Zasavski Izdaj* Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor • Odgo-rornl urednik Stane Su6tar • Naslov uredništva to uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 * Teleton štev. 91 • Račun pri Komunalni oankl, Trbovlje 62-KB-UM46 • List Izhaja vsako soboto • Letna naročnin« 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani * Cena Izvodu 10 din «• Rokopisov, ki morajo biti v uredništvo najkasneje vsak torek, ne vračamo. . , t v J6 ~ D,p. UM JI 8*ev. 50 TRBOVLJE, 7. DECEMBRA 1957 Leto X. 7 dni po svetu Politični odbor Generalne skupščine OZN je ta teden vnovič začel razpravo o alžirskem vprašanju. Naj vam povemo, da se vleče ta razprava že tri leta. • SEDANJA RAZPRAVA JE VAŽNA predvsem zato, ker sta Maroko in Tunizija ponudila dobre usluge za posredovanje v tem delikatnem vprašanju. Kot vselej doslej, je tudi ta razprava pokazala, da vrsta držav-članic OZN, iskreno želi prenehanje krvave vojne v Alžiriji, in sodi, naj se Alžiriji prizna neodvisnost. Vendar ni 20 zdaj še nobenih znamenj, da bi Francija popustila, čeprav je vlada izdelala nekak okvirni načrt za Alžirijo, ki pa, kot je videti, ni sprejemljiv za alžirsko fronto neodvisnosti. Najslabše bo pač to, če bodo, kot se sliži, znova odložili razpravo o tem vprašanju na prihodnje zasedanje Generalne skupščine. Saj se bo v tem primeru vojna nadaljevala. SE AMERIŠKI SATELIT Američani so močno pohiteli, da bi vsaj delno zmanjšali močan vtis, ki gg imajo milijoni ljudi spričo, dveh sovjetskih satelitov, ki krožita po vesolju. Ameriški satelit tehta samo dva kilograma, in je torej za približno 480 kg manjši kot drugi ruski Sput-nik. V uradnem komunikeju ji rččenč, da bodo Američani spustili v vesolje svoj satelit 4. decembra, in zdaj, ko to pišemo, nam zares ni znano, če so napoved uresničili. VOJNA v Španskem maroku Vesti o uporu v Ifniji in o prvih, spopadih v Riu de Oro, so močno pretresle Španijo, zlasti pa njenega diktatorja Franca. Upor v Ifniji je pravzaprav kar poštena lekcija vsem njegovim pristašem tudi zato, ker so frankisti menili, da upor v bivšem francoskem delu Maroka ne more razplamteti tudi na njihovem španskem delu. Verjetno, da bodo španski konvoji napravili kmalu konec te igre, toda nekaj je jasno: prej ko slej bo morala Španija priznati vse pravice tudi temu. delu sveta, če ne, se bo sesulo vse tisto, kar so zgradili v zadnjih dvajsetih letih. ATENTAT NA PREDSEDNIKA SUKARNA Novica o atentatu na predsednika indonezijske republike Sukarna,.jq močno vznemirila indonezijsko ljudstvo. Ljudstvo sodi, da so bili v zaroto vpleteni ljudje, ki so v službi Nizozemske. Indonezijska vlada je storila wsto odločnih ukrepov, med drugim je pre-j>ovedala vstop Nizozemcev v državo, trgala radijske in telefonske stike z Nizozemsko, med drugim pa je izplula iz glavnega mesta Djakarte nizozemska ladja, na kateri je več sto nizozemskih družin. ZAMENJAVA NA CIPRU V torek je prispel na Ciper nov angleški guverner. Na ta dan je vse ciprsko časopisje objavilo poslanico, v kateri zahtevajo od novodošlega guvernerja, naj preneha z ukrepi svojega predhodnika, naj dovoli nadškofu Makariosu povratek na Ciper — lepake po Cipru pa je raztrosila tud’ odporniška organizacija EOKA, v kateri poziva guvernerja, naj odpravi na otoku vse policijske in sodne ukrepe v zvezi z izrednim stanjem PO ZAKLJUČKU OBČNIH ZBOROV »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV Se so možnosti za izboljšanje izobraževalne dejavnosti, zlasti pa za pritegnitev pionirjev in mladine v naša društva Zadnjič je Svet »Svobod« in prosvetnih društev trboveljskega okraja na svoji seji obravnaval občne zbore delavskih društev v industrijskih središčih in prosvetnih društev na vasi. Kaj so pokazali pretekli občni zbori? Predvsem In v prvi vrsti to, da se pri nas, v našem okraju, lahko pohvalimo s celokupno amatersko dejavnostjo, zlasti v dramskih sekcijah, pevskih zborih, raznih godbah in orkestrih, da pa močno šepa druga, še važnejša dejavnost, izobraževalno udejstvovanje. Na tem področju smo nekako zaostali, čeprav ni dvoma, da smo v pretekli sezoni priredili kopico raznih predavanj bodisi v okviru Ljudskih univerz ali tečajih. Res pa je, da »Svobode« izobraževanju niso posvečale tolikšne pozornosti kot ostalim vejam svojega udejstvovanja, da se ponekod izobraževalni odbori sploh niso sestajali, če pa so se, so zadevali na kopico raznih težav in nevšečnosti, kisa seveda ovirale načrtno in konstruktivno delo. Razveseljivo je to, da so bili letošnji občni zbori nekoliko bolj konkretni glede postavljanja programov za izobraževalno dejavnost. Sicer ne povsod, v večji meri pa bolj kot druga leta. Upravni odbori so Iskali doslej vse preveč pomoči izven svojih krajev, medtem pa kar prezrli domače ljudi, ki morda ne bi nič slabše predavali, poučevali ali razlagali tisto, kar ljudi prvenstveno zanima. Letos so marsikje spoznali, da se morajo v prvi vrsti nasloniti na domače ljudi, strokovnjake vseh vrst, in šele potem poiskati, če bo potrebno predavatelje od drugod. , Občinski sveti po zasavskih občinah razumljivo doslej še niso kd>o ve kaj pomagali ali svetovali društvom, razumljivo pa je, da so ponekod postali že kar močna telesa, ker so pravilno zastavili svoje delo. Njihova vloga bo Po občnih zborih, ki jih ravnokar pripravljajo, postala še bolj važna, zlasti zato, ker ho bližnji kongres »Svobod«’ ki bo v Mariboru, jasno začrtal tudi naloge tefo novih institucij. Sekretar OO SZDL je odbornikom okrajnega sveta nakazal nekaj neodložljivih nalog, ki čakajo v bližnji bodočnosti naša prosvetna društva. Prvenstveno se je zavzemal za to, da bi se poživila izobraževalna dejavnost, ne suha, toga, marveč Odlikovana za oddalo krvi Občinski odbor RK v Radečah se s svojimi osnovnimi organizacijami pridno pripravlja na akcijo krvodajalstva, ki bo v Radečah bro in upa, da bo kri lahko dala desetkrat. Odbor se že pripravlja, kako ji bo izročil srebrno značko za petkratno oddaje krvi in čez dve leti za desetkratno oddajo kot prvi v okraju — zlato značko, takšna, ki bo Ljudem dajala spodbud, več znanja. Potem* pa je opozoril še na sprejemanje pionirje,v in mladine v vrste naših društev. Ponekod so »Svobode« že začele plesti prve vezi s pionirskimi organizacijami, in taka društva čez nekaj let ne bodo v škripcih za naraščaj« Seveda pa velja te vezi še bolj utrditi, ne samo ponekod, marveč v vseh naših središčih. Okrajna skupščina pe bo proučila tudi vprašanje ustanovitve nekakšnega kultumoprosve-tne-ga sklada, kamor bi se stekala sredstva za celokupno amatersko dejavnost, saj je povsem razumljivo, da so finančne težave problem štev. 1 v vseh naših društvih. (v) Tudi zasavski pionirji so lepo proslavili praznik dneva republike. Na malone vseh zasavskih šolah so bile na dan pred praznikom proslave, za katere so pionirji pripravili pisan kulturni program. Ta slavnostni dan pa bo ostal v lepem in nepozabnem spominu zasavskim cicibanom, ki so jih sprejeli v pionirsko organizacijo Več sto pionirjev po zasavskih osnovnih šolah je podalo pionirsko zaobljubo, nato so sl prvič privezali rdeče pionirske rute in posadili na glavo modre titovke. Vsi so obljubili, da bodo pridni in marljivi pionirji Titove Jugoslavije, naj se zaveda,/ .e kr' in naj se priglasi za prostovoljno Prebivalstvo pa kakšne važnosti je krvodajalstvo, odajo krvi pri tajniku občinskega odbora Rdečega križa št. 33. v Radečah K. PRAZNIK DVEH »SVOBOD« — DPD »ZASAVJE« IN »TRBOVLJE II« V>Zasavju-ga, da zavaruje v praksi uresničevanje politike, začrtane v petletnem perspektivnem planu... Podjetja in komune, kakor tudi osnovne organizacije, ki morajo uresničevati politiku, predvideno s perspektivnim planom, bodo prav tako sprejemala svoje perspektivne plane. Komune se bodo morale zanimati za sestavljanje in sprejemanje planov za daljši čas na področju družbenega standarda. Petletni perspektivni plan In nova zakonodaja s področja gospodarskega sistema prenaša na podjetja velike odgovornosti. Plan daje bistvene elemente, na osnovi katerih lahko podjetja izdelajo svoje plane za poslovanje na daljšo dobo. Sevnica Trgovska mreža se v Sevnici uspešno čiri. Konec preteklega meseca so v lično Opremljenem prostoru odprli »Komisijsko prodajo« (KZ, poslovalnica 9), ki Je menda prva v Sp. Posavju. Trgovina je že bogato založena z raznimi aparati, stroji in predmeti za dnevno uporabo, zlasti pa s konfekcijo in obutvijo, ter im- prav i ppomef. V r*č*tku novembra pa Je zave.o poslovati v kraju tudi podjetje »Eiektro-rsd^-mehi-sjka«, ki "o za . : ni že dolgo po,* ■i '. i. >3 uslužno-'. podjetje \7.-i r.uje pvvfavila in nun. iaz.-nih električnih aparatov In strojev Posebno pa so domačini vesel da Jim ne bo treba več nositi : i oaparatov v popravilo v druge kraje, ki jih imajo že skoraj v vsaki hiši, ker nodietje zaposluje prvovrstnega raoiomehsnlka. Vedno važnejše po to še v bodoče, ker a k nam tudi že utira pot tele-vlzlia. st. Petletni plan skupno z dokumentacijo predstavlja neko vrsto dolgoročne orientacije za delo v podjetjih. Razumljivo je, da to ni dovolj, ker plan ni dokumentacija in se ne spušča v podrobnosti. Zaradi tega ie nujno, da bodo podjetja, njihova združenja in skupnosti, podrobno razčlenila vse te odnose, žito da bi lahko uoločila svojo bodočo politiko. Spremembe v gospodarskem sistemu, ki jih prinašajo novi zakoni, zahtevajo — toda tudi omogočajo — da sestavljajo podjetja plane za daljše obdobje. Te spremembe dajejo podjetjem večje pravice in jim seveda nalagajo tudi večje dolžnosti. Z druge strani pa vnašajo v poslovanje nujen element stalnosti. Zvezna ljudska skupščina Je sprejela perspektivni plan gospodarskega razvoja do leta 1961. Naloge podjetij, združenj in zbo-rnic, so razložene. Sedaj gre samo zato, da jih eimdo-sledneje uresničujemo, kajti s tem tudi uresničujemo načela, začrtana in sprejeta. Kako so potekla tekmovanja občinskih komitejev LM Okrajni komite LMS Trbovlje je na seji dne 14. avgusta 1957 sklenil razpisati tekmovanje med občinskimi komiteji mladinskih organizacij v počasttev VII. kongresa ZKJ. Namen tekmovanja je bil, da bi mladinska vodstva v tekmovalnem vzdušju laže opravljala svoje naloge in dosegla večje usfehe. Ker ob razpisu tekmovanja še ni bilo znano, da bo VII. kongres ZKJ preložen, je bilo sklenjeno, da bo tekmovanje trajalo do 29. novembra t. 1. v torek, 3. decembra, se Je sečlo predsedstvo OK LMS, da oceni rezultate tekmovanja in določi nagrajence. I'o daljši debati, v kateri so sodelovali tudi tovariši, ki so obiskali vse občine in na samih krajih preizkusili dosežene rezultate, je bilo soglasno sklenjeno, da se nagrade podelijo naslednjim občinskim komitejem LMSi 1. NAGRADO — MLADINSKO ZASTAVO — dobi občinski komite LMS Radeče, ki je v času tekmovanja dosegel največ uspehov, tako na politično-ideološkem, kakor tudi na vseh ostalih področjih mladinskega dela. Občinski komite LMS Radeče se je odlikoval zlasti v pripravah na volitve v ljudske odbore, ko Je organiziral več desetin mladinskih aktivistov za predvolilno agitacijo. V tem času je organiziral tudi zelo uspel Teden slovenskega Ulma, ki je zasledoval in tudi dosegel dva cilja — prvič, da mladinski aktivisti dobijo neposred-nejšl stik s starejšimi volivci, in drugič, da se mladi ljubitelji filmske umetnosti seznanijo z razvojem slovenskega filma. Občinski komite mladine v Radečah je nadalje v času tekmovanja ustanovil novo mladinsko organizacijo na Dolah pri Litiji in ji tudi pomagal, da Je te takoj na začetku zaživela polno življenje. Predavanja, ki jih je razpisal CK LMS, so v radeški občini že imeli skoraj v vseh organizacijah, kar v ostalih občinah ni bil primer. Občinski komite LMS Radeče pa Je bil zelo prizadeven tudi v pripravah za volitve v mladinska vodstva, kar so pokazale zelo uspele letne konference. Občinski komite mladine v Radečah pa je v času tekmovanja dosegel še druge uspehe, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora v tem poročilu ni mogoče navesti. 2. NAGRADA — DIAPROJEKTOR — se podeli občinskemu komiteju LMS Hrastnik, ki je bil zelo uspešen zlasti pri političnem in organizacijskem utrjevanju svojih organizacij. V času tekmovanja je komite ustanovil nove mladinske organizacije, in sicer na Novem Dolu in na Mirnem. Zelo prizadeven je bil nadalje v pripravah za volitve v ljudske odbore, kar se Je odrazilo tudi v največjem številu izvoljenih mladih odbornikov in članov svetov. Občinski komite LMS Hrastnik se prav tako odlikuje tudi v vedno večjem pritegovanju novih mladinskih kadrov v delo z mladino. Priznanje pa zasluži tudi zaradi pozornosti, ki jo posveča pionirski organizaciji. Občinski komite LMS Hrastnik pa se Je ukvarjal tudi s širšimi družbenimi vprašanji in je v času tekmovanja opozoril na naslednje: prvič na problem klubaštva v hrastniški dolini, drugič na socialne probleme mladih delavcev, tretjič na potrebe po vse večjem vključevanju mladih ljudi v družbeno življenje Itd. Občinski komite mladine v Hrastniku je bil uspešen tudi pri vključevanju mladih komunistov v delo organizacij Ljudske mladine. 