Št. 5 (1036) leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 29. januarja ^ X 1970 DOLENJSKI LIST DOLENJCI BODO ŠE NAPREJ DOBIVALI POLNE OSEBNE DOHODKE Majhna nelikvidnost na Dolenjskem Delovne organizacije dobro gospodarijo! Novi ukrepi ne bodo prizadeli Dolenjcev Lojze Kersnič — glavni direktor SDK, centrale za SRS Na Otočcu so se na dvodnevnem posvetu o ukrepih, ki naj bi omilili nelikvidnost našega gospodarstva, zbrali 22. ' in 23. februarja predstavniki slovenskih enot službe družbenega knjigovodstva. Ob tej priložnosti smo zaprosili za kratek pogovor glavnega direktorja slovenske centrale SDK v Ljubljani Lojzeta Kers-niča. — Na dolenjskem področju so tri podružnice SDK: novomeška, krška in kočevska. Kakšne težave imajo zaradi nelikvidnosti podjetja na območju teh treh vaših podružnic? KAJ JE S TREBANJSKO TOVARNO KROMPIRJA? Predelava za 27.000 ton Reševanje perečih težav treh dolenjskih občin Lansko poletje so bile razprave o novi tovarni za predelavo krompirja prav živahne, Mii-ra je bila celo že določena kot lokacija, Kolinska, ljubljanska tovarna hranil, pa naj bi bila investitor. Bilo je celo že govora, naj bi tovarno lansko jesen začeli graditi. Potrebno je bilo samo še odobriti vloge za kredite, zagotovljeno pa naj bi bilo vlaganje tujega denarja. Stvari so se odtlej deloma obrnile na glavo, kot kaže, saj od obljubljenega začetka gradnje zaenkrat ni ostalo ničesar. Kljub vsemu pa velja opozoriti, da bi bila gradnja zares nujna, ker bi reši- Dr. Franc Hočevar v KRKI Podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Franc Hočevar se je 23. januarja mudil v Novem mestu in medi drugim obiskal tudi tovarno zdravil Krka. Zanimal se je za razvojni program tovarne, za njene načrte v nekdanjem Inlsu in za možnosti za sodelovanje tovarne z institutom Borisa Kidriča. Za sodelovanje z institutom Borisa Kidriča se je zanimal ne glede na to. da ni prišlo do integracije, ker so v institutu pripravljeni v enakih okvirih sodelovati s tovarno zdravil Krka. M. J- la približno 6.000 gospodarstev v treti dolenjskih obči-(Nadaljqevanje na 5. str.) »Moram reči, da je nelikvidnost zajela zlasti bazično in predelovalno industrijo. Iz teh ozirov so se težave najbolj zaostrile na področju bivšega kranjskega okraja, v Celju in okolici ter v Mariboru. Dolenjska, ki je pred leti dobivala kredite . za nerazvite predele, take industrije nima v večjem obsegu, zato se tudi ne srečujemo z večjo nelikvidnostjo gospodarstva. Uipoštevati pa je treba in zraven tega pohvaliti dejstvo, da so prav na Dolenjskem predstavniki de'ov-nih organizacij večinoma sproti razreševali svoje probleme nelikvidnosti, tako z odpisom vrednosti zalog ka-| kor tudi z intenzivnejšo iz-; terjavo dolgov. Zato lahko ; zatrdim, da imajo zaradi plačilne nesposobnosti težave zaenkrat manjša obrtna podjetja in nekatere kmetijske delovire organizaoije, ki pa že imajo izdelane sanacijske programe.« — Ali je na Dolenjskem več takih delouiih organizacij, ki bodo dobivale manjše osebne dohodke, potem ko bodo še naprej nelikvidne in boste nove ukrepe strogo upoštevali? »Kot sem že prej omenil, bodo delavci iz dolenjskih podjetij še naprej dobivali polne osebne dohodke. Nekaj manjših izjem v kolektivih, ki sicer niso plačilno sposob- (Nadaljevanje na 6. str.) Sevnica je ostala osamljena Znano je ,da je sevniška občinska skupščina zavrnila predlog celjske komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev, po katerem naj bi letos prispevna stopnja znašala 5,5 odst., marveč je vztrajala pri dosedanji stopnji 5,2 odstotka. Ven-dar je sevniška občinska skupščina ostala edina; vsa druge skupščine so namreč pristale na povečano stopnjo in se mora zdaj temu podrediti tudi Sevnica. Po predpisih mora vsaj dve tretjini občin na območju komunalne skupnosti podpreti predlog, da je sprejet za vse. Kaj dela mali Andrejček iz Hrustovega pri Velikih Laščah? Se z nožičem samo igra? Pomaga babici? Berite v reportaži na 11. strani! Pust se bliža in v šentjemejski dolini so se že začeli tradicionalni »krofenbali«, prireditve, ki se začno toliko nedelj pred pustom, kolikor je v dolini gostiln. Na vrsto mora namreč priti vsaka gostilna. Na teh veselih srečanjih se odvija tekmovanje za najboljše krofe, s katerimi bo postregel gostilničar, pojavijo pa se tudi maske. Na sliki: v gostilni Gorišek v Dol. Brezovici so postregli s krofom velikanom, ki ga vidite na sliki. Velikan je imel lep venec, brez katerega ni dobrega krofa. (Foto: P. Miklič). — Posnetku smo ta teden prisodili nagrado za FOTOGRAFIJO TEDNA. Niko Belopavlovič je prevzel pokroviteljstvo Na državno prvenstvo v smučarskih skokih za mlajše mladince, ki bo v nedeljo, 8. februarja, na Mimi, se Mirenčani marljivo pripravljajo. Na prošnjo upravnega odbora TVD Partizan Mirna in tovarne DANA je pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzel predsednik smučarske zveze Jugoslavije in naš rojak NIKO BELOPAVLOVIČ. Poročali smo tudi, da bi moral preteklo nedeljo bati na Debencu veleslalom, vendar je zaradi pomanjkanja snega odpadel. P. ŠEMROV Obetajoča vrtina na Čatežu AGRARIA Brežice opira svoje načrte za širjenje rastlinjakov na Čatežu na zaloge tople vode v globinah. Zavod za geodetske raziskave po njenem naročilu že leto dni vrta v tem okolišu. Zadnja vrtina je vlila kolektivu AGRARIE veliko upanja. Svedri so te dni prišli 310 m globoko in kaže, da bo to najpomembnejši vrelec, kar so jih doslej odkrili. DANES g Stična: referendum 20. febr.! □ Polje, kdo bo tebe ljubil? str. 6 □ Rešitev za slabotne str. 10 □ Konjiček, zaslužek, propad str. 11 □ črnomaljski »zli duhova« str. 13 □ Po sledeh govoric v Mirenski dolini str. 16 Kljub nekaterim nasprotovanjem se je DS Mesnega podjetja Stična odločil za pripojitev k Dolenjki iz Novega mesta Delavski svet Mesnega podjetja Stična je 19. januarja z večino glasov sprejel sklep, da za 20. februar letos razpiše referendum za pripojitev k trgovskemu podjetju DOLENJKA iz Novega mesta. Fred/tem je DS sklepal o možnosti za »družitev z domačo .kmetijsko zadrugo, vendar se za tako integracijo člani DS niso odločili. Ce se bo 65-čdanisOei kolektiv Mesnega podjetja Stična, ki je lani ustvaril okoli 2 milijardi Sdin prometa, odločfi za pripojitev k DOLENJKI, bo novo razširjeno podjetje predvidoma ustvarilo v letošnjem letu 113 milijoiov celotnega prometa. Mesni izdelki iz Stične so že sedaj poznani na novomeškem področju. Z novo organizacijsko obliko pa so dane možnosti za močno povečanje prodaje stiškega mesa in mesniM izdelkov na vsem širšem področju Dolenjske in tam, ikjer imata obe podjetji že zdaj dobre poslovn* uspehe. VRATA ! . I OKNA lilleS POLKNA ribnika KREDIT Sredi šolskih počitnic — pa taka zima! Nenadoma je prišla že druga otoplitev m jug je ndmogrede odpihnil sneg. Smučišča so prazna, zato pa v mestu ni nič manj živahno. Čeprav se avtomobilisti v Novem mestu od koder je tudi tale posnetek — pritožujejo, da nimajo kje parkirati, bi vendarle premnogi raje ta cas sneg kot dež (Foto: Ivan Zoran) OD 29. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA Nekako od 4. do 7. februarja nestalno s pogostnimi snežnimi padavinami. V otalem lepo vreme z ostrejšim jutranjim mrazom. Dr. V. M. tedenski mozaik V Južnem Vietnamu so uradno organizirali kolesarske dirke na 800 kilometrov dolgi progi. Sodeluje 73 vojakov. Dirke naj bi dokazale, da je proga »vama« pred napadi FNO, Kako »varna« je, dokazuje oboroženo spremstvo kolesarjev: vojaki stražijo ob cesti, čistijo minska polja, nad kolesarji krožijo helikopterji, pred kolesarji in za njimi pa vozijo oklepni avtomobili. ... V varšavskem paktu so ustanovili skupne sile pod enim poveljstvom. Te skupne sile so sicer ustanovljene zaradi atlantskega pakta, toda po potrebi bodo morda odšle več tisoč kilometrov daleč na vzhod. Da ne bo sovjetskim vojakom preveč dolgčas, če bi se na sovjetsko-kitajski meji spet kaj vnelo. ... Francozi bodo baje prodali Libiji kar sto bombnikov lovcev mirage. Prej je bilo govora o petdesetih, letalih. Kaže, da bo Libija, ki ima toliko prebivalcev kakor Slovenija, kmalu do zob oborožena. Ali pa bo nekaj orožja odstopila drugim. Kdor ima nafto, ima devize in orožje je mogoče dobiti samo za devize. ... Na Srednjem vzhodu niso preveč odkritosrčni, kadar je treba priznati lastne izgube. Egipčani so trdili, da jim Izraelci niso »zmaknili« velike radarske postaje ob Sueškem zalivu. Toda nekaj dni Po tem je prišla vest iz Kaira, da so obsodili na smrt pet oficirjev, ki so dovolili, da so Izraelci postajo odnesli. ... V poraženi Bia-fri, kjer ie vedno vlada velika zmeda, $o cene britvicam poskočile na en funt za britvico. Številni Biafrčani bi si radi obrili brade, fcj so jh nosili kakor njihov (sedaj) pobegli voditelj Ojukwu. . . . Sestanek med veleposlanikoma ZDA in LR Kitajske v VarSavi je trajal samo eno uro.. Toda Že to je zadostovalo Moskvi, da je udarila po ameriško-kitajskih spletkah, kakor Peking udarja po sovjetsko-ameriških spletkah. Le Američanom je očitno všeč, da se Moskva in Peking prepirata. KAJ DELAJO KMETJE V RADLJAH Zadruga ali društvo? Kmetje vse bolj iščejo možnosti za boljše gospodarjenje - Kdo jim bo pomagal? - Ali naj se njihove organizacije razvijajo kot »samorastniki«? »Dolgo smo zaman čakali, zato smo se odločili...« Tako pravijo kmetje v Šentjurju pri Celju, Radljah ob Dravi, Juršincih pri Ptuju in še v drugih krajih. ■ Odločili so se, da si ustanovijo svojo organizacijo. če se ta ne sme imenovati zadruga-naj se imenuje društvo. Njena dejavnost je bolj pomembna kot naziv. Kmetje si želijo pomagati bolj, kot jim pomagajo drugi, če ne bodo dobili družbenih TELEGRAMI BAGDAD — V iraškem glavnem mestu so v zadnjih dneh postrelili in pobesili novo »serijo izdajalcev«, skupno 44, ki so s posredovanjem Irana baje delali za CIA. Vojaški »sodnik« je dejal, da bo to zastraševalno vplivalo tudi na druge. BEJRUT — Libanon je »vljudno, a odločno« zavrnil ponudbo Iraka, da bi poslal na libanonsko ozemlje kot pomoč v boju proti Izraelu kakih pet do sedem tisoč svojih vojakov. PARIZ — Francoski zunanji minister Maurice Schumann je uradno obiskal London in spodbudno izjavil, da se v »Britaniji stvari premikajo«. Očitno se je nekaj premaknilo tudi med Francijo in Britanijo, ker Francija ne nasprotuje več sprejemu Britanije v Skupni trg. PARIZ — Predstavnik nigerijskega veleposlaništva v Parizu je izjavil, da je zvezna nigerijska vlada pomilostila udeleženca državljanske vojne na drugi strani. Ni pa hotel povedati, ali pomilostiev velja tudi aa biafrskega voditelja Ojukwuja. RIM — Predsednik italijanske vlade Rumor je javno pokaral svojega ministra za delo Cattina, češ da se vmešava v stvari, ki niso v njegovi pristojnosti. Cattin se Je postavil na stran sindikatov. I/DNDON — Britanski premier je odpotoval na obisk v Kanado in ZDA. Pred nekaj dnevi je napovedal, da bodo volitve v Britaniji verjetno jeseni. TOKIO — Japonska in ZSSR sta podpisali pogodbo o gradnji pristanišča blizu mesta Nahodka na Daljnem vzhodu, kakih 100 kilometrov Jugovzhodno od Vladivostoka. sredstev, bodo poskušali z lastnimi. Tudi to bo več kot nič. V pravilih društev za vzajemno samopomoč zasebnih živinorejcev, kakršno so ustanovili v Radljah ob Dravi, piše, da bodo skrbela za selekcijo živine, za nakup plemenske živine za svoje člane, za zamenjavo telet med kmeti, da bi mesarji dobili le najslabša, boljša pa bi pitali naprej, za sodelovanje pri varstvu živine pred nalezljivimi boleznimi in drugimi nesrečami, za strokovno izobraževanje živinorejcev in spodbudne razstave živine, pa tudi za iskanje kupcev za živino. ■ Če bi sedanje kmetijske organizacije skrbele za vse to in pri veh kmetih, ki jim je to potrebno, si gotovo nobeden ne bi zaželel nove organizacije. Kmetje se združujejo m i m o sedanjih kmetijskih organizacij zaradi t e ■ ga, ker z njihovim dosedanjim delom niso zadovoljni. Dokler ne bo sprejet novi zakon, ki ga pričakujejo, se ne morejo združevati v novih kmetijskih zadrugah. Vsaka nova zadruga bi se namreč takoj ob ustanovitvi spremenila v tako gospodarsko organizacijo, kot so sedanje zadruge. Zato ustanavljajo kmetje društva s široko dejavnostjo. Pozneje se bodo lahko prilagodili novim razmeram. To jim bo uspelo veliko hitreje, kot če bi zdaj le čakali, kaj bo prinesla prihodnost. ■ V Juršincih pri Ptuju so šli še nekoliko dalje kot v nekaterih drugih krajih. Po uspešnem dvoletnem poslovanju trsni-čarskega odseka, ki je de- EDEN IZMED UBITIH — Petnajst novinarjev se je smrtno ponesrečilo, ko je njihovo letalo convair treščilo v megli v pobočje gore blizu Poza Rica v mehiški zvezni državi Vera Cruz. Spremljali so predsedniškega kandidata Echeverrio na predvolilni turneji. Na sliki: krsta s truplom enega izmed novinarjev na letališču v Ciudad Mexicu. Mož z naočniki je predsedniški kandidat Echeverria. (Telefoto: UPI) loval pri obratu za kooperacijo kmetijskega kombinata Ptuj, so v začetku leta ustanovili še živino-rejsko-poljedelski odbor ali odsek, ker združuje veliko živinorejcev, v prihodnjih dneh pa nameravajo ustanoviti še sadjarski in vinogradniški odbor. Za strokovno službo pri kmetih se povezujejo z ustreznimi ustanovami, npr. za živinorejo z živinorejsko veterinarskim zavodom Ptuj, za sadjarstvo s sadjarskim zavodom Maribor. Gospodarske stvari, zlasti prodajo, pa bodo morali urejati preko ustrezne gospodarske organizacije. če se ne bodo mogli dogovoriti z nobeno sedanjo kmetijsko organizacijo in če bo kmalu sprejet ustrezen zakon o zadružništvu, bodo morda ustanovili novo kmetijsko zadrugo. Temelje take zadruge pa postavljajo že s sedanjimi strokovnimi odbori ali odseki. JOŽE PETEK 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ ODPRAVLJANJE KRIVIC NIH RAZLIK — Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja je prejšnjo sredo sprejela 6klep o povečanju pokojnin v Sloveniji. Upokojeni do konca 1964. leta prejmejo letos 23 % večje pokojnine, upokojeni do konca 1965 14 %, upokojeni do konca 1966. leta 20 %, upokojeni do konca 1967. leta pa za 13 % večje pokojnine. Poleg tega povečanja dobijo upokojenci še po 40 din mesečno. Tisti, ki so bili upokojeni po 1. januarju 1968, dobijo 4 % večjo pokojnino in 40 din, v kolikor se jim ni že pri odmeri pokojnine upošteval osebni dohodek iz leta 1969. S tem se v glavnem odpravljajo razlike med upokojenci, ki so odšli v pokoj v različnih obdobjih. V poprečju se letos povečajo pokojnine v Sloveniji za 23 %. Lani so znašale povprečne pokojnine 614 din, letos pa 755 din. Najnižja določena pokojninska osnova znaša 463 din, najvišja pa 3300 din. Tudi nadomestila za letni oddih upokojencev ne bodo nižja kot lani, ko so znašala na Hrvatskem 120 din, v drugih republikah pa 100 din. ■ E. KARDELJ, PREJEL NAJ-VIŠJE ODLIKOVANJE — Predsednik republike Tito je v petek slovesno podelil Edvardu Kardelju ob njegovi 60-letnici najvišje jugoslovansko odlikovanje — red jugoslovanske velike zvezde za izredne zasluge v dolgoletni revolucionarni in državniški dejavnosti. V soboto pa je mestna skupščina Beograda na slovesnem zasedanju proglasila tovariša Kardelja za častnega meščana Beograda. E. Kardelj je za Titom drugi Jugoslovan, ki mu je Beograd podelil najvišje priznanje. ■ STOLETNICA LENINOVEGA ROJSTVA — V soboto je bila v Beogradu pod predsedstvom tovariša Tita prva seja zveznega odbora za proslavljanje 100-letnice Leninovega rojstva. V uvodni besedi je tovariš Tito poudaril velik pomen Leninovega teoretičnega in praktičnega delovanja v uresničevanju Marksovih idej v vsakdanji socialistični praksi. Proslave 100-letnice Pokojnine bodo letos večje poprečno za 23 odstotkov Leninovega rojstva bodo trajale vse letošnje leto. Pri teh proslavah jemljimo Leninovo delo — tako so poudarili na seji odbora — kot napotek za delovanje v sodobnosti, ne pa kot nekaj, česar se kaže samo spominjati. ■ TITO V SLOVENIJI — Prejšnji torek, sredo in četrtek se je predsednik Tito- z ženo Jovanko mudil na obisku v Sloveniji. V torek je z Brionov prispel na Brdo pri Kranju, v sredo je bil na rednem zdravniškem pregledu v ljubljanski bolnišnici »Peter Držaj«, kasneje je obiskal ljubljanski hotel »Turist«, v četrtek pa je z vlakom iz Kranja odpotoval v Beograd. ■ SEJA CK ZKS — Centralni komite Zveze komunistov Sloveni- je je v ponedeljek obravnaval delovni program za uresničevanje resolucije prve seje konference ZKS. Predlog programa je uvodno obrazložil član sekretariata CK Franc Šetinc. Centralni komite je pozval vse organizacije in vodstva- ZK, da tudi svoje naloge določno opredelijo z akcijskimi programi, ki morajo biti sestavljeni do 15. februarja. ■ NAŠ RAZVOJ DO L. 1975 — Gradivo za sestavo srednjeročnega plana razvoja SFRJ od 1971 do 1975 med drugim predvideva, da bo nacionalni dohodek v Jugoslaviji znašal leta 1975 1000 dolarjev na prebivalca. Povprečni realni mesečni osebni dohodek naj bi tedaj znašal 1450 do 1500 din. Obvezne oblike zdravstvenega varstva naj bi se razširile na celotno prebivalstvo. Od celotnega prebivalstva naj bi bilo kmetov še 42 % (sedaj jih je 46,8%). ■ NAPOVEDANA PODRAŽITEV ELEKTRIKE — Pravijo, da letos ne bo nevšečnih omejitev električnega toka, pač pa se bo elektrika prejkone že aprila podražila. To podražitev so predlagali na seji upravnega odbora skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva prejšnjo sredo. ■ V TREBNJEM TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA? Svet za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo pri gospodarski zbornici Slovenije je sklenil, da bo dal pobudo za sklicanje vseh zainteresiranih za gradnjo tovarne za predelavo krompirja pri Trebnjem. i tedenski zunanjepolitični pregled Dvogovor med nemškima ( državama — Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko — ki se je začel 18. decembra lani, ko je 77-Ietni predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht poslal predsedniku ZRN Gustavu Heinemannu pismo, se kljub vsem težavam in oviram nadaljuje. To je pokazala Ul-brichtova tiskovna konferenca v vzhodnem Berlinu prejšnji teden. Ulbricht je sklical veliko mednarodno tiskovno konferenco in ji dal zelo velik poudarek. Značilno zanjo je bilo že to, da je bila prva Ulbrichtova tiskovna 'konferenca po devetih letih. Odgovoriti je hotel na nedavne za-hodnonemške predloge in na govor kanclerja Willyja Brandta v Bundestagu. Ulbricht je na tiskovni konferenci zelo hitro in jasno poučil vse tiste, ki so menili, da so njegovi predlogi za sklenitev pogodbe med nemškima državama »maksimalni«. Njegovi pogoji niso »maksimalni«, temveč »minimalni«. Kljub temu se lahko nadaljujejo pogajanja z Bonnom. To je seveda slaba tolažba za Brandta, ki je zdaj med dvema ognjema: iz vzhodnega Berlina ga neizprosno dalje kritizira Ulbricht — z malenkostnimi priznanji, da je nekoliko, toda samo nekoliko boljši od Kiesingerja — z druge strani pa ga napada krščansko-de-mokratska opozicija, ki si vroče želi, da bi si socialnodemokratski kancler opekel prste, diskreditiral lastno politiko »odpiranja proti Vzhodu« in si tako sam izkopal prerani politični grob. Ulbricht je v svoji poslanici Heinemannu med drugim zahteval, da Bon med drugim tudi mednarodnopravno in ne samo »de facto« prizna NDR, da dokončno prizna sedanjo mejo med nemškima državama in mejo na Odri in Nisi, da se odpove članstvu v NATO (ne da bi se hkrati NDR odpovedala svojemu v varšavskem paletu), predvsem pa da se ZRN odpove temu, da bi se razglašala za edino zakonito predstavnico nemškega naroda. Skratka, da bi se med drugim odpovedala tudi tako imenovani Hallstei-novi doktrini, po kateri je Bonn prekinil diplomatske stike z vsemi tistimi vladami, ki priznajo NDR. Ce primerjamo, kdo je doslej več »popustil«, moramo ugotoviti, da je to storil Bonn po prihodu Willyja Brandta na oblast. Bonn sicer še ve- dno ne priznava NDR v mednarodnopravnem smislu, priznava pa jo »de facto«. Isto bi bilo mogoče reči za mejo na Odri in Nisi. Dejstvo, da Bonn še ni dokončno in mednarodnopravno priznal te meje, očitno ne moti Poljakov, da' ne bi bili pripravljeni začeti pogajanj z Bonnom. Brandtova teza je: obsta- jata dve nemški državi, a le en nemški narod. In: pogodba med nemškima državam^^-naj ne bo pogoj za začetek Dvogovor pogajanj, pogajanja morajo pripeljati do sklenitve te pogodbe. Ulbricht je na tiskovni konferenci takole zastavil: »NDR je socialistična nemška nacionalna država, ZRN pa je kapitalistična natovska država ... država z omejeno nacionalno suverenostjo.« Morda je samo še korak do trditve, da je NDR edina, ki zastopa prave interese nemškega naroda kot celote, kakor je prejšnja leta vztrajno trdil kancler Adenauer o ZRN. Vendar sc dogovor nadaljuje in Ulbricht je pustil vrata priprta. Ko ga je neki novinar vprašal, ali zato zavlačuje pogovore, ker bi s pogodbo NDR izgubila možnost, da brez carine izvaža svoje blago v ZRN — dejansko v Skupni trg — je ta odgovoril: »Mi delamo razloček med politiko in trgovino.« Dva češka stalinista, Vasil Bilak in Alois Indra, sta v zadnjih dneh spet napadla Aleksandra Dubčka. To sta storila z utemeljitvijo, da številni ljudje nasprotujejo njegovemu imenovanju za veleposlanika ĆSSR v Carigradu. Vendar je zanimiva okoliščina, da sta oba stalinista hotela nekoliko zavreti vnemo še hujših stalinistov, ki so še vedno nezadovoljni s sedanjo kadrovsko politiko, beri: čistko v partijskih vrstah. Oba stalinista sta svetovala somišljenikom, da naglica ni dobra svetovalka in da je za vse potreben čas. Vsekakor je v tragičnem položaju na češkem nekoliko ironično, da so celo znani stalinisti pod pritiskom še večjih stalinistov, ki ne bodo nikdar odpustili Dubčku in drugim naprednim voditeljem, da so »zakrivili« češkoslovaško pomlad leta 19G8. DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK= vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 S SEJE ODBORA ZA ČASOPISNO DEJAVNOST f Kdo je pooblastil PTT za tako „razvrščanje"? Razen dražjega papirja, ki pa obeta ponoven skok cene, napovedujejo interni sklepi združenega PTT podjetja s 1. marcem 1970 znatno višje tarife za dostavo časopisov 21. januarja so na seji odbora za časopisno dejavnost pri republiški gospodarski zbornici razpravljali predvsem o nedavni podražitvi rotacijskega (časniškega) papirja. Kot je znano, je ta papir od 5. decembra 1969 dalje dražji za 8 Sdin pri kg, javna tajnost pa je, da je znatno večja podražitev tega papirja tik pred durmi. Člani odbora so zato sklenili predlagati republiški konferenci SZDL Slovenije, da bi le-ta prek pristojnih organov posredovala za regres (povrnitev razlik) podraženega papirja za vse količfae, ki bodo porabljene za politični informativni tisk. Ostra kritika pa je na seji zadela tudi PTT podjetja v Sloveniji oz. jugoslovansko združeno PTT podjetje. Brez poprejšnjega posvetovanja s časopisnimi podjetji je PTT sklenila, da bo s 1. marcem letos za časnike veljala od-premna tarifa kot za navadne TISKOVINE, česar ne poznajo nikjer po svetu. Tudi »ugodnost«, da bodo posamezne vrste časnikov lahko deležne »nekaterih popustov«, je enostranska, če pomislimo na dejstvo, da naj bi — tako so povedali na seji tega odbora — sodili v prvo grupo samo dnevni politični časniki. Slovenski pokrajinski tedenski politični listi, glasi- la medobčinskih organizacij SZDL, bi pri taki enostranski in samovoljni kategorizaciji, PTT prišli v 2. skupino »tiskovin«. Pri tem se moramo takoj javno vprašati: kdo je pooblastil PTT podjetja, da bodo enostransko in sama uvrščala slovenski politični tisk v razne skupine ali kategorije? Zoper ta ukrep in postopek PTT so na seji izrekli qstre proteste. Pošta ravna enostransko tudi s svojimi namerami, da bo sama določala, katere največje mere smejo imeti posamezni časniki oz. časopisi, ki jih bo v bodoče razpošiljala po normalni tarifi. Na seji odbora so zato ponovno zelo določeno skla.vili, da je treba čimprej resno pregledati možnosti za ustanovitev posebnega samostojnega podjetja, ki bi v Sloveniji prevzelo prevoz in dostavo časopisov kot revij. Pred časopisnimi podjetji je torej spričo podražitve papirja in obetanih znatnih podražitev poštnih tarif za prevoz in razdeljevanje časnikov, časopisov ter revij, kot tufll drugih podražitev, resno vprašanje podražitve časopisov. Naklade, ki nas že zdaj uvrščajo na dno evropske lestvice glede razširitve tiska, se bodo ob podražitvi prav gotovo močno zmanjšale. V sredo, 21. januarja, je predsednik republike tovariš Tito obiskal hotel TURIST v Ljubljani, kjer se je zadržal dobro uro in se pogovarjal z uslužbenci. V spremstvu direktorja hotela Toneta Kolarja si je ogledal novo urejene prostore TURISTA, ob odhodu iz poslopja pa so ga Ljubljančani prisrčno pozdravljali (Foto: France Modic) Prezgodnji predlog iz Sevnice V republiški skupščini niso sprejeli predloga sevniške občinske skupščine, po katerem naj bi dopolnili zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov -Kljub vsemu: pravočasen in dober predlog! Po podatkih republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov lani kar 39.000 zavarovanih kmetov ni moglo izkoristiti zdravstvenega varstva, ker niso imeli potrjenih zdravstvenih izkaznic. Leto pa ne potrdijo, če kmet ne plača prispevka. Vse to je spodbudilo občinsko skupščino Sevnica, da je predlagala, KAKO URESNIČUJEMO REFORMSKO POLITIKO Z vsemi sredstvi proti podražitvi »Bitka« za trajno zmago reforme bo v marsičem odvisna od letošnjih prizadevanj, da na tržišču uvedemo več reda. Odgovorni organi, sodeč po pripravljenih ukrepih, ne želijo vsega prepustita naključju. Njihov glavni namen je že opredeljen: ne sme priti do tekmovanja v cenah, še manj pa do nekontroliranega podražanja. V tem letu so dobili prednost ekonomski ukrepi, kar pomeni, da se ne bomo vrnili na stare administrativne omejitve. Toda. če bo potrebno, in samo v skrajnem primeru, bomo uporabili tudi te da bi zaščitili tržišče in cene pred nepredvidenimi nevarnostmi. Najvažnejše je, da so državni organi sklenili posredovati z uvozom, kadarkoli se bodo na tržišču neutemeljeno dvigale cene. To je vzrok za predlagane spremembe v uvozu in carini za posamezne proizvode, da bi z večjim vplivom svetovnega tržišča »razbili« nekatera monopolistična tržišča, ki navadno spremljajo podražitve. In končno: tam kjer ne bodo uspešni ekonomski ukrepi, borno predpisovali admini- Kurilnega olja bo dovolj Zaradi nujnega uvoza 50.000 ton kurilnega olja bo tega kuriva za približno 1 milijon peči na olje dovolj vso zimo. V Sloveniji pomanjkanja tega olja zadnje tedne ni bilo čutiti, huje pa je bilo na jugu dr*~’-e. Lani smo pokurili v državi že 420.000 ton takega olja, leto dni prej pa 302.000 ton. — Vozniško dovoljenje, prosim! — Kaj? Prav vi si drznete od mene zahtevati vozniško dovoljenje, ko prav dobro ve&te, da ste ml ga včeraj vzeli! (Karikatura iz zadnje številke PAVLIHE) naj bi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov tako dopolnili, da bi komunalni zavod potrdil veljavnost zdravstvene izkaznice tudi med letom, če bi zavarovanec dokazal, da je plačal prispevek. V tem primeru bi imel zavarovanec pravico do povračila stroškov tudi za čas, ko ni imel potrjene zdravstvene izkaznice. Zdaj namreč te pravice nima, četudi kasneje poravna vse obveznosti. Pristojni skupščinski odbor se s tem predlogom' ni strinjal. Menil je namreč, da bi to omogočilo špekulacijo. Zavarovanec prispevka ne bi plačal. če pa bi zbolel in bi stroški zdravljenja znesli več kot pa znaša prispevek, bi plačal naknadno in se tako izognil večjim stroškom za zdravljenje. Zakonodajnopravna komisija pa je bila drugačnega mnenja. Dejala je, da je že sam zakon začasen, sevniški predlog pa opozarja na težave, ki se porajajo v zdravstvenem zavarovanju kmetov. Po njenem mnenju je ta predlog doslednejši od sedanje zakonske ureditve. Ker pa le delno ureja odprta vprašanja, se je bolj nagibala k mnenju, da bi bi- lo treba to v celoti urediti v novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju. Socialnozdravstveni zbor, ki je nato razpravljal o sevni-škem predlogu, ni bil za takšno ureditev, ampak je pritrdil tistemu delu mnenja zakonodajnopravne komisije, po katerem naj bi stvar uredili z bodočim zakonom. Sevniški predlog je bil torej prezgoden — pa vendar pravočasen, saj v skupščini že zdaj razpravljajo o tem, kako bi v prihodnje uredili zdravstveno zavarovanje. V teh razpravah so znova sprožili sevniški predlog. Odbor socialnozdravstvenega zbora se je zavzel za to, da bi morala občina plačati ’prispevek za tiste kmete, ki ga iz objektivnih razlogov ne morejo plačati. Malce drugačno je stališče odbora republiškega zbora, ki pa pravi, da je to dolžnost družbe. V bistvu med odboroma torej ni razlike, le da eden kar določeno pravi, da je ta družba občina. Ob vsem tem pa je nekaj gotovo: skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov je letos podpisala višjo prispevno stopnjo. Lani je bila 9, letos pa 12 odstotkov, pavšalni prispevek pa je povečala od 280 na 320 dinarjev. To bo razmere ▼ sevniški občini še bolj zaostrilo in bo še več kmetov, ki tega prispevka ne bodo zmogli. Nujno je treba torej vse to v celoti urediti z novim zakonom, če že niso sprejeli predloga sevniške občine, da bi vsaj delno odpomogli prizadetim kmetom. V. J. ŽIVLJENJSKI STROŠKI ŠE NARAŠČAJO V decembru 1969 so se življenjski stroški 4-članske družine po podatkih zavoda SRS za statistiko povečali za nadaljnjih 1,6 odst. (v primerjavi z novembrom 1969). Razen stanovanjske opreme in prometa so se podražile vse življenjske potrebščine. Za kaj je treba od decembra dalje odšteti več denarja? Za hrano za 3,2 odst, za tobak in pijače za 0,5 odst., obleko in obutev za 0,4 odst., stanovanje za 0,2 odst., kurjavo in razsvetljavo za 0,2 odst., higieno za 0,7 odst. ter za kulturne izdatke in oddih za 0,9 odst. več kot dotlej. Zanimanje tujega kapitala za naš trg Doslej je sklenilo 14 tujih partnerjev pogodbe z našim gospodarstvom za investiranje v razvoj jugoslovanskih podjetij. Vrednost doslej sklenjenih pogodb znaša 60 milijonov dolarjev. Te dni so v. pripravi še 4 take pogodbe, teko pa tudi pogovori za 60 nadaljnjih pogodb in naložb tujega kapitala v naša podjetja. Gostinci: za 8,6% dražji kot leto dni prej V decembru lani so se cene storitev gostinstva povečale za 0,4 odst. v primerja- vi z novembrom. Povečanje cen od decembra 1968 do decembra 1969 pa znaša 10,7 odst.: jedila so se v enem letu podražila za 14,8 odst., alkoholne pijače za 9,4 odst., brezalkoholne za 11,1 odst. ter prenočišča za 2,5 odst. V povprečju 60 bile lanske gostinske storitve za 8,6 odst. dražje kot v letu 1963. Tu so najbolj skočile cene brezalkoholnih pijač — kar za 13,9 odst. Kmetijski nasveti m Prostor za naravna gnojila Po čistoči kuhinje spoznamo gospodinjo, po redu na gnojišču pa kmečkega gospodarja. Gnoj, gnojnica in gnojevka so sicer odpadek živinoreje, hkrati pa nenadomestljive vrednosti za poljedelstvo. Razmetan gnoj, ki ga dež izpira hkrati z gnojnico v obcestni jarek, to je najslabše spričevalo kmetije. Gradnjo gnojišč, gnojničnih jam in gospodarskih stavb je pri nas zavrla kmetova negotovost ob podružabljanju zemlj’šč. Danes so stvari precej drugačne: spet so postali zanimivi nasveti, kako je najbolj smotrno urediti kmečko dvorišče in gospodarska poslopja, kaj je napredno in kaj ni. ■ Odraslo govedo daje čez 10 kubičnih metrov gnoja na leto, seveda odvisno od količine stelje, če na gnojišče nakladamo gnoj 2 metra visoko, odvažamo pa ga trikrat na leto, zadostujeta za glavo velike živine 2 kvadratna metra gnojišča, če odvažamo gnoj bolj poredkoma, mora biti seveda večje. Velja pravilo: bolje imeti manjše gnojišče, pa tisto pravilno urejeno. Dobro gnojišče ima betonsko ploščad nagnjeno toliko, da se gnojnica odceja v gnojnično jamo, ki je lahko pod gnojiščem ali ob njem. Ni nujno, da ima gnojišče tudi stranske stene, saj je mogoče brez njih oblikovati kup, v katerem je gnoj naložen v plasteh, kar edino omogoča pravilno zoritev gnoja. Ker je delo zelo težavno, je treba predvideti možnost, da gnoj privlečemo do gnojišča s posebno desko ali pehalom, kar uporabljajo že v vseih bolje urejenih hlevih. ■ Gnojnično jamo zgradimo iz železobetona. Kjer praznimo trikrat na leto, potrebujemo za eno glavo velike živine 3 kubične metre prostora. Jama ne sme biti globlja od 4 metrov, dobro pa je, da je okrogla, ker v njej gnojnico lažje premešamo. Z novim načinom gnojenja z gnojevko, ki se širi tudi pri nas, potrebujemo drugačno jamo. Velikost izračunamo, če vemo, da daje eno govedo blizu 20 kubičnih metrov gnojevke na leto. Upoštevati moramo še število praznenj. Rezervoar za gnojnico in gnojevko zgradimo lahko tudi nad zemljo, če gradnjo v zemlji ovira talna voda ali živa skala. Inž. M. L. DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! strativne cene. Za razliko od dosedanje prakse bodo kontrolirali tudi sporazume ob uvozu in izvozu, ki jih sklepajo v Zvezni gospodarski zbornici, ker so ugotovili, da tudi ti omogočajo monopol na tržišču. Očitno je namen pripravljenega predloga za te številne ukrepe, da bi vzpostavili vedji red na tržišču .kot doslej, kar je osnovni po goj za mirnejše gibanje cen. Generalni direktor Zveznega zavoda za cene Nikola Filipovič je pred kratkim pojasnil, zakaj so tem ukrepom dali prednost. Rekel je: »Tega smo se lotili zato, ker smo ugotovili, da je na vseh tržnih področjih dosti blaga. Toda namesto da bi to vplivalo na ustalitev cen, se dogaja obratno, zahvaljujoč v marsičem »načrtni paniki«, ki jo ustvarjajo posamezne skupnosti, da bi pripravljale teren za povečanje cen.« Iz teh ukrepov je razvidno da gre za nove, sistemske ukrepe. Pokazalo se je namreč, da so osnovna načela reforme na področju cen in tržišča pravilna, toda treba jih je še izpopolniti in kar je še bolj važno, vložiti je treba nove napore in jih dosledno izvesti v praksi. Prav zaradi tega imajo ekonomski ukrepi prednost, da bi v naslednjem obdobju omogočili čim bolj svobodno delovanje na tržišču ob istočasnem izdelovanju trajnih meril za vsklajevanje cen, ki so še pod družbeno kontrolo. Vsekakor stopamo v to leto dosti bolj pripravljeni, kar vliva zaupanje, da se ponavljajoče podražitve iz prejšnjega leta ne bodo ponovile. K sodelovanju so povabili tudi javno mnenje. M. S. V torek, 27. januarja 1970, je slavij 60-letnico življenja eden izmed najvidnejših slovenskih in jugoslovanskih politikov in državnikov, tovariš EDVARD KARDELJ. Vse svoje dosedanje življenje je posvetil neutrudnemu revolucionarnemu delu za korist delavskega razreda ter za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Pred vojno in ves čas revolucije je stal na prvih okopih boja za svobodo slovenskih in jugoslovanskih delovnih ljudi. Prav v času najhujšega preganjanja, zaporov, ječ in nasilja je vedno našel čas tudi za pisanje: s knjigami, članki, z razpravami in bogatim teoretičnim delom je prispeval najdragocenejše v zakladnico jugoslovanskega in svetovnega marksizma, zlasti pa je bil in je v prvih vrstah borcev za samoupravljavski, resnični jugoslovanski socializem. v Vsi mu ob življenjskem jubileju želimo vse najboljše, zlasti pa čvrstega zdravja in osebne sreče, da bi bil še dolgo med nami! 1954 predaval v Oslu, kjer je govoril o možnosti razvojne poti v socializem prek političnega mehanizma klasične buržoazne demokracije. Takšna pot je možna v visoko razvitih deželah, ki imajo zato, ker so se prej pojavile na zgodovinskem prizorišču kapitalizma, poseben ekonomski privilegij, z njim vred pa tudi ekonomsko moč in visok življenjski standard. To dejstvo blaži notranja družbena protislovja. V takšnih primerih je demokratična tradicija v nekem smislu regulator družbenih nasprotij v smeri postopne krepitve socialističnih elementov. To pa ne velja za zaostale države brez demokratične tradicije, ekonomsko nerazvite in z zaostrenimi notranjimi protislovji. če se hočejo te države razvijati kot svobodne in neodvisne, ne smejo po klasični poti kapitalističnega razvoja, ker bi jih spričo mednarodne koncentracije kapitala, zaradi poglabljanja prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami ter zavoljo blokovskih nasprotij prej ko slej pahnili v ekonomsko in politično odvisnost od bogatejših. Zaradi tega socialističnega gibanja v nerazvitih deželah niso le metoda osvobajanja dela, temveč predvsem tudi način, kako se. otresti zaostalosti, s tem pa tudi ekonomske in politične odvisnosti, šele to jih usposablja za socializem. VSAKO nadaljnje Kardeljevo delo po svoje potrjuje njegove prejšnje misli m spoznanja. Tako so tudi vse njegove poznejše razprave o nacionalnem vprašanju potrjevale njegova zgodovinska spoznanja iz predvojnega obdobja. Povojni razvoj je pokazal, da je mogoče uspešno reševati nacionalno vprašanje samo v socializmu, ki veruje v enakopravnost med narodi in državami. Zato je Edvard Kardelj zmeraj tako odločno nasprotoval vsakršni nacionalistični licitaciji, ki poskuša kompromitirati sadove narodnoosvobodilnega boja in razvoja mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Po njegovem mnenju poskušajo nekateri s takšnimi licitacijami, prekritimi z raznimi romantičnimi, demagoškimi in drugimi gesli, ustvarjati in Širiti prostor za protisocialistično in protisamoupravno akcijo. Takšne težnje so naperjene proti Jugoslaviji, ki je s svojo neodvisno in napredno vlogo eno najpomembnejših poroštev varnosti za vse jugoslovanske narode in ena pomembnih opornih točk v boju drugih narodov za neodvisnost in mir na svetu. »Tudi v prihodnosti«, je poudaril Edvard Kardelj na razširjeni seji sekretariata CK ZKS po znanih dogodkih v Sloveniji, »je slovenskemu narodu odprta samo ena pot, če hoče resnično ostati sam svoj gospodar: biti s socializmom in braniti socializem, biti s samoupravljanjem in demokratičnim napredkom socializma in braniti takšno smer napredka...