RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petra Černe Oven | Vizualne komunikacije in vizualna pismenost: kriteriji in možnosti razvoja na didaktičnem področju | str. 10 - 18 | 10 VIZUALNE KOMUNIKACIJE IN VIZUALNA PISMENOST: KRITERIJI IN MOŽNOSTI RAZVOJA NA DIDAKTIČNEM PODROČJU Dr. Petra Černe Oven, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Visual Communication and Visual Literacy: Criteria and Possibilities for Didactic Development IZVLEČEK Že leta 1916 je nemški pesnik in ustanovitelj gibanja Dada Hugo Ball dejal, da sta beseda in slika eno in da slikar in pesnik spadata skupaj, a redko se zgodi, da bi v vsakdanjem življenju o tem zares podrobno razmišljali. Če pogle- damo proces na polju oblikovanja vizualnih komunikacij, vidimo, da je lahko vključenih zelo veliko deležnikov, kar dela proces večplasten in kompleksen ter zahteva veliko bolj ali manj informiranih odločitev. Mreža kriterijev, ki opredeljujejo kakovostno sobivanje verbalnega in vizualnega, zajema številna strokovna področja, vse od tipogra- fi je, grafi čnega oblikovanja, ilustracije, fotografi je, jezikoslovja, barvne in likovne teorije, uporabniške izkušnje pa do psihologije. Članek bo na eni strani prek predstavitve procesa nastajanja teh materialov in vloge posameznih deležnikov na ožjih strokovnih področjih predstavil ključne gradnike, ki prispevajo h kakovosti vizualnih komunika- cij na didaktičnem področju, obenem pa bo ponudil vpogled na širše polje oblikovanja in na njegovo inherentno moč v vlogi nosilca sprememb. Ključne besede: vizualne komunikacije, vizualna pismenost, fotografi ja, ilustracija, tipografi ja, kriteriji, komunikacija, sporočila ABSTRACT Hugo Ball, the German poet and founder of the Dada movement, stated as early as 1916 that the word and the image are one and that the painter and the poet belong together. Admittedly, we rarely seriously consider this in detail in everyday life. The visual communication design process may be underpinned by numerous stakeholders, making the process multifaceted and complex and necessitating many better or less informed decisions. The network of criteria that defi ne the qualitative coexistence of the verbal and the visual spans many disciplines, including typography, graphic design, illustration, photography, linguistics, colour theory, the theory of art, user experience, and psychology. The paper introduces the basic building blocks that contribute to the quality of visual communication in the didactic fi eld by presenting the process of creating these materials and the role of individ- ual stakeholders in the more specifi c areas of expertise. At the same time, it offers insights into the broader fi eld of design and its inherent power as an agent of change. Keywords: visual communication, visual literacy, photography, illustration, typography, criteria, communication, messages. UVOD Ne glede na to, da nam je digitalizacija v zadnjih tridesetih letih prinesla neslutene spremembe na polju dostopnosti informacij tako v verbalni kot v vizualni obliki, mislim, da lahko – sploh v luči trenutnega stanja v družbi – trdimo, da nismo vizualno pismeni. Kljub temu si moramo priznati, da je problematika, ki jo je odprl strokovni posvet, 1 že stara. Leta 1961 je bila v humor- nem listu Pavliha objavljena novica o republiški razstavi likovnih del otrok v Moderni galeriji, ki je bila organizirana vzporedno z grafičnim bienalom. Avtor je polemiziral, da likovna vzgoja nima zadosti velike teže v kurikulu, pozival k več uram likovnega pouka in k spremembi pozicioniranja estetske vzgoje v šolah. 1 Vizualna pismenost, Prvi nacionalni strokovni posvet na podro čju kulture in izobraževanja, Cankarjev dom, Ljubljana, 30. 11. 2021. RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 11 2 What is visual literacy, Visual Literacy Today, https://visualliteracytoday.org/what-is-visual-literacy/ (10. 10. 2021). 3 Termin »vizualne komunikacije« je širši pojem kot termin »grafi čno oblikovanje«, ki je bil vezan na prevladujo če grafi čne oziroma tiskarske tehnologije v 20. stoletju. Vloga digitalnih medijev in tehnologij je namre č v zadnjih 30-ih letih bistveno narasla. 4 V njem sta omenjena tudi dva članka britanskega pedagoga in tipografa Michaela Twymana, ki sta s teoreti čnega vidika še vedno aktualna: (Twyman, 1979) in (Twyman, 1982). 5 Le ta se je z digitalnimi tehnologijami bogato razširil in preselil iz rok specialistov v roke slehernika. Od skromnih naborov fontov, ki so jih imeli prvi tiskarji v knjigotisku (256 osnovnih tipografskih znakov v nekaj rezih), nam je zdaj na voljo na ra čunalniku pravzaprav neskon čno število razli čnih fontov, od katerih ima vsak ve č kot 60.000 tipografskih znakov na kodni tabeli v ozadju programske opreme. Če pogledamo na ta dogodek z nekoliko bolj strokovnega stališča, iz Likovne revije izvemo, da je bilo na razstavi kar 300 otroških del, avtor pa poro ča, da je bilo v času trajanja razstave kar 18.000 obiskovalcev (Krajnc, 1961). V članku se že pojavijo zahteve po znanstveni obravnavi podro čja in po ve čji uveljavitvi likovnega opismenjevanja. Dejstvo, ki nam veliko pove o takratni ambicioznosti kulturnega in vzgojno-izobraževalnega sistema, pa je skoraj šokantno: ob razstavi je izšel trojezi čni katalog, v katerem je bilo predstavljeno 138 likovnih del, ki so jih spremljali po- membni članki o likovni vzgoji otrok. Prva republiška razstava otroških likovnih del je bila bržkone plod optimisti čne modernisti čne povojne misel- nosti, a jo lahko gledamo tudi kot utopi čno zgodbo, ki se ni nikoli gladko nadaljevala. Sicer se potreba po strokovnem posvetu o vizualni pismenosti, iz katerega izvira ta članek, ne bi pojavila. DEFINIRANJE PODROČJA Da bomo lahko natan čneje za črtali polje tega prispevka, je za za četek pomembno, da podamo nekaj definicij stro- kovnega podro čja, iz katerega izhaja. To je oblikovanje, na- tančneje