PftStnlna plačana v gotovin
Maribor, petek 6. decembra T935
Slav. 278 (Itato
l*X. XVI:)
MARIBORSKI
Geaa 1 Dm
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gospoake ul. 11 ' lalaton uredništva 2440, uprava 2455 Izhaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 14. uri / Valja maaeCno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase »prejema tudi oglosnl oddelek „JutraM v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409
flFTD Sk*
99
odločen nastop proti HenEeinovint narodnim sodalistom - Pred fttiasarykQvim odstopom m Beneševo izvolitvijo - Pomirjenje In sporazum s Slovaki, ki dobe zlasti šolsko avtonomijo
PRAGA, 6. decembra. Včeraj se je sestal češkoslovaški parlament, pred katerim je imel nastopni govor novi predsednik vlade dr. Hodža. Njegov govor je poudarjal v vsem svojem zasnntku in raz vojn načela demokracije, ki jim je zvesta češkoslovaška republika in jim hoče ostati zvesta tudi v bodoče. Zaradi tega se je ministrski predsednik postavil ostro proti vsakemu fašizmu 111 dejal, da na Češkoslovaškem za taka gibanja ni prostora. Njegove besede so bile naslovljene v prvi vrsti na nemško narodnosoci-aiistično stranko voditelja Hcnleina. Tej stranki je odrekel pravico govoriti v imenu češkoslovaških Nemcev, ker v demokratični državi ena sama politična stranka nikoli ne more predstavljali celokupnega naroda. Češkoslovaška je kot demokratska republika zagotovila svobo den razvoj vsem svojim narodnim manjšinam, zato se češkoslovaški demokraciji ni treba bati nobenega foruma, ako pride v razpravo to vprašanje. Po tej demokratični poti so šle tudi aktivistične nemške stranke, samo Henleinova hoče hoditi druga pota. Stranka suded-skih Nemcev je sicer večkrat priznala Svojo lojalnost, vendar se ni še nikoli
duhovno in politično priznala k demokraciji. Govoriti o nemških narodnih aspiracijah v republiki nima pravice samo ta stranka, zato tudi ne more govoriti v imenu vse nemške manjšine. Po tem govoru, ki je bil sprejet od velike večine z navdušenjem, se je pričela razprava o novem državnem proračunu.
PRAGA, 6. decembra. Češkoslovaška politična javnost se pripravlja intenzivno na spremembo na najvišjem državnem mestu. Sedaj je gotovo, da bo predsednik Masaryk odstopil. Njegov odstop se pričakuje morda že jutri ali najkasneje v teku prihodnjega tedna. Med vodstvi posameznih političnih strank je tudi že dosežen sporazum, da bo. na zadevni skupni seji senata in parlamenta izvoljen za njegovega naslednika dosedanji zunanji minister dr. Edvard Beneš. Proti tej izvolitvi so v glavnem samo narodni demokrati, ki predlagajo za novega državnega predsednika svojega voditelja dr. Kramara. Baje se jim v tem približujejo tudi poslanci nemške Hcnleinove skupine. Ta kombinacija pa nima nobenih izgledov. Ni pa še dosežen popoln sporazum, kdo naj postane Benešev naslednik. Masaryk in Beneš želita, da bi
postal zunanji minister dosedanji pomoč nik dr. Krof ta, dočim se zavzemajo zlasti agrarci za sedanjega poslanika v Parizu dr. Osuskega.
PRAGA, 6. decembra. Že več dni se vrše med ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ki je sam Slovak, ter med vodi-Iji slovaške, ljudske stranke patra Hlin-ke poganjaja za vstop te stranke v vla do. Pogajanja so se v načelu zaključila ugodno in se bodo sedaj pretresala samo še posamezna vprašanja. Zahteve Hlin-kove stranke se bodo v glavnem spre jele in uresničile. Predvsem zahteva Hlin ka na Slovaškem prosvetno politiko, ki bo pomenila nekako avtonomijo v šolskih vprašanjih. V ta namen se ustanovi za Slovaško poseben deželni šolski svet. Nadalje pa dobi Slovaška tudi razne dru ge olajšave, ki bodo omogočale avtonomno urejevanje raznih specielno slovaških zadev. Ako sc to uresniči, bo notranji in pa tudi zunanji položaj češkoslova ške republike močno okrepljen. Istočasno se pa vrše pogajanja tudi z nemškimi klerikalci za vstop v vlado in potekajo prav tako ugodno.
Korr*retnB predlogi za sporazum
Kaj naj bi Abesinija odstopila Italiji — Abesinski cesar
pa ne odstopi niti pedi zemije
PARIZ, 6. decembra. »Echo de Pa-1 o pomoči- Taka .je baje vsebina predlog«,
• is« objavlja načrt predloga, za katerega sta se odločili Francija in Anglija gle-|de posredovanja za kompromisno reši-\tcv italijansko-abesinskegn spora. Po tem hačrtu naj hi Abesinija dobila neko luko v Eritreji kot svoje izhodišče na morje, odstopila pa bi Ttaliji del pokrajine Tigre, toda tako, ila bi sveto mesto Ak-^um pripadalo še nadalje Abesiniji. Italijanski Somaliji bi se priključil del ozem lia južne Abesinije. Sicer pa bi ostala Abesinija popolnoma neodvisna država hod mednarodno zaščito. Abesinskemu cesarju hi bilo prepuščeno, da sklene po svoji volji z Društvom narodov pogodbo
katerega je Laval izročil Mussoliniju. Ta predlog je baje zadnji in ako ga Mussolini ne sprejme, se Francija in Anglija ne bosta več trudili za nadaljnje posredovanje, ampak bosta pustili, da gre razvoj dogodkov svojo normalno pot, to pomeni, da se sankcije proti Italiji poostri-jo in se naposled, ako bo treba, seže tudi po blokadi.
ADIS ABEBA, 6. decembra. Abesinski cesar odločno odklanja vsak kompromis, po katerem bi Abesinija odstopila tudi le ped svoje zemlje, in to komurkoli.
Vendarle abesinska ofenziva
Vsa abesinska severna vojska je prešla pri Makali in
reki Takazi v napad
'ASMARA, 6. decembra. Iz italijan-J^bega glavnega stana poročajo, da so pre sb Abesinci na vsej severni fronti v na-Pad. Čete rasa Sejnina in rasa Kase se Pomikajo v velikih kolonah proti Maka-b poslužujoč se docela nove taktike: upadanje v velikih skupinah in v premoči nad Italijani. Italijani obmetavajo pbesince le z bombami, toda Abesinci *tavnnjo takoj vsako izgubo z rezer-ami. Abesinci se bore s silno hrabro-fjo >n so že dosegli nekaj uspehov. Ita-'lani računajo, da se bo že danes raz-
vd
hi bitka, ki ho odločila usodo italijan-c fronte na črti Adua—Makala.
Abe-
so pa prešli v napad tudi na jugu,
k
Jer
jun pomaga dež. Id je
bojišču Italijanom v oviro,
pARl/ '
tudi
na se-
fi. decembra. Tukajšnji listi
poročajo, da Abesinci 110 napadajo Italijanov frontalno proti Makali, ampak skušajo napredovati ob reki Takazi in razcepiti italijansko fronto. Ako se jim to posreči, utegne postati položaj za Italijane zelo nevaren.
