JA 19 de\ n (zad ^en in» Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO «LASI!.« ISOMLXISTltAE PARTIJE S. T. O. Je bil tvoj prispevek h kavciji že objavljen v "Delu,,? Če še ni bil, pohiti, da ga objavimo prihodnjič! dnrv>B1NOvLJENA IZDAJA LETO IV, ŠTEV. 163 TRSI SO «OTA, 2«. .1 A X I' A II .1 A 1052. CENA 20 LIR j večji vitelj Boljše lljič Li congrei ena K alije. AHTEVAMO VOLITVE o 7. oktobru, ko je Voja-, _ . _ } uprava drugič odložila ob-g4jg|jske volitve na leto 1952., bilo s strani vojaških obla-l_ nobenega glasu več, kaj g 1 avzaprav mislijo s svojo Uubo. Ljudi se vedno bolj -1 kvilašča prepričanje, da jo me-,Vj2 1 iajni krogi skušajo pote-iti v pozabo, občinsko de-ijska 'anje pa začasno še pustiti -al™Vdanjim občinskim svetom, : Sv. jjim je že pred pol leta za-<-kDa,T*el mandat, dokler se ne bi ì^umel1*13 u80dna prilika, nado-15 Motiti jih z imenovanimi ko-d-mošarji. e - 21. L :e Bat10 slepomišenje z živijenj-Romejnij interesi tržaškega pre-erau5 talstva, s katerim se stri-po že*jo vse protiljudske stran-iu - 6. 0(j demokristjanov, social-imatižaiokratov> misinov pa do ta-traussZvanih «indipendentistovii, je. arjey in titolašistov, bi se °dež' -^aijevalo verjetno v nedo-K'.ai! volitev, ker se pac :rt št/od a jo velikanskega porasta "va in ugleda naše Faruki si ga je pridobila s svo-resnim delom in dosledno =PMraniiio koristi delovnih slo-v vseh občinskih svetih. '^Poinoma odkrito so to po-z31e itaiijanske šovinistične e: anke, ki so potom Rima Skhegie 0(j|og volitev in ki bi ebčattele doseči tudi pri nas ne-v Teokratični volilni red vezanj , Ust. Zanje bi nove volitve >1 junci VelJajočih predpisih pome-Sv. J-6 dokončno izgubo doseda-Ma monopola v tržaški ob-e- op?1'' s čemer bi bila tudi po-’ io.3^Pana politika hladnega pri-brežifJUčevanja Trsta k Italiji, »rale. bič bolj niso za volitve ?gonJlVdušeni «indipendentisti», farJi in titofašisti, ker vedo, 19 1 bi mnogo škodovale njiho-18 l*h in anglo-ameriškim načr-'bi glede ohranitve statusa 23 i'° odn. razdelitve STO med 16 žkoslavijo in Italijo. Zato so j g 2 le.i leP° molčali ter, niso 10 2nili z mezincem za razpis 12 2'btev. Prejšnji teden pa so a 18 -jd pretvezo «obrambe» tr-24r zastave, katero je župan igr svojem iredentizmu proti-23 j avno odstranil z občinskih 10 ,s|°Pij, izstopili iz mestnega 17 i,eta za Stocco tudi Spore-'g 2ev* "indipendentisti» ter dr. 3 2čneileto. S tem svojim kora- 'H so skušali izzvati razbi-5v. n sedanjega občinskega sve-v Trstu ter tako dati Voja-z sV Upravi priliko, da imenuje Lrzen°jega komisarja in se tako Rinebi neprijetne dolžnosti raz-9; T?ati nove volitve. Tako so :edni' dejansko znašle vse protina Adske stranke na isti liniji ,°« volitvam kot demokra-- pr-uemu sredstvu za reševa-nLeiv 1 Jenjskih vprašanj pre-skeValstva našega področja. >ričo vseh teh temnih na-S24 V°v' ki jih proti demokra-54 i" in koristim tržaškega ljud- 34 llVa.kuje Vojaška uprava in 82 ii°filjudske stranke, je tem 97 1' J razumljivo, da je: naša 81 !i,rUja morala nastopiti z vso goriL °^n°stjo. Zaveda se, da bi o» 'Plenilo še nadaljnje odlagalo ri Voi'tev ne samo ohranitev 61 ( aPjega protidemokratične-37 ; stanja in zaostrene gospo-90 i?fske krize, temveč, da bi ‘ stanje še neprimerno 69 £slabšalo. Najzaneslivejši 52 , ak teh namer je katastrofalni ?. Znižanje vladnih kreditov 35 ‘zaski industriji, občinam co-L .A ter za javna dela. To j !zanie je neposredna posle-=rica Povišanja izdatkov De ,'Ssperjjeve vlade za oboro-i Lev v okviru atlantskih ob-| j |eznosti. 'lY?to P°meni zahteva KF -, d za takojšen razpis voli-rTTv Pogumno dejanje v o-1 ■ aQibo miru, proti vojnim ■Pravam, h katerim bi po v 0,ii ameriških netilcev voj-® in njihovih rimskih in trakih podrepnikov morali ; "PPspevati, čeprav le posred-lcc»o, tudi mi Tržačani. isto- in s tem bi se omililo, če ne že preprečilo, dosedanje brutalno narodno zapostavljanje našega življa. Odveč bi bilo poudarjati potrebo volitev novih občinskih svetov, ki bodo tudi v bodoče javna tribuna, s katere bodo komunistični in ostali demokratični svetovalci mogli braniti demokratične svoboščine ter politične, gospodarske in socialne pravice delovnih slojev tržaškega prebivalstva proti samovolji tujih okupacijskih oblasti in proti pastrani politiki favoriziranja bogatih slojev, preziranja potreb delovnega ljudstva na splošno ter šovinističnega zapostavljanja Slovencev s strani pripadnikov dosedanje večine v Trstu. Zato je potrebno, da vsi delovni ljudje, vsi demokrati, zlasti na še vsi Slovenci dvignemo svoj glas in zahtevamo takojšen razpis volitev v vseh občinah naše cone. Le na ta način moremo pričakovati izboljšanje stanja v vseh naših perečih vprašanjih, v nasprotnem primeru pa se bo to težko stanje le še mnogo bolj zaostrilo na vso, moralno in materialno škodo Tržačanov. STANE BIDOVEC NABIRALNA AKCIJA IMA VELIK ODZIV V MESTU IN PO VASEH Doslej je zbralo že delovno Ijudslvo nad en milijon lir Opčine so se odlično izkazale s številnimi prispevki - PSI je prispevala 15.000 lir Akcija za zbiranje denarnih prispevkov, za pravdo proti ti-tovcem, ki se hočejo polastiti lastnine delovnega ljudstva je v polnem razmahu. Nabiralne pole krožijo v mestu in vaseh in vsak pošten prebivalec našega področja prispeva po svo. jih močeh. Prejšnji teden je 'bil dore-žen en milijon, do srede so pa prispeli še nadaljnji prispe: ki tako, da smo šteli že nad en milijon in sto tisoč lir. Ce premislimo, v kakšnih razmer h živi naš delovni človek, kako je življenje vsak dan dražje, zaslužek pa majhen, postane tem bolj jasno, kakšno žrtev pomeni ta vsota za našega delovnega človeka, bodisi delavca v tovarni ali pa kmeta v vasi, obrtnika ali uradnika. Dejstvo pa, da akcija še ni končana in da vsakodnevno no. vi darovalci z navdušenjem prispevajo, nam daje prepričanje, da bomo dosegli vsoto, ki jo je naša Partija naznačila v svojem pozivu vsemu demo- j na Pončani 4.555; nabrano po kratičnemu prebivalstvu. Ta plemeniti polet delovnega ljudstva je najboljši odgovor titovskim tatovom in vsem tistim, ki podpirajo njihove sleparske mahinacije. * * * Tržaška federacija PSI je poslala pismo v katerem izraža vso svojo solidarnost z našo •borbo za rešitev imovine. ki je stala delavski razred toliko truda in žrtev. K pismu je priložila 15.000 lir. Nabrano med prebivalstvom Božičev (Milje) 3.62.2; PD Kraljič 5.950; prebi-porah 5.000, Depangher Umberto, Milje 100;'Monsalvi Ernesto, Milje 200 lir; Vodopivec Ivan, Sempolaj 200; celica Žnideršič 1.600; nabrano po Rusu Angelu iz celice Luxemburg pri Sv. Ivanu 2.150; nabrano po celici Margotti pri Sv. Jakobu 5.060; nabrano po tovarišicah Domio in Confin na Skoljetu 1.100; nabrano po. sekciji Bariera 12.073: nabrano po celici Zetnik CHURCHILL SE STRINJA Z VOJNIMI NAČRTI Z.D.A. Vedno bolj narašča teror angleških okupatorjev v Egiptu Z nacističnimi metodami so preiskali in izpraznili arabski predel Izmajlije, pri čemer je bilo ubitih 27 oseb - 5500 civilistov v taboriščih Ministrski predsednik Churchill je v svojem govoru prei ameriškim senatom, ki ga je imel po vrnitvi iz Ottawe, dovolj jasno nakazal, da si je za. služil svoj znani naziv «vojni hujskač št. 1», ki se ga drži že dolgo časa. V svojem govoru je bil tako iskren, da je celo njegova vlada v Londonu smatrala za potrebno, da prekliče njegove izjave, ki so vzbudile po vsem svetu vetiirj ogorčenje, v Angliji pa hude skrbi. Churchill je namreč pozval Ameriko, naj pošlje svoje čete v predel Sueškega prekopa, kar bi po njegovem potrdilo skupne cilje obeh im-perializmov. Druga taka pro-vokatorska izjava pa je bi'a, da bi bil pripravljen nastopiti z vso silo v Koreji, če bi bilo prelomljeno premirje, ki ga nameravajo doseči. S tema dvema stavkoma je ponovno dokazal, da je njegova politika enaka Trumanovi, to je zatiranje svobodoljubnih ljudstev za pripravo napada proti deželam socializma in napred. ka. To je najbolje razvidno zlasti iz vedno strahovitejšega terorja, ki ga uganjajo angleške kolonialne čete v Egiptu. Tako je angleška težka križarka «Liverpool» obstreljevala s topovi partizanske postojanke v Port Saidu. Glavni napad pa so izvedli in to z nacistov vredno brutalnostjo, angleški oddelki v mestu Izmajliji, kjer je bil odpor ljudstva zelo odločen. Ze v soboto so vdrli britanski tanki v park o-b prekopu ter začeli divje streljati na vse strani. Tam zbrani rodoljubi so jim takoj odgovorili s streljanjem. Angleški poveljnik gen. Erskine je ukazal egipčanski civilni straži, fsaj se priključijo v borbi proti partizanom, toda ti .so se pridružili svojim rojakom ter odprli ogenj proti okupatorju. Po štirih urah so se morali Angleži potolčeni umakniti z bojišča. Toda že drugo jutro so ponovno vdrli s tanki, avtoblin-dami ter tisoči vojakov v Iz-majlijo, kjer so po zvočnikih proglasili obsedno stanje tei zagrozili vsakomur s smrtjo, kdor bi si upal na cesto. Nato so začeli vdirati v stanovarj:> ter so po opravljeni preiskavi odgnali vse prebivalce iz naselja, ki šteje nad 15.000 prebivalcev. Vsi «ujetniki» so mo-rali z rokami na glavi in pod udarci stopiti na kamione, k so jih vozili na zbirališča. Tu so vsakega najprej do nagega slekli, ga preiskali tei začeli s spraševanjem, seveda po fašistični metodi ob sprem. ljavi batin in mučenja. Aretacije so se nadaljevale skezi več dni, vedno z večjo podivja nosijo. V treh dneh so strpali v koncentracijska taborišča 5.500 egipčanskih prebivalcev sekciji Curiel 11.985; nabrano med prebivalstvom Nabrežine 2.400: celica Maganja (V.O.M.) 3.622; PD Kraljič 5.910; prebi-valstvo Griže (Milje) 9.550. Med prebivalstvom Skednja nabranih 700 lir; Marella Ani. ta 500; celica Passionarla na Barieri 3.000; naknadno nabrano v Griži 700; Prodan Karel 1.000; prebivalstvo Božičev ja darovalo nadaljnjih 2.650; nabrano v ladjedelnici Sv. Roka 930; v Miljah 800: v ladjedelnici Sv. Marka delavnica mizarjev L500; Pieri Riccardo 300; Rozzo Ezio 100; Agelt 500 lir; Montecalvo Michele 3.000: Brocchi in Braun 1.500; N. N. 500; nabrano po celici Kneipp v sekciji Tomažič 1.100 lir. S tem je bil dosežen en milijon, ki ga je naše delovno ljudstvo v tako kratkem času nabralo za obrambo svoje imovine. Celica komunistične mladine pri Sv. Vidu 820; celica v glavni ribarnici 3.000; v Pa-dričah nabranih 850; nameščenci umobolnice 6.760; tovariši celice Castagna - Višini 4.000; tovariši celice ZKM v Campo-ra.h 300: Destradi Gigliola 1000; Riccobon Romeo 650; nabrano v celice mizarjev Redivo 1.500 lir. Nabrano med bolniki v milj-ski bolnici L200; med prebivalstvom Proseka in Kontove-la 6.400; nadaljnji prispevek sekcije Curiel 12.7175 lir; skupi, na univerzitetnih študentov 3.000; nabrano pri ACEGAT v delavnici Broletto 3 850; PD «Tomažič» (izplačilo) 25.000. V Domju so prispevali še naslednji tovariši in prijatelji Partije: Ražman Stefan 150; Klun Anton 200, Pobega Marija 150, Ota Karla 300, Grouze 100, Franza Josip 100, Giaco-mini Franc 300, no 500, Baissero Gustav 200, Klun Just 100, Blaževič Ruggero 160, Bassezi Pavel 250, Pa-storčič Mihael 400, Marsigli Virgilio 50, Hervatin Ivan 200, Simonovič Anton 200, skupno 3.030 lir. V Zgornji Kolonji so prispevali: Baretto Ludvik 500, Pierazzi Ivan 1.000, Pierazzi Silvio 1.000 in Luglio 500 lir. Nadalje so darovali: Fuk An. giolina 100, Domič 200, Rasen! 