dalo urediti pn Podlipi in Se kje. Etovolj denarja za to za adaJ nimamo, prav bj nam jirišel tudi kakšen kredit. Upamo, da bodo pri tem kmetje z nami aodeloivali. Restavracija bo odprta vse leto. Nad njo je terasa z vrtom, kjer bo več kot 100 sedežev, ljudem pa bodo stregli pretežno z jedili, odpravljenimi na žaru. Zgoraj sta še dve gostinski sobi, v katerih bodo lahko tudi poslovni sestanki in zabave v manjšem krogu. S terase je lep razgled po avtobusni postaji, proti PortovaM t in kapitlju. Sosednjo kavarno je METROPOL zaradi obnove zaprl. Lokal bodo v notranio-sti nekoliko spremili i tako da bo v njem lahko nekaj več kavarniških mizic kot do zdai. Pripravljajo pa tu-d’ načrte za nove gos<-’nske objekte med Trubarjevo iJi-co in Novim trgom. Za izobraževalno skupnost 63 odst. v skupnih proračunskih dohodkih novomeške občine so letos najboljše doseženi dohodki temeljne izotoraževal-ne skupnosti. To je razumljivo, ker temeljna izobraževalna skupnost ustvarja svoje dohodke od prispevkov iz osebnih dohodkov in prispevkov iz osebnih dohodkov in prispevka iz skupnih dohodkov občanov. I>o 31. avgusta so bili dohodki TIS doseženi 63-odst. in sO le za 3,6 odstotka zaostajali za planom. Vse kaže, da bodo njeni dohodki do konca leta dosedSe-ni In preseženi. Čevljarstvo v Straži ukinjeno CevlJarsl?vo v Straži, ki zaposluje 2 driavca. Je zaprosilo občinsko skupščino naj ga ukine, ker s svojo dejavnostjo ne ustvarja toliko dohodka, da bi laliko pokrivalo obveznosti. Občlniska skupščina je na soji 16, septembra tej prošnji ugodila in sprejela sklep, da se Obrtno podjetje čevljarstvo v Straži ukine. V njegovih prostorih bo odslej opravljal čevljarsko obrt zaseibnlk. MII os POLJANŠEK JE OBISKAL NOVO MESTO Uspehi niso To, da v novomeški občini kljub marsikaterim težavam lepo rešujejo šolstvo in kulturo, je potrdil tudi Miloš Poljanšek, predsednik kulturno-pro-svetnega zbora SRS, ki je nedavno obiskal Novo mesto Srečanje z novim zdravnikom Dr Petra Kapša sem srečal na internem oddel ku novomeške bolnišnice. Bil je v beli halji, s 'ste Prejšnjo sredo je obiskal Novo mesto predsednik kul-turno-prosvetnega zbora SRS Miloš Poljanšek s sodelavcema Gojmirom Komarjem in Sonjo Ledinkovo. Gostje so se dopoldne krajši čas zadržali pri predsedniku občinske skupščine Novo mesto Franciju Kuharju, kjer so se s predstavniki občinske skupščine, izobraževalnih in kulturnih ^a• vodov pogovarjali o položa ju šolstva in kulture v obči ni. Miloš Poljanšek je med obiskom nekajkrat poudaril, da ga je razveselilo, ker v novomeški občini lepo rešu jejo šolstvo in kulturo. Na gimnaziji, ki jo je obiskal skupaj z občinskimi pred stavniki, se je zammaJ za di jaško samoupravljanje, ^me nil pa ]e tudi prepotrebno specializacijo vseh' naših srednjih šol. Novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela je goste presenetil z lepimi desetletnimi uspehi. V daljšem pogo voru so omenjali srednje strokovno šolstvo, ki je pri nas zanemarjeno, ter prepotrebno izobraževanje kadrov Zavod za izobraževanje kadrov je v zadnjih 10 letih omogočil šolanje na šolah I. stopnje ter na višjih in visokih šolah mnc^im dolenjskim delavcem, ki ^daj k»t diplomantje že dosegajo Asfalt napreduje proti Šentjerneju Asfaltiranje ceste Ratež-Šentjernej bo končano najkasneje do občinskega praznika lepe uspehe na novih ali sta rih delovnih mestih. Na šolskem centru za go stinstvo se je Miloš Poljanšek močno zanimal za izobraževanje gostinskih delavcev. Presenetilo ga )e število učencev, vpisanih na no-vomešksm gostinskem šolskem centru. Na vseh p<> dobnih šolah je zanimanje za gostinski poklic v zadrt j il: letih močno upadlo, v Novem mestu pa je število učencev naraslo od 90 preo 4 leti na 369 letos. Gostje so si z velikim za nimanjem ogledali še muzej In Jakčevo razstavo v Dolenjski galeriji ter 'tudijsko knjižnico in se zanimali za delo teh kulturnih ustanov. Popoldne sta MiloS Poljanšek in Ludvik Zajc, proJ-sednik lO RIS, odgovarjala novomeškim kulturnim in prosvetnim delavcem na več vprašanj, ki so jih zanimala M P. toskopom okoU vratu. Trenutno je zdravnik-sta-Ust. Pred kratkim je diplomiral na medicinski fa kulteti v Ljubljani. — Zakaj ste se odločili za študij medicine? — Po veliki maturi sem se vpisal na višjo rentgen sko šolo. kjer sem tudi diplomiral. Po diplomi sem dobil službeno mesto v novomeški bolnišnici, ki me je štipendirala. Na fakulteto sem se vpisal, ker sem želel globlje sva-mati medicino, oziroma ker sem želel pridobiti še več znanja za delo, ki sem ga že opravljal. — Kako ste pravzaprav študirali? — Začet sem v jeseni leta 1963 Ves čas študija, se pravi šest let, pa sem se na predavanja vozil v Ljubljano, študiral <:em namreč med tem. ko sem bil te redno zaposlen. Razumljivo je, da sem imel v teh šestih letih malo prostega časa za druge reči. — Kaj zdaj predvsem želite? — Da bi uspešno prestal stažiranje in dobil primemo službeno mesto v domačem kraju. IVAN ZORAN ALI STE OPAZILI VELIK NAPREDEK? Pinišer novomeškega cestne-ga podjetja vsak dan pusti za seboj po nekaj sto me trov novega asfalta na cest nem odselni Ratež—Šentjernej. Te dni bo cesta asfaltirana do Mokrega polja. Pi Tekoči trak v likalnici v LABODU imajo v poizkusni proizvodnji nov tekoči trak v likalnici. Za trak, ki je izdelan v Švici, so odrinili 50.000 din. S tem so še bolj posodobili opremo likalnice, ki je že prej dobila najsodobnejše stroje »permanent-press« za likanje. Delo v li kalnici bo lahko odslej potekalo bolj usklajeno in nemoteno. Kolektiv, ki se zelo trudi za posodobljenje svoje pro tevodnje, je s tem dodal svo jim naporom še nov prispe vek. Kruh se pri nas ni podražil Podjetje »2ito« je s 1-tobrom povečalo dosedanje cene kruha samo v Ljubljani Potrošnike na območju, ki ga oskrbuje Pekarija Novo mest© obveščamo, da ostanejo cene kruha na tem območju ne spremenjene. Takšno p>ojasni k) smo dobili v upravi poslovne Miote ŽITA v Novem mestu nišer dela pospešeno, saj ima cestno podjetje v pogodbi zapisano, da mora biti asfaltiranje končano do sredine oktobra. Obnovili bodo tudi asfalt v Šentjerneju Dela bodo stala okoli 3,3 milijona dinarjev, plačala pa ;ih bosta občinska skupščina Novo m§sto in republiški cestni s^ad Asfaltirana cesta bo dolga okoh 13 km, široka pa 5,5 metra. Pretežno bo šla po trasi stare ceste, le tu in tam 'bo potrebno ublažiti prehude ovinke (npr v Mokrem polju) m napraviti nekaj nasipov, delno pa bodo spremenili tudi sedanji prečni nagib. Asfaltiranja zdaj nič ne moti, zato upajo, da bodo dela končana v roku, najkasneje pa do občinskega praz nika. želijo le, da jih pri tem ne t>’ m-v :?bo vreme, ker imajo namen cesto dokončati, se pravi položiti nanjo budi zaščitno asfaltno plast. Cesta bo znatno skrajšala sodobno povezavo z Novim mestom, predvsem pa bodo imeli zdaj hitrejše prometne zveze kraji na desnem bregu Krke. Hkrati bo znatno razbremenila magistralo Ljubljana—Zagreb in nieno vzporednico na levem bregu Krke. Tržnica je postala premajhna Novomeška tržnica je dobro založena s sadjem, zelenjavo, vrtninami, mesom, ribami in perutnino, gneča na njej pa je vsak dan večja Novo mesto raste tako hitro, da marsikaj komaj dohaja to rast. Tržnica je bila videti, ko smo jo pred 5 leti izrodili namenu, zelo velika, zdaj je pa že zelo tesno v njej. Samo 5 prodajalcev sadja in zelenjave je imelo lani na njej za 2,660.000 din prometa. Na tržnici lahko kupite vse razen mlečnih izdelkov, kaj kmalu pa bo treba razmišljati o dveh novih tržnicah. cOdjetje X)M1NVEST- je zadnjih dveh letih porabi-io za naložbe v tržnico, zs asfaltiranje, za nove itioskt in '.