AMERIŠKA , AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN w : IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER J-198 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 22, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. KJE SE BOSTE REGISTRIRALI Ko boste izpolnili vprašalno polo za registracijo ne-državljanov, katero vam bo dostavil pismonoša na dom, ali če hočete, .jo dobite tudi v našem uradu, morate to nesti n# eno izmed sledečih poštnih postaj, katera je pač najbližja vašemu stanovanju in sicer to lahko storite enkrat po 27. avgustu: Na glavni poštni postaji, zapadna 3. cesta in Prospect Ave. Na stari pošti, to je federalho poslopje, na Public Square. Lakewood postaja, 1435 Warren Road. Brooklyn postaja, 4160 Pearl Road. West Park postaja, Lorain Ave. in zapadna 131. cesta. Postaja "A," zapadna 65. cesta in Lorain Avenue. Postaja "B," Euclid Ave. in vzhodna 67. cesta. Postaja "C," Woodland Ave. in 55. cesta. Postaja "D," Broadway in 55. cesta. Postaja "H," St. Clair Ave. in 105. cesta. Newburška postaja, Broadway in Miles Ave. University Center postaja, vzhodna 101. cesta v bližini Euclid Ave. Collinwoodska postaja, St. Clair Ave. in 152. cesta. East Cleveland postaja, 13930 Euclid Ave. Cleveland Heights postaja, 2037 Lee Road. Na glavni poštni postaji se bo jemalo odtise prstov v prvem nadstropju ves dan, na gori omenjenih postajah pa od 7. do 10. zvečer, da bo tako bolj priročno za one, ki po dnevi delajo. Odpravili boste vse obenem, registrirali se boste in oddali odtise svojih prstov Trotsky, oče ruske revolucije je umrl v pregnanstvu v Mehiki Poskusno glasovanje je pokazalo, da se država Ohionagibljek Willkieu NAJNOVEJŠEVESTI LONDON, 22. avg. — Nemška letala, ki so danes prihrumela nad Anglijo, Ko ustrahovala z nove vrste oirožjem. Proti tlom so namreč naciji spustili torpede, ki so se zaleteli v celo vrsto hiš \ nekem mestu v južni Angliji. Torpedi so do tal podrli osem delavskih hiš po vrsti in v razvalinah so našli smrt vsi stanovalci. Število žrtev še ni znano. Neka ženska je ravno de-vala spat svojega sinčka, ko je torpedo zadel hišo in jo porušil. Izpod razvalin se je priplazil otrok sam. Torpedi so enaki, kot jih rabijo podmornice za tovpediranje ladij. CRAIOVA, Romunska, 21. avg. —Bolgarija jo danes dobila od Romunske južno Dobrud-žo, nekako 3,000 kvadratnih milj zemlje z 200,000 prebivalci. Bolgarski vojaki so čakali na meji, da zasedejo svoje nekdanje ozemlje tri ure zatem, ko bo podpisana pogodba med Romunsko in Bolgarijo. -o—-— Upajo, da je ameriška ladja iz nevarnosti Washington. — ^Vmeriška transportna ladja, American Legion, ki vozi 897 potnikov, med temi norveško princezo Marto, je srečno preplula nevarne vode na severni škotski. Nemčija je posvarila ameriško vlado, da se ladja podaja v nevarnost, če bo plula po teh krajih, katere je Nemčija posula z minami. Toda kot sodijo pri ameriški vladi, je ladja tekom včerajšnje noči srečno preplula Fantje enkrat na mesec pa lahko! Hdcua. Mont. — Fede- Princeton, N. J. — Ameriški institut za javno mnenje je izvedel po državi Ohio poskusno glasovanje, ki je pokazalo, da se volivci nagibljejo k republikanskemu predsedniškemu kandidatu Willkieu. Pri tem poskusnem glasovanju je dobil Roosevelt 47 odstotkov glasov, a Willkie 53 '/<. To je že drugo poskusno glasovanje, ki ga je izvedel ta institut v tem mesecu in obakrat se je pokazalo, da so volivci v večini za Willkiea. To kaže, da so se volivci od leta 1936 obrnili od Roosevelta, ki je takrat dobil 61 odstotkov vseh glasov. Ta odpad se kaže največ v malih mestih in podeželskih krajih, medtem ko ima Roosevelt v velikih mestih še vedno večino. Država Ohio je bila že od nekdaj jako važna pri predsedniških volitvah. Volivci te države so oddali svojih 26 elektoralnih ralvi sodnik Baldwin je sodil nekega obtoženca, ki je pi išel mpoxtavnim potom v to deželo. Sodni uradnik je sodniku povedal, da je bil obtoženec že enkrat prej kaznovan in sicer radi pijanosti. Na to je modri gospod sodnik odgovoril: "Od leta 1862, odkar je postala Montana država; je imel vsak moški postavno pravico„ da se ga je natreskal enkrat na mesec, ne da bi bil za to kaznovan!" -o- glasov že od leta 1900 vedno za onega predsedniškega kandidata, ki je bil tudi izvoljen, To pomeni, da oni predsedniški kandidat, ki zmaga v državi Ohio, zmaga tudi v deželi. Roosevelt je zmagal leta 1936 v državi Ohio z 61 odstotki glasov, a po vsej deželi z 62.5. V mestih, ki imajo nad 100,000 a prebivalcev, je dobil Roosevelt pri tem poskusnem glasovanju 59'^ glasov, a v manjših mestih samo 40'/f. Republikanska moč se je pokazala v državi Ohio že leta 1938, ko je izvolila republikanskega governerja in republikanskega senatorja. Demokratski senator Bulkley je bil poražen samo zato, ker se je označil kot kandidat novega deala. Seve, to poskusno glasovanje pa še ne pomeni, da bo ostalo mnenje volivcev tako tudi v novembru. nevarno zono. Ker nemška vlada ni garantirala varen prehod ameriške ladje, najbrže ne bo nič z načrtom, da bi-se prepeljalo angleške otroke v Ameriko na ameriških ladjah. Pogreb John Kureta V soboto ob desetih dopoldne se bo vršil pogreb John Kureta v cerkev sv. Vida in na Kalva-rijo pokopališče v družinske grobnico. Ran j ki zapušča v stari domovini v vasi Germ, fa-(ra Podzemelj mater, brata Viktorja in tri sesetre. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskreno sožalje nad težko izgubo Jugoslovanska ladja je rešila ljudi iz torpe-dirane ladje Dublin. — Nemška podmornica je torpedirala neko angleško tovorno ladjo, ki je bila na potu proti Jamaici, kamor je vozila angleške begunce. Sedem oseb je bilo ubitih, ko sta dva torpeda zadela ladjo. Ladja je bila že dva dni iz angleškega pristanišča. K sreči se je nahajala v bližini neka jugoslovanska ladja, ki je pripeljala ostale potnike v neko irsko pristanisče. Potniki pripovedujejo, da se je ladja potopila pol ure zatem, ko je bila zadeta. Potniki so se podali v rešilne čolne in 48 ur so -e borili z valovi, predno jih je rešila jugoslovanska ladja. Cenzor ne pove niti ime torpedirane ladje, niti ime jugoslovanske ladje. Samo to se poroča, da je bila potopljena ladja prej nemška last in jo je vojna zajela v Londonu, kjer so jo Angleži vzeli. —-o- Obisk iz W. Va. V družbi Mrs. Terezije Zde-šar iz 20601 Arbor Ave. si ie ogledal našo tiskarno včeraj čvrst slovenski fant, Martin Cepelnik iz Elbert, W. Va. Mr. Zdešar je njegov stric in Martin je prišel sem za nekaj dni na počitnice. Pred smrtjo je še zašepetal, da je bil njegov morilec najbrže član ruske tajne policije. Njegova žena je ob moževi smrti izrekla samo besede: "To je življenje." Mexico City, 21. avg. — Danes zvečer ob 8:25 je umrl Leon Trotsky, ruski boljševik, ki je z Leninom zanetil rusko revolucijo in umoril vso carjevo družino. Umrl je na posledicah' poškodb, ki mu jo je prizadjal njegov, navidez najboljši prijatelj Ki je bil poznan tukaj kot Frank ■Jackson, Amerikanec, a sam pravi, da je rojen v Perziji in da je njegovo ime Jacques Mornard van den Dreschd, belgijskih staršev. Vrata v hišo so bila iz jekla. še nedolgo je Trotsky povedal ameriškim časnikarskim poročevalcem, da ga bodo poskušali umoriti v času, ko bo izvajala Nemčija napad na Anglijo. Včeraj je Trotsky pisal v svoji pisarni propagandne napade proti Stalinovemu režimu. V drugih sobah je bila njegova žena, njegov vnuk, tajnik in trije osebni stražniki. Naenkrat so se zaslišali iz njegove sobe klici na pomoč. Stražniki in njegov tajnik so prihiteli in našli Trotskya Zdravniki, ki so kmalu po napadu izvršili operacijo na prebiti lobanji, so imeli malo upanje, da bo Trotsky ostal pri življenju. Pred njegovo sobo v bolnišnici je bila postavljena močna straža in tudi zunaj pred bolnišnico je bil kordon policistov. Njegova žena je bila neprestano pri njem. Dva zdravnika in tri bolničarke so neprestano bili v ležati na tleh vsega krvavega, nad njim je pa stal s pištolo v roki napadalec. Atentator je napadel Trotskya s cepinom, kot ga rabijo hribolazci. Pri sebi je imel pa še bodalo in samokres. Ko so stražniki napadli napadalca, jim je Trotsky zaklical, naj ga ne umorijo. Potem je pa padel v nezavest. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki videli ,da mu je cepin presekal lobanjo in načel mo,žgana. Imel je tudi rane po ramah in nogah. Trije zdravniki so takoj izvršili na njem operacijo, toda ni pomagalo. * njegovi bliznu. V sobi zraven; pa leži njegov napadalec, ki je bil precej ranjen, ko je skušal po napadu pobegniti. Napadalec Jackson, ali kar je že njegovo pravo ime, je že več kot eno leto Stalno zahajal k Trotskyu. Bil je v hiši kot domač, zato je pa včeraj tudi lahko izvedel napad nanj, ker sta bila sama v pisarni. Kot pripovedujejo, sta se zadnje čase sprla, ker je Trotsky organiziral "četrto internaciona-lo," ki naj bi uničila Stalinovo tretjo internacionalo. Odkar je prišel Trotsky sem leta 1987 iz Norveške, ko ga je izgnal iz Rusije Stalin, je živel tukaj v svoji hiši močno zastražen. Okrog hiše si je postavil 15 čevljev visok zid, na katerem so bile postavljene tri strojnice. New York, 21. avg. — Aleksander Kerensky, ki je prevzel vlado Rusije leta 1917, ko so boljševiki strmoglavili carsko vlado in ki je moral potem sam bežati iz Rusije, ker ni bil dovolj rdeč, je rekel, da je vzrok napada na Trostkya njegov dolg boj z Stalinom. Diego Rivera, svetovno znani mehiški umetnik, je pa obdolžil napada ruskega diktatorja Stalina, katerega da je napotil k temu dejanju sam Adolf Hitler, o- Lepa udeležba Mr. Anton Grdina nam poroča, da je bila na njegovi sinočni predstavi lepa udeležba, vendar je bilo nekoliko manj ljudi-kot zadnji teden. Najbrž radi hladnega vremena. Zunaj na prostem bo samo še ena predstava in sicer v sredo, 28. avgusta, ker je še nekaj slik, ki bi jih ljudje radi videli. Pozneje se bo pa kazalo slike v dvoranah, kakor bo prilika. Sinoči so obiskali predstavo Mr. in Mrs. Ta-Jsoti ter Mr. in Mrs. Gestel iz J Brooklyna, N. Y. V pondeljek ; bo priobčen program za prihod-I njo predstavo. Poroka v Sheboyganu V soboto 24. avgusta se bo poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wis. gdč. Hermina Prisland, po poklicu bolničarka, hčerka predsednice Slovenske ženske zveze, Mrs. Marie Prisland. Za ženina si je izbrala Mr. Roberta Dicke iz Madison, Wis., ki je raziskovalni asistent v poljedeljskem oddelku državne unjverse v Madisonu. Mnogo sreče želimo mlademu pavu i Slovenski katoliški dan v nedeljo DOBRO SE JE PRIPRAVIL Shelbyville, Ind.( — Robert Wright, ki lastuje veliko pekari-jo v tem mestu, si je postavil prostorno grobnico, kjer bo počivalo njegovo truplo. Dasi ve, da bo takrat mrtev, vendar je pa za "vsak slučaj" postavil v grobnico radio, uro, brisačo, glavnik, ogledalo, sveče, žve-plenke, cigarete, cigare, pipo, tobak in dva kozarčka za žganje. Ne ve se, ali si je to pripravil za sodni dan, ko se bo zbudil, ali se misli prebuditi še prej. -o- Obisk iz New Yorka V družbi msgr. Tomislava Fi-risa od grškokatoliške cerkve sv. Nikolaja, nas je včeraj obiskal v uredništvu njegov stric Mr. Gabriel Tasoti in njegova soproga ter Mr. in Mrs. Johr Gestel, vsi iz Brooklyna, N. Y. Zadušnica I V petek ob 6:30 se bo brala i v cerkvi sv. Vida zadušnica za i pokojnim Johnom Zakrajškom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. 11 bolnišnice ■ Mrs. Theresa Prijatelj, 1022 ■ fi. 68th St. se je vrnila iz bol-. nišnice domov in prijateljice jo lahko zdaj obiščejo na domu Premirje med armado in trmasto Indijanko Camp McCoy, Wis. — Ameriška armada, ki je tukaj na manevrih, je bila v veliki zadregi oni dan. Indijanka, Mrs. Ethel Kinney od plemena Winnebago, se namreč ni hotela umakniti s svoje farme, preko katere so hoteli vojaki naravnati topovski ogenj. Pa so šli vojaki in postavili nekaj milj proč j lep vojaški šotor, sezidali pod njim ognjišče in prenesli t je vse pohištvo trmaste Indijanke. šele potem je pristala na selitev. -o- PAMETEN PES San Francisco, Cal. — Mrs. i Redlingshafer je peljala svoje-I ga kužeta k živinozdravniku še pred tremi meseci, ko je nekaj zbolel. Kmalu je ozdravel. Oni dan ga je pa povozil avto in mu I zlomil nogo. Pa mesto, da bi se vlekel domov, se je napotil'naravnost k dotičnemu živinozdravniku, ki ga je prej zdravil. -o- V bolnišnici . Mrs. Uršula Budič iz 1023 E. '61st St. se nahaja v Woman's j bolnišnici, kjer jo prijateljice [lahko obiščejo. V vseh štirih slovenskih farah v Clevelandu se pripravljajo na slovenski katoliški dan, ki se bo vršil v nedeljo 25. avgusta. Pričakuje se, da se bo zbral v nedeljo ves slovenski katoliški živelj iz Clevelanda in okolice. Pripravljalni odbor nam sporoča glede programa sledeče: Za tiste, ki nimajo svojih avtov, bo preskrbljen avtobus, ki bo vozil med 2 in 4 popoldne tje in med 7 in 9 zvečer nazaj. Na ta avtobus se lahko počaka na dveh krajih in sicer na koncu St. Clair-Nottingham kare, ali pa na koncu Euclid Ave. kare, spodaj pod Providence Heights. Za vožnjo ne bo treba nič plačati. Toda otroke brez spremstva staršev bus ne bo vzel. Prostor shoda se nahaja ob Euclid Ave. na številki 25000. To je nekoliko pred Babbitt Rd. Ako se vozite po Euclid Ave. proti vzhodu, boste kmalu od Provjdence Heights zagledali na desno velik vrt, kjer bodo napisi. Na desno je prostor za veselice, na levi za parkanje avtomo- bilov. Ako se vozite pa po St. Clair Ave. v Euclid, zavijte po Babbitt Rd. proti Euclid Ave. in po Euclid Ave. na desno, pa ste tam. Prostor je velik in jako pripraven za take prireditve. 1 V teh časih smo se vedno bali neugodnega vremena, ki mnogokrat pokvari najlepše načrte in povzroči škodo na pripravah. Na tem prostoru pa se ni treba bati ne vročine ne dežja, ker je zavarovan proti obojemu. Poslopje, v katerem se lahko vrši veselica, je idealen za take'namene, če bi bilo slabo vreme. Če pa sonce pripeka, je pa okrog 85 akrov zelene trate s košatim drevjem. Za mlade ljudi je poseben prostor za igranje žoge. Je tudi prostorno plesišče. Imeli bomo izvrstno godbo in za ples se ne bo nič računalo. Ni namen tega sestanka, da bi se koga izkoriščalo. Glavni namen je, da se zbefemo skupaj, se pogovorimo in v veseli družbi razvedrimo. Govorniški program bo zelo kratek, ker bosta samo dva govornika, eden v'slo- venssc'mi, drugi v angleščini, v slovenskem bo govoril novo-mašnik Rev. Gabriel Rus. Potem bomo pa ves ostali čas porabili za razvedrilo. Godbe nam bodo zaigrale nekaj koračnic, pevci nam bodo zapeli nekaj pesmi in oživela se bo naša slovenska reč in zbudila misel na lepe čase v naši domovini. Pripomniti moramo tudi, da bodo kuharice iz vsake fare pripravile po nekaj zelo dobrega za okrepčila svojim faranom. Nihče ne bo trpel ne lakote ne žeje. Zato pa: >naj ta dan nihče ne ostane doma, pa naj dežuje, ali sije sonce. Vabimo vas iz vseh slovenksih fara, v Clevelandu in iz okolice. Pridimo enkrat na leto skupaj, da malo pokramljamo o s|arih lepih časih in da po-krepimo našo slovensko misel in zavest še za naprej, da bomo ostali še naprej zavedni in verni Slovenci, ki nas ne pomori vsaka slanca. Torej na veselo svidenje v nedeljo popoldne. — A. Grdina ,predsednik pripravljalnega odbora. jwlkie ponovno pozivlje fsevelta na debato K;eShville, Ind, 20. avg. -fi, pl'edsednik Roosevelt iz-, Pred časnikarskimi poro-. da nima časa, da bi de-I v javnih nastopih s svo-•'stprotnikom Willkiem, je1 fa 1 1)0llovno pozval predsed-; ,. a skupno javno debato re-! da je Franklin D., 5 eit Predsednik Zed. držav i bla T01'*1 posvetil;i ve« svoj' n k gr.u dežele, res je pa tudi, j d,dira za tretji termin Zanika Zed. držav. To-j ( )ak^o točasni predsednik,' ,e tudi istočasni kandi-! er"okratski proces naše1 Vk ,melji razpravah in I , ndid'ra za predsedni-j ftle av' mora biti voljan, |,0v.Sa*o voljan, ampak je Javn- dolžnost> da razprav-i4 •> vprašanja pred ame-oC !!u>-oclom. ,{W()f.em pripravljen priti iža °'' kakor Je bolj udob-»irHv}n'edsednika, kjer bova 4 Jala o javnih vpraša- * [Pati se dežele in te 11 a trJe;..Predsednik kandidi-lt" tev Tj' termin in ker je to »o m . ''etne tradicije, je * >o]j °fm mnenju, radi tega fe&iih žan razPravl-iati 0 p« 'tj.. ,. ,ln zlasti pa kar se nt prJClje tretjega termina. s< tejJj nik Zed. držav ni- da bi .se .umaknil , i k .Ui;Pravam, kadar išče f'Ni. razvoj te deze- 4C 'iUnih razpravah, zapisku"0 Vabim predsednika, ^ Sj razPravljala javna ^anes stoji pred na-d' :ratxi-n,'e' bo preživel de-?J; sistem vlade, ali bo ^v ^torski sistem. In s 1 ^tl1 , moral biti predseduj miti' V tisti> ki bi hotel *et' lokfat ?emokratski sistem. Ki,! sistem -ie Pa ■iav" .J ava- ftyp^T - I qp> ki zasleduje k Y človeka Charles Court-in .ie pred armad- pfeltaj, 0l'nariškimi zastopnici fi Dr°Val sv°j° iznajdbo, o 'j ^ki^ Vl' da deluje skoro z ! «tavli izumom. Iznajdba I Wa'a torpedo, ki ga vle-f trika- ki je v vsakem 6 tak ttelesu- To se pravi, 4 - ki Pedo izstreli proti 1 ^Val fZi Ijudi- bo torpedo J skuš, 0 ladJ°- "a.i se ta še ; j Hia j * 12°gniti. Zato bi se i %an' ne m°sla izogniti k' j« g11' Courtney pravi, f He^v,6 Zadnjo sredo ponu- Ndb Vlada $200>000 za /lil ztaf' •t>al^e Courtney torpedo, ki zasle-dokler je nje-1 .