28. šteuilkn.
U Ljubljani, v ponedeljek. S. februarja 1906.
XXXIX. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto V5 K, za pol lete '3 K, za žetrt leta B K 60 h, za en mesec 2 K 3<> h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto '24 K, za pol leta ltf K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaea za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt lete 5 K 60 h, za en mesec 1 K *o h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. Na naročbe brez istodobne vpoši^jatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo  — Uredništvo in upravništvo je v Knadovib ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravuistvo pa v pritličju. —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Pismo Iz Hrvatske.
(Madžaroni v zagati. — Mestne volitve. Gonja proti „Pokretu".)
Zagreb. 4. fel i v uarj a.
Preokret na Ogrskem in stremljenje madžaronske koalicije, da prevzame vlado tudi brez vojaških koncesij, vse to je napravilo mučen vtisk na naše madžarone. Ker naša vladna stranka vodi docela lakajsko politiko, doživlja naravno v negotovih časih krize, ko nihče ne ve, kdo je pravzaprav gospodar situvacije, vsepov-<odi poraze in blamaže. Ko je bila liberalna stranka na Ogrskem na krmilu, so mislili naši madžaroni, da bo večno ostalo tako, zato se je naša delegacija, obstoječa iz 40 poslancev, docela vtopila v klub madžarske liberalne stranke, in sicer še bolj, kakor ogrski Saši. Zato je bila na vo-išču na Ogrskem obenem z liberalno stranko poražena tudi naša vladna stranka.
Od tega časa je nastopila težka doba za naše madžarone: nimajo več stalnega gospodarja, kateremu bi se mogli vreči pod noge in mu verno služiti. Končno je zopet prevladalo v njih prirojeno lakajstvo — stopili so zopet v brezpogojno službo momenta-iiemu gospodarju. Dočiin se je vsaka stranka na Ogrskem modro čuvala, da ne pošlje ni enega svojega člana v neustavno Fejervarvjevo ministrstvo, da ne ostane na njej odij vsega madžarskega naroda, je naša vladna stranka odobrila vstop Kovačevićev v to ministrstvo in ga poslala vanj kot svojega zaupnika. S tem je sicer napravila veliko uslugo Dunaju, ali je stavila na kocko pravice svoje domovine. Madžari so svojo madžarizacijsko politiko opravičevali s tem. da smo mi Hrvati sluge dunajske kamarile ter nas prezirali rekoč, da ne umemo voditi zavedne hrvatske politike. Madžaroni so upali, da ne pride madžarska kaolicija nikdar na krmilo, zato bi oni z veseljem pozdravili ab-solutizem na Ogrskem, katerega so pa takorekoč   že   uvedli  na Hrvatskem.
Keška resolucija in konferenca hrvatskih poslancev z madžarsko opozicijo sta jih še bolj navdali s strahom pred vlado madžarske koalicije.
Hrvatski opozicij onalni listi so madžaronom odgovarjali, ko so „novi kurs** napadali kot nepatriotičen, ker simpatizuje z borbo madžarske koalicije, da bodo madžaroni, čim pride koalicija na krmilo, ji takoj ponudili svojo službo. In res so bili naši vladinovci pred kratkem v največjih škripcih, koje povabil Kossuth tudi našo delegacijo na konferenco, ki se je posvetovala, kako bi bilo pomagati nadomestnim rezervistom. Tomašić je čim najhitreje odgovoril vrlo uslužno Kossuthu in takoj sklical na posvetovanje vse peštanske delegate. Na tem posvetovanju je bilo soglasno sklenjeno, da stranka pošlje na to konferenco svoje zastopnike. Tomašić je naglašal na tem posvetovanju, kakor sem izvedel iz za-mesljivega vira: „Ne smemo s koalicijo prekiniti vsake zveze, ker ne vemo, kaj nam prinese naj bližnja bodočnost.** Kakor hitro pa so izvedeli, da je liberalna stranka odbila sodelovanje pri tej konferenci, čim so se prepričali, da je vsa ta akcija za nadomestne rezerviste v resnici politična demonstracija, da se odgovornost za te odnošaje zvali z ram koalicije, oziroma, da se s tem briskira dunajske kroge, so se takoj umaknili in niso prišli na konferenco. A sedaj, ko se resno deluje na to, da pride koalicija dejansko na krmilo, jim je, kakor je pač umljivo, vzelo vso sapo.
Ako bi postal grof Andrassv ministrski predsednik, bi prišlo, kakor se govori, tudi pri nas do izpremembe v vladi, ker imata rodbini Pejačević in Andrassv med sabo še neke neporavnane osebne račune.
Kakšen nadaljni vpliv bode imela izprememba vlade na Ogrskem, je sedaj seveda Še težko povedati. Narodni elementi pri nas ne zahtevajo ničesar drugega, nego da se moremo normalno brez ovir razvijati, da se s silo zvarjena  naša  vladna večina ne
smatra pri Madžarih kot izraz narodne volje in da se Madžari prepričajo, da nasilna politika povzroča pri nas samo mržnjo in neprestane krize v narodu.
V Zagrebu se je že pričela volilna borba za mestni občinski z as t o p. Znano je. da je bil naš mestni občinski zastop razpuščen, ker ni večina votirala mestnega proračuna županu drju. Amrušu, ker se je le-ta s svojo madžaronsko kandidaturo v Koprivnici izneveril svojim volilcem. V zadnjem mestnem zastopu so bile tri stranke: Madžaroni, center (opozicij onalni zastopniki) in frankovci. Vse te tri frakcije so bile po številu približno enake. Sedaj se zdi, da se bode konstelacija nemara izpreme-nila.
Že pri zadnjih volitvah pred enim letom, pri katerih je bilo treba voliti polovico mestnih obč. svetnikov, je bilo posestno stanje Frankovcev v III. razredu precej omajano, zmagali so namreč s samo približno 80 glasovi večine. Sedaj pa bode borba še veliko ljutejša.
V tretjem razredu bodo vodili to pot prvič glavno borbo napreduj aki s socijalisti. V H. razredu bo stopilo zopet na bojišče „neodvisno meščanstvo** (združeni opozicij onalni elementi proti Francovcem in madja-ronom), prav tako tudi v I. razredu. Splošno se sodi, da bo propadla Am-ruševa lista ali vsaj on. Mogoče je, da madžaroni zmagajo v L razredu. To pot se voli ves mestni zastop, v vsem 50 občinskih svetnikov. Že sedaj se govori o kandidatih za županski stol. Najčešće se omenja ime Krešićevo, bivšega tajnika zagrebške trgovske zbornice, ki je znan kot delaven, energičen in rodoljuben mož, ki si je stekel nevenljivih zaslug v naši trgovski zbornici kot vedno odločen branitelj naših pravic napram ogrski vladi.
Kakor proti Vašemu listu, so klerikalci razvili tudi pri nas ljuto agita-
cijo proti edino izrazito svobodomiselnemu dnevniku v Zagrebu — „Pokretu*'. Že dlje časa jim je bil ta list trn v očesu, a sedaj so si vzeli za povod tej agitaciji prevod izvrstne satire češkega pesnika Macharja na klerikalizem, ki je izšla v prevodu v „Pokretuu. Kakor vselej so tudi to pot takoj klicali na pomoč državno pravdništvo, a naša vlada je takoj slušala to kričanje in jela na nečuven način preganjati „Pokret**. Zapored je bil zaplenjen pe,tkrat radi polemik s klerikalci, proti uredniku se je pa uvedla kazenska preiskava. V vseh cerkvah se prepoveduje, da je „Pokret** kriv potresa, ki je bil v Zagrebu, dasi so bas cerkve in nad-škofova palača najbolj trpele od potresa! Kakor poroča „Pokret**, so se klerikalci s svojo agitacijo v prvi vrsti vrgli na služkinje. Poleg tega, da izžemajo iz teh siromašnih deklet zadnje vinarje v svoje svrhe, agitujejo med njimi tudi proti „Pokretu**. Tako je nekemu uglednemu zagrebškemu meščanu služkinja odpovedala svojo službo samo zbog tega, ker je naročen na „Pokret**.
Rekla je, da se boji, da bi vsled tega potres ne razrušil dotične hiše.
Ali niso povsod enaki ti zastrup-ljevalci in izkoriščevalci ubogega naroda V!
Volilna reforma.
Praga, 4. februarja. „Česky klubu je razpravljal v svoji seji vsestransko o novi volilni reformi. Član gosposke zbornice dr. Mattuš je izvajal, da se hoče s splošno in enako volilno pravico centralizovati državo; ker pa je centralizacija v Avstriji istovetna z ge r m ani zaci j o, bati se je, da se bo s to akcijo pospeševala germanizacija. Posebno bo treba paziti, da pri delitvi volilnih okrajev n e izginejo deželne meje, ker to bil bil pogin (?) za slovanske narode. Volilna reforma pa tudi mora popraviti krivico, ki se je
LISTEK.
v hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
Tihota je vladala po zapuščenih tržaških ulicah. Samo zdaj in zdaj je ostro zapiskala burja, podeč pred seboj oblake prahu, in zopet je zavladala tišina pozne noči.
Po korzu je hitel mož srednje starosti, ki je bil tesno zavit v dolg plašč in imel na glavi visokokrajen klobuk, kakor so jih nosili v Trstu pred četrtstoletjem. Pospeševal je mož svoje korake, kolikor je mogel, toda močna burja ga je mestoma prisilila, da se je moral stisniti k hišnim vratom in se nekoliko zamuditi.
„Bog pač ni toliko neskončno dober in usmiljen, kakor nam pripovedujejo, drugače bi ne pošiljal nad siromake takega mraza in take burje**. Tako je govoril mož sam s seboj, ko se je držal kljuke pri hišnih vratih in zazrl ubožno žensko, ki je, vodeč zmr-zujoČega otroka za roko, hitela čez Lesni trg in izginila v noč.
U arku je nadaljeval svojo pot. Bil je krepak mož značilnega obraza
in temnih blestečih se oči, ki pa so kakor vedno gledale nekako melanholično v svet, dasi je Marko živel v dosti ugodnih razmerah.
Poznal ga je ves Trst. Kadar se je imenovalo ime „11 Diavolettou, so se ljudje nehote začeli smejati. Vsakdo je poznal to ime, vsakdo je vedel, da se tako podpisuje sotrudnik ^Ala-bardeu, ki je s svojimi dovtipi in s svojim humorjem pripomogel, da so ljudje najraje Čitali ta list. V teh črticah iz vsakdanjega življenja, v teh poročilih izpred sodišča in s trga, ki jih je „11 Diavoletto** priobceval, je bilo toliko veselosti, toliko soli in popra, toliko duha in ljubeznive po-rednosti, da je njih avtor postal v najkrajšem Času najpriljubijenejši vseh tržaških časnikarjev.