-zdrževanje (samo pl^ka nje' je stalo lani 10.000 din) okoli 150.000 din. Lani je itra! DOMINVEST z djetje, ki bi bilo priprav .jeiio prodajati mlečne iz-dekle. Precejšnja gneča, ki je opazna še zlasti na tržne dni, oTx>zarja, da postaja ena sa- ma tržnica za Novo me^to premalo. Nekaj prostora bi se dalo pridobiti s tem da bi na tržne dni zaprli promet z vozili po cestah ob nržnici in ceste porabili kot prodajni prostor Kot začasen izhod v sili bi bila tudi preureditev prostorov obr^ n^a podjetja Instalater v tržnico, ko bi se podjetje Izselilo v nove prostore Novo mesto se v svojem razvoju najbrž ne bo ustavilo, zato bosta že v bližnji prihodnosti potrebni posebni tržnicd za Kandijo in Bršlin. Pred občnim zborom Sindikalne organizacije v občini se temeljito pripravljajo na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na skupnih sestankih volijo delegate za občni zbor in razpravljajo o svojem nadaljnjem delu. V ospredju razprav je politična usmeritev, ki naj jo daje sindikat pri usklajevanju notranje zakonodaje z ustavnimi spremembami Razen tega zdaj, ko so na voljo podatki iz periodičnih obračunov, povsod razpravljajo tudi o gospodarskih dosežkih in načrtih. Za nastanitev gradbenih delavcev Medobčinski odbor sindi-kata gradbenih delavcev bo v Novem mestu v kratkem raz-pravljal o najmanjših pogojih za nastanitev delavcev na gradbiščih. O tem bo kmalu sklenjen družbeni dogovor med gradbenimi podjetji in sindikati Ustanovili bodo sekcijo Na nedeljski 6. seji občinske organizacije SZDL v Novem mestu je tekla beseda tudi o ustanovitvi dveh sekcij; za zunanje politična vprašanja ter za kmetijstvo in gozdarstvo, razen t^a pa še za konferenco za družbeno aktivnost žensk. Z zadnjima dvema so se člani strinjali, zato ju bodo kmalu ustanovili. Most še čaka Novomeški most je že preživel svojega Abrahama in zdihuje pod težo sodobnega prometa. Po vprašanju na zboru občanov in po odborni-ških vprašanjih je še vedno poln jam. V jesenskem deževju se bodo v njih nabirale luže, pešci pa bodo nemalokrat od nog do glave oškropljeni z brozgo Morda smo ugotovili, da se mostu ne splača popravljati in da Je zato boljše počakati na novega? Kdo ve? Res pa je, da bodo laže počakali na novi most tisti, ki se čez starega vozijo v avtomobilih, kot tisti, ki hodijo čezenj peš in so zato oškropljeni z blatom. Mladih ne smemo zanemarjati Zadnja leta je delo z mladimi malce zamrlo -Ob tednu otroka in dnevu pionirjev več živahnih tekmovanj in prijetnih srečanj Ncfvomešte kronika V začetku oktobra bomo po vsej državi praznovali TEDEN OTROKA. 26. septembra je organiziralo novomeško predsedstvo občinske zveze Društev prijateljev mladine posvet, na katerem so sprejeli program ob praznovanju tedna otroka in se dogovorili, kako in kaj bodo v prihodnje delali z mladino. Sklenili so, da bodo v tednu otroka organizirali na šolah roditeljske sestanke, na katerih bodo seznanili starše z vzgojo in delom z otroki. DPM bo seznanilo starše tudi s petletnim planom dela, prav tako pa ne bodo zanemarjali svojih nalog in načrtov. Dejavnost DPM je v zadnjih letih nekoliko zamrla, zato so na posvetu sklenili, da bodo pridobili za delo z mladino tudi zdravstvene delavce, Center za socialno delo, krajevne skupnosti itd. 29. septembra so tudi pio-V petek, 26. septembra, sta praznovala zlato poroko nirji praznovali svoj dan. No- Ana (80) in Anton (83) Kordiš iz Kettejevega drevo- vomeški pionirji so gostili reda v Novem mestu. Nadaljnjo zakonsko zvestobo sta vrstnike Iz Bihaća, v Skocja- si obljubila pred odbornikom Rudijem Mrazom v po- nu pa so pionirji prvič razvi- ročni dvorani na Rotovžu. Prvič sta se poročila v Ko- U pionirski prapor, ki Jim panju pri Grosupljem. Rodilo ae jima je 7 otrok, 4 so ga Je poklonUa »Dolenjka«, še živi. Najtežje trenutke sta imela leta 1947, ko je pokroviteljica njihove šole. umrl njun sin — partizan. Oče Kordiš je bil avstrijski V oktobru to nekaj novo-vojak, po vrnitvi Iz vojske pa lesni manipulant (Foto: meških pionirjev obiskalo Ivan Zoran) Ptuj, kjer se bodo srečali pi- onirji iz vseh slovenskih starih mest. Cez leto dni bo v Novem mestu republiško prvenstvo pionirjev in pionirk v streljanju z zračno puško. Tedaj se bodo mladi Novomeščani izkazali kot gostitelji, seveda če Jim bodo priskočili na pomoč tudi starejši. MARJAN TRATAR Vsi dobijo malico Na osnovni šoli Dvor prejema malico vseh 109 učencev; starši prispevajo za vsakega otroka samo 7 dinarjev na mesec. StroSkd za malico so nizki, ker se je vodstvo šole znašlo hi organiziralo zbiralno akcijo, s katero so si zagotovili dobršen del ozimnice. Sindikat o kmetijstvu Medobčinski odbor sindikata kmetij cev živilske in tobačne industrije bo v svojih razpravah skušal razčleniti vpliv zadnjih ukrepov na gospodarjenje v strokah, ki jih zastopa, še posebej pa bo ugotavljal vpliv teh ukrepov v kmetijstvu. ■ SE 200 OTROK Caka na sprejem v vrtec. Mnogi starši niso vedeli, da je bilo treba otroke vpisati za grejem v vrtec že v marcu, in so v septembru prišli s prošnjami, vendar je bilo 2e prei>ozno. V vseh vzgojnovarstve-nib ustanovah je vkijuSenib več varovancev, kot bi jih smelo biti, in ni prostora za nikogar več. Vodstvo vzgojnih zavodov se je odlofiilo, da bo zaradi povečanih stroSkov povečalo oskrbovalnino v domu od sedanjih 130 din na 150 dinarjev. ■ FILATELISTIČNA R.AZSTA-VA, ki bo odprta v spodnji dvorani Dolenjske galerije od 21. oktobra do 2. novembra, bo prav gotovo privabila precejšnje število gledalcev. Znani kočevski filatelist Andrej Arko bo tokrat prvič razstavljal znamke verigarjev četverčkov. Novomeška PTT bo 21. oktobra odpremljala vse poštne pošiljke s priložnostnim poštnim agom. Novomeški filatelisti pričakujejo, da bodo obiskali razstavo tudi filatelisti iz tujine. ■ 45. OBLETNICO MATURE Je praznovalo prejšnji teden v Novem mestu 8 nekdanjih gimnazijcev. Stari šolski tovariši so že tretjič praznovali obletnico mature prav v Novem mestu. Čeprav Je minilo od dijaških let skoraj že pol stoletja, jih še vedno vžejo tople tovariške vezi. ■ BIHASKl PIONIRJI IN UČITELJI so v ponedeljek obiskali Novo mesto. Dva dni so bili gostje novomeških pionirjev in učiteljev. Novomeščani so se tokrat kot gostitelji lepo izkazali. Gostom so pokazali nekatere znamenitosti Novega mesta in okolice, z njimi pa so se pogovarjali tudi o učnem uspehu in delu na obeh šolah. ■ NOVO STAVBO, v kateri bo konfekcijski oddelek, je pred kratkim začelo graditi podjetje »Novoteks«. v dvoetažni stavbi. Katere površina bo znašala vefi kot 3000 kvadratnih metrov, bb proizvodna hala, skladiščni prostori, sanitarije in garderobe. — Gradi jo bosansko podjetje »Kri-vaja«. ■ NA TRGU je bilo v ponedeljek dovolj paprike po 2,6 din, paradižnika po 3 din, solate po 3 in 4 din, pese po 2 din, krompirja po 1,2 din, jabolk po 2 din, sliv po 2 din, zelja po 1,6 din, čebule po 3 din, česna po 12 din, fižola po 3 din, gob po 10 din, breskev po 3,5 din, hrušk po 3 cUn, grozdja po 2,8 din in cve-tače po 3 din kilogram. Cena domačih jajc je porasla na 85 par. ■ RODILI STA; Silva Koradin Iz Koštialove 34 — dečka in Marija Pavlenč iz Koštialove 42 — Zdravka PORODNi$NiCE$#jil Pretekli teden so v novomeški poro^išnici rodile: Miliia Gal iz Dol — Marjanco, Emilija Arh iz Veliek vasi — Ivana, Anica Bele Iz Birčne vasi — Darjo, Anica Spelič iz Žužemberka —■ Francija, Fanika Cenar s Trške gore — Darjo in Tanjo, Majda Matko Iz Lo-I^e — Marka, Danijela Romšek iz Loke — Majdo, Angela Turk iz Zdol — Martina, Jožefa Blatnik iz Gornjega Vrhpolja - Franca, Silva Flajs Iz Brezja — Andrejo. Marjeta Žagar iz Krškega — Jožeta, Marija Perpar iz Smavra — Igorja, Majda Arh iz Velikega Podloga — Bojana. Cvetka Kra-šcvec iz Obrha — Petra. Anica Ponikvar iz Dobrave — Draga, Marica Jurinčič iz Jurova — Zdravka, Jožefa Tomažin iz Smed-nika — dečka, Apolonija Urek ia