^Pogonu. • >a? ltelja vprašali ar-! ' ' °WPniki> če bi se tor-j / ki tudi nazaj proti la- Mi tam Pedo izstrelila- ker lf ? NrlllUdje> 3e rekel- da t ie izC ?°sti> ki Jih je tre- iff 'te m V k* ZtorCo- dobiva %Cec°uClla za vlado e Mot JUliju je dobila Ve^evl°r Co- v Clevelandu J>tijh "Jde naročilo za 1,057 .,,: Ni ^Ttskih avtov, v W j* '550,000. Te dni je Voiju avtna družba zopet iN h,t° .mročil0- Naroči-f- 1 izdelano do julija AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 22, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. ZJa Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. >83 No. 198 Thurs., Aug. 22, 1940 Beatifikacija Baraga in denar Registrirajte se! Od 27. avgusta do 26. decembra se bodo morali registrirati vsi oni, ki niso državljani Zed. držav. Istočasno bodo morali oddati odtise svojih prstov. Registrirati se morajo osebno pri tem ali onem poštnem uradu, 1. ali 2. razreda. Registrirajo se lahko pri poštnem uradu, ki jim je bolj priročen. Pri nas se že pridno zglašajo rojaki in rojakinje, katerim brezplačno pišemo tozadevne vprašalne pole. Te pole potem vzamejo s seboj na poštni urad, kjer jim potem ni po-treba drugega kot da prisežejo, da so- odgovorili na vsa vprašanja po pravici in pa da podajo odtise prstov. Ker smo iz vprašanj na teh polah videli, da bodo nekateri zlasti na dva vprašanja težko odgovorili, smo se obrnili tozadevno na pristojne oblasti in dobili na to pojasnilo. Eno teh vprašanj je: kadaj in s katero ladjo ste prišli v Ameriko. Ker imamo v tem dolgoletne izkušnje pri pisanju prošenj za državljanski papir in ker vemo, da je dosti starejših naseljencev, ki so že pozabili dan prihoda, enako tudi ime ladje, s katero so se pripeljali, smo vedeli, da bodo tudi zdaj težko odgovorili na to vprašanje. Glede tega nam odgovarjajo merodajne oblasti, da naj vsak odgovori kakor ye in zna. Če ne ve dneva prihoda in ne imena ladje, mora pač zapisati, da se tega ne spominja več. In ker pod prisego potrdi, da je govoril po pravici, mu bo vlada to tudi verjela. Dosti jih je, ki so tukaj po 40 in 50 let; in ker so si izbrali to deželo za svojo stalno novo domovino, se pač niso več brigali, kdaj so prišli sem in s katero ladjo. Torej če ne vedo, pa ne vedo in mirna Bosna. Drugo vprašanje, radi katerega smo se obrnili na tozadevne oblasti je bilo: če ste prišli sem postavnim ali nepo-stavnim potom? Kako naj odgovorijo tisti, ki so prišli sem nepostavnim potom? Vlada pravi, da odgovorite natančho tako, kot se je zgodilo. Če nimate na vesti kakega drugega prestopka kot tega, vas vlada ne bo preganjala. Preganjala bi vas pa, če bi se bali odgovoriti na to in se radi tega ne bi registrirali. Potem bi zagrešili dva prestopka, 1) ker ste prišli sem nepostavnim potom in 2) ker se niste registrirali. Če bi vas potem dobili in pronašli, da se niste registrirali, bi bili krivi dveh prestopkov, ker se niste registrirali in ker ste prišli v deželo nepostavnim potom. Vlada poudarja, to nam je posebno naročala, naj povemo ljudem, da želi in zahteva, da se vsak registrira, ki je za to obvezan. In to, kar bo vlada zvedela potom registracije, ne bo izrabljala, ali da bi ljudi šikanirala, zlasti ne onih, ki žive tukaj, četudi niso državljani, kot pošteni ljudje, ki ne rovarijo proti vladi, ki nimajo zveze z drugimi državami, ki ne žele ali ki ne skušajo strmoglaviti sedanjega načina ameriške vlade. Takih ljudi se ne bo preganjalo zato, ker niso državljani. Edino, kar se zahteva od njih je, da se registrirajo. Nikomur ne bi svetovali, da bi se skušal izmazati od registracije. Morda bi se res izmazal kdo za nekaj časa, toda za koliko časa, se pa ne ve. In potem sledi kazen in taka oseba bo imela na sebi črn madež, da ne mara izpolnovati postav te dežele. Zato pa vlada stori vse, da kolikor mogoče ljudem olajša registracijo. Na razpolago je dala za to poštne urade in celo dala na razpolago večerne ure, da ni treba radi registracije nikomur puščati dela. Izdala je vprašalne pole, da ima vsak čas premisliti, predno odgovori na vprašanja. Naprosila je časopise, ki so pisani v tujezemskih jezikih, da pomagajo ljudem, ki sami ne znajo odgovoriti na ta vprašanja. Torej res vse zelo preprosto in demokratično. V kaki drugi deželi bi se morali v takem slučaju registrirati na policiji, kjer bi se ne postopalo z ljudmi tako obzirno. Mi želimo v tem oziru pomagati vladi in v istem času pomagati našim ljudem, da bodo izpolnili ta vladni ukaz z kolikor mogoče malimi sitnostmi. Zato smo dobili v zalogo tiste vprašalne pole, katere za vas izpolnimo, če želite, ne da bi vas to kaj stalo. Vsak naš rojak lahko pride v naš urad, kadar hoče in vsakemu bomo postregli. To vprašalno polo potem nese sam na poštni urad, tam bo prisegel, da so odgovori resnični, oddal bo odtise prstov irt vsa skrb bo v kraju. Stane vas nič ne, nudi se vam vse ugodnosti, torej naj ne bo nikogar, ki bi se skušal odtegniti temu. To vam resno polagamo na srce. Vlada ne bo poznala s takimi nobenega obzira, na to se lahko zaneste. Časi so resni in ker vlada ve, da so v deželi elementi, ki bi raje danes ko jutri prevrnili to vlado in deželo izročili v roke kakemu diktatorju, zato hoče pa vedeti, kdo vse se nahaja pod njeno gostoljubno streho. Ta element je, ki se zdaj boji registracije, pošteni ljudje pa ne. Toda vlada ne pozna na nosu kdo je pošten in kdo ne, zato je pa vpeljala to registracijo za vse, za poštene in nepoštene. Da bodo imeli tudi pošteni in nedolžni ljudje s tem nekaj sitnosti, ne smemo zameriti vladi, ki pač ve, kaj dela za korist dežele in demokracije. Registrirati se mora vsak, ki nima državljanskega papirja. Nekateri iz raznih razlogov ne vedo, če so državljani ali ne. Taki naj se tudi registrirajo, da bodo sigurni. Da je Baraga svetnik, o tem so vsi trdno prepričani, ki so poznali njegovo svetniško življenje. Da pa ni še dosegel časti oltarja, je to pa popolnoma naša zadeva. Bog nobenemu narodu ne vsiljuje svetnikov. Svetnikov moramo izprositi le od Boga in potom čudežev. Brez treh javni čudežev, pa cerkev, ki je edina poslanka božja, ne proglasi nikogar svetnikom. Svetniški proces traja po več let, včasih več stoletij, ker se cerkev v tem oziru noče prenagliti in je jako stroga v razsodbi. Baragova dela so govoreče priče, da je on svetnik. Slovenski misijonarji Pire, Skola, Lautižar, ki so z Baragom sodelovali, so napisali veliko lepega iz njegovega delovanja. Baragova sestra Antonija je pisali sestri Amaliji leta 1838 pismo, ki opisuje brata: "Zares ljuba Malka, če hoče kdo to, kar tukaj gledam, mirno prenašati, je treba močne duše ali pa mora imeti otopelo srce, ali pa mora biti bitje, katero se samo komaj dotika zemlje in vse ne-prilike veselo sprejme, se nase nič ne ozira in le za nadnaravno živi kot naš Friderik." Poleg velikih del je Baraga tudi veliko pisal v jezikih, ki jih niti vsak intelektualec ne razume. Kar je pisal v slovenščini, nemščini, francoščini, angleščini, to bi še kdo prestavil na latinščino. Svetniški proces se vrši v cerkvenem odno-sno v latinskem jeziku. Ta jezik obvladajo naši slovenski duhovniki čeprav trdijo naši naprednjaki, da naši duhovniki niso naobraženi, a da'' bi kdo pa popolnoma obvlada;] indi-janščino, tega pa med nami ni. Najti se bo moral tudi človek, ki- obvlada tudi ta jezik popolnoma. Vse kar je Baraga napisal v kateremkoli jeziku, bo moralo biti prestavljeno v latinščino, "Kdor služi oltarju, naj od oltarja živi," je pisano v postavi. Vsako delo mora biti plačano, to že zahteva čut pravičnosti. Tega pravila se drži tudi oni, ki ne veruje v božje postave. Povsem umevno je, da kdor bo preiskaval Baragova dela, bo moral biti zato plačan, ali V3aj stroške se mu bo moralo povrniti. Pred izbruhom vojne se je delovalo na to, da bi sveta Sto-lica poslala enega svojih prela-tov v Ameriko, da bi preiskal vsa Baragova dela ter o njih poročal na svetniškem procesu. Pcmniti ,ie treba, da ima vsak kandidat oltarja "hudičevega