3B konoplan indliplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXVII. ŠT. 8, AVGUST 1978 CENA 0,20 DIN Od nas, od našega dela je odtisno Težko je bilo tiste dni pred koncem letošnjega julija priti do našega direktorja delovne organizacije, tovariša inženirja Srečka Berganta, ker je bil nenehno zaposlen. Akcije, teh ni nikdar konec v Indliplati, in o njih je govora tudi v tem razgovoru, ki so ga zadržale v napetosti, dokler ni dobil rezultatov dela iz prvega polletja. Takrat je našel tudi čas za ta razgovor. Potem bo odšel na dopust. Lansko leto se ni odtrgal od dela in ostal v tovarni, medtem ko so mnogi drugi letovali ob morju. Letos bo odšel na dopust; zasluženo mu pripada in želimo mu le, da bi bilo vreme primerno in družba prijetna. Razgovor pa je tekel o naslednjih vprašanj ih: Konoplan; Vrednost proizvodov, stkanih na novih picanol in somet statvah, predstavlja 12 11,, bruto vrednosti naše proizvodnje. Gre za usmeritev v izdelke iz sintetičnega filamenta. Kaj je ob tem naša naloga? Direktor: Gre za dva tipa brezčol-ničnih statev, na katerih bomo lahko izdelovali določene artikle. Na some-tih specialne zavese z veliko možnostjo kreiranja, kar bo zagotavljalo, da pri prodaji ne bo težav. Smatram, da nabava somet in picanol statev ne pomeni neko preusmeritev v proizvodnji, točno pa je, če govorimo o specialnih strojih, ki omogočajo tkanje tkanin za določen namen. Naloga naših strokovnih delavcev bo, da bodo zagotovili izdelavo kvalitetnih tkanin, ker so že danes le takšne še zanimive na tržišču. Pravilno pa je vprašanje o izvoru surovine, ker bodo te tkanine, izdelane na picanolih, iz visoko trdnostnega Poliestra in poliamida. Takšne tkanine bomo lahko plastificirali za potrebe domače konfekcije in za prodajo. Večja proizvodnja bo terjala močnejšo reklamo za naše izdelke in več zavzetosti pri prodaji, predvsem s strani raziskave trga in prodajnih Pristopov naših komercialistov. Tudi širitev maloprodajne mreže bo vključena v zahteve za večjo prodajo, ker postaja maloprodaja pomemben člen našega dela. Konoplan: Naša standardna proizvodnja v vseh obratih TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija doživlja, zavoljo potrebne preorientacije, preporod. Kakšen okvirni načrt imajo ob tem naši strokovni organi? Direktor: Mislim, da nam je pre-orientacija znana, manj je naročil za izdelke posebnega pomena. Ne gre za preporod, ampak za preusmeritev v druge izdelke. Naloga strokovnih delavcev v naši delovni organizaciji je, da poiščejo možnosti predvsem za zaposlitev v konfekciji, medtem ko zaposlitev statev ni problematična. Problematična sta le oddelka kon- fekcije v Mokronogu in v Pečah. V kolikor bo načrt uspel bodo v omenjenih oddelkih izdelovali pretežno izdelke za izvoz. Konopan: Naši obrati TOZD Konfekcija so zbrani v prenovljenih prostorih v Radomljah. Ekonomska ra-čunica veleva, da bi kazalo v Radomlje preseliti tudi oddelke, ki so sedaj v Mengšu, v Pečah in v Mokronogu. S tem bi se končala »zlata doba« konfekcije. Poraja pa se takoj vprašanje modernizacije prostorov za druge oddelke. Kaj je v načrtu in do kam sega? Direktor: Koncentracija konfekcije v Radomljah je bila načrtovana. To pa ne velja za oddelke konfekcije v Pečah in v Mokronogu. Ko smo odpirali te oddelke v omenjenih krajih, nas je vodilo načelo, da delo približamo ljudem — delavcem. To naj velja tudi v prihodnje, zato bo treba de- Miadinska delovna akcija je uspela, to povedo med drugim tudi nasmejani obrazi naših brigadirjev Petek 38. 7. ob 8,58 h. Ko vprašaš, zakaj OD ni boljši odgovori, kdaj si šel na malico! Četrtek ob 9,57 h. Od tega so odvisni naši osebni dohodki lovne prilike urediti v teh krajih predvsem v Mokronogu, medtem ko sta oddelka v Mengšu in Pečah že adaptirana. Sporedno z našimi prizadevanji teče tudi proces specializacije dela v posameznih oddelkih konfekcije, po katerem naj hi v Radomljah izdelovali šotore vseh vrst ter nadalje razvijali težko konfekcijo, ki je šele na začetku svoje razvojne poti. Potrebne prostore za lažje delo ima tudi oddelek kovinskih konstrukcij. Dosedanji nastop na tržišču zagotavlja uspešno prodajo njihovih izdelkov. V Mengšu bomo specializirali kon-fekcioniranje tkanin za notranjo opremo stanovanj in za gospodinjstvo (zavese, prti in garniture). V Mokronogu bi tudi v prihodnje kon-fekcionirald izdelke za posebne namene in se v tem delu še bolj specializirali. Dodatno bi v Mokronogu konfekcionirali izdelke za kamp-opremo za domači in za tuji trg. V Pečah bi izdelovali vse tisto, česar v prej omenjenih oddelkih ne bi zmogli zaradi pomanjkanja delavcev. Iz povedanega sledi, da ni govora o ukinitvi teh oddelkov, ker bi to bilo nesmiselno pri podatku, da nam v domžalski občini manjka delavcev za proizvodnjo. V vprašanju je točno, da se ob vsem tem poraja vprašanje modernizacije prostorov škrobilnice, klima naprav za tkalnico oziroma vseh obratov, kjer je modernizacija potrebna, toda, do tega bo prišlo nekaj v bližnji in nekaj šele v daljši prihodnosti. Konoplan: Kako bomo razvijali našo kadrovsko politiko? Ni povsod kritično, toda, tudi nekritično ni vse. Običajno rabijo novi stroji nov kader. Povejte kaj o tem! Direktor: Naša kadrovska politika je začrtana s srednjeročnim programom. Zadeva ni kritična pri srednjem kadru, ampak pri kvalificiranih in polkvalificiranih delavcih. Za nove stroje smo kadre izšolali in računamo da se bodo obnesli. Ta čas pa so vrata v Induplati zaprta za dotok novih strokovnjakov. O tem je bil kolektiv obveščen tudi preko Kono-plana. Ta sklep zahteva, da je treba racionalno zaposliti delavce v skupnih službah, zato izvajamo nekatere prerazporeditve. Doseči moramo boljšo zaposlenost in boljše izkoriščanje delovnega časa. Vso podporo smo dajali in ji bomo tudi v prihodnje tistim, ki bi se izobraževali ob delu. Prepričani smo, da dobimo od tod dobre in koristne kadre, zato bomo s tem sistemom šolanja nadaljevali. Konoplan: Kakšne investicije so v načrtu za letos? Kdaj bo investicijska dejavnost zaključena? Gre naša politika za tem, da začnemo z zamenjavo starejših strojev, ki so že nekajkrat amortizirani? Direktor: Letos bomo morali dokončati dela v Radomljah in dokončati montažo novih statev (picanol). Predvidevamo tudi nakup širinsko-razpenj alnega stroja in stroja za mehko križno previjanje preje ter ureditev transportne mehanizacije. Potrebno bi bilo tudi adaptirati »šolo« v Mokronogu, kamor bi se preselil naš oddelek konfekcije v tem kraju. Poudariti moram, da za ta dela še vedno nimamo niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja in ne potrebnih finančnih sredstev. Ponovil bi ob tem, da investicijska dejavnost ne bo nikoli končana, ker ne sme biti. Delovna organizacija, ki bi se odrekla investicijam bi hitro zajadrala v zastoj. Naglasiti velja tudi, da med investicije ne štejemo le novogradnje, ampak tudi zamenjavo strojev in zamenjavo tehnologije. Popravljam vprašanje o zamenjavi iztrošenih strojev, ker imamo le malo strojev, ki jih v zadnjih desetih letih ne bi obnovili. S tem pa ne zanikam dejstva, da je treba z obnovo strojnega Darka nadaljevati. V to nas sili sodobna tehnologija oziroma tehnološki postopki ter produktivnost in asortiment. Investicije so potrebne in bodo potrebne tudi v prihodnje ter zato niso nikoli zaključena dejavnost. Konoplan: Vprašanje osebnih dohodkov je vedno aktualno, celo, če gre za čas, ko se cene in dajatve nikakor ne ustalijo. Nekaj novic okrog tega so nam posredovali naši delegati. Potrdite jih oz. povejte nadrobno nekaj več o tem! Direktor: Res je vprašanje osebnih dohodkov vedno aktualno tudi pri nas. To vprašanje je aktualno tudi takrat, ko so osebni dohodki dobri. Sodim pa, da ni rešitev vprašanja samo v višanju osebnih dohodkov, če se obenem večajo tudi cene na trgu. Rešitev problema je v boljšem izkoriščanju delovnega časa (preberite o tem članek v sobotni prilogi časnika Delo, pod naslovom O SEDEČI JUGOSLAVIJI, Delo 15. 7. 1978. V tem članku obravnava pisec kritično našo RAZPORED PRIREDITEV POSVEČENIH PRAZNIKU KS JARŠE-RODICA Sobota 26. avgusta 16,30 svečana seja zbora delegatov in družbcno-političnih organizacij KS Jarše-Rodica, 17,30—10,00 igra godba no pihala koračnice pri spomeniku pri »Induplati« Jarše, 18.00 komemoracija z govorom, polaganjem venca, prižiganjem žare in kratkim kulturnim programom. Nedelja 27. avgusta 8,30 odhod izpred gasilskega doma v Sr. Jaršah na Golčaj, 10.00 odkritje spominske plošče padlim na Golčaju s kulturnim programom. Četrtek 27. julija ob 13,58 h; tudi od Predčasnega odhoda z del. mesta so odvisni naši OD nagnjenost do sestankovanja in se obrega tudi v velike izgube delovnega časa zavoljo raznoraznih bolniških izostankov, kamor je treba šteti tudi razna varstva in materinske zaščite). Smatram, da je pri teh vprašanjih treba narediti red, ki se bo kaj hitro odrazil v žepu posameznika, kolektiva in širše skupnosti. V naši delovni organizaciji predvidevamo povečanje osebnih dohodkov za 15 % (za toliko bi se naj povečala vrednost točke z veljavnostjo od 1.7. 1978^ dalje). Vsi sprejeti ukrepi za boljši izkoristek delovnega časa ter razne premestitve in specializacije del ter nenazadnje bolj kvalitetno delo nam dajejo pogum, da se te zadeve lotevamo bolj smelo. Ob ustreznih, še boljših delovnih rezultatih ne bodo zaostajali osebni dohodki. Večji osebni dohodki pa so hkrati rahlo nadomestilo za precej večje prispevke in dajatve, ki jih že dolgo časa plačujemo. Direktorju inženirju Bergantu se zahvaljujem za razgovor in mu želim Prijeten dopust, čeprav je na dlani, da bo zopet med nami, ko bo bral ta zapis. Razgovor z direktorjem je vodil v sredo 26. julija 1978 Otmar Lipovšek Rezultati dela v I. polletju Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, so v zakonu o združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Delavci se vključujejo v združeno delo zato, da bi si s tem trajno zagotavljali zadovoljevanje svojih osebnih potreb. Da bi se njihova občutna nagnjenost k vprašanju delitve preusmerila k vprašanjem pridobivanja dohodka je nujno, da so delavcem pravila za dobro poslovno obnašanje jasna, ker je le tako mogoče pričakovati učinkovito vgraditev njihovih osebnih interesov v dobro gospodarjenje temeljne organizacije. Z omenjenimi kazalci izkazujejo delavci rezultate svojega dela in poslovanja TOZD tako, da primerjajo rezultate, dosežene v tekoči dobi, z rezultati, ki so jih dosegli v ustrezni dobi prejšnjega leta. V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken se je v obravnavanem obdobju zaradi reorganizacije konfekcijske dejavnosti znatno zmanjšalo število delavcev in sicer za 12%, saj je s 1. 1. 1978 približno 120 delavcev pričelo z delom v TOZD Konfekcija. Dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 35 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 14) im rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal tako zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, kot tudi zaradi povečanja rentabilnosti poslovnih sredstev. REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN ZA I. POLLETJE 1978 Zap. št. Kazalci Doseženo v letu 1977 Doseženo v letu 1978 Indeks 77 = 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 54.518 73.773 135 2. Cisti dohodek na delavca 43.243 45.424 105 3. OD in sredstva za skupne por. na del. 33.226 39.064 118 4. Cisti OD na delavca 22.763 25.715 113 5. Prispevek in davki iz OD na delavca (mesečno povprečje) 1.682 1.673 99 6. Prispevki, davki, pogodb, obveznosti in druge obveznosti iz dohodka na delavca 11.275 12.454 110 7. Doh. v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi 0,34 0,37 109 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 1,28 0,80 63 9. Osebni dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,85 0,95 112 10. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,18 0,09 50 11. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,23 0,14 61 12. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi 0,06 0,03 50 13. Akumulacija z amortizacijo v prim. s povpr. upor. posl. sredstva 0,11 0,07 64 14. Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca 324.217 399.027 123 15. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 1,27 1,46 115 16. Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi 2,69 1,90 71 17. Izguba na delavca — — — 18. Povprečno število zaposlenih na podlagi valkuliranih ur 639 561 88 19. Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca 672 591 88 Čisti dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za p; 0 L 0 /()• Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik torej nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavlja kazalnik pod zap. št. 4, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalnika sta se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečala. Kazalniki pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da so se vsi kazalniki akumulativnosti v primerjavi s predhodnim obdobjem znatno zmanjšali. V TOZD Konfekcija se je v obravnavanem obdobju močno povečalo število zaposlenih delavcev, saj je s 1. 1. 1978 prešlo v to TOZD 120 delavcev iz TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Dohodek na delavca se je v obravnavanem obdobju povečal za 9 %. Ker je doseganje dohodka povezano REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJE ZA I. POLLETJE 1978 Zap. št. Kazalci Doseženo v letu 1977 Doseženo v letu 1978 Indeks 77= 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 50.086 54.763 109 2. Čisti dohodek na delavca 46.145 39.484 86 3. OD in sredstva za skupne por. na del. 33.123 33.636 102 4. Cisti OD na delavca 19.453 24.454 126 5. Prispevek in davki iz OD na delavca (mesečno povprečje) 1.453 1.640 113 6. Prispevki, davki, pogodb, obveznosti in druge obveznosti iz dohodka na delavca 3.892 2.675 69 7. Doh. v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi 2,30 0,79 34 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 1,13 0,77 68 9. Osebni dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,95 0,76 80 10. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,26 0,11 42 11. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,28 0,15 54 12. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi 0,60 0,08 13 13. Akumulacija z amortizacijo v prim. s povpr. upor. posl. sredstva 0,64 0,11 17 14. Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca 43.492 137.786 317 15. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 9,82 2,34 24 16. Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi 3,38 2,74 81 17. Izguba na delavca — — — 18. Povprečno število zaposlenih na podlagi valkuliranih ur 206 322 156 19. Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca 227 355 156 REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE MALOPRODAJA ZA I. POLLETJE 1978 Zap. št. Kazalci Doseženo v letu 1977 Doseženo v letu 1978 Indeks 77= 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 146.675 285.354 195 2. Cisti dohodek na delavca 121.628 222.174 183 3. OD in sredstva za skupne por. na del. 41.994 52.559 125 4. Čisti OD na delavca 26.335 32.459 123 5. Prispevek in davki iz OD na delavca (mesečno povprečje) 1.913 2.133 112 6. Prispevki, davki, pogodb, obveznosti in druge obveznosti iz dohodka na delavca 25.047 48.967 195 7. Doh. v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi 0,87 0,65 75 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 1,17 1,47 126 9. Osebni dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,91 0,93 102 10. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,54 0,59 109 11. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,66 0,76 115 12. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi 0,47 0,38 81 13. Akumulacija z amortizacijo v prim. s povpr. upor. posl. sredstva 0,49 0,39 80 14. Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca 337.192 882.074 262 15. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 1,12 1,18 105 16. Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi 19,72 7,45 69 17. 18. Izguba na delavca Povprečno število zaposlenih na podlagi _ _ _ valkuliranih ur 13 12 92 19. I rečno število zaposlenih na podljgi stanja ob koncu meseca 14 16 114 z opremljenostjo delavca s poslovnimi sredstvi (kazalnik zap. št. 14) in rentabilnostjo poslovnih sredstev (kazalnik zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal zaradi močno povečane delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, saj se je v tej zvezi rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Kazalec zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejeno za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavlja kazalnik pod zap. št. 4, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalnika sta se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečala. Kazalniki pod. zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da se je akumulativnost v primerjavi s predhodnim obdobjem močno zmanjšala. V TOZD Maloprodaja se je v obravnavanem obdobju povečalo število zaposlenih za 14 %. Dohodek na delavca se je v primerjavi s predhodnim obdobjem povečal za 95 %. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št- 14) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 7), lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal zaradi močnega povečanja stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, ker se je v tej zvezi rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Kazalec pod zap. št. 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb in nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavlja kazalnik pod zap. št. 4, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalnika sta se v primerjavi s predhodnim obdobjem znatno povečala. Kazalniki pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo stopnjo akumulativ-nosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da sta se v primerjavi s predhodnim obdobjem stopnji akumulativno-sti dohodka in čistega dohodka povečali, zmanjšala pa se je stopnja akumulativnost! poslovnih sredstev. V TOZD Restavracija in počitniški domovi se je dohodek na delavca v primerjavi s predhodnim obdobjem povečal za 39 %. Iz podatkov v razpredelnici (zap. št. 7 in 14) in že znane odvisnosti dohodka od delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in rentabilnostjo poslovnih sredstev, lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal tako zaradi povečanja stopnje opremljenosti s poslovnimi sredstvi, kot tudi zaradi povečanja stopnje rentabilnosti le teh. Kazalec pod zap. št- 3 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam torej kaže uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavlja kazalnik pod zap. št. 4, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalnika sta se v primerjavi s predhodnim obdobjem povečala. Kazalci pod zap. št. 10, 11, 12 in 13 nam kažejo stopnjo akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI ZA I. POLLETJE 1978 Zap. št. Kazalci Doseženo v letu 1977 Doseženo v letu 1978 Indeks 77= 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 65.411 90.851 139 2. Cisti dohodek na delavca 57.709 71.303 124 3. OD in sredstva za skupne por. na del. 43.713 47.321 108 4. Cisti OD na delavca 27.424 30.329 111 5. Prispevek in davki iz OD na delavca (mesečno povprečje) 2.029 1.955 96 6. Prispevki, davki, pogodb, obveznosti m druge obveznosti iz dohodka na delavca 7.701 9.194 119 7. Doh. v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi 0,46 0,54 117 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 1,04 1,13 109 9. Osebni dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,88 0,97 110 10. Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,21 0,26 124 11. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 0,24 0,34 142 12. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi 0,10 0,14 140 13. Akumulacija z amortizacijo v prim. s povpr. upor. posl. sredstva 0,16 0,19 119 14. Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca 285.852 334.019 117 15. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 1.42 1,51 106 16. Celotni prihodek v primerjavi s povpr. 4,54 3,90 86 17. obratnimi sredstvi Izguba na delavca 18. Povprečno število zaposlenih na podlagi valkuliranih ur 24 23 92 19. Povprečno šievPo zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca 21 22 105 REZULTATI DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB ZA I. POLLETJE 1978 Zap. št. Kazalci Doseženo v letu 1977 Doseženo v letu 1978 Indeks 77 = 100 1 2 3 4 5 1. Dohodek na delavca 51.909 56.557 109 2. Cisti dohodek na delavca 49.103 53.575 109 3. OD in sredstva za skupne por. na del. 49.103 53.575 109 4. Cini OD na delavca 30.871 38.182 124 5. Prispevek in davki iz OD na delavca (mesečno povprečje) 2.266 2.566 113 6. Prispevki, davki, pogodb, obveznosti in druge obveznosti iz dohodka na delavca 2.807 2.983 106 7. Doh. v primerjavi s povprečno uporab, poslovnimi sredstvi 7,24 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom 0,97 0,87 90 9. Osebni dohodek v primerjavi s povpr. upor. posl. sredstvi 0,95 0,92 97 10. Akumulacija v primerjavi z dohodkom ii. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 12. Akumulacija v primerjavi s povpr. uporab, posl. sredstvi 13. Akumulacija z amortizacijo v prim. s povpr. upor. posl. sredstva 14. Povprečno uporabljena poslovna srestva na delavca 15.621 15. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi 5,29 6,47 122 16. Celotni prihodek v primerjavi s povpr. obratnimi sredstvi 8,57 17. Izguba na delavca 18. Povprečno število zaposlenih na podlagi valkuliranih ur 241 159 66 19. Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja ob koncu meseca 248 169 68 so se vse stopnje akumulativnosti v Primerjavi s predhodnim obdobjem povečale. V DSSS se je v obravnavanem obdobju povečal dohodek na delavca za 9 %. Kazalnik pod zap. št. 3 nam kaže del dohodka razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Ta kazalnik nam to- rej prikazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del tega kazalnika predstavlja kazalnik pod zap. št. 4, ki prikazuje del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb- Iz razpredelnice je razvidno, da sta v primerjavi s predhondim obdobjem oba kazalnika povečala. PRAZNIK NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI Občani Krajevne skupnosti Jarše-Rodica letos drugič proslavljamo svoj krajevni praznik in sicer 29. avgusta. Z novim statutom krajevne skupnosti, ki so ga sprejeli na zboru delovnih ljudi in občanov KS 23. 11. 1976., so določili, da bodo vsako leto na ta dan slavili svoj krajevni praznik, kot trajen spomin na dogodek pred 37 leti, ko je bilo ustreljenih 5 talcev v Jaršah pri železniški postaji. Privezani na kole so dali svoja življenja kot posledica nečloveškega maščevanja okupatorja zaradi obstrelitve gestapovca Mladena Halužana, obratovodje v tovarni »Indu-plati«, ki bi naj prejel zasluženo plačilo za svoje izdajalsko delo. Določitev tega dne za naš krajevni praznik pa ne pomeni samo trajen spomin na te žrtve, ampak na vse tiste ki so se borili za našo socialno in narodno osvoboditev ter zanjo dali svoja življenja, hkrati pa pomeni trajno usmeritev za delo vseh občanov in njihovih organizacij v KS in izven nje. Praznik pomeni vsakoletno priložnost za pregled dosežkov celotne aktivnosti v krajevni skupnosti ter dogovor za delo naprej, izhajajoč pri tem iz temeljev naše družbene ureditve, to je rezultatov našega narod-no-osvobodilnega boja ter povojne graditve samoupravne socialistične družbe. Pri tem velja še posebej poudariti, da omenjeni zgodovinski dogodek pred 37 leti simbolizira tudi neločljivo povezanost boja delavcev tovarne »Induplati« z bojem drugih delavcev in delovnih ljudi v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica in izven nje — v preteklosti za svoje osnovne socialne in narodne pravice, danes pa za vse bogatejše materialno in duhovno življenje. Zato je proslavljanje krajevnega praznika tudi priložnost za dogovore o poglobitvi sodelovanja med krajevno skupnostjo in delavci v TOZD delovne organizacije »Induplati«, kakor tudi drugih organizacij združenega dela in skupnosti. Aktualnost omenjene povezanosti se mora izpričati ne le v skupni organizaciji proslave pri spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Jaršah, ampak zlasti tudi v resnični nenehni delegatski, samoupravni povezanosti ter vplivu delavcev tovarne na delo in življenje v krajevni skupnosti — pa tudi obratno. Z razvojem krajevne skupnosti se ustvarjajo osnovni pogoji za življenje in delo delavcev, zato je uresničevanje srednjeročnega in letnih planov razvoja temeljna podlaga za medsebojno usklajevanje in sodelovanje na najrazličnejših področjih — od ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite do materialne izgradnje komunalnih in drugih naprav. Doseganje takšne tesnejše povezanosti je naša skupna naloga. Predsednik zbora delegatov KS JARSE-RODICA ing. Stefan Oražem Selitev težke konfekcije Težka konfekcija — delo v novih prostorih Obrat za kovinske konstrukcije — kompletiranje pribora Zaradi slabih in neustrezno lociranih delovnih prostorov je bila nujna tudi selitev težke konfekcije v nove prostore, v Radomlje. Obrat konfekcije je dobil tako vse pogoje, da širi svoj asortiment izdelkov in gre v korak s sodobno tehnologijo na tem področju. Selitev je terjala izpolnitev zahteve, da gre pri tem za najmanjši potrebni izpad proizvodnje sicer bi zastala izdelava izdelkov za izvoz. Zavzeli smo se in izdelali načrt za selitev. Slo je za naslednje: 1. Pregledali in preizkusili smo brezhibnost delovanja instalacij (pnevmatske in električne naprave) 2. Visokofrekvenčni varilni stroj 2 smo preselili iz Jarš v novi prostor v Radomljah 3. Prvo in drugo izmeno delavcev na VF 2 smo zadolžili najprej s preizkusnim in takoj nato z rednim obratovanjem 4. Preselili smo še drugi visokofrekvenčni stroj 1 v novi obrat v Radomljah 5. Po preselitvi smo stavili celotno varilno kapaciteto najprej v poizkusno in nato v redno obratovanje 6. Sporedno smo preselili iz Jarš v Radomlje ostale pripomočke za vsakdanje delo v obratu težke konfekcije. Selitev je potekla disciplinirano. Bilo je sicer nekaj spodrsljajev, kar pa ne pomeni ,da ljudje niso pazili na vsak del, na vsak predmet, katerega je bilo pri selitvi treba le prenesti ali poprej še demontirati. Sedaj delamo v novih prostorih. Že po nekajdnevnem delu lahko izjavljamo, da s o delovni pogoji urejeni in neprimerno boljši od tistih v matičnem podjetju v Induplati. Od naše zavzetosti je sedaj odvisno, da bomo izkoristili delovne pogoje in povečali produktivnost in izboljšali kvaliteto izdelkov. _ , Tone Videnšek Novosti na področju delovnih razmerij Skladno z določili zakona o združenem delu je bil konec lanskega leta sprejet in objavljen nov republiški zakon o delovnih razmerjih, ki je na tem področju prinesel nekaj pomembnejših novosti. Delavci v TOZD morajo svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih vskladiti z določbami tega novega republiškega zakona najpozneje do 11. 12. 1978. Tako je sedaj že čas, da pristopimo k izpolnjevanju te naše zakonske obveznosti, pri čemer je najprej potrebno, da se na kratko seznanimo s tistimi bistvenimi novostmi, ki nam jih na tem področju prinaša novi republiški zakon. Sklenitev delovnega razmerja Precejšnja novost je določilo republiškega zakona, po katerem je izjemoma v določenih primerih mogo- če skleniti delovno razmerje brez oglasa oz. javnega razpisa. Poleg primerov, ko je takšna sklenitev delovnega razmerja bila že doslej možna (kadar je šlo za zaposlitev štipendista ali na razporeditev delavca iz ene TOZD v drugo TOZD oz. DSSS v sestavi iste delovne organizacije oz. SOZD), kakor tudi primerov, ki se bodo v praksi nedvomno zelo redko pojavljali (zaposlovanje »funkcionarjev« družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih organizacij ali zaposlovanje občana, ki v skladu z družbenim dogovorom združuje v TOZD svoja denarna sredstva zaradi razširjanja materialne osnove dela in za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti), predvideva zakon tudi naslednje primere, ki so nedvomno pomembna novost za prakso: — če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca — če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del oz. nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni — če gre za učence, katerih praktično izobraževanje za poklic je v skladu s programom izobraževanja pretežni del potekalo v tej TOZD. Po novem republiškem zakonu za uvedbo poskusnega dela sedaj ni več predvidena poprejšnja privolitev delavca, ki jo je predpisovala dosedanja zakonodaja. Seveda pa morajo biti v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih vnaprej določeni pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela. Zakon prinaša tudi določene novosti na področju sklepanja delovnega razmerja za določen čas. Nov primer sklenitve delovnega razmerja za določen čas je predviden v primeru, če gre za delavca, ki zaradi izpopolnjevanja in usposabljanja sklene delovno razmerje. Skladno z zakonom o združenem delu določa republiški zakon tudi primere, ko sklene pripravnik delovno razmerje za določen čas, in sicer: — če v TOZD ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oz. nalogam — če si pripravnik želi v TOZD pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica. V tej zvezi velja še pripomniti, da republiški zakon posveča posebno pozornost urejanju pripravništva. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju Najprej je treba omeniti, da republiški zakon sedaj (poleg določil zakona o združenem delu) natančneje določa tudi vsebino samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD. Zaradi tega bo treba seveda v skladu s temi dotočili republiškega zakona pregledati in ev. dopolniti navedene že sprejete sporazume. V zvezi z ustreznimi določili zakona o združenem delu določa sedaj republiški zakon vprašanja, o katerih delavci v delovni enoti ne morejo samostojno odločati (marveč morajo o njih odločati le na ravni cele TOZD). Tako delavci v delovni enoti ne morejo odločati o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, o razporejanju delavcev izven te enote, o ugotavljanju odgovornosti in izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline. Poudariti je treba, da delavci sicer lahko odločajo v delovni enoti le na zboru delavcev (ne Pa tedaj na kakem »organu delovne enote«). Zakon posebej zahteva smotrno razporeditev delovnega časa in v tej zvezi tudi terja, da morajo delavci Poslati plan izrabe sklada letnega delovnega časa pristojnemu organu skupščine občine. Zakon omogoča Prerazporeditev delovnega časa tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot 7 ur na dan, v preostalem delu te; dobe pa manj kot 7 ur na dan, tudi v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa v primerih višje sile oz. elementarnih nesreč, pomanjkanja surovin ali drugega materiala, rekonstrukcije, remonta, prekinitve dela in podobno. O takšni razporeditvi delovnega časa odloča delavski svet TOZD v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. Zakon določa v skladu z zakonom o združenem delu, da lahko delavka, kadar to terjajo koristi otroka, sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa. Zakon navaja tudi izjemne primere dodatnega zaposlovanja delavca, ki že dela poln delovni čas. Takšna dodatna zaposlitev lahko traja naj-yeč tretjino polnega delovnega časa m je možna po poprejšnjem soglasju TOZD. Primeri takšnega dodatnega zaposlovanja so omejeni predvsem na potrebe po določenih strokovnjakih. Takšna dodatna zaposlitev je možna poleg tega še v primerih, če se na objavo ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki sicer izpolnjujejo ustrezne pogoje za opravljanje del oz. nalog. V takšnih primerih je treba na vsakih 12 mesecev objaviti tako delo, dokler zanj ne sklene delovnega razmerja nezaposlena ali delno zaposlena oseba. Zakon uvaja tudi nekatere novosti pri uvajanju nadurnega dela. Nadurno delo, ki se uvede v primerih potresa, požara, poplave oz. druge elementarne nesreče, ki zadene delovno organizacijo ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje, se ne šteje za poseben delovni pogoj, t. j. delavcem za to delo ne pripade poseben dodatek (saj je dolžnost vsakega občana, da v takšnih primerih pomaga k preprečitvi oz. zmanjšanju škode). Zakon obenem, poleg sedaj znanih primerov uvedbe nadurnega dela omogoča, da lahko delavci v TOZD v materialni proizvodnji izjemoma določijo tudi druge primere, ko je treba delati prek polnega delovnega časa, da se opravi delo, ki v določenem roku ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, ali da se opravi delo za vojaške potrebe. V slednjih primerih se seveda tako uvedeno nadurno delo šteje kot poseben delovni pogoj. Pomembna je omejitev, po kateri lahko takšno nadurno delo, ki se šteje za poseben delovni pogoj, traja samo toliko časa kolikor je nujno potrebno, največ pa 12 ur na teden. Posebej je treba še poudariti, da zakon nalaga posebne obveznosti v zvezi z evidenco izrabe delovnega časa in planiranjem letnega sklada delovnega časa. (Se nadaljuje.) Ingo Paš Zahvala organizaciji ZB NOV pri Induplati Tem potom se želi naša organizacija ZB Jarše — Rodica zahvaliti za razumevanje in pomoč pri skupnem izletu naših in vaših članov v Kotle — Bele vode dne 24. 6. 1978. Sam izlet, četudi je bil v deževnem vremenu, nam je ostal v lepem spominu in je koristil zbliževanju članov obeh delovnih organizacij. Takih skupnih izletov si še želimo tudi v bodoče, ter se za to s hvaležnostjo priporočamo. Prosimo, da to objavite v vašem glasilu »Konoplan«. S tovariškimi pozdravi! Tajnik: Predsednik: Mavko Jože Testan Ana SKLEPI delavskega sveta DO — petek, 28. junija 1978 DS je sprejel periodični obračun DO Induplati za I. polletje 1978 tako, kot mu je bil predložen. Potrdili so spremembe planov tako, kot so to predlagale strokovne službe delovne organizacije. Norme za TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija so potrjene takšne, kot jih je izračunal naš oddelek za študij časa. Delavski svet je potrdil imenovanje Inga Paša, dipl. pravnika za novega šefa kadr. organizacijskega sektorja skupnih služb v Induplati. Potrdi se povečanje točke od 0,0485 na 0,0561 din. Začasne premestitve se lahko vrše iz obratov, kjer je delavcev preveč v obrate, kjer jih je premalo. Nadzor nad izvajanjem delovne discipline naj bo enak za vse delavce in ga je treba v enaki meri (dosledno) izvajati nad delavci v dislociranih obratih. Tovarišici Olgi Huber roj. Prosenc sc dovoli prodaja 1-sobnega stanovanja v bloku v Preserjah, Tovarniška ul. 57. DO Induplati odstopa od uveljavitve prednostne pravice pri nakupu tega stanovanja. Tovarišu Milanu Zabretu bomo v breme stroškov povrnili vso škodo, ki je nastala na njegovem avtomobilu znamke audi 80 L, ko se je nanj podrla streha na parkirnem prostoru pred tovarno. Škoda znaša 5.750 din. Tovarišico Terezijo Vrečar je CDS napotil na pravdni postopek, kjer naj uveljavlja izterjavo odškodninskega zahtevka za nesrečo pri delu, ki jo je imenovana imela 16. decembra 1976. DS je zavrnil prošnjo hišnega sveta Preserje — Pelechova 35 za šolanje dodatnega kurjača v navedenem bloku. To zadevo mora rešiti hišni svet sam. Celotni dejanski stroški pri preureditvi nekdanje opekarne v Radomljah, kjer ima sedaj svoje prostore naša TOZD Konfekcija, so znašali do tega datuma okrog 19 milijonov dinarjev, kar je 3,6 milijona din več od prvotno predvidenih izdatkov. 380 tisoč dinarjev smo izdali tudi za nabavo stiskalnice in 295 tisoč din za nabavo univerzalnega stroja za rezanje. Navedeni izdatki se krijejo iz odobrenega investicijskega kredita LB Domžale in deloma iz lastnih sredstev. Delavski svet DO je potrdil predlagane ukrepe, s katerimi se zagotavlja minimalni red pri uporabi prostorov za nočitve samskih delavcev na bivši opekarni v Radomljah. V Ihanu deluje največji čistilec odpadnih veda v lugnslaviji Sl ar o uro hoda iz središča Domžal, na koncu Ihana, so vestni delavci zgradili v pičlih dveh letih čistilec za odpadne vode, ki bo še dolgo največ ji v državi. Kjer njive preidejo v neplodni svet, na desnem bregu Kamniške Bistrice, je zgrajena na površini 2 hektarjev vodočistilna naprava, ki ima 230.000 čistilnih enot. Zato, ker sem nedavno tega videl podobno napravo v tujini je ta, neprimerno večja naprava, naredila name močan vtis. Že od daleč sta vidna dva silosa za kemično izgorevanje usedlin. Visoka sta okrog 30 metrov in vsak premore 80.000 prostorninskih metrov. Začnimo tam, kjer je začetek. Ja, začetek je v Kamniku, pri tovarni Svilanit, kjer se začne kolektor (ce-vovod-zbiralnik). Tam se stekajo kamniški kanali v zbirnik. Na 12 kilometrov dolgi poti do Ihana je priključkov še veliko. Največ jih je v Domžalah. Kolektor je položen v zemljo in teče ob Kamniški Bistrici. V Čistilne bazene vstopa na severni strani, kjer se voda najprej mehansko prečisti. Po naštetih pretakanjih in prečrpavanjih se odplake nevtralizirajo na zahtevani p H 7 (računalnik daje podatke o tem vsako uro). Avtomatsko ugotavljanje stanje vode dodaja odpadni vodi snovi zato, da jo naredi tudi biološko brezhibno. Na začetku bo stopnja biološke čistosti dosegla 80 %, kasneje, ko bo dograjena celotna naprava pa do 94 %. Pripomniti velja, da je spre- jemljivo vse, kar je preko 90 %. V silosih bodo izkoriščali toploto organskega razkroja usedlin in jo uporabili za pospeševanje gnilišča oz. gnitja. Le z končnim ostankom še ne vedo kam. Gre za nekaj ton posušenega ekstrata, kateremu je vzeto bolj ali manj vse. Pravijo, da bodo ta produkt oplemenitili in dodali umetnim gnojilom. V tujini de-dajo na tem, da bi iz te odvratne usedline pridobivali proteine. Velik kompleks betonskih naprav sestavljajo torej mehanske čistilne naprave, naprave za kemično čiščenje, naprave za biološko čiščenje in gnilišče. Ločeno od vsega bodo uničevali odpadke z ali iz snovi, ki jo v opisanih postopkih ni mogoče narediti neškodljive. Te bodo deloma mehansko ali kemično sežigali. V neposredni bližini je transformatorska postaja; na najbolj primernem mestu, odkoder je enako daleč do vseh ključnih mest naprave pa je komandni prostor z napravami za ročno poseganje v delovanje. Vprašanj je še veliko. Na vsako je tudi odgovor. Eno vprašanje bi glasilo tudi: kaj pa greznice? Da, tudi greznice bodo speljane v kolektor in od tam naprej v čistilno napravo. Drugo vprašanje, kaj pa odpadne vode, ki jih po znanih postopkih biološko ni mogoče očistiti (fenoli — op. p.). Odgovor: vse odplake, ki se stekajo v kolektor bodo morale biti primerne za biološko čiščenje. Pripomba: zaenkrat ima samo Induplati Vodočistilna naprava — gnilišče v silosih čistilno napravo, v katero tečejo naše industrijske odplake in iz katere pridejo odplake, primerne za v kolektor. Čistilna naprava dela od 29. julija 1978 naprej. Ni še dograjena, to bo šele ob letu. Vse naprave so veljale okrog 80 milijonov dinarjev. Drage bralke in cenjeni bralci! Ko vam bo čas dopuščal, zapeljite se do domžalske vodočistilne naprave. Vredno jo je videti. Sele takrat vam bo jasna razsežnost in veličina naprave. Že danes pa je treba vedeti, da brez pometanja za seboj ne bo več veliko jutrišnjih dni. Otmar Lipovšek Vodočistilna naprava — mehanski čistilec ZAHVALA Ob smrti moje drage mame JOŽEFE MIHELJ iskrena hvala za darovani venec, za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti, sodelavkam TOZD Maloprodaja in ostalim sodelavcem. Žalujoča hčerka Ljudmila Hribar ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi ljubega brata JERNEJA ŠIMENC sc iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sodelavkam pa se zahvaljujem za vso pozornost in dar namesto cvetja. Francka Orel ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame NEŽE URŠIČ se obema izmenama priprav-jalnicc zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Angelca Bernot ■ ■ ■ ■ Kje so Belišče? To prijazno obdonavsko mestece leži v srcu Slavonije-Baranje, nedaleč od Osijeka, to se pravi še v SR Hrvatski. Znano je predvsem po močni industriji (le kdo izmed nas še ni slišal za Kombinat Belišče), v zadnjem času pa je znano še po olimpijskem zlatem dečku, zmagovalcu v kanuju iz Montreala, po Mate Ljubeku, ki je ravno iz Belišča. Tja smo se 24. junija odpeljali na povabilo tamkajšnje Narodne tehnike na prijateljsko srečanje. Domžalsko Ljudsko tehniko je zastopalo osem aero modelarjev iz kluba »Modre Ptice« iz Vira, štirje člani FKK (Foto-kino klub) Mavrice iz Radomelj, in dva radioamaterja. Na dolgo pot smo krenil; ob štirih zjutraj z vmesnimi postanki v Ptuju, Koprivnici in Virovitici. Ne da se opisati gostoljubje prebivalcev v KS Belišče in KS Valpovo, katerih gostje smo bili dva dni. Ogledali smo si centralno zgradbo Kombinata Belišče, ki je nekakšen dvorec, katerega notranjost je vsa v lesu in rezbarijah. Kombinat ima okoli 3500 zaposlenih in zelo razvito moderno tehnologijo. Ogledali smo si Pravkar dograjen fantastičen olimpijski bazen, moderno šolo, muzej Valpovo, v katerem je presenetljivo veliko neprecenljivih eksponatov, od slik, posode, stilnega pohištva, orožja, nakita in drugega. Čudovito! Pokazali so nam lep park, ki se mirne duše lahko meri z našim toliko opevanim Arboretumom, videli smo prostore AMD Valpovo, prostore in la- Belišče boratorij njihovega kino-kluba, mladinski klub in drugo. V mladinskem klubu smo jim člani FKK Mavrice pokazali pet naših filmov, katere so sprejeli z zanimanjem in nas zasuli z vprašanji, kajti njihov klub je še v povojih, mi pa smo to pot že prehodili. Po obilni večerji (še nekaj takih — ogrožena kilaža) so nas povabili v hotel, kjer smo ob prijetnem vzdušju zaplesali. Da, Slavonci res ne morejo brez smeha, glasbe in plesa. Drugi dan so modelarji »Modre Ptice« priredili aeromiting, ki je privabil nekaj sto gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali in spremljali vragolije aero modelarjev in njihovih modelov na daljinsko upravljanje. O tem, da je bilo lepo sončno vreme, je odveč govoriti. Glej, čas teče in že je treba domov. Po spet odličnem in preobilnem kosilu se je pričelo poslavljanje (moj bog, kako sovražim poslavljanja), izmenjava daril, skupno fotografiranje, obljube in ne boste verjeli, še kakšna solza se je utrnila. Resnično nam je bilo težko pri srcu, ko smo odhajali od teh prijaznih ljudi, čeprav smo vedeli, da čez teden dni oni obiščejo nas. Tudi sonce je nenadoma izginilo in ulil se je dež, kar primeren našemu razpoloženju. In kako je bilo čez teden dni pri nas? Sram me je povedati, kako smo mi sprejeli tovariše iz Belišča, sicer pa je to že druga zgodba. Kaj moramo biti Slovenci res vedno naj slabši gostitelji? Majda Šoštarič Meti obraiuvanjem tkalskega stroja št. 33 v spodnji tkalnici je prišlo v sredo 19. 7. 1978 ob 12.45 uri do manjšega požara. Vnel sc je bombažni prah, ki je bil pod strojeni. Za vzrok požara je bil ugotovljen odvit del tkalskega stroja, ki se je zato prosto drgnil ob ogrodje stroja, kar je povzročilo segrevanje in verjetno tudi manjše iskrenje. Da je bil požar hitro pogašen, in da zaradi njega ni bilo večje materialne škode, imata vse zasluge mojstra Anton Zupan in Božiar Cerar, ki sta hitro in strokovno začela gasiti vsak s po enim ročnim gasilnim aparatom na prah. Za opravljeno delo se jima na tem mestu javno zahvaljujemo. Ročni gasilni aparat na plin COj. Take imamo v vseh obratih (ca. 30 kom) V SPOMIN VIKI BECOVI V ponedeljek 3. julija je po dolgi in hudi blezni prenehalo biti srce sodelavki, ki je bila članica kolektiva od leta 1952. Številni znanci in prijatelji ter sorodniki so jo spremili k zadnjemu počitku v petek 7. julija na pokopališče v Mengšu. Ob grobu se je od pokojnice poslovil predsednik OOS konfekcije tovariš Janez Hafner in rekel me drugim: Smrt zopet slavi zmago. Nemočni stojimo na robu onostranstva, kamor si že odšla. Zelo dolgo si bojevala bitko za življenje. Žal nisi zmagala. Bila si prešibka in poznavanje neke bolezni nezadostno. Ali pa je zopet obveljalo dejstvo, da smo se rodili zato, da enkrat umremo? Ondan sem bral, da je vse v naprej predvideno. Kdo bi to znal zanikati. Že naši predniki so sklepali o tej reči in dejali, to je »usoda«. Če je tako in prepričan sem da je, potem stojimo danes in tu na koncu tvoje življenjske poti, ki je trajala komaj nekaj več kot 48 let. Usoda pa je zaigrala svojo zloveščo igro in ti zagrenila tudi veliko tistih let, ko bi želela uživati radosti življenja iz bokala zdravja in veselja. Kadarkoli nas bo pot vodila mimo tvojega groba se bomo spomnili na skupaj doživeta leta. Če bo vroče sonce žgalo na tvojo gomilo ali če bo burja vrtinčila snežinke iz sivih oblakov bomo obudili spomin na te. Življenje igra svojo igro naprej. Morda sodi tudi poslednje slovo v ta ritual, kjer gre za večno prihajanje in odhajanje. In danes ne jokajo oči ampak srce, da se je življenje v tvojem telesu enostavno zrušilo v razvalino, ki ji ni živeti. Spomin na Viko Becovo bomo ohranili v naših srcih. Na letnem oddihu v Umagu Letošnje poletne počitnice je marsikomu zagrenilo to neumno vreme. Zanimalo nas je, kako je v našem počitniškem domu v Umagu. Pa ne le zaradi vremena; radovedni smo bili, če so se izpolnile obljube, ki so jih na začetku sezone izrekli v naši TOZD Restavracija in počitniški domovi. Lani so se gostje pritoževali predvsem zaradi hrane. Kako pa je letos? Iz Ljubljane proti Umagu smo se odpravili pred šesto uro, da bi se izognili napovedanim kolonam. To nam je tudi uspelo. Sončna Primorska nas je spravila v dobro razpoloženje, saj je obetala ploden dan. V dom smo prispeli okrog poldeve-te ure. Okolica je bila mirna in tiha, brez tistega živžava, ki smo ga na morju navajeni že v zgodnjih urah. Ugibali smo ali so že vsi na plaži ali še spijo ... Kmalu smo ugotovili, da jih večina poseda po parku in plaži, veliko pa jih je odšlo na nakupe in sprehode v mesto, saj se je medtem pooblačilo in kazalo je, da ta dan ne bo za kopanje. Toda to, da se je začelo oblačiti jih ni spravilo v slabo voljo, celo obratno: večina jih je bila kar zadovoljnih. Bili so namreč opečeni — rdeči kot paprika in že malo utrujeni od vročega sonca, ki je že od nedelje močno pripekalo. Veselih obrazov so hiteli pripovedovati, kako se imajo. Vsi so pohvalili hrano, da je dobra in da so porcije dovolj velike, za nekatere, ki niso navajeni toliko pojesti še preveč. Hrana je pestra, sadje in zelenjava sta vsak dan na jedilniku. Enkrat na teden tudi ribe. Zadovoljni so s postrežbo in s higieno. Sobe so čiste, vedno je lepo pospravljeno. Seveda jih je tudi zanimalo, kaj je novega v tovarni, čeprav so bili šele tri dni odsotni. Našo kurirko je zanimalo, kdo skrbi za pošto in če je v zvezi s tem vse v redu. Vsi so naročali naj pozdravimo sodelavce. Med gosti je bilo tudi precej naših upokojencev. Nekateri od njih so že redni gostje, saj pridejo vsako leto. Med njimi je bila tudi MARIJA ZARGI, ki je včasih delala v suhi predilnici in je doma iz Jarš; med drugim je povedala: »Ko sem šla v pokoj sem bila stara 55 let, sedaj pa jih imam že 74. Skoraj vsako leto sem prišla za teden dni v Umag. Na predilnico se še zelo spominjam. Ko sem bila mlada, sem zelo rada hodila delat. Se sedaj, ko se spomnim bi šla, če bi bila mlajša... V delavskem svetu sem bila in spomnim se, da smo včasih »polumpali«, ampak sem šla drugi dan zmeraj na »šiht« ... Ja, lušten je blo ... Časi takole gredo!« Dobro razpoložena in zgovorna je bila tudi naša sodelavka IVKA MARINČEK, ki ročno veže v tkalnici. Povedala je: »Vse je v redu ... hrana je dobra, postelja mehka, udobna (ne vem kje so dobili tiste mehke blazine za na jogije ... tudi jaz imam podobne do- ma, a niso tako mehke). Veste, jaz sem za hece! Stane nas vsak večer tako zabava, da me od smeha boli trebuh in moram zjutraj kar na kakšno »pletersko«, da se spet pozdravim in grem lahko na plažo ... Res se zelo dobro počutim! Vreme je odlično. Sploh nimam pritožb! Tudi sobe so v redu, vse je čisto, lepo pospravljeno. Mislim, da za ta denar res ne more biti bolje (veste, 78 »jurjev« za cel teden — za eno osebo res ni drago...)! Upam seveda le, da bo tako ostalo ... Pravijo: ne hvali dneva pred nočjo. Bomo videli! Mož ni mogel dobiti dopusta pa je rekel, naj grem kar sama, da si bom odpočila. Saj res, vsaj enkrat na leto ti ni treba kuhati, pospravljati. Pa tudi me je že bolel komolec — v službi ročno vežem in me od tega večkrat boli v komolcu. Ja, v redu je, da imam takega moža, da me pusti samo na dopust... Saj sem že dovolj stara, ha, ha, ha (v tovarni delam že 30 let)!« Tudi naša sodelavca — zakonca BARTOL sta pohvalila hrano in pravita, da je za enkrat vse v redu. Temperatura vode se je v par dnevih dvignila vsaj za 5 stopinj C, tako da se je prav prijetno kopati. Na terasi pred jedilnico sta po kosilu šahirala tovariša BLEJC in HRIBOVŠEK iz tkalnice. Tov. Hribovšek je povedal, da pride v Umag vsako leto in, da je letos hrana še posebno dobra. Tudi tovariš Bleje mu je pritegnil in dodal, da sploh ne hodi drugam na dopust. Tov. VILMA JERMAN, ki se je vrnila iz dopoldanskih nakupov v mestu (zjutraj sem jo srečala, ko je ravno odhajala), pa je vsem pohvalam dodala še pripombo, da bi bilo pri obrokih lahko več izbire mlečnih jedi — vsaj pri zajtrku in večerji, glede na to, da je v domu veliko majhnih otrok. S tako izbiro bi ustregli tudi tistim, ki imajo predpisano dietno hrano. Očitno se imajo dobro tudi mladi, saj so zbrani okrog kasetnega magnetofona, dovolj zgovorno kazali na to! Zanimalo nas je tudi, kako se počutijo naši »prikoličarji«. V večji prikolici je letovala družina tov. EME KOROŠEC, ki bo na dopustu 14 dni. Tov. Ema je povedala: »Počutimo se dobro. Letos je neprimerno bolje kot lani, saj je pri-grada nova, nova je tudi cerada na tleh (lami je sploh ni bilo in smo imeli vse stvari na travi). Letos je prvič prikolica opremljena s posodo. Kljub temu, da sem slišala, da bo posoda v prikolici, sem prinesla nekaj svoje, ker nisem točno vedela kakšna bo. To mi je prišlo prav glede manjših posod, ker so te tu precej velike, majhnih pa ni. Upam, da bodo posodo vsako leto dokupovali, tako da sčasoma res ne bo treba ničesar prinesti s seboj. Moti nas le to, da je šotor ob makadamski poti in se nam praši, ko divjajo mimo avtomobili. Drugače je mir in sploh vse v redu. Blizu je tudi do trgovine in sanitarij. Sanitarije so kar dobro urejene in čiste. Seveda zjutraj bolj kot kasneje. To je razumljivo, saj je kamp velik in je ogromno ljudi. (Večinoma so tujci in s prikolicami). Zanimivo je še to, da so cene v samopostrežni trgovini, kjer kupujemo, enake kot cloma. Nič ni dražje. Ja, pohvaliti moram tudi to, da so se končno spomnili dati pred prikolico napis INDUPLATI (lani smo jo iskali po kampu), tako kot ga imajo prikolice nekaterih drugih delovnih organizacij že leta. Opazila sem, da imajo na tleh v prigradi namesto ce-rad, iz lesenih letev zbit pod, ki je veliko bolj praktičen, zlasti, če dežuje. Bilo bi dobro, če bi drugo leto imeli tudi mi kaj takega. Opazili pa smo še nekaj: nobena prikolica (vsaj kolikor jih mi poznamo) nima gasilnega aparata. Cel kamp ga nima ... Razmišljali smo, kaj bi bilo, ko bi prišlo v kampu do požara. Predlagam, da se o tem premisli in tudi ukrepa. V kampu so nočni čuvaji in se zato zvečer ne bojimo zapustiti prikolice Vse zapremo in gremo na sprehod v mesto, tudi v bližnje kraje (Savudrijo, Katoro). Sploh je v kampu dovolj poskrbljeno za razvedrilo. Obstaja golf igrišče, tenis igrišče, lahko si sposodiš konja za jahanje ali pa si sposodiš kolo.« Med pogovorom je prišel vabit k sebi tov. FRANCE KURENT, iz sosednje prikolice, ki naju je slišal. Ko smo že sedeli pred »njegovo« prikolico, se je pohecal: »Sedaj, ko so že posode noter, rabimo le še barvni televizor in radio (nekdo je dodal: pa bo kot doma!)« Nato je resno dostavil: »Res nimam kaj kritizirati!«, a brez šale ne more: »čez hrano pa sploh ne, ker kuha žena!« Potem je še povedal: »Jaz sem »nabavni« — ampak samo za pijačo (in zraven pridno natakal v kozarce). Za vsak slučaj (»za bolezni« ,»rane« in druge težave) sem prinesel s seboj 17 1 »ta-pravega« šnopčka (to morate čisto zares napisati!) zaboj piva in tablete proti mačku. (Op. ured.: še zdaj dvomim, da je to čisto res, ampak naj mu bo!) Danes sem prvič postlal postelje! Za sončenje oz. proti opečenosti pa resno priporočam: dalmatinsko (olivno) olje z janeževimi rožcami. Mi se pridno s tem mažemo in glede opeklin nimamo težav. V kampu je mir, lahko bi tudi med dnevom šli na počitek, če bi utegnili! Za spanje podnevi ni časa! Ponoči je mir in se krasno spi, čeprav na pogradih!« Med tem časom, ko srno bili na obisku pri naših sodelavcih v prikolicah, so v domu že pokosili. Osemčlanska ekipa osebja, ki skrbi za dom, je imela nekoliko več časa za pogovor, čeprav ne za dolgo. Tov. AVGUST DOMA, glavni kuhar in sedanji upravnik doma je povedal: »Lani smo kuhinjo modernizirali, kar nam sedaj omogoča lažje in boljše delo. Kuhinjo smo povečali, nabavili nov štedilnik, parno kopel za kuhano hrano in podobno. Priprave za kuhanje smo premestili na drugo steno, pralnico za posodo in zelenjavo pa smo premestili na zunanjo stran pod baldahine. Tu se sedaj da dihati, ker je prostor odprt in zra- čen. Sicer pa letos ni bilo tako hude vročine, razen zadnjih nekaj dni. Tu imamo tudi jedilni kotiček za perso-nal. Nas je osem vseh skupaj (kuhinja, strežba, pisarna in sobarica). Letos je zaenkrat vse v redu. Dobili smo novo delovno moč: Stanetovo ženo Ančko, ki drugače dela v ople-menitilnici in je zelo pridna. Pohvaliti moram tudi druge — od našega vajenca Darka do sobarice. Dela imamo res veliko. Poleg zajtrka, kosila in večerje (večerje tudi kuhamo), strežemo še cel dan pri šanku. Kar naprej je tudi dela s pranjem perila, sušenjem in likanjem, za kar skrbi sobarica. Komplet posteljnino peremo vsak teden, V nedeljo operemo po tri stroje perila. Nato še v ponedeljek. V ponedeljek mora biti vse oprano, posušeno in zlikano. Med tednom pa večkrat peremo prte, prtičke, brisače, delovne halje, predpasnike in še vse osebno perilo personala. Usluge pa nudimo še nekaterim drugim domovom (Lek, Snaga, Kemična tovarna Podnart) predvsem zaradi dobrih sosedskih odnosov. Pri hrani se trudim, da je pestra, da je vanjo obvezno vključeno tudi sadje in zelenjava. Letos smo spet začeli z ribami, a le enkrat na teden, ker iz izkušenj vem, da veliko ljudi nad njimi ni navdušenih. Sadje dobimo sveže — pripeljejo nam ga iz Kopra. (Danes za kosilo: breskve in ringloji). Povprečno pripravimo 140 kosil dnevno, za spoznanje manj kot včasih.« MONIKA JUHANT, delavka v kuhinji: »Zaenkrat hrano zelo hvalijo. Kak teden pa so tudi taki ljudje, da godrnjajo. Jaz pravim, da sta naš Stane in Gustelj nekaj vredna! Pa tudi Martin, pa naš vajenec Darko sta pridna! Stane (Kramberger) je od nedelje tu, pa se že pozna na obisku zunanjih gostov. Tu ga namreč poznajo, saj prihaja sem že 15 let in če ga ni, veliko starih gostov sprašuje po njem. Med personalom so dobri odnosi, zelo se razumemo in zato mi je tukaj Umag — dopustnikov je veliko, krožnikov še več všeč. Drugače bi pa kar šla... 2e peto leto prihajam med sezono pomagat v dom. Rada spremenim okolje. Pojezi pa me, če slišim gor (v tovarni) — to jim je lušten ... so na dopustu! Pa to ni res. Zelo se motijo tisti, ki mislijo tako. Tu res garamo in to cel dan. Ni časa za kopanje in zabavo. Luštno' je pač zato, ker se dobro razumemo in je v taki sredini prijetno delati.« STANE KRAMBERGER: Kar dobro nam gre, ljudje so zadovoljni, jaz pa tudi, ko imam pri sebi takorekoč skoraj celo družino (sin Martin je zaključil 3. letnik gostinske srednje šole in streže pri pultu i.i v jedilnici). Popoldan smo šli tudi mi poskušat vodo in se osvežit s plavanjem preden smo se odpravili domov. Kar težko se nam je bilo ločiti, ko si kar naprej srečeval znane in vesele obraze pripravljene za klepet. Pa tudi sonce, ki je po kratkotrajni plohi z vso močjo spet prisijalo, je vabilo. A, treba se je bilo posloviti... Urednica obvestila iz kadrovske službe POROČILO O GIBANJU OD ZA JUNIJ 1978 Vrednost točke za junij je ostala neizpremenj ena in sicer za vse TOZD-e in DSSS v višini 0,0485. Za III. tromesečje pa je izračun vrednosti točke din 0,0561. Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani: R-D-Z za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 94,5 %. R-D za TOZD-1, TOZD-5 in DSSS je znašal 100 %. TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115%. TOZD Restav. in počitniški domovi je znašal 108 " o. TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 100 %. Povprečno izplačani osebni dohod- ki so se gibali sledeče: din TOZD Proizvodnja 3.996,- TOZD Industr. prodajalna 5.288,- TOZD Rest. in poč. domovi 4.600,- TOZD Konfekcija 4.045,- TOZD Vzdržev. in invest. 4.829,- Del. skup. skupnih služb 5.531 — TOZD proizvodnja Razred pred. prip. tkal. oplem. TOZD Ind. p. TOZD Rest. TOZD Konf. TOZD Vzdr. DSSS 2100 do 2500 2 2 2500 do 3000 11 3 3 5 14 1 5 3000 do 3500 22 19 74 12 2 68 5 15 3500 do 4000 28 45 82 25 8 124 13 21 4000 do 4500 14 29 33 25 3 4 57 23 23 4500 do 5000 3 4 10 10 5 4 30 15 23 5000 do 5500 2 5 15 4 3 3 18 3 12 5500 do 6000 1 6 5 1 2 4 9 6000 do 6500 1 1 3 2 3 4 12 6500 do 7000 1 1 2 2 13 7000 do 7500 2 2 5 7500 do 8000 1 1 1 2 5 8000 in več 1 3 1 1 5 4 22 Skupaj 85 106 226 92 13 25 328 78 165 Naj nižji OD 2316 2757 2744 2651 4206 3245 2316 2651 2750 Najvišji OD 7800 6677 8197 8523 9844 8785 15520 8665 13722 Povprečni OD 3721 3890 3878 4589 5288 4600 4045 4829 5531 TOZD PROIZVODNJA Vstopov ni bilo Izstopi: 1. Zarifovič Nura, previjanje v predli., izstopila 27. 6. 1978, 2. Kos Franc, pom. tkal. mojstra, izstopil 1. 7. 1978, 3. Cajhen Štefka, čist. prost, v pred., inv. upok. dne 7. 7. 1978, 4. ing. Zabukovec Lado, vodja TOZD Proizv., upokojen 11. 7. 1978, 5. Vrečar Terezija, tkalka, inval., upokoj. 14. 7. 1978, 6. Vavpotič Stanislav, moj. izmene, izstopil 14. 7. 1978, 7. Toman Olga, tkalka, izstopila 15. 7. 1978, 8. Maver Igor, transp. del., izstopil 28. 7. 1978, 9. Jemec Janez, maz. strojev, izstopil TOZD MALOPRODAJA Vstopi: 1. Savič Radojka, prodajalka Beograd, vstopila L 8. 1978, 2. Stanojevič Marjanca, prodajalka Beograd, vstopila 1. 7. 1978, 3. Vlajinič Gordana, prodajalka Beograd, vstopila L 7. 1978, 4. Vukovič Miroslava, prodajalka Beograd, vstopila 1. 7. 1978. TOZD RESTAVACIJA IN POČIT. DOMOVI Izstopi: Arnuš Viktor, strežaj, izstopil 7. 7. 1978 TOZD KONFEKCIJA Izstopi: 1. Pirc Terezija, šivi j a, izstopila 3. 7. 1978, 2. Pišek Antonija, šivilja v Mokronogu, izstopila 4. 7. 1978, 3. Ropič Joži, šivilja, izstopila 12. 7. 1978. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Izstopi: Pogačar Janez, del. v skladišču, izstopil 15. 7. 1978. POROČILI SO SE: FORTUNA Vera, tkalka, poročena UŠTAR. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene in mame VIKE BEC se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pomagali in sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem iz konfekcije in pripravljalnice Induplati, zdravnici dr. Šiški ter zdravnikom in osebju v bolnici, kjer se je dolgo časa zdravila.. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Janezu Hafnerju za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem iskrena hvala. Preserje-Mengeš, 3. julija 1978 Mož stane z otrokoma Matijem in Marjetko ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame drage MARIJE ZVER se zahvaljujem vsem za izraze sožalja in denarno pomoč. Marija Blatnik Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIC, Ingo PAŠ, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)