3. NAGRADO — ZBORNIK NARODNIH HEROJEV JUGOSLAVIJE IN 500» DINARJEV — pa prejme občinski komite LMS Videm-Krško, ki je v času tekmovanja dosegel lepe uspehe pri vsestranskem utrjevanju svojih organizacij. Zlasti se je potrudil v dajanju pomoči mladini v »Celulozi«« kjer so v pripravah za ustanovitev kluba mladih proizvajalcev in so ponovno poživili mladinsko organizacijo. Začetni uspehi so resda še zelo skromni, toda volja je tukaj, ln to potrjuje naše zaupanje, da bo organizacija Ljudske mladine v »Celulozi« kmalu \na Izmed najprlzadevnejših. V času tekmovanja so ustanovili nove organizacije na Srednji tehniški šoli, na obrtni šoli in na Zdolah. Občinski komite LMS Videm-Krško Je pomagal tudi v pripravah za volitve v ljudske odbore. Uspešen pa Je bil prav tako na ostalih področjih, zlasti v sodelovanju s pionirsko organizacijo. V času tekmovanja pa so bili prizadevni tudi ostali občinski komiteji mladine, zlasti še trboveljski ln brežiški. Na splošno Je bilo tekmovanje zelo uspešno ln je pozitivno vplivalo na vsestransko aktlvlzacljo organizacij Ljudske mladine našega okraja. PREDSEDSTVO OK LMS TRBOVLJE Tovarišica Neža Kovačeč iz Trbovelj se je tudi tokrat odzvala povabilu za oddajo krvi. IZ TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE Otvoritev transfuzijske postaje Trbovlje, 4. decembra. V trboveljski bolnišnici so danes brez vsakršnega ceremoniala odprli ustanovo, ki bo nadvse velikega pomena za zdravje naših delovnih ljudi, Tov. dr. Ivka Krasnikova nam je v petminutnem razgovoru povedala, da ho transfuzijska postaja neprecenljive vrednosti za nemoteno in naglo delo trboveljske bolnišnice. Doslej so sicer imeli venomer v zalogi konzervirano kri, vendar ta dostikrat ni ustrezala krvni skupini hudo bolnega ali ponesrečenega človeka. Zlato so morali v naglici poiskati tovariša ali tovarišico, kii je priskočil na pomoč. Transfuzijska postaja je v stranskem novozgrajenem poslopju trboveljske bolnišnice, kjer so tudi upravni prostori. Zvedeli smo, da bodo redni odvzemi krvi vsaka dva tedna, in zdravstveno osebje bolnišnice upravičeno pričakuje, da bodo pri tej človeški in plemeniti akciji sodelovali mnogi ljudje iz zasavskih revirjev. Prav tako. sb nam sporočili, da bodo vsakega -krvodajalca predhodno temeljito zdravstveno pregledali, kar je končno zgolj v prid vsakemu dajalcu krvi- Danes je oddalo kri približno trideset ljudi. Med njimi so taki, ki niso prvič priskočili v pomoč. Majhen jubilej pa sta slavili tovarišici Štefka Ravnikar ln Neža Kovačec, obe iz Trbovelj. Prva je namreč že deseitič legla na operacijsko mizo in oddala dragoceno tekočino za zdravje soljudi, druga pa se bo upravičeno ponašala s tem, da so ji odvzeli kri že šestnajsti^. Doslej sta obe oddajali kri v Ljubljani, danes pa sta to storili v Trbovljah. Ne moremo si kaj, da ne bi obema kar najbolj toplo čestitali in ju F-c-stavili za vzor vsem tistim, ki morda omahujejo, čeprav bi njihov prispevek reševal življenja. Pri akciji za oddajanje krvi Imajo kajpak največ zaslug odbori Rdečega križa. Tovariši v teh odborih pojasnjujejo ljudem pomen tega človekoljubnega početja, zato se trboveljska bolnišnica zahvaljuje vsem, prebivalce naših revirjev pa poziva, da se prlglašajo tem odborom, kadar nameravajo oddati kri. (v) Izvajanje zaščite malih avtorskih pravic Dne 28. novembra t. 1, Je stopil v veljavo novi zakon o avtorski pravici, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 38 dne 28. VIIL 1957. Po določbah novega zakona ru uvivvuAH uuvcgd zdKuiitt ooiascenm organih, republfškln uživajo avtorji glasbenih ki knji- poslovalnicah, izpostavah ln zaeton- ŠAirnih <4nl ..77.il. .....UL___—___ «... . . . _ ___ r vsi koristniki avtorskih del dolžni: i. da si preskrbe dovoljenje za koriščenje takšnih del. Dovoljenje daje za domače in inozemske avtorje ZAMP po svojih pooblaščenih organih, republiških LOKALPATRIOTI O tako imenovanih lokalpa-triotih bi se dalo povedati mnogo in marsikaj. Žive povsod. Nanje me je spomnil neznan moški glas sredi Krškega, zato tokrat samo nekaj slik od tu in njemu najbližjih Brežic in Senovega. »Zdravo in oprostite, ker vas motim. Toda stvar me tišči, to je krivica in naj zve zanjo javnost.« Človek na dolgo ln široko razčlenjuje in opisuje, veliloo krivico: »Muzej smo ustanovili v Krškem. Ali ne? Tu smo ga imeli po vojni. Zdaj Je v Brežicah. Prosim, to je pravica? Muzej Je naš, ne brežiški, naj nam ga vrnejo!« Nekoč so bili kranjski in štajerski purgarji. Sava jim je bila nezarlsana, stroga meja. Mnogi izmed njih so že pomrli, Sava je odplavila velik del njihovih pravil, nekateri pa še žive in z njimi njihov duh. »Mi smo Kranjci, vi Štajerci«, zadoni med razgretimi pivci v krčmi. Se se zgodi, da ta ali oni noče za »vic« iz Krškega v videmski kino, še lahko slišiš v katerem Izmed brežiških uradov razgovor administratorja in administratorke, ki jima kdove zakaj ne ugajajo Trbovlje, kako mojstrsko ocenita Trboveljčane kot ljudi posebne, čudne sorte. V »lokalpatrlotične« okvire uklepgjo nekateri zadnje čase tudi polemiko okoli preselitve videmsko-krške čokoiadnice nazaj v Brestanico. Vsekakor Je vredno prisluhniti besedam obeh občinskih odborov (Senovega ln Vidma Krškega), nikakor pa ne prena-peteiem, ki vidijo edini in najbolj trden dokaz za preselitev tovarne in njeno nekdanje delovanje v rajhenburškem gradu. Senovška komuna utemeljuje svojo zahtevo s pretežnim številom tovarniških delavcev, ki žive na njenem področju, s praznimi prostori v gradu itd., na občini v Vidmu-Krškem pa »o spet drugačnega mnenja In pravijo: »Tovarna čokolade je zadnja leta toliko napredovala, da bi bila resnična škoda prenašati njene stroje iz doslej neprimernih v skoro nič boljše prostore na gradu, medtem ko je pri nas že pripravljena lokacija za novo tovarno blizu železniške postaje. Kdo ima prav? Naj bo že tako ali tako, vsekakor je treba mnenja obeh strani temeljito proučiti In šele potem ukrepati, zakaj vsak prenagljen in lokali-stlčno prenapet korak bi prav gotovo povzročil več škode kot trenutno vidnih koristi eni alll drugi občini. -jak ževnih del zaščito svojih premoženjskih ln osebnih (moralnih) pravic (čl. 25 in 28 navedenega zakona). Osebne (moralne) avtorske pravice so v tem, da je treba ob uporabi avtorskega dela priznati in označiti avtorja kot avtorja; da ima avtor pravico upreti se vsakršnemu popačenju, okr-njenju ali drugačnemu spreminjanju svojega dela in vsakršni nespodobni uporabi, ki bi žalila njegovo čast ali ugled (čl. 26). Avtorska lastninska pravica Je v njegovi pravici Izkoriščanja, uporabljanja dela v vseh pogledih oz. v pravici do povračila (honorarja), če njegovo delo izkorišča druga oseba (čl. 25). Avtorsko delo smejo drugi, razen avtorja samega. Izkoriščati, uporabljati samo z njegovim dovoljenjem (čl. 25) Dovoljenje za koriščenje avtorskih del v FLRJ pri Javnem Izvajanju glasbenih ln književnih del (male avtorske pravice) daje po čl. 69 ln 71 omenjenega zakona Zavod za zaščito avtorskih malih pravic (ZAMP), ki je edini po zakonu pooblaščen, da na področju FLRJ varuje avtorske male pravice po svojih poslovalnicah, izpostavah in zastopnikih. Koriščenje avtorskih del se opravlja, ali na živi način ali z mehaničnimi sredstvi, najpogosteje na: radijskih In televizijskih postajah, na raznih prireditvah (koncertih, kulturnoumetni-ikih prireditvah, plesih, zabavah, družabnih večerih, akaderaliah, književnih večerih, javnih šolskih prireditvah, Ilzkulturnlh prireditvah, plesnih šolah, silvestrovanjih, revijah, razstavah, varietejskih in artističnih prireditvah itd.); v gostinskih in obrtnih prostorih, v kinematografih, na prevoznih sredstvih, sejmih, kopališčih, zabavnih parkih in drugih javnih prostorih. Po določbah novega zakona to ( 8*6 KOMENTAR Alžirska tragedija 1 ČLOVEK SPLOH NE MORE VERJETI. NI VEC VOJNE, NI VEC GESTAPA, IN VENDAR SE ŽIVE GESTAPOVSKE METODE IN NASILJA. NI SE NAM TREBA DALEČ PRESELITI. POJDIMO V ALZ1R. Bilo Je devetega avgusta. Mesto Alžir, Tri sence. In potem streljanje. Na pločniku je obležala Džamila Bou-hlred. Mlado alžirsko dekle. Odnesli so jo v bolnišnico. In začelo se je zasliševanje ... Na vsak način so hoteli, da bi Jim Džamila povedala, kdo so ljudje, ki so pobegnili. Toda Džamila je molčala. Nekaj dni kasneje, ko še rana ni bila zaceljena, so Džamilo odpeljali v center vojne policije. Kaj se je tam dogajalo? Kdo ve? In vendar je nekaj prišlo na dan. Nekaj se je zvedelo, kaj se je dogajalo v temnici, kamor so vrgli Džamilo, mlado alžirsko dekle. Njen advokat pripoveduje... Slekli so jo do golega ln položili na mizo. Tedaj se je začelo mučenje. V usta, v ušesa, na prsi, med noge so ji dali o|i«L I n«^^ NI lahko opisati, kaj je detle presta«,. »n jo "trUll. Nekaj je pi.zilala. Kdo ve, kaj Je govorita, Hv so jo mučili. Kdo ve, kako se je revica branila, mlada, polna želja po ljubezni in življenju ... Javni tožilce je prečital Obtožnico. Dejal je, da je priznala, da Je nastavila bombo v neko alžirsko kavarno In da je zaradi tega bilo ubitih nekaj ljudi. Toda Džamila je protestirala. Trdila je, da nikdar ni tega »prlinala«. Izjavila Je, da je bila kurirka narodnoosvobodilnega gibanja, kajti tega ni mogla zanikati, ker so pri njej našli nekaj dokumentov, ki so Jo obtoževali. Da, bila Je članica gibanja, toda bomb ni postavljala. Toda tožilec Je oatal pri svoji trditvi. Našel Je tudi pričo. Medtem ko so mučili mlado Džamilo, so zaprli dvajsetletno Džamilo Buaza. Pretepali »o Jo, dali so JI elektrode na roke In noge, med prsi In noge... In dekle Je »spregovorilo«. Rekla je, da ji Je Džamila Bouhlred dala bombo, ki Jo Je vrgla v neko kavarno. In to je bilo dovolj ... Dne 11. septembra se je začel proces pred francoskim vojaškim sodiščem. Na obtožni klopi Je sedela D*a-mlla Bouhlred. Preti njej je pričala r'» ««-lL. Pur-s k| se Je smejala, vreščala, govorila o vsem mogočem, čvekala neumnosti In z vsem svojim nastopom dokazala, da ni pel pameti. Mučenje jo je povsem strlo. Obtožena Džamila Bouhlred je Imela branilca, ki je zahteval naj psihiatri pregledajo Džamilo Buaza, in pri tem ga je podprl celo najbolj reakclon^en francoski tisk. Toda tožltelj ni popustil. Medtem ko Je govoril, so pred sodiščem demonstrirali Francozi, ki žive v Alžiru In zahtevali »Smrt ji, smrt JI...« Advokata Jacquesa Vergesa so nasilno zamenjali z advokatom Laine-jem, ki je »branil« Džamilo tako, da je poudarjal njene »grehe« ln tako je obtoženka praktično izgubila branilca. Dne 15. septembra so mlado Džamilo Bouhlred obsodili na smrt, kakor so že sklenili pred procesom. Istega dne je vojni tribunal obsodbo potrdil. Toda Džamila le živi. Njen advokat Verges Je odšel v Pariz, kjer je vso stvar povedal književniku Arnaudu, ki je o Džamlli ln o njenem mučenju napisal knjigo. V njej pripoveduje o tem, kar Verges pred vojnim tribunalom v Alžiru ni mogel reči. Njen elU je obrniti pozornost vse francoske javnosti na strašno resničnost v Alžiru In na metode, ki jih francoska sodišča v Alžiru uporabljajo, da bi obsojala na smrt bo-— •Hnvchr.-' c«-;'j»:Vf::cr= Spanja. Usoda Džamilo Bouhlred Je sedaj v rokah predsednika francoske republike, ki ne ve, kaj bi storil, 'ker se boji zameriti francoski kolonialistični desnici, obenem pa ne bi rad, da bi ga vane francoske sodne pravičnosti. Sedaj mora potrditi smrtno obsodbo, ali jo razveljaviti. Skoro ves francoski tisk (razen listov »Figaro« ln »Paris-Presse«) Je pisal o tem slučaju In se zavzel za obsojeno Džamilo. Celo »L'Aurore«, organ francoske desnice. Je objavil članek pod naslovom: »Ne, ne in ne!« Frossard, ki Je napisal ta članek, sodi, da Džamila ne sme biti obsojena na smrt, ker je povsem Jasno, pa tudi na osnovi zdravniškega mišljenja, da je obtoženka strahotno mučena, In da je edina priča, se pravi Džamila Buaza, zaradi mučenja umsko neuravnovešena. »Tisto, kar piše v svoji knjigi Arnaud v obrambo obsojene Džamile,« piše ta list, »Je povsem točno.« Številni francoski listi so ob tem primero vnovič postavili vprašanje: kaj vendar dela vlada In ves vladni aparat, da bi metode, vzete Iz gestapovske zapuščine, s katerimi so obsodili Džamilo, bile enkrat za r«e<«» — • prsvijenc. vlad" —• fU. S tem svoilm "»"'kom pa rra-'"#sKa vlada Izjavlja, da je solidarna z vsem, kar počno v Alžiru francoski soldatje In njihovi komandanti. In zato danes vsa svetovna Javnost primerja usodo Alžlra z usodo mladega alžirskega proglasili, za kršitelja tolikokrat ope- dekleta — Džamile Bouhlred. nlkih, ki »o na vseh sedežih občinskih ljudskih odborov. Za dovoljenje je treba prositi vsaj tri prej; — 2. da pravilno plačajo ustrezni znesek avtorskega honorarja po tarifi; — 3. da redno dostavljajo organom ZAMP pravilno Izpolnjene programa Izvajanih del (čl. 25, 71 In 75). Zoper koristnike, ki ne bi pravilno Izpolnili obveznosti, ki jih določa novi zakon, oziroma zoper tiste, ki bi kršili predpise zakona, določa zakon zelo ostre ln občutne kazni (zapor, denarne kazni do 1 milijona dinarjev) ln obveznosti povračila škode Čl. 55-66). Razen tega določa zakon, da morajo organi za notranje zadeve na zahtevo ZAMP prepovedati koriščenje avtorskih del v primerih, kadar koristniki ne Izpolnijo svojih obveznosti (ČL 75). Dan republ'ke v Zasavju (Nadaljevanoe s 1. strani) nastopili člani množičnih organizacij od najmlajših do najstarejših. Posebno se je na . akademiji odlikovala telovadna vrsta »Partizana« na bradlji, prav tako pa tudi pevski zbor gasilcev. Proslava v Delavskem domu v Trbovljah V Trbovljah so Imeli glaveo proslavo republiškega praznika v Delavskem domu, na kateri so sodelovali Delavska godba na pihala ter oba pevska zbora »Slavček* ln »Zarja«. Slavnostni govor je Imel predsednik »Svobode-Center«, tov. Jože Ostanek. — Slovesnost je lepo uspela. Premiera komedije »Družina Blo«. V režiji Milka Raka je dramska družina »Svobode-Center« v Trbovljah uprizorila komedijo »Družina Blo«. Premiera igre je bila v sredo, 27. novembra zvečer, prva repriza pa na dan 29. novembra. Reprizo te komedijo so igrali pred nabito polno dvorano. Mnogi so morali oditi, ker ni bilo več na razpolago vstopnic. Komedija je uspela, 'n gledalcem ugajala. Vsi igralci so se v njej dobro izkazali. Zdole praznično razpoloženje je vladalo ob dnevu republike tudi na Zdolah. Pionirji so se ves teden pripravljali: okrasili so šolsko poslopje ln spomenik padlih borcev ter so poskrbeli za dostojen spored. Najlepša točka pa Je bila spiejetje cicibanov v pionirsko orgar’-actjo. Samo fotc-afa je -sikalo, da bi posnel te In vesele c1--—* "-,io«r Kot pionirji, tako se je tokrei pe.st.Aua tul; Vit***VT-lotitna., krv.v ep Je armiral alt-« tlv nnedlh Ijo«. a Je te g «aa tM, da bo delaven. Naštudiral Je lep« točke In pridružili ao se Jim tudi pionirji s svojim programom. Iz tega sklepamo, da bo mladinska organizacija prijela delo krepko v roke ln delala na vseh področjih. pe» -6IČ KULTURNI TEDNIK Poznega novembrskega dne, ura je bila natanko 16, sem stopil nekje nad Leskovcem v hišo človeka, ki ga pozna pol kulturne Evrope. Sprejel me je kipar Vladimir Sto-viček. < 61 let je minilo od takrat, ko je v Boštanju pri Sevnici ugledal luč sveta. Zdaj so se lasje belo obarvali in obraz je dobil zaznavne gube, le roke so še vedno take kot nekoč. — Spet in'spet ustvarjajo. Pravkar ga je po dolgih letih obiskal njegov prijatelj iz otroških let in poznejši praški sošolec, umetnik Jaro Hilbert, ki že trideset let živi in dela v Egiptu, pa tudi njegov brat Jaro Sto-vičetc, književnik iz Zagreba, je tu. V intimni sobi, ki jo polni pohištvo, najbrž še iz Napoleonovih časov, vse polno plaket in del njegovih kolegov, teče sproščen razgovor. Počasi se od-' kriva pred menoj zgodba umetnikovega življenja. POBLISK SKOZI LETA Študiral je v Pragi pri poznanem češkem kiparju, profesorju Španelu. Ze kot študent je dobil častno priznanje za svoje medalje in več drugih nagrad. Pet let je preživel v eldoradu umet- (Obisk pri bratih Stoviček) niškega sveta — v Parizu, večkrat razstavljal in dobil Mention Honorable. Skupno z znamenitim francoskim kiparjem Raimondom de la mčre je participiral na velikem obelisku v Ismaili, v spomin arhitektu Lessepsu, graditelju Sueškega prekopa. Potem se je vrnil domov v Leskovec. Njegovo umetniško izražanje v domovini sloni bolj kot v kiparstvu, v plaketah. Po vojni so bile njegove medalje razstavljene v mnogih evropskih mestih, med drugim tudi v Moskvi. SREČANJE Z DOŽIVLJAJI Na knjižni polici je nekaj strokovnih čeških in drugih knjig. Med njimi pa so našli prostor tudi »Neobični doživljaji neobičnog čovjeka« izpod peresa brata Jara. To je njegova prva knjiga. 