« S tem je povedal, da bi nas vsaka druga pot spreminjata ali v privesek imperialističnih sil ali v objekt centralističnega, birokratskega koncepta socializma. TUDI Kardeljeve razprave o vprašanjih socialistične politike na vasi so zgovoren primer ustvarjalnega marksizma, razumevanja problemov v njihovi časovni in prostorski stvarnosti, že od vsega začetka je nasprotoval kampanjskemu podružbljanju zemlje, poudarjanju zgolj kvantitativne strani socializacije naše vasi. Zavzemal se je za resnično povezovanje socialističnega sektorja s kmetom, kakor ga narekujejo njune obojestranske materialne koristi, ki ustrezajo obstoječemu obsegu modemih sredstev za proizvodnjo. Dajal je prednost kvaliteti pred kvantiteto in tako prišel do sklepa, da ni najpomembnejše, ali je večina zemlje družbene, temveč da je neprimerno važnejše, ali ima družbeni sektor večino po proizvodnji in produktivnosti, po svoji vlogi na tržišču. S tem je že pred desetimi leti nakazal sedanje stanje, ko socialistična kmetijska gospodarstva z manjšim deležem zemlje pridelajo večino najpomembnejših pridelkov za trg. Sedanje razprave o problemih kmetijstva in vasi vnovič potrjujejo aktualnost Kardeljevih tez o reševanju agrarnega vprašanja v naših razmerah. • Tovariš Kardelj ima pravico govoriti o tem, kakšni moramo biti komunisti, ker je on sam takšen že več kot štirideset let. Z dialektično metodo je odkrival resnico o človeku in družbi, o zakonitostih družbenega razvoja in podrejal spoznane nujnosti zavestnim smotrom človeka. S tem je dal dragocen prispevek življenjskemu, ustvarjalnemu marksizmu, ki osvobaja človeka in njegovega duha. S takšno metodo je Edvard Kardelj prispeval trajne vrednosti v zakladnico revolucionarne misli in praktičnih izkušenj, iz katere zajemajo napredni ljudje in napredna gibanja po vsem svetu. Socializem je znanost, a tudi umetnost!, je zapisal neki tuji publicist. Umetnost zato, ker terja nemirno iskanje, globljo analizo življenja v času in prostoru, zmožnost predvidevanja za prihodnost, pripravljenost za akcijo. Edvard Kardelj je imel in ima vse te oblike. če bi ne dal revolucionarnemu gibanju nič drugega kot samo razpravo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja,« bi se bil že uvrstil med naše velike mislece. Vendar on nenehno dela, ustvarja in piše! (Povzetek po gradivu, kd ga je ob življenjskem jubileju tovariSa Edvarda Kardelja objavil KOMUNIST 23. januarja 1970, pripravili pa Zvone Dragan, Milan Kučan in Franc Šetinc) Čestitamo, dragi tovariš Krištof! ŽIVLJENJSKA pot enega vodilnih jugoslovanskih politikov in teoretikov Edvarda Kardelja je plodna in bogata. V 60 letih svojega življenja je več kot štirideset let posvetil velikim vprašanjem, ki jih zastavlja sodoben čas. Njegov pri-spevek za razvoj revolucionarne misli in revolucionarnega boja za nov, pravičnejši svet je velik, zato tudi njegov življenjski jubilej ne more in ne sme ostati znotraj zasebnega življenjskega ktoga. Kakor o drugih velikih osebnostih našega časa tako tudi o Edvardu Kardelju lahko rečemo, da je s svojimi Istnostmi, z intelektualno in moralno močjo, ki sta jo pomagala klesati njegov čas in prostor, zbujal revolucionarni polet in nakazoval smer tistemu izmed možnih zgodovinskih gibanj, ki je bilo najnaprednejše. Le redki se lahko pohvalijo, da se njihova iskanja in spoznanja, zamisli, vizije in koncepti uresničujejo že za njihovega življenja. Edvard Kardelj je bil bližnji sodelavec enkratne revolucionarne osebnosti, voditelja jugoslovanske revolucije — Josipa Broza Tita. Njegovi sobojevniki, so bili izjemne osebnosti: Boris Kidrič, Moša Pijade in mnogi drugi, ki so v teoriji in praksi utirali pota jugoslovanskemu samoupravnemu socializmu. Več kot štiri desetletja je pripadal partiji, ki ji je uspelo združiti ustvarjalno misel s tekočim praktičnim bojem za novo, naprednejše. Začetki takega revolucionarnega delovanja segajo v predvojni čas, ko je tovariš Tito s svojimi sodelavci usposabljal partijo za vodenje revolucije v posebnih okoliščinah jugoslovanske zgodovine in druge svetovne vojne. Zlasti izstopa teoretični prispevek Edvarda Kardelja »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki je postal eden izmed temeljnih kamnov partijskega programa o nacionalnem vprašanju. To je bilo v tistem času, ko so bili mednacionalni odnosi v Jugoslaviji najbolj pereči in najostrejši, toliko bolj pomembno. • EDVARD KARDELJ je pomagal utirati pot revoluciji in z njo temeljiti družbeni preobrazbi v deželi, ki je bila med najzaostalejšimi v Evropi. Poet bi rekel, da se je revolucija sklonila nad blato, kjer je človeštvo ležalo dolga stoletja, šla je po poteh, ki niso bile natanko zarisane na nobenem zemljevidu. Svojo moč je črpala iz množic, o katerih so mnogi sodili, da niso zmožne ustvarjati zgodovine in da prostovoljno polagajo svojo usodo v roke posameznih osebnosti in skupin. Nekdanji podložniki so začeli sami delati zgodovino. Jugoslovanski narodi s KP so z oboroženo vstajo leta 1941, ko je Hitlerjev vojaški stroj zmagovalno hrupel pred durmi Moskve in Londona, stopili na eno izmed najvidnejših zgodovinskih pri- zorišč. Med najpomembnejšimi organizatorji vstaje in graditve nove ljudske oblasti je bil Edvard Kardelj, ki je že oktobra 1941 pisal o narodnoosvobodilnih odborih kot novi obliki ljudske oblasti. Tedaj smo začeli utrjevati samoniklo, našim razmeram ustrezno, posebno obliko socialistične revolucije, ki se je naslanjala na ljudsko fronto kot najširši temelj narodnoosvobodilnega boja. S tem pa smo že prihajali navzkriž s stalinskimi tezami, po katerih za razvoj socializma zadostuje, da komunistična partija osvoji oblast ter da z državno političnim in s planskim aparatom »gradi socializem«. S tem, da se nismo ravnali po predpisih receptih, smo se izognili nevarnosti mehaničnega posnemanja modela, ki je nastajal v povsem drugačnih zgodovinskih okoliščinah. Sami smo našli izhod iz najhujšega položaja v zgodovini jugoslovanskih narodov. V revolucionarnem boju brez dogmatičnih spon sp se rojevali novi, prekaljeni kadri, ki so najbolje razumeli probleme svojega ljudstva in jih znali tudi najuspešneje urejati. Obogateni z revolucionarnimi izkušnjami, zavestjo in pogumom, z moralno močjo, ki so jo črpali v ljudstvu, so se lahko spoprijeli z nalogami povojne obnove in graditve nove Jugoslavije ter se uprli stalinskemu pritisku v času komin forma. MNOGI so z dvomi ocenjevali razvoj samoupravljanja, ker so videli v njem predvsem decentralizacijo. Tovariš Kardelj je zmeraj opozarjal, da razvoj samoupravljanja ne pomeni atomizacije, temveč novo strukturo družbe. Centralizem in birokratizem je bilo mogoče razbiti le z decentralizacijo, z nastajanjem avtonomnih družbenih subjektov, ki šele takšni, torej sorazmerno svobodni in samostojni, lahko začnejo proces nove integracije družbe, vendar sedaj ne več centralistične in birokratske, temveč samoupravne — kot samourejanje med seboj odvisnih središč. To je oblika, ki ustreza sedanjim zahtevam znanstvene in tehnološke revolucije. To je vsebinsko prizadevanje našega časa, v katerem so tradicionalne družbe podvržene hudim krizam. Samoupravljanje se sedaj ne omejuje več samo na nasprotovanje birokratski koncepciji socializma, temveč se opredeljuje pozitivno kot celovita udeležba človeka pri odločanju o njegovi usodi na ekonomskem, političnem in kulturnem področju. • NISO redki, ki napadajo Edimrda Kardelja. Včasih prihajajo napadi z leve, drugič z desne, največkrat pa kar z obeh strani. To ne preseneča, zakaj Edvard Kardelj je nasprotnik obeh dogem: tako tiste, ki razglaša klasične buržoazne demokratične oblike za edino zveličavno pot v socializem, kot one, ki vidijo edino možno pot za vse države in za vse čase v oktobrski revoluciji. O tem je leta V redkih uricah oddiha zna tudi tovariš Krištof duhovito in domiselno spraviti v dobro voljo vso družbo. Tako je bilo tudi na prisrčnem večeru, ko je'V poletju 19(»8 s tovarišem Titom in spremljevalci lovil polhe pod Trebelnim. (Foto: Moškon) 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK •' vsak četrtek 60.000 izvodov! KREMEN USMERJA SVOJE NALOŽBE V TRI STVARI Trojno KREMENOVO iskrenje Za povečanje izvoza, za povečanje proizvodnje steklarskih peskov in za sodobnejši izkop proti ognju odpornih peskov letos 2 milijona O rudnikih nekovinskih rudnin Kremen v Novem mestu je bilo zadnje čase malo slišati. 170-članski kolektiv pa je v navideznem zatišju dosegel lepe uspehe in pripravil obsežne razvojne načrte, ki jih že uresničuje. Letos nameravajo porabita za naložbe okoli 2 milijona din. KREMEN koplje kvarcit za izvoz, steklarske in livarske peske ter proti ognju odporne peske. V te tri smeri gredo večletna prizadevanja za posodobljenje in povečanje proizvodnje. Kvarcit kopljejo na Mirni, izvažajo pa ga v Zahodno Nemčijo. Lani so prodali 9500 ton kvarcita, letos bodo izvoz povečali za 50 odst., ker to želi tuji kupec, v prihodnje pa se bo izvoz povečal na 20.000 ton. Steklarske in livarske peske kopljejo na Ravnah in v kooperaciji z rudnikom Globoko. Globoške livarske peske uporabljajo kupci za jekleno litino, ravenske pa za sivo litino. Proizvodnjo livarskih peskov bodo počasi opustili, ker jih je mogoče oplemenititi v steklarske. KREMEN je razen Pule edini proizvajalec steklarskih peskov v zahodnem delu Jugoslavije, potrebe po steklarskih peskih pa so iz leta v leto večje. Ker je program za oplemenitenje livarskih peskov v steklarske že izdelan, ga KREMEN začenja uresničevati. Nova flo-tacija, ki bo- začela obratovati še letos, bo povečala proizvodnjo steklarskih peskov za 15.000 ton. Okoli 20.000 ton steklarskih peskov dobavijo steklarni v Hrastniku, steklarna Rogatec jih potrebuje zdaj 18.000 ton, po 10-letni pogodbi pa bo že čez nekaj let potrebovala 30.000 ton na leto. Preostalih 10.000 ton steklarskih peskov dobavijo raznim drugim kupcem. Ce bodo potrebe še večje. bo potrebna tudi četrta flotacija, zanjo pa za zdaj nimajo denarja. Proti ognju odpornih peskov nakopljejo 5000 ton na leto. Ti peski so zelo kvalitetni in imajo najvišjo ceno. 1,5 milijona letošnjih na- ložb in 500.000 din za investicijsko vzdrževanje bodo porabili tako: za povečanje proizvodnje kvarcita, namenjenega izvozu, 150.000 din, za povečanje proizvodnje steklarskih peskov okoli 500.000 din, za mehanizacijo proizvodnje proti ognju odpornih peskov pa 150.000 din. Kakšnih 800.000 do 1,5 milijona din bodo porabili za prevozna sredstva, za stroje za i?kop in za odkup zemljišč. KREMEN gre po več letih previdnega odpravljanja ozkih grl in po manjših posegih zdaj odločno v naložbe, ki jih med drugim terja tržišče. Upajo, da jim bodo pri tem banke ali kdo-drug pomagali tudi s krediti. M. J. ‘ • ••• Mesarji, ki jih vidite na' sliki, so člani kolektiva, ki tudi pri nas slovi po kvalitetnih suhomesnatih izdelkih. čeprav njihovo podjetje nima sedeža na našem, območju, bomo najbrž v kratkem kaj več pisali tudi o njih. (Foto: M. Jakopec) 2. NADALJEVANJE Za novo in boljše življenje Odgovarja direktor DOMINVESTA dipl. ekon. Miha Hrovatič S 15 km po republiški cesti Luknje na cesti Škofljica-Ribnica dovoljujejo ponekod med vožnjo le polževo hitrost . . . Glavna cesta Ljubljana—Kočevje je na odseku žlebič—Ribnica—Kočevje na nekaterih mestih komaj še prevozna. Več delov asfaltnega cestišča je na nekaterih odsekih popolnoma uničenih. Na teh odsekih je cesta slabša, kot da bi bila makadamka. Ponekod (na primer Gorenja vas—Ribnica) je hitrost za vozila omejena na 15 km! — Naštejte, prosim, predloge iz razgovorov z oblastnimi in gospodarskimi predstavniki posameznih občin pri zbiranju pr-, vib osnov za izdelavo načrta dolgoročnega razvoja naše pokrajine. — Predstavniki občin in delovnih organizacij, s katerimi smo se doslej pogovarjali, so predvsem opozarjali in želeli, da bi načrt razčlenil in nakazal razvoj naslednjih štirih osnov: pogojev za nadaljnji razvoj kmetijstva, ureditev prometnih zvez, zlasti cestnega omrežja, razvoj obstoječih industrijskih panog in razvoj turizma. Glede kmetijstva je bil^ v ospredju ugotovitev, da moramo tudi v bodoče računati na visok delež kmetijskega prebivalstva. Zanimanje mlajših ljudi za kmetijstvo bi se povečalo, če bi na vasi izboljšali pogoje dela in življenja. Pri tem gre za več stvari, najbolj pa so poudarjali naslednje: nižje cene za lahko mehanizacijo, pravičnejšo davčno politiko, zdravstveno in pokojninsko kah ni nikogar, ki bi kot pogoj za razvoj postavil spoštovanje sprejetega programa. Pomemben pogoj za razvoj turizma pa so v naši pokrajini posodobljenje cestnega omrežja, in krediti za naložbe v turizem pod ugodnejšimi pogoji. (Nadaljevanje s 1. str.) Predelava... nah: trebanjski, grosupeljski in novomeški, ki naj bi s krompirjem zalagale tovarno. Ta bi potrebovala za redno obratovanje vsako leto 27.000 ton krompirja. Po predvidenih načrtih naj bi namreč mirenska tovarna delala krompirjeve kosmiče in moko: proizvodni načrt je bil 4.500 ton kosmičev za krompirjev pire in 500 ton krompirjeve moke za pripravo kruha in drugih prehrambnih izdelkov vsaiko leto. Poprečni pridelek v trebanjski občini je 170 centov krompirja na hektar, po približnih izračunih pa ima občina vsako leto več kot 4.000 ton krompirja tržnih presežkov. Kot sodi direktor zadruge inž. Slavko Nemanič, bi z malenkostnimi agrotehničnimi ukrepi lahko povečali pridelek na 250 centov na hektar, obenem pa bi v breh dolenjskih občinah povečali površine, zasajene s krompirjem za dva odstotka. Razen reševanja pereče kmetijske problematike bi tovarna, ki bi zaposlovala približno 160 delavcev, pomagata k večji zaposlenosti v občini. S poprečnim pridelkom 226 centov na hektar v vseh treh občinah pa bi obenem zagotovili dovolj krompirja za redno in nemoteno obratovanje tovarne, ki sl jo na Dolenjskem tako želijo. Črnomelj: na hekte alkohola V letu 1969 so imeli v družbenem in zasebnem sektorju gostinstva v občini Črnomelj 5.679 nočitev domačih in 1 564 nočitev tujih go stov- Prodali so 150.900 1 piva, 109.500 1 vina, 4.400 1 žganja in 15.500 1 ostalih žganih pijač. Brezalkoholnih pijač je bilo prodanih 62.3001, slatine in sodavice pa 711.100 litrov. Podatek o prodanem vinu bi bil veliko večji, če bi imeli evidenco tudi nad pijačo, ki se iztoči po zidanicah. Odsek te ceste od žlebiča do Ribnice bi moral biti obnovljen že lani. Temeljite obnovitve pa so potrebni tudi ostali odseki te ceste, ki so bili asfaltirani pred letom 1963, se pravi pred modernizacijo celotne ceste Škofljica—Kočevje. Ti, stari odseki so popolnoma dotrajali. Vsakoletna popravila in krpanja asfalta ne zaležejo. Prav zato bi morali na novo asfaltirati naslednje odseke te ceste: Žlebič—Dolenja vas, Kočevje—Stara cerkev in tudi odsek Škofljica— Pijava Gorica. Seveda pa je že v načelu nevzdržno, da je na asfaltirani republiški cesti drugega reda ponekod (na primer odsek Pijava Gorica—Škofljica in še kje) hitrost omejena večji del leta, skozi vse leto ali pa celo več let zapored na 40, 30 in celo 15 km na uro! Pa še pri tak; hitrosti se ti lahko zgodi, da boš zaradi lukenj na cesti zgubil okrasne kape pri kolesih avta, okrasne okvirje žarometov in še .kaj ali pa polomil avto. JOŽE PRIMC zavarovanje kmetov, poso dobljenje cest na kmetijskih območjih, dodatno izobraževanje mladih, zvišanje zemljiškega maksimuma in za takojšno rešitev: ureditev dolgoročnih pogodbenih razmerij med zadrugami in kmeti tako, da bi zadruge z ga-rantiranjem cen in količin pri odkupu spodbudile zasebno kmetijsko proizvodnjo. Govoreč o prometnih zvezah, so povsod poudarjali, da je treba s sodelovanjem občinskih in republiških sredstev zagotoviti tudi gradnjo in posodobljenje prečnih povezav med občinskimi središči in posameznimi kraji, m ne samo gradnjo drugega pasu ceste Ljubljana—Zagreb ter cest ob Savi in Krki. Pri tem so zlasti izstopile kot nujne naslednje cestne povezave: Sevnica — Škocjan — Novo mesto, Sevnica — Mokronog — Trebelno — Novo mesto, Novo mesto — Dvor — Kočevje, Dvor — Hinje — Ribnica — Sodražica, kot najnujnejša pa cesta Kočevje — Brod. Razen razvojnih možnosti za nove industrijske panoge, kki jih bo nakazal načrt, je zelo pomembna določitev največjega mogočega razvoja obstoječih panog in obratov. Pri tem ugotavljamo, da je naša pokrajina v nekaterih panogah tako močno zastopana, da bi morali skupno programirati ne le razvoj posameznih podjetij, pač pa razvoj panog. Kot značilen primer so lahka lesnopredelovalna industrija, kovinsko-obdelovalna industrija ter industrija motornih vozil in transportnih sredstev. Najbrž bi se morali predstavniki podjetij, kljub temu da ne želijo integracije, že zaradi bodočnosti svojih podjetij sporazumevati o skupnih programih razvoja svoje panoge. To ni tako nepomembno, kot je morda videti na prvi pogled, saj imamo v naši pokrajini po 10 podjetij iz posamezne panoge. Za turizem je v celotni pokrajini veliko zanimanja, saj je zanj povsod dovolj naravnih pogojev. Obstaja tudi okvirni načrt dolgoročnega razvoja turizma v pokrajini. To, kar je zastavljeno s tem načrtom, pa se v praksi, žad, uresničuje tako, da desetine majhnih turističnih in gostinskih organizacij vsaka zase gradijo in razvijajo več ali manj perspektivne zmogljivosti. Ne v občini in ne v pokrajini, še posebej pa v ban- ...vandroviek moj, kam bova vandrala midva nocoj? Turizem je odvisen od ceste NOVO V ZADNJIH DNEH . Avtomobilska Cesta bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom postaja pretesna: statistiki dokazujejo, da je šlo predlanskim po tej cesti vsakih 24 ur 4.760 avtomobilov. Lanski podatki sicer še niso znani, je pa očitno, da so se številke občutno povečale. Strokovnjaki namreč sodijo, da se promet vsaico leto na tej cesti poveča za petino, v naslednjih štirih letih bo torej promet med Ljubljano in Zagrebom že tako gost, da bodo presežena vsa mednarodno veljavna pravila, po katerih je treba že graditi štiripasovne ceste. Zato so upravičeni vse pogostejši očitki, da je zlasti v glavni turistični sezoni promet na tej naši magistrali skrajno počasen in nevaren. Samo štiripasovna cesta bi lahko rešila položaj. V nasprotnem primeru se zares lahko zgodi, da si bodo tujci izbirali druge poti za dosego svojega cilja — ali pa bodo spremenili cilj svojih potovanj. Zdaj je namreč jasno da se na nemške hitre ceste Šolske počitnice so se sicer že začele, toda ves sneg je skopnel Smučarski tečaji so bili preloženi, tudi tisti v Cr-mošnjicah, za katerega je bi- lo prijavljenih približno 50 mladih smučarjev. Snega ni torej niti v tem dolenjskem smučarskem središču, zato tu. ni niso potrebne rezervacije v postojanki Planinskega dru-štva iz Črnomlja. Cateške in Šmarješke Toplice so bile zadnje dni povsem zasedene. Mar se je že zdaj ob začetku leta začela ponavljati lanska zgodovina? Velja torej: za Cateške in Šmarješke Toplice skoraj obvezna rezervacija; morda bi bilo dobro, da si že zdaj poskrbite prostor za pustovanje. Dolenjski gostinski in ttiri-stični centri sicer še nimajo izdelanega programa, vendar že lahko rečemo, da se bodo povsod pripravila za pustovanja. steka ves promet iz Skandinavije in Beneluksa: nemške hitre ceste pa usmerjajo vsa vozila, ki imajo cilje na Jadranu, v Grčiji, Turčiji m Bolgariji prek mejnih prehodov Trbiž, Podkoren in deloma Ljubelj in po gorenjski cesti prav na Cesto bratstva in enotnosti. Ker je zdajšnja pot te ceste najkrajša in naj-hitrejša povezava med Ljubljano in Zagrebom, bi torej v bližnji prihodnosti upravičeno pričakovali novih načrtov za štiripasovno cesto. V nasprotnem primeru bo , ob takem naraščanju prometa na avtomobilski cesti tudi turizem, ki se je ob cesti razvijal, začel izgubljati svoj pomen. Zato pa kajpak statistični podatki o naraščanju prometa na tej cesti n«so brez vrednosti za dolenrskj turizem, saj Otočec, Šmarješke in Cateške Toplice ter v manjši meri nekateri drugi gostinski obrati živijo od avtomobilskega vrveža. Od nove .ceste so torej odvisni tudi morebitni novi najčrti teh turističnih točk. Debenec; koča je še naprodaj Poročali smo že, da je lastnik koče na Dpbencu TVD Partizan Mirna sklenil prodati kočo, ki je že dalj časa zaprta in brez oskrbnika. Za kočo so se zanima- li lovci vendar se glede cene in časa plačila, kot kaže, niso mogli pogoditi. Prav škoda je, da je ta vse bolj priljubljena izletniška postojanka, ki ima zdaj tudi mnogo boljšo cestno povezavo, prav v času turističnega razmaha tako nazadovala. Dragatuš: v vsaki hiši imajo radio Elektriko je dobil Dragatuš že 1948, vodovod pa ob gradnji šole. Od takrat Je v vasi čedalje več sodobnih strojev. V Dragatušu, ki ima 45 hiš, je zdaj vsaj toliko radijskih sprejemnikov, 17 televizorjev, 28 pralnih strojev, 16 hladilnikov, 20 kopalnic in več električnih štedilnikov. Tudi kmetijskih strojev je zadnje čase več. Dva vaščana imata traktor, kosilnic je veliko, prav tako pa imamo več lastnikov avtomobilov, motorjev in mopedov. M. B. Gostinci na praksi V dolenjskih gostinskih delovnih organizacijah so začeli prakticirati učenci, ki so pred nekaj dlnevi končali prvi in drugi letnik šolanja v novomeškem šolskem centru za gostinstvo. Približno 170 učencev bo ostalo na praksi od šestih mesecev do enega leta. Jutri pa se _ začne pouk z.^ dijake zadnjega letnika gostinske šole: dijaki bodo ju-nija zapustili šolske klopi in se zaposlili v gostinski stroki ali pa nadaljevali študij na višjih šolah. Sporočilo iz Zagreba Občinska skupščina v Brežicah je dobila na vpogled osnutek dolgoročnega programa razvoja zagrebške regije, ki sega do meja brežiške občine. Ta osnutek je obenem tudi povabilo za sodelovanje ter vključevanje ▼ njihove programe. Zagrebčani so torej pri planiranju precej dlje kot sosedje na desnem bregu Sotle. Popravljamo: 7.231 zaposlenih -toda samo v industriji! Dopolnjujemo vest, ki smo jo pod naslovom »7.231 zaposlenih« objavili pretekli četrtek na gospodarski strani: zaradi prepisne napake je y naslovu izostal podatek, da gre v gornji številki za za* poslene v industriji. Znano pa je, da je v občini Novo mesto od lani zaposlenih že nekaj nad 13.000 delavcev in uslužbencev. UREDNIŠTVO DL /* • • »v Sejmišča Brežice: velika izbira Na sejmu v Brežicah je bilo 24. januarja naprodaj kar 884 prašičkov, pokupili pa so jih 632. Velika issbira je bila med večjimi pujski, mlajših pa ni bilo dosti. Cene so se gibale med 8 din in 12 dinarji za kilogram žive teže. Sejem v Novem mestu V ponedeljek, 26. januarja, so lahko kupci na novomeškem sejmišču izbirali med 575 pujski, pokupili pa so jih 497. Mlajši so šli v denar po 170 do 240 din, večji pa po 250 do 560 dinarjev. Lani spomladi, nekaj tednov potem, ko je novomeška Industrija motornih vozil podpisala veliko pogodbo o izvozu svojih kamping prikolic na švedsko tržišče, so se v tamkajšnjih časopisih pojavili naslovi o superservi-sih novomeške tovarne, ki so jih primerjali kar s servisi rolls-royca. Kajpak ni treba posebej poudarjati, da švedskemu časopisju ni bilo treba delati reklame, ampak so zapisali tisto, o čemer so se lahko sami prepričali. Nasploh je tudi pri nas znano, da novomeška tovarna skuša kar najbolj poskrbeti za servisno službo. Doslej je bila njena naloga usmerjena na treh področjih: kombijih, prikolicah in . servisni opremi. Potem ko so uresničili že prej napoveda-ne obljube in začeli montirati tudi austine 1300, bodo morali skrbeti za podobno dobro organizirano servisno dejavnost tudi na tem področju. Prav zanesljivo namreč drži, da bodo le na ta način še naprej ohranili zaupanje kupcev. Mnogi od njih so namreč prav zaradi tega kupili novomeške avtomobile. Od tovarne je torej odvisno, če bo znala sedanji naval še povečati in sl tako zagotoviti nadaljnjo, morda celo večjo prodajo na našem avtomobilskem trgu. Sodeč po dosedanjih izkušnjah, je IMV sposobna to uresničiti in tudi izvrstno organizirati avtomobilski servis. Tudi letos brez izredne stopnje! To velja za delavski sklad - Kmečki sklad pa je še vedno do vratu v dolgovih - Doklej bo zdravstvena služba delala na up? Samoupravnim organom zdravstvenega zavarovanja delavcey v novomeški komunalni skupnosti do zdaj še nobeno leto ni bilo treba bilance v skladu izravnavati z denarjem iz izrednega prispevka, te nedvomno spodbudne tradicije tudi tokrat ne bodo prekinili. Izračunani so približni podatki za lansko poslovanje, po katerih bodo z rednimi stopnjami zbrani dohodki povsem pokrili izdatke. Delavski sklad je imel lani za 3,400.000 din večje dohodke, kot so jih predvideli. Toda porabljeni so bili vsi, še več. Izdatki so presegli načrt za vsoto, ki se je nabrala v rezervnem skladu. Ker pa je bilo že ob podpisu pogodb določeno, da bo šla rezerva za kritje morebitnega primanjkljaja, ta pa ne sme biti večji od rezerve, se je to dejansko že zgodilo. Takega primanj- Priročnik za aktiviste Na zadnji seji sekretariata predsedstva RK ZMS, ki je bila 15. januarja, je bil sprejet sklep o mesečnem tiskanju brošure z delovnim naslovom »Priročnik za mlade aktiviste«. V brošuri bodo na približno 50 straneh objavljali teoretične ter organizacijsko praktične prispevke. Krčani v medobčinskem svetu ZK Člani konference Zveze komunistov v Krškem so izvolili v medobčinski svet ZK za Posavje Milana Ravbarja, Ivana Glogovšika, Franca Ju-vanea, Reziko Pirčevo in Slavka šribarja. S to izvolitvijo so jim zaupali odgovorno nalogo za ustvarjalno delo v tem medobčinskem organu, ki naj uskladi želje in potrebe posavskih občin za njihov nadaljnji razvoj. Posveti v Šmarjeških Toplicah V šmarjeških Toplicah bodo danes končali prvi tridnevni posvet o delu sindikalnih podružnic in organov samoupravljanja v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti, ki ga je pripravil zagrebški mestni odbor sindikata družbenih dejavnosti. Posveta se je udeležilo 80 prosvetnih delavcev. Drugega seminarja, ki se bo začel danes, se bo udeležilo 55 zdravstvenih delavcev, na tretjem pa bo 40 predstavnikov državnih ustanov iz Hrvatske. Na seminarju se bodo pogovorili o družbenem dogovarjanju, o samoupravljanju in o petnajstem ustavnem amandmaju. kljaja, ki bi ga bilo treba pokriti z denarjem, zbranim z naknadno, za nazaj predpisano stopnjo, torej ni. Zelo nemirne noči pa imajo bržkone kmetje v svoji skupščini zdravstvenega zavarovanja, saj je njihov sklad že pO tradiciji končal minulo leto z izgubo. Ta to-.Jcrat resda ni tako huda kot prejšnja leta, povečuje pa stare kmečke dolgove, ki niso majhni. Čeprav kmetje že ‘dalj časa plačujejo izredni prispevek, je bil njihov skupni dolg na prehodu v novo leto še vedno okoli 4,600.000 din. Tudi sklad vsa ta leta ni bil likviden, zato ga je zdravstvena služba kreditirala. Trenutno ji je sklad dolžan več kot 3,000 000 din. Računajo, da bodo ta dolg poravnali z izrednim prispevkom, ki se bo iztekel šele čez ne- Uspel nastop pobratenih gostov že dolgo ni katera izmed prireditev tako ogrela Trebanjcev kot sobotni nastop kultumo-umetniškega društva »Dragan Markovič« iz Zabrežja pri Obrenovcu, ki se je predstavilo z izvajanjem pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Obiskovalca, ki so povsem napolnili dvorano, so večkrat s ploskanjem nagrajevali pevce in plesalce, še preden so do konca izvedli posamezno točko. Ob nastopu smo se prepričali, da trebanjska občina še zdaleč ne premore, take kulturne skupine, ki bi se lahko enakovredno predstavila v pobrateni občina Obrenovac. VSE VEČ OPUŠČENIH KMETIJ NA DOLENJSKEM Polje, kdo bo tebe ljubil? Mladina se seli v mesta, kmetije samevajo Pravijo, da se dekleta na suho-krajinske kmetije nočejo več ženiti. Pravijo, da je kmečka zemlja, seveda taka za obdelovanje, danes vse manj vredna. Pravijo celo, da otroci ne marajo več zemlje, da se raje selijo v mesto, bliže tovarni, bliže lažjemu in večjemu kosu kruha. Kajti — pravijo tudi — kmetov kruh je težak, najtežji morda... Vse to, kar govorijo, potrjujejo sodni spisi novomeškega občinskega sodišča. Sodniki se vsako leto spoprimejo s približno 600 kazenskimi zadevami, približno toliko imajo tudi civilnih tožb, nekaj desetkrat odločajo o mladinskih prestopkih, dostikrat pa se poglabljajo tudj v zapuščinske spise. Prometni kriminal na sodišču upada, bržkone opravijo več dela sodni-ki za prekrške in miličniki. Tudi kazenskih zadev ni več, samo namesto tatvin je ob naraščanju zaposlenosti več kraj v tovarnah. Tudi manj tožba je zaradi razžaljenja časti. In končno: skoraj žalostna je ugotovitev, da je vse manj tožb zaradi zemlje, pravzaprav je naš kmet skozi stoletja živel z zemljo in za zemljo, bil je nanjo navezan od rojstva do smrti, zato je bilo tudi tožb nič koliko. Vsakdo se je boril za svoje pravice, pravdarska strast je ostala... Danes, kot se kaže v sobi novomeškega občinskega sodišča št. 68, kjer so običajno zapuščinske strasti zaradi zemlje ni več. Ta stokrat prekleta in objokana, a toliko ljubljena zemlja, ki je dajala kruh in življenje številnim rodovom, je danes razvrednotena. Iz sodne prakse vpije naslednji primer: mož je zemljo zapustil ženi, vendar je umrla pred njim. Imel je več otrok, a zemlje ni maral nihče. Ves star in betežen se je moral na koncu moči spet spoprijeti s kmetijo, z zemljo ... Otroci so se raztepli v mesta, posestva ni nihče maral. Ko je oče umrl, je bila razprava kratka, mučna: vsi so se branili zemlje, nihče je ni maral, nihče ni več hotel iz mesta. Se ena med številnimi hišami na kmetijah je ostala prazna ... Prerasel jo bo mah, veter bo gospodaril v njej, sneg, dež in čas jo bodo uničevali in uničili. Zemlja bo ostala prazna in neobdelana. Vse več je takih, ki se zavzemajo, naj bi imel zemljo le tisti, ki jo tudi obdeluje; njihove sodbe, da bi bilo potrebno temu primerno spremeniti zakone, se na sodišču vse večkrat potrjujejo. J. S. kaj let. Za stare dolgove naj bi si torej nihče ne delal skrbi, vprašanje pa je, kako bo s skladom glede na prispevne stopnje, predpisane za letos. Se bo dolg ob letu še povečal, namesto da bi se zmanjšal? Na nove primanjkljaje pač nihče rad ne misli. I. Z. Majhna nelikvidnost na Dolenjskem (Nadaljevanje s 1. str.) ni, zaposilujejo pa samo ne kaj deset ljudi, sicer ugod nega položaja Dolenjske ne bo bistveno pokvarilo. Dru gače pa bo v slovenskem merilu, kjer bo zlasti hud položaj jeseniške železarne, ki ima zaradi starih težav 180 milijonov dinarjev nepokritih obveznosti, hudi problemi pa bodo tudi v celjski cinkarni, mariborski tekstilni tovarni, mežiškem rudniku in še kje. E dim, ki je na Dolenjskem poslovala z izgubo, je bila črnomaljska kmetijska zadruga, ki ji ne more pomagati niti sanacijski program: po novih ukrepih mora v stečaj.« — In kakšni so novi ukrepi, ki jih boste zdaj začeli uveljavljati? »Serija predpisov, ki so jo sprejeli ob koncu lanskega leta, naj bi pomagala k postopni omilitvi nelikvidnosti. Bistvo novih predpisov je v tem, da zaostrujejo poravnavanje medsebojnih obveznosti in predpisujejo vrstni red plačil. Ce bodo organizacij s>ke enote SDK po vsej Jugoslaviji enotno in enako skrbno izvajale nove predpise, lahko pričakujemo že v nekaj mesecih izdaten padec medsebojnega zadolževanja gospodarskih organizacij. Upanje ima toliko bolj čvrste osnove zato, ker je slovensko g >spo-darstvo v precejšnji meri kreditiralo jugoslovansko gospodarstvo. Razumljivo pa je, da bo potrebnih za uresničitev teh načrtov veliko naporov poslovnih bank, rlruž-beno-političnih skupnosti in delovnih organizacij, ki imajo presežke denarja na žiro računih.« ../ J. Splihal 13,2 odst. nad 60 let starih 6600 občanov, kar je 13,2 odst. vseh prebivalcev, je v novomeški občini starih nad 60 let. Ker je med starejšimi vedno več takšnih, ki bodisi nimajo svojcev, bodisi so se njihovi svojci odselili drugam, bi bil že zdaj v občini potreben dom počitka, v katerem bi lahko starejši občani na večer življenja našli zatočišče. VINOGRADNIKI! FRANC MARTINČIČ, Šmalčja vas 16, Šentjernej trsničar — kooperant podjetja HMELJNIK iz Novega mesta vam sporoča, da ima na zalogi prvovrstne trsne cepljenke sort: žametna črnina, modra frankinja, kraljevina, laški rizling in žlahtnina Trsje lahko naročite na zgoraj navedeni naslov. l A- - '3 ''<4 'i! Učenca osnovne šole Lojzeta Košaka v Kostanjevici Srečko in Lojze skrbita za ptičke na šolskem vrtu. V petih krmilnicah dobijo pernati obiskovalci vsak dan obilno merico žita, ki ga potem med žvrgolenjem luščijo. Ptički po kostanjeviškem šolskem vrtu brezskrbno skakljajo, počutijo se varne! (Foto: S. Dokl) Portret tega tedna V ŠAŠIH SEM MALO RAZOČARAN Skoraj ni človeka, ki ne bi ob dogajanju doma spremljal tudi pomembnih dogodkov po vsem svetu,v saj nas na to vsak dan opozarjajo po radiu in televiziji, saj o tem z velikimi naslovi pišemo v časopisih. Nova znanstvena odkritja in prizadevanja za mir, nenehno oboroževanje velikih in malih držav ter vojne, ki na vseh kontinentih pretijo, da se bodo razširile, povzročajo zaskrbljenost pri vseh ljudeh in strah pred prihodnostjo. Tisti, ki so vojno preživeli in poznajo njene strahote, najbolj vedo, kaj pomeni za človeštvo. Eden izmed teh je tudi tovariš Franc Kotnik, načelnik oddelka za medobčinske inšpekcijske službe pri občinski skupščini Novo mesto, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj s tega področja. — Kako ocenjujete sedanje stanje v svet-tu? Ali obstaja nevarnost za vojno in kje? »Vojna žarišča, kot so Srednji vzhod, Vietnam in druga, visijo nad človeštvom kot Damoklov meč. Taka žarišča povzročajo pri ljudeh nenehno skrb in nevarnost, da še bo vojna razširila na večja področja. Na mir v svetu gledam optimistično, vendar ne izključujem možnosti, da bi lahko prišlo do oboroženega spopada, če bi ga vsilil napadalec-« — Kakšne predstave imate o vojni in miru sedaj po 25 letih? »Grozote, ki jih je počenjal okupator pri nas med narodnoosvobodilnim bojem, mi ne bodo nikoli izginile iz spomina. Žalostno je to, da so v 25-let-nem miru nekatere majhne države še vedno sredstvo' za dosego ciljev velikih držav.« — Kaj menite o delu In pomenu OZN? »OZN je organizacija, ki je vredna popolnega zaupanja. Mislim, da je v tej organizaciji vedno več držav, ki si prizadevajo za napredek in miroljubno politiko pri reševanju mednarodnih problemov in sporov. V nekaterih primerih pa me je kljub temu dejavnost OZN in njenih organov rahlo razočarala zaradi svoje popustljivosti in neodločnosti.« — Kakšen pomen pripisujete skupini neuvrščenih držav ter nenehnemu prizadevanju Jugoslavije za uveljavljanje načel ustvarjal-nega sožitja med narodi in državami sveta? »Skupina neuvrščenih držav je brez dvoma stvarnost v mednarodnih odnosih. Prisotnost neuvrščenih pri oblikovanju politike in odnosov v svetu je nedvomno zelo pomembna in jo je v nekaj besedah težko oceniti. Nobenega dvoma ni, da morajo blokovske sile upoštevati tudi mnenje te skupine držav in da ga bodo morale upoštevati vedno bolj, če bodo hotele ohraniti mir v svetu.« A. VITKOVIC & & & $ a & $ Vab/ BREŽICE ^ LASTNIKI MOTORNIH VOZIL | POZOR! | Vse rezervne del«, avto gume, letne in zim- ^ ske. za vaša motorna vozila dobite po koti- Mvt kurenčnib cenah v naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH, Pod obzidjem 32! G To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami/ Ig To stran ste napisali sami! Mlin Lukanskega Johana blizu Ortneka je star 300 let. Johanovi prednild so mleli celo ortneškim graščakom. Kadar zamrznejo mlinska kolesa, mora mlinar počakati, da se odtajajo, davek pa mora vseeno plačati... (Foto: France Modic) Pametno razdelimo turistični dohodek Marca 1968 je dobila občinska skupščina Kočevje naslednje pismo - Na kuverti je ljubljanski žig, žal pa se avtor ni dovolj čitljivo podpisal, pa tudi naslova ni navedel - Objavljamo ga, ker je še aktualno: Dragi Kočevarji! Bolj po domače vam bom napisal nekaj, kar se tiče samega Kočevja kot metropole te doline in turizma. Pot v Kočevje ali na Kočevsko, brž ko zaviješ na tistem ostrem ovinku proti Pijavi gorici, odpre turistu, ki teh krajev ne pozna, nekaj prav svojevrstnega. Ko se pelje proti Turjaku in še naprej skozi Ribnico in dalje, se mu na vsakem kilometru odpira nov, lep in bolj umirjen svet. V tem svetu ima turist kaj videti in nehote se p» giezne v čase turjaških gospodov in v druga znana obdobja naše zgodovine. No, pa pustimo to! Poglejmo svet še dalje, tja JUNAK Zjutraj parkiraš avtomobil na za to določenem prostoru na novomeškem Glavnem trgu. čez uro ali kaj se želiš odpeljali — toda'levi blatnik spredaj je globoko udrt: »neznani junak«, ki ne zna obračati svojega vozila, je zadel v tvoj avtomobil. Zdaj ga seveda ni nikjer več,' hitro je pobegnil in se prestavil na drugi konec trga, misleč, da ga nihče ni videl. Po svetu dajejo šoferji ob takih priložnostih pod brisalce šip svoj naslov in opravičilo, da se zadeva lahko poravna. Pri nas je drugače: »junak« (verjetno nesoliden, mlajši voznik?) pobegne in se morda za volanom celo škodoželjno smeji... B. J. Novo mesto dol proti Kolpi. Ko se človek po slabi, res slabi, ozki cesti vzpenja skozi vasice in vasi, se mu dozdeva, kakor bi gledal film iz Kalifornije. V mislih imam okolico Novih sel, preden se cesta spusti v dolino proti Fari. Toda lepota pokrajine je eno, možnosti te lepote odkriti domačemu turistu — da niti ne omenjam deviznega turista — pa je drugo. Kočevje s svojim zaledjem bi moralo čimprej dobiti dobro cestno zvezo s Hrvatsko. Pomagati bi morale tudi občine onstran Kolpe (Delnice, Karlovac in ostale). Veliko prometa bi šlo iz Ljubljane proti morju skozi Kočevje. Kaj vse bi ne samo Kočevje, tem- Nl NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pišca lahko ostane njegovo pravo ime za lavnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL PACKA Ni še kulturen tisti, ki ima osebni avtomobil — treba je poznati in imeti tudi pravo srčno kulturo! Mnogi šoferji vozijo čez novomeški most zelo počasi, kadar dežuje ali kadar je most v snežni brozgi. Tega pa pred 14 dnevi, na soboto, ko je močno deževalo, ni upošteval voznik fička NM 105-02, ki je približno ob 14.15 pridirjal čez most iz kandljske strani in me na pločniku pred samopostrežno trgovino pobrizgal z umazano cestno plojdro po novem plašču. Skoraj vsega sem morala takoj nato sprati z vodo. Toda bolj me boli to, kako brezsrčni so nekateri naši šoferji! G. Z., Novo mesto Cigani bi lahko delali na poljih Kadarkoli v časopisu berem, koliko nadlog imajo v novomeški občini s Cigani, tudi sam razmišljam, kako bi lahko omejili prosjačenje, krajo in pretepanje teh nemirnih ljudi. Pred nekaj leti so se v novomeški občini pogumno lotili te nelahke naloge. Hoteli so Cigane navaditi na civiliziran način življenja, potem pa je kljub vsemu ostalo vse pri starem. Ce Ciganov ne moremo ukrotiti na lep način, jih bo treba najbrž prijeti bolj trdo. Ljudje ne bodo mogli v nedogled trpeti njihove nedelavnosti, potepuštva in tatvin. Predvsem jih je treba zaposliti, če drugače ne gre, na) bi delali na polju, kajti za tako delo manjka čedalje več delavcev. Pod strogim nadzorom bi jih bilo treba naučiti discipline ter vzgojiti v delovne ljudi. A. GUŠTIN Dragi Martinek Zadnč smo mel pr nas u šul sestanek deb se zmenil kaku bomo tu letu gospodari pa smo se začel kregat že prej preden smo not pršli. Lan smo se kregal zarad ene luže katere nobeden ni hotu pucat čeprau je blu 'ahku use blatu not negovu. Le-tes smo se pa zarad caj-tengu kregal. Zaeelu se je ku je učitelca rekla de smo še hudu odzad pa de tud Idje premalu berejo. Pol je pa še rekla de je ta velek revež tist kater bere pa ne ve kuga. Takrat pa usi u left! Eni so upil de neso tak pa de ona laže ta drug pa de naj bul rastolmač kuga misel, nazadne se je pa odbo• renk dvignu pa je zago-varjau učitelco pa mende samu zatu ku je ona pred-sedenk otroškiga odbora. Je reku de če smo lan pogruntal de bo mežnar kater še edin zastojn aela tud lužo spucau, bomo letos tud zarad cajtengu kakšno pametno pogrun- tal. Tanarbul bogat kmet u naš vas je pa reku de bo cajteng odpovedau če se bo podražu pa čeprou pol na bo zvedu kakšnu bo drug dan vreme. Pol so ga pa spet odborenk pa učitelca obdelvala de je osu frdaman sej se je use podražlu pa tud pr Dolenjci na znajo cuprat. Takrat so pa usi rekel de je res taku pa tučf. Florjan je reku de ga na bo odpovedou. Pol smo pa še gruntal kej bomo dnar dubel de bomo predsedenke pa od-borenke plačval pa smo kr po takratkem postopki sklenil de bomo ustanovel en »fiks—niks«. Not bomo prostovolne prspeuke nosil taku de bojo tist ka-ter maju veliku dajal polovico un kater majo malu pa use. Pol si bo pa odbor s sujmi prjatli de-liu »fiks«, tist kater bomo pa dajal pa »niks«. Lepu te pozdraula PODGURC več vsa Slovenija pridobila z dobro ali vsaj znosno in vzdrževano makadamsko cesto! Za tak promet bi bil hotel PUGLED premajhen. In ne samo v Kočevju, tudi ob lepi, mimo tekoči Kolpi bi nastalo kaj živahno turistično življenje. Pokrajina je lepa, podnebje zelo prijetno — ali kaj, ko zaradi slabe ceste človek ne more do nje! Pa ne samo ta kraj. še so lepe, zanimive vasi, čeprav bolj oddaljene od glavne ceste. Lep razgled se človeku nudi na dolino Kolpe *s hriba-C vinger ja (Stari trg). Res je, da je od rok, je pa zopet nekaj svojstvenega in možna je povezava s cesto za Črnomelj Turist lahko obrajža ta lepi svet (tisti, k j se mu mudi) v dveh dneh, če bo bežno opazoval naravo. Tisti pa. ki se bo poglobil, in takih ni malo, bo lahko tu okrog kolovratil po ves teden. To ga bo stalo nekaj denarja, kar pa je tudi smisel turizma. Torej skušajte urediti in razširiti cesto, zravnajte ovinke, »poflikaj te« luknje in odprite Kolpo turizmu, ki se bo z malo reklame vidno razživel! To bo predvsem v vašo korist. Se tole bi pripomnil: Ljubljanski »gospodje« so Gorenjsko v turističnem pogledu z industrializirali. Tam se je vključil v turizem tudi že zasebni sektor, da nitd en samcat gost ne ostane čez noč na cesti. Mnenja sem, da moramo posvetiti pozornost tudi Kočevski dolini. Pa ne samo vaši dolini, tudi Štajerska bi se morala vključiti v program celotne povezave turizma Slovenije. Štajerska je za nas zelo pomembna! Ne smemo pozabiti, da smo bili Slovenci že od nekdaj strnjeno naseljeni tudi v manj donosnih krajih. Vsi smo e, da je treba letos proučiti možnosti, da se nerazvitim področjem, ki imajo realne pogoje, z ustrezno dolgoročno politiko omogoči spreminjanje ekonomske in socialne strukture, povečanje zaposlovanja itd. Katere dolenjske občine sodijo k manj razvitim in kakšne možnosti se jim obetajo za hitrejšo gospodarsko rast? | L. KRESE: Mislim, da nerazvitosti ne moremo meriti samo statistično, to je z nacionalnim dohodkom na glavo prebivalca, marveč, da gre za širši kompleks socialnoekonomskih problemov. Zato se nerazvitost ne ujema vedno z upravnimi mejami. Dolenjska je, če jo primerjamo z nekaterimi najbolj razvitimi področji v Sloveniji, v celoti manj razvita. Na drugi strani pa imamo tudi v najbolj razvitih predelih pojave nezaposlenosti ali pod- jetja s podpovprečno majhnimi osebnimi dohodki, če pa že ravno vztrajate, da naj opredelim nerazvitost po občinah, potem 90 po mojem mnenju najmanj razvite občine na Dolenjskem te: Trebnje, Črnomelj, Metlika, Grosuplje, Brežice, Ribnica, Sevnica, Litija. Vendar ima tudi najbolj razvita dolenjska občina — novomeška — težave s Suho krajino. Vprašanje Suhe krajine pa se da sorazmerno laže reševati glede na to, da imajo ugodne prometne zveze, tako da se razpoložljiva delovna sila laže zaposluje v industrijskih obratih novomeške občine. Večje so tudi možnosti za specializacijo kmetijstva in za razvoj turizma, ker ti predeli zaradi dobrih cest niso daleč od Ljubljane ali Novega mesta. Novomeška občina ima tudi dokaj zdravo osnovo za nadaljnji gospodarski razvoj z znanimi delavnimi organizacijami mednarodnega slovesa, ki obetajo najboljšo perspektivo. To so podjetja IMV, KRKA, NOVOLES, ISKRA, NOVOTEKS, LABOD, TRGOVSKI IN GOSTINSKI OBRATI, pa tudi kmetijstvo. Druge dolenjske občine žal nimajo tako ugodne lastne osnove. To pa pomeni, da bo tako kot za vso republiko tudi za ta področja treba izdelati programe perspektivnega razvoja, ki naj pokažejo vse tiste prednosti, ki jih ta območja