300, Degnai 50, Colombin 100, Binassi 100, Suglina 50, Rolič 100, Quaiat 100; iz blagajne celice De Rosa 3.000, nabrano med gosti gostilne «Alla bella Trieste» 1.000; D’Ambrosi Giacomo 1.000, Varda-basso Giorgio 1.000, L. E. 500, K. G. 500, V. D. R. 500, starši padlega M. Cossutta 400, sekcija Cossutta na Barieri 3.173, M. Bonetti 500, Lonzar Carlo in Anna 500. Iz Nabrežine: Markovič Zor. ka 200, Gruden Jože 100, Ritot Jožef 100, Caharija Stojan 100, Bodoče naloge ParMje v zaostrenem položaju na STO Z zasedanja Centralnega komiteja (Naid.-ailjevanje na IV. strani) V dneh 12, 13, in 17. t. m. je zasedal Centralni komite Komunistične partije STO, na katerem je generalni sekretar Partije podal poročilo o «borbi za mir, enotnost delavskega razreda in močno Komunistično partijo», ki je bilo potem obravnavano v obširni diskusiji. Tovariš Vidali je v svojem referatu opisal poslednie dogodke in borbe na mednarodnem polju in podčrtal, da vsi ti dogodki pokazujejo povečano nevarnost vojne in se neizbežno odražajo tudi v Trstu. Kot v ostalih kapitalističnih državah se Je tudi v Trstu v poslednjem letu zaostrilo zatiranje delavskega gibanja, zato stoji pred nami resna in trda borba. Toda tudi težave imperialistov se na vseh poljih po- j večujejo zaradi širjenja upora kolonialnih in polkolonialnih narodov, odpora delavskega gi-razvijajočega se gibanja za mir. banja v kapitalističnih deželah in Borba za mir — je dejal tov Vidali — ostane naša glavna naloga: komunisti morajo biti najboljši partizani miru in posvetiti vse sile za okrepitev tega gibanja. Tržaško vprašanje bo verjetno prišlo ponovno na površje ob priliki razpravljanj o avstrijski mirovni pogodbi. Vse tržaške stranke se strinjajo s tem da Trst ostane strateška baza. Mi bomo pa še nadalje vodili borbo za STO, v katerem naj bodo zajamčene demokratične svoboščine, brez okupacijskih čet, z gospodarskimi in kulturnimi stiki z vsemi deželami. Tov. Vidali se je nato dotaknil volitev, ki so bile v letu 1951 dvakrat odložene. Naši nasprotniki nočejo volitev, ker se bojijo ljudske sodbe. Toda izgovori, ki so se jih poslužili za odložitev m držijo več in mi zahtevamo, naj se volitve čim prej izvršijo, ker je to demokratična pravica ljudstva ter se bomo v tem smislu tudi borili. Tudi na sindikalnem polju morajo stati komunisti na čelu delavskih borb in se boriti za sindikalno in delavsko enotnost. Neutrudno je treba razkrin-kovati vse sovražnike delavske enotnosti, kjer koli se oni skrivajo. ODLOČNO STALIŠČE Z.S.S.R. V OBRAMBI MIRU Ustanovitev STO je pogoj za sklenitev miru z Avstrijo Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja je ponovno sto. pilo v ospredje v zvezi z name. ravanim sestankom namestnikov štirih zun.njih ministrov za nadaljevanje pogajanj glede avstrijske mirovne pogon-be. Na povabilo zahodnih treh delegatov sovjetskemu zastopniku na ta sestanek je slednji v imenu svoje vlade odgovoril, Giacomini1 da je sovjetska deiegacija pri- Izmajlije. 27 ljudi pa je bilo 1 Eranc 300, Maver Emil 100, Vi- i vravljena udeležiti se te kon ubitih med njimi otroci in že- ! f-ez Anton 200, Škrk Angel 200, ference, čim 'bo obveščena o iz- ne. Civilnemu prebivalstvu so takoj priskočili na pomoč par tizani in napadli angleške od delke, ki so izvajali množične aretacije. Tako je prišlo do hudih spopadov na musliman skem pokopališču, kjer je o-biežalo več mrtvih. Klun Just 200. Runac Peter 300. i polnitvi določb, ki se nanašajo Grižon Renato 200, Križman Romano 200, Bordon Vojko 200, Veljak Angel 200. V tovarni ILVA: Jugovac Anton 200, Bizzatto Erminio 100, Vekjet Mario 200, Ulivie-ri Aleksander 500, Cecco Silva- na Svobodno tržaško ozemlje. Tako je torej ponovno in šc odločneje postavljena uvelja. vitev italijanske mirovne pogodbe, v kolikor se nanaša na STO, to je kot pogoj za vsako nadaljnje razpravljanje o Jutri, v nedeljo ob 11 uri bo v Spominskem parku na griču Sv. Justa Spominska svečanost ob 7. obletnici smrti tov. ina mil Govoril bo tovariš Giorgio Jakseticli Ljudska vstaja v Tunisu za dosega neodvisnosti Brutalne metode francoskih kolonialistov dvignile vso deželo k uporu Aretacije voditeljev gibanja za neodvisnost - Mnogo domačinov ubitih Nova fronta se je odprla proti grabežljivemu in napadalnemu imperializmu — Tunis. Kot smo že zadnjič na kratko poročali, so v tej deželi Severne Afrike, ki je pod francoskim. «protektoratom», začeli veliki nemiri, ker okupacijske oblasti s surovo silo skušajo zadušiti njeno gibanje za neodvisnost. Na novo imenovani francoski rezident De Haute-cloque v Tunisu je skušal to ljudsko gibanje zatreti z vso odločnostjo. Dal je aretirati Habib Burgiba, predsednika avtonomistične stranke Neo Destur, glavnega sekretarja tuniške KP Mo- ll .000 mož izgubili francoski okupatorji SAIGON — Vietnamski partizani so'v ponedeljek položili pet peklenskih strojev na razne kraje glavnega mesta, kjer ima- j hameda Enna/a ter več drugih vojn francoske kolonialne čete j diteljev gibanja za neodvisnost. svoje postojanke. Na vseh fron- j Odgovor na ta protidemokrati-t ,h Vietnama so v teku Tudi | čen ukrep francoskih oblasti je boji. V zadnjih dveh mesecih : bil enodušen po vsem Tunisu: so francoski okupatorji izgubi- j proglašena je bila splošna stavka, li M.000 mož. i ki še vedno traja. Delavci so za- rtasno pa je zahteva po volit- a V'ar; č tudi močno orožje proti i» ntanju in politiki statusa likiin’ ki j" podpirajo zlasti in-v > yenaentisti, titovci in liparji, zai tudi za italijanske ireden-k°' e je ta rešitev v sedanjem llj |iVUtku še najbolj sprejem-a a- Ta nevarnost se je zlasti ’lam Strila 5 prihodom znanega Ijažoperiaitstičnega špijona Ve->• Llta na mesto Titovega po- ^ M-Ìlta v RimUl Slovenci pa še prav po- itd no občutimo nujnost raz-ariflo novih volitev. Zaveda-igi U Se namreč, da so poleg Vo-i iv ke uprave kot glavne krivila j, v veliki meri odgovorne ta T ' italijanske šovinistične la« ,0 nke, ki so imele doslej mo-lcl,ram na tržaški občini, za ren °tn° zapostavljanje Slo-v'0d„7.v in preziranje naših na-hokr Pravic- Z novimi, de-■ 2i0 brat*Čnimi volitvami bi bi-» ‘Oboi dvoma konec tega mo-ofl*i j,‘a v tržaški občini, kar Udi v 0 svoj nujen odmev v ostali civilni upravi, ZASEDAL JE S V È T MIRU ZA S. T. O. MESECA MARCA BO V TRSTU KONGRES PARTIZANOV MIRU V četrtek zvečer se je sestal Glavni svèt miru za STO, ki je ob zaključku soglasno odobril sledečo resolucijo. Po podanem poročilu tajništva in po diskusijah je Svèt enodušno ugotovil, da je nevarnost vojne vedno bolj občutena med vsem našim prebivalstvom, ter je priznal dalje, da more vztrajna in temeljita borba proti vojni rešiti mir. Tudi v obeh conah STO so bile v letu 1954 pospešene vojne priprave. V coni B je bila uvedena že obvezna predvoja-ška služba, na Opčinah ustvarjajo suhozemno in zračno oporišče za ameriške čete; v obeh conah se izpopolnjuje državni aparat v pričakovanju dolge vojaške okupacije. V obeh conah delujeta vladi na diktatorski način, ne da bi poslušali mnenje in voljo prizadetega prebivalstva. Na mednarodnem področju so ostala nerešena vprašanja, ki se nanašajo na mirovno pogodbo gle- de Trsta in na mirovno pogodbo z Avstrijo. Kljub temu v.zdušj-u pa so bili v zadnjem letu doseženi v Trstu znatni uspehi v borbi za mir, prvi med njimi prepre. čenje izvedbe barantanja za naše Ozemlje. Znamenita številka 101.000 podpisov, ki so bili doslej zbrani pod Berlinski poziv, medtem ko se akcija še nadaljuje, je znak naraščajoče volje vsega našega ljudstva po miru. Kar se tiče predvidevanj za bodočnost, Svèt miru pozive vse osnovne odbore, naj okrepe svojo borbo za pakt miru med petimi velesilami, ki je temelj za sporazum med vsemi državami, da bi bila dana našemu Ozemlju jamstva «odprtega mesta» in da bi našemu ljudstvu ne vladale več vojaške vlade, marveč civilne. O organizacijskih vprašanjih, o katerih je Svèt obširno razpravljal, bodo osnovni odbori obveščeni čim prej na posebnem sestanku in na njihovih sestankih, ki bodo organizirani za pripravo kongresa, kateri se bo vršil v mesecu marcu. Tovariš Stalin na komemoraciji Lenina MOSKVA — Tovariš Stalin se je udeležil spominske svečanosti ob 28. obletnici Leninove smrti, ki je bila v penedeljek v Velikem gledališču v Moskvi. PARIŠ — Novo vlado je sestavil bivši finančni minister Edgar Faure, ki je obdržal tudi "finančno ministrstvo. Podpredsednik vlade je Queilie, zunanji minister Schuman, vojni minister pa Bidault. PRAGA — Na mesto odstavljenega ministra državne varnosti L. Koprive je bil imenovan dosedanji- minister državne kontrole Karel Bacilek. pustili svoje delo, trgovine so zaprte skoro ves dan, ljudske množice pa se zbirajo po vseh mestih na ulicah, kjer demonstrirajo proti nasilju francoskih okupatorjev ter zahtevajo odhod tujih vojakov ter proglasitev neodvisne tuniške države. Francoske oblasti so odgovorile na ta spontan izraz ljudske volje s tem, da so vojaško zasedle vsa mesta in strateške točke ter proglasile obsedno stanje. V številnih krajih so začeli streljati na množico demonstrantov, katerih je že do danes obležalo mrtvih mnogo desetin, na stotine pa je ranjenih Tako je policija navalila na množico v mestu Mateur, ki je v sprevodu zahtevala izpustitev svojih voditeljev. Pri tem je ubila 7 oseb, okrog 25 jih je ranila, več desetin pa aretirala. V nedeljo so žene in študenti uprizorili v glavnem mestu Tunisu dve veliki demonstraciji. Tudi tu je policija streljala ter ranila 23 o-seb. Okupatorji so poklicali oja-čenja iz Alžira, obenem pa nadaljujejo z množičnimi aretacijami, tako da so vse ječe prenatrpane s tuniškimi rodoljubi. Začetni nemiri so se v Kratkem času razširili po vsej deželi ter so se spremenili v vsesplošno ljudsko vstajo. Začele so se že prve pratizanske akcije proti okupacijski vojski, skladiščem itd. Tako so v mestu Gabesu zažgali veliko skladišče materiala, namenjene ga v Francijo. V glavnem mestu pa so ponoči napadli policijski jeep, ki je patru Ijiral po mestnih ulicah. Velik spopad so imeli demonstranti s policijo v mestu Mokni-ne, kjer je bilo mnogo žrtev med domačini. Toda to pot je tudi policija imela tri mrtve. ■ V kraju Menze! Bu Zelfa pa je bil v spopadu ubit en žan-darmerijski poročnik. Veliki nemiri so v teku tudi u ostalih mestih. Tako je bilo v mestu Susi ubitih 9 civilistov ter en francoski polkovnik, najmanj 25 o-seb pa je ranjenih. Mrtvi in ranjeni so bili tudi v Tunisu, Na-beulu in drugod. V kraju Tebul-ba je domačinom uspelo premagati tamkajšnjo francosko posadko, ki se je po težkih bojih umaknila iz mesta. V spopadih je bilo — po dosedanjih vesteh — 7 mrtviš in več desetin ranjenih. Okupacijske oblasti so poslale pre- magani posadki veliko ojačenje, tanke avtoblinde ter mnogo vojakov. V useh teh bojih je bilo doslej ubitih najmanj 60 ljudi, na stotine pa ranjenih. Francoska Komunistična partija je z vso odločnostjo protestirala proti brutalnim kolonialnim metodam, ki jih uporabljajo francoske zasedbene oblasti proti ljudstvu Tunisa, ki noče nič drugega, kot da si sme samo vladati brez tujih gospodarjev. V svoji iz javi poudarja KFF, da služi Tunis le peščici izkoriščevalcev okrog De Gaullea ter anglo-ameriškim vojnim netilcem, ki spreminjajo to deželo v napadalno oporišče. To trditev je potrdil tudi novi ministrski predsednik Francije De Faure v izjavi, da je vlada odločena ostati v Tunisu predvsem iz strateških razlogov. avstrijski mirovni pogodbi. S tem je ZSSR pokazala, da sma-. tra vsako mednarodno obveznost kot resno stvar, ki jo je treba spoštovati in izpolniti, ker sicer so vsa nadaljnja pogajanja tudi o drugih stvareh brez vsakega smisla; kajti kdo naj jamči, da ne bodo zahodne velesile na isti način kršile tudi pogodbo z Avstrijo. Slovensko in italijansko nacionalistično ter «indipenden-tistično» časopisje skuša prikazati ta korak Sovjetske zve. ze kot nesmiseln, češ da avstrijska pogodba nima nič kaj opraviti s Trstom, ter da je to le pretveza, da lahko še nadalje ostanejo sovjetske čete na avstrijskih tleh. Namerno pa zamolčijo pri tem dejstvo, da je vrhovni atlantski štab izdelal vojne načrte, po katerih ■bi takozvana alpska fronta zajemala poleg Avstrije, zahodne Jugoslavije in Furlanije tudi Trst kot glavno dobavno luko za vso bojno črto. Ta svoj načrt lahko izvedejo le v primeru, arol' ostal Trst tše nadalje zaseden po anglo-ameriških četah; pač pa bi vsi ti Eisenho-werjevi vojni načrti padli v vo do, če bi bila izpolnjena mirovna pogodba z Italijo glede našega Ozemlja, to je, če ci odšle od tod vse tuje okupacijske čete, če bi se združili obe coni ter bi bilo Tržaško ozemlje demilitarizirano in proglašeno kot nevtralno. Zato je razumljivo, da so zahodne velesile ta sovjetski predlog odbile, ker se pač nočejo odreči Trstu Pri tem so ponovile, svojo trditev, češ da nima vprašanje STO nič opraviti z avstrijsko mirovno pogodbo. Toda dejstvo, da so zahodne okupacijske co. ne Avstrije že dejansko spremenjene v cel sistem utrdb, ki se veže z italijanskimi in jugoslovanskimi ter s Trstom v eno samo silovito trdnjavo za pripravo napada proti Vzhodu, jemlje njihovemu izvijanju vsakršno vrednost. Zato je za nas Tržačane t» sovjetska odločnost novo jamstvo, da ne bomo predani na milost in nemilost atlantskim netilcem vojne, temveč da ZSSR ščiti naše Ozemlje tudi s tem, da preprečuje spremen:-tev vse Avstrije v ameriško odskočno desko za napad. Kajti šele, ko bo ustanovljeno STO in bo Avstrija demilitarizirana in denacificirana bo SZ podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo. Tržačani smo Sovjetski zvezi hvaležni za njeno odločnost v obrambi miru v tem predelu Evrope, ki bo utrjen le, če pride do ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja, kot je predvideno v mirovni pogodbi. Na koncu svojega referata se je govornik dotaknil ustroja in delovanja naše Partije ter obia-snil, kako je treba izboljšati metode dela, razvijati politiko kadrov, urediti notranje življenje. Posebno je poudaril važno vlogo, ki jo ima v tem trenutku re-krutacija novih članov. Boriti se je treba proti sektaštvu in skepticizmu ter ustvariti močno delavsko Partijo. Posvetiti je treba večjo pozornost širjenju partijskega tiska in ostalih publikacij, ki služijo za ideološko izobrazbo članov. Posebno važna je revolucionarna budnost, ki jo je uresničiti z uvajanjem demokratičnega centralizma, pregledovanjem sklepov, demokratičnim notranjim življenjem s trdnim "dz-trajanjem na politični liniji in načelih. Dobra revolucionarna budnost se uresničuje tudi z borbo proti titovstvu, proti vsakemu nacionalizmu in kozmopoliti-zmu. Z novim letom se postavljajo pred Partijo nove naloge in intenzivna borba. Velika pozornost bo posvečena organizacijskim problemom, borbi za mir, za rešitev tržaškega vprašanja, za zmago pri volitvah, za enotnost delavskega razreda in pomiritev, za močno Partijo in močno demokratično gibanje, povezano z mednarodnim demokratičnim gibanjem in z borbami obeh sosednjih narodov. Uledila je obširna diskusija, v katero je poseglo 20 tovarišev, ki so vsi prispevali k poglobitvi obravnavanih argumentov na podlagi konkretnih izkušenj pri delu in obširne analize posebnih in splošnih situacij na našem Ozemlju. Tovariš Vidali je~povlekel zaključke, na kar je bilo sklenjeno, da bo Partija podprla manifestacije sindikatov, ki bodo letos svečano proslavili 50. obletnico znanih uporov iz februaria 1902. Komunistična Partija bo skupno s Tržaško federacijo PSI priredila dne 12. februarja svečano proslavo v Kinu ob morju. Ob zaključku je bila imenovana posebna komisija, ki~"im.a nalogo, da sestavi resolucijo, ki naj povzame delo Centralnega komiteja in naj služi kot orientacija za delovanje vseh članov Partije. Babič - advokat V. U. Zahodna Memcija obnavlja Welirmacht Letos bo vpoklicanih 400.000 novincev - 30.000 bivših oficirjev bo sprejetih do julija 1952. BSRLLN — Vojni minister bonnske vlade Blank je v svojem govoru napovedal obvezno vojaško službo v Zahodni Nemčiji ter prv nabor 400 tisoč mladeničev. Začetkom julija bo 30.000 bivših oficirjev začelo ve-žbati novince: ostalih 50.0:0 oficirjev pa bo vpoklicanih kasneje. Ta protiustaven korak Ade-nauerjeve vlade je vzbudil po vsej Zahodni Nemčiji veliko ogorčenje. Številni Nemci so odločeni, da se ne bodo odzvali naboru. Voščila izseljencev bralcem «Dela» Slovenski izseljenci iz Pas de Calais v Franciji so poslali pismo z novoletnimi čestitkami vsem bralcem našega lista katero — čeprav z zamudo — rade volje objavljamo. Dragi tovariši uredništva «Dela»! Vsi bralci vašega naprednega časopisa iz Pas de Calais v Franciji želimo vam in vsem naročnikom vašega lista srečno novo leto 1952. V bodoče vam želimo še mnogo lepših uspehov, kot ste jih dosegli v preteklem letu. Z velikim veseljem gledamo in zasledujemo vaše neumorno delo. Tudi mi stojimo ob vaši strani ter se borimo s francoskimi tovariši za iste interese vsega proletariata. Ze preteklo leto smo vam čestitali za novo leto ter vam napisali obširen članek o tukajšnjem življenju, toda, žal, nismo učakali, da bi bil objavljen ta naš dopis. Kam je šlo naše pismo in komu je bilo tako «všeč», da ga ni hotel izročiti naslovljencu? Nam je stvar jasna, da je prišlo v roke kakšnemu nasprotniku, antikomunistu. Upamo, da bo vsaj to pismo prišlo do vas, in pričakujemo zato vašega odgovora. Tople tovariške pozdrave pošiljamo vam in vsem bralcem «Dela». Slovenski izseljenci Pas de Calais - Francija * * * Verjetno je pripisovati veliki politični «suši», ki že četrto leto tare titofašiste v Trstu, in tej sledečemu pre-ostajanju časa njihovega «vodje» Branka Babiča pravcato poplavo njegovih intervjuvov po jugoslovanskih listih v zadnjem času. Zlobni jeziki tolmačijo ta pojav celo s tem. da s: hoče Titov gaulajter nekoliko utrditi svoj udobni stolček, ki se mu zaradi neuspehov pri snubljenju ličarjev baje že nevarno maje. Nas to prav gotovo ne zanima, ker vemo, da bi njemu sledil prav tako zvest izvrševalec Kraigherjevih direktiv. Mnogo bolj pa so za nas zanimive njegove izjave, ki jasno dokazujejo, da se njegovo slepomišenje in varanje javnega mnenja ne omejuje samo na Tržaško ozemlje, temveč, da meče pesek v oči tudi ljudem v Sloveniji. Pri opisovanju stan ia v anglo-ameriški coni STO. ki ga je dal v intervjuvu dopisnici '«Slovenskega poročevalca». se Babič na vse prete-ge trudi, da bi prikril glavnega krivca današnjega stanja pri nas — anglo-ameriško okupacijsko oblast. Vojaške u-prave — razen, ko ugotovi, da baie na razpolago Avditorij — sploh ne omenja, da bi tako odvrnil od nje tudi najmanjšo senco odgovornosti za vse krivice. ki jih doživlja tržaško delovno ljudstvo na splošno, Slovenci pa še posebej. Se več. Med drugim trdi celo, da «so italijanski vladajoči krogi monopolizirali vso oblast na an-glo-ameriškem področju STO». S tem skuša predvsem prikriti dejstvo, da je bila prav Vojaška uprava tista, ki je izročila civilno oblast v roke demokristjanom in priveskom, katerim pa bi jo lahko tudi vsak čas odvzela, predvsem z izvedbo resnično demokratičnih volitev. Namerno prikrije tudi dejstvo, da ima Vojaška uprava v svojih rokah še VSO ZAKONODAJNO OBLAST, od katere je predvsem odvisno, da li se bodo nadaljevale krivice slovenskemu življu, prav tako pa ima v rokah DOBRŠEN DEL UPRAVNE OBLASTI, s katero preprečuje zlasti občinam. da bi vodile samostojno politiko v korist ljudstvu. Glede šolstva prav tako prikrije, da je VU glavni krivec dejstvu, da «so slovenski profesorji dejansko v brezpravnem položaju, brez stalnosti, da morajo mnogi vsako leto vlagati prošnjo za namestitev,.... da se načrtno izvaja diskriminacijska politika z namenom, da se slovenska šola ohranja v stalni nestalnosti» itd. Prav isto sleparsko igro varanja slovenskega javnega mnenja s prikrivanjem odgovornih čini-teljev ponavlja Babič tudi glede gospodarskega zapostavljanja tržaških Slovencev. Najbolj značilno pa je dejstvo, da se je ta «vzorni borec» za pravice tržaških Slovencev spretno izvil vprašanju dopisnice «Kaj bi bilo po va- šem mnenju potrebno storiti, da bi se njihov položaj izboljšal'’» Platonično je namreč odgovoril, da «je vse krivice nujno potrebno odpraviti in ugoditi upravičenim zahtevam Slovencev». Toda pri tem zopet licemerno zamolči, da je za to pristojna predvsem VU in da bi to lahko napravila z enim samim svojim zakonodajnim u-krepom, s katerim’ bi uveljavila v mirovni pogodbi predvideno enakopravnost Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Toda tega Babič noče in ne sme povedati, ker mu tega ne dovoli njegov «položaj» nameščenca podrepniške klike imperialističnih agentov v Beogradu. «Pozabi» celo na to, da bi beograjska vlada smela in morala intervenirati proti očitnemu kršenju mirovne pogodbe, zlasti še proti kolonialnemu zapostavljanju Slovencev, ki smo danes smatrani kot «ni-žii narod» brez pravice uporabljati svoj jezik v javnem življenju in uživati podporo za svoje kulturno udejstvovanje, Ze vnaprej namreč ve, da Titova fašistična klika tega ne bo nikdar storila, in zato jo noče postaviti v neprijeten položaj pred javnim mnenjem v Jugoslaviji. Zato se omeji na ugotovitev, da bi bila «pomoč Jugoslavije v borbi tržaških Slovencev dobrodošla». Prav isto politiko podrejanja interesom Titove vojnohuj-skaške klike potrjuje tržaški federale tudi glede revizije italijanske mirovne pogodbe. Tudi on je le proti takšni reviziji, ki bi se dotikala tudi teritorialnih vprašanj; pač pa, očividno, nima prav nič proti temu, da se Italija oborožuje, da se v njej obnovi fašizem in da se izbrišejo tudi njene obveznosti glede spoštovanja manjšinskih pravic Slovencev pod Italijo. S tem svojim 'intervjuvom je G. (ne vemo ali pomenja ta okrajšava v «Slovenskem poročevalcu» Gospod ali Gaulajter) Branko Babič ponovno in dovolj zgovorno povedal, koliko mu je za pravice Slovencev v coni A in pod Italijo, to je popolnoma nič. Njegova edina skrb je edino le ta, da zvesto služi svojim beograjskim delodajalcem ter po njihovih direktivah krivi hrbet pred an-glo-ameriškimi gospodarji. Njegove izjave ljubljanskemu časopisu so najboljša slika njegovega popolnega kapitulanstva v vice, da sploh ne govorimo o borbi za slovenske narodne pra-borbi za demokratične in socialne pravice tržaškega prebivalstva, katerih ta «dični revolucionar» sploh ne omenja. Ne samo to. Ta intervju je tudi najvernejša slika popolnega moralnega zloma titofašizma na Tržaškem. Sicer pa je to le nujna posledica vsakega izdajstva ki pada iz dneva v dan niže, samo da bi služilo svojemu tujemu gospodarju. Babiču in drugim titofašistom ne manjka več dosti, da bodo dosegli dno brezna. Om;OVOK VIMAOlH.ISKtSlM REVIJI «COMLIEBS» Bilo je v letu 1955 Novoletna številka sovjetske revije "Novoje Vremja,, je objavila vrsto člankov, ki prikazujejo velikanski napredek, ki bi ga v kratkem dosegle vse države, če bi prišlo do sklenitve pakta 5 velesil ter do sporazuma glede prepovedi atomske bombe in glede razorožitve Pred šestimi tedni smo objavili na tem mestu izvleček iz posebne številke ameriške revije «Colliers», ki je v celi vrsti člankov skušata pripraviti in navdušiti Američane za tretjo svetovno vojno, katere sprožitev bi ameriški netilci opravičili s poskušenim atentatom njihovega prvega agenta Tita. Na to provokacijo jim je v svoji novoletni številki odgovorila sovjetska revija «Novoje vremja» z vrsto člankov odličnih osebnosti, med njimi naprednega ameriškega pisatelja Howarda Fasta. V teh člankih, ki naj bi izšli v reviji «Novoje vremja» na Novo leto 1956, popisujejo, kako je po dolgih naporih svetovne fronte miru končno le zmagal mir in rako blagodejne posledice je prinesel posameznim narodom. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le v izvlečku uvod in navedene članke. BILO JE V LETU 1955 Predstavljajte si, da bi bil danes 1. januar 1956. Pravkar ste dobili v roke zadnjo številko lista «Novoje vremja», katerega uvodnik pod naslovom «Pakt miru v akciji» bi se začel takole: «V svojem govoru pred štirimi leti (30.11.1951) je Višinski izjavil: «Pomislite samo, kakšen odmev bi imela po vsem svetu vest, da je atomska bomba prepovedana!» Koliko se je spremenilo od časa, ko so bile izrečene te besede. Kakšne globoke spremembe v mednarodnem položaju od znamenitega dne, ko so se pod vplivom mogočnega ljudskega gibanja po vsem svetu vlade zedinile glede prepovedi atomske bombe in podpisa pakta petih Samo po sebi se razume, da s podpisom pakta petih velesil pred tremi leti še niso bila rešena vsa pereša vprašanja . . . toda izven dvoma je odstranitev neposredne vojne nevarnosti prinesla veliko olajšanje na vseh področjih mednarodnih odnosov . ■ . oboroževanje je skrčeno .. . ljudske množice so dobile neomajno zaupanje v svojo moč ter skrbno bdijo nad izvojevano varnostjo, preprečujoč vse 'poskuse sovražnikov miru . . .». . . . Predstavljajmo si, da je bil koncem leta 1952. podpisan pakt miru in da je bil dosežen tudi sporazum, glede prepovedi atomskega orožja in glede razorožitve. «Novoje vremja» bi za Novo leto 1956 brez dvoma prikazalo vse spremembe, ki naj bi se izvršile od podpisa pakta miru dalje v posameznih državah. Dovolite, da malo prelistujemo to številko . . . Derek Kartun BREZ DOLARSKE ZANKE December 1955. Anglija. Tri leta po sklenitvi pakta miru so kratka doba, toda ljudje kljub temu že čutijo, kakšen blagoslov jim prinaša razorožitvena politika. Pravkar dograjene vrste hiš in nove šole, trgovine jestvin, prepolne vseh dobrot, nobenih nakaznic več — to so nekatere značilnosti današnje Anglije. Pod pritiskom ljudstva je vlada znižala oboroževalne stroške od 1500 na 750 milijonov funtov... Te vsote, prihranjene pri oborožitvi, so bile porabljene za najnujnejše potrebe ljudstva: 200 milijonov za zvišanje starostne pokojnine, 90 milijonov za tisoče stanovanjskih hiš letno; za 130 milijonov so bili znižani davki delavcem in srednjim, slojem; o-stalo pa je bilo porabljeno za zvišanje podpor vojnim invalidom, vdovam in sirotam, za zboljšanje zdravstvene službe, za zvišanje draginjskih doklad delavcem itd. Anglija pa se ima tudi zahvaliti miru, da se je iznebila velikega primanjkljaja v bilanci zunanje trgovine, ki je pretil zlomiti naše gospodarstvo. Za dolarje, dobljene v okviru Marshallovega piana, je morala preje vlada slepo slediti ameriškemu imperializmu, se blazno ouorcže-vati ter ukiniti vsakršne gospodarske odnose z ZSSR in ljudskimi demokracijami. Mogočno ljudsko gibanje pa jo je prisililo, da je odpovedala atlantski pakt ter da je postavila svoje odnose do ZDA na temelje enakopravnosti. Angleška strojna industrija se je zopet vrnila na mirnodobsko proizvodnjo. Velika naročila iz ZSSR in ljudskih demokracij se izvajajo v obojestransko zadovoljstvo. Prišel je končno dan, ko so z britanskih letališč odletela domov poslednja ameriška letala za atomsko bombardiranje. To je bil najveselejši dan leta 1955. Sklenjene mednarodne pogodbe sicer še niso rešile osnovnih problemov imperializma, niti še ni odpravljeno kolonialno izkoriščanje, toda vojni hujskači imajo zvezane roke. Novo stanje je odprlo vrata napredku. To, kajpak, nekaterim (velekapitalistom) ni po volji ker so ob mastne vojne profite; toda večina angleškega ljudstva je zadovoljna: pakt miru ni le odstranil neposredne nevarnosti, temveč prinaša tudi že otipljivo praktično korist. L. Bezimenski NA VELESEJMU V LEIPZIGU (Od našega posebnega dopisnika) Berlin, nekdaj največja razvalina v Srednji Evropi, je zopet pozidan. Z nove palače Reichsta-ga plapola zastava združene in demokratične Nemčje. Vse glavne ulice so pravi veletoki avtomobilov in drugih vozil. Naravnost zatrpane pa so vse ulice v Leipzigu, kjer je odprt tudi letos < 1955) velesejem, še mnogo večji kot prejšnja leta. Največjo pozornost obiskovalcev vzbuja dvorana težke industrije, v kateri so razstavljeni vzorci iz največjih porurskih tvornic. Dopisnik izve od zastopnika nekega podjetja iz Duisburga, da je njegova tovarna dobila iz LR Kitajske velikanska naročila za dobavo strojev in mostnih kon-strucij. katerih vrednost je večja od vse trgovine celotnega Porurja v letih razkosane Nemčije. Dalje mu pove, da je Krupp, veliki fabrikant topov, tankov in drugega orožja, zašel v veliko krizo, ker da mu gredo posli s prodajo orožja zelo slabo. Neki uradnik velesejma razloži dopisniku, da je povpraševanje po nemških izdelkih zelo veliko, zlasti v vzhodni Evropi in Aziji Državna podjetja nekdanje Vzhodne Nemčije so tehnično tako izpopolnjena, da lahko konkurirajo starim podjetjem iz Porurja. L. Sedin 10. ZASEDANJE SKUPŠČINE O.Z.N. (Iz novinarjevega dnevnika) 5. september 1955. Danes se je začelo 10. zasedanje skupščine UZN. Zjutraj je bila parada zastav 73 držav-članic. Po dolgih letih so bile namreč sprejete tudi Italija, Madžarska, Romunija, Finska, Bolgarija, skratka vseh 13 držav, ki so zaprosile za vstop v OZN. 6. september. Pridružil sem se neki skupini obiskovalcev, ki v tisoč obiskujejo vsako nedeljo pa-palačo Združenih narodov v New Yorku. V 22. nadstropju je mala dvorana tajništva OZN, v kateri je bil podpisan pakt miru, sedaj spremenjena v muzej. Vse je o-stalo tako, kot je bilo onega znamenitega dne. V sredi stoji velika okrogla miza iz svetle polirane orehovine, okrašena z zastavicami petih velesil. Pod steklom je pet nalivnih peres, s katerimi je bila podpisana zgodovinska listina. Okrog mize je napeta vrv in številni uslužbenci čuvajo, da je obiskovalci ne bi razrezali, kot so to napravili prve dni po podpisu s stoli, da bi si odnesli od tod mali «spomin». Tovarna pohištva, ki je izdelala to mizo, je v enem mesecu prodala sto tisoč takšnih okroglih «miz miru», ki prinaša — kol zatrjuje njena reklama — tudi v najbolj nesložno družino zaželeni mir. Najbolj zanimajo obiskovalce nove naprave za glasovanje, ki zagotavljajo popolno tajnost glasovanja. Le neki stari zastopnik zunanjega ministrstva ZDA se pritožuje nad njimi, češ da je bilo lepše «v starih časih», ko ni bilo treba pritiskati na glasovalni gumb, temveč je ameriški zastopnik lahko «pritisnil» kar na zbrane predstavnike satelitskih držav in glasovanje se je izteklo ... po željah ZDA. 15. november. Danes je ameriški predstavnik poskrbel za senzacijo, ko je uporabil pravico «veta» proti predlogu zastopnikov nekaterih držav latinske A-merike, naj bi prišel Panamski prekop pod nadzorstvo odbora predstavnikov petih držav latinske Amerike. Na tiskovni konferenci se je ameriški delegat spotil pri dokazovanju, da je na- LENIN V RAZLIVU (slika umetnika P. Vasilijeva) čelo soglasnosti petih velesil osnova OZN, ki jo je postavil že pokojni predsednik Roosevelt. 18. december. Skupščina se nadaljuje. Že sta opravljeni prvi dve točki: poročilo o izpolnitvi sklepa glede prepovedi atomskega orožja in o 50-odstotnem znižanju oborožitve. Sedaj je na vrsti poročilo gospodarske komisije za Evropo o novih ukrepih za nadaljnje povečanje trgovskega prometa med Vzhodom in Zahodom. (Konec prihodnjič) KAMPANJA ZA REKRUTACIJO SE NADALJUJE “Stalingrajska trdnjava,, še vedno na prvem mestu Obnavljanje izkaznic članov KP je v ' glavnem že povsod zaključeno, nadaljuje pa se kampanja za rekrutacijo novih tovarišev. Po raznih sekcijah so bile tudi ta teden prireditve, na katerih so razdeljevali članske izkaznice. Na prvem mestu v rekruta-ciji stoji znana «stalingrajska trdnjava» Sv. Jakob v Trstu, kjer je bilo, po dosedanjih poročilih. največ rekrutiranih. Tildi sekcija pri Magdaleni je izvršila zelo dobro de'o. En ■sam komunist je rekrutiral 15 daljuje in ima dobre perspektive pred seboj. Tudi sekciji v Pončani in na Greti stojita na dobrem mestu v tem pogledu. V obeh beležimo mnogo rekrutiranih tovarišev. Sekcija pri Sv. Alojziju je doslej opravila rekrutacijo v manjšem obsegu, toda zelo dobro, zato si je nadela nalogo, da z isto taktiko delo nadaljuje. Gotovi smo, da bo e nadalje žela iepe uspehe. P 'č pa bi sekcija pri Sv. Ivanu prav lahko mnogo več napravila. Zalo ima vse potrebne livnim delom. Zato. tovariši, na delo! tovarišev. Rekrutacija re še na- pogoje. Treba je le pričeti z ak Odpuščanje vajencev v coni B povzroča brezposelnost med mladino Titovske oblasti ne spoštujejo več ukrepov za zaščito vajeništva, ki so bili sprejeti v letih 1947-48 - Kljub predpisom o zaposlitvi so uporabljali vajence tudi za težka dela - Primer tovarn A m pelea in Arri goni Sistematično rušenje vseh nridofoitev narodno osvobodilne borlbe, ki ga izvajajo tito-fašisti v coni B. se odraža med drugim tudi pri mladini, ki jo titovske oblasti popolnoma zanemarjajo in to kljub številnim ukrepom za zaščito mladine, ki so bili izdani v okrožju pod pritiskom ljudskih mno-čic. Vsi ti ukrepi pa se postopoma ukinjajo. Okrožni odsek za delo je sestavil in izdal v letih 1947-48 vrsto odločb v cilju, da dvigne s tem moralno in gospodarsko raven mladine in ji zagotovi boljšo bodočnost. Odsek za delo je v sporazumu s sindikati izdal določbe za obvezno zaposlitev vajencev pri podjetjih, in sicer y razmerju na dela, obiskovanje večerne stro-ipri Obrtnikih, kjer so bili od-kovne šole ter strokovnih te-1 puščeni skiro vsi vajenci. O-čajev v tovarni. j \rtniki, ki imajo zaposlene Vajenca so lahko odpustili vajence so namreč podvrženi edino le z zaporo tovarne ali pa zaradi tatvine in sličnih prestopkov. Na vsak način pa sta morala tudi take primere predhodno preučiti odsek za delo in sindikati. Ob zapadlosti pogodbenega roka treh let je vajenec postal kvalificiran delavec. V primeru nesposobnosti pa se je morala vajeniška doba podaljšati še za nadaljnih šest mesecev. Tako je prišlo takrat do moralnega izboljšanja mladine in rešen je bil obenem problem brezposelnosti med mladino vsake tri kvalificirane delavce kot tako. Toda čim so bili po enega vajenca. To pa je naie-1 letu 1^48 odstranjeni in pre-telo takrat pri delegatih in vo-1 gonjani vsi pošteni sindikaii-diteljih tovarn na precejšen od-1 sti in voditelji odseka za delo, por, ki ga je odločna volja od- ;50 titovski voditelji, ki so Jih seka za delo in sindikatov upo- nadomestiti, začeli postopoma gnila in podjetja so morala zanemarjati vse do takrat iz-sprejeti odločbe o za posle vanju dane dohtehe v korist delovni vajencev. mladini. J ilio je, da so to Vajenec je bil sprejet na delo na podlagi pogodbe, ki so jo vršili po ukazih nadrejenih titovskih oblasti. Vajence so podpisali odsek za delo, s n- začeli uporabljati pri težkih diketi, ravnatelj tovarne ter e- : delih ali pa so z njimi celo don izmed staršev sprejetega hadomestili odpuščene delavce vajenca. Pogodba je veljala za in delavke. Tik primer imamo tri leta. Vajenca niso smeli uporabljati za težaška dela, čiščenja itd. Vse njegovo delovanje je moralo b:ti navezano edino le s specifičnim’ delom tiste stroke, ki si jo je izbral. Pogodba je predvidevala obenem spoštovanje s strani delodajalca vseh higienskih predpisov v tovarnah Ampelea in Arri-goni, kjer so uporabili vajence mesto delavk in sicer za predelavo rib ter pri drugih delih. Kljub temu pa so še vedno prejemali vajeniško plačo. Začelo se je nato sistematično odpuščanje vajencev v visokim davkom, ki jih seveda ne morejo plačevati. T, k > je prišla mladina cone B ob delo in zaslužek in to kljub vsem delovnim pogodbam, ki so bile svoj čas sklenjene in podpisane. Zaradi zločinske politike titovske klike je mladina prepuščena cesti in brezdelju ter si mora iskati priložnostnega' zaslužka. To je ena izmed najbolj žalostnih posledic pogu.bonosne politike izdajalcev delavskega razreda. Primerno se nam zdi, da omenimo in pohvalimo tov. Topliherjevo, vztrajno bralko našega lista, ki je v dveh te 1-nih rekrutirala 3 nove tovariše in 7 tovarišic. Zelo dobro delo je izvršil tu ii tov. Kranjec iz sekcije v Podionjerju. Rekrutiral je 11 novih tovarišev. Tov. Kolenc, glavni urednik lista <va so okupacijbleiš Ze pred leti ske vojaške oblasti rekvirirs lija le nekaj iparcel ob cesti metika2 Dolino in Domjom, kjer s‘ red pozneje uredili zasilno špor1 c, no igrišče. Nedavno pa sjpo s na rekvirirano zemljišče n»čib voziti raznovrsten materia® jfo gramoz, pesek, žlindro, teiho^ pričeli s preurejevalnimi dft 11. Nemalo začudeno smo p» gledali na napis, ki so ga pPlifo stavili zraven in ki pravi, dfifo \ je vstop ali postajanje rekviriranem zemljišču 'Sfora ki so ga sedaj povrh tega °Bselc značili že za «vojaško conoifohot — strogo prepovedan. Tore' £ iz navadnega športnega, igr®1 Er. šča so napraviti vojaški o» y jekt! iey Dela, ki so v teku, pa jasEbšiti kažejo, da ne gre več za n»i ti vadno športno igrišče, teD”i m; več za kaj drugega, mn o ti <(] bolj resnega. Zdi se, da borrir,. tam zgraditi majhno letališčiorj No pa o tem bomo še spre «.’ govorili. Šaibn Zaradi preurejevalnih detista bodo zemljišča popolnoma l' «] ničena in jih ne bo mogo»'ekle zlepa bonificirati, niti ■potei’1 „■ ko jih bodo zapustili okuP*ti -fe torji. Zato pa so isti dolžP/foje da čimprej nakažejo last»' r kom primerno odškodnin' poleg običajne najemnine. >al 2 Pa še nekaj: Ker so že Krti m stavili dvojezičen svarilni P*jsj E pis «vojaška cona» itd., je žtiva). leti, da bi 'bil ta napisan J'N te po slovensko. Takih spačkohšp^ kot je sedanji napis, nihče ^'jerr more razumeti. KORISTNA POBUDA ZA ZAŠČITO NAŠE ŽIVINOREJE i1 Umetno oplojevanje tara Prispevajte za rešitev ljudske imovine! goveje živine v coni A v naši coni je v teku orga- nos tudi najbolj vsakdanjih stavno in logična ter jim je nje| d.f ■stnl radi] liki. amif ,ranie Centra za umetno nanf'btvanje goveje živine sku-in[" z nekaterimi odvisnimi tknjL'entri, ki bodo verjetno injere*i poslovati že prve dni ilni-rrca- Center bikov bo imel [°j sedež v Boljuncu, pod-enalntri pa v krajih, ki jih je tre-f se e dokončno določiti, to-vse čaker vsaj na doseda-J’*1 o staj- h bikov. V prvem pu bo za živinorejstva, ki re Shajajo v severnem delu Hoškega ozemlja, možno teisti umetno oploditev na :riHi po naročilu, ki ga bo in-'esirani gospodar Ishko ort-'* na določenih mestih. Vmeinu oplojevanje ima dva 6' tr_: izboljševati po kako-Psti in kol ioni živinorejsko Nastvo ter preprečiti in po-Pfti razširjanje nalezljivih in Mjlih bolezni spolovil, ki Hčaino razširjajo prav vnim oplojevanjem. I(izboljšanje živine po kako-Ipti je možno doseči zaradi jstva, da je za umetno oplo-Vanle mogoče uporabljati 'jboljše plemenske samce. r jih je na razpolago, in sa-1 te samce: kajti z enim sa-de-tm samcem je mogoče oplo-,n?i veliko število samic (na o-iste ne to I v na b tezenskih klic, ki povzročajo lahko sledili. Med drugim pod vne:e materničnega ustja in j črtujemo že danes, da bo — matern ce. Delovan.e centra in | spričo dejstva, da ostane pri p:\1centrov za oplojevanje bo nas nateg umetnega v rabi tudi se z na- oče vsako leto). Poleg tega na r'emenskim samcem, ki cesto zelo visoka, gospodarit ne prizadeva te pobude, i' je pač zaradi velikega šte-'a samic, ki jih je možno o-; vaditi, tudi dohodek zelo visok, lici evilčno zboljšanje pa je po-tll edicg višjega odstotka oplo-jli-jtev jn s lem višjega števila fjstev. Imi-Serne P!emeniaka se lahko oill2^eli na večje število samic ,'g' ;erh nečednem poslu zaple-,aij]; 1 v oddaljene kraje spričo 'soPn‘èn:h pripomočkov, ki jih za-| m° n 1 razpolago in ki o-fSočsjo njegovo razredčenje j. x'nserviranje. D očim služi —[j naravni ploditvi količina HF' enem -koku izlitega seme-er,i sami samici, pa pri u- nudilo trajno in veliko nad zorstvo nad zdravstveno-sani-tarnim stanjem krav, posebno še. kar se tiče spolnega orga-no Pred oploditvijo se veteri-nor prepriča o stanju nožnice, ustja, maternice in jajčnikov. Umetno oplojevanje pa lahko končno predstavlja tudi pomoč v borbi proti slinavki v predelih, kjer vodijo krave na obrejitev na j.-vne oplojevalne postaje ali k biku drugih gospodarjev, to je v druge hleve. Prav gotovo ne moremo prezreti nevarnosti, da se za časa razsajanja slinavke živina lahko okuži s to boleznijo, ko jo ženemo k b:ku. Ne smatramo za potrebno, da bi se razpisali o opremi m gradbenih značilnostih centra in podcentrov (začelo se bo s skromnimi sredstvi, ki pa bodo kljub temu zadoščali potrebam). niti ne bomo opisovali različnih tehničnih metod za zbiranje, razredčenje in konserviranje semena, ter preprostega tehničnega postopka pri oplojevanju. Predvsem zaradi tega, ker to ni najprimer, nejše mesto in poleg tega tudi zato, ker številni bralci po vsem, kar so čitali, videli in slišali ob različnih prilikah, deloma že poznajo te stvari ali pa so mogli ugotoviti in se prepričati o doseženih uspehih na tem področju. Vsekakor pa nekatere podrobnosti, ki so stvar strokovnjakov, ne zanimajo bralcev. Pač pa se bomo pomudili pri drugih stvareh, od katerih je odvisno dobro uspevanje te pobude. Predvsem je treba podčrtati, da je potrebno ustvariti najtesnejše sodelovanje med vodstvom centra in živinorejci prizadetega področja, če hočemo doseči dobre uspehe; pop : noma je treba zavreči stare predsodke ter priti do še naravno oplojevanje - iz razumljivih tehničnih razlogov nujno potrebno, da ne bodo živinorejci z veliko lahkomiselnostjo izmen una uporabljali za svoje krave novo metodo in naravno brejitev. V prvih časih bo potrebno s strani živinorejcev mnogo di-scipVne .potrpljenja in zaupanja. Ce se bodo stvari razvijale ob popolnem sodelovanju in razumev nju med tehničnimi organi in prizadetimi kmetovalci, uspehi prav gotovo ne bodo izostali in priči kovanje tehnikov in praktikov ne bo ostato razočarano. - ’"'«■> "v»,1-"—-r DSi6 ìli semena, pri katerem se op’o:litv;jc, ker najboljši v vsa- iSteva .predvsem količina se- ro„leiu. " "o boljši po 1,1 « ic, njihova ziviienj., ki,:.;-,Visti od naravn ' mče- ; sposobnost in koncentra- j tih ludi kar ,e tiče bodočih za-14 ter semens.-ca snov v ceioti. | rodov u.l «ori navedenih razlogov ie „ . " , etno oplojevanje pri seda-1 Kajr x i. ,erri stanju znanosti in teh- ?o- *e najučinkovitejše sredstvo hitr i in bistveno izboljša-e celotnega zaroda domačih valih. zdravstveno . sanitarnega >Z‘i i-ŠČa umetn° Plnjenje zanesljivo varovalno sredstvo F6d boleznimi, ki se prena-P0 Po spolni poti. Tako izgi-|tfF nevarnost razširjanja težkih SEjezni’ kot so trihomoniasis J ! Prezgodnji splav), granu-yn° vnetje nožnice in druge \a, sPl°h ne govorimo o tu-ioTrkuiOZj na .spolovilih). To ta,'ovalno delovanje je posie-sXa dejstva, da ne pride do pUrO-ne združitve, s čemer se rofepreči, da bi se okužil b:k, aZ-, Zaskoči ihol.no kravo, ali o-tifatno. Nat »• ki ančna sterilizacija orod-ga uporablja oplojeval- Veterinar, preprečuje pre- se ni treba predajati prebranemu navdušenju; ni treba misliti, da je umetno oplojevanje čudežno zdravilo za vse zlo, to je nepogrešljivo sredstvo za vse bolezni spolovil, ki v mnogih primerih povzročajo jalovost. Tako bo treba kravo, ki boleha na jalovosti zaradi pomanjkanja hormonov, vitaminov ali pod-hranjenja, zdraviti na isti način kot ono, ki boleha na vnetju nožnice, maternice itd., predno bo umetno oplojena; kajti tudi ta novi sistem ne bo uspel tam, kjer zaradi višjih vzrokov ne bi bilo uspeha pri naravni brejitvi. Da bi dosegli dobre uspehe novega načina oplojevanja, ki se organizira v naši coni, je potrebno, da se kmetje pripravijo na to, da se bodo vestno držali navodil, ki bodo izdana in objavljena na razne načine. Ta navodila so eno- ZA1ŽA.I ,1E PKIŠLO im BSVEIfi MNOŽIČNIH ZASTRUPI, JEN J V TOBAČNI TOVARNI? Me omedlevica in ne sugestija temveč slabe razmere so krive nesreče Preiskovalna komisija je trdila, da ne obstaja nevarnost ponovnega zastrupljenja, toda že prvi dan odpretja tovarne so morali peljati v bolnico preko 20 delavk zaradi zastrupljenja - Vodstvo tovarne mora izplačati delavkam dnevnice za ves čas, ko je bila tovarna zaprta ! - Vse delavke se enotno borijo za svoje pravice - Bolne delavke so zavrnile darila, ki so jih poslale titovske aktivistke Nesreča, ki se je zgodila v tobačni tovarni pretekli četrtek in ki je prizadela veliko število delavk, od katerih so poslednje zapustile tržaško bolnico šele v sdboto, je silno hovo fizično ' izčrpanost, ki jo povzroča slaba in nezadostna hrana ter težko delo. Po nesreči je bila nemudoma sestavljena iz predstavnikov conskega predsedstva, ob- 'bilo treba klicati krivcev na odgovornost. Tovarna je ostala zaprta do objave poročila preiskovalne komisije, to je do nedelje. V ponedeljek se je ponovno pričelo normalno delo ob odsotnosti približno sto delavk, ki mso prišle v tovarno, ker so še vedno bolne zsradi četrtko- se pa vse delavke in vse pre- račun (omedlevice in množična bivalstvo sprašuje, zakaj je ta sugestija) in s tem dali mož-komisija dovolila otvoritev to-1 nost javnemu mnenju, da na tarne, predno je točno ugoto- ] razne nač.ne tolmači njihovo vila vzroke prve nesreče. I nesrečo na vso moralno in ma- Tudi če je bil dan ukaz za I terialno škodo prizadetih de-zaprtje podjetja, so delavke v ] lavk. ponedeljek ostale v tovarni I Kot je že v navadi delavskih ves dan, v menzi in na zunanjih izdajalcev, so titofašisti hoteli torej znašli z popolnoma nepoznanem okolju, katero prat) za prav niti ne odgovarja tovrstnim prireditvam Va zasvetil, nehalo je snežiti, kakor bi odrezal. Sneg je i]" '0le*ščal ko široko srebrno polje, posejano z milijardami m ■aj‘difendami kristalnih zvezdic. Mraz je popustil. Na cestah so se e ‘Kazali V gručah fantje in dekleta z vrečami. Zaorile so pesmi Pa točno v tem hipu, ko je kovač sklenil, da se strezni, s. 1 ed'ka je bila bajta, pred katero se ne bi bili zbrali pevci. mu je zli duh predstavil smejoči obraz Oksane, ki mu je 1 čudovito je bleščala luna! Ni mogoče prav opisati, kako porogljivo dejala: «Prinesi mi, kovač, čeveljčke, pa te vzamem s .H se je sukati v taki noči med gručo hohotajočih se in po- za moža ! » 1 deklet in fantov, ki so pripravljeni na vt»e burke in šale, Gruče koledujočih, fantje posebej, dekleta posebej, so 8'Cuh^ navdihuje taka veselo smejoča se noč. Pod debelini ko- hitele iz ene ulice v drugo. Kovač pa je spešil .po ulici, kakor BOŽIČNA NOC NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ je toplo, od mraza gorijo lica še živeje in sam vrag. draži na nič ne vidi in ne sliši. Spodbuja mladež k norčijam. 4-lilaela>UČa deMet ^ " vrečami je vdrla v Cubovo bajto in oti- VII. Medtem se je bil vrag pri Solchi čisto zaljubil; ipoljuboval in samozavest. «Kaj pa je to, divna Soloha?» Ko je to rekel, je nekoliko odskočil nazaj. «Kaj neki? Roka, Osip Nikiforovič!» je odgovorila Soloha. «Hm! Roka! He. he, he!» se je smejal dijak in se sprehodil po izbi, zadovoljen sam s seboj, da je tako spretno začel. «Kaj pa je to, dražestna Soloha?» je vprašal dijak, ko je vnovič pristopil k njej, se rahlo dotaknil njenega vratu in zopet odskočil nazaj. «Kakor da niste sami videli. Osip Nikiforovič!» je odgo- |ilp=l iliEiiEii ....