Krškega — dečka, Ana Lumpert iz Drage — dečka in Marija Rc-nuša iz Crmošnjic — dečka. — čestitamo! Sovražnik, ki ga poznamo (Nadaljevanje s 1. sU:.) S sedanjim uresničevanjem čvrst^a programa protitu-berkulozne službe smo dosegli, da je stanje adaj res ugodnejše kot nekoč, kar zadeva število bolnikov, resnost bolezni znanih bolnikov in obolevnosti Dosledno iskanje novih bolnikov (tudi s pomočjo fluorografiranja), zlasti v okolici že znanih bolnikov. :>dkriva vedno manj novih bolnikov. Uspešno zdravljenje ne vrača samo zdravja bolniku, temveč odstranjuje (uničuje) tudi bacile tuberkuloze in tako zmanjšuje možnost za oku-ževanje novih oseb, s tem pa zmanjšuje tudi število bolnikov. Seveda pa skrbimo tudi za zdrave osebe, zlasti iz ogroženega okolja, s tem da jih zaščitno cepimo proti tuberkulozi. Naslednje številke nam zelo prepričljivo kažejo razliko med številom novo zajetih tuberkuloznih bolnikov pred desetimi leti in lani: NOVO Z:\JETI BOLNIKI TBC NA 100.000 PREBIVALCEV: Novo odkriti: Ponovno oboleli: Izven- Plj. TBC: Skupaj TBC: Črnomelj 1957: 126 21 80 227 1967: 95 16 17 128 Novo mesto 1957: 106 26 40 172 1967: 50 8 27 85 Trebnje 1957: 176 10 48 234 1967: 70 12 29 111 SLOVENIJA 78 12 24 114 V zadnjih desetih letih se je obolevnost zananjšala za polovico (za vse oblike tu-berkulooiih bolnikov, tudi za izvenpljučne). Novo odkritih pljučnih bolnikov je v Beli krajini še vedno precej več kot v drorgih delih našega c^oliša. Kako je s pljučno tuberkulozo v ožji Dolenjski? Statistični podatki o razširjenosti pljučne tuberkuloze po naših dispanzerskih področjih nam kažejo takšno stanje; v Beli krajini je 110 tbc pljučnih bolnikov, kar pomeni 4,5 bolnika med 1000 prebivalci. Med temi bolniki je 32 takih oseb, ki izločajo bacile tbc oz. 29.1 odst. bolnikov seje tuberkulozne bacile med zdravo prebivalstvo, i^vilka še pove, da na vsakih 1000 prebivalcev 1,3 osebe izloča bacile tbc. V novomeški občini je 153 tuberkuloznih pljučnih boliukov oei-roma 3,2 na 1000 prebivalcev; med temi je 38 oseb, ki izločajo bacile tbc, torej 24,8 odstotkov ali med 1000 prebivalci 0,8 takih, ki so kužni in nevarni za zdravo okolico. V občini Trebnje pa je 140 takih bolnikov, torej 8,1 na vsakih 1000 prebivalcev. Med njimi je 22 sejalcev tuberkuloze ali 15.7 o^t., kar pomeni na vsakih 10(X) prebivalcev 1,3 sejalca bacilov tbc. Ali niso te številke zaskrbljujoče? Za neprizadete, se pravi za tiste, ki še niso bolni oziroma nimajo bolnika v družini, kaže, da jim to vprašanje ne dela skrbi. Bolniki in njihovi svojci pa kruto občutijo, kaj pomeni tuiberku-loza. Zelo pogosto se dogaja, da začnemo bolnika zdra-. viti z vso prizadevnostjo; v bolnišnici začeto, nekaj mesecev trajajoče in potem doma nadaljevano zdravljenje je z zdravstvene strani dosledno vodeno in zato tudi uspešno. Po mnogih mesecih truda in velikih stroškov, vča^ tudi šele po nekaj letih, pa nas nenadoma preseneti pešno medicinsko delo. Še vedno slaba zdravstvena prosvetljenost Med nemedicinskimi činitelji naj omenimo najbolj kri- čeče: še vedno imamo (javiti z nezadostno obveščenostjo prebivalstva, pa tudi s slabo zdravstveno prosvet-Ijenostjo. Se bolj žalostno je dejstvo, da nmogi. ki dobro poznajo nevarnosti, ki vodijo k neuspehu, tega ne upoštevajo in ne izpolnjujejo zdravstvenih navodil. Mar ni zares žalostno, da prav taki ljudje mislijo, da bo narava pri njih naredila izjemo? Včasih gre tudi za nizko življenjsko raven prebivalstva, še večkrat pa za nepravilen in malomaren odnos do prehrane, oblačenja, ure^j^ stanovanj, počitka in ^loh do načina življenja. Največja nesreča pa je uživanje alkoholnih pijač, kar tudi sicer rado botruje že prej omenjenim škodljivim razvadam in navadam, povzroča pa tudi zaostalost in nizko življenjsko raven. Znano je, da alkohol uničuje celo telo zato alkoholiki poleg druge škode tudi ne morejo pričakovati uspešnega zdravljenja tuberkuloze. Njihovo telo ne more ustvarjati normalnih prirodnih obrambnih mehanizmov, s katerimi se telo bori proti tuberkuloznim ba-cUom. Alkoholiki tudi ne prenašajo vseh zdravil, ki so že na voljo za boj proti tuberkulozi. Zato je pri njih neuspeh toliko večji. Naj povzamemo: nekateri ljudje zametujejo in omalovažujejo pozitivne dcA>rine zdravstvene službe, ker se nočejo, včasih pa tudi ne morejo odpovedati slabim navadam. Velikokrat botruje temu tudi gola malomarnost. Raz^ zdravstvenih delavcev, ki opravljajo svojo strokovno, razen nje pa tudi ^ločno vzgojo s posamično in množično dejavnostjo pri zdravljenju ter zatiranju tuberkuloze, je potrebno še nekaj več. Vsa javnost naj se zavzame za vsestransko pomoč in uspešnost teh prizadevanj, da bi odstranili vse tiste (nemedicinske) činitelje. ki motijo delo in uničujejo uspehe zdravstva, kamor vlagamo velika in dragocena sredstva. Zato bo Bde& križ v počastitev protituberkuloznega tedna pripravil več konferenc z vsemi, od katerih lahko pričakujemo uspešno sodelovanje. Primarij Ur. IVO SMRECNIK Pomagali so več kot 60.000 ženam (Nadaljevaneje s 1. str.) krat je v njej začel delovati oddelek za ginekologijo in porodništvo. Dr. Kretič je nato navedel, da so na oddelku v 20 letih sprejeli na zdravljenje 61.149 žena. Sprva je bilo na razpolago samo 36 postelj, leta 1962 pa so oddelek nekoliko razširili, cte so lahko namestili 56 postelj. Vseeno pa je bil oddelek še vedno prenatrpan z bolnicami. Razmere so se uredile šele po odselitvi kirurškega oddelka leta 1965 oziroma po preurejanju prostorov pred dvCTna letoma. Od takrat naprej je na oddelku 95 postelj. V obdobju dvajsetih let so imeli 28.604 PLINSKA KATALITIČNA PEČ C r jjBiiiijiaa ■■■■g; ■ BSUPER aida ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA PLINSKA PEČ aida supr # direktno viiganje tekočega plmo # na principu kololite tekoči pttn 90ci brcr pfameno m izgoii ^oroj 100** # ie po nekol minutoh peč floseie moiimolno intenzlfnost preljo # pe£ ne potrebuje odvodu v dimnik # veliko prokticnost namestitve in prevoza ir enega prostora v.drugego NOVOST! # pe2 ima i^rojerto »lučko« la kontrolo otmosfere lijer iigoreva ptin z molhn ptamenom ves čas delovonjo peči % igoco^itt io podana popolna Tomosl uporobe peći ob upoštevanju navodil za upofobo # Z-lelm soraiK^a MERE: 41 • 49 • 79cm TE2A BREZ JCKlEMICe; 16,5 Ig POTROSNM »UTAN-PROPAN PLIfM: m*n.:, TS5grfi)..« 1.900 creJ.; 200gr h... 2,500 ovc: gr/h... 3.000 kcof/h Panef, l! te vgrojen v peč jc otestlron na Rudacko^geolo^i fokultet] v Đeog'o* dir. olc:t Št. 236/2 od 23. 12. \968. EtBA - ŠKOFJA. tOKA - RATEČE e TOVARNA GOSPODINJSKIH APABATOV E LR A ŠKOFJA LOKA porodov. Medtem ko je leta 1948 še 60 odstotkov vseh žena rodilo doma, odpade v letu 1968 na rojstva v bolnišnici že 91 odstotkov \^h porodov. C^oli 70 slovenskih ginekologov je na sestanku poslušalo še dva strokovna referata, nato pa so jih seznanili z nekaterimi novimi preparati tovarne zsdravil Krka. RIA BACER Na XVI. svetovnem prvenstvu oračev Učenci kmetijske srednje šole Grm so obiskali XVI. svetovno prvenstvo oračev, ki je bilo od 18. do 20. septembra pri Beogradu, priložnost pa so uporabili še za ogled sodobnih kmetijskih strojev, ki so jih na tekmovanju pri-kazovale razne tvrdke. Obisk In ogled sta bila za učence zelo koristna, saj so hkrati spoznali tudi Vojvodino in njeno kmetijstvo. Prvo mesto je na tekmovanju oračev osvojil danski tekmovalec, med Jugoslovani pa je bil najboljši Ivan Ločičnik iz KK Žalec, ki je osvojil 16. mesto. Višja šola konfekcijske stroke Na pobudo tekstilne tovarne NOVOTEKS in tovarne perila LABOD bo letos v jeseni pri Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu odprt oddelek višje tehniSke konf^cijske šole iz Tiagre-ba. Oddelek bosta financirala NOVOTEKS in LABOD. Doslej se je iz obeh podjetij prijavilo 19 kandidatov. UPRAVNI ODBOR ŠOLSKEGA CENTRA ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO razpisuje prosto delavno mesto predmetne učiteljice za gospodinjstvo Pogoj: TiSJa gospodinjska šola Groblje in 3-mesečno poizkusno delo. Prednost imajo kandidatke, ki so bile zaposlene v gostinskem Šolstvu in imajo več let službe ter so pripravljene dopolnilno se izobraževati za predavanje predmeta strežbe na gostinski Soli. Kandidatke naj k prijavi priložijo dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis o dosedanji zaposlitvi. Rok prijave Je 15 dni po objavi tega razpisa. Uprava gostinske šole A Valvasor teče za njo navzdol. V pritličju zapovedajoč ženski glas: »Dva v podstrešje nad podom! Jernej naj straži okna v hlevu! Ltika in Martin, vidva pa k vhodnim vratom! Ostali vsi na grajska okna! Eden naj spleza na lipo, da ne pridejo čez zid na levi strani!