oblikovanje vizualnih komunikacij. Po definiciji britanskega oblikovalca Normana Potterja oblikovanje lah- ko razdelimo na tri velike glavne skupine: stvari, prostori, sporočila (Potter, 2018). »Stvari« so del industrijskega, uni- katnega, modnega itd. oblikovanja, »prostore« oblikujeta arhitektura in notranje oblikovanje, »sporo čila« pa so del vizualnih komunikacij. V kontekstu tega članka nas seveda najbolj zanimajo sporočila. Z njimi se ukvarjajo vizualne komunikacije, ki so ustvarjalna dejavnost posredovanja sporočil z vizualnimi sredstvi. Predvsem se bomo ukvarjali s profesionalnim ustvarjanjem vizualnih podob, čeprav se bomo dotaknili tudi uporabe vizualnega jezika, ki ga upo- rabljajo laiki. Vizualne komunikacije prevajajo misli, ideje in verbalna sporo čila v vizualni jezik in s tem prispevajo k ve čji razumljivosti, u činkovitosti in estetski kakovosti sporo čil. Nanje vplivajo družba, ekonomija, tehnologija in umetnost. Če gre za bolj kompleksne vsebine, se poslužujemo enega od podpodro čij vizualnih komunikacij, in sicer informacijskega oblikovanja. Le-to kompleksne neorganizirane in nestrukturirane vsebine (podatke) prevaja v koristne informacije na na čin, ki je uporabniku najrazumljivejši. Današnja informacijska družba je prenasi čena z informacijami, zato je njihovo kakovostno, ustvarjalno in organizirano podajanje izje- mno pomembno. Na voljo je sicer ogromno podatkov, a ti postanejo uporabni šele, ko so oblikovani v informacije ( Černe Oven, 2010). Če želimo govoriti jezik, se ga moramo najprej naučiti. Lahko se ga u čimo v praksi, mi pa si bomo v nadaljevanju pogledali nekoliko teorije. Izraz »vizualna pisme- nost« je leta 1969 opredelil John Debes, usta- novitelj Mednarodnega združenja za vizualno pismenost. Po kriterijih združenja je temeljna definicija vizualne pismenosti »sposobnost branja, pisanja in ustvarjanja vizualnih po- dob«. 2 To je koncept, ki se nanaša na umetnost in obli- kovanje, vendar ima tudi veliko širšo uporabo. Vizualna pismenost se nanaša na jezik, komunikacijo in interakcijo. Informacije so klju čne, da razumemo vedno bolj komple- ksen svet okoli sebe (pomislite, kam pogledate, ko želite vedeti, kakšno bo zjutraj vreme – na aplikacijo na tele- fonu, ki vam z ilustracijo in piktogrami pomaga dolo čiti, kaj boste oblekli) in da lahko delujemo kot skupnost (lep primer za to so prometni znaki). Vizualno izobraževanje je povezano tudi s čisto realnimi potrebami in pravicami ljudi, da se lahko demokrati čno informirajo in s tem vpli- vajo na svoj položaj v družbi (izobraževanje, branje grafov, politična manipulacija volitev itd.), in tudi z nevarnostmi, s katerimi se sre čujemo pri uporabi sodobnih medijev, kot so družabna omrežja in internet (problem manipulacije fotografij v oglaševanju). Vizualne komunikacije 3 uporabljajo kombinacijo razli čnih strok in vključujejo tipografijo, ilustracijo in fotograf- sko podobo. Že samo tipografija ima neomejene izrazne možnosti komuniciranja. Vsaki č namreč, ko uporabljamo besede, se moramo odlo čati, kako bomo uporabljali znake, prostor, na katerega jih postavljamo, ter metodo, s katero bomo določali odnose med njimi. In to ne glede na to, ali se s tem ukvarjamo intuitivno kot laiki ali kot profesio- nalni oblikovalci. Ve č o tem je bilo razloženo nedavno v prispevku z naslovom »Artikulacija jezika prek transfor- macije z oblikovanjem: zgodovinski, tehnološki in upo- rabniški konteksti« ( Černe Oven, 2021). V njem razložim osnovna pojmovanja grafičnega jezika, kot ga je stroka tipografije in grafične komunikacije opredelila že pred ve č kot tridesetimi leti. 4 Tipografija ima svoje zakonitosti, ki so se razvijale vse od začetkov tiskarske tehnologije petsto let nazaj, seveda pa je jezik sam še veliko starejši. Mnoge zakonitosti, navade ali pravila in tradicije pisane besede lahko spremljamo že tako reko č od pojava pisave. V našem kulturnem okolju, kjer uporabljamo predvsem latinico, so bila pravila za vidne znake za zapisane glasove vzpostav- ljena že v antiki. Prek razli čnih medijev in tehnologij (klesana, pisana, stavljena, tiskana črka) je nastala plejada dogovorjenih znakov in slovni čnih konvencij, ki nam omo- gočajo komunikacijo. Kar se tiče tipografije (pa naj gre za analogni ali digi- talni medij), se je po eni strani šokantno spreminjala, po drugi strani pa je ohranila splošne lastnosti, ki so lahko dobra vstopna to čka pri preu čevanju kakovosti in zakonov komuniciranja. Še vedno imamo temeljni nabor znakov, vezanih na jezik, v katerem komuniciramo, 5 še vedno imamo razli čne reze (bold, normal, italic) črkovnih vrst, bistveno pa se je pove čalo seveda število razli čnih črkovnih vrst, ki so – odvisno od programske opreme – na voljo v tako reko č neskon čnih velikostnih razli čicah. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petra Černe Oven | Vizualne komunikacije in vizualna pismenost: kriteriji in možnosti razvoja na didaktičnem področju | str. 10 - 18 | 12 Po drugi strani pa se je medij oddaljil od analognega in veliko več informacij kot iz tiskanih medijev sprejemamo iz digitalnih. Spremenili so se formati, spremenile so se bralne navade. Vedno ve č ljudi je tudi vklju čenih v avtomatsko kreiranje vizualnih sporočil – kar je bilo prej v domeni strokovnjakov. Za razliko od stanja v 20. sto- letju, mora zdaj vsak do neke mere uporabljati programsko opremo za stavljenje in urejanje besedil, vedno pogosteje pa pri tem slikovno gradivo ni izklju čeno. Posledi čno se moramo vsakič, ko uporabljamo besede, odlo čati, kako bodo sporočila konfigurirana, kakšna bo razdalja med vrsticami, med besedami, kakšni bodo naslovi in kakšno črkovno vrsto bomo uporabili. Ne samo razporeditev, tudi oblika črkovne vrste je namreč ključna za razumevanje sporočila. Govori nam lahko o avtoriteti, mo či, pripadnosti, o stopnji formal- nosti in neformalnosti sporo čila; omogoča ali ne omogoča čitljivost in