advokata." Dokazi o svetosti kandidata oltarja so glavni viri, da se tak advokat zadovolji in pristane na razsodbo. Baragov svetniški proces bo stal precej truda. Moliti bo treba, brez molitve ne bo Baraga nikdar dosegel Časti oltarja. Čudežev je treba po Baragovi priprošnji. Nič kaj prijetno ne boža po naših ušesih beatifikacija in denar. A je in ostane tako, da brez denarja se ne more izvršiti nobenega dela in tako tudi ne beatifikacije svetnika. Kristus je dejal apostolom: "Resnično povem vam, vsi se boste pohujšali nad menoj." Apostol Peter pa je rekel: "Če bi se vsi pohujšali, jaz se ne bom." Zelo veliko ljudi je in tudi katoličanov, ki se pohujšujejo nadetem, da se za beatifikacijo rabi denar. Navadno so vsi svetniki denar prezirali, a kdor pa preiskuje delo svetnika, pa tega ne more vršiti brez denarja. Leta 1937 so prišli naši napredni rojaki iz vse Amerike v Cleveland na konvencijo. Dele- gacija si skupno ni ogledala Jug. kulturnega vrta. To je lahko storil vsak posamezno, če je tako hotel. Moj sorodnik je bil tudi mnenja, da bo konvencija minila, pa če vidi kulturni vrt ali ne. Končno pa je menda radi olike pristal na moje prigovarjanje, da si ogleda tudi kulturni vrt. Nobenega posebnega vtisa ni napravil lepo urejeni vrt in zelenje, ki je ravno takrat začelo poganjati, na mojega sorodnika. Naposled pa reče: "Ako bi bil Cankar živ, bi si štel v kazen, da mora delati družbo "črnim." Jaz sem mu pa odgovoril, da o Cankarju govore to in ono, a vem, da je bil toliko gentleman, da bi se on prav nič ne sramoval delati Baragu družbe mrtvemu, ampak bi jo delal celo živemu. Saj je Baraga živel v uboštvu, katerega je Cankar tako vneto zagovarjal in Baraga je vendar svetnik. Tedaj pa mi je povedal moj sorodnik, da Baraga ne bo nikdar proglašen svetnikom, ker je bil reven in da za svetnika je postavljen samo tak, ki daruje veliko denarja za cerkev. "Kje si pa to dobil?" sem ga vprašal, "gotovo si čital v kakšnem naprednem listu, ker jaz takih listov ne čitam, si ti za eno laž bogatejši. Kdor visoko stoji, je nevarnost zanj, da globoko pade. Kdor je pa iz katoličana' postal naprednjak, ta je pa padel v pravo brezdno. Trditi nekaj o čemer nimaš niti pojma in celo laž imeti za resnico, to pa že diši po podlosti." Naj se nihče ne vznemirja radi denarja, ki se bo rabil pri Baragovi beatifikaciji. Tisti, ki nauke sv. cerkve prav pojmujejo, bodo preskrbeli tudi denar in prispevke. Baragova zveza je že darovala $1,000.00 v ta namen. Društva Najsv. Imena vseh štirih slovenskih fara pa so si nadela nalogo, da tudi ona doprinesejo svoj delež k tej stvari. V ta namen se bo obdr-žaval 25. avgusta tako zvani "Baragov dan" na Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. Vabljeni ste- vsi katoliški Slovenci k tej veliki slavnosti. Frank Kovačič res krasna in opremljena s številnimi in zanimivimi slikami. Naj ne bo slovenskega doma brez te knjge, ker je v resnici nekaj lepega in zanimivega. Knjiga "Po širokem svetu," bi morala biti tudi v domovini in posebno v domačih čitalnicah. Hvala Ti rojak, Jože Grdina, za ves Tvoj trud, ker slovenski narod Ti bo hvaležen še v pozna leta. Karol Hočevar -o- Na prijazno vrtno zabavo V petek in soboto 23. in 24. avgusta ne pozabite, da vas vabi "Rose Cafe" na prav posebne vrste zabavo zunaj na vrtu, kjer se boste v krogu svojih znancev in prijateljev prav imenitno zabavali. Postrežem boste, kakor niste bili še nikdar. Servirali bomo morske ribe, okusne spaghetti in kar še zraven paše. To bo v pstek in v soboto pa bomo imeli najboljši kokošji paprikaš. Igrala bo tudi prvovrstna godba oba dva dneva, torej žalost na stran. Poleg tega pa boste tudi presenečeni in vam ne bo žal, če se odzovete temu vabilu. Prav prijazno ste vabljeni, da pridete na vrt "Rose Cafe" 17320 St. Clair Ave. Vas vabi, Rose Hauer, lastnica -o- RAINBOW HUNTING CLUB A. Zabukovec ....... 24 22 S. Kropaj .......... 20 19 A. Zrimšek ......... 21 20 J. Kic .............. 17 16 J. Glavič ........... 23 21 F. Legan ........... 18 19 F. Jazbec........... 15 14 J. Schulz ........... 19 18 S. Kropaj, ml....... 21 19 L. Hochevar ........ 20 19 Z lovskim pozdravom in na svidenje v nedeljo, Tajnik -o- Negotova usoda vojaka-padalca Iz Maple Heights Kaj takega pa še ne kot je bilo žegnanje in blagoslovlje-nje nove cerkve sv. Lovrenca v Newburghu. Notranjost cerkve je pa že tako lepa, da kadar bom pri sv. maši, da bom vselej raje molil rožni venec, da se bom med tem lahko oziral okrog. Zvirški patron sv. Rok pa zastopa faro Hinje. Da je bil pa ta dan še bolj popolen za mojo družino, sem vzel našega "baby-ja" v stolp. V roke sem mu dal kladivo in udrihal je po zvonovih, da sem že mislil, da bo odnesel prvo nagrado, katero so obljubili v tekme za najboljše potrkavanje. Vsa hvala tako zmožnim voditeljem kot jih ima fara sv. Lovrenca! Sedaj pa še nekaj drugega. Prav z zanimanjem sem čital v Ameriški Domovini potopis izpod peresa Jožeta Grdina "Po širokem svetu." Tako lepo je opisal vse kraje kot jih zna le on. Samo preveč poredkoma je bilo priobčano. Sedaj je pa izšla kiyiga. To je krasno čtivo. Kaj takega kot je opisal o Sveti deželi in druge zanimive kraje, še nisem čital, ker do sedaj še ni bilo nikogar, ki bi nam bil vse to tako lepo opisal. V tej knjigi te pelje Jože Grdina iz kraja v kraj in ti ga tako opiše, da s« počutiš kot da si resnično v tistih krajih, o katerih ti pripoveduje. Rojakom po širni Ameriki priporočam, da sežete po tej knjigi, ki je 'Zopet bo praznovala Slovenska lovska zveza svoj dan in sicer pri nas v nedeljo popoldne pri A. Gorišku v Randolu, kjer se bo vršila tekma vseh klubov. Tu bodo fantje zopet pokazali zmožnost in zanimanje dc tega našega športa. Da vlada "veliko zanimanje, jc videti iz poročil od vseh klubov, posebno pa še pri Euclid Rifle klubu so že tako napredovali, da nam celo ponujajo svoje strelce v jakup. Ampak fantje iz tega ne bo nič, le sami imejte vaše strelce, ker jih boste še krvavo potrebovali v nedeljo, ako ne mislite peljati pogorete domov kot smo jo iz vašega strelišča, mi jo bomo kaj radi izročili vam, ker vidim da taka hvala prihaja samo iz bojazni pred . . . ? Naj bo že kakor hoče, vidi se pa iz tega vseeno, da se fantje resno pripravljajo za to tekmo in vsak pa pričakuje, da bo odnesel prvenstvo in si priboril zvezino zastavo. Da se bo pa tekma vršila pa vseh predpisih in v pravem pomenu, v splošno zadovoljstvo vseh, zato je naš klub sklenil, da pripravi vse kar človek ob takih prilikah potrebuje. Na razpolago bo vseh telesnih dobrot, da prav gotovo ne bo nihče trpel kajkšnega pomanjkanja. Zato prav prijazno vabimo vse naše slovenske lovce in naše prijatelje, da pridete v nedeljo k nam v vas, ker vam bomo postregli po naši stari navadi. Posebno pa priporočam našim fantom, da bodite točni in tudi tisti, ki ste pri pripravljalnem odboru, da boste o pravem času na mestu brez vsakega izgovora, ali izmikanja, da bo šlo vse gladko v redu in v slogi, naprej. Postavimo se, da nas bodo še drugi veseli in da bodo videli, da smo newbuir-ški fantje za vsako rabo, če se gre za dobro stvar. Sedaj pa še poglejmo- kako so naši fantje zadnjič streljali: J. Russ ............ 22 J. Rangus .......... 19 F. Sirk ............. 19 J. Fortuna-.......... 