« Pod stopnicami je stala čudna, skoraj smešna postava: spodaj žensko krilo, zgoraj železna srajca, povrhu oklep, na glavi čelada, ob boku meč, v roki pištola, za pasom dolgo bodalo — gospodarica je zapovedovala, kri jimaških Tatenbachov. Njen soprog pa je naravnal majhen top na grajskih vratih. »Le naj poizkusijo vdreti na dvorišče!« je vzkliknil. Uprl se ie v top in ga pomaknil še bliže k vratom Valvasor je pristopil za vrata. »Nu, kako so zadovoljni z mojo konstrukcijo?« — Top je bil ulit po Valvasorjevem načrtu »Izvrstno se obnaša.« »In moj smodnik?« »Kapitalna iznajdba!« Zadovoljen nasmeh je raztegnil učenjakovo široko obličje »Ha!« je vzkliknil zmagoslavno, mirno dvignil pištolo, pomeril izza vrat in ustrelil proti dvoriščnemu zidu. Glava, ki se je bila prikazala vrh zidu, je izginila, roka je vzkrilila v mesečini, pridušen vzkrik onstran zidu. Valva^r je zadovoljno pokimal in se mimo sklonil nad topom. »Ali je stopil že večkrat v akcijo?« »Lansko pcKnlad so me dvakrat počastili s takimle obiskom.« ^ Valvasorjevim hrbtom je Marija stopila na dvorišče Skočila je za grajsko poslopje k starT ILKA VAŠTElX)VAr^^( VItAŽJE (Zgodovinski roman) lipi, ki je molela gole zasnežene veje daleč čez obzidje. Dekle se je vzpelo na klop in odtod z drznim SKL>ivw ^ in krepkim prijemom na drevo. Previdno sv je plazila proti koncu spodnje debele veje. Ali se ne premika za zidom črna senca? Mesečna svit jo jasno riše v sneg. Marija .se pripravi, da pogleda čez zid. Mesečina je ne doseže, kajti lipa je skrita v senci gradu Z eno roko prime za tanjšo vejo nad seboj, pripravi v drugi roki pištolo in se počasi vzravna. V istem trenutku se nekaj zgane vrh zidu, roka Išče opore — za roko se d^dgne glava — obraz ves oblit z mesečino — Marijina za strel pripravljena roka omahne — »Janez!« krikne dekle. Za trenutek jo omami presenečenje, da pozabi sama nase. Zadostoval je trenutek; zgornja veja se ji sproži iz roke — Marija omahne — zdrtoe po spodnji veji navzdol — se poizkuša ujeti za zid — in — že leži v snegu za zidom. Otu, ki je plezal na zid, je bil z velikim skokcmi pri njej. »Tri sto hudičev! Marija, kako si ti prišla v to gnezdo?« je zašepetal, sklonjen nad njo — oglar Janez. Pomagal ji je, da se je dvignila, jo zgrabil, da jo vrže nazaj čez zid — prepozno! že sta planila k nie-mu dva Uskoka. »Hej, Jovo! Kakšna tička pa je tebi priletela z drevesa? Ha! Glej no! To nam bo poslastica, kadar opravmio tu notri.« Pok^l je na grad. Marija je v grozi otrpnila. Janezu so se vroče vrtele misli po glavi. »Ni napačno tole dekletce,« se je drugi Uskok sklonil nad Marijo, da ji s širokim pasom zaveže usta. »Daj mi poljubec na račun!« Bradati obraz je bil nad Marijinim. Krepka roka je pahnila dedca v sneg. »Proč! Ta ni za nas! Popova naj bo!« je zagrmel J£U16Z. Prvi uskok, ki je medtem z bliskovito naglico povezal Mariji roke in noge, se je dvignil. nu — res je. Obljubili smo popu, da mu S ^»sto devojko za ženo. Ampak,« jamčf?« ^ premeril Marijo, »kdo nam odrezal Janez, »tepec, ali nimaš oči?« »Ha! Smej se, devojče! Dobro ti bo pri nas kakor more biti le popovi ženi. Saj ti je znano: pop svatuje le enkrat v življenju. Čuval te bo kakor punčico v očesu. Naloži si jo, Jovan, in skoči z njo za ograjo onega vinograda!« »Ne, stoj!« se je protivil drugi Uskok, »če te vidijo z gradu bodo streljali za teboj. Nesimo devojko naravnost proti gozdu, kakor da nesemo ranjenca ali mrtveca!« Janezov pogled se je križal z Uskokovim. Nezaupanje se je ostro odražalo v obeh. TEKSTILANA KOČEVJE priporoča svoje izdelke in čestita za praznik občine! OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE Občinska konferenca SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZZB NOV -Občinski sindikalni svet - Občinski komite ZMS čestitamo vsem prebivalcem naše občine in jim želimo novih delovnih zmag! MEDNARODNA IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA laavtp. Kočevtf. Čestitamo za praznik občine! KOVINAR KOČEVJE Priporočamo naše usluge in hkrati čestitamo za praznik občine! INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE Iskreno čestitamo vsem svojim poslovnim partnerjem in občanom za praznik občine! Gostinsko podjetje HOTEL PUGLED KOČEVJE čestita občanom in cenjenim gostom in jih vabi v svoje obrate: hotel PUGLED, kavarno Zvezda, gostilne: Pri Rogu, Pri kmetu, Pri lovcu, Pugled, restavracijo M kolodvoru, bife na avtobusni postaji, bife v Šalki vasi in vinotoč Pugled. ELEKTRO UUBUANA PE KOČEVJE Čestitamo občanom za praznik! ^Tj^MELANIN Kil Akemičha tovarna ZDRUŽENO KMETIJSKO KOČEVJE GOZDARSKO PODJETJE > PRIPOROČAMO NAŠE KVALITETNE IZDELKE KOČEVJE Za praznik občine čestitamo vsem delovnim ljudem in jim ieUmo ie velHio 8 svojimi samostojnimi organizacijami združenega dda Čestita delovnih zmag! Kočevja, 3. oktober! KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA PODRUŽNICA KOČEVJE Z EKSPOZITURO RIB'NICA zbira vse vrste hranilnih vlog in jih obrestuje po najviSjl obrestni ikieri odpira in vodi devizne račune občanov odpira in vodi žiro račune prebivalstva zbira stanovanjske Iiranilne vloge in daje stanovanjske kredite po pravilniku daje potrošniške kredite odkupuje in prodaja tuje valute opravlja vse vrste kreditiranja gospodarstva Široka bančna mreža KB Ljubljana po vsej državi! Poslužujte se naših uslug — zadovoljiB vas bomo hitro in zanesljivo! OBČANOM KOCdETVJA ČESTITAMO ZA (NSCINSKl PRAZNIK! \ RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE Nudimo vse vrste kvalitetnega rjavega premoga po konkurenčnih cenah. Za občinski praznik pošiljamo iskrene pozdrave! ''' ^ X rL ^l'" ' Splošno gradbeno podjetje ZIDAR KOČEVJE gradi stanovanja za trg v Kočevja, Ljubljani in na Reki. Za občinski prašnik iskreno čestitamo! CIL kupujte izdelke »rašica«! tehno union LJUBLJANA vabi k sodelovanju pri SERVISNI SLUŽBI NA CTC KOTLIH, GORILNIKIH OZIROMA KOMPLETNI OPREMI ZA CENTRALNO KURJAVO podjetja in obrtnike, ki jim je ta dejavnost že poznana. • Jamčimo za temeljito strokovno izpopolnitev • Rezervni deli vedno na razpolago • Zahtevajte nadaljnja pojasnila. Vašo ponudbo z opisom dosedanje dejavnosti naslovite na TEHNO UNION, LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 5, ODDELEK SERVISNE SLUŽBE Delovna skupnost STANOVANJSKEGA PODJETJA ČRNOMELJ razpisuje naslednji prosti delovni mesti: KEMIČNEGA ČISTILCA V Kemični čistilnici z najmanj Metno prakso ali KROJAČA veščega v kemičnem čiščenju, s 3 do 5-letno prakso. Razpis velja do zasedlbe delovnega mes-ta. Stanovanja ni na razpc>lago. Ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazilom o ia-polnjevanju gornjih pogojev v dosedanjem službovanju naj kandidati pošljejo delovni skupnosti STANOVANJSKEGA PODJETJA ČRNOMELJ. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE BIZELJSKO razpisuje delovni mesti: 1. UČITELJA za telesno vzgojo (P, PU ali strokovni učitelj) 2. SNAŽILCA za določen čas (od 15. oktobra 1969 do 1. aprila 1970) Prijave sprejema razpisna komisija do 15. oktobra 1969. ZAHVALA v cvetu mladosti nas je tragično in nenadno zapustil naš ljubljeni in nenadomestljivi sin, brat, svak, stric in zaročenec FRANCI CUCELJ iz Velikega Mraševega Iskreno se zahvaljujemo vf«m sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, vsem, ki ste nas v težkih urah tolažili in izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Prav tako se sjahvalju-jemo upravi in kolektivu PRESKRBE Krško, mladini in duhovnikom za spremstvo ter vsem za poslovilne besede. žalujoči: starši, neutolažljiva zaročenka Cvetku, brat, sestri z družinama in drugo sorodstvo. PREHRAMBNA INDUSTRIJA »BELSAD« — Črnomelj razpisuje predajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. Strojna žaga za železo z elektromotorjem 2. več elektromotorjev od 1,6 do 9,6 KW 3. naprava za izdelavo sifona - saturator 4. polnilni stroj (polavtomatski) za polnjenje brezalkoholnih pijač 5. razni sodarski stroji (cilinder žaga, stroj za žamanje dog, delovna sodarska in mizarska miza ter stružnica za sode). Prodaja navedenih sredstev bo dne 6. 10. 1969 od 5. do 13. ure v tovarniških prostorih. DANA »DANA« tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA razglaša naslednja prosta delovna mesta; 1. natakarja (-ice) za restavracijo na Mirni 2. vajenca za poklic natakarja 3. vajenca za poklic kuharja Elazglas velja 15 dni po objavi. Prošnje pošljite ^lošnemu sektorju podjetja. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA organiaira po DOPISNI METODI, kombinirani s seminMji: 1. tečaj za SKLADIŠČNIKE 2. tečaj za PREDDELAVCE in KONTROLORJE v kovinarski stroki 3. tečaj za TEHNIŠKO RISANJE 4. tečaj za KNJIGOVODSTVO a) začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco 5. tečaj NEMŠKEGA in ITALUANSKEGA jezika Tečaji so naVnenjeni predvsem tistim, ki tako ali podobno delo že opravljajo, ali tistim, ki se želijo zap>osliti v enem izmed podobnih del. Za delovne c-rganizacije organiziramo 1. tečaj za VARNOST PRI DELU a) začetni tečaj b) tečaj za letno preverjanje znanja VPISUJEMO vsak dan od 7. do 18. ure razen sobote. Podrobnosti o sistemu dopisiiega izobraž^-nja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNI-VERZA, LJUBLJANA, PARMOVA 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. BREŽICE STE V ZADREGI | ZA DARILO? I Šopek nageljčkov je primemo darilo za vsako ^ priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši ^ najbližji cvetličami ^ nageljčke iz vrtnarije Cateš ^ UPRAVNI ODBOR ZAVODA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO raspisuje prosta delovra mesta; 1. vodja dejavnosti vodovoda 2. dva vodovodna inštalaterja Pogoji za sprejem: — pod točko 1. se zahteva kvalifikacija VK vodovodnega inštalaterja s 3-letno prakso, — pod točko 2. se :>ahteva KV vodovodni inštalater s 5-letno prakso. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. KRKA Oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO KVALITETNO BRINJE vam nudimo po ugodnih pogojili Količine nad 3000 kg dostavljamo na dom. { : : I I Odkupujemo i čisto brinovo olje po najvišjih dnevnih cenah Za pojasnila in naročila se obračajte na naslov KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto. Novi trg 9 (avtobusna postaja), telefon (0-68) 21-304. KMETIJSKA ŠOLA GRM V NOVEM MESTU razpisuj e vpis V šolo za kmetovalce Prijavo in spričevalo osemletke pošljite na upravo šole do konca meseca oktobra. Pouk ^mo pričeli v novembru; šolanje bo trajalo po 18 tednov v dveh zimskih obdobjih. lalalgllalaBlaialalaBlaBlalalalaBEilalBBElEllgigiBUaB^ IS KAJia VAM j| NUDlia ii DOLENJKA: || |=, KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO V naših trgovinah: MARKET v BršUnu, MARKET na Cesti herojev in RSI v SAMOPOSTREŽBI na Glavnem trgu lahko dobite krompir Igor in I5I cvetnik ter prvovrstna jabolka jonatan, krivopecelj, voščenka in kanadka. IHI Ozimnico dostavljiuno tudi na dom. IS! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 3. OKTOBRA: 8.00 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. CSril Remic: Praktična navodila za nego verige pri motornih žagah — I. 12.40 Cez polja in potoke. — 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek m zdravje. 13.15 Zvočni razgledi po zabavm glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 Akademski pevski zbor poje pesmi tujih avtorjev. 21.15 Oddaja o morju in pomor- .ščakih. ■ SOBOTA. 4. OlKTOBRA — 8.08 Glasbena matineja. 9.35 čez travniice zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Rib-taršič — Poc^tev govedoreje s pašno-kosnim gospodarjenjem. 12.40 Z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena pravljica. 15.40 Poje basist Damlo Merlak. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Borivojan Savickim 20.30 Zabavna radijska igra — Dr. Wal-ter Gerteis: Vozli Inšpektorja Bralna. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 5. OKTOBRA — 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Milivoj Matošec; Prečudni doktor M. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši. .. 10.50 Na- Si poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.30 Humoreska tega tedna — J. Wallach: ^^najst besed. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko ^»rt-no popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.15 S plesnimi orkestri. ■ PONEDELJEK, 6. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12 JO Kmetijski nasveti — Andrej Petelin: Kako naj se živinorejci organizirajo? 12.40 Majhen km-cert pihalnih orkestrov. — 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbili intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Loj-seta Slaka. 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 1969. 22.1B Za ljubitelje jazza. 23.05 Literarni nokturno — Fran Levstik: Pesmi. ■ TOREK, 7. OKTOBRA — 8.08 (^>ema matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Sile: Rezultati sortnih poskusov z ozimnicami v mtroduk-ciji. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . NEDELJA, 5. OKTOBRA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje. PleSivec) — (Beograd) 9.20 Po domače s Henčkovim ansamblom (Ljubljana) 9.50 100 let slovenskega tabora v Vižmarjih — prenos (Ljubljana) 11.20 Disneyev svet (Ljubljana) 12.00 TV kažipot (do 12.20) — (Ljubljana) Športno popoldne 16.25 Judex — francoski film — (Ljubljana) 18.00 Radost Evrope — prenos — (Beograd za IV) 19.00 REZERVIRAN CAS (JRT) 19.46 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Muzikanti — hirnioristična oddaja (Beograd) 21.20 Videofon (Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 TV dnevnik (Beograd) OPOMBA: prenos tekme s košarkarskega turnirja v Neaplju bo ob 19.00—20.30. ali od 21.00 do 22.30 Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijansko TV PONEDELJEK, 6. OKTOBRA 9.35 TV v Soli (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v Soli (Zagreb) 15.40 Nemščina (Zagreb) 15.55 Angleščina (Beograd) 16.10 Francoščina (Beograd) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.45 Tiktak: P. Bevk: Pestema — I. del (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Obrambna vzgoja (Ljubljana) 18.50 Zabavno glasbeni album — (Skopje) 19.20 Ljudje In poklici: Frizer — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.30 VlJavaJa (Ljubljana) 20.35 Reginald Rose: Čudežni svet — drama TV Beograd (Ljubljana) J. Haydn: Koncert za čembalo in orkester (JRT) Poročila (Ljubljana) Drugi spor^: 17.30 Večenil zaslon (Sarajevo) 17.45 TV vrtec (Zagreb) 18.00 Mali svet (Zagreb) 18.20 Znanost (Beograd) 18.50 Zabavno glasbeni albiun — (Skopje) 19.20 TV pošta (Beograd) 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV TOREK, OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove sploSne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli (Zagreb) 15.40 Ruščina (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Lutkovna igra (Skopje) 18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.40 Vokalno mstnunetalni soli* Usti (Ljubljana) 19.05 Dokumentarni film (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljabljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Velika imena sodobnega filma- Jan Troell: Tu je tvoje življenje Bela Bartok; Čudežni raanda-rin — balet (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Risanka (Zagreb) 18.00 Lutkovna oddaja (Skopje) 18.20 Telesport (Zagreb) 19.00 Propagandna oddaja (Beograd) 19.15 Od zore do mraka (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SREDA, 8. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 17.45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Pisani trak (Ljubljana) 18.45 Prehrana v prirodi (Ljubljana) 19.05 Cio^podinjski pripomočki — (Ljubljana) 19.15 Jazz portret (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Rezerviran čas (Ljubljana) 21.05 Nogometna tekma AC Milan : Esturiantes (EVR) 22.45 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 PCMTOčila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17 45 Oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 Potopisni film (Zagreb) 19.00 EociUopediJa (Beograd) 19.15 Jazz portret (Beograd) 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe. 15.20 Glasbeni intermez-co. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Radijska igra — Marcel Pagnol: Lepa pekovka. 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA, 8. OKrOBRA — 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje proste 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Ciril Remic: Praktična navodila za nego verige pri motornih žagah — n. 12.40 (Dd vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 N^i po^ušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. — 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladica s^i in vam. 18.15 Iz solistične glasbe. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih arij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. ■ ČETRTEK, 9. OKTOBRA — 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternd: Ali bo prodaja klavne živine Se dolgo ugodna. 12M Priredbe makedonskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . 14 05 »Mladina poje« 14.20 Okretne melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Sonjo Gabršček. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK, 9. OKTOBRA 9.10 TV v šoh (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v Soli (Zagreb) 15.40 Nemščina (Zagreb) 15.45 Angleščina (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 18.00 Tiktak: Deček Jarbol (Ljubljana) 18.15 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 TV komedija (Zagreb) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Otvoritev operne sezone — prenos (Ljubljana) 21.35 Kulturne diagonale: 50 let SNG Maribor (Ljubljana) 22.20 Smart — serijski film — (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) 22.50 OjMiUJa 69 — posnetek — (Zagreb) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Sarajevo) 18.15 Narodna glasba (Sarajevo) 18.45 TV komedija (Zagreb) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV PETEK, 10. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v Soli (Zagreb) 16.10 Osnove sploSne izobrazbe — (Beograd) 17.45 OtrdHci serijski film (Ljubljana) 18.15 Mi mladi (Ljubljana) 19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.30 Naš globus (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Uubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Ovčar — ameriški film — (Ljubljana) 22.00 Poročila (Ljubljana) 22.05 Opatija 68 — posnetek — (Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Skopje) IJana) 19.00 Kultura danes (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 31.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 11. OKTOBRA • 9.35 TV v Soli (Zagreb) 17.55 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka (Ljubljana) 18.25 Disneyev svot (Ljubljana) 19.15 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna CLjubljana) 19.40 Pet minut ib boljši Jezik — (lijubljana) 19.45 Cikcak (IJublJana) 20 00 TV dnevnik (Ljubljana) 20!30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Opatija 69 — prenos — tZagreb) , 22.05 Reiervirano za smeh (Ljubljana) 22.20 Inspektor Bilaigret — serijski film (Ljubljana) 23.10 TV kažipot (Ljubljana) 23.30 PoročUa (Ljubljana) 23.35 Nadaljevanje Opatije 69 — prenos (Zagreb) Drugi spored: 17.25 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Narodna glasba (Beograd) 18.15 Mladinska igra (Zagreb) 19.15 Sprehod skozi čas (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored Italijanske TV 12. in 13. oktobra 1969 LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 12. in 13. oktobra 1969 motoma vozila in ostalo blago in to; , avtomobile v nedeljo 12. oktobra 1969 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, a motorna kolesa in ostalo blago 13. oktobra od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, šmartinska c. 152 a. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, dne 10. 10. 1%9 9—13, ure in v soboto 11. oktobra od 9—13. in od 14—17. ure, v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI 1. osebni avto Vulkswagen 1200, letnik 1965, v nevoznem stanju 'i. osebni avto Volk.swagen—bus, letnik 1967, v nevoznem stanju 3. osebni avto Ford Taunus 12 M, letnik 1963, v nevoznem stanju 4. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1960, v nevoznem stanju 5. osebni avto Volkswagen OHIA, letnik 1962, kanunboliran 6. osebni avto 0{kI Rekord 1700, letnik 196S, karamboliran 7. osdbni avto Simca 1500, letnik 1964, karamboliran 8. osebni avto Ford Taunus 20 M TS, letnik 1965, karamboliran 9. dostavni avto VW — fargon, letnik 1964, v nevoznem stanju 10. osebni avto Mercedes 230 Sb, letnik 1961, v nevoznem stanja 11. osebni avto Opel Caravan, letnik 1959, v .nevoznem stanju 12. osebni avto Volkswagen, letnik 1955, v nevoznem stanja 13. osebni avto Opel Rekord 1700, letnik 1962, v nevoznem stanju 14. osebni avto Fiat 1300, letnik 1963, v nevoznem stanju 15. osebni avto (>pel Rekord, letnik 1958, v nevoznem stanju 16. osebni avto C^l Rekord, letnik 1961, v nevoznem stanju 17. osebni avto C^l Rekord, letnik 1959, v nevoznem stanju 18. osebni avto Renault Florida, letnik 19^, v nevoznem stanju 19. osebni avto Ford Taonus 17 M, letnik 1965, karamboliran 20. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1967, karamboliran 21. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 22. osebni avto Opel Rekord, letnik 1939, v nevoznem stanju 23. osebni avto Opel Caravan, letn> 1961, v nevoznem stanju 24. osebni avto C^l Rekord, letnin 1964, karamboliran 35. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1964, v nevoznem stanju 26. osebni avto Opel Kadeti Coupe, letnik 1967/68, karambol 27. osebni avto Opel Kapitan, letnik 1959, v nevoznem stanju 38. osebni avto Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 29. osebni avto OKW, F 102, letnik 1965, karamboliran 30. osebni avto Opel Kadett, letnik 1964, ivaramboliran 31. osebni avto Austin 1600, letnik 1963, karamboliran 32. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, v nevoznem stanju 33. osebni avto Mercedcs Benz, letnik 1953, v nevoznem stanju 34. osebni avto Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 35. osebni avto Renault 3—i, letidk 1964, karamboliran 36. osebni avto Glas 1204, letnik 1962, l»ramboliran 37. osebni avto C^l Kapitan, letnik 1962, karamboliran 38. osebni avto V\V, letnik 1939, v nevoznem stanju 39. osebni avto Fiat Steyer 18U0, letnik 1961, karamboliran 40. osebni avto Volks-ivagen 1200, letnik 1957, v nevoznem stanju 41. osebni avto Volkswagen, letnik 1963, karamboliran 42. osebni avto Fiat 1100, letnik 1934, v nevoznem stanju 43. osebni avto CStroen ID 19, letnik 1961, v nevoznem stanju 44. osebni avto Opel Rekord, letnik 1936, v nevoznem stanju 45. osebni avto Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 46. osebni a\'to Mercedes 190 D, letnik 1960, ičaramboliran 47. osebni a^io VoIkswagen, letnik 1934, v nevoznem stanju 48. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1933, v nevoznem stanju 49. osebni avto Volkswagen, letnik 1959, karamboliran 50. osebni avto iMoskvič, letnik 1959, v nevoznem stanju 51. osebni avto Volkswagen—bus, letnik 1959, v nevoznem stanju 32. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1959, v nevoznem stanju 53. osebni avto Opel Caravan, letnik 1958. kanunboliran 54. osebni avto Volksvvagen 1200, letnik 1962, karamboliran 55. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1958, karamboliran 56. osebni avto Opel Rekord, letnik 1963/64, karamboliran 57. osebni avto Volkswagen, letnik 1954, v nevoznem stanju 58. osebni avto Renault Florida, letnik 1960, v nevoznem stanju 39. osebni avto Opel Kapitan, letnik 1960, v nevoznem stanju 60. osebni avto Fiat Steyer Multipla, letnik 1961, v nevoznem stanja €1. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 62. osebni avto Citroen spaček, letnfli 1960, v nevoznem stanju 63. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1957, karamboliran 64. osebni avto Citroen spaček, letnik 1958, v nevoznem stanju 65. osebni avto NSU Prinz, letnik 1962, turamboliran 66. osebni avto O&M F 11, ienik 1961, karamboliran 67. osebni avto Volkswagen 1200, letnik 1958, karamboliran 68. poltovomi avto Volkswagen, letnik 1959, brez motorja 69. osebni avto Loyd Arabella, letnik 1960, karamboliran 70. osebni avto Opel Kadett Caravan, letnik 1965, karamboliran 71. osebni avto Simea, 1300, letnik 1961, karamboliran 72. osebni avto Ford Taunas 17 M, lettiik 1961, karamboliran 73. osebni avto Ford Taunas 17 M, letnik 1963/64, karambolvan 74. osebni avto Fiat Steyer 600, letnik 1955, v nevoznem stanju 75. osebni »vio Volkswagen, letnik 1960, nekompleten PONOVNO NA LICITACIJI 76. osebni avto Mercedes 220 Sb, letnik 1961/62, karamboliran 77. osebni avto Peugeot 403, letnik 1961, v nevoznem stanju 78. osebni avto Vauxhail, letnik 1959, v nevoznem stanju 79. osebni avto Clievrolet, letnik 1956, v nevoznem stanju 80. osebni avto Ford Taunus 12 M, letnik 1963, karamboliran 81. osebni avto Audi 60, letnik 1968, karamboliran 82. osebni avto Opel Rekord, 1700, letnik 1968, karamboliran 83. osebni avto Corsair, letnik 1964, karamboliran 84. osebni avto BMW 700, letnik 1960, karamboliran 85. osebni avto Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 86. osebni avto Renault Florida, letnik 1963, karamboliran 87. osebni avto Ford Taunas 17 M, letnik 1960, v nevoznem stanju 88. osebni avto Ford Zephir, letnik 1966, karamboliran 89. osebni avto Opel Kapitiin, letnik 1957, v nevoznem stanju 90. o.sebni avto DKW 1000 S, letnik 1961, v nevoznem stanju 91. osebni avto Fiat 1300, letnik 1961, karamboliran 92. osebni avto Austin 1100, letnik 1966, karamboliran 93. osebni a^io Renault 8, letnik 1964, karamboliran 94. osebni avto Fiat Neckar 600, letnik 1959, v nevoznem stanju 95. osebni avto Peugeot 404, letnik 1963, v nevoznem stanju 96. osebni avto Fiat 500 Steyer, letnik 1958, v nevoznem stanju 97. osebni avto Opel Rekord, letnik 1963, karamboliran 98. osebni avto Skoda Octavia Popalar, letnik 1963, karamboliran . 99. osebni avto Gogomobii, letnik 1959, v nevoznem stanja 100. osebni avtomobil BMW 700, letnik 1961, motor zgoren OSTALO BLAGO: 101. avtocistema BPW, 21.000 litrov, rabljena 102. traktor Porsche, letnik 1951, rabljen 103. motor za tovorni avto OM, poškodovan 104. motor ca Fiat 1100, rabljen 105. mlatilnicia za fito, rabljena^ 106. motor za čoln Angler, rabljen 107. motor sa VW. rabljen in ostalo blago (motoma kolesa, motorji za potniške in tovorne avtomobile in deli ter ostalo blago). Avtocisterno pod št. 101 si lahko ogledate pri carinarnici Jesenice, Ulova 37, a ostalo blago kot je navedeno v carinarnici Ljabljana. Pravico udeležbe na Ucitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenib sa ogled, vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od začetne cene v carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo. Vse infomuudje o licitaciji lahko dobite od 6. 10. 1969 dalje po telefonu 316-588 — carinarnica Ljubljana. Spisek motornih koles in ostalega blaga ne objavljamo v tem oglasu, izobešen bo na oglasni deski carmaniice Ljubljana. CARINARNICE LJUBUANA Začetna eena .N'Jin 12.000.— 10.000.— 10.00«.— 10.00«.— а.oOO— 9.000.— 8.900.— 8.500.— 8.000.— 8.000.— 8.000.— 8.000.— 7.800.— 7.500.— 7.300.— 7.500.— 7.500.— 7.500.— 7.5 ea vaSo nevesto vam pripravi zlatar« Gosposka S, Igubljan« (poloe uni< venel. Oktobrsko vreme v pregovorih V vinotoku burja, mraz, v prosincu sončen čas. — če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. — če je Gal toploten in suh, bo leto, ki pride, z močo skopuh. — Gal suho-ten obeta sušo naslednjega leta. — Vla&en, mrzel Luka kmalu sneg prikuka. — Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obne- se. LUNINE MENE; 3. 10. € ob 12,05 11. 10. # ob 10,39 18. 10. 9 ob 09.32 !> Anica Repselj, Ostrog 15, Šentjernej, oslšbnica posestva Kmc, Brezovica 5, opozarjam vsakogar, id bi sklepi kakršnekoli kupčije e JoietMn Krncem iz Sentjemeoa T zvezi s posestvom, ker ne bodo veljavne. Izletniki is Bukovška pri Brežicah preklicujemo žaljive besede, ki smo jih pisali na razglednici sestrama Lapuh iz Bukovška pii Brežicah dne 22. julija 1969. HUMU Zahvaljujem se prebivalcem Gornje in Dolnje Lokvice, Krvavčjega vrha in Trnovca za podarjeni les za gra^jo hiše, kakor tudi tistim, ki so mi pomagali na kakršenkoli način in žrtvovali ob hudi nesreči, in veliki materialni izgubi, ki me je prizadela 33. maja letos. Martin Konda, Trnovec 12, Me tlika. Ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata in vnuka VASJE ULETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. žalujoči: starši, brat, stara mama in drugo sorodstva Kočevje, 18. septembra 1969 Ob smrti naše drage mame, babice in prababice JOŽEFE PIBERNIK iz Brune vasi se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kinurgič-ne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala vsem, ki so ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. žalujoča sinova in hčerka z družinami Iskreno se zahvaljujem zdravnici dr. Primožičevi in zdravnikom ter medioinsko-strežnemu in interne, mu oddelku moške bolnišnice Novo mesto za uspešno zdravljenje, skrb in nego v času moje bolezni. Danilo Rifelj. Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da Je po kratki in te^ bolezni umrl v torek, 16. septembra 1969, v 78. letu fivljenja JAKOB JAKOBČIČ upokojenec iz Zagreba žalujoča družina Ob prerani smrti drage mame FRANČIŠKE NOVAK iz Sahovca pri Dobrniču se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju postaje Trenje in idrugičnemu oddelku Novo mesto, ZZB in ZWI Dobrnič. Vso zahvalo žuiaiiku Mihi Zelniku ter ostalim sorodnikom in sosedom. žalujoči: sin Tomaž, Alojzij, Petm in Jože z družino, brat Anton, sestre Rozalija, Pepca in Kristina s družino ter vsi Novakovi OBVESTILO DOBAVITELJEM Podjetje »Komisijska trgovina Novo mesto« je na temelju odločbe občinske skupščine Novo mesto St. 111-248/62-2 z dne 17. 