1954. leta jo je izdala Matica Hrvatska, 1956. leta pa je izšel njen slovenski prevod. Jaro Stoviček, ki je bil rojen l. 1904 v Leskovcu, živi že 30 let v Zagrebu. V letih pred vojno je kot komercialist po poklicu in hkrati kot dopisnik raznih naprednih časopisov prepotoval mnoge države Srednje Evrope, Balkana in Severne Afrike, od koder je svoje doživljaje opisal v tej knjigi. Razne manjše odlomke in novele pa je objavljal že tudi po številnih hrvaških časopisih — v Vjesniku, Globusu, Narodnem listu in drugod. Prav te dni pa je izšlo pri založbi »Mladost« njegovo drugo večje delo — zbirka psiholoških novel, ki jih hkrati prevajajo v nemški jezik. Pisatelj pravi: »V teh novelah zlasti govorim o raznih posebnežih — grbavcih, parazitih, pariških beračih, afriški prostituciji itd. V »Bilješki o piscu« pa je med drugim rečeno: »Medtem ko je prva Stovičkova knjiga močno avtobiografska, pokazala pisca, ki zna zanimivo pripovedovati, prikazuje ta druga avtorja, ki ima poleg zanimivega pripovedovanja še neko dobro, za pripovednika nadvse pomembno lastnost, veščino in moč fabu-liranja in komponiranja novele.« Jaro Stoviček trenutno dokončuje roman »Slepi vidijo«, prihodnje leto pa namerava na pot po Indiji in Burmi, da potem napiše potopisno knjigo. KIPARJEV SVET Dan se nagiba k večeru. Megla, ki je prej objemala le bližnje vinske griče, je zdaj legla na vse Krško polje. Kiparja čakajo še nekatera opravila v ateljeju. Vanj povabi tudi nas. Njegova delavnica je velika in svetla, šele zdaj si jo je pravzaprav povsem uredil. Tu preživi večino svojega dne, to je njegov svet. Trenutno ima v delu kip »Deček z račkama«, ki bo krasil park videmsko-krškega hotela. Na stenah se ponovi podoba iz sobe, ki smo jo pravkar zapustili. Plaketa pri plaketi, v kotu ženski akt v naravni velikosti, in nekaj drugih kipov. Naše oči se srečujejo z maršalom Titom, Prešernom, Finžgarjem, s partizansko mamico Marijo Senica s Planine pri Sevnici, Božidarjem Jakcem... in Jožetom Plečnikom, katerega medalja sodi med novejša dela. »Tod bi mogli govoriti že o verizmu, ki se je združil s slikovitostjo. Kipar se ni prav nič laskal modelu, upodobil je starca z vsemi značilnostmi fiziognomij te starostne dobe. Toda prav s to odkritosrčnostjo in robustnostjo je dal delu pečat monumentalnosti in izredne pr e pričljivosti.« (Dr. S. Mikuž.) V. Stoviček še vedno mnogo dela in tudi načrtov nima malo, vendar o njih ne govori rad. Kp se poslovim, me spremljata brata Vladimir in Jaro Stoviček daleč skozi vas. Vsaka kretnja in beseda razodevata, da bi težko našli kje drugje kraj in ljudi, kjer bi se kipar bolje počutil in laže ustvarjal kot tu, na tem čudovitem koščku zemlje, med dobrimi ljudmi pod trškogorskimi goricami. Jano Koprivc SKOPIŠKA MLADINA TERJA ODGOVOR Življenje in delo v mladinskem aktivu v Skopicah se razvija po rtačrtu in je razgibana dejavnost V tej organizaciji, ki je tu še / mlada. V šoli se mladinci zbirajo skoraj vsak večer. Ko jih srečuješ na cesti, se jim mudi. Kam? K pevskim vajam, k vajam za akademijo ob dnevu republike, ki so jo letos v tej vasi prvič praznovali, kar se da slovesno. Mladinci prihajajo od knjig, od dela. celo od težkega z’darskega, pečarskega in drugega dela, ki ga nekateri opravljajo celo v Bregani. Vodi jih šolski upravitelj ob spremljavi harmonikarja. Vztrajni marljivi in resnj so ko iz zdravih grl zapojejo narodne, partizanske in umetne pesmi. Uglajenost in družabnost pa pridobivajo pri plesnih vajah. Kako velike vrednosti je tudi to, nam dokazuje, da 'mladinca, posebno starejši, prihajajo raje v šolo kot Mladina je povabila na svoj sestanek zastopnike vaških organizacij, vendar, ni nihče prišel. Čemu neki. saj bi bilo dovolj, če bi se mladina ob večerih zbirala na domu M. T., kjer točijo v no m kadijo cigarete, ki jih ncdovoijemo prodaja v svoji zasebni trafiki. Čemu jim je torej potrebna organizacija LMS? Da, tudi plesnih vaj, pod vodstvom starejših, ne bo nikoli dovolil v »kulturnem^ domu PGD! Za tega možakarja je dovolj kulturno razbijanje steklenic po glavah in pretepi vinjenih vaščanov v domu, kadar so tamkaj nepriglašene veselice. Pa tudi nepriglašenim predvajal-cem »hokus - poku s« nudi kar dvakrat dnevno zatočišče, kjer izvabljajo za svoja »otomsKa« izvajanja denar. Mladina pa za svoje prireditve nima vstopa. — Mladina dobro ve, od kod in zakaj- vse to. Kako slabo ocenjujejo mladino. »SIS Mj v ? m KS '■š. ■fer, M Planinsko kočo na Bohorju gradijo scnovški planinci z nemajhno prizadevnostjo in ljubeznijo. Zdaj zdaj bo zavetišče dograjeno, in planinci bodo pili zasluženi likof. češ da za »norenje« ne da doma!' Pa je več kot polovica te mladine vključena v PD G, zato naj se ta možakar zaveda, da je mladina začela resno razmišljati o vsem.. Kaj našo mladino res tako slabo ocenjujejo? Kaj jo res sodijo le po sebi? Ali mladina ne sme zahtevati kulturnejšega razvedrila, kot je pijančevanje in podpiranje skritih v i n op rod a j a 1 c ev ? Mladina odločno protestira proti takemu načinu zapostavljanja organizacije LMS po odboru PGD oziroma po organizaciji SZDL v vasi Skopice, kar je istovetno. Mladina se zaveda, da je v -skupnosti in. sodelovanju pozitivno delo v vasi, oni pa jo s po- pa v gostilne, kjer so doslej iskali zabavo. »Mladini bom vecrno igral!« je rekel vaščan, Poljak po rodu. Mladinci pa imajo še precej v načrtu. V kratkem bodo sistematično začeli s študijem v mladinski ljudski univerzi, s študijem v dramski sekciji, športniki pa se sedaj vadijo v namiznem tenisu. Izkupiček od iger pa bodo uporabili za nakup knjig mladinske knjižnice. V Skopicah pa imajo tudi dom, ki je last PGD. Pridno ga je pomagala graditi 'tudi mladina, toda zdaj LMS vanj nima vstopa. Sedanji predsednik gasilskega društva tov. M. T. je človek, ki ne pomisli, da živi v novi socialistični stvarnosti in da je PGD humana organizacija, ki je vključena v naše družbeno delo. smehom odklanjajo. Kakšen bo neki obračun tlela FGr> in SZDL. na bodočem sestanku? Mladina v Skopicah zahteva, in to po pravici, da se v odbore vaških organizacij vključno mladi, delavni ljudje. Toda žal, do sedaj zanje ni prostora v njih in že leta in leta sedijo v njih isti ljudje, ki imajo PGD v zakupu za svoje diktatorske področje in vladajo nad člani v slavi neven-1 j Ivih zaslug, ki se kažejo pri vsakoletnih obveznih vesel-leah in kdaj pa kdaj ob pavliharskp zaigranih igrah. Dobičke od iger pa že tradicionalno porabijo za skupne »krokarije«. kar že marsikateri vaščan obsoja. D. Bizeljsko Na zadnjem sestanku vaškega odbora SZDL na Bizeljskem so reševali razne gospodarske naloge kraja in okolice, v doglednem času bodo imeli dograjeno cesto, ki k V vezala Bizeljsko z novo železniško postajo Draše-Bizeljsko, ker se gradbena dela bližajo koncu. Sedaj prejema malico MDF dnevno' .110 šoloobveznih otrok. Potrebe pa kažejo, da bi bilo treba iti v tem pogledu še dalje. Malico naj bi dobili vsi šoloobvezni otroci in pa tudi revnejša predšolska deca. Iz bližnje okolice bi predšolski otroci hodili dnevno po malico v mlečno kuhinjo na Bizeljsko, oddaljenejšim pa bi dostavljali hrano na dom za dva meseca naprej. Za izvedbo te naloge so izvolili pripravljalni odbor, ki bo navezal stike tudi z vaškima organizacijama SZDL na Orešju in pa v Stari vasi, da bi '.udi tam ustanovili mlečno kuhinjo za predšolske otroke. Na sestanku so razpravljali tudi o že’ji Bizeljčanov po boljši povezavi z okrajnim centrom Trbovlje. Bizeljčani se trudijo, da bi pridelali dobro vino. Trboveljčani pa, da bi nakopali čimveč kvalitetnega premoga in tako zadostili našim potrebam. Da bi se pa medsebojno bolj spoznali ter skuono zapeli borbeno pesem in pa zdravico naši do-bri vinski kapljici, bo odbor SZDL na Bizeljskem povabil v goste pevsko društvo »Slavček-. iz Trbovelj. Povabil bo nadalje tudi kvintet muzikantov, ki bodo s svojimi poskočnicami razveselili družabne Bizeljčane. Ob tej priliki so obravnavali še potek akcije za postavitev spomenika padlim borcem. V ta namen je že zbranih okrog 50.000 din. ki pa ne zadostujejo za izvedbo predvidenih načrtov, saj bo treba predhodno urediti tudi prostor pred ZD, kjer naj bi stal spomenik. Zato poziva odbor SZDL še vse ostale množične organizacije, da priskočijo organizaciji ZB, ki vodi to akcijo, na pomoč. MiloS Poljanšek: (Nadaljevanje) Naslednje jutro smo se na--otild ‘ v vatikansko državo, aradi popuščajoče italijanske ostoljubnosti je izostal avto-us. PoslužMi smo se morali lanj prijetne, bolj drenjave estne železnice. Kmalu smo 5 znašli med večjih^1 ali manj-imi skupinami domačih in tu-Lh turistov. Njihovo in naše vedavo čebljanje, razvlečeno ,ojo po cesti in morda še kaj o s še večjo zgovornostjo ure-a,li obeljeni stražnika. Prav-eprav se niti sami nismo do-obra zavedali, kdaj smo se našli na posebnem ozemlju. ’o smo ugotovili šele kasneje. Današnja vatikanska država ima dolgotrajne preteklosti, le se ne motim, je leta 1929 lussoliini sklenil s papežem onkordat in ob tej priliki tudi niznal vatikansko državo. Vse o se še do danes ni spreme-ilo in tako ima cerkvena hi-rarhiična državica v veliki ..arijanski državi do-ber kva-ratni kilometer ozemlja, ograjnega na eni strani z visokim idom, . ostalo pa očrtuje bazlika sv. Petra, trg, apostolske lalaiie in papeški vrtovi. Drava ima kakih tisoč prebl-alcev, višjih cerkvenih dosto-astvenikov In njihovih dru-im, Svoj denar in poštne znam-:e. Prebivalci izgube posebno Iržavlj anstvo, brž ko izgube voj o funkcijo v Vatikanu. Na ozemlju mlade državice, ’ kateri gospodari oblast cer-rve in švicarska garda, jeven-arle največ pobožnjakov in adovednežev. Za oglom, kjer e nenehno curljala voda in :jer si je hkrati s holandskim luhovnikom tešilo žejo še ne-:aj nabožnih ženic, se loči več ■rst izrednega Bemlnijevega ,feb rov ja, ki v svoji notranji treni obkroža velik trg sv. 3etra. V senci in pod prho Ive h velikih fontan je bilo na rupe avtomobilov. Oder okoli ibciiskia, kjer so bile še pred tekaj dnevi nabožne slovesno-ti, so delavci razdirali in odlašali. Napotili smo se v naj-rečjo cerkev na svetu, da si iglcdamo nazorno podobo krčanske umetnosti. Stopnišče e žc pošteno žarelo in veselili smo se hladne notranjosti. Ospredje je Imenitno, le da zgornji rob. ki ga kraee razgibani kipi, ni v najboljši skladnosti s celoto. Na vratih so imele nekatere kolegice sitnosti, ker niso imele dolgih rokavov. Cerkev, ki so jo gradili nad dve sto let po večkrat spremenjenih načrtih arhitekta Bramantea, velikih renesanč- • nih slikarjev in drugih, se razteza na prostoru 21.000 kvadratnih metrov. Notranjost je polna, kair prepolna umetnin. Tudi tu je renesansa pustila svoj najizrazitejši pečat. Izredno delo sta Michelangelova skupina Pieta, kt jo je umetnik ustvaril s štamindrvajsetflfmi leti, in prav tako njegova sto enaintrideset metrov visoka kupola. To so izredne dimenzije. Štiri slike v njej imajo velikost po deset metrov, črke napisa pa dva metra. C mi kip, ki so zanj še pred kratkim menili, da je Petrov, danes pa pa je ugotovljeno, da je Jakobov, so verniki prst od noge tolikokrat poljubili, da ga skoraj mi več videti. Ko sem opazoval ljudi — večina se je razgledovala, nekateri pa so molili — sem imel občutek, da sem v velikem hramu umetnosti, v prostoru, ki mu je zgodovina zaradi posebnih okoliščin dodelila nalogo shraniti, kar je mogel človek lepega ustvariti v eri krščanstva. Za visokim obzidjem, posejanim s praznimi stražnicami, smo z dragimi vstopnicama (500 lir) lahko vstopili v vatikansko galerijo slik fin muzej. Tu je znova veliko lepote, morda darovane cerkvi, morda odvzete in prepeljane semkaj v spoštovanje in slavo tistim, ki so včasih odločali 0 vsem, kar je bilo na zemlji in kar naj bi bilo onkraj nje. Cerkev je tukaj zbrala veličastne umetnine iz svega sveta. V prvem delu se blešči v svojih ustva- ritvah stari .Orient, v izrazu prav po svoje poseben in ven-, darle neverjetno lep; dalje' grška in rimska Antika, da počakaš ih gledaš. Vnemar puščah vse, kar je morda samo le za malenkost manjše, manj vzbujajoče, zato pa. potrudiš tem močneje vsrkati v spomin čudovitost figur Antonia, mladega Avgusta, Afrodite pri kopanju, Venere, Apolona, Merkurja, torzo, ki ga je ustvaril Apolonij, in danes še posebno zanimivo Laokoontovo skupino. Podobno ustvarjalno moč raznašajo po tisočerih sobanah Vatikana genialni slikarji, 'od začetnika zahodnega slikarstva, Gitta, do silovitih renesanč-nikov, od katerih je naj popolnejša zbirka Rafaela Šantla. Skoraj bi pozabil omeniti — kar pa ne bi bilo prav — Sik-stimeko kapelo. Na njenih zidovih so v freskah izredne mojstrovine. Michelangelo jo je našel že na pol poslikano. Prvič je v štirih letih poslikal strop, kar je storil brez vsake tuje pomoči. Zato sodi opravljeno delo med tista, ki skorajda nimajo tekmeca. Njegove velikanske figure prerokov, šibil ter prizorov iz starega sveta predstavljajo titansko delo umetnika, kakršnega svgt dotlej še ni poznal. Pred smrtjo se je še enkrat vrnil v kapelo in v njej na tisti strani, kjer je bil včasih prostor za obredje, naslikal iz Dantejeve Božanske komedije Strašno sodbo. V njej je slikarsko izčrpal vse možnosti gibov in linij ’ ter ustvaril delo, ki ga uvrščajo med največje dosežke izrazne umetnosti. Kilometrska hoja na.s je dodobra utrudita. Tisti, ki se ubadajo z zbiranjem znamk, so skušali priti do njih. Sam sem se pa naslonil na priprto okno in opazoval rumenomo-dro pisanega vatikanskega stražnika, kako je hitel uravnavati cestni promet na križišču sredj kamnitega zidovja znotraj izhodnih vrat. Zazdelo se ml je, kakor da gledam film s srednjeveško tematiko, v katerem, po pomoti drse tudi moderni avtomobili. Rimske kastele nosijo naslov naselij, posejanih po hribovitem ozemlju Latiuma v bližini Rima. Le-ta so v tesni zvezi s preteklostjo velikega mesta. V Castelgandolfo, ki leži ob jezeru Albano, .ima papež svojo letno rezidenco. Jezero je vulkanskega izvora in daje vodo mnogim naseljem. Z najvišjega vrha, imenuje se Fra-scati, je lep razgled na mesto in njegovo okolico. Preden smo se po enotedenskem bivanju v Rimu poslovili od mesta in se napotili proti Neaplju, sem se proti večeru še enkrat povzpel na Kapitel. Želel sem osvežili spomin na vse, kar sem videl, a prav posebej še na antični Rim. S svojimi poslednjimi žarki je sonce barvalo Kolo-seum, Forum Romanum. Pan-theon itd. Nisem se zganil. Pregnala me je šele trda noč. (Nadaljevanje sledi) Pogled na Savo, kakor jo je ujel naš sodelavec pri Radečah Novice iz Bizeljskega Jdlteljski sestanek. V nedeljo >11 v Soli na Bizeljskem rodl-iki sestanek, kt se ga Je