23 21 20 20 21 Govorice, da s padali spuščajo tanke, topove in podobne stvari, niso verjetne. Ruski padalci so imeli s seboj smuči, kolesa, zložljive gumijaste<čol-ne ter manjše stvari. Pristanek za vojnega padalca je dovolj nevaren poiskus, ker je padalec brez zveze in je vezan izključno samo nase. Ce ga ujamejo je skoraj gotove?, da ga brez nadaljnih pomislekov ustrelijo. Padalci v vojni so seveda dobro oboroženi in nemški padalci v Belgiji so imeli s seboj majhne strojnice, privezane na desni strani, s katerimi so lahko streljali iz vsakega položaja. Čim padalec pristane in vidi, da proti njemu kdo teče, začne streljati in učinek takega nenadnega in nenavadnega streljanja ne izostane. Človek se takega nenadnega streljanja ne nadeja in ga spravi nekoliko iz ravnotežja ter takoj išče varnega zavetja. Padalec se med tem pripravi in poznejša borba je še bolj nevarna. Kajti če padalec strelja med padanjem, ali pa takoj ob' pristanku, tako streljanje ni ravno zanesljivo in zadetek je negotov. Ko pa pristane in si izbere primerno kritje, pa je streljanje že zanesljivo. Če se padalcu približaš le z malo previdnosti ter ga dobro vza-meš na muho, boš gotovo imel uspeh. IZ DOMOVINE —Strela udarila v gospodarsko poslopje. Te dni je razsajalo po Slovenskih goricah hudo neurje. Med neurjem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Konrada na Dravinji, občina Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. V trenutku so zajeli ognjeni jeziki vse poslopje in ga uničili. Orodje, stroje in živino so rešili. Škode je okrog 15,000 din, medtem ko je bil posestnik zavarovan le za 4,000 din. — Smrtna nesreča mladega avtoiiiobilista. V nedavni noči se je vozil z avtom iz Zagreba proti svojemu domu pri Sv. Križu blizu Kostanjevice 25-letni Jože Kerin, sin svetokri-škega župana. Ko je precej naglo privozil proti Cerkljam, je na ostrem ovinku izgubil oblast nad volanom in avto se je sredi ceste prevrnil. Ljudje so v naglici prihiteli na pomoč in so izpod razbitega avtomobila potegnili smrtno poškodovanega Kerina. Ponesrečenca so takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Truplo mladega Kerina je bilo prepeljano na dom pri Sv. Križu in pokopano na domačem pokopališču. Mladi Kerin je bil zelo priljubljen in sposoben mladenič. — Kolesar do smrti povozil starko. V Strossmajerjevem drevoredu v Mariboru se je pripetila velika nesreča. Neki mladi pekovski vajenec se je zaletel s kolesom v 76-letno Marijo Ertičevo iz Kacijaner-jeve ulice. Podrl je ženico s tako silo na tla, da je dobila močne poškodbe in obležala nezavestna. Nesrečno ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je za posledicami hudih poškodb umrla. —Dva utopljenca. V Cerkniškem jezeru so pred dnevi na- šli truplo neznanega, okf do 40 let starega utopiji Savinje blizu Laškega Pa: tegnili iz vode truplo let starega utopljenca,1 rjavih brk, oblečenega V suknjič in kariraste Imeni obeh utopljencev® znani. —Otrok je utonil v Pri Stranderjevih v Lu'1 se je zgodila huda nesreč* ti Ivana Stradnerjeva J* odsotna z doma, medtefl1 ostal doma njen 22 $ stari sinček Franc pod r stvom babice. Ta je bila/ ljena pri hišnih opravil"1 hkratu pazila na otroka ' krat pa je otrok izginil21 k potoku. Na bregu je,® spodrsnilo, padel je v)' glavo naprej in se zadušil —Strela ubija. V & rencu na Dolenjskem Je dni huda nevihta z 118 med katero je treskal"' dno je treščilo v oreh P' še g. Lojzeta Ovna, p° Tomazina, poleg hoste f hobranu. Z oreha je 9J strela v hlev, kjer je ca in telico. Pred devet" pa je ubila strela pr>11 psa, ki je bil priklenje" rigi pri skednju. —Predoslje. V sredo3 ja v zgodnjih jutranjih pogorelo gospodarsko < je g. Ivanu Likozarju, J mače "Soršku" in V& Sajevicu, p. d. pri "Pri Poslopji sta pogoreli f ma do tal. Domačim ^ so prišli na pomoč Britofa, Suhe, Primsk"| Kranja. Dobro so se 1 gasilci iz Primskoveg3' posebno pa so nudi'1, kranjski gasilci, !kater) posebna hvala. Škoda Jl ka, ker je bila že P° spravljena krma in W gorelo skoraj vse orod/ rovalnina je neznatna-požara je bilo zelo te^v je primanjkovalo vode- -o---- odpirajte slovenske 1 iiiiiiiiimimimi Če verjamete al' pa ne i: i till liiiiniiliiii ^ Ne dolgo tega se Je ; nesla po naselbini * , vest, da je umrl poZ"t rojak. Kakor je večkr.; da, je delovalo ustn° ( nekako takole: Rojak malo prehladil, pa si J. da bi mu žena skuhaj čaja, v katerega bi p'rilil nekaj žganega^ j če hočemo biti pravi^ no povedati, da je ^ j naj mu prinese le P8^ čaja, za drugo se bo Pa nilo iz rezerve v ora^"'^ Pa je to zvedela povedala ongavi Mic'> | in ta resno zbolel. hrala k drugi sosed) ^ dala važno novico, da ^ na smrtni postelji. "Križ božji," je tekla z novico naprej ge hiše je že udarila v vica, da je ta in ta traj umrl, ker je žlak. v.f No in končno je 0 .< zvedel tudi prizadeti, ^ tem času prav dobl°^ ker so že močno delofjj vila" iz omare in kuh". j prej se je jezil, ker ^ ljudje tako hitro spr$p| ga sveta, potem se Je smejati in samega ^ na korajžo, da je s®j da tako kmalu še ne punkeljčka in odraJ^ angeljčke. Ves bi« pokliče svojega Pr'jB ga vpraša: J "Nace, ali si ti že sem umrl ?" "Aha, slišal sem, 3 ^ vrhe ta nekako ca S p!i imajo tudi na onem S fon?" ■ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST, 22, 1940 M\ 'mrzlo tujino; solze radosti pa so ji sedaj zalile oči, ko je stopil prebogat s zaslugami v škofovski obleki pred njo in ji je dal prvi škofovski blagoslov. Na svečnieo je imel Baraga škofovsko mašo in pridigo. Vse je pričakovalo, da bo govoril o težavah njegovih misijonov in o Indijancih, pa je pridigal o ubožtvu. O tem mu ni bilo težko govoriti, saj je njegov bivši grad onstran Temenice še vedno ponosno stal, a ni nosil njegovega imena. Velika dekanijska cerkev je bila natlačena ljudstva, da so ljudje stali celo zunaj na pokopališču. Dekan je bil pripravil sijajno kosilo za visokega gosta, duhovščino in uradništvo. Baraga pa mu je povedal, da ni vajen take gostije; vzel si je na krožnik nekaj krompirja in fižola, pojedel, se prijazno poslovil in odšel v svojo sobo. Baraga ni vžival mesa že od leta 1852. V mrzlem gornjejezerskem podnebju je bila samoodpoved še toliko težja. Obiskal pa je tudi rojstni kraj Malo vas in svojo krstno župnijo Dobrnič. Tudi tu je skoro pol ure molil pri krstnem kamnu ter je od radosti jokal in z njim vred tudi navzoče ljudstvo. Preko Novega mesta se je peljal v Metliko, kjer je sredi bridkosti dozorel za ameriške misijone. Nazaj grede se je še enkrat oglasil na trebanjskem gradu zadnjič v življenju. Tu se je še malo pomu-dil pri svojcih. Amalija je opazila kako siromašno je bil oblečen, zato mu je nahitro naredila nekaj obleke ter ga je opomnila, da je to zanj. On je pa odvrnil: "Zame je dovolj, če imam toliko, da se lahko preoblečem." Ko se je peljal proti Ljubljani je v Višijji gori obiskal še svojega metliškega tovariša, Antona Gadovina, ki je živei tam v pokoju. Sivolasi starček je bil ves srečen, da je mogel še pred svojo smrtjo' prositi Barago odpuščanja, ker ga je bil nekoč s škornjem udaril po glavi. Na obeh kolenih ga je prosil odpuščanja. Baraga pa ga je dvignil in ga poljubil, tako odpuščajo svetniki. Dne 13. februarja sta z Amalijo odpotovala v Rim. Papež Pij IX. je Barago dvakrat lju-beznjivo sprejel. Papež mu je podaril tudi zlat mašni kelih. Baraga pa mu je pokloni) en izvod očipvejskega slovarja in slovnice. Obiskala sta tudi sestro Antonijo v njenem dekliškem vzgojnem zavodu. Bara ga se je vrnil iz Rima v Slovenijo, potem pa preko Gradca, Dunaja in Pariza vrnil v Ameriko. V jutru 21. avgusta 1854 je Baraga dospel v Sault Ste. Marie. Ljudstvo ga je slovesno sprejelo in veliko število pisem ga je čakalo. Slavnost škofovega posvečenja je minila in težke skrbi so prežale nanj. (Dalje prihodnjič) IZ PRIMOR J A Friderik Baraga Delo dobi strežkinja v beer parlorju, mora biti stara nad 21 let. Vprašajte na 23931 Lakeland Blvd. KEn-more 5104-R. Kupite hišo sedaj 1.—Hiša 12 ;.ob za 2 družini. 2 kopališča, dva furneza, rent $50. Cena $3,600; takoj, $600, ostalo kot rent. Hiša bo prodana pod ceno. 2.—Moderna hiša 10 sob, kot nova, za 2 družini, 2 furneza. 2 kopališča, cena $4,900. 3.—Hiša na E. 72. cesti, 6 sob, fur-nez. kopališče, cena $3,500; $1,000 takoj, drugo kot rent. 4.—Hiša 8 sob za 2 družini, v dobrem stanju, furnez, 2 kopališča, lot 40x120. Rent $42. Cena $4,200. 5.—Hiša 7 sob, velik lot, furnez, kopališče, cena $3,250, takoj $500. Ravno zdaj je zlata prilika, za resne kupce. Kupite sedaj, posestva se dražijo. Pridite, da se pogovorimo, ali pokličite Jos. Lušin 1151 E. 71st St. Tel. HEnderson 6054. ____(aug 22, 30. se 6) Soba se odda Lepa soba z gorkoto se odda ženi ali dekletu. Lahko si kuha, ker je kuhinja na razpolago. Vprašajte na 1044 E. 61st St., zgorej. (200) Proda se Prodajalna žganja z D-5 licenco na Payne Ave.; cena $4,200. D-5 na Broadway; cena $6000 D-5 na Madison Ave.; cena $6,500. D-5 na Superior Ave.; cena $6,500. D-5, na St. Clair Ave.; cena $5,000. Vse te prodajalne delajo dober promet. 7 sob moderna hiša za 1 družino z 2 garažema, 515 E. 115th St. severno od St. Clair Ave. Je prazna in se takoj lahko vselite. Cena je $4,450. Se mora takoj prodati, da se uredi zapuščino. Odprta za ogled v nedeljo od 1 do 5 popoldne. Odda se stanovanje 4 sob, nanovo dekorirane, na E. 49. cesti, blizu Richman Bros. tovarne. Cena $16.00. Mihalievich Bros. 6031 St. Clair Ave. (200) Delo dobi dekle za hišna opravila, ostane čez noč; nič kuhe; včasih malo pranja. Pokličite GLenville 7657. Naslov 786 Eddy Rd. _(198) PRIJAZNO VABIMO! Pridite v petek 23. avgusta na fino špageti večerjo, v soboto 24. avgusta pa na kokošji paprikas. Obakrat se bo večerja servirala zunaj na vrtu. Igrala bo dobra godba. 