9. 1969 PRENEHALA OBRATOVATI Pozivajo se dobavitelji — stranke, ki so prinesli blago V prodajo, da neprodano blago dvignejo V roku 30 dni od dneva te objave. Prav je, da zveste: VSAK TEDEN pride v vsako izmed naših 9 občin pride zanesljivo in točno kot dobra ura • in prinese v vaš dom koš novic in kup sporočili: včeraj, danes in jutri — vaS DOLENJSKI LIST, ki ga beoro ada^ že 31.296 stadsiili na«rod-nikov. Ta teden smo tiskaJi 31.910 izvodov domačega časnika. VaS pdsmanoSa pa se vam ob današnji dostavi priporoča tudi sa p-laičilo polletne naročnine, Iri je zapadla že 1. julija, vendar pa smo vas s plačilom počaksPU do danes. Zato ne pozabite, prosimo: poravnana naročnina — redna dostava DOLE®^JSKEGA LISTA na vaS domači naslov! Po(2xlravlja vm UFRAVA DOLEINJSKĐGA LISTA Hudo poškodovan otrok Na Ljubljanski cesti v Kočevju se je 26. septembra ob 15.30 zgodila huda prometna nesreča. Osebni avto, ki ga je vozil Stanko Zupan iz Kočevja, je trčil v 6-letne-ga Slavka Vlaha, ki je nenadoma skočil s pločnika pred avto. Avto je otroka zbil, da je drsel še približno 8 m daleč po cesti in pločniku. Otrok je bil hudo poškodovan po glavi in trebuhu. Na vozilu je manjša škoda. Voznik je bil trezen. Trebnje: z vso močjo v prikolico Zvonimir Lovriha iz Buljincapri Trstu Je 25. septembra zvečer vozil tovornjak proti Zagrebu. V Trebnjem je zavil proti črpalki, vendar je prepozno opazil prikolico, ki so jo prejšnji dan zaradi nes^e Izločili iz prometa. Lov-riha je sicer zavrl, nesreče pa kljub temu ni mogel p^rečiti. Z veliko močjo -je tovornjak treščil v prikolico, škodo so ocenili na 13.000 din. Mirna: prekucljaj za živo mejo 28. septembra popoldne sta se pri Mimi zaletela z osebnima avtomobiloma Antcm Kos iz Ljubljane in Franc Mežan. Kosa je vrglo prek žive meije, kjer se je prevrnil. Osumili so ga, da je vozil pod vplivom alkohola, škodo so ooenili na 4.080 din. Gorjanci: med kašljanjem zavil s ceste 28. septembra se je IJubljančan Alojz Podržaj peljal z osinim avtomobilom čez Gorjance. Zagrabil ga je kašelj, ko pa Je vlekel robec iz žepa, mu je avtomobil ušel s ceste v gozd, kjer se je prevrnil, škodo so ocenili na 3000 din. Šentjurje: zaneslo ga je s ceste 26. septembra zjutraj se je peljal Beograjčan Dimitrije Nikolič z osebnim avtomobilom v Ljubljano. Pri Šentjurju ga je zaneslo s ceste. Zadel je prometni znak, nato pa se je prevrnil na travnik. Voznik in sopotnik sta bila ranjena, škodo so ocenili na 5.000 din. Mirna peč: s fičkom v drog 26. septembra se je Novcmieščan Alojz Tramte z dnižino odpeljal proti Mimi pe^i. Med prehitevanjem na ovinku ga je zadel No-vomeSčan Ivan Ravnikar in ga odrinil s ceste. Tramtetov fičko je treščil v telefonski drog, kjer se je prevrnil na bok. Težje je bila ranjena Tramtetova žena, laže pa voznik in sin. škode je bilo za okoli 3.000 din. Nemška vas: avtomobilist zbil kolesarja Miran Zupančič iz Sel-šumber-ka se je peljal 27. septembra zvečer iz Stefana proti Veliki Loki. Na ovinku pri Gornji Nemški vasi je zbil Staneta Bizjaka iz Rožnega vrha, ki je s kolesom stal na cesU. Bizjak je dobil pri padcu rane na glavi. Dole: ovinek je bil pretrd oreh Stone Salamon se je 24. septembra popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu. Pod vasjo Dole ni mogel speljati ovinka. Zapeljal je na breg in se prevrnil, škode je bilo za okoli 4000 din. Novo mesto: kolesarka je obležala Marija Kovačič se je 25. septembra peljala s kolosom po Oe- sti herojev v Novem mestu. Med prehitevanjem jo je zbil tovornjak s prikolico kranjske registracije, ki ga je vozil Alojz Dolgan. Kolesarka je obležala s hudimi poškodbami, voznilca tovornjaka pa so našli šele v Straži, ker se po nesreči ni ustavil. Novo mesto: pešcu je zlomil nogo Marija Zoran iz Dolnjih Kamene se je 23. septembra peljala z osebnim avtomobilom po Glavnem trgu v Novoti mestu in zbila pešca Josipa Jeliča iz ^ubijane, ko je prečkal cesto. Jelič je obležal z zlomljeno nogo. Na ovinku je zavozil s ceste stane Zakšek iz Sel pri Dobovi, je 23. septembra vozil kombi proti Brežicam. Na desnem ovinku na Čatežu je zavozil s ceste v jarek. Od tam ga je zaneslo na desno stran ceste, kjer se je prevrnil. Na avtomobilu je za okrog 1.000 dinarjev škode. Nesreča v križišču 24. septembra se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško-Kostanjevica v križišču oest priključka na cesto l/I v Drnovem. Krešimir Lulić iz 2^agreba Je privo-zU z osebnim avtomobilom s priključka ceste 1/1 v križišče ceste Krško-Kostanjevica in zavijal v levo. V tem trenutku je od Krškega proti Kostanjevici pripeljal tovornjak Edi Melavec iz Mozirja. Lulič Je s svojim vozilom zaprl pot tovornjaku in trčil vanj. Pri tem se je laže poškodoval, na vozilih pa je nastalo za okrog 3.000 din škode. Nesreči pri vasi Volčje 25. septembra se Je proti Sromljam peljal z osebnim avtomobilom Jože Cemoš iat Cmca. Pri vasi Volčje je privozil naproti i>o levi strani ceste motorist Ivan Jurato-vec Iz Volčja in trčil v osebni avto. Pri nesreči sta se motorist in njegova sopotnica Mira Juratovec poškodovala in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico, na vozilih pa je za okrog 7.500 dinarjev škode. Nesreča pri prehitevanju 25. septembra opoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško—Drnovo. Mopedist Albin Bogovič iz Sremiča je vozil proti Krškemu. Pri naselju Beli Breg je za njim pripeljal tovornjak s prikolico Sotir Kankov Iz Skopja in ga prehiteval v trenutku, ko je naproti pripeljal osebni avto. Voznik tovornjaka je zapeljal nazaj na desno stran in pri tem s prikolico zadel mopedista, ga zbil po cesti ter odpeljal dalje. Mopedist je bil laže poškodovan in so mu nudili zdravniško pomoč. Na mopedu je za okrog 400 din škode. Mopedist je bil hufe poškodovan 27. septembra zvečer se je pripetila prometna nesreča na križišču Pr^move in Kolodvorske ulice pri železniškem prelazu v Krškem. Voznik osebnega avtomobila Ivan Vegelj iz Krškega je pripeljal na železniški prehod po Pre-^movi cesti in se ustavil ob zaprtih zapornicah. Ko so se zapornice dvignile je počasi odpeljal naprej In zavijal v Kolodvorsko ulico. V tem trenutku Je pripeljal naproti po prednostni oesti mopedist Rado Jelen iz Krškega in se zaletel v osebni avtomobil ter padel. Pri tem se Je težje poškodoval, na vozilih pa je škode za okrog 300 din. Nesreča na Milavčevi cesti v Brežicah 28. septembra zvečer Je voznica osebnega avtomobila Majda Rajner v Brežicah pripeljala iz stranske ceste na prednostno cesto. Tedaj je od želesaiiške poataje pripeljal avtobus Franc Cvelbar iz Brežic in zadel prednji del osebnega avtomobila. Na vozilih Je za okrog 1.000 dinarjev Škode. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IM IZDAJATELJI: občlnsice Konteren oe SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka. Novo tnesto, Ribnica, Sovnica 10 Trebnje UREJUJE 0REE9IISKI ODBOR: Ione Goinllc (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. MiloS JaicoiMO, Marjan Legan, Marija Pado- ran, Jo4e Primc, Joilca reppejr in Ivan 2!oran Teb nični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak fetrtek — Posamezna Številka 70 par (7U startb din) ~ Letna naročnina: 32 Ndin b20U Sdln). poUetna natročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin): plaCUiva Je vnaprej - Za inozemstvo ^.50 novih dixuir.iev (6.250 Sdln) oz 5 amerlSkib do iarjev au ustrezna druga valuta v vrednosti 5 amen fildb dolarjev — Tekofti raCun pri podt SDK v Novem mestu: 531JW - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mosto. Glavni trg 3 — PoSotu predal: 33 — reieton: (068)-3l-227 Nenaročenih rokopisov in fotoffrafll ne vraCamo - Tiska ftP »»nfliotf v Llubljan)