vpliva na berljivost ... in z izbiro se mora soo čati vsak pripadnik današnje družbe (in to žal po ve čini brez vsake izobrazbe o tipografiji). Ker nam bo o ilustraciji veliko ve č povedal prispevek Marije Nabernik, 6 tukaj namenoma ne bomo šli v detajle. Potrebno pa je opozoriti, da se pri lai čnih rešitvah vse prepogosto pozablja, da je specifika po- sameznega medija izjemno pomembna. Kar lahko sporo či ilustracija, mogo če fotografija ne more – in obratno. Če ponazorimo to s prime- rom: oblikovalec, ki bo za medicinski priro čnik anatomije uporabil realisti čno fotografijo srca, bo lahko imel lepo realisti čno dekoracijo na strani, a če želi študenta kaj naučiti, bi bilo mogo če boljše, da v ta namen izbere reali- stično znanstveno ilustracijo. A tudi ilustracije so razno- like – lahko so bolj ali manj informativne in v časih nam mora na pomo č priskočiti tudi informacijsko oblikovanje z diagrami, s primerno tipografijo in fokusiranim sporoči- lom, ki ga podprejo barva in preostali racionalno dolo čeni elementi. Tu je za oblikovalce klju čno dobro poznavanje likovne in barvne teorije. Vsaka od strok ima namre č svoje specifi čne moči, kaj lahko prispeva v komunikacijo. Ilustracija se lahko osre- doto ča na specifi čne informacije, medtem kot fotografija nudi raznolikost informacij. Ilustracija nudi univerzalen opis objekta, fotografija govori o specifi čnem objektu, ki ga kaže. Pri ilustraciji izberemo perspektivo, barvo, kar navadno v ve čini realisti čnih fotografij ni možno. Ilu- stracija nam nudi poenotenje, fotografija kaže pestrost vizualnega. Vedno obstajajo razli čne potrebe: znanstvena ilustracija nam lahko pove o dolo čeni vrsti rastline veliko ve č kot njena realisti čna fotografija. A če govorimo o politi čno angažirani komunikaciji, bomo uporabljali popolnoma druga orodja: šok, realizem, specifičnost besede, in temu primerno izbrali medij komunikacije, pa naj bo to tipograf- sko izražena beseda, naslikan plakat ali pa dokumentarna fotografija pokola nedolžnih žrtev. Z vsem tem seveda lah- ko bistveno razli čno vplivamo na javno mnenje. NEGATIVNI VPLIVI VIZUALNEGA KOMUNICIRANJA V povezavi z omenjenimi podro čji vizualnih komunikacij je dobro omeniti tudi, da je strokovni pogled na vizualnost v slovenskem prostoru pogosto premo čno osredinjen le na otroške slikanice. V tem vidim problem, saj je vizualnega veliko ve č! Sploh v zadnjih desetih letih smo s pojavom digitalnih in družbenih platform dosegli visoko nasi če- nost, ki poskuša izriniti klasi čne medije komuniciranja ali izobraževanja. Prav zaradi zakonitosti, ki vladajo na teh platformah (kapitalistična paradigma materialisti čne logi- ke, navidezna demokrati čnost mnenja, stalna želja po ve čji interaktivnosti) je postalo v današnjem svetu izkrivljanje dejstev vsakodnevni pojav in vizualni jezik je v to mo čno vpleten. V mislih imam prikazovanje statisti čnih podatkov na način, kjer gre za tipi čno izkrivljanje dejstev na podlagi rušenja vizualnih vzorcev, ki smo jih navajeni. Vizualni jezik tako lahko služi tudi manipulaciji – deluje prek vizu- alnih kodov, ki jih jemlje iz drugih podro čij in jih izkoriš ča za specifičen namen. Vizualno neuk gledalec lahko zapade v začaran krog sodelovanja, v katerem vedno izgublja. Določeni problemi, povezani z vizualno podobo ali bolje rečeno s samopodobo, so lahko zelo škodljivi, moralno sporni, nezakoniti, za nekatere žrtve pa lahko tudi smrtno nevarni. V mislih imam pojav sebkov (selfie), ki vplivajo na samopodobo mladih, ki so na družbenih platformah aktivni že od otroških let dalje. Čeprav v izobraževalnem sistemu in v družbi na splošno veliko govorimo o negativnih pla- teh interneta, je sama vloga vizualne podobe (retuširane fotografije, pojavnost modelov, vsiljene družbene norme glede estetike in lepote telesa) in problematika tržnih vi- zualnih komunikacij nasploh slabo obravnavana. 7 Zato se vizualno neizkušen in neizobražen gledalec lahko pogosto izpostavi nevarnim tveganjem. Oblikovalci vizualnih komunikacij seveda delajo v konte- kstu naro čnika, tehnologije, projekta, a vplivi vizualnih komunikacij so lahko seveda tudi pozitivni. V sodelovanju z drugimi znajo oblikovalci reševati tudi zelo kompleksne komunikacijske probleme, ki lahko pozitivno vplivajo na družbo. Znajo na primer oblikovati kompleksen admi- nistrativni obrazec, ki je prijazen in informativen ter pri izpolnjevanju zahteva kar najmanjši napor; priro čnik za uporabo, ki je kljub večjezi čnosti informativen in jasen, berljiv in uporaben; spletno stran, na kateri v trenutku naj- demo vse potrebne informacije na način, ki je logi čen, saj je bila stran oblikovana z mislijo na uporabniško izkušnjo; račun za elektriko, ki ga razumemo itd. Pri tem je vizualni jezik klju čnega pomena, saj omogo ča povezovanje vseh ka- nalov branja in s svojimi metodami zagotavlja maksimalen uspeh. KRITERIJI ODLIČNOSTI IN NEKATERI PRIMERI DOBRIH PRAKS Kot v vsaki stroki so tudi v vizualnih komunikacijah za vzpostavljanje uspešnih in produktivnih rezultatov po- membni kriteriji odličnosti, a le-te lahko dolo čimo samo v povezavi z namenom komuniciranja. Razpon dojemanja 6 Nabernik, M. (2022) U čna vloga znanstvene ilustracije. Vzgoja in izobraževanje LIII/5, str. 19-24. 