morebiti imajo za domače in tuje investitorje. Potem bo treba te prednosti aktivirati, ne toliko z odpiranjem samostojnih tovarn in drugih kapacitet, temveč predvsem s povezavo z močnejšimi gospodarskimi organizacijami. Mislim na domača podjetja, kot na partnerje iz drugih območij Slovenije, Jugoslavije in iz tujine. Na takih integracijskih osnovah zasnovan razvoj ima poleg ugodnejše finančne osnove tudi možnost, da poleg kapitala prinaša še razvitejšo tehnologijo, delovne izkušnje, potrebne kadre in trg. S krediti — tudi z ugodnejšimi pogoji — pa bi morali razvijati predvsem infrastrukturo (prometne zveze, komunalno ureditev itd.); šele ta pa omogoča učinkovit • razvoj industrijskih in turističnih objektov ter vlaganje kapitala od drugod. © | D L: Vi ste belokranjski poslanec, zato so vam razmere onstran Gorjancev dobro znane. Kaj priporočate Belokranjcem v zvezi z omenjeno resolucijo? | L. KRESE: Kar sem govoril poprej, velja v celoti tudi za Belo krajino. Mislim, da bi bilo treba predvsem hitro in stalno obnavljati opremo v obstoječih obratih ter sedanje zmogljivosti usposabljati za mednarodno konkurenco tako v kvaliteti, obsegu proizvodnje in v cenah. Z raznimi poslovnimi povezavami, kooperacijo in združevat njem pa bi se morali ti obrati nasloniti predvsem na močna in ekspanzivna podjetja. G | D L: Področji Starega trga in Vinice se že dlje časa potegujeta za kak manjši industrijski obrat, v katerem bi lahko zaposlili odvečno delovno silo, ki zdaj množično odhaja bodisi v mesta ali v'tujino. Ali imata oba kraja kaj upanja za uresničitev svojih želja. ■ L. KRESE: Za reševanje socialno-ekonomskega položaja prebivalstva v pasivnih predelih obstojata dve poti: ena je v ustanavljanju in razvijanju manjših, seveda pa ekonomsko utemeljenih obratov, ki dajejo zaposlitev lokalnemu prebivalstvu, druga pot, ki jo moramo tudi upoštevati, pa je možnost, da se z izgradnjo prometnih zvez omogoči delno premikanje razpoložljive delovne sile. Ta si potem najde zaposlitev v bližnjih industrijskih središčih. Delati bi bilo treba v obeh smereh. Znano mi je, da se prav zdaj proučuje možnost za postavitev tovarne konfekcije na območju, ki bi omogočalo zaposlovanje prebivalstvu Vinice in Starega trga. Pri tem pa ni samo vprašanje, kdo bo to izgradnjo kreditiral, pač pa je morebiti rešitev v tem, da najdemo interesenta, večje ekspanzivno podjetje, ki bi bilo pripravljeno na tem območju zgraditi svoj obrat. Nadaljnje možnosti za Stari trg in Vinico vidim tudi v razvoju obrti in turizma, pri čemer bi se morali prav tako nasloniti na največ j a turistična podjetja v Sloveniji. © | DL: Katera belo- kranjska podjetja imajo po vašem mnenju dobro zastavljeno poslovno politiko in največ možnosti za nadaljnji razvoj? P L. KRESE: Očitno so taka podjetja zlasti semiška ISKRA, BETI v Metliki, BELT, KOMET, črnomaljska OPEKARNA in obrat IMV. Vse kaže, da se bo tudi za BELSAD našla rešitev za nadaljnji razvoj prav v integraciji z večjo gospodarsko organizacijo. V občini Trebnje do zdaj ni bilo večjega napredka. Zadnja leta so dobili motel, črpalko, pomoč-informacije, ob tem pa so se zavedela, kaj vse bi lahko s ceifto še pridobili. Področja stran od avtomobilske ceste so še zelo zaostala, saj znaša narodni dohodek na kmetijskega prebivalca le okoN 2800 din. (Foto: M. Moškon) O | DL: O integracijskih procesih in povečanju števila strokovnjakov v Beli krajini že dolgo razpravljajo, ni pa videti posebnih uspehov. Kaj sodite o B L. KRESE: Glede razvoja integracije na tem pod- Zobotrebci: konjiček, ki je prerasel v zaslužek, obrt, ki teče vso zimo pozno v noč, garanje od jutra do jutra. Kdor hoče zaslužiti, spi samo nekaj ur vsako noč, roke postanejo žuljave, krivčki se obrabijo - trgovina plača za butarico po 12 par. Trd kruh je to, kot je trd ves kmečki kruh. Zaslužek ni niti lahek niti velik, vsak dinar je prigaran. Zato je izdelovanje zobotrebcev obrt, ki je pravzaprav obsojena na propad; medtem ko so babice, ki so delale zobotrebce v dolgih zimskih popoldnevih iz ljubega veselja, naredile po 100 butaric na dan, jih spretne roke danes narede še več, jutri pa bodo otroci to obrt opustili in se preselili v mesta in njihove tovarne. Nihče ne mara več ostati na kmetiji! Kaj bi z žulji, denarja ni pri zobotrebcih in ta, danes tako iskani izdelek bo jutri propadel. Od Cerknice do Kočevja in od Ljubljane do 2užemberka je področje izdelovalcev zobotrebcev. Ljubljanski Dom ima na Raščici veliko zbiralnico in odkupno postaj6: računajo, da bodo v petih sezonskih mesecih zbrali sedem do osem milijonov butaric zobotrebcev, se pravi 160 milijonov zobotrebcev. Vsaka butarica mora namreč imeti vsaj 20 zobotrebcev, vsak zobotrebec prinese izdelovalcu dobre pod pare. Za te pol pare pa je potrebno v jeseni preiskati vse bližnje in daljne hoste po dolgem in počez, stikati za lesko v najbolj odročnih goščavah, moledovati pri kovaču, da naredi vsaj tri aild štiri krivčke — posebne nožiče za oblikovanje zobotrebcev — da bodo zalegli čez zimo, ko je na zapečku toplo in ko kmečko delo počiva. Takrat sežejo v roke vsd: gospodar in gospodinja, otroci, ki imajo šolske počit- nice, in tisti, ki so komaj pogledali dlje kot do sosednje vasi. Konkurenca na Robu Rob je pravo središče te obrti, konkurenčna bitka za zobotrebce daje tej vasici poseben pečat. Kar dve odkupni postaji premorejo in menda eno samo trgovino. Ljubljanski Dom in zadruga plačujeta tako kot povsod drugje za butarico po 12 par. Vaščani pravijo, da odkupijo v Domu več zobotrebcev, ker so prijaznejši, zadruga pa naredi več prometa, ker odkupuje tudi vso drugo suho robo. Tega mnenja so kajpak povsod v vaseh okrog Velikih Ldšč, tako sodijo tudi odkupovale! v Laščah, na Turjaku, Raščici ali Robu. V vaseh okrog Roba je tudi izdelovanje zobotrebcev najbolj zakoreninjeno, v Dolščakih pa smo do- bili rekorderje svojega poklica. Ljudje so namreč rekli, da Kurjevke — tako namreč pravijo spodnjemu koncu vasi, ker pravijo v ljudski govorici DoOščakom Kurja vas, naredijo toliko zobotrebcev, da nimajo para v bližnji in daljni okolici. In res, sredi dneva je bila na mizi Antonije Pur katove prava gora zobotrebcev. Pridno ji je pomagala 56-letna, štiri leta mlajša sestra Franja Gregorič, leskov les pa je belil Antandjin vnuk, 6-let-ni Andrej. V kuhinji j« bilo temno, samo v štedilniku je prasketal ogenj in metal nekaj svetlobe po temačnih kotih. Izpod stropa je dišalo, kot lahko diši samo v starih kmečkih hišah: domače klobase so bile na pol posušene. V sobi, pod steno, s katere sta vse početje opazovala Jezus in Marija, ni bilo časa za pomenke. Besede so pri delanju zobotrebcev redke, zato se roke vrtijo toliko hitreje. Povsod govore, da narede spretni izdelovalci po 70 do 80 butaric na, dan. Tisti, ki se zbirajo samo popoldne, da preženejo dolgočasje in se na zapečku pogovorijo še o dogodkih preteklega dne — ti gotovo ne morejo narediti niti toliko. V Dolščakih št. 8 je izdelovanje zobotrebcev poklic, ki daje kruh. 38 arov zemlje, na katerih Antonija, ki je tako kot sestra vdova, pridela nekaj koruze, krompirja in drobnih reči za domačo kuhinjo, ne more zadoščati za preživljanje. »Povrh vsega pa še divjad prerije in pre-orje pridelek,« se priduša 60-letna Antonija v pojoči govorici teh krajev in se jezi, da smo jo-spomnili na mrcine. Zobotrebci so zato njen kruh: treba je narediti po 150 butaric na dan. »Moči mi pešajo,« zmajuje z glavo, čeprav naredi še enkrat toliko kot drugi. »Hej, ko sem bila še mlada, sem naredila po 200 butaric vsak dan,« se ji zaiskrijo oči ob misli na mlada leta. TOVARNA ZOBOTREBCEV — Antonija Purkat in Franja Gregorič sta rekorderki svoje obrti. Vnuček Andrej beli Antoniji lesko-vino... KAKŠNO 2LICO BOSTE VZELI? — Matija Grebenc, skladiščnik v zadrugi Velike Lašče: »V našem skladišču boste na policah našli 400 različnih izdelkov.« ŠTETJE, ŠTETJE — Vse zobotrebce, ki jih prinesejo izdelovalci, je treba prešteta, urediti in zaviti v celofan. VSAK DAN 360 ŽLIC — 16-letni Jožko Zabukovec iz Jakičevega naredi vsak dan 12 ducatov žlic. (Foto: M. Vesel) Zobotrebce pa dela že kar krepko česz 50 let... Zadnja leta vstane ob štirih, pol petih zjutraj... in konča ob osmih zvečer. Njena edina misel so zobotrobci, z njdmi vstaja in hodi spat, zobotrebcev je polna hiša, o zobotrebcih teče pogovor: posel, ki je bil včeraj konjiček, danes zaslužek, pa bo jutri propadel. Manjka pridnih rok in čas: za tiste, xi narede 13 nekaj deset butaric na a in, pa je to delo prenaporno in preslabo plačano. Od širokih ust smo mero vzeli... Namesto zobotrebcev, ki dajejo le malo zaslužka tistim, k j jih delajo, in več tistim ki jih prodajajo, delajo po vaseh okrog Ve. Kih Lašg raje špile, ki jim tam pravijo »špine«. Razen za klobase gre največ teh izdel- kov, ki jih narede iz smrekovega lesa, za naše in tuj« gostinske obrate. Ražnjiči in različna nabodala, če že niso iz don.ačega mesa, je pa vsaj les domač in doma narejen. Še vač: veliko »žlpin« izvo v jo. Vsekakor pa je tudi to zamuden posel, ki daje le malo boljši zaslužek. Zato se čeda. je številnejši gospodarji odločajo za nakup prirodnih strejčkov, na 'katerih' delajo ž. ce. Ribničani pojejo, da so vzeli mero od šir)kih ust: aanes postaja izdelovanje žlic prava industrija, kupiti pa je moč od tistih na>-manjših do največjih. Zadruga v Velikih Laščah odkupuje pravzaprav vse su-h^robpjfke izdelke, na policah rjenega skladišča boste lahko našteli več kot 400 različnih vi ft izdelkov. Na Jakičevem, pri številki 4, v hiši enega od treh bratrancev s priimkom Zabukovec, je 16-letni gospodarjev sin hitro in dobro pokazal, kako mu gre posel izpod roik. »V enarn dnevu naredim po 30 ducatov lesenih žlic. Za ducat md plačajo v zadrugi po 4,60 dinarjev,« se je pohvalil. Res je, v enem dnevu naredijo spretne roike s pomočjo stroja do 500 žlic, zato pa sta potrebna diva dneva, da se dokonča sbrojevo delo: žlice je treba zgladiti, to pa nd kratkotrajen posel. Medtem ko delajo pozimi žlice po vseh vaseh in je skoraj iz vsake hiše slišati brnenje strojev, pa poleti delajo pretežno zabojčke, M jih tudi prodajajo zadrugi. Kmečko delo postaja vse manj cenjeno, saj ne da zaslužka. Stroj dela hitro, suhe robe pa tudi m težko prodati ... Za zobotrebce je treba preveč potrpežljivosti, preveč vztrajnega in nič kaj lahkega dela: v današnjem vse hitrejšem življenjskem ritmu za to ni več ne časa ne volje. J. SPLIHAiL EN DAN MED IZDELOVALCI ZOBOTREBCEV, »SPIN« IN SUHOROBRSKIH 2LIC MED VELIKIMI LAŠČAMI IN ROBOM kultura in izobra- ževanje Še vedno o novem Prešernu! V Dedu je dr. Rado Bordon končal obsežno razpravo, s katero odreka sleherno znanstveno vrednost odkritju nove (doadevne) Prešernove podobe in pitjlikaciji prof. Marina o pristnosti te podobe. Medtem se je znova oglasil tudi Ooro Skodlar. V intervjuju m Ljubljanski dnevnik pa je Filip Kalan-Kumbatovič ta vrnil raven polemike, v katero »o zašli »nasprotniki« prof. Marina. Očitno je da eadnja beseda v zvezi z Marinovim odkritjem še ni povedana, saj pričakuje javnost mnenje še nekaterih znanih prešemoslovoev. 23 preštetih! člane kulturno-umetni-škega društva »Dragan Markovič« iz Obrenovca, ki so prišli v Slovenijo oziroma na Dolenjsko z izbranim in zares navdušujočim sporedom plesov in pesmi jugoslovanskih narodov, je 26. januarja na večernem nastopu v novomeškem Domu kulture čakala malone prazna dvorana — samo 23 (preštetih) obiskovalcev. In spet se je zgodilo, da je bilo na odru več nastopajočih kot gledalcev in poslušalcev! In tudi to, da je tako slaba udeležba zjezila še tiste, ki so prišli na prireditev. Zakaj — si pa miljeni kulturni publi-kum Novega mesta lahko misli! Dve nagradi v Kočevje Foto-kino klub osnovne šole t Kočevju je dobil drugo, učenec Stane Zupančič, prav tako is Kočevja, pa četrto republičko nagrado za mladinsko naravoslovno fotografijo. Na natečaj, ki sta ga lani organizirala slovensko prirodoslovno društvo in revija Proteus, je prišlo 87 del 16 avtorjev, vendar jih je žirija za konkurenco izbrala le 47. Nagrajencema iz Kočevja Iskreno čestitamo za tako lep uspeh. Nagrade bodo podelili 15. februarja ob otvoritvi razstave fotografij v ljubljanskem Prirodoslovnem muce ju. PRVA IZMED ŠESTIH LETOŠNJIH RAZSTAV V TREBNJEM Slikar tihožitij in bujne domišljije Anton Plemelj razstavlja v trebanjski osnovni šoli nad 50 slik na platnu in steklu - Letos: bogat in razgiban načrt dela Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki so v Trebnjem dobili svoj pravi dom, zbirališče in razumevajočo pomoč V soboto popoldne je bila v Trebnjem prva skupna seja uprave Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki jo je vodil Janez Gartnar, udeležili pa so se je razen domačinov še člani odbora oz. umetniškega sveta: Zoran Kržišnik in Mirko Jutršek iz Ljubljane, prof. Malekovid, Gerhard Ledič in Ivan Lacko-vič iz Zagreba ter drugi. Iz skromnega začetka pred dvema letoma se že razvija bogato in obetajoče delo tabora ter nastajajoče nove galerije slik, o čemer smo že poročali. Več bomo o sobotni seji Upravnega odbora pisali v kratkem, tu pa naj zapišemo le, da so njegovi člani sprejeli statut tabora, načrt dela za 1970 in odobrili začetek del za obnovitev prostorov nove galerije. Sedanji blikovanja lastnega izraza«. Razstava nazorno kaže slikarjev razvoj v zadnjih šestih letih, seznanja pa nas hkrati s celotnim obsegom motivov, ki jih Plemelj najčešće podaja. Največ je tihožitij, ki hkrati govore, da je v njih slikar najizvirnejši, sicer pa se naš gorenjski samorastnik prav tako rad podaja tudi slikanju različnih predmetov in ostaja zvest osnovnim oblikam kljub bogati fantaziji, ki mu vodi čopič in ga sili k ustvarjanju. Zanimivo in bogato, nevsakdanje in poglobljeno, razmišljajoče slikarstvo — take so bile ocene mnogih, ki so se v soboto seznanili z deli Antona Plemlja. O tem govort tudi uvodna beseda v prikupnem razstavnem katalogu, ki jo je napisal Aleksander Bas- Anton Plemelj: TERASA (olje, 1964) razstavi Antona Plemlja se bo letos pridružilo še 5 razstav slikarjev-samorastniikov. Kmalu po 16. uri so nato v obeh velikih vežah osnovne šole odprli razstavo slik Antona Plemlja iz Ljubljane. Slikarja in nekaj nad 150 gostov iz raznih krajev je toplo pozdravil Janez Gartnar, o umetniku, njegovem delu in razstavi pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek. Nekaj nad 50 slik na platnu in (manjši del) na steklu je navdušilo obiskovalce razstave, ki so hkrati pritrdili Juterškovi oceni, da so »...naravni dar za likovno -oblikovanje, predvsem pa izjemna vztrajnost in zagrizenost pri slikanju pripomogli Plemlju do izo- Mali kulturni barometer ■ 20 LET KINOTEKE — Jugo Slovanska kinoteka praznuje letos 20-letnico obstoja. Jubilej bodo proslavili v vseh repubikah. Taka proslava bo v Prešernovem tednu tudi v Ljubljani. ■ 45 LET ZBORA »EMIL ADA. MIC« — Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič«, ki ga »daj vodi prof. Branko Raj St er, bo 45-letnioo ustanovitve proslavil te dni s posebej pripravljenimi koncerti v nekaterih večjih slovenskih kulturnih središčih. Zbor Šteje 80 pevcev in pevk, ki vodijo 68 Šolskih pevskih zborov. Zbor, ki proslavlja letos pomemben in visok Jubilej, smo že već. krat slišali tudi na njegovih nastopih v raznih krajih Dolenjske. ■ RAZPLET V DRAMI? — Kot kaže, je prešla kriza v osrednjem .slovenskem gledališču, v ljubljanski Drami, v razplet. Na zadnjem sestanku začasne delovne skupine ra problematiko Drame SNG pri komisiji CK ZKS za idejna vprašanja kulture so sprejeli koncept rešitve in nadaljnjega razvoja, ki ga je pripravil kandidat za direktorja Drame Taras Kermavner. ■ FRANCOSKA NAIVNA UMETNOST — Dve aagrebški galeriji — Galerija sodobne umetnosti in Galerija primitivne umetnosti — sta dobili za nekaj tednov v goste dela francoskih naivnih umetni, kov. 86 razstavljenih del predstavlja tovrstno francosko umetnost od Henrija Rousseauja, Lautreco-vega, Gauginovega in Van Gogho- vega sodobnika do danes. Aprila bo raistava za štirinajst dni tudi v Ljubljani. ■ 100 PREDSTAV »NABOCCA« — V ljubljanski Operi so minulo soboto stotič uprizorili Verdijevega »Nabucca«. Prvič So to opero izvedli pred enajstimi leti. Orkestru je dirigiral Rado Simoniti, ki je hkrati proslavil 30-letnlco svojega umetniškega dela. ■ »KRANJSKI« IN2. PRED USTAVNIM SODISCEM — Ustavno sodišče bo presodilo, če je naslov »inženir organizacije dela«, Id ga podeljuje višja šola za organizacijo dela v Kranju, zakonit ali ne. To nalogo je dal ustavnemu sodišču odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora slovenske skupščine. ■ V FRANCIJO SLOVENSKI FILM — Na festivalu kratkih fil. mov v Tours (Franclja) so poslali slovenski film »Plamen v dvonož-cu« režiserja Maka Sajka. Na lanskem festivalu v Beogradu je dobil ta film diplomo in producentsko nagrado, prvo mesto pa mu je prisodil tudi sklad za pospeševanje slovenske filmske proizvod, nje. ■ »SITI IN LAČNI SLOVEN-CI« — Mariborska založba Obzorja Je poslala na knjižni trg zanimivo publikacijo »Siti in lačni Slovenci«. Knjiga vsebuje vprašanja in razmišljanja osemnajstih pisateljev in publicistov, ki so obiskali nekatera nerazvita območja v severovzhodni Sloveniji. sin. Plemlljeva razstava r Trebnjem je zato vredna obiska. TONE GOSNIK Tri prireditve v Kranju Gorenjski muzej v Kranju je priredil sredi januarja v galeriji v Prešernovi hiša razstavi akademskih slikarjev Igorja Pleška iz Ljubljane in Kamila Legata iz Tržiča. Umetnika sta za bo priložnost pripravila izbor svojih novejših del. Po otvoritvi je kranjska koncertna poslovalnica priredila koncert klavirskega kria Pro mušica rara. Razstavi bosta odprti do 5. februarja. Spet komentirani koncerti V februarju bosta spet dva komentirana koncerta za šolsko mladino v novomeški občini. Pripravlja ju Festival iz Ljubljane v sodelovanju s koncertno poslovalnico pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu. Koncerti bodo po željah osemletk, predvidoma pa bodo umetniki obiskali učence vseh osemletk v novomeški občini. KNJIŽEVNE ZANIMIVOSTI C.ORING, IIIMMLER, GOEB- BELS — Mariborska založba Obzorja Je poslala na knjižni trg tri dela o vzponu in propadu treh glavnih nosilcev nacističnega režima v HiUerJevi Nemčiji: o Gfirin-gu, Himmlerju in Goebbelsu. Avtorja Roger Manvell in Heinrieh Fraenkel sta prebrskala goro dokumentov, zaslišala vrsto sorodnikov, prič in drugih sodobnikov, da bi dobila objektivno podobo vseh treh mož, ki so bili neločljivo povezani z zgodovino tretjega rajha. Te biografije so popis nasilja, nezakonitosti in brezobzirnosti, ki Je imelo en sam namen, utrditi sl osebno moč in povečati vpliv. Knjige Je vredno prebrati. Bralec, ki je sam trpel pod nacizmom, jih bo odložil z občutkom, du ne more nobeno pero popisati gorja, ki so ga sejali nacisti. Slikar Anton Plemelj na otvoritvi svoje razstave v Trebnjem. Al'prav se piše... »Ostvarjeno« obveščanje Pred kratkim je neki bralec poslal izrezek iz glasila. Le-to izdaja za obveščanje svojih delavcev tovarna LISCA iz Sevnice. Prosil je, naj o skrpucalu, ki je hotelo »uče-' no« spregovoriti samoupravljavcem, povemo svoje mnenje. Da ne bomo slepomišili, si oglejmo primer v izvirni obliki: »Po tem načrtu so vse delovne enote v sklopu, podjetja zadolžene tako za osvaritev predvidenega obsega proizvodnje oziroma prometa kot tudi za ostvarjanje normativnih odnosov, od katerih konsekventno zavisi poslovni uspeh podjetja. Normativni odnosi so v načrtu reprezentirani z izračuni možnega doseganja proizvodnih in poslovnih rezultatov. Z njimi in za njih ostvarjanje je znova povdarjen faktor odgovornosti vseh zaposlenih v podjetju. Z ostvarit-vijo tega načrta in z vodenjem dobre poslovne politike se bo podjetje še nadalje učvrščalo tako 7ia domačem kot tudi zunanjem trgu.« . Nezslišano1 Tako, okostenelo (beri: birokrat- sko!) pisanje smo namenili preprostim delavcem!? Poskusimo navedeni primer prestaviti v slovenščino: »Vse delovne enote bo-do morale v celoti uresničiti proizvodni načrt, ki ga je sprejelo podjetje. Dosledno pa bo treba upoštevati osnovno gospo-darsko vodilo: stvaren dohodek podjetja bo tem večji, čim manjši bodo proizvodni stroški in čim uspešnejša bo prodaja izdelkov. Predvideni proizvodni in poslovni uspehi podjetja so utemeljeni z izračuni. Samo dosledna zavzetost in odgovornost slehernega delavca je poroštvo, da bomo načrt res izpolnili. Le tako se bo podjetje še bolj uveljavilo tako na domačem kot na svetovnem tržišču « Prevod je lahko tudi pomanjkljiv. Trdimo pa. da pove mnogo več kot izvirnik, ki po našem mnenju ne bi smel zagle-dati luč sveta. Prof. JOŽE ŠKUFCA Slovenski slikarji — samorastniki tovarišu Kardelju DRAGI TOVARIŠ KARDELJ! Pridružujemo se tisočerim željam, ki Vam jih delovni ljudje naše domovine pošiljajo ob Vašem jubileju in iskreno čestitamo za najvišje odlikovanje, s katerim Vas je za Vaše dragoceno delo odlikoval predsednik republike tovariš Tito. Visoko cenimo vaše napore za znanstveno in praktično uresničevanje socialističnega samoupravnega razvoja naše družbe, ki omogoča tudi vsestranski napredek kulture, želimo Vam trdnega zdravja in veliko ustvarjalnih moči za nadaljnje veliko delo. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, Trebnje NOVO MESTO ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Tako mladina pesnika slavi... Kulturne prireditve se bodo vrstile ves februar v Dolenjski galeriji, Domu kulture in Študijski knjižnici Mirana Jarca V počastitev Prešernovega dne oziroma slovenskega kulturnega praznika bo v Novem mestu nio manj kot sedem prireditev, toliko kot še nikoli do zdaj. Predstavniki kulturnih ustanov, kjer bodo prireditve, so na posebnem sestanku 22. januarja sklenili razporediti prireditve tako, da se bodo vrstile ves februar. Po tri prireditve bodo v Dolenjski galeriji in Domu kulture ter ena v študijski knjižnici. V galeriji bodo 6. februarja odprli razstavo mladih likovnikov z novomeške gimnazije. Ta dogodek bosta poživila recital glasbenih in literarnih del, ki ga prav tako pripravlja šolska mladina. Na tej prireditvi se bodo s svojimi pesniškimi in proznimi deli predstavili javnosti sodelavci gimnazijskih »Stezic« in glasila »Mladost v belem« šole za zdravstvene delavce. 21. februarja popoldne bo imela zaključeno proslavo v galeriji šola za zdravstvene delavce. Nastopili bodo: pevski zbor te šole, recitatorji in drugi. Pričakujejo, da se bosta slovesnosti udeležila pisatelj France Bevk, Ki naj bi prebral nekaj odlomkov iz svojih del, in novomeški književnik Severin Sali. V okvir prireditev za slovenski kulturni praznik bo šel tudi literarni večer manj znanih dolenjskih pesnikov in prozaistov od naj mlaj šega rodu dalje. Prireditev, ki jo pripravljata DPD Svoboda »Dušan Jereb« in podružnica Slavističnega društva v Novem mestu, bo 27. februarja v Dolenjski galeriji. Vrsto prireditev v Domu Kulture bo začel pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki bo nastopil 14. februarja. Teden dni zatem bo na istem odru telovadna akademija z nastopom mladine. 24. februarja pa bo gostovalo v Novem mestu Mestno gledališče ljubljansko z noviteto Mateja Bora »Ples smeti«. To bo hkrati abonmajska predstava. V Novem mestu revija petja Revija pionirskih in mladinskih zborov za novome, ško, črnomaljsko. metliško in trebanjsko občino bo predvidoma v Novem mestu; kdaj bo, pa bodo določili kasneje. Na tej medobčinski priredit- vi bodo določili tudi najboljše zbore, ki se bodo udeležili republiške revije mladinskega petja v Zagorju. Poseben dogodek bo knjižna razstava »Prešeren v besedi, sliki in glasbi« v Studijski knjižnici odprta bo od 1. do 28. februarja. Obiskovalci bodo lahko na njej videli tudi vse znane in manj znane upodobitve našega Prešerna, prav tako zadnjo podobo, ki jo je odKiril prof. Marin. Prireditelji so se odločili, da imenujejo vse kulturne dogodke v počastitev Prešernovega spomina s skupnim imenom »Tako mladina pesnika slavi«. Glede na to, da bo večino prireditev pripravila ali pa v njih sodelovala mladina, se jim zdi tako prav. V kratkem bodo občinstvo z natančnejšim sporedom seznanili tudi plakati. Kultura in delavci Komisija za izobraževanje, znanost in kulturo pri svetu Zveze jugoslovanskih sindikatov se je odločjla raziskati kulturno dejavnost delavcev ali kako se le-ta v prostem času kulturno udejstvujejo. Ta raziskava naj bi tudi povedala, ali gre za krizo kulturnega življenja delavcev. Prav tako naj bi odgovorila na vprašanje, ali je kulturni amaterizem res rezerviran za tako imenovane »nižje« sloje naše družbe, kar mnogi trdovratno trdijef. Slej ko prej ne gre za novost, marveč samo za uresničitev tiste resolucije zadnjega kongresa jugoslovanskih sindikatov, ki zahteva pri oblikovanju kulturne politike večjo vlogo delovnih ljudi. Abonmajski filmi V minulem letu so bile v Novem mestu tri abonmajske filmske predstave za mladino srednjih šol. V kratkem bo naslednja taka predstava, kasneje pa bosta še dve. Za filmski abonma izbero samo kvalitetna dela, obiskovalci pa si jih lahko ogledajo za znižano vstopnino. Frufeffa OGLE* DALO MLA »DIH Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ime in priimek Kraj _____________ Rok: 2. februar 1970 V učilnici grozd prijetnih deklet. Marija, Danica, Biserka, Vesna, Katja in druge. Vse same gostinke, ki se za leto dni poslavljajo od šole in dijaškega doma, v katerem živijo. Večino jih je poslala na šolanje »Korana«, gostinsko podjetje iz Karlovca, dve pa sta štipendistki »Zagrebačke mljekare«. Dekleta, ki so prišla iz Karlov- Obračun dela Na prvi letošnji seji so črnomaljski mladinci 24. januarja obravnavali delo v letu 1969 ter sprejeli delovni program za letošnje leto. Ugotovili so, da so se mladi Crno-maljčani izkazali predvsem na športnem in kulturnem področju, da pa bodo morali v prihodnje posvetiti več skrbi ideološkemu delu. V minulem letu so bili zelo prizadevni vaški aktivi s Preloke, 2uničev, Vinice, Adlešičev in Doblič ter osnovnošolski aktiv z Vinice in iz Starega trga ob Kolpi. Uspešno je delal prav tako aktiv gimnazije, ki je bil med drugim pobudnik za ustanovitev občinske konference klubov OZN. Seje so se udeležili tudi člani RK ZMS Dagmar Šuster in Igor Žitnik, domači družbeno-po-litični delavci ter Peter Jan-čan, predsednik kluba belokranjskih Študentov. ca preživljajo starši, plačano pa imajo prakso, medtem ko »Zagrebačka mljekara« skrbi za popolno oskrbo v domu. Na vprašanje, s kakšnimi občutki so prišle v Slovenijo, so hitele odgovarjati: »Z radovednostjo ... Z domotožjem ... će je treba, je pač treba ...« Sprva so se kot kokoške držale skupaj, do-kler niso uvidele, da največje težave — slovenskega jezika — ne bodo premagale, če se ne pomešajo med slovenske vrstnice. In kako je v šoli? Vse so si bile edine, da je najhuje v prvem letniku. »Nič ne razumeš ... Gledaš kot trapica... Na jok ti gre ... A potem je bolje. Se posebno, ker so profesorji na šoli zelo potrpežljivi in nam zmeraj skušajo pomagati...« Pa življenje v dijaškem domu? »Prijetno ... Nismo imele občutka, da smo na tujem... Slovenke so nam marsikdaj pomagale z nasveti... in sploh smo postale prijateljice •.. Najbolj so nas razumele tovarišice vzgojiteljice ...« In ko so kovčki že pospravljeni in obraza veseli, saj gredo dekleta domov še zadnje vprašanje: Boste rade prišle nazaj? ... »Rade ... v šolo in v dom ...« ABV Še vedno vodi Eva Sršen! Ta teden so bile najbolj poslušane: 1. »Ljubi, ljubi« (Eva Sršen) - 53 glasov 2. »Mamici« (Slaki) - 30 glasov 3. »Triglav« (Slaki) - 28 glasov 4. »Moj dom je zaprt« (Slaki) - 20 glasov 5. »Čemu da živim« (Mišo Kovač) - 10 glasov Neka naša bralka iz Velikega Orehka je glasovala za popevko »Ljubi, ljubi, ljubi«, v pismu pa nam je napisala, da ji kar srce poskoči, ko po radiu sliši omenjeno popevko. Najbrž je' med tistimi, ki so nam poslali ta teden kupone, še veliko takih. Za mlado in prikupno Evo Sršen. ki je iz neznanega vzroka (baje zaradi težav v šoli) odpovedala cel kup nastopov po Sloveniji in prenehala sodelovati v ansamblu »De-lial«, je tudi tokrat prispelo največ glasov. Ta teden ste nam poslali 216 veljavnih kuponov. Spet moramo povedati, da bomo pri žrebanju upoštevali samo natančno izpolnjene kupone, nalepljene na dopisnici ali poslane v pismu. Ta teden je bilo med pošto nekaj pisem, v katerih so bile napisane najbolj poslušane melodije, zraven pa ni bilo kupona. Taka pisma pri žrebanju seveda ne pridejo v poštev. Neka bralka nam piše, da živi na vasi, kjer nimajo ulic, in da zato kupona ne more točno izpolniti. Za nas je važno, da čitljivo napišete svoj točni naslov, in nas ne moti, če je nad črtico, kjer je treba napisati ulico, napisano ime te ali one vasi. Tri izžrebance bomo tudi v prihodnje nagradili z lepimi ploščami, ki so darilo nekaterih naših podjetij, ki prodajajo tudi plošče. Ta teden je žreb določil takole: L Tone Vovko, Sušje 23, Ribnica na Dolenjskem — »Još su tople tvoje suze« (Ivica Serfezi) 2. Tanja Movrin, Polževa ulica 6 a, Ajdovščina — »Cernu da živim« (Mišo Kovač) 3. Franc Stegne. Zilje 21, Vinica pri Črnomlju — »Bella Belinda« (Beti Jurkovič). DEKLETA, SNEMAMO! Uredništvo Dolenjskega lista namerava posneti film o dolini reke Krke. V ta namen potrebuje večje število deklet v starosti od 17 do 20 let, ki bi v filmu statirale. Na poskusno snemanje vas torej vabimo v soboto, 31. januarja dopoldne, ob 9. uri. Oglasite se v prostorih našega uredništva v Novem mestu, na Glavnem trgu št. 3. Na svidenje čez leto dni! Tudi na novomeškem šolskem centru za gostinstvo so se začele počitnice - Učenke iz Karlovca so se poslovile od Novega mesta za leto dni Priljubljeno zbirališče mladih — na pomlad rajši kot pozimi, zvečer rajši kot po dani — je v Črnomlju park na Gričku. Tudi naši muzikantje se od tu radi razgledujejo po svojem kraljestvu. (Foto: Gorše) skrbel za usklajevanje štipendij sne politike. V sklad naj Di odvajale zainteresirane družbene skupnosti določene procente od sredstev, namenjenih za štipendiranje. Sklad naj bi v prvi vrsti skrbel za potrebni kader v družbenih službah ter v gospodarstvu, omogočal pa naj bi šolanje nia srednjih, višjih in visokih šolah otrokom iz socialno šibkih družin, ne glede na to, za kakšno vrsto študija se bodo odločili. Občinska konferenca ZMS je sprejela tudi sklep, da morajo vsi mladinski aktivi v gospodarskih organizacijah razpravljati o stališčih III. ki IV. seje republiške konference ZMS in jih vnesti v svoj program dela. MIRA 2IBERT Prijavite se za »Kitariado« Občinska konferenca ZMS v Sevnici, ansambel »Modre zvezde« in mladinski klub so razposlala vsem občinskim organizacijam ZMS na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju, Zasavju in Celju pisma, da so pripravljeni v začetku marca organizirati veliko »Kitariado« beat ansamblov. če bodo pobudniki v naslednjih dneh dobili prijave tovrstnih ansamblov, bodo začeli pripravljati to prireditev. A. Z. Sodražica: mladinski klub Mladina Sodražice je po več kot pol leta končno zopet dobila svoj kotiček v prostorih domače knjižnice. Mladinski klub je imel prvotno prostor v bivši »Oljarni«, izgubil ga je, ko je zgradbo kupila Ple-tilnica žičnih mrež iz Sodražice. Zdaj so mladini na voljo knjige, ki so t istem prostoru, v spodnjem prostoru p« je soba za namizni tenis. Čast vzgojiteljem in mladim tvorcem je zapisal slikar Božidar Jakac ob ogledu likovne razstave novomeških učencev f ' Plošče so tokrat darilo novomeške NOVOTEHNE V nedeljo, 25. -januarja, je bila zaključena razstava likovnih izdelkov učencev 6., 7. in 8. razreda osnovne šole Katje Rupena v Novem mestu. Razstava je bila odprta od 5. decembra 1969 ter si jo je ogledalo nad 1600 obiskovalcev, od teh 1083 učencev novomeških in okoliških šol. Kolikor vemo, si razstave razen domačih vzgojiteljev ni ogledal nihče od tistih, ki imajo v republiškem merilu na skrbi likovno vzgojo mladine. Pač pa si jo je ob njeni postavitvi ogledal slikar Boris Kobe in je bil poln hvale ob likovnih dosežkih učencev novomeške osnovne šole. 19. januarja si je razstavo ogledal tudi slikar Božidar Jakac in v vpisno knjigo napisal tole: »Veselo sem presenečen in navdušen nad to razstavo likovne ustvarjalnosti novomeške mladine, navdušen nad stilno dognanostjo, domiselnostjo, fantazijo in čudovito liriko. Nimam prave besede pohvale, ki bi jo rad izrekel ob tem edinstvenem doživetju. Cestistam mlademu, rodu za dosežke in k temu, da ima to srečo, da mu vodijo misel prenosa življenja v prelepo likovno govorico učitelji, vredni svojega poklica in s takim posluhom za mlado dušo. Take razstave res še nisem imel priliko videti. čast vzgojiteljem in mladim tvorcem.* y MILC KUS JOL ABADONI - črnomaljski „ Ansambel ABADONI so junija 1969 ustanovili Srečko Kos, Jožko Vrščaj in Belizar Dujec. Med počitnicami se je ansamblu pridružil še Milan Kranjc. Na začetku so imeli velike težave z opremo, končno pa so si jo z pomočjo staršev za silo uredili. Julija so dobili ojačevalec za solo kitaro, ki so ga kasneje uporabljali tudi za vokalne izvedbe skladb. Tako je instrumentalna ansambel postal vokalno-instrumen-talni. Vsi člani so sc zelo trudili pri izbiri imena, pa se nikogar niso mogli odločičiti. Zato so odprli slovar tujk in prva beseda v njem Je ftila ABADON. Tako Je bil ansambel končno krščen. Ob letošnjem novem letu je z ABADONI prvič nastopil tudi solo pevec Andrej Plevnik. Naj vam predstavim skupino fantov, ki ansambel sestavljajo. MILAN KRAJNC—MILC (21 let) — vodja ansambla: Milč študira II letnik psihologije -na filozofski fakulteti. Fant je resen študent,, končal pa je tudi nižjo glasbeno šolo za kitaro. Najbolj mu ugaja B B. Kingov blues. V prostem času rad komponira skladbe za ansambel. Napisal je že dve vokalni 6kladbl (Slovo, Spomini žalosti). Največji uspeh ima njegova instrumentalna skladba Popoldanske Impresije. BELIZAR DLMEC-ZARE (19 let) — organist: Je študent I. letnika kmetijske tehnologije. Klavir se je učil že v osnovni šoli. Končal je nižjo glasbeno šolo v Črnomlju. Ko Je maturiral na čmomalj. ski gimnaziji, mu je oče kupil orgle. Navdušuje se nad melodič. nimi ne preveč komercialnimi skladbami. Fant je veder in ved. no pripravljen za šalo. J02K0 VRŠČAJ—JOL (19 let) — v ansamblu igra bas kitaro: Po poklicu je zobotehnik, po letu službe pa bi rad študij nadalje, val. Pri delu Je zelo natančen, sicer pa je velik veseljak in ved. no pripravljen za majhne »neum. nosti«. Ljudi zelo rad ocenjuje po »zobeh«. V ansamblu Je naj-večji strokovnjak za »fifija« (to je najstarejšl ojačevalec, ki ga Je že načel zob časa). SREČKO KOS—KUS (19 let) -bobnar: Ko se pojavi na odru velik, svetlolas fant z modrimi očmi, dekletom vztrepetajo srca. Toda on je zvest svoji črnolaski, kamionu in gimnaziji. Za študij se te ni odločil. V ansamblu ima glavno besedo pri sklepanju kupčij. ANDREJ PLEVNIK—JACK (M let) — solo pevec: Najraje poje umirjene, melodične pesmi, s katerimi žanje velik uspeh. Prvič Je zapel z ABADONI za novo le. to Poslušalcem Je ugajal predvsem kot interpretator Jonesovih pesmi Zato so mu dali že vzdevek belokranjski Tom Jones. Ra. zen tega da je Jack odličen solo pevec, igra tudi kitaro. Njegova šibka točka: po končanem igranju navadno izgine. Najbolj sl želi nove opreme, ker ve, kako težko Je peti ob slabem ozvočenju. Ansambel zadnje čase nima ve. liko vaj, ker Zare ln Milč štu. dirata v Ljubljani, drugi člani ansambla pa so v Črnomlju. Vsako soboto igrajo v metliškem hote-lu Bela krajina. S tovarno BETI pa so sklenili enoletno pogodbo. Poleti bodo jgTall v avtokampu v Metliki. Radi bi sl nabavili novo opremo iz Italije, zato izrabijo vsako priložnost za zaslužek. Ansambel Je Igral na mladinskih plesih v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Ljubljani. Igrajo komer- JACK ZARE zli duhovi" dalno glasbo v skladu s željami publike. Težave Imajo s prevozom, saj jih še vedno prevaža Srečo z očetovo »žabo«. S pomočjo tovar, ne BETI bi radi reSili tudi ta problem. Poleti nameravajo sodelovati z znanimi pevci zabavne glasbe (s Tatjano Gros). Njihova največja želja pa je nova oprema, ki bi Jim odprla poti tudi izven Bele krajine. Upajo, da s svojim igranjem ne bodo razočarali poslušalcev. Želimo jim veliko uspe-kovl LADKA PETRIČ RIBNIŠKI MLADINCI MENIJO, DA JE TREBA uskladiti štipendiranje Odslej bo treba več misliti tudi na dijake iz socialno šibkih družin in jim pomagati s štipendijami, ne glede na to, kaj študirajp Pred kratkim je bila v Ribnici seja občinske konference ZMS, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih druž-beno-poli točnih organizacij. Na seji so razpravljali o ustanovitvi sklada za štipendiranje pri TIS ter o uresničevanju sklepov III. in IV. seje republiške konference ZMS o nalogah mladine v gospodarskih organizacijah. Občinska konferenca ZMS je sprejela sklep, da se ustanovi sklad v letu 1970. S pomočjo tega sklada naj bi uskladili politiko štipendiranja in izdelali enotne kriterije pri podeljevanju štipendij ali posojil. Poseben odbor naj bi izdelal pravilnik tega sklada ter Med najboljšimi so bili tudi prestopniki Na nedavni seji občinske konference ZM v Banjaluki so po poročilih naših delegatov, ki so se seje udeležili, predlagali 10 najprizadevnej-ših mladincev, ki so veliko pomagali po katastrofalnem potresu, za sprejem v ZK. Zanimivo je, da je bilo med najprizadevnejšimi in pohvaljenimi mladinci tudi nekaj prestopnikov, ki so bili pred potresom stalni znanci milice. POTA IN S l ft / 2 § s DEŽURNI POROČAJO m. IH *• " >?*■&'■•aK. ; <; V 3i! |6v^v »<.4 ŠSt^: iUM*' š£$ Če je cesta čez, Gorjance samo nekaj ur poledenela, je že dovolj, da ob poti naletimo na take prizore. Ta dva avtomobila sta zletela s ceste preteklo sredo, ko je droban dež na cestišču zmrznil. Oba avtomobila sta pristala kakih 20 m pod cesto. (Foto: R. Bačer) Pijani otroci v Stari cerkvi Pijačo so dobili v gostilni Lovšin — zaradi slabih šolskih ocen so pobegnili od doma 54 MRTVIH, 668 RANJENIH, 4,491.085 DIN GMOTNE ŠKODE Kje so meje vsem tem strahotam? Je začela tudi že Dolenjska plačevati cestam davek samo z mrtvimi in ranjenimi? - Lanska bilanca to precej potrjuje ■ Peljete se po lepi ravni cesti, nikjer nikogar, nenadoma pa... ■ Potem pridejo miličniki, preiskovalni sodnik in kombi pogrebnega zavoda. ■ Postali site x-ta smrtna žrtev. ■ Smrt se ne napove. Kar pride. Bliskovito. Najbolj žalostno pa je to, da človek nikoli ne ve, kdaj in h komu. ■ Brž ko sedete za volan, ste lahko že njena naslednja žrtev... ■ ... ali pa kandidat za invalida. ■ Pa čeprav vozite samo po Dolenjskem! Statistični podatki vas bodo prepričali, da Dolenjska že dolgo nd več Eldorado za avtomobiliste, če je to sploh kdaj bila. Res pa je, da je bilo pred leti, ko na naših cestah še ni bilo toliko vrvenja, ko se ljudem ni tolikanj mudilo neprimerno manj nesreč in mrtvih. Dandanes je torej vseeno, kje vozite, kam se peljete in odkod prihajate; če ste drugod srečno ušli, vas morda čaka tisto najhujše prav na Dolenjskem. Sicer pa poglejmo statistične podatke, da ne bomo preveč »na pamet« sklepali o tem in onem! Podatki, ki ranjenih. Gmotno škodo na vozilih in tovoru, ki so ga prevažala, so ocenili na 4,491.085 din. Kdo se ne bi zgrozil ob teh številnih strahotnih dejstvih z naših cest! če izvzamemo mrtve — saj življenja tako in tako ni možno meriti z dinarji — in se zamislimo samo ob litrih dragocene prelite nenadomestljive krvi, če začnemo računati, kaj bi lahko napravili z denarjem, ki ga kaže ocenjena gmotna škoda ... Zares, Človeku se naježijo'lasje, za-gomazi mu po telesu ... Kaj res ni meje?! ... in še sledimo statistiki: KRVNI DAVEK PO OBČINAH Občina Nesreč Mrtvih Ranjenih Novo mesto 685 15 238 Trebnje 120 2 61 Metlika 96 1 50 Črnomelj 91 6 68 Avtomobilska cesta 572 30 251 1689 KARAMBOLIRANIH Vozila _ * v prometnih nesrečah Donlača ^ SkupaJ avtobusi 77 1 78 tovornjaki 336 11 347 tovornjaki s prikolicami 104 18 122 osebni avtomobili 1.551 138 1.689 Poleg tega še (domača): 202 motorni kolesi (in mopedi); 59 koles, 23 traktorjev, 29 vprežnih vozov — drugo: živina in divjad (19). ■ NADLEGOVAL POTNIKE — Miličnika so pridržali do iztreznit. ve Harifa Haliloviča, delavca SGP PIONIR, ker Je 21. januarja ponoči vznemirjal potnike in delal nered na novomeški železniški postaji. ■ KOKOŠJI TAT — Več kokoši fci dva petelina je neznani tat odnesel v noči med 19. in 20. januarjem Francu Brulcu v Hrušici. Več kokoši je isto noč zmanjkalo tudi njegovemu sovaščanu Albinu Klemenčiču. ■ UKRADLI KOTEL — 36 litrski fcotel za žganjekuho, vreden okoli 1200 din, ao prejšnji teden ukradli te hleva Ludviku Barbu iz Češnjice. ■ POŠTENI NAJDITELJ — 700 din je pred kratkim našel fjfcvo-meščan Drago Unič pred hotelom Metropol. Odnesel jih je na postajo milice, kjer zdaj iščejo last. ndka. ■ RAZGRAJALA V LOKALU — Črnomaljski miločniki so pridržali do iztreznitve Jožefo Kure, ker je *1. januarja razgrajala v črnomaljskih lokalih. ■ TAT V GOTNI VASI — Tri zajce in šest kokoši je v noči na 25. januar nekdo ukradel Ivanu Lesjaku iz Gotne vasi. ■ DVAKRAT OGENJ ZARADI PRAHU — 21. Januarja ob 13.30 Je začelo goreti v sušilnici tovarne vezanih plošč NOVOLES v Straži. Pri varjenju so se vneli prašni delci v zraku. Delavai so ogenj takoj pogasili. Prav tam je iz Istega razloga začelo goreti tudi naslednji dan. Delavci so bili tudi tokrat uspešni, vendar pa j« ogenj te »obliznil« ostrešje, tako da je fikode za okoli 1000 din. ■ ŠENTRUPERT: PRED SRE. ČANJEM ZAVIRAL — Janez Kranjc ■e je 25. januarja peljal z osebnim avtom te Šentruperta proti Slovenski vesi. Ko ae je naproti pripeljal a osebnim avtom Ljubljančan Adolf Usnik, J« Kranjc zavrl. Kranjčevo voenlo je zaneslo ▼ Usnikovo, da sta trčala. Škodo mo ocenili na 4000 din. ■ GRIBLJE: TRČILA STA — Anton Hualč te Cerkvišča se je peljal 25. Januarja dopoldne z osebnim avtom te Gribelj proti Krasdncu. Naproti se je z osebnim avtom pripeljala Metličanka Marija Jakič. Med srečanjem sta se vozili zaleteli. Škode je bilo za Okoli 500 din. ■ KRŠKA VAS; V VRTNO O-GRAJO — Ko je Vlado Kožar iz Vel. Malene 18. Januarja ponoči vozil terenski avto, ae je na osi volana zlomil zglob, zato je avto saneslo v vrtno ograjo. Pri tem se lažje poškodoval sopotnik Jože rmac iz Boršta. ■ OBREŽJE: PO PREHITEVA. NJU NA NJIVO — Ljubljančan Ivan Zbačnik je 24. Januarja popoldne pri Obrežju z osebnim avtom prehiteval italijanski avto. Ko Je spet zavil na desno, ga je obrnilo na levo stran ceste, od tam p« Je zdrsnil na nasip, se nekajkrat prevrrtU in obstal na njivi. Voznik se Je ranil, škodo pa Bo ocenili na 8000 din. ■ ŠKOCJAN: HUDO TRČENJE — Martin Kem iz Jelenka je vozil 94. januarja zjutraj tovornjak iz Skoclana proti Zburam. Naproti Je pripeljal z osebnll avtom Dra-*o Tratar iz Trščine. Tovornjak Je med srečanjem zaneslo v osebni avto, ki ga Je porinil tudi več metrov nazaj. Škodo so ocenili na 8000 din. ■ LOŠKA VAS: Z OSEBNIM AVTOM V TOVORNJAK — Drago Jordan te Jurke vasi je vozil 12. januarja popoldne tovornjak ■kozi Loško vas. Naproti le oo Bredini ceste precej hitro pripeljal avtomobilist Aldo Mrzljak iz Velike Kladuše. Jordan se mu je umaknil in ustavljal svoje vozilo na robu ceste, medtem pa Je osebni avto že treščil v tovornjak, fikode Je bilo za okoli 600 din. ■ JUGORJE: USTAVILO GA JE GRMOVJE — Vinko Horvat iz Črnomlja se Je 21. Januarja peljal z osebnim avtom z Gorjancev proti Jugorju. Na ovinku zasnežene ceste je vozilo zaneslo, zletelo je na strmino in se ustavilo iele v Ermovju. Škode je bilo za Okoli 700 din. m KARTKIJEVO: zadremal ZA KRMILOM — 20. Januarja v Bgodnlih Jutranjih urah Je na karteljevskem klancu zapeljal s ee«te voznik tovornjaka Franc Gliba te spodnfega Brezovega pri Višnji gori. Med vo&xjo je za 20. januarja so pobegnili v Trbovljah od doma štirje otroci, stari od 12 do 14 let. Vzrok so bile slabe šolske ocene ob koncu polletja. Se isti večer so se zatekli k sorodnici enega izmej ubežnikov v Konca vasi pri Stari cerkvi, občina Kočevje. Pri njej so tudi prespali. Naslednje jutro, ko je sorodnica odšla od doma, so šli otroci v Staro cerkev. V gostilni Lovšin so naročili najprej dve pivi in dve oran-žadi. Gostilničarka jim je postregla, celo odprla pivi in dala kozarca, čeprav ne bi smela točiti mladoletnikom alkoholnih pijač. Ko so popili so naročili tri litre vina in ga odnesli s seboj. Na domu sorodnice so krmilom zadremal. Ko je izstopil in čakal, da bi mu kdo pomagal spraviti tovornjak spet na cesto, je vozilo zdrsnilo s ceste in se prek nasipa prevrnilo v gozd. Škodo so ocenili na 3000 din. ■ NOVO MESTO: ZAPRL MU JE POT — Milan Trzin je 19. januarja z osebnim avtom zavijal s Ceste komandanta Staneta v Ulico talcev v Novem mestu, nenadoma pa mu je zaprl pot Miroslav Pavlič, ki se je z osebnim avtomobilpm pripeljal s parkirišča pri Kodakovi gostilni. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 900 dinarjev. ■ SELA: NESREČA PRI PRE-.HITEVANJU — 19. Januarja zjutraj je Henrik Šajn iz Kopra pri Selih ustavil tovornjak, ker se mu je pokvaril. Poskušal mu je pomagati Gabrijel Pirc, ki je pripeljal tovornjak in ustavil za njim. Drug za drugim sta se pripeljala z osebnima avtomobiloma Alojz Stanič iz Anhovega in Vukosan Todorovič iz Ljubljane. Stanič je začel tovornjaka prehitevati, uspelo pa mu je prehiteti le prvega, ker je naproti prihajalo neko vozilo. Uvrstil se je med oba tovornjaka. Todorovič mu Je sledil, ker pa vozila ni mogel hitro ustaviti, je trčil v Staničevo vozilo in si pri tem poškodoval nos. škodo so ocenili na 6000 Cin. ■ Z AVTOM ZADEL PEŠCA — 24. januarja ob 19.45 je vozil Silvo Tekavčič iz Kočevja tovornjak iz Dolge vasi proti mestu. Ko se Je srečal z neznanim osebnim avtomobilom, je kljub zaviranju zadel z desnim blatnikom upokojenca A-lojza Žnidaršiča iz Kočevja, ki je šel peš proti domu. Cesta je bila zasnežena. Pešec se je poškodoval po glavi in so ga prepeljali najprej v zdravstveni dom Kočevje, nato pa na nezgodni oddelek ljubljanskih kliničnih bolnišnic. ■ KOMPOIJE: GRMOVJE U- STAVILO AVTO — 24. januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča v Kompoljah. Voznica o-sebnega avtomobila Zinka Erjavec iz Trbovelj je vozila iz Radeč proti Sevnici. Zaradi neprimerne Tii tros ti in poledice jo je začelo na ostrem ovinku zanašati. Ko je zavirala, jo je zaneslo na levo, da se je prevrnila 10 m globoko proti Savi, kjer je vozilo obstalo ob grmovju. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilu pa je za okrog 3.000 din škode. ■ BELI BREG: S POLEDENELE CESTE NA NJIVO — 25. Januarja ponoči se je pripetila prometna nesreča na Belem bregu med Krškim in Dmovim. Voznik osebnega avtomobila Anton Beribak s Čateža je vozil proti Dmo-vemu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo na poledeli cesti zanašati. Zavozil Je na njivo, kjer se Je prevnil na streho. Škode je za okrog 900 dinarjev. vse vino spili (rxje ni bilo doma), tako da so našli miličniki vse štiri otroke krepko pijane (so se opotekali, bruhali). ‘ Miličniki so otroke, odvedli s seboj in jih nato predali staršem, gostilničarko«Lovšinovo pa so prijavili sodniku za prekrške, ker je točila mladoletnikom pivo. J. P. Zgorel kozolec 23. januarja dopoldne je v Malem Orehku zgorel kozolec Jožeta Pirca. Ogenj je uničil nekaj desk in okoli 2.000 kg sena, med drugim tudi seno, kd ga je pri Pircu hranil sovaščan Martin Hočevar. Škodo so ocenili na 9.000 din. Menijo da so ogenj zanetili otrocd, ko so se pod kozolcem igrali z vžigalicami. Jožico Šego so našli v Krki 18-letno Jožico šego iz Soteske, ki je 7. januarja nesrečno utonila v narasli Krki, so našli 25. januarja njeni sorodniki. Bila je okoli 200 m od kraja, kjer je med zajemanjem vode padla v reko. Kot smo že poročali, so še-govo dolgo isikali v Krki in na njenem obrežju, vendar se jim je sprva posrečilo najti le vedro. Uidi m cesti smo ljudje... Poslušam znanca, ki mi ves bled, zadihan in prestrašen pripoveduje: »Za las sem mu ušel! Švignil je za mojim hib-tom kot blisk. Dobro, da sem podzavestno pospešil korak, sicer bi me. čutil sem, da me je od __ avtomobila ločilo le nekaj centimetrov. Slišal sem, kako je motor zahrzal. Ko sem pogledal, kdo je, je bil avtomobil že skoraj na mostu. Videl sem, da je modre barve, več ne. Ko bi ga dobil kje na samem .. .* . — To naj bi se bilo zgodilo 20. januarja na prehodu za pešce na novomeškem Glavnem trgu, na prehodu med knjigarno in Elektrotehno, kjer navadno največ pešcev prečka cesto. Komu je naš znanec »ušel za las«, ne vemo, najbri tudi ne bomo nikoli izvedeli. Novomešča-ni pa večkrat zaskrbljeno sprašujejo, kdaj bo vendar konec dirkanja po novomeških ulicah! Bo morala spet nesreča spo. mniti ■ pristojne na ostre ukrepe proti dirkačem? L Z. jih bomo uporabili veljajo za območje novomeške UJV, se pravi za novomeško, tre-baljsko občino ter tisti del avtomobilske ceste, ki gre deloma po krški in deloma po brežiški občini. Lani so postaje milice registrirale na tem območju 1564 prometnih nesreč. V njih je 54 ljudi izgubilo življenje (leta 1968 je bilo na istem območju le 36 smrtnih žrtev!), 668 pa je bilo Množični umor Prebivalce 2urg in ostalih krajev v tem predelu Kolpske doline je močno prizadejalo sporočilo, da Je 39-letni Alojz Šercer iz Žurg, ki je bil že nekaj let na delu v Franciji, pred kratkim tam ustrelil svojo ženo, svakinjo in njenega sina (vsi so doma iz Osilnice), neko gospodinjo in končno še sebe. Pokojna Šercerja sta zapustila 6 nedo-letnih otrok, ki bodo v oskrbi pri francoskih oblasteh. Motiv dejanja še ni raziskan. -š Še o vlečnih vrveh! Ko sem prebral v Dolenjskem listu odgovore Jožeta Prosenečkega (»Večina — dobri vozniki!«), mi je prišlo na misel, da bi se oglasil. Tovariša Prosenečkega poznam že najmanj deset let in vem, da je imel takih nevšečnosti kot jo je opisal, še več. Imefl je še srečo, da je čakal na tovornjak z vlečno opremo samo dobro uro. Meni se je zgodilo, da sem čakal dlje, pa še druge sitnosti in neprijetnosti sem imel. Da se to tudi v prihodnje ne bi dogajalo, smo pri nas opremili službeno vozdlo z vrvjo. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, če smo lahko komu hitreje pomagali iz nesreče. Pred leti sem predlagal pristojnim, naj bi za vsa vozila predpisali vlečne vrvi za samopomoč. Hkrati sem predlagal, naj bi imela službena vozila milice vsaj jekleno vrv. Moji predlogi niso bili ugodno sprejeti. Če zdaj znova govorim o tem, kako potrebno bi bilo, da bi imela službena vozila milice jeklene vrvi, delam to zato, da bi moj predlog naposled razumeli in ga sprejeli. Upam, da me bodo v tem podprli tovariš ProseneČki in drugi stanovski kolegi, pa tudi vsi porabniki cest. DE2URNI PM KFJŠKO: IVAN ERJAVEC ■ 495 prometnih nesreč je dobilo (v nadaljnjo obravnavo) javno tožilstvo (leta 1968 skoraj 60 manj); | 914 pa sodniki ia prekrške (262 več kot leto dni pr&j). Javno tožilstvo je dobilo v obravnavo prometne nesreče, ki so se končale s smrtjo ali telesnimi poškodbami, ki so zahtevale večjo gmotno škodo, pa tudi take do ka- terih je prišlo zaradi objestne vožnje, vinjenosti in podobnih razlogov. Druge nesreče je »rešil« sodnik za prekrške. Poleg tega je bilo tudi 155 takih nesreč, ko ni šlo za prekršek ali kaznivo dejanje (divjad na cesta, kamen izpod kolesa drugega vozila, hudi poledica). (Konec prihodnjič) I. Z. Kolikor za znake, toliko skoz okno? Pogovor z inž. Julijem Kavškom, vodjem obrata za oskrbovanje javnih površin pri novomeškem komunalnem podjetju, o prometni signalizaciji ■ Polomljeni ali druga- ■ če poškodovani pro- ■ metni znaki v Novem ■ mestu prebivalcev ne ■ kažejo prav v najbolj- ■ ši luči. Kaj mislite o ■ tem? »Od 250 prometnih znakov, kolikor jih je trenutno na ožjem območju Novega mesta, jih je treba tretjino vsako leto obnoviti ali na novo postaviti. Za to pa ne gre malo denarja, lani smo morali odšteti kar 18.000 din. Povsem razumljivo je, da je to izgubljen, skocz okno vržen denar.« ■ Kdo nadzoruje znake ■ in drugo prometno si- ■ gnalizacijo? »Imamo človeka, ki sproti sporoča o okvarah znakov. Meščani se na to ne spomnijo, tudi sami vozniki ne. Drugače pa je, kadar je treba orati zasneženo. cesto ali ulico. Tedaj se ljudje oglašajo z vseh strani.« ■ Ali je Novo mesto že ■ dovolj opremljeno z ■ znaki? »Ne. Mesto se povečuje, dobiva nove ceste in ulice, ki jih je treba prometno opremiti. V ta namen gre okoli 6.000 din.« ■ Označevanje prehodov ■ za pešce z barvo ni ■ trajno, tako se zlasti ■ po večdnevnem dežev- ■ ju ali pozimi dogaja, ■ da ljudje ne vedo, kje ■ bi prečkali cesto. Kaj ■ predlagate za izbolj- ■ sanje? »Poleti označevanje z barvo kar zadošča, vprašanje pa je, kako označiti prehod pozimi, ko je na cesti sneg. Zakon določa, da je treba prehod označiti z zato predpisanim prometnim znakom.« ■ Kaj poleg tega še ■ predlagate za boljšo ■ ureditev prometne si- ■ gnalizacije v Novem ■ mestu? »Nujno bi morali označiti prednostne vpadnice v Novo mesto. Tranzitni promet skozi mesto se vsako leto povečuje, pre-nekateri voznik pa se zaradi pomanjkljivih označb zmede, po nepotrebnem zaide v drugo ulico in tako ovira promet.« I. Z. KR' NE K Prilagoditi tekme moči nasprotnikov in razporediti delavske športne igre skozi vse leto Delavske športne igre so se na Dolenjskem v zadnjih letih prav lepo razmahnile. Posebno spodbudne uspehe so dosegli v Novem mestu, Krškem in Brežicah, kjer so komisije za rekreacijo in delavske športne igre pri občinskih sindikalnih svetih že tudi najbolj podrobno izdelale programe prireditev. V zimskih delavskih igrah je prišlo že tudi do medobčinskega sodelovanja, saj sta krška in novomeška ter deloma trebanjska občina zadnja leta skupno - pripravili tekme v Crmošnjicah. Obenem pa je treba opozoriti, da je sedanji sistem tekmovanja doživel svoj vrhunec in ga bo bržkone treba spremniti, da bi v naslednjih letih možičnost in kvaliteta ne nazadovali. Gre predvsem za dvoje stvari: delavske športne igre so zadnja leta postale tako množične, da v posameznih občinah tekmuje več kot 1.000 delavcev-športnikov. Pri tem je treba upoštevati, da so kvalitetne razlike mnogokrat očitne, saj ob takih delavcih, ki sodelujejo le rekreativno, nastopajo tudi izkušeni športniki. Prav zato bi Več občinskih ligaških tekmovanj Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora ObZTK Krško so raspravljali o nujnosti uvedbe ob. činskih ligaških tekmovanj v od-bojki, rokometu, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Vsi od. bomiki so takšna tekmovanja podprli, - kajti le tako se bo športna dejavnost odvijala načrt, no vse leto. Doslej so se namreč športniki srečavali 1 enkrat na ileto, in to na zelo napornih turnirjih, v okviru tekmovanj na delavskih športnih igrah. Ugotovili so, da bodo prav takšna ligaška tekmovanja med športnimi organizacijami v občini pripomogla, da bosta množičnost in kvaliteta še bolj porasli. L. H. bilo bržkone primemo sistem tekmovanj prilagoditi, da bi se vsaj v začetku srečale po moči izenačene ekipe. . Prav tako je na sporedu tekmovanj iz leta v leto več športnih panog. Zato zlasti v manjših delovnih kolektivih ni redkost, ko nekateri delavci tekmujejo v petih, šestih ali še več disciplinah. Prav bi torej bilo, da bi tekmovanja raztegnili tudi časovno, ne pa da bi jih, tako kot je zdaj zvečine v navadi, utesnili v nekaj spomladanskih in jesenskih tednov. J. SPLIIIAL Ali je KRKI uspelo? V soboto in nedljo so kegljači novomeške KRKE sodelovali na kvalifikacijskem tur. nirju za vstop v I. republiško kegljaško ligo v Žalcu. Novo. meščani so prijetno presenetili! V konkurenci petih ekip so nepričakovano osvojili prvo mesto in s tem imajo lepe možnosti da dosžejo svoj namen. Tekmovanje se bo nadaljevalo še to soboto in nedeljo, ko nastopi še 5- preostalih ekip. Štiri najboljše »kipe iz tega tekmovanja se bodo uvrstile v republiško ligo. Končni vrstni red: 1. KR. KA (Karpljuk, Jarc, Zida-nek, Fabjan, Turk, Rodič, Krušič, Mrzlalk) 12.848 keg. Ijev; Koper 12.767; 3. Nova Gorica 12.706; 4. AERO Ce. lje 12.639 , 5. LITOSTROJ Ljubljana 12.322. Počakati bo treba še en te. d en, pa bomo videli, če Je kegljačem KRKE uspelo! Delavske igre na razpotju Franc Mestek, Slobodan Ivič, Štefan Cimer (v zgornji vrsti od leve proti desni), Franc Gornik, Tone Šporar, Tone Praznik (spodaj) — (Foto: Slavko Dokl) Ples lesenih figur v Kočevju V soboto, 24. januarja, se je pričel v Kočevju šahovski turnir dvanajstih prvokategornikov in mojstrskih kandidatov v spomin na tragično preminulega mladega kočevskega šahista Alojza Obra. novica. V hotelu Pugled se je na otvoritvi zbralo veliko ljubiteljev šaha, ki so nestrpno pričakovali otvoritev največjega turnirja na Kočevskem. Turnir je otvoril Lojze Petek< predsednik občinske zveze za te! lesno kulturo. Pozdravil je nastopajoče, izrekel priznanje kočev. skim in nekaterim ljubljanskim delovnim organizacijam za finančno podporo turnirja in prizadev. n im kočevskim organizatorjem. Prvo potezo je potegnil brat po-kojnega Obran o vica in se zahvalil organizatorjem da so se na t-a-lr-5an način oddolžili Lojzetovemu spominu. Pred začetkom turnirja smo vseh dvanajst udeležencev anketirali in dobili naslednje mnenje o možnih zmagovalcih turnirja. SLOBODAN IVIC (KOČEVJE) — 1. Ivačič, 2. Osterman, 3. Penko; VLADO IVACIC (DOMŽALE) — I. Osterman, 2.Penko, 3. Gornik; TONE ŠKERLJ (N. M.) — 1. O. German, 1 Ivačič, 3. Penko; FRANC MESTEK (KOČEVJE) — 1. Osterman, 2. Ivačič, 3. Gornik; VID VAVPOTIČ (DOMŽALE) — I. Osterman, 2. Ivačič 3. Penko; FRANC GORNIK (KOČEVJE) — 1. Ivačič, 2. Osterman 3. Penko; IGOR PENKO (N. M.)‘ — 1. Oster, man, 2. Ivačič, 3. Škerlj; RUDI OSTERMAN (KOČEVJE) — 1. Iva. 6ič, 2. Osterman, 3. Penko; FRANC CIZELJ (DOMŽALE) — 1. Oster. man, 2. Ivačič, 3. Penko; TONE ŠPORAR (N. M.) — 1. Ivačič, 2. Penko, 3. Osterman; STEFAN CI. MER (KOČEVJE) — 1. Ivačič, 2. Osterman, 3. Penko; TONE PRAZ. NIK (KOČEVJE) — 1. Osterman, 2. Ivačič, 3. Cizelj. Zbrali so sve točke in dobili naslednji vrstni red: 1. Osterman 29,5; 2. Ivačič 27,5; 3. Penko 11,4; LOJZE PETEK, predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Kočevju, je otvoril šahovski turnir. 4. Gornik 2; 5—6. Škerlj in Cizelj 1. Počakati bo treba le dober teden, pa bomo vedeli, kakšen bo resnični vrstni red. S. DOKL Štefan Cimer presenetil Na kočevskem šahovskem turnirju so odigrali štiri kola. Pri-jetno je presenetil domačin Štefan Cimer, ki je zabeležil tri pomembne zmage. Porazil je celo dva mojstrska kandidata in si s tem priigral možnosti, da doseže naslov mojstrskega kandidata. V glavnem teče turnir tako, kot smo predvidevali, preseneča nas pa slab začetek novomeškega mojstrskega kandidata Igorja Penka. Rezultati: I. kolo: Mestek *— Osterman 0:1; Gornik — Praznik remi; Ivič — Škerlj remi; Ivačič — Vavpetič remi; Šporar — Čimer 0:1; Cizelj — Penko 1:0; 2. kolo: Penko —■ Praznik 1:0; Gornik — Mestek 1:0; Osterman — Ivič remi; Škerlj — Ivačič remi; Vavpetič — Šporar 1:0; Čimer — Cizelj 1:0; 3. kolo: Ivič — Gornik remi; Mestek — Praznik remi; Ivačič — Osterman remi; Šporar — Škerlj. 0:1; Cizelj — Vavpetič remi; Penko — Cimer 0:1. 4. kolo: Praznik — Cimer remi; Gornik — Ivačič remi; Škerlj — Cizelj remi: Oster-man — Šporar 1:0; Vavpetič — Penko remi; Mestek — Ivič preloženo. Vratni red po četrtem k»lu: 1. Cimer 3,5; 2. Osterman 3; 3.—5. Škerlj, Vavpetič, Gornik 2,5; 6.-7. Ivačič, Cizelj 2; 8,—10. Praznik, Penko, Ivič 1,5; 11. Mestek 0,5 in 12. Šporar brez točke. I. S. Mirenčani bodo odigrali 30 tekem Pred dnevi so imeli nogometaši NK M ima redni letni občni zbor, na katerem so pregledali svojo dejavnost v preteklem letu in sprejeli delovni program za leto 1070. Občnega zbora se je ud«ležil( 39 članov ter predstavnikov druž. benopolitičnih organizacij z Mirne. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tehnični sekretar NPL to. variš Spetič, ki Je klubu izročil spominsko diplomo ob 50-letnld nogometne zveze Jugoslavije. V Krškem ne mislijo počivati Pred dnevi se Je v Krškem se. stala komisija za šport pri občin-skem sindikalnem svetu in skleni, la, da nugpiše druge zimske delavske športne igre v krški obči, ni za leto 1970. Dogovorili so se, da bodo datume posameznih tekmovanj določili kasneje, tekmovanja pa bodo na smučiščih nad Kostanjevico. Krški smučarji se bodo pomerili v smuku, slalomu in sankanju. Zanimanje za tekmovanje Je pre-oojinje, upamo, da bo organtea. torjem zima naklonjena. Februarja: občni zbor TVD Partizan Kočevje V začetku meseca februarja bo redni občni tfbor TVD Partizan Kočevje. To bo eden najvažnejših obrtnih zborov, odkar obstoja to duštvo Pred občnim »barom nam je naš dplsnik Andrej Arko poslal dalj« aestavek, ki ga bomo objavili v prihodnji številki. Dosedanje delo Je bilo uspešno, zlasti če upoštevamo pomanjkanja terenskega kadra in (lnanSnlh sredstev. Po programu bodo no-gometa&i Mimo letos odigrali 23 prvenstvenih in 8 prijateljskih te. kem. Pionirji pa se bodo vključi, li v pionirsko nogometno ligo, * kateri bodo Igrali dolenjski klubi. Za uspešno delo kluba morajo zagotoviti 21.000 dinarjev; nogo. metaši upajo, da bo to upravne, mu odboru uspelo. Trenerske za. dolžitve Je sprejel Miran Turk, kar obeta, da bodo nogometaši še bolj napredovali. Novoizvoljeni upravni odbor bo na prvi seji izvolil Še predsednika In sekretarja kluba. A. T. Odslej resneje delati! V Krškem se je sestal izvršni odbor občinske zveze za telesno kulturo in sprejel smernice za nadaljnje delo — Predsednik je Vid Budna Pisali smo fe da se je pretekli teden ▼ Krškem sestal is-vršni odbor občinske zrverae za te. lesno kulturo občine Krško. Ob tej priložnosti Je bilo izvoljeno novo vodstvo, razen tega pa so obravnavali še nekatera važna vprašanja. Novi odbor Je razpravljal o financiranju telesnovagojno dejavnosti v občini. Ugotovil Je da letna do. taci J a občinske Skupdčine v mesteu 25.000 din za delo ObZTK in vaeh njenih številnih osnovnih organi. zaoJJ ne bo zadostovala. Izvršni odbor Je sklenil, da se mora vse financiranje telesnovagojne dejavnosti v občdnd opravljati prota ObZTK, in ne preko ObS, kot m je zdaj dogajalo. Vse vloge za po. moč morajo nato prihajati na ObZTK. Tako bo tovrftni odbor seznanjen i vsemi potrebami os. novnlh organizacij in bo laAJe spi«, mljal dogajanje. Za/vzeli so se tudi, da bd ponov. no uvedli sklad za telesno kultu, ro, sredstva vanj pa bi pritekala na več načinov. Občinska zveza bo sklicala 4. le. hruarja sestanek, na katerem bo. do prisotni člani Izvršnega odbora ter predstavniki vseh osnovnih telesnovzgojndh organizacij. Tja bo-do predstavniki prinesli predračune za dejavnosti v tem letu. Na osnovi teh bo poteffh zveza zah. tavala od občinske skupščine sredstva za potrebe telesne vzgoje v letošnjem letu. Dogovorili so se tudi da bo morala občinska zreaa kade lati pro. gram n bodočo dejavnost. Prt tem bo morala biti pobudnik ras. ličnih občinskih prvenstev (t od-bojkl rokometu, plavanju IM.), Skratka, treba Je Izdelati poseben program, k* bo poAivll telesno. T kr«d občini. Od tu in tam ■ KRŠKO — V telovadnici TSS Krško je bilo prijateljsko namiznoteniško srečanje med ekipo Dijaškega doma in igralci TVD Partizan Leskovec. Dijaki so bili boljši, saj so zmagali z 9:0. V ekipi TSS Krško so igrali: Ahačič, Iler in Krašovec, v gostujoči ekipi pa Tratar, Radi in Bizjak. (I. A). ■ NOVO MESTO — V nadaljevanju občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Gozdar : Krka 453:467; Pionir : Partizan 499:512!; Železničar : Istra 547:450. V vodstvu sta Železničar in Luknja s 6 točkami. (J. M.) ■ LJUBLJANA — Nadaljevalo se je zimsko republiško rokometno prvenstvo v B in C skupini — moški, V B skupini je nekoliko razočarala ekipa Grosupljega, ki Je doživela dva poraza. V C skupini pa tudi Novomeščanom ne gre, saj imajo že tri poraze. Rezultati: Radeče : Grosuplje 12:6; Grosuplje : Hrastnik 15:11; Celje II : Grosuplje 16:7 in Kamnik : Novo mesto 15:13. (S. V.). ■ VAVTA VAS — V prdjateljsem košarkarskem srečanju so člani košarkarske sakcije SD »Jožica Venturini« v dveh zanimivih tekmah premagli nekdanje člane šolske ekipe. Pri fantih je bil rezultat 53:32, pri dekletih pa 36:12. Najboljšo igro v teh dvobojih so pokazali: Jože Dular, Ivica Jakše, Mira Fa-leskini in Mojca Majer. (J. P.) ■ KRŠKO — Čez nekaj dni bodo začeli uporabljati nad Kostanjevico novo prenosno smučarsko vlečnico — prvo v Spodnjem Posavju. Znana Švicarska tovarna, ki je izdelala vlečnico, je obvestila naročnika, temeljno izobraževalno skupnost Krško, da je ta že na poti. Ce bodo snežne razmere ugodne, bo nova vlečnica že letošnjo zimo obratovala do spomladi. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za januar je igralo 13 šahistov. Zmagal je Bogdanovič, ki je osvojil prehodni pokal. Za njim so se razvrstili Šporar, Penko, PetKovic, Sčap in drugi. (J. U.) ■ŠENTJERNEJ — čeprav je zima, delo šolskega »Športnega društva »Polet« ni zamrlo. Marljivi ‘ člani društva nastopajo v smučarskih tekmovanjih ter v šahovski, strelski in namiznoteniški sekciji. Na občinskem prvenstvu v smučarskih skokih Je nastopilo 17 članov društva in so se vsi bree Izjeme odlično odrezali. V sodelovanju s SD Šentjernej so posamezni skakalci sodelovali tudi na smučarskih tekmah v skokih t Guncljeh in Kisovcu pri Zagorju. Zelo delavna je tudi šahovska sekcija. Z vajami so člani te sekcije začeli že v zgodnji jeseni in v decembru organizirali turnir za prvenstvo šole. Prva tri mesta so zasedli: Bojan Prud-IIC, Leopold Bučar in Jože Bučar. Izredno številna in tudi delavna Je tudi strelska sekcija. Za strelstvo je na šob največje zanimanje. Na tekmovanju pa prvenstvo šole so najboljša mesta zasedli Joie Mencin, Slavko Trampe in Vinko Zagorc. Spomladi, ko bo izginil sneg, pa bodo začele dela-ti še ostale sekcije, predvsem atletska, rokometna in nogometna. (J. K.) HI NOVO MESTO — V ponedeljek, 2. februarja, se prične šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta. Pravico nastopa imajo vsi drugokategomiki, prvokategorniki in mojstrski kandidati. Za turnir se lahko prijavite v šahovskem klubu v petek, 30. Januarja, od 18. do 20. ure in v ponedeljek pred začetkom turnirja na tel. St. 21-188. (V. Poljanšek) H VAVTA VAS — Te dni Je naKošenicah nad Rumanjo vasjo bilo na smučarskem tečaju 46 smučarjev iz vavtovske. osnovne šole. Seznanili so se s smučarskimi veSčinami in precej napredovali. Vodili so jih smučarski vaditelji Novinec, Virant, Hrovat, Dular in Lukan. (J. P.) ■ KRŠKO — Odbor TVD Partizan Krško je zadnje čase močno »utrujen«. Vse kaže, da letos ne nameravajo prirediti v telovadnici tradicionalne maškerade, ki je bila vsako leto dobro obiskana in so bile vstopnice že v predprodaji razprodane. Takšna prireditev bi prav gotovo rešila društvo dolgov, v katerih se koplje še nekaj časa. Vse kaže, da odgovorni člani v duštvu ne marajo denarja in čakajo samo na tistega iz občinskega proračvrm. > vsgojoo dejavnost L. HARTMAN PRED NOVO SEZONO ŠPORTNIH NASTOPOV NAŠ RAZGOVOR Do tu mi, zdaj pa naj drugi! Čas bi že bil, da se gostinci bolj približajo razvijajočemu se dolenjskemu smučarskemu središču v Črmošnjicah pod Rogom Andrej Peric, prizadevni smučarski delavec iz Novega mesta, sodi med tiste športne delavce, ki imajo nemalo zaslug, da je danes delno usposobljeno dolenjsko smučarsko središče v Crmošnjicah. Kot drugi njihovi sotrudniki je tudi on 'žrtvoval nešteto uro, da je v Črmošnjicah kaj videti. — Ali moči smučarskim delavcem pohajajo? »Ne, vendar nadaljnja izgradnja zimskega smučarskega središča presega naše skromne moči. S prizadevnostjo smučarskih delavoev smo prišli do tega, da že lahko govorimo o bodočem dolenjskem smučarskem »raju«, zdaj pa naj drugi nadaljujejo načeto.« —Kdo naj torej prevzame štafeto? »Nisem mislil na štafeto, ere za vedno večjo zahtevnost tega smučarskega kraja, čas Je. da poprimejo gostinci, turisti ali kdo drug. S tem da bi oskrbovali vlečnice, zagotovili prenočišča, uredili prehrano, plužili pot ter preskrbeli primemo reklnmo, bi ljudi kaj lahko pritegnili pod Rog. Res ne vem, kdo je lahko boter! Vendar Je že toliko narejenega, da se splača vlagati.« — Kaj to ne pomeni, da smučar-■ki delavci zapuščate Črmošnjice? »Nikakor, radi bi uredili še krožno vlečnico. Ker imamo že tako veliko opravkov z organizacijo raznih tekmovanj, bomo vedno v Črmošnjicah.« Andrej Peric, prizadevni novomeški smučarski delavec — Morda še kakšna pripomba? »Zdravilišče Dolenjske Toplice m zimsko središče bi lahko koristno sodelovala. * Hvala za vašo kri; ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = postaji: Jože Srebrnjak in Milena Moie, člana Mercatorja, S Novo mesto; Marija Dule, Jožica Bučar in Ana Hrovat, čla- = nioe dijaške kuhinje. Novo mesto; Alojz Pavlin, član IMV = Novo mesto; Stane Pelko, traktorist iz Obrha; Marija Sre. = brnjak, gospodinja lz Potovega vrha; Marjan Marinčič, d)- = Jak novumeške gimnazije; Janez Blažič, delavec z Velikega = Slatnika; Alojz Srebrnjak, Leopold Srebrnjak in Franc Ra- EH dež, kmetje z Velikega Slatnika; Marija ICrlah, gospodinja g z Velikega Slatnika; Marija Ivančič, gospodinja fes Družin- =§ ske vasi; C11 ril Keničar, član Krke. tovarno zdravil. Novo = mesto; Ana Mikec, gospodinja t Malega Slatnika; Tončka = Mavsar in Julka Brulc, gospodinji iz Smolenje vasi; Mina =§ Irt, član Novoteksa, Novo mesto; Alojz Staniša, član El ek- == trotehne. Novo mesto; Francka Slejkovec, gospodinja * H Malega Slatnika; Ana Ogrinc, gospodinja iz Smolenje vasi; Jožefa PovSe, gospodinja iz Goriške vasi; Tončka Zupanc, gospodinja iz Velikih Poljan. IHIIIItMIHIHHmillMmiMHIMIHIIHIHHIMIMlItmMIIHMimiMUMIIMItMIHMMMmiMtMMIIi DRUGJE SE JE ZGODILO BLIŽA SE 10. FEBRU/VR, DAN VESELJAKOV Pust krivih ust, razveseli nas! „Moja sinčka sta sinova zadruge...“ | PRED ŠTIRIMI LETI je v sušilnici zadruge v Erdeviku pri nenadni nesreči izgubil življenje delavec Andrija Kubečka. Vdova Katarina je ostala s sinčkoma Miroslavom in Vladimirom sama na svetu — toda ne brez pomoči; takole pripoveduje: »Hvala kolektivu vaške zadruge, ki mi je pomagal, zares pomagal... S traktorji mi zor jejo zemljo, pripe-' ljejo domov drva za ogrevanje, vsak mesec mi dajo nekaj denarja za fantka, ki imata razen tega vsak hranilno knjižico s po 10.000 dinarji. Toda to še ni vse: ko bosta odrasla, bosta deležna štipendije naše zadruge za študij v srednji šoli in tudi na univerzi, če bosta želela študirati. Zadruga jima bo potem zagotovila tudi delo ...« Tako sta 5-letni Vladimir in 9-letni Miroslav postala skrb zadružnega kolektiva, ki ni pozabil svojega zvestega delavca. (»SREMSKE NOVINE, Sremska Mitroviča — 10.1.1970) Edini inženir: „nestrokovnjak” | DVE LETI JE DELAL inženir Djordje Djordjević kot tehnični vodja v zaščitni delavnici »Vuk Karadžid«. V oktobru lani pa ga je delavski svet prestavil na delovno mesto referenta za nabavo in prodajo. Spremembo so speljali z odločbo, v kateri piše, da ta edini (strojni) inženir v delavnici »ne ustreza s svojimi stro kovnimi sposobnostmi«. Za delovno mesto referenta za nabavo in prodajo pa je potrebna višja strokovna izobrazba komercialne smeri. Ali bo Djordjević zdaj ustrezal zahtevani strokovnosti? — Kaj hočemo, okusi so različni, če gre za diplome! (»NARODNE NOVINE, Niš — 9. I. 1970) Francoz in Belgijka v Dubrovniku ■ KOMAJ JE ODPOTOVALA iz Dubrovnika, kjer je preživela novoletne praznike, je belgijska turistka Liset Levenngne odkrila, da ji manjka v prtljagi ruta, v katero je zamotala svojo zlatnino. Iz Bruxellesa je brzojavno obvestila vodstvo hotela ARGENTINA, da sumi za tatvino francoskega turista Couverta M. E. Re-nea v hotelu EXCELSIOR. Uslužbenci javne varnosti so v njegovi sobi zares takoj našli zlatnino v vrednosti nad milijon starih dinarjev. Seveda so podjetnega Francoza takoj obtožili pred dubrovniškim sodiščem. (»DUBROVAČKI VJESNIK«, Dubrovnik — 9. I. 1970) Se bodo zdramili tudi gadje in belouške? Kako bodo pustovali drugi? Hej, pustni veseljaki, »lar-farji« in »copatarji«, gadje in belouške, šelme in maškare: stopite na plan! Vaš čas prihaja, 13. februarja bomo zaprli resnost, pozdravih bomo smeh in norčije. Pust je naš patron, vzemite ga za svojega, veselite se z njim, pomagajte mu pomesti resnobo in žalost iz vseh kotov in zapečkov, smejte se, veselite se, poglejte za krofi! Ne bomo žalovali za metliškimi gadi in belouškami, ki so zmrznili, čeprav ni nobenega mraza, ki ne morejo na pla^, čeprav je letos kačje sline več kot kdaj doslej! Zakaj bi žalovali, če vesoljna gadja zalega ne bo izobesila svojih zastav, "Če s Kopaševi-čeve hiše ne bo vihrala zastava najbolj strupenega gada. Franc Jožef, ki je nadzoroval pred leti belokranjsko železniško progo, jim je vzel zadnje moči, stari so kot on sam, mi pa se bomo povesili drugje. Zlomka, saj nam nikjer ne povedo, kaj bodo naredili: vsi hočejo presenetiti tudi samega preljubega pusta! Kostanjevi-ške šelme nas ne bodo razočarale, kot vedno doslej bodo po dolenjskih Benetkah uprizorili pravo pustm predstavo; tako, kot se za staro in dobro tradicionalno prireditev spodobi. Brežičani bodo svojega pusta objokovali v Prosvetnem domu 9. januarja zvečer, »štirje kovači« bodo raztegnili svoje mehove, da bi še bolj razveselili karnevalsko vzdušje. Karnevalsko društvo bo pripravilo vse potrebno za svojo prireditev, ki bo na dan velikega praznika: klub copatarjev je umrl, kaj nam bodo pripravili letos? Zaenkrat je to še skrivnost, ki jo nosijo vrhovni poglavarji v svojih — že pustno pobarvanih — glavah. Pustni poročevalec nas bo obvestil o zanimivih in okroglih s tega konca Posavja, krške Pustne novice ne bodo prizanesle nikomur. Trebanjci in mokronoški »larfarji« ne bodo hoteli za- Nt PUSTOVANJE v Čateške toplice V soboto, 7. februarja, bodo igrali CRVENI KORALI* v torek, 10. februarja, pa bo ob spremljavi zagrebškega orkestra pel VICE VUKOV! O Za lepe maske je pripravljenih več nagrad! • Vstopnice po 30 din rezervirajte v recepciji zdra- S vilišča! Med ve je k: sosed ne mara soseda! Sovraštvo v vasi Medvejek - Sosed na soseda z bombo in sekiro - Pretepla sta nosečo žensko, ki je nato zaradi posledic splavila Znano je, da se vsi ljudje nimamo radi, da različno gledamo na posamezne zadeve, da pogosto pride med nami do sporov, ki jih včasih poravnavamo tudi s pestmi. Potem pa...? Za vas Medvejek pri Velikih Laščah bi lahko rekli, da je manjši zaselek, sam ima y- KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice Obupal na poti v raj ■ (SAMOMOR UMIRAJOČEGA)—Dne 1. januarja si je na Dunaju nek bolni maž med podelitvijo sv. poslednjega olja na tihoma pod odejo zabodel nož dvakrat v srce ter izkrvavel. ■ (VELIKA PODIVJANOST) — mora vladati po Italiji. Na sveti večer, ko pri nas taico uzorno živimo in se domači med seboj radujemo primerilo se je po laški deželi dvajset umorov in dva umora lastnih očetov ■ (STRASEN POTRES NA RUSKEM) — Iz Tiflisa poročajo, da je v okrožju Ahalkalaka zadel potres 13 vasd, izmej katerih je 6 docela porušil. Doslej so našli 300 mrtvih. Potres se ponavlja. Pred vsakim sunkom grmi pod zemljo, kakor bi se čulo streljanje topov. ■ (MESTNO POSREDOVALNICO ZA DELO IN SLUŽBE) — ustanovila je ljubljanska mestna občina. Pokazalo se je, da je bil taki zavod res potreben, ker prav pridino se oglašajo taki, ki službe iščejo, kakor oni, ki imajo v službo sprejemati. Za vpisovanje in posredovanje se plača enkrat za vselej 40 vin. S tem plačilom dobi vsak pravico posredovanja skozi 4 tedne. 1 ■ (VELIKANSKI POŽAR) — se naznanja iz glavnega mesta Rusije iz Petrograda. V pusti ob Volgi traja že dva tedna strašen požar. Več posestev in naselbin je pokončanih. Zgorelo je kacih 100 ljudi j in več tisoč glav goveje živine in drobnice Skoda je ogromna. ■ (IZ NOVEGA MESTA) — (Čudno). Okrajno glavarstvo čmomeljsiko je razpisalo 50 kron darila za tistega, ki nevarnega tatu in roparja Matijo Rogina na- znani gosposki, da se zgrabi in zapre. To je storil J. J iz Kandije. Po pravici je zahteval po sl. županstvu Smihel-Stopiškem, naj se obljubljeno darilo izplača. — Matija Rogina je ušel 7. julija 1899 iz zapora novomeškega, preplavaj Je Krko ter izginil, dokler ni bil zaloten 24. septembra 1899 v Kandiji. Dobil je pri sodbi 7 let Ječe ter 3 leta posilne delavnice. Star Je baje še le 18 let; doma iz V. Lipe viniške župnije. G. J. ne namerava ohraniti obljubljenega darila zase, temveč pokloniti ga njima, kd sta Rogino dejansko zgrabila. ■ (NOTARSKO MESTO V MOKRONOGU) — dobil je ptujski notar gospod Makso Koser. ■ (VOJSKA V JUŽNI AFRIKI) - se vedno nadaljuje in vedno in povsod so Angleži tepeni. Doslej so Angleži izgubili 6.791 mož na bojišču, od teh so jih pa 2.166 Buri živih zajeli in odvedli v mesto Pretorijo. Minolo sredo se je širila po Lon-donv grozna vest, da je mesto Ladismyth v rokah Burov in da se Je posadka 10.000 v zadnjem hipu rešiti mesto Ladismyth, je prepozno prišel. Buri so tudi njega potolkli, zgubil je četrti del svoje armade. — Nedavno so Buri Angležem železnič-nj vlak ustavili in jam pobrali živež. — Buri so tudi imela mnogo topov in vojnega orodja na Angleškem naročenega. Nemške ladij e so imele prepeljati to blago angleŠKim sovražnikom Burom. Bilo Je to v zabojih, ter zaznamovano za železo. Angleški oolnarji so tihotapstvo zvohali, vlada pa je ladje sekvestrirala. O tem pomorskem pravu bodo zopet velike homa-tije, ki bodo Angležem nove preglavice delale. Vedi Bog, kaj vse bo ‘iz tega nastalo? (IZ DOLENJSKIH NOVIC — 15. januarja 1900) le 6 hiš in 13 pretežno ostarelih prebivalcev. V tej vasi so tako hudo skaljeni sosedski odnosi, da sosed ne mara soseda. Ce vprašate katerega koli vaščana, kako se v takih razmerah počuti, bo odgovoril, da je stanje nevzdržno in bi se najraje izselil. Ce pa povprašate, kdo je temu kriv, bodo valili krivdo drug na drugega. Ker so ti spori že davni, so zakoreninjeni v posameznikih, ki seveda včasih uveljavljajo svoje pravice tudi pri sodišču. Nobeno sodišče jim ne bo moglo pomagati, če sami ne bodo dovolj strpni. Pred dobrim letom bi v tej vasi lahko prišlo do tragedije. Zakonca sta na dvorišču svoje hiše opravljala običajna kmečka dela, ko je nenadoma ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Sto let zabave in čtiva za itirl dinarje nosi In skriva v sebi lepa knjižica — PAVLIHOVA STOLETNA PRATIKAI V PRODAJI FEBRUARJA! Naročila sprejema: »PAVLIHA« p. p. 208-IV LJUBLJANA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a sosed v hudi razdraženosti zalučal proti njima italijansko ročno bombo. Ce bi eksplodirala, bi ju lahko ubila ali hudo ranila. Ker napadalec ni dosegel, kar je nameraval, je šel nad soseda s sekiro in mu pretil, da ga bo ubil. Ker je bil napadeni v resni nevarnosti, je poklical miličnike, ki so razgrajača priprli. Napadalec se je začasno izognil kazni, ker je pobegnil v tujino. Za njim je odšla tudi njegova žena z mladoletnima otrokoma. Pred kratkim je v isti vasi prišlo do obračuna med do tedaj dobrima sosedoma. Dva brata sta sumila sosedo, da je na gozdni obrat Velike Lašče pisala, da nezakonito sekata in prodajata les. Zato sta nekega dne sosedo, ki je t bila v poldrugem mesecu nosečnosti, na osamljeni vaški poti pretepla. Posledica pretepa je bil splav zaradi poškodb. Brata sta nato pretepla še moža poškodovanke. Kakšne bodo posledice obeh dejanj, je težko povedati. Omenil sem le najbolj izrazita primera sosedskih sporov. Vprašamo se, ali je v teh ljudeh kaj človečnosti? Posebno grajo pa zaslužijo sovaščani, ki sprte sosede še hujskajo, namesto, da bi jih pomirjevali. Kako se bodo med seboj obnašali otroci sprtih, ko bodo odrasli, bo pokazala prihodnost... V. S. ostajati, v mestu ob Rinži in v središču suhorobarske obrti se tudi pripravljajo na dostojen sprejem spoštovanega gosta, ki bo nasmejan prišel med nas. Novomeščani, ti so kot Belokranjci, čeprav so Gorjanci vmes. Nobenega pravega zanimanja ni, nekdanji običaji so pozabljeni; kaj niso bili stari pustni sprevodi prav zabavni, kaj niso pošteno in odkrito, pa v šalo zavito, pokazali mnoge naše grehe in napake? Zakaj bi se jih potem danes sramovali, kaj nam bodo zadoščala pustna rajanja v hotelih? Se je čas, slaba dva tedna nista dolga, a tudi ne tako kratka, da bi se ne dalo nič več narediti. Kje bo najbolj zabavno, kje bo pust najdlje in najbolj povzdignil svoj glas? To, kar je danes še skrivnost, se bo razjasnilo prav kmalu. Kam torej: v Šentjernej ali Brežice, Kostanjevico ali Krško, Mokronog ali Belo krajino ali v Sevnico? Na plan torej, pustni veseljaki, izkažite se, izkažite tako, kot še nikoli doslej! Le čevlje sodi naj kopitar! Kmt tijskemu tehniku Janezu »_ Kočevja je bilo nekoč dovolj nestrokovnih pripomb o kmetijstvu, ki jih je dajal njegov znanec pravnik, pa je usekal: —Zato pa je tako slabo z našim kmetijstvom, ko se vsi vanj vtikajo! Pravnik, kmečki sin, pa mu je vrnil: — Zakaj se ne bi ko smo bili ™ še pred kratkim vsi kme i. ! Knap na izpitu Pred leti so kočevski rudarji opravljali nekakšne izpite. Nekemu rudarju ni in ni šlo Eden izmed članov komisije mu je hotel pomagati: — JVo, pa povej kaj o tej cevi. Rudar je debelo pogledal cev, prtem pa komisijo: — Tj sploh ni nobena cev, ampak je ror! Mi Kresetovi iz Trstenika; mesec dni stari Tonček se greje na peči. (Foto: M. L.) po sle:deh govoric v mirenski dolini „Da bi prodala lastnega otroka!?“ Okoli revne Kresotove družine so se napletle kaj čudne trditve šlo je od ušeš do ušes kot vsaka slaba novica. Eni so z gotovostjo zatrjevali: »Otroka je prodal, štiri nove tisočake je dobil zanj. Kakšen oče, če je' to naredil!« Drugi so se izmikali: »Nekaj sem slišal o tem; morda je res, morda ni. Mogoče je le šala, hudo neslana.