Italija, Anglija in Društvo narodov
S strani angleške vlade se jo že ponov 110 odločno naglasilo, da v vzhodno-afri-ški zadevi ne obstoja nikak spor med lta lijo in Anglijo, marveč samo med Italijo m Društvom narodov. Anglija je v sporu z Italijo le toliko, kolikor je — članica Društva narodov. Vse to tako trdovratno naglašanje pa vendarle ne more zakriti dejstva, da se Društvo narodov
prav za prav gotovo ne bi bilo povzpelo preko teoretičnih izjav, ako za njim ne bi stala volja Anglije. Samo Anglija je omogočila Ženevi obsodbo Italije kot napadalke, samo Anglija jo omogočila sankcije in tudi samo od nje je odvisno, ali se bodo še poostrile ali se pa ne bodo. Samo ona je pa tudi mogla prisiliti La-valovo Francijo, da je žrtvovala za Društvo narodov tako težko priborjeno prijateljstvo z Italijo. Ako se Anglija ne bi bila uprla nameram. Italije v Abesiniji, ali ako bi jih celo odobrila, bi Italija zaradi Ženeve lahko mirno spala in počenjala kar bi hotela.
Formelno obstoja torej spor zares med Italijo ir, Društvom narodov, stvarno pa — tega ne more nihče prikriti — med Italijo in Anglijo. To pa seveda ne zmanjšuje zaslug, ki si jih je Anglija s tem pridobila za Društvo narodov in spo štovanje njegovih statutov ter mednarodnih obveznosti in pogodb. Društvo narodov je postalo k tem zares to, kar si je svet želel, da bi bilo. Postalo je mogočni čuvar mednarodnega reda, zakonitosti in varnosti. Ako bo to ostalo tudi v bodoče, si bo vsaka država pač dobro premislila, preden bo stopila na pot sedanje Italije in skušala z orožjem v roki uresničiti svoje načrte.
Vprašanje pa je, zakaj se je Anglija sedaj naenkrat postavila tako neizprosno na stran Društva narodov in proti Italiji, med tem bo je v podobnem primeru japonskega napada na Kitajsko mirno prekrižala roke? Odgovor pač ni telžak. V japonskem primeru ni šlo za direktne interese velikobritanskega imperija, kakor gre v italijanskem! Z mnogih strani se je že uaglašalo, da gre Angliji pred vsem za to, da onemogoči Italiji, da bi z razširjenjem svoje afriške kolonialne posesti ogražala Egipt, odnosno Sudan, in pa njeno pot v Indijo. Kakor je to res in bi prisotnost italijanske vojske na meji Li-
4>ije in ua rneji Sudana bHa Angliji neprijetna, in kakor je nadalje res. da r.e bi mogla dovoliti, da .postane Italija lastnica Tanskega jezera, vendar še ni glavni razlog, zaradi katerega je šla Anglija v tej zadevi tako daleč.
Najvažnejši razlog je — Sredozemsko morje! Z naraščanjem moči Francije, še mnogo bolj pa z naraščanjem moči Italije na Sredozemskem morju, bi se utegnilo zgoditi že v bližnji bodočnosti, da bi Anglija izgubila svoj dominantni položaj. To bi se zgodilo zlasti v primeru, da bi se še poglobilo letos januarja v Rimu sklenjeno prijateljstvo med Francijo in Italijo. Da se pa to ne zgodi, je treba Italiji onemogočiti, da bi se razvila v kolonialno velesilo prve vrste. In zato je Anglija s tako odločnostjo izkoristila instrument Društva narodov proti Italiji. Ko pa vemo, da je v ozadju tako velika zadeva, skoraj ne moremo verjeti, da bi Anglija popustila dokler ne doseže docela svojega cilja, t. j. oslabi Italije in jj onemogoči povečanje njene moči. S tega stališča mo ramo zato presojati vse sedanje in hodo-če »posredovalne« akcije!
Nemčija zahteva kotomje
HAMBURG, 6. decembra. Tu je zboro vala Nemška kolonijalna zveza. Med drugimi govorniki Je nastopil tudi general von Epp, ki je naglasil, da si je ves nemški narod edin v tem. da so Nemčiji neobhodno potrebne kolonije. Ob-čiji samo še vprašanje, na kak način naj jih dobi. Nemčija ne želi odvzeti s sik) nobeni državi njenih kolonij, je pa trno prepričana, da ima nesporno pravico zahtevati, da se ji vrnejo kolonije, ki so bile njena last do versailleske mi rovne pogodbe.
NAPETOST POPUŠČA?
LONDON, 6. decembra. Angleška ad-miraliteta je sklenila odpotegniti iz vzhod nega Sredozemskega morja dve svoji največji bojni ladji »Renown« in »Hood« ter štiri križarke. Te ladje odplujejo na Atlantski ocean na lOdnevno vojaške vaje. Kam bodo odplule po teh vajah, zaenkrat še ni znano. To odpotegnitev ladij smatrajo zlasti v Parizu za znak, da je napeta atmosfera postala blažja in da bo sedaj lažje nadaljevati pogajanja za sporazum. V Parizu pričakujejo, da bo sedaj tudi Italija odpoklicala del svojih čet iz Libije.
NOV TR ANSPORT.
NEiAlPELJ, 6. decembra. Parnik »‘Ca-labria« je odpeljal včeraj od tu v, vzhodno Afriko zopet 2.000 vojakov.
ODLOČITEV V FRANCIJI.
PARIZ, 6. decembra. Za današnjo sejo francoskega parlamenta vlada veliko zanimanje, ker se bo na njej odločilo ali Lavalova vlada ostane ali ne. Ako Laval pade, dobi Francija najbrže dooela levičarsko vlado.
ZA ZEDINJENJE IRCEV.
DUBLIN, 6. decembra. Na zborovanju sinfajnovcev je bil znova izvoljen za pred sodnika stranke de Valera. De Valera je imel ob tej priliki govor, v katerem jc dejal, da je trdno prepričan, da jc večina irskega naroda za to, da se združita severna in južna Irska v svobodni republiki. Nobenega dvoma ni, da se bo to prej ali slej uresničilo.
EUWE ZMAGUJE.
AMSTERDAM, 6. decembra. V boju za svetovno šahovsko prvenstvo vodi sedaj Euwe. ki ima 9 točk. dočim ima dosedanji svetovni prvak Aljehin le 7 točk. Remijev je doslej 9.