50c krožnik. Ser-viramo tudi dobro pijačo. ROSE CAFE 17320 St. Clair Ave. _(198) Lepa prilika Ali bi radi kupili podjetje z lepimi dohodki? Naprodaj je gostilna in restavrant z D-l in D-2 licenco, oba nova. Nahaja se v bližini tovaren. Dosti zaloge. Proda se radi bolezni jako po zmerni ceni. Samo tisti, ki imajo resen namen kupčije, naj se oglasijo na 21970 St. Clair Ave., Euclid, O._(198) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Vojska v puščavi. — Angleži pravijo, da bodo z veseljem sprejeli italijanske napadalce v Egiptu, samo prikažejo naj se, jih bodo že sprejeli vojaki "of King's Own Royal Regiment" kakor jih vidite na sliki, ko so ni vajah sredi puščave. —Nov grob. Po daljšem bo-lehanju se je za vedno poslovil g. Ivan Janežič, upokojeni policijski inšpektor v Gorici. Dosegel je visoko starost 79 let. Pred svetovno vojno je bil rajnki načelnik goriške policije in ena najbolj znanih oseb v Gorici V službi strog in natančen, je bil po srcu dober in blagohoten mož. Zlikovci so se ga bali, razni objestni ponočnjaki, ki so poznali njegovo srce, so mu pa večkrat napredli kako nagajivo. Radi svoje ne-pristranosti in ljubeznivosti je bil v vseh krogih spoštovan. Povojna leta je mirno preživel v krogu svoje družine, za katero je očetovsko skrbel. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdieott 9359 %> pivo, vino, žganje ln dober prlgrl zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVOR MALI OGLASI zunaj in znotraj vam najboljše in najcenejše izvrši MIKE ZERNIC 14705 Thames Ave. GLenville 3146 Otroka pokojnega avstrijskega predsednika Engelbert Dollfuss-a, kateri je bil ubit od nazijcev na Dunaju leta 193 b-, se sedaj prav dobro počutita v St. Andrews-by-the-Sea, New Brunswick. Fantku je ime Rudy, deklici pa Eva, gostiteljica je Mrs. Fritz Clarence iz Londona. Oda se soba poštenemu fantu ali dekletu. Naslov 1205 E. 60th St. (201) WINNETOU h nemikem tarlrmlk« K. Maja JL debelo zapadel ter zakril pot. Sneg je bil vedno debelejši in mehak, da se je vedno globlje udiral. Tri ure je hodil in moči so že pojemale, le s težavo je silil naprej. Naposled se je po velikem trudu približal vasi. Imel je še četrt ure hoda, a je porabil cele tri ure. Koliko takih slučajev je še Baraga doživel, ki jih pa ni opisal in jih je nesel s seboj v grob. Kakor pa se mu je v začetku upirala indijanščina, je po 18 letih misijonskega delovanja pisal že kar cele knjige v tem jeziku. Poleg indijanskih mo-litvenikov je izdal: Slovnico očipvejskega jezika. Baragova slovnica je ostala do danes podlaga, na kateri so jezikoslovci proučevali tudi druge indijanske jezike. Slavno ime Barage se izgovarja po učilnicah univerz, kjer se profesorji d i vi j o Baragovemu umu in njegovi žilavi delavnosti. Dne 9. maja 1852 se je v Baltimore sešel cerkveni zbor za Severno Ameriko; 6 nadškofov, 27 škofov in krog 150 duhovnikov. Ena izmed resolucij je bila prošnja, da naj Rim ustanovi 9 novih škofij ter 2 apostolska vikarijata. Eden teh predlaganih vikarijatov naj bi obsegal vse one pokrajine koder je Baraga misijonarji. Za kandidata tega vikarijata cerkveni zbor pač ni bil v zadregi. Dolga leta je bil Baraga skoro edini sejalec božje besede v tem kraju. On je privabil misijonarja Pirca, Mraka in druge med uboge Indijance. Bil je izreden mož, spreten v vsem česar se je lotil. Bog ga je obsipal z trpljenjem, pa mu je izpolnjeval vsako prošnjo, saj je Baraga prosil za čast božjo in blagor duš. Dne 13. oktobra mu je škof Lafevre sporočil, da je dospela v Detroit listina, s katero .jepa-pež Pij IX. ustanovil gornje-mi-chiganski ap. vikarijat in njega imenoval za škofovega na- fmestnika. Dne 1. [novembra 1853 je Baraga sprejel, v cin-cinnatski stolnici sv. Petra, škofovsko posvečen je. Torej prav v tistem mestu, kamor je bil kot preganjani metliški kaplan poslal prošnjo za sprejem v ameriške misijone. V cerkvi sv. Janeza v Cincinnatiju je imei Baraga škofovsko mašo in po tej maši pa pretresljivo resen govor o večnem življenju. Poslušalci so poznali njegovo apostolsko ubožtvo, zato so mu zbrali $60 za pot. Torej niti za potne stroške ni imel. Za svoj vikariat je Baraga potreboval vsaj še deset duhovnikov, stanovanje in opremo zanje. Potem več cerkva z vsemi potrebščinami, šolo z učitelji itd. Zato se je odločil, da se bo kar iz Cincinnatija odpravil v Evropo po duhovnike in denarno podporo. Spotoma pa se je nameraval pokloniti tudi papežu. Cilj potovanja pa je bil seveda Dunaj, kjer je bil sedež Leopoldove misijonske družbe, kateri je 23. januarja 1854 izročil spomenico o kričečih potrebah njegove škofije. Dne 26. januarja 1854 je po 17 letih zopet dospel v Ljubljano, kjer je škofoval še vedno Alojzij Wolf in .Baraga ga je šel pozdravit. To je prav tisti škof, ki ga je bil pokaral radi njegove prevelike gorečnosti in pobožnosti; No in sedaj pa je stal pred njim, njemu enak. Po popularnosti pa ga je visoko nadkriljeval, saj so ga ljudje in duhovniki občudovali radi njegovega misijonskega delovanja. Obiskal je bil tudi svojega botra" starčka, dr. Dolinarja, ki je štiri leta pozneje umrl. Gotovo je on kot pobožen mož veliko molil za misijone svojega birmanca. Zadnjega januarja pa se je Baraga pripeljal v Trebnje, v kraj svoje mladosti, kjer je še živela sestra Amalija. Prisrčno je bilo snidenje, saj sta vse življenje delila skupaj vse veselje in žal^sj.. ,£red 23 leti je krvavelo njeno srce, ko je kot preganjani kaplan odhajal v (Nadaljevanje) V zimi leta 1837-38 je Baraga vodil priprave za povečanje cerkve ter poučeval otroke. Baraga je imel to lastnost, da o neprilikah, ki so se mu nastavljale na pot v njegovem misijonskem delovanju, ni rad pisal. Več zanimivega je opisala sestra Antonija, ki jo je v dno duše razočaralo to, kar je našla v La Pointu in piše sestri Amaliji: "Zares velike skrbi imam s prehrano, saj poznaš Friderika glede tega, zase je skop, za druge dober. Denarja že nimam.nič več. Gradba nove cerkve in druge potrebščine njegovega misijona so že vse požrle, kar je prinesel s seboj." Nekoč sem slišal nekega slovenskega prelata, ki se je o Baragi izrazil, da ni bil dober gospodar ter je bil vedno v denarni stiski. Morda je to res. Ako pa pomislimo v kakšnih razmerah je on živel, pa ne bomo rekli, da ni znal gospodariti. Sploh pa vsi, ki imajo svetniško življenje za seboj, niso sili navezani na zemeljske dobrine, njih smoter je bilo nadnaravno življenje. Na misijonskih potovanjih je bil Baraga večkrat tudi v smrtni nevarnosti. Omenja zlasti, da sta on in njegov spremljevalec bila nekoč v zelo mučnem položaju, ko je veter zanesel njiju čoln ob nevarne pečine. Njegov spremljevalec je bil ves iz sebe ter vpil kam naj krmari. Baraga pa je mirno molil brevir. Srečno sta se rešila. V zahvalo sta takoj postavila velik križ, katerega pa so kmalu Indijanci in belokožci odnesli, tot spomin na rešitev svetega misijonarja. V pismu 25. avgusta 1849 piše, kako je ušel smrti. Podal se je na misijonsko pot, odpravil se je čisto sam z mašnimi potrebščinami na hrbtu. Kar dobro je šlo. Nekega dne, ko je imel še deset milj do najbliž-nje vasi, je prejšnji dan sneg na blu hlasta in zlezel po njem kar moč visoko. Gosto listje me je popolnoma zakrivalo, nihče me ni moge opaziti, sam pa sem videl daleč naokoli črez pragozd, po jasah in soteskah. Udobno sem sede in stražil. Dve uri sem čakal, pa nič nisem opazil, že mi je pešala pozornost, ko sem videl, da so se daleč na severu vrane dvigale iznad drevja. Vrane zletijo sicer tudi slučajno, recimo, da presedejo drugam. V takem slučaju se dvignejo hkrati in odletijo v strnjeni jati in v isto smer. Topot pa so se dvigale posamič, se razkropile, krožile nekaj minut nad drevjem ,kot bi ne vedele, kam naj se obrnejo ,pa se nekoliko v stran previdno spustile na drevje. Nekaj jih je splašilo. In kmalu so spet zletele na isti način in še spet in še enkrat. Dobro sem poznal tako obnašanje teh plahih ptic. Nekdo je prihajal po gozdu in njega so se bale. Bežale, so proti jugu, prihajal je torej od severa in skoraj v ravni črti proti meni. Ali so prihajali ogledniki? Brž sem »drknil z drevesa in se splazil proti smeri, koder je moral priti skriti motilec gozdnega miru. Sled sem za seboj zabrisal. Našel sem skoraj neprodirno bukovo goščavo, se zaril v njo, legel in čakal. Upal sem vsaj, da bodo prišli mimo, če so res ogledniki. „ Nisem dolgo čakal. Priplazili so se, neslišno kakor strahovi, drug za drugim, šest jih je bilo. Previdno so stopali, komaj da so s prsti dotikali tal, niti listič ni zašuštel pod njihovimi nogami, niti najdrobnejše vejice se niso dotaknili njihovi previdni ceraki. Ogledniki so bili, bojne barve so imeli v obrazih. Komaj da so bili mimo, sem že smuknil iz goščave. Ogledniki so se morali skrajno previdno bližati postaji, izogibati so se morali jasam in odprtemu svetu, po najgostejši goščavi so se morali plaziti. Tako zalezovanje jih je mudilo. Sam pa sem smel hiteti naravnost, po odprtem svetu, ni se mi bilo treba skrivati. Opaziti me niso mogli, nisem šel za njimi, držal sem se ker ne ni d;^0 odpora. Ni verjet-tt t ne zmagali. 