- i»lubotaj 6 k epe a a o z aj z ono podiu,o in s. ali se bo vrgel v vodo ali pa zbežal naravnost v pekel. Soloha i *-»*--» m p»'««i » «■* /ss “S1 ssrs hiB - "** k“,k'c™1*- ». «fA lnjal koledne pesmi k, ph Je imel sicer tako rad. videla, če so se ji hodili klanjat častilci in ni bila nikoli brez če ,e" N'j rt»'!Lka!>> je "nVP™ S™.0b™i!a k e“ pj družbe. Ta večer pa je mislila, da bo sama, ker so bili vsi "m ' "" "r",P VP '** u ° imenitnejši kozaki povabljeni ,na medeni narastek k dijaku. «In kaj je to, prelestna Soloha?...» Ni znano, česa se je ali se bo vrgel v vodo ali pa zbežal naravnost v pekel. Soloha hotel sladnostni dijak sedaj s svojimi dolgimi prsti dotakniti. rlt>bš' dekfet «Ti imaš nove čeveljčke. Oh kako so lepi! Pa F Ui z zlatom! Tebi se dobro godi, Odarka, ti imaš fanta, p"^"" «Moj Bog, tujec!» je prestrašeno vzkliknil dijak. «Kaj bo, zve, kje sem bil? Po vsej vasi bo šlo in naposled izve še oče Kondratij...» Dijak pa se ni toliko bal očeta Kondratija, kolikor ga je irti tiV* zlatoml le'°‘ se w'larKa> u ,:nas lama> Prišlo pa je drugače: vrag ji je komaj razodel svojo željo, bilo strah svoie zakonske polovice ki ip itak že tenu li! a G T ^ikkUuniMekČe mPndnPp0ČOTeljčke »^ nlkogst’ k«" se zasliši trkanje po vratih in glas korenjaškega staroste, njegove debele kite (vse osebe, ki so opravljale cerkvena opral $L/Ne žalosti se! prekrasna moja Oksana!» je vzkliknil kovač. f^edTvreé'fcf s^lS^tfeh ^ ^ ^ V ^ fa:‘orej Rf fak’se.ni?? smele striči in so nosile dolge lase, KS,« čeveljčke, kakršnih ne nosi niti najimenitnejša ^ otresel s *ebe sneg in je, potem ko je zvrni, 2?, al ^eSLIo^V^- el. «Ti?» je porogljivo odvrnila Oksana in pogledal i nanj kuPico žganja, ki mu ga je natočila Soloha povedal, kako je sil, tresoč se po vsem telesu: «Vaša dobrota, kakor je pi 'ano Mbrm z viska «Rada bi vedela kje boš dobil čeveljčke ki bi bil namenjen k dijaku, pa se je na poti premislil, ker je začelo v evangeliju svetega Luke, poglavje tri in... tri in... Zopet Tajali moj nožki. Razen če prineseš tiste, ki jih nosi càrica.» mesti. Ko je zagledal v njeni bajti luč, je zavil k njej, da ^eltl«Ha, ha, ha! Cesa se ji ni zahotelo!» se je zahohotaia gruča božično noe preživi v njeni družbi. [Lj ®Óaf» je nadaljevala ošabnica. «Ve ste mi vse priča: če t* Ciy °Vač Vakula prinese čeveljčke, ki jih nosi carica, evo srečati dijaka.» ,i besede, da ga pri tisti priči vzamem za moža!» f]i deklice so odvedle ‘hudomušno lepotico s seboj. ______ _________________________ ________ >aj "'Le posmehuj se mi, le!» je govoril sebi kovač, ko je sto- bilo oglje. Oglje 'je stresla v kad, debeli starosta pa je zlezel bilo težko uganiti, da si je njegova nerodna glava prizadevala £'a Za družbo. «Saj se tudi sam sebi smejem! Razmišljam in 7 brki, glavo in kapuco v vrečo. izmisliti si kakšen prav oster in sijajen dovtip. «'Mogoče sta >laj kje sem izgubil svojo pamet. Ne ljubi me — pa Dijak je vstopil sopihajoč in menca.je roke. Povedal je, se s kom dobro zabavala kaj?... Mogoče si koga že kam skrila ;6-m ,“re k vragu! Kakor da je na svetu samo ena Oksana! da ni bilo nikogar k njemu in da se je tega srčno razveselil, pred menoj?» Cub se je iz samega navdušenja, da se je tako ,a. ®°gu, še imamo lepih deklet na vasi! Kaj pa je takega ker mu je bila s tem; dana prilika, da nekoliko pogleda k njej; imenitno pošalil, široko zasmejal; kar prevzemalo ga je zma-e! Oksani? Iz nje ne bo nikoli dobre gospodinje, samo ni se ustrašil meteža in evo ga zdaj tu. Stopil je bliže, po- goslavno veselje da samo on uživa naklonjenost Solohe. «So- trka, Bože moj, zopet! Oh, skrijte me vendar kam!» Soloha je stresla v kad oglje iz druge vreče in dijak, ki Starosta še ni končal, ko se zasliši trkanje in glas dijaka, je bil bolj suh, je zlezel vanjo in sedel čisto na dno, tako da «Skrij me kamor koli,» je zašepetal starosta, «nočem tukaj je bilo mogoče nasuti nanj še za pol vreče oglja. «Zdravstvuj, Soloha!» je hrupno pozdravil vdovo Cub. Soloha je dolgo razmišljala, kam naj skrije takega život- «t.; me ni3i pričakovala? Ali res ne? Pa te nemara nisem mo-nega junaka. Naposled je izbrala največjo vrečo, v kateri je til?)) je nadaljeval Cu,b veselo in napravil tak obraz, da ni fi>j= 'jern Se zna in nič drugega. Dosti je tega! Cas je, da si iz- kašljal, se nasmehnil, se s svojimi dolgimi prsti dotaknil njene loha, zdaj mi pa natoči žganjice. Kar grlo mi je zamrznilo glave to neumnost.» gole polne roke in vprašal z glasom, ki je razodeval lokavost od tega prekletega mraza. Da je moral Bog poslati tako noč ravno pred Božičem! Kako je mrazilo, Soloha, kako ! . . . Cisto okostenele so mi roke, kar odpeti ne morem kožuha! Kako je divjal vihar!...» «Odpri!» se je zaslišal glas na ulici; hkrati je nekdo potrkal na vrata. «iNekdo trka na vrata,» je dejal Cub, ki je prisluhnil. «Odpri!» je zakričal nekao še glasneje. «To je kovač!» je vzkliknil Cu,b in se prijel za kučmo. «Poslušaj, Soloha, skrij me, kamor hočeš; za nič na svetu nočem srečati te proklete mrcine. Naj bi temu pasjemu sinu zrasle pod oči 'bule, velike ko senena kopica!» Soloha, ki se je tudi sama ustrašila, je kakor nora beg ila sem in tja in vsa zmešana dajala Cubu znak, naj zleze v vrečo, v .uteri je že sedel dijak. Ubogi dijak ni sme! niti za-kašljati ali zastokati, da se ne bi izdal, ko se je vsedel težki kozak naravnost na njegovo glavo in mu stisnil senci s svojimi čisto zamrzlimi škornji. Kovač ie stopil v izbo in se je, ne da bi spregiv iril besedico in snel kučmo, zvalil na klop. Precej se je videlo, da je slabe volje. Medtem ko je Soloha zapirala dver, je zopet nekdo potrkal. To je bil kozak Sverbiguz. Tega ni bilo več mogoče stlačiti v vrečo, ker take vreče sploh ni bilo več mogoče najti. Bil je n: mreč debelejši ko starosta in večji ko Cubov k um. Zato ga je Soloha peljala v vrt, da bi tam izvedela, kaj ji ima povedati. Kov ič se je raztreseno oziral po vseh oglih bajte 'n poslušal pesmi kolednikov, ki so se razlegale po vsej vasi; naposled se je njegov pregled ustavil na vrečah. «Cernu se valjajo tukaj te vreče? Ze davno bi jih bilo treba spraviti, k; mor treba. Zar:di te bedaste ljubezni sem prišel že ob vso pamet. Jutri je praznik, v bajti pa je še vse narobe. Treba je odnesti tega vraga v kovačnico!» Kovač je prečenil zraven vreč, jih trdo zavezal in jih skušal zvaliti na pleča. Toda njegove misli so bile drugje; drugače b1 bil slišal, kako je Cub vzdihnil, ko je vrv, s katero je kovač zavezal vrečo, priščipnila tudi njegove lase, in kako je tudi debeli starosta precej glasno zastokal. «Ali si res ne morem izbiti iz glave ničvrednice Oksane?» si je dejal kovač. «In vendar kakor nalašč mislim samo nanjo. Cernu me misel nanjo preganja noč in dan? Hudiča, zdi se, da so vreče težje ko prej. Kakor da je v njih še kaj drugega razen oglja. Kakšna šema isem! Cisto sem pozabil, da nisem več stari. Svojčas sem mogel zviti v rokah petico ali konjsko podkev in jo zopet zravnati, zdaj pa ne dvignem niti vreč z ogljem. Kmalu me bo že sapa prevrnila. — Ne!» je vzkliknil in se ohrabril. «Saj nisem baba! Z menoj se ne bo nihče norčeval! Deset vreč vzdignem, če treba!» In junaško je zvalil na pleča vreče, ki bi jih tudi dva velikana ne zmogla. «Tudi to ponesem s seboj,» je nadaljeval in vzdignil malo vrečo, v kateri je čepel vrag, zvit v klopčič. «Tukaj, se mi zdi. sem položil svoje orodje.» S temi besedami je zapustil izbo in zažvižgal pesem: «Ne bo me žena, ne, za nos vodila...» (Se nadaljuje) vezali so se, da bodo sklicali se e ti sestanek za vse kriške deklice in dečke, kjer bodo ustanovili svoj addelek in sku. Pine ter si izvolili svojega voditelja. V tem smislu se vodijo priprave tudi na Opčinah, Dolini in Nabrežini. V pionirskih vrstah vlada ve lika navdušenje. Treba je dokončati razdeljevanje izkaznic, in prav na lepi pionirski izkaznici =e odraža gesio, ki je obenem ouveza vsakega pionirja: «Vedno naprej v bratskem sodelovanju». Pii tekmovanju za razdeljevanje novih izkaznic, so si zadali pionirski oddeki povsem resne obveze. Pr-mrji .bedo povabili vse dečke in deklice, da se pridružijo tej veliki družin' Zveze pionirjev STO. Pionirji iz Križa so se ob vezali, da bodo do jaolovice februarja vpisali v svojo organizacijo 100 dečkov in deklic. V Gabrovcu so se obvezali za 30 novih vpisov, v Nabrežini za 100. Kdo bo prvi dosegel cilj in prejel lepo nagrado? Trije najboljši oddelki bodo prejeli krasna darila. Nagrajeni pa bodo tudi trije najboljši pionirji, ki se bodo še posebno izkazali pri vpisovanju novih. Pionirska organizacija pa se ne bo ustavila pri vpisovanju in razdeljevanju izkaznic. Čakajo je še druge, velike in važne naloge. Demokratične vzgoja, ki jn hočemo nuditi našim najmlajšim. Vzgoja, ki pobija vsako nacionalistično po veličevanje ki ga hočejo vtepsti titovci našim malčkom, kakor tudi nacionalistično in šovinistično poveličevanje, ki ga skušajo vcepljati določeni italijanski krogi. Takih elementov, ki ■ se hočejo prikazati kot vzgojitelji naših otrok, pa mi nočemo. Na noben način ne smemo dopuščati, da bi ti agenti nacionalnega sovraštva zastrupljali naše otroke. Pionirji so dečki in deklice, ki se učijo spoznavati otroke druaih dežel ter njihov šege in običaje. Pionirji spoštujejo kulturo drugih narodov in se 'učijo spoznavati sovjetske otroke, ki jih ljubijo z vsem srcem, kot ljubijo nesrečne jugoslovanske otroke. Slovenski in italijanski pionirji se učijo spoznavati, da ne obstajajo nikake meje sovraštva in da so si vsi otroci sveta med seboj bratje. Globoka človekoljubna akcija naših pionirjev pri nabiranju škatelj mleka za korejske otroke bi morala privesti do resnega razmišljanja vse tiste, ki bi hoteli ustvarili celo med otroci tisto ozračje sovraštva, katero obstaja med odraslimi. Ne. pionirji STO se bodo vedno bolj utrjevali in oklenili svoje organizacije. Prizadevali si bodo, da se združijo vsi slovenski in italijanski o-troci, ki bodo pokazali vsem staršem, naj si joodajo roko, da bodo v enotnosti gradili bolj-i ši svet. mm TRSI SO OD KROKODILA — Pravijo, da ima krokodil zelo trdo kožo, ob kateri se odbija celo puškina svinčenka. In vendar obstajajo še druge «sorte beštij», ki imajo vsekakor tršo kožo od krokodila samega. Ve-retno ste že uganili kdo so. Seveda, prav titofašisti so tista zmes med krokodilom in človekom, ki imajo kožo, res «a prova di bomba», želodec pa tak, da bi jim ga po pravici zavidal vsak, še tako izurjen indijski fakir, ki vam požira žeblje, steklo in druge ropotije, kot bi mi n. pr. pojedli kos lepo dišeče pečenke. Koliko političnih klofut in brc so prejeli titofašistični podrepniki od objave resolucije I. U. dalje. Kakor koli so samo pomolili svoj titovski trobec, povsod jih je, bodisi slovensko kakor tudi italijansko delovno ljudstvo nagnalo, kot se nažene steklega psa. Kljub vsem klofutam in brcam pa se plazijo po vseh štirih ter hočejo prepričati celo ljubljansko «sivo eminenco», da se še vedno držijo krepko na obeh nogah. Med brezštevilne politične klofute, ki so jih titofašisti vpisali v svoj «kredit», spada tudi zadnja, ki so jo prejeli prejšnji teden od tobačnih delavk. Ker niso mogli na noben način do tobačnih delavk, so titofašisti kot prave hijene izkoristili priliko velike nesreče in se jim hoteli prikupiti