UoitiuM yuMend
Za organizacijo dolžnikov
Težnje pripravljalnega odbora snujočega dolžnikov v Ljubljani
Že tri leta se rešuje vprašanje kmečkih dolgov in ker se ne rešuje s pravega konca, se vedno znova pojavlja na dnevnem redu zborovanj poslanskih klubov in sej vlade — toda brez sodelovanja dolžnikov. Ureditev tega vprašanja, ki je za veliko večino izmed nas dolžnikov 1 j e n j s k o vprašanj e, se ne
se Društva
Z 1 v
more izvršiti mimo nas ali brez nas. Slišati se mora tudi naš glas, kajti skrajni čas je, da se vprašanje dolgov sploh vzame v pretres in definitivno in pravično reši, toda ne samo za kmečke, temveč prav tako tudi za vse ostale dolžnike*
Katastrofalni padec vseli cen, pred vsem pa cen kmečkih pridelkov v zadnjih letih, s tem pa ogromni in nepričakovani porast notranje kupne moči dinarja— to je povzročilo vse naše gorje in nesrečo. Nad 195.000 rubežni v letu
1934	na .300.000 davkoplačevalcev v naši banovini jasr.o priča, v kake neznosne režave jo zašlo naše gospodarstvo. Poljedelski pridelki, živina in nepremičnine, pred vsem na deželi, ki predstavljajo naše glavno premoženje in tvorijo podlago za kredit, ki smo ga najeli, so padli tudi za 80% svoje kupne vrednosti. Kredite smo najeli za razširjenje naših obratov, «a nakup strojev in orodja, za investicije, za popravila in za nakup stavbišč ter posestev, za novogradnje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za izplačilo dot našim hčerkam in sinovom, za izplačilo dediščine našim bratom in sestram, da so mogli začeti svoje gospodarstvo itd., torej v gospodarske namene, za povečanje možnosti dela, ne pa /a zapravljanje ali zabavo.
Nezmanjšane visoke obresti nikakor niso več. v skladu z našimi silno padlimi dohodki, poleg tega pa se je še vrednost dolga, računana v blagu, ogromno povečala — v mnogih primerih je postala telo do petkrat večja od prvotne. Mnogi izmed nas, ki so bili visoko aktivni, so postali na ta način brez svoje krivde, kljub vzgledni marljivosti in skromnosti, v kratkem čas-u globoko zadolženi in celo prezadolženi.
Ogromno so prizadeti tudi oni, ki so zidali s posojilom nove hiše v letih visokih cen v naših mestih in trgih. Ako so to bili manjši ljudje, delavci, uradniki, mali obrtnik itd., ki so že pri zidanju izrabili do skrajnosti svojo kreditno sposobnost, zgrajeno na tedanjih višjih dohodkih, je jasno, da so danes brez svoje krivde v naravnost obupnem položaju.
Mi dolžniki smo utrpeli ogromno škodo. desettisoči izmed nas so materialno in moralno popolnoma uničeni. Nelikvidni dolžniki so potegnili za seboj tudi vsa denarne zavode, ki so morali zapreti svoje blagajne, ker zaradi pomanjkanja de-rarja niso zmožni izplačevati vlog. Zaradi ogromnega padca vrednosti zastavljenih zemljišč in hiš, so postala njihova
posojila dubiozna. Naše zadružništvo, naš ponos in naša nada, ki nam jc v težkih časih pomagalo do naše na-odr.e in gospodarske osamosvojitve, leži na tleh. Število brezposelnih od leta do leta raste in naše gospodarstvo vse bolj propada.
Dolžniki, zdramimo se! Posezimo ak tivno v razvoj dogodkov! Prepričati moramo odločilne faktorje, da z enostavnim podaljšanjem kmetskega moratorija, kakor so to delale dosedanje vlade, pro blem nikakor ni rešen. S tem se neurejenost razmer samo podaljšuje, ne pa odpravi. Problem se mora že enkrat v celoti rešiti, in sicer korenito. Rešiti tako, da se odpravijo vse krivice, ki so se storile dolžnikom. Primerov za to imamo dovolj iz drugih držav, ki so stale pred istim problemom kakor danes mi. Na primer Amerika in Anglija na eni strani, Bolgarija, Madžarska, Romunija itd. na drugi. Milijarde so žrtvovale te države, da so vzdržale likvidnost zavodov ter preprečile katastrofe na denarnem trgu ter s tem zastoj v vsem gospodarstvu. Deloma so znižale previsoko kupno moč denarja, deloma so odpisale dolgove. Pri nas se pa ni zgodilo niti eno niti drugo, le moratorij že tretje leto tlači vse gospodarstvo.
Stojimo na stališču, da država ne sme uničevati onih, ki so delavni in podjetni, ki skrbe za gospodarski napredek naše domovine in ki so tudi v davčnem oziru steber naše države. Priznavamo potrebo varčevanja in veliko narodno-gospodar-sko korist, ki jo ima splošnost od hranilcev ir. vlagateljev. Obračamo se samo pfotii neupravičenemu obogatenju 5cz noč na škodo dolžnikov. Sicer pa se danes godi velika krivica tudi vlagateljem, ker v večini primerov sploh ne morejo razpolagati s svojimi vlogami. Zato so tildii oni naši zavezniki v našem pravičnem boju za normalizacijo denarnih razmer v naši državi. Kajti tudi mi se borimo za to, da bodo mogli vlagatelji zopet neomejeno razpolagati s svojimi vlo-gami potem, ko se bo našla pametna ir. pravična, solucija. Na ta način bodo vloge zopet, proste za nove investicijo in oži v Len je gospodarskega življenja v obče.
Namera snujočega se društva dolžnikov je, da zbere vse vpoštev prihajajoče gradivo in združi vse dolžnike v močno organizacijo, ki bo ščitila njihove interese in skušala pomagati vladi pri reševanju teh težkih vprašanj. Tudi drugi interesenti v teh vprašanjih se organizirajo, zato smo dolžni samim sebi, da storimo isto, da se ne bodo reševala ta vprašanja, na katerih smo mi sami najbolj zainteresirani, ker nam dolgovi Ogražajo eksistenco, brez nas ali celo proti nam. V interesu vsakega dolžnika je, da se čimprej priključi strnjeni celoti.
Obrtno gibanje v Mariboru
V	mesecu novembru 1935 so bile izdane v Mariboru sledeče obrtne pravice: Leber Ivan, izvošček, Koroška č. 72; Vojsk Franjo, krojač, Slovenska ul. 36; Guštin Julij, restavracija in kavarna z barom, Grajski trg 1; Jelen Marija, gostilna, Meljska c. 22; Časar Marija, gostilna, Taborska ul. 8; Slomšek Mara, gostilna, Taborska ul. 20; Šramel Angela, gostilna, Dajnkova ul. 10; Drčar Marija, gostilna, Splavarska ul. 5; Ribarič Sla-van, trg. z meš. blagom na drobno, Glavni trg 14; Mac Roman, trgovina z mineralno vodo na debelo, Aleksandrova 17; Marinič Ivana, šivilja, Aleksandrova cesta 55; Selinšek Franc, izdelovanj.’ in prodajanje regulatorjev pečnega plamena, Slomškov trg 6 in Pajnkiher Bogomir, čevljar, Cankarjeva ul. 34. — Izbrisane so pa bile sledeče: Scherer Boštjan, izdelovanje kokošnjakov. Tržaška c. 18; Pristovnik Jurij, prodaja pokalic, malinovca in limonade ua javnih prostorih (stojnica) Aleksandrova cesta; Pristovnik Jurij, prodala umetnega ledu. Razlagova ul. 15; Leber Jožef, izvošček, Koroška c. 72. ligo Alojz, gostilna, Cvetlična ul. II; Vaupotič Boštjan, trgovina z galanterijo,, urami in pateuti pod imenom »Triglav-Import«, Marijina ul. 10; Marko Franc, sejmarstvo z gorkimi klobasami in kruhom, Meljska c. 87: Stefanovič Darinka, trgovina z manufakturo, svilenimi izdelki, galanterijo in konfekcijo s pristavkom »Svila«, Gosposka ulica 32; Toman Štefan, brivec in frizer, Aleksandrova c. 36; Zechtl Barbara, trg. s sadjem in zelenjavo ter pečenje kostanjev. Kralja Petra trg (stojnica); Tisch-ler Ignac, trg. z meš. blagom na drobno ter prodaja alkoholnih pijač. Aleksandrova c. 19; Gonza Josip, izdelovanje glasbenih inštrumentov. Vetrinjska ul. 18 in Berdajs Vilko, trg. z mešanim blagom. Vetrinjska til. ,30.