2e prva lili dJlh bo pognala v divji , ■ ^J? mislil "e bodo več S H ' , 0 !>, pote^ jih bomo zasledo-jt ]u.Je vriskal mali možic ves !Šil a Ni bilo več nevarno §t. i, mu je sila zrastel poll,; a°?0®ele videli, ali jih bo ^dovati. )0! vJgpa Pohitite! Trojno i :rtj v ' Nam morate m Wn°bed in Prenočišče> v •( U(|j ry morate brzojaviti bil idu „morate Poslati na delo tj(! Nir e°dil°' sir' se bo Zg°~ n1 o, d 'ina misel nam ne bo ,jj', a bi pobegnili pred rde- ) 3 sir , 'bed l/, Pa bom P«Pra-P i! y akršnega še niste do-, Vo. edite namreč, da sem kuhar! Razumete!" 'O kenuf Zgodil°' kakor smo t ^ik°nj',i So dobili dobro kr-|)hi0Pa 1Zvrsten obed. Mas- fJl-7 'Ifipa s,- • 'ob kuhaln6 "T b01 je rafU" »Je s , ico ko na puško. ■i. s. zid 1 in zida,i k°t za !, i£isia ,.ie vidno rastel. Še 'ri !tl>druS° privoščili miru in j, jsem jutro Pogledal po taltr, res moral pohva- J ij Prid»i SO bili. \ ^ Poslal z nočnim Jfi ej 'or°čilo v Promontory, * še tudi brzojavil. v 6 Je odzvala in že ' JutrUl je prispel pose-■ in *;l8to možmi, s streli- KVošli ljudje so se Ji , Ui dela in opoldne !/|sUi(le graJen. Ker je le-y da) n'lec Pred obzidjem, flr vse razpolož- F ti p v°do in jih razpo- kah- Tako je biti ^ ,uJen° Za Pitno vodo 4 ^Dii lCa'' t" se napad i ' ftiorPK.,ma-ihno obleganje. ;,: hfesiii požar smo lah- ii fe & ' li 0G nJe postaje smo ob-je H)Va1petečenem napadu, v »r pQ > naj vozijo vlaki Indijanci bi ji h da se pripravlja- li 1 °be(l), 'of Wau,Smo mi trije> win' j ^ 1Ker in jaz, odšli og- f: 'želi t napr°ti. Sami smo !&tne ° "alogo, ker smo se >'i> se i Še najbol-i zane" d> '^Jev . nobeden od žeji >0t. j, ni Javil za to nevar- ii1 :il °gle°i b' Prvi izmed nas e! *vedo\! .ke in se vrnil s 1 Seniianja' bodo> tako smo u K' so i'' pognali v zrak mi-'ži'i na° Prej§nji dan delav-t Na ?r°®i- Strel bi naj ; W; v ru&a dva, da so !<^blizu. . eii se namreč morali, ^tiiltj 0. sicer, da bodo fojnik pr'®li od severa, pa ;1( i od ti;)e Pravil, da se da ,, Naj?1 8trani na višine « t0 Pri • Zbral sem si za" f , ifttiet ' Walker vzhodni Po višine narav-\i ' fcial; 1° 0d Postaje, koder f <1 stUdi )> i * M&im01 Po stenah cano-t ? vi ' st°Pil v Pragozd 'i ll Wbu stranske soteske S SemU' Crez kake tri če-rNwaŠ61 kraj, ki je bil LSastj kak°r ustvarjen. vi&ini je stal sre-f« vitl50nien hrast in trdo Ji »W i jelka- Po hrastu J*,, «« ttjeiatJ, ker je bil JT Si. sem se jelki- Tb^W111 se dotelovadil k piko 7i VeJi> ki je sega-fcplazil sem se k de- STRAIGHT RYE WHISKEY ZEN1NI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 .-4 . . —±J1-—____ sti noči, ki jo je bil prespal na. Jorundgaardu, še ni bil-v onem kotu dežele, zvedel pa je, da jo možijo, ter ji želi vso srečo. Kristina ga je slednjič, naprosila, naj stopi z njo v cerkev. Morala sta iz samostana in okoli njega h glavnemu vhodu, kajti brat Edvin ni imel toliko poguma, da bi jo peljal čez dvorišče. Sploh je bil videti ves obupan in boječ, da ne bi storil kaj takega, nad čimer bi se kdo mogel spotikati. Hudo se je postaral, si je mislila Kristina. In ko je položila svoj dar na oltar pred duhovnika, ki je bil v cerkvi, in nato prosila Edvi-na, da bi jo spovedal, se je hudo prestrašil. Da si ne upa, je dejal, da so mu strogo prepovedali spovedovati. "Saj si morda slišala," je rekel, "stvar je bila namreč taka, da po mojih mislih nisem mogel odrekati tem ubogim siromakom darov, ki mi jih je Bog zastonj podelil. Seveda bi jih moral priganjati, naj si poiščejo sprave na pristojnem mestu — da, da. Sicer pa si se ti, Kristina, dolžna spovedati pri vašem hišnem prior ju." "Je nekaj takega, česar se samostanskerftu priorju ne morem spovedati," je rekla. "Ali misliš, da bi ti moglo kaj koristiti, ako se pred menoj obtožiš tistega, kar bi rada skrila svojemu pravemu spovedniku," je s strožjim glasom vprašal brat. "Če me ne moreš spovedati," je rekla Kristina, "vsaj dovoli, da se s teboj porazgovorim in te vprašam za svet o stvari, ki mi je na srcu." Menih se je ozrl krog sebe. Cerkev je bila ravno prazna. Zato je sedel na skrinjo, ki je stala v nekem kotu: "Pomni, da ti ' ne morem dati odveze, vendar ti bom svetoval in s teboj molčal, kot bi se mi bila razodela pri spoviedi." Kristina je stopila predenj in rekla : : • "Stvar je taka, da Simonu Darreju ne morem biti žena." "Sama veš, da ti o ttem ne morem dati drugačnega sveta, kot bi ti ga dal tvoj prior," je rekel brat Edvin. "Nepokor-nim otrokom Bog ne daje sreče, tvoj oče pa ti hoče samo dobro, to pač sama veš." "Ne vem, kakšen bo tvoj nasvet, ko izveš vse do kraja," je odvrnila. "Stvar je namreč ta- A MERIŠ K A DOMOVTNA. AUGUST 22, 1940 ka, da je Simon predober za to, da bi glodal osmukano vejo, s katere je že nekdo drugi utrgal cvet." Zrla je menihu naravnost v oči, ko pa se je srečala z njegovim pogledom in opazila, kako se je izsušeno, razrito, staro obličje spremenilo in se napolnilo z bridkostjo in grozo — ji je bilo, kot da se je v njej sami nekaj razbilo, ulile so se ji solze in že se je hotela vreči na kolena. Brat Edvin pa jo je naglo zadržal: "Ne, ne', sedi semkaj k meni na to skrinjo — ne morem te spovedati —odmaknil se je in ji dal prostora. Kristina -pa je kar jokala; pobožal jo je po roki in mehko dejal: "Ali še pomniš tisto jutro, Kristina, ko sem te prvič videl na cerkvenem stopnišču v lla-marju? Nekoč — bil sem še na tujem — sem slišal pripovedko 0 menihu, ki ni mogel verovati, da nas Bog revne in grešne ljudi vse ljubi. — Prikaže se angel, dotakne se njegovih oči in menih zagleda kamen na dnu morja/ pod kamenom pa je živelo slepo, belo, golo bitje. Tako dolgO ga je gledal, dokler ga ni vzljubil, ker je bilo tako majhno in ubogo. Ko »eni tedaj videl, kako vsa majhna in uboga sediš v ogromni kame-niti zgradbi, mi je prišlo na misel, da je razumljivo, čemu Bog ljubi taka bitja, kot si ti; lepa in čista si bila in vendar si potrebovala varstva in pomoči zdelo se mi je, da vidim, kako vsa cerkev s teboj vred le- 1 ži na dlani božji." Kristina je tiho rekla: "Zvezala sva se z najdražji-mi prisegami — cula sem pa', da naju taka zaobljuba pred Bogom združuje in posvečuje, kakor bi naju bili združili najini starši." Menih pa je otožno rekel: "Vidim, Kristina, da vama je nekdo pravil o tistem kanonskem pravu, ki ga ne pozna prav dobro. Kako si mogla priseči zvestobo temu člbveku, ne da bi se pregrešila proti staršem, ki jih je Bog postavil nad teboj, še preden si srečala njega. Ali pu ne bo tudi njegovim sorodnikom v bridkost in j sramoto, ako zvedo, da je za-j peljal hčer moža, ki je vse dni svojega življenja častno nosil Svoj ščit? Poleg tega pa si bi- la zaročena. Kolikor vidim, si mnenja, da tvoj greh ni kdo ve kaj velik — kljub temu se ga pa ne upaš spovedati svojemu župniku. Ako pa misliš, da si tako rekoč že poročena s tem možem, čemu neki si ne nade-neš platnene avbe, marveč še vedno gologlava hodiš med mladenkami, s katerimi nimaš več mnogo skupnega — kajti tvoje misli so menda največkrat pri čisto drugačnih stvareh kot njihove?" "Kje so njihove misli, ne vem," je trudno rekla Kristina. "Res pa je, da so vse moje misli pri možu, po katerem hrepenim. Če bi mi ne bilo do očeta in matere, bi si jirav rada še danes povezala lase — nič bi me ne brigalo, če bi me imenovali priležnico, samo da bi me imenovali njegovo." "Ali pa veš, da je ta mož odločen tako s teboj ravnati, da se boš mogla nekega dne častno imenovati njegova?" je vprašal brat Edvin. Tedaj mu je Kristina začela praviti o vsem, kar se je bilo zgodilo med njima. Med pripovedovanjem se je zdelo, da se niti ne spominja, ali je kdaj podvomila o tem, da se bo vse gladko izteklo. "Mar ne razumeš, brat Edvin," je povzela, "sama nisva vedela, kaj se z nama godi. Bog mi je priča, naj ga srečam zunaj, ko te zapustim, z njim pojdem, ako me naprosi. — (Dalje prihodnjič) -o PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Če bi radi res žganje in ga uŽ>v| po nizki cen»| Angleška trgovska ladja Alcantara je bila zadeta ocl granate. Slika nam kaže učinek izstrelka. Ladja je bila zadeta ravno nad vodno gladino in sicer v spopadu z nemškimi napadalci pri Trinidadu. Dva moža posadke ^ta bila v boju ubita. 82? PINT Code No 2032-0 Vrnila sta se s finskega bojišča. Na sliki vidimo dva ameriška prostovoljca, ki sta se. udeležila bojev na Finski fronti proti Rusom. Levo je Auho Aha iz Walpole, Mass. in desni pa je Burne. Richards iz New Yorka. Slika je bila posneta ob njiju prihodu v New York. --- ~ Državni cestni oddelek je začel ta teden čekirati, po katerih cestah vozi največ trnkov in osebnih avtov. Na sliki vidite župana Harold H. Burtona, sedeč pri> mizi, ki bo izpolnil prvo tozadevno vprašalno polo. Zraven stoji gdč. Mildred Kolar, 4102 Smith Ave. in prometni nadzornik Frederick Wolf. Namen tega raziskovanja je, da se pro-najde, kje v Clevelandu je največji promet, da se potem izpelje tozadevne nove ceste, ki bodo najbolj odgovarjale prometu. Si""""................................................-.........................................IIIII'^ | Jos. Zele in Sinovi | POGREBNI ZAVOD = Avtomobili ln bolniški voz redno m ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo » s S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 0533 § COILINWOOD SKI 452 E. 152D STREET URAD: Tel.: KEnmore 311« Ona je bila tista, ki je sprožila misel, naj se tudi gojenke, čeprav so le začasno v Nonneseterju oblačijo kot novinke. Sestra Cecilija Baardova ni bila kot druge redovnice. Tiho, s povešfenimi očmi je pohajala okrog ter vselej krotko in ponižno odgvarjala, bila je dekla vsem in vsakmur, opravljala je najrajši najbolj vsakdanja dela, postila se je več, kot so velevali predpisi — kolikor ji je n a m r e č dovoljevala gospa Groa —ter je po večerni molitvi ure in ure preklečala v cerkvi ali pa je prihajala vanjo še pred zornicami. Nekega večera pa, ko je bila z dvema samostanskima sestrama ves dan nad perilom preklečala ob potoku, je iznenada začela pri večerji na ves glas ihte-ti. Vrgla se je na kameniti tlak, se plazila po kolenih od sestre do sestre, se bila na prsi ter razpaljenih lic in vsa v solzah vse prisotne prosila odpuščanja. Da je med vsemi najhujša grešnica.— vse dni da je bila od napuha trda kot kamen. Napuh, ne pa ponižnost in hvaležnost za Jezusovo od-rešivno smrt ji je bil opora, kadar jo je svet zavajal v skušnjavo; semkaj se je zatekla ne zato, ker ljubi dušo nekega moža, marveč ker ljubi svoj lastni ponos. Iz napuha da je služila sestram, ničemurnost da je pila iz kozarca za vodo, samo-pravičnost da si je debelo mazala na svoj suhi.kruhek, do-čim so druge sestre pri obedu pile pivo in uživale sirovo maslo. Od vsega tega je Kristina razumela edino to, da torej niti Cecilija Baardova ni imela v srcu prave svetosti. Nerabljena lojenica, ki visi nekje pod streho in so jo saje in pajčevi-ne vsp zamazale —• s tem je sestra sama primerjala svojo čistost brez ljubezni. Pristopila je k njej gospa Groa in dvignila ihtečo mlado ženo. Strogo je velela, naj se zbog te nerednosti Cecilija za kazen izseli iz skupne spalnice, naj leže v posteljo opatinje same ter tam ostane, dokler si ne opomore od mrzlice. "Nato pa boš, sestra Cecilija, osem dni sedela na mojem mestu, spraševale te bomo v duhovnih rečeh za svet in ti bomo radi tvojega bogaboječega življenja izkazovale take časti, da se boš mogla do sita naužiti čaščenja grešnih ljudi. Potem boš lahko presodila, ali so te časti res vredne, da se človek za njimi žene, in potem se boš lahko odločila, ali ti je živeti po redovnih pravilih, kot živimo me vse, ali pa ti je vršiti pobožne vaje, ki jih nihče od tebe ne zahteva. Tedaj boš lahko pretehtala, hočeš li iz ljubezni do Boga, zato da se bo milostno ozrl nate, izpolnjevati vse tisto, kar si, kakor trdiš, delala le zato, da bi me nad teboj strmele." Tako se je tudi zgodilo. Sestra Cecilija je štirinajst dni spala v sobi pri opatinji, tresla jo je huda mrzlica in gospa Groa sama ji je stregla. Ko je okrevala, je morala osem dni sedeti na častnem sedežu poleg opatinje, tako v cerkvi kot doma, in vse redovnice so ji pri tem stregle —- ona pa je venomer jokala, kot da bi jo pretepali. Odslej je bila vse bolj krotkega in veselega srca. Živela je skorajda prav tako kot prej, vendar je zardela kot nevesta, kadar jo je kdo pogledal, pa najsi je pometala tla, ali sama zase odhajala v cerkev. Ta dogodek s sestro Cecilijo pa je vzbudil v Kristini silno hrepenenje po miru in spravi z vsem, od česar se je čutila odtrgano. Na misel ji je prišel brat Edvin in nekega dne se je ojunačila in naprosila gospo Groo za dovoljenje, da bi smela k bosonogim bratom, ker želi pozdraviti nekega tamošnjega prijatelja. Opazila je, da gospe Groi htvar ni bila po volji — med minoriti in drugimi samostani v škofiji je bilo malo prijaznosti. Opatinja se tudi ni ublažila, ko je zvedela, kdo je Kristi-nin prijatelj. Rekla je, da je ta brat Edvin nezanesljiv služabnik božji — da se vlači vse-kdar po deželi in bi hotel po tujih škofijah pobirati miloščino. Ljudje ga ponekod smatrajo za svetnika, njemu pa menda ne gre v glavo, da je prva dolžnost frančiškana pokorščina do predstojnikov. Spoveduje rokovnjače in hajduke, krščuje njihove otroke, jih na svojo pest brez dovoljenja pokopava s cerkvenimi obredi — vendar greši prav toliko iz nespa-meti kolikor iz kljubovalnosti in krotko prenaša pokoro, ki mu jo zbog teh stvari nalagajo. Prizanašajo mu tudi, ker je mojster v svoji obrti — pa tudi pri izvrševanju te obrti se je z marsikom sporekel. Podo-barji bjorgvinskega škofa ne trpe več, da bi prihajal po svojem poslu-v njihovo škofijo* Kristina se je drznila vprašati, odkod je prišel ta menih, ki nima norveškega imena. Gospa Groa je bila ravno zgovorna: pripovedovala ji je, da se je rodil v Oslu, njegov oče pa da je bil Anglež, Rihard po imenu, izdelovavec oklepov, ki se je oženil s kmet ski m dekletom iz skogheimskega okrožja ter se naselil v mestu — dva Edvinova bi-ata sta ugledna orožarja v mestu. Toda ta najstarejši izmed mojstrovih sinov je že od nekdaj nemiren duh. Samostansko življenje je bilo sicer že od mladega njegovo veselje; ko je dosegel predpisano starost, je šel k sivim menihom na Velikem otoku. Ti so ga zaradi vzgoje poslali v neki samostan na Francoskem — bil je zelo nadarjen; tam je dosegel, da so mu dovolili zapustiti cistercijanski red in vstopiti v minoritskega. In ko so bratje navzlic škofovi prepovedi kar sami začeli zidati cerkev na vzhodni strani mestnih gajev, tedaj je bil /brat Edvin eden najhujših in najbojevitej-ših — da, enega izmed mož, ki jih je škof poslal, da bi ustavili delo, je s kladivom pobil skoraj do mrtvega. Že dolgo se ni bilo zgodilo, da bi kdo hkrati toliko govoril s Kristino, in ko jo je gospa Groa odslovila, se je mladenka sklonila ter spoštljivo in iskreno poljubila opatinji roko. Pri tem so ji privrele solze v oči Ko je gospa Groa opazila, da joče, je mislila, da iz žalosti — in je zato rekla, da bo kedaj morda vendar smela iti pozdravit brata Edvina. Nekaj dni kesneje so jo obvestili, da gre nekaj samostanske služinčadi po opravkih na kraljevi dvor in da bi jo ob tej priliki mogli spremiti k bratom na Livadi. Brat Edvin je bil doma. Kristina ni verjela, da bi se mogla kakšnega drugega človeka razen Erlenda tako razveseliti. Med ppgovorom je starec sedel, ji gladil roko ter se ji zahvaljeval, da je prišla. Ne, po ti- Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC East 61st St. ® FRANK RICH, 1109 E. 61st HEenderson Se priporoča za popr^p vanje vašega avtomobila' in dobro. v _;. . Kraška kamnosek 15425 Waterloo KEnmore ZZti'Jh EDINA SLOVENSKA NIČA NAGROBNIH Tudi jeklo se i6, ) silnemu viharju, ki s hitrostjo 75 milj, fi preko Mehiškega ka nam kaže upogM® A KPAC radio postal6,\ Arthur, Texas. Vs^l viharja je prizade j 13,000 prebivalcev- 4