« Govorica je prišla tudi do nas in obiskali smo ubožno družino, ki se je zatekla v opuščeno, osamljeno bajto, prislonjeno na breg nad Tr-stenikom pri Mimi. Tolikšno siromaščino in zapuščenost bi težko našli v najbolj revni vasici. Bivališče komajda zasluži to ime. En sam prostor, papir na oknih in vratih, kamor so otroci že zavrtali svoje prstke, razma- JUTRANJKA za uboge otroke Konfekcijo JUTRANJKO iz Sevnice smo zaprosili, če bi prispevala kaj oblačil za Be-čajeve dvojčke iz Pluske pri Trebnjem, ki sta decembra po smrti očeta in matere nenadoma ostala sama na svetu. V tovarni so nas presenetili z radodarnostjo- Razen za dvojčka Franca in Jožka (na sliki) so prispevali tudi za enomesečnega Kresetovega Tončka iz Trstenika pri Mirni, o katerem pišemo danes, nekaj pa so darovali tudi za Hudorovčeve trojčke iz Loke pri Črnomlju ter za Korene-tove trojčke iz Seganj pri Škocjanu. Skupna vrednost daril znaša po tovarniških cenah 1.823 Ndin. V imenu obdarovancev se kolektivu JUTRANJKE naj lepše zahvaljujemo. DOLENJSKI LIST DVOJČKA FRANCI IN J02EK BECAJ jan e deske na tleh, skozi katere je videti klet, sajast strop nad glavo, kmečka peč, kot bi jo pečar miže sestavljal. Vsi se tiščijo okoli nje, v kotu je zavit v cunje nekaj tednov star otrok. 37-let,ni Alojz Krese in njegova 4i'-letna žena Marija sta poročena devet let. On je doma iz Mirne vasi na Trebe-Ijanske m, ona iz Brusnic. Oba srt:uipaj imata štiri razrede osnovne šole: Alojz dva in Mar. ja dva. »Po < eljustih bi udarila, da bi kri polila tistega ki si je prvi izmislil to umazano laž. Jaz da bi prodala otroka? Svojega- otroka! Saj je velik svet, s bomo že pomagali, da nam kaj takega ne bo treba naieddti. To so vsi moji otroci: 44etni Alojz, 2-letna Marija in mesec dni stari Tonček.« Poklicala je moža Alojza, ki je pripravljal drva za hišo. Otroka sta- se mu obesila po nogah. Zaradi lažje govorne napake je težko spravljal stavke iz sebe, tudi otroka sta za svoja leta malo govorila. »Vsaj pri miru naj nas pustijo, če nam že nihče ne pomaga. S tem so začeli, ko smo bili še pod Žalostno goro pri Mokronogu. Od tam smo morali proč, govorica pa je šla za nami. Resda ničesar nimam, toda tega ne bi nikoli storil,« je govoril oče, ki je bil svoj čas nezaposlen, zdaj pa preživlja petčlansko družino s skromnim zaslužkom nekvalificiranega delavca pri regulaciji Mirne- »Spomladi bom znotraj malo prebelil, morda še kaj popravil. Tudi doklade mo- ram dobiti za otroke. Kdaj delajo na občini?« je Alojz govoril bolj sebi kot drugim, kot da hoče sam sebe prepričati, da mora nekaj ukreniti. Milo za drago Bolgarski časopis Zadružna vas je pisal, da so Bolgari osvobodili tudi Albanijo. Albanci so na to »zgodovinsko resnico« ostro odgovorili, češ da so se vojaki kralja Borisa res borili na albanskem ozemlju, vendar na strani nemških nacistov. Bolgarskemu časopisu pa so priporočili, naj se raje ukvarja z vprašanji, ki zadevajo sajenje paradižnika, kot pa s takšnimi »odkritji«. Nehvaležno pišče Sodnik kočevskega sodišča Jože je moral nekoč obsoditi nekQ žensko iz svoje rojstne vasi. Zenski seveda to ni bilo prav in se je začela repenčiti: — Ko si bil majhen, sem te pestovala. Mar bi ti takrat vrat zavila, pa me danes ne bi mogel obsoditi! Avtomobilski rekord! Najbrž še ne veste, da nosi Novo mesto, kot vse kaže, v Sloveniji avtomobilski rekord! Seveda ne hitrostnega, čeprav je tudi v našem mestu precej nadobudnežev, ki radi dirkajo po mestnih ulicah, pač pa po številu avtomobilov. V Novem mestu je toliko osebnih avtomobilov, da pride en osebni avtomobil na 4 prebivalce! Nič čudnega torej, če je na parkiriščih v mestu tolikšna gneča in če mora pešec temeljito pogledati na levo in desno, preden i prečka cesto, da ne bi po nepotrebnem prodajal gla-H ve! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Henrik Hudorovac uporabil silobran Henrik Hudorovac, obtožen, da je 3. maja lani ubil 48-let-nega Cirila Brajdiča, je bil 15. januarja letos na obravnavi oproščen krivde, ker je senat novomeškega okrožnega sodišča ugotovil, da je dejanje storil v silobranu. Seveda sodba še ni pravnomočna. Kot smo že poročali, je prišlo v gozdu pri Prevolah do hudega obračuna med Brajdiči in Hudorovci. Ciril Brajdič je od Henrika Hudorovca zahteval, naj se takoj izseli iz kraja, kjer je bival sam, ali pa mu stori najhujše. Ko se je Henrik Hudorovac začel umikati, mu je poskusil Ciril Brajdič to z orožjem preprečiti. Tedaj je Hudorovac sprožil — zaradi Brajdičevih groženj je namreč tudi on hodil oborožen — in smrtno zadel Brajdiča. •••••••••••••••••• • novi slovenski mesečnik • karavana odkriva 160 strani •••••••••••••••«•• g II. znamenja vremenosti na živalih 2. NA ZVERINAH Hudo vreme se napoveduje, če H se jeleni bijejo in med seboj sujejo. H Ce volkovi tulijo, če lesice lajajo in H do vasi blizo hiš prihajajo. Ce zajci g iz visoke trave in dorašeniga žita v g take kraje zbežč, kamor na nje de- M ževati ne more. Ce jež pred svojim H gnjezdam luknjo zamaši. Ce kert 1 več kertin in bolj visokih narije, H kakor druge krati. Ce miši na glas M cvilijo in sfemtertjč letajo, če blizo H tal v stogih, kozolcih, ostervih i.t.d. g gnjezda narejajo, tedaj prihodnjo H zimo malo snega začutijo, če se pa § - visoko vgnjezdijo, tudi visok sneg g zapade. | 3. NA DOMAČI KURETINI M Petelinovo petje o nenavadnih ča-§j s ih oznanuje sploh spremenljivo H vreme, ravno tako tudi, če se ko- g koši s svojimi kremplji okrog glave j§ dergljajo, ter z kljuni sd perje sna- g žijo in gladijo, in nekako žalostno §e pohajajo. Gerlice ob nenavadnih fia- H odh z nekako spremenjenim glasom H grulijo. Dolgo časa dežuje, če stare PRATIKA * Gregovca — deklico, Marija Lis«5 iz Sevnice — Matejo, Terezija Str fanič iz Vel. Malene — Sandi j S* Nada Pongrac Iz Kraljevca n* Sutli — dečka, Ana Pavlovič J* Bušeče vasi — deklico, Terezij* Judež iz Križa — dečka, Ana R** čIč iz Malega Obreža — Brigito, Štefanija Drenski iz Drenja — ^ klico, Marija Pinterič iz Brežic."^ Aleša, Ivana Kranjčič iz Pavlov® vasi — Slavka, Marija Plevnik j* Gorjan — Nežo, Vlasta Nikoli* Rudarske drage — Gordano, dana Milič iz Brežic — Gorana Jožefa Matjašič iz Arnovih sel " Roberta. — Čestitamo! Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA V BREŽICAH Zaposlimo čim več ljudi doma! Za to so potrebni dolgoročni načrti za občino in za podjetje Na sobotnem zboru občinskega sindikalnega sveta so delegati razpravljali o zelo pestri dejavnosti sindikalne organizacije in opozorili bodoče vodstvo, na katere stvari ne r sme pozabljati. Sem sodi v prvi vrsti skrb za večje število novih delovnih mest, da se bo postopoma v domači občini zaposlilo čimveč delavcev, ki so trenutno še v tujini. Občinska skupščina zdaj zbira podatke o njih. Pričakujejo, da jih Je blizu dva tisoč na delu onstran meja. Med pomembne naloge sindikata v prihodnje so delegati vključili v prvi vrsti drugačen odnos do odgovornosti in izpolnjevanja sklepov nasploh. To zadeva v enaki meri posameznika kot kolektiv. Izkušnje iz preteklosti se ne smejo udomačiti, sicer je škoda časa za pisanje priporočil, resolucij, sklepov in tudi zakonov. V razpravi so med dru- gim prikazaJi uspešno delo službe pravne pomoči, ki je namenjena članstvu in delovnim organizacijam. Te bi se lahko še pogosteje obračale nanjo, zlasti manjša podjetja, ki nimajo potrebnih strokovnjakov in urejene notranje zakonodaje. Precej pripomb je bilo glede neurednosti zdravstvene službe, na poslabšanje razmer v brežiški enoti zdravstvenega doma po priključitvi k Celju. Dr. Slavko Sušin je predlagal, naj bi v brežiški občini razpisali samoprispevek za novi zdravstveni dom Tudi popoldne v Globoko Odborniki občinske skupščine v Brežicah so danes teden predlagali, da bi SAP vpeljal redno avtobusno progo za prevoz delavcev do Globokega in Cerkelj. Pogovori o tem verjetno že tečejo. takoj potem, ko ga prenehali zbirati za šolo. Ivan 2ivič je opozoril nujnost načrtovanja, a n®h v delovnih organizacij8" ampak v občini in P0*1^ nj nasploh. Samo to zagotovi kruh tistim de ^ cern, ki se zdaj zaposluJe^ v tujini. J' BREŽIŠKA * KRONIKA NESREjj Pretekli teden so se po^^ini' ln iskali pomoči v brežiški ^ Anici: M J* Herminu Šinkovec, delava ouvruuu, jo p.uua iui v* poškodovala glavo; Angela 1 paCil» upokojenka iz Sevnice, J® na costl in si poškodoval« * y Antonija Travnikar, km®** jo Podgorja, Je padla no dv'??je Vosi poškodovala gluvo; i0 ,e pri K rine, kmet iz BoJsnegO,®Dogo: nakladanju drv zlomil do®110., fj-Krančiftka Ivačič, kmetic® gi meškega, Je podla v g0" zlomila levo nogo; Kvo Jur .e po-spodinja iz Bljole Gorice- .^alft dla na dvorišču in sl P0®* ^ fC<\' glavo; fitefan Va#, delov,- ^ » Akega, Je pade! na dvori*® poškodoval glavo. V V BREŽIŠKE VFSTI % Obraz resnice z vseh strani Ni prav, da bi ji prisojali konec obratovanja samo zaradi tega, ker je majhna in ker je njena energija draga. V enoti gledajo na obstoj tovrstnih elektrarn z drugimi očmi. Lansko jesen se je pokazalo, kako prav pride energija, če vode usahnejo in če nastopijo okvare v kaki večji elektrarni. Energije je tedaj primanjkovalo po vsej državi. V Brestanici so obratovali s polno paro in polnili praznino, a porabniki so bili še kljub temu prikrajšani. Čeravno je cena energije v termoelektrarnah, zlasti v manjših in starejših obratih, visoka, se jim celo v zelo razvitih deželah ne odpovedujejo. V podjetju lahko po strežejo s podatki izpred treh let, ko so v Zahodni Nemčiji obratovale še veliko manjše termoelektrarne na premog, kot je brestaniška. V tako visoko razvitem gospodarstvu Vrateft NARAVNA 3 ORANŽADA ♦PRESKRBA* KRŠKO vabi v svoje prodajalne: ŽELEZNINA • TEKSTIL • MANUFAKTURA - POHIŠTVO • ČEVLJI • KOZMETIKA kjer nudijo bogato izbiro vsega blaga, ki ga potrebujete za dom in službo. OBIŠČITE NASE PRODAJALNE IN PREPRIČAJTE SE! Posek lesa za Celulozo V Vrbini pri Brežicah sekajo topolove nasade za potrebe Celuloze. Do začetka februarja bodo posekali 2500 kubiKOv lesa na površini 20 ha. Izsekali so 15 ha plantaž. Na Blanci sekajo smreke; teh bodo podrli za 3000 kubikov na 14 ha v Pe-telinku. Za te površine bo Celuloza plačala popolno obnovo. KRŠKE NOVICE ■ IZLETNIK VABI NA COCK-TAIL. Od 5. do 15. februarja bo v Celovcu nastopila Dunajska dr. salna revija. Letošnji program revije je dobil ime COCKTAIL. Kot nekaj let nazaj tako bo tudi letos avtobusno podjetje IZLETNIK organiziralo ogled te revije. Za prevoz z avtobusom prek Trbiža (Italija), za ogled predstave jn za izlet na Gosposvetsko polje bo treba odšteti 88 din. Ogled mladinske predstave, ki bo 5. in 9. februarja, pa stane 65 din. ■ NOVA OPREMA ZA AMBULANTO. Samoupravni organi v tovarni papirja so omogočili nakup nove tehnične opreme za splošno in zobno ambulanto. Tako sedaj lahko splošna ambulanta opravlja tudi takšne preizkuse telesnlli sposobnosti zaposlenih, kakršnih do sedaj v Krškem niso delali. Zobna ambulanta pa je dobila nov vrtalni stroj z vsemi napra- vami, ker je bil stari dotrajan; sicer pa pacienti to vedo. ■ PLANA NISO DOSEGLI. Zaradi pomanjkanja lesa v preteklem letu v tovarni papirja lani niso proizvedli toliko, kot so nameravali; predvideno je bilo, da bodo plan blagovne proizvodnje presegli za 5 odst., dejansko pa so ea ustvarili le 96 odstotno. ■ AVTO-MOTO DRUŠTVO ORGANIZIRA TEČAJ. AMD Krško bo v kratkem priredilo tečaj za bodoče voznike motornih vozil A, B, C in F kategorije. Pričel se bo 2. februarja v prostorih društva. Kandidati se lahko prijavijo zanj do 31. januarja v pisarni avto-moto društva, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. ■ V KRŠKEM SO KUPILI avtomobil za prevoz mrtvih. Računajo, da bodo z njim lahko opravljali storitve tudi za Brestanico in Senovo. Tako se bo inyesticija prej povrnila. ■ LUTRSKO SEIX>: PREVRNIL SE JE — Josip Salibovič iz Zagreba se je 24. januarja ivečer pellal z osebnim avtom mimo Lu. trškega sola proti Zagrebu. Na ovinku ga Je zaneslo s ceste v vsek, nakar se Je prevrnil in obstal na boku. škodo so ocenili na 6000 din. dimo enostranske izjave. Ljudje se hvalijo z zaslugami, ki niso čisto njihove. Take pojave opažam tudi v svoji vasi. Zato je prav, da se oglaša v listu čimveč občanov. Sele potem dobi resnica svoj pravi obraz, je razlagala tovarišica Bosinova z Gmajne v Leskovcu. In zdaj še nekaj o težavah ljudi na Gmajni. Ko smo pristali na prispevek za asfaltiranje ceste v Leskovcu, smo pričakovali, da bo naša cesta — odsek od župnišča do Gmajne — bolje vzdrževana. Nič ne rečem, pesek navažajo nanjo, toda za odkop jarkov moramo skrbeti sami. Letošnjo zimo je bila cesta enkrat zorana. Tudi to je -napredek, ker se prej to ni dogajalo. Enkrat ni noben-krat, in kadar je sneg, smo odrezani od glavne ceste. Zato se sprašujemo, čemu plačevati za ac-falt v Leskovcu, če tu pozabljajo na nas. Prane Cvelbar razklada z viličarjem gajbe z jabolki v hladilnici za sadje v Stari vasi pri Krškem. Jeseni so spravili vanjo okoli 250 vagonov sadja, ki ga zdaj postopoma razvažajo kupcem. Del zalog bo počakal v zaprtih komorah do vročega poletja. Šola tukaj gori ni samo za otroke Za zimo smo vam pripravili v poslovalnici PLASTIKA -ČEVLJI pri tržnici v Brežicah veliko izbiro vsakovrstnih čevljev in škornjev. Pridite in zadovoljni boste! PLASTIKA — ČEVLJI! Priporoča se kolektiv poslovalnice Smučarski tečaj odpovedan Tako kot marsikje so bili tudi otroci iz Koprivnice te počitnice razočarafri; veselili so se smučarskega tečaja, pa jim je vreme preprečilo težko pričakovano zimsko veselje. Do Plešivice z avtom Lani so pod Bohorjem popravili cesto od Dobrave do planinske koče na Plešivici. Ponekod so Jo razširili, tam, kjer jo je načel plaz, pa ponovno utrdili. Letos i* še čaka nekaj dela na odseku, kd ga lani niso mogli do kraja urediti. Vaščanom so pomagali prizadevni planinci. Za grad letos 600.000 din V Kostanjevici pričakujejo letos za Grad znatno pomoč iz republiških virov. Obljubljenih imajo 600 000 dinarjev, da bodd lahko urejali streho nad vhodnim delom gradu in vhodno pročelje pred cerkvijo. Stolp so dokončali lani, le še opaže morajo odstraniti. »Planšarji« gostovali na Raki V nedeljo je na Raki prvič gostoval zelo znani narodno-zabavni ansambel »Planšarji« s pevcema Jane* zom Jeršinovcem in Anico Pusar. S svojim kvalitetnim sporedom je nudil poslušalcem užitek ob poslušanju tako doživeto podanega koncerta. Obiskovalcev je bilo veliko in so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Skoda je le, da na Raki takšne prireditve iz leta v leto vse bolj izumirajo Kako skrajšati verigo medsebojnih dolgov Za jutri, 30. tjm., sklicuje Služba družbenega knjigovodstva v Krškem posvet s predstavniki računovodskih služb gospodarskih organizacij, na katerem naj bi se seznanili s predpisi za odpravljanje nelikvidnosti. Na posvetu bodo udeležencem raztolmačili tudi poostrene ukrepe o investicijah za nove zgradbe ter nove oblike plačilnega prometa, ki jih uveljavlja SDK. Rada bi zapisala, da v časnikih dostikrat zašle- Za Koprivnico in njen okoliš je šola prostor za družbeno, kulturno in zabavno življenje — Na prireditvah se občinstva kar tare Zakaj bi nas sodili samo po ceni? Kaj menijo v termoelektrarni Brestanica o svoji prihodnosti Brestaniški termoelektrarni so še pred nedavnim prerokovali kratko življenjsko dobo, nič daljšo, kot jo bo imel rudnik na Senovem. Kolektiv gleda na to drugače, čeravno rastejo nove, modernejše elektrarne. suše ali izpada v večjih enotah energija manjkajoča drugače nadomestiti, bodo lahko odločali o prenehanju takega obrata. Sicer pa v Brestanici domnevajo, da nove elektrarne ne bodo tako skokovito rastle, da energije še nekaj čaša ne bi več primanjkovalo. Taka mnenja naj bi torej vplivala na življenjsko dobo elektrarne, kakršna je brestaniška. Kolektiv se brani prehitrih odločitev, zlasti še če prihajajo pobude od zunaj. J.TEPPEY Da bo volk sit in koza cela Janez je prevzel krmilo v važni organizaciji. Miha ga je podprl pri članstvu in mu tako povrnil vse, kar je pred leti on napravil zanj. Tisti, ki so pričakovali pomladitve v vodstvu, so bili razočarani, toda bolj zaradi tega, ker je organizacija dala slab zgled drugim. Po nekaj kritičnih bodicah so tudi ti tovariši uvideli, da bi bilo vsekakor slabše, če bi Janez prišel na čelo delovne organizacije in jo pripeljal do izgube. Tu pa gre končno samo za ugled, v podjetju pa za denar, za veliice denarje. In tako je volk sit in koza cela. Matematika med počitnicami Na osnovni šoli v Koprivnici so med počitnicami povabili v šolsite klopi vse tiste učence, ki so imeli slabe ocene iz matematike. Nudila so jim dodatno pomoč, da bodo lažje sledili temu predmetu v drugem polletju. 1952 je bil Adolf Mo-škon še učenec koprivničke šole. Zdaj že tretje leto poučuje na njej glasbo in telesno vzgojo. — Kako se počutite v svojem starem okolju kot učitelj? Sem ga nagovorila na obisku v šoli med aimskimi počitnicami ~~* S tako šolo, kot jo ^amo, niti jaz niti moji olegi nismo zadovoljni, lamo v nemogočih razmerah. Ko je bil tu inšpektor za telesno vzgojo Prof. Glonar iz Novega mesta, je obljubil, da bo P°dpri naša prizadevanja Po izboljšavah. Ne vem, e bodo naše želje kmalu uresničene, saj se na šoli že dve desetletji ni nič spremenilo. Tolažijo nas vedno z novimi obljuba-. • Niti svojega igrišča nimamo. Tisto, na katerem gostujemo, nam odsto-P& župnišče. Svet je razen teSa močvirnat, zato igrišče ni uporabno ob vsakem času. V Koprivnici Pogoje samo zimski sport. Ta je najbolj ražin veliko učencev ima 8v°je smuči, šola jih vsa- — Da. Letos imam 80 pevcev, a lani jih je bilo 65. Nastopali smo na občinski reviji in na medobčinski reviji v Sevnici. Letos se spet pripravljamo za revijo. Na šoli imamo tudi štiri izredne u-čence krške glasbene šole. — To pa je nekaj izjemnega. Kaj jih poučujete? — Klavir. Dve učenki sta lani uspešno napravili izpit za prvi letnik. Tolikšna volja zasluži občudovanje. Toda s tem aktivnosti učitelja Moško-na še ni konec. Vsako leto naštudira z učenci igrico ali spevoigro. Predlanskim je z odraslimi pripravil spevoigro »Kovačev študent«. Na predstavah doma se nabere toliko ljudi kot na treh gostovanjih v sosednjih središčih, kjer imajo urejene dvorane,« je pripovedoval. »Naši ljudje niso nazadnjaški. Kulturo sprejemajo z veliko žejo in menim, da nd prav, če jim po toliko letih še nismo pomagali do sodobne šole.« J. TEPPEY ADOLF MOŠKON ko leto dokupi nekaj parov. — Ali vodite vi tudi šolski pevski zbor? tega ne bi nihče pričakoval. Prav zaradi tega in zaradi lanskih izkušenj se v Brestanici ne strinjajo z izjavami, da njihova elektrarna nima več pogojev za ^bratovanje. Prepričani so, da bo pred ukinitvijo treba temeljito preučiti potrebe po rezervnih zmogljivostih. Samo po ceni energije takega obrata ne bi smeli vrednotiti, šele potem, ko bo strokovno dokazano, da se da zaradi dolgotrajne Loka: kako do asfaltne ceste? Ob letošnjem jubilejnem letu _ stoletnici ustanovitve čitalnice v tem krajHi bi prebivalci Loke in Račiče radi dobili asfaltno cesto skozi kraj. Po predračunu bi stroški asfaltiranja 1,5 km cestišča znašali okoli 500.000 novih dinarjev, od česar bi ljudje sami prispevali eno petino. V Loki ljudje upajo, da se bo uresničila stara želja in da se bo posrečilo zbrati potrebni denar. S. Sk. Vodovod za 16 vasi V nedeljo je imela krajevna skupnost Krmelj v domu »Svobode« širši posvet o pripravah za gradnjo vodovoda, ki bo predvidoma zajel 16 vasi na območju KU Šentjanž in Tržišče. Posveta se je udeležilo 58 zastopnikov vseh teh vasi, kakor tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij Šentjanža in Krmelja; izvolili so 17-članski odbor, ki bo vodil pripravljalna dela. Na sestanku je bil tudi Marjan Gabrič, predsednik občinske skupščine. B. D. Novi predsednik — Drago Lupšina Na ponedeljkovi seji novoizvoljenega izvršnega odbora občinske konference SZDL v Sevnici so za predsednika izvolili Draga Lupšina, ki bo v prihodnjem obdobju poklicno opravljal to dolžnost. Tov- Lupšina je bil pred študijem na visoki šoli za politične vede, sociologijo in novinarstvo predsednik občinskega sindikalnega sveta. Dosedanji predsednik izvršnega odbora Jelko štojs se bo s 1. februarjem zaposlil pri temelj’ni izobraževalni skupnosti, kjer bo vodil njen izvršni odbor. SEVNIŠKE PRIPRAVE NA PUSTA Letos vesoljska poroka V Sevnici bo 10. februarja vesoljska poroka Lune in Marsa, na sporedu pa bo tudi »Cesta« MIRNA SPODJEDA BREGOVE. Lastniki zemljišč vzdolž Mirne vse pogosteje opozarjajo, kolikšno škodo jim povzroča muhasta Mirna, ki ob deževju pogosto prestopa bregove. Načrt regulacijskih del je sicer narejen, vprašanje pa je, kdaj bo uresničen, ker so tovrstna dela draga, denarja pa je malo. Pri Jelovcu kjer je bila struga urejena pred dvema letoma, morajo te dni (na sliki) krpati veliko zajedo, ki jo je v breg naredila neugnana Mirna. (Foto: Legan) PO NEKATERIH PRITOŽBAH PRIZADETIH KMETOVALCEV Nova razvrstitev vasi v skupine Posebna komisija je pripravila tudi nov spisek višinskih krajev V Sevnici bo 10. februarja vesoljska poroka Lune in Marsa, obiskovalci prireditve pa bodo videli tudi ša kaj drugega. Vesoljske svate pričakujejo ob 14. uri v središču v Šmarju. Zagotovljena je udeležbi naj. odličnejših kozmonavtov z elektronsko glasbo, če bo šlo vse po sreči, pa bodo prikazali celo originalni model silovitega Pajka. Za varnost uglednih gostov bo te- Lisca: prihodnjo zimo tudi vlečnica Sevnica z bližnjo okolico ima, kot j’e znano, posebno milo zimo, zato so toliko več vredna smučišča na bližnji Lisci. Z gradnjo hotela in stalnim vzdrževanjem ceste se obetajo nove možnosti. Tako je predvideno, da bodo že prihodnjo zimo smučarji la h! to uporabljali tudi smučarsko vlečnico, s posekom gozda na severni strani pa bodo pridobili nova smučišča. Obstajajo zamisli, da bi vrh Lisce povezali z žičnico iz Krakovega. Občinska skupščina Sevnica je imenovala posebno komisijo, ki je pripravila novo razvrstitev katastrskih občin v posamezne skupine, po katerih plačujejo lastniki zemljišč prispevek od osebnega dohodka iz kmetijstva. Novo razvrstitev je skupščina že potrdila, poslana pa je bila tudi sekretariatu za finance in geodetski upravi v Ljubljano. meljito poskrbljeno, snemalcem Intervizije pa ne bo dovoljeno snemati drugje ^ot na Glavnem trgu v Sevnici. Kdor si ne bo pravočasno preskrbel vstopnic, ne bo imel vstopa v poročno dvorano v sevniškem gasilskem domu- Sprejemni center vesoljskih svatov že sedaj opozarja radovedneže, naj bodo dostojni, saj bi bilo zelo negostoljubno vznemirjati vesolj9® par na morebitnih sprehodih v sevniškem parku. Upamo, da ne bo težav s kisikom, ki ga morajo za to Pn' ložnost preskrbeti krepko likvidna sevniška podjetja, kot npr- Kmetijski kombinat, Gozdni obrat in še nekateri. Sprejemni center vesoljske poroke vabi vse Sevniča-ne, posebno pa še okoliške kmete, naj počastijo nu*: mohod vesoljcev z vso razpoložljivo mehanizacijo vseh časov, ki jo imajo po svojih dvoriščih. Za okrepčilo bo na voljo vesoljska pijača v neizčrpnih količinah. A. 2: Po novi razvrstitvi so Krtta-stralne občine razporejene v naslednje skupine in podskupine: V drugo A skupino, v kateri obračunajo prispevek v višini 20 odst. katastrskega dohodka, spadajo naslednje katastrske občine: Blanca, Brezovo, Kladje, del Bošta nja, (Boštanj, Dolnji Boštanj), del Kompolja (Kom- Po občinskem odloku so prispevka oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni katastrski dohodek znaša manj kot 500 din, kmetijstvo pa jim predstavlja edini vir dohodka za preživljanje. Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi tisti, katerih skupni letnik katastrski dohodek ne presega 1000 dinarjev in živijo v višinskih krajih. Po razporeditvi posebne komisije se uvrščajo v višinske kraje naslednja naselja: vse vasi v katastrskih občinah Hubajnica, Kal, Kladje, Krajna brda, Krsinji vrh, Lakence, Okroglice, Podgorje, Podvrh, Poklek, Radež, Selce, Telče, Trnovec, Vrh in Zabukovje, razen njih pa še vasi Apnenik, Močvirje, Osredek, Mali Cimik, Svinjsko, Jablanca, Novi grad, Ledina, Preska, Metni vrh, Gabrijele, Arto, Spodnje Vodale, Vrhek, Zgornje Vodale, Čanje in Žigrski vrh. Gradili bodo dom upokojencev Dom počitka Impoljca in društvo upokojencev se pripravljata na gradnjo depandanse v Sevnici polje, šmarčna), del Loga (Log, Radna), Loka, Sevnica, Šentjur na Polju in Šmarje. V drugo B skupino spadajo: del Boštanja (Apnenik), del Kompolja (Jablanca, Mr-tovec, Novi grad), del Loga Konjsko, Lukovec, Preska Laze), Pijavice, 2igr>ki vrh, Zurkov dol. V tretjo A skupino so razvrščene: Bučka, Goveji dol, Metni vrh, Poklek, Selce, Studenec, Tržišče, Šentjanž; v tretjo B skupino: Huba j niča, Krajna brda, Krsinji vrh, Laknice, Ledina, Pod-boršt, Podgorje, Podvrh, Vrh, Trnovec, Telče in Zabukovje. V četrto skupino spadajo. Cerovec, Cimik, Kal, Okroglice, in Radež. Svet doma počitka na Impoljca in sevniško društvo upokojencev sta sklenila, da bosta v Sevnici zgradila depandanso doma počitka, s čimer bi bila uresničena stara želja sevniških upokojencev, ki bi radi imeli svoje prostore. Depandansa (pristava doma) bo imela 5 enosobnih stanovanjskih prostorov in 10 garsonjer, razen tega pa vse pomožne prostore. Po predračunu bo veljala 892.159 dinarjev. Denar za gradnjo bo zago- Križ: organizacija le na papirju V dveletnem poročilu o delu krajevnih organizacij Socialistične zveze v sevniški občini ni podatkov za krajevno organizacijo Križ pri Jelovcu. Na seji konference so ugotavljali, da ni delala in da se je treba odločiti, kakšen pomen ima organizacija, katere vodstvo se niti ne sestaja. Sklenjeno je bilo, da je treba sklicati zbor volivcev, ki naj sami odločijo, ali bodo še naprej imeli svojo organizacijo ali naj bi se ta pripojila k Jelovcu, kot je nekdaj že bilo. - tovljen. Društvo upokojence? je dalo iz svojega stanovanjskega sklada 720 000 dinarjev, nosilec investicije P* bo dom počitka. Dem*1 društva upokojencev bodo oročili pri banki v znesi*1 600.000 din. Nameravana odločitev d°' ma počitka in sevniškem društva upokojencev je bil* v torek na dnevnem redu seje sveta za gospodarstvo ^ finance. Graditelji so h01.0* reč zaprosili, naj bi obči*1' s.ka SKupščina prevzela Pf’ sojilo od oročenega denarJa v znesku 450.000 dinarji Mirna bo zaščitena reka A Mirna je ena zadnjih v Sloveniji, ki jih še n\ uničile ali hudo prizadele 1 dustrijske odplake. To daj" dolini in krajem ob njej seben mik in pričakovati J’ da se bo z modernizacij ceste Sevnica—Trebnje v t delu Slovenije zelo P°ve turistični utrip. Svet z# banizem, komunalne U1 s jj novanjske zadeve je na sa. 26. januarja sklenil pred'0*^ ti občinski skupščini. sprejme odlok o zaščiti ke Mirne. Ker izvira ■. v litijski občini in teče a časa po ozemlju trebanJ^ občine, se bo treba o ku pogovoriti še s tema ma občinama. * . RADIO SEVNICA Na željo posluSalcev s*1*® tn0 stavili pričetek oddaj uro: nedeljske oddaje se Jo odslej ob 12. uri, OD pa ob 17. url. no^'i Radio Sevnica oddaja > sno na valovni dolžini 21 1403 kHz. ...tiiA: 0)3 NEDELJA, 1. FEBRUAR loli. 00 - Napoved kalna poročila, občinske e |o in kronika — Objave, r®15 gdra'" spoved kinematografov ■" stvenl napotki - Nekajj Ji- S pevko Marjano ^ Prvi del oddaje po s***- Kmetijska oddaia — 1 «jcKal na knjilno polico “*■ honlonu — S popevko . sko popoldne — Obisk j prometnem klubu v Krmen11 Ki del oddaje po žel t11 ... ob 1 j SREDA l. FEBRUARJA gp0r^ url — Ob|nve, reklnrn<\ j v pr kinematografov - ^ teklost nafieRn obmocJ® pe]l . ( o likovni umetno«« l7 odst. denarja ali 135.850 din svojih obveznosti za leto 1969. Ker vrsta podjetij ni izpolnila svojih obveznosti, bo v začetku februarja poseben sestanek, na katerem se bodo natančneje po. govorili. ■ POBALINI Z BAJONETI. Ob nastopu ansambla »Samorastniki« iz Radeč se je pred vhodom v dvorano gasilskega doma nekaj pobalinov postavljajo z bajoneti. Člani gasilskega društva so Jih brez težav razorožili in jim zaplenili nože. Ce bodo ti »Junaki« svoje dejanje Se ponavljali in s tem motili zabavo, bomo njihova imena objavil^. ■ O SREDNJEROČNEM RAZ-VOJU. V nedeljo jo bila v Koštanju seja odbora krajevne kon. ference SZDL in predstavnikov drugih organizacij, društev in krajevnih skupnosti. Govorili so o srednjeročnem razvoju tega predela občine ter obravnavali informacijo občinske uprave o pobiranju prispevka za uporabo mestnega zemljišča. »Tovariš Božič, v skupščini zastopate občine Sevnica, Krško in Laško, ki so pretežno kmetijske, zato nag zanima, ali so v programu za letošnje leto predvideni tudi konkretni ukrepi s področja kmetijstva?« »Po mojem mnenju bo kmetijsko vprašanje še vedno ostalo .odprto’, čeprav so bili že sprejeti nekateri ukrepi, npr. davčne in carinske olajšave ter odobreno 10 milijonov Ndin za najnujnejše posege v kmetijstvu. Menim, da bi bilo treba v naši republiki drugače usmerjati kmetijsko politiko kot v drugih republikah. O kmetijstvu je bilo zastavljenih več poslanskih vprašanj, vendar to seveda r*i dovolj in mislim, da bo treba v letu 1970 pripraviti temeljito analizo o kmetijstvu. Konkretnih ukrepov vsaj v začetku leta ni mogoče pričakovati, upam pa, da bodo prišli na vrsto v teku leta.« »Koko navezujete stike in kako sodelujete z volivci v volilni enoti, ki zajema tri občine?« »S tovarišem Vidmarjem iz krške občine, ki je tudi poslanec iste volilne enote, sva se dogovorila, da bo imel on tesnejše stike z območjem krške občine, jaz pa z območjem naše. Na seje občinske skupščine v Laškem hodiva izmenično. Težave nastanejo zlasti zaradi tega, ker Je delo v vseh treh občinah zelo obsežno in živahno, oba pa imava velike naloge na svojih delovnih mestih. Z volivci prihajam v stik največkrat, kadar me pokličejo na sestanke različnih organiza- Preuredili bodo Jurkovo kočo Na zelo dobro obiskanem zboru planinskega društva Lisca, ld je bil 20. ;anuarja v kolodvorski restavraciji, so se med drugim dogovorili, da bodo takoj spomladi začeli preurejati jurkovo kočo na Lisci. Del gradiva so dobili že ob preurejanju in modernizaciji Tončkovega doma. Na zboru so tudi sklenili, da bodo poživili delo kluba za varstvo narave, posebno še, ko bo sprejet poseben zakon, ki bo urejal to področje. cij, posebno kadar se pojavijo težave« »Kaj, menite, bi bilo treba letos najprej narediti, da bi zagotovili kar najboljši razvoj gospodarstva?« — »Nujno je treba določiti, kaj bo z obstojem rudnikov ria Senovdm in v Laškem, zagotoviti nemoteno proizvodnjo v tovarni celuloze v Krškem, v Sevnici dokončno urediti položaj kmetijskega kombinata, zgraditi nove zmogljivosti v Mizarski zadrugi, vsem trem občinam pa je skupno, da je treba poskrbeti zu razvoj kmetijstva ln za modernizacijo cestnih povezav « A. Z. Prošnja za podražitev kruha Martin Hočevar, pek iz Krmelja, je poslal na občino prošnjo, če bi lahko delno podražil kruh v Šentjanžu in Tržišču. V svoji vlogi je navedel, da ima s prodajo kruha v teh dveh krajih precejšnje stroške zaradi prevoza, zlasti še, ker proda tam razmeroma malo. Na občini so ugotovili, da novi odlok resda ne priznava olajšav za dostavo kruha, zato bodo prošnji najbrž ugodili. V torek je o tem razpravljal tudi svet za gospodarstvo in finance. SPREJET PROGRAM KS MOKRONOG Letos dobro zastavili KS Mokronog je ena redkih, ki jih vodi ženska; predsednica je zobozdravnica dr. J. Pavičevič Gostje so obiskali tudi obrat Iskre v Mokronogu in se zanimali za možnosti hitrejšega razvoja. (Foto: M. Legan) OB RAZGOVORU Z JANEZOM VIPOTNIKOM IN LEOPOLDOM KRESETOM 20. januarja se je svet krajevne skupnosti, ki ga zdaj vodi dir. Jelena Pavičevič, sestal na drugi seji in sprejel delovni načrt za letos. Razen običajnih nalog ima KS v načrtu asfaltiranje ceste od pokopališča mimo šole do obrata Iskre ter odcep ceste, ki vodii mimo Majcnove hiše in nekdanjega sokolskega doma. Ze pred leti so poskušali napeljati javno razsvetljavo ob cesti od Mokronoga do železniške postaje, vendar se je vselej ustavilo pri denarju-Letos je zagotovljena 3000 novih dinarjev, s čimer naj bd postavili vsaj tri sve- tilke na mestih, kjer so najbolj potrebne. V Mokronogu je nujno urediti tudi kanalizacijo, več skrbi pa je treba posvetiti zunanjosti naselja. Svet KS pripravlja posebno tekmovanje, kdo bo najlepše uredil hišo ali vrt. Krajevna skupnost bo poskušala odpraviti tudi sedanjo težavo, Ko v času, ko je pošta zaprta, v kraju ni javne telefonske govorilnice. Pomagala bo tudi vaščanom Brune vasi, ki bodo letos začeli pripravljati gradnjo vodovoda. Ta vas je edina, na območju krajevne skupnosti, ki še nima tekoče vode. TONE ZIDAR OBČNI ZBOR OBSS TREBNJE Zbor naj bo - prelomnica Najvažnejše: prisluhniti potrebam članstva -Na zboru so z nastopom mirenskih pevcev počastili 20-letnico delavskega samoupravljanja Sami iskati pot iz zaostalosti! Samo takim prizadevanjem bo pomagala tudi širša družbena skupnost O obisku predsednika "republiške konference SZDL Janeza Vipotnika, predsednika republiške gospodarske zbornice Leopolda Kreseta in člana izvršnega odbora republiške konference SZDL Boža Kojiča prejšnji teden v trebanjski občini smo na kratko že poročali. Objavljamo še obširnejši zapis o razgovoru, ki so ga gostje imeli s predstavniki delovnih organizacij. OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE 22. JANUARJA: Vaška revščina ni samo stvar vasi Veliko razprav o cenzusu kmeta - Razlike med ljudmi postajajo politični in moralni problem - Ponoviti volitve v komunalnem podjetju Mirna: sporazum 9lede kopališča teden je bil na oh^ sestanek predsednikov . jnske skupščine, Zavoda kat1evTle skupnosti Mirna, na so se dogovorili, oju? naj bo urejen prostor skirn kopališča pod miren-Kradom. Doslej so se la namreč razhaja- nj £°vorili so se- fakini iti u ^0cio pomožni objekti ni 5° naJ bodo razporeje- Šno 1 50 tudi> ‘k Je Ševin Potrebno zavarovati ru-^ k? renskega gradu,saj njo men'je že niši na bliž-J0 cesto. upravno dogovarjanje, bolje poskrbeti za otroško varstvo, spremeniti stanovanjsko politiko, več izobraževati na delovnih mestih, pomagati otrokom revnih staršev, ljudem, ki se vozijo na delo, prilagoditi vozne rede vlakov in avtobusov ter še več drugih zadev. Več udeležencev razprave je govorilo o slabo razviti rekreaciji in športni aktivnosti, ki prav tako spada v delo sindikalnih podružnic. V prihodnje je nujno narediti kaj več tudi na tem področju, skratka: občni zbor naj bi bil prelomnica v delovanju sindikalnih organizacij. To pa ni odvisno samo od vodstva, temveč predvsem od članstva. M. L. Volitve in imenovanja Občinska skupščina Trebnje je na zadnji seji imenovala v upravni odbor sklada Jožeta Slaka-Silva kot zastopnika mladinske organizacije Lojzeta Ratajca, predsednika občinske konference ZMS Trebnje. V SKupščino republiške skupnosti otroškega varstva je imenovala socialno delavko Jano Potočnik. Skupščina je imenovala tudi posebno komisijo za pregled statutov, kf jo sestavljajo Jože Kastelic kot predsednik in člani Janez Gartnar, Janez Zajc, Lojzka Kovač im Alfonz Tratar. En dan Cape Nassenfuss V Mokronogu že odštevajo čas nazaj. Mrzlične priprave naznanjajo težko pričakovani 10. februar, ko bo ves kraj pod posebnim režimom in ne bo nad seboj priznal nobene višje oblasti. Spremenil se bo v Cape Nassenfuz, od koder se bo, če ne bodo sovražniki nagajali s protiraketnimi sistemi, z raketo dvignil od tal sam Kurent, kralj mokronoških »larfar-jev«. Da ne bd bilo kakih neljubih presenečenj, bodo pred mestom carinski uslužbenci natanko pregledovali obiskovalce. Ker ni nikjer več mogoče brez nagrad in natečajev, so tudi »larfarji« razpisali veliko nagrado za tistega, ki bo uganil ime izstrelitvene rakete. Sela-Šumberk: stalni obiski zdravnika VeliKOkrat izražena želja prebivalcev Sel-šumber-ka in okolišnjih vasi je uresničena: zdravnik bo ob četrtkih stalno prihajal v kroj in s tem močno zmanjšal dosedanje nevšečnosti predvsem za stare ljudi, ki so ob slabih prometnih zvezah kaj težko prišli do zdravnika. Za želje ljudi je zdravstveni dom Novo mesto, kamor spada tudi trebanjski zdravstveni dom, pokazali dovolj razumevanja, k pridobitvi pa je pripomogla tudi občinska organizacija ^Socialistične zveze. Ponikve: letos 60-letnica društva Kar 47 članov prostovoljnega gasilskega društva Ponikve je 18. januarja prisostvovalo letnemu občnemu zboru. Iz poročila je bilo videti da so se člani društva preteklo leto ukvarjali razen z drugimi nalogami tudi z zbiranjem prispevkov za novo gasilsko brizgalno, Iti jo bodo dobili v letošnjem jubilejnem letu ob 60-letnici delovanja društva. Zelo je tudi pomembno, da so pomladih članstvo, saj so na novo sprejeli v organizacijo več mladih fantov. Ob koncu so soglasno izvolili častnega člana društva Pavia Japlja, nekdanjega dolgoletnega člana te organizacije. Četrtkova seja občinske skupščine je imela neobičajno kratek dnevni red, vendar je v razpravo poseglo zelo veliko odbornikov, šlo je za položaj zasebnega kmetijstva in načrt proizvodne usmeritve KZ Trebnje, torej zelo pomembno vprašanje, ki zadeva polovico vsega prebivalstva. njavec, je skupščina odločila, da je treba v Komunalno obrtnem podjetju Trebnje ponoviti postopek za izvolitev direktorja, ker ni potekal natanko tako, kot določa zakon. M. L. Na Mirni bodo proslavili slovenski kulturni praznik V soboto, 7. februarja, bo v dvorani »Svobode« na Mirni proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pred dnevi se je sestal upravni odbor DPD »Svobode« in poslušal poročilo predsednika društva za lansko leto. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o programu za leto 1970. Sklenjeno je bilo, da bo društvo priredilo proslave za vse državne praznike in druge pomembne dneve. Za pomoč bodo zaprosili mladinski aktiv ter osnovno Šolo z Mirne. P. ŠEMROV tudi delovne naloge sklada za pospeševanje kmetijstva ter okrepi strokovno službo. Preučiti je treba možnosti, da bi nedonosna arondirana zemljišča vrnili kmetom. Po kmetijstvu je bilo na vrsti spomeniško varstvo. Tov. Frelihova, zastopnica zavoda za spomeniško varstvo, je pozvala k sodelovanju, da bi zgodovinske in kulturne spomenike, ki jih na območju občine ni malo, obvarovali pred propadanjem. S pomočjo pripomb odbornikov so utrdili vrstni red restavratorskih del v prihodnjem obdobiu. O problemih spomeniškega varstva bomo poročali posebej. Skupščina je sprejela 5-let-ni razvoj gasilstva v občini, tako kot sta predlagala občinska gasilska zveza in upravni odbor gasilskega sklada. Na predlog komisije za volitve in imenovanja. o čemer je poročal Jože God- ■ FLUORESCENČNE LUCI V TELOVADNICI. Minuli teden so monterji podjetja IMP te Ljubljane ob pomoči Kemoopreme, Mizarske delavnice in Komunal-on obrtnega podjetja iz Trebnjega namestili v telovadnici fluorescenčne luči, ki veliko povečajo vrednost telovadnice. Ker je bilo vse opravljeno s prostovoljnim delom, stane nova razsvetljava šolo in TVD Partizan skupno okoli 3 000 novih dinarjev ali najmanj štirikrat manj, kot je njena resnična vrednost. Javno pohvalo zaslužijo vsi, posebno pa inž. Tone Grandovec, ki je akcijo organiziral. 15. febru. arja bo v tej telovadnioi dolenjsko prvenstvo v košarki. ■ KONČNO USTREGLI. Na mnoge pripombe potnikov so te dni vendarle dopolnili vozni red avtobusov v vitrini na špringer-jevi hiši. Zagotavljajo, da se je zdaj mogoče zanesti na tamkaj za Di sani vozni red. ■ SLIKE SO TUDI NAPRODAJ. Na kulturni strani poročamo več o pomembnem kulturnem dogodku v Trebnjem — o sobotni otvoritvi razstave slikar. Ja samorastnika Antona Plemlja. Spomnimo naj, da je razstava odprta do 5. februarja in da ,ie mogoče razstavljena dela tudi kupiti. Cene so od 150 do 1.500 dinarjev^ POVELJNIK. Na občnem zboru trebanjskega gasilske-ra- Za P°moU> HkrSrfiuJomo- ^ski doPolnJujemo spo-Feiiif* Sestavek ob smreke Pri °r Grand°vca iz Pre-> je Arniču: ob grobu .^kih I kttonu nekdanjih st,, (JvariSev spregovoril Stanko Pleskovič. Po-^reA pandov ec je bil , 'et lovec. ■ DESET BOŽJIH ZAPOVEDI. V trebanjskem kinu bo v soboto in nedeljo na RPore^i Hlrn-ski soektakel, »beset b&žiih zapovedi«, nareien po svetopisemski zgodbi. Povsod, kjer so ga predvalali doslej, je doživel ve. lik obisk. Cene vstoomc so zaradi dolžine filma delno •zvtPane. ■ O PROGRAMIH ŠPORTNIKOV. Včeraj je bila v Trebnjem sklicana seja občinske zveze za telesno kulturo. Dnevni red je predvideval obravnavanje dosedanjega dela ter porabe denarja, razen tega pa tudi načrte za letos. Več prihodnjič K besedi so se priglasili inž.Miha Krhin, Jože Novak, inž. "Alojz Metelko, Franc Jevnikar, Franc Štirn, Jože Glavan, Jože Jerič, inž. Slavko Nemanič, Ciril Pungartnik, Franjo Bulc, Ciril Pevec in drugi, ki so poudarjali, da v kmetijstvu tako ni mogoče več, saj so stvari prerasle že v velik družbenopolitični in moralni problem. Njihove razprave bomo v kraJSih izvlečkih objavili v prihodnji številki. Občinska skupščina je po razpravi sprejela nekatere sklepe. V občini je treba narediti načrt dela pospeševalne službe ter izdolati poročilo o položaju kmetijstva ter ga posredovati republiškim organom Temeljito je treba preučiti cenzus kmeta, s pomočjo katerega bi izločili vaško revščino, ki je breme celotne družbe, ne samo kmetijstva. KZ Trebnje naj dopolni načrt proizvodne usmeritve, prevzame pa naj Trebanjska občina ima ®*aj 4.278 novih dinarjev narodnega dohodka na prebi-valca, kar je precej pod republiškim povprečjem. 41,7 °dst. narodnega dohodka Ustvarja kmetijstvo, od katera še vedno živi 49,8 odst. Prebivalcev. Povprečno kmetijsko posestvo ne dosega 3 ha obdelovalnih površin. V ob-^i je le 17,2 odst. zaposleni’ od tega se jih skoraj Joviča vozi na delo v druge občine. *#0 po kriterijih zveznega , lada za pomoč manj razvi-tlJu šteje naša občina med nerazvite> zato pričakujemo Vecjo republiško pomoč pri ^aših prizadevanjih, da bi se izlike med razvitostjo ven-^ar^e zmanjševale,« je med /ugim dejal v uvodni bese-^ Ciril Pevec, predsednik finske skupščine. Ker je med težavami obči-e omenil tudi vse večje ne-prihke zaradi Ciganov, ki strahujejo ljudi in jim pobirajo živež, je več udeležencev govorilo o ciganskem vprašanju. Sklepna ugotovitev je bila, da bo mogoče doseči uspehe le s prevzgojo Ciganov, za kar pa je potreben denar, ki ga prizadete dolenjske občine same nimajo dovolj, zato bo morala pomagati tudi republika. Alojz Krhin je govoril o razvoju tovarne rastlinskih specialitet in destilacije Dane, ki za svojo nadaljnjo rast ni mogla' dobiti posojila od slovenskih bank, marveč jih bo dobila od beograjske banke. Opozoril je na razdrobljenost tovrstne industrije na Dolenjskem. Leopold Krese je zbranim razložil stališča gospodarske zbornice do razvoja zaostalih območij in načrt za postopno zmanjševanje razlik. Med drugimi predlogi je ponudil pomoč zbornice pri dogovarjanju za združevanje predelovalne industrije. Janez Gartnar je v razpravi dejal, da stališča najvišjega vodstva ZK do manj razvitih hrabrijo, hkrati pa je izrazil tudi bojazen, da bomo sprejeta stališča prepočasi uresničevali. Janez Vipotnik je poudaril, da smo pri urejanju teh zadev del časa že zamudili in da mora spodbuda in iskanje možnosti prihajati predvsem od manj razvitih samih. Le v tem je zanesljivo jamstvo, da se bodo stvari spremenile. Vendar je potrebna tudi republiška pomoč in pravilna politična usmeritev. V razpravi je sodeloval tudi inž. Slavko Nemanič, ki je govoril o pomenu in pripravah na gradnjo tovarne za predelavo krompirja. M. L. Od tega, kako bo znal prisluhniti potrebam in željam svojega članstva, ki vidi v sindikatu zaščitnika svojih pravic, bo v prihodnje odvisna vloga in družbena pomembnost sindikalnih organizacij. To so danes teden poudarjali na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem. Po uvodni besedi predsednika ObSS Ivana Kosa je v razpravi sodelovala cela vrsta udeležencev: Rafko Majcen, Alfonz Tratar, Lado Javornik, Humbert Gačnik-član republiškega sindikalnega sveta, Adolf Suštar-pred-sednik ObSS Novo mesto, Nace Bukovec, Janez Bukovec, Tone Zibert, Tone Gole, Stane Hribar in še nekateri. Govorniki so ugotavljali, da je sindikalna aktivnost premajhna, da se veča socialna negotovost, da je treba povečati minimalne zaslužke delavcev, da je nujna večja solidarnost med ljudmi, da je treba uzakoniti samo- TREBANJSKE IVERI 11. januarja je množica ljudi spremila 77-letno Julijano Marinšek z Gorenjega pri Stari cerkvi k zadnjemu počitku. Nenadna smrt nam je mnogo prezgodaj ugrabila zadnjo partizansko mater v tem kraju. Marinškova mama, kot smo jo klicali sosedje, je bila ponosna, rahločutna in pri vseh priljubljena. Med vojno so ji okupatorji požgali domačijo in ji razgnali družino. Ostala je tudi brez sina Lojzeta, ki je padel v slavni XVI. diviziji v Planinah nad Zagorjem. Po vojni se je kljub visokim letom udeleževala vseh prostovoljnih akcij in je "bila vedno med mladimi. Nikoli se ni pritoževala in živela je skromno ob podpori svojih otrok. Marinškovo mamo bomo še dolgo ohraniti v lepem spominu. ' CVETO NOVAK Danes o programih Danes, 29. januarja, dopoldne bo v Kočevju sestanek predsednikov krajevnih organizacij Socialistične zveze iz vse občine. Na njem se bodo pogovorili o vlogi Socialistične zveze danes in o programih dela krajevnih organizacij SZDL za letos- Danes seminar Občinska skupščina Kočevje bo v sodelovanju s Komunalnim zavodom za zaposlovanje Ljubljana priredila danes, 29. januarja, za predstavnike delovtndh organizacij dvodnevni seminar o nekaterih znanstvenih ureditvah in zasedanju delovnih mest (sistematizacija delovnih mest). Seminar je brezplačen. Udeležencem bo omogočeno, da bodo priznane predavatelje tnidi vpraševali. -S Nesoglasja in nejasnosti je treba odstraniti pred razpisom referenduma -O ciljih združitve mora biti obveščen vsak član kolektiva, obveščanje pa je glavna naloga vodstva in organizacij podjetja Obiskali smo sekretarja občinske konference Zveze komunistov Kočevje Staneta Lavriča in ga zaprosili za pogovor o prvih letošnjih združevanjih kočevskih podjetij in o izidu referendumov. Kakšno je mnenje občin-sikih organov ZK ali tvoje osebno o izidu prvih treh letošnjih referendumov, na katerih so se podjetja odločala za združevanje ali proti njemu? Po mojem mnenju v kemični tovarni MELAMIN niso bili dovolj pripravljeni na referendum in vsa zadeva še ni bila zrela. V kolektivu je bilo še precej nasprotij, ki bi jih bilo treba prej raz-čistati. Vsa ta nasprotja so prišla najbolj do izraza ob referendumu. Organizacije in organi podjetja bodo morali dobro proučiti vzroke neuspeha. V LIK je kolektiv uvidel, da bi bila združitev s kemično tovarno in SLOVENIJALESOM koristna za hitrejši razvoj njihove delovne orga- nizacije. Kaže, da je bil kolektiv tudi dobro, pravilno in dovolj zgodaj obveščen o prednostih združevanja. Nova samopostrežnica Za prvi maj bo Kočevje dobilo predvidoma novo samopostrežno trgovino. V začetku februarja bo namreč začelo trgovsko podjetje TRGOPRO-MET preurejati na Roški cesti svoj sedanji lokal in lokal bivšega »Krojaštva«. Vsa površina nove samopostrežnice bo skupaj z bifejem in skladiščem merila 129 kvadratnih metrov. Preureditev bo skupaj z novo opremo velja okoli 400 000 din. Sedanji lokal je dotrajal in tudi sanitarna inšpekcija je zahtevala, da ga preuredijo. Nova ugibanja o prostorih Mladina brez kluba, Likovni salon pa nima primernih prostorov - Veliko besed, malo dejanj Različni kočevski krogi še vedno ugibajo, kako ba dobili primerne prostore za mladinski klub, Likovni salon in za skladišče podjetja TRIKON. Po najnovejših predlogih nekaterih, vendar so tudi ti predlogi podobni nekaterim prejšnjim, naj bi prostore razdelili tako: Lep učni uspeh Na osnovni šoli v Kočevju je bilo izmed 1617 učencev v prvem polletju ocenjenih kar 79 odstotkov pozitivno. V nižjih razredih (1. — 4. razreda) je bilo uspešnih 90,48 odstotka učencev v višjih (5. do 8. razreda) pa 70,94 odstotka. Na razredni stopnji je dosegel najboljši uspeh 2. e (100-odstotni), na predmetni pa 5. c (94,5 odstotka). DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ 15 SRN je bilo lani povoženih na cesti Kočevje—Ljubljana pri Ločinah. Toliko je bilo pač prijavljenih. Pri lovski zvezi pa menijo, da je teh nesreč celo več, vendar jih vsi voanikl niso prijavili. Večino nesreč so prijavili voaaviki osebnih avtomobilov, ker je nastala na avtomobilu ob. čutna škoda, medtem ko tovornjaku trčenje z divjadjo ne Škoduje. Take nesreče se pripetijo večinoma ponoči, »ato ni težko vreči povoženega srnjaka na tovornjak. ■ ■ ■ VEČ MALIH ZAŠČITNIH LOP je bilo postavljenih na avtobusnih postajališčih ob cesti Kočevje—Ljubljana. Komaj postavljene čakalnice so že poškodovane: odtrgane so daske, razbite Sipe, notranjost onesnažena, stene popisane in porisane z vsem mogočim, skratka — prava slika kulturne stopnje nekaterih potnikov. Zakaj toliko pisarije, da podjetje SAP ne skrbi za potnike, če potniki uničujejo čakalnice? ■ ■ ■ ZARADI POMANJKANJA SNEGA so odpadli smučarski tečaji, zato so med zimskimi šolskimi počitnicami v telovadnicah doma telesne kulture razne vaje in tekmovanja v drugih Športnih panogah. ■ ■ ■ TEKMOVANJ® ZA ZNL ZANJE CEN raznemu blagu, predvsem električnim strojem in epa-ratom, se nadaljuje. V vseh trgovskih lokalih opozarjajo napisi na globoko znižanje cen, nekateremu blagu kar za 60 odstotkov. Za potrošnike je to ugodno, kljub temu pa marsikdo pomisli, če je blago dobro in zakaj smo ga morali pred popustom tako drago plačevati, da je sedaj možen po. pust kar za 20 do 60 odstotkov! Nekateri potrošniki si žele, da bi bile cene stalne in ne špekulativne, da bi potrošnik lahko vedel, koliko denarja potrebuje za nakup. ■ ■ ■ PRIŠEL JE ČAS KOLIN. Hladnejše vreme je prikladno za kolino vanje, nekaterim rejcem pa Je začelo zmanjkovati tu. di hrane za prašiče. Z zakoli se nekateri pohvalijo, posebno tisti, ki jemljejo pomije pri menzah in gostinskih obratih. Tako Je le Se ostala stara navada domačega praznika. ■ ■ ■ TEČAJ ZA POKLICNE ŠOFERJE lepo napreduje. Predavanja so že tretji mesec, vsak dan po 5 ur. Tečaje obiskuje 46 šoferjev in mehanikov iz Kočevja in okolice, pa tudi iz Ribnice. Težave so le, ker so nekateri šoferji na vožnjah in včasih zamujajo predavanja. Kočevska podružnica Združenja šoferjev in avtomelia-nikov aelo skrbi za vzgojo mladih šoferjev. ■ ■ ■ KOČEVSKI MEDVED. JE BRUNDAJO, da ni vse poceni, kar malo stane. Eno izmed obeh peči centralne kurjave v novi osnovni Soli Je ie razneslo, če bi odšteli pred štirimi leti za boljšo peč malo več denarja, danes nebi imeli občutnih stroškov s popravilom oziroma nakupom nore. Peč se .je pokvarila na »srečo« ?rav zadnji dan pouka pred po-itnicami. ■ Zgornje prostore tržnice naj bi dobilo za skladišče in prodajalno podjetje TRIKON. ■ Bivši muzej , kjer ima zdaj TRIKON skladišče naj bi dobil Likovni salon. | Dvorano množičnih organizacij in sedanje prostore Likovnega salona naj bi dobila mladina za svoj klub. Izmed vseh naštetih je zadovoljno s sedanjimi prostoru le podjetje TRIKON. Predstavniki Likovnega salon* upravičeno brddjo, da sedanji prostori za njihovo dejavnost niso primerni; mladina pa sploh še nima prostorov za svoj klub. Prav bi bilo, da bd se vse prizadete strani skupaj s predstavniki občinske skup ščine, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij še naprej dogovarjale in tudi dogovorile o taki »razdelitvi« prostorov, s katero bi bili kar najbolj zadovoljni vsi prizadeti. Pomoč za Struge Osnovna šola Struge je pred kratkim prejela od republiške skupnosti otroškega varstva Ljubljana 20.000 din dotacije za ureditev šolske mlečne kuhinje, šola je zaprosila za • dotacijo zato, ker so sedanji prostori neprimerni, vlažni in brez tekoče vode. Kuhinjo bodo uredili med glavnimi počitnicami. Ce bi )o začeli urejati že sedaj, bi morali biti učenci dalj časa brez malice. Krožki za nadarjene Na osnovni šoli v Kočevju nimajo dodatnega pouka le za slabše, ampak tudi za nadarjene učence. Nadarjene so Vključili v fizikalni, kemijski, biološki, matematični, zgodovinski ali kakšen jezikovni krožek. V vsakem izmed krožkov je od 10 do 20 učencev. Največ jih je v zgodovinskem, ki ima 3 oddelke, in fizikalnem, ki ima 2 oddelka. Pri TRGOPROMETU je ves kolektiv uvidel potrebo po združitvi, ker se bodo večja podjetja v bodoče prav gotovo lažje znašla v konkurenčnem boju. Priprave za referendum so bile dobre saj je bil vsak član kolektiva dobro obveščen o prednostih združenega podjetja. Kaj bi lahko povedal o možnostih za nadaljnje združevanje domačih podjetij s podjetji v občini in izven nje? Je takih teženj še več? Ob odpiranju delovnih organizacij in občine navzven se je začelo šele lani tudi gibanje za združevanje in sodelovanje z ostalim svetom. Take težnje, ki jih je še več, so gospodarsko in politično gledano koristne. Nekateri pa gledajo na združevanje še vedno z nezaupanjem. Zato je pred združitvijo treba pripraviti stvaren in dober pro-grftm, vsa nesoglasja in nejasnosti pa je treba pred referendumom temeljito razčistiti in odpraviti. Osnovno pa je, da je o namenu združitve dobro obveščen vsak član kolektiva, kar je - odvisno predvsem od vodilnih delavcev in političnih organizacij v delovni organizaciji. In kakšno je stališče občinske konference ZK do združevanja podjetij? Združevanje ni moda, a- Zbor gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje je imelo 24. januarja občni zbor. Na njem so se pogovorili o ustanovit- vi poklicne gasilske trojke, o vključevanju mladine v gasil-stvo in o nerazumevanju delovnih in druJbeno-političnih organizacij za gasilstvo. Občnega zbora so se izmed 16 povabljenih gostov udeležili le predstavniki TEKSTILANE, ELEKTRA in občinske konference SZDL, razen teh pa tudi predsednik občinske gasilske zveze Tone Kovačič. pak gospodarska nujnost. Vendar morajo kolektivi sami spoznati potrebo , po njem. Nasilno združevanje ne bi bilo koristno. Stvarni, a dobro pripravljeni programi mo-rajo biti osnova za odločitev kolektivov, da se združijo. Pred združitvijo je treba urediti bodoče medsebojne odnose združenih obratov (delitev dohodka, nagrajevanje itd.). J. PRIMC Struge: učni uspeh Izmed 105 učencev osnovne šole Struge jih je bilo ob koncu polletja 81,44 odstotka pozitivno ocenjenih. V nižjih razredih je bilo 83,20 odst. pozitivno ocenjenih (najboljši je bil 4. razred — 87,5 odst. pozitivnih), v višjih pa 79,68 odst. (najboljši 8. razred, kjer so vsi izdelali). TEMNI DEL NAŠE STVARNOSTI — »Gospod, daj dinar! Bom kupil kruha in molil zate,« prosijo cigančki po Kočevju. Tekajo za ljudmi in jih cukajo za rokave. (F«rto: Primc) 0 divjadi na Kočevskem Ze dolgo prebiram Dolenjski list, tudi sedaj, ko sem daleč od doma. Najprej preberem članek, kjer je v naslovu beseda, »divjad«. To je najpogosteje na kočevski ali ribniški strani. Če človek ne bi dobro poznal teh krajev, bi dobil vtis, da bodo živali pregnale ljudi. Vendar ni tako, saj so članki pogosto napisani na osnovi napihnjenih pripovedovanj. Zelo površna bi bila ocena, da je divjad (predvsem jeleni, medvedi m divji prašiči) vzrok, da mladi ljudje zapuščajo liolpsko dolino in druge kraje Zelo verjetno kmetije v Kolpski dolini niso sposobne preživljati družin. Res je, da žival dela škodo na polju in v gozdu ter taka še bolj otežuje življenje, ljudi in jim mnogokrat vzame sleherno voljo. Krivi so tudi lovci, ne samo kočevski, ki niso skupaj z prizadetimi kmeti našli zadovoljivega načina zaščite pridelkov pred divjadjo. Predolgo so se lovci prizadevali za večjo količino živali, ne pa za njeno kakovost. Bolj bi morali biti ponosni na enega kapitalnega (dobrega) jelena, kot na iz-vrtke. Škodo delajo vsi enako. Tudi medved ni tako nevaren ljudem, kot pišete. Red- ki so tudi primeri, da zaradi medveda ni prišel otrok v šolo. Sam sem poučeval dve leti na osnovni šoli Vas — Fara in takega opravičila nisem videl, le ena učenka mi je pravila, da ga je videla. Velikokrat govorimo o turizmu na Kočevskem. Bodočnost Kočevske pa vidimo prav v razvoju lovskega turizma in odkrivanju lepot Kolpske doline. Zato gojimo divjad do potrebne mere! Skoda, ki jo je povzročala divjad, pa je bila vsakemu prizadetemu v povprečju pravično izplačana. Mislim, da so lovci za razvoj lovskega turizma naredili precej. Občinske odbornike pa vprašam, koliko so prispevali, do bi se turizem razvil v taki meri, kot nam omogočajo pogoji. Lahko rečem, da je Kolpska dolina med najlepšimi območji Slovenije, pa imamo le nekaj zasebnih gostiln. Torej iščimo vzroke odseljevanja mladih ljudi drugje, ne pa v divjadi, ki nam je lahko samo v korist, če jo 'oomo znali dobro izkoristiti. TONE KRIŽ, V. P. 3215/15 BILECA Dokazali so pismenost Ko je lani Turistično društvo Kočevje pripravljalo izdajo barvnega turističnega prospekta, ni ime- lo dovolj denarja, zato je zaprosilo za dotacijo Gospodarsko zbornico SRS (gostinska podjetja so namreč obvezni člani zbornice in zato tudi obvezno plačujejo precej visoko članarino). Na vlogo .društvo ni dobilo odgovora. Ko sta nekaj kasneje prišla dva člana zbornice na obisk k predsedniku Turističnega društva, ju je vprašal, če so na zbornici pismeni, sicer pa tudi vljudnost zahteva, da bi zbornica na vlogo odgovorila. Uspeh ni izostal. Dopis zbornice je prišel, sicer odklonjen (se pravi, da dotacije ne bo), vendar pa je društvo le dobilo dokaz, da so tudi na zbornici pismeni ljudje! V. S. Kam? (Foto: Dušan Tošaj, Fotoklub Kočevje) Vsak vlagatelj, ki Ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dlnar|ev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! marinškove MAME NI VEČ RAZGOVOR S SEKRETARJEM ZK STANETOM LAVRIČEM Združevanja niso moda, ampak gospodarska nuja Več mladih delavcev v ZK! Med komunisti je tudi premalo kmetov V ribniški občini zaznamujemo v prvih tednih novega leta zelo živahno dejavnost komunistov, k čemur sta precej pripomogla obiska predsednika CK ZKS Franca Popita in člana CK ZKS Janeza Dodatni denar Z ukinitvijo stanovanjskega sklada pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije v Ljubljani in prenosov, poslov na občinske sklade za gradnjo stanovanj borcev NOV se tudi odplačila prej danih posojil že vračajo v občinske sklade. Sodražica: hočemo sodobno trgovino! V Sodražici že več let pogrešamo sodobno trgovsko hišo- Sedanji dve trgovini sta premalo, saj nimata dovolj izbire, konfekcije in obutve, poleti pa skoraj popolnoma odpove preskrba z gradbenim materialom, predvsem s cementom. Vse bolj prevladuje mnenje, naj bi kakšno večje podjetje iz Ljubljane zgradilo tu sodobno trgovsko hišo. Zamisel ima budi gospodarsko utemeljitev, saj bi povečan blagovni promet ugodno vplival na proračunske dohodke naša občine. N- N. Hočevarja. V ribniški občini je le 230 članov Zveze komunistov, kar pa ne zmanjšuje ugleda in veljave organizacije med občani. S številom komunistov bo rastla tudi vloga organizacije, zato bodo v ZK pritegnili nove člane, predvsem mladimo in delavce. Obojih je zdaj premalo v Zvezi komunistov. Prej ali slej bodo morale zaživeti partijske organizacije tudi na območjih, kjer zdaj ni komunistov, na primer v Slemenih in na Gori. Med komunisti je zelo malo kmetov. Zato bo potrebno poiskati med njimi razgledane in poštene ljudi, ki so prizadevni v Socialistični zvezi, krajevni skupnosti ali društvih. Taki sodijo v Zvezo komunistov, ker bodo potem kot člani ZK še več koristili kraju, v katerem politično delajo. -r Rezervni sklad Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij pri občinski skupščini Ribnica bo letos predvidoma razpolagal z 80.000 din. Ta denar praviloma uporabljajo za posojila delovnim organizacijam, ki so v težavah, in za pospeševanje poslovanja gospodarskih organizacij. —r Delovni kolektiv gozdnega obrata Ribnica je pred kratkim podelil 11 najzaslužnejšim gozdnim delavcem pismena priznanja za njihovo prizadevanje pri delu v gozdu. Ob tej priložnosti so se fotografirali pred svojo novo stavbo. (Foto: Drago Mohar) Gozdarji so lani dobro gospodarili Gozdni obrat Ribnica upravlja 12.000 ha gozdov - V kratkem bosta dograjeni še dve gozdni cesti - Obrat pomagal tudkkrajevnim skupnostim in društvom - Cesta Vegovka-Travna pomembna tudi za turizem Ljubljančani na Travni gori Tudi letos je v domu na Travni gori živahno- Tu se mude na zimskih počitnicah učenci nekaterih ljubljanskih šol. Smučajo se in uživajo v naravi. Pričakujejo, da bo zapadlo še nekaj snega, ker ga je sedaj bolj malo- Predvideno je, da bo letos letovalo na Travni gori. nad 300 ljubljanskih šolarjev. —r Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s s.'.djem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) 55-članski delovna kolektiv gozdnega obrata v Ribnici je v preteklem letu dobro gospodaril. Gozdni obrat upravlja na svojem področju zasebne in družbene gozdove, ki merijo okoli 12.000 ha. Upravljanje s tolikšno površino terja veliko prizadevnega dela vseh članov kolektiva. Ribniški obrat je del združenega KGP Kočevje. Razmeroma ugodni uspehi omogočajo obratu, da porabi precej denarja za obnovo, t»nego in varstvo gozdov. Gradili so tudi gozdne ceste. 'Cesta Hrib—Račna gora, ki PRED OBČNIMI ZBORI BOJEVNIKOV Člani bodo volili neposredno Doslej pa so člane občinskega odbora ZZB volili delegati - Komisija za dodeljevanje stanovanjskih kreditov borcem bo kmalu sporočila, kdo bo dobil kredit - Krediti bodo na razpolago že spomladi je zbližala Loški potok z Loško dolino, je bila odprta lani. Na loškopotoški strani jo je zgradil ribniški obrat. V gradnji sta tudi cesti Vagov-ka—Travna gora, ki bo izrednega pomena za razvoj turizma, in cesta v žrnovcu. Obe bosta dograjeni letos. Ne smemo pozabiti tudi na denarni prispevek, ki ga je lani dal obrat nekaterim krajevnim skupnostim in društvom. Od izpolnitve letnega načrta poseka lesa je močno odvisno, koliko denarja bo na razpolago za gradnjo gozdnih cest, za komunalno dejavnost itd. Lani je bilo v zasebnih gozdovih posekano in prodano le 70 odstotkov predvidenega lesa. Upamo, da bo letos bolje in da bo načrt poseka tudi v zasebnih gozdovih v celoti izpolnjen. Banka ureja lokal Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — podružnica Kočevje ureja v Ribnici nasproti zadružnega doma nove poslovne prostore za svojo izpostavo. Dela bodo veljala okoli 400-000 din, nova izpostava pa bo predvidoma odprta maja. V novi stavbi bo lahko uvedla sodobnejše poslovanje, na izpostavo pa bo lahko podružnica prenesla tudi več poslov.'Zelo verjetno bo nova izpostava uradovala za stranke tudi ob nedeljah dopoldne, s čimer bi bilo zasebnim strankam zelo^ ustreženo. V zgornjem nadstropju poslovne stavbe bodo uredili tudi eno stanovanje. Na nedavni seji vodstva občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ribnica so razpravljali o bližnjih občnih zborih krajevnih organizacij Zvepe borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov. Krajevne organizacije Zveze borcev so v Loškem potoku, Sodražici, Ribnici, Dolenji vasi in Grčaricah. Zveza vojaških vojnih invalidov v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku. Na občnih zborih bodo člani neposredno volili člane novega občinskega odbora ZZB NOV. Dogovorili so se tudi, koliko članov občinskega odbora bo iz posameznih krajevnih organizacij ZB ter ZWI. Tako bodo izvolili v krajevni organizaciji Ribnica sedem predstavnikov, v So- dražici in Loškem potoku po štiri, v Dolenji vasi in Grčaricah pa po enega predstavnika v občinski odbor Zveze borcev. Invalidi bodo imeli štiri predstavnike: dva iz ribniške organizacije, po enega pa iz Sodražice in Loškega potoka. Krajevne organizacije naj bi začele z občnimi zbori čim-prej, da bi bili do 10. marca že zaključeni. Občinska konferenca ZZB NOV, na kateri bodo izmed izvoljenih predstavnikov izvolili predsednika, tajnika in blagajnika, bo predvidoma 26. marca. Na seji so precej razpravljali o predračunu občinskega odbora za letos. Ugotovili so, da ne bodo mogli uspešno izvrševati nalog, ki stoje pred organizacijo, če ne bodo dobili dovolj denarja. Razgovor je obravnaval tudi delo komisije za podelitev kreditov za gradnjo stanovanj udeležencev NOV. Komisija je obiskala vse prosilce in pregledala njihova stanovanja. V kratkem bo skupna seja komisije in predstavnikov krajevnih organizacij ter občinskega vodstva ZZB NOV, na kateri bodo določili višino kredita posameznim prosilcem. Kdor ga bo dobil, ga bo lahko uporabil že letošnjo pomlad. -r Uničena cesta v Sodražici Zaradi manjših stroškov naj bi jo obnovili, ko bodo obnavljali odsek Žlebič-Dolenja vas Del vpadne ceste iz smeri Zamostec—Sodražica v dolžini skoraj 300 metrov je popolnoma uničen. Dosti boljša pa tudd ni cesta v središču Sodražice. Čebelarji obsodili sladkorno afero v V Sladkor za čebele pojedli potrošniki - Odlikovana zaslužna ribniška čebelarja Franc Levstek in Herman Urbančič - Posameznik ne pomeni dosti, društvo pa lahko marsikaj doseže - Čebelarsko društvo obstoji že 7 let Pred kratkim so imeli ribniški čebelarji občni zbor, to je sedmi od leta 1963, ko je bilo ustanovljeno Čebelarsko društvo Ribnica. Nepričakovano velika udeležba na občnem zboru — nad 60 čebelarjev — je obetala, da bodo razpravljali o pomembnih zadevah in reševali pereče čebelarske zadeve, ki so se nakopičile lani. Slovenijo pa je na koncu podelil red Antona Janše III. stopnje zaslužnima čebelarjema in organizatorjema Francu Levstku in Hermanu Urbančiču. ' Fr- Letošnja zima z občasnim mrazom in odjugo je dvignila tanko plast asfalta in jo spremenila v pravcato razora-no njivo. Celotni odsek ceste skozi Sodražico je dobil tanko asfaltno prevleko še v času obstoja občine Sodražica. Kaže, da lansko jesen, ko so asfaltirali cesto od Vinic do Sodražice, ni bilo toliko Gneča v avtobusu Šolskih počitnic so najmanj veseli stalni potniki na avtobusu, ki se vozijo na de- lo v Ribnico. Zaradi šolskih počitnic ne vozi šolski avtobus na progi Sodražica—Ribnica. Ljudje se gnetejo v avtobusu kot sardine in to zjutraj in popoldne. Ker ima SAP Ljubljana monopol v avtobusnem prometu na naših progah, naj bi poskrbel, da se bodo ljudje vozili v avtobusih tako, kot se za človeka spodobi. r denarja, da bi obnovili še ta del ceste, čeprav je bila to želja Sodražanov. Dejstvo je, da je bil zopet spregledan gospodarnostni račun, zato bodo sedaj stroški za obnovo ceste znatno višji. Ker to cesto vzdržuje Cestno podjetje Novo mesto, je tudi poziv naslovljen nanj z namenom, da bi ta odsek ceste obnovilo takoj spomladi oziroma takrat, ko bo obnavljalo cesto žlebič—Dolenja vas. N. N. krompir 0,85 0,80 sveže zelje 2,80 2,80 kislo zelje 2,80 2,80 kisla repa 2,80 2,80 cvetača 2,90 3,50 fižol v zrnju 5,65 4,50 in 7,00 čebula 3,80 3,90 česen 13,20 13,00 solata 4,70 5,00 špdnača — 8,00 korenje 2,20 2,00 peteršilj 5,00 5,00 radič 9,00 11,30 jabolka 1,30 2,00 in 2,20 grozdje 5,20 5,00 limone 6,40 6,20 mandarine 6,50 6,20 pomaranče 5,80 5,30 banane 6,20 6,20 ananas 7,40 7,50' jajca (cena za kos) 0,95 0,97 ORTNEŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ ZIMA MINEVA, vsaj tako kaže vreme. Sneg izginja s pobočij tako hitro, da ga mladi Puljčani kar težko najdejo malo za sankanje, o smuki pa ni niti govora. Obmorski mladini, željni spremembe in zimske idile, manjka snega in zasneženega drevja. Najhuje so prizadeti tisti otroci, ki so letos prvič pri nas na počitnicah. ■ ■ ■ KAŽIPOTOV MANJKA za ortneško dolino. Marsikateri turist se ne znajde, kje bi zavil v Gregorijo, Poljane, Podpoljane itd. Kažipoti so velikega turističnega pomena. Na avtobusni postaji bd bilo dobro izobesiti tudi skico bližnjega turističnega ozemlja. To naj bi bila naloga turističnega društva, kar naj pride na dnevni red bližnjega občinega zbora. ■ ■ ■ TV NAROČNINA NARAŠČA, TV progT. mi so bogati in zanimivi, seveda samo za tiste, ki lahko ujamejo lepo in dobro sliko. Nismo proti visoki naročnini, želimo le dober sprejem. Zdaj so posebno prizadete kotline Ortneka, Ribnice, Sodražice in Dobrepolj. RTV bi morala upoštevati pritožbe naročnikov. Pretvornik bi moral bita tudi na Grmadi. če bo boljši sprejem, bo več naročnikov. Zdaj se marši, kdo ne more odločiti za nakup televizorja, ker sosedje negodujejo zaradi slabih sprejemov. ■ ■ ■ KOČEVSKA PROGA JE POTREBNA — Veliko blaga se prevozi po njej še sedaj, ko pravijo, da je proga v zatonu. Komaj urejena in utrjena proga še ne sme izumreti Le tako bomo obvarovali našo cesto pred težkimi tovornjaki, ki jo že zdaj hitro uničujejo in ovirajo promet po njej. V. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Živa razprava se je razvnela zaradi* jesenske »sladkorne afere«. Sloveniji je bila namreč odobrena določena količina krmilnega sladkorja za zimsko prehrano čebel. Sladkor pa ni bil pravilno razdeljen, kar Je v večini društev in tudi v ribniškem povzroči- lo zelo krepke kritike. Dokazano je, da je bil sladkor dodeljen za potrebe čebelarstva, ne pa za trgovanje. Podjetje MEDEX ga je namreč prodajalo vsakomur, kdor je prišel ponj, seveda po znižani čebelarski ceni. čebelarji so dali vso podporo Zvezi čebelarskih društev v Ljubljani, da kar najostreje nastopi proti takemu poslovanju in podjetju MEDEX, ki mu zaradi podobnih nepravilnosti ni več mesta v upravnem odboru zveze. Nadalje so se pomenili o članstvu. V ribniški občini je okoli 105 čebelarjev s približno 1.200 panji, to pa je že gospodarska moč, mimo katere ne more nihče. Medtem ko posameznik ne pomeni nič, je organizacija močna in lahko doseže marsikaj. Zato ni pametno, da nekateri člani izstopajo iz čebelarske organizacije. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor oziroma kar podaljšali pooblastilo staremu odboru še za naslednjo dobo in mu izglasovali nekatera pooblastila. Predstavnik Zveze čebelarskih društev za Vodstvo v Sodražici Novi predsednik KS je Vesel, tajnik pa Bavdek V nedeljo, 25. januarja, se je na prvi seji sestal novi razširjeni svet krajevne skupnosti Sodražica. Razen članov, ki jim mandat ni potekel, so soji prisostvovali novi člani iz Sodražice, Za-mosteca in Zimaric. Prav tako so bili na seji navzoči odborniki občinske skupščine in predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij tega območja. Svet krajevne skupnosti je Izvolili za novega predsednika Ivana Vesela. Na lastno željo in zaradi preobremenjenosti v drugih družben.li organizacijah je bil razrešen funkcije tajnika Fran Fajdiga, na njegovo mesto pa je bil imenovan pedagoški delavec Milan Bavdek. Svet je razpravljal še o programu komunalne ureditve Sodražice in ostalih območnih naselij, o stanovanjski izgradnji ■ ■ ■ RIBNIŠKO KLAVNICO so s 1. januarjem zaprli. To so morali storiti, ker ni ustrezala predpisom. Sedaj koljejo ribniško živino v kočevska klavnici, meso pa vozijo v Ribnico, če se bodo cene mesu zaradi dodatnih stroškov zaradi prevoza živine in mesa povečale, bomo kmalu videli. ■ ■ ■ NA TRGU V RIBNICI Je Stanovanjsko podjetje Ribnica že lani začelo preurejati stanovanjsko hišo za naročnika Komunalno banko Ljubljana. Ker pa so med delom načrte spremenili, opravljeno delo ni nič hasnilo, celo porušiti so morali nekaj, kar Je bilo že zgrajeno, in začeta jmova. Sicer pa je treba priznati, da je prenovitev stare hiše vedno tvegana, ker nikoli ne veš, koliko bo stalo. Kljub zimi opravljajo gradbena dela, da bi bili poslovni prostori čimprej urejeni. ■ ■ ■ GOSTILNIČAR JAKOB MIKOLIČ v Sodražici je eno gostinsko sobo uredil v pravem ribniškem stilu. Na izredno domiseln način so prikazani najrazličnejši Izdelki hišne domače obrti. Gostilničar Mikolič zasluži za ureditev te sobe priznanje. Mogoče se bodo kaj podobnega spomnili tudi v drugih gostinskih lokalih? ■ ■ ■ KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Je odkupila lani okrog 2,500.000 litrov mleka, kar je dva. krat več kot v letu 1967. Za številne kmete je izkupiček za prodano mleko zelo pomemben dohodek. Prav zato posvečajo živinorejci veliko skrb vzreji krav mlekaric. Kmetijska zadruga ima dobro organiziran odkup mleka. ■ ■ ■ OBČANI KRITIZIRAJO način pobiranja naročnine za TV. Plačati jo morajo naenkrat za 3 mesece vnaprej. Izterjevalec naročnine pobira običajno hkrati tudi tokovino za elektriko za dva meseca nazaj. Tako občanom včasih krepko poseže v žep, da so potem ves mesec brez denarja. ■ ■ ■ STRANIŠČA MORAJO IMETI vsa gostišča, in to pod isto streho, kot je gostišče. Tako določa novi pravilnik, medtem ko je stari dopuščal, da so bili bife'i lahko brez stranišč. Vprašanje I zdaj, kaj bo z nekaterimi bifeji oziroma delikatesnimi trgovinami, kjer točijo pijače in 'prodajajo razno blago. H :*>>K •’ S>' ‘ <;>'' • • • ••: ‘ j. , « + < jOt ~ -' s Pozimi na Vinici ni dosti pometa in ne obiskov. Kraj je samo na videz pust in brez življenja, v resnici pa v zimskem času krajevne organizacije s turističnim društvom vred nenehno snujejo načrte .za poletje. (Foto: R. Bačer) Gozdni posestniki imajo več besede V Črnomlju je 21 kmetovalcev s področja gozdnega obrata Črnomelj in Črmošnjice obravnavalo nov način gospodarjenja z gozdovi - Namesto 7 bo po novem soodločalo 60 zasebnih lastnikov gozdov Naredili smo veliko napako... Tončka Kastrin spada k stari gardi črnomalj skih igralcev in ne misli še odnehati — Kakih 16 nas je bilo v stari igralski družini, ki je po vojni držala skupaj vse do pred tremi leti, — je začela tovarišica Tončka, ko sem prosila, naj mi pripoveduje o črnomaljski dramatiki. — Včasih smo študirali tudi po dve deli naenkrat. Nehalo se je po odselitvi nekaterih igralcev, mlajšega kadra pa nismo imeli. Naredili smo veliko napako, ker nismo medse pritegovali mladih ljudi. Tega smo se prepozno zavedeli. — Kdaj ste začeli nastopati in v kakšnih delih — vas je videlo občinstvo? — Igrati sem začela med vojno kot mladinka v kulturni skupini pri Slovenskem narodnem gledališču, ki je tedaj delovalo v Črnomlju. Po vojni smo neprestano nastopali. Vseh del, kjer sem nastopila, se ne bom spomnila, vem pa, da sem sodelovala pri Rojstvu v nevihti, v Težki uri, v Razvalini življenja, pri Otroku iz zadrege in v Nuši-čevem Dr. — Baje se zadnje tedne v okviru režiserskega tečaja snuje v mestu nova igralska skupina. Ste tudi starejši zraven? — Seveda smo. Prav veseli me, da sem videla na režiserskem tečaju toliko mladih ljudi. Jaz trenutno ne morem nastopati. Imam službo, stanujem v Kanižarici, in ker so vaje že ob 17. uri, ne bi mogla ves dan domov. Kot mati in gospodinja si tega ne morem privoščiti. Razen tega sem bolehna. — Pa boste še kdaj nastopili? Brez oklevanja je odgovorila: — Bom! Oder je del mojega življenja. Ne morem brez njega ... R. B. Kdaj bo urbanistični načrt? Na Vinici želijo predvsem vodovod, bencinsko črpalko in trgovino, zahtevajo pa tudi urbanistični načrt, potreben za razvoj turizma Bogdan Osolnik v Črnomlju 21. januarja sta se mudila v Črnomlju Bogdan in Mara Osolnik. Zvezni poslanec družbenopolitičnega zbora Bogdan Osolnik je političnemu aktivu predaval o zunanji politiki Jugoslavije, zatem pa je odgovarjal na številna vprašanja s področja mednarodnega delavskega gibanja in notranjih odnosov v Jugoslaviji. Po predavanju sta imela gosta razgovor s pred-stavniki občinske skupščine in družben o-političnih organizacij, kjer so obravnavali sedanji gospodarski položaj občine Črnomelj ter načrte v zvezi z razvojem turizma in domače obrti. Ob tej priložnosti so se Črnomaljci z zveznim poslancem zmenili za stalno obliko sodelovanja. Bo tudi novi odbor odpovedal? Vodstvo krajevne organizacije Socialistične zveze v Semiču je 24. januarja sklicalo važno sejo, a se je spet ponovila stara pesem: seje se m udeležilo več članov odbora in vabljenih predstavnikov drugih organizacij. Prisotni so grajali njihovo neodgovornost, saj je tekla razprava o vsesplošnem ljudskem odporu, pobiranju članarine, o razvoju turizma, olepšavi naselja ter o kultur-no-prosvetni, športni in komunalni dejavnosti Semiča. M. L. Znamkice za Banjaluko Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju je na območju občine organizirala prodajo znamkic po 1 din za gradnjo poroddšnice v Banjaluki. Akcijo bodo izvedli v delovnih organizacijah in na terenu in pričakujejo dober odziv. Vsem delovnim organizacijam bodo razen tega pripotočili, naj del sredstev, namenjenih za praznovanje 8- marca, odstopijo v ta namen Na Stražnjem vrhu pogovor z odborniki Na več zborih volivcev s področja Stražnjega vrha in Talčjega vrha so občani zadnje dni razpravljali z občinskim odbornikom Adolfom Planincem o perečih komunalnih vprašanjih- Napravili so načrt za popravilo vaških poti. ureditev pokopališča in še nekaj drugih manjših del, ob tem pa so ljudje pokazali pripravljenost, da tudi sami prispevajo. Sprejeli so sklep o uvedbi samoprispevka, da pa bi naloge laže uresničili, so ustanovili svojo krajevno skupnost. Za predsednika je bil izvoljen Anton Špehar iz Dol.' Pake- ■ ČRNOMALJSKI SOLARJI imajo ob počitnicah' vsaj malo snega, njihovi vrstniki po Dolenjskem pa so za veselje na snegu prikrajšani. Otroci ae sankajo po vseh mestnih gričih. ■ O MODERNIZACIJI CESTE skozi Gor. Loko 4e dolgo razprav, ljajo, zadnji čas pa so se pojavili Se novi predlogi. VaSčani Tribuč telijo, da bi gradnjo asfaltne ceste podaljšali.do križišča cest na Tribuče in v Griblje. ■ GIMNAZIJCI SO IMELI uspel nastop klubskega večera pod Imenom Spomenik brez podstavka. V kratkem času so naštudirali lep literarni večer, žal pa so meščani z obiskom pokazali, da jim za kulturo ni dosti mar. ■ V SOBOTO JE BILA letna konferenca ZSAM (šoferji ln avtomehaniki). Obisk ni bil najboljši, razprava pa Je bila dobra Govorili so o bonificiranem delovnem stažu, za katerega se te dolgo potegujejo, ter o pridobitvi kvalifikacije. Ko je direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto inž. Janez Penca razložil gospodarjenje z zasebnimi gozdovi na področju Dolenjske, prizadevanje kolektiva za čim večja vlaganja v gojitvena dela in pogozdovanje ter nenehno iskanje poti za zmanjšanje režijskih stroškov, so se oglašali posestniki gozdov. Pokazalo se je, da gozdni x posestniki z velikim zanimanjem spremljajo novosti v gozdarstvu, zavzemali pa so se, naj bi osnova za ključ pri vo. litvah članov v svet lastnikov gozdov ne bila količina odkupa, marveč površina obrata. Menih so, da bodo sicer gozdni obrati z manjšimi površinami, a večjo količino odkupa preglasovali manj številne predstavnike iz bolj pasivnih področij. Po mnenju zasebnih lastnikov gozdov naj bi sredstva delih po območnem načrtu, pravica do uporabe lesa za lastne potrebe pa naj bi ostala kot doslej Turizem v širši obravnavi Občinska konferenca SZDL bo na prihodnji seji v začetku februarja obravnavala turizem m njegov razvoj v domači občini. S to razpravo želijo vključiti Socialistično zvezo v priprave na izdelavo srednjeročnega načrta razvoja občine. Te dni bodo javne razprave o turizmu tudi po vseh turističnih društvih na terenu- ■ SNEG v Ulioi Staneta Rozmana še zdaj leži v velikih kupih. Ker ga 'niso odvozili, cesta pa je hudo prometna. Je nastalo ozko prometno grlo. ■ ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE je v Semiču organiziral 20-umi tečaj prve pomoči za zaposlene v Iskri. Predvideno je, da bosta v Semiču še dva taka tečaja, eiega bodo imeli na Vinici, v Črnomlju pa Je v načrtu 80-umi tečaj za prvo pomoč. ■ REŽISERSKI TEČAJ v Črnomlju Je bil v nedeljo končan. Redno ga Je obiskovalo do 5 do 7 igralcev.amaterjev in Je res škoda, da ob kvalitetnem predavatelju ni bilo večjega obiska, vsi ki so tečaj obiskovali, so bili zelo zadovoljni. ■ ČRNOMALJSKA IGRALSKA SKUPINA »Miran Jarc/ Je oklevala, končno pa le začela študirati Večna lovišča. Sodeluje kakih 10 igralcev starejše mestne generacije, režira pa Marijan Belina iz Ljubljane. s predlogom, da bi tega lesa ne smeli obremenjevati z biološko amortizacijo. Ugotovili so, da zadnje čase za kmeta predstavlja precejšnjo obremenitev davek na posekan les — dohodnina. Več tisoč zaraščenih površin v naravi je v katastru vpisanih pod pašnike ali travnike, njih lastniki pa so dvakrat obdavčeni: prvič cd kmetijske površine po donosu, drugič s tem, ker je kultura v katastru vpisana pod kmetijsko, a v resnici ni. Kmetovalci so pohvalili velika vlaganja v zadnjih osmih letih na področju Bele krajine, pritoževali pa so se čez nizke cene lesa. Splošno mnenje je bilo, da je osnutek statuta, ki obravnava gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, v redu, življenje pa bo pokazalo, če bo treba posamezna določila naknadno spremeniti. Z veseljem so pozdravili zlasti novost v sistemu samoupravljanja. Do zdaj je bilo v centralnem delavskem svetu GG Novo mesto od 35 članov samo 7 zasebnih kmetovalcev, po novem pa bosta pri GG dva samostojna delavska sveta: to sta svet lastnikov gozdov in svet delavcev podjetja, medtem ko bo skupen delavski svet podjetja sprejemal le osnovne smerni- ce za razvoj. Obratni sveti lastnikov gozdov bodo ustanovljeni tudi pri vseh gozdnih obratih. Tako bo v organih upravljanja v bodoče sodelovalo 60 lastnikov gozdov, kmetje pa bodo s tem pridobili veliko več besede pri soodločanju o gospodarjenju a gozdovi. TONE FABJAN Na Sinjem vrhu lovci iz Avstrije Ko se je na Sinjem vrhu velik sneg malo polegel, so imeli domači lovci v gosteh avstrijske lovce, ki so ustrelili jelena, domačini sami pa so položili na dlako dva divja prašiča. Kakor so ocenili domačini, je okoli Sinjega vrha nad 80 jelenov. Hodijo v tropih tudi po 12 skupaj. V lovišču je tudi 25 do 30 divjih svinj. Jeleni ie zdaj hodijo po njivah, in kjer je bila repa, kopljejo zemljo tudi skozi debel sneg. Kmetje se bo. jijb, kaj bo poleti s peso in povrtninami ob tako velikem številu divjadi. Sprašujejo se, kdo bo plačal škodo. Lovska zveza Črnomelj je namreč dovolila odstreliti samo enega jelena, kar pa se zdi domačim lovcenr^ mnogo premalo. J. S. Velik napredek, ki ga je lani Vinica dosegla v turistični uveljavitvi, je šele začetek k velikim načrtom domačega turističnega društva, krajevne skupnosti, Socialistične zveze in vseh drugih vaških organizacij. Za turizem so vneti vsi, ne morejo pa naprej, dokler kraj ne bo imel vodovoda in dokler ne bo za Vinico in bližnja naselja izdelan urbanistični načrt. Spričevalo naprodaj? Poklicni šoferji v Beli krajini imajo precej težav zaradi novih predpisov o kvalifikaciji, baje pa onstran Kolpe te stvari po domače rešujejo: za denar je mogoče dobiti tudi kvalifikacijo. O tem so govorili na letni konferenci ZSAM v Črnomlju in sklenili, da bodo budno pazili na šoferje s sumljivim spričevalom. Umrl je druqi najstarejši občan V ponedeljek, 26. januarja, je umrl na Vinjem vrhu Matija Kastelic, rojen 8. januarja 1876. O njegovem življenju je bilo obširno pisano v Dolenjskem listu, ker je bil kočijaž na Krupi. Na območju matičnega urada Se. mič je bil to drugi najstarejši občan. Starejši je le še Martin Movem iz Vopče vasi, ki Je poleti slavil stoletnico. Kot se že leta pogovarjajo o vodovodu, tako na vaških sestankih tudi stalno premlevajo vprašanje nove trgovine in gradnje bencinske Črpalke, vendar so bili Viničani doslej deležni samo obljub, narejenega pa ni bilo nič. Na Vinici že »daj razpravljajo o novi turistični sezoni. Sklenili so, da se bodo z vsemi silami potegovali zlasti za vodovod in urbanistični načrt. Ljudje so pripravljeni za napeljavo pitne vode sprejeti samoprispevek, trdno pa računajo’, da bodo njihove želje upoštevana vsaj v novem občinskem programu javnih del. Poseben štab za pomoč železnici Občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL sta imenovala poseben štab, ki bo v prihodnje vodil akcijo za vpis posojila za modernizacijo železnic. Člani odbora bodo te dni obiskovali delovne organizacije in jih navduševali za vpis posojila- Zaradi ugodnih vpisnih pogo- t Jev, ki dajejo možnost plačila v obrokih in nudijo 6-Odstotne obresti, vključujejo vpisnike v žrebanje in jim omogočajo brezplačno potovanje v prvem razredu železnice, upajo, da bo poslej več razumevanja. Večji odziv v akciji pričakujejo jlasti zato. ker je tudi belokranjska železnica nujno potrebna modernizacije. Vsa pojasnila ob vpisu dobe posamezniki ln de. lovne organizacije na občinskem sindikalnem svetu ali na železniški postaji, kjer je stalno vpisno mesto- Srečno, zlatoporočenca! V nedeljo bodo v Srednjih Radencih pri Starem trgu pri Baričevih praznovali 50-lctnico poroke Jurija in Marije, po domače Vuriho-vih. Oba sta domačina in sta sc pred pol stoletja poročila v Starem trgu. Imela sta 11 otrok, od katerih je še 9 živih. Imata tudi 26 vnukov in 7 pravnukov. Vse življenje se ukvarjata s kmetovanjem in mlinom. Vuriliova sta stara 71 let, narazen sta samo en mesec, oba sta še pri močeh. Na domačiji bodo imeli lepo slavnost, saj se bodo zbrali številni sorodniki in vaščani. Z njimi vred želimo mami in očetu Baričevima še mnogo srečnih in zadovoljnih let. Iz tovarn smo te dni ponovno prejeli v razprodajo ženske pomladne in zimske plašče ter obleke po ceni, znižani do 60 odstotkov. Tudi če plašča nimate namena kupiti, vas k ogledu vabi ČRNOMALJSKI DROBIR uk Ji tj j KOVICE ČARornaJjskii komurm »OelefeUstil« ČRNOMELJ „Strah me pa ni, saj sem fant!" Jakljevičev Toni iz Grabrovca ima komaj sedem let, a pešači vsak dan 4 km do šole Med petimi otroki iz vasi Grabrovec, ki hodijo spet vsak dan peš v Metliko, je tudi mali Jakljevičev Toni. Pouk imajo popoldne, in ker šolski kombi zaradi slabe ceste čez zimo ne more v vas, morajo otroci peš. — Vas je kaj strah, ko se v temi vračate domov? — To pa ne, je možato odvrnil — saj sem fant. Punce so bolj plašne. — Kaj pa, kadar je velik sneg? — če je cesta zamede-na, gremo kar čez njive. Med potjo se kepamo, skrivamo in lovimo. Zebe nas pa včasih. — Kakšno spričevalo si prinesel domov ob polletju? — Izdelal sem s prav dobrim uspehom. Vzeli smo že vse velike in male tiskane črke in tudi uporabne naloge iz računstva že pišemo. — Kako preživljate šolske počitnice na vasi? — če bo sneg, se bomo spet sankali, sicer pa doma vzamemo kos polivinila, na katerega se usedemo in rrsk po poledenelem jarku navzdol. To so heci... Dovolj mu je bilo pogovora, zato jo je hotel pobrisati pred hišo. Mama ga je komaj ujela in nanj nataknila zimski pulover. — Križ je z otroki, je potožila. — Ne pomislijo na mraz in prehlad. R. B. Na Suhorju o 5-letnem načrtu Upajmo, da bodo občani pokazali več zanimanja za napredek svojega področja Pretekli teden je bil sestanek političnega aktiva s področja krajevne skupnosti, ki ga je sklical predsednik SZDL Jože Videtič. Na njem s© v glavnem razpravljali o načrtu investicij v celotni občini od leta, 1970 do 1974 ter o uvedbi samoprispevka. Sestanka se je poleg odbornikov tega področja udeležil tudi predsednik občine Ivan Zele, ki je načrt podrobno obrazložil. Domenjeno je bilo, da bodo v načrt vnesli tudi Še bodo zbirali krvodajalce V nedeljo, 25. januarja, se je sestal odbor krajevne organizacije SZDL iz Božako-vega. Razpravi j'-‘ je o dosedanjem delu in izvolili so nov odbor. V preteklem letu se je organizacija posebno izkazala v zbiranju krvodajalcev, letos pa bodo to humano akcijo nadaljevali. Za novega predsednika Je bil izvoljen Martin Nemanič iz Zelebeja, v odboru pa je še več delovnih ljudi. Občani želijo, naj bi novo vodstvo organiziralo tečaj prve pomoči. J. N. Sindikati gredo v akciio Pred dnevi je bilo v Metliki sklicano posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic, na katerem so razpravljali o petletnem načrtu javnih Investicij in uvedbi krajevnega samoprispevka na področju občine, obenem pa o pripravi na zbore delovnih skupnosti po podjetjih. Na posvetu so prav tako obravnavali uveljavljanje 15. amandmaja v delovnih organizacijah. Sindikat se bo potrudil, da bodo delovni ljudje dobro seznanjeni tako z načrtom javnih del kot s 15. amandmajem, saj gre za zelo pomembne odločitve. 4 Euen največjih novih strojev v metliški predpredilnici, s pomočjo katerih je proizvodnja močno narasla. (Foto: R. Bačer) MODERNIZACIJA PROIZVODNJE PRINAŠA USPEHE NOVOTEKS: ti stroji so zlata vredni Rekonstrukcija Novoteksovega obrata v Metliki še ni povsem končana, vendar je proizvodnja že za 36 odstotkov večja - Zdaj naredijo že 2.000 kg preje na dan v štirih delovnih izmenah - Stroji se obnesejo! asfaltiranje ceste skozi Buši-njo vas do Brezovice, če bi tudi uporabniki zanjo prispevali, dokončno popravilo prosvetnega doma in ureditev garderob, napeljavo vodovoda v vasi Dole, Drage in Ravna-ce ter napeljavo industrijskega toka v več vasi. Za ureditev pokopališča pri Jakobu naj bi suhorska krajevna skupnost letos dobila več sredstev, da bi pokopališče laže in z manjšimi prispevki občanov popravili. Pogovarjali so se tudi o možnosti za ureditev gasilskega doma v Dragomlji vasi in orodjarne s stolpom na Suhorju. Sestanek je bil zelo slabo obiskan. Glede na to, da so bila obravnavana vprašanja, ki so življenjskega pomena za vsakega občana, je res škoda, da politični aktiv ni pokazal več zanimanja. 1. februarja bo na Suhorju zbor volivcev, kjer bomo ponovno pretresli petletni napredek celotne občine, zlasti pa suhorskega konca. Upajmo, da se bo takrat zbralo več ljudi, saj bodo odločali o večletnem gospodarskem razvoju svojega kraja. VLADKA SKOF Plast novega snega Zadnji teden so delavci Cestnega podjetja Novo mesto s pepelom posipali cesto od Božakovega do Rakovca, ker je bila ledena in nevarna za promet. V soboto popoldne je cesto prekrila plast novega snega. J. N. Za kulturni praznik Za letošnji 8. februar pripravlja oddelek glasbene šole v Metliki skupno s kulturno sekcijo osnovne šole večjo proslavo. To bo prvj javni nastop učencev glasbene šole, na katerem bodo sodelovali tudi gostje jz Črnomlja. Pred-vidoma bo poseben nastop za fiolsko mladino, posebej pa za odrasle občane in starše. K. W. Leto 1969 je bilo za kolektiv NOVOTEKSA v Metliki zelo pomembno, saj so zače- li uresničevati največjo željo — rekonstrukcijo obrata. Stari stroji, ki so tehnično še popolnoma v redu, a nimajo dovolj velike zmogljivosti, so že zloženi na hodniku, v predpredilnici pa teče delovni postopek na novih, uvoženih strojih. Rekonstrukcija je povsem končana že v predilnici. V predpredilnici te dni sestavljajo predzadnji stroj; zadnji je že plačan, vendar ga še niso uvozili. Mehaniziran delovni postopek zahteva veliko manj delovne sile, toda v NOVOTEK. SU nihče ni izgubil službe, temveč so uvedli delo v štirih izmenah. V letu 1968 so na starih strojih izdelali 478.170 kg preje, lani, ko so nekateri novi stroji že delali, se je proizvodnja povečala na 635.424 kg. V letu 1970 znaša proizvodni plan kar 830.000 kg preje. Novi stroji so torej prinesli kolektivu precej večjo proizvodnjo, ne da bi povečali število zaposlenih. V načrtu pa je, da bodo maja ali junija, ko bodo predvidoma začeli delati trije novi predil-ni stroji, zaposlili še 20 ljudi. V obratu NOVOTEKSA naredijo zdaj že 2.000 kg preje na dan, po zaključeni rekonstrukciji v prvi polovici letošnjega leta pa bo znašala dnevna proizvodnja 2.700 kg preje. Stroji bojo tekli 355 dni v letu in bodo počivali le ob večjih državnih praznikih. Razumljivo, da so se zaposlenim ob močno povečani proizvodnji precej povečali osebni dohodki. Očitki o dobrih zaslužkih pa so popolnoma odveč, če upoštevamo, da delavci v NOVOTEKSU nimajo ne prostih sobot ne nedelj, saj ima vsak delavec povprečno samo 14 nedelj na leto zase. 120 let godbe v Metliki Domača podjetja so že lani podprla metliško mestno godbo, ki bo poleti slavila jubilej Minuli teden se je v Metliki sestal odbor za proslavo 120-letnice mestne godbe na pihala. Proslava pomembnega jubileja je zamišljena v večjem obsegu in naj bi trajala od 12. do 14. junija. Prvi dan, to je v petek, 12. junija, naj bi bila zvečer v Belokranjskem muzeju odprta razstava nekdanje dejavnosti metliške godbe, nakar bi se z godbo na čelu razvila ba-klada skozi mesto. Naslednji dan, 13. junija zvečer, bo na grajskem dvorišču slavnostni koncert domače godbe, hkrati pa bodo zaslužnim godbenikom podeljene Gallusove plakete, diplome irt se posebne spominske značke. Za nedeljo, 14. junija dopoldne, je na Trgu svobode predviden koncert več godb na pihala, nakar bi te godbe v sprevodu igrale skozi mesto. Isti dan popoldne b0 veliko ljudsko rajanje na ravnici pred novim gasilskim domom. Seveda je to samo okvirni program. Metliška godba, ki šteje čez 30 članov, je že lani s pomočjo gospodarskih organizacij in mnogih meščanov kupila nove inštrumente. Domače gospodarske organizacije so jim obljubile pomoč tudi pri nabavi novih uniform in pri zbiranju sredstev za celotno proslavo. Do takrat bo tudi popravljeno poslopje »stare šole« nad Obrhom, kjer ima metliška godba svoje prostore. Godbeniki bodo za to slavje dali izdelati tudi že omenjeno spominsko značko, izdali pa bodo še manjšo knjižico kjer bo podpisana stodvaj-setletna zgodovina metliške mestne godbe. O pripravljalnih delih za to proslavo bo odbor sproti obveščal občane. V ponedeljek bo zasedala občinska konferenca SZDL Občinska konferenca Socia-listične zveze bo 2. februarja razpravljala o dosedanjem delu ter statutarnih spremembah, volila bo nov izvršni odbor, komisije in sekretariate sekcij. Konferenca bo spreje-la tudi nov pravilnik na pod-lagi statuta in obravnavala SZDL ter njeno vlogo v današnji družbi. Seminar za sekretarje 22. januarja je bil v sejni sobi občinske skupščine Metlika seminar, katerega so se udeležili sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov. Sociolog Franci Sali iz Novega mesta je predaval o vlogi v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Vabljeni na zbore volivcev! Občani iz vse metliške občine bodo te dni na zborih volivcev razpravlja- li o predlaganem osnutku javnih del za petletno obdobje, obenem pa o uvedbi samoprispevka. Zbori volivcev bodo 31. januarja ob 19. uri v vaški hiši na Lokvici, v vaški hiši na Grabrovcu, v šoli na Božakovem, v gasilskem domu Rosalnice, v rdečem kotičku v Gradcu in v vaški hiši v Slamni vasi. 1. februarja ob 10. uri bosta zbora volivcev v prosvetnem domu na Suhorju in v prostorih šole Podzemelj. Ob 14. uri pa se bodo sestali v stari šoli na Jugorju, v gasilskem domu Dobravice, v gasilskem domu Drašiči in v šoli na Radoviči. 2 februarja ob 19. uri bo zbor volivcev v metliški kino dvorani. Po ko-lovnih ljudi še posebej. Napredek pa se za metliški NOVOTEKS s prvotno zastavljeno rekonstrukcijo ne bo končal; letos imajo v načrtu še gradnjo velikega skladišča, v starih skladiščnih prostorih pa bo dobila prostor česalnica preje. Ta delovni postopek so imeli doslej v novomeškem obratu, a ga nar meravajo prenesti v Metliko. S tem bo dopolnjen tehnološki delovni proces v Metliki in bodo lahko zaposlili 32 domačih ljudi. V sedanji stiski za delovna mesta bo to za prebivalstvo velik napredek. Kaj za 8. marec? Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Metliki je te dni razpravljala o letošnjem praznovanju 8. marca, obenem pa o nadaljnjem zbiranju pomoči za Banjaluko. Sklenili so, da bodo razprodajali znamkice z geslom: Vsaka ženska naj prispeva vsaj za eno znamko! 70.000 din za družbene potrebe Kolektiv metliškega obrata Novoteks je lani prispeval iz svojih skladov 70 000 din za skupne metliške potrebe. Da- li so 50.000 din za gradnjo vrtca, 15.000 din za mestno godbo, 5-000 din pa za obdaritev po šolah ob novem letu. Ob novi vlogi # nove naloge Predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze s področja občine Metlika so 28. januarja na skupnem posvetovanju obravnavali novo vlogo SZDL v socialistični družbi, o kateri je uvodoma govoril sekretar občinske konference Egon Petrič. Zatem so razpravljali o konkretnih nalogah organizacije na področju kmetijstva in delo sekcije za kmetijstvo. Ena izmed važnih točk dnevnega reda je bila tudi razprava o predlaganih naložbah v gospodarstvo in negospodarstvo v naslednjih petih letih, ob tem pa so obravnavali tudi takojšnje naloge vodstev krajevnih organizacij SZDL pri izvedbi zborov občanov in referenduma za samoprispevek. Tudi na Gabrovcu gradijo V vasi Grabrovec je v povojnih letih zraslo bolj malo novih hiš .od lani pa se že več vaščanov pripravlja na gradnjo- Gradijo predvsem tisti, ki so v službah, in udeleženci NOB, ki so dobili pomoč od sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev. V vasi je le še malo družin, kjer se preživljajo samo s kmetijstvom. V vsem Grabrovcu so ostali kmetje le še pri 4 hišah, 'upokojencev je 14, povsod drugje pa imajo vsaj enega v službi- SPREHOD PO METLIKI ■ UPOKOJENCI konfekcijskega podjetja Komet iz Metlike se zahvaljujejo kolektivu, delavskemu svetu in direktorju, ki so se jih spomnili ob novem letu in vsa. kemu nakazali lepo denarno nagrado. ■ UPRAVNI ODBOR METL1S-K K GODBE na pthaltk se zahvaljuje vsem 118 meščanom, ki so do konca lanskega leta darovali lepe zneske za nove inštrumente in druge potrebe metliške godbe. Obenem sporoča, da bodo njeni člani obiskali še druge prebivalce, saj so že mnogi izrazili pripravljenost, da po svpje pomagajo godbi ob 120-letnici njenega ob. stoja, ki ga bo praznovala v letošnjem iuniiu. ■ METLIŠKI HOTEL »BELA KRAJINA« je znotraj dobil pri-kupnejšo podobo, saj je novo vodstvo hotela poskrbelo za nove zavese, preobleklo stene dveh gostinskih sob s tapetami, nabavilo obešalnike, svetilke in tekače. Tudi gostišče »Veselico« bodo čim. prej do kraja opremili v belokranjskem ljudskem slogu. — V hotelu je zdaj vsako soboto ples ob spremljavi črnomaljskih »Abadonov«. ■ METLIŠKA TURISTIČNA PISARNA je lani posredovala prehodnim gostom 608 nočitev, kar je precej več kot v letu 1968, ko je vsega skupaj zabeležila le 137 nočitev. ■ DUNAJSKO DRSALNO REVIJO, ki bo od 5. do 15. februarja gostovala v Celovcu, si lahko ogledajo tudi prebivalci metliške občine. Posameznika, ki ima svoj potni list, bo ogled te zanimive revije veljal 96 dinarjev, medtem ko bodo morali tisti, ki se prijavijo za skupinski izlet, plačati še 12 dinarjev posebne takse. V Metliki sprejemajo prijave za ogled revije v Turistični pisarni, v tovarni BETI in KOMETU. ■ PUST SE NAGLO BLIŽA, vendar metliški gadje in belouške še trdno spe zimsko spanje. Za zdaj prav nič ne kaže, da bodo do pustne nedelje, 8. februarja, prilezli iz lukenj. Velikega sprevoda, kot smo ga zadnjega videli pred tremi leti, gotovo ne bo. Pač pa se bodo na pustno nedeljo in naslednji torek belouške in gadje morda razživeli v metliškem hotelu, v zasebnih gostiščih in še kje. Odslej imajo tudi vodovodni material V trgovini ttt NA v Novem mestu lahko odslej kupite tudi vodovodni material. Na zalogi imajo vodovodne pipe vseh vrst, podaljške za pipe. ventile, baterije za kopalnice in druge kombinacije, sifone, pločevinaste in litoželezne emajlirane kopalne kadi, podstavke za kopalne peči, manometre in hidrometre za centralno kurjavo, plastične deske za straniščne školjke in še razni drobni vodnoinštalacijski material. Izkoristite novost, ki jo je za vas pripravila ELEKTROTEHNA! (FO-E) SEKTORSKI POSVETI O KOMUNALNIH POTREBAH Suhokranjci bi radi v korak s časom Veliko želja po komunalni ureditvi, povsod pa tudi zgledna pripravljenost za sodelovanje - Povsod so že spoznali, da ni samo občina tista, ki lahko da, ampak da se da zbrati marsikaj tudi doma Predsednik Hortikulturnega društva v Novem mestu Tit Doberšek je izročil diplomo Jožici Rauh za prispevek k olepšan ju Novega mesta. (Foto: S. Dokl) Minuli teden so bili v Dol. Toplicah, Žužemberku, šmar. Toplicah, Šentjerneju, Stopičah. Brusnicah in v Novem mestu območni posveta predstavnikov občine in komunalnih podjetij ter predstavnikov KS, družbenopolitičnih ter delovnih organizacij o tem, kaj bodo letos delali in urejali na posameznih območjih. Gre za delovni dogovor o tem, koliko in zakaj lahko da občina iz svojega denarja in koliko bodo prispevali prebivalci. Zaradi pomanjkanja prostora poročamo tokrat samo o posvetu v Žužemberku in Dol. Toplicah, o vseh drugih pa bomo pisali v prihodnjih številkah. Kmalu predavanja pjega vrtllica U IttjboljŠe Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin v Novem mestu je 21. januarja na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij, obravnaval delovni načrt za leto 1970. Ob tej priložnosti so dobili odborovi člani tudi zadolžitve za izpeljavo nalog. Na seji so sklenili, da se bo začelo strokovno izobraževanje za rezervne. starešine sredi februarja, tako da bodo predavajta končana že v naslednjem mesecu. Ne bodo je pozabili V soboto, 24. januarja, so se v šentjernejski ISKRI poslovili od zaslužne delavke Karline Gašpir, ki je po 18 letih dela v tem obratu odšla v zasluženi pokoj. Bila je ena izmed prvih delavk ob ustanovitvi obrata. Več o lepem srečanju ob slovesu zaslužne Karline Gašpir bomo poročali v prihodnji številki. P. M. 21. januarja je bil v Novem mestu občni zbor Ilorti-kulamega društva, tci ionia 113 rednih članov. V polni dvorani sindikalnega doma se je po poročilu predsednika društva Tita Doberška razvila razprava, ki je izzvenela v obtožbo vseh tistih, ki ne skrbijo dovolj, da bi se sicer lepo in urejeno Nevo mesto še bolj postavilo z okrasnim cvetjem in privlačnimi parki. Ob tej priložnosti so tudi podelili zaslužena priznanja organizacijam in posameznikom, ki so prispevali delež k lepšemu videzu svoje okolice in mesta. Predsednik društva je ta večer podelil 33 priznaj, 13 nagrad ter 23 pohval. Lična diploma z rdečo vrtnico bo marsikoga spodbudila, da bo prihodnje leto spet med tistimi, k: jih bo čakalo priznanje. Ker je odbor društva uspešno delal, so mu na občnem zboru izrekli pohvalo in mu podaljšala mandat še za eno delovno obdobje. Gre mu pa tudi javno priznanje, saj je kljub skromnim sredstvom veliko naredil za naše mesto! g KS ŽUŽEMBERK: Domenek se je začel ob tem, kako urediti spomenik padlim na Cviblju. Dogovorili so se, da bo ObS naročila strokovnim ustanovam, naj izdelajo pregled tega, kar je treba raredii, nato pa bodo to uresničili ob sodelovanju občine, KS in ZZB. Ni tožnika, ni sodnika... Pred gostiščem hiše v Koštialovi ul. št. 1 v Novem mestu, kjer je hkrati tudi trgovina, nastajajo že dlje časa nemogoče prometne razmere. Tu parkirajo brez dovoljenja številni osebni in dostavni avtomobili, nemalokrat pa tudi manjši in največji kamioni. Vozniki, ki prihajajo v mesto z Mestnih njiv, se jim komaj umikajo; oni spet, ki vozijo po Koštailovi na Mestne njive, pa potrebujejo včasih že kar desno polovico cestišča, ki -pelje v Ločno, da lahko »obvozijo« gnečo, ki nastaja prejd gostilno. Prištejmo sem še tiste nedisciplinirane šoferje, ki zavijajo s Koštialove kljub jasni prepovedi kar v levo proti Ločni (ni jih malo!!), pa je predstava o »avtomobilskem cirkusu« popolna. Seveda — sem sodijo še matere z vozički, številni pešci in otroci, ki hodijo v šolo in iz šole domov. Gostilna je na Slovenskem mikavno zatočišče, to je že res — še bolj pa drži, da bi morali pristojni organi sleherno parkiranje pred stavbo na Koštialovi 1 dosledno prepovedati! Tu bi se mandatno kaznovanje miličnikom izplačalo — saj bi mimogrede ujeli še tudi vse tiste norce in nesramne šoferje, ki štejejo Ulico talcev za dir-kališčno stezo in se tako na njej tudi obnašajo! Vendar vse kaže, da za prometni režim na KoStialo-vi in za križišče pod njo še ni padla prava, odločilna beseda! B. J., Novo mesto Vodovod od Žužemberka do Dvora ter do Trepče vasi, Sadinje vasi in Jame je velika želja, bo pa tudi veliko stal. Ugotovili so, da tx> najpametneje podaljšati žužem-berški vodovod do Dvora. KS HINJE: Tudi tokrat so v tem koncu govorili zlasti o krajevnih poteh, ki so za podeželje vedno bolj pomembne, zlasti zaradi prevoza šolarjev. Zelja je veliko, storiti pa bo mogoče manj. Letos bodo zgradili most pri Šmihelu in dokončali cesto Sela—Hinje. Suh> . kranijoi bi radi tudi vodovod. Spoznali so, da sta za t odve oviri v grosupeljski občini, kjer vodovodno zajetje, še ni urejeno vodovodno omrežje, in tudi denarja ni dovolj. Želijo si boljše avtobusne zveze na progi Hinje—živrče—Novo mesto. Tudi tokrat so omenili divjad in zahtevajo, naj komisija zdaj oceni škodo, ki jo je divjad povzročila na detelji-ščrih in travnikih. KS DOLENJSKE TOPLI-CE3 Osrednje vprašanje je šola. Zanjo že zbirajo denar. Podaljšati bo treba vodovod na Gorenje in D>!e-nje polje, tam pa bodo zgradili postajo. Zaradi asfaltiranja ceste Soteska—Podturen bodo letos rekonstruirali vodovod, da ne bd ceste nato ponovno prekopavali. Okolica Soteske se bo .končno le pri- USPEŠNO POSLOVNO LETO NOVOMEŠKE INDUSTRIJE Najuspešnejši: KRKA, IM V, NOVOLES V lanskem letu povečali zaposlenost, proizvodnjo in izvoz NARODNI DOM V SOKOLSKI ULICI Po ustanovitvi Narodne čitalnice 1865 so čitalničarji kmalu začeli misliti na lastno hišo, ki naj bi bila središče vsega narodnoprobujnega in izobraževalnega dela v Novem mestu in na Dolenjskem. Leta 1873 so položili temeljni kamen, stavbo do leta 1875 dogradili in deloma usposobili, povsem dogradili leta 1885. V domu je imela svoje prostore čitalnica z dvorano in gledališkim odrom in knjižnico ter vrsta drugih narodnih in prosvetno-vzgoj-nih društev Leta 1925 se je čitalnica razšla, dom in imovino pa je prevzelo Sokolsko društvio. V letih pred vojno je v knjižnici deloval ilegalni Marksistični krožek jn tehnika (spominska plošča na fasadi doma). Med okupacijo je dom zasedla okupacijska italijanska vojska, p0 kapitulaciji Italije pa Nemci in domobranci. Po osvoboditvi je v njem Dom jugoslovanske ljudske armade. Lansko poslovno leto je bilo za industrijo novomeške občine najugodnejše doslej, saj se je povečala zaposlenost, delovne organizacije pa so naredila in izvozile največ doslej. število zaposlenih v industriji je zadnjega deceinora lanskega leta dosegla že 7231 delavcev, medtem ko je bilo leto poprej zaposlenih (5120 delavcev. Največ so v zadnjem letu zaposlovale naj-večje industrijske delovne organizacije: Industrija motornih vozil je zaposlila 354 novih delavcev, Krka 26, Novoteks pa 149. Od 14 delovnih organizacij novomeške industrije jih je samo pet zmanjšalo število zaposlenih, a le za nekaj dela ves v. -V skupnem seštevku )e tako novome^ca industrija v letu 1969 povečala število zaposlenih za 14 odstotkov. Krka, Industrija motornih vozil, Novoteks, Novoles in Labod so tudi v iecemb^u naredili največ, IMV ima nH •e<* decembrski izvoz. V skupnem izvozu Je 1 in-skio leto najuspešneje končala tovarna zdravil Krka. ki je izvozila za 5,105.787 dolarjev svojih izdeUov. Industrija motornih vozil je ustvarila 4,540.186 dolarjev izvoza. Na tretjem mestu ie Novoles 7j dobrima dvema milijonoma izvoza, Novoteks je presegel pol milijona dolarjev izvoza, sledita pa Lr-bod in Opremales. V tz/ozu na konvertibilno področje je največ uspeha dosegi* Industrija motornih vozil s 1,455 823 dolarji izvoza, vos svoj izvoz pa je tudi Novo les uvrstil na zahodno tržišče in tako izpodrinil Krko z drugega mesta. Izvoz na zahodno tržišče se je povedal v novomeški občini za 94 odstotkov, skupaj pa so lani novomeška industrijska podjetja izvozila za 12,1190.096 dolarjev svog ih izdelkov — več kot dvakrat več v primerjavi z letom 1968. Razveseljiva je ugotovitev, da je od skupnega izvoza kar za 9, 80 674 izdelkov našlo kupce r a zahodnem trgu: to pa p ra v zapr av predstav 1.] a tri četrtine skupnega izvoza. ključiia na javno električno mrežne. V Dolenjskih Toplicah bodo asfaltirali nekaj ulic. Omenili 90 nesango v Sušici in ugotovili, da bo treba v kraju urediti odvoz smeti. Na občini so obljubili, da se bodo zavzeli, da bi regulacija Sušice prišla V prihodnji 4-letni program vodne skupnosti. Ker lokacij že zmanjkuje, bo treba povečati zazidalni načrt. KS STRAŽA: Stražami si želijo pomoči samo za gradnjo vodovoda do Dol. Straže. Vodnjaka so tam okuženi, 1.300 m cevovoda pa bo stalo okoli 70.000 din (v vsej občini bo v te namene letos na voljo 400.000 din). V V avti vasi bodo s svojim denarjem dokončali, v Straži pa uredili kanalizacijo. Radi bi otroško igrišče in telovadišče pri osnovni šoli v Vavtd vasi. Občina naj jim oskrbi samo načrte in zemljo, vse drugo bodo preskrbeli sami. Na pokopališču v Vavti vasi je prostora samo še za štiri grobove, zato je zelo potrebno novo pokopališče. M. JAKO?EC Parkirišče za tovornjake-nujno! V Novem mestu ni nikjer ustreznega, dovolj velikega prostora za parkiranje tovornjakov. Prebivalci stanovanjskih naselij se nemalokrat jezijo, ko vozniki parkirajo tovornjake ob blokih, kadir pridejo domov k družini na kratek obisk. Tovornjaki, ki pripeljejo v mesto razno blago, nimajo kje stati, vozniki, ki si zažele okrepčila, ko so razložili tovor, pa morajo takoj odriniti naprej na pot. Občinska skupščina se je dogovorila z združenjem avtotransportnih podjetij VEKTOR, da bo to pri novi bencinski črpalki v Ločni uredilo parkirišče za to vomjake. Ker naj bi bilo parkirišče namenjeno samo članom VEKTORJA, bi najbrž kazalo k sodelovanju pri urejanju parkirišča povaoiti tudi kakšno drugo transportno podjetje. Razen tega parkirišča pa bo kad kmalu treba urediti še vsaj eno, ker bo v Ločni prostora le za okoli 30 tovornjakov, to pa je premalo. Nič več ozka šolska vprašanja! Pogovor s prof. Veljkom Troho, predsednikom izvršnega odbora v skupščini novomeške temeljne izobraževalne skupnosti V časopisih beremo in na sestankih ter seminarjih slišimo, kako sodobno izobraževanje ne ustreza, da gre mimo družbenega razvoja, tla je vzgoja konservativna in ji gre bolj za izobraževalno, manj pa za idejno oblikovanje mladega človeka, ker je pač taka, da se ne ozira na resnične potrebe občana in pušča v osemletnem šolanju 40 odstotkov otrok brez osnovne izobrazbe. Za primerjavo našemu izobraževalnemu in vzgojnemu prizadevanju kritiki dokaj nekontrolirano primerjajo naš sistem vzgoje in varstva s sistemom izobraževanja in vzgoje v drugih državah, ne da bi vzporejali tudi okoliščine, v kakršnih se vzgoja in izobraževanje uresničujeta... Tovariš Troha, nedavno ste bili že drugič zapored izvoljeni za predsednika Izvršnega ml bora v skupšči- ni novomeške izobraževalne skupnosti. dovoljujem si ugotoviti, da ste že v prvi mandatni dobi predsednika izvršnega odbora spoznali prednosti in hibe našega vzgojno-Izobražcvalnega sistema saj ste lete gotovo čutili tudi kot šolnik. Ali je dandanes že možno reči, da lahko v okviru izobraževalne skupnosti uspešno rešujemo vsa pomembnejša vprašanja vzgoje in izobraževanja? »Mislim, da je skupščina izobraževalne skuipnosii taka institucija, ,ki lahko v mnogočem, ne pa povsem izboljša trenutno stanj p vzgoje in izobraževanja na našem območju, saj ima tudi materialne (denarne) in družbeno-politične možnosti, da to stori. Skupščino sestavlja več predstavnikov gospodarstva in družbenih služb zunaj prosvete kot predstavnikov samih prosvetnih ustanov, pa bi lahko pri vzgoji zagotovila boljši družbeni vpliv. Veliko tega Je odvisno od občanov, ki naj bi ZAKAJ NE MOREJO GRADITI HIŠ? Pri poti se je zataknilo Kupci stanovanjskih parcel pod šmihelskim pokopališčem se hudujejo, ker niso mogli začeti graditi hiš na kupljenih parcelah Nekaj manj kot polovico kupcev parcel pod šmihelslrim pokopališčem je nameravalo še v‘lanski jeseni kupiti gradbeni material in ga zvoziti na parcele. To ni bilo mogoče, ker ni bila zgrajena dovozna pot, lastniki pa so zaradi podražitve gradbenega materiala v zadnjih mesecih na izgubi vsak za 1 milijon Sdin. Pri DOMINVESTU so povedali, da so licitacijo parcel. Pod šmihelskim pokopališčem obljubljali že od februarja lani iz meseca v mesec. Da bi ustregli neučakanim kupcem, so hiteli bolj, k>t je bilo treba, «n zdaj j>m je za to žal. Ker se je nekaj prejšnjih lastnikov upiralo prodaji, so morali izvesti razias'- tveni postopek. To je stvjr zav>\klo Kupljena parcela je namreč za graditelja orez vrednosti dokler se ne nanjo vknjižiti, »cer brez »-ega ne sme graditi. Za vkn, z,bo na svišču pa je potrVbt-n do kaz o vplačilu odškodnine Razlastitev je stvar tako za- Novo v sindikatu 27. januarja je občinski odbor sindikata inčustrije in rudarstva razpravljal o pripravah na svoj občni zbor, 28. januarja pa je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o delovnem programu za I. polletje in o predlogu finančnega načrta za 1. 1970. vlekla, da je sila licitacija lahko šele septeniora. & kupci so stolen i pogodbe s katerimi se jp DOM1N-VEST obvezal zgraditi za prevoz usposobljeno cesto do konca decembra 1969 m jo dokončno urediti do konca aprila 1970. Ceste niso mogli zgraditi v prvem toku zato, ker se je lastniK upiral speljavi ceste čez svojo zemljo. Razlastitveni pj>topek za tisti del parcel njegove parcele, čez katero bo šla cesta, je bil .končan šele konec decembra, ko je bilo za gradnjo ceste že prepozno. Ker je tako kazalo že oktobra, so skušali zasilno rešitev urediti za prevez po načrtu predvideno peš pot. Lastnik parcele je pr•,sia'.. natančnejši pregled pa je pokazal, da bi bila ta rešitev predraga, ker bi bil notre-ben izteop v živo skalo. Začasna cesta bi imela vrhu vsega še 12-odstoten vzpon. Zdaj so vse zadeve v zvezi z dovozno cesto urejene in bo za prevoz usposobljena do 15. februarja. M. J. Kaj je z „blokado Kandije"? V vašem listu št. 1—2 z dne 8. januarja 1970 je bil objavljen dopis pod naslovom »Blokada Kan-dije«. Ker pisec sestavka in bralci Dolenjskega lista pričakujejo pojasnilo, ga tudi podajamo. Mnenja smo, da je treba pojasniti osnovne tehnične pojave pri objektih, kakršen je most. Presledek med kamnitim opornikom in železno konstrukcijo mostu ni tako velik, kakor piše poročevalec, ampak je 40 mm na vsaki strani, kar je potrebno kot pri vseh železnih konstrukcijah zaradi »dihanja« konstrukcije. Konstrukcija se namreč pri temperaturnih spremembah razteza oziroma krči. Prav zato je dilatacijska plošča le prosto položena vzdolž dilatacije. Ne glede na to da je dilatacijska plošča v originalna iz- vedbi, to je stara 70 let, srečujemo danes enake izvedbe na vseh sodobnih mostovih, tako železnih kot železobe tonskih. Da plošča ob vsakem prehodu čez njo zaropota je res, toda do tega pride, ker je že deformirana in deloma zaradi neenakomernega nalaganja na mostno konstrukcijo oziroma kamniti opornik. Zaradi »potovanja« mostu pa prav tako ni nevarnosti. Konstrukcija je . prosto ležeč nosilec, ki je na eni strani pomično vezan, na drugi strani pa fiksno vezan, in prav to fiksno ležišče mu ne dovoli omenjenega »potovanja«. Torej most »potuje« samo tedaj, kadar se jeklo na temperaturi razteza oziroma krči. Oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti ObS Novo mesto a »t Na srednji šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu se lahko pohvalijo s sodobno opremljenim in urejenim fizikalnim laboratorijem, ki je med najboljšimi na Dolenjskem. Učenci se pod strokovnim vodstvom prof. Dušana Modica, ki je laboratorij opremil, sedaj lahko usposabljajo za svoj poklic. Prof. Modic (na skrajni levi) razkazuje predavateljem na tej šoli nove pridobitve laboratorija. (Foto: S. Dokl) PRED DRUGO STANOVANJSKO REFORMO Stanovanja bodo spet dražja Prva stopnja stanovanjske reforme ni dosegla namena, v drugi pa bo zaradi 70-odstotnega porasta cen v gradbeništvu ponovno ovrednotenje stanovanj in tudi najemnine se bodo nato povečale V prvem delu stanovanjske reforme so bila stanovanja ovrednotena po cenah, ki so veljale 1964. leta, stanarine pa so bile sorazmerno povečane. Te za zdaj še niso ekonomske. V drugem delu stanovanjske reforme bodo stanovanja ponovno ovrednotena, najbrž na osnovi letošnjih cen, stanarine pa se bodo spet povečale. Nove stanarine bodo ekonomske, ker bodo krile vse stroške vzdrževanja stanovanjskih stavb, denarja za gradnjo novih stanovanj pa še vedno ne bomo ustvarjali z njimi. ne bodo veljale letos, saj bo pred stanovanjsko reformo sprejet zakon, nato pa bo treba pred izračunom novih najemnin še ponovno ovrednotiti stanovanja. M. J. Pritožbe čez pošto in zdravstvo Na nedavnih posvetih odbornikov in predstavnikov druzbeno-političnih organizacij v Straži, Dol. Toplicah in Žužemberku so imeli pri, šotni veliko pripomb glede delovanja zdravstvene in zobozdravstvene službe, ki po njihovem mneju ni dovolj učinkovita. V Dol. Toplicah so opozarjali, da niso zadovoljni z delom pošte, ker naročniki s preveliko zamudo dobivajo časnike in časopise. Vzrok za to,. da bo treba stanarine spet povečati in nadaljevati s stanovanjsko reformo, je v nezadržnem porastu cen v gradbeništvu. Te so se v zadnjih petih letih povečale za več kot 70 Javilo se je 85 invalidov Na poziv republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo se je javilo novomeškemu Centru za socialno delo do 15 januarja 85 ljudi iz novomeške občine, ki mislijo, da so 60 do 90-od-stotni invalidi zaradi poškodb od vojnega materiala, zaradi fašističnega nasilja in iz drugih razlogov v času vojne. Prijavljenci bodo morali zdaj pred posebno invalidsko komisijo, ki bo določila stopnjo njihove invalidnosti. Do. ločeno je, da mora invalidska komisija končati delo do 31. marca. odstotkov. 2e od 1965 dalje, bi morale v vseh odtlej zgrajenih stanovanjih veljati ekonomske stanarine. DOMIN-VEST je od tega odstopil, ker bi sicer prišlo do prevelikih razlik: stanarina za enako stanovanje, zgrajeno npr. 1968, bi bila neprimerno večja od tiste za stanovanje, zgrajeno 1965, ker se je gradnja medtem močno podražila. Osnova za ponovno ovrednotenje bodo verjetno letošnje cene. Novo vrednost starih stanovanj bomo dobili tako, da bomo kvadraturo pomnožili z današnjo ceno lm2 stanovanja. Tudi tokrat bodo najemnine povečane postopoma. Razlika bo le v tem, da bo višina regresa, ki ga bo deležen najemnik, odvisna od njegc^ih dohodkov. In še nekaj bo najbrž novo: regres bo odvisen tudi od števila družinskih članov m od velikosti stanovanja. Nove najemnine seveda še Ne bom več plačeval! Na Komunalnem podjetju zazvoni telefon in v slušalki se oglasi: »čujte, vi na komunalnem! Zakaj še niste splužili naše ulice! Kaj mislite, da bomo čakali na sonce, da bo vzelo sneg? Sram vas je lahko! če boste še naprej tako delali, bomo nehali plačevati komunalni prispevek! Toliko pošteni, da bi za pošten denar opravili svoje delo, bi pa lahko bili!« In — zveza je prekinjena. Takšnih pogovorov je pozimi v dneh, kadar zapade sneg, kar precej. Vsi vemo, da si Komunalno podjetje zelo prizadeva pri pluženju in čiščenju snega z mestnih ulic, trgov in cest. Takšne grožnje po telefonu pa so komunalcem v dneh, ko imajo dela čez glavo, kaj slaba spodbuda. Vrhu vsega brihtneži, ki tako grozijo, najbrž niti ne vedo, da je »komunalni prispevek« (v mislih imajo prispevek od uporabe mestnega zemljišča) po občinskem odloku namenjen samo za asfaltiranje ulic in za kanalizacijo za odvod podnebne vode... Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pepca Simončič iz Cerovega Loga — Veroniko, Marija Sipoš iz Kanižarice — Romea, Emilija Simoč iz Leskovca — Bogdana, Viktorija Priselac jz Kamanja -r- Dušanko, Marija Furar iz šmalčje vasi — Lucijo, Jožica Janc iz Radne — Andreja, Ana Cerček iz Gabrja — Franca, Vida Krevs iz Gornjega Pod boršta — Tomaža, Angela Bajer iz 2abje vasi — Aleksandra, Zdenka Papež iz Malkovca — Zdenko, Breda Juvančič iz Slepška — Tatjano, Radmila ftlobučar iz Črnomlja — Matjaža, Marija Resnik iz Birčne vasi — Dušana, Rezka Stepan iz Brezove rebri —Jožeta, Ana Ko-rasa iz Gabrja — Mojco, Rozalija Campelj iz Stopič — dečka, Marija Bajc iz Zabukovja — dečka, Marija Tomše iz Zdol — dečka, Ana Joh iz Rožanca — Bojana. Ana Avsenik iz Dreganjih sel — dečka in Jožefa Janškovec iz Družinske vasi — dečka. — Čestitamo! Novomeška kronika prenašali družbeni interes delovnih organizacij, če ta siploh je na delo naše skupščine.« Na zadnji seji so člani v razpravi opozorili, da ni dovolj, če izobraževalna skupnost rešuje zgolj ozka šolska vprašanja. Kaj vi mislite o tem? »Skupščina je na zadnji seji napravila kvaliteten korak v svojem delu. Toda čeprav meni, da je učitelj glavni ustvarjalec boljših uspehov na vagojno-izobra-ževalnem področju, ni čisto tako, ker učitelj ni edini. Vendar je razprava načela mnoga področja, o katerih smo do zdaj razpravljali samo v prosvetnih vrstah. Več je treba napraviti na področju, ki naj omogoči boljše vzgojno delo (telovadnice, igri*ča, učila, oprema, šolske kuhinje itd.). Delo skupščine naj bo usmerjeno k bolj radi Kalnemu odločanju naše, po materialni, kadrovski, socialni in kulturni strani neenotne šole. Vsi otroci so naši, Tiato ni možno v ničemer popuščati ali celo povečevati razlike v možnostih, ki jih eni otroci imajo, drugi pa ne. Zavzetost članov skupščine v tem smislu je razveseljiva, to pa kaže, da so postali učiteljevi problemi drugotnega pomena.« Pa vendar učitelji negodujejo zaradi slabih stanovanj in pomanjkanja stanovanj! »V nekaterih krajih je to vprašanje les pereče, vendar pa ga šole same ne bodo mogle rešiti. Rešitev vidimo v tem, da bi združevali denar iz stanovanjskega prispevka posameznih šol. Za uresničitev tega bo potrebna solidarnost med šolskimi kole teti vi, člani skupščine pa bodo morali biti pri tem kar se da odločni. Tako zbranemu denarju bo poskušala izobraževalna skupnost dodati denar iz morebitnih drugih virov.« Kaj si lahko obetamo v letu 1970 na področju vzgoje in izobraževanja? »Sanacija šolstva, o kateri govbrimo že več let, ne poteka po tako naglaševanih načelih! Vzrokov za to je več. Če sledimo izkušnjam prejšnjih let, ne moremo mimo dejstva, da se hkrati z izboljševanjem gmotnega stanja šol in povečevanjem dotacij šolam povečujejo tudi življenjski stroški. Predvidevamo pa, da se bodo letos osebni dohodici povečali, vendar ne za toliko, kot predvideva katalog. Pričakujemo, da bomo letos lahko nekaj več denarja dali za male investicije in tako nadaljevali notranjo obnovo šolskih zgradb. Močneje bomo nagrajevali lzveAšolske dejavnosti predvsem pa proučili možnosti za pomoč otrokom v prehrani in varstvu.« L Z. Letos boljši učni uspeh V prvem polletju letošnjega šolskega leta so učenci na osnovni Soli v Vavti vasi dosegli 75,5-odstotni uičnl uspeh. Vavtovaški učenci so bili letos po uspehu boljši kot lansko leto. Učitelji in starši so si močno prizadevali, da bi se šolarji vključili v vsa dogajanja okoli sebe, ker menijo da so učenci premalo splošno razgledani, zlasti tisti, ki doma nimajo časopi-pisov, radia in televizije. Vsi si želijo, da bi razred izdelalo tudi tistih 100 učencev z nezadostnimi ocenami, ker imajo prav ti dama najslabše socialne razmere. Solo obiskuje 419 učencev. Prehodna zastavica pionirskega odreda Je zaradi najboljšega znanja, delovne discipline, higiene, izvemšolske dejavnosti in prizadevne razredne skupnosti pripadla VII. b razredu. J. P. Na občasnih sestankih bi namreč lahko izmenjavali svoje dolgoletne izkušnje. ■ DROGERIJO, ki jo je preurejalo novomeško Gradbeno obrtno podjetje, so odprli v torek. Razširjeni in preurejni lokal sodi med najlepše novomeške trgovine. ■ NA TRGU so bile v ponedeljek cene take: solata 7, čebula 3,6, česen 14,5, pomaranče 5.5, banane 6,5, grozdje 6, jabolka 1,5 in 2, limone 6,5, kislo zelje 2 din za kilogram. Jajca so bila po 1,1 din. ■ RODILE SO: Martina Tomc iz Koštialove 25 — Tatjano, Jožefa Mervar iz Ulice Mirana Jarca 24 — Matejo, Lea Mažtbrada iz Dilančeve 6 — Zorana in Marija Pavlin iz Paderšičeve — Marka. ■ PUSTOVANJE za svoje člane bo priredilo novomeško društvo, upokojencev za pustno nedeljo, 8. februarja, ob 15. uri popoldne. Rezervacija je 20 din za posameznika. Za to ceno bo dobil vsak upokojenec dobro malico in večerjo. Prijave spre j maj o v pisarni društva upokojencev do 5. februarja. Na pustovanje pridite v maskah! ■ ZABAVNI VEČER v novo. meškem »Domu kulture« Je bU v ponedeljek dobro Obiskan. 