7 Problematika neeti čnega oglaševanja, vloga psihologije pri spodbujanju potrošništva itd. RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 13 vizualnega – na eni strani čustveno, na drugi racionalno dojemanje – je velik, ker so nameni komunikacije razno- liki. Zato morajo biti orodja in kriteriji temu prilagojeni. mi knjigami in da je znanje trajnejše, saj si bralec zapomni vizualno podobo snovi. Če je bil to specifičen primer na podro čju naravoslovnega izobraževanja, lahko v prvi tretjini 20. stoletja zasledimo primer vizualnega jezika, ki je postavil temelje razmišljanja o demokrati čnosti informacij in prihaja s podro čja druž- boslovja. Avstrijski filozof, sociolog in politi čni ekonomist Otto Neurath (1882–1945), eden vodilnih intelektualcev t. i. dunajskega kroga, je s svojimi sodelavci (Marie Neu- rath, Gert Arntz) razvil sistem ISOTYPE, 9 ki je z grafičnimi simboli predstavljal kompleksne kvantitativne informacije na preprost, razumljiv na čin. Z njimi so izobraževali lju- di o nalezljivosti bolezni, o vzrokih umrljivosti, pa tudi o znanstvenih tematikah. Njihovo delo je bilo izjemno po- membno za izobraževanje celotne populacije, saj so znali informacije predstaviti na na čin, da je bralcem koristil in jih spodbujal k akciji in spremembam vedenja. Najbrž se bomo v današnji družbi epidemije vsi strinjali, da so pot- rebe po jasni slikovni predstavitvi informacij, statistik in tudi konceptov, sistemov in pojmov danes še ve čje, kot so bile takrat. Še veliko dobrih primerov obstaja, kjer so ljudje želeli maksimalno uporabiti vizualizacijo v izobraževanju. S prej omenjenim projektom ISOTYPE je povezana tudi publicistika britanske založbe Max Parrish, ki za čela po vojni delati izobraževalne publikacije za otroke. 10 Doku- menti pričajo, da je bilo za vsem ogromno analiti čnega dela, iteracij in testiranja. Pokrivali so podro čje nara- voslovnih znanosti, enkrat je bil fokus na (za tisti čas) novih izumih, drugi č na spremembah v okolju ali razlagi procesov. Pri vsem tem je bilo klju čno, da so znali nare- diti redukcijo elementov in da so to čno vedeli, kaj zares želijo komunicirati. Poenostavitev je namre č lahko močno orodje, pa naj gre za uporabo barve ali pa koli čine besedila. Vizualni elementi (pa naj gre za ilustracije ali za diagrame) so estetsko dovršeni in prevladujo či, a vendar likovno po- vezani s tipografijo. Tudi v našem kulturnem prostoru lahko relativno zgodaj najdemo tovrstno vizualno izobraževanje – v enem od najbolj inspirativnih založniških projektov za otroke, re- viji Ciciban. V njej so že po drugi svetovni vojni uspešno uporabljali sliko kot enakovreden nosilec sporo čila in to izkoriščali kot izobraževalno metodo. Oblikovanje z jas- nim sporočilom in razumljivimi tretmaji tipografije lahko omogoča vizualni spomin veliko bolje, kot pa bi to lahko naredila siva stran teksta. Odličen primer vizualnega jezika so tudi zemljevidi. Vsi poznamo svetovno znani zemljevid londonskega metroja, ki je bil najprej popolnoma navaden geografski zemljevid. Leta 1931 pa ga je Henry Beck (1902–1974) oblikoval po- polnoma na novo. Revolucionarna ideja je bila v tem, da je odmaknjen od realnega geografskega stanja – gre za zemljevid, ki je pravzaprav nezvest geografiji, lahko pa ga imenujemo diagram. Glavno vprašanje, ki si ga je usluž- benec metroja zastavil, je bilo: Kaj uporabnik želi vedeti in kako ga bo bral? Osnova je bila v razmisleku, da je bolj pomembno, kam lahko s postaje gremo in kako lahko pres- 8 Oliver Byrne, The Elements of Euclid, William Pickering, 1847. Delo je bilo razdeljeno na šest knjig. 9 International System Of TYpographic Picture Education. 10 Marie Neurath je namreč svoje delo nadaljevala v Veliki Britaniji.  SLIKA 1: Od čustvenega do racionalnega dojemanja 1 Čez palec gledano, se zdi, da je razli čne potrebe in žanre enostavno umestiti na to daljico od čustvenega (stvari, povezane z užitkom, zabavo, neformalnim u čenjem) do racionalnega dojemanja (informacija, razumevanje, u če- nje). Pa je res tako? Seveda ne, saj sta vedno na delu obe dojemanji in naši možgani so hitrejši od nas. umetniške monografije fotomonografije zbirke stripov slikanice knjige brez besed užitek zabava neformalno učenje čustveno dojemanje racionalno razumevanje informacije učenje razumevanje telefonski imeniki leksikoni slovarji priročniki stvarna literatura učbeniki znanstvene knjige proza poezija dramatika esejistika knjiga za otroke knjige za mladino  SLIKA 2: Od čustvenega do racionalnega dojemanja 2 PRIMERI IZ ZGODOVINE Zaradi tega je na primer Oliver Byrne, ko je želel narediti matematično knjigo v 19. stoletju, na popolnoma druga čen način pristopil k projektu. V primerjavi s sodobnim časom takrat knjige ni bilo tako preprosto ilustrirati in stroški so bili neprimerno ve čji. Kljub vsemu se je odlo čil, da bo v vseh knjigah 8 Evklida za vsako ilustracijo geometrijskih elementov dal izdelati lesoreze, poleg tega pa so uporab- ljali barvo kot primarno nosilko informacije. Avtor knjige je trdil, da se lahko na ta jasen in enostaven na čin bralec nauči geometrije v eni tretjini časa v primerjavi z navadni- proza poezija dramatika esejistika knjiga za otroke knjige za mladino telefonski imeniki leksikoni slovarji priročniki stvarna literatura učbeniki znanstvene knjige umetniške monografije fotomonografije zbirke stripov slikanice knjige brez besed užitek zabava neformalno učenje informacije učenje razumevanje racionalno razumevanje čustveno dojemanje RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petra Černe Oven | Vizualne komunikacije in vizualna pismenost: kriteriji in možnosti razvoja na didaktičnem področju | str. 10 - 18 | 14 topimo. Poleg tega pa so bile te informacije predstavljene vizualno zelo preprosto, čisto in z odli čno uporabo barvne- ga kodiranja. Ni šlo za stil per se, ampak za funkcionalnost in kreativnost par excellence. Pri vsem tem je pomembno omeniti, da je diagram, kot je bil narejen v tridesetih letih 20. stoletja, potem ko je doživel številne iteracije, postal kanon za vse zemljevide svetovnih metrojev, saj ga odli- kuje univerzalnost, ki je omogo čala aplikativnost ne glede na jezik, kulturo, velikost in druge spremenljivke svetovnih metropol. Pri vseh projektih pa je potrebna tudi odli čna ustvarjal- nost. Naj na tem mestu omenimo italijanskega oblikovalca Bruna Munarija (1907–1998), ki je ustvaril številne otroške didaktične pripomočke, med njimi veliko število knjig. Za Munarija so bile knjige sredstvo, s katerim je mogo če promovirati nov koncept dinami čne in totalne umetnosti, ki vključuje vsa čutila. Otroci bi se po njegovem morali osredoto čiti na bistven koncept in ga še naprej raziskova- ti z vseh možnih zornih kotov in v vseh možnih oblikah. Njegove knjige temeljijo na konceptu u čenja iz izkušenj in preizkušenj: vrednost ima proces in ne produkt. Munari je opozarjal, da otroci niso pasivni sprejemniki dejstev in informacij, ampak aktivni akterji, ki v nenehni interakciji z okoljem konstruirajo svojo realnost in pogled na svet. SODOBNI PRIMERI In kaj nam torej vse to pove o sedanjemu času in prila- gojenosti didaktičnih orodij? Čeprav je bila knjiga 500 let nosilka reproduciranih besedil in od tam izhajajo vse navade kot tudi dogme glede branja, in tudi če so primeri vizualizacije iz preteklosti lahko fascinantni, je seveda nji- hova uspešnost za današnjega u čenca dvomljiva. Zavedati se moramo, da danes vstopajo v proces u čenja mladi, ki od zgodnje mladosti uporabljajo interaktivne aplikacije. Uporabljajo jih, ker so zabavne, enostavne in oblikovane to čno za njih. Digitalno podro čje ima veliko ve čjo težo, kot se sestavljalci programov in didakti čnih gradiv zavedajo, saj otroci v prostem času ves čas uporabljajo interaktivne pripomočke. Sploh je podro čje znanosti najboljši primer nujnosti uporabe vizualnega prikaza in tudi odličnih možnosti. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kamor pridejo študirat vizualno senzibilni na- darjeni mladi ljudje, iz njihove izkušnje pomanjkanja dob- rih interaktivnih u čnih gradiv mnogokrat nastanejo odli č- ni projekti. Študenti so digitalno pismeni in iš čejo rešitve za možnost vklju čevanja digitalnih orodij v izobraževalni proces. Predstavila bom dve uspešni magistrski nalogi, ki sta se ukvarjali točno s tem področjem. 11 Celoten naslov: Petra Švajger, Animirano u čno gradivo, Vloga in zmožnosti animacije v izobraževalnem procesu, magistrsko delo, UL ALUO, Ljubljana 2018.  SLIKA 3: Ciciban, let. 1, št. 4, 1945–46  SLIKA 4: Petra Švajger, Animirano u čno gradivo, Vloga in zmožnosti animacije v izobraževalnem procesu, magistrsko delo, ALUO, Ljub- ljana 2018 Petra Švajger si je za ciljno skupino v nalogi z naslovom Animirano u čno gradivo 11 izbrala dijake srednje šole in področje naravoslovnih predmetov. Naloge se je lotila zelo sistemati čno, z vklju čevanjem kakovostno zastav- ljenega in smiselno uporabljenega teoreti čnega dela, v katerem raziskuje vlogo virtualnih u čnih okolij, alterna- tivnih učnih pripomo čkov in novih tehnologij v procesu u čenja, razumevanja in pomnjenja u čnih vsebin. V nalogi je že zgodaj v raziskavo vklju čila deležnike: profesorico in dijake v petih razredih Biotehniškega izobraževal- nega centra Ljubljana. Na podlagi skrbno na črtovanih in izpeljanih testiranj je prek iteriranja dosegla visoko kakovost prakti čnega dela naloge, ki zavzema animacije in stati čne prikaze procesa destilacije. Tehni čno in likov- no enostavne, a dovršene in jasne animacije so dijakom pomagale pri razumevanju in pomnjenju snovi, ki jim je bila predstavljena. Dokazala je, da bi redno in vsestran- sko vklju čevanje digitalnih medijev z vnaprej skrbno pripravljenimi in kakovostno oblikovanimi vsebinami lahko izboljšalo u čne rezultate srednješolcev. Kakovost magistrske naloge je v njenem celostnem pristopu. Na- RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 15 loga je odli čen primer koherentnega vklju čevanja teorije v prakso, zaradi česar je rezultat celotnega projekta ve č kot odli čen. Drugi primer je magistrsko delo Tine Červan, naslovljeno Načrtovanje, izdelava in vrednotenje interaktivnega u čnega pripomočka z namenom izboljšanja izkušnje u čenja geo- metrije v zadnjem triletju osnovne šole, 12 ki raziskuje vpliv uporabe interaktivnega u čnega pripomočka pri pouku ge- ometrije. Ker na specifično nalogo vplivajo ciljne skupine, se je na podlagi analize obstoje čih didakti čnih produktov in glede na vsebino odlo čila za časovni okvir zadnjega tri- letja osnovne šole. Pri tem si je pomagala s poglobljenim raziskovanjem didaktike geometrije v osnovni šoli, ki ob- sega teorije kognicije, u čenja in pou čevanja, konceptualno razumevanje, emocije in motivacijo pri u čenju. Analizo je nato razširila na virtualna u čna okolja, na poučevanje geometrije v tem okolju in na širšo temo uporabe igrifikacije v izobraževanju. Šele na podlagi tako pridobljenega znanja je stopila na polje interaktivnega oblikovanja. Učni pripomoček je zasnovala v sodelovanju s pedagoškimi delavci na terenu in na podlagi pogloblje- nih fokusnih intervjujev. Izdelek je likovno domišljen, vsebinsko zanimiv in uporabniku prijazen. Sestavljen je iz dveh delov: iz interaktivnega teoreti čnega dela in in- teraktivnih vaj za utrjevanje znanja po na čelu igrifikacije. Pripomo ček je v naslednji fazi testirala pri pouku v sed- mem razredu osnovne šole z metodo eksperimentalne in kontrolne skupine. Rezultati analize testiranja so poka- zali, da interaktivni u čni pripomo ček pozitivno u činkuje na doseganje učnih ciljev znotraj učne ure in na boljše razumevanje geometrijskih pojmov. Izdelek pripomore k lažjemu geometrijskemu in prostorskemu sklepanju ter posledično k lažjemu razumevanju in u čenju geometrij- skih pojmov. Nalogi odpirata številna vprašanja, poveza- na z digitalnimi u čnimi okolji, ki so še posebej v sedanjem covidnem svetu nujna. Pri takih projektih je seveda klju čno upoštevanje tako uporabnika kot tudi vseh deležnikov v procesu: oboji, naročniki in oblikovalci, smo dostikrat krivi, da se pred za- četkom nih če zares ne vpraša: Kako razmišlja uporabnik? Pomembno bi se bilo zavedati, da »statisti čni učenec« ne obstaja. Vsakdo bere druga če, ima svojo zgodovino, izku- šnje ipd., zato je v samem procesu na črtovanja potrebno in pomembno veliko testirati in iterirati. Klju čno je tudi, da so taki projekti interdisciplinarni in da je proces natan čno načrtovan. V idealnem scenariju bi morali biti prisotni strokovnjaki s podro čij, kot so: projektno vodenje, storitve- no oblikovanje, informacijsko oblikovanje, grafično obliko- vanje, ilustracija, fotografija, programiranje, na črtovanje interakcije (HCI), uporabniška izkušnja (UX), kognitivna psihologija, analitika optimizacije iskalnikov, urednikova- nje, pisanje besedil, lektoriranje, »razumljiv jezik« in tudi testiranje uspešnosti. Ker je za uspeh celotnega izdelka klju čen proces, je zelo dobro imeti bolj oprijemljive korake. Gre za znana orodja, ki jih pri nas uporabljamo za storitveno in informacijsko oblikovanje ( Černe Oven, Predan, 2013) in nam pomagajo identificirati pomanjkljivosti ali nevarnosti v procesu ter so – sploh pri kompleksnejših projektih – neobhodni. 12 Tina Červan, Načrtovanje, izdelava in vrednotenje interaktivnega u čnega pripomočka z namenom izboljšanja izkušnje učenja geometrije v zadnjem triletju osnovne šole, magistrsko delo, UL ALUO, Ljubljana 2021.  SLIKA 5: Tina Červan, Načrtovanje, izdelava in vrednotenje interaktivnega u čnega pripomočka z namenom izboljšanja izkušnje učenja geometrije v zadnjem triletju osnovne šole, magistrsko delo, ALUO, Ljubljana 2021 RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petra Černe Oven | Vizualne komunikacije in vizualna pismenost: kriteriji in možnosti razvoja na didaktičnem področju | str. 10 - 18 | 16 • ustreznost/kakovost/vklju čevanje drugih grafičnih ele- mentov (grafi, skice, itd.), • skladnost kombiniranja slikovnega in tipografskega jezika, • jezikovno ustreznost (»razumljiv jezik« 13 ), • funkcionalnost oblikovne zasnove (preglednost, smotrnost), • navigacijo in hierarhijo (vodenje bralca skozi knjigo/ sekcijo/aplikacijo; podpora vsebini), • doslednost oblikovnih elementov skozi zgradbo izdelka (ovitek, podstrani, notranja zasnova, kazalo, teko če be- sedilo, opombe, bibliografija; oz. ekvivalentni elementi v digitalnem mediju), • primernost metod testiranja, • kakovost iteriranja/izboljšave prototipa. Pri izvedbeni fazi pa sta pomembni: • tehni čna kakovost (reprodukcijski material je ustrezno pripravljen in kakovosten, tisk, dodelava, vezave, upo- raba kakovostnih materialov, razpiranje knjige, funkci- onalnost za uporabo), • tehni čna kakovost za digitalna orodja (uporaba kakovost nih materialov, trpežnost, uporabniška izkuš- nja, kakovost uporabniškega vmesnika glede na funkci- onalnost, komp leksnost aplikacije, uporaba „lean code“ pristopa itd.). Ne slepim se, da tudi ko so prisotni oblikovalci, stvari niso vedno kakovostne, a kakovost je veliko nižja, če ne delamo s strokovno izobraženimi profesionalci. Doseganje takih standardov je pri nas na didakti čnem podro čju bolj izjema kot pravilo. Zakaj? Ker ni vsak, kdor zna brati in pisati, zato pisatelj in ravno tako ni vsak, kdor rad riše, tudi sposoben uspešne vizualne komunikacije. S strokovnim interdisci- plinarnim povezovanjem pa je upoštevanje in doseganje kriterijev vsekakor možno. Predvsem pa pomaga tudi, če pogledamo na širše polje oblikovanja. ŠIRŠI KONTEKST VIZUALNIH KOMUNIKACIJ V OKOLJU IZOBRAŽEVANJA Uspešnost vizualne komunikacije lahko podprejo še druga, z njo povezana podro čja: oblikovanje prostora, oblikovanje zvoka, pristopi k motivaciji in interaktivnost. Motivacijo lahko v oblikovanju spodbujamo bodisi z igrifikacijo ali pa s tehnikami storitvenega oblikovanja, kot je na primer »dregljaj« 14 s podro čja znanosti o vedenju. Ravno tako uspešni preboji so bili narejeni z metodo, poimenovano »teorija zabave«. Z zabavno teorijo lahko spremenimo učenje v prostor zabave, gibanja, in kar je pri vsem klju čno: to lahko privede do spremembe obnašanja. Vklju čevanje širših področij oblikovanja in drugih vizualnih umetnosti je ključno. Vemo, da prostor u čenja lahko bistveno vpliva na dojemanje in stimulacijo, pa ga pogosto zanemarjamo. Podobno je z interakcijo. U čenci si želijo stimulacije in v časih v primernih prostorih šele vidimo možnosti za iz- boljšave izdelka. U čni pripomo ček lahko vsebuje vrhunsko 13 Sinonimi za ta strokovni termin v angleškem jeziku, kjer je to podro čje veliko bolj razvito, so: clear language, plain language, plain English. 14 Širše polje t. i. Nudge Theory je koncept v vedenjski ekonomiji, politi čni teoriji in vedenjskih znanostih, ki raziskuje pozitivne na čine vplivanja na vedenje in odlo ča- nje skupin ali posameznikov. Utemeljila sta ga Richard Thaler in Cass Sunstein v knjigi: Nudge: Improving Decisions about Health, Wealth, and Happiness leta 2008.  SLIKA 6: Štiri osnovne faze oblikovalskega procesa, Černe Oven, P., Predan, B. (2013) KRITERIJI ODLIČNOSTI Z njimi lahko ves čas preverjamo tudi kriterije odli čnosti vizualne komunikacije. Le-te bi lahko grobo razdelili na tri področja: 1. relevantnost (v kolikšni meri rezultat slu- ži specifičnemu namenu), ki je tudi v funkcionalnosti, 2. odličnost posameznih komponent (ilustracije, tipografije, fotografije) in pa 3. odličnost kombiniranja vseh elementov v celoto. Bolj natančno lahko kriterije razdelimo na manjše enote glede na tri enote procesa: zasnovo, na črtovanje in izved- bo. Pri zasnovi so pomembni: • kakovostna analiza problema, • koncept in pozicioniranje didakti čnega pripomo čka, • smiseln in kontekstualno informiran izbor medija, • inovativnost in potrebnost izdelka, • inkluzivnost (dostopnost za posamezne posebne potre- be, finančna dostopnost), • trajnostni dejavniki, • argumentiran izbor materialov ter izvedbenih tehnik, • vsebinska kakovost vizualnega gradiva, • primernost glede na medij. Pri na črtovanju lahko ovrednotimo: • izvirnost in estetsko/umetniško skladnost, • upoštevanje žanra in podporo vsebini, • ustreznost/kakovost črkovnih vrst (berljivost, čitljivost), • ustreznost/kakovost ilustracij in fotografij, RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 17 ilustracijo, a če je le-ta oblikovana brez funkcionalnosti in brez upoštevanja ergonomskih zahtev za dolo čeno sta- rostno skupino, bo še tako estetsko vrhunska ilustracija izgubila svojo vlogo in mo č. Vemo, da s tem, ko vklju čimo vizualne elemente, ki sprožajo interakcijo, dojemanje po- teka hitreje, pomnjenje pa je trajnejše. Interakcija pa ni vezana le na digitalni medij, lahko govori- mo tudi o analogni interakciji. V drugi polovici 20. stoletja so oblikovalci in raziskovalci razvijali metode in preizkuša- li prototipe. Moramo se zavedati, da digitalizacija ni prva, ki se ukvarja s tem podro čjem, in uspešni projekti izpred digitalnega sveta so nam lahko v veliko pomo č. Mnogi izmed njih so bili razviti prav za podro čje izobraževanja. Ameriški oblikovalec Will Burtin (1908–1972) je ta pro- blem interakcije in prostora odlično rešil v izobraževalni razstavi z imenom Celica (The Cell, 1958), ki jo je predlagal ameriškemu farmacevtskemu podjetju Upjohn. V petde- setih letih 20. stoletja je bil v znanosti poudarek na cito- logiji oz. biologiji celice; to je bilo komaj pet let za tem, ko sta Watson in Crick objavila članek o dvojni vija čnici – strukturi molekule DNK. Burtin je stopil v stik z vsemi takratnimi vodilnimi znanstveniki in prek njihovih razlag nabral podatke, ki bi jih lahko uporabil za model vizuali- zacije. Na tem je osnoval tridimenzionalno strukturo, ki je znanstveniki sami ne bi mogli in je delovala kot orodje za izobraževanje javnosti. Burtinove gigantske prostorske strukture celice, skozi katere se je obiskovalec lahko gibal, niso bile samo po- ve čave realnosti, ampak diagramski in gibljivi modeli za ponazarjanje procesov in funkcij, ki jih je svet šele za čenjal razumevati. Celica ni bila narisana, ni bila vizualizirana v dveh dimenzijah, temveč je bila instalacija, ki je imela mrežasto strukturo plastičnih cevi na obodu (membrana), plastične kose v notranjosti (mitohondriji) in energetsko žarečo kroglo v sredini (jedro). S pomo čjo elektrike (avtor je porabil skoraj dva kilometra elektri čne napeljave) je za- deva dajala ob čutek, da je celica res živa. Uspeh tako kompleksnega projekta je seveda temeljil na aktivnem sodelovanju oblikovanja z razli čnimi drugimi strokami in ravno tovrstno sodelovanje je ena od po- membnejših lastnosti dobrega oblikovanja. Izobraževalno razstavo si je v New Yorku, Čikagu in San Franciscu ogleda- lo več kot deset milijonov ljudi, leta 1959 pa so jo prikazali na programu BBC. SKICIRANJE IN VIZUALNO RAZMIŠLJANJE Številni primeri iz zgodovine pa nam potrjujejo, da ne glede na podro čje lahko vizualizacijo kot orodje uporablja vsakdo: poznamo veliko pomembnih ljudi, ki so vizualiza- cijo uporabljali za proces razmišljanja. Leonardo da Vinci je eden najbolj znanih uporabnikov vizualnega jezika. Ko je skiciral, je definiral vzorce, ki so mu pomagali pri sklepanju naprej. Charles Darwin je uporabljal konceptualne skice, ko je razvijal evolucijsko teorijo. Psihoanalitik Sigmund Freud je risal v svojih traktatih. Celo rokopisi Samuela Becketta so bili polni vizualnih komponent, bil je, lahko bi rekli, obsesivni čečkač. Zato se bomo zdaj na kratko dotaknili še enega podro čja vizualizacije, pri kateri ne govorimo o profesionalni izvedbi vizualne komunikacije, temve č o vizualnem razmišljanju skozi vizualizacijo in skiciranje, ki ga lahko uporablja vsak- do. Ko smo majhni, nam je risanje samo po sebi umevno, potem pa skozi klasi čno izobraževanje, ki poteka ve činsko skozi verbalno komunikacijo, ta potencial ve čina ljudi izgu- bi. Na Ministrstvu za javno upravo s kolegom iz ALUO UL Domnom Frasom izvajava delavnice na temo vizualizacije. 15 Izkazale so se izjemno popularne in uspešne – v središ če pa postavljamo hitro skiciranje kot del vizualnega jezika. Barbara Tversky (Tversky, Suwa, 2009) je naštela kar nekaj prednosti hitrega skiciranja: hitrost, njihova za časna nara- va pred dokon čnimi dogovori, približnost, nenatan čnost in preprostost. Vse to so lastnosti, ki so koristne pri procesu načrtovanja, razmišljanja in dela v skupini. Na delavnicah tako pokažemo, da nam skiciranje pomaga pri komunicira- nju – bodisi na sestankih ali pa v vsakdanjem življenju, saj: • vzpostavlja skupen fokus in koncentracijo med delom v skupini, • promovira interaktivnost in vpletenost, • spodbuja učinkovitost in boljše sodelovanje, • spodbuja ustvarjanje skupnih pomenov in s tem deluje povezovalno in konstruktivno, • vodi k boljšemu poslušanju in boljšemu pomnjenju obravnavanih vprašanj, • narisane stvari so generalizirane in abstrahirane, kar omogoča boljše razmišljanje brez omejitev, • ker odlo čitve niso vklesane v kamen, vizualizirane ideje sporočajo, da niso zaklju čene, ampak da se jih da modi- ficirati, iterirati, izboljšati ter razvijati, • pomagajo artikulirati pojme ali prepri čanja, • vabijo gledalca, da spremeni perspektivo in da vidi stva- ri drugače. Do tega pride, ker je skiciranje: gib čno in se dogaja avto- matsko, deluje logi čno, hitro se ga da spremeniti, hkrati pa je naravno in organsko z našim razmišljanjem in vzpodbudi takojšen odziv. Celo če uporabljamo samo ro čno napisano sporočilo (brez slikovnih elementov), je lahko veliko bolj privlačno kot natipkano na elektronskem mediju. Zapis ima avtorsko noto, je poln energije in je zamejen samo z avtorjevo domišljijo. Pogosto avtorju tudi pomaga pri razvijanju domišljije in razmišljanja, poleg vsega – mogo če ena najpomembnejših lastnosti – pa je zapomnljivo! Zato lahko skiciranje uspešno uporabimo pravzaprav kjer koli. Naše delo na delavnicah temelji na študijah, ki so pokazale, da je risanje lahko boljše od dejavnosti, kot sta branje ali pisanje, saj človeka prisili, da obdeluje informacije na ve č načinov: vizualno, kinesteti čno in pomensko. So časno se pove ča sposobnost pomnjenja. O tem govori- jo številne strategije pedagogov, kot na primer vidimo v izobraževalnem posnetku The Powerful Effects of Drawing on Learning, 16 in znanstveni članki s podro čja psihologije, na primer članek »The Surprisingly Powerful Influence of Drawing on Memory« (Fernandes, 2018). Študenti, ki so informacije risali, so si zapomnili skoraj 15 Ministrstvo za javno upravo, Upravna akademija, Osnove vizualizacije – hitro skiciranje za boljši prikaz misli, https://tinyurl.com/2p9dyh56 (23. 1. 2022). 16 Edutopia, The Powerful Effects of Drawing on Learning, https://www.edutopia.org/video/powerful-effects-drawing-learning (30. 10. 2021). RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petra Černe Oven | Vizualne komunikacije in vizualna pismenost: kriteriji in možnosti razvoja na didaktičnem področju | str. 10 - 18 | 18 dvakrat ve č kot tisti, ki so jih samo zapisali. To ne velja samo za študente, ki so že v osnovi t. i. »vizualni učenci«. Velja za vse, saj risanje posega na vizualna, kinesteti čna in lingvisti č- na področja možganov so časno. Tako je infor- macija obdelana hkrati na treh razli čnih nivojih in v možganih omogo ča več povezav, s tem pa zagotavlja, da bo »zapis« vsebine trajnejši. Nevroznanost je že pred časom potrdila dominantno vlogo vizualizacije v človeškem spoznavanju. Polovica živ čnih vlaken v naših možganih je povezana z našim vidom, in ko so naše o či odprte, vid predstavlja dve tretjini električne aktivnosti v možganih. Možgani potrebujejo »samo 150 milisekund, da prepoznajo sliko, in le 100 milisekund ve č, da ji pripišejo pomen«. (Raworth, 2018: 13) David Rock (NeuroLeadership Institute) je tudi dokazal, da z uporabo vizualnih podob zmanjšujemo energijo, ki je potrebna za obdelavo informacij, in s tem maksimiziramo energijo, ki ostane za razmišljanje in performánco (Rock, 2009). V časih šele ko vizualiziramo, vidimo, da ne razumemo kompleksnih procesov v ozadju. Vedno pa vizualizacija sproži dobre diskusije in pomaga, da rešitve najdemo hit- reje. Ko sva javne uslužbence soo čila z verbalnim sporo či- lom, so na primer popolnoma intuitivno posegli po barvi, da so kodirali kompleksno in slabo napisano informacijo, ki ni bila v verbalnem jeziku. Skozi risbo so potem veliko bolj uspešno vizualizirali v osnovi nerazumljivo verbalno sporočilo. SKLEP Ker je vizualizacija ustvarjanje miselne podobe danega koncepta, je kot taka zelo koristna metoda pri pou čevanju, lahko pa jo izkoristimo za izboljšanje razumevanja kon- ceptov prav povsod. Ker je vizualni jezik v sodobni družbi prisoten v vedno ve čji meri, je izobraževanje na tem podro- čju treba pospešiti. Vizualna pismenost je namre č izjemno pomembna tako na strani uporabni- kov kot avtorjev vizualnega gradiva, sploh ker se je iz rok profesionalcev (tiskarji, slikarji, fotografi, ilustratorji, tipografi, oblikovalci) demokratično razširila v širšo družbeno sfero. Jasno je, da se vizualna pismenost ne dotika samo polja vzgoje in izobraževanja, temve č bi bilo treba pogledati dosti širše. Ravno tako tudi oblikovanje vedno deluje v kontekstu časa, prostora in tehnologije in ne glede na to, koliko oblikovanja vklju čimo, je še vedno lahko le del ce- lotne slike. Še ve č: v izboljševanje stanja na tem podro čju nikakor niso vpeti samo profesionalni profili s podro čja likovne pedagogike, likovnih ved, oblikovanja, arhitekture, temveč je treba vklju čiti tudi oblikovalce politik na vseh povezanih podro čjih. Vsi bi morali poznati mo č vizualnega jezika in biti seznanjeni tako z njegovimi pozitivnimi kot negativnimi vplivi. Zaželeno bi bilo: • sprožiti aktivnosti, ki bodo omogo čale, da se ustvari okolje in finančna osnova za spodbuja- nje teoretičnih interdisciplinarnih raziskav in doktoratov s podro čja vizualnega jezika; • začeti poglobljeno in sistemati čno izobraževa- nje o vizualnem jeziku v celotni izobraževalni vertikali, glede na potrebe posameznega pod- ročja in stroke; • spremeniti paradigmo v oblikovanju politik na področju obveznih u čbenikov in delovnih zvezkov ter didakti čnih gradiv na splošno. Optimisti čno verjamem, da lahko z interdisciplinarnim sodelovanjem in z uporabo plejade vizualnih orodij, ki so nam na voljo, skupaj povzro čimo pozitivno spremembo na polju izobraževanja. VIRI IN LITERATURA Černe Oven, P. (2010). Informacijsko oblikovanje – oblikovanje za uporabnika. V: Storitveno in infor- macijsko oblikovanje. Petra Černe Oven in Barbara Predan (ur.), Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Društvo Pekinpah, 7–25. Černe Oven, P. (2021). Artikulacija jezika prek transformacije z oblikovanjem: zgodovinski, tehnološki in uporabniški konteksti. V: Umet- nost med prakso in teorijo: teoretski pogledi na umetnostno realnost na pragu tretjega tisočletja, Založba Univerze, 101–124. Černe Oven, P., Predan, B. (2013). Designing an Agenda, or, How to Avoid Solving Problems That Aren’t | Oblikovanje agende ali kako se izogniti reševanju problemov, ki to niso. Društvo Pekinpah & Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije. Fernandes, M. A., Wammes, J. D., Meade, M. E. (2018). The Surprisingly Powerful Influence of Drawing on Memory. V: Current Directions in Psychological Science, 27, 5, 302–308. Krajnc, M. (1961). Otroške likovne ustvaritve prvič v Moderni galeriji v Ljubljani. V: Likovna revija, 1-2, 88–89. Potter, N. (2018). Kaj je oblikovalec: stvari, prostori, sporočila. Društvo Pekinpah, Inštitut za oblikova- nje. Raworth, K. (2018). Doughnut Economics: Seven Ways to Think Like a 21st-Century Economist. Ran- dom House Business Books. Rock, D. (2009). Your brain at work. Strategies for Overcoming Distraction, Regaining Focus, and Working Smarter All Day Long, Harper Collins. Tversky, B., Suwa, M. (2009). Thinking with sketches. V: Tools for innovation, Markman Arthur B., Wood, Kristin L. (ur.), Oxford University Press, 75–84. Twyman, M. (1979). A schema for the study of graphic language. V: Kolers, P. A., Wrolstad, M. E., E. Bouma, (ur.): Processing of visible language, vol. 1. New York & London, Plenum Press, 117–50. Twyman, M. (1982). The graphic presentation of language. Information design journal, 3, 1, 2–22.