Citaieljicaro in Čit atelje m „ Večer-nika“
spOročamo, da prične v kratkem izhajati v našem listu nov roman:
Po »Sldi Silanovi«, s katero smo sodo* življali kos neposredne sedanjosti v našem ožjem mariborskem okolju, pohitimo zopet v svet. bujne fantazije bodočnosti*
V	našem novem, prav tako izvirnem romanu, bomo čitali o usodnih' posledicah iznajdb genialnega znanstvenika, ki skuša v svoji užaljenosti uničiti človeštvo s pošastnimi stvori, zato ker ni hotelo sprejeti in izkoristiti njegovih velikih od' kritij. Skozi vso to napeto in fantastično zgodbo se pa vije ljubezen dveh src, fr premaga naposled vse velike težkoče. Povejte, da bo naš novi roman senzacija* tudi vsem, Id Še uiso naši naročniki! •-»VEČERNIH« je najcenejši dnevnik v Jugoslaviji in stane na mesec PO PO-ŠTI SAMO 10 Din, DOSTAVLJEN NA DOM PA 12 Din.
Računa s človeško lahkovernostjo
Zanimiva razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem
Ni še dolgo tega, ko je tukajšnji mali kazenski senat obsodil sleparja »večjega stila« Risija. ki je ofrnažil več ljudi za lepe tisočake, pa je danes sedel na zatožni klopi nekoliko »manjši« zločinec, ki je s svojimi dejanji oškodoval bolj revne in manj premožne ljudi, toda po vzorcu nedavno obsojenega Risija. Je to 28-letni trgovski pomočnik Albin šaša iz Prevalj, ki mu je obtožnica očitala, da je z lažnim predstavljanjem dovedel v zmoto več oseb. da so mu izročile denar za razna posredovanja, ne da hi obljubljene intervencije izpolnil.
Tako je prišel k nekemu posestniku na Prevaljah ter ga nagovarjal, da mu bo preskrbel brezobrestno posojilo, če pristopi kot Slan k neki ljubljanski kreditni fcadrugi ter zahteval na račun takse in tolekov preko 1000 dinarjev, ki mu jih jfc seseda posestnik v veš, da. bo dobi) .
omenjeno posojilo, tudi izročil. V nekem drugem stečaju je nekega posestnika o-škodoval za 1500 dinarjev, kateri znesek je izvabil pod pretvezo, da mu bo nakupil plemenskega bika. Zopet drugim je ob ljubljal razne službe ter za »koleke« ka-siral od 500 do 900 dinarjev. Takšnih slučajev ima osem na vesti. So to večinoma brezposelne natakarice, trgovski nameščenci in delavci, ki jih je na ta način olajšal za vse prihranke. Pri razpravi je vse odkrito priznal, zagovarjal pa se je, da je bil sam brezposeln in se je pač na takšen način hote) preživljati, dokler ga niso oškodovani prijavili orožnikom. Obsojen je bil na 1 leto in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Razen tega je bil obsojen, da mora vrniti oškodovanim izvabljeni., denar.
Trgovina z vinom v ptujskem in ljutomerskem okraju. Promet ua vinskem trgu je bi! tudi v preteklem tednu le neznaten in se nikakor rtoče bolj oživeti. Vinski trgovci še držijo pri nakupili še vedno rezervirano in čakajo najbrže še ugod nejših prilik. Njih nabave se omejujejo le na najpotrebnejše količine in na robo, ki jo trenutno rabijo v obratu. Nasprotno prošliru tednom se je iskalo sedaj po večini le cenejše in nekoliko šibkejše vino z okroglo 9% alkohola in bolj režkefea okusa, ki je šlo skoraj izključno ižvfen sreza. Domneva se, da se ta roba rabi za rezanje še cenejših mehkih vin iz južnih pokrajin države. Gostilničarji so odpeljali kakih 500 hi, nekaj partij je šlo tudi v premogokopne revirje. Večjih va-gonških pošiljk takrat ni bilo. Cene se gibljejo pri šibkejših vinih od 2 Din navzgor. Vina mešanih vrst srednje ka-* kovosti se ponujajo od '2.25 in '2.50 do 2.75 Din, dobra od 3 Din do 3.50 Din. Kvalitete stanejo od 4—5 Din navzgor.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek, dne 3. decembra je bil razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 110 volov, 249 krav, 16 bikov, 39 juncev, 45 telic, 6 'telet j.n 183 konjev, skupaj 657 glav živine. Od teh so jih prodaJi 155. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: voli 3—3.50 Din, krave 1—2.40 Din, biki 2—2.80 Din, junci 2—2.50 Din, telice 2 do 3 Din. Konji so se prodajali po kakovosti od 250—3.8000 Din, žrebeta pa od 500 do 1.100 Din. Kakor razvidno, so cene zopet nekoliko padle.
Sejem za prašiče v Ptuju, kj se je vršil dne 4. decembra t. 1., >s bil radi skrajno neugodnega .vremena slabo založen in tudi kupčija je bila slaba. Prignali so 87 svinj, prodali pa 24. Cene za kilogram Sive teže so bile naslednje: pršutarjj 4 do 5 Din, mastne svinje 5—5.50 Din, plemenske 4—4.25 Din, prasci stari do 12 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 40 do 100 Din eden.
Na današnjem ribjem trgu so prodajali ribe po sledečih cenah: krape po 12, ščuke po 20, kablije po 18, danske filete po , 26, lineje po 12. mole po .20. kalamaje po > 26, osliče po 20.	f
Uspehi Štefke Fratnikov«?
Goste in debutante dobivamo, drugega za drugim; Rijavca, Kareno...; največ zanimanja med vsemi pa je poleg Rijavca vzbudila konservatoristka Štefka Fratnik o v a, bivša članica mariborskega gledališča, nastopajoča v >Fau?tU< kot Margareta. Njen glas poseduje .ze!0 simpatično barvo, globoko kulturo in zelo izpopolnjeno tehniko. Razvil se ;e izredno: saj smo opazovali pevkin nagel glasovni razvoj v zadnjih letih ua koti' sefvatorijskih produkcijah. 'Vokalizacij3 ii je mehka, pravilna in jasna, prav tak0 vsa Izgovorjava. Danes lahko trdim0 spričo njenih uspehov, da nam ob®ta pevko velikega formata, pomembno..za nago pevsko umetnost: saj je žc 'dari«s na lepi umetniški stopnji. Prav taiWr je tudi igralski odlična in sta se igra in Pe' t.je dovršeno izpopolnjevali. Sposobnost in delo je pač pogoj pravemu pevcu in igralcu. Tudi delo! Oboje nam je dokazala in potrdila Št. Fratnikova. ki je bila od gledališke publike sprejeta izredno simpatično, — po zaslugah in vreduosti. ^ kratkem bo nastopila v NVagnerjevefl1 »Kraljičinem ljubimcu« — za uspeh nif jamči njena glasovna in igralska kvalite' ta. —dc.