Kot pisatelj je bil Marko veseljak, ali postal je to proti svoji volji, vsled sile okolnosti, vsled skrbi za kruh, dasi je bil resna natura, ki se je malokdaj nasmehnil in se je najraje ogibal ljudi.
Nihče ni vedel in nihče se ni zmenil za to, kako je Marko zašel med Časnikarje. Se njegovega pravega imena ni skoro nihče poznal. Klicali so ga samo „Diavolettou in nikdar ni nihče vprašal, kaj da je bil poprej,
predno je postal časnikar, kakor da bi bil že od rojstva vedno le pisal šaljive članke.
Enkrat je Marko pač spisal resno povest. Ali ko jo je izročil glavnemu uredniku, je ta niti citati ni hotel.
„Ali, Diavoletto — kaj neki mislite**, se je smejal tolsti glavni urednik na vse grlo. „Vi, pa hočete pisati resne povesti! Saj to ni za vas! Sme-jajte se — vi ste rojeni za smeh.u
Marko je sicer svojo resno povest spravil v drug list, ali nihče se ni zanjo zmenil. In tako se je začel zopet smejati in se je Šalil dan na dan, leto za letom, dasi ga je bolelo v srcu in peklo v možganih in ga je dostikrat prevzemal obup, če mu ni prišlo nič novega na misel in mu je postalo jasno, da zatajuje svojo naturo, da dela silo svojim čuvstvom in nečast svoji vesti, da prostituira samega sebe, ko zaradi ljubega kruha služi občinstvu kot nekak javni norec.
Markovo naravno nagnenje k melanholiji je netila še skrivnost, ki jo je skrbno prikrival vsemu svetu, ki jo je pa nosil na duši že dolgo let in ki ga je pekla, kakor živ ogenj. To je bila skrivnost njegovih mladih let, ko je dobil madež na svojo čast ter je moral zapustiti skromno službo, ki jo je imel. Mati njegova ga je takrat
poskusila rešiti. Ubožna vdova je žrtvovala za svojega edinca vse, kar je imela, in je umrla bede in gladu, predno ji je Marko zamogel pomagati. Sele čez več let po materini smrti se je posrečilo Marku, da si je ustvaril kolikor toliko ugodno eksistenco, ali tudi sedaj ni mogel pozabiti greha svoje mladosti in žalostnega konca svoje matere. Neprestano je živel v strahu, da se pokaže nekega dne madež, ki ga je pred tolikimi leti dobil na svojo čast. Sicer si je pogostoma dopovedoval, da je pač že davno poravnan ta greh, ki je izviral iz bede in napačne sramežljivosti, toda prepričati se ni mogel. A ta zavest mu je zastrupljala življenje in ga je odganjala od ljudi; ta zavest ga je delala zlovoljnega in čudaškega tako, da so znanci njegovi pogostoma zmajevali z glavami, češ, največji humorist pa je največji pesimist.
Marko je nadaljeval svojo pot skozi burjo in oblake prahu.
„Toliko govorimo o kulturi, o civilizaciji, o napredku in o modernem svetu. Kaj iznajdejo vse bistroumni ljudje! In kako smo ponosni na njih izume! Namesto dasi ljudje belijo glftveJ kako bi se dalo fotografirati v barvah in prebivajo li na mesecu ljudje ali ne, naj bi raje gledali,
zgodila leta 1873. Nemcem na ljubo. Nova volilna reforma n e s m e p r i-pustiti, da bi 9 milijonov Nemcev dobilo ravno toliko mandatov kakor 15 milijonov Slovanov.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 4. februarja. Včeraj j« bila pod cesarjevim predsedstvom ministrska konferenca zaradi ogrske krize. Konference s© se udeležili le skupni ministri. H konferenci pa nista bila povabljena ne A n d r a s s y ne Fejervarv. Razpravljalo se je o P°g°jih koalicije. < *rof A n d r a s s y ima za danes povabilo k cesarju. Odločitev se baje izreče jutri.
Budimpešta, 4. februarja. <ilasilo grofa Andrassvja „Budapesti Hirlap** piše zelo pesimistično o sporazumljenju med krono in koalicijo. Ako se krona ugodno odloči za punktacije, poveri cesar grofu Ajidrassyju, da se začne pogajati z voditelji koalicije. Pogajanja bodo trajala najbrže do sredi meseca marca, ker je treba izdelati popolni vladni program.
Budimpešta, 4. februarja. Nekemu novoimenovan emu vel. županu, ki je opozarjal na težkoče, ki se delajo vladnim organom, je rekel cesar: Upajmo, da postane kmalu drugače. Toda ne verujem, da bi se dosegel mir. Vsekakor pa računam na vašo pomoč.
Carinska vojna med Av-stro-Ogrsko in Srbijo.
Dunaj, 4. februarja. Včerajšnja skupna ministr. konferenca seje bavila tudi s konfliktom s Srbijo. Konferenca je zopet zavzela stališče, da bo Avstro-Ogrska svojo pogodbeno pravo napram v Srbiji v polni meri izvajala, ako se Srbija ne odloči za korake, ki so potrebni (?), da se dožene sporazum-ljenje.
Bel grad, o. januarja. Na včerajšnjem shodu vladne večine >»• je razpravljalo o demisiji ali preosnovi ministrstva kot edinem  sredstvu, da
kako preskrbeti siromake s kruhom, s toplimi oblekami. Ko bi se pobiral primeren davek od svilenih kril, od cilindrov in lakastih Črevljev, od glace-rokavic in ekvipaž, od buteljskih vin in finih smodk, bi se lahko toliko dobilo, da bi imeli vsi tržaški siromaki je>ti in zakurjeno stanovanje. Ali —-vladajoči ljudje ljubijo havan-ko smodke in buteljska vina, njih žene, hčere in metrese hočejo imeti svilena krila in zato se take potrebščine bogatašev ne smej u obdavčiti. Ko bi bogati ljudje vsaj prostovoljno kaj storili za siromake! Pa to jim niti na misel ne pride. Lep izgovor so izumili. „Z milodari se pospešuje lenoba in peha ljudi v nravno propa-lost.** Ah, poznamo to peten* Prav kakor bi bilo posebno zabavno hoditi deset ur na dan od hiše do hiše, od vrat do vrat prosit, vbogajme. vedno v strahu, da se prikaže redar in v zavesti, da bo to mučno trpljenje prenehalo šele v zaporu. In potem se ta sita družba še Čudi, če roka, ki se je morda ves dan zaman stegovala za ponižnim milodarom, ponoči zgrabi za nož. Pravijo, da se zgodi mnogo hudodelstev, pravo čudo je pri teh razmerah, da se jih ne zgodi še veČ.u (Dalje prih.)
se đožene sporazumljenje (?) z Avstro-Ogrsko.
Bel grad, 4. januarja. Slabo-znani Balugjić je zanesel v „N. Fr. Pressea grdo laž, da je pri demonstracijah   v   nevarnosti   tudi dvor.
vor ni bil in ne bo v nevarnosti, pač pa je bila nevarnost za Balugjića in ljudi njegove vrste, ki imajo take prijatelje.
Vsi srbski listi razen „Štampe" pozdravljajo sklep skupščine, ki je odobrila vladno postopanje napraim Avstro-Ogrski. V imenu vsake stranke je govoril na izjavo ministrskega predsednika po en poslanec; dasi je govoril vsak s svojega stališča, bili so si vendar vsi edini v tem, da je ta naskok avstrijske diplomacije na srbsko državno neodvisnost treba odbiti z vso silo brez obotavljanja in brez strahu. Nikola Paši t- je rekel: „N aše državno dostojanstvo ni za las manjše od avstrijskega, akotudi smo mi mali.** Stojan Rib ar a c je izjavil: rVsak tak naskok je treba odbiti.** Stojan Novakovi ć j e vzkliknil: Kadar se gre za svobodo in odvisnost Srbije ni ga Srba, ki bi smel drugače delati, kakor je določila vlada.- Velković je rekel: „T o n, v katerem govori avstrijska diplom acija z nami, je v mednarodnih odnošajih izključen. Naša dolžnost je, da vse te zahteve odbijemo."
Položaj na Ruskem.
P e t r o gr a d, 4. februarja. Mestni poglavar je preklical prepoved gospodarskega in političnega združevanja. — članom državnega sveta in uradnikom državne tiskarne je strogo prepovedano, dajati zastopnikom časopisja kaka obvestila.
Varšava, 4. februarja. Po Liv-landiji in Kurlandiji se izvaja brezobzirno nagla sodba. Samo v Felinu so zadnja dva tedna ustrelili 53 revolucij onarjev, med njimi tudi dva dečka 15 in 17 let stara. V Prekuli so ustrelili nad 20 Lehov.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz. 4. februarja. Klerikalni listi ščuvajo nevedno ljudstvo z lažjo, da hoče država oropati cerkve za njeno premoženje. Iz tega sledi puntanje proti vladni komisiji, ki ima le namen, popisati in preceniti cerkveno premoženje, da se urejeno izroči katoliškim verskim zadrugam, ki bodo morale skrbeti za bogoslužje po ločitvi cerkve od države. Vlada je sklenila, da zapre vse cerkve, ako se bo nadaljeval nasilni upor proti komisijam ter se bodo še nadalje nasilneži zbirali in zabarikadovali v cerkvah. Tudi papež je baje proti dejanskim uporom ter bo izdal francoskim škofom tozadevna navodila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. februarja.
— Osebna vest.  Gosp. Anton
Šantel, profesor na državni gimnaziji v Gorici, je dobil naslov šolskega svetnika.
— Odlikovanja. Gosp. dr. Josip Cerin, kapelnik peŠpolka št. G na Dunaju, je bil včeraj odlikovan s španskim vojaškim zaslužnim križcem I. razreda. — Zlati križec za zasluge je dobil od cesarja bivši župan občine Sv. Križ na Vipavskem g. Filip Terpin in župan v Šmarjah pri Ajdovščini g. Franc Grunt ar.
— Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 6'. t. m., ob 5. pop. redno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o pre-uredbi statusa in regulaciji plač uradnega osobja pri mestni hranilnici ljubljanski : o sistemizovanju dveh stalnih slug pri mestni hranilnici ljubljanski; o prošnji Marije Peršinove za bremena prosti odpis neke parcele; o prošnji društva „Pravnik** za dovolitev brezobrestnega posojila za izdajanje slovenskih prestav avstrijskih zakonov; o prošnji ^Slovenskega planinskega društva** za izredno podporo v pokritje troškov za napravo poučnih kurzov za gorske vodnike; o nasvetu mestuega magistrata, da bi se za mestno ljudsko kopel kupila regi-strujoča blagajna: o delovanji prosto-
voljnega gasilnega in reševalnega društva v IV. Četrtletju 1905.; o uporabi Matevžetove ustanove; o županovem dopisu v zadevi podrobnih načrtov in proračunov za poslopje c. kr. državne obrtne šole, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, in občinskega svetnika dr. Karla Trillerja samostalni predlog v zadevi zaprtja srbske meje za izvoz živine v našo državo. Dalje poročilo
0 imenovanju novih uradnikov mestne hranilnice ljubljanske in o dovolitvi nagrade nekemu uslužbencu.
— Ljubljanski škof je izdal novo pastirsko pismo in sicer na duhovnike. Tudi to pastirsko pismo je posvečeno politiki, dasi Antona Jegliča kot škofa politika čisto nič ne briga. Škof z 1 o r a b 1 j a svojo oblast, Če v škofijskih uradnih listih razpravlja o stvareh, ki niso v nobeni zvezi z verskimi in cerkvenimi zadevami. Če bi na pr. finančni ravnatelj ali predsednik dež. sodišča razposlal na podrejeno mu osebje urad no naročilo kako stališče morajo zavzeti napram splošni volilni pravici, bi bil v 24 urah odstavljen. Iz tega se da presojati, kako zlorablja škof svojo službo in to v korist stranke, ki je vrgla katoličanstvo iz svojega programa in se sramuje katoliškega imena. V" tem pastirskem listu se izreka škof za splošno in enako volilno pravico. rioda ne iz prepričanja, ne iz demokratičnih" nagibov nego iz oportuni tete Škof proglaša demokratizem za „grozno zmoto"; priznava pač pravno in politično enakost, obsoja pa socialno enakost in obsoja temeljno načelo demokra-tizma, daje ljudska volja izvor vsega prava. Z drugimi besedami: Škof priznava, da so dr. Šusteršič, dr. Krek e tutti quanti sleparji, ko se izdajajo za demokrate: kajti če bi Šusteršič in Krek ne stala na škofovem demokratizem sovražnem stališču, bi bila v direktnem nasprotju s cerkvijo in s škofom, kar je seveda poplnoma izključeno. Kadar se izdajajo klerikalci za demokrate, sleparijo torej s škofovim privoljenjem. Za splošno in enako volilno pravico se izreka škof samo zato, ker „bi bilo vendar nespametno, upirati se temu gibanju, saj ga zaustaviti ne moremo**. Le iz te bojazni, da bi se delavci odvrnili od klerikalizma, se je škof izrekel za splošno in enako volilno pravico in, vedoČ, da provzroči uvedba splošne in enake volilne pravice, zelo živahno politično življenje pozivlje duhovščino na politično agitacijo in organizacijo in na razirjanje klerikalnih listov, da se zagotovi klerikalno gospodstvo in zatre svobodomiselnost in demokratizem. Škofu torej še ni dovolj boja; hoče ga še več. Njegovo pastirsko pi^ino kliče duhovščino v najhujši boj proti vsem zastopnikom svobode in napredka.
— Volilni komisar Schitnik je
v seji dne 3. t. m. vrgel iz volilnega imenika II. razreda 11 naših volilcev vun,- ter pustil v tem razredu od naše stranke samo gosp. J. Ferjana poleg tvrdke Gross & Bachstein in ravnatelja Trappena. Velikanska krivica tega postopanja pojmuje se šele iz sledečih podatkov: Tvrdka Gross & Comp. ima v jeseniški občini predpisanega direktnega davka okroglo 15.000 K. Zoper to predpisanje od strani davčnega urada v Ravdovljici je ta tvrdka rekurirala na upravno sodišče, češ, da hoče imeti davek predpisan v svoji centrali — Dunaj. Upravno sodišče je tej tvrdki že preje v 7 istih slučajih popolnoma ugodilo in brez dvoma je, da bo ostalo glede slučaja na Jesenicah na istem stališču, kakor v 7 prejšnjih slučajih. Tvrdka Gross bo torej pri rešitvi svojega rekurza imela v občini Jesenice le 2000 K direktnega davka predpisanega, in ker se njenemu prizivu, katerega je vložila že pred več kakor
1 letom, lahko vsak čas ugodi, se politični oblasti tako neznansko mudi, da se vršijo volitve čim preje, ker bi sicar ostal drugi razred v oblasti naše stranke. Iz tega se pač razvidi, da pospešujejo vladni  organi na Kranj-
skem le nemškonacijonalno politiko. Da se jim je to na Jesenicah posrečilo, gre v prvi vrsti zaslirja naši klerikalni stranki, katera nosi tako rada narodnost in ljudske pravice na svojem pročelju, ki se pa je kot skrajno demokratična stranka v svoji doslednosti udinjala kapitalistu Luck-mannu ter z opetovanimi intervencijami pri g. Schwarzu priklicala komisarja Schittnika na Jesenice. Čast komur čast!
— Lambert Einspieler 1. V soboto je nagloma umrl v Celovcu on-dotni prost in predsednik družbe sv. Mohorja, g. Lambert Einspieler. Pokojnik je bil vseskoz naroden in dosti toleranten duhovnik ; dosegel je starost tiri let. Nekaj časa je bil tudi državni poslanec za velikovški okraj. Za razvoj družbe sv. Mohorja si je pridobil mnogo zaslug.
— »Slovenec" in „Slovenske
Pravice". „Haust du meinen Juden, haue ich deinen**, tako si je mislil „Slovenec** in udaril s cepcem po novem listu „Slovenske Pravice", ki je te dni izšel v Celju. „Slovenca" in njegove kroge v Mariboru je grozno zaskelelo, da smo takoj razkrinkali njihov nemški listi, bolelo jih je, da štajerska duhovščina, bodi ji to v čast povedano, v svoji ogromni večini obsoja to mariborsko „limonado**, zato se zdaj hočejo v svoji onemogli jezi maščevati nad „Slov. Pravicami**, kojih konkurence se bojijo za svoj „NaŠ dom". Govorijo tudi nekaj o liberalni hinavšČini. Ali je mogoča večja hinavščina, kakor je snovanje tega nemškega lista, ko moledujejo pri Slovencih za podporo, od pristnih Nemcev pa, kakor se sami bahajo, si dajo poslati Begriissungsgedichte ? To je vendar vrhunec klerikalne hi-navščine. „Slovenske Pravice** nastopajo odkrito kot odločno slovenski list in je značilno za „Slovenčeve" narodnjake, da proglašajo boj proti temu listu kot zaslužno delo, ker bo baje liberalen in ker bo delal konkurenco „Našemu domu**! Vedno isto načelo: da je stvar le katoliška, narodnost je deveta briga.
- „Slovenec" in Hicmanje. Z
velikim zadovoljstvom je pred par dnevi „Slovenec" zabeležil notico, da v Ricmanjih nimata „Družba sv. Mohorja in „Slovenska Matica" niti po enega člana. Že razumemo, kakšni nameni so vodili „Slovenca** pri za-beležbi te vesti. Da pa se Ricmanj-cem ne bo delala krivica, kakor jo misli delati rSlovenec"* bodi povedano, da je še leta 1903 bilo v Etic-manjih 71 Članov družbe sv. Mohorja, tako da je prihajal po en član na vsako drugo hišo, kar je zelo veliko, če primerjamo druge kraje po Slovenskem. Ako pa dandanes nima družba sv. Mohorja nobenega člana več v Ricmanjih, se temu ni čuditi, ker so jih posvetni in c e r-kveni bajoneti pregnali iz R i c m a n j. To naj bi bil „Slovenec" povedal svojim rbravcem"! Kar se pa tiče „Slovenske Matice**, naj ve „Slovenec", da so ricmanjski vaščani sami preprosti kmetje (izšolanega posestnika tam sploh ni nobenega* in delavci. Takim ljudem pač ni zmeriti, ako niso člani literarnega društva, kot je „Slov. Matica." Kakor se vidi, je „Slovenec" zopet mahnil po Efcic-manjcih, a udarec je padel mimo! Ako se „Slovenec" res kaj briga za Ricmanjce, naj z besedo ljubezni pomaga privesti v Ricmanje vse ono, kar so pregnali bajoneti! Pripomnimo, da smo posneli te besede po „Edinosti".
Imenovanja v področju c. kr. lin. ravnateljstva v Trsta.
Sledeči c. kr. finančni višji pregledniki so imenovani c. kr. finančnim komisarjem IT. razrada: V e 1 i c o g n a Narc, Virant Ivan, Martinolich Anton, Tienovskv Bogumil, Kl tiger Edvard, Gradišnik Franc, Schiitz Josip. Mandelj Anton, G r a u s c h Ivan, K o v a Č Ivan, S c h a-tanek Viljem, Martinuzzi Henrik. \Vegscheider Josip, \V i e f 1 e r Josip; med temi so samo trije Slovenci, ki so slovenščine popolnoma zmožni, namreč Virant, Mandelj in Kovač. Vsi drugi niso vešči slovenskega jezika.
Repertoir slovenskega gledališča.  5 pisarne „Dram. društva"
se nam piše. V torek dne 6. februarja se uprizori izborna izvirna noviteta veseloigra s petjem „Cigani*4. Spisal jo je Jak. D o 1 i n a r, pevske točke je uglasbil kapelnik H. B e n i-š e k. Snov igri je vzeta iz malomest-nega življenja. Pri predstavi sodeluje orkester družbene godbe, ker vojaške ni bilo dobiti. V četrtek, dne 8. februarja se ponavlja ta igra. V soboto, dne 10. februarja pa pride na vrsto noviteta „Mali Lord" če ozdravi obolela ga. K r e i s o v a. Dne 13. t. m. pride prvič na oder velika operna noviteta „Poljski Žid" Češkega skladatelja Karla W e i s a. Koncem meseca pa se uprizori prvič Dollingerjeva opereta „D o n Cezar". Dne 6. 8L in 10. t. m. ni bilo nikakor mogoče dobiti vojaške godbe, zato so se morale dati te dni na repertoar same dramske predstave.
Izvirna veseloigra „Cigani" na slovenskem odru. Iz pisarne „Dramatičnega društva" se nam piše : Jutri, v torek se uprizori kot 14. dramska noviteta v tej sezoni izvirna veseloigra v 3 dejanjih „Cigani-, spisal Jakob Dolina r, godbo zložil H. Benišek. Znan slovenski humorist podaja tukaj resnično vesela in dovtipa polno delo iz slovenskega malomestja, iz krogov filistrov na deželi. Dejanje se vrši deloma na sodišču, deloma v gostilni; junak veseloigre pa je mlad pravnik, ki ga spravi družba ciganov v največjo stisko, iz katere ga rešijo dovtipni člani potujoče gledališke družbe in pravnikova ljubica. V igri je več izvrstnih tipov in naše malomestne družbe; poleg tega pa prepleta vse delo hudomušna satira. Parodija predstav potujočih ,,šmir** je imenitna. Igrajo vsi naši igralci in igralke.
Slovensko gledališče. Včeraj popoldne se je igrala drama „Bratje sv. Bernarda**. Ker je režija funkcijonirala prav gladko in so se tudi igralci potrudili, da čim najbolje zadoste svoji nalogi, je drama tudi pri popoldanskem občinstvu 'dosegla popoln uspeh. — Zvečer je bila repriza Smetanove opere „D a 1 i b o r**. Ker je vojaška godba za celih deset dni odpovedala svoje sodelovanje, je bilo „Dramatičnemu društvu*4 mnogo ležeče na tem, da se je za snoči omogočila operna predstava. Ker g. Or-želski radi hripavosti ni mogel peti svoje vloge, je intendanca v soboto brzojavnim potom povabila opernega pevca g. V1 č k a iz Prage, da nado-mestuje g. Dizelskega v „Daliboru". G. Vlček se je prošnji radovoljno od-val in dospel sinoči z brzovlakom ob polŠestih po lSurni vožnji v Ljubljano. Da je bil vsled dolgotrajne neprestane vožnje brez vsakega oddiha ves izmučen in utrujen in pri vladajočem vremenu tudi prehlajen, se pač ni čuditi: umevno je tudi, da nam v takih okolnostih ni mogel nuditi tistega umetniškega užitka, kakor bi ga sicer v normalnih odnošajih. Vkljub temu je rešil svojo nalogo nad vse častno in je bil predmet viharnim ovacijam s strani gledališkega občinstva, kateremu je g. VlČek ljub znanec še izza njegovega bivanja v Ljubljani. G. Vlček je znamenit junaški tenor, ki se zlasti odlikuje po svojem sigurnem nastopu in fini igri. Opera je imela lep uspeh ; pelo se je vobče dobro, slabi so bili mestoma zbori in — .v.
— Ustanovni občni zbor „Naše
Zveze". Včeraj dopoldne se je vršil v mali dvorani „Narodnega doma" ustanovni občni zbor društva „Naša zveza**. Načelnik osnovalnega odbora, g. Ivan Kaj ž ar, je pozdravil navzoče in ter naznanil, da so pravila za snujoče se društvo že od vlade potrjena. Organizacija uradništva vseh vrst je prepotrebna in društvo „Naša zveza" je nekako osredno društvo vseh dosedanjih uradniških društev in stremi za pospeševanjem socijalnih, gospodarskih in političnih koristi uradniškega stanu. Društvo mora biti slovensko v svojem uradovanju, vendar smejo vanj vstopati razen Slovencev tudi uradniki drugih narodnosti. Namen društva je med drugim tudi osnovanje jugoslovanske knjižnice, kar je pa mogoče le tekom par let, ker je to osnovanje združeno z velikanskimi stroški. Z društvom „Naša zveza** se mora uradniški stan dvigniti, da bo užival na zunaj ugled. To je pa mogoče le, ako kolikor mogoče veliko članov pristopi in vsi delajo po devizi: Vsi za enega, eden za vse. Na to je bil predsednikom zbora izvoljen g. Anton Trstenjak, ki je predstavil zborovalcem zastopnika oblasti komisarja g. Robido, na kar je g, Kejžar prebral pravila, iz katerih bodi povzeto sledeče: Društveno delovanje se razteza po vsem Kranjskem: njegov namen je, da ščiti in pospešuje socijalne, gospodarske in politične koristi uradniškega stanu; v dosego vsega tega uporablja vsa zakonita sredstva, Itedni člani morajo biti vsi polnoletni aktivni ali umirovljeni uradniki bodisi državni, deželni, občinski, javni ali zasebni, profesorji in učitelji. Ustanovniki plačajo 200 K, pravna j uri dična oseba 300 K, podporniki pa na leto po <i K. Pravila
je občni zbor sprejel z malimi spremembami enoglasno. Pri volitvah bili po društvenih pravilih izvoljeni sledeči gg. odbornikom : Jan. D u f f«, Ignacij Gabrič, Luka Jelene, 1 v an K ej ž ar, dr. Val en ti n Koru n. Henrik Lindtner, Karel Maver. Ivan Podgornik, Ivan Roštan. Anton Trstenjak; namestnikom; Oton Balzer, Milan Cimerman R i h a r d Debelak, Ivan Sesek, Rudolf Vesel; pregledovalcem računov: Veličan Fink, Toma/ Tomec, Josip Sikošek, namest-nikom pa Lovro Sancin. Članarina se je določila po 1 K na mesec, vpisnine ni nič. Na Trstenjak o v predlog se odpošlje cesarju vdanost n i izjava.
Državni pomožni uradniki
V Ljubljani BO na svojem sestanku dne 2. t. m. soglasno sklenili, poslati na ministrstvo na Dunaju potom deželnega predsedstva v Ljubljani re> lucijo k še ne rešeni  peticiji  iz leta 1902. za podelitev aktivitetne oziroma draginjske   doklade.   Obenem   >e j. tudi sklenilo, da se odpošlje na obligacijski shod, ki se vrši dne 5. do 7. t. m. na Dunaju mesto posebnega delegata pritrdilna brzojavka. Nadalje se  naznanja   vsem   tovarišem,   da se vrši   dne   4.   marca    1 9 Ob' letni občni zbor društvene podružnice i Kranjsko, o   čeme]- se   bodo člani posebej obvestili.
V. redni občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva" W j*' vršil včeraj popoldne ol 5. uri v društvenih prost«»rih ol) pra\ lepi udeležbi. Zborovanje je otvorila predsednica gospa F r an j a d r. T a v-čarjeva, ki je v vnetih besedah pozdravila vse navzoče in se jim zahvalila za zanimanje, ki so ga p« »k zale s svojo udeležbo na tem občnem zboru. „Splošno slovensko žen>k društvo- je za slovensko ženo kraj, kjer se prosto razgovarja, kjer najde zabave in pouka v društveni knjižnici. Število Članic se vedno množi, kar kaže, da društvo procvita in da je velikega pomena za nase življenj. Vse to se go<li brez vsake agitacije, Z vstopom v to društvo smo vstopile v krog žena celega sveta. Da je društvo eminentne priznane važnosti, dokazuje, da ima podpornikov in da-rovateljev med narodom, (»ospa predsednica se spominja na to dobrotnikov knjig in denarnih prispevkov, predavateljev, gospa J e b ač i n o v . Korunove, Šubičeve in Pavlin o ve, ki so se preteklo leto trudile z nabiranjem za katalog knjižnice. Izrekla je zahvalo blagajničarki. tajnici in knjižničarki, ki so vestn«-in natančno vršile svojo nalogo. Gospa predsednica se je spominjala na to umrlih vestnih članic, gos p-Fani Orožno ve in gdč. Gustik-N o 11 i ter g. Viktorja Naglasa ki je bil  vnet pospeševatelj društva
V znak sožalja so se zborujoče vzdignile s sedežev.   Oospa  govornica j« izrazila na to željo, naj se društven delovanje    vedno   bolj   razširja, naj pristopajo   v   društvo   Slovenke bres razločka stanu, ker društvo je za vse brez razlike in je njegov namen dat slovenski  ženi v javnosti  tisto socijalno mesto, kot ji gre in kot ga zasluži Zato   naj   bi   pristopalo   vedno v novih Slanic.   Gdč. Antonija   K a-divec je poročalo na to o blagajniškem   stanju    društvenem.    Pretek! i leto je prirastlo 66 rednih članic 11 podporniki,  3 ustanovnice in Q ustanovniki     Omeniti je knjižnični kata log,  ki je velikega  pomena za društvo   in   katerega   so  ljubljanski trgovci radovoljno inserirali,  vsled česar naj članice   kupujejo  pred vsem pri   teh   trgovcih  svoje potrebščine Izmed podpornikov je daroval občinski   svet  50 K,    .Narodna   tiskat na-50 K, kmetska  posojilnica pa 25 K Krajearski prispevki za vezavo knjig so znašali 87 K 66 v.   za   inserate v knjižničnem   katalogu   se   je dobilo 1258 K,   ustanovniki   in ustaiiovnice so plačali   120 K.   tako   da znašaj skupni   dohodki   2138 K "Jo vin Stroškov je bilo: za knjige 417 K Ž3 v. za katalog 448 K 60 v, za m a novanje ISO K.   skupaj pa  143 5 K 15 v, tako da je prebitka 7<>:; K 1 1 vinarjev.   Odč.  blaga jničarka  B€ je spominjala   na   to   posameznih člani-in raznih  gospodov,   ki  so darovali knjige:  ozrla  si je nazaj v preteklih 5 let. v katerih je  drulfcvo mar.-ika, dobrega storilo.   Iz poročila tajn. gospe   Min k 6   I i 0 v e k a r j ev e £0 Snemamo, da se društvo s svojo knjižnico lahko ponaša pred vsem -vetom Prav zaradi  izbornih in raznovr-tnil: knjig prirafičajo zlasti v zadnjem ea>u mnogobrojne Slanice.   Dru&tvo n nabavlja   le   najboljše   knjige,   kar je manj   vrednih,   so  podarjene. Kako: vsako leto je društvo   tudi letos prirejalo   javna    predavanja, dostopna vsem slojem  občinstva,   in ki so zanimala zlasti  ženstvo.   Predavanj se je  udeležilo   vselej   uprav ogromno število poslušalk in poslušaleev. I čimei je  odbor   tudi   dosegel   svoj namen Javnih predavanj  je   bilo   pet Piv davali so gg. prof. Koruu o vlomu in šoli, prof. J. \V oter o   Bil en K e \ e v i.  ravnatel j S r h r e i ti e r iz
tfaribora  o otroških   igrah in vzgoji  ter  prof.  Milan Pajk o starogrški umetnosti prvič, drugič pa 0  renesansi   v Italiji. Vsem se  izreče  zahvala,   kakor tudi ..Akademiji4*, ki je dala na razpolago svoj skioptik. Na prijateljskih sestankih v društvenih prostorih je predavala gospa A. U1 r i c h o v a o svojem potovanju po Dalmaciji, gospa }f. G o v e k ar j e v a o revolucij o-n ar ni h  strujali  v ruskem modernem   slovstvu,   gospa  M. pl. Trnkoczvjeva    o dolžnostih slovenske  matere  ter gospa dr. Tavčarjeva  o Karlovih vari h. Ob obletnici   Prešernovega rojstnega ane je priredilo društvo Prešernov večer, na katerem je predavala gdč. M.  Jer ino v a   o Prešernovem življenju in delovanju. Društvo je imelo preteklo leto 8 sej.   Po de-putaciji se je udeležilo   odkritja Prešernovega  spomenika,   čestitalo pesniku Aškercu k   njegovi 501etnicl, za kar je dobilo laskavo zahvalo."Društvo je naročeno naj-Slovana** ,J„Frauen-R und->chauu. rAus fremden Zungen**, Slovansko knjižnico**, Svetovno knjižnico**, „Salonsko knjižnico**, ter „Omladino" in „Matico", poleg  tega   kupi vsako v slovenščini   izišlo ter   za knjižnico primerno   knjigo.    Tudi   si nabavlja društvo kolikor mogoče  še drugoje-zična dela takoj po izidu. Ljubljanskemu   županu   g.  Iv. Hribarju gre najtoplejša  zalivala  za naklonjenost, da je  dovolil,   da se vrše društvena predavanja v ..Mestnem   domu**, kjer se je po vzoru velikih  mest otvorila pravcata „ljudska   univerza**. Gospa tajnica je izrekla željo, da bi bili dosedanji dobrotniki še nadalje naklonjeni društvu ter naj bi se spominjali še drugi imoviti krogi, da ima ženstvo velik vpliv na   tok javnega življenja ter je torej osled tega treba podpirati društvo.    Gospa  Ulrichova je kot namestnica knjižničarke  poročala, da je imelo   društvo   1919 knjig, ki so razdeljene na 20 oddelkov. Slovenskih knjig je M.-Jl. hrvatskih 180 in nemških 858.  Preteklo jeto  se je razposodilo .•koli   1().(K_K» knjig.    Da je nemških knjig toliko, se   mora vpoštevati, da je med njimi večina ruskih, poljskih in norveški)] prevodov. Dosedanjemu odboru se je izivkla  iskrena zahvala zc. njegovo marljivo in uspešno delovanje, na kar je bil ves znova izvoljen, kakor   sledi:  Predsednica  gospa dr. T a v č a r j e v a . podpredsednica gosp. Berta   dr.   T r i 1 1 e r j e v a, tajnica Minka   Goveka r j e v a . namestnica gdč. Josipina Kaj zelje va, knjižničarka   gospa   Marica Peruškova, namestnica gospa Ana Ulrichova, blagajnicarka gdč. Antonija Kadiv-čeva, namestnica Josipina Vidmarje va: Odbovnice:   gospe Margareta pr< >£ Zupančičev a. Marija nadin-žener  P avl in o v a,   Josipina P o d-k r a j š k o v a. Natalija dr. K e r m a v-n e rje v a. namesto pokojne ge. O r o ž-nove:   razsodišče:  gospa Hedvika ravnatelj Šubičeva.   gospa Cecilija prof. Kor un ova in Marija profesor P i n t a r j e v a. Preglednici računov : g. J. C u d n o v a in g. M. J e b a č i n o v a. ^ .    Loza r j e v a je predlagala na to, naj bi se knjige pri izposojanju vpisovale po številkah, ga. dr. Tavčarjeva je pa naznanila, da je  za narodno stvar vneta gdč. Koblekova sestavila v prid družbe sv.  Cirila in Metoda narodni koledar. Ga. predsednica se je  nato  zahvalivši za lepo udeležbo zaključila občni zbor.
„Slavčeva" maskarada. To
je bilo vrvenje zadnje dni po TA ubijani in okolici! „SlavČeve** maškara«^ so se občinstvu tako pri ljubile, da bi vkljub vsem mnogobrojnim predpustnim zabavam občutili veliko praznoto, če bi kak predpust ne bilo te prireditve. No, „Slavecu nam ne mara pripravljati takih neljubih praznot in nam je zlasti letos nudila njegova maskarada obilno in lepega užitka. Vest, da pride na maškarado družba ov v svoji narodni noši in z godbo, je obujala povsod veliko zanimanja in do 1000 oseb broječa množica jih je čakala včeraj ob 5. uri popoldne na južnem kolodvoru, ko so se pripeljali z gorenjskim vla-om iz . »ent Vida, kjer so isto-tako bili predmet splošnega občudovanja. Z južnega kolodvora so se cigani v kočijah peljali po mestu, za njimi je jahal ciganski kralj, mnogobrojno občinstvo jih je pa spremljalo povsod. In ko se je zvečer ob 9. uri med že pestro množico mask in dru-gin udeležnikov maškarade v prekrasno z eksotičnimi rastlinami ozalj-sano dvorano hotela „Union u pripeljal
•iganski   vrhovni   poveljnik na v,j2u z  godbo  spremljan   od svojih ■^'estih hi   vdanih   ter  si v kratkem VOStavil Šotor,   in so cigani zaplesali v"j  priljubljeni   čardaš,   bile so oči SMh obrnjene na to cigansko družbo, ^'Ukurkrat je bil videti kak pristen lganski običaj.   Maskarada ni imela jmbenega posebnega naslova, zato so >e sešle maske v najrazličnejših nošah n najrazličnejših  narodnosti. Ometamo tu le skupine kranjskih fantov deklet v narodni noši, Kitajcev, ovnov ter pravih dunajskih gigrlov, a(lllji  dve skupini   sta povzročali
n
m
obilno srčnega smeha. Najbolj številno je bila zastopana narodna noša, zato je imela maskarada kolikor toliko naroden značaj. Ostale maske naštevati 'opustimo, to pa zato, ker se nam prav lahko pripeti, da pri še tako natančnem naštevanju izpustimo koga ali katero, in zamera je potem neizogibna. Le to naj rečemo, da so bile nekatere posebno ženske maske izredno krasne v svojih oblekah, zlasti še, ko smo zazrli po polnoči lep srae-joČ se obrazek. Plesalci in plesalke so se kmalu vrgli z vso silo v plesni vrtinec in plesalo se je neumorno do ranega jutra, ko so se stoprav jele redčiti njihove vrste, oziroma krogi. Da je bil naval v plesno dvorano ogromen, dokazuje, daje plesalo prvo četvorko 84 parov, drugo 118, tretjo pa 112. Splošno pozornost je obujala češka „ Beseda**, katero je prvikrat plesalo 00 parov v 15 krogih. Četvorke in „Besedau so se izvajali precizno in so plesalci in plesalke pokazali, da so vešči teh lepih plesov, zlasti pa zadnjega. Četvorke, kakor „Besedou je aranžiral g. Radivoj Jeločnik s spretnostjo, da mu gre vsa čast in priznanje. Pomagala sta mu gg. K r a n j c in Sever. Na pisano množico, ki je valovila v dvorani, je bd pogled z galerije naravnost očarljiv, kajti skupne maske so se tako izborno dobro postavile vsaka na svoj prostor, da so napravile prekrasno harmonično celoto. Maškarado je obiskalo nad 1100 oseb. Čuditi se ni torej, da se je v vseh prostorih, ki se razprostirajo na vseh straneh plesne dvorane, razvilo najživalmejše življenje, polno burnega navdušenja za razkošno uživanje karnevalskega veselja. Društvo „ Slavec" sme biti ponosno na letošnjo maškarado; uspela je zanj častno, kajti tako velikansko množico udeležnikov so privabile simpatije, ki jih uživajo naši ..Slavri" v vseh krogih našega mesta in okolice. Te simpatije je pa nSlavec** izborno poplačal vsem udelež-nikom. ko jim je preskrbel toliko zabave, kot jo le nudi kako velikomestno predpustno vrvenje, za kar smo mu prav od srca hvaležni.
— Plesni venček ,,Glasbene
Matice"« V soboto zvečer je priredil pevski zbor „Glasbene Matice** svojim članom plesni venček, ki je tudi to pot, kakor prejšnja leta, prekrasno uspel. Ob zvokih „Društvene godbe**, ki je svirala s polivale vredno ne-utrudljivostjo. se je mladina vdala boginji Terpsihori in rajala do ranega jntra. Četvorko je spretno aranžiral g. K ni f i c. Prvo četvorko je plesalo nad 80, drugo na okoli 90 parov. Pod veščim vodstvom g. Balzerja se je z veliko dovršenostjo plesala „Beseda**. Na venČku je vladalo ves Čas razkošno veselje in neprisiljena radost in zabava ostane gotovo vsakomur, ki se je je udeležil, v naj prijetnejšem spominu. „ Glasbena Matica-je pa za eno krasno uspelo prireditev bogatejša.
Vojaški veteranski kor v Ljubljani" je priredil v soboto v dvorani „Starega strelišča** plesni venček, je bil prav imenitno obiskan tako od strani veterancev in vojaštva vseh vrst in v Ljubljani nastanjenih polkov kakor tudi od civilnih oseb. Naval v plesno dvorano je bil večkrat tolik, da ni bilo mogoče plesati. Četvorke je aranžiral g. Franc Fišer. Dvorana in drugi prostori so bili okusno dekorirani. Plesni venček je med drugimi obiskal dvorni svetnik g. grof C h o-rinskv, izmed višjih častnikov pa gg. : divizijonar fml. Chavanne general majorja B o n j e a n in S e i b t, polkovniki Pauer, VuČetić, K erzi van e k in Schmidt, podpolkovnika Herget in Mast ter major P i t s c h m an n.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v soboto, dne 17. februarja ob 9. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma" velezanimivo javno predavanje. Predaval bode g. inženir J. T ur k. Tema: Črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. Vstop prost.
— Poročil se je danes na blejskem otoku g. Matic Dolničar, veleposestnik v Trbovljah in v Šmart-nem pri Ljubljani z gdč. Katinko Vidičevo z Bleda. Čestitamo iskreno!
— Domžalski „Sokol11 je pristopil slovenski sokolski zvezi. To je 21. v zvezi stoječe sokolsko društvo.
Odsek idrijskega „Sokola"
V Zireh priredi svojo prvo veselico dne 18. februarja t. 1. v prostorih g. Ivana Kavčiča v Stari vasi, s šaloigro „Ne kliči vraga** in šaljivim prizorom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Istotam bo imel odsek svoj prvi občni zbor ob 4. uri popoldne. Kot ustanovna člana sta pristopila k društvu g. Ivan Potočnik, posestnik na Dobračevi in g. Jakob. Poljanšek, posestnik na Selu. Le tako naprej! Nazdar.
— Litijska podružnica »Slovenskega  planinskega društva"
priredi v soboto, dne 10. svečana t. 1. v gostilni g. Oblaka v Litiji zabaven
večer. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 1 K za osebo.
— Prostovoljno gasilno društvo V Ribnici priredi pod pokroviteljstvom blagorodnih gospa Klementine Pauserjeve, Franje Pickove, Ane Podbojeve, Matilde dr. Rudescheve, Olge Rudescheve, Štefanije dr. Schiff-rerjeve in Albine Višnikarjeve dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v salonskih prostorih g. A. Arkota plesno veselico. Vstopnina 1 K za osebo. Svira oddelek vojaške godbe c. in kr. pehotnega polka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27 v Ljubljani.
— Šola na Muljavi. Piše se nam iz Muljave: Na nekaj vrstic v zadevi šole na Muljavi v „Slov. Narodu** se je oglasil v „Slovencu4* Špancev Janez ali zdaj župan občine Krka. Trdi sicer, da je stvar jasno pojasnil, v resnici pa ni drugega v tej notici, kot da je skušal vso zadevo zaviti in je pokazati v vse drugačni luči, kot je. Bodi torej nekoliko odgovora, da se vidi, kdo govori resnico. Vprašanje o šoli na Muljavi je bilo na dnevnem redu že pred 25. leti, Česar nam ne bo nihče odrekel. Ustanovitev je predlagal okrajni šolski svet in na njegov predlog je sklenil to ustanovitev dež. šolski svet. Res je, da so županstva nastopila proti tej šoli, ali to še ni nikakor dokaz, da šola ni potrebna. Župan pravi v „Slovencu**, da bo zaradi ustanovitve šole prodanih polovica posestev. Kdor pozna razmere, se bo smejal, če ima le količkaj lastne razsodnosti Sicer nas je pa toliko kmetovalcev, da zaradi te šele ne bomo trpeli nobene posebne občutne škode. Krški župan je na vse načine poskušal, da bi dokazal, kiiko nepotrebna je šola. Komisija, ki je merila in pregledovala prostor, mu je šla sicer povsod na roke, vendar se ni mogla na njegovo pritožbo ozirati, ker ni bila resnična. Župan trdi, da obiskujejo otroci z Muljave redno šolo na Krki. Kdo pa? Dve hiši sta všolani na Krko, ker sta krške fare, a en učenec letošnje šolsko leto menda še nikoli ni bil v šoli. Vsi drugi so všolani v daljni Šent Vid. Radi daljave je vse dognano in Muljava je središče za vasi Lučarjev Kal, Bojanji vrh. Kompolje in Polje, ki so vse šole nujno potrebno in katere leže vse pred nosom Muljave. Župan predlaga šolo na Polju ali na Kompolji. Ali bodo potem Muljavci Čez vodo hodili ali se vozili s čolnom tja? Vedeti je pa treba, zakaj tišči krški župan s šolo na Polje. Ondi ima posestvo g. župnik Spendal iz Tržiča in to posestvo bi rad prodal za šolo. Dasi je bilo posestvo spoznano nesposobnim za stavbišče, leži vendar županu tako zelo pri srcu. Seveda vodi tega župana pred vsem namen, šolski okoliš razbiti in vso stvar zavleči. Vsak razumen mož prizna, da je šola na Muljavi potrebna, oblasti so priznale to, le krški župan noče priznati tega. Če bi se ne ustanovila šola na Muljavi, mora se takoj zidati veliko poslopje za 4raerednico na Krki. s tem pa bi ne bilo oddaljenim otrokom nič pomagano. Otroci se največ slabega nauče, če hodijo daleč v šolo, poleg tega je pa še njihovo zdravje v vedni nevarnosti. Tako je, gospodine župan, pa nič drugače in to so resnični podatki, katere lahko še bolj natančno razjasnimo, če potrebujete. Podpisani prosimo torej šolske oblasti, da bi se stvar kmalu rešila, ker se na vsak način že dosti dolgo zavlačuje. — Ignacij Brega r, Mihael Lampret. Anton Jorčič, Fran Mostar, Anton Lampret.
Oče in sin zmrznila. Dne
1. svečana t. 1. sta šla iz vasi Metulje v logaškem okraju oče Franc in sin Juri MihelČič v Loški potok vole kupovat; kupila sta tudi par volov ter ju gonila domov, med potjo pa sta oba opešala, ker sta prej preveč žganja zaužila, tako da sta v noči od 1. na 2. svečana t. 1. v samotnem kr*aju, ne daleč drug od drugega v snegu obležala in istotam zmrznila. OČe je bil 63 let star, sin pa 27 let. Dne 3. svečana so šli sosedje omenjena dva iskat, ker ju ni bilo domov ter ju našli v navedenem kraju mrtva, ter ju prepeljali isti dan v mrtvašnico na Bloke. Vola, koje sta nesrečneža gonila, sta se sama vrnila domov v Loški potok k prejšnjemu gospodarju.
— Okrajni komisar celjski.
Okrajni komisar pri okr. glavarstvu v Mariboru dr. K o c h - T h a n n h e i mb je premeščen v isti lastnosti k okrajnemu glavarstvu v Celje.
— Podravska podružnica slovenskega   planinskega društva.
Naznanili smo že, da je mariborski magistrat prepovedal, da bi se vršil občni zbor tega društva v Mariboru. Danes naznanjamo, da sklicujemo občni zbor v nedeljo, dne 11. svečana v Ruše in sicer v gostilni g. Jožefa Muleja ob 1 /A. uri popoldne, to pa storimo zato, ker je istega dne zvečer na isti gostilni velika veselica „ženske podružnice družbe sv. Cirila". Mariborski mestni očetje naj nikar ne mislijo, da se nam zdaj kar hlačke tresejo zaradi tistega ukaza.
— Poštno razmere v mariborski Okolici. Iz Prage je bila poslana 23. dec. 1905 v mariborsko okolico pošiljate v s slovenskim naslovom. Srečno je priromala na svoj cilj 27. januarja t. -1. in obiskala ta čas skoraj četrtino spodnještajerskih pošt.
— Poskusen samomor, kletni
glavničar Josip Vojkelj v Trstu je spil stekleničico solne kisline, ker je imel kraste in jih ni mogel odpraviti. Njegov položaj je jako nevaren.
— Demonstracije v Trstu. Italijansko društvo „Patria" v Trstu je v petek imelo zaupen shod, na katerem se je protestiralo proti vladni odredbi glede odvzetja prenesenega delokroga tržaškemu magistratu. Po shodu so bile demonstracije po mestu, a tako klaverne, da se mora človeku tržaško italijanstvo v dno srca smiliti, kajti le kakih 150 mleČnozobih pobi-čev je vpilo: Doli z vlado, živela avto mij a !
— Župnik umoril svojo teto.
Obravna proti župniku Franu T o-m aše vi ću, njegovi ljubici Antonijeti Ostric in slugi KovaČeviću radi hudodelstva umora Ane Rančigaj iz G o t o v e 1 j na Štajerskem, ki se je pričela v ponedeljek 29. pr, m. in o kateri smo priobčili že obširna poročila, bo trajala, kakor se nam javlja iz Zadra, 12 dni in bo končana šele koncem tega tedna. O teku in izidu te senzacij onalne obravnave bodemo obširneje poročali.
— Kdo je umorjena ženska v
Rozengrabnu? Po celotedenskem vsestranskem zasledovanju se je orož-ništvu posrečilo najti prave sledove glede zagonetnega umora v Raxen-grabnu na Gornjem Štajerskem. Umorjena ni Mici Matauš, temuč Marija Maver, kuharica z Dunaja. Morilki sta sestri Frida in Marija Zeller, in sicer je ena hotelska sobarica, druga pa bufetka. Umorjena Mayer je imela 10.000 gld.. zaradi katerih je bila umorjena.
— K umoru v Raxengrabnu.
K tej zadevi moramo pripomniti, da je bil naš poročevalec glede naloge, ki j° Je imela pri tej stvari mestna policija ljubljanska, napačno informiran in zato naša notica, da se je dognala po mestni policiji identičnost umorjenke z Marijo Mattauschevo, ne odgovarja dejstvom. Mestna policija ljubljanska je dobila, ker se je sumilo, da je umorjenka neka Marija Mattauscheva, fotografijo te Mattau-scheve (ne umorjenke na ogled, da po možnosti dožene. ali in kje morda Mattauscheva zdaj živi. Če bi se to dognalo, bi bilo seveda dokazano, da umorjenka ne more biti Mattauscheva in je bil torej dotični sum napačen. V Ljubljani sta se res našli dve osebi, kojih ena je bila leta
1902. v Gradcu,  druga pa leta
1903. v Opatiji z Mattauschevo skupaj v službi. Iz Opatije je imela dotična priča celo fotografijo Mattauscheve. To je vse. kar je mogla mestna policija poizve-deti in to se je tudi takoj pristojnemu oblastvu dalje naznanilo ter vposlalo mu preje navedeno fotografijo. Da bi pa kdo v Ljubljani spoznal, kdo je umorjenka, je pa izključeno, ker mestni policiji ni došla odslej še nobena f o togi* a f i j a u m o r j e n k e i ampak le M at -tauschevei.
— Samomor. Včeraj popoldne je našla Karolina Vidni jeva, ko je prišla domov v Metelkove ulice Št. 27, v stanovanju na kljuki pri vratih obešenega <>41etnega delavca Alojzija Končino. Navedenee je bil vdan pijači in najbrže tudi nekoliko vinjen izvršil ta Čin. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Tudi njegov brat si je svoj Čas vzel na ta način življenje.
Pes je ugriznil dne i  L m. v Linhartovih ulicah pismonošo gosp Rudolfa Nowotnega in ga na levi roki telesno   poškodoval.   Lastnik   psa je znan.
Voziček je prevrnil neki voznik posestnici Tereziji Sitarjevi v Kopitarjevih ulicah, ko je peljala mleko, mu zlomil oje in napravil lastnici s tem b' K škode.
Iz spalne sobe za tujce je
neki uzmovič ukradel v soboto zvečer hotelirju g. Viktorju Petsehetu za 20 K posteljnega perila.
Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko t> Hrvatov in 4 Slovenci. A' Heb je šlo 25 Hrvatov, na Prusko pa 50 rudokopov. — V soboto je šlo v Ameriko 8 Hrvatov, H Slovencev in tudi 20 Rusov se je peljalo skozi Ljubljano, ki se bodo usidrali v Trstu. Iz Amerike je prišlo 12 Slovencev. 81 rudarjev je šlo na \Vestfalsko, 20 slovenskih tesačev je pa šlo na Koroško.
— Izgubljene in najdene reči.
Ga. Olimpija ( ervenvjeva je izgubila 100 K denarja. — Posestnica gospa Gusti Staudacharjeva je izgubila bankovec za 20 K. železniškega uslužbenca žena, J. Janežičeva, je našla nekaj denarja in ga oddala na magistratu. — Neka gospa je izgubila posteljno odejo. — Na južnem kolodvoru
je bila izgubljena, oziroma najdena neka zabavna knjiga, srebrna ura, dva robca in dve rjuhi.
— „5ramel"-kvartet. Glede dobave „šramela-kvarteta opozarjamo na današnji inserat.
Telefonsko in brzojavna porotna.
Celje 5. februarja. Slavnost tridesetletnice akad. tehn. društva „Triglava*4 je uspela nad vse pričakovanje krasno. Udeležilo se je je veliko število bivših „Trigla-vanov" in mnogo drugih prijateljev in podpornikov društva. Z raznih strani slovenske domovine je doŠlo preko 50 brzojavnih pozdravov. Slavnostnega banketa se je udeležilo 120 oseb. Ples zvečer je bil eleganten in vrlo animiran. Pivo Četvorko je plesalo okoli 100 parov.
Trst 3. februarja. Socijalni demokratje so imeli včeraj v gledališču „Feniceu shod za splošno in enako volilno pravico. Po shodu so demonstrirali po korzu in pred magistratom. Tam je pred kavarno „Municipio'* stalo več pristašev vladajoče stranke. Zdravnik dr. Jellersitz je delavce razžalil, na kar so ga napadli in potem s kamni bombardirali kavarno.
Dunaj 5. februarja. Ministrski svet je imel več ur trajajočo sejo, ki je bila izključno posvečena volilni reformi. Načrt še ni docela sestavljen. Posredovanjem gališkega namestnika je vlada dosegla, da so se Poljaki sploh spustili v pogajanja. Vlada ponuja Poljakom kompromis v tem zmislu, da dobi Gališka 12 mandatov več, kakor jih je imela doslej.
Dunaj 5. februarja Ogrska kriza je stopila v nov sta d i j. Casar je včeraj po dolgem posvetovanju s Fejervarvjem sprejel v avdijenci grofa An-drassvja in mu naznanil, da ne sprejme pogojev madjar-ske koalicije. Andrassv je vzel to na znanje :n se je še včeraj popoldne vrnil v Pešto Cesarjeva odi čba je v tukajšnjih političn h krogih vzbudila splošno senzacijo.
Budimpešta 5. februarja. Fe jervarv pojde v sredo zopet na Dunaj, da dobi cesarjevo privoljenje za nadaljnje postopanje. Sodi se, da bo ali odgodil državni zbor do 28 decembraali pa raz pustil državni zbor, ne da bi razpisal nove volitve Nekateri koalicijski listi trde, da hoče vojni minister Pitt-reich odstopiti, ker njegovi posredovalni predlogi nisi obveljali
Budimpešta 5. februarja. Razburjenje, katero je povzročila vest, da je krona kratkomalo odklonila vse pogoje madjarske koalicije, je sedaj se veliko večje, kakor je bilo 2o. novembra, ko se je ponesrečil enak spravni poskus. Izvr-Ševalni odbor koalicije ima dane« popoldne sejo, na kateri odloČi, kaj da stori. Kossuth grozi, da bo, posnemajc svojega očeta, m o -biliziral proti kroni inozemstvo.
Budimpešta 5 februarja. Različni listi dokazujejo, da je v s 1 e d postopanja krone nastala na Ogrskem ravno taka s i -t u v a c i j a kakor je bila leta 18 49., ko je W i n d i s c h g r a tz zahteval, da se morajo Madžari brezpogojno podvreči.
Budimpešta 5 februarja. Nekateri listi poročajo o pogojih koalicije, ki jih je  krona od klonila. Ta poročila niso a v t e n tična
Pariz 5 februarja. V Rennesu je v zavetišču za ubožne starce nastal požar. Zgorelo je devet oseb: tri ženske so umrle od strahu.
Maskaradni odsek ima v sredo, dne 7. februarja ob devetih zvečer sejo 4 hotelu Štrukelj" Bratje Sokoli! pridite polnoste-vilno !
Na zdar!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 4. februarja 1906.
Naložbeni papirji.
42° 0 majska renta .   . . 42■;, srebrna renta    . . 4°, avstr kronska renta . 4%    „    zlata „ 4% ogrska kronska renta
4-»',
zlata
Denar
100*16 100 10* 100*80 118 30 96 60 11505
- o posojilo dež. Kranjske 4l a° g posojilo mesta Spljet 4 V/o      „ „ Zadar
4l/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4°„ k „ ž. o. 4: • „ zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4l t« , pest.  kom.   k.  o. z
10" pr......
4l „° , zast. pisma Innerst.
hranilnice.....100*50
41 8° g zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° a prior, dolenjskih žel
Blago
100 35 100 30 10040 118 50 96 BO 116 25 98-50 101 — 10065 10165
100.-   100 —
ti
Loo 7Q
100--100 K'
100*45
106 50
100 — 100—
101*70 100 15
100 50
101-40 107 50
101 50
100 90 100 85
41 o 3  I I
4°
99*50 100 50 10050 101-50
3°, prior. juž. že!, kup 4'       avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860' ,   .   . . .    od 1. 1864 .   .   . .
, tizske......
„    zem. kred. I. emisije
9 ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne ■     .   . .
tnomoške »     .  * .
Krakovske ,     .  . .
Ljubljanske       „    .  . .
Avstr. rdeč. križa , ...
<>gr      .       n    m     •   • •
Wudolfove ,     .  . .
Salcburške „     .  . •
Dunajske kom.   ,     .   . .
Oelnice.
lužne železnice.....
Državne železnice . . . . \vsrr.-ogrske bančne deln. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske "prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Vaiute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
99 90 9950
100
316 90, 31890 100-50 101-50
197'— 28975 161 —
29650 29850 264*—I 100—I 151 60 35*50 476 — 79 -9*2-— 61 50 52-— 33 30 57-— 72 — 52950
127*60 671 75
1632 — 678 -802*50 246—I 660-538 50
2662'-545*50 282 — 577-— 160 —
11 34 19*10 23 47 23-97
117-30 95" 55
25050 484
199-— 291 75 163 306 50 30S-50 271 50 110- -152 60 27*50 487 -85*— 99'-68-— 54 — 35-30 63-78 50 539 50
128-60 672 75 1642 -679 -80350 247-25 666-539 50 2672— 546 50 285 — 583 — 164-—
11-38 19 13 2355 2405 11750 95*75 251 25 5*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 5. februarja 1906. Termin.
Pšenica za april   ...   za 100 kg K 16 84 9 oktober .   .    „  100 .   „ U3 76 Rž . april   ...   „ 100 „  „ 1378
Koruza  „ maj ....   „ 100 „ „ 13-86 Oves      „ april   ...   , 100 „  „ 14 86 Efektiv. 5 ceneje.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 806-2.   Srednji zračni tlak 736 0 mm.
S     čas %h
= baro-    % >
I °Paz°- metra    S *
g vanj a
Vetrovi
Nebo
v mm
3  9. zv. i 7238 i— 3 7 brezvetr det jasno
II
4. 7. zj.    723 1  — 5*7   si svzh. obiacoo
_   2. pop. 722 8 :— 02    si. jug oblačno
9, a*f. '■ 725 4 — 1*8   sr. szaa.
7. zj.
a pop.
sneg
726 7 — 2 4    si  iag i oblačno 729 1 i    2 7 ar vzuod. del. jasno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: —4 2° in —2*6°; norm.: — 14° in - 1*3°. Mukrina v 24 urah 00 mm in 0 7 mm.
Rodbine Bolhova, prof. Franko-
tova in Mikuševa naznanjajo žalostno vest, da jim je umrla predraga nepozabna mati, stara mati in tašča
Brigita Bolha roj. Bizoni
dne 1. t. m. zvečer v 85. letu svoje dobe,   ter   izrekajo   vsem častitim
udeležnikom izprevoda dne 3. t. m. "darovalcem krasnih vencev in sočut-"nikom ob bridki  izgubi najsrčnejšo
zahvalo.
476
V L j u b 1 j a n i, 5. februarja 1906.
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo in pritikiinami ne takoj ali za maj trmin za 200 gld. odda. 471-1 Dunajska cesta štev. 69.
Stanovanje
3
v I. nadstr., obstoječe is 4 sob, verande, kuhinje in kleti ali pa 2 majhni
stanovanji z eno, oziroma dvema sobama, kuhinjo in kletio se ceuo odda
na Gruberje vem nabrežju 6 (vila).
Kje na Dolenjskem, ako mogoče v kakem mestu ali trgu bi se rad oaselil
zidarski i ster.
Slavna županstva se prosijo, da naznanijo to upravni&tvu .,Slov. Naroda**. 470—1
Mesečno sobo i Stanovanje
upravo al< brez nje, z električno raz \J
z opravo al» brez nje, i električno raz avetljavo, vodovodom in posebnim vhodom se odda v Cigaletovih ulicah 3.
VeČ se izve pri hišniku v suterenu ua desno. 887- 2
s tik ležečim stanovanjem se takoj ali s 1. majnikom odda v Gradišču št. 4.
Več  pove   hišnik na  dvorišču na levo. 473 1
Prodajalka
mešane stroke, sposobna voditi filijalko se * prej m c. a<M Ponudbe na uprav. „Siov. Naroda** pod „Prodajalka 100". 469
obstoječe iz 3 sob in pritiklin se odda s 1. majem t. L **» Ciga te to %i ti ulicah 3y pred sodoijo. 3598 16
Stanovanje
z dvema večjima sobama in eno manjšo z vsemi   pritikiinami  se odda  za me %ec maj. 455—ž
Poizve se prt gospodarju v Saien-drovih uhcah 6t. 6 III nadstropje.
V hiti ftt. l v Krolaikih ulicah se
odda s 1. majem 1906
stanovanje
v III. nadstropju,  z razgledom na Mestni trg, obstoječe iz 3 sob s pri padki  za letno najemščino 540 K. — Deli stanovanja se lahko oddajo v pod najem. 474 — 1
V novozgrajeni h*ši na oglu Sodnij-skih in Cigaletovih ulic ne odda za
majev termin še nekaj
Oskrbnica! stanovanj
29 let stara, neom., slov. in uemšk. je-z'ka zmožna, išče primerne službe. Delovala je kot taka skupno 14 let pri odlični rodbini i večjim podjetjem, lz-uriena je v vseh strokah hišnega go-spodinstva. Sprejme službo takoj ali pa pozneje bodisi pri kakom podjetjo, go spodarstvu   ali   pa  v zas   boljši Ir.ši.
Naslov pove   iz prijaznosti uprav. .Slov. Naroda. 472—1
obstoječih iz 3 ali 4 sob, kuhinje, sobe za služkinje, kopalnice in drugimi pritikiinami v najem. Nadalje ne odda v isti   hiši    v   naiem   za   majev termin
souterrain stanovanje, obstoieče it
2 sob -t pritikiinauii in nekaj pritličnih lokalitet pripravnih za trgovine ali pisarue.
Najemni pogoji se izvedo v odvet
niški pisarni dr. M« Pirca, Kolodvorske ulice št 26. 446-2
Isojanio se javljati, da bodo tirmo
A. Tschinkelna zet
po 27. januarja t. L zamrlem sedanjem lastniku Gustavu Laessig njegovi dediči vodili neizpremenjeno naprej.
S prošnjo, da nas še naprej poeaščate s cenjenimi naroČili kavnih surogatov, figove kave in sadnih konserv, ostajamo, zagotavljaje najboljšo postrežbo z odličnim spoštovanjem
466 1 A. Tschinkelna zet
^ v^        v^ V^ 4^ v^ ^^^^ V^        4^ v^ V^    v^ v^ v^ v^ V^ v^    V^ v^ ^
Zavod za likanje moškega perila
===== (s-*  strojnim   obratom). =
Glede na objavo o otvoritvi mojega zavoda za likanje si usojam še naznanjati, da lahko vsakdo že oprano moško perilo ki se mi v prvih dneh tedna pošlje za likanje, že v soboto tistega tedna pride iskat.
Cena za likanje je nastopna: za pokončni ovratnik 4 h,
za zavihan ovratnik 6 h, za par manšet 8 h, za gladke prsi 8 h, za prsi z gubami 10 h, za srajco z gladkimi prsmi 28 h in za srajco z nagubanimi prsmi 32 h.
Obenem še opozarjam, da je na stroj likane ovratnike zaradi s tem dosežene trdosti in posebne gladkosti zanesljivo moči nositi en dan dlje, nego ovratnike likane na roko.
Obilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem
O. J. Haninnn
trgovina s perilom in modnim blagom
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 8.
330-2
Lepo solnčnato 411-3
stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pritikiinami in z vporabo vrta se takoj, event. 8 1. majem odda na Kuhnovi cesti it 23.
V nisi št. 1 na Zaloški cesti
se oddasta
Z ozirom na vsestranska vpra. Sanja se p. n. društvom in resta. vraterjem s tem naznanja, da |t
„Šramel-kvartet"
za vse četrtke, sobote in nedelj* do L marca t. L oddan, i*
vzame na hran(! n stanovanje p, stena rodbina n Resljevi cesti prav blizu pripravnice, po zmerni < t*m V hiši je na ra/polago klavir in obenem pouk v itahjauAčiui  in francoščini Ravnotam se vzamejo proti zmernemu honorarju v ponk italijanščine dame iB gonpodje,  ki se  žele  perfekcionirati y v konverzaciji in korespondenci. Vpra. sanja pod „KordlrV1, Ljubljana, poste reatante. j,
2 stanovanji jlpirnenjpj j
z 2. ali 3. sobami s l. majnikom.    AJ ! U ^UUplUl
VeČ se izve pri lastniku hiše A. Sarabonu. 440 3
stanovanje
z eno sobo in pritiklin se odda 1. maja v Cigaletovih  ulicah št. 3 poleg sodnije v najem. 475—1 Več se izve pri hišniku.
Občni zbor
I. društva
\\\m
se vrši
dne 22. februarja 1906
ob polu 8. zvečer
o mali duorani hotela „UNION".
Dnevni red:
1. Poročilo odbora.
2. Volitev 10 odbornikov.
3. Volitev 3 pregledovalcev računov.
4. Določitev letne Članarine.
5. Slučajni predlogi članov.
V L j u b 1 i a n i, 5. februarja 1906.
ODBOR.
Ker se gre za reorganizacijo društva, da se osigura njega nadaljni obstanek, blagovolijo naj se p. n hišni posestniki sigurno udeležiti tega občnega zbora. 465
dobi vsaka o«eba (tudi dama) v v*akert tudi najmanjšem kraju na Slovensken za neznatno pigmeno opravilo. Gg teU'> trgovci,  obrtniki in občinski taj niki imajo prednost
Ponudbe   na   npravništvo „Sloj Naroda*1 pod ši.'m   .Pismeno opravilo
i 25letii 1 ubl. Zvon
d,
Naprodaj I
(Pri   večji   odjemi eventualno   tudi na obi
„Ljubljanski Zuon" ;:r,,;:;
..Dunajski Zuon" celoten, G letnikom „Valvazor" Krajčeva izdaja.
; Zgodovina slou. slovstun Kopitar, Metelko, Lesar. A. J. Murko: Besednjak,
Prodajo posreduje fin le pisn; ^ vprašanja rešuje;   iz prijaznosti Ivai
Bonač, trgovina papirja v Ljubljani
Dr. Karel Glase
Slovnice:
St. 4231;
Razglas.
V 8misla § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto l ljano   zakon z dne 5. avgusta 1887, št. 22, dež. zak.   se javno naznanja,
ua
imeniki volilnih upravičencev za Utošn}* dopolnilne volitve j
j v občinski svet sestavljeni in da se smejo od 4. dne februarja L L V teki
14 dni] v pisani mag. preds. tajnka (Mestni tr^ št. 1*7,  II. nadstropje št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovore. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 30. januarja 1906.
Župan
Iv. Hribar 1
Ces. Kr. nvstriis**
•
državne železnice
C ki mvuateljitvo dri. folesuic« • beljaku
Zx^roći laz ^ozrxegrsi
Veljaven od dne     oktobra 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE in*, ko) PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari U m pe^oćt rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnits,  Franzensfeete,  Inom ost,  Monako vo, Ljubno, te Sel »tnal v Amset, So In ograd, cea  Kleii -Seiding  v  Steyr, v Line, na  Dunaj   wia Anrustetui
- Ob 7. uri 5 n  ftjutrcj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec,  Mnrau, Mautern i Pransensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Seuttha  t Solnograd, Inomost, čez Klein-Beifling v Stevi Line,  Budeievice, Pisen, Marijine vare, Heb, 5rrancovf vare, Prago, Lipsko. Ces Amstetten Dunaj. — Od 11. ari 44 m dopoldne osoba  vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec   Mali G i-nitz, tjubne, Selsthal, Solnograd, Baci Gastein, Zeli ob jezeru, iaornost,   Bregenc  Curich. Hm neva. Pariz, cez Anrstetten na Du^aj.  —  >')b  i   in  68 m popoldne  osobni vlak * Šmohor, Beljak, Celovec, Pransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno. dez Klein Reifling f Stejr Line, Badajv«icet Pisen. Marijine vare Heb, Prancove vare, Karlove vnre, Prago, (v Prn rektnl  vos I. in U razr.J  Lipsko,   aa Dunaj 5es Amsretten.   -   Ob 10. uri eouoci osobs ?lsk v   Trbiž, Beljak,   Pransensfeste, uiomott,   Monakovo   (Trst-Monako vo direktni   vez L I], rasreda). — PROGA V   NOVO MESTO IN KOČEVJE.   Osebni   vlaki.   Ob 7. uri 17 zjutraj osebni vlak v Nove mesto, Stražo, Toplice, Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop islouU
- Ob 7. uri b a svecer > Novo mesto, Kočevja. — PRIHOD V LJUBLJANO juž kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri tt3 m zjutraj osobni vlak s Dunaja ces Amstetten, Monako* (Monakovo-Trst direkr. voa l.t n. raz). Inomost, Pransensfeste Solnograd Lane, Steyr, li Aussee, Ljubno, Celovec Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m sjatraj osobni vlak is Irbift
- Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vial s Doasja Ces Amstetten, Lipsko, Prago (is Prap direktni vos I. in U. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plse budejevice, Line, Steyr, Parir. Ženeva, Čarih, Bregens. Inomost, Zeli ob Jezeru, B«i (Isstcm, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontahel. — Ob 4, ur 29 m popoldne vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthals, Beljaka Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, lnoa^a Franseusfesta, Pootabla. — Ob 8. uri Ob' m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, M Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, ces Selit hal od Inomosta in Solnograda, oez kW Reifliig iz Stevra Linca, Budejevic, Plzns, Marijinih varov, Heba, Praneovvih varov, Pri|i| Lipskega. - PROGA II NOVRGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. on 44 m im osobni vlak is Novega mesta u Kočevja, ob S. ari 32 m popoldne is Straže, Toplic, No mesta. KoSevja in ob 8. ari 35 oa  zvečer istoiako. — ODHOD IZ LJUSLJANB dr*, kol
KAMNIK.    Me&ani vlaki:   Ob 7. ur   28 o> smatraj,   ob   2. uri   6   m popoldne,   ob   7. mi sveder. — Ob 10. on 4f m ponoć*  samo  ob nedeljah in praznikih in le v oktobra. — HOD  V  LJUBLJANO dri.  kol. IZ   KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 4* m zjatraj 10. ari  69 m dopoldne, ob  S. ari 10 m zvečer  Ob 9. ari 66 m ponoči eam   ob iedeij» praznikih  in le v oktobru,   —   Srednjeevropski  čas  »a za 3 min. pred krajevnim čaacJ Lin»l»
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Hupoje tst prodaj*
V80 vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promaše Izdtja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2f000.000 —. Rezervni zaklad K 200.000*—.
Iwt|m to MUtsptiH MilM n t r Mtatstoi papiris
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavskr-vaje siečKe proti vnovCuje zapalo kupone. kurznl lsssro.lol.
Vmkuluje in devinkuluje  vojaške žemtninske kavcije.
PST   Kikompl Id iskano eaeiato    ***£■ KsT   Borsua oAroctlla
Podružnica w SPLJETU.
I »ni ta rn «t   wlosra Mprrjenit*
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti agodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 3-^
Promat a 5akl In nakaznicami.
Izdajatelj
in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
98
547931850^
4618