40 članski ansambel »KUD Dragan Markovič« iz Zabrežja Je presenetil poslušalce z narodnimi pesmimi In plesi. ■ PUSTNE MASKE domače izdelave in uvožene prodajajo pri Mladinski knjigi, prav tako pokrivala, ki sodijo zraven. Cene so med 3.5 in 13.40 din. Ker se bliža pustovanje, gredo maske dobro v denar. ■ SOLSKI USPEHI na novo. meški osnovni šoli Katje Rupena so že znani iz statističnih poročil. Solo obiskuje 1613 otrok, izdelalo je v prvem polletju 1221 ali 76,65 odst. učencev, negativne ocene pa Je imelo 338 učencev ali 23.14 odst. Štirje učenci so bili neocenjeni. V I. d, III. a in III. b so izdelali vsi učenci, po uspehu pa je naislabši VIII. e razred, ki Je izdelal le 31 -odstotno. H SVETINOVA »UKANA« (III. del) Je v Novem mestu že raznro-dana. Pri Mladinski knjigi trdijo, da ni bilo zadnie čase za nobeno knjieo toliko povornševania kot za »Ukano«. V prodatnem oddelku že nabira io nove naročnike za ponatis omenjenega d**la. Kniiga bo v kratkem v prodaii. Vsi trije deli bodo izšli v eni kntiei. /HIRALO KAKTUSOV, ki lih v Novem mestu ni malo. že neknl čnsa snu'elo mi«=el, da bi ustanovili društvo »kaktusarjev«. Ena gospa je rekla, da se čudi novomeškim gospodinjam, ki se jeeijo nad slabo založenostjo mesnic v Novem mestu. Najbri še ne vejio, da Ima Mesno prehrambno podjetje najbolJSe založeno mesnico v Šentvidu pri Sti. čni, kamor gredo po meso, če ga ni v Novem mestu ... dolenjski list 23 MED LOVCI IN RIBIČI < Vrabec in skobec v pisarni Nenavaden slučaj se je pripetil te dni v pisarnah TEKSTILANE v Kočevju. Mraz je pritisnil in ptice so se pomaknile bliže hišam. Skoz odprto okno je švignil v pisarno vrabec, takoj za njim pa skobec. Vrabec, vajen ljudi, se je hitro znašel in zletel zopet na prostost, medtem ko je prisotnost uslužbencev skobca zmedla. Hitro so zaprli okno in ga ujeli. Res izjemen slučaj! Kam pripelje ujedo lakota ali pa požrešnost. No, v tem primeru je bila vmes lakota. A. A. Avemarija in ribiči Ribiči se niso mogli zmeniti, do kdaj lahko zvečer lovi• jo soma. Zato je nekdo predlagal, naj bi šli iz vode tedaj, ! ko zazvoni avemarijo. Pa je spet čbrugi hudomušno pripomnil: »Kaj pa tam, kjer ni j cerkve?« Sosed pa je primaknil: »Jih bomo pa zgradili, da bodo zvonovi lahko vlekli ribiče iz vode.* Končno so našli boljšo in cenejšo rešitev: zmenili so se za 21. uro, ker so menili, da je laže nabaviti dobro in točno uro, kot pa sezidati cerkev- Je piškur riba? Na zadnjem shodu novomeških ribičev so razpravljali tudi o dovoljenih vabah za lo vrib■ Ribičem je d^Jbro znano. Oa se na živo in mrtvo ribo ne sme loviti. Tokrat pa se ribiči nikakor niso mogli zediniti za piškurja, če je tudi na črni listi- Skratka, niso mogli ugotoviti, ali je piškur riba ali ni! Končno je bilo nekomu vsega dovolj ter je pripomnil: »Verjetno boste kmalu ugotavljali, če je tudi žaba riba?« Ujela sta - svoj dežnik j. Novomeška ribiča sta lovila pri Lešmici na Krki. Deževalo je, voda je hitro naraščala. pihal je močan veter. Ribiča sta čakala na soma. Ker se je vrvica večKrat sumljivo zazibala, sta odložila dežnik in ga kar odprtega položila na hrbet. Ker sta bila zaverovana nista opazila, da je veter dežnik dvignil in ga odnesel v naraslo Krko čez čas pa je ribič Polde opazil, da prijemlje. Krepko je zategnil in previdno vlekel, kajti čudil je, da ni nekaj nenavadnega. In res je bilo tako: ribiča sta najprej sagledala kljuko, nato pa še cel dežnik. Ko Je bil na suhem, sta presenečena ugotovila, da je precej podoben Bmetovemu. Nagel zasuk glave in uganka je bila rešena: dežniK je bil njun! S. DOKL S POSVETA RIBIŠKE DRUŽINE KOČEVJE Vsi se strinjajo z vlaganjem amurja Ribiči bodo storili vse, da bi v Rinžo vložili belega amurja - Za nakup teh rib bosta prispevali tudi občinska skupščina in krajevna skupnost -Sedanji način čiščenja Rinže je drag in ni uspešen Pred kratkim so imeli kočevski ribiči letini posvet, na katerem so se pogovorili o ribolovu, vlaganju rib, sodelovanju s sosednjimi ribiškimi družinami, mladinskem in pionirskem ribolovu, obnavljanju jecsov na Rinža in drugem. Lani so kočevski ribiči vložili v RiiTižo 3900 mladih ščuik ali 900 več, kot je znašal plan. V letu 1968 (za lani še ni podatkov) pa so odlovih 21 ščuk (težkih skupaj 57 kg), 144 krapov (220 kilogramov), 220 limjev (173 kilogramov) in 1414 ostalih rib (159 kg). Tako so v skupno 914 lovnih dneh od-lovili 1799 rib, težkih 609 kg. V istem letu pa so vložili v Rinžo kar 13.000 mladih krapov in 13.500 linjev. Za letos so ribiči sklenili, da bodo vložili v Rinžo 4500 mladih krapov (aili pa namesto krapov nekaj somičev) in 1000 belih amurjev (do 10 om). Vprašanje pa je, če jim bo uspelo dobiti bele amurje, ki naj bi očistili Rinžo preveč gostega vodnega rastlinja. Zanimanje za nakup belih Na posvetu so podelili do-goletnemu blagajniku ribiške družine Alojzu Sicendru red za ribiške zasluge tretje stopnje in diplomo. Odlikovala ga je Ribiška zveza Slovenije za izkazane posebne za sluge pri reorganizaciji in pospeševanju sladkovodnega ribištva. Vsi ribiči so brezplačno prejeli lično izdelano knjižico »Pravila RD Kočevje«. Razen tega so ob tej priložnosti lahko kupili novo knjigo »Ribe in ribolov v slovenskih vodah«, ki sta jo napisala znana strokovnjaka Miran Svetina in Franc Verče. Lov na steklenice amurjev sta pokazali tudi občinska skupščina in Krajevna skupnost Kočevje, ki sta doslej vsako leto dajali precej denarja za košnjo vodnega rastlinja, čeprav to naporno delo ni nikoli rodilo pravega uspeha. Pred stavniki obeh teh organov so že izrazili pripravljenost, da bi tudi oni prispevali denar za nakup belih amurjev. Pri zadevanje ribičev je podprl tuidii predstavnik turistične ga društva, ki se je udeležil posveta ribičev.. Gosto vodno rastlinje namreč poleti zadržuje na Rinži* -nesnago in kazi mesto. Če želite >dgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par. DPK^VA LISTA Oglašujte v Dol. listu! Ribiška zveza Slovenije je odlikovala za posebne zasluge pri organizaciji in pospeševanju sladkovodnega ribištva z redom za ribiške zasluge 3. stopnje kočevskega ribiča Alojza Skendra. Odlikovanje in diplomo mu je na nedavnem sestanku ribiške dntžine podelil tajnik Marjan Krivec. (Foto: Primc) S SEJE LOVSKE ZVEZE BELE KRAJINE Lovci - gojitelji in čuvarji divjadi Občni zbor ribičev v Novem mestu sti učinkovito lovsko čuvajsko službo in bolj kot doslej uničevati roparice. Glavni odbor se je strinjal s predloženim načrtom predavanj za strokovno izobraževanje lovcev in sklenil, da se bodo predavanj obvezno udeležili vsi člani upravnih* in nadzornih odborov lovskih družin, neobvezno pa tudi drugi člani. Predavanja naj bi bila v zimskih mesecih. Ugotovili so, da si lovstvo v Beli Krajini kljub vsem težavam uspešno utira pot v prihodnost. kar je v skladu z vsemi družbenimi prizadevanji za napredek Bele krajine. JANEZ ZUNIC V nedeljo, 25. januarja, so se v Novem mestu zbrali ribiči iz ribiške družine Novo mesto in obravnavali razgibano dejavnost v preteklem letu. Ob tej priložnosti so izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo naslednji ribiči: Franc Kotnik, Jože Go-scnca, dr. Ivo Podergajs, Jože Luzar, Miro Berger, Miha Burger, Slavko Tesar, Milan Bratož, Brane Suhy, Silvo Golob, Stane Viršček, Marjan Marinc, Franc Nahtigal, Janez Bukovec, Franci Furlan, Ivan Pavlin, inž. Adi Štor, Ivan Kelenc in Janez Gliha. V nadzorni odbor so izvolili Ivana Brajerja, Miroslava Bajta in Slavka Polaka. VEČ O OBČNEM ZBORU BOMO PISALI V ENI PRIHODNJIH ŠTEVILK NAŠEGA TEDNIKA. Na občnem zboru novomeških ribičev v nedeljot 25. januarja, so ribiči z Dvora in iz Žužemberka spraševali, če lahko lovijo na piškurja in deževnika ali ne. Ker je prevladovalo mnenje, da se na takšno vabo rad obesi sulec, so drugi ribiči menili, naj prepovedo ti dve vabi. Vendar je nekomu od prizadetih prekipelo zato je spustil takole: »Kaj nas res silite v to,, da bomo začeli loviti na steklenice od piva? Saj nam vse ostalo že tako prepovedujete!« Mladinci žele sodelovati Pred dnevi so se sestali mladi člani ribiške družine Novo mesto in reševali nekatera vprašanja svoje sekcije. V razpravi so izrazili željo po sodelovanju s starej. Šimi člani, pridobivanju strokovnega znanja in mladinskih tekmovanjih. Izvolili so tudi tričlansko delegacijo, ki bo mladinsko sekcijo zastopala na občnem zboru ribiške družine. Pred kratkim je upravni odbor Lovske zveze Bela krajina imel sejo. Na njej sta bila navzoča razen predsednika Lovske zveze Slovenije tovariša Rada Pehačka tudi predstavnika občin Metlike in Črnomlja. Na seji so pregledali delo lovske organizacije v preteklosti in ugotovili, da je kljub težavam dosegla v zadnjih nekaj letih vidne uspehe. Lovske družine so ob izdatni pomoči Lovske zveze Slovenije izdelale lovski kataster in izvedle boni-tiniranje. Na temelju ugotovljenega stanja divjadi in zmogljivosti lovišč so družine izdelale tudi lovsko gospodarske načrte, ki bodo veljali do 1972. Tako bi dosegli število divjadi, ki ga lovišča zmorejo brez škode za kmetijske in gozdne kulture. Na seji so ponovno ugotovili, da je komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Lovske zveze, zelo dobro opravila svoje delo, saj se je o vseh problemih posveto/aia z lovskimi družinami ji tu di glede števila divjadi do segla z vsemi družinami po polno soglasje. Zato je upravni odbor komisiji izrazil priznanje. Sjcupna ugotovitev komisije in lovskih družin o stanju divjadi je tvorila iz. hodišče za načrtovanje odstrela do leta 1972. Zato je bil upravni odbor zveze mnenja, da načrta za odstrel ni treba spreminjati ’ kot so predlagale nekatere družine. Sklenili so, da Je treba na črt dosledno upoštevati in uvesti pri njegovem izvajanju večjo disciplino. Družinam, ki so v letošnjem letu prekoračile načrte odstrela, ga morajo v prihodnjem letu zmanjšati. Zeljo, da bi načrt za odstrel — zlasti jelenjadi — povečali, je spodbudilo dejstvo, da se je za- readi snežnih razmer jelenjad premaknila v nižje predele lovišč v Beli krajini. Tej divjadi nama< IDI M, «wm POSTELJNINA (METRAŽA IN KONFEKCIJA) y ODEJE, PREŠITE ODEJE, POSTELJNA PREGRINJALA, PRTI, SERVIETE, STENSKI ŠČITNIKI. DEKORATIVNO BLAGO, POHIŠTVENO BLAGO, PREPROGE, TEKAČI, OBLOGE TAL, ZIDNE TAPETE, PVC PRTI NA METER, FROTIRNE BRISAČE iii m mii um ' HUB 9HIH EffllME Poznana daleč naokrog V NOVOTEHNI v Trebnjem kupujejo ljudje iz vse Mirenske doline in od Ivančne gorice do Sevnice Pogovor z zdravnikom VŽIGALICE NISO ZA OTROKE! Pogosto slišimo ali beremo o požarih na vasi. Nastala škoda znaša več sto tisoč dinarjev, včasih celov več milijonov. Požar največkrat povzročijo otroci, stari 3 do 7 let. Obi-čajno se glasi takole poročilo: »Otroci so se igrali v skednju (ali pod kozolcem) z vžigalicami in zanetili požar.« Tako se je zgodilo tudi v Posavju, kjer so ga zanetili otroci, uničili štiri kozolce dvojnike in veliko zalogo krme, kmetijske stroje in orodje, bližnje hiše pa so bile prav tako v veliki nevarnosti. Otroci radi posnemajo starše. Opazujejo jih tudi takrat, ko prižigajo vžigalice. Tudi sami hočejo narediti ogenj,, zato skrbno pazijo, kam sprav-ljajo starejši vžigalice. Ko se jih polastijo, je vaša, morda tudi sosedova nesreča lahko že na pohodu. Zato skrbno skrivajte vžigalice pred otroki! A. GUŠTIN Starši in javno delo šole Ali se zavedamo vedno, da je roditeljski sestanek vedno odlična priložnost, da še bolje spoznamo našega otroka, hkrati pa lahko tudi učitelju neposredno pomagamo, da bo otroku laže pomagal? Naš demokratični in samoupravni sistem mišljenja in dela omogoča posebno staršem, katerih otroci hodijo v šolo, nove pravice družbenega nadzora na področju vzgajanja mladih. Starši predstavljajo javnosti in imajo možnost za tesno sodelovanje z življenjenjem šole, ki vzgaja njihove otroke. Povezovanje med delom in šolo je zelo potrebno in koristno. Ena izmed oblik takega povezovanja so tudi roditeljski sestanki in razgovori posameznih staršev z učitelji. Na roditeljskih sestankih lahko starši odkrito pohvalijo ali grajajo šolo in posamezne učitelje, če kaj ni v skladu s socialističnim vzgajanjem mladih v šoli. Včasih starši pravijo: »Ni prav; da učitelj ne pregleduje domačih nalog in ne ocenjuje otrokovega dela. Otroci zato nimajo volje za zahtevnejše delo ... « — »Učitelj je otroka fizično kaznoval in ga Ali lahko pilula najstnicam škodi? Ginekologi poznajo to zadevo iz prakse: 16-letne hčerke pošiljajo matere k zdravniku, če bi rade recept za pilulo. In mnoge matere jim željo izpolnijo • Vsekakor pogostokrat sebično: »misiljo, da se bodo tako znebile odgovornosti za eventualno nosečnost — če že ne morejo preprečiti, da njihove hčerke ne bi spale z moškim,« pravi hamburški ginekolog dr. Rudolf Hell-mann. Nedvomno je pilula proti spočetju ob pravilni uporabi najzanesljivejše kontracepcijsko sredstvo. Zakaj trdijo mnogi zdravniki, da škoduje mladim dekletom? Dr. Helmann, ki je odločen nasprotnik pilule, trdi: »Pilula je močno hormonsko sredstvo, ki posega v neizoblikovano hormonsko delovanje mladega dekleta. Petnajst ali GOSPODINJSTVO Z VELIKO ZAČETNICO Nepomembne pomembnosti Mehke ščetine pri krtači bodo spet trde, če jih nekaj časa namakamo v galunovi raztopini. šopek ciklam bo ostal dalj časa svež, če vsak pecelj večkrat prebodemo s šivanko. Tudi pri ogrevanju s centralno kurjavo se stenske tapete sčasoma naprašijo. Od časa do časa jih temeljito zdrgnemo s suho gobo iz penaste ali navadne gume. Da se v peči na trdo gorivo ne nabere preveč saj, vrzimo od časa do časa na žerjavico surove, že nekoliko posušene krompirjeve olupke. Zamrznjene šipe najlaže umijemo z galunovo raztopino. To velja tudi za šipe v avtomobilu. Po temeljitem čiščenju prevlecite kuhinjske predale (tudi nove) z brezbarvnim lakom, ker jih bomo potem lahko čistili le z vlažno krpo. Manjše preproge rade drsijo. To preprečimo, če jim na vogale pritrdimo koščke penaste gume. šestnajstletnica vendar še raste. Tudi njeni spolni organi moraj c še dozoreti. S topovi bi streljali na vrabce, če bi pretrgali te zapletene procese zaradi kontracepcije« Vsi zdravniki pa ne mislijo tako. Mnogi dajejo mladim dekletom brez pomisleka pilulo, če so dovolj zrasle, ali pa jo predpišejo iz medicin; skih razlogov. Neki frankfurtski ginekolog 'pravi: »Ce ima dekle motnje v ciklusu ali menstruacijske bolečine, ki jih povzroča nedozorela maternica, predpišem pilulo za ureditev ciklusa « Ameriški, angleški in francoski zdravniki so piluli zdaleč bolj naklonjeni kot Nemci: dajejo jo že desetletnici proti menstruacijskim tegobam. Londonski zdravnik dr. David Brown, strokovnjak za kontracepcijo, pravi: »Med vsemi ženskami tvegajo najstnice s pilulo najmanj, če so kajpak zdrave.« Nekateri menijo, da pilula moti mesečni ritem ženske-Drugi želijo s pilulo urejati motnje v ciklusu. Ta nasprotja je mogoče najbrž pojasniti le z notranjo opredelitvijo zdravnikov do pilule. Prof. dr. E. Leinzinger iz Linza opisuje motnje, ki jihi utegne povzročiti pilula: »Jajčniki m maternica potrebujejo za zorenje leta- Pilula pretrga ta proces. Zbudi okrnitev obeh organov. Nedejavni jajčniki zbujajo večkrat slabost in neješčnost. Spolne želje se utegnejo zmanjšati. Tudi maternica okrni. Pilula eavre rast « Tako utegne pilula delovati na telo in spolne organe šti-rlnajstletnice. Dekleta opisujejo baje tudi druge pojave ob jemanju pilule- Prof. Leinzinger meni: »Pri intezivnem sončenju povzroča pilula spremembe v pigmentu: na vratu nastajajo rjavi madeži, ki jih je težko odpraviti Pilula utegne motiti tudi žolčne funkcije. To povzroča zaprtje- In dekleta, nagnjena okvaram ven, dobijo hitreje krčne žile « Dosti deklet pl pričakuje od pilule kaj drugega, in ne kontracepcijsko poroštvo. Vedo, da estrogenski hormoni v piluli zbujajo rast ženski!* prsi in zato hrepenijo po njej. Skoda je lahko velika! imenoval z žaljivkami... « — »Učitelj otroke svojih prijateljev ocenjuje bolje, do njih je bolj obziren, nagovarja jih bolj prijazno ... « — »V razgovoru z učiteljem naletimo na osebo, ki je živčna, zadirčna, neprijazna; namesto da bi nam pedagoško svetoval, nas obtožuje, da smo mi krivi za otrokove izpade v šoli in na ulici.« To je ena stran medalje, druga pa je ta: nekateri starše pred učiteljem skrivajo otrokove slabosti kot so laž-njivost, jemanje stvari doma brez vprašanja, da se radi tepejo, da jih ne poslušajo, da nemirno spijo itd. Razen tega so še drugi problemi: nekateri učenci se težko učijo in tudi ob prizadevanjih staršev in domačih inštruktorjev dosegajo slabe uspehe. Nekateri otroci se bojijo ^učiteljeve »avtoritete« in pri pouku ne pokažejo, kaj znajo, ker jih strah pred učiteljem zadržuje in jim za- vira voljo, da bi pokazali svoje znanje. Dosti stvari vedo starši o šoli in učitelju, vendar to čuvajo v »na j več ji tajnosti«. Vedo tudi dosti o svojem otroku, kar bi zanimalo učitelje, posebno kadar gre za dijaka, ki ima težave v učenju, v obnašanju in v socialnih odnosih z okolico. Utemeljeno kritiko 'do šole in učiteljev je treba samo pozdraviti zaradi pravilnega dela šole. Prav tako morajo starši zaupati učitelju tudi intimna spoznanja o svojem otroku. To bo pomagalo učitelju pri iskanju boljših metod dela z učenci. Učitelji in starši, ki ne razumejo sodelovanja kot obveznosti na osnovi medsebojnega zaupanja in iskrenosti, bodo zelo malo pripomogli k sodelovanju šole in doma ter pri iskanju boljših vzgojnih metod in izobraževanja mladih, ki ga družba zahteva od šole in staršev. Prof. V. COLOVIĆ Mena ali klimakterij Mena ali klimakterij se pojavi pri ženi. okrog 43 leta starosti, čeprav je mogoče, da se lahko začne že pred 40 letom ali pa celo šele precej po 50 letu. To je odvisno od marsičesa; predvsem je važna dednost po materi pa tudi okolje, v fcaterem žena živi, prehrana, življenjska" raven, konstitucija, njeno telesno zdravstveno stanje, čustvenost, pa tudi rasna pripadnost. Mena nastopi tedaj, ko preneha menstruacija. Mesečni ciklus se ustavi lahko takoj ali pa nastanejo nepravilnosti v pojavu menstruacije, ko se obdobja msd dvema menstruacijama začno daljšati. Tako stanje traja lahko dve leti, včasih še več. Značilni za meno so nekateri znaki, po katerih žena ali pa njena okolica kaj hitro spozna, za kaj gre. 2eno začne polivati naenkrat vročina, predvsem po glavi, vratu in zgornjem delu trupa, sledi pa ji potenje. 2eni je vroče, odpira okna, slači jopico in podobne dele obleke, da bi se shladila Kmalu nato počne zaradi potenja in shladitve prav nasprotno: zapira okna, obleče jopico in toži, da Jo zebe. Ce v navalu vročine izmeri temperaturo (ker morda misli, da je dobila vročino), je presenečena, ker je temperatura normalna. Večkrat se v tem času-pojavljajo tudi slabosti in vrtoglavice. Koža je izredno občutljiva. K vsemu temu se kmalu pridruži še debelenje, včasih zelo močne krvavitve in bolečine v prsih. Nekatere žene tožijo o težavah s srcem, ki jim začne nenadno zelo hitro utripati, druge pa spet, da jih pri srcu zbada. To bj bili telesni znaki. < , Tudi v duševnosti žene nastanejo spremembe, žene se počutijo utrujene, mučijo jih pogostni glavoboli, so izredno razdražljive in nervozne, večkrat zelo potrte, tožijo o slabem spanju ali nespečnosti, nekatere imajo celo občutek, da jih nekaj duši. Pri nekaterih ženah se v dobi mene pojavijo prave psihoze. Začne se z izgubo apetita, zaskrbljenostjo, izgubo moči, nesposobnostjo koncentracije pri delu. Pojavi se strah. Bolnica Joka, vzdihuje, je potrta, toži, da je kriva za cel kup nepravilnosti, da je uničila družino, sebe, v^e. Odklanja hrano, ker misli, da je ni zaslužila; noče zdravil, ker je mnenja, da ji tako nobena reč ne more pomagati. Končno se Ji razvijejo misli, da je obsojena na propad in stanje gre v obup. Takrat je zmožna napraviti tudi samomor. > ^ Večinoma pa tene prenašajo meno kot naržfren pojav in si zaradi tega ne delajo pretiranih skrbi. Včasih morda celo zanemarjajo dogajanja v svojem telesu in pripisujejo pojavom v zvezi z meno prav vse, kar občutijo. Prav Je, da žena, ki je v meni, obišče zdravnika za ženske bolezni, ki ji bo po pregledu dal ustrezne napotke in tudi zdravila, če jih potrebuje. Včasih se v te^j dobj pri ženi začne razvijati še kakšna bolezen, ki jo je treba z vso resnostjo pozdraviti, da ne bi prišlo do hujših posledic. Prav tako bd se morala v meni vsaka žena, ki opazi kakšne duševne spremembe ali pa telesne nepravilnosti, posvetovati z zdravnikom, da bi pravočasno ozdravela. DR. BOŽO OBLAK STROGOST ALI POPUSTLJIVOST? Vzgoja doživlja velike spremembe. V viktorijanski dobi so bili starši, na primer, zelo strogi, kadar so učili otroke olike in skromnosti. V dvajsetem stoletju, posebno še po prvi svetovni vojni, pa je ta vzgoja rodila odpor. Tudi zdravniki so spremenili svoje mnenje. Danes večina ameriških mater v glavnem prepušča svojim otrokom, da si prve dni življenja tako uredijo dnevne obroke, kot je njim prav. Zdravniki, ki so poprej v dobri veri svarili mlade starše, naj pazijo, da svojih otrok ne bodo razvajali, jih zdaj spodbujajo,* naj le strežejo otrokovim potrebam, in to ne samo potrebam glede jedi, ampak tudi glede nežnosti in ljubezni. Nove vzgojne metode, ki so posledica novih spoznanj o človeku, blagodejno vplivajo na večino otrok in staršev, ki so zato bolj sproščeni in bolj srečni, kot so bili včasih. „ Spreminjajoči se vzgojni nauki zmedejo predvsem dve vrsti staršev. Prvič tiste, ki si zaradi ponesrečene vzgoje, ki so je bili deležni, ne upajo misliti s svojo glavo. Takemu človeku, ki se ne upa zanesti nase, ne preostane nič drugega, kot da se ravna po mnenju drugih. V drugo skupino pa sodijo tisti starši, ki imajo občutek, da so bili njihovi starši z njimi prestrogi. Spominjajo se, kako so to včasih svojim staršem zamerili, in zato nočejo, da bi bilo tako budi z njihovimi otroki. Vendar je njihov položaj težaven. Kdor namreč vzgaja sivoje otroke tako, kot so drugi vzgajali njega, ima že vzorec, po katerem se lahko ravna pri vzgajanju svojih otrok; čisto natanko namreč vč, koliko ga morajo otroci ubogati, koliko mu morajo pomagati in kako morajo biti z njim vljudni. Nikoli ni v d/vomih. Kdor pa hoče vzgajati svoje otroke čisto drugače, kot je bil sam vzgojen — na primer bolj popustljivo ali kot sebi enake — nima pred seboj nobenega vzorca, ki bi mu pokazal, do kam sme ita s svojo vzgojo. Ce začne izgubljati oblast nad položajem, ker začne otrok na primer izkoriščati njegovo popustljivost, le s težavo najde spet pravo pot. Sicer se jezi na otroka, obenem pa ga peče vest, da ne dela prav; in čim bolj se jezi na otroka, tem bolj ga peče vest, ker se boji, da bo začel ravnati z otrokom natančno tako, kot je sklenil, da ne bo ravnal. | Ravnajte po svoji vesti! Tisti dobrohotni starši, ki so po naravi nagnjeni k strogosti, bi morali pri tem tudi ostati in svoje otroke strogo vzgajati. Zmerna strogost — kadar gre za oliko, ubogljivost in rednost — otrokom prav nič ne škoduje, če so starši v bistvu dobrosrčni in če doraščajo otroci v srečnem in prijateljskem okolju. Strogost škoduje otrokom samo tedaj, če so njihovi starši nasilni ali grobi, če jim otroci nobene stvari ne naredijo prav in če nikoli ne upoštevajo otrokove starosti in osebnosti. Otroci, ki so deležni take vrste stroge vzgoje, so ponižni in brez življenja, ko dorastejo, ali pa so podli. O tudi starši, ki so po naravi taki, da vzgoje ne morejo jemati preveč zares, ki jim je važno le to. da pozna otrok osnovna pravila olike in da je prijazen s svojo okolioo, ati ki na primer ne zahtevajo, da otrok na besedo takoj brezpogojno uboga in da je do skrajnosti čist, prav tako lahko otroke tako vzgojijo, da so obzirni do soljudi in da so pripravljeni z njimi sodelovati, če le imajo toliko poguma, da ne odnehajo glede tistih stvari, ki se njim zde važne. Kadar se preveč popustljivim staršem njihova vzgoja slabo obnese, je to samo deloma zato, ker od otrok premalo zahtevajo. Slabo se jim ob-ničesar zahtevati, če pa že kaj zahtc-nese zato, ker si od otrok ne upajo vajo, jih zavoljo - tega peče vest; ali pa zato, ker jih podzavestno sami napeljejo k temu, da začno povsod uveljavljati svojo voljo. Dr. B. SPOCK OKROGLE *0 PARTIZANIH Huda nesreča »Tudi mojo vas so med vojno okupirali Italijani,« p, ipoveduje Vinko Jovič iz Vasićev. »Nekega dne je neki vaščan ukradel italijanskemu poročniku nov suknjič. Tenente je divjal, kri-čil in pretil To pa seveda m bilo vse. Tenente je ukazal županu, da mora zvečer javno objaviti, da je bil ukraden suknjič in da ga mora tat takoj vrniti. Ker je bil poljski čuvaj tudi birič, mu je župan naročil, naj to zadevo razglasi. čuvaj Martin je bil duhovit možak. Vedel je, da tenente ni znal niti ene naše besede in ko sta šla skupaj skozi vas, je Martin razglašal: »Kdor je gospodu tenentu ukradel suknjič, naj ga podnevi skriva, ponoči pa z n Hm pokriva. Naj mu spremeni barvo in ga nosi kot svniega če ne bo tako naredil. bo nesreča in jojme-ne!« Poročnik, ki ni razumel, kaj Martin razglaža, je samo ponavljal: »Jojmene, jojmene ...« Poznata se Oktobra 1941 so v šoli v Kuniću četniki docela obkolili U. četo I. bataljona kra-gujevškega partizanskega odreda. V četi je bil tudi komisar bataljona Dule Korač, novinar iz Kragujevca. Organiziral 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) 14.45 TELEVIZIJA V SOLI — ponovitev (Zg) 15.40 NEMŠČINA (Zg) 15.45 ANGLEŠČINA (Zg) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešlvec do 17.) (Bg) 17.45 VESELI TOBOGAN (Vrhnika, Rakitna) (LJ) ‘ 18.15 OBZORNIK (IJ) 18.30 »ČLOVEK« Poltudno znanstveni film (Lj) dih. 15.30 Glasbeni intemezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dor. ka Škobemeta. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra — Tom Stoppard: »Albertov most«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 3. FEBRUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.25 Iz glas. benih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ivo Vomer: Plodnostne motnje govedi in intenzivni vzreji. 12.40 Dva venčka narodnih v priredbi Filipa Bernarda 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera« 22.15 S fe. stivalom jazza. ■ ČETRTEK, 4. FEBRUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Bori, bori temni bori. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — ru-rističnl napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. He-lena Zgonik: Katere sadne vrste in sorte priporočamo za Goriško. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam 14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki« 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne 18.15 »Morda vam bo všeč« 19.00 Lahko noč, otroci! 1915 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. TELEVIZIJSKI SPORED - 19.00 MOZAIK (Lj) 19.03 ENKRAT V TEDNU (Lj) 19.20 ZABAVA VAS JERRY LE-WIS (Bg) 19.50 CIKCAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3—2—1 (Lj > 20.35 VEČER S PREŠERNOM (Lj) 21 15 F. M Dostojevski' BRATJE KARAMAZOVI (Lj) 22.15 EVROPSKO DRSALNO PRVENSTVO V LENINGRADU — tekmovaire parov — (Lj) POROČILA (Li) Drugi spored 17.20 POROČILA (Zg) 17.30 KRONIKA (Zg) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA 17.50 DALJNOGLED (Bg) 18.30 NARODNA GLASBA (Sk) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg) 19.05 SVET NA ZASLONU (Zg) 19.20 JERRY LEWIS (Bg) 19.50 TV PROSPEKT (Zg) 20.00 TVD (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 6. febr. 9.35 TELEVIZIJA V SOLi (Zg) 16.45 MADZARSK' TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.00 (Bg) 17.45 DAVID COOPERFIELDigra (Lj) 18.15 OBZORNIK Lj) 18.30 MOZAIK (Lj) 18.35 EVROPSKO DRSALNO PRVENSTVO V LENINGRADU Tekmovanje žensk (Lj). 19.45 CIKCAK (L 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3—2—1 (Lj) 20.35 SREČNE NFVESTE — angl. film (Lj) 22.00 MALO JAZ, MALO Tl — qulz TV Zagreb (Lj) POROČILA (LJ) Drugi spored 17.20 POROČILA (Zg) 17.25 KRONIKA (Zg) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg) 17.50 SERIJSKI FILM (Zg) 18.30 JAZZ (Bg) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA 19.50 TV PROSPEKT (Zg) 20.00 TVD (Zg) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 7. febr. 9.35 TELEVIZIJA V SOLI (Zg) 17.00 KVALIFIKACIJSKI SLALOM ZA MOŠKE — posnetek iz Val Gardene (LJ) 18.00 TARTARIN V ALPAH — mladinska igra (LJ) ^ 18.55 OBZORNIK (Lj) 19.00 PREŠERNOVA PROSLAVA — prenos iz Ooere (LJ) 19.45 CIKCAK (LJ) 20.00 TVD (LJ) 20.35 EVROPSKO DRSALNO PRVENSTVO V LENINGRADU — tekmovanje plesnih parov (LJ) 32.05 REZERVIRANO ZA SMEH (LJ) 22.20 DESTRY — seri iški film (LJ) 23.10 TV KA2IPOT (Lj) 23.30 POROČILA (LJ) Drugi spored 17.20 POROČIM (Zg) 17.30 KRONIKA (Zg) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zg) 17.50 NARODNA GLASBA (Bg) 18.20 OTROŠKI SPORED (Bg) 18.35 Jimmy Mao Fitters — serijski film (Bg) 19.20 S KAMERO PO SVETU (Bg) 19.50 TV PROSPEKT (Zg) 20.00 TVD (Zg) 1 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV NOVO PRI ZALOZBI MLADINSKA KNJIGA VSA ČUDA SVETA Knjiga, ki v bogati barvni fotografiji predstavlja 76 največjih znamenitosti sveta. Več kot 250 barvnih fotografij, med njimi so mnoge dvostranske in skopo, toda živahno napisano besedilo je avtor 2idružil v čudovito celoto, ki bralcu približa 76 naravnih, kulturnih in tehničnih zanimivosti in znamenitosti sveta od piramid do vesoljskih poletov. - >' Knjigo odlikuje še: 256 strani najkvalitetnejši papir velik format — 22 x 29,5 cm knjiga je vezana v platno in opremljena z barvnim ščitnim ovitkom cena 120 din NE POZABITE! NAJCENEJE BOSTE SPOZNALI SVETOVNE ZNAMENITOSTI IN ZANIMIVOSTI S KNJIGO »VSA CUDA SVETA«! Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa jo lahko pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROCILNICA DL-1 Ime in priimek: Natančen naslov:_______________________________________________________________________1------------ Naročam knjigo VSA CUDA SVETA. Ceno 120 din bom plačal(a) naenkrat — v 4 zaporednih mesečnih obrokih po 30 din. Z odplačili bom pričel(a) takoj po prejemu računa In položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. Datum: Podpis: DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ SKUPNI REKLAMNI PROGRAM Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo z vašega vodnjaka. Gospodinje, olajšajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj in stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk. Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi i velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo. Vse potrebne Informacije in prospekte dobite v našem predstavništvu v Ljubljani, Titova 38. telefon (061) 320-780 ali v naši tovarni Vodna črpalka tip EVC 31 ELEKTROKOVIIMA IT E3 2 m m MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250 31 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! iRfi taii DCNI KATAR, čir na želodcu in dvanaisterntku ter trakt debelega črevesa zdravite z uspehom s nridodnim zdravilom — * roeašktm DONAT vrelcem. Zahtevajte ea v svoli trgovini, te pa pa dobe v nNovem me«tu pri HMiTT.TNrK-TT RTANDAPnn — fMTURCATORJU) in pri DOLENJKI. HOČETE presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Llublla-ni na Gosooski 5 (Dolesr univerze) vam bo rad pomagal! STROKOVNO RAZVIJAM, izdelujem fotografije vseh velikosti, tudi color, stare fotografije pre-fotografiram, povečujem. Cene solidne. Prepričajte se o kvalitetni izdelavi, pošljite po pošti ali prinesite osebno. Fotograf Erjavec, Ivančna gorica — Do-lenlsko. FANT, nekadilec in nealkoholik, star 25 let, želim spoznati sebi primemo dekle do 27 let zaradi morebitne ženitve. Ponudbe s siko pošljite pod šifro »Tajnost zajamčena — 25«. OSAMLJENA, 24-letna, iščem sebi sorodno dušo, ki bi se hotela tudi poročiti z menoj. Ločenci, ne po svoji krivdi, niso izključeni. Prosim, priložite sliko. Ponudbe pod »Osamljeno srce« Jože Hutevc, Dol. Lakovnlcc, prepovedujem vsako povzročanje škode, pašo kokoši, sušenje perila, igranje nogometa, pobiranje sadja in drugo na moji parceli v Stranski vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. .Opozarjam Janeza Ivanca, Gor. Radulje 14, šmarjeta, ki upravlja posestvo Franca Ivanca, da nima pravice obračati vprežno živino ali poljedelske stroje na njivi »Pod suhim«, ki je last Antona in Marije Iljaž, Gornje Radulje 13. Obenem opozarjam, da nima pravice odstranjevati stebričke pri mejnikih. Ne prenašam nobenih psovk ali tujih priimkov. Ce tega ne bo upošteval, ga bom ponovno sodnij-sko preganjal. Milan Iljaž, Adamičeva, n. h., Novo mesto. Ljubi mami in stari mami Potokarjevi iz Žabje vasi čestitajo za praznovanje in ji želijo veliko zdravja in sreče otroci z družinami. Enako želijo sestri Marini ob praznovanju veliko sreče in zdravja, v prihodnosti pa zadovoljstva in veselja mama, bratje in sestre z družinami. • Dobremu možu in skrbnemu možu Alojzu Kosu, ki živi v Nemčiji, iskreno čestatimo k obletnici skupnega življenja žena Marija, hčerka Marinkica in sinek Lojzek. • Janezu Žagarju, ki služi vojaški rok v Beogradu, želijo za dvojni praznik vse lepo in da bi se zdrav vrnil domov, mama, brata Stane, Jože ter sestra Jožica. • Naši ljubljena mami Mariji Kos-Hudoklin za njen god želijo vse lepo ter ji kličejo še na mnogo zdrava leta sinovi Jože, Franci in Ciril z družinami. • Dragi ženi in mami Mariji Gričar iz Ločne želi za dvojno praznovanje veliko sreče in zdravja in da bi bila še naprej tako dobra — mož Rihard z družino. * Dragemu atku Stanku Franku i* Novega mesta želijo za njegov 37. rojstni dan vse lepo in veliko zdravja žena Fanika, sinova Stani, Franci, mama, Sekulovi in Dedi-, čevi. ★ Dragemu sinu Alojzu Gotlibu, ki služi vojaški rok v Benkovcu, za bližnji rojstni dan vse lepo in kmalu na svidenje! Ate, mama, Franci ter Marjan in tete. Tudi prijatelji, delovni tovariši in znanci bi radi izkazali poslednjo čast vašemu umrlemu svojcu. Ne pozabite zato, prosimo, obvestiti krog Vaših znancev z osmrtnico v DOLENJSKEM LISTU ( Osmrtnice in zahvale v obliki osmrtnic objavljamo po znižani ceni. Osmrtnica v tej velikosti stane 150 din Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in strica FRANCETA SMRKETA iz Gor. Globodola se lepo zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjo pot in mu podarili cvetje. Posebna hvala strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za požrtvovalnost, gasilcem iz Globodola za izkazano čast, govorniku Rozmanu za poslovilne besede ter gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: žena Ančka, otroci: France, Lojze, Marica, Anica z družinami, sestra ^ Marija, brat Jože ter drugo sorodstvo. Ob težki izgubi naše drage matere in stare mame JELE CAR iz Brezovice se naj lepše zahvaljujemo oeebju internega oddelka novomeške bolnice za vso skrb in pravočasno vrnitev. Najlepšo zahvalo smo dolžni tudi gospodu Ludviku ter sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč, gospodu župniku za spremstvo ter vsem ,ki so nam ob težki izgubi stali ob strani in pokojnico spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Niko, snaha Danica, vnuki Branka in Braco ter drugo sorodstvo. KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. Cenjene stranke obveščam, da bom prenehal z mletjem 4. februarja. Alojz Zajc, mlin, Grič pri Klevevžu, Šmarjeta. DRUŠTVO UPOKOJENCEV 1 Novem inestu bo na pustno nede ljo, 8. februarja, priredilo v svo> jem klubu v Citalniški ulici PUSTOVANJE Pričetek ob 15. uri. Rezervacija je 20 dinarjev za osebo. Za to ceno bo vsak upokojenec dobil dobro malico in večerjo. Prijave sprejemamo v pisarni Društva upokojencev do 5. februarja 1970. Za dobro voljo bo igrala kapela P. — Zaželene so dostojne maske! Prav je, da zveste: Nič ne skrivamo: — 936 ■ ČETRTI TEDEN teče, odkar smo seznanili naročnike z novo naročnino in jim povedali: obseg lista smo že lani decembra na splošno željo bralcev povečali za 33 odstotkov. Prav tako smo na njihovo zahtevo vpeljali v listu več novih strani, da bi ustregli vsem, ki pričakujejo in zahtevajo od svojega domačega tednika več branja. Ponovno smo tudi razložili, kje vse so se povečali stroški in kje se še bodo in da smo zaradi vsega naštetega morali povečati tudi prodajno ceno našega domačega li- sta , ■ IN ODGOVOR NAROČNIKOV? Tak je, kakor smo predvidevali: ljudje so razumeli in upoštevali vzroke, zaradi katerih je prišlo do neljube podražitve. Da bo nekaj odpovedi, smo seveda pričakovali. Po 4 tednih je stanje takole: — Od 1. do 27. januarja 1970 je naš list odpovedalo 1423 starili naročnikov, — na novo pa se je v istem času naročilo nanj 487 ljudi. ■ RAZLIKA ZNAŠA potemtakem 936 naročnikov v našo izgubo. Pri tem moramo povedati še to, da je v času od oktobra do konca decembra lani napovedalo odpoved lista 200 naročnikov, ki smo jih odpisali pri letošnji prvi številki. Odpovedi zaradi podražitve je potemtakem za 200 manj. ■ RAZLOŽILI SMO VSE — odpovedovanje se počasi ustavlja (v torek dopoldne smo prejeli npr. 24 odpovedi in 11 novih naročnikov), akcijo za pridobivanje novih naročnikov pa že pripravljamo. In še tole: sodimo, da je prav, če vsi naši naročniki poznajo vse naše skrbi in težave, uspehe in padce. Zato tudi gornje poročilo. Vaš DOLENJSKI LIST V 95. letu starosti je umrla naša draga žena, mama in stara mama NEŽA ŠILC roj. GORNIK Lepo se zahvaljujem osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: mož Jože, hčerka Anica, Nežka z družino, Jože z družino in Minka z družino. Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ LUZAR iz Gabrja 64 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo za nesebično pomoč dolgujemo sosedom, ZB za podarjeni venec, sindikatu Novo mesto, IMV Novo mesto in gospodu župniku iz Brusnic. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Franci, Tone in hčerka Marija s družino. Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA PIRNATA upokojenca iz Kompolja se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebno pa vaščanom, ki so nam pomagali, nam izrazili sožalje in se polnoštevilno udeležili njegove zadnje poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in gospodu kaplanu za zadnje molitve ter Društvu upokojencev Videm — Dobrepolje. Vsem še enkrat, prisrčna hvala! Žalujoča žena Frančiška, sinovi in hčere z družinami. Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE CIZERLE iz Zagorice se najlepše zahvaljujemo sosedom in znancem za vso pomoč ob času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo kolektivu tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta, dr. Miru Vodniku, gospodu župniku in vsem, ki so jo spremili ha zadnji poti. Žalujoči: hčerke z družinami in drugo sorodstvo. Ob bridki izgubi moje drage ženke MARIJE MIKLIČ . iz Sarega kota 3, p. Draga se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, sosedom in vaščanom Starega kota za venec in pomoč pri pogrebu ter sočustvovanje, kakor tudi vaščanom iz. Prezida, ki so mi pomagali ob pogrebu. Žalujoči mož Lojze Miklič. Učenci in kolektiv Posebne šole Šmihel se prav lepo zahvaljuje tovarni NOVOTEKS, krajevni skupnostd Novo mesto, Dolenjskemu listu in občinski zvezi DPM Novo mesto za dodeljeno denarno pomoč. S tem denarjem so omogočili prijetno presenečenje učencev ob novoletni jelki. Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta KARLA ŠTRUMLJA iz Malega Lipovca 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala za podarjene vence, kolektivu čevljarsko industrije Novo m*to in za udeležbo na pogrebu, še posebna zahvala tov. Jožetu Strojinu in njegovemu kolegu za podarjena venca ln tovarišu Možetu % Dvora pri 2užemberku. Žalujoči: sinova Slavko ln Karel z družinama, hčerke Fanika, Malči, Krnica id Dragica z družinami. PROSIMO, POPRAVITE! Pretekli četrtek smo tiskali letošnjo 4. (četrto) številko našega časnika, zaradi tiskarske napake pa je celotna oznaka strani imela številko 5. Kdor Dolenjski list shranjuje ali veže v knjigo, naj v naslovu zadnje številke popravi neljubo napako: izdana je bila torej številka 4 (1035). UREDNIŠTVO Sprememba naslova! Naročniki, K spremenijo svoj stan naslov naj sporočijo oba naslova Dogaja »•. da sporočijo samo novega, ker pa imamo prt nas včasih več naročnikov t enakim priimkom tn imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naslov le treba spremeniti DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Go&nik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Morian Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mo&kon IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina- 49 dinar Jev, polletna naročnina 24,50 dinarjev; plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vred. nosU) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Tolofon: (068)-21-227 — Nonaročenlh rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani.