ŠTEV,—NUMBER 74 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m^^m -u— mm UnMM te > Bf«*"* prvatart. M67 Bo. UwbB*U An. Offko of PsWU«sUoi»» S«&T Bo. UmAk Ava. t.Uphos* BockwU 4904. IIAJTE SE 10 priporoča predsed- 10 ameriški delav' gge federacue. rjrati se je treba, pripore-predsednik organizacije tilnih delavcev. ■ ■ v I Rjver, Mass. — Tukaj se riaval velik shcfd tekstil-avcev, na katerega je pri-Hi William Green, predsed-- ameriške delavske federacl-i S'g javkanje tekstilnih tovar-,v da slabi časi zahtevajo, , mezda tekstilnih delavcev , je odgovoril, da se naj de-povsod vpirajo znižanju Z SŽfMTeS ČT? SJ^T^UTSS: Chiftgo, 111., aobota 28. marca (March 28). 1925. TWly for »ailisf at -pecul r«U of poaUf« »revM for is stction 11U, Act of Oet. 1. 1S1T, satBoris«* M Juno 14. Itli. t r, m je bil prvikrat v tem . in shod sta sklicali orga- Iji Central Labor Union in _ Textil Workers Union, organizaciji se trudita, da lizirata tekstilne delavce v i fronti. VeČina delavcev v mestu pripada k organizaci-[imerican Federation of Tex-Operatives, ki je ponižno jela znižanje mezde, ko so ga r ili tovarnarji v Fall River-in New Bedfordu. >n je v svojem govoru po-•jal, da navdaja strokovna lizacija delavce z duhom, da tjo složno za napredek in iz-nje življenskih razmer, je, da je nekaterim delav-strokovna organizacija p^in r drugim je pa vera. Naglaša da so se podjetniki organizi-li in da delavcem ne preostaja nrega, kot da se organizirajo, i njim je govorl^omas F fiahon, 11 red sednflEorganiza-i United Teztiie Workers U-n. Izjavil je, da so v Fall Ri-irju zaraditega slabe razmere delavce, ker delavci niso orga-rirani. Povedal je, da en tkalec ktka deset tisoč jardov na teden če bi od vsakega jarda prejel Ido pol centa, tedaj bi njegova fenska mezda znašala petdeset larjev. Ampak tkalec dobi še »nj kot eno četrtinko centa od rda. McMahon je menil, da novoan-liki bombažni tovarnarji ne flore resnice, kadar povdarja- t> da nvorajo zniževati mezde inuli tovarnarjev v južnih dr-»vah, ker ti tovarnarji store, v je v njih moči, da mezde inih državah ostanejo nizke iem tisoč dolarjev so potrošile lije za organiziranje delavcev južnih tekstilnih tovarnah, je *kel McMahon. J Karolyi dobi snMo govora v Pregled dievaih de- godkov Amerika. Gibanje za znižanje mezde prihaja. Paketna pošta nosi vladi lepe dohodke. Prohibicija prinaša škandal za škandalom. Prohibični uradniki molče, ko se senatorja iz Wisconsina javno ponašata z vinom. Deževni nalivi hudo udarili siromake v tornadni coni, ki žive v šotorih. Po svetu. Ljut pretep v italijanski zbornici, ko se je pokazal Mussollni. V mali ententi se je pojavilo nesoglasje. Nemčija bo izplačala le pet odstotkov vrednosti vojnih bondov. Pred sodiščem v Indiji se pere nova dvorna škandalna afera. paketna posta i je dober vir Nalivi ovirajo pomožno delo v tornadni coni Stotine družin biva v šotorih, katere je dež hitre premočil. Število mrtvih v Ulinoisu znaša zdaj 597. Carbondale, 111., 27. marca. — Rehabilitacijsko delo v južnoil-linoiskih mestih, katere je porušil tornado pred desetimi dnevi, je moralo včeraj prenehati radi silnih deževnih nalivov. Stotine družin, ki bivajo v šotorih in za silo zbitih barakah, je v zelo neugodnem položaju; dež je hitro premočil šotore in zadnjo noč so ljudje prespali na mokrem. Najnovejše poročilo o številu žrtev tornada izkazuje 697 vih v IlUnoiflu. V Murphysboru je 215 mrličev že pokopanih in 20 oseb hf pogrešajo. V Franklin countyju, kjer sta West Franklin in Pa-rish, je 178 mrtvih; 186 mrtvih ,e v West Franklinu in 48 v Pa-rishu. V De Sotu in okolici je 78 mrtvih, v Gorhamu 44, v Bushu 28, v Whlte countyju — uklju-čivši Crossville, Enfield in Car-mi — 80 in v Hamilton countyju 84. POKRILA BO IZDATEK za POVIŠANJE MEZDE POdT-NIH USLUŽBENCEV. Taka je sodba, ki jo Izreka Hen-ry Strickland. Waahington, D. C. — Henry Strickland, industrijalni tajnik Železniškega poštnega društva, izjavlja, da bo paketna pošta krila ves izdatek, ki pojde za povišanje mezde 800,000 poštnim pisarniškim delavcem, ker bo po novem tarifu treba plačati po dva centa več od paketa. Nao-bratno pa poštar Harry New, ki ni naklonjen povišanju mezde, trdi, da bo paketna pošta vrgla le $22,000,000 več dohpdka. Strickland ceni, da bo oddanih na pošti 3,000,000,000 paketov, kar prinese $60,000,000. Strickland je vzel za podlago svojemu proračunu podatke iz leta 1922. Ta velika razlika v ceni, ki sta jo napravila, odbornik poštnih uslužbencev v železniški službi, ki precej dobro pozna poštno železniško službo, in načelhik de-partmenta, ki je nasprotoval povišanju mezde, je zelo značilna. Poštni uslužbenci menijo, da to pojasnjuje, zakaj je senator Mo-ses odložil na stran poročilo poštnih zvedencev, ki je stalo skoraj miljon dolarjev in ki se je pečak) s stroški poštne službe. Delavske strokovne organiza cije bodo zahtevale, da se deficit enega oddelka več ne zaračuni na profit drugega oddelka. Delavske unije zahtevajo, da ae pott-4Mao knjigovodstvo odpravi ft dvrde Industrijsko. Unije izjavljajo, da je paketna pošta velika subvencija tvrdk, pri katerih se naroča in razpošilja blago po pošti. Farmarji odpošljejo manj ko dva odstotka poštnih paketov, Reva terjatveaa nota •vropejtkin dolžnikom Francija, Italija in drugi vojni dolžniki bodo topel podreaanl is Waahlngtona. Waahington, D. C. — Državni tajnik Kellogg in zaklad, tajnik Mellon sta 26. t. m. konferi-rala o ameriških vojnih poaojillh. Kakor poročajo, vlada Združenih iržav kmalu pošlje novo noto v Evropo z opominom, da bo treba vrniti posojila. Glavni dolžnik je Francija. Njen dolg z nabranimi obrestmi vred je narastel na štiri milijar-e dolarjev. Nato pride Italija z Ivema milijardama. Druge manjše države dolgujejo okrog eae milijarde. Anglija, ki že plačuje svoj dolg, ni všteta. prohibkua prinaša mnoge škandale KORUPCIJA JE TAKO VRLI-K A, DA SMRDI DO NEBA. , Mala eateeta )o začela razpadati Jugoslavija in Rumunlja sta ae začeli grdo gledati. — Baltiška grupa ae bt rada apojlla i malo entento. prejemajo jih pa manj kot devet odstotki cov. In pridobe Prohlbitaa oblast so as zrmrI za vinska MMlorja Šotora nasia so zrasHa| aa razvalinah j Eden premogovnik v West Frank fortu. ki ga je poškodoval tornado, prične kmalu o-| bratovati. wia- >v-Ptjt- ^RK je odgovoril, da ne izpre-| »eni pogojev, kateri je dal I dal Hughes bivšemu predsed-[' ">ku odrske republike. N'ew York, N. Y. — (Fed. P«« ) — Državni Ujnik Kel-je odgovoril Uniji b* im> JjJk civilne svobodščine, da se 1* zanima 741 nagobčnik, katere-£ J" prejšnji državni Ujnik ■M"* nataknil grofu Karolyl-k" j<* prišel v Ameriko pred N»j tedni Karf)lyi je nato aklenil posetiti *anado prihodnji mesec in tam Odgovoriti pristašem Hortyjeve Jtrahovlade, ki ga napadajo od-jv t lakaj. TKALCI V VERMONTU ZA-STAVKALL Hrattioboro, Vt. — V tovarni v y"rt Dummerju je zaaUvkalo ^"k sto tkalcev. Vzrok sUvke f *»kati v denarnih globah. b ka-»nmi družba osrečuje delavce. kr>H itkalo] West Frankfort, M.,25. marca. — (Izvirno poročilo Prosve-ti.) — Seznam mrtvih je danes 189, toda še zmirom kdo umrje. Premogorov št. 2 Orient, katerega je tornado poškodoval, je že toliko popravljen, da prične zopet obratovati 1. aprila. Rov št. 18 je pa od zunaj popolnoma ^Stoteri rastejo kakor gobe 1» dežju med razvalinami. Ljudje ae nimajo kam drugam naseliti, zato smo dobili vojaške šotore, katere pomagajo postavljati vojaki in možje Rdečega križa ter Salvation army. Pomoč Pohaja od vseh strani. V bolnišnicah je veliko žen, ki že imajo svoje može zakopane, a ne vedo tega, ali pa obratno. V poročilu v Prosveti z dne marca je nekaj pomot. Glasiti se mora, da je Helena Kočevar katero je vihar vrgel 800 metrov daleč z otrokom vred. katerega je ves čas držala v naročju, mojega brata, ne moj* Drugič je mesto samo Um porušeno ko-der je tornado divjal. Tu se nahaja regularno vojaštvo, ne milica.— Frank Kocfcevar. Milwaukee, Wls. — Zvezni prohibični uradniki niso do danes rekli bev ne mev, niti niso ganili s prstom glede odprU it-jave dveh državnih senatorjev, da imaU polno klet vina In kdor ima korajžo, naj pride vino Iskat. Pariz, 27. marca. — Med drža-Vicami ob Bkltiškem morju se je »javilo gibanje za "vzhodnoev-»pejsko entento", ki naj bi se-ila od Finske do Egejskega lorja in katera bi na eni strani Itlenila Nemčijo od vzhoda, na Fugi pa odrezala sovjetsko Ru-sfjo od osUle Evrope. BaltUke državice se že dalj čaaa razgo-varjajo o alljancl. Glavno akcijo vodi Poljska, ki bo boji, da jo pusti Francija na cedilu. Težnja teta gibanja je, da se baltiške drŽave združijo 1 malo enUnto >be še Grško sa zvezo. ^ juibIbi, 27, marca, mali ententi je naatal razdor. Dokaz Umu je odgajanje konference vodilnih državnikov male enUnU, kaUra bi se imela vršiti v Bukarešti že v januarju, a je še ni. PrljaUljskl odnošajt med Jugoslavijo ln Rumunljo so se zadnje Čase zelo ohladili; vzrok je menda to, ker jugoslovanske oblasti slabo ravnajo z Rumunl v Banatu. ■Dr. Beneš, čehoslovaški zunanji minlsUr, ki je vodilna glava male enUnU, bi rad grupiral centralnoievropake državice s Cehoslovakljo in Jugoslavijo v defenzivno aBjanco proti Nemčiji, toda Rumunljo je iznustll iz te grupacije. Končno se Cehoslo-vakija ln Jugoslavija prav nI« ne navdušujeU za pomoč, kaUro Rumunlja zahteva v slučaju, da ruski sovjeti Invadirajo Besara bijo. Zdaj že prohiblcijonlškl detektiv lovi prohiblcijonlftkega detektiva. Chicago, lil. — Prohibicija povzroča vedno več korupcije in dnevniki prinašajo veati o vedno številnejših škandalih. Zdaj aku-ša poseben oddelek detektivov pod vodstvom Patrick T. Roche-ja pronajtl, na kakšen način je izginjalo žganje Iz vladnega akladišča za škanje v Decaturju, 111. 2ganje, ki je izginilo is skladišča je vredno okrog sto tisoč dolarjev. Da izginja žganje lz akladišča. se je izvedelo pred več meseci Baza j, ko je prohiblcijonlškl a-geat Brlce F. Armstrong odkril, da je zmanjkalo deset pajntov žganja od majhne zaloge žganja, ki so jo zasegli v nekem aalunu. Žganje, ki so ga zasegli prohiblcijonlškl agenti, je odhajalo v to skladišče. Kapitan Townaend •ejel Edina opazka, katere je naredil neki prohibični uradnik, je bila, da je poročilo o izjavi senatorjev "zelo zanimivo čtlvo". Herman Sachtjen, predsednik državne reprezenUnteke zbornice, ki je obenem prohibični *. ko-I misar, je dejal, da ga U stvar prav nič ne zanima, ko so ga re-porterji vprašali, kaj misli storiti. ■ .____ Washlngton, D. C. — Prohibični komisar Haynes, ki ima na skrbi uveljavljenje prfhiblcije za vse Združene države; je nemarno skomignil z ramami, ko je bil v četrtek vprašan, kaj stori v zadevi dveh wiacon#lnakih senatorjev, ki sU se Javno poba-hala, da izdelujeU vino in pivo na njunem domu. Njegov odgo- SOC. DEL. STRANKA SE BO-JU JE ZA PREPRECENJE DEMOKRACIJE SVOJEGA ČLANA« je pa prejel porociio od njemu podre jenih agentov, da so prohi-bicijoniški agenti prodali uajveč žganja tihoUpcem z opojnimi pijačami. i Ljudstvo pravi, Ma so se raz-mero v prohiblclji razvile skoraj tako daleč, da bo prohibicijoniški detektiv moral paziti prohlblcljo-nlškega detektiva, kaj dela. Noarilja liplaša lo 1 iililfcaiias ualaa OflllvmOV III flljll« Milijoni, ki bo kupUl sadolšnlce med vojne, eo lagublll brez malega vet. Berlin. 27. manca. — Uradno naznanilo, ki je bilo objavljeno včeraj, se glasi, da Nemci ln dru «1, ki so kupili predvojne in voj-ne bonde (zadollnlce) od bivše cesarske vlade, dobe le pet «1-stotkov povračila. Vlada predlo-Žl parlamentu naredbo, na podlagi katere bodo lastnikom starih bondov iBdani novi bondi, predsUvljajoči le pet odstotkov vrednosti originalnih bondov. Od nove vrednosti bodo Ukle petod-stotne obresti, toda le od tistih bondov, ki so še v rokah lastnikov, katerim so pripadali 1, Ju-lija 1920, v Svrho kritja omenjene petodstotne vrednosti ln obresti Je vlada odločila v budge-tu vsoto 140 miljonov zlatih mark, toda U vsoU se bo Izplačevala le toliko čaaa, dokler ne 0-groža odškodnina na podUgl Da-vvesovegs načrU. Topol |e Ul prelep v ilalljantkl iberriel Fašisti in komunlatl eo se spopadli. ko je Mueeollnl poeetU as jo. Rim, 27. maroa. — Ko je Mussollni včeraj popoldne po Štiridesetdnevni odsotnosti zopet zasedel svoje premijereko meeto v zbornici — Ugleda, da Je nekoli-ko okreval — je Ubruhnil v parlamentu kraval ln pretep. Fašisti so malone ponoreli, ko se je pokazal Mussollni. Vsa fašistov-ska večina je rjovela "Eviva fa-sclamo, eviva Muaaolini", nato I pa so zapeli svojo himno. Komunisti, ki v odsotnosti a-ventinske oi>oaiciJe tvore edino o-pozlcijo v iMurlamentu, so nekaj časa poslušali, nakar so tudi oni začeli peti "Intarnacionalo". To Je razkačllo fašiste. Kakih sto fašistov, katere Je vodil Farinac-cl, je naskočilo klopi levice ln začel se je boj. Fašisti so suvali komuniste in jih neusmiljeno ob-delavall s pestmi. Komunist Damen je začel klicati policijo. Tedaj ga je Fari-nacci pograbil sa vrat in ga privlekel na sredo zbornice s krikom "Jaz ti še dam policijo, tukaj se tepl, če Imaš korajfto!" Damen se je nekaj časa dobro o-tepal. Suval, grlaol ln mahal Jt po nasprotniku, nakar sU pri-skočila še dva fašiste in vsi trije so pr^ell Damena za vrat ln noge ter ga neall iz dvorane. Dvajset minut je trajala rabu-ka. Ko je bil Damen vršen ib zbornice, so osUli komunisti zapustili dvorane In potem Je bil mir. Hi. Leuie, Mo. (F, P.) — Miloš Vojnovlč se nahaja v zaporu. A-retlrale so ga zvezne oblasti v St. I/>uisu z namenom, da ga depor-tirajo kot neželjenega tujezem-ca. Vojnovlč je član soc. del. stranke, ki se je zanj potegnila in je vložila vgovor proti njegovi deportacljl v Waahlngtonu. Soc. del. stranka argumentira, da ne more nihče poaUtl n|^n član, ki propagira naallje ln verjame v anarhistične tendence. Dalje povdarja stranks, da je nasprotnica komunistov. Vojnovlč je oženjen in ima otroke, ki ao rojeni v Uj deželi. On je za-M nevedoma v zanke, ko se je na njunom * —- —----- ' vor je bil, da to spada v področje jugoslovanska socialistična zve- __,.».!..H v WiarAtlfli. mm. Rn dbl. tO Je PTavi j* namreč naznanila, ka-^ v bodočnosti kaznovala ■'-a vsako mrežico na bU-fu T< h narne globe so tako vi-da j« delavcem poUkU nit MrpetljivosU in eo zaeUvkali. š&Hrajlo brmt k — P» «Toj«n prihodu v Chl&«» I. br.t Jo« M.ttr. M8.N. P. J.v^v^U. obUkml dom 1 ti J. Pro,loV' •sBaz-čsti. P. i. p^ohlblčnih oblaatl v Wlsconsi nu. ^__ (Wlsconslnska državna torja Gettleman In Bark«- sU izjavila v zb»rnlci v MadUonu Jdnji torek, da redno kršita U. amendment ln če se kdo zanima za to. naj Ju obišče. GettUman ___ £ rekel, da Ima polno klet vina ^idružil njegova t^ma preša pivo. katero Imaprecej "kteka".) VREME. Chicago in okolica: neatalno in gorko. ] ob 1:41, zakU ob 6:10. zaipocepiia. Wm.dUf tO h del ee je pridružil po imenom Jugoslovanska socialistična zveza Hoelallstlčnl stranki, drugi del. ki je obdržal tudi ime Jugoslovanska socialistična zveza, dasi nI imel pravice do tega imana. in v E katerem eo bili HrvetJe. se je JU komunistom. Ko je Vojnovlč opazil, kaj je izvršite skupina, h kateri je on pripadal, i* takoj izstopil iz skupine, ki ee j« pridružite komunistom In je pristopil k soc. M stranki. On pravi, da verjame, da se kaplte-lizem podjarmi e parlamentarizmom ali b "oeUvno revolucijo. TRIJE GLAVNI VZROKI ZA POI/OM AENTPAVEL8KE 1 ŽELEZNICE. Waabingten, D. C. — Najbolj-še Informirani člani meddržavne trgovske komisije menijo, da pošto je trije glavni vzroki la polom šentpevelske železnice. Pr vič je zanjo veliko breme podalj šanje tirov za l.ftOO mUJ do Pu-get Sounda, ker proga toče po neobdelanem ln neobljudenem o-ilju. Drugič padanje vr^lno-stl poljskih produktov na stvero-/jipadu. Tretjič konkurenca panamskega prekopa transkontl-nentalnemu transportu. ^ Kako daleč je učinkovala de [»resija na sav-rozapedu v letih 1920.24, se da precej lahko oceniti. Ako M ne Mil farmarji ln poalovnl ljudje prltlsnj«nl v teh letih ob steno, bi najbrž sodni u-pravltelj ne upravljal železnice. MORNARIŠKA KONFBRRN. CA JS SB mo2N A, I Kaj po znamenjih js soditi tako. Waahlngton, D. C (F. P.) — Uradniki v Beli hiši ln državnem departmentu ae nočejo deflnitlv-no izraziti, da bodo Izdana povabila za pet ali več vlad, da ae u-deleže razprave o omejevanju pomožnih mornariških ladli. Francija odklanja vse neoflcljel-ne Izjave. Francoski mlnisterskl predsednik Herriot vztraja pri varnoetnom paktu s Britanijo ln Belgijo. Brlti odklanjajo varnostni pakt, ki razteza tudl na Nemčijo ln Ji daje zaM to. Francoski militarlstl ln bankirji ne dovolijo Harrlotu, da gaBantl-ra Nemčiji, d* - ^»"»»cUb ne po-lasti Porenja in Porurja. It znamenj Je razvidno, da bi Kellogg rad obdržaval mornariško konferenco kljub vgovoru od strani Francije. Ampak Coolld-ge Je previden. On upa. da pridobi Francoze za konfereneo. Tvrd-ka Morgan * Co. je posodila Franciji dve sto miljonov dolarjev, Coolldf* ima prijatolja v osebi Dwlght Morrowa. ki je član tvrdke Morgan A Co. Mogoče se da aranžirati, da se Francija udeleži konferenee kot prl-jaUljlca Morganove tvrdke. Ampak najbrž se ne bodo strinjali b nobeno akcijo, ki jo predlaga an-glo-amerlška kombinacija. Prodno Francija priaUne na konferenco, teli imeti garancije, da se ne bo na konferenci govorilo o njenih dolgovih na vulgaren način. In to Js menda stvar, ki bo na Jeziku ameriških In brltekih rlelagatov. Borah, |>redea4nlk odseka za zunanje zadeve bo težko zabranll razmotrlvanje gospodarske strani vprašanja, kadar prične konferenca. Ko bo železniška družba reor ganlzlrlna, bo morala r.vezni vladi |M,000,000. Ta dolg Je nastal. k#r je vlada ob času ko je obratovala tekseeke, izvr šila prer^J popravil na Meznkl, i H JI ji* pa še dvakrat poeodila denar. Zakladnlltvo Ima obvezna pisma ftrlezniške družbe, ki zapadejo v mesecu marcu in ^ brul«7 Klrkweedu, delavskemu cu. grese s smrtjo. Undon. 27. marca. — "IMiljr Mali" poroča, da je socialistični poslanec David Klrkwood prejel toliko grozilnih plaem radi Uga. ker je v zb<»rnicl ošlgoaal princa Waleaa, da je ekaekutlva šeteBnl-čareke organizacije predložila stvar ministru sa notranje zada- . ...........M.I..I Kirk^.-S- du, da uvvde preiskavo In ponudil mu je policijsko zaščito, ka- tero pa je K!rkwood S ^ IfMIU-Vjl mmum — PROSVET — HUflLO 8U>VEN8KK NARODNI PODPORNE JKDNOTB LAft)^*gbOVJBM*l KAIODini ram*0* i53B Cw» oglaeo*jp»# domovom. Rdtotoi ti aa mfcjo. ' «an»šMaa^ZediJiJiae države (i*van <^eagoTfS.SS (Glasovi fliaor & N. P. J. UUUJjtv Pimvfr) O. — Zadnji čas o- pol leta la fl.26 m tH mM««; Chicago ia Cleero |6J0 aa loto. |S loto, f j M ia tii meaeca, ia aa looiootamafevo " Naalov sa vso. kar ima atifc > liato«: "PROSVETA" Chicago H47 M 80. Leiradale Av "THE ENLIGHTENMENT" Olu •» UM IU.mIi N.Um.1 Bauftt hd«. o^nfcii^ifaMi^fc*!!. Advertialng ratos on agraement. — _____T ^ '» ki ae je ugne/ tla med članstvo društva it. 142, Coiiinwood, O., katere povzročitelj je znani razdiral sloge, iz tukajšnje naselbine izgnani Vi tu s Da je Vitus zagrizen nasj^rot I nik vaakega napredka, je znam reč, posebno mu je v želodcu napredna "Ustanova S. N. P. J. (ke Vitus je kratkoviden, ne gamo po imenu, narava sama m , .w znovala s kratkim vidom. Ra
  • p^ tega se ril Čuditi, da moj Wago-feart Cfcicago fSJO. and foroign eonatHes $840 par rear. jalovi jeni kompare ne vidi niti eno ped pred nosom. Označeni moj blagoslovljeni prijatelj je skušal tudi v tukajšnji naselbini delati razdor, ampak so mu ni obneslo, kajti dobil je tako temeljito prilepijo nagobčnik, da je moral molčat kot ugnan cucek za plotom. Kompare je lahko uvidel, da se . članstvo društva "Triglav" Dne sedmega aprila bodo čikaški volilci odločili o *elo jjf s' t' L1^^1 važnem vprašanju. Predložena jim bo mestna odredba L med nje£ zanesti nJSm, za odkup sedanjih uličnih in naduličnih železnic in za do- kajti vodstvo društva je bilo graditev transportnega sistema. O pogodbi sami smo ie vedno v rokah napredno misle-enkrat spregovorili in povedali, da bodo Memfce PMtskjt^^^J^^ pod kontrolo privatnih interesov, dokler ne bo odplačanih Lih rokah, se ni bati, da bi hilo 61 odstotkov dolga, za katerega bodo izdali obveznice. Pa možno verskemu dervišu zanesti še potem bodo privatni interesi imeli manjšino v upravi ^"?prepira radi ver8kih Pocestnih železnic, dokler ne bo poravnan zadnji cent dolga. v' Ni je podporne ustanove, kpte- Zagovorniki predloge skušajo ljudstvo pridobiti na ta rA bl I?°*la ^^ več pn»ipsti naan, da mu pripovedujejo d. se bo Mižala voznim tog™ K^fs.^ koliko miJjonov dolarjev bodo delavci prejeli na mezdah,] Pravila S. N. P. J. ne branijo po-preden bo delo izvršeno.! Inženirji, ki delajo za transportni odsek, Mestnega I vJ^^ST,ako hoče, j^notamu kluba, so se trudili skozi več dni, da dokažejo, da se vozni- ne brani niti ne sili. Nikakor pa na zniža. Končno so opustili svoje prizadevanje in izia- ni dopustila ter tudi ne bo dopu-vili, da se vožnina mogoče poviša na oserTcentov. gjjf Transportni sistemi se razvijajo od leta do leta. Vsa-či F1 Par spadajočih ka nova iznajdba, ako je praktična, se uvede v transport- p°i°Jcriy® N'P'J" nem »istemu velikih mest Danes delajo na pr avt^udL^^TniSK^: že veliko konkurenco cestnim in naduličnim železnicam, sla, skuša sedaj s podvojenim Nihče ne more povedati, za koliko se ta konkurenca po- kovanjem in natolcevanjem namnoži V desetih letih. Amnak nrav aannhHivn hn v^^oIdomwtiti društvu št. 148 v Ampak prav zanesljivo bo večja kot je danes. Kolikor večja bo konkurenca, toliko bolj se biaio^o^jeAi k^^ ^njo bodo znižali dohodki cestnih in naduličnih železnic. Ak® čase v označeni naselbini, je le bodo avtobusi odjemali pothike cestnim in naduličnim že- več kot nesramnost prve vrste, leznicam, bodo morali povišaU voznino na cestnih in nad- Y.H?*! JbUi uličnih železnicah, da se bodo lahko plačevale obresti j^gj glavnica od dolga. no rogatih kozlov. Vitusu sVotu- Slišijo m tudi glasovi, da bi «> kompanija ij^feTfiSMSS ££ bila svoje lastnine za dobro ceno. Zdaj se ji nudi prilika ni in sicer kadarkoli mu bodo in pograbila jo je. Dnevniki, ki zagovarjajo velebizniške PriiU« P*"*1 oči črke 8. N. P. J., interese, zagovarjajo načrt in priporočajo ljudstvu, da ™isi n«mudo,n® obloži svojo od naj glasuje zanj. Ti dnevniki so poznani kot največji na-1 ^ ^Zi Sdk^iekj^ sprotniki javne ljudske lastnine in zato nastaja zdaj vpra- mora obnoviti tolikokrat, kolt-šanje, zakaj sugestirajo ljudstvu, da naj dne 7. aprila gla- a N- p- J- »odrejenih suje za mestno odredbo. ^ Iffi T1 ^^ Ponmw WWW M»«»WDJUYIJB- Ze to je tako sumljivo, da sili vsakega delavca, da ne muhe in žlvčni napadi minuli, glasuje proti odredbi. Oprema je stara, družba tudi ni zgradila precej prog, su Cisto smolo, ki se je skuhala ki jih je imela zgraditi po pogodbi, ki jo je napravila obh^^Ufaltf* stolom v neki hI- &<°je rV8 ko"cesij°-da t o^tova0 SStTOBSft^ železnice po čikaskih ulicah. Mesto bo moralo zdaj samo zno v noč. Kako učinkuje tista graditi te železniške proge in tako bo ljudstvo plrfčalo ga smola, pa moj kompas sam naj-nekaj, kar je njegovega. ho,J6 va. Ako bi meHtni očetje imeli resen namen, da mesto pridno čita "Prosveto", daai ne obratuje svoje železnice, bi mesto zgradilo svoje prog«\ ver"j*m' *f bi bil naročnik, mu ne oziraje se na sedanje železniško omrežje. Te proge bi ut&T/ ^o.^^e^ delale cestnoselezniški družbi tako konkurenco, da bi ce- stnoielezniški baroni kaj hitro precej odnehali od miljo-i,-------------------— nov, ki jih zahtevajo za svoje železnice in opremo. Mesto I ^^n^^t^I)?^ bi lahko uvedlo tudi svoje avtobuse, ako bi mestni očetje kompare Vitus nervozen, mu se-in poslanci v državni legislaturi bili za javno ljudsko veda z one strani ni zameriti, lastnino. Avtobusi bi hitro ugnali cestnoielezniške magna- *fnpak n«rvoznost naj stresa nad te, da bi postali v svojih ponudbah in cenah zelo skromni. ^,.predmete'kl 10 Ampak zdi se, da so večini meatnih očetov in poalan-L ^T^v^ spadajoča pod okrl- T «Jnur! d2!flr !:01 lju čo Najbolj naklonjen mu je seveda t»l svet. Vit. 81adnji je bil še v po začrtani poti, drugi narodi v Am da siov. narod ne ■■.Sfl tudi druKirni- colom 0 porom KOHTrOVI Prazen strah rasnega samomora. ije mesto na v ir*ki fari sve In jubilo vse dr ti svetega Avguština ni mogel __________-__ barvati. Fari so stali na krmilu želim veliko uspeha. Nazdar! možje in ne kimovci. Tako je Šlo Iflaa Mart/, dalje, dokler ni Vitua nekega dne povsem nepričakovano prejel brezplačen, daai nezaželjen "pasu!" za odhod iz irsjte fare. Ka, je bil vzrok, moj kompare sam naj^J« Ve- Tako imenovani duhovni oče se je tudi poslovil ne samo od Ircev, temveč tudi od Slovepcev, katere on običajno nazivlja ''zasukani fUmci ■Toraj za r ukani Kranjci ao mu priredili odnodnico. Gospod je tudi obdržaval suhoparen govor, tolkel je z roko po žepu ter na-glašal, da ima debelo "mošnjo", da pa mu je niso zdebelfli Kranjci, ker Kranjci so pijanci ter da jim je cerkev v galonu. To je par odlomkov iz njegovega govora, pa naj še kdo rečfe, da slične čedne besede niso bogu dopadljive' ■Kar se tiče njegove mošnje, je dobro znano, da je debela, ne da )i sam omenjal, ampak privsem tem je pozabil omeniti, da je njegova Prošnja že tudi preklicano oguljena. Iz tukajšnje naselbine se je moj kompare podal na božjo po; v Rim po blagoslov k svetemu 0-četu. Da 11 ga je dobil ali ne, ne-vem, pač pa je gotovo, da tink ure proti izpadanju las v Vati kanu ne prodajajo. Kajti Vitus e prinesel nazaj Še manj las, tot jih je tja nesel. Kar se tiče čudežev torej ni tu govpra. Vsekakor je nekaj zanimivo- Vseki sti. Znano je, da sta Vitus in Kazimir nespravljiva sovražnika, ter kot taka ne moreta drug drugemu odpustiti grehov. Ni drugega izhoda, nego v Rim k polen-tarju! Vendar je Vitus Kazimir-a nadkrilil, kajti Kazimir se še e sedaj pripravlja na božjo pot Rim, pri tem ko je Vitus že davno odvezan grehov na račun njegove oguljene mošnje, seveda. Da sta Vitus in Kazimir dobra prijatelja kot božja namestnika, je dokaz sledeči dogodek: Svoječasno so naši verni rojaki ■v- tukajšnji naselbini prišli do zaključka, da je treba v naselbini prirediti sveti misijon. Takrat še ni bilo slovenske fare. Deputaci-a se je napotila .do Vitusa z prošnjo, da bi dobila dovoljenje za sveti misijon v irski cerkvi. Vse * šlo gladko, dokler niso prišli na vprašanje, kdo bo misijonaril Odgovor je bil, da bo svetemu misijonu načeloval pater kazi mir iz Chicaga, 111. Tukaj je bil pa ogenj v strehi. Vitus je vstal raz sedeža, nervozno premeril sobo goji in doji ter izjavil: "Kaj? Cazimir da bi miaijonaril v tukajšnji cerkvi? Tak lump kot je Kazimir ne bo nikdar prestopil praga cerkve, kjer jaz šupniku-em." In sveti Kasimirjev misi ,on v naši naselbini je bil kon ilan. Pa naj še kdo reče, da ne vlada ljubezen med božjimi na mestniki. Ljubi bogec gori, kjer si, ali kjer nisi, smiliš se mi dno srca, ker to na tem pukla-stem svetu zastopajo tako 'Url lostne kreature. K zaključku naj omenim, da Vitus ni prinesel iz Rima pomir , ene vesti, temveč še bolj razbur-eno, da aedaj dela razdor v coi invvoodski naselbini. Ljubi moj kompare Vitus! Pusti napredne ustanove lepo v mi ru, drfti se svojega rokuspokuša n čuvaj svojo oguljeno mošnjo kajti vedi, dragi moj kompare da si bore majhen, tako majhen da niti samega sebe ne vidiš. Ker si še star, bi moral vedeti, da danes niso več tisti časi, kot so bili pred dvajsetimi leti. Vse je drugače: Sv. Vid v Clevelandu, pravijo, da danes na eno oko vidi, Časa paatirovanja Vituaa ni videl na nobenega. Mati božja v Collinwoodu, ima sedaj osen la-loeti mesto sedmih. Tako ■ gre svet dalje, preko verskega hum-bugs naprej do duševne svobode — Martin U\m hukl Mino. — Dne *). marca so Slovenski Sokoli is sosednje naselbine C hiaholma telovadili vpoelopju Buhl High Schooi, kar je bilo sa Buhl nekaj poseb-iSeiovadili. ao isvrstao za vzgled tudi drugim narodom, ki IS. MAI New York. — Problem prebivalstva se mora rešiti s kontrolo porodov ali s strupenim plinom. Od tega zaviai bodoča civilizacija. vTako je dejal v četrtek J'. O. P. Bland, sloveči angleški avtor, na mednarodni konferenci o kontroli porodov, katera se vrši ta teden v New Yorku. Ce bi inteligenten Martijan prišel na naš svet študirat našo civilizacijo 20. stoletja — je rekel Bland — bi se neizmerno ču- trani na tisoče ivarja z m«U>-lanja na debe- Čim se na jdrngi razumnih ljudi dami človeškega lo. I "Svetovna zaloga živil ne zadostuje niti za sedanje prebivalstvo zemlje, ki Šteje 1750 milijonov ljudi. Na milijone ljudi mora vsako leto stradati. In to število prebivalcev se mora po sedanjem naraščanju podvojiti v prihodnjih 60 letih. Vsako leto naraste prebivalstvo sveta za 15 milijonov glav. Ako bi hoteli vse ljudi pošteno nasititi, bi bilo treba vsako leto kultivirati najmanj 40 milijonov novih akrov zemlje. To se pa ne zgodi. Iz tega sledi, da so stara središča civilizacije vedno bolj natlačena z ljudmi, ki nimajo gospodarske eksistence. Boj za fruh, boj za obstanek je vedno hujši Vladarji pospešujejo ta boj, mesto da bi ga omilili in omejili. Med vladarji, med narodi je ljuta tekma za nove trge, nove dohodke, nove kolonije, nove dežele — za nove izvore kruha. Ta tekma se od časa do časa poostri do vojne in tedaj pride klanje ljudi na debelo. To je stara pot. Nova pot, katero bodo morali narodi izbrati, ako nočejo perijodičnega klanja preostanka ljudi s topovi ln s strupenimi plini, pa je pametno organizirana kontrola porodov. Kričanje, da kontrola porodov pomeni samomor naroda in bele rase, je kričanje ignorantov, ki ne,vedo, kaj govore." TUNGOVCE SAPE NA JUGU. Tvrdke za Izdelovanja flmešev in lakov postajajo neodvisne od kitajskega trga. Chkago, III. - Na Kitajskem raste drevo, ki je poznano pod i-menom tung — tungovec, iz katerega se izdelujejo na j fine j i fir-neži in laki. Dozdaj so tovarnarji, ki izdelujejo razne fimeže, lake in oljne barve, uvažali to drevesno olje iz Kitaja in ga plačevali po $1.86 galono. Pred nekakšno petnajstimi leti so pričeli tovarnarji eksperimentirati s tem drevjem na jugu. V začetku je šlo počasi. Nasadili so vedno več zemlje s tem drevjem in v zadnjem letu so posadili z njim v Floridi sto tisoč akrov. Preden je prišel mesec september so že zrastli šest čev jev visoko. Henry A. Gardnor, ravna tel. Instituta za firneže, lake in barvno o|je, izjavlja, da je ameriško olje iz tega drevesa veliko bolje, »t kitajsko. Na Kitajskem porabijo lešnike tega drevesa za razne reči. Olje vporabijo kot zdravilo za odvajanje blata, kot mazilo proti kožnim boleznim in revmatizmu. Jedro gori kot sveča. Olje vporabijo tudi pri gradnji trdnjav. Ako se olje smeša z apnom, peakom m ilovico se napravi beton, ki je trd kot granit Iztisnjena jedrca pa porabijo sa umetai gnoj. ki ubija tudi lu-Mft Mravlje se tega drevesa ogibajo. Iz lešnikov, namreč iz lupine, ako jih sežgo, delajo tuš, ki slu-i risarjem V letu lio6 je poljedelski department zasadil prve tungovce v Južni Karolini. Alabami, Loui so se povpraševali, kal je to za j Misaisaippiju, Georgiji. Tel J« nk. da ae razumemo govorijo. Ko šan o tem, kaj ______________Kaliforniji in Floridi. Od bil aam vpra-1 tega časa ae ti naaadi vedno bolj ji!« pojaanil. da množe. to so slovenski Sokoli iz Chlshol-j ma. Pohvalili eo naše vrle alcT __________" >--------- Ali lettš sneli pravilna piaat > 1 ~ j. pijana Končno ia, oba pijana, Štiri mea dete )e pa plakalo, ker Peeajik je bil v Ce|U„Wi Cenjeni Žarkomet! Sna „ je bil zadnjo nedeljo v Slov] mu. Silno je bil za]*)elen. ■ nič, samo ptami je fcoval pesnik {je pije. Babe sicer ki tajo, da je naš pesnik plu za kvort jeruša in da je s si fefeffi,1; pesnih ni pil, samo pel.. komjca, CplUnvood, O. e e e ^pv zakon r- (ki bo kmalu sprejet v dr Tennessee in morda pride soma tudi v ustavo Zdn drfav.) 1. Vsa znanost temelji bliji. Cesar ni v bibliji, ni] res. Kar je v bibliji, je vse rt 2. Zemlja je *tirioRlata šča. Tako je zapiaano v bil Zapisano je: "In na štirih galih zemlje ao atali štiri lji". To je jasen dokaz, da Ija ni okrogla. 8. Kdor uči, da je zemlji krogla, izvrši zločin, ki se j je z enomesečnim zaporor globo $160 ali z obojim, če sodišče. Kdor se pregreši di dobi povrhu še 80 batin. Sprejeto, podpisano in ljavljeno v svetem letu Gosj vem 1925 in v letu 6926 . stvarjenju sveta in Človeka, men. e e e ' Najbolj*! kandidat. Dnevna vest se glasi, bivši bolgarski car Ferdir kandidat katoliških Bavarcev predsednika Nemčije. Boljš kandidata sploh ne zaslužijo. e * e Da, ekonomske jazmere. Cikaški sodnik Sabath j*H te dni, da je visoka stanar precej odgovorna za vedno v« Število razporok. 4 • t ♦ Nekrftčenski dogodek krščans ga človeka. Cenjeni Žarkomet! V mestu se je zgodilo sledeče: ] ka krščanska družina se je ne ščansko napila "munšajna". | in lena, staro! mati ni mogla doj je oče pograbil jokaj< ga otroka in ga vrgel skozi na cesto v blato. Ni ga pola ampak zagnali To se je zgod pri belem dnevu na Cleveland v Miners Millsu, Pa. Zdaj pa kapitan Hugo pove, če je potr no, da ima taka družina vsaj set otroki — Frank Lipar. • e a Willardska pesem. 'Vedinost" žalostno oidhajs odkar "Prosveta" prihaja. Pobožni ao farmarji sklenili Nič več ne gremo nalim, Novaka na bomo več krmili, pošljimo ga v {Upi ■■ Farmar, Wi|lard, Wis. 0 0 0 Program v Barberlonu Cenjeni Žarkomet: Progi« garanja z dušo in telesom se dni izvaja pri nas takole: Ob tih popoldne iz tovarn*. Ob stih v cerkev. Ob desetih sps Ob pol štirih zjutraj pokonci. ( štirih v cerkev. Ob pol sedmih tovarno. Tovarna, cerkev, post lja — postelja, cerkev, tovarni Tovarnar se smeje in Koverti< tudi. — Tvoj zvesti poročevsl« Barberton, O. O/O* Dpgodek št. 21. Pred šestnajstimi leti sem še dober katoličan in dajal sen dolarje za novo poljsko cerkev Nabrali so $5225. S to vsoto bili lahko že začeli zidat, tods panje nas vernih ovčic je kmal splavalo po vodi. Skof je odre dil, da sa mora prej sezidati n<" farovž. Takrat se mi je posvetilo Vprašal sem se: Kako mori škof, kJ ni dal rdečega centa, u fkazovatl, kako naj porabimo n» lastni denar? Odgovor sem dobil v spoznanju, da je cerkev le bus-neas sa višjo duhovščino, verniki pa morajo le plačevati in držati jezik za zobmi. Tedaj ssa obrnil hrbet cerkvi, škofu in l'o-Jakom. Začel sem novo žh lj< "j* imi sem napredne časopisje ia knjige in prsdnadavaim sem i" Stal član socialistične stranke -Bivši kottrua, Bellaire, 0. e e e Se eakrat: Val oni, kl mi pošiljajo prispevke besa imena ia naj --T.E '▲DNO Edino njegovo veselje je bil tlak in izdaja njegove velike pes-nitve "Lusiad" (leta 1572). To mP1[ itJjVJJO ZATOl ^^Tas je ^obro! ClTT- "BedUi'' & k' i® iSoni in ki je povzročil, ■T| več delavcev pri le korporfciji in ka-jdravstvepe oblasti PROgVfcTA ZVEZNI U^LU^ENCJ KON- fpjurajo. Weehtogten, D, - Ekseku-tivni svet N«-p .L14h}t*> k£rko ini naj bodo klobuki z ozirom na ^.Uuka iz domače vs- eeno, velikost in kvaliteto, je me- "Jg0'*** * * 1 & a t - - - dejanskem stanu. Zato je telefo- P**, zupor* ■■ M , . J nično vprašal v Skofjo Loko, ka-1 u»rti v Ljubljani. Zadnja ko je z naročilom in dobil sa od I vi ■ »k m m. a t Mffttsu nifoana govor, da trgovec Debeljak sploh deči smrtni slučaji: Peter Pa- upr.*H.IJ .laslla FWp GašUa nima sina in ds torej ne more bi- všič, delsvec, tS let — Anton a^-lfcmf orod.adnlk *» 17« Barborion. Oklai Praska A. ti govora o naročilu potom jav- Potnik, pismonoša, 43 let. — ' ST cktoaf®. iu.i Jok. Krilmnn«!, Ulit jene osebe. Obtožencu ni pre- Ivan Povž, hlapec, 47 let - IJe- A?Z! vJlTrk. Oklo; Msry Udo,lck. MU H. Bidgnwsy Ata. CM- ostalo drugega, kot da prizna na- lena Inkret, bivša kuharica, hi- icago, III.t Jaka farfatt. Uo« St Btrsbano. Pa. meravano goljufijo. Porotniki so ralka, 77 let — Marija Zupan, M - aOLNlSKl onaM. ^ UwndaW Av*. vprašanje glede krivde potrdili zaeeboiea, 68 let OapBONJB OKMfcB. IBmHsJ^iiM ri. asiT-aa a. Lawaaa» av*. n Pavel Uija je bil obsojen -—f " 1 1" #| ' ---- ......- - —. -— -— I U 1 * i pesnika 3 mesecev težke ječe. Drugi slučaj je bil daljši in za-vozlgnejii. Obtožen je bil 4Qletni trgovski potnik Franc Klemen, doma iz Preval j, ds je ns svojih zdaj na cestah leži 0V svinčenega ok$ pa trdi, newyorškj listi. , Wa»hington, D. C. — Benja- Sin C. Marsh, ravnatelj Fvmgr-tega narodnega sveta, svari I predsednika Coolidga, da se je zvezna obrtna komisija vsled sedanje reorganizacije obrnila Moti javnim interesom. On sledi delu komisije od njenega pohoda nizdol do njene poštene preiskave Čikaškega mesnega trusta. Marsh je pisal predsedniku in pint""" D- C. — Senator I protestiral proti novemu pravilu, i Severne Dakote jes poslal |kiga je vzpostavila komisija, da (Kini obrtni komisiji. se naj zaslišanje proti obtoženim i podpisali tudi senatorji tvrdkam vrši tajno: Protestira! Norris, Howell, McKellar, Y\J0 SE FAKTI GLE-PADANJA CEN NA SMSKIH TRGIH. H POZOR!— araša, — vH| takoUi s glsvalml odborniki, ki dalaja v |k i Kendrick, K Hareld in v kat , da komisija pore ki jih ameriški ijo dražje na tujezemjkfli se za- je tudi, da komisija opusti postopale proti tvrdki, ako izjavi, da Lotos je štiriato let, odkar se potovanjih za različna trgovska I je rodil največji portugalski pes-podjetja v naši državi ogoljufal nik vseh časov, Luiz de Camoena. svoje delodajalce in njih odje-1 Portugalska se pripravlja, da na malce za večje ali pi^njše vsote v čim »lovesnejšl način proslavi skupnem znesku preko 30,000 mola, ki je portugalsko ime pro-Dln. Pri razpravi je obtoženec slavil po širnem svetu. Pred dejanja po veČini priznal, toda kratkim se je našla listina, iz ka-zagovarjal se je, da ni prejemal tere je z gotovostjo razvidno, da rednih izplačil na provizijah in sef je Caipoens rodil 1. 1625, in , J" da je bil zato primoran, v imenu sifcer menda v Lizboni, glavnem VSA PISMA, U ^^ uJSaUAv^ Ckb..., III. tvrdke, za katero je ravno poU>- mestu dežele iaD«VE bolnlfikb podpobb 8K WA8LOV«i val, izposoditi si tu pa tam kak- Življenje tega velikega moiUi y» ^^ ^ UwmUU Avs. Chlcfo, 1». šen znesek, fci pa ga je namora- je bilo prepreženo z nesrečami in puHAUHB POŠIUATVK IN flTVAgl. ki a« ti£o|o g val vrniti. Sodišče je sUvllo po- bedo. Zelo mladega so r>o«lsli na Ltbfjrs ia HwU voMa ps ssalavai TalaUtvs a. M. P. U M»T4» rotnikom dve vprašanji glade univerzo v Coimbro, ki je tedaj dal* Ari, Ckloata, |1L _ . ,Mia».M. o^.i ■ M ^j.uu « krivde pon.vnuZ ^IVCT«!Jg^ŽgtSSL^AŽl o pro-intereni MIVUC »*» ... I — - —----«- m----------------, n| , pa so ju porotniki zanikali in Je zofiji in starim jezikom. Razen ^VJoHtllbo J bil Franc Klemen oproščen. . tega je pa tudi obiskoval kurze '^" " '.....m/vt-rnJh i««lUftv. franpol^ine. .. , IN PRICRM Pniu^^.ki I v drfavaJi — v, domačih. Poljedeisip Nebragka in o5e Dakoti ak se pa na tujezam-j. - ^„«1 ^uii.jn<> Oklahoma, so se S6 dni pojavili običajni apgmla-anski prerijski in gozdni požari. Iz Valentina, Neb., je prišla vest - —--.t" ' |M|r. i v petek, da so štiri osebe zgore-,vico skupiti produkt m le. Škoda, katero so naredili po- nO T l*ff 1 .. se pa I prodaja ceneje kot _ imajo ameriške tvr | Webb-Pomerenovega zako- iviti na trg. va je sicer pisana v vljn-oda v odločnem jeziku. I samanasebi pa ppkazu-ie senatorji zanimajo za da žele, da Šari, je ogromna. Višjekrošni škandal v Indiji. _ Bombaj, IndU«. 27- Daar®»- T izve Tu se vrši sodna obravnava prO-ti desetim velikaiem iz Jndijske province Indore. Obtoženi so, ds cnvrtni isia mnmn\»° 13- i^uarja t. 1. v Bombaju l uir siiv^N napadli in z nožem ranili indu- VANCErnJU sko dvorno plesalko MumUz Be- VANCETTIJU« un in ubUi njenega zaščitnika. V «X r l Angleška policija je na mestu ar ^ f; u-T^l r^irala morilce. Glavna priča »r.star delavski borec Pf-^i obtožencem je plesalka, ki *** H pred sodiščem razodela, da je sUla pred porotniki M^ 1Q let Buinjica maharaje umora zaradi sUvke v ■ Mass., a ata kila od Kov • ^ stvu. Končno je Mumtaz pobeg. or je svaril delavce in de- ^ f dvora. Maharaja je posls ^ ^P"8« 1 ob^e- Uanio četo mož z ukazom, da jo Itca, tedaj' bo tffubljen ^joajitt. Pribežala je v I na massachusettsko naj-1^^. jjjer j0 je vzei neki mo- 1 11 j 1 ,, hamedanski trgovec v svoje var- bo govoril dne 1. »P^ ^ živalci so jo zaloUli o- ,r*u" Pa menjenega dne, ko je šla s trgov- cem po cesti. Mislili so jo ujeti, tpda deklica in trgovec pta se postavila v bran in klicala na po-, moč. Ko je pHšla policija, je na-Mhinifton, D. C.—Mrs. Ger- um trgovca ubitega, deklico pa I Forgu, Pa/| PERSOVA VDOVA IZGUBILA TOŽBO. Ptiptrn | ousvni 9TA|fi INT U fa LAWNDALE AV*. CMlCAOO. lU.INOia livrinvalni odbor t VPVtAVNI OIMIKKl * • Prodo^alk Viaoaat Calakari po4pr«Wdnlk Aadrow VldrtjA. K. f. H. f. u»ni v 1 juuijam. «.ounjo 1 ^ m Jgkastowa, P« ; «L tajnik M.ttknr Turk; (a)nlk kolalpsga «SMin dvs dnevs SO bili prijsvljenl sle- uia. NoT»k7sL ^».jnik Joka VogrUk; aradalk vtaalla Jal« aar-^ Camoenaa Anton SuUr, B01 IN. Oro.. sa JeganM«. Frank K lun, Bas Ml, rtilnkeUa. IHaa^SS SH. H». Joka Golob, Bo« 144. Boek 8»riagsi »WfS. ■-t .■ Nadzorni odbor: Pesi llergar. prod^dnlk. N8 WllVow f^ CJto-I^ JI vartalk, B. vSTl. RiaodoU. III. i Frank Sala. MM W. Htk ft, Gkkas«. 1* Združitveni odbor: PraŠMŠaftt Praak AWk ItM So. Grawfor4 Ava. Cktosga, IU.| Joška OvaTtSSt W. tata 8t. Ckkaga. Iftl Jaka OUp, I4«S 8a. Otff« M Ava, Ckkaf o. HL VBHOVM1IDBAVNU t Dr. f. #. IMŠ Bi. Olalr Ava, a glad« peskvaaja v gL tevriavnlnoia odUojrn as faSK/lIsHia roliskavnorota Pred Dcrotniki modernlh jexlk0V' '^noiščine, Vsi prUfvl aa g|. sorotal adsak sa ( 11 jska porota, prefl ptroMUKi italijanWine 4pttn4čine in baje nikar, B01 174, Bnrb^toa. Okla. se zagovarja Milan Olamo, 40- . " v>i dopU| 1« dragi spisi. nasnaaUa. ogUsi. aa etni lesni trgovec v Šf. Petru v .. ... k f mSa gis.Uo« Maata, saj ss aašilia as ^sv. dolini. Državno pravdništvo | vrge* v vew3o šivij^ I£ UwadaW Ava. CBisa^ m. 1 apUk ms kar -PBOiTITA-, Leta 1667 je odpotoval v por-tugalsko kolonijo Mozamblque, Ja obožuje m P^rru^: je zagrešil meseca junija In me- ^ u y ^ ^ lna --------------------------- seca avgusta 1.1. \ vgJed iVoje |fp<)te in 0pevall kajti v Indiji ga ni več strpelo. Obdolženec je skjieml s tvidko ^ jih y ,epih ^etih luziUnski Njegovs srčna želja je bila, vr-Emil Berger in ain v Bjelovarul^j Camoena je letal visoko niti se v domovino, toda ker ni kupno pogodbo, po kateri je pro- y 1V0jih ijubexenskih idealih, o- imel denarja, je moral čakati do dal vagim rezanega lasa. Doko. ^ je ^^ Katarino de A- aprila 1570, da vidi zopet Lizbo-vorjeno je bilo. da se izplača del uide it sUre pi^nke rodbine, no, kjer ga je pa vnovič zasle^lo-kupnine v znesku 6000 Din proti Kot w poročai je 0ng vračala lju- vala sama nesreča, izročitvi duplikata■ tovor^JJ-U^ miademu in zapeljivemu! sta pri Prvi hrvatski štedionici iju^cu. Niuua sreč ' v Celju. Obdolženec je pa dne «; jXdolgo ^jti v ta avgusta na kolodvoru aa Polzeli tugaUki ^ vUdaie zelo stroge i pesem, ki Je slavna iKiriugaissi naložil v vagon samo 5 kubičnih C Kogar M zasačili v narod, je občinstvo takoj v za- —^v leaa, prosil potem pri po- L Jj bUl je ^ gUvo. jcer pa četku z navdušenjem sprejel«. _ učalniku za duplikat tov«-- ^^ ni zvezalia že naslednje leto je izšla nova nega liaU, vpisal v njega teŠoM diHkretno8tjo, posebno ne pri izdaja In pesniku je bila od kra-vagpna in sicer 11,340 kg ter a nUdifli, je kmalu Vss Lizbona Ua nakazana penzljs, ki je pa tem tovornim listom dvignil P" zvfijAia u odnošaje Camoensa na žalost bila zelo majhna. Hrvatski štedionici znesek 6000 L , JLJJ Ker Je Zadnis leU pesnika, ki so bU Din. Obdolženec vagona al odpo- L ' JT rodl,ina iz najbolj- la nesrfečus zs njegov narod, sr slal, ker ni imel dosti losa. |jh k ^ ubogega Camoen- bila silno mučna. Njegov zvest ■ m--------' da g* izgnali iz nwsU.TPozneje se je javapskl slugs Antonlo Je bera- •Tu počiva Luiz de Camoens, princ pesnikov jlvojega časa." V 10. stoletju sO ostanku velikega pesnika prenesli v cerkev liijeronimltov v Belem. PRODA SE moderna dvonadstropna hiša, ki se nahaja na vogalu, garaža za tri avtomobile; hiša ima gorkoto na gorko vodo. Za ceno se ogls-Mfte pri lastniku ha: J7B0 8. Milani ave., Chlcago, 111,—(AdV.) Olamo ae sicer zagovarja, _ m M4HOM,. „iy, — — .—P ^ , je imel za to pošiljatev les že na- wet vrui\. toda ker je nadalje- Čil po cestah in tako se Je mors Maas a sta bila odi vlad»r) v IndoruNavi- ,jen ln ^ je hoteJ Vago„ do- ^T.voje ljubezensko razmer je J preživljati mi, ki je na vek* ^nkna^^TviS Je ^ dvor?a t Polniti. Po pričah pa je dokaza-L, ga pognali v Cento na afri- prosUvil svojo domovino. Tud ilo r.TZo c^Tm Sa V resnici je bila aužnjice, ki da iesa ni mogefprevzeti, ker ^^jje. Tu se Je boril zoper neks uboga mulstlnja, imenova-wltfi?1!« ki vladarjevim pohotno- B| mogel pj^ti. Obdolženec Mavre boju izgubil desno na Barbara, ja nosila šlvel in Jf policija pmreaaa oe- Enkrat po vojni jo je ma-........... orca, je govoril na jav- ^' . . *7- t j- f-m i v prilogi lju. Predsedoval je ^l^rajTdai^ubiti takoj pi roj- FARMA NA PRODAJ 120 akrov obsegajoča farma, 100 akrov obdelane zemlja in a vsem dobrim poslopjem ss proda. Je le pol milje od mesta. Več pojasnila dobit« pri lastniku: J. M., 864—74t|i Avanue, Weat Allis, Wla.~(Adv,) fc A. Gompers, vdova umrle- VB0 razrezano z nožem po obra-redsednika Ameriške delav- zu ,„•, je izgublU tožbo Proced je izzval veliko pozor-'eljavijenje druge Gom- noBt po celi Indiji in Angliji. Ne-»e oporoke, v kateri je po- freina MumUz ima simpatije zapustil njej le'toliko ko-|vseg* priprostegs ljudstvs. ii Kre j>0 zakolu. Poroto je --- ličila, da je poroka veljavna. Mr-Viuaj« Jetike na nov aaČIn je zapustil premoženje | ^Hrtfto^ Novs Zelandija.— in je nadaljedne 11. junija dobU odl^;;"" ' T " I denar v revno kočo, v kateri Je zastopnika tvrdke Habu in dr. v Po uj ^reči Je začel pisati prebival pesnik v bližini franči-Osjeku znesek 10 tisoč Din pod Lvojo velikansko epopejo "Lu- Ukanakega ^ pretvezo, da bo takoj odposlal orodno pesem portugsl-- Ani. Ko e v svojl strašn revšč vagon lesa, česar pa ni storil. Tu- Lkeffa ni4rods, v kst^ri v vzviše- nI umrl I. 1679 v starat 66 let dl v tem lučaju ae zagovarja, da nih besedah poveličuje njegove so ga revno pokopali v tej t.r-je imel les še aakupljen in ga ko-\ ^^ po dgljnih oceanih. kvi. tel od poslati, ne da bi imel kak ^ ae je vrnil iz Afrike v Ljz- lato ^•tnajstlet^znojeso goljufiv namen. , bono, je po nesreči neki dsn videl mu dali dostojen grob z napl- I^rotniki so obe vprašanji I na ulici, kako js neki kraljevski j fflede goljufije zanikali in je bil častnik napadel enega njegovih obtoženec oproščen. prijateljev. Prihitel Je temu na a, U r.La noroia - Posest- pomoč in ranil častnika. Zato ga iLtrS^to^ Ker je Csmoenss pov^d v do- m**? SSS^detovSjo povinl zasledovala nesreča, se je j "tlJSuES| večeru sta 24- maira leto 1668 vkrcal na la-KarU Fartelja. IWl večeru1 a» odpotoval v In- močno vinjena, naj^a v goauirn mesecev. Pri Kemeny akupno sobo. Ko ae Je ibrodovje ftU- ^- rih l^kC jadrale skupno MP ^i« TI , HI |mk1 poveljstvom admiraU Ca- Ulj to iginil ^ lOO -ralM aajila sllns navihto in bankovcev po 1000, štiri po 100 W « { DA 8KUBA0 DOURO PIVO, PlSlPO NASE PRODUKTE. Imamo f saUgi alsd, h^gjMgt __ j dana aH nas, aaiknBM la aa|es- kuhaal vtdas la la vna druga potmbAUaa. r »a sa pr«prltaM», da |a dama kuhaš M}!rac»rljna^ alsdšilsrlsai la v dajala« lelesalas dama pHsuhs pe* pust pri vnljlh sam«*. PIšMa ae laformadla as t , frank OGLAR, MSi Namrkr Avonua. Clmiklli O. |Wn(.8ti okrog |40,000. fAI.A SO VARNA PRED TOPNICARJL (Fed. Press.) - Tuksjšnji vodilni zdrsvnik je dosegel lepe u-spehe z zdrsvijenjem jetičnih ljudi na nov način. W ------ Bolniki ne - 1 | jemljejo nikakršnih medicin pač l^ov ni zadelo toflte v zraku. I ^ ^ zdravijo ssmo z dljeto --Zdrsvnik jim pmlpiše nsjprej u »'edro, Cel — Štiri in šti- osem dni. nsto pa uživajo *t to|K>v za obrambo proti JT^je in zelenjavo, ki Je vetj1 -^ J« z enajst bojnih 1"«J del nekuhana. Bolniki, ki ao bil No na tarčp, ki ao jo vlekla ^0 Osa v sanitarijlh in katere ■ 6čevljev visoko v zra-I.Tdruai zdravniki spoanaU ne-JoPničarji niso zadeli nitien-CdravTjivim. ao dosegli pnffJJ^ ampak kmalu bi bili krevanja, ko so nekaj tednov tala. ki so vlekla tarčo. iedU ^o ssdje in surovo šptoA- ---če. zeleno, razne solato in-drugo Lc NA PRAGU BLBKTRiC- zelenjavo NE DOB6. ' ALI 6ITATE t dobre knjige? Tadaj naročite knjige Kajiievne matiee tlf.l L(^»if0, lit — Ko je znani iz- , ihomas A Edison pre-, tontitko na njegov rojstni1 Vwflb bankovcev po iuw. .w ^ ^ u^.tkonl 118 j. Krni BmUo prii.1 v mnotino ogmklh kron. _ j Cuncn. udd»W i v.t go.tilnl4.ri. » J« pod.l H^ ™»„ Cai-r UkoJ v k«v.rno Jo.^ k«, ^J^ ^ ^ kltr J« v MU«b M®,'l-Urt.«. K.rUlj. v v«ell drulbl. Stopil J. . M indl." UkoJ k nJemu HSfiŽi n^mUtl). Znov. J. mu Ilep. vrne deMT, te v U.J. J. el vet Irt n. Tlmor.keni o- in našli pri nJ«",4« ft portugalcl naaelbino. tttara tra- narja, ki je bil la^nfltu akoj ^^ tu. v «iamenl-vrnjen. Fartoljao je ^^^ Spid^skl jami v Patonaju se. govarjal a J^jt^PP večlno svoj« p^ve. kasneje pa je Wvortepreme- I)v# ^ p^j. ^ mu zopet nil in izjavil, da jejjdvz^ ^L^ W jo je vršil. In iparju denar samo radi toga. ker »» . ^ y ^ Toda se je hotol oškodovati DTae je v viharju potopila in je Oašpar dotlčno noč s je rdMl samo žlvlje- čistovsl. Izkazalo pase jekm^ nj# m „voj rokopis, ki slavi dalj-lu, da je bilo to navadno obreko- w ^ in ^ {Jf ^ kMtn v I j^ltsir1" aeseto Porotns v^aja. Lor^ki vodi. V Gol so ga zmm ^r^^merca je obrav; porot#|jkl ^ poUdUl vpraša.u- v Tu tud| zvedd za . A*,* alu^nia slfpanje.. \jkmju i^ivin«. nakar je mi M-j •mrl a tfwa rad! kaUn u- moral toliko J 12!2STad "r 3*2* ^^^totvln?. eie. radi ketoao je lobodo U)doče generacije do- Prvi obtoženec je bfl lTtoU' rsj| |lvHiko izpremembe ne le na vel IHj* a Jaaenic. ki jeime^ [ZačetkaH u |iiji taiv» af* t "—-■— » rel Fartolj obsojen na II eev totke Ješa. Dne I I_ trpeti, Um« Katodne AtaaJr "Izgubil sam tmitm ovči* je jo ljubil." prsvl v Človeku js potrebna duševna hrana kakor telesna. Naj-t vačie zlo za delavca je neznanje. Čimbolj Je delavec neveden, trnbolj gs izkorlščsjo od vseh strani. Dobra knjiga je naj-vM iwvra«nik nevednoaU ln duševns tome. Delsv« se moirn učlKti si mora aam, toaar mu ni dala revna šola. CitoU mora dobre knjiga. , Ako sto ukaželjnl, če hrepenita po Izobrazbi In duševnem razvedrilu, ako telite čltotl poveatl Iz delavskega šiv-lionla sooss-ti nekatore naravne resnice In če aa hočete ao-znaniti s tomeljniml pogoji angleškega jezika, naročite el gladeče knjige: giovensko-angleška alovnica.........$2M Zajedale! .... #•»•• $ * • »»*>** *******H Zakon biogeneiije ................. • Jimmto I fig gina.....\................. M Pater MalaveaUira ....................UM Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezlje skupaj, dobi obe knjigi za tri dolarje. V*« to knjige ao lično to trpežno vezene. Poštnine je la. Naročilu priložite denar. Naročila sa vae gori omenjene knjige prejema - KNJIŽEVNA MATNl 2667 Ha. Lawnd chjcago T S f —— ■ * . r pj . Načrt (Moje doneče roje.) Široka, prazna gostilniška zoba. Zunaj Holnce in pesmi in popotniki in vozovi in bela ceeta s polji, travniki, tfrjči, daljavo in sinjim nadobzorjem. V široki, prazni aobi ječi stara ztenzka lira. Poleg nje viai stara diploma lovskega društva. Na mizi: teden dni star časnik, steklenica do polovice napolnjena, poleg dve čaši — dva razmaknjena stola čakata .. . Na prvem stolu leži zapisnik. Cez naslonjalo drugega visi suknja. Po vsej pravici bi to pozo-rišče pričalo takole: tu sta bila dva Človeka, prvi domač — morda gospodau — posestnik in gostilničar, drugi kak potni, morda znanec, morda tujec . .. oba ets ch^jvidno dovršils važen razgovor . . . celo razburljiv, kajti pozabljen zapisnik malomarno — morda tudi v neredu odmaknjena sedeža bi potrjevala to sicer malo verjetno domnevo. Taka pozorišča bres silno zanimiva, za psihologij za pisatelja pa zelo mamljiva. Tu govore ustne stvsri najgloblje besede. V sobi je hlad ... oster, zopera .. . spominja na temnios in je v jsrkem nasprotju s pesmijo poletja tam zunaj. Vsekakor je gospodar mračnjak, ali pa med črte računov utesnjen ekonom. Toda ekonom bi nikakor ne bil po-zabljiv — zapisnik na stolu I — tudi bi ne čital starih časnikov, temveč bi se speči! po najnovejših poročilih gospodarskega vest-niks in bi napravljal razvidnico dviganja in padanja valut in vrednostnih pspirjev. Tods ne: čaanika je vendar samo pol. Nedvomno jO bilo vanj zavito kako pismo, kaka knjiga . . . prega-njen je namreč. Knjiga? Ne bi verjel. Kajti v tem kraju ni prostora za knjige. Pismo? Morda ga je prinesel tujec, čigar suknjs priča o njegovem prihodu. Pogled skozi okno na dvorišče priča o skrbnem gospodarstvu; dvorišče, vrt — popoln red, rad, kot ga določa račun, ki ss ja oavobo- dil življenja čustev pa neki davni grozi obupa (vsa okolica vzbuja vtis mračnosti); mimo okna proti hlevu stopa hlapec, mrko, preudarno . . . tudi ta je Is vdihaval hladen zrak in se prikrojil gospodarju. Od vrta sa bližata dva človeka. Zares . . . aha sta. Prvi — gospodar — močan, širok, vendar zroč k tlom in nemirno kretajoč ... drugi meščan, po vsej priliki učitelj, morda tudi nameščenec kake družbe . . . smehlja se, razlaga, ko prideta bliže razločiš nekaj besed: brez kruha, morda bite strehe samo da molči, samo da ... kaj ■tpj ... ali si morete misliti Gospodar trga iz sebe: "Ta ni moje krvi ... ni in ni... nikoli nI bil" . . . Tujec tolaži: "Da ni pravite . . . zato ker ni hotel računati, ker ni hotel peti in vaso-vati in kasneje kramljati z va-ščani in se pripravljati, da vnovič zaokroži življenje, kot so ga da črtice natančno .njegov oče, njegov ded, njegov praded . . Gospodar jezi tok ljutosti in seka: 'Toda, bodite človek! Ali ni ponorel. Rajši v tujini, morda .IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalja.) Pa kaj je vedela ona o hudobnem Meler« nichu, njo je zanimala le njegova zlata uniforma, to je hotela videti! V tistem hipu je prišel v dvorano ulanski častnik, visoke rasti in lepega lica. Nekaj časa se je sukal okrog različnih znank, a končno je prijadral do Zidanove matere ter ji prav Živahno govoril na srce. Najbolj je občudoval njeno prekrasno nošo in hvalil je morda še kaj drugega, da je mlada ženska pod zlato svojo avbo žarela kot velikonočni pi-ruh! "Kdo je to?" je vprašala Primčeva gospodična. Sroe se mu je stisnilo ,ko ji ni mogel povedati, kdo je ta mladi ulanec. Takrat jo je ošabna mama pokarala, da naj ne govori z dijakom. Trmoglavo jo je zavrnila "E, pusti me, mama! — Ps Je res Škoda, da ne veste, kdo Jc r, Oglasil ss js pomočnik, ki je poznsl ulan- ca. Gospodu Klemencu se je srce smejalo, da Ja njegova Žena vzbujala toliko zanimanja, in* •prav všeč mu je bilo, da se je sukal okrog nje mladi ulanski oficir. Obrnil se je s ponosom k dijaku in dekletu: "Ce ne zamerita, poznam ga! Grof Wal-lenstein je, cesarjev adjutant. Se včeraj je jedel pri naa kisle ledice." - Dostavil je nič manj ponosno: "Tista pa, ki I njo govori, Je moja žena Barba." Da js poslušal, o čem se Je pletel razgovor med Barbo in grofom, bi bil Zidan manj žldane volje. Grof Wallenstein je slonel ob zidu, tik nJega je sedela Zldanova in sesala v se njegove sladke bessde. "Kako ste krasna, gosps," Je žvrgolel aristokratski ščlnksvec, "prav kakor angel iz nebes ste!" Ker do sedsj še ni čuls takega fcvrgolenja, je bila Zldanova takoj vsa premotena. "Pojdite no!" ae je branila. "Da! viaoki gospodje so se zanimali, ko so čuli, da pridete na ples, in tako krasna!" "Kakor me Je Bog ustvaril!" In hinav ako je vprašala: "Kaj, da ni gospoda ceaarja?" Obrnil je pogled proti stropu: "Pripoveduje se, da js veličanstvo zbolelo. Zategadelj vladarjev ni ns ples. Pa jaz vem, da ni bolan." *ej 7" Velika radovednost Ji In ruski csr tudi. V "Kaj pa js torej Jo sijsls z obraza. "Vas bi rsd videl! tej lepi narodni noši!" "BI bilo to kaj propovedanega ?" je vpra* šala nedolžno. ^ "G6tovo no!" je odgovori). "A v tej druž "Kje pa?" Nagnil se Je k njej ter jI pripovedoval nekaj na uho. Se bolj je rdela. "Ali moža bi morala pripraviti, da bi čakal. "Dobro! dobro! Torej ob eni bo voz pri atranakih vratih!" Od meščanstva je prišel grof Wallenateln k plemstvu, katero je imelo poseben prostor, kjer je smel plesati samo človek, ki je imel neksj bokalov modre krvi v sebi. Zbrana Je bila vaa kranjška aristokracija. Največ stari-kaatih žensk, kstere so od oAabnosti kar pokala. Grofs Ws)lenstt>ina so te dame prsv slsbo sprejele in v zlo so mu štele, da Je govoril s pri prosto goetilničarko Grof in ja Llchtenbergova mu je kar brez ovinkov povedala: -Grof, s takimi se ne govori!" "Pardon, prem i los ti jlva r je odgovoril adjutant galantno. "Človek se mora najprej privaditi manjši svetlobi, če naj se izpostavi žarkom največje avetlobe 1" Pa se ni zelo razgreval zaradi hladnega tega aprejema. Grof Wallenatein je prav kmalu izginil s plesa in »is dolgočasne plemenitniške družbe. Okrog enajatih je dospel knez Metternich a svojimi diplomati. Najprej je odlična U družba Šla k plemaUru ter Imela ondi avoj rer-de. Meščanatvo pa je ponižno čakalo, da pride na vrato. ponižno, toda nestrpno, ker ao skoraj vsi trepatali. da bi jih ogovoril mogočni pvstrijski državni minister. Plemenita*! se bili stari znanci, zatorej jih je knez kaj brzo odpravil. * Pristopil je k meščanstvu, kjer ga ja sprejel ljubljanski župan. Nekaj odličnejših meščanov mu je bilo predstavljenih in tudi nekaj dam js ogovoril, med temi Zidanovko in. gospodično Ceškovo. Nato je prijel malega Nesselrodeja ter ga potegnil k oknu, kjer ga je zapletel v dolg in po mnenju občinstva — jako resen razgovor. "Moje veličanstvo — je pričel knez — je bilo danes preizvrstne volje!" "So pač prišle dobre novice!" je menil Nesseirode. "Vrak vedi kaj je!" je del Metternich bolj čemerno. "Novic ni posebnih. A moje veličanstvo je bilo še sedaj zvečer prav izvrstne volje! In ta dobra volja se mi uliva kot laško olje v razburjeno dušo. Bog ve, da je tako, grof!" "Si pač nepremagljivi ljubljenec svojega vladarja!" "Ljubljenec!" je odgovoril knez prilfro. "Kdaj si že čul, da je bil prvi minister ljubljenec visokega svojega gospoda?" "Pri tebi, ljubi knez," Je odgovoril Nesseirode priliznjeno, "bi se mi kaj takega ne videlo čudno!" ■ "Pustiva to! Tudi na avstrijskem dvoru je vse tako kakor na drugih dvorih. Sedaj je pri nas v modi grof Wallenstein in skopaj bi stavil, da Je mladi ulan že precej visoko splezal na lestvici cesarske milosti!" "Grof Wallenstein, adjutant!?" "Baš ta! Ce imam še kaj diplomatskega talenta ,v sebi, skomina mladega moža po tistem stoliču, na katerem sedi pri tvojem veličanstvu vitez Manzurov!" "Dlable!" Je vzkliknil Nesseirode. "Ne preglasno, Nesseirode! Pa si že kdaj nemirno spal radi tega Manzurova?" "Pri Bogu, še nikdar!" . "No vidiš, tudi meni grof Wallenstein ne bdde kratil spanja! Glavno je, da je njegovo veličanstvo pisane volje." v Diplomatska ptiča sta se spogledala in Nesseirode je pomenljivo šepnil: "Le rol s' amuse!" "Glavno je," Je povzel Metternich prejšnjo nit, "da so veličanstva dobre volje. A danes se je moje veličanstvo od milosti kar cedilo! Odpusti mi trivijalni ta izraz, Nesseirode!" I "V čem ae je kazala cesarska milost?" Je , vprašal ruaki diplomat radovedno. "Dokončavši državne posle, je prijel visoki moj vladar za gumbo pri moji suknji jfcer izpre-govoril: 'Metternich, zastavice imam za vas, Čedno, a trdo kot lešnik!* — Ni li to miloeti-vo?" "Gotovo!" g "Poslušajte, Metternich! Kaj je to? Človek je, ust pa nima? Ni H to v resnici mič-na zastavica?' "Prsv mičjia!" 'Človek Je, pa nima ust! Torsj, kaj Je to, knez Metternich?' , "Zsman sem ugibal, a veličanstvu sa Je šaril obraz kakor kres na jrriču. — Vrag naj ugane, kaj je to?" 'Res, trda kot lešnik je zastavica!' "Osramočen aem moral pri poznati, da človeka, ki bi ust ne imel, ni na svetu." •Pač, pač,' — me je zavrnilo veličanstvo. — Tak človek ste vi sami, vi sami, ljubi knez Metternich T « "Ni mogoč*, veličanstvo, sem vzkliknIl.H 'Pač. pač. Metternich, vi aami in vsak drug mojih podložnih!' "Kaj pravite k temu. grof NeaaelrodeT "Zelo aem radoveden!" ■ "Kdo bi ne bil t Prav po dunajsko se je odrezal visoki moj gospod: 'Der Oesterreickor hat ka Mund. der Oeatorreicher hat a Go-schen!" Zadovoljno ae je amejal. In ko aem bil ža v drugi sobi, aem še čul viaoki U ameh.'* Diplomatična lisjaka sta ae zopet spogledala. nato aU pa oba izpregovorlla eno In isto besedico: "Duhovito P "Mi. knez." je doetavil Nassehnds. "ki m* boljše vrste hlapci, potrebujemo dobra volje svojih gospodov bolj nego vaakdanjega kruha t" < "Nekaj raalike je pač med mano in take. dragi Nesseirode! Viaoki tvoj gospod te lahko a jermeni biča. a tvoja telo bi moralo m driatil bitje — ne otroka, temveč mladega mbža, ki v podstrešni sobici — pri meni je ta prostor za posle — čepi nad knjigami in riše načrte... Kaj vem so bili to zemljevidi, ali obrisi strojev ... mehanika, mehanika, to mu je šlo vedno po glavi . . ." Tujec se smehlja in odgovarja ,.. Gospodar ga prekine — govori kot sam s seboj: 'Toda ne hvalisajte mi še vi takega umiranja. Moj Bog, to je vendar brezdelje ... to ne vodi drugam kot v premišljevanje ,.. da aem vedel, da bo tako ... moj Bog..." Recimo, da zdaj nemudoma u-tihne razgovor — ali pa, da se mora opazovalec na ta ali oni način odstraniti. Zadostuje. Gre po poti in gleda v misli nazaj: kraj ... obe osebi... razgovor, ki ga je čul. Sijajna ekspozicija za dramo "Samota", oziroma finale za dramo "Stavbitelj", V obeh bi bil junak goatilničar. V prvi, če ga ustvariš kot potomca bogatih prednikov, ki mu je dodana atavistična lastnost kakega davnega iztočenca s harmoniko in u-porno besedo. Ta lastnost ali prav za prav ta uporna, miselna beseda se je oglasila šele ob strahotnem sunku, ko se mu je izneveril sin, ki ga je želel vzgojiti v naslednika. Mož zapade v grozo, pa ne konča. Sele zdaj začne živeti — seveda od mrtvih vstal. V nočeh prečutih, v dnevih prekletih, v urah, ko je že mislil na oporoko — se je sežigal ... do poslednjega atoma svojih prejšnjih želja, misli, čustev, volje ... in zdaj vstaja ... tekom naslednjih dejanj . . . vstaja na pot v telesnim očem nevidno carstvo. Oziroma: finale drame "Stavbitelj". Tedaj ustvariš moža, ki je pretežno apolinik. V podobi povem: ki bi bil kot pesnik, kipar sonetov in jambov, kot Zemljan ^odličnik, kot državnik monarh is t Skratka: mož enega kova, nikak problematik, povsem enosmeren, značajen, niti naj najmanj ne dijonizijski. Peto dejanje bi se zaključilo tako, da bi gledalci sočustvovali z junakom in začrtili "izgubljenega" sina. Možna bi bila tudi tretja rešitev. To bi bil poem romarja — Odiseja — ta Odisej bi bil pa — sin, ki se je odtrgal od domače hiše. —- Poem o Človeku, ki prehaja iz oblike v obliko, dokler prosojen in jasen, a neviden Zemljanom ugasne na obzorju, osvetljenem od brečasne godbenosti In mu reče po obodu: Ti, sama nimam časa, da bi I stopila v mesto nakupovat — pojdi ti. Napiaano imaš vae, kar treba, na liatku, in tu imaš sto-| tak! Nekaj še ostane, pa izpij če-[trt vina ali dva za tisto!" In dobro je delo možu to zaupanje vanj in šel je. V eni uri je vrnil in vse točno prinesel: | "Ostalo je nekaj nad deset dinarjev. Za tisto bom že jutri iz-pil par četrt. Danes sem sklenil, da niti kaplje!" 'Oh, hvala Bogu! Vendar se mi je premagal!" se je oddahnila žena; kajti lahko bi se bilo zgodilo, da bi mož njen s stota-kom ne bil šel v trgovino, temveč pit. a • t Drugi dan-. Pošta! Iz trgovine dobi žena za vse blago, po katero je včeraj poslala moža — neporavnan račun! . . . Omahnila je na stol. Nad komaj vzklilo upa- H '< SOBOTA. 28. M ARe* nje je zopet legel trdi mriki P®* Moža ni bilo pa tudi Kabina tretjega razredu s niki in tekočo vodo sa 2 TiT! oaeh. Francoska kuhinja ia SraiehJlie 18 btate 8t. NEW T« N. Dearborn 8t„ Chi«r! ali lokalni a^entja. fi člani S. N. P. J. Širite sveil In pridobivajte nove člane. veliki izlet v jugoslaviji S PAŠNIKOM berengama" 82.700 ton (wb CktrkHrn — Fraacoaka) v srsdo 27. Odpluje iz New Yo pod vodstvom Gosp. g. K. f, Hm U aUt|i Mwy»riki*« Za pojasnil« obrnit« m na nalega agenta v vatam mMtu ali dU ilto na , cimri lire '"irr plovba v K v rop«.) Nemojte Poslati Novac LIJEČEN. Jodnoatavno Upu ni to i poialjito pol-tom dolnji Kupon — ODMAH SADA — p rije J nago HČI nit« lito Srago I To ja ava ito treba da uJinita Sa dobi j sta 20-Dn«vno Pokuano liMU«JNttg« po*Uia nova I •• isprainju li« kol«njo kri rov namijenlla ♦^gija crl-luja aa prirodan Mate Marn: Mož da b d upi.vu, Nuga-Tona . ruailn* Uti po t U5a koIaaja~k rvf,- jaSaiaiudaa.. popravlja tak i pomaia probavu. Nuga-Tona pomala da m aprijefil t nadvlada nadlmanja 1 V pllnovi « faludcu 1 crljavlma. osUdjuJe aapu, od- 1 a t run ju i« oblo« M jezika, odstranjuje glavobol Ju. \ kano I slutil, mastpu kol«, kada la lata posljedicom _ /atvorenostl od nosno pogreinog izlu&hranja. Naga« V Tona jeat Jadan od na J gnilih iTjekcva za podavanja^__ ■v »trn anaee 1 ambicija. U rima j to ga kros nakofiko \«| dana. pak onda pazite kakava &m promjaaa naatatl I m vidita dali U t« Viti boli« volta, radovuljnljl | daU M Aata oajadatl. da h vrijadno ilvjati Na^-Tona idaja boju zdravila * sttcsr >op^,kaNu-Ton* ^ Spa.^ PoJSTtoga Nuga-Tona aadr&#ET laik mSCuja i,vrstna aastojine nalaao aa u uporabi po iitavu avijatu km lk doktor o da pomogaa Naravi a Izgradnji 1 ječanju tijfata. f Na tirača mulkaraaa I Saaa v sav daa kvala ^Nafa-ToBa. Zafta? hi lita i poialjito poštaflt. Kupo« jb^foksho ha ___dakats i ta vri.| Uilnita lita drufs. BMra da Vaa yaaa CnlM iti ta lina od velika vrtJedneetL ... " raba mnogi od najbaiSr POSTOPAJTE DANASI Bil je nameščen končno v pi sarnl* velike gospodarske zadruge. Toda kakor po navadi: tri tedne. Pa so mu rekli: Zbogom t Pijanec, nepoboljšljiv, čeprav sicer sposoben človek. Toda delo je delo: ne trpi, da bi kdo delal dva dni — čeprav kot bivol en dan pa nič. Tudi red je del sposobnosti in tega pa Studen ni poznal. In je bil oženjen in imel dva otročiča. Pa je delala žena sama od be lega dne do trde noči. Na tihem je močila svoje Šivanje s solzami. Studen je to videl in ga je greblo. Pa ga je zgrabilo do kr*. ja In je stopil k ženi: I "Ti. Čuješ ... odpusti.. . bom drugačen P O. ko bi le bil! Žena ni dvignila oči. Kolikokrat je to že obetal! Saj ni slabega srca, tudi ne laže ne, kadar tako govori, ker ima resen namen vse tudi izvršiti — sli volje, moči, te ima manj nego majhen otrok! Pa je še enkrat rekel, tako trdno In odločno: "Boš videla . . . alužbo dobim ... In bom vedno delal!" Glaa mu je bil iakren. Kdo ne bi verjel iakrenosti! Tem raje verjame oni, ki ai česa trčno želi. V dvomu in solzah ga pogltnla ona: "O, da bi to bilo res!" "Res bo!H "Glej. kuhinja je prazna! Sama delam, pa vaega ne morem! Ti pa mi ne pomagaš nič! Pa ne la to —> vae, prav vae znoaiš v goatilno! O, težko je tako življenje!" "Bo drugače odalej, draga moja!" In je mož šel v drvarnico cepit drva. In delal Je pridno. In mislil na alužbo. Mislila je tudi žena — in upala. Morda bo pa zdaj vendarle I ree! Morda bo le resnično to nje-| govo izpreobrnjenje! Pa ji pride IKUPON ZA 20 DNEVNI POKUS- NATIONAL LABOSATOaY. Dapt.Sfe«m.f COSPODO:- 30.Dnevno _ . ml buda kori*tlo, ------- zamota, te Vam ao du dugovatl ■■■ OBHBHBMmHBHHHI "Ji.00' Ulica I kr. iS S. F. D.................................................................................i I.......................................i......Driava................... Ljudje vsega sveta kanok varčni ljudje redno karajajo in razumno investirajo. : I. pošiljajo denar ljudem v svoje ddi sveta—potom sposobne in izkušcM postrežbe, katero proži, po nsjntfj jih cenah, največja Jugoslovanih banka Kaspar American State Bank a j 1900 BLUEISLAND AYn VOGAL 1«. VL C H IG A G O, ILLINOIS (postala s združenje« Kaspar State Bask ia Amsricaa SUU Bank.) Po to vaa jr' v Evropo si ssfcrfcit* s aajsm. \ drafttva. K da