ude- 0 lepo število staršev. Na n so navzoči razpravljali o Pp- 1 šolske reforme, o učnih in tjnih uspehih otrok in o težaki jih imajo starši kakor Učitelji prt vzgajanju in iz-tževanju otrok. Sklehill so , da bodo vsem učencem premi/ za zimo copate, da se a v. šoli preobuti. — starši so alje izrekli žeijO, da bt vsi obvezni otroci dobivali v soli ico. prav tako tudi revnejši tšolski otroci. itanovltev pevskega zbora. — občnem zboru prosvetnega društva na Bizeljskem so sklenili, da bodo ustanovili moški pevski zbor, kasneje pa Se mešanega. Člani društva so se z veseljem oprijeli dela, tako da je že sedaj vključeno v moški zbor okrog 30 mož, ki so začeli z vajami, občinstvu pa se nameravajo predstaviti z nastopom na silvestrovanju, Tudi dramska sekcija v društvu že vadi tridejanko •Mostovi«, pozneje pa nameravajo gledališčniki uprizoriti dve bolj zahtevni dramski deli. Lepe načrte Ima prav tako šahovska sekcija, v katero so se vpisali tudi mladi fantje, ki so se priučili šahu v JLA. S. S. Mesec november. Ve® mesec, posebno prvi dat), je namenjen spominu naših raj nih- V času jesenskega umi,rafij a oživljamo spomine na tiste, ki so nekdaj živeli med nami, a jih je že prekrila zemlja. Mene v teh dneh vznemirjajoče preganja misel na žive mrliče naše slovenske domovine, ki nezakonito zapuščajo svoj dbm in pobe-gajo preko meje. Ko bi vstali iiz grobov pesniki in misleci naše preteklosti, bi se zgrozili: učili smo jih ljubezni do domovine, vzgajali smo jnh v zvestobi, sedaj pa zavračajo našo besedo — zapuščajo svoj dom. Zverinsko umorjeni talci in vsi, ki so padli v borbi prati fašističnemu okupatorju, nemo vprašujejo v domači zemlji: Ali je bila naša kri pretita zaman? Kmalu, prehitro je pozabljeno hrepenenje tisočev naših izseljencev, ki so bili prisilno odtrgani s svoje rodne grude in so v daljini-S lezi ji in drugod koprneli po domovini. Je že iz spominov popolnoma izbrisan Dachau, Auschvviitz? Je pozabljeno, izbrisano vse? V mnogih družinah še niso zaceljene rane, premnogo požganih domov še ni docela obnovljenih, a nekateri 'posamezniki eo udarjeni s slepoto in pomagajo polniti žepe brezvestnim izkoriščevalcem, katerim je spravljanje ljudi v tujino lahki zaslužek. Kako so se nekdaj branili služiti v okupatorjevi vojski! Morda nobeden od odhajajočih ne pomisli, da v morebitnem primerni vojne, kj je nihče ne želi, n°če nobeden postati svobodno vojak tujcu. Čemu, iz kakšnega vzroka zapuščajo naši ljudje svojo domovino? Ali po je kdo zapustil gol ali sestradan? Ne! Priznam, da n.i lahko, da še borimo s težavami in da si vsakdo želi izboljšati svoj polož.aij. Zakaj ga ne bi izboljšal z vztrajnim, neutrudnim delom v domovini? Če hočemo bit; odkritosrčni, moramo priznati, da ljudje sedaj mnogo bolje žive kakor v letih pred voijno. Tisoči so si v letih po svobodi postavili eno, ali dvod.r,užinske hišico. Gmotni položaj ni glavni vzrok, da odhajajo v tujino. Vzroki so drugje. Na obsežni kmetiji družine Z- sta ostala sivolasa mati in ostarel; oče sama. Trdno sta delala vse življenje, da *i imeli otroci dom in onadva na starost prijetno bivališče. Hčerkam sta oskrbela lepo doto, da so se lahko po »vojt volji omožile, enemu sinu sta z izobrazbo pripomogla do zaželenega p-okl'ica, dragemu pa namenila dom. Pokazal pa je nehvaležnost do staršev in pobegnil v tujino- Mar s« naj zgarana oče im mati spet sama trudita s posestvom, kakor pred 35 leti, k« sita ga prevzela v svoje roike in.delala i voljo in veseljem? Zakaj ni šel sin po isti pOtj kakor starši? Izkazal se je za naivnega otroka, katerega so zmotile pravljice. Dekle je razodelo fantu, ki ji je vedno prisegal, da mu je več kot vse drugo na svetu, da se čuti mater. Ne dolgo potem je fant izginil. Je bil to beg iz domovine? Ne! To je bil beg pred dolžnostjo. Kdo b° skrbel za nezakonsko mater in njenega otroka? Zanj bo morala skrbeti vsa skupnost. Upajmo, da ne bo šel po očetovih Stopinjah. Oče ubežnika K. je bil partizan in je že vzgojil sina, da ga je obveščal o premikanju okupatorjeve vojske. Očeta sto ujeli in na rdečem lepaku so črne črke naznanile njegovo smrt. S podporo skupnosti se je izobraževal in se izučil lepega poklica. Nedavno pa je pobegnil k morilcem svojega očeta. Morda se jim hoče zahvaliti za veliko »dobroto*, ki so mu jo nekoč napravili ... J- je pobegnil preko meje, ker se je v vinjenosti sprl z očetom. Mislil je, da tudi v tujimi lahko vinjen razgraja. Postavili ib ga preko meje. F. je pobegnil, ker je .imel na sebi črn madež in se le bal odslužiti kazen v zaporu. Bil je že preko meje, a eo ga tamkajšnje oblasti poslale nazaj. B. se pritožuje iz tujine, ker živi med mnogimi v taborišču in hodijo ponje bogati posestniki, ki jih odbirajo kakor mesarji vole za zakol, da jim opravljajo itežja poljska dela. Vsi, ki zapuščajo domačo zemljo, žive s-amo za hipno sedanjost, brez spominov na preteklost, brez misli na prihodnost. Prišel bo čas, ko se bodo želeli vrniti, ko bodo iztezali roke v °bjeim domovini. V sircu bo vse drugo preglasila misel; Zapustili smo te, grada rodna, jz daljine te ljubimo! Pred mano leži pismo znanke iz Kanade, ki je že pred štirimi leti pobegnila tja. Takole piše: »Živim v izobilju, a nisem srečna. Strašno osamljeno se čutim med naznanili ljudmi, tuje govorice, v dalj nji deželi. Neizmerno bi bila srečna, če bi m°je oči spet zrle lepoto bizeljskih goric. Pomladanska dela v vinogradu, žetev, trgatev, vse stopljeno v radostne zvoke naših lepih pesmi- Oh, ne smem se spomniti! Najteže mi je, .ker moja otroka pozabljata domačo govorico. Zakaj nisem na vse to pomislila, ko sem bila še doma! Pač ko človek okuša — spoznava ...« Izseljenka, ki je bila letos na obisku v domačem kraju, mi je pravila: »Ni mi hudo, ne morem se pritoževati, toda doma nisem ...« Skromne besede, ki mnogo povedo. Tako in podobno občutje bo zajelo sčasoma vse te »žive mrliče« naše skupnosti. V vrvežu daljin bo srce nekaj časa molčalo, nato pa se bo e vso silo oglasilo hrepenenje po domu in krajih, kjer so jim tekla leta mladosti. Premnog bo občutil resničnost besed, ki jih je napisal pisatelj: »O, domovina, ti si kakor zdravje!« Halo, 91! Ali se delavcu ln nameščencu računa letni dopust tudi na dan državnega praznika? F. P. Videm-Krško Navadno ne! Seveda pa Je to odvisno od tarifnega pravilnika vašega podjetja. Poglejte vač tarifni pravilnik, ker boste najbolj pravilen odgovor našli v njem. Imam fantka, ki je invalid na nogi. Rada bi ga dala v Zavod za usposabljanje invalidov v Kamnik. Kaj veš o tem zavodu. koliko znaša oskrbnina? M. P. Leskovec Zavod Je eden izmed naj-% modernejših v Jugoslaviji. V zavodu se defektna mladina izuči raznih obrti. Zavod je usposobil že desetine invalidov, ki so danes strokovnjaki v svojih poklicih. Koliko znaša oskrbnina, res ne vem, vendar vam svetujem, da se takoj obrnete na občinski ljudski odbor Videm-Krško, svet za varstvo matere in otroka, ali na svet za socialno skrbstvo, ki vam bo dal vse ostale napotke. Ali se bodo v prihodnjih petih letih plače res povečale za 40 o^stokov? V. N. Trbovlje Res! Vendar bo bolj pravilno, če zapišemo od 20~do 40 odstotkov. /časih, oziroma skoro vedno, berem na lepakih, da se vrši občni zbor. da se vrši predavanje, da se vrši igra itd. Ali se vam ne zdi, da hudo mali-' čimo naš materinski jezik? M. K., Zagorje Smo povsem istega mnenja: namesto vrši, je najlepša besedica »bo«. Od občnega zbora združenih zagorskih »Svobod« je minilo že več tednov, upravni odbor pa se še n} sešel. Kdaj bodo potem začeli z delom? T. Z.. Zagorje Kolikor nam je znano, so res nekoliko zamudili, ven-, dar je prva seja, če se ne motimo, bila v ponedeljek. Misliš, da je upravičena poostritev najemanja potrošniških posojil? N. B., Brežice Hm, skoroda! Zdi se nam, da smo včasih razmetavali. Prvi namen posojila pa je, kot nam znano, olajf ati kak nakup tega ali onega potrošniškega blaga. Zadnjič si zapisal, da bo otvoritev kopališča (zimskega) na Izlakah že 29. novembra. Kopati pa sem se moral kar v umivalniku! Z. N. Zagorje Jaz tudi! So se pač graditelji nekoliko zamudili. Naš fant se zelo rad potepa. Svetuj, kako naj ga odvadimo? V. N., Sevnica matere, z dobro Kot vse besedo! Ali bodo res nekdanjo tovarno »Westo« ponovno preuredili v tekstilno podjetje? Prebivalci »Weste« Zagorje Kar mirno spite, za zdaj ni še nobenega takega načrta. Pisana kulturna dejavnost na Polšniku Letošnja jesen Je prinesla Polš-ničanom nekaj lepih uspehov. Danes bi rad na kratko registriral samo dva, ki sta prav gotovo pomembna za ta pianmsKi kraj — na robu zasavskega okraja. 22. septembra so na ustanovnem občnem zboru polagali temelje turističnemu društvu. Velika udeležba je bi.la dokaz, da je bila ustanovitev tega društva zaželena, pa tudi potrebna. Na samem občnem zboru se je vključilo v društvo 35 članov, do novembra pa Je njihovo število narastlo že na skoraj šestdeset. Ta številka zgovorno dokazuje veliko zanimanje ljudi za turizem, nrušivo si je zadalo lepe naloge — posebno v popularizaciji Polšniških dolomitov. Občni zbor je prinesel mnogo tehtnih predlogov in problemov, ki jih bo moralo društvo reševati. Zunanja podoba jn odprava pomanjkljivosti v domačem kraju je gotovo prva ln najvažnejša naloga. Dograditev začete poti (ceste) s postajališča Renke preko novega mostu, skozi idilični šumnik na Polšnik. bo brez dvo- Prav gotovo bo tisk prvi opozoril na ta lepi a žal premalo znani predel Zasavja. Publicist Jože Zupančič iz Litije je že objavil v »Planinskem vestniku« obširno in vsestransko razgledano napisano reportažo »Iz Renk na Polšnik«. pa tudi za »Tovariša« je zbral gradivo. Upamo, da ne bo ostalo samo pri začetni vnemi, ampak da bo društvo nadaljevalo po začrtani poti na občnem zboru. Komat teden dni po občnem zboru turističnega društva pa le bil ustanovni občni zbor prosvetnega društva na Polšniku. Večletne želje in prizadevanja ustanoviteljev so končno le rodila dober sad. 29. septembra letos so se zbrali v lepo pripravljenem razredu osemletne šole številni mladinci, člani šolskega odbora in simpatizerji prosvetne dejavnosti, ki so bili priča pomembnega dogodka za naš kraj. V uvodnem orisu priprav ln kulturne dejavnosti v povojnih letih je govoril predsednik priprav- sko in knjižnico. V programu tudi fizkulturno-šahovska sekc je cija. ki naj začasno nadomesti v okrilju prosvetnega društva »Partizana«. Da se je društvo resno lotilo dela. kaže 'že priprava na akademijo v počastitev Dneva republike. na kateri bomo videli prve sadove dvomesečnega dela S petjem, recitaciiami, zbornim, recitacijami. govorom n folklornimi ples, bo dtuštvo prvič stopilo pred domače občinstvo ln pokazalo, da se zaveda pomembnosti tega praznika — rojstnega dne naše republike- ZBOROVANJE REZERVNIH OFICIRJEV V ZAGORJU Brez discipline ne bo šlo! Upravni odbor občinskega odbora rezervnih oficirjev v Zagorju je tudi letos moral ugotoviti, da bi organizacija lahko zapisala mnogo večje uspehe v svojem delovanju, če bi rezervni oficirji bolj disciplinirano prihajali, na razna strokovna predavanja in druge sestanke. Se na tem občnem zboru je bilo ie 38 tovarišev, čeprav šteje organizacija nad sto oficirjev. Letos je organizacija dobila prepotrebne prostore, zdaj pa pripravila seminarje za vse rezervne oficirje, ker je kajpak nujno, da tudi častnik, čeprav izven armade, nenehno spremlja iazvoj vojaških zadev, skratka, da se tudi v svojem poklicu izpopolnjuje v vojaških veščinah. Prav zato so vsi govorniki na občnem zboru poudarili, da bodo morali vsi oficirji obiskovati zamišljene seminarje, ker bo le tedaj organizacija kot enota lahko imela na tem področju 1 zadovoljive uspehe. f n Razveseljivo je to, da se je ietos organizacija tesnejše naslonila na ostale politične in množične institucije, od občinskega odbora SZDL in občinskega ljudskega odbora pa je dobila tudi vso materialno in ostalo podporo. (v) NAMESTO PEPČKA Oče obtožuje Obljuba dela dolg, kajne, dragi bralci tele rubrikice. Zadnjič sem vam obljubil, da bom objavil zadevico, ki me je, ko sem jo bral, kar pretresla, in bržkone bo tudi vas. ko jo boste prebrali. Zau stvar ni šaljiva, marveč, rekel bi, prokleto resna, in zato vas prosim, da prisluhnete. Takole nam piše 90-odstotni invalid iz Zagorja, mož, ki Je v naši revoluciji izgubil desno roko, ki Ima sina v uku pri zagorskem soboslkarskem obrtniku: »Pomočnik tega sobo-slikarskega mojstra pravi vajencema: ,Jaz bom vaju, vidva pa druge, ko bosta pomočnika!’ Potem si morata fanta, kadar sta pri delu, sleči srajci, on pa ju ljubeznivo poškropi z apnom, nadalje mu morata s terpentinom umivati noge, včasih ju oplazi tudi z gumijasto cevjo, zelo se zabava, kadar jima trka glavi skupaj. Kadar ni mojstra, ga morata Imenovati vi, mojster. Dolgo so delali v Trbovljah in jim je seveda mojster preskrbel hrano in prenočišče. Vendar mojstra ni bilo, ker se je zdravil, pa se Je šel mojstra seveda pomočnik. Spali so seveda skupaj in spet je pomočnik uganjal take. da bi se še vragu gabilo. Nekoč se mu ni ljubilo tja, kamor gre še cesar peš, in je tisto storil v sobi, vajenca pa sta morala tisto odnašati. Kadar je ponoči žejen, morata vajenca vstajati in mu prinašati vode, včasih pa tudi kaj drugega. Poudarjam, da za vse to mojster ni vedel, ker ga seveda ni bilo. Poudarjam, da Je to vse skupaj zelo grdo. ki ne sme ostati nekaznovano, kajt- v socialistični Jugoslaviji ne sme biti izkoriščanja človeka po človeku, tem manj, ker sem sam doprinesel na oltar domovine toliko, kolikor sem pač mogel. Vendar ne zgolj zase, marveč za nas vse, torej tudi za naš mladi rod. Najbolj tragično se mi zdi to, da je omenjeni sin otrok naprednih staršev, ki nemara sploh ne vedo, kaj počenja pri svojem vsakdanjem delu. Mislim pa, da ni več otrok, saj je zrel mož, in bi moral vedeti, kje se končajo človeške vragolije. Prosim, da to javno objavite ali pa mi sporočite, da pošljem to drugemu časniku.« Oče F. U.. Zagorje. Ne moremo sl kaj, da ne bi ob teh očetovih stavkih pridali še nekaj svojih. Povsem razumemo tv,oj e ogorčenje, dragi tovariš U. kaj takega pomočniki niso počenjali z vajenci niti v najbolj hudih časih našega življenja. Ko si se boril na strani sto tisočerih, te. je prešinjala zavest, da vse, kar dopri-našaš, ne sme ln ne more biti zaman. Saj drugače niti ni moglo biti. Ta zavest, da kujete z orožjem v roki boljšo prihodnost, Je tebi In vsem tvojim tovarišem pomagala, da ste zdržali in premagali sovražnika. Sodimo pa. da bi moral napraviti prve korake pri mojstru, nato pri občinskem odboru ZB in še na vseh drugih pristojnih mestih. Upamo celo. da si to že storil, če pa nisi, stori to nemudoma. Saj ne gre zgolj za zadoščenje, marveč za to, da enkrat za vselej odpravimo take in podobne slabosti v našem družbenem življenju, da bomo resnično lahko jutri, pojutrišnjem dejali, da smo skupnost, kjer žive vsA ljudje složno. Precej časa je poteklo, ko smo iz Polšnika dobili pisano besedo. Zdaj so nam obljubili, da se bodo večkrat oglašali. In, ker so poslali tudi fotografijo, jo objavljamo. V ospredju se vidi novo šolsko poslopje, zadaj pa greben Žamboh. m a mnogo pomagala turizmu. Lepe prespektive pa se bodo Polšniku odprle takrat, kadar bo stekla cesta od Pas.leka do Zagorja, v razdalji približno 9 kilometrov Upajmo, da bo tudi ta dolgoletna želja Zasavja v bližnji prihodnosti uresničena. Se mnogo je bilo problemov, ki Jih ,1e občni zbor obravnaval — ureditev planinske postojanke pod Ostrežem. ureditev poti ln stez ter markacij, založitev razglednic, pisanje člankov ln poročil v ti®ku. ljalnega odbora, ki le navzočim tudi obrazložil pomen novega društva. Vse potrebne formalnosti so hitro potekale ln čutiti je bilo duh prijateljstva in pripravljenosti prijeti 7.a naporno delo. sai društvo orje ledino. V upravni odbor društva so izvolili najdejavnejše člane, od katerih pričakujemo. da bodo marljivo uresničevali načrte, ki so jih sprejeli na občnem zboru. V društvu so osnovali za začetek tri sekcije — dramsko, pev- Roditeljskl sestanek na šoli. — Prejšnjo nedeljo Je bil v šoli dobro obiskan roditeljski sestanek. Prišlo je lepo število staršev, ki se zanimajo za učne uspehe otrok. Razgovarjali so se z učitelji o nekaterih vsakdanjih vprašanjih. Na šoli manjkata dve učni moči. S pričetkom novega šolskega leta sta bili dve moči premeščeni, a nameščena samo ena. Ker je neka učiteljica na bolniškem dopustu, je pouk otrok zelo težaven. Prosvetno društvo. — Zadnjič je T našem tedniku nekdo omenil. Učitelji in profesorji v Trbovljah so zborovali Ob navzočnosti zastopnikov oblasti, podjetij in družbenih organizacij je imelo Društvo učiteljev ln profesorjev v Trbovljah svoj redni letni občni zbor. Poročila dosedanjih funkcionarjev so nakazovala probleme, ki Jih Je moral reševati odbor, obenem pa prikazala smernice, po katerih se bo gibalo delo novega odbora. Na širni razpravi o novi šolski reformi, ki zajema prve tri razrede osnovne šole, so se pojavili prvi utrinki, ki bodo predstavljali učinkovit tempelj, na katerem bo zgrajena šola novega socialističnega človeka. Trpke pa so bile ugotovitve, ki že v svojem pričetku ovirajo hiter razvoj reforme. Tako so v naši občini razredi natrpani z učenci, inventar je močno pomanjkljiv, stranišča nehigienična in nezavarovana proti zmrzali. Posebno vprašanje je proračun za šole. Tl so bili postavljeni realno, potem pa znižani do meje, ko sl morajo prosvetni delavci na lastne stroške oskrbovati najrazličnejše materialne potrebščine, da lahko uspešno opravljajo svoje šolsko delo. Morda bo odslej v tem pogledu bolj el Pred nekaj dnevi smo brali, da primanjkuje v Trbovljah najmanj 800 stanovanj. Na občnem zboru pa so se zborovalci dotaknili vprašanja, kdo bo v doglednem času sprožil vprašanje učiteljskih stanovanj. Vsekakor bo treba kaj kmalu misliti na to, da bo tudi učiteljstvo prišlo do stanovanjskega poslopja, ker podjetja nekako načelno odklanjajo predlog društva, da naj bi ob vsaki novi gradnji določila po eno stanovali j e prosvetnim tn zdravstvenim delavcem, ki so v enaki zadregi. Mnogo se govori o neproduktivnosti prosvetnih delavcev in le malo Jih je, ki znajo razločevati med duševnim in manualnlm delom, še manj pa, ki vedo, da počitnice, ki Jih tolikokrat očitajo prosvetnim delavcem, ne predstavljajo nekake prednosti — nasprotno potreben ukrep za obnavljanje sposobnosti opravljanja dela, ker je prav dejal tisti, ki je rekel: »Učiteljevo delo se prične tedaj, ko konča s poukom!« — Izvenšol-sko delo, kj obstaja v pripravah, roditeljskih sestankih, v obiskovanju najrazličnejših sej v družbenih organizacijah, sodelovanja v drami, pevskih skupinah itd., prl- Iz življenja in dela mladine v hrastniški občini V hrastniški občini so imele vse mladinski . osnovne organizacije svojo letno konferenco. Te konference so bile letos bolje pripravljene kot lani. Organizacije so napravile korak naprej in se organizacijsko utrdile. Mladi ljudje so sproščeno posegali v razpravo ln obravnavali razna važna vprašanja s področja gospodarstva zunanje trgov 1-ke. družbenega upravljanja ln vzgoje mladine. Vse osnovne organizacije, razen one v kemični tovarni, so pa u-gotovile, da Jim ostale organizacije ne pomagajo. posamezniki bi pa celo želeli delo organizacije zavirati. Na koncu konference so mladinci osvojili obvezen program centralnega komiteja LMS.* predvideli dodatna predavanja tn de. batne večere, sklenili napraviti izlete ln sprejel) več sklepov, ki se nanašajo na delo mladine v raznih organizacijah. V pripravah na lethe konference LMS je občinski komite mladine ustanovil dve novi osnovni prganlzaci.ji LMS. kjer do sedaj še niso obstajale In sicer v vasi Marno in na rudniku Novi Dol. Na h lastniškem rudniku so pa zaradi boljšega dela !z dosedanje ene organizacije ustanovili tri ki bodo laže In boli še delale kakor doslej. Prejšnjo nedeljo |e Imela konferenco tudi ljudska mladina hrastniške steklarne. Razen 48 delegatov sta sP konference udeležila tudi predsednik občinskega odbora Socialistične zveze in direktor tovarne tovariš Jože Klani, lek, nadalje pred^dniik občinskega konvteja mladine. Po referatu predsednika tovar-■Kkega komiteja Je sledila ži- vahna razprava, v kateri je sodelovalo več mladincev in mladink. Vanjo je posegel tudi direktor tovarne, ki je odgovarjal na razna mladim nejasna vprašanja, Izrekel je mladincem priznanje 7a dosedanje delo in pozval mladino, nat tudi v bodoče pomaga reševati vprašanja ki se pojavljajo lz dneva v dan. ča dovolj zgovorno o tej trditvi.’ Koliko Jih je še, ki po svojem poslovnem delu opravljajo še kakšno družbeno koristno delo izven službe. Zbor je obravnaval tudi pomanjkanje kadrov na vseh zavodih trboveljske občine. Predavateljev za matematiko ln fiziko ni, prav tako pa zaradi pomanjkanja učiteljstva posamezniki »vlečejo« po dva razreda. Kako bo prihodnje leto, ko bo manjkalo prostorov in učiteljstva ob postopnem opuščanju nižje gimnazije, bo mogoče razpravljati tedaj. Pereča je tudi defektologija oz. namestitev razredov za defektne otroke. Res Ima šola v Trbovljah II svoj defektni razred, medtem ko ga šola Trbovlje-Vode nima, in če bi ga tudi imela, n« bi zanj imela prostora ln defektologa. Sedaj pa taki otroci močno ovirajo normalno delo v razredih. Mnogo Je bilo še vprašanj, ki se Jih je dotaknil občni zbor in ki jih bo treba obravnavati ter reče vati v bodoče, eno izmed njih pa je boleče odjeknilo med zborovalci: v novem šolskem zakonu ie namreč določeno, bačnl tovarni. Po končanem šolanju na učiteljišču in odsluženi u vojaškega roka je nastopil prvo mesto kot učitelj pripravnik na šoti na Raki. Ze kot mlad učitelj Je imel' organizatorsko »žilico« ln je ze takoj prvo leto pristopil h gasilskemu društvu. Gasilska misel ae Je v njem tako zakoreninila, da Je deloval v gasilskih društvih povsod, kjer je služboval. Ze na Raki so ga leta 1931 Izvoliti za tajnika, uspešno pa je bilo njegovo delo tudi na Velikem Podlogu. Ker so imeti gasilci premajhne prostore, je organiziral gradnjo novega, večjega gasilskega doma. ki je v kratkem času zrasel, s tem Je bila ustvarjena podlaga za prvo gasilsko dvorano na Krškem polju, vendar je vojna delo pretrgala. Druga svetovna vojna je našla našega slavljenca na šoti v Mirni Ob prazniku republike v Hrastniku Ustanovitev turistično olepševalnega društva. — Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice rudarjev so govorili o potrebi. da v senovški občini ustanove turistično olepševalno društvo. V zvezi z razvijanjem turizma in olepšavanjem krajev v občini čakajo to društvo številne naloge, ki pa Jih bo moglo uspešno reševati samo s tesnim sodelovanjem ostalih organizacij, zlasti še planinskim društvom. V pogledu olepševalnega dela smo na Senovem in v Brestanici precej zamudili. S pobudo društva in ob dobri volji vseh pa bi lahko včasih z majhnimi stroški precej olepšali ta alt oni del kraja. Primanjkuje nam parkov ln otroških Igrišč, ki pa bi Jih prav lahko uredili. Vprašanje razvoja turizma bo mogoče ob sodelovanju tega društva in ob podpori lokalnih In ostalih faktorjev laže reševati. Pobudo za ustanovitev tega društva je treba pozdraviti, saj bo našim krajem le v korist. Novi občinski ljudski odbor Je začel delati. — Prejšnjo soboto sta zasedala občlnsjti ljudski odbor in zbor proizvajalcev najprej ločeno, potem pa skupno. Skupni seji je predsedoval tov. Karel Sterban, ki so ga na predhodni seji ponovno izvolili za predsednika občine Najprej so na z-asedanju obravnavati in sprejeli novo. prečiščeno besedilo statuta občirfe, nato pa prešli na ostali dnevni red. izvolili so tudi vse potrebne komisije In svete in vanje Izbrali delavne in razgledane ljudi. Z Izvolitvijo svetov, komisij in pod« predsednika občine se je začelo redno delo novega občinskega ljudskega odbora. Ze takoj na prvi sej! so razpravljali o potrebi povečanja števila krajevnih odborov in .prejeli zadevni sklep Prav tako so sprejeti več sklepov s področja gospodarstva. Tako so potrdili imenovanje novega direktorja »Preskrbe« na Senovem in sprejeli poroštvo za kratkoročni k redit novemu gostinskemu podjetju »Restavracija Senovo« ki je v dosedanjem poslovanju pokazalo že lepe uspehe. V najlepših letih njenega življenja jo je iztrgala kruta smrt iz naše sredine. Vedno skromna in požrtvovalna članica SZDL ln ZK nas je zapustila in v naših vrstah Jo bomo pogrešali. Danica Dremelj je bila še mlada, saj je bila stara komaj 35 let. Njena mladost je bila bridka: ni užila sreče, da bi- svoja mlada leta preživljala v krogu stat-šev; mater je Izgubila, ko ji je bilo štiri leta in v svojem osmem letu očeta Tako le doraščala v krogu drugih ljudi. Vedno pa je bila Danica narodno zaledna. Videli smo jo kot požrtvovalno borko v enotah NOV ln okusila je vso krutost okupatorja. Po osvoboditvi smo Jo srečali. vedno pripravljeno za vsako delo. v organizaciji SZDL In ZK v hrastniški steklarni. Prebivalci Spodnjega Hrastnika smo jo spremili v polnem številu do njenega zadnjega počivališča in se ji s tem delno oddolžiti za ves njen trud. Vedno Jo bomo ohranili v toplem spominu. R. V. Tudi v Hrastniku so dan republike praznovati v prostorih doma TVD »Partizan«. Razen slavnostnega govora Je izvajal celovečerni slavnostni program pevski zbor •Svobode II« s spremljavo recitatorjev. Sodelovali so v glavnem mladinci in mladinke LMS terena Hrastnik II. Dvorana je bila napolnjena ln program je vsem ugajal. * V okviru praznovanja dneva republike je mladinska organizacija hrastniške steklarne pripravila izlet za mladince, in to ogled Gramozne Jame pri Ljubljani, ogled grobišča pri Urhu ln ogled partizanske bolnišnice »Franja«. Tudi planinsko društvo Dol-Ste-klarna Je organiziralo ob prazniku republike izlet na Pohorje. Z rud- Ju, ki je sedaj že tretjič menjala svojo traso, so dati v promet. S tem so v glavnem odstranjene vse ovire za začrtano nadaljnjo rekonstrukcijo steklarne. OSTALE NOVICE IZ HRASTNIKA Ob 15-letnlcl obstoja pionirske organizacije Je dramska družina »Svobode II.« iz Hrastnika uprizorila za šolsko mladino ln za odrasle mladinsko igro »Pastirček Peter in kralj Mallban«. Igro Je režirala tov. Elza Pap, ki Je tudi Igrala glavno vlogo. Val igralci ao gledalce navdušili. • V steklarni v Hrastniku priprsv-ljajo tečaj za dosego strokovne niškimi avtobusi so se izletniki kvalifikacije vseh tistih, ki Je Se peljali do Maribora, od tam pa z vzpenjačo k Poštarskemu domu na Pohorju. * Ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo Je pionirski svet na hrastniški osnovni šoli na dan republike, 29. novembra, pogostil vse pionirje ln njihove starše. • Ob dnevu republike so v hrastniški steklarni praznovati novo delovno zmago. Glavno cesto v kra- nlmsjo, a imajo pogoje zanjo. Do sedaj se Je že priglasilo 15—20 slušateljev. Ker Je ta tečaj zadnji, naj se zanj val. Id še nimajo kvalifikacije, priglasijo na tajništvu tovarne. • Zidarji - Samotarji v steklarni so v rekordno kratkem času izvršili remont na največjl, ls-ton-skl steklarski peči, tako da bo peč lahko začela dajati nove Izdelke že 12. decembra t. L pri Trebnjem. Italijani so ga odpeljali leta 1942 v Treviso in Gonars, kjer je okusil vse grozote italijanske internacije. — Po osvoboditvi je takoj. leta 1945 nastopil službo v Leskovcu. Ze naslednje leto, ko so začeli organizirati gasilsko službo v Posavju, je tov. Kolman prevzel organizacijo takratne OGZ Krško in postal njen prvi tajnik in uporabil svoje izkušnje kot bivši tajnik gasilske župe Krško, ki jo je vodil od leta 1935 do Izbruha vojne. V novi okrajni zvezi je našel polno starih tovarišev gasilcev, s katerimi se je zopet oprijel gasilskega dela ln začel širiti gasilsko miselnost. Skušal Je prebroditi začetne težave, ki jih res ni bilo malo, saj so bila vsa društva skoraj brez opreme. Ko sta se združila okraja Krško ln Trbovlje, je bilo treba Izvesti tudi reorganizacijo gasilstva. Obe gasilski zvezi sta se združili v novo OGZ Zasavje Trbovlje. Razen že omenjenega dela je moral prevzeti še večjo odgovornost. Število društev je naraslo na slo. Treba je bilo učvrstiti operativno delo gasilske službe. Pri združitvi obeh zvez je bil izvoljen za okrajnega poveljnika. katero funkcijo opravlja še danes v splošno zadovoljstvo. Mnogo prostega časa mu vzamejo priprave za razna predavanja, tekmovanja, ocenjevanje "Itd. Večkrat pravi, da je zelo nerodno, ker Je premalo nedelj na razpolago, da bi jih Izkoristil za gasilsko delo. Odposlanci občinskih gasilskih zvez so mu ob njegovi petdesetletnici čestitali. Na neki Izmed Izročenih plaket je bilo napisano: •Se mnogo zdravih let v delu za narod!« — S to željo mu čestitamo vsi zasavski gasilci, da bi nam če mnogo let poveljeval. Svoboda Zagorje bo gostovala Kakor smo izvedeli, bo dramska družina delavsko prosvetnega društva »Svoboda* Zagorje v kratkem spet začela z gostovanji z uspelo slovensko novostjo, Marjana Marinca »Komedijo o komediji«. Tako bo že v nedeljo, 8. decembra popoldne gostovala na Lokah — Kisovcu. Verjetno pa je, da bo do konca meseca decembra obiskala še Sentgotard. Potem pa namerava gostovati v raznih krajih Slovenije, kamor jo le nekaj časa vabijo. (tnal RADIO V TEM TEDNU Poročt.a poslušajte vsak dan ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 8. decembra 8.15 Kratek čas z majhnimi zabavnimi ansambli; 9.15 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . — Iztok Lipar: Gol čaj; 10.30 Ponovitev Javnega četrtkovega večera domačih pesmi in napevov; 12.00 Pogovor s poslušalci; 13.30 Za našo vas; 16.00 Matija Maležič: Ljudje pod Snežnikom (reportaža); 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 Zabavna glasbena oddaja. PONEDELJEK, 9. decembra 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Odprite sprejemnik! 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mati medvedka je izgubila mladiče; 11.35 Kar po domače; 13.15 To in ono za vas; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Samorastniki; 17.10 Popevka tega tedna; 18.00 Mladinska oddaja. TOREK, 10. decembra 8.05 Narodne in domače viže za razne okuse; 9.30 Slavni solisti vam pojo in igrajo: 10.10 Z melodijami na pot; 11.30 Za dom in žene; 13.15 Trio Dorka Skoberne-ta; 14.20 Za otroke — obisk v otroškem vrtcu; 17.10 Španija v pesmi in plesu; 18.00 Športni tednik; 18.50 Domače aktualnosti. SREDA, 11. decembra 8.05 Pisana paleta; 9.00 Prof. dr. Mirko Rupelj: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 30 minut za ljubitelje narodnih in domačih napevov; 11.00 S pesmijo po svetu; 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.oo Koncert po željah: 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturni pregled; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. ČETRTEK, 12. decembra 8.35 Novejše popevke Maria Lan-ze: 10.10 Prelistajmo naš zabavni album; 11.45 Pesmi za naše male; 12.00 Melodije s sončnega juga; 12.40 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna — Jan Mareš: Dve sodobni; 17.10 Ali jih poznate? (nagradne zabavne glasbene uganke); 18.45 Četrtkova reportaža;• 19.50 Tedenski notranje-politični. pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 13. decembra 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Radijski roman — Zorin; V deželi kraljice Sabe — II; 11.00 Pesmi ln plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene: 11.40 Poskočna harmonika; 12.40 Poje Akademski oktet; 14.05 Radijska šola za nižjo stoonjo: Ko ti sladko spiš...: 37.25 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.50 Družinski pogovori; 20.15 Tedenski zunanje-politič-ni pregled. SOBOTA, 14. decembra 9.30 Instrumenti se vam predstavljajo; 11.00 Pionirski tednik: 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 18.0o Okno v svet; 18.15 Slovenski in hrvaški zbori in samospevi; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 MelbdMe £a prijeten konec tedna. RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBOR A OKRAJNE ZVEZE »PARTIZAN« TRBQVLJE V Zidanem mostu je bila razširjena seja izvršnega odbora okrajne zveze »Partizan«, ki so se je udeležili: Mitja Ribičič, predsednik republiške zveze »Partizan«, Janez Jesenšek, sekretar OO SZDL Trbovlje, Vitanc, načelnik okraj, zveze »ParT tizan« Celje in drugi. Razpravljali so o delu »Partizana«, o okrajnem festivalu v l. 1958, in imenovali delegate za izredno skupščino republiške zveze »Partizan«. Celotna problematika o delu partizanske organizacije naj se obravnava čim bolj konstrukti«" no in realno, da bi delo v organizacijah Parltizana tekilo v prihodnje po pravem sistemu, načinu in razvoju, in da naj bodo ugotovitve kritične, predvsem pri dosegi pozitivnih uspehov. Pravilno pa je treba obrazložit, tudi pomanjkljivosti, ki so še v t el esnovzgoj n ih organizacijah. Tako politične organizacije kakor tod; vsa športna društva, lahko v prihodnje v mnogcrčem pripomorejo, zlasti v tem, kako naj hi teleenovzgojne organizacije delale, da bi se njihovo delo čimiboli približalo in se spajalo v reševanju našega družbenega sistema, predvsem pa še ob sodelovanju z ostalimi športnimi dejavnostmi, kj so na območju zasavske skupnosti komun dobro razvite. Po posvetovanju predstavnikov telesnovzgojnih organizacij v Kranjski gor.; so se začele v Zasavju širše razprave o tem, zlasti še o vsebini in 0 sistemu dela v organizacijah Partizana. Ugotovljeno je, da so naloge telesnovzgojnih organijeacij zelo odgovorne, in da za probleme, ki jih le-te rešujejo, niso odgovorne te same organizacije in njeni pripadniki, temveč da naj bo zanje odgovoren čimšir-ši krog ljudi, kj na tistem območju živ; in dela. Razen lepih uspehov, ki so jih dosegle zasavske tele.sn»vzgojne organizacije v letošnjem letu, pa se še nikjer niso sistematično lotili reševanja svojih nalog, ki pa jih bod0 morale te-leanovzgojne organizacije v kratkem rešiti. Še vedno niso. našle povezave in ne sodeluje- zpred sodišča DESKE JE UKRADEL Krajevni urad v Senušah je spravil v poslopje, ki je sedaj last Franca Kerina iz Senuš, večje število lesenih plošč bivše nemške barake. Od teh plošč jih je več zmanjkalo in Franc Kerin je sam priznal, da jih je vzel devet. — Javni tožilec ga je obtožil kaznivega dejanja tatvine in je bil imenovani obsojen zaradi kraje na dva meseca zapora, na plačilo vseh stroškov kazenskega postopka, 1.000.— din povprečnine, plačati pa bo moral tudi odškodninski zahtevek v znesku 12.600,— din ' občini Videm Krško. tO GOSTOVALO V TR-. BOVLJAH V soboto, 7. decembra t. L, 10 gostovalo v Delavskem lomu v Trbovljah Slovenko ljudsko gledališče iz Delja s sijajno komedijo »etra Ustinova »Romanov n Julija«, ki je doživela rsepovsod velik uspeh. Prva predstava bo ob 15. irl za »izven«, druga pred-itava pa bo za abonente ob JO. uri. Abonenti lahko vza-nejo vstopnice z legitimesijami dva dni pred pred-tavo ali najkasneje pol ure »red pričetkom igre — rstopnice za prvo predstavo, to je ob 15. uri, so pa r predprodaji pri blagajni Jelavskega doma nekaj dni »red gostovanjem. Nastop celjskega gledališča 7. decembra, bo prvi nastop v okviru razpisanega ibonmaJa za leto 1957/58. jo z drugim; športnimi društvi, čepiraiv je to sklenila letna skupščina Partizana zasavskega okraja. Zlasti velja poudariti, da uipravn,- odbori telesmovzgoj-nih društev niso našli povezave in sodelovanja s športnimi organizacijami in te povezave tudi niso znal; ustvariti. Leitne programe posameznih teleano-vzgojnih in športnih društev je treba reševati sieupai s sodelovanjem svetov ali komisij za telesno vzgojo pri občinskih lijudrlkih odborih. — Rešiti 3e treba nadalje vprašanje pred-njaškega kadra. Premalo je bilo storjenega. da bi se ta kader vzgojil doma. Ta pa bi nedvomno lahko mnogo koristil v raznih telesnovzgojnih organizacijah. Proučiti je treba nadalje vse možnosti za skupne nastope in tekmovanje 9 pripadniki športnih organizacij in začeti vključevati v telesmovzgojina društva predvsem mladino, saj brez nje v prihodnje ne bo vidnejših uspehov. Tudi vprašanju gospodarjenja v teieisnovzgoi-nih organizacijah je treba posvetiti več skrbi. Že nekaj časa se razpravlja o tem, da bi uvedli družbeno upravljanje za »osnovna sredstva« telesnovzgojnih organizacij. Tudi nekateri občinski ljudski odbori so že obravnavali to vprašanje. Rezultatov pa še ni. Na terenu je tudi nekaj napačnih pojmovanj ‘ o družbenem u-pravlijainiju telesnovzgojnih objektov. Nekateri namreč menijo, da telesmovzgoijne organizacije potem ne bodo imefle več pravice do teh objektov in da te-lesnovzgojne organizacije ne bodo imele nobenih obveznosti za obnovo in vzdrževanje teb objektov. Ko bodo telesnovzgoj« KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: od 6. do 11. decembra slov. film — »NE ČAKAJ NA MAJ«; predstave so do nadaljnjega ob delavnikih ob 17 in 19, ob nedeljah pa ob 15, 17 in 18. Od 12. do 13. decembra švedski mladinski film »VELIKA AVANTURA«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: od 6. do 9. decembra amer. film »LOV NA SPIJONE«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE«: od 6. do 9. dec. »BORBA V VSE-MIRJU« (Stanlo in OL). KINO »PARTIZAN« SEVNICA: 7. do 8. dec. amer. film »ABOT IN COSTELLO V TUJI LEGIJI«; 14. do 15. dec. amer. film »NE BODO MI VERJELI«. KINO BRESTANICA: 7. in 8. dec. amer. barvni film »ROBERTA«; 11. in 12. dec. amer. film »NE BODO MI VERJELI«; 14. in 15. dec. artrer. barvni film »BEAU SPOROČILO Vsem koristnikom motornih vozil »Puch« — »Thomos« sporočam, da sem odprl »THOMOS— SERVIS« v lastni delavnici, kjer vam bo na razpolago strokovna postrežba po solidnih cenah. Vsi nadomestni deli v zalogi. Dajem tudi informacije 'n tehnične podatke. Priporoča se: ANTON BANKOVEC, mehanična delavnica, VIDEM — KRŠKO. KAZNOVANA SAMOVOLJNOST Zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti sta se pred sodiščem zagovarjala Jože Kerto iz Vidma-Krškega in Ivan Omerzo iz Anovca. Prvi zato, ker je 23. oktobra letos svojemu stanovanjskemu podnajemniku v času njegove odsotnosti izpraznil pri njem zasedeno sobo in se v to sobo sam vselil, drugi pa, ker je meseca maja 1.1. vzel Kovinskemu podjetju iz Celja na delovišču restavracije v Vidmu-Krškem cevne klešče kot protivrednost za njemu na istem mestu ukradene francoske klešče. — Oba sta bila obsojena, in sicer prvi na 5.000.— denarne kazni in stroške kazenskega postopka ter 600.— dim povprečnine, drugi pa na 3.000.— din denarne kazni, stroške kazenskega postopka in 400.— din povprečnine. RAZŽALITEV URADNE OSEBE Janez Kmetec, tesar, nazadnje stanujoč v Cmem Kalu na Primorskem, se je 15. aprila p. L peljal z vlakom iz Ljubljane proti Zagrebu. Ker n* imel vozne karte, bi moral na železniški postaji v Vidmu Krškem po nalogu sprevodnika in službujočega organa LM izstopiti — odredbi obeh pa se je navedeni potnik uprl in je oba začel zmerjati in žaliti. — Javni tožilec ga je obtožil kaznivega dejanja razžalitve uradne osebe, sodišče pa' ga je obsodilo na 4.000.— din denarne kazni in na plačilo stroškov kazenskega postopka, Pri okrajnem sodišču v Vidmu—Krškem bodo 9. t. m. sledeče kazenske obravnave: Ob 7,30 proti Mariji Pleterski iz Bučarce (zaradi kaznivega delanja zopet čast); ob 8.00 proti Danijelu Gomilšku z Dunaja pri Krškem (zaradi kaznivega dejania nezakonitega lova); ob 8,30 proti Ivanu In Francu Sintiču iz Jelš (zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova); ob 9.30 proti Marii! Heržen iz Crešnjlc (zaradi kaznivega de vanj a zatajitve!: ob 10.30 proti Francu Blatniku iz Pvesladola (zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe). BRUMEL«. KINO BREŽICE; 7. dec. poljski film »PETORICA IZ ULICE BARSKE«; 8. dec. franc, film »JULIETTE«; 11. in 12. dec. arfier. film »TUJEC JE KLICAL«; 13. in 14. dec. amer. barvni film »UPOR NA LADJI CAJNE«. KINO »SVOBODA«! Videm-Krško '7 in 8. dec. domači film »NI BILO ZAMAN«; u. in 12. dec. poljski film »BLAGO«; 14. in 15. dec. jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«. n; objekti enkrat v družbenem upravljanju, jih bod0 upravljali vsi, in prav od njih bo odvisno, kako bodo služili svojemu namenu. NEKAJ MNENJ TOVARIŠA MITJE RIBIČIČA Preidhednik republiške zveze Partizana Slovenije, tovariš Miittja Ribičič, se je v glavnem dotaknil polemike okoii Partizana. Ni namena in bojazni, da bi Partizanu odvzeli mesto v družbeni skupnosti, ki mu pripada. Napačno bi bilo, če bi gledalj samo na kritiko v tej polemiki. Naša naloga in cilj je, da pospešujemo delo partizanskih organizacij, ne pa da ga oviramo. V polemik; gre za važna vprašanja, zlasti kako izboljšati delo in ga dopolniti, ne pe da b,; kaj opustili. — Nekateri tovariši celo menijo, da smo proti orodni telovadbi. To ni res. Res je le, da smo prot; mišljenju, da naj bi bila samo orodna telovadba tisto, ki bi vse držala pokonci. — Tudi ni prav, če smo samo zadovoljni ali nezadovoljni, pač pa je treba iskati pogoje ln načine, kako bi delo telesnovzgojnih organizacij izboljšali. — V partizanskih organizacijah je še vedno precej centralističnih tendenc. Centralizem se je pa že preživel. Sam odnos med društvi pa bodo morale rešiti komune, saj drugače ne bomo mogli rešiti nobenega vprašanja. Tudi sredstva je treba razdeljevati sorazmerno. PRECEJ RAZPRAVE TOVARIŠEV IZ DRUŠTEV Tovariši s terena so v razpravi načeli precej vprašanj, ki še vedno tarejo naše telesno-vzgojne organizacije. Slišat; je bilo celo mnenje, da se vprašanje finančnih sredstev postavlja preveč na ekonomsko bazo. Tovarišica iz Dobove je poročala, da je njihovo društvo — kar se tiče prostorov — predvsem ve- ZAHVALA Državnemu zavarovalnemu zavodu se iskreno zahvaljujem za izplačano polno zavarovalnino, katero sem prejela za mojega pokojnega sina Ivana Burkeljoa. Id se je smrtno .ponesrečil. Štefanija Beefceljc. Trbovlje ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame Terezije H odej hvala vsem, ki ste ji lajšali bolečine v njeni težki bolezni. Posebno se zahvaljujemo šefu internega oddelka dr. Nadi Starkelnovi in, zdravniškemu osebju bolnišnice v Trbovljah. Prav tako hvala sekretarju MK ZKS, tovarišu Plklu. ki nam je nudil svojo pomoč. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, Voj. vojnih invalidov, SZDL, Rdečemu križu in godba »Svobode-Centar«, Nadalje se zahvaljujemo sosedom, ki so ji ves čas njene težke bolezni stali ob strani in ji pomagali. Najlepša hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in. Ji pokloniti cvetje v slovo. Žalujoči otroci: Stanko. Poldi in Vera. V Trbovljah. 2. XII. 1957. RAZPIS za novi tečaj politične Sole prt CK ZKS v Ljubljani (od 6. februarja do 11. junija 1958) Tečaj politične šolele je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji ln kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravi japija, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd., ln jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Priglasitve z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10- januarja 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj ln v internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred začetkom tečaja. — Podrobnejša pojasnila dobite na upravi šole oziroma BS občinskem komiteju svojega področja. zano n,a naravo. V okraju sicer imajo zadružn; dom, vendar za organizacijo Partizana ni pro-• ato,ra. Tudi starši otrok nimajo pravega razumevanja za te« lesnovzgogno organizacijo. — Tovariš jz radeške tovarne papirja pa je de.jak da imajo sicer pri nijih vse potrebne objekte — ni pa ljudi. PRIHODNJE LETO — OKRAJNI FESTIVAL TELESNE KULTURE Izvršni odbor je mnenja, da bi okrajna zveza Partizana zasavskega okraja prihodnje leto priredila okrajni festival telesne kulture s sodelovanjem vseh športnih organizacij, šol itd. U-deležencfl razširjene seje so se s tem predlogom strinjali, posebna komisija pa bo pripravila program okrajnega festivala telesne kulture zasavskega okraja v letu 1958. (ma) . REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 48. ŠTEVILKE Zelo smo bili veseli, da smo dobili toliko rešitev posetnice, ki smo jo priobčili v 48. številki našega lista. Pravilna rešitev se glasi: MARIBOR. Žreb je prisodil prvo nagrado BOŽU HRIBARJU, učencu 3. razreda osnovne šole, Izlake 35, nad Zagorjem ob Savi, drugo nagrado pa dobi Anica VRSTOVŠEK, učenka 6. razreda osnovne Šole, Blatno 26, pošta Pišete pri Brežicah. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim mladim bralcem, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev, in pozdrave najlepša hvala. 6 UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE V prejšnji številki našega lista smo prinesli našim pionirjem magični kvadrat, čigar rešitev bomo objavili v prihodnji številki, danes pa objavljamo še eno vizitko, ki naj jo naši mladi bralci rešijo. Posetnica se glasi: RADO BEG Če boste črke v tej vizitki pravilno razvrstili, boste dobili ime mesta, v katerem živi ta tovariš. To mesto je v Jugoslaviji. Rešitev posetnice nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, 15. decembra opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi (po odločitvi žreba). Ko'nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem prisrčne pozdrave! L— i 7TO Športniki na dan republike TVD »Partizan« v Trbovljah je organiziral tekmovanje kegljaških ekip v počastitev dneva republike. Tekmovala pa’ so zai samo štiri moštva, čeprav je razpis veljal za celotno Zasavje. Prireditelj je prvoplasiranemu moštvu Rudarju iz Trbovelj poklonil za zmago lep pokal v trajno last. Rezultati posameznih moštev, ki so se med seboj pomerila v »borbeni partiji«, so sledeči: 1. Rudar (Trb.) 392 kegljev. 2. Partizan (Trbovlje) 365. 3. Proletarec (Zagorje) 349 in 4. Usnjar (Šmartno pri Litiji) 223 kegljev. Ob praznovanju državnega praznika je bilo v domu TVD »Partizan« v Trbovljah zelo živahno, saj je društvo priredilo interno tekmovanje v kegljanju, namiznem tenisu ln streljanju. Pri kegljanju — narodni slog — ,je zmagal Kramar — v tekmi -20 lučajev na čiščenje« pa Valas tb2 kegljev). — Zanimivo je bilo streljanje z zračno puško, kjer so se zl isti odlikovali mladinci in pionirji. Pii članih je zmagal Kovač, pri mladincih Silvo Kos. pri pionirjih Dušan Kos, med pionirkami pa je bila najboljša Ivanka Samamon. — v namiznem tenisu so se pomerili člani, mladinci in mladinke, k;er so zmagali Hodnik. Pečnik ln Milena Smodiš. Celotnega tekmovanja se je udeležilo okoli 100 tekmovalcev. Skoda. da se tekmovanja niso udeležili, kot je bilo predvideno, tudi gojenci vojne akademije iz Ljubljane. Toda društvo sl bo skušalo zagotoviti njihovo udeležbo ob proslavi v počastitev dneva JLA V soboto, 29. novembra, je bil slavnosten zaključek z enournim programom in podelitvijo praktičnih daril najboljšim tekmovalcem. Posnemanja vredno je. da »o mlajši kot nagrado prejeli smuči ali posamezne rekvizite za gojitev zimskega športa. ROKOMET Rokometaši ŠD »Rudar« v Trbovljah so nameravali dan republike počastit; z brzotumirjem v malem rokometu, katerega pa se Je od povabljenih udeležil samo »Proletarec«' iz Zagorja, ki ga je »Rudar« premagal z rezultatom 15:6 (6:3). V nedeljo pa so trboveljski rokometaši sodelovali na turnirju v Zagorju in dosegli prvo mesto z zmagama nad »Proletarcem«, ki je bil v prvem delu igre skoraj enakovreden tekmovalec, v tiru gem pa je znatno popustil, z i2:.">, in nad »Papirničarjem« iz Vevč z rezultatom 7:3. USPEH TRBOVELJSKIH KOŠARKARJEV V letošnjem tekmovanju za prvenstvo Slovenije v košarki je »Rudar« iz Trbovelj dosegel verjetno svoj največji uspeh, saj Je ob končni uvrstitvi moštev v zelc močni konkurenci dosegel 3. mesto Po prvem delu prvenstva 90 bil, trboveljski košarkarji celo na drugem mestu, a so v jeseni popustili tako. da so zdrknili za eno mesto navzpol. Razveseljivo je to, da so košarkarji »Rudarja« po enem letu stagnacije dohiteli najboljša košarkarska moštva Slovenije. Okoliščina. da večina trboveljskih košarkarjev študira v Ljubljani, je za ta uspeh še toliko pomembnejša. Ce bo prišel v Trbovlje še novi trener, ki bo vsekakor skušal dvigniti kvaliteto tega športa, lahko pričakujemo, da bo »Rudar« drugo leto ponovno posegel v borbo za najvišja mesta in s tem tudi vzbudil večje zanimanje za košarko v Bačarju. MANIFESTACIJA ZASAVSKE MLADINE KROS V VIDMU-KRSKEM V POČASTITEV 29. NOVEMBRA Mladinska organizacija na TSS Videm-Krško je priredila ta kros v počastitev 29, novembra. Postal naj bi tradicionalen. Prvič, a kljub temu uspeh! Na tekmovalno progo so postavljeni reditelji, ki pazijo, da si ne b( kak tekmovalec »skrajšal« proge. Občinstvo težko čaka na začetek. Končno! Izpred osnovne šole defillrajo tekmovalci do starta z zastavonošo na čelu: ekipe lz Celja, Brežic in Vidma-Krškega. Pol enajstih. Tekmovalci se raz- Sevnlca Telovadna akademija, ki jo je priredilo TVD »Partizan« v proslavo dneva republike na večer pred praznikom v svojem domu, je ob nabito polni dvorani nad pričakovanje lepo uspela. Posebno razveseljiva je bila zelo povečana številčnost vrst, predvsem mladinskih — plod vztrajnega prizadevanja načelnlštva. Nastop starejših članic, večinoma mamic naših pionirčkov — 16 po številu — je zbudil val odobravanja, ugajala pa je tudi vrsta mlajših članov na bradlji. Pogrešali pa smo vrsto starejših članov. Pisanost sporeda je povzdignilo sodelovanje pionirskega pevskega zbora osemletke z zborovsko recitacijo in pesmijo ter odličen nastop moškega pevskega zbora gasilcev. Akademiji so prisostvovali predsednik občine ter drugi predstavniki krajevnih oblasti, ustanov ln pedjetij. porede v dve vrsti. Napovedovalec pozdravi nastopajoče in omeni nekaj znanih imen, ki prav gotovo ne bodo razočarala: Slavko Špan, Milan Stebernjak in dva člana AD »Kladivarja« iz Celja. — Prvič start ni uspel. Drugič uspe: Špan v vodstvu. Povečuje razdaljo. Potem izginejo tekmovalci za ovinkom. Kaki dve minuti občinstvo nestrpno čaka, kdaj se bodo pokazali teumovalci na stari cesti. Zdaj! Kao je to, ki vodi kakih 50 metrov pred drugimi? — se vsakdo vprašuje. Seveda: Slave! — tako namreč prijatelji kličejo Špana. In čas? 3,50,0 minute, zakliče sodnik. Drugi: Arnšek 4,02. Tretji: Rovš-nik. — Sodniška komisija mora izračunat; plasma ekip. Medtem tekmovalce pogoste s čajem in obloženimi kruhki. » Cez kakšne pol ure sledi razglasitev rezultatov in podelitev diplom. Prvomestna ekipa si je pril borila pokal, prvih pet tekačev pa je dobilo diplome. Po!yal je prehoden in bo postal last ekipe, ki bo zmagala na tem krosu trikrat zaporedoma alt petkrat v presledkih. — Rezultati: Ekipno: 1. TSS Videm-Krško; 2. II. Gimnazija Celje; 3. ES S Celje; 4. Gimnazija Brežice; 5. Vajenska šola I, Celje; 6. Vajenska šola II, Celje; 7. I. Gimnazija Celje. — Posamezniki: 1. Špan (Gimn. Brežice) 3,5«; z. Arnšek TSS Videm - Krško) 4,02: 3. Rovšnik (ESS Celje) 4,03; 4. Stebernjak (TSS Videm - Krško) 4,04; 5. Kopitar (Vaj. šola. Celje) 4.07. Nick Člana brežiške ekipe Z motornim kolesom se je smrtno ponesrečil 29. novembra Je vpzil r. motornim kolesom »Puch - Tomos« v smeri Loke pri Zagorju — Izlake Maks Podlesnik, šef poslova:nlce odkupnega podjetja »Odpad« v Trbovljah. Na Lokah je naložil še Alojza Jermana, ki je bil vinjen. Tako sta se peljala kakih 500 tio 600 metrov naprej. Sovo-zač se je začel zadaj nagibati na stran. Podlesnika je vrglo na stran z motorja in Je udaril s prsmi v steber na desni strani cestišča in umrl za posledicami. (ma) • Dežurni zdravniki in bolničarke v Trbovljah: 9. 12. 1957 dr. Južnič Vladimira. Spajzer Ruža; 10. 12. 1957 dr. Novak Ahačič Cveta, Ot-ten Marija; 11. 12. 1957 dr. Ko-morovsky Vladimir, Jesih Mira; 12. 12. 1857 dr. Južnič Vladimira, Potočnik Pepca'; 13. 12. 1957 dr. Novak Ahačič Cveta, Medvešek Anica; 14. 12. 1957 dr. Južnič Vladimira, Spajzer Ruža; 16. 12. 1957 dr. Južnič Vladimira. Spajzer Ruža. Dežurni zdravnfk se nahaja v Zdravstvenem domu Trbovlje. Ul. 1. junija 4, telefon št. 83, ob delavnikih od 20. ure do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih od 20. ure do naslednjega delovnega dne do' 7. ure zjutraj. MALI OGLASI UGODNO SE PRODA ooslople z eno dograjeno sobo. neicai zemljišča. ob glavni cesti na Logu pri Sevnici. Odprodajo sp nadalje 2 njivi \n vinograd. — Lu-dovik Kirar, Log pošta Boštanj. ZAKONCA. BREZ OTROK, kupita hišo lahko s preužitkom. — Franc Pinterič, monter Brodskj Stupnik. PRODAM SKORAJ NOVO ZENSKO KOI-O, znamke »Branden-• burg«. Naslov v upravi ZT. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO dobro ohranjeno. — Stanko Turšič, p. Cerklje. Gospodinjsko pomočnico z vsaj delnim znanjem kuhanja sprejmem k 3-članski družini. — Fani Vodopivec, Brežice. Nemške ovčarje — mladiče, črne barve, z rodovnikom (prijavljeni pri Kinološkem združenju), ugodno prodam. Pismene ponudbe ali osebno ogled pri: Limpel, Vižmar-je 53, p. Šentvid nad Ljubljano. KUPIM gepelj, zaželen znamke K. D. R. Blansko. Ponudbe z navedbo cene pošljite na Alojz Mirt. Lokve 25. p. Brestanica. fRAklC KOPITAR. 32. — Kot blisk se je nekega jutra po kraju raznesla novica, da so pognali v zrak električni motor. Kljub budnosti nemških vojakov ln domačih izdajalcev je uspelo, da je motor zletel v zrak. Sledile so aretacije. Bojan je žalostno gledal dolge kolone ljudi, ki so se pomikale proti železniški postaji. Premišljeval 33. — Šolske počitnice so se bližale kraju. Bojan je zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta dodobra izkoristil. Vneto je hodil v okolico Iri se potikal po gozdovih, ker je upal, da bo tudi on videl partizane. Vendar ni imel sreče. Mati je še vedno hodila k sorodnikom na kmete in jim pomagala. Vča- je, kaj bo s temi ljudmi. Bodo sih je šel tudi Bojan z njo, dol-še kdaj videli slovensko zemljo in domač kraj? Na postaji 10 potem Nemci nekaj ljudi izpustili, druge pa odpeljali v Mauthausen, od koder se jih je le nekaj vrnilo. go pa tam ni zdržal. Zaužiti je moral te zadnje proste dni. Večkrat je odšel tudi k Savi. Kadar ni bilo nikogar, je odšel tudi do votline. 34. — Novo šolsko leto je bilo tu. Bojan je začel obiskovati osmi razred. Kar nekam prijetno mu je bilo pri srcu, ko je videl, da ga ne bo več učila nemška učiteljica, ki je ni mogel trpeti. Mislil je, da bo sedaj bolje, a se je zmotil. Učitelj ni bil nič boljši. Bi) je pač pristen Nemec. Učitelj je mislil, da so samo Nemci poklicani, da vodijo in vzgajajo narode na svetu. Zato je v Bojanu z vsakim dnem rastel odpor protj okupatorju, želja, da bi se maščeval ta očeta, pa je bila v njem vsak dan močnejša. 35. — Učitelj je pri zadnji šolski uri povedal, da se morajo popoldne zbrati vsi fantje na šolskem dvorišču. Ustanovili bodo Hitlerjevo mladino. Dobili so nove uniforme, razdelili funkcije [n začeli z vajami. Bojan je zelo nerad hodil k vajam Večkrat je izostal in se raje napotil v gozd, kjer je bilo lepše. Učitelj je začel sumiti, da Bojan nalašč izostaja. Nekega dne je poslal trgovčevega sina za njim, da bi ugotovil, kam hodi. Ta bi Bojana skoro presenetil, a ga je pravočasno opazil in zbežal. r poplavi spominov, ici jih ee/drvja leta pišejo m objavljajo r&zrv propadli generali in politiki, da opravičijo svoje delovanje in zločine pred in med vojno, je pred kratkim izšla knjiga spominov osebnega Hitlerjevega fotografa Heinricha Hofmanna, ki je presenetila javnost zlasti v Nemčiji in v An-glji. Ko je prišel na oblast fašizem, je Hofman n- dobil brzojavko neke ameriške agencije, naj takoj pošlje Hitlerjevo sliko, za katero so mu ponudili kar sto dolarjev. Sto dolarjev za sliko neznanca? Nujno je potreboval denar in sito dolarjev niso bile mačje solze. Na srečo je imel prijatelja, ki je bil v dobrih odnosih s Hitlerjem. Zaprosil ga je, naj mu pomaga; toda dobil je odgovor: »Kdor hoče Hitlerjevo sliko, mora plačati 30.000 dolarjev.« »Kdo pa je tako neumen, da bo dal 30.000 dolarjev za sliko nepoznanega politikanta?« Iz spominov njegovega osebnega fotografa HIILER SE JE SRAMOVAL NEMŠKI DIKTATOR NI ZSfcAL Pl ATI, KER SE NI HOTEL POKAZATI V KOPALKAH — ZAHTEVAL JE 30.000 DOLA" JEV ZA SVOJO SLIKO — KOMEDIJANT URE IN URE PRED OGLEDALOM — PRINAŠAL JE NESREČO ŽENSKAM »Tako ali nič! Hitler rabi toliko denarja, da bi okrepil svojo skupino.« Tako mu je odgovoril prijatelj, ki je dobro poznal Hitlerja in njegove namene. To je vzbudilo še večjo radovednost fotografa in žilica mu ni dala miru. Sreča mu je bila naklonjena, saj je imel svoj fotografski atelje prav nasproti uredništva Hitlerjeve politične skupine »Voelkischer Beobach-ter« v Miinehenu. Izvedel je, da je Hitler večkrat tja zahajal. FLORENTINA XXVIII. nad. Florentina je gledala za njim. Potem je dala roko k ustom in si otrla vlažne ustnice. Nekaj časa je sedela tiho, povsem nepremično ... Zunaj se je začelo mračitt. Z globokim vzdihom se je dvignila s stola in stopila do telefona ter zavrtela nekaj številk. Oglasil se je moški glas. — Dvajset, tri — prosim —. Potem je obesila slušalko na vilice in se spustila v naslonjač. V sobi se je zmračilo. Ta večer je Florentina povedala Ralfu svojo preteklost. Svoja mlada leta, šolanje v Barceloni. Oče je bil Španec, mati Belgijka. Razodela miu je vse, kar je doživela v Španiji, in kako je pobegnila v Belgijo, k tetki, ki je živela v Ganu. Tu se je spoznala s Prosperjem de Zittrom in postala njegova ljubica. Povedala mu je, kako jo je Prosper ujel v svoje mreže, kako se je zaman borila proti njegovemu demonskemu značaju. Prosper je znal brati vsako njeno misel, vsako njeno tajno željo. Vse bolj in bolj jo je vklepal v svoje mreže; postala je pravzaprav poslušno orožje v njegovih rokah, in to je on brezobzirno izkoriščeval v svoje umazane namene. On je v njej zbudil skrite strasti in želje: luksus, drage obleke, gostije, orgije, draga jedila, alkohol in končno še tajinstveno opojnost mamil. — Njemu ni ničesar mar — je rekla Florentina Ralfu. — Povezal me je z ljudmi, od katerih je pričakoval koristi, in me včasih privedel v povsem nemogoče prilike. — Cernu se ga niste otresli, ko ste spoznali, kakšne namene ima z. vami? ' Florentina zmaje z rameni. — Poskušala sem, a vedno zaman. Pregloboko sem segla. Nazaj ni bilo poti. A končno, ali vi ne čutite, da vre iz njega neka čudna, demonska moč? — Da, povsem točno. Ali niste tudi vi opazili? — Mislite njegove oči? ... njo, da.se je v Kanadi učil hipnotizirati, in zares, tudi jaz mislim, da je to resnica... Ralf pritrdi. Tudi njemu se je zdelo, da ima Prosper naravnost demonske oči. Da, misli Ralf sam zase. Toda kaj to meni mar? Prosper in Florentina sta njegova agenta. Postala sta orodje v rokah Abwehra, in treba jih je izkoristiti. Gre končno za uspeh pri razbitju velike, močne organizacije belgijskega Pokreta odpora. Ali bo to lahko dosegel? Prosper in Florentina sta zdaj edina aduta v rokah Abwehra, s katerima bo lahko prišel do cilja. Kdo ve, kaj bo jutri? Treba bo delati naglo in energično... NOVE ZANKE Prosper se je po nekaj dneh vrnil v Bruselj. Zdaj sta v Antwerpenu in Bruslju poslovali dve centrali za pošiljanje zavezniških pilotov, in to z dokajšnjim uspehom. Prihajajo pa tudi sveža obvestila o organizaciji »Corps France-Belge«. Kdaj bo odkrita dvojna igra Prospera in Florentine? Organizacija »Corps France-Belge« je bila še vedno povsem zadovoljna z veščo in zavito igro »kapetana Jock-sena in njegove dražestne pomočnice Florentine. Organizacija je bila zelo hvaležna, ker sta osvobodila Chervea in Neronda, ni pa niti slutila, kaj se je pripetilo Cherveu. Močno je na predstavnike Pokreta odpora delovalo tudi orožje v tajnih skladiščih v ulici Forestier. Mimo tega, »Corps France-Belge« je bil zelo hvaležen »kapetanu Jocksenu«, ki ga je zdaj končno osvobodil skrbi za zavezniške pilote. Zdaj so se lahko vsi posvetili drugim, še važnejšim nalogam: pripravam za sabotaže in napade na nemške položaje. Nastale pa so še druge skrbi. Sivolasi polkovnik Zoren in major Ther sta jih zaupala svojemu »prijatelju Jocksenu«. Organizaciji je bil nujno potreben denar, da bi lahko Izplačala svoje sodelavce. Potem ji je bila potrebna radijska postaja, da bi z Londonom vzpostavili direktno zvezo... Nad. sledi Spoznal je njegov avtomobil, ki je bil taik, da bi ga lahko spravil v staro šaro- Nekega dne je zapazil Hitlerja, kako je stopil v hišo. Čakal je ure in ure; ko pa se je Hitler vrnil, je napravil nekaj posnetkov. Ze se je veselil, toda nenadoma ga je neznana roka zagrabila za vrat ter mu iz aparata vzel film. In spet je bila sreča naklonjena podjetnemu fotografu. Nek j njegov znanec, tudi Hitlerjev prijatelj, mu je lepega dne sporočil, da se bo poročil in da mu bo Hitler za pričo- Te priložnosti pa ne biom zamudil,- si je mislil Hofma-nn in obljubil prijatelju, da mu bo plačal vse stroške za ženitovanje. Ce ga bo po-vabil. Hitler je prišel na svatbo, Hofmann pa je prinesel s seboj svoj aparat, in previdno slikal Hitlerja izza zavese. Ze med sprejemom je njegov pomočnik razvil film in ga prinesel svojemu gospodarju. Po kazal je ploščo Hitlerju, ki je kar ostrmel. Bilo je zelo nerodno obema, zato je Hofmann pri prič; razbil ploščo. To mu je zagotovilo zaupanje in naklonjenost Hitlerja in odprlo vrata za vse nadaljnje uspehe. Hitler je začel vedno bolj obiskovati njegov atelje in se je pogovarjal -s Hofmannom o vseh mogočih stvareh. Listal je po albumih, gledal slike in vabil fotografa, naj mu pripoveduje kar kioli, pravljice, resnične ali izmišljene zgodbe itd. Večkrat mu je ponavljal stare stvari; Hitler pa je ure in ure buljil v tla in zamaknjeno poslušal-Nekoč m-u je fotograf dejal, da je v mladih letih hotel postati slikar; Hitler se mu j-e pritožil, da je tudi on hotel postat; slikar. (To b; bila sreča za ves svet!) Hofamnn pravi, da mu Je Hitler večkrat zaupal intimne zadeve. Nekoč sta govorila o ženskah. Hitler se mu je pritožil: »Jaz nisem ustvarjen za ženske; jim prinašam nesrečo.« Zaljubljen Je bil v svojo nečakinjo Geli, ki je žalostno končala svojo mladost kakor Angležinja Unity Mltlord ter Eva Braun, zadnja Hitlerjeva ljubica in za nekaj ur pred koncem tud; žena, Hitler je spoznal Evo, ki je bila krasno dekle, v Hol-mannovem ateljeju, kjer je delala kot uradnica, To je še bolj poma- galo Hotmannu, da je postal hišni prijatelj. Ko sta leta 1939 Hitler in Stalin s/klenila prijateljsko pogodbo. Je bil Hofmann na izrecno Hitlerjevo željo poslan v Moskvo z državno delegacijo kot njegov izredni odposlanec, da izroči njegove pozdrave Stalinu. To pa Je bila le pretveza, da je Hofmann lahko nemoteno slikal Stalina, ga natanko opazoval in o tem poročal Hitlerju, ki je hotel vedeti, če Stalin kadi, koliko pije, kako je, kako govori, kako podaja roko, kako ravna s svojimi ministri kako hodi. Mnogim na Jugu Amerike ni všeč, da smejo voliti tudi 'črnci. Vendar njihovi glasovi niso nepomembni. kakšno polt Ima Itd. Se posebej pa mu Je naročil: »Poglej, če Ima Stalin priraščene uhlje.« To ga je nadvse zanimalo. Zakaj? Stara nemška govorica namreč pravi, da imajo Židje priraščene uhlje. Tej govorici je Hitler verjel in se hotel prepričati, če je Stalin židovskega porekla. Hitler ni kadil in ni pil alko- hola, ker mu je to škodovalo zdravju, zaradi tega ni maral, da b| se objavile slike, v katerih se vidi Stalin s cigareto. Posebno Je prepovedal, da bi objavili sliko o podpisu sporazuma, ko med podpisovanjem Stalin drži cigareto v roki. »To bj bila žalitev nemškega naroda,« je dejal Hitler In Hofmann Je moral retuširatl vse slike, da so izginile cigarete. Hofmann je res precej dobro zaslužil, Imel pa je. mnogo sitnosti in opravka zaradi fotografij, na katerih je bil Hitler. Vse je hotel pregledati. Tako niso smele v objavo slike, ki so kazale Hitlenj-a v »smeišni-h« pozah, na primer na sankah. Gorje, če bi objavil; *liko Hitlerja v kratkih, značilnih nemških hlačah in nogavicah, ker je bilo videt; gola kolena. Hofmann pravi, da Hitler ni znal plavati, ker se ni hotel nikdar pokazati v kopalni obleki; svojemu osebnemu zdravniku pa je pn; pregledu pokazal le delčke telesa. še več. Preden je oblekel novo obleko, se je dolgo časa ogledoval pre<|. ogledalom in Hofmann ga je moral z vseh strani slikati. Nato je dobro pregledal sliko, če mu obleka pristoja. Ko pa je pripravljal svoje " govore, je izgubljal ure in ure pred ogledalom, da je kot mlada površna deklica študiral in preizkušal razne poze. .Hofmann ga Jfe moral seveda neprestano slikati in takoj razviti slike, da seje »velik.; Fuhrer« ogledoval in zbiral najbolj učinkovite geste. Pravi , komedijant! Pravijo, da je Hitler ponorel v zadnjih mesecih svojega življenja, sipomini njegovega fotografa pa kažejo, da že v mladih letih n; bil pri zdravi pameti in je imel res čudne manije- Čudno pa je, da je tak tip zapeljal za seboj toliko Nemcev, ki so se imeli za »nadljudi«. Al« VESTE ... d a papež Pilj XII. izpo-polnuje svoje znanje v ruščini? Vatikanski (krogi napovedujejo, da bo papež v kratkem govoril vernikom, k; žive onstran »železne zavese«, V ta namen se uči ruščine. Svoj govor bo imel po novem mogočnem radiood-dajniku. ki so ga pred kratkim Predsednik republike Sirije je prvi začel kopati jarke za obrambo svoje domovine. Zdaj je nevarnost nekoliko manjša In sirsko ljudstvo je spet sredi ustvarjalnega dela. slovesno odprli v Santa Maria d; Galleria; ... da se je umrljivost v Hi-rošimi na Japonskem od leta 1946 podvojila. Se dvanajst let po strašni eksploziji atomske bombe v Hirošimi se čutijo močne posledice bombardiranja in statistični podatki kažejo, da je smrtnost v tem mestu dvakrat večja kot v ostalih japonskih mestih. Vzrok večine smrti je levkemija ; ... da se ribe Orientirajo po soncu? Znanstveniki na nekem ameriškem vseučilišču so pri proučevanju rib ugotovili, da se riibe na svojem potovanju ravnajo po soncu. Ce sije sonce, ribe vedno najdejo pravo smer, če pa je oblačno, se kaj rade izgube; ... da živi v največ)! reki na svetu, v Amaeonskem veletoku v Južni Ameriki, riba piraja, pred katero ljudje trepetajo. Riba je dolga komaj 30 centimetrov. Na sovražnika oziroma na plen se ne spravi ena sama riba, empaik istočasno na tisoče in tisoče skupaj. Vsaka odgrizne s svojimi ostrimi zobmi svoj kos in tudi največjega orjaka je v najkrajšem času konec. Domačini se jih silno boje in se drže daleč od takih voda. v katerih so najraje. In dobro pazijo na svoje domače živalt, ko gredo k vodi. če pa morajo preko reke s čredo govedi, tedaj najprej poženejo v reko na določenem kraju kakšno revno, suho kravo, na katero planejo požrešne ribe. Tedaj pa morajo kravarji naglo izrabiti priliko in na dragem mestu hitro poženejo svojo čredo čez reko. Dekle iz Jawe, pripravljeno za slovesen ples iPolitični mozaik SPOR MED SOSEDI Zanimivo je, ker so se malo sporekli sosedi — zavezniki: Kanada in ZDA. Predsednik kanadske vlade Difen-backer obtožuje Američane, da nelojalno konkurirajo. Gre ža ameriške viške pšenice ,ki jih mečejo na svetovno tržišče po dumping cenah, to pa onemogoča normalen razvoj kanadske zunanje trgovine. Tisk je situacijo krstil kot »viharni oblak, ki se je pokazal nad ekonomskim horizontom dveh držav«. Iz tega bi sklepali, da bodo imeli Angleži korist, ker je predvideno, da bi Kanada »v znamenje represalij« 13 odstotkov svoje trgovine z ZDA usmerila proti Londonu. To kot začetek. Morda Elizabeta II. ni zastonj obiskala Kanade... ^ ZASKRBLJENOST Lansiranje prvega in mesec nato drugega umetnega satelita v vesoljstvo je vznemirilo Američane. Torej so Ruši pred nami! To je geslo vsbh diskusij v ameriških znanstvenih in drugih krogih. No, pri tem pa niso ostali. I Delajo analize, da ugotove vzrok za to. Prinašamo vam neki zanimiv detajl iz teh diskusij. Največja uradna znanstvena ustanova v ZDA — Nacionalna znanstvena fundacija — je objavila poročilo, v katerem se podčrtava, da imajo ZSSR daleč večji znanstveni kader kot ZDA. Okrog 24.000 sovjetskih učenjakov — to je 14 odstotkov od vseh I sovjetskih znanstvenih kadrov — se ukvarja Izključno z znanstvenimi raziskovanji. To število je gotovo za četrtino večje od števila ameriških raziskovalnih kadrov. MATKA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Povedala je. da se gospodična Buckley še‘nl vrnila, nakar ji je Poirot odgovoril, da sva domenjena z njeno gospodarico. S težavo jo je prepričal o tem, ker je bila kot mnogi moji rojaki nezaupna do tujcev, jez pa sem si domišljal, da ji je moja pojava odstranila nezaupanje. Bila sva ji dobrodošla ter naju je popeljala v dnevno sobo. Ta pa ni imela prav nič žalosten videz, temveč razgled na morje, a skozi okno je svetlo sijal sončni žarek. Pri nekoliko skromni opravi so bili videti razni slogi drug za drugim najmodernejši, toda cenena stvarnost je morala prenašati prijetno neprisiljenost Viktorianske dobe. Zavese so bile iz zbledelega brokata, medtem ko so bile nove prevleke iz pisanih, živih tonov, a blazine pravcatih kričečih barv. Ne steni so visele družinske slike. Nekateri od teh dam in gospodov so se morali za svojega življenja veseliti tako poudarjenega videza. Gramofon in gramofonske plošče razmetane naokoli ter prenosni radio so skrbeli za glasbeno razvedrilo gospodične Nick. Na naslonu otomane je ležal časopis. Poirot ga je vzel, toda ko je videl, da je to »St. Loo Herald«, ga je s prezirljivo grimaso položil nazaj, k;er je bil. Nekaj pa mu je reklo, da ga je že vdrugič vzel v roke, in medtem ko je pregledoval neko rubriko, je stopile na prag Nick Buckley. »Prinesi led, Ellen!« je naročila, preden je zaprla vrata. »Tako, tukaj sem, gospoda moja. S težavo in muko sem se otresla ostalih. Sedaj me pa nikar več ne natezajte — kaj je?« »Počasi, gospodična,« je dejal moj prijatelj. Žene, ki nama je odprla vrata, je prinesla led, tablet s steklenicami in Nick je strokovno napravila cocktail, ne da bi prenehala s svojim žlobudranjem. Končno jo je osupnila Poirotova molčečnost, kar je bilo pri njem nenavadno. Sredi natakanja kozarcev je prenehale in kratko dejala; »No?« »Dovolite mi, gospodična, popiti na vaše zdravje.« Poirot ji je vzel kozarec iz rok. »Na vaše dolgo, in dobro zdravje.« Razumnemu dekletu poudarek, ki ga je vložil v besede, ni ušel. »Je... je...« »Da, mademoiselle. To je.« Pred oči ji Je pomolil kroglo. Ali veste, kal le to?« »Seveda. Krogla,« je odgovorila zmedeno. Prav, gospodična. In danes dopoldne ni mimo vašega obraza zletela osa, temveč krogla.« »Saj menda ne mislite rešilo, da bi se upal kakšen zločinski norec streljati na hotelskem vrtu?« »Prav gotovo mislim to.« »Torej, potem gospoduje nad mojim življenjem čarovnik,« je dejala Nick.' »To je številka štiri.« »Da,« je odgovoril Poirot. »To je številka štiri. Sedaj ml pa, prosim, kaj natančnejšega povejte o ostalih treh nezgodah.« Presenečena je dvignila glavo. »Gospodična, moram se prepričati, da so bila res le naključja.« »Kaj pa naj bi drugega bilo?« »Gospodična, nikar se preveč ne prestrašite, Kaj pa, če vam kdo streže po življenju?« Nickin odgovor je bil smeh, ki se sploh ni hotel končati. »Ah, kako čudovito!« Zopet zvonek smeh. Moj dragi gospod, kdo pa zlodja naj bi mi stregel po življenju? Nisem lepa, mlada dedinje, da bi z mojo smrtjo preostali milijoni. Ce bi pa že kdo stremel za tem, da me ubije, kakšna grozna zgodba bi to bila. Toda, bojim se, da je malo upanja za to.« »Ali mi hočete, gospodična, opisati te primere?« '»Seveda — toda za stvarjo ne tiči nič. V moji spalnici visi nad mojo posteljo na steni težka ka, ki je ponoči padla dol. Slučajno sem tedaj slišala spodaj neko ropotanje vrat in sem pohitela, da jih zaprem. Tako sem se rešila, sicer bi mi bilo strašilo zdrobilo glavo. To je bila številka ena.« »Naprej, gospodična!« je šilil Poirot, brez nasmeška. »Sedaj, številke dve.« »Ah, to je še bolj bedasto. Ce se odpravljam na kopanje k morju, uporabljam navadno strmo kozjo stezo, ki pelje čez pečevje navzdol k neki pečini in je primerna za skakanje. No, in tako se je utrgale nekje skala, se zvalila za menoj iri mc zgrešila le za nekaj centimetrov. Tretji primer pa ni soroden nobenemu teh dveh. Zavore mojega avtomobila niso bile v redu; čuvaj garaže mi je na dolgo in široko razlagal, vendar ga nisem dobro poslušala. Vsekakor bi ne bile zavore, ko bi se bila odpeljala skozi vrata in po griču navzdol, delovale in bi bila — hajd! — treščila naravnost v sredo rotovža.Nestal bi vražji tresk, lažja poškodba rotovža, a popolno uničenje miss Nick Buckley! Zahvaljujoč svoji prirojeni pozabljivosti, se vrnem tudi to pot zopet nazaj in zdrvim tako le v lovorovo živo mejo.« »Toda, točnega razloga mi ne morete nevesti?« .»To morate pa iti k garaži Moti, če hočete točno vedeti. Neki vijak je bil zrahljan. Močno sumim Elleninega malčka, da je tam nekaj rokoval. Vsi otroci se radi sučejo okoli avtomobilov in kaj- šušmarijo, čeprav prisega Ellen, da se mali avtomobile še pritaknil ni.« »Kje je vaša garaža, gospodična?« »Na drugi strani hiše.« »Je zaklenjena?« Nickine oči so se od začudenja široko razprle. »Nikdar. Zakaj bi se zaklepala?« »Torej, se kdo lahko neopaženo pritihotapi k vozu?« »Mislim da. Toda, to je vendar tako neumno.« »Ne gospodična, ni neumno. Se vedno ne razumete: nahajate se v nevarnosti, mademoisselle, v resni nevarnosti. Pravim vam. Jaz! Vi ne veste, kdo sem jaz?« »Ne,« je brez dihe odgovorila Nick. »Jaz sem — Hercule Poirot.« »Ah!« Bile je vljudnostna besedica. »Vam je moje ime poznano, kaj?« »O, da.« V zadregi jc mečkala robček. »Se počutite neprijetno.« je dejal Poirot jn jo ostro opazoval. »To se pravi, kot domnevam, da niste brali mojih knjig.« »No, da, toda ne vse. Vsekakor pa vem za naslove.« »Gospodična, vi ste prav vljudna mala lažnivka. Kako sem le mogel pozabiti — saj ste še vendar cel otrok. Nemogoče, da bi bili že kaj slišali o meni. Slava hitro mine. Moj prijatelj vam bo dal vsa potrebne pojasnila.« »Nick je pričakujoče uprla vame svoj pogled, Jaz pa sem se v zadregi odkašljal. »Gospod Poirot je ... je bil... velik detektiv,« sem pričel »Oh, prijatelj moj!« je vzkliknil PoiroU. Ne znate nič povedati?« (Dalje prihodnjič)