»Misel in delo« v drugem letu. Kultur03 in socialna revija »Misel in delo«, kj '2' Iiaja v Ljubljani, je sedaj nastopila svpi« drugo leto in je v prvi številki tako zunanje kakor notranje bogatejša. No uyPd nem mestu je članek uredništva »Zdravega zrnja je treba« nato pa slede razprave: Ivar. Hribar: Stjepan Radi? in Antonin Švehla (Donesek k naši politi^11' zgodovini poslednjih tet); dr. Stojani' jič: Osnovni problemi delovnega praV3 (Nastopno predavanje na univerzi kr3'i3 Aleksandra I. v Ljubljani, dne 5. novert' bra 1935.); dr. Branko Vrčon: V Dru?^’1 narodov ali izven njega? (Razprava 0 abesinsko.itaJijanskem konfliktu). V »Obzorniku« so pa poročila: t dr. Kare! Kodermana. Pravniški, kongres. Profesor^1 kongres, Zdravniški kongres. Delo 1»°^'. gresa nacionalne omladine. Otnladinsi'’ narodnoobrambni tečaj. Posledice ekonomskega propadanja inteligence, Dr> k-Markovi? »Jugoslovenska država i hf' vatsko pitanje (1914—1929)«, Češkoslovaški parlament in intelektualci. Knjiži10 poročilo.
Sokolske veste
Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v nedeljo dne 8. decembra t. 1. ob v dvorani br. Renčelja Miklavžev večer-Igra la. jazz band. Darila se sprejem aK ceh' dan. Vabljeni so vsi člani in cen), občinstvo. Pridite.
Sokolsko društvo Maribor I. priredi soboto 7. t. m. ob 20. uri družabni vec«> v kadetnici.
V Maribor u. dne 6. XII. 1935.
Wsž2SBBq»Bgw
Mariborski »Vecernlk« Jutra
ii yiiiiiilnii—wiiiiiii»iiH»n"H'i, rcrpiip c'
Stran 3.
Mmišmke m&k@i%ke mcvm
>»Puš£avnik“ — jetn>k
V Hotinji vasi so odkrili moža z brado do tal — Stanoval je v neki hiši, kamor so mu prinašali Hrano — „Puščavnfk“ kaznovan radi prevare, se skriva in si pusti rasti brado, da bi ga ne iztaknili
Te dni 'so hočki, orožniki odkrili v Hotinji vasi v neki hiši že priletnega moža, malodane popolnoma Onemoglega in z brado, ki mu je zrastla skoraj do tal, 0-rožnikom je prišlo na uho. da se tamkaj nahaja neki nenavadni »puščavnik«. Umljivo. daso se zanimali zanj in da so ga poiskali. Pri zaslišanju pa se je pokazalo, da imajo v rokah Blaža'Kaninska, obsojenega svojčas na 16 mesecev težke ječe radi raznih prevar,' ki je bil pobegnil iz zaporov v tujino in se nekako pred
enim letom, vrnil domov k svoji ženi. w Nista pa stanovala skupaj, da mu ne bi prišli na sled. Nahajal se je stalno v neki za to prirejeni hiši, kamor mu je žena nosila hrano. Ker mu ni mogla večkrat neopaženo prinesti hrane, je mož, ki je bil svojčas restavrator, prekupčevalec, uradnik itd., nemalokrat stradal, tako, da so ga orožniki našli popolnoma zanemarjenega in onemoglega ter z brado obra-ščenega, da je izgledal kakor puščavnik. Orožniki so ga izročili tukajšnji kazilnici.
Novi mariborski mestni poveljnik
je postal kakor srno pred tedni poročali brigadm general Milutin Milenkovič, ki *e doslej služboval v vojnem ministrstvu v Beogradu. Novi mestni poveljnik mariborski je prispel včeraj opoldne v Ma-ribbr in so ga ob prihodu pričakovali mariborski odličniki ter polnoštevilno nav-zočni častniki mariborske garnizije. Ob njegovem prihodu je zasvirala vojaška godba pozdravno koračnico, nakar ie po veljnik 45. pešpolka polkovnik Božovič Predstavil novodošletnu mestnemu poveljniku uaVzočne odličnike. Novi mestni poveljnik, ki z današnjim dnem prevzema posle mestnega poveljnika mariborskega, je rodom iz Duboke K uče v e v A4oravski banovini. Po dovršenih gimna zijskih študijah ter odlično absolv-rani nižji in višji vojni akademiji je postal 1. 1913 v srbsko-bolgarski vojni komandir mitraljeske čete 9. pešpolka. Z velikimi uspehi se je udeleži! pomembnih nalog, k: so mu bile stavljene v svetovni vojni Dne 26. avgusta leta 1914 so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. Potem, ko je okreval, je prišel v operativni oddelek vrhovr.e vojaške komande, kier ;e lvl’do :. 1917. ko je kot komanchr bjzčrtškega invalidskega oddelka šel v Afriko In ostal tamkaj do leta 1920. Post--'1 ie nato bataljonski poveljnik v Sisku, Bitoli i m Stru-mici, leta 1927 pa šef splošnega oddelka pehotne inšpekcije pri ministrstvu vojne in mornarice. Od leta 1930 do 1952 je zavzemal poveljstvo 7. pešpolka, nato še je zopet vrnil na omenjeni splošni od->. sek in je bil imenovan za predsednika | stalne izpitne komisije za čin pehotnega podporočnika. V tem svojstvu je ostal do imenovanja poveljnikom mesta Maribora ter obenem pehote-dravske divizijske ob’asti.
Ko prevzema danes novi mestni poveljnik. ki slovj radi odličnih vojaških kvalitet, stroge pravičnosti ter-gorečega patriotizma, mariborsko mestno .poveljstvo. ga v imenu mariborskega meščanstva kar naprisrčneje pozdravljamo in mu želimo, da bi v Mariboru žel v.svojem odgovornosti polnem službovanju kar nailepše uspehe.
Triumf naših malih v Pragi
0 prisrčnem sprejemu rtašlh harmonikarjev od tukajšnje »Harmonije« pišejo ksl praški listi ter se o naših »malih« Prav občudovale izražajo. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki praške mestne občine, Jadransko straže in Jugoslov. Češkoslovaške lige. Med navzočnimi ie bil tudi naš odlični prijatelj in prvobori-telj za jugoslovansko češkoslovaško zbližanje redaktor J. K. S trak at y. Naši mali harmonikarji so dobili skupno stanovanje v Obecni hlapecni šoli in so bili gostje gospodinjske šole Rodine in Aleksandrovega kolegija. Z obema dose čanjimn koncertoma v praški radijski postaji in v Masarykovem domu, kjer so igrali pred gojenci Masarykovega doma, so sj osvojili srca in simpatije vseh Prasnov. V Pragi je r:a sporedu- še nekaj konoertov in so ob času tega poročila na§i »mali že najbrže v Brnu. glavnem •bestu Moravske zemlje, kjer jim tudi Pripravljajo prisrčen sprejem.
Iz poštne službe. K tukajšnji pošti Maribor I. je premeščen Karel Hribernik, doslej višji kontrolor pošte v Šmarju pri Jelšah.	>.
Iz davčne uprave. Poslovanje tukajšnje davčne uprave nadzirata te dni inšpektorja ljubljauske finančne kontrole gg. Pirkmajer iil Mešek.
Konkurz je razglašen nad imovino trgovca Franca Straha v Podgradu pri Gornji Radgoni;
Grob pri grobu,.. V starosti 59 let je umrla v Tomšičevi-ulici 32 gospa Marija Weixlcr. vdova po nadučitelju. V splošni bolnišnici je preminula v 64. letu svoje dobe kamnosekova žena Marija Truglas. Žalujočim naše . toplo 'sočutje!
Zgled podjetnosti daje tukajšnja Putni-kova pisarna. Na svojem paviljonu na Aleksandrovi cesti je vzorno uredila redno poročanje o vremenskih prilikah na naših planinskih postojankah od Mariborske kpče pa ..do Pece in Celjske koče, Tem potom bodo interesentje redno in točno obveščeni o vremenu, predvsem
o	snežnem stanju po naših postojankah.
Davčna uprava Ža mesto Maribor opominja im čl.. 29. uvedbe o prisilnem izter-javanju davkov .jv/je" one .delodajalce, ki
nje. ki nastanejo še pri sprejemu valo.v.,
V	ponedeljek 9. decembra predava gosp. France Vodnik, pisatelj iz Ljubljane, o ideji demokracije v književnosti.
Vsi neaktivni častniki, ki bivajo na teritoriju mariborske mestne občine, se pozivajo, da sc čimpreje zglasijo med u- ’ radhimi urami pri tukajšnjem mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. S seboj je prinesti oficirsko legitimacijo, odnosno objavo radi primerjanja podatkov, razen tega najnovejšo sliko v velikosti 4x6, v uniformi ali civiki radi predaje občini.
Narodno strokovna zveza podružnica v Mariboru, poziva vse članstvo in somišljenike, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 8. decembra 1935 ob pol 10. uri v zborovalni dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9 ITI. nadst. Udeležba za člane strogo obvezna.
Vabilo na izredni občni zbor, ki se vrši v smislu sklepa zadnjega občnega zbora, dne 21. decembra 1935 ob 10. uri v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom. 1. Sprememba pravil. 2. Volitev nadzorstva. Ako ob določeni uri ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom ir. v istih prostorih, ki sklepa pra voveljavno ne glede na število navzočih članov. (§ 26 z. p.) Načelstvo Slovensko goriške sadjarske zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ulica 2 I. Rože 1. r. — Velikonja 1. r.
Jadranska straža v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži predavanja, ki ga bo imel v soboto dne 7. tip. v dvorani ljudske univerze g. Milan Fuzy iz Zagreba:	»Od
Sošaka do Kotora« s skioptičnimi slikami, ki bodo nazorno pokazale vse lepote in kulturne spomenike našega Jadrana. Posebno opozarjamo na to našo mladino včlanjeno v Podmladku JS s prošnjo, da ne zamudi te lepe prilike in poseti to predavanje, ki ga je Jadranska straža oskrbela na lastne, stroške. Vstop prost brez vsakega plačila;
Program v Veliki kavarni izvaja moj. sterski konferencier M. Jelačin.
Vsi na Miklavžev večer KIJ »Triglava« v soboto 7. decembra v veliki dvorani .Narodnega doma. Darila se sprejemajo v
GRAJSKI KINO Telefon ‘22-19
V	nedeljo 8. dec. ob 18. uri vsi na
Miklavževo
še niso poravnali v plačilo zapadle izredne banovinske davščine (l%.*~'A%) za »Bednostni.-sklad« za proračunska leta 1933-134. 1934-19.35, 1935-1936. da poravnajo zaostale zneske do 15. decembra 1935. sicer se bo uvedla prisilna izterjava (rubežeii). •
Razpored pridobniuc in davka na poslovni promet in davka na luksus za leto
1935	je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 bo razgrnjen-na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji upravi (soba št. 5) v času od dne 6. XII. do Vštetega dne 13. XII. 1935. 0» ugotovljenih davčnih o-snovab in -odmerjenem davku so davčni zavezanci posebc obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico do pritožbe.
Sneg, Pohorje in »gospa Mara« vabijo ljubitelje Pohorja-Ih smučanja k Mariborski koči, kamor pohite Mariborčani jutri v soboto. Tam bo z odprtimi rokami spre jela vse :.svoje .znance oskrbnica gospa Mara, ki obhaja jutri rojstni dair in god. Pa tudi .dilcarji bodo prišli na svoj račun. saj so snežni možicelji pogrnili Pohorje s 50 cin debelo snežno odejo. Ker .ie temperatura.stalno 2 stopinji pod ničlo, zato bo sneg izvrsten za smučanje. Smu-uk in na svidenje jutri pri Mariborski koči!
Pedagoško predavanje. Na zborovanju sreskega učiteljskega društva za mariborski levi breg bo jutri v soboto ob 9.30 predaval v Narodnem domu predsednik g. Mirko Vauda o temi »Pedagoško-di-daktične beležke izza šolskega pregleda v 1. 1934-35 s posebnim ozirom na vaško in obmejno šolstvo«.
Liudška univerza v Mariboru. Danes v petek 6. decembra ob 20. uri predava o »radiotehniki« g. ing. M.. Osana, prof. tehnične Visoke šole v Ljubljani'. S pomočjo različnih-' aparatov bo pojasnil potom-poskusov-fenomen- prenašanja elakv
l	tričnih valov in obrazložil različne'.mot-
petek in soboto pri hišnici.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Albaueževa in Komgova. jutri v soboto pa Maverjeva in Sirakova- lekarna.
Nesreča pri podiranju drevja. Ko je
včeraj dopoldne podiral 45 letni delavec •Jernej Sajovic na Planici drevesa, je debela smreka padla na njegovo levico in mu jo do lakta navzdol dobesedno zmečkala, da so izstopile kosti. Težko poškodovanega delavca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
. Cisto podobno... Nedavni veliki vlom
v	prostore tvrdke »Desa« v Ljubljani je zbudil v javnosti veliko pozornost in-zanimanje. Način vloma spominja namreč na znanj slučaj svoiečasnega vloma- v Rogaški Slatini.
Nevaren človek v kehi. Že delj časa so se v Pesniški dolini vrstili vlomi in tatvine, tako, da je bilo prebivalstvo v večnem strahu in bojazni. Končno se je pos:eČi!o orožnikom, da so iztaknili nevarnega človeka, ISletnega Jurija. Seneke1'.ia. Pri aretaetji so našli pri r.jem skrit samokres. Tudi je priznal, da je izvršil skupno z nekaterimi pajdaši več vlomov. Sedaj poizvedujejo za njegovimi .pomagači ter se bodo vsi morali zagovarjati pred mariborskim malim kazenskem se Patom.
»Sedem otrok mi strada...« Pri posestniku Simonu Hartnerju na Otiškem vrhu so vlomili ter odnesli zalogo masti, pa tudi druge življenjske potrebščine v skupni vrednosti 1100 dinarjev. Dravograjski orožniki so se podali na delo ter radi suma soudeležbe aretirali 411etnega najemnika Lovrenca J. iz Dravograda, in 261etnega Ivana C., po poklicu delavca Pri zasliševanju je Lovrenc J. opravičeval ta svoj prestopek s sledečimi besedami: »Sedem otrok imam, ki stradajo in ki nimajo kaj jesti. V hudi stiski sem postal tat.«
Huda kazen radi krivega pričevanja.
Danes ob 16. uri, veliki otroški spored z Miklavževim nastopom. Nepreklicno zadnjikrat. Ob pol 7. uri in pol 9. uri veliki cirkuški velefilrri
»Variete*'
Hans AJbers, Annabella, Horbiger so tri zvezde, ki vam jamčijo za prvovrstnost. tega filma. Pride najboljši Magda Schneider-film »LisekUt«. Pripravlja se srčkana Frančiška Gaal v velefilmn »Majčica-.
Matineja. Opozarjamo cenjene obiskovalce, da bo v soboto 7. ob 14. uri in nedeljo S. ob 11. uri dopoldne, ponedeljek decembra ob 14. uri senzacibnelni dvojni spored »V imenu zakona« kovboj-skj velefilm Georg O. Brieii, drugi film »Zakon pragozda«, k.ovbojski velefilm Charles Farell. Kljub dvema veiefilmoma znatno znižane cene.
Kino Union. Danes film ljubavnega čara in prekrasnega petja prvi film z najboljšim tenorjem sedanjosti Benjaminom Gigli in Magdo Schneider »Ne pozabi me!« Od danes dnevno ob 14. uri še poseben film za mladino in otroke, »Janko in Metka« in Micky-miška-film, po znižanih cenah.
REPERTOAR Petek. 6. decembra; Zaprto,
Sobota, 7, decembra ob 20. uri: »Plesni večer Mercedes Goritz-Pavehčeve .
Red B.
Nedelja, 8. decembra ob 15. uri »Poljska kri«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ma-krmeščani«. Premijera.
Plesni večer Mercedes Goritz-Paveličeve. Voditeljica zagrebške »Komorne plesne skupine« Mercedes Goritz-Pavo ličeva, zelo markantna osebnost, priredi lasten plesni večer v soboto, 7. t. m. V
• v b-osF.miih, zasnovanih po lastnih načrtih, odpleše bogat spored, ki ho deloma doživel svoj krst P-rav v Mariboru. Pri klavirju: Vera M a-y a. Veljajo dramske cene. Red B.
Mariborska premiera Kreftove vesele slovenske legende »Makmeščani« bo v nedeljo, S. t. m. zvečer. »Malomeščani,-še godi v prvi polovici-oktobra leta 1914. nepretrgoma eno noč ter so po svoji vse bini, zasnovi ter odrski obdelavi nedvomno eno. najmočnejših in najučinkovitejših sodobnih slovenskih dramskih del. Dejanje je napeto od začetka do kraja in mu mora Človek slediti z velikim za nimanjem. Delo uprizore v Kovičevi režiji ter ob sodelovanju Rasbergerjeve. Zakrajškove, Kraljeve, Groma, Gorinška, Nakrsta, P. Koviča, Košute in Verdenika.
Pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. Lenart, sta bila radi krivega pričevanja; obsojena Rudol R. na -eno leto robije ter Hinko K. na 8 mesecev strogega zapora.
15 letna kradljivka. Mariborska policija je prijela neko mladoletno deklico iz Razvanja, staro 15 let. ker je ukradla tri kolesa.
Pri telovadbi... Včeraj dopoldne se je pri šolski telovadbi ponesrečil tretješo-lec Odon Czerni. Pri .-skakanju na daljavo si je po nesrečnem naključju zlomil desno nogo nad gležnjem. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Tatvine in prevare. Neznani storilec je včeraj ukradel dr. Ljudevitu Novaku z balkona. 10 parov nogavic in .300 dinarjev vredno žensko jopico. — Istega dne je bivša, služkinja majorja Veigla kupila na njegov račun za preko sto dinarjev raznih živil. Zadevo preiskuje policija.
Najdeno kolo. Na dvorišču Kralja Petra trga 9 so našli kolo znamke »Nau-man«, regist. s št. 70129.
»Tvornica koles«... Tezenski orožniki so aretirali Alozija B. in Jožefa R„ ki sta znana tatova koles. Pri hišni preiska-
vi	so našli mnogo raznih delov ukradenih koles in najrazličnejše tablice z napisi znamk in evidenčnih tablic. Vse kaže, da sta aretiranca kolesa razstavljala, nato pa različne dele zopet sestavljala, da lastniki niso mogli spoznati svojih vozil.
Vremensko poročilo s Pohorja.: »Potnikovo« poročilo se glasi: Mariborska koča — 2, sneži, 50 cm suhega pršiča, smuka dobra, izgledi za nedeljo so dobri. Iz drugih postojank 5e ni nobenih poročil.
la iivtjatja in sveta Ameriški „Dreyfus“
Zanimiv in tragični primer stotnika Carterja — 37 let boja za čast — Pred ponovno obravnavo — Ameriška javnost je prepričana o justični zmoti
Ogromno zanimanje zbuja po vsej Ameriki afera stotnika Carterja, ki ga v splošno označujejo kot ameriškega »Dreyfusa«. Ta primera je tembolj upravičena, ker gre tudi v primeru stotnika Carterja za očito justično zmogo in po krivici trpečega človeka. Bilo je leta 1898, ko je vojno sodišče v Savannahu obravnavalo primer stotnika Carterja, ki je bil obtožen zaradi soudeležbe pri velikem korupcijskem škandalu, ki je za tedanje prilike zavzel ogromne dimenzije. Obtožen je bil, da je poneveril pri gradnji novih pristaniških objektov in naprav v Savannahu okoli dva milijona dolarjev, ki jih je porabil za lastne namene. Vojno sodišče je smatralo, da je stotnik Carter kriv, ter ga obsodilo na 5 let trdnjavske ječe.
Stotnik Oberlin M. Carter je danes sivolasi starček, inženjer, star 79 let. Že 37 let se z brezprimerno vztrajnostjo bori, da bi odstranil madež, ki ga je bila zlila nanj človeška hudobija. Carter, ki ga javnost v Zedinjenili državah ameriških splošno naziva »Ameriškega Drey-fusa«, je po trdovratnih borbah dosegel, da proučuje sedaj vso njegovo zadevo poseben senatni odsek. Ni še sicer določen dan razprave, toda predvladuje prepričanje, da je v kratkem pričakovati revizije Carterjevega procesa.
Vso svojo zadevo je stotnik Carter zajel ter objasnil v obsežni spomenici, v kateri prikazuje kot vzrok vse afere intrige nekega stotnika Cassia Giletta, ki je zares postal po obsodbi stotnika Carterja vojaški inženjer v Savannahu. Tudi zatrjuje Carter v tej spomenici, da si je s svojo politično usmerjenostjo nakopal sovraštvo gotovih vplivnih političnih krogov, ki so prežali, da se nekega dne nad njim maščujejo. Obtožba brez vsake osnove je bila sredstvo za oddaljitev od službe ter kruto obsodbo.
Kaj je obtožnica očitala Carterju? Leta 1897. je imel tedaj 411etni stotnik Carter že lepo kariero za seboj. Bil je vojaški ataše v Londonu in je tudi sicer zavzemal odlična mesta. Njegovi nasprotniki so se zlasti sklicevali na to, kako je bilo mogoče, da si je Carter, ki je prejemal plačo 3000 dolarjev, v teku 10 let nakopičil 800.000 dolarjev. Nadalje mu očita obtožnica, da je pri gradnji pristaniških naprav v Savannahu, kjer je Carter kot vojaški inženjer imel odločilno besedo, pridobil premoženje z raznimi sleparskimi manipulacijami. Tudi se je navajalo, da so se stroški za gradnjo pristanišča zvišali na 4kratni znesek prvotnega proračuna. Toda navzlic vsemu je Carter zatrjeval, da je nedolžen, ne da bi se pri tem mogel na kakršenkoli
način razbremeniti. Dne 12. maja 1898 je bila izrečena sodba vojnega sodišča. Carter je bil obsojen r.a 5 let trdnjavske ječe, izločitev iz vojske in 5000 dolarjev globe. Odtlej se je pričela ta gigantska Carterjeva borba za čast in pravico. Najprej je vložil pri takratnem prezi-dentu Kinleyu pritožbo proti razsodbi vojnega sodišča. Toda Kinley je sodbo potrdil in stotnik Carter je moral kazen v polni meri odsedeti.
Odkar so Carterja izpustili iz trdnjavske ječe, je pričel z akcijo po obnovitvi procesa. Minila so desetletja in ni bilo nikakšnih ugodnih izgledov. Sedaj, ko ima 79 let in je že blizu groba, pa bi rad še pred smrtjo bil očiščen sramote in oskrunitve časti. Široka javnost v Ze-
dinjenih državah ameriških spremlja z r.apeto pozornostjo potek te velikanske borbe in je za sebe prepričana o Carterjevi nedolžnosti.
Grabežljive zverine se bojijo svetlomodre barve.
V	Bombaju obstoja poseben institut za eksperimentalno proučevanje lastnosti nevarnih zverin. Dolgotrajna raziskovanja so dovedla do zanimivih rezultatov. Dognalo se je, da občutijo grabežljive zverine pred svetlomodro barvo poseben strah in da iz bojazni pobegnejo, čim se približajo omenjeni barvi. Radi tega so vse hiše v predelih, kjer živijo kakšne zverine, prepleskane s svetlomodro barvo.
Mali o
Razno
ŠTEDLJIVA GOSPODINJA
kupuje samo dober in cenen »Stanovski« premog. 5565
12#/o JAKOSTI ALKOHOLA Dalmatinsko izborno vino čez
ulica Din 8.— lit.. Viški sladki Opolo čez ulico Din 9,— lit. V »Grajski kleti«. Prepričajte sc, poskusite! 5505
KOKOSOVI TEKAČI
in brisače, linolej.	voščeno
platno, umetno usnje v speci-jalnili kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7	4285
SVARILO!
Nisem plačnik dolgov moje žene gospe Helenc Eažon. — Anton Bažon, Pobrežje. 5557
Prodam
SPALNICA
iz trdega lesa Din 1(590 z rnar morjem in ogledalom naprodaj. Ruška c 4, Gorup. 555» _____________________
Soommte se CMD1
Naznanilo otvoritve!
Naznanjam cenjenim damam, da ot.orim v soboto 7 decembra v GOSPOSKI ULICI št. 3 (v hiši gospoda Kormana).
iinsti čtsilni salon
Canjenim damam se priporoča
5564
Anica Bolte
Najcenejša knjižnica
10.000 knjig
damo globoko pod lastno ceno v svobodno izbero. Kdor knjige ljubi, išče In kupuje, oziroma jih je kupoval v boljših časih, bo že po cenah znal ceniti izrednost in vrednost te ponudbe, drugim pa predoči tudi najpovršnejša primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig, ki so zdaj po najnižjih cenah na razpolago, ni treba govorili,
ker Imajo svoj dober sloves razširjen po vsej domovini In preko njenih meja.	......	.	,
Prej so bile knjige pri vseh ugodnih ponudbah razdeljeno na skupine, zdaj pa tega ni. izbira je popolnoma svobodna, dokler traja za to Izredno akcijo dol cena
Ko tej ponudbi nlene požrtvovalnosti ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak tudi razumel, da mora biti časovno omejena in da se izredno veliki popusti ravnajo po številu naročenih knjig.	.	.ji.
Za nabavo najcenefše kn Sinice so na razpolago naslednje knjige.
13. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugosloveua. 1927. 291 strani.
1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str.
2. Maurlce Leblane: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str.
3. Veridlcus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 strani.
4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsorcau.) Romar 1925. 419 strani.
5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 strani.
6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 strani.
7. Oskar Hublcki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 strani.
8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani.
9. Oevre Richter Frlch: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani.
10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 strani.
11. Zevacco: Papežina Favsta. Roman. 1927. 194 strani.
12. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani.
14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 strani.
15! Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani.
16. Stanlev Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str
17. Sinclair — Gluck: Zlati panter: Roman. 1928.
18. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str.
19. Marcel Priolldt: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 strani.
20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 strani.
21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani.
22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani.
24. Melik. Do Bitolja in Ohrida.
25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26.-Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Do 1. januarja 1^36. so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige:	Skupina	5 knjig:	Skupina	10	knjig:
Broširane
Vezane
Din 10, Din 18,
Broširane	Din 40.-	Broširane Din 70.—
Vezane	Din 70.-	Vezane	Din 130.—
Izbira poljubna.	Izbira	poljubna.
Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko	revijo »Življenje in svet« v	zvezkih, za	JJenfh^dtkov^Kniive
knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.-. V navedenih cenah je všteta	tudi že poštnina, tako da	naročniki knug	ne bodo imeli	nobenih drugih	izdatkov. Knjige
bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali	tudi denar.
Tudi Božiček bo otrokom letos znatno cenejše kupoval
knjige.
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti:
27. Prigode porednega Bobija.
28. Sinko Debelinko.
29. Prigode gospoda Kozamurnika.
30. Janko in Stanko.
31. Skok, Cmok in Jokica.
32. Bratec Branko in sestrica Mica.
33. Sambo in Joko.
34. Osel gospoda Kozamurnika
35. Vrtismrček in Šilonoska.
36. Popkins.
37. Jelarjevi čuvaji.
Posamezna knjižica stane Din 12. .
Pri odjemu 5 knjig Din 50.—.
Pri odjemu vseh lt knjig Din 100.—.
Tarzan 2 knjigi, I. in II. del, stanc sedaj samo Din 30.-
Ceniene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki hh naročijo, in jasno čitljiv naslov. Važno je, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, že tudi nakažejo po posti rvrinnrinirM*! ndnos. tako da bomo moeli kniige hitro razpošiljati. — Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Uprav-
odpadajoči odnos, tako da bomo mogli knjige hitro razpošiljati ništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul 5.
Upravništvo »JUTRA«
v Ljubljani.
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov: