Podravje
Videm • Klopotci in asfalt še naprej burijo duhove O Strani 6 in 7
Ptuj, torek, 11. aprila 2017 letnik LXX • št. 29 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Izobraževanje
Priljubljenost e-knjige med slovenskim bralstvom raste O Strani 8 in 9
Danes priloga Varna starost
Aktualno
Slovenja vas • Kaj
vse bo zaživelo na kartodromu
O Stran 2
Kronika Kidričevo • V
gramoznici še vedno na tone odpadnih gum
O Stran 2 Ljudje in dogodki
Destrnik • 300 let
od prve omembe šolstva
O Strani 16 in 17 Šport Nogomet • V Kidričevem nove tribune niso krstili z zmago O Strani 12 in 13
Štajerski TEDNI
Dornava • Župan ministrstvo za kulturo prijavil inšpekciji
»Ministrstvo največjo vrednoto
v naši občini vodi do propada
«
»V občini Dornava leži eden izmed najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, ki pa zaradi neodgovornega lastnika propada in tega ne bomo dopustili. V skladu s 36. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine je z dediščino treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost, Ministrstvo za kulturo pa največjo kulturno vrednoto v naši občini vodi do propada,« je v prijavi na Inšpektorat RS za kulturo in medije med drugim opozoril župan občine Dornava Rajko Janžekovič. Več na straneh 2 in 3.
Revital •
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Po zaprtju brez dela sedem zaposlenih
3 Stran 3
Ptuj •
Stavbe upravne enote še ne bodo obnavljali
3 Stran 3
Podravje •
Odločitev o plačilu svetovanja prepuščena lekarnam
O Stran 24
PodieKnik^mm
»MM sa žBVh®
je še najmanj, so nam
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
Štajerskih
; RADIOPTUJ
a9,8*9B,2.l04r3
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 11. aprila 2017
Dornava • Župan ministrstvo za kulturo prijavil inšpekciji
»Ministrstvo največjo vrednoto v naši občini vodi do propada«
»V občini Dornava leži eden izmed najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, ki pa zaradi neodgovornega lastnika propada in tega ne bomo dopustili. V skladu s 36. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine je z dediščino treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost, Ministrstvo za kulturo pa največjo kulturno vrednoto v naši občini vodi do propada,« je v prijavi zoper Ministrstvo za kulturo zaradi nepravilnega vzdrževanja in opustitve vzdrževanja dvorca Dornava, naslovljeni na Inšpektorat RS za kulturo in medije, med drugim opozoril župan občine Dornava Rajko Janžekovič.
Po tem, ko je vodstvo občine Dornava decembra 2014 zaradi neizpolnjevanja obveznosti države ključe tamkajšnjega dvorca vrnilo ministrstvu za kulturo, ki mu tako do preklica prepuščajo skrb za dornavski baročni biser, ta še naprej žalostno propada. Situacija zelo jezi pristojne na občini. »Stanje je katastrofalno zaradi vseh nesposobnih na ministrstvu za kulturo - tistih, ki so to bili v preteklosti in so v tem trenutku. Za dvorec je bilo v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 načrtovanih za obnovo osem milijonov evrov, a od tega ni bilo nič! Kakor hitro pride druga garnitura na oblast, se postavijo novi plani. Te nekdo dela, za kar je dobro plačan, tam, kjer pa bi se moglo kaj poznati, pa se ne naredi oz. zgodi prav nič. Kot vidim od daleč, ograja ob dvorcu razpada. Predvsem pa me moti,
K dopisu vodstvo občine prilaga tudi fotografijo, ki kaže na propadanje dvorca.	da na eni strani ne dovolijo re-
Foto: Arhiv občine
cimo poročnega fotografiranja niti na dvorišču dvorca, ker je ta zaprt za javnost, na drugi strani pa, če je treba menjati kakšno šipo, nabijejo kar OSB-plošče s folijo ...,« se jezi župan občine Dornava Rajko Janžekovič, ki je pretekli teden na Inšpektorat RS za kulturo in medije že naslovil prijavo zaradi nepravilnega vzdrževanja in opustitve vzdrževanja dvorca Dornava, ki sicer velja za kulturni spomenik državnega pomena, kjer je med drugim zapisal: »V Občini Dornava leži eden izmed najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, ki pa zaradi neodgovornega lastnika propada in tega ne bomo dopustili. V skladu s 36. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine je z dediščino treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednost za prihodnost, Ministrstvo za kulturo pa največjo kulturno vrednoto v naši občini, vodi do propada. S tem opušča svojo zakonsko dolžnost, dolžnost dobrega gospodarja. Namesto izboljševanja in obnavljanja kulturnega spomenika, ki je bil v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 prepoznan kot ena ključnih investicij na področju kulture, baročni dvorec v Dornavi še kar propada.« V nadaljevanju mačehovski odnos države do dorna-vskega dvorca župan Janžekovič pojasnjuje z vladajočo politiko. Po njegovem država poskrbi le za projekte, katerih pobudniki so v »pravi« politični opciji, npr. grad Borl, ki naj bi ga po nekaterih informacijah začeli obnavljati v naslednjem letu. »Zahtevamo, da Ministrstvo za okolje do
Kidričevo • Evropsko sodišče zaradi odlaganja odpadnih pnevmatik ugotovilo kršitve
V gramoznici nelegalno 44.000 ton materiala
Republika Slovenija ima zaradi izdaje nekaterih dovoljenj pred organi Evropske skupnosti precejšnje težave, ki za državo pomenijo tudi konkretne finančne posledice. Razumljivo, da za davkoplačevalce in ne za tiste, ki so podpisani pod odločbe ali dovoljenja, zaradi katerih evropske institucije Sloveniji izrekajo opozorila, opomine in kazni.
Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da nikoli ne bodo razjasnili oz. poiskali krivca za to, da
je Slovenija zaradi nepravilnosti pri razgradnji ormoške tovarne sladkorja morala Bruslju
vrniti 8,7 milijona evrov. Tega denarja država od sladkorne tovarne in njenih lastnikov oz. upraviteljev niti ne terja, saj je napaka očitno na njeni strani. Kot kaže, je podobno tudi z
dovoljenji za odlaganje granu-lata iz odpadnih pnevmatik v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju. Ministrstvo za okolje je izvajalcu, družbi Albin Promotion, izdalo dovoljenje
za odlaganje materiala, sedaj se država zaradi izdaje teh dovoljenj zagovarja pred evropskim sodiščem. Slednje je zaradi neustreznega skladiščenja odpadnih pnevmatik v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju kršitve ugotovilo.
Evropska komisija je tožbo proti Sloveniji vložila marca lani. Sodišče EU je ugotovilo obstoj kršitve, Slovenija pa je bila uspešna z ugovorom, da odpadne gume niso bile mešane tudi z nevarnimi odpadki. Sodišče je razsodilo, da Slovenija s tem, ko je v gramozni jami na območju občine Kidričevo dopuščala stalno in vztrajno nevarnost za okolje in zdravje ljudi zaradi neustreznega skladiščenja velike količine izrabljenih gum, mešanja teh gum z drugimi odpadki in njihovega odlaganja, ni spoštovala predpisov evropskih direktiv. »Po izdani sodbi bo Komisija Sloveniji posredovala pismo
z opozorilom na obveznost uskladitve s sodbo oz. odpravo kršitve. Če Slovenija v primernem času ne bo izpolnila obveznosti, lahko Komisija začne nov postopek in izda nov uradni opomin, nato pa zadevo ponovno preda Sodišču EU ter zahteva dosoditev plačila denarne kazni,« so sporočili iz Ministrstva za okolje in dodali, da se je država sanacije območja že lotila in da se le-ta tudi pospešeno izvaja. »Inšpektorat RS za okolje in prostor je s sanacijo gramozne jame začel v letu 2013, dela se nadaljujejo tudi letos. Do sedaj je bilo odstranjenih skupno okrog 18.000 (od skupaj približno 44.000) ton nelegalno odloženih gum. Slovenija pospešeno nadaljuje sanacijo omenjenega območja in vlaga vse napore v to, da bo obveznost iz direktiv izpolnjena in kršitev odpravljena.«
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv
Problem odlaganja odpadnih pnevmatik je eskaliral pred desetimi leti, ko je odložena gmota zmletih pnevmatik v lovrenški gramoznici zagorela; prvič leta 2007, drugič leto kasneje. Kakšne so bile dejansko takrat posledice za okolje in zdravje ljudi, najbrž tudi ne bo nikoli jasno in nedvoumno pojasnjeno.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednikje naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela,kigajeustanoyilOkrajnioaborOFPtujleta1948.Izhajavsaktoreknpetek.Odgovornaurednica:SimonaMema^
nanaKmetecJože Šmigoc, EvaMilošič, MonikaLevanič. Lektorica: Lea SkokVaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula(02) 74 9-34-16. Transakcijskiračun: 04202-0000506665 priNoviKBM, d.d. E-mailuredništva: tednik@radio-tedniksi,nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Slovenija vas • Kaj vse
Začenjajo se
Pred nekaj manj kot letom dni vasi prodale AMZS, ki naj bi se v stavbe, ureditve poligona varne vsem tem bodo ravno jutri, v
Gradnja novega kartodroma v Sloveniji vasi se je začela leta 2010 in končala leta 2013, lastnik zemljišča in investitor izgradnje, ocenjene na kar 755.000 evrov, so bile DEM. Razlog za prestavitev kartodroma na novo lokacijo je bila širitev odvodnega kanala in urejanja zemljišč v Hajdošah. Konec leta 2015 so stari kartodrom porušili, a kljub velikopoteznim ambicijam in planom ter dejstvu, da je od takrat minilo že več kot tri leta, novi kartodrom še vedno ni v uporabi.
Aktivnosti v smeri oživitve dogajanja na kartodromu naj bi sicer potekale že nekaj časa, a so se konkretizirale šele s prodajo novemu lastniku. Za kakšno ceno je AMZS takrat kupil kartodrom, sicer ne kupci ne prodajalci niso povedali, gibala pa naj bi se okrog 400.000 evrov.
Precej skrivnostno in kratko so po nakupu novi lastniki predstavili tudi načrt aktivnosti, ki naj bi potekale na tej lokaciji . „Ko bodo načrti dokončno usklajeni, bo AMZS, d. d., o njih obvestil javnost," so konec lanskega leta zapisali
torek • 11. aprila 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
dvorca Dornava ravna v skladu z zakonodajo in ne uničuje dediščine naših prednikov. Dvorec Dornava morda za Ministrstvo predstavlja nek neoseben prostor, za nas, ki z Dvorcem živimo, pa je to naš dom. Zato podajamo prijavo zoper Ministrstvo za kulturo in pričakujemo, da boste kot pristojni organ ukrepali in preprečili nadaljnje škodljivo ravnanje odgovornih oseb,« še vodstvo občine neomajno poziva Inšpektorat.
Letos načrtujejo 31.000 evrov samo za vzdrževanje, za restavratorska dela nič
Na ministrstvo za kulturo smo pred kratkim naslovili vprašanja, koliko sredstev bodo v tem letu namenili za vzdrževalna dela in kaj bodo v okviru tega izvedli ter kako je planirano glede na-daljnih načrtov oziroma vlaganj. »V letošnjem letu bodo na dvorcu in v parku dvorca Dornava potekala le redna vzdrževalna dela, medtem ko restavratorska dela niso predvidena. Letos za stroške električne energije, kurilnega olja, vzdrževanja okolice, popravil in upravniških storitev načrtujemo okrog 31.000 evrov. Ministrstvo za kulturo občini dvorca oz. parka ni dalo v pogodbeno upravljanje oz. uporabo, je pa za vzdrževanje okolice dvorca skladno z Zakonom o javnem naročanju izbralo najugodnejšega ponudnika, ki je usposobljen za izvajanje del v parku,« so skopo pojasnili.
Monika Levanič
Kidričevo • Vrtnarstvo Revital zapira vrata (II.)
Po zaprtju brez dela sedem zaposlenih
Po objavi članka, v katerem smo poročali o poslovni odločitvi koncerna Talum, da konec marca ukine dejavnost v odvisni družbi Vrtnarstvo Revital, smo v uredništvo prejeli dopis. Avtorji, sicer anonimni, v njem navajajo, da ne drži trditev uprave, da je družba za 22 sodelavcev, ki so bili zaposleni v Revitalu, priskrbela prezaposlitve.
»Pod fotografijo je bilo navedeno neresnično dejstvo, da naj bi družba za 22 sodelavcev priskrbela prezaposlitve, kar nikakor ni res. Navedeni podatek pomeni zavajanje javnosti, za nas zaposlene je žaljiv in poniževalen. Nikakor si ne predstavljamo, kako lahko nekdo s takšno lahkotnostjo navaja neresnična dejstva, v katera so vpleteni ljudje v že tako brezizhodni situaciji. Še posebej tisti, za katere družba v tem trenutku ni poskrbela. Ob tem velja omeniti, da smo zaposleni do zaprtja Revitala naloge opravljali vestno, prodaja je tekla, stalne stranke so nas pogosto povprašale, kako in zakaj se to dogaja. Dejstvo je, da zaposleni o razlogih nimamo pravice razpravljati. Je pa smešno, da nekdo na drugi strani javnost zavaja z neresničnimi podatki. Za zaposlene v družbi Revital so bili tedni od druge polovice februarja mračni in boleči. Ker podjetje zapira svoja vrata, kar ima za posledico pre-razporejanje na druga delovna mesta znotraj skupine Talum in tudi odpuščanje, s strahom zremo v nove dni,« se glasi vsebina dopisa, ki smo ga prejeli v uredništvo. Anonimni avtorji so se podpisali kot Razočarani.
Vprašanja, ki so bila navedena v anonimnem dopisu, smo naslovili na vodstvo Taluma. V prvi vrsti nas je za-
nimalo, ali torej vsem dotedanjim zaposlenim res niso zagotovili nadaljnje zaposlitve. »Povprečno število zaposlenih v Vrtnarstvu Revital v letu 2016 je bilo 22, po stanju na zadnji dan leta pa 21 zaposlenih. Konec januarja letošnjega leta se je zaradi odhodov števi-
lo zaposlenih znižalo na 18, od tega so bili štirje zaposleni za določen čas, s potekom veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v marcu. V iskanju možnosti nadaljevanja zaposlitev za preostalih 13 zaposlenih (po odhodu še enega zaposlenega v marcu) so bile prever-
jene potrebe po delu v družbah Skupine Talum. V skladu z zahtevami za opravljanje določenega dela in v skladu z izpolnjevanjem zahtev za opravljanje teh del so bila delovna mesta, pogoji opravljanja dela in možnosti sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi predstavljeni zaposlenim. V postopku odpovedi so bile ponujene nove zaposlitve šestim zaposlenim (Talum, d. d., odvisna družba), sedmim zaposlenim nove zaposlitve ni bilo mogoče zagotoviti,« so odgovorili v vodstvu Taluma in dodali: »Družba Vrtnarstvo Revital je bila ustanovljena konec leta 2014 z namenom prevzema programa oz. dejavnosti vrtnarstva, ki se je do takrat izvajal v okviru družbe Revital (danes posluje z imenom Ekotal). Namen in cilj prenosa programa vrtnarstva je bil sanacija in zagotovitev rentabilnega poslovanja v organizaciji samostojne družbe.«
Na vprašanje, kakšna bo v prihodnje namembnost infrastrukture, ki jo je doslej uporabljalo podjetje Vrtnarstvo Revital, v Talumu pojasnjujejo: »Za obstoječo infrastrukturo (rastlinjake in kotlovnico) ter zemljišča na lokaciji vrtnarije bomo iskali možnosti oddaje v najem, bodisi v celoti bodisi po delih.«
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
bo zaživelo na kartodromu
aktivnosti za ureditev
so Dravske elektrarne Maribor (DEM) kartodrom v Sloveniji kratkem lotila celovitega urejanja tega območja: postavitve vožnje, parka, namenjenega najmlajšim obiskovalcem ... O sredo, govorili tudi na srečanju s krajani Slovenije vasi.
v odgovoru na naše vprašanje. Že takrat smo sicer poročali, da naj bi po naših informacijah na kartodromu uredili poligon varne vožnje, sočasno pa naj bi bil namenjen v osnovi mišljeni dejavnosti: kartingu.
In čeprav skoraj leto dni po prevzemu v Hajdošah še ni zaživela nobena od načrtovanih dejavnosti, se bodo po naših informacijah dela lotili že kmalu. O podrobnostih in planih bodo jutri, v sredo, seznanili tudi krajane Slovenije vasi.
V zvezi s tem, kakšne aktivnosti trenutno potekajo glede ureditve kartodroma v Hajdo-
šah, smo minuli teden povprašali tudi AMZS, a so zapisali, da bodo več informacij javnosti posredovali šele čez nekaj dni. Kot so pojasnili, želijo o svojih načrtih najprej obvestiti krajane in se z njimi pogovoriti.
Iz neuradnih, a dobro obveščenih virov smo sicer izvedeli, da načrti ostajajo nespremenjeni, AMZS naj bi na tem mestu nameraval urediti poligon varne vožnje, karting stezo, zgradili pa naj bi tudi upravno stavbno in učilnico za izvedbo tečajev ter park, namenjen najmlajšim obiskovalcem.
Dženana Kmetec
Jutri, v sredo, bo v gasilskem domu v Sloveniji vasi srečanje predstavnikov AMZS s krajani.
Ptuj • Upravne enote še ne bodo obnavljali
S pročelja odpadajo elementi
Že več kot leto dni so na stavbi na Slomškovi ulici 10, v kateri so prostori Upravne enote Ptuj in Regijskega centra za obveščanje, nameščena opozorila o nevarnosti odpadanja ometa in strešnikov. Gibanje po pločniku ob stavbi je zato omejeno oz. prepovedano.
Večinska lastnica objekta je Mestna občina Ptuj, približno tretjino objekta ima v lasti Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo (MORS). Dejavnost v objektu izvajata instituciji, ki sodita pod okrilje državne uprave. Za uporabo prostorov
državna uprava mestni občini ne plačuje najemnine. Načrti o nujno potrebni obnovi objekta so bolj kot ne na mrtvi točki. Na MORS so povedali, da so pripravljeni pristopiti k obnovi, če se bo za to odločila občina kot večinska lastnica objekta. Sami
pa da kot lastniki manjšinskega deleža postopkov za obnovo ne morejo pričeti. Za odgovore o morebitni obnovi smo zaprosili tudi MO Ptuj. Pojasnili so naslednje: »V proračunu za leto 2017 za obnovo fasade na lokaciji Slomškova 10 nimamo
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj denarja za obnovo nima. Zato bodo v prihodnje poiskali pot, kako nepremičnino zamenjati z državo, da bo le-ta tudi lastnica objekta, ki ga uporablja. Država bo nato nosila obvezo in breme njegove obnove.
predvidenih finančnih sredstev. V zadnjem letu smo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, posredovali dopis s prošnjo, da nam odobrijo odstranitev vseh nevarnih delov s fasade in s tem zagotovitev varnosti pred objektom Upravne enote Ptuj. Iz zavoda smo prejeli dopis, v katerem navajajo, da odstranitev nevarnih delov brez sanacije ni možna. Lahko pa to počnemo ob njihovem nadzoru in s sprotno zamenjavo vseh odstranjenih odlitkov. Na Upravni enoti Ptuj se od zadeve distancirajo, nastalo situacijo pa naj rešuje lastnik. MO Ptuj sredstev za obnovo pročelja nima. Za zagotavljanje varnosti občanov in glede na smernice zavoda v trenutni situaciji nimamo druge možnosti, kot da začasno zapremo pločnik pred stavbo. V prihodnje bomo iskali načine, kako opraviti zamenjavo predmetne nepremičnine z državo, tako da bo država lastnica objektov, ki jih uporablja. S tem bo dolžna poskrbeti tudi za svojo lastnino.«
Mojca Zemljarič
Foto: CG
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 11. aprila 2017
Podlehnik • Zapora ceste Tržec-Podlehnik
»
Podhod je še najmanj, kar so nam lahko da
Občanom Podlehnika te dni (mesece?) ni lahko. Gradnji podravske avtoceste sta se namreč nedavno pridružila še poostren nadzor vseh potnikov na bodoče avtocesti vzporedne regionalke, ki je v javnosti dvignila nekaj prahu.
Okoli 600 metrov ceste Tr-žec-Podlehnik (med novim krožiščem v avtocestnem priključku Podlehnik in nadvozom za Gorco) bo predvidoma do sredine junija zaradi izgradnje podhoda za živino pri kmetiji Šmigoc za promet povsem zaprte, obvoz bo mogoč le po novozgrajenem delu avtoceste. Po več kot letu in pol trajajočih delih na bodočem avtocestnem odseku Draženci-MMP Gru-škovje so domačini številnih nevšečnosti že pošteno siti; negodovanja nekaterih krajanov, da omenjeni podhod v resnici ni potreben, kaže zato razumeti predvsem v tej luči. Zakaj krave ta podhod potrebujejo, smo povprašali DARS in lastnika kmetije Jožefa Šmigoca.
Na DARS so bili s pojasnili o upravičenosti podhoda bolj skopi: »Mnenj 'nekaterih domačinov' o potrebnosti tega podhoda ne želimo komentirati.« Na vprašanje, ali bo na avtocesti vzporedni cesti še kakšen podoben objekt, so odgovorili le: »Ceste gradimo na podlagi projektov in sprejetega gradbe-
nega dovoljenja.« Kdo je podal predlog za podhod, niso povedali.
»Lokalno cesto smo izgubili«
Lastnik kmetije Jožef Šmigoc, ki ima v Podlehniku okoli 200 glav govedi, je poudaril, da (za zdaj še) lokalna cesta ni zaprta le zaradi gradnje podhoda za njegove živali, temveč zaradi rekonstrukcije celotnega cestnega odseka. Priznal pa je, da je pri prehodu za živino vztrajal, saj bosta njegove pašnike presekali tako bodoča regionalka kot nova avtocesta: »Zahtevali smo vsaj približno enake pogoje dela, kot smo jih imel pred gradnjo avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje. Že tradicionalno smo živino pasli pod to cesto in avtocesto oz. celo na zemljiščih na drugi strani bodoče avtoceste. Čez nekdanjo magistralko smo imeli viadukt, ki pa so ga zdaj porušili.«
Dejal je tudi, da končna rešitev ni čisto takšna, kot si jo je za-
mislil: »Želel sem nadhod, zdaj pa bodo prehod čez obe cesti omogočili s podhodoma. Skrbi me, da bo podhod z 2,5 metra višine prenizek in živina ne bo hotela skozenj ali se bo morda celo bala teme. Predlagal sem
tudi drugo lokacijo podhoda (pod objektom, torej severno), a je projektant vztrajal pri tej rešitvi, s katero je lahko hkrati rešil odvodnjavanje meteorne vode in podhod za živino. Vodo iz obcestnega jarka je nekje tre-
ba spustiti prek ceste, temu so pač dodali še podhod.«
Opozoril je na težave, ki bodo šele sledile: »Ta cesta je bila doslej lokalna, zdaj pa jo bodo prekategorizirali v regionalno vzporedno cesto, kot jo
ima vsaka avtocesta. Tukajšnji prebivalci bomo torej zdaj v veliko slabšem položaju kot prej; na tej cesti bo večja frekvenca prometa (tako zaradi morebitnega zaprtja avtoceste v primerili nesreč kot zaradi izogibanja turistov cestnini), tudi kmetijske pridelke bomo težje vozili. Mislim, da bi to cesto mo-
Foto: EM
Najbližji sosedje se lahko zapori ceste izognejo čez dvorišče kmetije Šmigoc, drugi morajo na bodočo avtocesto.
Gradbena dela za podhod za živino, ki
Markovci • Ureditev dveh nevarnih križišč
V	gradnji krožisca in kanalizacija
V	občini Markovci na veliko gradijo: poleg izgradnje kanalizacijskega omrežja in obnove vodovoda v naselju Nova vas pri Markovcih je v teku tudi izgradnja prvega izmed dveh krožišč na regionalni cesti v Markovcih, ob trgovini Tuš-Špic.
Občina Markovci skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) vodi ureditev dveh nevarnih križišč na regionalni cesti v Markovcih; pri Kmetijski zadrugi Ptuj in ob trgovini Tuš-Špic. Gradbinci Cestnega podjetja Ptuj so gradnjo prvega krožišča, kjer se stikata regionalna in lokalna cesta iz
naselja Markovci, začeli že pred nekaj časa. V nekaj mesecih pa bo novo podobo dobilo tudi križišče, kjer se na regionalno cesto priključita lokalni cesti iz smeri Obrtne cone Novi jork in iz smeri naselja Nova vas pri Markovcih. Preuredili ga bodo v štirikrako krožišče. Tako urejen odsek ceste bo bistveno pripomogel k povečanju prometne
Izgradnja kanalizacijskega omrežja se bo nekoliko zavlekla
V tem trenutku pa poteka tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja z obnovo vodovoda v Novi vasi pri Markovcih. »Projekt zajema izgradnjo 3300 m gravitacijskega, 1000 m tlačnega voda ter črpališče. Kanalizacijsko omrežje bo instalirano na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje Bukovci s končno priključitvijo na čistilno napravo Formin. Gre še za edino preostalo naselje (od devetih), kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, je pojasnila direktorica Marinka Bezjak Kolenko. Izvajalec del v vrednosti okoli 847.000 evrov je Komunala Slovenske gorice, d. o. o., iz Lenarta. Glavnino naložbe bo občina Markovci pokrila z lastnimi sredstvi, v manjšem deležu (36.741 evrov) pa iz naslova 21. oz. 23. člena ZFO. »Rok izvedbe del je 180 koledarskih dni. Glede na to, da bo rok izvedbe pogojen z dokončanjem del preostalih deležnikov pri izgradnji cestne infrastrukture (elektro omrežje, javna razsvetljava, TKV vodi, odvodnjavanje meteornih vod ...), pričakujemo podaljšanje roka izvedbe del; predvidoma do konca letošnjega leta,« še razlaga direktorica.
varnosti vseh udeležencev v prometu, saj se je v preteklosti v teh križiščih zgodilo veliko prometnih nesreč, je investicijo pojasnil večinski financer, DRSI: »Na podlagi rezultatov izvedenih prometnih analiz na obravnavanem odseku regionalne ceste Spuhlja-Zavrč so pokazali, da se na nepredno-stnih priključkih vozila težko vključujejo v promet na glavni prometni smeri. Kapacitetna preobremenjenost glavne prometne smeri predstavlja prome-tno-varnostno problematiko, saj zavijalci iz neprednostnih krakov dostopne ceste izvajajo manever zavijanja ter vključevanja z izkoriščanjem krajših vrzeli v nasičenem prometnem toku, kar predstavlja velik potencial prometnih nesreč. Za zagotovitev varnega in tekočega odvijanja prometa je treba spremeniti geometrijo križišča ter preurediti promet. Glede na zaključke predhodno izdelane prometno-varnostne analize obravnavani križišči zaradi velike gostote vozil na glavni prometni smeri, v kombinaciji z ovirano preglednostjo in nepravilno urejenim nepreglednim križiščem in slabo zaznavnostjo priključkov, predstavljata mesto z visoko stopnjo prometnih nesreč.«
Skupaj z izgradnjo krožišč bodo uredili avtobusno postajališče, odvodnjavanje meteornih vod in ureditev preostale cestne infrastrukture, med drugim tudi menjavo azbestno-ce-mentne vodovodne cevi. Poskrbeli bodo tudi za ureditev poti za pešce in kolesarje, pojasnjuje direktorica uprave občine Mar-kovci Marinka Bezjak Kolenko: »Projekt izgradnje krožišča med drugim zajema ureditev poti za pešce in kolesarje, ki se na vzhodu navezuje na obstoječo stezo za pešce in kolesarje iz smeri naselja Bukovci, na zahodni strani pa se steza zaključi v naselju Markovci, in sicer tako, da se kolesarje usmeri na glavno cesto Spuhlja-Borl. V prihodnje je predvideno nadaljevanje te kolesarske steze proti zahodu, oz. od naselja Markovci-Zabov-ci do naselja Spuhlja. Projekti izgradnje tega odseka kolesarske steze so že narejeni.«
Dela potekajo po načrtu, zaključek predviden novembra
Izvajalec okoli 943.000 evrov težkega projekta je Cestno podjetje Ptuj, ki naj bi dela končalo
Direkcija ima za urejanje odkupov najete zunanje izvajalce
Na občini Markovci pa smo poizvedovali tudi v zvezi z odkupi zemljišč za izgradnjo obeh krožišč. »Pridobivanje zemljišč je v fazi odkupa. Za urejanje odkupov ima DRSI najete zunanje izvajalce. Ker se izgradnja obeh rondojev vodi kot en projekt, poteka tudi postopek odkupa enotno, ne glede na to, da strošek kupnine za en rondo bremeni občino Markovci. Nekaj težav smo imeli s posameznimi lastniki zemljišč, ki se prvotno niso strinjali z višino kupnine. Kupnina je določena na podlagi uradne cenitve preko DRSI in so sedaj vse pogodbe že podpisane,« je dejala direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko in še dodala, da je strošek kupnine za zemljišča za en rondo, ki ga bo krila občina, znašal okrog 22.000 evrov.
v približno letu dni od podpisa pogodbe oziroma konec novembra letos. Glavnino sredstev, 772.100 evrov, bo krila Direkcija za infrastrukturo, raz-
lika (slabih 171.000 evrov) pa je strošek občine. »Dela pri izgradnji obeh rondojev se med sabo prepletajo, zato točne ločnice med dokončanjem enega ali
torek • 11. aprila 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
li v zameno za izgube
«
mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje in dvomesečna popolna zapora
rali pustiti lokalno, vzporedno cesto pa zgraditi na oni strani avtoceste. Povsod drugod je regionalna cesta ostala, podra-vska avtocesta pa je regionalko 'povozila'. Mi smo lokalno cesto tako pravzaprav izgubili.«
Podhod za živino, je prepričan, je še najmanj, kar mu je država lahko ponudila v zameno
za izgube: »Izgubili smo deset hektarjev zemlje, ki je nenadomestljiva. Za zemljišča, ki smo jih imeli v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, nismo dobili nobene odškodnine. S skladom smo imeli sklenjeno 30-letno pogodbo, pa so jo kar prekinili; pri nas je očitno vse mogoče. Za kva-
dratni meter zemlje so nam plačevali po pet, šest evrov. Za 600 evrov človeku vzamejo dvorišče ... Ne gre samo za zemljo, trpi tudi proizvodnja. To je treba zmanjšati za 10 ali 20 % in obenem odplačevati kredite, ampak to nikogar ne zanima. Naša dolina je degradirana.«
Eva Milošič
TriMfi
bo po podatkih DARS stal okoli 60.000 evrov, so se že začela.
Krave čez cesto le pod določenimi pogoji
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da v sklopu infrastrukturnih projektov (cest in železnic) na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah med drugim gradijo tudi podhode za peš in kolesarski promet ter za prehajanje kmetijske mehanizacije. Prvi zakon govori o udeležbi živali v cestnem prometu ter odgovornosti goniča, drugi pa prepoveduje ogrožanje varne uporabe javne ceste: »Na cestnem svetu javne ceste je prepovedano puščati živali brez nadzora, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali. Iz navedenega sledi, da je za varnost živali in varnost cestnega prometa odgovoren lastnik živine oz. gonič, saj je cesta namenjena prometu vozil in ne živalim.«
Živali pod nadzorom cesto sicer lahko prečkajo oz. hodijo vzdolž nje, vendar le na tistih odsekih, kjer je zagotovljena ustrezna preglednost in to ne vpliva na poslabšanje prometne varnosti. »Živali npr. ne moremo voditi vzdolž ceste pri gostem prometu, velikih hitrostih ali na nepreglednih odsekih oz. preozkih cestah ipd. Če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji glede varnosti prometa in je slednje odobril upravljavec ceste, se lahko skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah postavi prometni znak 'živali na vozišču'. Vsekakor pa je v domeni lastnika črede oz. goniča, da pripravi predlog lokacij, kjer živali stalno prehajajo čez cesto ali hodijo vzdolž nje, in ga posreduje v obravnavo na direkcijo, če gre za državno cesto v njenem upravljanju,« so povedali na DRSI.
Foto: EM
Foto: EM
drugega rondoja ni. Izgradnja rondoja pri trgovini Tuš-Špic bo predvidoma končana v juliju. Drugo križišče pa bo končano v novembru 2017. Do sedaj dela potekajo brez večjih zapletov, zato podaljšanja roka izvedbe del ne pričakujemo,« še razlagajo na občini.
V času del je oviran promet in poteka izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev. Edina popolna zapora ceste bo potrebna za izvedbo zaključnega sloja asfalta, kar bo predvidoma trajalo 1-2 dni. Obvoz pa je urejen le za avtobusne prevoze, saj so zaradi gradnje krožišča začasno ukinili avtobusno postajališče, ki je trenutno pred stavbo Občine Markovci.
Monika Levanič
Ptuj • V uporabo predali nove prostore zdravstvenega doma
Prenovljena, še lepša podoba zdravstvenega doma
Tako rekoč vsako leto se Zdravstveni dom Ptuj (ZD) pohvali s kakšno novo investicijo, tokratna, ki so jo v uporabo predali minuli teden, pa je ena največjih v zadnjih nekaj letih. Za obnovo prostorov in nakup opreme so namenili skoraj 600.000 evrov, s tem pa na delu otroškega zobozdravstva, v prostorih fizioterapije in nekaterih drugih prostorih zagotovili prijaznejše pogoje dela za zaposlene in paciente.
Namenu so v četrtek v Zdravstvenem domu Ptuj uradno predali nove in prenovljene prostore v skupni izmeri 324 kvadratnih metrov. Preselili sta se pedontologija, finančno-računovodska služba, povsem nov je kabinet za zobno vzgojo z umivalnico, novo podobo so dobile tudi štiri referenčne ambulante in čakalnica v dispanzerju za mentalno zdravje ter seveda dolgo pričakovani prostori za fizioterapijo. Ta sicer
v ZD deluje od lanskega leta, začasne prostore so imeli v kleti, tokrat pa so se z veseljem pohvalili z novimi, sodobno opremljenimi in za paciente prijaznimi prostori.
Skupaj je obnova stala 580.000 evrov, od tega so 40.000 evrov namenili za nakup opreme, preostalo je, kot je dejala direktorica ZD Metka Petek Uhan, šlo »v zidove« oziroma samo prenovo.
Čeprav je bilo ob predaji no-
vih prostorov poudarjeno, da situacija na področju zdravstva v Sloveniji nikakor ni rožnata, pa ptujskemu ZD vsa ta leta uspeva poslovati pozitivno. To dokazujejo tudi številne investicije: od nakupa službenih vozil do redne prenove prostorov. In kljub nezavidljivim številkam, o katerih govorimo v zdravstvu, je bilo zanje tudi leto 2016 izjemno uspešno.
»Veseli smo, da nam uspeva in z veseljem lahko rečem, da
je izgled Zdravstvenega doma Ptuj na zavidljivi ravni. Prav tako smo veseli, da nam uspeva obdržati programe, vse, kar si želimo, je le, da bi še naprej v miru delali,« je na odprtju dejala Petek Uhanova. V celoti se je z njo strinjal tudi Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Dejal je, da je ptujski ZD po zaslugi Petek Uhanove tudi na državnem nivoju izjemno priznan zavod ter da dobro delo direktorice kaže, kako zelo ta zavod v pozitivnem smislu izstopa. »Veselimo se vsakega uspeha katerega koli od naših članov. Dejstvo
pa je, da prava pot pelje skozi krepitev primarnega nivoja,« je prepričan Mezek, ki je priznal, da je slovensko zdravstvo na razpotju.
Zadovoljstvo ob novih pridobitvah je izrazil tudi podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek, ki je dejal, da se na občini veselijo vsake pridobitve: »Posebej pa takšnih, ki dvigujejo standard na področju zdravstvene oskrbe. Ponosni smo na dosežke vseh zaposlenih v Zdravstvenem domu Ptuj.«
Dženana Kmetec
Pedontološka ambulanta je lepo in sodobno opremljena.
Kabinet za zobno vzgojo in umivalnica sta v novih, večjih prostorih. Iz kletnih prostorov se je v prvo nadstropje, tik ob otroških zobozdravstvenih ambulantah, preselila tudi celotna dejavnost fizioterapije, ki so jo začeli izvajati lani. Obnovili in uredili so prostore v skupni izmeri 324 kvadratnih metrov.
Foto: CG
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 11. aprila 2017
Videm • Cesta klopotcev skozi Dravce in Varejo
Klopotci in asfalt še naprej burijo du
Načrtovana cesta klopotcev Soviče-Dravci v občini Videm povzroča kar nekaj vroče krvi. Nekaj domačinov vztraja, da občina te ceste že okviru svojih možnosti za to cesto skrbijo povsem enako kot za vse preostale. Je spor okoli ceste v prvi vrsti osebne narave?
Februarja letos smo v našem časopisu objavili članek z naslovom V Halozah še ena cesta klopotcev?. V njem smo predstavili prizadevanja Janeza Cafuta in še nekaterih krajanov, da bi cesto med križiščem pri domačiji Korpič v Dravcih in domačijo Dušana Horvata v Vareji poimenovali in označili kot Cesto klo-potcev Dravci. V ta namen bi jo morali tudi obnoviti, saj naj bi bilo kakih 2.300 metrov te ceste in dveh stranskih odcepov zelo slabo vzdrževanih. V t. i. gradbenem odboru za to cesto, ki so ga domačini ustanovili lani decembra, so poudarili, da naj ne bi občina te ceste vzdrževala že od asfaltiranja pred 21 leti.
Na videmski občini so pozimi očitke o slabem vzdrževanju ceste zavrnili in pojasnili, da je omenjen odsek ceste v celoti asfaltiran in je bil kot vse preostale kategorizirane ceste na območju občine v vseh letih deležen rednega letnega vzdrževanja (krpanja udarnih jam, ureditve bankin, košnje trave ob bankinah itd.). Opozorili pa so, da je sanacija te ceste pravzaprav investicija in ne redno vzdrževanje, zato ceste ne bodo vključili v letni
program vzdrževanja cest (kot so predlagali v gradbenem odboru), temveč jo bo treba uvrstiti v načrt razvojnih programov. Morda ni odveč povedati tudi, da je v videmski občini kar nekaj cest v še slabšem stanju, pa tudi nekaj makadama je še ostalo ...
Na objavljena pojasnila z vi-demske občine se je Cafuta, ki živi ob enem od odcepov te ceste, ostro odzval: »V članku so bile podane skoraj v celoti lažne objave odgovornih ljudi v občini; to si lahko pogledate v naravi. Človek se vpraša, koga slepijo ti ljudje z županom na čelu in iz koga se dobesedno norčujejo.« Ponovno je poudaril: »Od asfaltiranja pred dvema desetletjema Občina Videm za ta del ceste ni namenila niti centa. Očistila ni niti vodnih jarkov ob cesti; očistili smo jih krajani sami, s svojim denarjem.« Po njegovem prepričanju občina ceste ni vzdrževala predvsem zaradi osebnega spora med njim in županom videmske občine Friderikom Bračičem.
Župan je tovrstna namigovanja ostro zavrnil: »To absolutno ne drži, očitki so neupravičeni. Obsojanja je vredno, da kdo tako
Glavna cesta Dravci-Vareja je v razmeroma dobrem stanju, nekateri njeni odcepi (na fotografiji) pa so huje poškodovani.
razmišlja, saj med posameznimi ljudmi ne delam nobenih razlik. Vse ceste ocenjujemo in vzdržujemo po povsem enakih kriterijih, smo pa prav na tej cesti letos znova naredili okoli pol kilometra asfalta. Cesta vsekakor ni v slabem stanju, bomo pa na njej vsako leto kaj postorili.«
Haložani bi morali biti kot jagode v grozdu
Ker Cesto klopotcev v Halozah že imajo (ta teče po delu Bračičeve planinske poti med Malim Okičem in Slatino v občini Cirkulane), smo februarja letos za mnenje o načrtovanju nove tovrstne ceste povprašali predsednika Turističnega društva Cirkulane Antona Bratuška. Zamisel je sicer podprl, vendar namignil, da lokacija klopotcev v Dravcih (torej na pašnikih, ne v vinogradih) morda ni najbolj posrečena. Povedal je, da so cir-kulansko Cesto klopotcev uredili še v času, ko so ti kraji spadali pod občino Gorišnica.
Cafuta je odgovoril, da so se postavitve klopotcev v Dravcih domislili prvi. Leta 1991 so na-
Foto: EM
Ptuj • Predavanje o oskrbi Ptuja s pitno vodo
Doslej le dva vodovodna sistema
Kustos Etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Brence je v Miheličevi galeriji na Ptuju v zanimivem predavanju predstavil oskrbo Ptuja s pitno vodo skozi zgodovino.
Zdrava pitna voda na dosegu roke se nam danes zdi povsem samoumevna, v resnici pa od takrat, ko so prve ptujske hiše dobile vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ni preteklo še niti 60 let. Rimsko Petoviono sta napajala vodovoda s Pohorja in Vurberka, od katerih se je nekaj fragmentov ohranilo, kasneje pa je bila preskrba z vodo vezana na
javne in zasebne vodnjake. »Na zemljevidu iz 15. stoletja so vrisani trije vodnjaki; v dominikanskem in minoritskem samostanu ter na gradu. Zgodbe, da so slednjega gradili kaznjenci, ne zdržijo vode; to so morali biti izučeni mojstri - studenčarji. Leta 2003 je skupina dijakov izmerila, da je grajski vodnjak globok 55 metrov in seže do podtalnice. Analize so
pokazale, da je bila voda v njem neoporečna,« je povedal Brence.
Iz zdravniških poročil iz prve polovice 20. stoletja je mogoče razbrati, da je bila v tistem času voda v mestu zelo slabe kakovosti ali celo nevarna. Leta 1920 so v mestu našteli že 12 javnih vodnjakov. Ti so bili zelo zanemarjeni, saj jih nihče ni hotel vzdrževati, zato so uvedli posebne sezname
Ptujčani so po vodo dolgo hodili k javnim vodnjakom.
Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
odjemalcev vodnjakov. »Vsaka hiša je za vodnjak letno plačala 40 do 60 kron,« je dejal etnolog. Pojasnil je, da so imenitnejše hiše poleg vodnjakov imele še hišne vodovode: »Vodo so iz vodnjakov prečrpali v rezervoar na podstrešju, nato pa so jo speljali do pip ali celo kopalnic, če so jih imeli.« Te vodnjake ali vsaj njihove ostanke je še danes mogoče videti na večini ptujskih mestnih dvorišč.
Leta 1901 so Ptujčani že razmišljali o vodovodu, a so izvire pitne vode najprej iskali le na levi strani Drave. Leseni most bi namreč zaradi tresenja za izgradnjo vodovoda predstavljal oviro. »Leta 1947 so na Skorbi izkopali vodnjake in zgradili vodohran na Panorami, a so dela kasneje zastala. Ptujski javni vodovod so odprli šele na občinski praznik leta 1960, gasilci so ob tem napravili vodne slavoloke. Ptuj je torej v vsej zgodovini imel le dva vodovodna sistema; rimskega in novodobnega.« Predavanje o ptujskem vodovodu je bilo prvo iz cikla predavanj, ki jih bodo letos pripravili v ptujskem muzeju; za ta mesec so že napovedali predstavitev likanja skozi zgodovino, za maj pa predavanje o Orfejevem spomeniku.
Eva Milošič
Juršinci, Vitomarci • Četrto skupno oce
Napovedi so se ures
V lovskem domu v Juršincih je 4. aprila potekalo že vin Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci in sadjarjev Juršinci.
Vinogradniki s tega območja so prinesli v ocenjevanje skupaj 56 vzorcev vin. Letos je ocenjevanje potekalo v Juršincih.
Domače društvo, ki ga vodi Alojz Herga, ima 110 članov. Samostojno delujejo osem let, pred tem so bili včlanjeni v ptujsko društvo. Poudarek pri delovanju je na izobraževanju. V Juršincih
organizirajo strokovna predavanja za vinogradnike, v Vitomar-cih pa za sadjarje. Takšno sodelovanje prinaša več izmenjav strokovnih izkušenj in več druženja, izpostavljajo člani obeh društev.
Predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek je povedal, da je takšno ocenjevanje zelo dobrodošlo, saj gre za ob-
Organizacijski odbor letošnjega ocenjevanja in ocenjevalci
torek • 11. aprila 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
hove
dve desetletji praktično ne vzdržuje, na občini pa zagotavljajo, da v
mreč postavili klopotec velikan, ki ga je izdelal Franc Bedrač, zato poimenovanje ceste klopot-cev ne more biti sporno: »Takrat smo priredili veliko veselico s kmečkimi igrami, nastopili so pevci in tamburaši iz Cirkulan. V tistem času še ni bilo novejših občin in so celotne Haloze spadale pod Ptuj. Dravčani smo se prvič javno razpisali o haloškem klopotcu in ga prikazali kot simbol Haloz, ki se razprostirajo od Rogatca ob hrvaški meji do občine Zavrč.«
Nekdanji podjetnik je sklenil, da se Haložani med sabo spotaknejo že ob malenkostih: »V resnici bi morali biti ponosni, držati skupaj in se podpirati: kot jagode grozda v vinski trti, ki se tiščijo druga ob drugo, dajejo kakovostno vino in veselje ljudem. Ponosni moramo biti tudi na rokodelce, ki izdelujejo klo-potce in druge spominke in tako ohranjajo avtohtono dediščino.« Pričakovati je, da se bodo Halo-žani zagnano spotikali še naprej, zato vas bomo o pobalinsko podstavljenih nogah in morda celo kakšnem nožu v hrbet še obveščali ...
Eva Milošič
Dom krajanov v Sovicah bodo znova odprli
Nekdanji podjetnik Janez Cafuta je potožil, da se Krajevna skupnost Soviče-Dravci-Vareja ukvarja samo z vaškim domom oz. Poslančecevo domačijo v Varejah, tistega v Sovičah pa naj bi zanemarila ali ga celo postopno uničevala. Odgovornost za to po njegovem mnenju nosi tudi občina, ki pred leti za že zgrajen prizidek doma v Sovičah ni hotela izdati ustreznega soglasja, da bi zasebno podjetje Cafutovih lahko pridobilo gradbeno dovoljenje.»Župan Friderik Bračič je zaustavil razvoj družinskega podjetja in neutemeljeno trošil denar davkoplačevalcev za izgradnjo še enega doma krajanov na razdalji 400 metrov v vasi Vareja,« je dejal Cafuta. Poudaril je, da je bil dom krajanov v Sovičah dovolj velik in kakovostno zgrajen, zato ni bilo potrebe graditi še enega doma: »To je bila zgrešena investicija.«
Dom krajanov Soviče-Dravci v Sovičah 5 a so v letih 1983-1994 zgradili vaščani ter Jožica in Janez Cafuta. V pritličju objekta je pred leti delovala okrepčevalnica Vrček, v prvem nadstropju pa so imeli svoje prostore domačini in lokalna društva. Prave razloge, zakaj stavba že dolgo sameva, je razkril župan občine Videm Friderik Bračič: »V nadstropju so imeli svoje prostore krajevna skupnost in kulturno-turistično društvo Klopotec Soviče-Dravci, a zaradi nerešenih lastniških razmerij do njih nekaj let ni bilo mogoče dostopati. Vhod v zgornjo etažo namreč ni bil dovoljen skozi spodnjo, katere lastnik je bil Janez Cafuta.« Poudaril je, da je bila dvorana v zgornji etaži objekta dobro vzdrževana, v kakšnem stanju je sedaj, pa zaradi prepovedi dostopa dejansko (še) ne vedo.
Župan je povedal, da je zgodba prav v teh dneh le dobila sodni epilog: »Razrešili sta se vprašanji lastnine in vhoda v stavbo, okoli katerih je nastal spor.« Napovedal je, da bodo najprej ocenili dejansko stanje nepremičnine, nato pa se bodo lotili izračuna stroškov za obnovo in samih del: »Verjetno bomo uredili dodatni vhod z vzhodne strani, za kar bomo po moji oceni potrebovali kakšnih 10.000 evrov. Uredili bomo tudi dvorano, ki bo spet služila društvom tega področja, namenjena bo tudi srečanjem krajanov; to bo spet vaški dom v polnem pomenu besede.« Poslančeceva domačija v Vareji, je pojasnil župan, služi predvsem društvom (društvo Demoni je tam uredilo muzej etnografskih pustnih mask), torej namembnost obeh stavb ni enaka. »Žalostno je, da mora krivdo posameznika prenašati nekdo drug, vendar ne mislim nikogar napadati. Želim, da se zadeve umirijo in da gremo naprej,« je sklenil Bračič.
Klopotec velikan v Dravcih stoji že od osamosvojitve Slovenije.
Foto: EM
Foto: EM
njevanje
ničile
skupno četrto ocenjevanje Društva vinogradnikov in
močje, kjer so pogoji za pridelavo grozdja podobni, griči Slovenskih goric se lepo medsebojno povezujejo. Tako da gre pri tem ocenjevanju tudi za spodbudno povezovanje med vsemi pridelovalci vina. Letnik 2016 je odličen, tako kot smo napovedovali, zdaj ga že tudi ocenjujemo. Vina so izredno prijetna, sveža, sadna,
z edinstveno pitnostjo. Morda bo sicer kdo dejal, da ni tistega močnega telesa, demantira pa ga sodobni potrošnik, ki išče svežino, lepo čisto sadno linijo pri posamezni sorti. Pregled kakovosti vina na določenem območju in ocena pridelka, vina sta za vsakega vinogradnika in vinarja zelo pomembna podatka. „Zelo smo letos zadovoljni s kakovostjo zvrsti vin, katerih potrošnja je tudi največja. So zelo harmonična in zelo pitna. Tudi laški rizlingi so izvrstni, posebej tam, kjer je grozdje normalno dozorelo, so odlični tudi šiponi. Posebej pa bi izpostavil sivi pinot in renski rizling, ki sta resnično izjemna. Zadovoljni smo tudi z ostalimi aromatičnimi sortami, sovinjo-ni in rumenimi muškati. Velike rezerve so še pri rdečih vinih, Štajerska je pri tej predelavi še na začetku. Pri tem nas čaka še precej dela, tako pri strokovnih službah kot znotraj posameznih društev in tudi pri posameznih vinogradnikih. Kjer je grozdje vzdržalo, so tudi vina posebnih kakovosti zelo dobra.
Z veseljem ugotavljamo, na to smo vsi ponosni, da zelo redko naletimo na vina slabe kakovosti, rezerve pa so še v lepi sadnosti, svežini vin. V kakovosti vin smo zelo napredovali," je po ocenjevanju dejal predsednik ocenjevalne komisije Andrej Reber-nišek, v kateri so še sodelovali Anton Vodovnik, Miran Reberc, Alojz Herga in Simon Druzovič.
Rezultate letošnjega ocenjevanja bodo objavili junija na prireditvi košnje faroškega travnika, je povedal Alojz Herga.
MG
Ormož • Novoveške najdbe pripovedujejo o Ormožu
Ostaline novoveškega Ormoža
Številne zanimive najdbe, kot so kamnita krogla, namenjena obrambi pred turškimi vojskami, ostanki keramičnih posod od 16. do 19. stoletja, pečnica, pločevinast grb nekdanje Avstro-Ogrske ter panoji z zanimivostmi iz takratnega mesta in ormoškega gradu krasijo avlo ormoške občinske stavbe.
Po tem, ko so v lanskem letu v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj pripravili priložnostno razstavo srednjeveških najdb Ormoža, so pred kratkim postavili na ogled še najdbe iz časa pozno-srednjeveškega in novoveškega Ormoža. Razstava z naslovom Arheološke ostaline novoveškega Ormoža seznanja z arheološkimi
ostalinami s konca 15. do začetka 20. stoletja. Kot je na odprtju razstave dejal avtor razstave kustos arheolog Brane Lamut, je v vitrinah med drugim na ogled skledasta pečnica, reliefno okrašena z motivom dvonogega krilatega zmaja, ki je še posebej srednjeveško zasnovan. »Z eno potezo vrezana šesterokraka zvezda ob
dnu motiva je seveda »mora«, ki so jo starši običajno vrezovali v stranice zibelk, da mora ne bi tlačila dojenčkov, in kmetje v stranice svinjakov in hlevov, da ne bi tlačila živine.« Pečnica je bila najdena skupaj z zeleno glazira-no novoveško pečnico, ki se prav tako razkazuje v eni izmed vitrin. Med razstavljenimi najdbami pa
Tokratna razstava seznanja z zanimivimi arheološkimi ostalinami Ormoža s konca 15. do začetka 20. stoletja.
so tudi številni drugi zanimivi predmeti, med njimi kamnita krogla iz 17. stoletja, ki je bila namenjena obrambi pred turškimi vojskami, fragment krožnika v neoklasicističnem stilu, okrašen z girlandami, venci in šopki rož, pločevinast grb nekdanje Avstro-Ogrske in keramična pipa, kakršne so izdelovali v Dunajskem Novem mestu (Wienerneustadt).
Na panojih so predstavljene spremembe, ki jih je doživljalo mesto v tem obdobju: od posvetitve observantskega (frančiškanskega) samostana po sekovskem škofu Krištofu II. plemenitem Zachu leta 1540 ter ukinitve samostana iz 1786. leta; rušenja mestnega obzidja v skladu z jo-žefinskimi reformami, pa sprememb, ki jih je doživljal grad z menjavo plemenitih rodbin do tlorisa in obsega gradu in pred-gradja ter porušitev večjega dela predgradja.
Odprtja razstave, ki bo v občinski avli na ogled vse do 10. junija, kasneje pa bo vključena v stalno arheološko zbirko ormoškega muzeja, sta se udeležila tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič in ormoški župan Alojz Sok.
Monika Levanič
Foto: ML
Foto: MG
8 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 11. aprila 2017
Slovenija, Podravje • Priljubljenost e-knjige med slovenskim bralstvom raste
Papirna ali elektronska - je to sploh še vpra
Z nastopom in takojšnjo priljubljenostjo elektronske knjige so medije napolnile temne napovedi o koncu tiskane knjige in nato obratno, dobre stare »otipljive« le svoje moderne sestre. Mnenja o prihodnosti tako prve kot druge so zelo različna, a v vse bolj digitalni dobi je obstoj elektronske knjige samoumeven in
Pod okriljem založbe Beletri-na je v odgovor na sodobne tehnološke trende in z željo bralcem približati ter poenostaviti dostop do knjig leta 2013 zaživela spletna platforma Biblos. To je prva slovenska e-knjižnica in e-knjigarna, ki jo razvijajo v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in inštitutom IZUM. Platforma omogoča tako oddaljeno izposojo kot nakup e-knjig, ponuja več kot 2000 naslovov domačih in tujih avtorjev ter možnost branja na različnih vrstah naprav, od tabličnih računalnikov do e-bralnikov.
Podatki v okviru Biblosa nakazujejo, da je stanje na področju prodaje in izposoje e-knjig v Sloveniji obetavno in da njihova priljubljenost med slovenskimi bralci raste.
Podatki za leto 2016:
-	izposoja e-knjig se je glede na leto 2015 povečala za 46 odstotkov;
-	prodaja e-knjig se je glede na 2015 povečala za 7 odstotkov;
-	število aktivnih uporabnikov se je glede na leto poprej povečalo za 23 odstotkov;
-	sodelovalo je več kot 100 založb in samozaložnikov z več kot 2000 naslovi;
-	do Biblosa so dostopali iz več kot 80 držav;
-	v sistem so bile vključene vse slovenske splošne knjižnice (58) ter Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v
E-knjiga v Sloveniji
Od sredine devetdesetih let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar Miran Hladnik. Leta 2000 je švedski esperantist in tipograf slovenskega rodu Franko Luin ustvaril servis BESeDA, virtualno knjižnico digitaliziranih del slovenskih avtorjev, ki danes vsebuje okrog 300 del, tudi novejših izdaj. Sledili so projekti, kot so Digitalna knjižnica Slovenije, knjižnica Nova beseda, slovenska različica projekta Wikivir in drugi. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja Mitja Peruš, ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe DZS izdal strokovno delo Biomreže, mišljenje in zavest; knjiga je bila šele kasneje izdana tudi v tiskani obliki. Sledil mu je Miha Mazzini s prvo e-knjigo sodobnega leposlovja - leta 2002je javno ponudil elektronsko različico svojega romana Drobtinice. (Vir: kot prej)
Ljubljani in Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, skupaj torej 62 knjižnic.
»V luči pozitivnega trenda v letošnjem letu načrtujemo ob zamenjavi tehnološke infrastrukture uvedbo novih bralnih aplikacij za obe glavni mobilni platformi (iOS in Android). Bralcem in knjižnicam bosta odslej na voljo tudi nova bralnika s tehnologijo e-črnila, ki bosta v prosti prodaji. Z najnovejšo tehnologijo bo delovanje sistema Biblos prijaznejše
45.000 40.000 35.000 30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
in intuitivnejše za vse vrste uporabnikov. Primarni cilj načrtovane tehnične nadgradnje je izboljšanje uporabniške izkušnje na celotni ravni,« sporočajo iz Beletrine.
»Veseli smo tako številnega in pozitivnega odziva bralcev na e-knjigo v okviru platforme Biblos. Tudi v prihodnje se bomo trudili slediti potrebam in željam uporabnikov ter predano soustvarjati vašo zadovo-ljujočo bralsko izkušnjo,« so zapisali v Beletrini.
Izposoja elektronskih knjig v Knjižnici Ivana Potrča
Kako je z iskanjem in branjem e-knjig v ptujski knjižnici, pa nam je pojasnila bibliotekar-ka specialistka Milena Dober-šek, ki vodi oddelek za razvoj in digitializacijo.
»Elektronske knjige v slovenskem jeziku ptujska knjižnica nabavlja preko neprofitnega zavoda za založniško dejavnost Beletrina, ki je imetnik in
I Leto 2013 I Leto 2014 Leto 2015 I Leto 2016
Št. aktivnih uporabnikov*
St. izposoj
Podatki o številu aktivnih uporabnikov in številu izposojenih e-knjig na uporabnika med letoma 2013 in 2016. (Opomba: *uporabniki, ki si na mesec izposodijo vsaj eno
Graf: Vir: Beletrina
preko Biblosa e-knjigo.)
Kaj je za vas prijaznejše: vlačiti na bo slabo vreme?!') ali samo en droben slovi (ni vrag, da vam kateri ne bi bil
upravljalec spletne knjižnice in knjigarne Biblos. Platforma omogoča oddaljeno izposojo ali nakup e-knjig, na razpolago pa je približno 2.000 naslovov domačih in tujih avtorjev. Posameznik lahko v Biblosu e-knji-go kupi (in jo prenese na svojo napravo v trajno last) ali si jo kot član knjižnice izposodi za določeno obdobje.
Biblos je v tem trenutku edini sistem, ki omogoča izposojo e-knjig v slovenskem jeziku. Povezan je s sistemom COBISS, zato je iskanje e-knjig
Prlekija • Projekt Erasmus+ na OŠ Cezanjevci
Gostijo učence iz petih držav
Minule dni so osnovno šolo (OŠ) Janka Ribiča Cezanjevci v ljutomerski občini obiskali učenci OŠ iz Litve, Madžarske, Nemčije, Italije in Poljske. V sklopu projekta Erasmus+ (program EU za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja mladine) je
24 učencev višjih razredov OŠ prisostvovalo pri pouku in spoznavalo slovenski šolski sistem. Skupaj z njihovimi devetimi mentorji so se seznanili z novim okoljem in lokalno skupnostjo. Obiskali so tudi Ljubljano in si ogledali Postojnsko jamo. Sprejeli so
jih županja občine Ljutomer Olga Karba in predstavniki srednje gostinske šole v Radencih. Ob zaključku obiska so učenci iz partnerskih držav še na praktični način spoznavali tradicionalne slovenske jedi.
NŠ
Gostom iz petih držav je prisrčen sprejem pripravila OS Janka Ribiča Cezanjevci.
Ormož • Zasedal že 21. medobčinski otroški parlament
O otrocih in načrtovanju prihodn
21 osnovnošolcev iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, polnih odličnih domislic, 11. medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je pripravila Medobčinska zveza prijateljev vanju z OŠ Velika Nedelja. Mladi so znova dokazali, da kljub rosnim letom razmišljajo zelo
V ponedeljek se je v beli dvorani grajske pristave zbralo 21 glasnih in kritičnih mladih nadobudnežev iz vseh sedmih
osnovnih šol na Ormoškem (OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Velika Nedelja,
OŠ Sveti Tomaž in OŠ Središče ob Dravi). Rdeča nit tokratnega, že 11. medobčinskega otroškega parlamenta je bila aktualna
Mladi parlamentarci so tokrat iskali rešitve na večno uganko - o prihodnosti ter načrtih o njej - in znova presenetili z odgovornimi, zrelimi zaključki.
Foto: ML
Foto: NS
torek • 11. aprila 2017
Izobraževanje
Štajerski FEDNIK 9
šanje?
knjige naj bi (spet) premaga-neizogiben.
dopust deset debelih knjig ('Kaj pa če bralnik za e-knjige s 50 različnimi na-všeč)?
omogočeno preko COBISS-a ali neposredno na portalu Biblos. Knjižnice v sistemu Biblos po lastni presoji in povpraševanju svojih uporabnikov kupujejo izbrane naslove in tako svojim članom omogočijo brezplačno izposojo le-teh.
Izposoja elektronskih knjig za člane ptujske knjižnice poteka brezplačno preko omenjenega portala. Do e-knjig lahko člani dostopajo na daljavo (npr. od doma, iz tujine, med dopustom), pri čemer za prijavo na portal Biblos uporabijo
uporabniško ime in geslo, ki ga sicer uporabljajo v COBISS-u za Mojo knjižnico (kdor gesla še nima, ga lahko pridobi v knjižnici).
Knjižnica Ptuj na Biblosu trenutno omogoča izposojo 275 različnih naslovov e-knjig, vsako leto pa v okviru finančnih možnosti kupujemo dodatne izvode.
Elektronske knjige so digitalno zaščitene, zato se je treba pred prvo izposojo registrirati (si ustvariti ADOBE ID uporabniško ime) in si namestiti ustrezen program za branje e-knjig. Vse našteto je brezplačno, podrobnejša navodila pa so na spletni strani Biblos-a in ptujske knjižnice. Če je potrebno, v knjižnici nudimo tudi pomoč pri registraciji in nameščanju programa.
Člani si lahko knjige izposodijo in berejo na osebnem ali prenosnem računalniku ter drugih prenosnih napravah, kot so bralniki, tablični računalniki, pametni telefoni ... Naenkrat lahko imajo izposojene največ tri knjige, rok izposoje za e-knjige na portalu Biblos je 14 dni. Po tem času e-knjige ni treba vračati, prav tako je ne moremo več brati, saj se datoteka na napravi, kamor je bila nameščena, zaklene in ni več aktivna. Izposojene e-knjige tudi ni mogoče posredovati tretji osebi.
Pred leti (do leta 2014) smo v knjižnici omogočali tudi izposojo angleških elektronskih knjig iz zbirke eBook Public Library Collection, ki je vsebovala približno 30.000 e-knjig. Statistični podatki o uporabi so bili nizki, zato smo zaradi racionalne porabe sredstev za nakup e-virov naročnino opustili,« nam je ptujske izkušnje z e-knjigo predstavila Milena Doberšek.
jš
Ptuj • Volilni občni zbor Ptujske podružnice MS
Število obolelih v porastu
V restavraciji Pan v Kidričevem je v začetku aprila potekal volilno-programski občni zbor Združenja multiple skleroze Slovenije - Ptujske podružnice MS. Na njem so pregledali delo v letu 2016, poročilo o delu je predstavil predsednik Damjan Gašparič, dosežke na športnem področju pa športna referentka Jožica Tomanič.
Konec leta 2016 je imela podružnica 86 članov, od tega jih je 40 invalidsko upokojenih, šest jih živi v domovih starejših, okrog 25 pa jih je še zaposlenih za polovičen delovni čas. Obnovitveno rehabilitacijo je v letu
2016 koristilo 47 članov, program ohranjanja zdravja šest, masažo trije. V Združenju multiple skleroze Slovenije so razvili vrsto programov za ohranjanje zdravja, za krepitev oslabelih vitalnih organov, za ohranjanje
Foto: Črtomir Goznik
Damjan Gašparič, novi (stari) predsednik Ptujske podružnice multiple skleroze.
»Pogrešam svoje delo«
Predsedniku Ptujske podružnice MS so multiplo sklerozo diagnosticirali leta 2013, prvi sum, da je zbolel za to boleznijo, pa so zdravniki podali že 10 let prej. Začelo se je z mravljinčenjem po levi strani roke in noge. Magnetna resonanca suma ni potrdila, lumbalne punkcije pa takrat niso opravili.To je bilo ravno v času, ko je pisal diplomo. Po nasvetu zdravnikov se je po diplomi zaposlil, po poklicu je dipl. ing. gradbeništva, spec. za mostove in viadukte z veliko znanja o sanaciji gradbenih objektov. „Pogrešam svoje delo, vendar je bolezen naredila svoje, tako da ga nisem ne fizično ne mentalno sposoben več opravljati. Še pred 12 leti sem aktivno igral futsal, tudi tega več ne morem igrati. Dejstvo je, da bolniki z MS potrebujemo trikrat več energije kot zdravi človek, da opravimo neko delo. Tudi naš socialni status, torej invalidskih upokojencev, in tudi sicer vseh obolelih, ni rožnat. Moja invalidska pokojnina znaša 330 evrov."
umskih in psihičnih sposobnosti, ki jih lahko koristijo vsi, ki to želijo. Socialno pomoč je lani dobilo deset članov. Predsednik Damjan Gašparič pa se je še posebej zahvalil za vso pomoč v prehrambnih artiklih Območnemu združenju RK Ptuj in ormoškemu RK, ki jo je dvakrat prejela četrtina oz. slaba tretjina članov.
Lani so izvedli tudi nekaj zelo uspešnih družabnih dogodkov; v letošnjem in prihodnjih letih pa jih bo po besedah novega (starega) predsednika še več. Damjan Gašparič, ki je vodenje Ptujske podružnice multiple skleroze prevzel v letu 2015 po odhodu Jolande Šoštarič, bo po odločitvi volilnega občnega zbora podružnico vodil še naslednja štiri leta. V mandatu 2017/2021 bo njegova namestnica Jožica Toma-žič, ki bo še naprej tudi športna referentka kot tudi ena od treh poverjenic, ob Nežki Krepek in Vesni Vinkovič. Predsednik Damjan Gašparič pa bo tudi delegat pri Združenju multiple skleroze Slovenije, Jožica Tomanič pa njegova namestnica, so odločili na občnem zboru. Delo Združenja multiple skleroze v lanskem letu je predstavila članica IO Jolanda Šoštarič. V njegovem registru je okrog 2300 članov, četudi je bolnikov še najmanj enkrat toliko, od katerih ima vsak svoje razloge, da se ne včlani. Nekateri svojo bolezen
prikrivajo tudi zaradi strahu, da bodo izgubili službo.
Biti član podružnice MS ali društva oz. združenja je pomembno, ne samo zaradi druženja, izmenjave izkušenj, tudi zaradi sprotnih informacij o možnostih za samoohranjanje zdravja oz. nadzora nad boleznijo. Pomembno pa je tudi osveščanje javnosti o tej bolezni centralnega živčevja, za katero se še danes ne pozna vzrokov, ki vsako leto poteka zadnji teden v maju v okviru tedna multiple skleroze. Podatki kažejo, da se število obolelih povečuje. Medtem ko je bila MS včasih le bolezen starejših, je danes med obolelimi vse več mladih, tudi mlajših od 18 let.
Že po tradiciji so občni zbor povezali s strokovnim delom, predavala je mag. Lidija Žitnik, dr. med. z nevrološkega oddelka UKC Maribor. Udeležili sta se ga tudi medicinski sestri nevrološkega oddelka, Olga In Melita, ki sta del MS tima. Kot gostja občnega zbora pa je Monika Štrakl predstavila prehransko dopolnilo, ki pomaga pri dvigu samozavesti in energiji človeka.
Kot je poudaril predsednik Ptujske podružnice MS Damjan Gašparič, je MS tim nevrološkega oddelka UKC Maribor najboljši v Sloveniji. Po zdravstveni oskrbi obolelih z MS pa se Slovenija uvršča v zlato sredino, so povedali na lanskem kongresu v Pragi.
Od lani Ptujska podružnica MS brezplačno souporablja prostore Liste za Ptuj v Cankarjevi ulici 7 na Ptuju, za kar so zelo hvaležni, saj imajo zelo malo sredstev za delovanje, zato jim vsak privarčevani evro pomeni izjemno veliko. Doslej so imeli uradne ure ob ponedeljkih od 10. do 11. ure, po novem pa vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10.00 do 11.30.
MG
Foto: CG
osti
je v začetku tedna zasedalo na mladine (MZPM) Ormož v sodelo-odgovorno, zrelo in preudarno.
in nadvse zanimiva tema Otroci in načrtovanje prihodnosti. Po uvodnem pozdravu organizatorjev, predsednice MZPM Ormož Aleksandre Kociper, je mlade delegate nagovoril tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je med drugim izpostavil, da ga mladi vsako leto presenetijo s svojim razmišljanjem.
Srečanje je predsedujoča osnovna šola Velika Nedelja popestrila s krajšim kulturnim programom. Nato so se ustvarjalni parlamentarci lotili dela, ki ga je sicer moderirala bivša učenka OŠ Velika Nedelja in debaterka Tamara Meško. Osnovnošolce so pri iskanju rešitev vodile tri podteme, in sicer: Kakšen človek želim postati?, Vrednote in Skrb za okolje. Po predstavitvi poročil so mladi skupaj staknili glave, glasno premlevali o danih problemih in razmišljali o rešitvah. V možgančkih osnovnošol-
cev so se po dobri eni uri premlevanja aktualnih problemov stkale smiselne in zrele rešitve ter zaključki. Kot so sklenili, je prihodnost sicer negotova, a jo sooblikujemo skupaj s starši in učitelji. Pomembno pri tem je, da sledimo svojim željam. Mladi parlamentarci so razmišljali tudi o vrednotah in sklenili: »Vrednote se skozi življenje spreminjajo. Izoblikujemo si jih v skladu z okoljem. Težko jim vedno sledimo. Ponotranjimo jih tako, da jim skušamo pogosto slediti.« Kljub rosnim letom pa so zelo odgovorno in 'zeleno' razmišljali tudi o skrbi za okolje, kar je po njihovem zelo pomembno. Izpostavili so naravne danosti in debatirali o rešitvah, kako bi okolje varovali tudi v prihodnosti, da bo ostalo čisto za naše potomce. Prepričani so še, da se moramo za to potruditi prav vsi. Predvsem pa se je treba zavedati, da zemlja ne pripada le človeku in v skladu s tem tudi ravnati. Ob koncu so še sklenili, da bodo prihodnje leto debatirali na temo enakopravnosti med spoloma.
Ormoške osnovnošolce bo sicer konec maja na nacionalnem otroškem parlamentu zastopala OŠ Velika Nedelja.
Monika Levanič
Ptuj • Sprejem za uspešne dijake
Učenje se splača
Če je mesto vredno toliko, kolikor so uspešni njegovi občani, je Ptuj izjemno bogat. To s svojimi uspehi nenehno dokazuje tudi šolajoča se mladina, od osnovnošolcev do študentov. Tokrat so s številnimi priznanji za prepoznavnost mesta poskrbeli dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj, za kar so se jim na ptujski občini posebej zahvalili.
Župan MO Ptuj Miran Senčar je sprejel dijake Ekonomske šole SC Ptuju. Skupino, ki je ustanovila učno podjetje Hiška avantur ter Lano Kostanjevec in Sabino Trop, dijakinji, ki sta na državnem tekmovanju v aranžerstvu dosegli izvrstne rezultate.
Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je s sprejemom počastil dijake Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj, ki so dosegli odlične rezultate na dveh sejmih: Mednarodnem sejmu učnih podjetij in sejmu Flora. O uspehu na 11. Mednarodnem sejmu učnih podjetij, ki ga je s projektom »Hiška avantur, d. o. o.« dosegla skupina dijakov pod mentorstvom učiteljice Patricije Koler, smo že poročali. Gre za idejo, ki so jo razvijali v učnem podjetju in temelji na želji po postavitvi devetih hišk z različno tematsko ponudbo na ptujski Panorami. Z njo so Ptuj-čani na omenjenem sejmu zmagali v vseh treh kategorijah.
V sredo pa so na ptujski občini pripravili še en sprejem, prav tako za dijakinji ptujske Ekonomske šole: Lano Kostanjevec in Sabino Trop. Srednješolki, ki obiskujeta program aranžerski tehnik, sta na državnem tekmovanju iz aranžer-stva posegli po najvišjih mestih in se uvrstili na SloSkills 2018. S svojimi spretnostmi in znanjem je Lana Kostanjevec skupno dosegla prvo mesto, Sabina Trop pa si je v izjemno močni konkurenci prislužila tretje mesto. Pohvala seveda gre tudi Vesni Emeršič, mentorici, ki je dekleti več kot očitno odlično pripravljala.
Dženana Kmetec
Foto: CG
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 11. aprila 2017
Ptuj • Pust po pustu v izložbah nekdanjega Peka
Ko prazne izlozbe zazivijo ...
Čeprav prodajalne Peko v središču Ptuja(na vogalu Murkove ulice in Mestnega trga) Ze nekaj časa ni več, pa je lastnik stavbe, potem ko jo je obnovil, poskrbel, da izloZbena okna ne bodo gledala na mesto s slepimi očmi ...
Anonimnost pa taka...
Na nedavni razstavi pustnih fotografij, ki si jih lahko Ptujčani in vsi, ki jih pot zanese na Mestni trg in v Murkovo ulico, ogledajo v izložbenih oknih nekdanjega Peka, so nam organizatorji iz Fotokluba Maribor s predsednikom in selektorjem na čelu ob odprtju vehementno zagotavljali, da je bil natečaj anonimen. Človek bi jim verjel, če ne bi prišlo po razglasitvi rezultatov do nekaterih zoprnih dejstev, ki na deklarirano anonimnost mečejo senco dvoma. Pravzaprav ne senco - mrk dvoma.
Tako je najbrž seveda čisto naključje, da se avtorica prvona-grajene fotografije piše enako kot lastnik Pekove stavbe, ki je bil pobudnik razstave in je dal svoje pritličje na razpolago zanjo. Še večje naključje je, da je ta zmagovalka njegova žena. In največje naključje, da je mojster fotografije med več kot 30 avtorji in 144 fotografijami proglasil za zmagovalko fotografijo s kurentom, ki mu manjkajo rogovi, roke in še marsikaj, ker je pač nekdo škljoc-nil na svoj digitalec - in zmagal. O okusu - tudi mojstrovem - se seveda ne razpravlja. (Se sme dvomiti?!)
Verjamemo v tovrstno anonimnost. Kot verjamemo v dedka Mraza. In kot verjamemo, da na koncu pride svizec in zavije čokolado.
	
	
	
V četrtek, 30. marca, so člani Fotokluba Maribor izložbe nekdanjega Peka polepšali s pustno obarvanimi fotografijami. Že ob letošnjem ptujskem kurentova-nju, ki je zaradi svoje pestrosti in barvitosti pritegnilo tudi mnoge fotografske objektive članov mariborskega fotokluba, je na pobudo Silva Ambroža, lastnika »Pekove« stavbe, dozorela zamisel, da izvedejo natečaj za izbiro najboljših fotografij s pustno tematiko - tistih, ki so nastale na največjem pustnem karnevalu v državi, ptujskem, in onih, ki so nastajale na drugih pustnih prizoriščih. Kot je povedal predsednik Fotokluba Maribor Branimir Ritonja, se je na njihov razpis odzvalo 33 avtorjev s 144 fotografijami. Selektor prejetih del, fotografski mojster Stojan Kerbler, ki je tudi častni
Zmagovalka natečaja pustnih fotografij je bila Bosiljka Ambrož; nagrado so ji podelili (od desne) predsednik Fotokluba Maribor Branimir Ritonja, strokovni selektor Stojan Kerbler in ptujski župan Miran Senčar.
član mariborskega fotokluba, je imel zahtevno nalogo izbrati najboljše. Na ptujski razstavi z naslovom Pust po pustu je na ogled 20 fotografij, najboljše štiri pa so nagradili. Zanimivo: vse štiri so naredile fotografinje. Nagrajenke
so: Bosiljka Ambrož, zmagovalka, druga je Vlasta Gorup, tretja Špela Samsa in četrta Anita Kirbiš (nagrajena dela so v ozadju naše fotografije - od leve se vrstijo 4., 1., 2. in 3. nagrada). Razstavo je odprl župan ptujske občine Mi-
ran Senčar in se ob tej priložnosti še enkrat zahvalil lastniku stavbe Murkova 2 Silvu Ambrožu za vzorno urejeno staro meščansko hišo in za to, da ji je sedaj vdihnil tudi del umetnosti.
jš
Foto: CG
Ptuj • Roman Mirka Jaušovca Veročka
Pomnik neke ljubezni v srcu starega Ptuja
Mirko Jaušovec je začel pisati, ko je dobil računalnik. Brez računalnika sploh ne bi začel pisati, odkrito pove. Ker pa je Ze bil upokojen, je imel tudi dovolj časa, da je dogodke iz svoje mladosti, ki so se mu zdeli dovolj zanimivi in enkratni, počasi začel zapisovati. Pred dnevi je tako izšel njegov prvi roman pod naslovom Veročka, bolje romanček, pred tem pa so bile rime, Zlata ura, ki je izšla v 500 izvodih.
„Ko se je pojavilo vprašanje, ali sedaj vse to, te zapisane zgodbe, povezati v neki roman, bolje ro-manček, sem ugotovil, da manjkajo deli oz. dodatki, ki bi vse skupaj povezali. Zato sem posamezne zgodbe začel tudi oštevilčevati, da bi bil vrstni red pravi, dodajal, pomikal oz. zamenjeval posamezne dele, da je vse skupaj dobilo rdečo nit, logično povezavo. Ob predaji v tisk sem številke odstranil, kot tudi vmesne podnaslove, in vse skupaj zložil po vrstnem redu. Konec zgodbe, pogreb mladostne ljubezni, sem dal na začetek. Če je to ravno najbolj pametno z vidika bralca, ne vem. S tem sem že vna-
prej povedal, da je ta zgodba končana," izpostavi Mirko Jaušovec.
Imena so spremenjena, sicer pa so dogajanja avtentično zapisana, tako kot so se zgodila. Avtor reakcij tistih, ki bi se kljub temu prepoznali, še ne pozna, ker je roman še zelo svež, saj je komaj izšel. Nekateri so že umrli. Tisti, ki ga ne poznajo in bodo romanček prebrali, pa ga zagotovo ne bodo spraševali, ali ga je napisal po resničnih dogodkih ali ne.
Nima odgovora na vprašanje, ali je sam osebno zadovoljen z romanom, njegovo vsebino. Ne domišlja pa si, da bo s tem delom vstopil med nesmrtne člane slo-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Mirko Jaušovec je v samozaložbi izdal svoj prvi roman pod naslovom Veročka.
venskih literatov. Hoče povedati le zgodbo o lepi deklici, ki živi v prepričanju, da ima neko neozdravljivo bolezen. Gotovost bližnje smrti jo sili, da čim prej užije vse sladkosti življenja. Brez obotavljanja pa pove, da je zadovoljen z njegovo obliko, zunanjostjo, ker je želel, da je estetska, ker ni želel poceni izvedbe. Slika na naslovnici je del ene njegove slike, ki jo je po eni razstavi kupil znanec. Še pred tem jo je odnesel k fotografu, da je naredil njeno fotografijo, ki jo je uokviril in obesil na domačo steno. Na fotografiji je tudi glavna junakinja romančka, ki v resnici ni Vera oz. Veročka; gre le za obliko ljub-
kovalnega imena. Tisti pa, ki Mirkovo zgodbo iz mladosti poznajo, poznajo tudi pravo ime junakinje, kot tudi tisti del starega mestnega jedra Ptuja s hišo oz. dvoriščem, kjer se je vse skupaj dogajalo.
Avtor novega ptujskega romana je zelo zanimiva oseba, zase pravi, da je kot neke vrste multipraktik. V svoji aktivni delovni dobi je večinoma delal kot računovodja. Ukvarja se s slikarstvom, deluje v ptujskem literarnem klubu, do letos pa je tudi vodil ligo visečega kegljanja. Čisto lahko bi bil tudi igralec, talenta mu ni manjkalo. Kratke humoristične zgodbe pa še vedno hrani v svojem računalniku, ki bodo prav tako nekoč ugledale luč sveta. Bolj kot novo pisanje oz. izdaje Mirka Jaušovca zdaj skrbi, kako bo prodal naklado Veročke, ki jo je, kot je sam zapisal, namenil predvsem bralkam, ki pogosteje kot bralci segajo po ljubezenskih romanih.
MG
Ormož • Območno srečanje plesnih skupin
Na plesnih migarijah blizu 100 plesalcev
Na območni reviji plesnih skupin Plesne migarije 2017 v ormoškem kulturnem domu se je v ritmih zazibalo blizu 100 plesalcev.
Na povabilo organizatorjev, ormoške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z OI Ptuj in OI Lenart, se je odzvalo sedem plesnih skupin. Odrske deske ormo-
škega hrama kulture so najprej zavzeli najmlajši, Mali plesalčki Vrtca Ivanjkovci, ki so pod mentorstvom Mihaele Vočanec odplesali koreografijo Žabec je junak. Plesno skupino OŠ Voličina je zasto-
pala Hana Pivljakovič, ki je skupaj z Mojco Vogrin Pivljakovič tudi pripravila koreografijo, poimenovano Kdo sem jaz, kdo je on?. OŠ Ormož se je predstavila s starejšo plesno skupino s plesom Plesna
FOTO: Boris B. Voglar
gibanica. Avtorica koreografije je Sanja Miškovič. Iz Plesnega kluba Mamo Ptuj je nastopila skupina plesalcev s koreografijo Samante Petelinšek Nočna mora. V glasbenih ritmih se je zazibala tudi Starejša plesna skupina OŠ Ivanjkovci, ki je odplesala Ples dreves. Koreografijo zanje sta pripravili Maja Novak in Tara Lazar. Navdušen aplavz sta prejeli tudi Plesno navijaška skupina Benedikt s koreografijo Valerije Miklič in Ane Hajnc, naslovljeno Triple Mix ter Plesna skupina Ivido iz Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava s plesom Legenda sonca. Avtorica koreografijo je Eva Nad.
Srečanje, ki ga je povezovala Mateja Kuharič, je potekalo pod budnim očesom publicistke, dramaturginje in doktorice sociologije kulture Andreja Kopač, ki bo opravila izbor za uvrstitev na majsko regijsko srečanje v Murski Soboti.
Monika Levanič
Aleksandar Hemon:
Projekt Lazar
Najbrž vas je Ze kdaj vznemirila kakšna novica, opremljena z video posnetkom, z one strani Atlantika, kako tamkajšnji policisti ustrelijo nekoga samo zato, ker ni »prave barve«. In ker se po mnenju eksekutorjev ni »prav obnašal« ...
Dežela, ki se ima za veliko izvoznico svetovne demokracije, se kaže danes in se je kazala že v preteklost vse drugače kot demokratično. Najbrž ni bilo ravno demokratično, ko je bila odvzeta zemlja tamkajšnjim avtohtonim prebivalcem, indijancem, in dana v last priseljencem. Tudi ameriško bogastvo, utemeljeno na brezplačnem suženjskem delu, ne more biti zgled demokracije, ki bi nam jo radi servirali. In roman Projekt Lazar govori o podobnem zgodovinskem obdobju, kot se dogaja žrtvam sodobnih policijskih »pomot«. Pred sto leti so bili krivci »anarhisti« judovske vere, kakršen je osrednji lik, Lazar Averbuch, 19-letnik, ki je postal nedolžna žrtev policijskega šefa, a ta svoje napake seveda ne prizna, podporo pa ima tudi v takratnih medijih, ki povsod vidijo nevarne anarhiste in uprizorijo skupaj s policijo pravi pogrom nad tujci. Roman je napisal bosanski pisatelj A. Hemon, ki je kot begunec poiskal zavetje v Ameriki v času nedavne vojne na bosanskih tleh. Mu je danes žal?
Ocena: 5.	jš
Nogomet
Nove tribune niso krstili s točkami
Stran 12
Nogomet
Z igralcem več prejeli kar tri zadetke
Stran 12
Nogomet
Drava s spremembo postavitve do prevlade Stran 13
Rokomet
Prva zmaga Izole, Dobo-va uganka za Ormož
Strani 14
Boks
Lazar, Venko, Rudolfova in Jabločnikova prvaki Strani 15
Kolesarstvo
Hozjan med starejšimi mladinci na stopničkah Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Motokros • Dirka za državno prvenstvo
Gajser glavni tudi na domačih tleh
V	Prilipah pri Brežicah se je pred več tisoč gledalci začelo domače prvenstvo v mo-tokrosu. V kraljevem razredu je prepričljivo slavil Tim Gajser, pred predstavnikom domačega društva AMD Brežice Klemenom Gerčarjem in Petrom Irtom.
V	kraljevem razredu MX Open se je v obeh vožnjah izkazal Gajser, ki je obakrat povedel že takoj po startu ter
nato samo še nadziral najbližje tekmece. Z zmago in maksimalnim izkupičkom točk je nadaljeval točno tam, kjer je lansko sezono končal - na vrhu. Drugo mesto je osvojil Klemen Gerčar, ki zastopa barve domačega društva AMD Brežice. Peter Irt (APJ moto šport klub), ki je imel v prvi vožnji smolo in je padel v prvem krogu, je v drugo popravil nastop in ugnal Kle-
Tim Gajser: »Dan je bil res čudovit, za nameček se je ob progi zbralo veliko število gledalcev. To je tudi glavni razlog, da tako rad pridem na dirke za državno prvenstvo. Zelo lepo je videti tudi to, da se v mlajših kategorijah na startno rampo postavi 10 ali celo 15 mladih voznikov, še nedolgo nazaj pa so bili po trije ali štirje. Veseli me, da sem tudi sam delno pripomogel k temu, da se vedno več mladih odloča za motokros in da sem nekakšen ambasador tega športa. Mislim, da je to korak v pravo smer.«
Tenis • Mednarodni turnirji
mena Gerčarja ter končal na skupnem tretjem mestu. Trojica bo že prihodnji vikend tekmovala na dirki svetovnega prvenstva MXGP v Italiji.
»Pred domačim občinstvom je vedno lepo tekmovati. Vesel sem, da se je zbralo tako veliko ljudi in nas prišlo bodrit, to je super za slovenski motokros,« je navdušeno razlagal Tim Gajser, ki je priznal, da so dirke doma zanj odličen trening, saj se je treba pripraviti na startno proceduro, dobro utrditi startno linijo in nato brez popuščanja pognati v boj s tekmeci od startne rampe do prvega ovinka.
V kategoriji MX2 je prepričljivo slavil aktualni prvak Jan Pancar (AMD Šentvid pri Stični), v kategoriji MX 125 je bil najhitrejši Matevž Robek
Foto: Hondaracingteam
Tim Gajser je prevlado v elitnem motokros razredu potrdil tudi na domačih tleh, na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo.
(MK Fire Group), v kategoriji MX 85 pa se je v obeh vožnjah najbolj izkazal Gal Hauptman (AMD Šentvid pri Stični).
Za točke državnega prvenstva so se pomerili tudi veterani. V kategoriji veterani
Ko ena poteza spremeni potek dvoboja ...
Blaž Rola (282. na ATP) je pretekli teden nastopal na challenger turnirju v Panami, nagradni sklad je znašal 50.000 dolarjev, gostitelji so poskrbeli tudi za nastanitev (hospitality - H). Še na drugem zaporednem turnirju se je Ptujčan uvrstil v četrt-finale. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da je tur-
nir osvojil igralec, ki je izločil Blaža ...
Blaž je izjemno začel turnir, z zmago proti 7. nosilcu. V tej vlogi je bil mladi Američan z makedonskimi koreninami, Stefan Kozlov (120.). 19-letnik, eden najboljših mladih igralcev sveta, pa ni bil kos našemu igralcu, ki je prepričljivo dobil prvi niz,
višjo mero zbranost pa je ohranil tudi v zaključku drugega. Naslednji je bil na vrsti 23-letni Mitchell Krueger. Američan je pred Blažem skoraj natančno 100 mest na lestvici, dvoboj pa je bil izjemno dramatičen. Za takega se skoraj spodobi, da se zaključi v podaljšani igri 3. niza, čeprav je imel Slovenec za-
ključno žogo že pri vodstvu 5:4. Kljub temu je ostal zbran do konca in je izkoristil četrto zaključno žogo za preboj v četrtfinale.
Rola - Dutra Silva 2:3
To je bilo poglavje zase, tekmec pa stari znanec, brazilski veteran Rugerio Dutra Silva (83.). Z njim se je doslej pomeril štirikrat, do tega dvoboja je bil izid v zmagah 2:2. Blaž je proti 2. nosilcu odigral odličen 1. niz, s podobno igro pa je nadaljeval
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je v preteklem tednu nastopil na turnirju v Panami in se uvrstil v četrtfinale.
Challenger turnir v Panami (50.000 dolarjev + H):
1.	krog: Rola - Stefan Kozlov (ZDA, 7.) 6:1, 7:6(6);
2.	krog: Rola - Mitchell Krueger (ZDA) 6:4, 4:6, 7:6(5);
četrtfinale: Rola - Ro-gerio Dutra Silva (Brazilija, 2.) 7:5, 4:6, 4:6;
finale: Dutra Silva (2.) -Pedja Krstin (Srbija) 6:2, 6:4.
40 je zmagal Borut Koščak (AMD Šentvid pri Stični), pri veteranih 50 pa je dominiral Bogomir Gajser (Motocross-ski Gajser Team), ki je tako poskrbel za dvojno zmago družine Gajser.
do izida 4:3, 30:30 v 2. nizu. Takrat je imel na servis Brazilca izjemno priložnost za točko in posledično break priložnost, a je namesto najbolj enostavnega zaključka žogo poslal izven igrišča . Od tega trenutka dalje je vajeti igre v svoje roke prevzel Dutra Silva in jih držal do konca dvoboja ... Priložnosti so še sicer bile, a je tekmec na krilih samozavesti vse ubranil. Blaž je do omenjenega trenutka odlično serviral ter zelo zanesljivo igral z osnovne črte. Med slabosti še naprej spada 2. servis ter igra na mreži (šest velikih napak samo v zadnjem nizu!), ob tem pa še igra na 2. servis tekmeca, ki je bila nekoliko preveč neučakana. Rugerio je na koncu osvojil turnir, proti Blažu pa je izgubil edini niz skozi celoten teden .
Nina izločila 2. nosilko, njo je izločila 6.
Ptujčanka Nina Potočnik
je pred tremi tedni osvojila prvi turnir v karieri med posameznicami, posledično je na WTA lestvici napredovala za skoraj 80 mest - na 583. mesto. S tem rankingom je odšla na 15.000 dolarjev vreden turnir v kraj Tučepi pri Makarski. Tam je v 2. krogu suvereno izločila 2. nosilko,
Naslednja dirka za državno prvenstvo Slovenije v motokrosu bo v nedeljo, 30. aprila, na motokros stezi Škedenj pri Slovenskih Konjicah.
sta
24-letno Madžarko Vando Lukacs (369.), v četrtfinalu pa nato klonila proti 6. nosilki, Američanki Sabrini Santamarii (573.). V odločilnem nizu je tekmici uspel odločilni break pri rezultatu 3:3, prednost pa je zadržala do konca.
Med dvojicami se je Nina skupaj s Hrvatico Mariano Dražic (bili sta 2. nosilki) prebila do polfinala.
jm
Ženski ITF turnir, Tučepi (Hrvaška), 15.000 dolarjev, posameznice:
1.	krog: Potočnik - Despina Papamichail (Grčija) 7:5, 6:0;
2.	krog: Potočnik - Van-da Lukacs (Madžarska, 2.) 6:4, 6:2;
četrtfinale: Potočnik -Sabrina Santamaria (ZDA, 6.) 5:7, 6:3, 4:6.
Dvojice:
1. krog: Potočnik/Dražic (2.) - Rusoiva/Svecova (Slovaška/Češka) 6:4, 6:1;
četrtfinale: Potočnik/ Dražic (2.) - Lesniak/Silka (Poljska) 6:2, 6:3;
polfinale: Potočnik/ Dražic (2.) - Jablonovska/ Jamrichova (Slovaška, 4.) 3:6, 6:4, 7:10.
12 Štajerski
Šport
torek m 11. aprila 2017
Nogomet m 1. slovenska liga, 28. krog
Aluminij - Gorica 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Škoflek (19.), 1:1 Žigon (49.), 1:2 Burgic (66., z 11 m).
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Kocic, Turkalj, Damiš, Muminovic, Mensah (od 72. Krajnc), Vrbanec (od 85. Zeba), Škoflek, Tahiraj (od 71. Kramer), Bizjak. Trener: Slobodan Grubor.
GORICA: Sorčan, Boben, Celcer, Kapic, Kavčič, Kolenc, Curk, Grudina (od 35. Žigon), Osuji (od 85. Nagode), Filipovic (od 90. Gu-lic), Burgic. Trener: Miran Srebrnič. IGRALEC TEKME: Miran Burgic (Gorica).
Koper - Maribor 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ibričic (10., z 11 m), 1:1 Novakovic (59.), 1:2 Novakovic (63.), 2:2 Križman (80.).
MARIBOR: Handanovic, Viler, Šuler, Rajčevic, Palčič, Hotic (od 87. Ogrinec), Vrhovec (od 83. Tavares), Pihler, Vršič, Zahovic, Novakovic. Trener: Darko Milanič
Praznik posebne vrste
V nedeljo je bil v Kidričevem praznik prav posebne vrste; namenu je bila brez kakšnega posebnega pompa namreč predana nova tribuna v športnem parku. Ta premore cca. 500 sedišč, kidričevski ljubitelji nogometa pa so jo nestrpno čakali že vrsto let. Ob tej priložnosti so v NK Aluminij vrata stadiona široko odprli za vse ljubitelje nogometa, ti pa so se v lepem sončnem vremenu primerno odzvali - zbralo se jih je več kot 700. Obiskovalci bodo imeli odslej na voljo vsaj osnovno udobje - zaščito pred dežjem, vetrom in tudi vročino.
Na vrhu ista razlika, vodilna trojica remizirala
Člani vodilne trojke so na gostovanjih dosegli remije, tako da je razlika med njimi ostala enaka. Za največji spodrsljaj lahko štejemo neodločen izid Domžal proti Kalcerju - za varovance Adnana Zildžovica je to sploh prva osvojena točka spomladi. Domžalčani se težko prilagajajo igri brez klasičnih napadalcev Alvirja in Vuka, ki sta pozimi zapustili Domžale, posledično težko dosegajo zadetke.
Manjši presenečenji sta remija Maribora in Olimpije, saj sta gostovanji na Bonifiki in Areni Petrol med bolj zahtevnejšimi. Maribor je imel po dveh zadetkih Milivoja Novakoviča prednost, ob tem še nekaj zelooo lepih priložnosti, a so - podobno kot proti Olimpiji v pokalu - tekmecu dopustili vrnitev in izenačenje. Kot je rekel Darko Milanič: »V igri smo imeli vse, predstava je bila dobra, ogromno priložnosti, le rezultat na koncu je slabši od prikazanega.«
Olimpija je »visela« veliko bolj in je izenačila šele v zadnji minuti sodnikovega podaljška. Celjani so še naprej nepora-ženi spomladi, trikrat so slavili, štirikrat remizirali, a so ob zadnjem remiju tudi nekoliko razočarani, saj so brez zmage ostali izključno zaradi lastne nezbranosti v 95. minuti.
Rudar in Gorica sta ob Olimpiji in Mariboru najboljša v go-steh, to sta potrdila tudi v tem tednu. Rudarji so se z zmago v Krškem nekoliko oddaljili od ogroženih mest, Goričani pa so dosegli četrto zaporedno zmago na gostovanjih (Krško, Rudar, Olimpija, Aluminij).
JM
1. LIGA TELEKOM SLOVENIJA
REZULTATI 28. KROGA:
Aluminij - Gorica 1:2 (1:0);
Koper - Maribor 2:2 (1:0);
Krško - Rudar 1:2 (1:2); strelci: 1:0 Gataric (24.), 1:1 Mary (37.), 1:2 Bolha (41.);
Kalcer Radomlje - Domžale 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Firer (69., z 11 m), 1:1 Gajic (73.); rdeči karton: Ejup (53., Kalcer);
Celje - Olimpija 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Klinar (61., a. g.), 1:1 Ele-ke (95.).
1. MARIBOR	2B	lB	T	S	5B:22	Bl
2. DOMŽALE	2B	l4	B	B	52:SG	4B
3. OLIMPIJA	2B	l4	B	B	4G:2T	4B
4. GORICA	2B	l2	B	B	SB:SS	44
5. CELJE	2B	ll	T	lG	S5:S2	4G
6. KOPER	2B	9	lG	9	29:SS	ST
7. RUDAR	2B	9	B	ll	4l:4l	S5
8. KRŠKO	2B	B	l2	lG	SG:4G	SG
9. ALUMINIJ	2B	7	T	l4	27:47	2B
10. RADOMLJE	2B	l	T	2G	l9:BB	lG
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Dominik Glavina (Rudar); 14 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 13 zadetkov: Miran Burgic (Gorica), John Mary (Rudar); 10 zadetkov: Filip Dangubic (Krško), Dalibor Vo-laš (Celje); 9 zadetkov: Milivoje Novakovic, Dare Vršič (oba Maribor); 8 zadetkov: Žiga Škoflek (Aluminij), Slobodan Vuk, Marko Alvir (oba Domžale); 7 zadetkov: Leon Benko, Miha Zajc (oba Olimpija), Marcos Tavares (Maribor).
Najboljši asistenti: 11 asistenc: Dare Vršič (Maribor); 10 asistenc: Matic Vrbanec (Aluminij); 7 asistenc: Denis Klinar (Olimpija); 6 asistenc: Jan Repas (Domžale), Jure Balkovec (Domžale), Rifet Kapic (Gorica), Matej Podlogar (Celje); 5 asistenc: Damjan Trifkovic (Rudar), Bojan Vručina (Rudar), Marwan Kabha (Maribor).
Nove tribune niso krstili s točkami
Foto: Črtomir Goznik
Praznik nogometa v Kidričevem se ni končal po željah domačih ljubiteljev nogometa, kljub vodstvu Kidričanov (na fotografiji je strelec Žiga Škoflek) so se zmage na koncu veselili gostje iz Nove Gorice.
Gorica velja za enega najtežjih tekmecev Kidričanov izmed vseh slovenskih ekip, tudi tokrat se je to izkazalo za resnično. Varovanci Mirana Srebrniča so slavili tretjič v sezoni, enkrat se je medsebojni dvoboj končal z remijem.
Domači trener Slobodan Grubor je znova opravil nekaj rotacij v ekipi, v konico napada je namesto Blaža Kra-merja postavil Lovra Bizjaka. »S to potezo sem želel napadu dodati več kakovosti. V prvem polčasu je to odlično funkcioniralo, Bizjak je uspel zadržati veliko žog v svoji posesti, bil je prodoren, priigral je kar nekaj priložnosti,« je pojasnil Grubor.
Prvi polčas je bil za domačine res dober, predvsem v fazi pokrivanja tekmeca so naloge opravljali zelo dobro. Gostom so puščali malo prostora, posledično so bili streli proti Janžekoviču redki. Na drugi strani so po začetnem otipavanju domačini zgodaj povedli: Matic Vrbanec je izvajal kot, v sredini pa se je sam pred Sorčanom znašel Žiga Škoflek, ki je z glavo brez težav poslal žogo v gol - 1:0. To je bil njegov osmi zadetek v sezoni, s čimer je najboljši strelec svoje ekipe. Po vodstvu so imeli igralci v rdečih dresih še nekaj lepih priložnosti, predvsem po prodorih Tahiraja in Bizjaka na strani, a v sredini v treh ali štirih primerih ni bilo igralca, ki bi podaje oplemenitil z golom.
»Prvi polčas z naše strani ni bil dober, rezultat je bil temu primeren. Premalo je bilo energije, žoga ni stekla, ob tem nam je nasproti stalo zelo dobro moštvo Aluminija, ki nam ni dopuščalo veliko prostora,« je prvi del srečanja ocenil Miran Srebrnič.
Drugi del se je začel tako, kot se je prvi končal - s priložnostjo Aluminija. V 47. minuti je bil Tahiraj po podaji
v prazen prostor sam pred Sorčanom, na nogi je imel priložnost za povišanje vodstva, a je goriški vratar njegov (prehiter) strel uspel ubraniti. »V nogometu se zelo hitro zgodi kazen za zapravljene priložnosti, tudi tokrat je bilo tako, na žalost,« je po tekmi
dejal Grubor, ki je bil priča hitremu izenačenju rezultata. Osuji je v 49. minuti podal v kazenski prostor Aluminija, Burgič je izkušeno odrinil Jakšica in si izboril prostor za skok, z glavo je žogo podal do Žigona, ki jo je iz bližine le še potisnil v mrežo - 1:1. Tri
minute kasneje Burgiču ni uspelo izkoristiti napake Da-miša, zato pa je bil uspešen v 66. minuti. Takrat je kontakt Muminovica in Filipoviča v kazenskem prostoru sodnik Alen Borošak (prestrogo) ocenil kot prekršek za najstrožjo kazen, ki jo je Miran
Nogomet m S. SNL sever
Z igralcem več prejeli kar tri zadetke
ŠMARJE PRI JELŠAH -VIDEM 3:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Drofenik (28.), 2:0 Jančič (34.), 3:0 Šošta-ric (45.), 3:1 Muric (76.), 3:2 Krajnc (82.).
VIDEM: Žuliček, Koren, Cafu-ta, Travni kar, Ge reč ni k, Muric, Pintarič, Plajnšek (od 60. Bra-čič), Božak (od 65. Kovačič), Krajnc, Murko. Trener: Primož Gorše.
Videmčani so po štirih spomladanskih krogih še naprej brez zmage, na srečo pa jim gre na roke dejstvo, da tudi ekipe, ki so na lestvici za njimi, ne blestijo preveč. Tokrat so morali priznati premoč ekipi Šmarja pri Jelšah, zanimivo pri vsem pa je, da so gostje praktično izgubili že po prvem delu, ko so ob igralcu več prejeli kar tri zadetke.
Sam uvod ni nakazoval kasnejšega razpleta, toda »idile« je bilo konec že po nekaj minutah igre, ko so domačini ostali brez Gaberška, ki je bil izključen, saj je kot zadnji igralec podrl prod i-rajočega Pintariča. Simpatizerji Vidma so si seveda meli roke, toda namesto da bi prednost igralca več izkoristili gostje, ki so imeli kar nekaj obetavnih situacij (Muric, Pintarič, Krajnc), so kar trikrat zadeli domačini. Le-ti so pretili iz »konter« in na ta način so dosegli dva zadetka, tretjega pa po prekinitvi in neodločnosti gostujoče obrambe.
V nadaljevanje so gostje krenili odločneje, zaigrali so na vse ali nič. Premoč so kronali 15 minut do konca, ko je zadel Muric, nekaj minut kasneje je Videm »med žive« vrnil Krajnc. Kapetan čete Primoža Goršeta je najprej sicer zastreljal enajstmetrovko, nato pa odbitek le
poslal za hrbet domačega vratarja. V končnici tekme je bila premoč Videmčanov še očitnejša, domačinom so povsem pošle moči. Zaradi krčev jih je kar nekaj potrebovalo zdravniško pomoč, a izid se ni več spremenil. Situacij za spremembo izida je bilo kar nekaj, najlepšo priložnost za izenačenje pa je prav v izdihljajih tekme zapravil Pintarič, ko je z glavo za las meril mimo.
Videm v naslednjem krogu čaka gostovanje pri ekipi Brun-švika, kjer igra precej igralcev, ki so v preteklosti nastopali v klubih pod okriljem MNZ Ptuj (S. Krajnc. Požegar, Wojciechowski, Lešnik, Kočar, Perkovič ...). Navijači rumeno-zelenih lahko le upajo, da se bo zdravstveno stanje vsaj nekoliko popravilo, saj so tudi v Šmarjah pri Jelšah manjkali poškodovani Hliš, Kmetec in Tement, kartone je
3. SNL sever
REZULTATI 18. KROGA:
Šmarje pri Jelšah - Videm 3:2 (3:0), Fužinar Ravne Systems -Šmartno 1928 6:0 (2:0), AjDAS Lenart - Mons Claudius 2:2 (1:0), Dravograd - S. Rojko Do-brovce 2:1 (1:1), Dravinja - Maribor B 0:2 (0:0), Rogaška - ZU--VIL Brunšvik 4:1 (3:0), Šampi-on - Korotan Prevalje 4:2 (0:1).
1.	MARIBOR B 18 15 2 1 64:13 47
2.	ROGAŠKA 18 10 4 4 48:21 34
3.	KOR. PREVALJE 18 9 4 5 45:31 31
4.	DRAVOGRAD 18 9 4 5 27:26 31
5.	DRAVINJA 18 9 3 6 30:22 30
6.	FUŽINAR RAVNE 18 8 5 5 31:23 29
7.	ŠMARJE PRI J. 18 8 5 5 23:23 29
8.	MONS CLAUD. 18 6 5 7 38:36 23
9.	ŠAMPION 18 7 2 9 35:40 23
10.	DOBROVCE 18 6 3 9 27:38 21
11.	VIDEM 18 5 3 10 21:35 18
12.	BRUNŠVIK 18 4 4 10 29:52 16
13.	AJDAS LENART 18 2 6 10 20:43 12
14.	ŠMARTNO 28 18 3 0 15 10:45 9
imel Lah, Kostanjevec je pred tekmo zbolel, zaradi službene odsotnosti pa je manjkal tudi Kajtna.
tp
Letni dodatek letos znova za vse upokojence
V letu 2017 se bo letni dodatek izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij tekočega leta v štirih različnih zneskih, odvisno od višine pokojnine oziroma nadomestila v mesecu izplačila letnega dodatka:
•	uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 evrov, se letni dodatek izplača v višini 390 evrov;
•	uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414 evrov do 518 evrov, se letni dodatek izplača v višini 250 evrov;
•	uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518 evrov do 622 evrov, se letni dodatek izplača v višini 190 evrov;
•	uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 622 evrov do 750 evrov, se letni dodatek iz-
plača v višini 140 evrov;
•	uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 evrov, se letni dodatek izplača v višini 190 evrov;
•	uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 622 evra do 750 evrov, se letni dodatek izplača v višini 140 evrov.
V znesek pokojnine se upošteva seštevek zneska osebne in dela vdovske pokojnine oziroma seštevek zneskov družinske pokojnine po prvem in drugem roditelju. Po novem se v znesek pokojnine oziroma nadomestila upošteva tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Tem uživalcem se letni dodatek iz-
plača le v primeru, če skupna vsota vseh pokojnin ne presega zastavljenega cenzusa 750 evrov. Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega pokojninskega sistema ter pokojnin, prejetih iz tujine. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračuna in izplača v sorazmernem delu. Navedenim uživalcem se letni dodatek ne bo izplačal skupaj z izplačilom rednih prejemkov v juliju 2017. Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2017 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo bivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce z bivanjem v Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne upra-
Vlada je na zadnji seji sklenila, da bodo regres dobili vsi upokojenci, tudi tisti s pokojninami, višjimi od 760 evrov. Zanje bo regres znašal 90 evrov. Po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman za regres namenjajo dodatnih 21 milijonov evrov. Sredstva bo po njenih besedah zagotovila sama pokojninska blagajna. Število novih upokojencev v letošnjem letu in konec lanskega leta je namreč nižje od pričakovanega in bo tako lahko pokojninska blagajna znotraj pričakovanih prihodkov in odhodkov pokrila tudi ta dodaten odhodek.
ve Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obvestil po uradni dolžnosti in jim posredoval tudi obrazec, ki se bo štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine.
Ti uživalci bodo morali zavodu na tem obrazcu predložiti podatke o višini zneska tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju 2017. Če bo zavod prejel vrnjeno dokazilo najpozneje do 30. 4. 2017, jim bo letni dodatek izplačan do 30.
9. 2017, če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. 9. 2017, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2017. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. 9. 2017, se letni dodatek za leto 2017 v skladu z zakonom ne izplača. Vsem uživalcem bo zavod povsem brezplačno posredoval tudi varnostno PIN kodo, s katero bodo lahko višino tuje pokojnine sporočili elektronsko preko spletne povezave. Vir: ZPIZ
Kolofon
Priloga
Varna starost,
11. april 2017: Urednik priloge: Jože Mohorič. Fotografije: Črtomir Goznik. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič.
CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner.
2
VARNAaAR0SMi¡P prilaia štajerskega tednika

IČ
I
0
CM _CD
!
1
Vabim vas na potovanje v prihodnost
Predstavljajte si, da se danes piše leto 2035 in se ta mesec upokojimo. 15. v mesecu ni več nakazila na našem bančnem računu v višini 2.000 EUR ali pa 1.500 EUR, kot smo ga pač vajeni zadnjih 40 let, ampak je ta dohodek čudežno kar za polovico nižji. Si predstavljate? 15. ne bo več izplačila plače, kot je bila izplačana prejšnji mesec. Ampak bo polovico nižja.
Kaj želim povedati? Da je to prihodnost vseh nas. Od nas samih je odvisno, kaj bomo danes storili za svojo prihodnost. Jo bomo prepustili negotovo-
mo dovolj prihrankov, je treba nekaj narediti. Po izračunih potrebujemo najmanj 100.000 evrov kapitala za 378 EUR mesečne rente. To pa lahko postopno ustvarite, če ste danes stari 30 ali 35 let. 10 let pred upokojitvijo bo prepozno. Vsem mladim priporočam izdelavo pokojninskega načrta. To je prvi korak k lepši prihodnosti. K načrtovanju lastne pokojnine je treba pristopiti načrtovano in sistematično. Pri tem vam pomagajo izkušeni finančni strokovnjaki s področja pokojninske problematike in vam izdelajo strateški pokoj-
Mag. Karmen Darvaš Šega, www.financnahisa.si
sti? Jo bomo načrtovali? Z dobrim načrtom svoje pokojnine ne bomo životarili na stara leta. Predlagam, da se najprej ozremo po svojem premoženju, pogledamo, koliko imamo prihrankov, denarja in naložb, s pomočjo katerih bomo črpali mesečne prihodke na svoja stara leta. Kaj smo doslej ustvarili za boljši jutri? Če nima-
ninski načrt. Ne pozabimo, da popravnega izpita za načrtovanje pokojnine ne bomo imeli in je zato še toliko pomembneje, da se ustrezno lotimo lastnega pokojninskega problema. Zavedati se moramo, da vlada na trgu poplava raznoraznih pokojninskih in naložbenih produktov, ki pa niso vsi primerni za namen zagotavljanja varne
pokojnine.
Pokojninski načrt je individualno zasnovan za vsakega posameznika posebej in vam bo razkril:
•	koliko bo znašala vaša pokojninska vrzel,
•	koliko potrebujete sredstev, da si financirate svojo starost,
•	kateri način varčevanja je najprimernejši za vas glede na vaše letne dohodke in glede na časovno oddaljenost od vaše upokojitve,
•	koliko mesečno naj bi varčevali, da si zapolnite pokojninsko vrzel,
•	koliko lahko sploh pričakujete dodatne pokojnine iz vaših že obstoječih varčevanj.
Potem pa so tu še naši milenijci...
Vsi, ki ste rojeni med letoma 1980 in 2000 ... Pravijo, da ste generacija socialnih omrežij, Starbucks kave, iPhona in spletnih nakupov.
Zase želite prestižne izdelke. In prav je tako.
A kot generacija imate velik problem. Ne mislite na svoj jutrišnji dan. Kar pa je isto pomembno kot lepo živeti danes. Da si boste lahko tudi jutri privoščili lepe in dragocene stvari, si je priporočljivo zagotoviti pasivne vire dohodkov.
Kako do njih? Najprej razvijte navado varčevanja. Vsak mesec odvedite 10 % prihodkov na varčevalni račun, osvojite osnove investiranja in investirajte. Tako boste ustvarili likvidno premoženje, ki vam bo omogočalo, da boste črpali mesečne prihodke, ko bodo leti upadli. Recimo v času izgube zaposlitve, morda ob rojstvu otroka ali pa pri 65. letu, ko se
boste upokojili.
Zakaj pa se ne bi upokojili predčasno, že pri petdesetih? In živeli svobodno in delali le to, kar vas resnično veseli in izpopolnjuje? To je omogočeno ljudem, ki so nekaj naredili zase, da so finančno neodvisni. Do finančne neodvisnosti pa vodita disciplina in cilji. Razvijte navado, da ne boste vsega, kar zaslužite, tudi v isti sapi zapravili, ampak del plače dajajte na stran ... Naše babice bi rekle - »za hude čase«. Jaz pa pravim - za našo finančno svobodo! Vsak bogat človek je uspel najprej zadržati del svojega prihodka. In to je šele prvi korak k finančni svobodi. mag. Karmen Darvaš Šega, FINANČNA HIŠA
Z nami do pravega
POKOJNINSKEGA
NAČRTA!
ZPS: Prekinitev zavarovanja?
Gotovo ste tudi vi doživeli, da vas je po telefonu poklical kateri od zavarovalnih zastopnikov ali drugih predstavnikov te ali one zavarovalnice in vam ponujal brezplačen pregled vaših obstoječih zavarovalnih pogodb in svetovanje, kako lahko sebe in svoje premoženje zavarujete bolje. Je zamenjava zavarovalnice pred iztekom zavarovalne pogodbe res tako smiselna ali nujna, kot vas poskušajo prepričati posamezni zastopniki? Očitno pa je boj za nove stranke tako obsežen, da celo nekatere zavarovalnice obveščajo svoje zavarovance, naj bodo previdni pri tovrstnih klicih ali obiskih zavarovalnih zastopnikov. Ti se včasih (neupravičeno) predstavljajo tudi kot neodvisni finančni svetovalci. Lahko bi rekli, da vedno obstaja možnost, da bi se lahko zavarovali bolje, a ko je pogodba sklenjena, jo lahko le redko predčasno prekinemo brez kakršnihkoli (predvsem finančnih) posledic, opozarjajo na ZPS, Zato svetujejo, da preden se brezglavo odločite za menjavo zavarovalnice, podrobno preverite, ali in pod kakšnimi pogoji lahko obstoječo pogodbo prekinete, predvsem pa, kakšne so posledice takšne odločitve.
Nasvet ZPS: Če se odločate za spremembe v zvezi z vašimi zavarovanji, si za to vzemite dovolj časa. Ničesar vam ni potrebno podpisovati takoj ob prvem obisku zastopnika. Najprej pridobite pisne ponudbe in jih podrobno preglejte. V primeru nejasnosti pridobite pojasnila od zavarovalnice v pisni obliki. Več o tem, na kaj biti pozoren pred sklenitvijo zavarovanja, preverite v reviji ZPStest 3/2017 in na www.zps.si Zveza potrošnikov Slovenije
3
VARNA STAROST, oglasna prjloga¿||jerSkj|aiidSÍka
DODATNO POKOJNINSKO VARČEVANJE
Skladi življenjskega cikla -sprememba od leta 2016 dalje
Do vključno leta 2015 smo vsi, ki varčujemo za dodatno pokojnino, imeli možnost varčevanja le v skladu, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in jo predpisuje Ministrstvo za finance. Od leta 2016 pa lahko posameznik izbira sklad, v katerem želi varčevati, in sicer v skladu z njegovo starostjo. V teoriji predstavljajo skladi življenjskega cikla avtomatsko prilagajanje sredstev, ki jih ima posameznik na svojem računu, od večje tveganosti (kar predstavljajo naložbe v npr. delnice) do manjše tveganosti (kar predstavljajo naložbe v npr. obveznice in depozite), ko se posameznik bliža upokojitvi.
Sava, pokojninska družba, d. d., ponuja posameznikom, ki so stari do 45 let, varčevanje v delniškem skladu, ki večji del sredstev nalaga v lastniške vrednostne papirje (delnice), ki po teoriji prinašajo višje donose in hkrati predstavljajo večje tveganje.
Zavarovanci, stari do 45 let, imajo možnost izbire varčevanja ali v delniškem ali mešanem ali zajamčenem skladu. Ob vključitvi (od leta 2016 dalje) so avtomatsko uvrščeni v delniški sklad, z izjavo pa lahko sklad tudi enkrat letno zamenjajo.
Posamezniki, stari nad 55 let, varčujejo le v zajamčenem skladu, ki večino naložb usmerja v dolžniške vrednostne papirje, ki so po teoriji manj tvegani, vendar dosegajo tudi manjše donosnosti. Posamezniki, ki varčujejo za dodatno pokojnino, so od leta 2001 vključeni v zajamčeni sklad, ki zagotavlja zajamčeno donosnost. Vanj se od leta 2016 dalje lahko vključijo tudi posamezniki, ki so začeli varčevati in ne želijo prevzemati večjih tveganj, vendar morajo za varčevanje v zajamčenem skladu izpolniti izjavo.
Slika 1: Ciljna struktura naložb delniškega sklada pri Savi pokojninski družbi
Posameznikom med starostjo npr. 45 do 55 let izvajalci omogočamo varčevanje v mešanem ali uravnoteženem skladu, ki približno polovico sredstev nalaga v lastniške vrednostne papirje, polovico sredstev pa v dolžniške vrednostne papirje (npr. obveznice) ali depozite. V skladu s teorijo so obveznice manj tvegan vrednosti papir, saj predstavljajo dolžniški vrednosti papir, kjer posameznik z nakupom obveznice »posodi« sredstva izdajatelju obveznice, le-ta pa mu skozi določeno časovno obdobje izplačuje obresti ter običajno ob zapadlosti tudi glavnico.
Zavarovanci, stari med 45 do 55 let, lahko varčujejo v mešanem ali zajamčenem skladu. Ob vključitvi (od leta 2016 dalje) so avtomatsko uvrščeni v uravnoteženi sklad, z izjavo pa lahko izberejo varčevanje v zajamčenem skladu.
Slika 3: Ciljna struktura naložb zajamčenega sklada pri Savi pokojninski družbi
Zavarovanje za dodatno pokojnino bo po letu 2016 še privlačnejše, saj bo poleg davčne olajšave, ki jo zavarovanje nudi, uvedba življenjskih ciklov popestrila izbiro skladov in omogočila posameznikom izbiro.
Kako povečati pokojnino?
Pokojnino lahko povečamo s čimprejšnjo vključitvijo v dodatno pokojninsko varčevanje pri Savi pokojninski. Vaše vplačane premije bomo preudarno plemenitili in skupaj prispevali k vaši višji dodatni pokojnini.
Spodbuda države za varčevanje za dodatno pokojnino
Dodatno vam pri varčevanju pomaga država, saj varčevanje spodbuja z davčno olajšavo za plačnika premije, ki je lahko delodajalec ali posameznik.
Plačnik premije delodajalec
Če je plačnik premije delodajalec, ne plačuje davkov in prispevkov na vplačano premijo do določene višine (5,844 % posameznikove bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 evra na leto). Kot primer naj navedemo premijo v višini 80 evrov (maksimalna premija), ki jo plača zaposlenemu (plača zaposlenega znaša 1.369 evrov). Delodajalec 80 evrov uveljavlja kot davčno olajšavo pri davku od dobička (ne glede na to, ali je samostojni podjetnik ali družba), hkrati pa na premijo ne plača drugih davkov in prispevkov, zaposleni pa dobi 80 evrov nakazanih na svoj osebni varčevalni račun pri, na primer, Moji naložbi, d. d. (po novem Savi pokojninski družbi, d. d.).
Plačnik premije posameznik
Če je plačnik premije posameznik, premijo nakaže mesečno ali letno na svoj osebni račun pri Savi pokojninski. Konec leta izvajalec posreduje podatke o letni vplačani premiji na FURS, ki del premije, v obliki vračila dohodnine, povrne pri informativnem izračunu dohodnine, vračilo pa je enako dohodninski stopnji (ali je to 16 ali 27 ali 34 ali 39 ali 50 %). Če je posameznik mesečno vplačeval 80 evrov premije (letno 960 evrov) in je v 27-odstotnem dohodninskem razredu, dobi vrnjenih 259,20 evra ob informativnem izračunu dohodnine.
mag. Mojca Gornjak
Ž MOJA.	v V
>>>
Slika 2: Ciljna struktura naložb mešanega sklada pri Savi pokojninski družbi
PS: Moja naložba pokojninska družba, d. d., se je konec marca preimenovala v Sava pokojninska družba, d. d.
4
VARNAäÄR°äliSlilP prilaga Štajerskega tednika

IČ
Pravica do medicinskih pripomočkov
4
Medicinski pripomočki so sredstva potrebna za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo. Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Zakon) in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). Na osnovi teh predpisov ZZZS zagotavlja zavarovanim osebam uresničevanje pravic do medicinskih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Natančneje so vrste pripomočkov ter bolezni in zdravstvena stanja zavarovanih oseb, pri katerih jim je zagotovljen posamezni medicinski pripomoček, s pooblastili, postopki za uveljavljanje pravic in cenovnimi standardi in pogodbenimi cenami opredeljeni v Seznamu s šifrantom, medicinskimi kriteriji, pooblastili, postopki in cenovni standardi.
Vrste medicinskih pripomočkov
Medicinski pripomočki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so: proteze udov, estetske proteze, ortoze za stabilizacijo udov in hrbtenice, ortopedska obutev, vozički ter ostali pripomočki za gibanje, stojo in sedenje, električni stimulator-ji in ostali aparati (npr. za podporo pri dihanju), pripomočki za nego na bolnikovem domu (postelje z dodatki, sanitarni pripomočki, blazine proti pre-ležaninam), kilni pasovi, pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in blata, pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, kanile, pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za izboljšanje vida, pripomočki za sluh in govor, obvezilni material in ostali medicinski pripomočki.
Posamezne vrste medicinskih pripomočkov so opredeljene v trenutno veljavnem Šifrantu MP za potrebe programskih hiš izvajalcev zdravstvenih storitev, socialnih in drugih zavodov, dobaviteljev. Pri uveljavljanju pravic do psa vodiča slepih se upoštevajo pogoji, ki so določeni v Sklepu o kriterijih za dodelitev psa vodiča slepih in Pravilniku o preizkusu psa vodiča slepih.
Standard
medicinskih
pripomočkov
Vsak medicinski pripomoček ima svoj standard, s katerim je določena njegova cena, material, iz katerega je izdelan in trajnostna doba. Dobavitelj je dolžan zagotavljati standardne medicinske pripomočke brez doplačil. V primeru, da zavarovana oseba s posebno izjavo pri dobavitelju zahteva ali predhodno soglaša, da se ji izda boljši, kvalitetnejši oziroma dražji pripomoček, kot to določa standard, mora razliko med zneskom cenovnega standarda in dejansko ceno plačati sama.
Če medicinski pripomočki znotraj posamezne vrste, ki so navedeni v pogodbah z ZZZS, za zavarovano osebo zaradi njenega zdravstvenega stanja niso funkcionalno ustrezni, je zavarovana oseba upravičena do medicinskega pripomočka z enakim namenom uporabe in enakimi lastnostmi, ki je funkcionalno ustrezen in najcenejši na slovenskem trgu. Potrebo po takšnem medicinskem pripomočku ugotovi pooblaščeni zdravnik, o upravičenosti pa odloča ZZZS.
Trajnostna doba medicinskega pripomočka je obdobje, pred iztekom katerega zavarovana oseba ni upravičena do novega medicinskega pripomočka v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trajnostne dobe medicinskih pripomočkov so glede na njihovo naravo in način uporabe različno dolge in so opredeljene s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po preteku trajno-stne dobe je zavarovana oseba upravičena do novega medicinskega pripomočka, če zdravnik ugotovi, da je prejšnji funkcionalno neustrezen ali neuporaben in se ga ne da popraviti ali prilagoditi. Zavarovana oseba ima pravico do novega medicinskega pripomočka še pred iztekom trajnostne dobe v primeru anatomskih in funkcionalnih sprememb, zaradi katerih je postal medicinski pripomoček neustrezen in se ga ne da predelati z manjšimis stroški, manjšimi od 50 % vrednosti novega medicinskega pripomočka. Predlog za nov medicinski pripomoček pred iztekom traj-nostne dobe poda pooblaščeni zdravnik, o upravičenosti pa odloči imenovani zdravnik ZZZS.
Kdaj stroške nabave medicinskih pripomočkov v celoti krije ZZZS?
ZZZS zagotavlja plačilo medicinskih pripomočkov v njihovi celotni vrednosti v okviru dogovorjenega standarda: 1. posameznim skupinam oseb, to je:
•	otrokom, učencem, študentom ter otrokom in mladostnikom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
•	duševno in telesno prizadetim odraslim osebam,
•	zavarovanim osebam - invalidom s priznano najmanj 70% telesno okvaro po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
•	zavarovanim osebam starejšim od 75 let,
•	osebam, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu in zavarovanim osebam, katerih izdatki za doplačilo k storitvam iz obveznega zavarovanja v posameznem koledarskem letu presežejo znesek, ki ga določi ZZZS,
•	osebam, ki so v primerih nujnega zdravljenja upra-
vičene do določenih pripomočkov za gibanje in sedenje, inkontinenco in nekaterih drugih pripomočkov v celoti v breme ZZZS. 2. v primerih zdravljenja določenih bolezni in stanj:
•	malignih bolezni, mišično in živčno mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize,
•	epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, multiple skleroze in psori-aze,
•	poškodb pri delu,
•	poklicnih bolezni in
•	pri nekaterih drugih stanjih.
Kdaj lahko dobavitelj zahteva neposredno doplačilo za medicinski pripomoček?
ZZZS na osnovi sklenjenih pogodb z dobavitelji in na temelju veljavnih pravnih predpisov zagotavlja zavarovanim osebam medicinske pripomočke po standardni ceni in kakovosti brez dodatnih neposrednih doplačil, razen v primerih, ko zavarovana oseba izrecno zahteva nad-stan-dardni pripomoček in ga dobavitelj lahko zagotovi, ali v primerih, ko zavarovana oseba ni prostovoljno zavarovana za tveganja doplačil, kot to določa Zakon.
Kdaj del stroškov nabave (doplačila do polne
vrednosti storitev) za standardni medicinski pripomoček krije zavarovana oseba sama?
Zavarovane osebe pri uveljavljanju pravic do medicinskih pripomočkov neposredno doplačajo določen odstotek (od 10 % do 90 %) njihove polne vrednosti oz. se lahko za tveganje doplačila prostovoljno zavarujejo pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja. Pri uveljavljanju pravice do medicinskih pripomočkov mora biti zavarovana oseba predhodno 3 do 6 mesecev prijavljena v obvezno zdravstveno zavarovanje, razen v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
ZAV-SAVA.SI

flf
"JTOIP* J jI
UBra.
. j
«i: fv N

B4W

vse življenje me podpira.
dobra
zavarc?
tudi.
niča
»S SAVA
J ZAVAROVALNICA
VARNA STAROST, oglasna prilngaŠajerskggatgdnika	5
Pomen kompresijskega zdravljenja
Motnje venskega obtoka spremljajo človeka tisočletja in jih je po eni strani mogoče pojasniti z načinom človeškega gibanja in s posebnim telesnim ustrojem, po drugi strani pa ostajajo številni možni vzroki še dandanes neznanka. Znano je, da se bolezni ven pojavljajo v predelu spodnjih okončin, kar lahko pripišemo pokončni človekovi hoji, daljšim spodnjim udom in razmeroma ohlapni koži, ki ne predstavlja čvrste opore za venski sistem. Le-ta je v primerjavi z arterijskim žilami - odvodnicami - bolj zapleten. Ker morajo vene kljubovati tlaku, ki ga ustvarja stolpec krvi v stoječem položaju, vsebujejo posebne loputke-zaklopke, ki preprečujejo odtekanje krvi v najnižje predele telesa, t. j. stopala. Ob zaklopkah k vzdrževanju normalnega odtoka krvi iz spodnjih okončin v veliki meri prispevajo tudi mišice stegna in goleni, ki predstavljajo dejavno črpalko za poganjanje krvi proti srcu. Okvare na kateremkoli delu tega zapletenega sistema, t. j. venskih žilnih sten, zaklopk in delovanja mišic, lahko privedejo do motenj venskega obtoka. Kadar te motnje bolezensko napredujejo, govorimo o kroničnem venskem popuščanju. Lahko se kaže brez zunanjih znakov, samo z neprijetnimi občutki v nogah pa vse do napredovalih stanj, med ka-
terimi je najbolj napredovala oblika golenska razjeda. Motnje venskega obtoka niso redke, v različnih oblikah se lahko pojavljajo tudi pri četrtini odraslega prebivalstva. V največjem deležu, skoraj štirih petinah, nastanejo zaradi bolezni povrhnjih ven. Kot smo že omenili, človeška koža ne tvori čvrste zunanje opore za vene, ki ležijo neposredno pod njeno površino. Če se zaradi različnih, prirojenih ali pridobljenih dejavnikov spremeni zgradba žilne stene in zaklopk, se začnejo vene širiti in vijugati - krč-ne žile. Kako se upremo temu začaranemu krogu? Poleg splošnih ukrepov, ki zajemajo primerno telesno dejavnost, kot so hoja, tek, kolesarjenje ali tem podobne, vzdrževanje normalne telesne teže, je dovajanje zunanjega pritiska na stopalo in golen - kompresi-ja najpomembnejši in temeljni način za preprečevanje nastanka poznih oblik venskega popuščanja. S pomočjo kom-presije povečamo venski odtok iz spodnjih okončin, preprečujemo nastanek oteklin na stopalih in golenih, preprečujemo odtekanje krvi mimo okvarjenih zaklopk v povrhnjih venah in izboljšamo presnovo v tkivih nog. Kakšno stopnjo kom-presije priporočamo? Pri vseh, ki želijo preprečiti nastanek
venskega popuščanja, priporočamo preventivne nogavice do kolen, ki pa morajo biti prilagojene velikosti noge in nuditi stopnjevito kompresijo proti stopalu. Takšne nogavi-
ce se lahko po svojih lastnostih približajo tistim, ki jih zdravniki predpisujemo že v primeru razvitega venskega popuščanja (t. j. stopnji medicinske kom-presije I). S takšnim dejavnim
Teta Pehta, a vas pa nič noge ne bole?
pristopom se bomo v veliki meri izognili ali vsaj za dolga leta odložili razvoj končnih oblik venskega popuščanja. Prim. dr. Ivan Žuran, dr. med., specialist interne medicine
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!
DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo
Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Preverite na
flûTïTTîl
Redna cena: 27,90 EUR
Silver ¡ni ™
www.vitavera.si š^/h'TEDNIK
r
Dom upokojencev Ptuj
Promocijsko sporočilo
Življenje v domu upokojencev in bolnišnične okužbe
Dom upokojencev Ptuj izvaja storitev institucionalno varstvo, obliko obravnave v zavodu, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Številni stanovalci so v Dom sprejeti takoj po končanem zdravljenju v bolnišnici, bolezen je razlog za sprejem preko 70 % stanovalcev. Za ustrezen delež stanovalcev izvajamo tudi potrebno zahtevno zdravstveno nego. V zadnjih letih se soočamo s problemi bolnišničnih okužb (v nadaljevanju BO), saj le-te niso razlog, da stanovalca ne bi sprejeli v Dom. Nikakor pa ne moremo zavrniti njegove vrnitve v Dom, če je bil poslan na zdravljenje iz Doma. BO so okužbe, ki so v neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopku diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti (Zakon o nalezljivih boleznih). Bolnišnične okužbe, v javnosti bolj znane kot okužbe z ESBL, MRSA, VRE, CD .... veljajo za enega večjih javno zdravstvenih problemov v svetu in tudi v Sloveniji. Ni jih mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa uspešno znižujemo njihovo pogostost. Zadnja slovenska nacionalna raziskava je pokazala, da so
bile najpogostejše okužbe sečil in kirurških ran. Najpogostejši povzročitelji so bile bakterije Escherichia coli, Klebsiella spp., enterokoki, Pseudomonasaeru-ginosa in Staphylococcusaure-us. Približno 30 % zdravih ljudi nosi te bakterije kot del normalne flore, največkrat v nosni in žrelni sluznici, najdemo jih tudi v sečnem mehurju, danki ali vagini. Prehodno naseljuje tudi roke (NIJZ).
Z namenom preprečevanja in širjenja BO se je leta 2005/2006 ustanovila delovna skupina za pripravo skupnih
osnov Programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (POBO) v domovih, ki so se ji pridružili tudi člani Ministrstva za zdravje. Člani obeh skupin so napisali navodila, prilagojena dejanskim razmeram v socialnovarstvenih zavodih, ki so skladna s strokovno doktrino in omogočajo kakovostno oskrbo uporabnikov. Bakterije, ki so povzročiteljice BO, se najpogostejeprenašajo preko rok, kadar le-te pridejo v stik s kužnino, redkeje preko predmetov, površin, še redkeje po zraku. Za preprečevanje in

■ ' .. " <■".-" ' ■ ':...' ■ ■■ : ' . ESBSS S2BBWB5Ï2 v. I« M
širjenje BO so nujni nekateri ukrepi, med katerimi izstopata dva osnovna, to sta razkuževanje rok in kontaktna izolacija. Higiena rok je najenostavnejši, najpomembnejši in najcenejši ukrep za preprečevanje BO. Širjenje okužb preprečimo z doslednim razkuževanjem rok, le izjemoma (kadar so roke vidno onesnažene) tudi z umivanjem. Za izvajanje tega ukrepa imamo v Domu na različnih mestih (vhodi, pred dvigali, skupni prostori, jedilnice, delovni prostori ...) na razpolago razkužila. Z zdravstveno vzgojnim delom vplivamo tako na uporabnike kot njihove svojce in svetujemo, da ta razkužila tudi uporabljajo, predvsem ob vstopu v Dom, pred stikom z uporabnikom in po njem, ter ko iz Doma odhajajo. Drugi ukrepi, ki jih v Domu, zraven higiene rok, še izvajamo, so: redno čiščenje vseh prostorov, dosledna uporaba zaščitnih sredstev, razkuževanje predmetov in površin v bolnikovi okolici v skladu z navodili POBO, redno izobraževanje osebja in izvajanje kontaktne izolacije v enoposteljnih sobah ali kohortne izolacije, kadar v isti sobi biva več uporabnikov, med katerimi je razdalja 1-1,5 m. BO za zdrave ljudi niso nevarne. Svojci in prijatelji lahko pri-
hajajo na obisk tudi, kadar je uporabnik v tako imenovani izolaciji, vendar morajo upoštevati navodila osebja o higieni rok in o uporabi drugih zaščitnih sredstev, če so le-ta potrebna. Po obravnavi v bolnišnici lahko osebo, ki ima eno izmed BO, odpustijo tudi domov. Razen dobre osebne higiene, rednega umivanja rok in vzdrževanja čistoče bivalnega okolja niso potrebni nobeni dodatni ukrepi. To pomeni, da lahko kjerkoli v okolici (trgovini, banki ... ) tako osebo srečamo, za njo primemo nakupovalni voziček, izdelek v trgovini, denar .... pa sploh ne bomo vedeli, da smo prišli v stik z osebo, ki je nosilec BO. Glede na to, da imamo v Domu za isto vrstno BO poostrena navodila in ukrepe glede na navodila za domačo oskrbo, se lahko vprašamo, ali so stanovalci z BO, ki živijo v domu upokojencev, manjvredni kot ljudje z BO, ki živijo v svojem domačem okolju.
Za zagotavljanje psihosocialnih potreb ljudi, ki živijo v domu upokojencev, ne moremo preprečevati svobodnega gibanja zlasti osebam, ki so sposobne razumeti navodila zdravstvenih delavcev in upoštevajo navodila o higieni oz. predvsem razkuževanju rok.
V	Domu upokojencev tudi v primeru potrebne kontaktne izolacije le-te ne moremo dobesedno izvajati v vseh primerih. Če bi se strogo in brez kančka razuma držali vseh predpisanih navodil, bi osebe, ki niso več sposobne razumeti oz. si zapomniti navodil osebja in imajo prisotno katero izmed BO, imeli za vedno izolirane v svojih sobah. Ker se zavedamo, da je to za človeka nedostojno, nemoralno in neetično, poskrbimo, da se uporabniki, ki imajo BO, lahko gibljejo po okolici s pomočjo zaposlenih ali svojcev.
V	tem primeru poskrbimo za razkuževanje rok in predmetov, s katerimi so prišli v stik. Če se okužba prenaša kapljično, pa se tej osebi lahko namesti zaščitna maska. Na tak način jim omogočimo vsaj kra20tkotrajno preživljanje jeseni življenja v družbi preostalih in na sapvežem zraku. Ob izvajanju higiene rok z razkužili je bojazen za prenos BO pri obiskih povsem ooredveč.
Kljub številnim strokovnim izzivom pa bomo tudi v prihodnje uporabnikom zagotavljali kolikor je mogoče običajno vsakdanje življenje.
Mateja Šešerko, dipl. med. sestra, nam. dir. za področje ZNO
6
Pril§ga Štajerskega tednika
Tudi življenje z demenco je lahko lepo in polno
Številni starejši ljudje tako v Sloveniji kot v svetu se srečujejo z demenco - kronično napredujočo možgansko boleznijo, ki prizadene višje možganske funkcije, močno pa spremeni tako življenje obolelega kot tudi njegovih svojcev. Prav zato je pomembno, da premagamo strah pred de-menco in se z njo naučimo živeti. K pogovoru smo povabili Ano Cajnko, predsednico Društva RESje - prostovoljstvo na področju demence.
Soočanje z demenco
Kakšna bolezen je demenca, koga najpogosteje prizadene?
»Demenca je nekaj, česar se vsi bojimo. Stigma, stereotipi in strah so na področju demen-
ko 200 različnih bolezni. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, za katero zbolijo tudi mlajši, lahko že po 35. letu starosti. Vzroki za njen nastanek še niso znani, tudi učinkovitega zdravila zanjo še ni. Bolezni, ki povzročajo demenco, se da zdraviti in s tem upočasniti tudi napredovanje demence. Starejši smo, bolj omaguje telo in več bolezni se pojavi. Vendar se nekatere od teh pojavljajo tudi pri mlajših ljudeh: Parkinsonova, srčno-žilna obolenja, tumorji, motnje ščitničnih hormonov, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in še mnogo drugih. Kar 10 % različnih vrst demenc je popolnoma ozdravljivih, če so pravočasno zdravljene bolezni, ki jo povzročajo. Čim prej je treba ugotoviti, katera bolezen povzroča demenco.«
Kakšni so prvi znaki, na katere moramo biti pozorni?
»Za demenco je značilno začetno nihanje (dobri in slabi dnevi), njeno nastajanje je postopno, pri vsakomur se pokaže drugače.
Pogosti znaki demence so:
•	vznemirjenost, neprestano gibanje ali umikanje v osamo in nedejavnost,
•	težave z govorom, sklepanjem, računanjem, pomnjenjem,
•	izguba občutka za razdalje, toplotne spremembe, izguba orientacije,
•	izguba občutka lakote, sitosti, vonja, sluha, vida, okusa, otipa,
•	hitro spreminjanje razpoloženja (žalost, veselje, zaskrbljenost, strah),
•	nerazumno ravnanje, vedenje, govorjenje, obtoževanje, agresija,
•	opuščanje vsakdanjih dejavnosti, zanemarjanje osebne higiene, napačno oblačenje.
ce še zelo prisotni in so velika ovira za to, da začnemo o de-menci razmišljati drugače. Pozitivno. Demenca je dejstvo, je pandemija, je napredujoča, neozdravljiva možganska bolezen, navaja medicinska stroka. To so besede, ki vzbujajo strah. Mislim, da moramo začeti razmišljati drugače o tem, kako se soočiti z demenco, kako zmanjšati stigmo, sramovanje pred njo, kako se lotiti stereoti-pov, kako premagati strah pred njo. Razmišljati moramo o tem, kako z njo živeti, kako pomagati tistim, ki skrbijo za ljudi z demenco. Znanost bo raziskovala naprej, medtem pa je na svetu vsake 4 sekunde en človek več z demenco.
Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki jih povzroča pre-
GOSTILNA
Z vami že od leta 1932!
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
TELEČJA PEČENKA S SKUTINIMIRULADAMI
[eian
Vsak dan vam pripravljamo domače jedi za malice in kosila (vampi, pasulj, golaž, telečja obara ...)• Pripravljamo tudi več vrst rib in hrano a la carte.
Za upokojence imamo pripravljene še posebne ugodnosti: KOSILA MESNI ALI RIBJI MEHI za SAMO 7.50 eur.
Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Phij, Tel.: 02/788 56 00
Kako hitro lahko bolezen napreduje?
»To je v veliki meri odvisno od okolja in ravnanja z ljudmi z demenco. Sprva so trdili (medicinska stroka), da ljudje z de-menco ne potrebujejo ničesar drugega razen nege, hrane in pomirjeval. Mi, ki ne delamo na področju medicine, temveč na področju empatije do ljudi z demenco, smo že pred 10 leti brali, da v tujini razmišljajo povsem drugače. Opazili smo, da pomirjevala pospešujejo de-
menco, da so ljudje z demenco čustveno zelo občutljivi, da se odzovejo tako na neprimerno kot na primerno ravnanje z njimi. Torej občutijo, vedo, kako ravnamo z njimi, občutijo, ali jih sprejemamo, smo jim naklonjeni. Čeprav ne znajo več oblikovati razumnih stavkov, se sporazumevajo na drugačen, neverbalen način, na način, ki ga še zmorejo.«
Kako demenca vpliva na kakovost življenja in kako pomagati ljudem z demenco?
»Če ne moreš več sam poskrbeti zase, lahko govorimo o zmanjšani kakovosti življenja. Pred kratim sem brala intervju tistih, ki so ne dolgo tega trdili, da 'dementni', kot so jih imenovali, ne potrebujejo nič drugega kot nego, zdravila in pomirjevala. Da znajo ravnati z njimi samo medicinsko usposobljeni ljudje. Veseli nas, da danes razmišljajo enako kot mi, ki smo laiki, kar se tiče medicine. Skratka, medicinska stroka (v tujini je že davno) priznava,
Do zdravja, ko blato neha smrdeti
Demenca nastaja postopno
Pri kakšni starosti se najpogosteje pojavi demenca?
»Demenca ni nekaj, kar se pojavi od danes do jutri. Nastaja postopno, tako kot vzroki za nastanek bolezni, ki jo povzročajo. Tveganje za demenco nedvomno narašča s starostjo, ker se v starosti pojavijo številne bolezni, ki jo povzročajo. Zanje je pogosto razlog način življenja v preteklosti, slaba skrb za svoje zdravje, nevzdr-ževanje telesnih zmogljivosti, nepravilna prehrana, različne odvisnosti (droge, alkohol, kajenje) ipd. Starost ni razlog za nastanek demence, veliko starejših je čilih in zdravih na umu in telesu.«
Če zasmrdi iz hladilnika, vemo, da je nekaj narobe, če smrdi za nami na stranišču, pa si domišljamo, da je v redu. Pa ni. Smrdeče blato je znak gnitja in prevladovanja zdravju škodljivih mikrobov. S staranjem se vonj blata še poslabša. Po 45. letu namreč upade kislost v želodcu, ki nas varuje pred škodljivimi mikrobi, zato bolj vdirajo v črevo kot v mladosti in imamo več črevesnih težav. Vendar si lahko učinkovito pomagamo. Leta 2003 sem prvič preizkusil danski bio probio-tični napitek EM, plod razvoja Erika Nielsena. Srebal sem ga večkrat na dan v skupni dnevni količini do pol decilitra in v treh dneh je blato izgubilo neprijetni vonj. Od takrat zbiram izkušnje uporabnikov z njim. Na spletni strani
Probiotik EM
www.iztokostan.com jih je predstavljenih že več kot 300, med njimi izboljšanja pri zaprtju (107 primerov), napihnjenosti (94), driskah (39), bolečinah v trebuhu (27) itd. Svetovno znana je ozdravitev živinozdravnika V. B., ki so ga leta 1985 prvič hospitalizirali zaradi hude izčrpanosti zaradi drisk, netole-ratnostni na hrano, bolečin v trebuhu, vnetja trebušne slinavke. Leta 1999 so ga še zadnjič pripeljali na urgenco, vendar so ga kmalu odpustili, češ da mu ni več pomoči ... Pa je izvedel, da so na neki kmetiji pozdravili krave z bio probiotiki EM Erika Nielsena. Poskusil ga je še sam. V dveh mesecih je ozdravel, o čemer so izčrpno poročali skandinavski mediji. Dr. Iztok Ostan

IOÓGL
lááBu
)¿MÜ
s,. {■5*|se.l ? 5r I?4 j
Ekološko proizveden napitek z 8 vrstami mlečnokislinskih in bifido bakterij.
i «ik mri n«ctk«y rrtukLerler ogurter
Jrink wlUlüctk acid bacteria «ndfurhs nk mil M Idiiiurebaklerien u nd KrSutem
Na voljo v lekarnah Ptuj
ali na: Institut.O, d. o. o.
Vegova 29 c, 6000 Koper Tel. 040 277 857
Mail: info@institut-o.com
www.instttut-o.com
Danska kakovost. Z EKO certifikatom.
7
VARNA STAROST, oglasna prilaga^ajerskgga|gdnika
da je za napredovanje demence enako pomembno pravilno ravnanje z 'dementnimi' kot zdravila, ki bolezni, ki povzročajo demenco, le blažijo.« Kako pomagati ljudem, ki jih je prizadela demenca? »Težko mi je, ko pomislim, kako brezplodno je bilo zavračanje naših stališč, naše pomoči in sodelovanja. Koliko ljudem bi lahko pomagali, če bi delali skupaj in podpirali drug drugega. Pri pomanjkanju zdravnikov,
menda jih je samo za zgodnje diagnosticiranje demence kar 200 premalo, si težko predstavljam, da bi si zdravnik vzel čas in se vsak dan pogovarjal in sprehajal z 'dementnim'. Mi, prostovoljci, pa to lahko. Znanje, ki ga imamo s področja medsebojnih odnosov, socialne inteligence, empatije, to je sposobnost zaznavanja čustev druge osebe in razumevanje njegove stiske, nam pomaga. Odzivi oseb z demenco so nam
vsak dan potrjevali, da razmišljamo, delamo prav. Koliko denarja, energije in časa smo zapravili za okrogle mize, konference, posvete, razprave o demenci, ko smo prepričevali prepričane ali pa poslušali predavanja o tem, kako izgledajo možgani pri Alzheimerjevi, kakšno vlogo ima hipokampus in še mnogo tega, s čimer nismo mogli pomagati ljudem z demenco in tistim, ki zanje skrbijo, da bi bilo njihovo življenje
lažje, boljše. Prav je, da vemo nekaj o demenci, možganih in še čem s področja medicine, vendar za to, da nekomu pomagaš, potrebuješ znanje o ravnanju, življenju z njim. Mislim, da so nekateri zelo veseli, da se ne pojavljam več na raznih strokovnih posvetih, ker jim ni treba poslušati pretresljivih zgodb iz življenja ljudi z demenco. Koliko nasilja, koliko trpljenja, koliko pomanjkanja čustev do stiske sočloveka
smo videli in doživeli. To, da se je spremenilo gledanje na ljudi z demenco, je prav gotovo prvi korak do izboljšanja njihovega življenja in upočasnjevanja napredovanja demence.« Kaj bi svetovali družinskim članom, ki se z demenco domačih srečujejo vsak dan? »Za demenco velja, da je neozdravljiva, torej zanjo ni zdravil. Preteklosti posameznika ne moremo spremeniti, njegovega zdravstvenega stanja tudi ne kaj dosti, torej nam ostane le to, da se naučimo živeti z de-menco. Za spreminjanje svojega pogleda na demenco, na ljudi z demenco ni dovolj le eno predavanje, to je proces aktivnega učenja, ki potrebuje svoj čas. Sprijazniti se z demenco, jo sprejeti, sprejeti človeka takšnega, kot je postal, se naučiti z njim ravnati, sporazumevati, spoznati njegove posebnosti, preteklost, jo upoštevati pri ravnanju z njim, to je proces, ki postopno spreminja naš pogled, doživljanje, odziv, čustva, dojemanje. Potrebujemo znanje o ravnanju z njimi, da se lahko izognemo stresnim situacijam in tudi temu, da osebe z demen-co ne prizadenemo. Svojce in druge občane obveščamo o naši dejavnosti na naši spletni strani drustvo-resje.com in na FB strani dru-stvoresje.demenca. Nasvete in naročilo za brezplačen priročnik z izkustvenimi nasveti dobijo na telefonski številki 041 694 360, ali email: resje.info@ gmail.com.«
IST

Promocijsko sporočilo
Dom dr. Jožeta Potrča uspešno v 65. leto delovanja
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je socialnovarstveni zavod za institucionalno varstvo starejših in sodi med večje domove za starejše v Sloveniji. Ustanovljen je bil leta 1952 v nekdanji zgradbi okraja Poljčane. V Domu Poljčane je v začetku bivalo 180 starostnikov, zanje pa je skrbelo 18 zaposlenih delavcev. Trenutna kapacitetazavoda je 354 stanovalcev. Zanje danes skrbi 180 zaposlenih v različnih službah doma. Za preko 70 uporabnikov pomoči na domu v občinah Poljčane in Slovenska Bistrica skrbi 12,5 zaposlenih socialnih oskrbovalk.
Dom v Poljčanah se ponaša s prelepo okolico, z domačo hrano in kakovostnimi storitvami za uporabnike ter seveda z dolgoletno tradicijo. Redimo 18 prašičev in imamo vsak mesec domače koline, na 2 ha površin pa pridelamo tudi precej domače zelenjave. V zgodovino Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane bo zapisano z velikimi črkami leto 2013, ko smo 1. julija začeli izvajati social-novarstveno storitev pomoč na domu. Poseben projekt, za katerega smo si skupaj z Občino Slovenska Bistrica prizadevali skoraj celo desetletje, pa je Enota Slovenska Bistrica, ki je začela delovati 1. decembra 2013. Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane je z ustanovitvijo Enote Slovenska Bistrica pridobil 59 dodatnih mest ter program dnevnega varstva. Izvajamo tudi razvoz kosil za uporabnike iz občin Poljčane in Slovenska Bistrica. Ker gre dober glas v deveto vas, se število kosil na dom iz leta v leto povečuje.
Objekti in oprema Doma Poljčane so bili vsa leta deležni številnih vlaganj, zadnje desetletje pa so za zavod značilna tudi precejšnja vlaganja v izobraževanje in razvoj zaposlenih. Na obeh lokacijah uvajamo nove koncepte dela, ki temeljijo na individualnem pristopu ter upoštevanju želja, potreb in zmožnosti stanovalca ter večji kakovosti storitev.
Zelo se trudimo za dobro sodelovanje in podporo svojcem naših stanovalcev. Ob rednih mesečnih srečanjih s svojci novih stanovalcev v Domu Poljčane delujeta tudi Klub svojcev in Suportivna skupina za pomoč svojcem stanovalcev z demenco. Smo tudi učna baza za dijake in študente za izobraževalne ustanove na področju zdravstva, socialnega dela in gostinstva. Dobre izkušnje imamo z zaposlovanjem delavcev v programu javnih del. Vsako leto preko programov javnih del zaposlimo med 11 in 15 udeležencev, med njimi tudi invalide. Že 10 let preverjamo zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih. V anketah, izvedenih v letu 2016, je bilo zadovoljnih več kot 95 od-
stotkov stanovalcev. Tudi zadovoljstvo svojcev iz leta v leto raste in se trenutno giblje med 86 in 87 odstotki. Zadovoljnih zaposlenih v Domu Poljčane je bilo letu 2016 81,6 odstotka, v Enoti Slovenska Bistrica pa 89 odstotkov.
Naši stanovalci so deležni tudi številnih kulturnih prireditev, piknikov, izletov, dodatnih programov, ki jih razveseljujejo in bogatijo vsakdanje življenje v domu. Življenje v domu popestrijo tudi naše živali, za katere srbijo tako stanovalci kot zaposleni, ter pisano sodelovanje z različnimi društvi, institucijami in lokalnim okoljem. Posebej smo ponosni na bogate prostovoljske programe, v katere je redno vključenih že skoraj 100 prostovoljcev. Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane vstopa v 65. leto svojega delovanja, ki ga bomo obeležili v septembru, ponosno in optimistično. V letu 2016 smo dosegli nekaj pomembnih uspehov. Pridobili smo certifikat kakovosti E-Qalin, s katerim se ponaša nekaj manj kot 20 socialnovarstvenih zavodov v državi. Stanovalcem z demenco smo zagotovili prizidek v Domu Poljčane ter zimski vrt v Enoti Slovenska Bistrica. V akciji časopisne hiše Delo smo bili po izboru strokovne komisije med 12 dobitniki priznanja Najtoplejši dom za starejše. V študiji Fakultete za socialno delo smo bili po predhodnem anketiranju vseh domov za starejše v Sloveniji uvrščeni med 10 domov z najinovativnejšimi oblikami skrbi za starejše ljudi. In ne nazadnje smo leto 2016 zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki ga bomo namenili za nadaljnje investicije v Domu Poljčane.
Iva Soršak, direktorica
o
VARNAaAR°HlfiSlilP prilaga Štajerskega tednika
IČ
Vpliv živali na počutje starejših ljudi
j
»Imeti doma žival je vsekakor dobra naložba za boljše počutje, vendar je pomembno vedeti, da žival poleg veselja prinaša tudi odgovornost. Zato je lastništvo živali osebna odločitev vsakega posameznika, saj ni nikakršnih zagotovil, da bo taka odločitev pripomogla k boljšemu zdravju,« je v svojem diplomskem delu z naslovom Aktivnosti in terapija s pomočjo živali - vpliv živali na počutje starejših ljudi zapisala Dajana Vodnjov. Stari ljudje se srečujejo z mnogimi težavami: z raznimi boleznimi, oslabelostjo, odpovedjo telesnih funkcij, bolečino in osamljenostjo. Če imajo koga, ki mu lahko potožijo, so te tegobe manjše. Pomembno je, da si otroci, vnuki in drugi znanci vzamejo vsaj nekaj časa za njih, da se ne počutijo tako osamljene in pozabljene. Dobro je, če imajo kakšno skrb, vsakodnevno opravilo, da se počutijo koristne. Ena od možnosti za kakovostnejše življenje v starosti je tudi stik z živalmi. Lahko gre za periodične obiske živali drugih lastnikov, lahko pa starostnik tudi sam postane lastnik živali, ki potrebuje toliko oskrbe, kot jo je starostnik še sposoben nuditi. Živali jim krajšajo čas, zanje skrbijo, veliko starim ljudem se takrat pokaže nov smisel življenja.
Živali imajo zelo ugoden vpliv na počutje in zdravje ljudi. Pri nekaterih imajo živali pomembnejšo vsakodnevno vlogo v človekovem življenju; na primer pri slepih. Ravno psi so najpogosteje ne samo sopotniki, ampak tudi delovni partnerji (Marinšek in Tušak, 2007, str. 9).
S tem ko so živali človeku v podporo, so zvesti prijatelji in družabniki svojemu lastniku, pozitivno vplivajo na njegovo stabilnejše življenje in s tem na stabilnejše psihično zdravje, kar je pomemben dejavnik za kardiovaskularni sistem.
Žival motivira, opogumlja in razgibava
Prav harmonično staranje s hišno živaljo sproža v starejših ljudeh edinstveno ugodje. Življenje z živaljo je enostavno. S svojo vdano prisotnostjo nas žival motivira, opogumlja in razgibava, vliva nam zaupanje in nas osrečuje. Med sožitjem s hišno živaljo se posredno privarčuje zdravstveni blagajni, saj so tisti starejši ljudje, ki svoje stanovanje delijo z živalmi, disciplinirani, fizično aktivni in psihično uravnoteženi, mnogi ponosno odklanjajo obiske patronažnih služb, potrebujejo manj zdravil in manj vsestranske podpore potomcev. Veliko se jih do zadnjega brani premestitve v dom za starejše občane zaradi ločitve od svoje živali, saj v teh ustanovah dru-žabništvo in sobivanje s psom ali mačko ni zaželeno. Nekate-
re prav to dejstvo motivira, da ostajajo vitalni in samostojni (Kralj, 2010).
S staranjem se pri ljudeh postopoma kaže tudi vedno bolj izrazita navezanost na življenjski prostor, lastnino, ljudi in hišne živali. Starejši ljudje svojega doma z leti ne želijo več zapuščati, osveževati in spreminjati, njihova bivališča zato leta in leta ostajajo enaka. Raziskave kažejo, da so najbolj cenjeni predmeti, preko katerih starejši ljudje obujajo pretekle dni: pohištvo, dekorativni predmeti, fotografije, knjige, nakit in hišni ljubljenčki. Navezanost starih ljudi na hišne ljubljenčke namreč ni enaka navezanosti na sorodstvo in ljudi, ki jih obkrožajo. Hišni ljubljenec se uvršča med lastnino, saj ponuja raznovrstno, a znano dogajanje. Fizično se živali starajo, psihično pa ostajajo enake, zato je dnevna rutina sožitja z živaljo jasna in enostavna, pristnost pa igra vlogo konstante in doprinaša k ohranjanju duševnega ravnovesja starejših ljudi. Tudi kadar je žival obravnavana kot predmet, je način sožitja s starejšo osebo znan obema in zato zanju kakovosten. Hišni ljubljenec človeka ne bo zapustil zaradi zapostavljanja, tudi če ima to možnost. Živali namreč svojega življenja ne primerjajo z življenjem drugih živali, dani način bivanja je edini, ki ga poznajo (Kralj, 2010). Raziskovalci so ugotovili, da se veliko negativnih vedenj ne pojavlja pri starih ljudeh, ki imajo doma žival, ali pri takih, ki se vsaj redno srečujejo z živalmi. Ena od takih lastnosti je ravnodušnost. Po navadi se ravnodušnost ne pojavlja pri takih ljudeh, čeprav imajo le ptiča v kletki. Tudi zmedenost je pogost pojav pri starih ljudeh, žival lahko takemu človeku pomaga, da se orientira.
Ptičje petje zunaj mu pove, da je jutro, mačka, ki mijavka, ga spomni na to, da mora sebi in njej pripraviti obrok. Potrtost lahko prav tako preženejo z živaljo, saj žival človeka prisili, da misli nanjo in zanjo skrbi, tako ne misli le na stvari, zaradi katerih je potrt.
Družabnost, občutek varnosti...
Pes, ki hoče na sprehod, pripravi starega človeka h gibanju. Gibanje je izredno pozitivno, pa če gre le za božanje mačka ali psa, hranjenje živali ali sprehod s psom (Marinšek in Tu-šak, 2007, str. 91). Žival lahko pomaga tudi pri starostni demenci. Nadaljnje koristi stika med človekom in živaljo so še: družabnost, večji občutek varnosti, več energije za lažje spoprijemanje s tegobami in boljše razpoloženje. Stari ljudje se prav tako bojijo vlomilcev, ki v današnjem času niso redkost. Žival jih opozori ali prepodi. Znano je namreč, da se večina vlomilcev premisli, če sliši lajanje psa ali kričanje papagaja v stanovanju. Stari ljudje se pogosto srečujejo z izgubami, žival pa predstavlja stik s svetom in dela družbo človeku, ki je ostal sam. Druženje, božanje in ljubkovanje dajejo nežnost in toplino, ki jo starejši ljudje še kako potrebujejo. Tako imajo od dru-
ženja z živalmi psihične koristi, prav tako pa tudi mentalno in čustveno zadovoljstvo. Odrasle živali dajejo ljudem občutek varnosti, medtem ko jim mlade živali obujajo spomine na mladost, po drugi strani pa jim take živali, polne mladosti, radosti in gibanja, dajejo energijo za lažje spoprijemanje s tegobami in jih razveseljujejo, podobno kot majhni otroci (Marinšek in Tu-šak, 2007, str. 91). V zadnjih letih so raziskovalci posvetili veliko časa ugotavljanju terapevtskih učinkov živali na starostnike. Tudi zaradi tega, ker so pri osamljenih in socialno prikrajšanih starejših ljudeh opazili viden pozitiven čustven odziv ob srečanju z živaljo. Znanih je mnogo primerov boljšega počutja, boljše volje, pozitivnega razpoloženja ob druženju z živaljo (Cor-son in Gwynne v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 94). Ugotovili so tudi, da hišni ljubljenček zmanjšuje razvoj srčnih obolenj pri starih ljudeh, upočasni napredovanje bolezni ter vpliva na preživetje tistih, ki so imeli srčni napad. Dokazano je bilo namreč, da je statistično pomembno več takih, ki so imeli srčni napad in imajo doma hišnega ljubljenčka, preživelo naslednje leto, kot pa tistih, ki doma nimajo nobene živali. 28 % srčnih bolnikov, ki imajo doma žival, je preživelo srč-
Živali spodbujajo pozitivna čustva
Splošno znano je, da sesalci s svojo mehko dlako in telesno toplino ter ptiči s svojim petjem ali lepim videzom vzbujajo več pozitivnih čustev kot plazilci ali ribe. Ni pa določeno, katera žival je tista, ki bolj pozitivno vpliva na starejše ljudi. Po navadi si ljudje izbiramo tiste živali, ki so nam dosegljive - denarno in prostorsko. V manjših stanovanjih imajo ljudje po navadi kakšnega ptiča, hrčka, ribe, manjšega psa ali mačko. Starejši ljudje v vaseh in na kmetijah pa imajo večkrat živino, tako jim mladi kozlički, prašički in telički izpopolnjujejo osamljene ure (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 92).
ni napad, medtem ko je le 6 % srčnih bolnikov, ki doma živali nimajo, preživelo srčni napad (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 97).
Judith Siegel (v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 94) je v raziskavo vključila skoraj tisoč starostnikov, ki so živeli doma, ne v domovih ali bolnišnicah. Tisti, ki so imeli hišnega ljubljenca, so kazali manj žalosti, stiske ter so potrebovali manj obiskov pri zdravniku kot tisti brez živali. Lastništvo živali je imelo pozitiven vpliv, vendar pa so večje koristi odkrili pri tistih, ki so imeli doma psa. Večina lastnikov je povedala, da jim žival nudi družbo, daje občutek varnosti, ter možnost za zabavo, igro in sprostitev. Živali omogočijo ljudem občutek povezanosti, navezanosti. Lahko bi torej rekli, da imajo živali sposobnost zmanjševanja stresa. Zaradi tega so v Ameriki podprli možnost za starejše ljudi, da imajo živali tudi v skupnostih, ter spodbujajo živalski kontakt s tistimi, ki so priklenjeni na dom in imajo malo obiskov. Ob skrbi za živali starostniki ponovno občutijo, da jih nekdo potrebuje, zaradi česar se jim poveča občutek vrednosti. Mnogi posamezniki zaradi pozitivne naklonjenosti svojega ljubljenčka kar vzcvetijo. V nekaterih primerih postane odnos med človekom in živaljo zelo pomemben dejavnik, ki zmanjšuje občutke osamljenosti ter izolacije. Prisotnost živali lahko postane predmet pogovora z naključnimi mimoidočimi, poleg tega pa sprehodi izboljšajo posameznikovo fizično stanje in vitalnost (po Fine, 2000, str. 65).
Vir: Aktivnosti in terapija s pomočjo živali - vpliv živali na počutje starejših ljudi, diplomsko delo Dajane Vodnjov
torek • 11. aprila 2017
Šport
Štajerski	13
Miran Srebrnič, trener Gorice:
»Moji igralci so si zmago zaslužili predvsem z igro v drugem delu, ko so si pomagali med sabo in garali vseh 45 minut. S kombinatorno igro smo uspeli preobrniti rezultat in osvojiti za nas zelo pomembne točke. Uspešen niz želimo nadaljevati tudi v prihodnje.«
Derrick Mensah, Aluminij: »Tekma je bila težka, a bi jo lahko tudi dobili. V prvem polčasu je bila naša prednost izražena s premajhno razliko, saj smo imeli veliko priložnosti. Nogomet se igra 90 minut in v drugem delu je bila boljša Gorica. Kljub temu pa bi si glede na prikazano zaslužili vsaj točko.«
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »V drugem delu nas je najprej šokiral njihov prvi, nato pa hitro še drugi gol. Kar nekaj časa smo porabili, da smo se znova odločneje postavili na igrišču. V zaključku smo tudi veliko tvegali, a se nam ni izšlo. Vseeno to se sme biti razlog za poglede, uprte v tla, borbenost je bila na pravem nivoju.«
Nogomet • 2. SNL, 20. krog
S spremembo postavitve do prevlade
Burgic zanesljivo pretvoril v vodstvo gostov - 1:2. Burgic je dosegel svoj že 13. zadetek v sezoni, od tega jih je kar devet zabil z 11-metrovk. Grubor je v igro v nadaljevanju poslal Alena Krajnca, Blaža Kramerja in v zaključku še Josipa Zeba, a do izenačenja ni prišlo. Še najbližje temu je bil Zeba v 91. minuti, a je iz ugodnega položaja s približno 12 metrov streljal točno v Sorčana.
Aluminij tako ni uspel povezati dveh domačih zmag, po zmagi proti Olimpiji je prišla streznitev z Gori-čani. Ti so najuspešnejša ekipa spomladanskega dela sezone, na sedmih tekmah so osvojili kar 16 točk (Maribor 15, Celje 13, Aluminij 10).
»Domačo trilogijo« bodo Kidričani zaključili v ponedeljek, ko bodo na domačem igrišču gostili še drugi primorski klub zapored - Koper.
Jože Mohorič
Drava Ptuj -Brežice Terme Čatež 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Čeh (37.), 2:0 Križan (89.)
DRAVA PTUJ: Domjan, Dirn-bek (37. Močič), Leskova r, Petek, Roškar, Kukovec (od 68. Golob), Marcius (od 80. Romih), Šalamun, Križan, Čeh, Bašic. Trener: Simon Sešlar.
Trener Drave Simon Se-šlar je obračun z Brežicami začel s postavitvijo igralcev 3-5-2, ki pa se v prvih pol ure igre ni izkazal za pravilno. Agresivni gostje so prelahko prihajali v fazo napada in do zaključnih strelov. S hitrimi prehodi iz faze obrambe so v nekaj potezah prihajali pred gol Drave, na katerih je blestel mladi vratar Domjan, ki vadi pod vodstvom trenerja vratarjev Davida Veseliča.
Domjan je v uvodu z odlično reakcijo branil strel Turko-vica iz neposredne bližine iz sedmih metrov. Na drugi strani je Križan v protinapad poslal uporabno žogo do Bašica, ki je z diagonalnim strelom zadel vratnico. Dinamično se je tekma tudi nadaljevala, glavne poteze so vlekli gostje, saj so Drugovič, Azinovic, Pe-jic in Žerjav dodobra ogreli Domjana, ki je obranil nekaj zelo težkih strelov. Drava je sicer poizkušala s hitrimi transformacijami priti v fazo napada, a je bila z izjemo nevarnega strela Bašica in kasneje še najbolj aktivnega igralca na tekmi Šalamuna v podrejenem položaju. O sta-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so uspeli ugnati goste iz Brežic. Nov izjemen zadetek iz prostefa strela je dosegel Nastja Čeh.
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
nju na igrišču je zadnji zvezni igralce ptujske ekipe Matevž Kukovec povedal: »V prvem polčasu se je videlo, da smo v tekmo šli z narobe taktiko. Po spremembi sistema se je hitro opazila razlika v igri. Prav tako se je na tej tekmi videlo, da smo še precej neizkušena ekipa, ampak po zadetku so se stvari postavile na pravo mesto.« Po menjavi Dirnbek Močič se je igralni sistem delno pomaknil v formacijo 4-42 in v isti minuti je na semaforju pisalo 1:0. Čeh je izvedel prosti strel z oddaljenosti 25 metrov in žoga je v izrednem loku poletela v mrežo. S to
potezo je navdušil približno 200 gledalcev na Mestnem stadionu, ki so z bučnim aplavzom in skandiranjem pozdravili to velemojstrsko potezo kapetana.
Zadetek je gostom spo-drezal krila in Drava je bila v nadaljevanju popolnoma dominantna ter je nadzorovala dogajanje na zelenici. Modri so si ustavili nekaj priložnosti, vendar Čeh, Šalamun, Ba-šic in Križan niso zadeli. Na drugi strani so Brežičani le stežka prihajali v fazo napada in so imeli le eno zrelejšo situacijo v nadaljevanju, a je Puljizov strel Domjan do-
bro zaustavil. Ptujčani so do končnice tekme gradili igro in nizali akcije, medtem ko so v zadnjih desetih minutah povsem omrtvili igro. V sami končnici je na robu kazenskega prostora Romih podal do
Matevž Kukovec, Drava: »V prvem polčasu nismo odigrali na pravem nivoju. Med polčasom nam je trener dokaj strogo povedal kako in kaj. Njegova navodila smo upoštevali na igrišču in si z dobro igro v drugih 45 minutah prigarali zmago.«
Marko Kmetec kot v najboljših časih
Superliga
REZULTATI 15. KROGA:
Bukovci - Gerečja vas 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Zagoršek (54.), 1:1 Kmetec (70.), 1:2 Kmetec (83.);
Skorba - Podvinci 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Lah (23., iz 11-m), 0:2 Svenšek (33.), 0:3 Svenšek (39.), 0:4 M. Krajnc (72.);
Apače - Središče ob Dravi 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Predikaka (35,), 2:0 Šešo (72.), 2:1 Jaušo-vec (82.);
Cirkulane - Hajdina 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Sitar (23.), 2:0 Vrček (64.), 2:1 Črnko (72., iz 11-m);
Kety Emmi Bistrica - Stojnci 0:1 (0:0); strelec 0:1 Pernek (84.).
15 11 1 15 9 1 15 7 4
tokrat proti Stojncem, ki spomladi nastopajo povsem prebujeni. Nekoliko bode v oči tudi visok poraz Skorbe na domačem terenu, Podvinci so v derbiju
začelja slavili s kar 0:4.
Derbi kroga je bil odigran v nedeljo v Bukovcih, po domačem vodstvu pa je številno občinstvo videlo preobrat gostov.
1.	GERECJA VAS
2.	STOJNCI
3.	BUKOVCI
4.	APAČE
5.	HAJDINA
6.	K. E. BISTRICA
7.	CIRKULANE
8.	SREDIŠČE
9.	PODVINCI
10.	SKORBA
8 1 6 3 6 2 5 4 4 3 4 2
47:17 29:16 28:22 30:33 28:32 22:23 19:20 19:30 21:40 24:34
4 1 10
Praktično smo se že navadili, da vsak krog Superlige prinese kakšno presenečenje in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Bistrica je klonila še četrtič spomladi,
Zanj je poskrbel zimzeleni Marko Kmetec, ki je z dvema zadetkoma spomnil na svoje najboljše (prvoligaške) dni, obenem pa poskrbel, da je prednost Ge-rečje vasi pred Bukovci narasla na devet točk. Apače še naprej ostajajo hit nadaljevanja prvenstva, tokrat so z 2:1 premagale Središče in se še bolj utrdile na mestih, ki vodijo v ligo za prvaka. Očitno so se prebudile tudi Cirkulane, ki so še drugič zapored slavile, tokrat proti Hajdini.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 15. KROGA: Tr-
žec - Ormož 6:0 (0:0), Gorišnica
-	Dornava 2:0 (1:0), Podlehnik
-	Rogoznica 1:0 (0:0), Markovci
-	Pragersko 1:2 (1:1), Leskovec
-	Boč Poljčane 1:0 (1:0).
1.	GRAJENA
2.	POLSKAVA
3.	ZG. POLSKAVA
4.	MAJŠPERK
5.	HAJDOŠE
6.	SLOVENJA VAS
7.	LOVRENC
8.	MAKOLE MIHA
9.	POHORJE OPL.
11 10 11 10
7 6 4 4 4
1 0 10 0 0 11
54:10 34:8 32:16 21:26 18:15 20:27 13:22 9:36 5:46
1.
2.	GORIŠNICA
3.	ROGOZNICA
4.	PODLEHNIK
5.	PRAGERSKO
6.	LESKOVEC
7.	TRŽEC
8.	BOČ POLJČANE 15
9.	ORMOŽ 15
10.	DORNAVA 15
15 10
15
15
15
15
15
15
1
9 3 8 2 7 3 7 3 6 1 6 0 5 1 5 1
4 1 10
32:15 27:20 26:17 31:17 33:27 20:35 24:28 18:25 20:35 19:31
1.	GORIŠNICA
2.	PODVINCI
3.	GRAJENA
4.	TRŽEC
5.	DORNAVA
6.	BOROVCI
7.	PODLEHNIK
2 2 1 1
1	3
2	2
22:13 25:11 28:12 24:27 16:19 14:29 10:20 14:22
Križana, ki je obšel vratarja Štefkoviča in žogo neoviran poslal v mrežo - 2:0.
Tako je Drava po suvereni predstavi v dveh tretjinah tekme prišla do zmage, za katero jih je po koncu tekme z bučnim aplavzom nagradila tudi publika. Z novimi tremi točkami so se učvrstili na sredini prvenstvene lestvice.
David Breznik
Dob in Ankaran bližje Triglavu
Največje presenečenje kroga so pripravili Veržejci, ki so nogometašem Triglava prizadejali šele drugi poraz v sezoni (v 11. krogu jih je ugnal še Ankaran). Spodrsljaj vodilnega moštva sta izkoristila najbližja zasledovalca iz Doba in Ankarana, ter se z zmagama približala za tri točke. A Triglav še naprej ostaja prvi (edini) favorit za neposredno napredovanje v 1. ligo. Zmaga Veržeja pa je naredila borbo za obstanek še bolj dramatično, saj ekipe Brd, Veržeja in Zarice loči le ena sama točka.
REZULTATI 20. KROGA:
Drava Ptuj - Brežice Terme Čatež 2:0 (1:0);
Farmtech Veržej - Triglav Kranj 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Derviševic (52.), 2:0 Vindiš (62.).
Brda - Ankaran Hrvatini 1:3 (0:3); strelci: 0:1 Vodeb (10.), 0:2 Štromajer (36.), 0:3 Vodeb (46.), 1:3 Debenjak (66.); rdeč karton: Angov (59., Ankaran);
Zarica Kranj - Roltek Dob 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Nemanič (16.), 1:1 Gajic (53.), 1:2 Kidrič (61.), 1:3 Romih (76.), 1:4 Av-belj (89.).
1.	TRIGLAV KRANJ 18 15 1
2.	ROLTEK DOB 19 12 5
3.	ANKARAN-HRV. 19 12 1
4.	BREŽICE ČATEŽ 19 8 5
5.	KRKA
6.	DRAVA PTUJ
7.	BRDA
8.	FARM. VERŽEJ
9.	ZARICA KRANJ
10.	ZAVRČ
2 2 6 6
7 2 9 7 2 10 4 5 9
4	4 11
5	1 13 1 2 6
41:12 47:16 38:21 26:26 36:27 34:41 14:28 14:35 16:43 16:33
VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 9. KROGA: Lovrenc - Leskovec 9:0, Pragersko - Gerečja vas 0:1.
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 9. KROGA: Pod-vinci - Gorišnica 1:1, Podlehnik - Grajena 0:2, Dornava - Markovci 1:1, Borovci - Tržec 4:0.
1.	LOVRENC
2.	SKORBA
3.	HAJDINA
4.	GEREČJA VAS
5.	SP. POLSKAVA
6.	PRAGERSKO
7.	LESKOVEC
5 1 4 2 4 1 3 2 3 0 2 1 0 1
24:19 18:6 23:9 11:9 14:16 11:15 9:36
VETERANI 40
REZULTATI 9. KROGA: Maj-šperk - Zgornja Polskava 1:3, Hajdoše - Videm 3:9.
1.	VIDEM 9 7 0 2
2.	POHORJE OPL. 8 5 1 2
3.	ORMOŽ
4.	ZG. POLSKAVA
5.	MAJŠPERK
6.	HAJDOŠE
4 0 3 2 2 2 2 1
40:16 16:11 18:16 14:21 13:20 16:33
TP, JB
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Gerečja vas) je odločil srečanje v Bukovcih.
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: Haj-doše - Pohorje Oplotnica 2:1 (1:0), Grajena - Makole bar Miha 7:1 (3:1), Polskava av-top. Grobelnik - Majšperk 10:1 (5:0), Slovenja vas - Zgornja Polskava 1:3 (0:2).
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, polfinale
TOREK ob 16.00: Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
21. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Zagorje (TOREK ob 18.00).
1. A DRL (m) - končnica za obstanek
7. KROG: Drava Ptuj - Maribor Branik, Istrabenz plini Izola -Jeruzalem Ormož (SREDA ob 19.00).
David Breznik
9
9
9
9
9
9
14 Štajerski
Šport
torek • 11. aprila 2017
Rokomet • 1. A SRL (m), končnica za obstanek, 6. krog
Prva zmaga Izole, Dobova še naprej uganka za Ormožane
Istrabenz plini Izola - Drava Ptuj 29:27 (15:12)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič, M. Žuran 1, Reisman 2, Bračič 4, Maroh 3, Hrupič 6, Gregorc 7, Jensterle, Krasnič, Lesjak 4, Osterc, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Istrabenz plini Izola 5/5, Drava Ptuj 2/2. IZKJUČITVE: Istrabenz plini Izola 6 minut, Drava Ptuj 6 minut.
Zelo motivirani rokometa-ši Izole so v svoji športni dvorani Kraška proti Dravi iskali poti do letošnje prve prvenstvene zmage in so jo tudi našli. Ptujčani na tej tekmi niso bili preveč razpoloženi, na pričakovanem nivoju je odigrala le peščica igralcev, kar je bilo premalo za uspeh. Ob tem sta domačim v številnih situacijah izrazito pomagala še »lokalna« sodnika, ki sta nekajkrat »zamižala« na eno oko ob spornih situacijah, kot so bila prebijanja, koraki in mejni prekrški.
Gostje so obračun dobro odprli, saj so povedli s 3:5, a sledil je šok, saj je Marko Žu-ran med eno od akcij dobil prst v oko in ni mogel nadaljevati dvoboja. Domačini so nato ujeli pravi ritem ter so s serijo 5:0 preobrnili rezultat. Do konca polčasa sta obe ekipi nihali v predstavi, Izolčani so na odmor odšli s tremi zadetki prednosti. Podobno kot v prvem je Drava tudi v drugem začela odlično, saj je po zadetku Maroha v 39. minuti s serijo 0:5 že vodila 17:19. Ob vidni pomoči sodniškega para so se Primorci vrnili v igro in tekma se je lomila zadnje minute. Ves čas so držali Ptujčane v stiku z domačo ekipo z zadetki Hrupič, Gregorc, Lesjak in v zaključku še Bračič. Ta je prevzel odgovornost v zadnjih napadih, ko je še izenačil na 26:26, potem
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so na dveh srečanjih v sezoni ugnali Izolo, v tretje so bili uspešnejši Primorci. Jan Gregorc (Drava, beli dres) je bil s sedmimi zadetki najboljši strelec svoje ekipe.
je prehitro zaključil napad, z zadetkom pa nato še enkrat približal Dravo na zadetek zaostanka (28:27). V zadnjem napadu je za prvo zmago Izolčanov s strelom s kakšnih enajstih metrov zadel Stopar, ki je bil tudi prvi igralec tekme (9 zadetkov).
Ptujčanom je proti nepopustljivim in motiviranim domačinom na koncu malo zmanjkalo na koncu in so doživeli nov poraz, Izolčani pa so se veselili prve zmage. Ptujčane hitro čaka nova sila težka preizkušnja, saj bodo že to sredo ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali z Mariborom Branikom.
David Breznik
Dobova - Jeruzalem 32:28 (12:13)
JERUZALEM: Balent (7 obramb), Šutalo; Kavčič 3, Petrovič, Voljč, Ciglar, Čudič 6 (2), Žižek Cvetko, Niedorfer, Kocbek 4 (1), Šoštarič, Kosi 6, Ozmec 1, T. Hebar, Rajšp 2, Cirar 6. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Dobova 6/6; Jeruzalem 6/3. IZKLJUČITVE: Dobova 10; Jeruzalem 12 minut. IGRALEC TEKME: Izidor Hotko (Dobova).
Po odlični predstavi in zmagi v sredo proti Trimu so rokometaši Jeruzalema tri dni kasneje v Dobovi doživeli drugi poraz v Ligi za obstanek. Skupaj pa že tretji poraz v letošnjem prvenstvu od Dobove, ki je tudi tokrat nastopila brez pomembnih mož Adama Seferovica in Tomaža Miklavčiča. Na drugi strani v ekipi Jeruzalema ni bilo poškodovanega Roka Žurana.
Gostitelji, ki so nujno potrebovali točke za obstanek v ligi, so tekmo bolje začeli in v 9. minuti povedli za tri (6:3). Sledile so najboljše minute Ormožanov na tekmi, ki celih osem minut niso prejeli gola, ob tem so zadeli štirikrat in v 17. minuti je prednost gostov znašala zadetek (6:7). Do odmora sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v 30. minuti pa je Gal Cirar s svojim četrtim golom svoje moštvo prvič pope-
Rokomet • 1. B SRL (m)
Pretili, a ostali praznih rok
Krim - Moškanjci--Gorišnica 32:28 (16:17)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNI-
CA: Bratuša, Šandor 6, Balas, Lozinšek 4, Grobelnik 10, Mlač--Černe 2, Caf, Krabonja 4, T. Bedrač, Zorli 2. Trener: Robert Bezjak.
Glede na to, da bodo prihodnjo sezono rokometaši Moškanjcev-Gorišnice igrali v 2. ligi, lahko zadnje tekme v tem prvenstvu igrajo povsem sproščeno. To se opazi, tudi v petek v Ljubljani je bilo tako, ko so na Galjevici dolgo pa-rirali favoriziranim domačinom.
Gostje so ponovno nastopili precej oslabljeni, saj je kar nekaj fantov manjkalo bodisi zaradi službenih bodisi zaradi študijskih obveznosti.
Kljub temu se preostali varovanci Roberta Bezjaka niso zmedli in so se dolgo enako-
I.	BSRL(m)
REZULTATI 23. KROGA:
Krim-Olimpija - Moškanjci--Gorišnica 32:28 (16:17), Sviš Ivančna Gorica - Brežice 27:24 (18:15), Mokerc-lg - Rudar 21:22 (14:10), Herz Šmartno -Sevnica 46:24 (17:15), Slovan
-	Krško 34:34 (20:17), Radeče Papir nova - Škofljica Pekarna Pečjak 23:23 (14:12), Črnomelj
-	Cerklje 30:31 (15:20). VRSTNI RED: 1. Herz Šmartno 40, 2. Sviš Ivančna Gorica 34, 3. Slovan 33, 4. Krim-Olim-pija 33, 5. Škofljica Pekarna Pečjak 33, 6. Krško 32, 7. Brežice 30,8. Rudar 20,9. Radeče Papir Nova 19,10. Črnomelj 17,
II.	Mokerc-lg 9,12. Moškanjci--Gorišnica 8, 13. Cerklje 8, 14. Sevnica 6 točk.
ljal do prednosti dveh zadetkov (11:13). Pri Jeruzalemu je v 1. polčasu blestel kadetski reprezentant Tilen Kosi s petimi doseženimi goli.
V 2. polčasu so domačini zaustavili Kosija, ob tem se je na krilu razigral Izidor Hotko, ki je bil obenem tudi odličen izvajalec sedemmetrovk (met 5/5). Kar 8 zadetkov, skupaj pa 12, je Hotko dosegel v 2. polčasu, ki so ga z delnim izidom 20:15 dobili Dobovčani. Ormožani so se držali do 45. minute in rezultata 22:22. Nato je igra gostov v obrambi povsem popustila, začelo se je grešiti v napadu in Do-bova je v 53. minuti povedla za tri (26:23). Vrnitve v igro za Ormožane več ni bilo in Dobova je slavila pomembno zmago.
Domači klub se je izkazal tudi z lepo gesto, saj je ves zbrani denar od vstopnine namenil v dobrodelni sklad za Nenada Stojakovica, bivšega odličnega rokometa-ša, ki je danes priklenjen na invalidski voziček. Organizatorju je uspelo zbrati 1.000 EUR.
Že v torek, 11. 4., Ormoža-ne čaka gostovanje pri Izoli. Ekipi sta izmenjali domačin-
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Brez dobre igre v obrambi enostavno ni točk. V 1. polčasu smo igrali obrambo in imeli rezultat v svojih rokah. V 2. polčasu pa smo prejeli enostavno preveč zadetkov za uspeh proti borbeni Dobovi.«
Tilen Kosi, Jeruzalem: »Ekipa Dobove nam enostavno ne leži. To je bil že tretji poraz v sezoni z Dobovo. Proti njim imamo letos še eno tekmo in verjamem, da jih bomo končno enkrat položili na hrbet. A zato bo potrebna precej boljša igra od današnje.«
stvo, saj si v taboru Jeruzalema v soboto, 3. 6., želijo izpeljati Plavo noč, ki bo potekala na odprtem v Športnem parku Mestna graba, in v sklopu tega dogodka bi bila tekma med Ormožani in Izolčani odigrana na odprtem, pod milim nebom.
ku
1. A SRL (m) -končnica za prvaka
REZULTATI 4. KROGA: Urbanscape Loka - Riko Ribnica 23:25 (13:14), Koper 2013 -Gorenje Velenje 20:26 (12:12), Celje Pivovarna Laško - Krka 41:29 (20:15).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 46 (38)
2.	GORENJE VELENJE 4 4 0 0 46 (38)
3.	RIKO RIBNICA 4 2 0 2 40 (36)
4.	KOPER 2013 4 1 0 3 40 (38)
5.	URBANSCAPE LOKA 4 1 0 3 31 (29)
6.	KRKA	4 0 0 4 28 (28)
Skupina za obstanek
REZULTATI 6. KROGA: Istrabenz plini Izola - Drava Ptuj 29:27 (15:12), Dobova - Jeruzalem Ormož 32:28 (12:13), Dol TKI Hrastnik - Maribor Branik 34:40 (18:21), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 24:22 (13:11).
1.	MARIBOR BRANIK 6 4 1 1 35
2.	TRIMO TREBNJE 6 5 0 1 33
3.	JERUZALEM ORMOŽ 6 4 0 2 31
4.	DOBOVA	6 3 0 3 29
5.	SLOVENJ GRADEC 6 2 2 2 21
6.	DOL TKI HRASTNIK 6 2 1 3 20
7.	DRAVA PTUJ 6 1 0 5 10
8.	ISTRABENZ IZOLA 6 1 0 5 2
(26) (23) (23) (23) (15) (15) (8) (0)
Športna zveza Ljutomer
Miroslav Rauter novi predsednik
vredno kosali s favoriti. Ljubljančani so imeli na začetku pobudo in so v 21. minuti vodili s štirimi zadetki (11:7). Zaključek prvega dela igre so rumeno-črni odigrali sijajno ter rezultat obrnili sebi v prid (16:17). Ključne za poraz so bile uvodne minute nadaljevanja, ko gostje kar dvakrat niso izkoristili igralca več, za-streljali so še sedemmetrov-ko, nato pa so bili zaradi te nezbranosti kaznovani. Domačini so ušli na varne štiri zadetke prednosti in vodstva do konca niso več izpustili iz rok. Štajerci se sicer niso predali, štiri minute do konca so se približali na -2 (28:26), žal pa popolnega preobrata niso uspeli narediti.
Sledi dvotedenski premor, nato pa domače srečanje s Črnomljem.
tp
Na nedavni volilni skupščini Športne zveze (ŠZ) Ljutomer je bilo izvoljeno novo vodstvo. Organizacijo, ki združuje športna društva iz občin Ljutomer in Veržej, bo v naslednjem štiriletnem obdobju vodil 56-letni Miroslav Rauter iz Ljutomera, sicer aktiven rekreativec v gorskem kolesarstvu. Na predsedniškem mestu bo nasledil Aleša Vrbančiča.
Delegati so na skupščini v predsedstvo zveze ob Rauter-ju izvolili še Jana Filipiča (šolska športna društva), Maria Hošpla, Dejana Kolariča (občina Veržej), Zorana Kosija, Branka Kristla in Aleša Ploja (strokovni sodelavec). Iz programa dela novega vodstva je zaznati, da bo ŠZ Ljutomer sodelovala pri izvedbi okoli 110 prireditev, kjer naj bi bilo do 3.500 aktivnih udeležencev.
Letos ŠZ Ljutomer obeležuje 55 let delovanja, v lan-
skem letu pa je izvedla kar 111 prireditev z okoli 2.400 udeleženci. Novi predsednik ŠZ Miroslav Rauter je po izvolitvi dejal, da se bo tudi novo vodstvo zavzemalo za uspešno realizacijo čim večjega števila različnih prireditev, namenjenih vsem starostnim generacijam. Ob vključitvi treh novih društev ŠZ Ljutomer sedaj tvori 58 članic.
Ravnatelj ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča (GFML) Zvonko Kustec je udeležencem skupščine ŠZ predstavil nov izobraževalni program, ki ga bodo začeli izvajati v šolskem letu 2017/18. Ob gimnazijskem programu predšolske vzgoje in najnovejšem umetniškem oddelku, gledališko-filmske smeri, si vodstvo in profesorski tim GFML želi uvesti tudi športni oddelek. Podrobneje sta o novem programu govorila predavatelja športne vzgoje
na GFML Saša Vrbnjak in Andrej Kos in pri tem prejela soglasno podporo pri tem projektu.
NŠ
Kolesarstvo • Po
Marko Hozja
S tradicionalno dirko Pokal Poli se je tudi uradno začela sezona 2017 za mlajše selekcije kolesarjev. Letošnja dirka je bila še bolj zanimiva, saj je bila trasa prestavljena iz običajnega mesta Ptuj-Mestni Vrh-Ptuj, zaradi novozgrajene trgovine na Ptuju, kjer bi bil moten dovoz. Organizatorji so tako dirko prestavili v bližnje Hajdoše. Sama trasa dirke je bila povsem ravninska in krožna, krog med Haj-došami in Slovenjo vasjo pa je bil dolg dobre štiri kilometre. Sama tekma je bila po zagotovilih organizatorjev tudi varnejša kot v preteklih letih, kar je seveda najpomembneje - poškodb in padcev praktično ni bilo, kar vrlim domačim prirediteljem le pritrjuje o varnosti na progi.
Ptujski kolesarji so na domačem terenu napovedali boj za najvišja mesta, v določeni meri jim je to tudi uspelo, morda je v kakšni kategoriji zmanjkala še tista končna
torek • 11. aprila 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Boks • Državno prvenstvo za posameznike
Lazar, Venko, Rudolfova in Jabločnikova članski državni prvaki
Ekipa BK Ring Ptuj se je v vseh kategorijah okitila s petimi naslovi državnih prvakov.
Uspešni so bili tudi člani BK Dejan Zavec Boxing, trije so stopili na najvišjo stopničko.
Večina izmed 138 boksarjev in boksark se je kar nekaj časa intenzivno pripravljala za enega izmed vrhuncev leta, na državno prvenstvo v boksu za posameznike. To prvenstvo je bilo prvič izvedeno na Primorskem, pod organizacijo tekmovanja sta se v športni dvorani OŠ Sečovlje podpisala Boksarska zveza Slovenije in Boks klub Portorož.
»Najkakovostnejše tekmovanje doslej«
V treh dneh so ljubitelji boksa skozi četrtfinalne, pol-finalne in finalne obračune videli veliko kakovostnih obračunov, predvsem v članski moški kategoriji so prišli do konca trenutno naši najboljši posamezniki. O sami kakovosti tekmovanja je predsednik zveze Ptujčan Sašo Pučko povedal: »V treh dneh smo videli številne dobre dvoboje in prav gotovo najkakovostnejše tekmovanje do sedaj.
Ta kakovost je bila na nek način pričakovana, saj se je kazala že skozi nastope tekmovalcev na slovenski boksarski ligi, na državnem prvenstvu se je le še dvignila.«
Za nemoten potek tekmovanja je skrbel AIBA delegat in pet njihovih licenciranih mednarodnih sodnikov, ki sta jim pomagala tudi dva slovenska sodnika. Ti so vse tri dni naloge opravili zelo korektno. Med prvaki so tudi tekmovalci dveh ptujskih boksarskih kolektivov; BK Ring je zbral pet naslovov, BK Dejan Zavec Boxing pa tri.
Pri ringovcih je v konkurenci school girls ali šolark zmagala v konkurenci do 54 kg Kaja Tomasino, ki je ves čas pritiskala tekmico Enejo Vehovec Pondelak (BK Legi-onar Šmarje) in si zaslužila končno zmago. Bolj odmevno končno zmago je med člani do 81 kg zabeležil Denis Lazar, saj je bil najprej v polfinalu za razred boljši od Luka Mejača (FCL Ljubljana).
V finalu se je pomeril z Ga-lom Šmitom (BK Tivoli), ki je dobro začel obračun, medtem ko je bil Lazar v prvi rundi še rahlo rezerviran. Nato je Ptujčan iz runde v rundo boksal bolje in je stopnjeval ritem ter je tekmeca tudi poslal v knockdown in na koncu prepričljivo dobil obračun. Ob teh dveh naslovih, osvojenih v ringu, so brez borbe iz BK Ring postali državni prvaki še Filip Pirc Kolar, Alen Kralj in Anja Jabločnik.
V svoji prvi borbi je v finalu pri kadetih v kategoriji nad 80 kg nastopil Nejc Herjavec (BK Ring), ki pa je izgubil proti Juretu Kovaču (Boxed Novo mesto). Dva ringovca sta obstala v polfinalu, in sicer je med člani v kategoriji nad 91 kg Miha Vin-diš nudil dober odpor proti izkušenejšemu Timu Jevšku (BK Ljubljana), medtem ko je bil v polfinalu zaustavljen zares dolg zmagovalni niz mladinca Leona Lovreca, ki
ga je za odtenek ugnal Ardit Zeqiri (BK Slovenske Konjice).
Venko do naslova s tremi zmagami
Med vsemi tekmovalci je na tokratnem državnem prvenstvu najtežje prišel do naslova - v »strašni« članski konkurenci v kategoriji do 75 kg - Aljaž Venko (BK Dejan Zavec Boxing). V če-trtfinalu je naletel na Marka Makovca (BK Tivoli), ki je v zadnjem obdobju naredil silovit napredek in je bil do-
stojen tekmec Konjičanu, ki pa je v ringu pokazal svojo kakovost za čisto zmago. Še bolj čista (s 5:0) je bila njegova polfinalna zmaga na enem izmed najbolj pričakovanih dvobojev prvenstva, proti Edinu Sejdinovicu (ŽBK Maribor). V finalu je Venka na papirju čakal še najlažji tekmec Fran Firer (BK Legionar Šmarje), proti kateremu je boksal nekoliko zadržano in je rutinirano dobil še tretji obračun v treh dneh.
Med članicami se je svojega prvega naslova veselila tudi Vida Rudolf (BK Dejan
Dejan Zavec, trener BK Dejan Zavec Boxing: »Glede na to, da smo relativno novi klub v tem boksarskem prostoru, so ti uspehi poplačilo za naše dobro delo. Osebno sem zelo zadovoljen in morda tudi nekoliko pozitivno presenečen glede na odlične rezultate mojih tekmovalcev v Sečovljah.«
Ivan Pučko ml, trener BK Ring Ptuj: »Z osvojenimi petimi naslovi državnih prvakov sem zelo zadovoljen. Ponosen sem na vse fante in punce, ki so oddelali korektne priprave za to tekmovanje, na katerem smo dosegli začrtan cilj; pred tekmovanjem smo si želeli osvojiti štiri zlate medalje, osvojili smo jih pet, kar je za nas lep uspeh.«
Zavec Boxing), ki je tekmico Katarino Fras (BK Ljutomer) prisilila v predajo po približno dveh minutah borbe. Tretji naslov za Zavčev tabor je z dvema zmagama priboril mladi Tomi Lorenčič. V finalu med mladinci do 64 kilogramov je s prekinitvijo v 1. rundi premagal Jassima Bajroviča (BK Kranj). V finalu je v članski velterski kategoriji nastopil tudi Jan Sekol (BK Dejan Zavec Boxing), ki mu je stal nasproti izku-šenejši Andrej Bakovič (BK Tivoli). Oba sta prikazala vrhunsko partijo, v kateri pa je bil na koncu boljši Bakovič. Med člani nad 91 kg je tokrat tekmoval tudi Gianni Halli-li (BK Dejan Zavec), ki je bil nemočen proti kasnejšemu državnemu prvaku Harisu Aksaliču (BK Tivoli), medtem ko je v mladinski konkurenci do 81 kg Miha Jerebič (BK Dejan Zavec Boxing) izgubil po prekinitvi z Nikom Poličarjem (BK Kranj).
David Breznik
okai Poli
in med starejšimi mladinci na stopničkah
pika na i. Vendarle je najpomembnejše spoznanje, da so mladi kolesarji uvideli, da so še vedno blizu najboljšim v
Sloveniji. V lepem, praktično idealnem vremenu za vrtenje pedalov so morali dečki C prevoziti 4 kroge oz. 12 km,
najboljše uvrščen član KK Perutnina Ptuj pa je bil Jure Majnik, ki je dirko končal na 7. mestu. V starejši kategoriji,
pri dečkih B, so morali mladi kolesarji prevoziti 20 km, kar trije Ptujčani pa so se zvrstili na robu deseterice. Jan Svenšek je bil 10., za njim sta bila Matevž Rutnik na 11. in Primož Kirbiš na 12. mestu. Še štiri kilometre več kot dečki B so morali prevoziti dečki A. V najstarejši katego-
riji dečkov domačini niso bili v ospredju, še najboljši je bil Vid Jeromel, ki je zasedel 17. mesto.
Med mlajšimi mladinci je bil najbolje uvrščen domačin Gašper Pušnik na 9. mestu. Najboljše rezultate so kolesarji KK Perutnina Ptuj dosegli med starejšimi mladinci. Pričakoval se je sprint glavnine, zato so v domačem taboru stavili na Marka Hoz-jana. Marko ni razočaral, na koncu je kot 3. stopil tudi na zmagovalni oder, njegov
uspeh pa je s 5. mestom dopolnil Nace Malovič.
Konkurenca je bila v soboto v Hajdošah izjemno močna, noto dirki pa so dodali tudi tuji kolesarji. Dirka je tudi zaradi vrhunske organizacija še naprej trdno usidrana v program dirk tudi v prihodnje. Mladi ptujski kolesarji sicer že pogledujejo naprej, ko bodo skušali napraviti še kakšen skok višje in se konstantno uvrščati med najboljše v prav vseh kategorijah.
tp
Foto: Marjan Kelner
Utrinek s podelitve medalj v konkurenci starejših mladincev (od leve): župan občine Hajdina Stanko Glažar, Viktor Potočki, Blaž Debevec, Marko Hozjan (KK PP) in direktor KK PP Rene Glavnik.
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj:
»Zaradi novo odprte trgovine Lidl smo morali dirko prestaviti. Odločili smo se za traso v občini Hajdina, kjer je dobro uspela. Trasa je bila povsem ravninska, kljub dvema mostovoma čez kanal reke Drave pa je bila dirka zaradi zadostnega števila rediteljev varna. Iz leta v leto je na naši dirki prisotnih več tekmovalcev, kar je za nas seveda pozitivno. Tudi naši kolesarji so bili uspešni, naš cilj za naprej pa je seveda vzgojiti čim večje število mladih kolesarjev in lahko rečem, da smo na tem področju kar uspešni.«
Matej Marin, trener mladincev v KK Perutnina Ptuj: »Z uspehom Hozjana smo dosegli namen, saj smo taktiko povsem podredili njemu. Z razpletom smo zadovoljni, res pa je, da
je bilo na dosegu tudi 2. mesto, do katerega so nam zmanjkali centimetri. Tudi generalno smo lahko v klubu zadovoljni z razpletom, mogoče je za piko na i zmanjkala še kakšna uvrstitev na zmagovalni oder. Vendarle je šlo v primeru večine naših fantov za premierno tekmo sezone, zato je bila prisotna tudi nervoza. Tudi s samo izpeljavo dirke v Hajdošah smo zadovoljni, težav ni bilo, pohval smo bili deležni iz vseh strani in verjamem da bomo še naprej nadaljevali tukaj.«
Nace Malovič, starejši mladinec v vrstah KK Perutnina Ptuj: »Kot smo pričakovali, je o zmagovalcu odločal sprint glavnine in tako smo na sicer zelo hitri dirki dobili najboljšega. Vsaka proga je po svoje zahtevna, zahtevna pa je prav toliko, kot jo naredijo tekmovalci.«
16 &o/m¿zTEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 11. aprila 2017
Destrnik • 300 let od prve omembe šolstva
Že v preteklosti so zelo cenili znanje
Na Destrniku je vse nared za veliko svečanost ob 300. obletnici omembe šolstva na Destrniku, ki bo 14. aprila v telovadnici OŠ De-strnik-Trnovska vas. Pripravlja jo šola skupaj z občino Destrnik. Na ta jubilej bo spominjala tudi priložnostna publikacija. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Kot leto začetka šolstva na Destrniku se po neuradnih zapisih šteje leto 1716. Prva zasebna šola naj bi bila v viniča-riji, učenci so pouk obiskovali prostovoljno. Enorazrednica je bila ustanovljena leta 1776, kmalu po uzakonjenju šolstva. Pouk pa je še vedno potekal prostovoljno v viničariji, obiskovalo ga je od 60 do 80 učencev. Iz zgodovine šolstva, ki je raziskana in zapisana v različnih virih, med ostalim tudi v zborniku Destrnika: čas, ljudje, dogodki, se kot prvi učitelj omenja Jakob Plohl, ob njem pa še Franc Denk, Matija Murko, Leopold Volkmer in še nekateri drugi, je povedal zdajšnji ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, ki se je v
Foto: Črtomir Goznik
OS Destrnik-TTnovska vas je današnjo podobo dobila z odprtjem vrtca leta 2015.
Ptuj • 23. svetovno prvenstvo psov v sledenju
Najboljši psi v sledenju na svetu so se pomeri
Kar 10.000-krat je pasji voh boljši od človekovega. Psi z najbolj izurjenimi čutili na svetu, ki jih ob tem odlikujejo še številne druge lastnosti, kot sta koncentracija in na 23. svetovnem prvenstvu psov v sledenju, ki je potekalo od srede do nedelje na Ptuju, predstavilo pa se je 45 tekmovalcev iz 25 držav.
V slovenski reprezentanci tudi Ptujcani
V slovenski reprezentanci so bili: Zlatko Voglar iz KD Ptuj (z nemško ovčarko Gipsy Leo-megy) in Miroslav Kolar iz KD Grosuplje (z belgijsko ovčarko Rena Divja jaga), rezerva je bil Rajko Žagar iz KD Kočevje (z nemško ovčarko Giovana Betkin Dvor). Vodja slovenske ekipe je Daniel Lipič. Sodnika na svetovnem prvenstvu sta bila Martin Gugler (Nemčija) in Toon Hop (Nizozemska), nadzorni sodnik na sledi pa Andreas Wahlschlager (Avstrija). Nazadnje smo v Sloveniji gostili 16. SP psov v sledenju, in sicer leta 2010 v Boštanju pri Grosupljem.
Foto: Črtomir Goznik
Zanimivost: psi zaznajo bolezen rak in povečanje krvnega sladkorja
„Voh je eno izmed najbolj razvitih pasjih čutil. Z njim prepoznava in spremlja svet ter dogajanje v njem. Pes ima v primerjavi s človekom v svoji nosni votlini precej večjo površino, prav tako imajo psi velik predel možganov namenjen zaznavanju in prepoznavanju vonjev. Pse v službene namene uporabljajo pri iskanju pogrešanih oseb in pri reševanju iz ruševin ali lavin. Nekateri psi lahko sledijo sledi, ki je stara tudi več kot teden dni. Usposobljene pse uporabljajo za odkrivanje minskih eksplozivnih sredstev, orožja, prepovedanih drog, tartufov in ne nazadnje tudi bolezni. Zanimivo je, da bolezen rak in povečanje krvnega sladkorja psi zaznajo v začetnih fazah, saj imajo bolezni 'popolnoma svoj vonj'," so le nekatere izmed številnih zanimivih tez o vohu psov, ki so jih pred začetkom tekmovanja predstavili organizatorji letošnjega svetovnega prvenstva.
Kinološko društvo Ptuj s podporo Kinološke zveze Slovenije je organiziralo letošnje, 23. svetovno prvenstvo psov v sledenju. Slavnostno odprtje prireditve s predstavitvijo sodelujočih reprezentanc je bilo izpeljano v sredo pri Termah Ptuj, tekmovanje pa je potekalo od četrtka do nedelje na žitnih poljih na območju Ptuja, Grlin-cev, Dornave, Kidričevega in Kungote pri Ptuju.
Kot so pojasnili organizatorji, so za izvedbo uradnih treningov in tekmovanja potrebovali okrog 1000 ha primernih površin, psi pa so sledili na pšenici, ječmenu in sejani silažni travi.
Na prvenstvo psov so se letos uvrstili tekmovalci iz 26 držav, kar je po pravilniku FCI (Mednarodne kinološke zve-
ze) največje možno število, a se predstavnik Španije tekmovanja na Ptuju ni udeležil. V reprezentanco posamezne države so uvrščeni tekmovalci s kvalifikacijami na tekmovanjih državnega prvenstva.
»Prva tekmovanja v disciplini sledenje, so se v Sloveniji začela pred dvajsetimi leti. Člani našega društva se zadnjih 15 let redno udeležujemo tekmovanj v tej disciplini. Toliko let zapored smo tudi organizatorji državnega prvenstva v sledenju,« pojasnjuje Marjan Zupanič, predsednik organizacijskega odbora 23. SP psov v sledenju in dolgoletni predsednik KD Ptuj (zdaj vodja šolanja na KD Ptuj).
Ptujsko Kinološko društvo je na podlagi bogatih izkušenj
Svetovno prvenstvo psov v sledenju je
sprejelo odločitev, da poskusijo svetovno prvenstvo pripeljati na Ptuj, in čeprav kot pravijo, niso imeli veliko upanja,

Foto: ČG
torek • 11. aprila 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
	M	
	A	FTi URŠ? 1
B H P	E	t -; ni
i •■'•	. a	
OS Destrnik pred prezidavami oz. dozidavami.
OŠ Destrnik zaposlil leta 1981, sprva kot učitelj športne vzgoje, od leta 1996 pa je tudi njen ravnatelj. „Obeležitev jubileja 300 let omembe šolstva na De-strniku nam veliko pove tudi o samem kraju in prav tako o ljudeh samih, ki so živeli in še živijo na tem območju. Že v preteklosti so cenili znanje, svojim otrokom so želeli dati izobraz-
bo kot pomemben temelj za življenje in karierno pot. Jubilej je tudi priložnost, da se zahvalimo in izrazimo spoštovanje do vseh, ki so soustvarjali zgodovino in podobo destrniške šole. Končno podobo je šola dobila z odprtjem vrtca leta 2015, na to smo vsi, ki delamo v šoli in vrtcu, izjemno ponosni in hvaležni."
li na Ptuju
vztrajnost, so se skupaj s svojimi lastniki predstavljali
prestižen kinološki dogodek.
da bodo izbrani, jim je uspelo. Čeprav so bile v igri bistveno večje države, sta pri odločitvi o izbiri Slovenije in Ptuja za lokacijo izvedbe prvenstva presodila dva dejavnika: dobre reference in zanesljivost dela v kinologiji.
Pri organizaciji 23. SP psov v sledenju je aktivno sodelovalo 35 članov in nekaj zunanjih sodelavcev (Slovenska vojska in predstavniki KZS).
Kaj so pravzaprav psi sploh počeli?
„Sled je zahtevna kinološka disciplina, kjer se mora vodnik v celoti zanesti na svojega psa. Sled, ki jo postavi polagalec, ustvari na površini poškodbo tal, ki jo potem zaznava pes in po njej tudi sledi. Vodnik ne ve, kje poteka sled in kje so položeni predmeti, ki jih mora
pes najti. Psi sledijo po poljih, travnikih, kjer je že tako ogromno drugih vonjav, ki bi jih lahko speljala na napačno sled. Za nameček pa že položeno sled dvakrat prečka 'križač', ki lahko psa še dodatno zmede. Med vodnikom in psom mora vladati popolno zaupanje. Dobrega psa sledarja poleg vohalnih sposobnosti odlikujeta vztrajnost in zmožnost koncentracije. Psa za vrhunsko delo po sledi lahko s pravilnimi treningi izšola izkušen vodnik, podkovan s strokovnim znanjem. Potrebnih je veliko ur treningov, vztrajnosti, potrpljenja in seveda veselja do te discipline," pojasnjujejo organizatorji letošnjega prvenstva. Pes, ki ga vodnik vodi na desetmetrskem povodcu, gre po tri ure (približno 180 minut) stari sledi, za izdelavo sledi in nakazovanje sedmih predmetov pa
Rezultati posamezno:
1.	mesto: Tomczak Michael iz Nemčije (196 točk), tekmoval je z nemškim ovčarjem
2.	mesto: Thies Thomas iz Nemčije (195 točk), tekmoval je z nemško ov-čarko
3.	mesto: Grigoreva Sve-tlana iz Rusije (193 točk), tekmovala je z nemško ovčarko
27. mesto: Zlatko Voglar iz Slovenije, tekmoval je z nemško ovčarko, zbral je 167 točk
Pokale je prvim trem izročila ministrica za obrambo RS Andreja Katič.
Rezultati ekipno:
1.	mesto: Nemčija (391 točk)
2.	mesto: Italija (378 točk)
3.	mesto: Nizozemska (375 točk)
17. mesto: Slovenija (167 točk)
ima pes z vodnikom največ 45 minut časa. Pravila so jasno in strogo začrtana: od tega, kako mora pes sled nakazati do hitrosti sledenja. „Na tekmovanjih v sledenju po najzahtevnejši disciplini (IPO - FH) prevladujejo 'službene pasme psov', kot so nemški in belgijski ovčarji, na tokratnem svetovnem prvenstvu pa so bili poleg teh dveh pasem, ki sta najbolj zastopani, še labrado-rec, beli švicarski ovčar, hova-wart, rotvajler in majorški buldog," je še pojasnil Zupanič, ki je izjemno zadovoljen, da so z dobro organizacijo letos upravičili zaupanje Mednarodne kinološke zveze.
Dženana Kmetec
je v tem šolskem letu skupaj 335 otrok. Pri vsaki šoli deluje tudi vrtec, štiri skupine na Destrniku in tri skupine pri PŠ Trnovska vas, s 112 vključenimi otroki. Skrb za kakovostne materialne pogoje in najboljše učitelje, da bodo učenci pridobili znanje, ki bo primerljivo z vrstniki v slovenskem in evropskem merilu, je bila vselej na prvem mestu, tako je tudi danes, saj ni dobre šole in dobrega vrtca brez dobrih učiteljev in vzgojiteljev, poudarja ravnatelj Drago Skurjeni. Destrniški učenci uspešno sodelujejo na različnih tekmovanjih, natečajih, so odlični raziskovalci,
mladi turistični entuziasti in športniki, ki znajo v vsakem trenutku prepoznati potencialne svojega kraja; v šolskem glasilu Sončni grič se že leta dokazujejo tudi kot nadarjeni literati in likovni ustvarjalci. Šola vsako leto organizira tudi tradicionalno likovno revijo svobodnih likovnih ustvarjalcev, ki upodabljajo motive iz življenja na Destrniku, in tudi že tradicionalni božično-novo-letni koncert, da lahko z zbranimi sredstvi vsem učencem omogočijo vključitev v razne nadstandardne dejavnosti.
V klopeh destrniške osnovne šole se je zamenjalo veliko
generacij z različnimi sanjami o prihodnosti. Ponosni so na dosežke vseh svojih učencev. Mnogi med njimi zasedajo pomembne položaje v politiki, kulturi, gospodarstvu, družbenih dejavnostih. Sodelovanje z društvi v domačem kraju povečuje motivacijo za delo, v šoli društva pridobivajo podmladek. Žal pa pričakovanj in želja o tem, da bi bili učitelji gonilna sila delovanja društev na Destr-niku, ni mogoče uresničiti, saj večinoma prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer so prav tako aktivni, še pove ravnatelj Drago Skurjeni.
MG
Foto: zasebni arhiv Simona Petroviča
Status in podoba OŠ sta se v 300-letnem obdobju nenehno spreminjala, doživela je številne preureditve in dozidave. Danes je OŠ Destrnik-Trnovska vas JVIZ z matično šolo na De-strniku in podružnično šolo v Trnovski vasi. Šola ima 73 zaposlenih, 12 samostojnih oddelkov v OŠ Destrnik, šest pa jih ima PŠ Trnovska vas, v katerih
Stara razglednica Destrnika s panoramo, nekdanjo gostilno Marinič in staro OŠ Destrnik.
Spomini nekdanjih učencev destrniške osnovne šole
Franc Pukšič, petkratni župan in nekdanji poslanec: „ Prvi šolski dan me je v šolo spremljala mama. Šola je imela osem učilnic in nekaj stanovanj za učitelje. V tistem času je imela več kot 400 učencev, zato je pouk potekal dopoldan in popoldan. V učilnicah so bile še lončene peči. Imeli smo nekaj odličnih učiteljev, učenci destrniške OŠ smo sloveli po znanju matematike. Še posebej lep je spomin, ko sva s sošolko Marjanco v prvem razredu na proslavi ob 8. marcu nastopila z igro Jaz sem stari doktor Zdravič. Ko sem bil župan in poslanec, so se začele investicije v osnovno šolo, takrat to ni bila politika, ampak nujna potreba za napredek kraja. Začeli smo priprave na izgradnjo telovadnice, da novim generacijam ne bi bilo treba več zardevati ob prihodu v srednjo šolo, ker ne bi poznali nekaterih športnih orodij. V letu 1998 smo šolo dogradili z novimi učilnicami s kabineti, kuhinjo in moderno telovadnico. Leta 2008 smo zgradili še športni park pod šolo, v naslednjih letih kupili zemljišče in pripravili projektno dokumentacijo za novi vrtec.
Danes je v šolah vse preveč neučinkovite birokracije in zatiskanja oči pred realnim življenjem. Šolski sistem je neučinkovit. Marsikaj bomo morali spremeniti, predvsem sami pri sebi v trikotniku: učitelj-starš-učenec, da bo to imelo pozitivne učinke za naslednjih 300 let šolstva na Destrniku."
Aleš Šteger, literat: „ Obiskoval sem osnovno šolo, ki je bila pol manjša kot obstoječa, nosila je drugo ime po partizanih in ne po kraju kot današnja in imela dvakrat toliko učencev, kot jo ima šola danes. Je to danes še ista šola? Za vsakogar je šola ena sama, namreč šola, ki sem jo obiskoval, po njej presoja vse druge. Kar me je moja osnovna šola naučila, je bila visoka umetnost sanjarjenja, pogovorov s samim sabo in dolgočasenja. Mislim, da to ni bila le zasluga učiteljev in učnih programov, sošolcev in pomanjkanja možnosti za dodatne aktivnosti tistega časa. Verjetno bi bil podobne lekcije deležen marsikje, na marsikateri osnovni šoli. Kajti bil je duh časa, ki se ni sramoval praznine, igre, sanjarjenja in prepuščenosti otrok njihovim svetovom. Spomnim se, kako smo bili v višjih razredih redno vključeni v razne oblike dela, spomnim se vonja našega smeha, ko se je na vratih prikazal tedanji ravnatelj z modrico na očesu in na naše vprašanje, kje jo je staknil, odgovoril, da je lovec in se je kot tak boril z medvedom, spomnim se vonja neskončnih popoldnevov in počitnic, ko je šola bila zaklenjena in smo posedali na klopci pod njo. Klopca več ne stoji, saj je na tem mestu zgrajena telovadnica. Vonj je izpuhtel za vse, ki niso doživeli, kar sem sam doživel in česar se spominjam s hvaležnostjo za zalogo časa, ki sem si jo tedaj lahko nabral in od katere živim še danes."
Erika Maurič, nekdanja učenka in učiteljica: „Ko sem začela obiskovati OŠ Destrnik, je prišla elektrika. Še vedno pa so se prostori ogrevali s pečmi na drva. Spominjam se, da smo učenci v jeseni stali v vrsti, da smo jih spravili v klet. Ko sem se v šolo vrnila kot učiteljica, so bile že vidne spremembe, šola se je posodobila, izboljšali so se prostorski pogoji in tudi opremljenost. Začela sem kot učiteljica v prvem razredu, končala pa v petem razredu. V tem času je bila uvedena tudi devetletka, učitelji smo morali osvojiti tudi že znanje računalništva, da smo lahko učencem posredovali primerljivo znanje. Občutno se je zmanjšalo tudi število učencev v razredu, začela sem s 40, na koncu jih je bilo 18. Izjemno sem vesela in ponosna, da se danes učenci v OŠ Destrnik-Trnovska vas izobražujejo v povsem enakih pogojih, kot jih imajo šole v mestu, da ni več razlik in da je njihovo znanje globalno primerljivo, ne samo na ravni kraja oz. širšega okolja. V naših časih ni bilo tako, kot učenci podeželske šole smo ob prihodu v mestno šolo morali marsikaj nadoknaditi, da smo bili uspešni. Učiteljski poklic, delo v šoli in z otroki me je nadvse osrečevalo, zelo rada sem bila učiteljica, tudi zato sem še danes tako zelo ponosna na vse njihove dosežke, na to, da so naši otroci enakovredni mestnim, da imajo tudi sodobno telovadnico tako kot vsi drugi."
Foto: CG
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 11. aprila 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
v
Sparglji na vrtu
Vsem ljubiteljem dobre in predvsem zdrave hrane je špargelj dobro poznana kulinarična dobrota. Vsi gurmani tudi vedo, koliko boljši je povsem svež, ravnokar odrezan poganjek, kakor tisti, ki je do nas potreboval lepo število kilometrov.
Zal slovenski pridelovalci zelenjave ne sledijo dovolj željam ljubiteljev špargljev, zato vsakemu v Sloveniji svež ni vedno dostopen. Tisti v trgovinah pa je star vsaj 48 ur. Mislim, da je pridelava špargljev ena velika, za zdaj še neizkoriščena možnost na manjših, tudi hribovskih kmetijah. Prav tako pa so šparglji zelo enostavni in primerni za pridelavo na vrtovih. Letošnje pobiranje špargljev se je pričelo zelo zgodaj, zato si bodo mnogi zaželeli šparglje saditi tudi na vrtu. Mnogi menijo, da je pridelava zahtevna, a sploh ni. Vseeno pa izberite mesto, kjer je dovolj prostora, predvsem pa mesto, kjer boste lahko zagotovili tudi oporo. Odrasla rastlina je poleti velika preko 2 m in široka nekaj manj. Zato so najprimernejša mesta ob ograji. Seveda pa jim vedno lahko naredite enako oporo kakor malinam.
Sajenje špargljev
Nasad špargljev zasnujemo s sadikami. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, vendar je za prodajni nasad bolje sadike kupiti, saj boste tako sadili veliko bolj rodne hibri-de. Sadike, ki jih dobite posajene v lončkih, bodo morale rasti vsaj 3 leta, preden boste lahko preverili okus prvega pridelka. Zato priporočam, da poiščete raje koreninske sisteme. Profesionalci jih vedno sadijo kot sadike. Običajno jih boste našli nekje na policah, poiščite jih ali pa po njih povprašajte trgovce.
Sadike sadimo zgodaj spomladi, običajno v aprilu, zato se tudi šele takrat pojavijo te sadike na policah trgovin. Dobro je, da jih posadimo čim prej, da se uspejo vrasti še pred poletno sušo. Če se bo ta suša nadaljevala, potem svetujem, da ob sajenju zalijete jamice, korenine polo-
APRIL			^ÊL Mali traven	
SOBOTA Hueo	13. teden		/j A- NEDELJA 1 U Bernarda	Velika noč
NEDELJA Franc	TiK* nfrieljj		1 T—i PONEDELJEK 16-leden do,,:00 1 / Rudi Veiikonočni ponedeljek	
-J PONEDELJEK __* Ljuba	M. teden E		-1 Q TOREK I O Konrad	m
/ TOREK Izidor		m	1Q SREDA 1___/ Leon	Fv^l do 10.00 jkJH od 11:00
^ SREDA J Vinko		ë	—ČETRTEK Z-\J Neža	
Četrtek V-J Viljem		m	PETEK ¿— 1 Simeon	<5015.00 od 16,00
1-7 PETEK / Darko	Sondni vzhod 05:33 Sanini utiod 18:49	od 15:00	SOBOTA Leooida	Dm umije
SOBOTA Albert		m	NEDELJA ¿- J Vojko	do 12:00 od 13:00
Q NEDELJA —/ Tomaž	Cvetni nedelja		/ PONEDELJEK ¿J~\ Jurij	TClHfen ^^
r\ ponedelJek 1 W Mehtilda			—■) j— TOREK ¿-Z) Marko	
-1-i torek 1 Leon	a		SREDA Marcelin	m 13:18
-I —\ SREDA Lazar			Četrtek ¿mm / Jaroslav Oan upora proti okupatorju	
«i Četrtek 13 Fda		m	"")Q PETEK ¿-O Pavel	
-1 / PETEK Valerij			SOBOTA Roben	
SOBOTA Helena			NEDELJA JU Katarina	
Nfiprirtltfrffilf «				

Podtalni plodovi : 'E - , pE¡a. krampi,.
PLodovke in sadje
Pete. ; " ■ paprik,, grart. fia" .".' vistE E.arija .
Listnate rastline
Solate, relie, ohrovt, .
Vinsko trto Škropimo prati oidiju. ko so poganjki aolji "1-2 cra. Okapijerco okoli de:el mladin dreves. Vpnssws temiio S«Ci.*SCIi»*. SarepimoHflno drevje proti Itadljivcem le. Je je tem potrebno pa
škropilnem koledarju.
ID za D D V: SI491l6544
¡krijllr.i atl V -idljS Ziloibl A|3i. Vfldsrt:. T: '
H*»tHmn»lm29lï
Foto: Miša Pušenjak
Sajenje sadik šparglja, ki jih položimo tako, da je smer rasti rastline v vrsti.
Vir: KZ Ptuj
žite vanje, potem zasujete z zemljo, po končanem sajenju pa zalijete celo gredo pol metra v širino.
Priprava zemlje
Dobro je, če zemljo za sajenje pripravimo že v jeseni. Če imamo tam opravka s trajnimi pleveli, zelo nadležen je v nasadu špargljev slak, se jih znebimo pred sajenjem. Tla globoko prekopljemo in obogatimo s hlevskim gnojem. Uporabimo lahko do 4 l/m2 hlevskega gnoja, je pa zelo priporočljivo pred tem narediti analizo zemlje in pognojiti v skladu z njo. Spomladi morate gnoj spraviti pod sadilne jame, saj lahko negativno vpliva na koreninski sistem špargljev. Še bolje pa je uporabiti kompost, lahko ga daste do 10 l/m2, pomešate ga z zemljo v globini 30 cm.
Sadike sadimo, ko se zemlja ogreje na 10-12 oC, torej je zdaj ravno pravi čas. Pri sajenju je zelo pomembno, da pazimo na smer rasti korenin in rastline. Poganjki se namreč razvijajo samo levo in desno, ne v krog. Če bomo rastlino posadili tako, da bodo rasli v med-vrstni prostor, bomo imeli več težav pri vzdrževanju nasada. Za sajenje je najbolje izkopati jarek, globok 15-25 cm in trapezaste oblike, spodaj ožji, zgoraj širši. Spodaj naj bo jarek širok okoli 30 cm, zgoraj pa
40. Če želite pridelovati obeljene špargelj naj bo sajen globlje, zelen pa plitveje.
Za sajenje na večjih površinah se da v Sloveniji izposoditi tudi sa-dilec. Korenine polagamo v jarek tako, da je smer rasti poganjkov (ne korenin) v smeri vrste. Korenine polagamo v vrsti na razdaljo 30-40 cm, odvisno od tega, ali želimo pridelovati beljene ali zelene poganjke. Za beljene šparglje pustimo rastlinam več prostora. Med vrstami pustimo 2-2,5 m prostora.
Korenine nato pokrijemo z zemljo, vendar samo do polovice izkopanega jarka. Tako se bo poleti vlaga dalj časa zadrževala v jarku. V jeseni pa jarek do konca zasujemo z zemljo.
Nega nasada
V	prvem letu je treba poskrbeti, da rastline ne trpijo suše. V naslednjih letih pa namakanje ni več potrebno. V izjemno sušnih letih pa je priporočljivo, saj v nasprotnem primeru pridelek naslednje leto ne bo visok.
V	letu sajenja in prvem letu po sajenju samo vzdržujemo tla rahla in redno odstranjujemo plevele, po-gnojimo in namakamo. Čez lahko dva do trikrat pognojimo z mineralnim dušikom, na ekološkem vrtu bomo kot zastirko uporabljali koprive in nasad dva- do trikrat zalili s koprivno prevrelko. V kasnejših letih pa gnojimo ustrezno gnojilnemu načrtu, na vrtovih pa vsako jesen dodajte 5-8 l/m2 komposta, ki ga potem spomladi po rezi zadelajte v tla. V prvih letih med rastlinami pridelujemo solato, papriko in paradižnik, kolerabico ali nizek fižol. Pozimi v odraslem nasadu lahko tla okoli rastlin zastremo z motovilcem in špinačo. Poti pa posejemo z belo deteljico in nekaj trave.
Pobiranje pridelka
Prvič režemo poganjke leto po sajenju korenin oz. vsaj tri leta po sajenju enoletnih sadik, ki jih kupite zdaj spomladi, posajene v lončkih. Običajno se rezanje prične v začetku aprila, je pa odvisno od pomladanskih temperatur. Dobro je, da rastišče špargljev zgodaj spomladi, veliko pred rezanjem, pokrijemo z zemljo. Za beljene šparglje je nasutje kar visoko - 30^0 cm, za zelene pa tudi nasujemo nekaj centimetrov zemlje. Tako bodo poganjki ravni.
Prvo leto po sajenju korenin, tretje leto po sajenju sadik režemo po-
Foto: Miša Pušenjak
Znaki, da je prisotna porova zavrtalka, ki ji najpogosteje rečemo čebulna muha.
ganjke samo 2 tedna, toliko, da preverimo, kakšen pridelek bomo naslednjih 20 let pobirali na lastnem vrtu. Kasneje režemo šparglje nekje okoli 12 tednov. Običajno traja to obdobje od začetka aprila do sredine junija. Porežite tudi poganjke, ki niso sklenjeni, so razpršeni; če jih boste pustili, jih bo vedno več.
Po spravilu pridelka zemljo vedno razgrnemo in koreninskega vratu ne pustimo pokritega.
Za rezanje beljenih špargljev kupimo v tujini prav poseben nož, zelene šparglje pa je najbolje kar odlomiti. Če je presuho, potem jih režemo z vrtnimi škarjami. Beljene šparglje režemo vsak dan, zelene pa lahko tudi le dva- do trikrat tedensko. Odrežemo vse poganjke, tudi tiste, ki niso užitni, so zeleni ali kaj podobnega. Če jih pustimo rasti, potem bomo kmalu ostali brez primernih poganjkov.
Kot vidite, gojenje špargljev ni zelo zapleteno. Je pa odlična spomladanska hrana, saj očisti telo vsega, kar se je v njem nabralo pozimi zaradi nepravilne prehrane.
Čebulna muha
V tednu, ki je za nami, se je tudi na Ptujskem in Dravskem polju prebudila, zato je skrajni čas za pokrivanje posevka čebule in pora. Nekje v petek (čeprav je prazničen) je treba večje nasade že tretirati. Svetujem, da pripravkom dodate izvlečke morskih alg. Na vrtu lahko od petka naprej vsaj trikrat v petdnevnem razmiku zalijete tako čebulo kakor por, pa tudi drobnjak, stoletno čebulo in kitajski drobnjak (česen) s čajem iz domačega pelina, v trgovinah pa dobite naravni pripravek, tonik, ki vsebuje izvlečke tropskega drevesa neem. Tudi ta okrepi čebulo in deluje negativno na jajčeca in ličinke muhe. Manj jajčec bo odloženih tudi, če boste okoli čebule in njenih sorodnikov nasuli pepel. Seveda pa morate to zaščito do sredine maja redno obnavljati.
Čeprav so pred nami praznični dnevi, ko večina v zemlji ne dela več, je varstvo čebulnic pred muho nujen opravek, s pokrivanjem ne čakajte, saj ni več časa. Pred pokrivanjem s posevka skušajte odgnati vse žuželke, saj so muhe že prisotne.
Blagoslovljene, mirne in družinske praznike vam želim.
Miša Pušenjak
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Tistikasta bilnica 2. del
Siliranje
Trstikasta bilnica vsebuje manj sladkorjev kot trpežna ljuljka, zato jo kosimo po vsaj dveh sončnih dneh, tako bo vsebovala več sladkorjev za uspešnejše siliranje. Tudi zanjo velja, da jo moramo osušiti vsaj na 35 % suhe snovi (idealno med 40 in 45 %) ter po končanem siliranju silažni kup takoj nepredušno zapreti. Trstikasta bilnica vsebuje za 3-4 % več suhe snovi kot druge trave, zato je čas sušenja na travniku krajši. Če imamo parcele zasejane na primer s trpežno ljuljko in nekaj s trstikasto bilnico, potem najprej pokosimo trpežno ljuljko in nato najprej začnemo s siliranjem trstikaste bilnice, saj drugače obstaja nevarnost, da se nam preveč osuši.
Paša
Trstikasta bilnica je prav tako primerna za pašo, vendar se moramo zavedati, da je drugačnega okusa od trpežne ljuljke, zato je ne uporabljamo v mešanicah s trpežno ljuljko. Prav tako ne smemo pasti izmenično, čredink s trpežno ljuljko in trstikasto bilnico. Živali so navajene na okus trpežne ljuljke, zato traja nekaj časa, da se nanjo privadijo, kar pa negativno vpliva na zauživanje suhe snovi in posledično na proizvodnjo mleka. Živali potrebujejo čas, da se navadijo na okus. Lahko pa za pašo uporabljamo izključno mešanice različnih sort trstikaste bilnice. Pasemo jo mlado, ko je manjša od 12 cm. Trstikasta bilnica pa je še posebej primerna za pašo mladega goveda in presušenih krav, saj vsebuje obilico učinkovite vlaknine in beljakovin.
Trstikasta bilnica v prehrani goveda
Na Nizozemskem so opravili prebavljivostne poizkuse 14 različnih travnih silaž. Spremljali so potek fermentacije, pH vampa, proizvodnjo pufra oziroma sline ter količino v vampu dosegljivih ogljikovih hidratov. Trpežna ljuljka ima veliko za vampne mikroorganizme razpoložljivih ogljikovih hidratov (sladkorja), a malo efektivne vlaknine. V nasprotju s trstikasto bilnico, ki ima efektivno vlaknino pomembno za tvorbo sline, dobro prebavljivost in visoko hranilno vrednost. V obrokih za krave molznice lahko tr-
Novejše »mehkolistne« sorte trstikaste bilnice
Foto: Igor Tumpej
stikasta bilnica nadomesti slamo (slama ima veliko efektivne vlaknine za prežvekovanje, vendar malo v vampu dostopnih ogljikovih hidratov, dodajanje vlaknine je uspešno samo, če ohranimo visoko ješčnost) kot vir vlaknine za prežvekovanje. Trpežna ljuljka ima obilico v vampu dosegljivih ogljikovih hidratov (sladkorji), a malo za prežvekovanje učinkovite vlaknine. Zaradi intenzivnejšega prežvekovanja trstikaste bilnice in povečane tvorbe sline je pogostnost zakisanja vampa manjša, kar pomeni boljše zdravje živali in večjo proizvodnjo mleka. Njena velika prednost pred drugimi travami je, da v poletnem času ne požene lat tako hitro kot druge trave, zato vsebuje manj lignina, posledično je hranilna vrednost poletnih odkosov višja od drugih trav. Primerna je tudi za prehrano plemenskih telic in presušenih krav zaradi vsebnosti efektivne vlaknine.
Zaključek
Trstikasta bilnica s svojim globokim koreninskim sistemom seže globoko za vodo in hranila, zato uspešno preživi daljša obdobja brez vode. Vendar se dobro znajde tudi na zemljiščih, na katerih dlje časa stoji voda (odpornost na bolezni korenin) oziroma je prilagodljiva na izmenjujoče razmere. Zaradi globokega koreninskega sistema dobro izkorišča dušik, ki ga sproščajo detelje (črna detelja), ki je zaradi plitvega koreninskega sistema drugih trav izven dosega. To lastnost bo še posebej treba izkoristiti na vodovarstvenih območjih, ker lahko trstikasta bilnica črpa dušik iz globljih plasti. Trstikasta bilnica ni namenjena temu, da bi nadomestila trpežno ljuljko, ampak jo v določenem deležu zamenja in s tem nadomesti potrebno vlaknino, ki jo dodajamo s slamo. Primerna je tudi za prehrano plemenskih telic, saj ima večino ogljikovih hidratov v obliki vlaknine (hemiceluloze), ki vzpodbuja prežvekovanje. Manj zakisanj vampa pri kravah pa pomeni tudi večjo konzumacijo, več mleka in bolj zdrave živali.
Igor Tumpej, univ. dipl. ing. kmet.
torek • 11. aprila 2017
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Harmonikar Rene Črešnar
Glasba je zanj zrak, ki ga diha
opravljati izpite na Konservatoriju po dva letnika skupaj. Trdo delo je rodilo sadove, uspelo mu je, sledila je glasbena pripravnica ter vpis na Umetniško gimnazijo. Uspešno je opravil sprejemne izpite. Njegove
Rene Črešnar iz Lovrenca na Pohorju je mlad nadarjen glasbenik, čigar glasbena pot se je začela že v zgodnjem otroštvu. Pred kratkim je dopolnil 16 let, obiskuje drugi letnik Umetniške gimnazije na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor.
Družina je nanj izjemno ponosna, ga podpira in mu pomaga po najboljših močeh, saj se zavedajo, da je glasba zanj zrak, ki ga diha. Trenutno je njegova prva skrb šola oz. glasbeno izobraževanje. Po končani gimnaziji želi študij nadaljevati na Akademiji za glasbo, in postati profesor. Vidi pa se tudi v tujini, kjer ga že sedaj zelo cenijo. Že lani je skupaj s prijateljema, glasbenikoma Juretom Vučičem (kontrabas) in Lukom Knezom (kitara) kot trio Prijatelji na noge dvignil polno dvorano kulturnega centra v okolici Uhlma, v mestu Stadt Vohringu, kjer so ob ansamblih iz Italije, Nemčije in Avstrije nastopili kot edini predstavniki iz Slovenije. Rene je ob tej priložnosti zaigral na diatonično in kromatično harmoniko. Prejel je že tudi vabilo za letošnji koncert, ki se ga izjemno veseli, saj bo zaigral skupaj z Ansamblom Saše Avsenika. Rene zelo rad igra narodno-zabavno glasbo, veliko truda pa vlaga v klasično glasbo, saj se izobražuje v igranju kromatične harmonike. Pridno obiskuje tek-
Harmonikar Rene Črešnar S>Prijatelji na koncertu v okolici Uhlma.
Foto: zasebni arhiv

F—> ~
• 4
:l 1 <
mladostne sanje so se začele uresničevati."
Renejeva bera glasbenih priznanj je izjemna, skupaj ima že okrog 60 zlatih priznanj in plaket. Pri 15 letih je bil tudi zlati županov nagrajenec občine Lovrenc na Pohorju. Že petkrat je osvojil zlato plaketo za nagrado Avsenik, petkrat je prejel zlato plaketo Harmonike Ljubeč-ne, ponaša se tudi z zlato plaketo z državnega prvenstva, s plaketo za avtorsko delo in nazivom državnega podprvaka. Uspešno pa je zaigral tudi že na Nagradni štajerski frajto-narici, ki jo organizira KD Valentina Žumra Hajdoše. Svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Ko me harmonika prevzame je napisal že pri dvanajstih letih, pri trinajstih pa drugo z naslovom Zvoki lovrenških jezer; posnel pa je tudi videospot za TV Golica.
MG
movanja, na letošnjem državnem tekmovanju je z zbranimi 93,33 točke prejel srebrno plaketo.
Diatonično harmoniko je v roke vzel že pri rosnih šestih letih. Pred tem je raztegoval plastično harmoniko. Za igranje harmonike ga je navdušil dedek Lojz, ljubiteljski harmonikar samouk. Že pri dveh letih je svojo plastično harmoniko nosil v vrtec, kjer je igral in pel vzgojiteljicam. To je trajalo do odhoda v šolo, ko so mu starši za rojstni dan kupili čisto pravo fraj-tonarico. Njegov prvi učitelj harmonike je bil Avgust Sušec, član
Lovrenških 6, pri katerem se je učil dve leti. Zatem so ga starši vpisali v GS Goličnik, kjer je bil njegov mentor Jure Vučič, ki je pozneje odprl zasebno glasbeno šolo, v kateri se je Rene zavzeto pripravljal na tekmovanja. Diatonično harmoniko je izbral čisto sam. Mama Anita pove, da sta bili želja in volja tako močni, da ni odnehal. „Vedno je govoril, da bo, ko bo velik, šel na konservatorij. Trud in garanje sta poplačana, danes hodi po začrtani poti. V glasbeno šolo smo ga vpisali zelo pozno, pri enajstih letih, zato je moral pridno delati in
>. ms:
ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	SKUPINA EROS - Kako naj jo pozabim
2.	ROK'N BAND - Pojdi z mano mala moja
3.	KLAPA SKALA IN DARJA GAJŠEK - Mala barka Zmagovalec meseca marca:
TANJA ŽAGAR - Lepo mi je
NARODNA
1.	Ans. SMEH - Podaj mi roko
2.	ŠOK KVINTET - So najlepše pesmi že napisane
3.	AKORDI - Nekje na pol poti Zmagovalec meseca marca: TIK-TAK - Gospod oprostite
■X...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1959
Odprli novi ptujski cestni mo:
Novo leto se je začelo z nepogrešljivim voščilom predsednika republike, pregledom novoletnih praznovanj; ni pa izostala zdaj že stalna rubrika Novi naročniki Ptujskega tednika, tudi na ta način se je uredništvo trudilo povečati številko stalnih naročnikov.
Ptujska trgovska mreža se je reorganizirala: nekaj trgovin je pripojilo trgovsko podjetje Panonija, nekaj trgovsko podjetje Izbira, nekaj tudi Merkur. „Naftini" beli rudarji na Turnišču pri Ptuju so bili z vrtino že več kot 1000 metrov globoko, a so naleteli le na tanko plast lignita. Več sreče, da bi naleteli na nafto, naj bi imeli pod Ptujsko Goro, kjer so postavili najmodernejši stolp Nafte. V Kidričevem so dobili novo šolo za okrog 500 šoloobveznih otrok.
Z okrajnim družbenim planom za leto 1959 so predvideli, da bodo največ sredstev porabili za investicije v kmetijstvu in zadružništvu, sledijo gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, turizem, obrt ter kulturno-so-cialna dejavnost. Svet za urbanizem pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju je odobril lokacijo za gradnjo
Foto: Fotografija je iz zbirke fotografij Franca Goloba.
Drevesa ob ptujski tržnici so zrasla, v njihovi senci je tudi čakanje na avtobus prijetneje. Razglednico je naročilo TD Ptuj, fotografiral je Jože Kološa.
hotela v Ptuj v trikotu med Trstenja-kovo in Masarykovo ulico. Gradnjo bo ptujska občina začela že v letu 1959, da bi lahko hotel v letu 1960 že obratoval. 22. februarja so svečano odprli novi ptujski cestni most,

Otroci radi gledajo televizijo
Odkar ima gostilna Zupančič Ptuj televizijski sprejemnik, je ob nedeljah popoldan njena velika dvorana bolj dvorana za otroške televizijske predstave kot gostilna, kamor ljudje prihajajo zaradi pijače. Otroci iz naselja ob Ljutomerski cesti zavzeto spremljajo v časopisu objavljene programe televizijskih oddaj domačih postaj in ne zamudijo niti ene zanimive oddaje. Mladi abstinenti gostišču ne pomagajo dvigati gostinskega prometa.
dolg 221 metrov, širok čez 13 metrov. V letu začetka izgradnje je bil ptujski most med 130 najpomembnejšimi objekti iz prednapetega betona na šestem mestu na svetu.
Ptujčanka Vida Kuhar, glavna igralka v filmu Dobri stari pianino
V sklepni fazi je bilo snemanje filma Dobri stari pianino, v katerem je glavno vlogo partizanke Anuške zaigrala Ptujčanka Vida Kuhar, študentka prava v Ljubljani. Jože Gre-gorc, dosedanji upravnik gledališča Ptuj, je postal direktor Mariborske filharmonije.
Mesto je dobilo sodobnejši škropilni voz, saj je na mestnem območju še več cest in ulic, ki niso asfaltirane in tlakovane, ki jih je treba redno škropiti, zlasti v poletnem času, ko se za vozili dvigajo oblaki prahu. V Ptuju in Kidričevem so prepovedali rejo domačih živali pri stanovanjskih zgradbah. Na Srbskem trgu 6 v Ptuju je Delta odprla svojo lastno prodajalno. Bela vina iz ljutomersko-ormoškega vinskega okoliša so pohvalili v Londonu, poudarili, da prav nič ne zaostajajo za znamenitimi renskimi belimi vini. 13. april so proglasili za praznik brigadirjev ptujskih MDB. Limigraf-ska postaja, ki so jo zgradili med
starim lesenim in novim cestnim mostom, je začela delovati. Dnevno bo ugotavljala povprečne dnevne vodostaje in povprečni dnevni pretok Drave. Za obnovo vinogradov v ptujski občini so zagotovili 240.000 cepljenk. 11. maja se je pričelo rušenje starega dotrajanega lesenega ptujskega mostu čez Dravo. Ptuj je Dan mladosti in Titov 67. rojstni dan proslavil na Titovem trgu, kjer se je trlo obiskovalcev. V letu 1958 je bilo zdravstveno zavarovanih 38 odstotkov vseh prebivalcev občin Ptuj in Ormož. Na skupščini podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje so ugotovili, da se povečuje število ambulantnih pregledov, da je preveč pacientov poslanih v bolnišnice in da se močno povišujejo stroški za zdravila, na sto zavarovancev je bilo izdanih kar 937 receptov.
Na Rodnem Vrhu so se razveselili novega šolskega igrišča. OLO Ptuj se je skupaj s Turističnim in olepševalnim društvom Ptuj lotil popisa sob za izletnike in turiste v Ptuju. Razstavo Pot v poklice si je ogledalo več kot 5000 ljudi. Ob dnevu krvodajalcev so v Ptuju odprli transfuzijsko postajo in biokemični laboratorij bolnišnice. Ptujska občina je bila ena izmed najuspešnejših občin po številu krvodajalcev v Sloveniji, v letu 1959jih je bilo čez 2000, ki so v letu 1958 dali 582 litrov krvi.
Prvi občinski praznik občine Ptuj
Ob prvem občinskem prazniku občine Ptuj, 8. avgustu, so v Mostju odkrili spomenik Lackovi četi. Osmi avgust je bil zaradi občinskega praznika in slovesnosti v Mostju dela prost dan. Gradbeno podjetje Remont je v trikotu med opuščenim delom ceste skozi park, med novo speljano cesto ob parku
in med železniško progo pri Mladiki zgradilo bencinsko servisno postajo Petrola iz Ljubljane. Stala je pet milijonov dinarjev. Na železniški postaji v Ptuju je Gradbeno podjetje Drava zgradilo moderno skladišče za kmetijske proizvode z devetimi velikimi prostori. Ptujska občina je imela po popisu, ki je bil 31. marca 1959, 64.425 ljudi. Ptuj je začel aktivnosti za pridobitev tovarne krepkih krmil. Na mestu stare kasarne v Lackovi ulici so raziskali teren zaradi predvidene novogradnje Zadružne hranilnice v Ptuju. Ptujski hmelj je bil po kakovosti enak savinjskemu oz. celo med najboljšimi v Jugoslaviji, je pokazal pridelek v letu 1959. Na svetu za prosveto OLO Ptuj so sklenili, da bodo v Ptuju ustanovili Srednjo ekonomsko šolo. Na ptujskem gradu je Avala film posnela film Dili-žansa snova. Ker v Ptuju še ni bilo hotela, je ekipa 70 ljudi stanovala v samskem bloku v Kidričevem. Kmetijsko gospodarstvo Haloze se je odlično predstavilo na sejmu vina v Ljubljani, osvojilo je osem zlatih in dve srebrni kolajni, šampion 1959 pa je postal sovinjon. V prihodnje bo v Ptuju letno 15 sejmov za plemensko in plemeno živino, je bilo določeno z odlokom o sejemskem redu na ptujskem živinskem sejmu. V Kidričevem so začeli aktivnosti za graditev kopališča na prostem, ki bi lahko bilo tudi kopališče za Ptuj in bo lahko imelo tudi toplo vodo, kar si na Ptuju ne bi mogli privoščiti. Turistično in olepševalno društvo Ptuj se je zavzelo za ureditev grajskega hriba, sprehajališča in parka, osvetlitev in ureditev ceste na grad. Po številnih dogovorih so sklenili, da bo nova poštna zgradba stala pri minoritskem samostanu; zgradili jo bodo na mestu razvalin nekdanje minoritske cerkve, ki kljub zaščitni plombi še naprej propadajo.
Pripravila: MG
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 11. aprila 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
brokolijeva juha,	korenčkovajuha,	beluševajuha z	gobova juha,	zelenjavna mineštra	kostna juha z rezanci,	krompirjeva juha,
svinjski zrezek	stročji fižol z mesom,	ocvrtim grahom (ocvrti	kisla repa,	z ajdovo kašo,	gorenjska prata,	rižota s piščančjim
v gobovi omaki,	gluhi štruklji,	grah=zlate kroglice),	matevž,	snežni vložki	zelena solata,	filejem,
svedri, zeljna solata,	puding	ocvrti piščančji file,	skutni zavitek		potica z bučnicami	solata,
orehove rezine		francoska s., sadje				kompot
Gorenjska prata
Sestavine (količine so nekoliko večje): 50 dag prekajene svinjine (glava, krača ali drugi deli), 1 kg belega, nakockanega kruha, 1 dl mleka, 1 sesekljana čebula, 2 žlici drobno narezanega peteršilja, 10 jajc, sol po okusu, poper po okusu, 1 svinjska mrežica, 1 žlica masti.
Svinjino skuhamo in odstranimo meso od kosti. Krušne kocke poškropimo z mlekom. Opražimo čebulo, da postane steklasta. Zmešamo meso in kruh, dodamo čebulo, peteršilj, sol, poper in stepena jajca. Kruh ne sme biti premehak. Mešanico zavijemo v mrežico in oblikujemo štruco. Počasi jo pečemo v namaščenem pekaču, da postane mrežica rjava in krhka. Nekaj časa naj prata stoji, potem jo postrežemo toplo z omako ali solato. Prilega se tudi hladna.
Potica z bučnicami
Sestavine: 60 dag moke, 1 žlička soli, 3 dag kvasa, 5 dag sladkorja, 12 dag masla, 3 rumenjaki, 3 do 4 dl mleka, nastrgana limonina lupina, 2 žlici ruma, 2 žlici kisle smetane; nadev: 40 dag bučnic, 10 dag masla, 3 jajca, 15 dag sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja; za premaz: 1 jajce.
Pripravimo kvasni nastavek (mlačno mleko, malo sladkorja, malo moke, kvas). V skledo presejemo moko. Ob strani dodamo sol, v sredini naredimo jamico in vanjo damo rumenjake, rum, sladkor, limonino lupino, kislo smetano in vzhajani kvas. Med gnetenjem postopoma prilivamo mleko (morda ne bomo potrebovali vsega!). Ko se sestavine lepo pomešajo, počasi prilivamo raztaljeno maslo in gnetemo, dokler se testo ne loči od sklede in rok. Pokrijemo in damo vzhajat. Za nadev ločimo beljake (iz njih stepemo sneg) in rumenjake. Bučnice zmeljemo in jih popražimo s polovico sladkorja. Penasto umešamo maslo s preostalimi sestavinami, dodamo bučnice in narahlo vmešamo sneg. Vzhajano testo razvaljamo, premažemo z nadevom in tesno zvijemo. Damo v model za potice, ga prepikamo in pustimo vzhajati. Ponovno vzhajano testo premažemo z jajcem, znova prepikamo in pečemo kakšno uro pri 180 stopinjah Celzija.
ZPS • Brezstične kartice
Ene navdušuje, druge skrbijo zlorabe
V prihodnosti bomo lahko velik del plačil opravili brezstično. Vedno več potrošnikov pa uporablja to tehnologijo že danes, saj imajo v denarnicah kartice z brez-stično tehnologijo. V okviru pregleda smo ugotovili, da 11 bank že izdaja debetne kartice in kartice z odloženim plačilom z brezstično tehnologijo, druge pa bodo to predvidoma storile v bližnji prihodnosti.
Pri tem pa vse banke ne silijo potrošnikov, naj uporabljajo novo tehnologijo. Pri debetnih karticah, ki jih največ uporabljamo za vsakodnevna plačila, lahko pri petih od osmih bank naročite kartico brez brezstične funkcije ali pa vsaj omejite možnost plačevanja brez PIN, izpostavljajo na ZPS in dodajajo, da za potrošnike brezstične bančne kartice nikakor več niso novost, saj je pri nas število izdanih kartic že krepko preseglo milijon. S temi karticami lahko svoje nakupe plačujemo na več deset tisoč naslovih; večjim trgovcem, drogerijam in bencinskim črpalkam se pridružuje vedno več manjših trgovin. Pri potrošnikih pa opažajo dve vrsti reakcije na to novo obliko plačila: nekateri potrošniki jo uporabljajo z veseljem, ker se jim zdi plačevanje na ta način enostavnejše, druge pa skrbi, saj se jim zdi, da je mogoče takšne kartice lažje zlorabiti.
So brezstična plačila varna?
Plačevanje s kartico na brezstičen način ni nič bolj tvegano od drugih načinov plačevanja s kartico. Čip na kartici lahko podatke sporoča le na razdalji nekaj centimetrov in le v povezavi s posebnimi čitalniki. Banke zatrjujejo, da je minimalna verjetnost, da bi isti nakup plačali večkrat ali da bi s kartico plačali po nesreči.
V javnosti že od same uvedbe brezstič-nih kartic krožijo zgodbe o tveganju, da vam lahko nekdo s kartice na skrivaj s posebnim čitalnikom presname podatke
o kartici in tako pride do vašega denarja. To tveganje se do zdaj v praksi ni potrdilo, saj je treba poseben čitalnik za snemanje podatkov zelo približati kartici, obenem pa na čipu ni shranjenih veliko podatkov. S temi tako ni možno izdelati dvojnika kartice ali pa nakupovati na spletu, kjer je treba vnesti tudi ime, enkratno geslo, ki ga prejmete na mobilni telefon, ali pa trimestno kodo na zadnji strani kartice. Nekateri potrošniki kljub temu kartice še dodatno zavarujejo z aluminijevo folijo ali pa kupijo posebne ovitke.
Plačevanje brez PIN za nakupe v vrednosti manj kot 15 evrov
Banke so na brezstičnih karticah omogočile plačilo brez PIN za nakupe v vrednosti manj kot 15 evrov, da bi tako predvsem trgovcem omogočile še hitrejše opravljanje plačil. Potrošniki so se že navadili na to, da je PIN garant za varno plačevanje, zato je ta ukrep pri marsikom povzročil zaskrbljenost, da ne bi bilo v primeru kraje kartice mogoče
Nasvet ZPS: Kako varno uporabljati brezstično kartico?
•	Kartice ne dajajte iz rok, še posebej, če se plačilo izvede zunaj vašega vidnega polja.
•	Kartico skrbno hranite, PIN pa naj ne bo shranjen v bližini kartice.
•	Redno pregledujte promet na svojem bančnem računu. Pri sebi vedno hranite telefonsko številko za preklic kartice.
Foto: Splet
opraviti več zaporednih manjših nakupov. Banke sicer kot dodaten varnostni ukrep omejujejo število in skupno vrednost zaporednih transakcij brez PIN, pri čemer pa potrošnikom varnostnih ukrepov ne razkrijejo vedno. Omejitve nakupa brez PIN so lahko v drugih državah, kjer uporabljajo evro, drugačne. V Avstriji vam tako ne bo treba vnesti PIN do plačila v znesku 25 evrov, plačila brez PIN pa naj ne bi bila mogoča zunaj evr-skega območja.
V ZPS so preverili, koliko denarja je mogoče zapraviti brez uporabe PIN (in tako simulirati krajo kartice) z brezstič-nimi karticami štirih različnih bank. Več brezstičnih nakupov v vrednosti od 10 do 15 evrov je pokazalo, da banke NLB, SKB in Unicredit omogočajo največ tri zaporedne nakupe brez PIN, skupna vrednost nakupov pa ni bila večja od 50 evrov. Pri Abanki so še strožji, saj je bilo treba uporabiti PIN že pri drugem nakupu.
torek • 11. aprila 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da Slovenci še zmeraj naivno mislimo, kako rada nas ima mati Evropa. Celo proti teroristom se borimo skupaj! Pa je Evropa le uspešno preprečila izvoz turistov s svojih in okoliških območij: sprla se je s Turki, šengenizirala Hrvaško - in tako bodo Nemci, Italijani in Avstrijci dopustovali drug pri drugem. Kaka kapljica pa bo tudi za nas, ker se tako trudimo na mejah s Hrvaško.
Govori se ...
... da je pravzaprav nelogično, da se zaradi schengenske-ga nadzora kolone ustvarjajo tudi ob izstopu iz naše države na južni meji. Mi smo v Schen-genu, torej preprečujmo teroristom vstop, ne izstopa. Če kak sumljiv želi oditi od nas - izvoli, naj se sosedje ukvarjajo s teboj!
... da v Ptuju še nimajo nekega načrta, kako bo, ko bodo zaradi obnove zaprli stari most. Tudi ne vejo, koliko vozil se dnevno pelje čez stari most. Pa ne vedo, kod se bodo vozili ob-
Prireditvenik
vozniki, Da o vozilih na nujni vožnji ne govorimo. Očitno ni bilo časa, da bi se na občini pripravili na to, saj je minilo šele deset let, odkar so zgradili nov most in začeli govoriti o obnovi starega. Ne vejo torej ničesar razen tega, da bodo junija most zaprli. Tudi to je nekaj! Do takrat pa je še kar nekaj časa -dva slaba meseca!
... da so si v Mariboru (ja, očitno je ostal čudno mesto!) omislili digitalni nagrobnik, ki ti bo namesto suhoparnega imena in
priimka, letnic rojstva in smrti ter povabila "Na svidenje nad zvezdami!" povedal še marsikaj o pokojniku, zavrtel kak film-ček o njem in njegovi žlahti. Neumnost ne pozna meja. Kaj če bi si raje omislili spletno pokopališče, pa bi se tam računalniški navdušenci izživljali z video vsebinami o svojih pokojnikih, hodili na spletne nagrobne obiske, sadili spletne rožice in prižigali spletne svečke. Večje, kot so na sosednjem spletnem grobu, in večjih bo.
Foto: Tajno društvo PGC
... da se v letošnjem letu obeta pravi razcvet ptujskega rečnega turizma. Ker bodo most zaradi obnove zaprli, vas bodo lahko na drugi breg hitro spravili dravski čolnarji. Samo da zaslutijo tržno nišo.
... da če bi javni direktor zaposlil pri sebi svojo ženo, seveda ne gre, bi bilo koruptivno. Če pa zaposli njeno sestro dvojčico - seveda brez kakršnekoli pro-tekcije in zvez -, pa ima občutek, da je njegova žena vedno z njim. Je to dobro ali slabo?
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	1	9	2		8			6
				6	4			5
		4				2		
8	4		7					
		5				7		
					5		3	2
		8				9		
1			4	8				
7			3		1	5	4	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	GGG
Bik	vv	©	€€€	GG
Dvojčka	VVV	©©	€	G
Rak	VV	©©©	€€€	G
Lev	VVV	©©	€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GGG
Tehtnica	VV	©	€€€	GG
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	V	©	€€€	GG
Kozorog	VV	©©©		GGG
Vodnar	v	©©		G
Ribi	VV	©©©		GGG
Torek, 11. april
10:00 Cirkulane, PC Halo, predstavitev javnega poziva projekta Life fo grasslands
17:00 Ptuj, start na pešmostu, 200. pohod ob polni luni - ščipohod 18:30 Slovenska Bistrica, zbor pred trgovino Pika, Tomšičeva ul. 9, Škratov pohod ob polni luni 19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Zvočna kopel s himalajskimi posodami ob polni luni
19:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Festival mlade literature Urška, regijsko srečanje za SV Slovenijo
Sreda, 12. april
09:00 Ptuj, Ormož, obisk vodstva stranke DeSUS na Ptuju 09:00 Makole, Kulturni dom, otroška predstava Gusar Berto 09:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj, Velikonočna pekovska delavnica
13:00 Ptuj, pred Mestno hišo, odprtje razstave Zlata trta - vino v svili časa,
posvečeno stoletnici Zlate trte in generacijam, ki so jo pridelale 16:30 Tinje, knjižnica, velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke 17:00 Poljčane, OŠ Kajetana Koviča, otroška predstava Gusar Berto 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, komedija (Totalno) katastrofalna večerja
Četrtek, 13. april
13:00 Ptuj, Mestna hiša, javna razprava o celostni prometni strategiji MO Ptuj
16:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke 17:00 Šmartno na Pohorju, OŠ, 44. območna revija otroških pevskih
zborov 3. del Sijaj, sijaj sončece 17:00 Slovenska Bistrica, prostori Europe Donne, delavnica Program čuječnosti
17:00 Ptuj, CID, gledališka predstava za otroke Korenčkov palček 18:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pogovor o šiponu, Robert Puklavec
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, podjetniška konferenca Marketinški klicaj 2017
18:00 Slovenska Bistrica, Galerija grad, odprtje mednarodne razstave
Metamorfoze v sodobnem kiparstvu Srednje Evrope 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave likovnih del Franceta
Miheliča (1907-1998) 19:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, Jurjevi dnevi, stand up komedija Tadeja Toša
19:00 Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, France Mihelič: Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta iz fundusa PMPO
Petek, 14. april
10:00
10:00 17:00
Ptuj, CID, posvet mladih iz Spodnjega Podravja, namenjen spodbudi in krepitvi mladinskega sektorja in izboljšanju položaja mladih v družbi
Rogoznica, ribiški dom, ribiška malica Ribiške družine Ptuj Destrnik, OŠ Destrnik-Trnovska vas, svečana prireditev ob 300. obletnici omembe šolstva na Destrniku
Mestni kino Ptuj
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. od 11. do 17. aprila 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sreda, 12. april: 11.00 Filmska čajanka: Upokojitev v stilu; 20:00 Koliba. Četrtek, 13. april: 19:00 Hitri in drzni 8.
Petek, 14. april: 17:00 Maša in Medved; 18:30 Koliba; 21:00 Hitri in drzni 8.
RADIOPTUJ
0 napovedani obnovi mostu čez Dravo
Naudaru.
V četrtek ob 16. uri.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do petka, 14. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Julijana Slana, Belšakova ulica 16, 2250 Ptuj.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 11. aprila 2017
Strelstvo • Medobčinska liga 2016/17
Na območju Slovenskih goric že več let po vrsti organizirajo Medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. „Letošnjo izvedbo smo zaključili 18. marca na strelišču v Trnovski vasi. Letos je bilo na sporedu 7 krogov, tekmovalo je 8 ekip in 45 posameznikov. Vsako sodelujoče društvo je na svojem strelišču organiziralo po en krog tekmovanja. V ligi so sodelovala naslednja
društva: SD Trnovska vas, ŠD Selce, SD Vitomarci, SD Vel-ka, SD Osek, SD Cerkvenjak in SD Benediški vrh," je povedal vodja tekmovanja Franci Hameršak.
Po dveh zaporednih ekipnih zmagah SD Velke v sezoni 2014/15 in 2015/16 je po sezoni 2010/11 spet slavila ekipa SD Osek (Anton Kocbek, Branko Korošak, Franc Kurnik, v ekipi je bil še Mar-
jan Perko), ki je osvojila vse možne točke. Zmagali so v vseh medsebojnih dvobojih in tako osvojili 21 točk - skupaj so zadeli kar 3683 krogov. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Trnovske vasi (Dejan Cvetko, Aleš Štebih, Simon Mlasko, Albert Mlasko, Blaž Mlasko in Jani Čeh) z enim porazom in osvojenimi 19 točkami. Tretje mesto so zasedli lanski zmagovalci SD Velke (Mirko Ten-
šek, Sara Srne, Elvir Kramber-ger, Luka Žurman) z dvema porazoma oz. 17 osvojenimi točkami. Četrta je bila ekipa SD Vitomarci s 15 točkami, peti SD Cerkvenjak 13 točk, šesto in sedmo mesto sta zasedli ekipi Benediškega vrha z 11 in 9 točkami. Osmo mesto pa so zasedli predstavniki SD Selce.
Med posamezniki je tretjič zapored zmagal Mirko Ten-
šek (1113 zadetih krogov) iz Velke. Na drugo mesto se je uvrstila njegova ekipna so-tekmovalka Sara Srne (1081 krogov). Tretji je bil Franc Kurnik iz SD Osek (1075), četrti Dejan Cvetko (1069) iz Trnovske vasi, peti pa Fer-do Majer iz SD Vitomarci (1059).
„Vse rezultate najdete na www.sdtv.si in na naši face-book strani. Če pa bi se katero društvo ali posameznik želel priključiti ligi v prihodnji sezoni, nas lahko kontaktira na naši facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.si," je zaključil Hameršak.
UR
Na vrh se je vrnila ekipa SD Osek
Najboljše tri ekipe Medobčinske lige 2016/17: prvo mesto je osvojilo SD Osek, drugo SD Trnovska vas in tretje SD Velka.
Planinski kotiček
Planinska tura po Posavskem hribovju, Veliko Kozje (993 m), Sveti Lovrenc (722 m) in Lisca (948 m)
Sobota, 22. 4.
Potek izleta: iz Zidanega Mosta krenemo ob 7.30 do Ga-šperičeve koče pod Velikim Kozjem, ki je žal zaprta. Nadaljujemo na Veliko Kozje in naprej na Sv. Lovrenc, ki se konec aprila bohoti v modrini Clusijevega svišča. Z Lovrenca osvojimo še eno uro oddaljeno Lisco, kjer si bomo privoščili kaj konkretnega za pod zob. Po okrepčilu se spustimo do železniške postaje Breg, od koder se vrnemo v Zidani most (kjer smo pustili svoj prevoz).
Zidani Most-Veliko Kozje 2,5 h, V. Kozje-Sv. Lovrenc 1,5 h, Sv. Lovrenc-Lisca 1,5 h, Lisca-Breg 1,5 h = skupaj približno 8 ur (skupaj s počitki).
Oprema: primerna pohodna obutev in oblačila, rezervno perilo ter zaščita proti klopom.
Značaj ture: tura je lahka označena pot, vendar z višinsko razliko več kot 1300 m in razdaljo 19 km, ter ni primerna za planince s slabšo kondicijo.
Hrana in pijača: med Zidanim Mostom in Lisco (pribl. 6 ur) ni možno dobiti hrane ali pijače, zato poskrbite za zadostne zaloge. Tončkov dom na Lisci nudi pestro izbiro.
Strošek izleta: 15 evrov. Plačilo možno z bančnim nakazilom na TRR 04202-0000493764 pri NKBM, sklic Veliko Kozje - upoštevajte rok prijave! Če bo več kot 20 prijavljenih, bo organiziran avtobusni prevoz. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka 18. 4. 2017 oziroma pri vodji izleta do srede, 19. 4. 2017. Uradne ure: vsak torek od 14. do 16. ure in petek od 17. do 19. ure.
Vodja izleta: Jože Dajnko; informacije 040 754 499 (Jože)
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersRi
tednik
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA'PRlDOBIT|jTUDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti pjiui
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 11. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
OBČINA GORISNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni ve-stnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) župan Občine Gorišnica objavlja
R A Z P I S
za podelitev občinskih priznanj: plaketa občine Gorišnica in listina občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
2.	Listina občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino.
Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1.) eno pod 2.) eno
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini, ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 30.04.201 7. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
Jože Kokot župan Občine Gorišnica
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUD-PP, 106/10 - popravek, 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 -ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - skl. US., 76/14 - odl. US. in 14/15 - ZUUJFO) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj - tretje spremembe in dopolnitve -
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj - tretje spremembe in dopolnitve, ki ga je izdelal Umarh, d. o. o., pod številko projekta 05/17, z datumom februar 2017. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt - tretje spremembe in dopolnitve uporablja kratica OPN SD3.
2.
Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, in sicer v sprejemni pisarni (pritličje, vhod na desnem vogalu Mestne hiše). Javna razgrnitev bo v času od srede, 19. 4. 201 7, do vključno petka, 1 9. 5. 201 7. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.ptuj.si.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN SD3, ki bo v sredo, 10. 5. 2017, ob 16.30 na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8 (velika sejna soba, 1. nadstropje).
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPN SD3 Mestne občine Ptuj. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si).
Številka: 350-8/2016 Datum: 5. 4. 2017
Miran Senčar, župan mestne občine Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu smer EU zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, v 20. tednu, v začetku nesnosti, prodajmo, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PRODAM prašiče domače reje, težke od 120 do 150 kg. Tel. 041 388 214.
RAZNO
PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
V | Štajerski	T	El	9N	IIK
www.tednik.si				
i3stajerskitednik		.Stajerskitednik		
i				
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:00 Gostilna FraneetT 10:00 Oddaja iz preteklosti ¡2:00 Vidra strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija Folklornih skupin 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:30 Pozdrav pomladi
OS Maj speti 123:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
I 08:00 Revija OPZ, 3. del
I 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Pasi on na prostem 2004 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
SIP
08:0(1 Mat. dan v tlražencih, HajdoSah 10:00 Kronika iz občine Starše 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markovci - v Živo 18:00 Oddaja iz občine Starie 19:30 SKL
20:00 Mat. dan v Skorbi
21:0(1 Mat. dan v Draženeih, Hajdošah
23:00 Sreda v sredo
23:50 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
S. Gregorčič
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame in stare mame
Anice Zavec roj. Osenjak
IZ TURNIŠKE UL. 26, PTUJ
22. 7. 1927-10. 3. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so našo ljubo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Hvala osebju Nevrološkega oddelka UKC Maribor, ki so za našo mamo skrbeli v njenih zadnjih dnevih, hvala govornici za čustven govor, pevcem za odpete žalostinke in g. župnikoma za prelep obred. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Draga mama, nič več te ne bo zbudilo - zdaj spiš.
Njeni najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
do ponedeljka zjutraj do s. ure
do Četrtka zjutraj
do s. ure
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamgrketing d.o.o.; 02 749 34 27, 031 627 340
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Ptuj • Novi storitvi v lekarniški dejavnosti
Odločitev o plačilu svetovanja prepuščena lekarnam
Novi zakon o lekarniški dejavnosti, ki velja od 27. januarja letos, je prinesel dve novi storitvi: pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled. Pregled uporabe zdravil bistveno izboljša pacientovo sodelovanje pri zdravljenju z zdravili in izboljša izide zdravljenja. To je prepoznal tudi zakonodajalec (Ministrstvo za zdravje), ki je v novi zakon o zdravstveni dejavnosti vnesel poudarke na izvajanju storitev v lekarniški dejavnosti, med katere sodita že omenjena pregleda zdravil, je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Pregled uporabe zdravil je storitev, ki je namenjena neposredno pacientom, da izboljšajo poznavanje svojih zdravil, zakaj jih uporabljajo in kako naj jih pravilno uporabljajo. „Iz izkušenj lahko povem, da pacienti, ki napačno uporabljajo zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni, pogosto padejo v hipoglikemijo. Ko zdravilo začnejo pravilno uporabljati, teh težav več ni. Veliko pacientov nima urejene astme ali kronične obstruktivne pljučne bolezni, ker napačno uporabljajo vdi-hovalnike. Z izboljšano tehniko se tudi stanje kronične bolezni izboljša. Farmakote-rapijski pregled pa je storitev, ki je namenjena zdravnikom. Zdravnik k farmacevtu, specialistu klinične ali lekarniške farmacije, ki dela v okviru ambulante farmacevta svetovalca, napoti pacienta in pošlje tudi vso zdravstveno dokumentacijo. Na osnovi pogovora in pregleda zdravstvene dokumentacije farmacevt zdravniku pošlje izvid z mnenjem o zdravilih,
■d?





ffr.







NriVUUlI o Ii UfMMütm
1. Kd{ je zdravilo Ampril in in ha¡ 9a uporabljamo
Ampril 1,25 mg	1 óblele	zdravilu Arntw «rt**« ic-minouttfltaronmlpi«,ti
Arnnril' 7 S mn	tnhU,	uiinkir.insscado.skupmoIdfaKi.Hj'hm'X'l»™
Am pni ^ 3	,obli,c	zamta^E (zs*üd ir^oH^mü« komWBM),
Ampril 5 ma	lobltle	ídwnkiAmpíii dewj! tato. da.
ill	,,	■ v IMSU zmwjw n«3a¡zi*>S10fL ki Isbko r.wBto krvi«
Ampril 10 mg	tablete
* tb its kdoi Irrtflb rt&no 2V. ¿'C rcakt£. »mttlövira Bngioodflffl imso n^anm jnakLMsnwnj.. iropiivfiiai lürtMqtf^l, rdete sinemt 1	stopalih m
olel¡l"M íretfnn jezika. cletlGU cürog 00 jltm:, teiko (I	'■'ihopciirem!
10 H p3KSrv>(jrugo mmlituacije /	'«s. ki se za lo up
trad inčEikom itmmja idmvlla natančno prrt» naradllo. kw vsobuje IS m« pomamb"'
- NsvodUoflranil«. Montana bi""
pnbntt. . Ce Imate dod*^

<Vr pO tel DSU
upora t^a
krvnega tlaka (hipertsf ssrtntinforwasmo* ■ upoiasnrtevpff na to, ali nw'
m pri I
tairts loforrnitOjH
- jemljite idravila Amprkl
• t* ste aictgür "afd'i i.'ii «ten ko^diug/aviraJucACE a h a tero -.1,11*tíwro tegs zdravila (navedeno v
[•fiqUi .'tj él imed 2rt>-	renkcije so lahko
.íwltaj ttb s pcžiranjem ftH dihanjem oteUosl ustne otiraza. creía alt .salía)
..d, preden boste vzeli
zdravrulF
•	Ce imate lei.
•	Ce ste öruhan§a, driske, ulívanja diele 7 malo so1. ta odvajanje vode (dwell
*	če imate predvidena idraviienfrBza otíprav^sn|t alergij na ote tabel al»«(dtt*ÓiWixac$*>
*	íe Doste doü'l' anestetik. Dobite ga lahko m ooeraeró ali
Hkšsn iS»®«"-
„an p-adKnfEna
.iemmvuvi v»' . (C imBifl MHag®"41
.	katero
UBiravlien^vic | otokaior ''.i::'1 tnnufi"-«
valsartar..
Ukinil "s
■nk vam I» 1«
/ijt^iC. *
/v Uni j ¿(le tod" M"16
/irspr. / Zaravmku / iBiidaci
jmdnjflrri rrijdob: "-itfiCL. nerMtflC
l.iHiui? .aii-mu
predlogih za spremembo terapije in z drugimi nasveti, ki se nanašajo na uporabo zdravil," pojasni direktorica JZ Lekarne Ptuj.
Svetovanje priporočljivo za bolnike z več zdravili
Pregled uporabe zdravil lekarniška stroka priporoča vsakomur, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke. Še posebej pa ga priporočajo vsem tistim pacientom, ki uporabljajo pet zdravil ali več sočasno in/ali več odmerkov zdravil na dan. V Lekarniški zbornici Slovenije menijo, da bi zlasti kronični bolniki, ki prejemajo več zdravil sočasno, morali imeti enkrat letno možnost do farmacevtove svetovalne storitve - pregled uporabe zdravil - v okviru redne zdravstvene oskrbe, v okviru sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako kot je to praksa v nekaterih drugih evropskih državah. Za to storitev se pacienti predhodno dogovorijo med osebnim obiskom v lekarni ali s telefonsko najavo. Pobudo zanjo lahko podajo pacienti sami, njihovi svojci, skrbniki, drugi zdravstveni delavci. Sama izvedba storitve, ki se izvede v prostoru, ki zagotavlja zaupnost, traja med 20 in 30 minut in je cenovno ovrednotena na nacionalni ravni - 27,59 evra.
V Ptujskih lekarnah letos svetovanje še brezplačno
Sicer pa je pregled uporabe zdravil nova storitev v lekarniški dejavnosti, ki ni plačana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali prostovoljnega zavarovanja. Zato je, kot nekatere druge storitve v zdravstvu, npr. čiščenje zobnega kamna, samoplačni-ška. V JZ Lekarne Ptuj storitev pregleda uporabe zdravil v letu 2017 ponujajo svojim pacientom še brezplačno, ker v začetku leta še niso imeli
dovolj magistrov farmacije, ki bi opravili dodatno izobraževanje in pridobili kompeten-co za izvajanje te storitve. V aprilu sta izpit opravili še dve farmacevtki, v sistem izobraževanja pa bodo vključili še najmanj dva magistra farmacije. „Če se Lekarniška zbornica Slovenije ne bo uspela iz-pogajati, da se storitev vključi v Splošni dogovor in je pacientom na voljo kot storitev, ki jo plača zdravstveno zavarovanje, bomo v letu 2018 tudi v našem zavodu storitev zaračunali," še dodaja direktorica Darja Potočnik Benčič.
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Hliš, Sre-botje 35 a, Šentilj v Slov. goricah - deček Marjan; Jana Korošec, Miklošičeva ul. 6, Ptuj - deček David; Mateja Spindler , Rapočeva ul. 18, Maribor - deklica Zara; Jasmina Burjan, Sadjarska ul. 14, Rače - deklica Lučka; Tamara Drevenšek, Kozmin-ci, Podlehnik - deček Leo; Mojca Kolarič, Bolečka vas 3 b, Ptujska Gora - deklica Lucija; Vesna Petek, Hla-ponci 48, Polenšak - deček Luka.
Umrli so: Janez Vaupo-tič, Slovenja vas 1 a, roj. 1932 - umrl 31. marca 2017; Nada Ošo, roj. Mihe-lič, Ptuj, Rimska ploščad 9, roj. 1929 - umrla 3. aprila 2017; Elizabeta Bombek, roj. Gajšek, Belski Vrh 15, roj. 1947 - umrla 3. aprila 2017; Ljudmila Sakelšek, roj. Mlakar, Zakl 14, roj. 1959 - umrla 4. aprila 2017; Franc Feguš, Podleh-nik 3 d, roj. 1937 - umrl 2. aprila 2017; Tadej Holc, Za-gorci 5, roj. 1999 - umrl 2. aprila 2017; Stanislav Fric, Gruškovec 11, roj. 1936 -umrl 4. aprila 2017; Marija Muršec, roj. Štuhec, Gornji Ključarovci 24, roj. 1936 -umrla 5. aprila 2017. Poroka - Ptuj: Jani Pulko, Krčevina pri Vurbergu 46, in Katja Krošel, Ptuj, Orešje 118.
Otroci
ZÖ-*Bvila Ampro r mtattostnitah n» «feavttaAmprae Čekajodneftef
«eoKvgujte?
Foto: Črtomir Goznik
Pacienti v
neenakopravnem
položaju
Zaradi različne prakse, v nekaterih lekarnah zahtevajo plačilo za izvedbo pregleda uporabe zdravil, drugi ne, sta se med paciente po nepotrebnem vnesla zmeda in razburjenje. Zakonodajalec bi tudi v tem primeru moral zagotoviti enak pristop na ravni celotne države, ne pa paciente spravljati v neenakopraven položaj, ko dopušča, da se izvajalec lekarniške
dejavnosti (javni zavod ali koncesionar) sam odloči, ali bo za strokovno svetovanje pacientu zaračunal ali ne. V Lekarniški zbornici Slovenije si bodo še naprej prizadevali, da bi pregled uporabe zdravil plačala zavarovalnica.
V Lekarni pri sv. Martinu Metode Meško Žitnik na Zgornji Hajdini storitve pregleda uporabe zdravil ne izvajajo oz. pacientom svetovanja dodatno ne zaračunavajo. V Lekarni Top-lek - Nede Toplek pa storitev pregleda uporabe zdravil zaračunajo, če ga pacient zahteva, ker se ta izdela na zahtevo pacienta.
MG
www.tednik.si
Is
IStajerskitednik I -Stajerskitednik
Napoved vremena za Slovenijo
-	10/14
Ce malega travna toplo dežuje,
rodovitno leto oznanjuje.
,1	8/14
Štajerski
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Danes bo oblačno. Dopoldne se bodo začele pojavljati krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte, ki bodo popoldne prehodno zajele večji del Slovenije. Zapihal bo vzhodni do severovzhodni veter. Temperature bodo zjutraj od 6 do 12, sredi dneva pa večinoma od 10 do 15, na Primorskem okoli 18 stopinj C.
Opozorilo
V	naravnem okolju je še vedno velika nevarnost požarov.
Obeti
V	sredo bo deloma jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Jutro bo ponekod megleno.
V	četrtek bo povečini sončno, predvsem v hribovitem svetu bodo popoldne nastale posamezne plohe. Spet bo topleje.