z nekaj darili in šopki cvetlic. Čeprav so bile uboge delavke še omamljene od zatrupitve, so pa imele kljub temu še toliko zavesti in so takoj opazile, da imajo ta «darila» še svež duh po znoju in žuljih nesrečnih jugoslovanskih delavcev in kmetov. Vsa komedija človekoljubnosti» titovskih podrepnic je namreč smrdela že uro daleč po običajni titofašistični politični špekulaciji. In tako so romala darila takoj naravnost v uredništvo «Primorskega», kjer so napravili verjetno zelo kisel obraz. Seveda so titofašisti začeli cviliti o «teroriziranju» in «ustrahovanju» tobačnih delavk. Take titovske bajke pa so že prestare, da bi jim še kdo verjel. Zaman je vsako cviljenje, brca je pač brca in ta se ne da zbrisati. Zato naj jo titofašisti lepo vpišejo med svoje politične «uspehe». Radovedni pa smo le, kako visoko bo tokrat poskočil ljubljanski «federaie», ko mu bodo «fedelissimi della prima ora» servirali poročilo. PO KRALJIH IN CESARJIH SE JIM TOŽI — Vse zgleda, da je «Katoliškemu glasu» zelo žal po tistih «zlatih časih», ko so sedeli na raznih evropskih prestolih kronani mogotci. Tej svoji žalosti daje duška v članku «trije kralji brez kraljestva», kjer v milih podobah prikazuje življenje in upe treh izmed pijavk narodov, ki jim je ljudstvo prevrnilo tron ter jih nagnalo. Zgodbico o treh «revežih», ki čakajo povratek na prestol je «Katoliški» sicer pobral iz knjige nekega časnikarja, ki se mu najbrže tudi zelo toži po kronanih buticah. Vendar pa ni dvoma, da bi bilo slovensko klerikalno glasilo tudi od svoje strani še posebno veselo, ako bi se ti «upi» uresničili. Saj sami priznavajo ko pravijo: «normalen poznavalec razmer bi dejal, da so njihova upanja prazne iluzije. Vendar pa hodi zgodovina cesto svoja muhasta pota, ki niso vedno logična». Torej po teh «muhastih» poteh naj bi se zopet vrnili Umbertino v Italijo, don Juan v Španijo in pariški grof Henrik na prestol v Francijo. Čudno, da «Katoliški» ne omenja tudi Petrčka, ki verjetno še ni do-sanjal svojih «poslednjih sanj». Naj le upajo in sanjajo. Zgodovina človeštva ni tako «muhasta», kot bi jo rad videl «Katoliški». Njemu bi se prav posebno prilegla svetopisemska prispodoba, seveda primerno prikrojena: Prej bo šla kamela skozi uho šivanke kot. . . «pretendenti» kron zopet na prestole. ///S//S//////S/S////S//////////S////'///////////////////////////A DELO ■TWWfffTfP wiiìi™ PREKO MILIJON prispevkov za pravdo Pohvalna požrtvovalnost Opčin (Nadaljevanje 's I. strani) Ma- Izjava skupine SIAU občine Repentabor Skupina občinskih svetoval, cev SIAU za občino Kepenta-bcr izjavlja, da Štefanija Škabar, ki je bila izvoljena na volitvah leta 1949. za občinsko svetovalko na listi SIAU, ne zastopa več skupine SIAU in ne volivcev, ki so oddali svoj glas za navedeno listo in to, ker je povsem odkrito prešla, iz izrecno osebnih koristi v tabor titovskih izdajalcev. Pertot Ivan 100, Pertot rij 50, Prosvetno društvo Nabrežina 1.000, Peric Hamlet 200. Sledijo Posudetti 100, Visin-tini Ivana 300, Bogateč Ida 150, Pinsky Oreste 500, Tondon Lui. gi 500, Malešič Gianna 100, Hreščak Luisa 1.000, Hreščak Luisa 100, Grion Leone 500, N. N. 150, Novak Just 200, Tendella Josip 1.000, N. N. 200, N. N. 200, Gelsi Carlo 200, Masiero Luciano 200, N. N. 50, Bonaz-za Angelo 200, Trampuš Pieri, no 50, Marši Giacomo 100, Križnič Ana 100, Petersemolo Alfredo 100, Fonda Ivanka 100, Vatta Aldo 50, Colin 55, De Carli Vittorio 55, Blokar Lidija 50, Moranič Ida 100, A. F. 100, Grahonja L. 100, Mezgec Josipina 100, Budicin Valerija 100, Likar 50, Sossi Josip 100, fioretto Magda 1.000, Milazzi Ernesto 500, Meula Uci 200, Meula Mario 500, Depist Cele. stina 150, Vatta Giovannina 100, Giovannlni Ivanka 400, Runtini Karmela 250, Kus Jakob 200, Kus Bruno 100, Fonda Mario 200, Mirussi Giovanna 50, Vatta Štefanija 100, Fon-deglia 50, Norma 50, Barič 100, Giulio 100, Grdovič Karel 100, Marussi Marcello 100, Scrupet. ti 10O, Gruden Viktor 200, Gruden Karel 100, Mlač Anton 100, Verginella Elio 100, Vekjet Anita 100, Triglav Karel 100, C. Fonda 200, Legiša Ivan 100, Legiša Marjan 100, Pahor Jožef 100, Kolmar Franc 100,, Kolmar Jožef 100, Pedri Avgust 100, Legiša Viktor 100 Semolič Jožef 200. Od slovenskih vasi, ki vse brez izjeme vsakodnevno prispevajo, so se v tem tednu po. sebno izkazale Opčine, kjer so prispevali: Hreščak Ivan 1.000, Hrovatin Angel 200, Rončel; Ferdinand 500, Sosič Nando 200, Šuligoj Danilo 1.000, Ga-radello Antonio 200, Mogonič Mario 100, Purič Imiko 100, Iviani Luciano 100, Veklič Mario 100, Veklič Karel 100, Sosič Radko 100, Lazzi Guido 100, Pieini Francesco 100, Stopar Franc 300, Bajšček I. 500, Bajc E. 100, Sosič Peter 500, Guglielmi Rudi 100, Sosič Miroslav 200, Ivasič Miroslav 300, Poljak Anton 200, Vilfan 500, Vaclik Emil 100, Bole Bruno 400, Bratoš Vladimir 1.000, Sosič Erminij 500, Sosič Ferdinand (Bakalin) 100, Gora Sergij 100, Vidan. Vincenc 100, Hrovatin Stano (oštir) 500, Hrovatin Karel 50, Mahnič Frac 500, Sosič Ferdinand 100, Malalan Josiphina 300, Bratos Ferdinand 200, Milič Nardo 100, Kalin Slavko 100, Tence Mario 100, Sosič Rudolf 100, Daneu Andrej 50; obenem je bilo na prazniku razdeljevanja partijskih izkaznic nabranih med tovariši 10.000 lir. V Tržaškem arzenalu so za ohranitev partijske imovine prispevali naslednji delavci: Radovini 250, Grusovin 250, Sirca 20, Dimič 100, Ljubič 100, Bocci 200, Palotta 100, Sirca 100 Opara 200, Dagnelut 40, Brusca 50, Zambon 100, Lanza 100, Peroša 100, Andreuzzi 50, De-grassi N. 60, Duše 100, Epeira 100, Sponza 50, Degrassi II 50, Minca 100, Furlan 200, Benvenuti 30, Crevatin Albino 500, Radin Enrico 100, Žerjal Stanislav 100, Derin Josip 100, Cel-kar Renata 100, Malič Franc 100, Pizzamus Giovanni 100. Crevatin Mihael 100, Balbi Giu seppe 50, Guštini Alberto 100, Fermo Giovanni 10O, Ricco-bon Tullio 100, Presenti Silvano 100, Strain Ivan 100, Nicolini Pietro 100, N. N. 100, Krasna Solieri 100, Vojnovič Tomaž 300, Fontanot Pavel 100, De-žjot Franc 100, Lutescher Ermenegildo 100, Giacomin E-gidio 100, Beccari Franc 200, Cesanelli Attilio 300. ZAHVALA — Družina Ivana Vodopivec iz Sempolaja se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pomagali in sočustvovali ob bridki izgubi sestre Marije. Iskrena zahvala tudi šempolajskemu župniku Za brezplačno opravljeni obred. SLOVESNI PRAZNIKI V PARTIJSKIH SEKCIJAH S tem tednom zaključeno razdeljevanje izkaznic 12P S tem tednom je pretežna večina naših sekcij zaključila razdeljev. nje partijskih izkaznic za tekoče leto. Ta pomemben dogodek v življenju naše Partije je bil obenem naj-dostojnejša proslava obletnice smrti velikega učitelja Lenina, ki je potekala 21. t. m., ter istočasno proslava 31. obletnice ustanovitve Partije. Z dovršit-vijo te prve naloge so komunisti osredotočili svoje sile v vztrajno delo za nadaljnjo razširitev partijskih vrst z novimi člani. Na svečanem prazniku razdeljevanja izkaznic, ki je bil preteklo soboto v Miljah sta bila prisotna senator tov. Felice Platone, generalni sekretar naše Partije ter drugi člani IK. Za ta slavnostni dogodek je bila dvorana Ljudskega doma lepo okrašena. Praznika so se udeležili komunisti, prijatelji in simpatizerji, iz Milj in ostalih vasi okraja. Kratek nagovor je imel v slovenščini tov. Cok, član celice iz Flavij. Sledil je govor sek-cijskega sekretarja tov. Po-stogne, ki je predstavil dragega gosta tov. Platone. V NEDELJSKA SVEČANA PROSLAVA Leninovi nesmrtni nauki kažipot naši borbi V nedeljo zjutraj je bila v Kinu ob morju svečana proslava obletnice smrti velikega učitelja vsega delovnega ljudstva tovariša Lenina. Spominski govor je imel tovariš senator Felice Platone, ki ga je tov. Marina ob otvoritvi predstavila kot zavednega in vztrajnega borca za (pravice delavskega razreda, ki je svoj čas deloval tudi v Trstu, v uredništvu glasila «Il Lavoratore». Tovariš Platone je prisotnim živo orisal življenje tovariša Lenina, uspehe njegovega delovanja in plodove, ki jih še danes žanje -njegovo -delo, ko delovno ljudstvo vsega sveta sledi njegovemu vzgledu in naukom. Spomin na velikega učitelja ne samo da ni oslabel, temveč je v nas vedno bolj živ prav zato, ker so nam njegovi nauki dragoceno izročilo, katerih se poslužujemo v vsem našem delovanju. Govornik je posebno poudaril, da mora biti Leninov nauk o narodnostnem vprašanju, ki ga je pozneje še bolj razvil tov. Stalin, nam, tržaškim komunistom dragocen voti slovenskemu in italijanskemu nacionalizmu, proti ameri- P Na zasedanju Glavnega sveta Zveze enotnih sindikatov, ki se je zaključilo prejšnjo soboto je bil sprejet predlog Izvršnega odbora za sklicanje IV. rednega kongresa ZES. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil kongres v dneh 4. in 5. aprila t. 1. *** Draginjska doklada industrijskih delavcev se bo za razdobje februar - marec povišala za eno točko in to na podlagi ugotovitev paritetične komisije pri Osrednjem statističnem uradu, ki je vzela za podlago porastek cen v novembru in decembru 1951. *** V nedeljo 3. februarja ob 9.45 bo v gledališču Rossetti javna debata med generalnim sekretarjem naše Partije tov. Vi-dalijem in tajnikom Socialistične stranke Julijske krajine prof. Lucio Lonza. Snov debate: «Problem Trsta v današnjem obdobju». Za debato vlada v vseh tržaških političnih krogih izredno zanimaje. *** Na zasedanju, ki je bilo v sredo, je občinski svet v Miljah odobril resolucijo, ki jo je predložil svetovalec tov. Santalesa, s katero zahteva razpis občinskih volitev v teku prvega šestmese-čja -tega leta ter da ostane v veljavi sedanji volilni zakon. * * * Dramska družina PD «V. Vodnik» iz Doline, ki je preteklo nedeljo nastopila v Avditoriju s Cankarjevo dramo «Hlapec Jernej in njegova pravica». *** Pri padcu na domačem stopnišču se je v soboto zjutraj smrtno ponesrečil 55-letni natakar Antonio Tonini, bivajoč v ul. Risorta 5. Pri povratku z dela se mu je v temi verjetno spodrsnilo na stopnicah, ki vodijo v kleti zgubil je ravnotežje in se zvalil po stopnišču ter udaril z glavo ob kamnite stopnice. Nezavestnega in brez vsakega znaka življenja ga je našla njegova žena, ki je poklicala na pomoč stanovalce. Zdravnik RK je ugotovil smrt zaradi počene lobanje. *** Preteklo soboto ob 23. uri je umrl v tržaški bolnici 55-letni Josip Novak, bivajoč v. ul. Trento 5. V bolnico je bil prepeljan z avtoambulanto še v petek okrog 18. ure. Našli so ga pijanega in v nezavesti v ul. Macchiavelli. Dežurni 'zdravnik ga je sprejel na opazovalni oddelek. Sele v soboto zjutraj, to je celih 14 ur po sprejemu, so prijutranjem pregledu bolnikov zapazili, da ima težke rane na glavi. Njegovo stanje pa je bilo takrat že povsem obupno. Sicer so ga takoj prenesli na kirur-gični oddelek, toda bilo je že prepozno. " *** Tragične trenutke je ne-vomno preživel v ponedeljek potapljač Edgardo Beverini, star 42 let, bivajoč v Spezi. Pri delu okrog potopljene ladje «Cavour», ki leži na dnu morja v našem pristanišču se je zaplela dovodna cev za zrak. Cim je zapazil, da mu primanjkuje zraka je dal takoj znak z vrvjo in so ga še pravočasno potegnili na površje. Ko so ga prenesli na kopno je bil že v nezavesti. Z inekci-jarni in dolgotrajnim umetnim dihanjem se je zdravniku RK končno posrečilo, da ga je spravil k zavesti, Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo moral ležati kakih 10 dni. *** Iz hangarja 72 v novi prosti luki, kjer ima svoje skladišče tvrdka SAIMA je na zagoneten način izginilo 35 vreč kave v teži 21 kvintalov. Tvrdka trpi škodo v znesku 1 milijona 680 tisoč lir. Policija je uvedla preiskavo. * * * Glavni stan policije opozarja vse prebivalce naše cone, ki so v posesti strelnega orožja na stisnjeni zrak ali slično, da bodo morali imeti za slednje orožno dovoljenje in to na podlagi čl. 42 zakona o javni varnosti. *** V dneh od 17. do 23. t. m. se je v tržaški občini rodilo 62 otrok, umrlo je 75 oseb, porok pa je bilo 32. škemu imperializmu in titov-stvu. V tržaškem položaju, kjer sta na pozornici dva nacionalizma, ne more nobena rešitev, ki jih predlagata ena ali druga s.tran rešiti tržaškega vprašanja, ne da bi neizogibno prinesla s seboj zatiranje ene od dveh narodnosti. Rešitev tržaškega vprašanja, ki jo predlaga slovenski ali italijanski šovinizem, ne bi bila samo v škodo delavskega razreda našega področja, temveč bi tudi obsodila nas in buržoa. zi j o obeh narodnosti na suženjstvo pod tujim imperializmom. Rešitev našega vprašanja je možna samo na podlagi nauka Lenina, ki vidi rešitev vseh narodnostnih vprašanj v duhu proletarskega internaciona-lizma. Tov. Platone je tudi omenil, da je obiskal Milje in vasi v miljskih hribih, kjer prav v duhu proletarskega internacionalama živijo in se borijo delavci obeh narodnosti ter nudijo s tem najbolj prepričljiv dokaz o pravilnosti Leninovega nauka in o veliki zavednosti tržaškega delovnega ljudstva. Proslavo je zaključila tov'. Marina, ki se je v imenu vseh številnih prisotnih zahvalila govorniku in obljubila, da se bomo v duhu proletarskega in-ternacionalizma še nadalje skupno borili do zmage. Pogreb matere zgoniškega župana V visoki starosti 80 let je v torek preminula v Saležu Frančiška Pirc, mati zgoniškega župana tov. Alojza Pirca, ki je bila tudi zvesta bralka našega lista. Pogreb, ki so se ga udeležili v velikem številu domačini in vaščani iz ostalih vasi občine, je bil v sredo popoldne. Kmalu po " uri je krenil žalni sprevod izpred hiše žalosti proti Zgoniku, kjer so na tamkajšnjem pokopališču pokojnico pokopali. Na čelu sprevoda so nosili večje število vencev. V sprevodu pa so bili med drugimi tudi naš občinski svetovalec tov. Pogassi, ki je zastopal IK Partije ter skupno s tov. Košuto našo občinsko skupino. Prisotni so bili nadalje dolinski župan tov. Lovriha in mi-ljski župan tov. Pacco, tov Slavec in nabrežinski župan g. Kralj ter številni svetovalci zgoniške občine. Domači pevski zbor je ood vodstvom1 pevovodje tov. Hermana Miliča zapel žalostinke na domu pokojnice in ob odprtem grobu. Izrazom sožalja, ki jih je poslal IK KP STO težko prizadetemu tov. Pircu, se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Toplo sožalje tov Pircu, njegovi družini in vsem ostalim svojcem izreka tudi celica KP in vse demokratične organizacije iz Saleža. svojem govoru je tov. Platone, burno pozdravljen od vseh prisotnih, prinesel pozdrave slavne Komunistične partije Italije in vseh italijanskih tovarišev ter poudaril pomen in važnost trde borbe, ki jo vodijo slovenski in italijanski tovariši pod zastavo internacio-nalizma tik ob meji z nesrečno cono B, kjer vlada titovski teror. Tov. Vidali pa je še posebej podčrtal težke pogoje, v katerih se mora boriti naše prebivalstvo. Po govorih je sledilo razdeljevanje nagrad najboljšim celicam miljske sekcije. Sledil je nato pester kulturni spored z. nastopom pevskega zbora iz Elerjev, godbe iz Camper in recitacijami tov. Zore Košutove. Istega dne so razdelili partijske izkaznice tudi v sekciji «Tomažiča», kjer je imel lov Leban obenem preslavni govor ob obletnici smrti tov. Lenina. V imenu IK pa je govoril tov. Destradi. V teku praznika se je 15 tovarišev naročilo na «Lavoratore». Tudi na Greti je vladalo v soboto zvečer praznično razpoloženje. Razdeljene so bile izkaznice Partije in komunistične mladine. Proslavo Lenina je imel tov. Cermeli. V teku slavnosti so nabrali med prisotnimi 3200 lir za nadaljevanje pravde proti titovski ske imovine. V nedeljo popoldne je bilo svečano razdeljevanje izkaznic v Podlonjerju, kjer je imel slavnostni govor tov. Siškovič Karel. Tov. Roncelj je imel nagovor mladim komunistom, ki so tudi prejeli nove izkaznice. Na slavnosti je nastopil združeni pevski zbor Podlonjer-Sv. Ivan. V ponedeljek je bil praznik razdeljevanja izkaznic v Ljudskem domu pri Sv. Jakobu, kjer je bil prisoten tov. Vidali. Razdeljene so bile izkaznice članom celic okraja in komunistom iz ladjedelnice Sv. Marka. V svojem pozdravnem nagovoru je generalni sekretar naše Partije, ki je obenem proslavil obletnico smrti Lenina in 31. obletnico ustanovitve KP, še posebej podčrtal važnost močne in široke Partije ter vzpodbudil tovariše za nadaljnje vztrajno delo v vrstah naših simpatizerjev za pristop v partijske vrste. Istega dne so razdelili izkaznice v sekciji Dreherja, kjer je bil prisoten za IK tov. 'Cermeli. V četrte in petek so bile slavnostne razdelitve za sekcijo Curici ter v četrtek tudi v Trebčah. * * * Danes ob 20. uri bodo prazniki razdelitev partijskih iz- kaznic v naslednjih sekcijah: V KRIŽU, kjer bosta prisotna tov. Vidali in Marina. V krožku Tomažič, kjer bodo razdelili izkaznice komunistom iz Tržaškega arzenala. Za IK bo prisoten tov. Pogassi. Pri Magdaleni pa bosta zastopala IK tov. Destradi in Poc-cecai. Za sekcijo Pečar bodo razdelili izkaznice v navedenem krožku. Prisostvoval bo tov. Siškovič. Danes bodo obenem razdelili partijske izkaznice tudi v podsekciji BOCCILA, kjer bo prisostvoval tov. Jaksetich. V petek 1. februarja bo pa praznik razdelitve izkaznic v Skednju ob prisotnosti tov. Siškoviča in Calabria. ..Hlapec Jernej" v Skednju V petek, 1. februarja ob 20. uri uprizori v Skednju dramska skupina P. D. Valentin Vodnik» iz Doline s sodelovanjem Ljudskega odra iz Trsta Cankarjevo dramo «Hlapec Jernej in njegova pravica». KORISTNA POBUDA Zveze malih posestnikov Uspeh konferenc o Vctnonijevi reformi Kakor znano, je razširitev Vanonijeve reforme na naše ozemlje naletela na docela u-pravičeno ogorčenje ne samo med kmetovalci, marveč tudi med malimi trgovci in obrtniki. Ze v začetku se je pokazala nujna potreba splošne akcije za spremembo zadevnega zakona, bodisi kar se tiče roka prijave kakor tudi nekaterih členov ukaza štv. 169. Zveza malih posestnikov je že predložila VU zahtevo za podaljšanje prijavnega roka ter spremembo zakona kot takega. Toda njeno prizadevanje za zaščito koristi prizadetih slojev se ni omejilo samo na ta korak. V teku zadnjih dveh tednov je organizirala v raznih vaseh našega podeželja vrsto konferenc, na katerih so njeni zastopniki tov. Gerbec, Markovič in dr. iSajovitz tolmačili prisotnim kmetom, obrtnikom in malim trgovcem to ponesrečeno davčno reformo in vse njene težke pomanjkljivosti. Obenem so podrobno pojasnili zahteve, ki jih postavlja ta kmečka organizacija tukajšnji vrhovni oblasti za zaščito koristi prizadetih davkoplačevalcev. Prejšnji teden so bile konfe- rence v Borštu in Mačkovljah. V tem tednu pa na Opčinah, v Sv.. Barbari in Camporah. Razen tega ima ZMP v programu nadaljnje konference tudi za druge vasi podeželja in za okolico. Velika udeležba na vseh konferencah nam dokazuje da je ta problem globoko občuten ne samo med kmetovalci, marveč tudi med malimi trgovci in obrtniki, ki prihajajo na te. konference v velikem številu Vsi udeleženci so zagotovili, da bodo dali vso svojo podporo širokopotezni akciji Zveze malih posestnikov za spremem b-o zadevnega zakona. Soglasno so obenem odobrili zahtevo za podaljšanje roka prijav do 30. junija t. 1. * * * Zveza malih posestnikov poziva vse kmetovalce, male posestnike itd., ki so že prejeli formularje za davčno prijavo na podlagi ukaza VU št. 169 (Vanonijev zakon), da se za izpolnitev prijave in katero koli pojasnilo obrnejo na sedež v ul. Zonta 2, I. nadstr., kjer je na razpolago vsak dan od 8.30 do 13. ure izvedenec v davčnih zadevah. Pomemben uspeh enolne in odločne borbe tobačnih delavk Izplačali jim bodo vse dnevnice - Predlogi za rešitev spornega vprašanja odpustov v ladjedelnici Sv. Marka Z odločnim in enotnim nastopom so si tobačne delavke končno tudi priborile prvo zmago. Kakor znano, so bile v tem tednu številne delegacije delavk pri conskemu predsedniku, na Uradu za delo, Vu in pri škofu Santinu. Predstavnikom oblasti so postavile upravičene zahteve za izplačilo dnevnic. ki so jih izgubile zaradi zapore tovarne, nadalje za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev. V podkrepitev svojih zahtev so borbene tobačne delavke tudi disciplinirano manifestirale po tržaških ulicah. Po daljšem oklevanju in zavlačevanju je ravnatelj tobačne tovarne končno vendar le zagotovil, da jim bodo danes izplačane vse dnevnice. Pomembni uspeh, ki so ga dosegle tobačne delavke je nedvomno sad njihove vztrajne borbe in prizadevanj zastopnikov 'EiS tov. Tominca, Muslina in Tomasellijeve, ki so jim nudili vso oporo in pomoč. Pred tobačne delavke pa se postavlja sedaj še drugo, nič manj važno vprašanje. Poseb- na preiskovna komisija, ki je po drugi množični zastrupitvi delavk začela ponovno preiskovati vzroke nesreče, je dala VU nekaj nasvetov v zvezi s po novno otvoritvijo tovarne. Med drugim je komisija mnenja, da bi se iz previdnosti ne smelo več zaposliti mladoletnih delavk. 'To pa je zelo ogorčilo vse delavke, ki iz lastnih izkušenj prav dobro vedo. da ne tičijo vzroki zastrupitev v mla-doletnosti delavk, marveč povsem drugje. Zaradi tega se bodo tudi odločno zoperstavile katerim koli odpustom. Da bi olajšali potek pogajanj za rešitev spornega vprašanja odpustov v ladjedelnici Sv. Marka, so delavci v zadnjem trenutku sklenili, da začasno ukinejo dvodnevno stavko, ki bi se morala začeti preteklo soboto. Ker pa je vodstvo €®D'A vztrajalo na svojem sta. lišču, so stavkali v ponedeljek. Ravnateljstvu se je posrečilo in to z grožnjami, izsiljevanjem in moralnim pritiskom, mobilizirati neznatno število delavcev, ki so v ponedeljek odpluli z ladjo «Avgustus» v Kmetijski delavci zahtevajo povišanja Naše kmete bo nedvomno zanimalo vprašanje zvišanja mezd kmetijskih delavcev, ki so ga slednji, postavili potom svojih sindikalnih organizacij. Za povoljno rešitev tega problema so se na Uradu za delo dvakrat sestali zastopniki posestnikov in zastopniki kmetijskih delavcev. Ker ni prišlo do sporazuma, je bil določen ponoven sestanek, ki bo prihodnji torek. Posestniki is o od svoje strani predlagali prilagoditev cene hrane, ki jo prejemajo kmetijski delavci pri gospodarjih. Vsota, ki je bila določena na podlagi pogodbe, namreč ne odgovarja več današnjim cenam živil, ki so v tem času znatno poskočile. Vsekakor pa . izgleda, da bo prišlo na prihodnjem sestanku do končne rešitve tega problema in sicer tako, da bodo pravilno zaščitene koristi obeh strank. Cim bo dosežen sporazum bo naš list objavil lestvico povišanih mezd in nove cene za hrano. Resnica o dodeljevanju stanovanj v Dolini NOGOMET Enajsterice druge kategorije bodo jutri počivale. Odigrale se bodo edino le tekme med nogometnimi četami I. kategorije in Costalunga - Vesna, v Trebčah ob 8.45; Arzenal - Primorje P.K., v Nabrežini ob 10.30; Skedenj -Tovarna strojev, v Boljuncu ob 01.30; Sv. Jakob - Pristaniščniki, v Trebčah ob 10.45; Sv. Marko-Rojan, v Trebčah ob 14.30; Ro-zandra - Kolonja, v Boljuncu ob 14.30. Počiva Frausin. Lestvica za I. kategorijo Frausin 11 7 3 1 30 10 17 Pristanišče 11 5 5 1 19 7 15 Costalunga 11 7 1 3 22 13 15 Rozandra 11 6 3 2 18 16 15 Primorje PK 11 6 2 3 26 17 14 Sv. Jakob 10 6 1 3 27 17 13 Skedenj 11 4 4 3 19 11 12 Vesna 10 3 2 5 16 21 8 Arzenal 11 3 2 6 22 33 8 Sv. Marko 11 3 1 .7 11 26 7 Rojan 10 2 2 6 19 26 6 Kolonja 11 3 0 8 15 27 6 Tov. strojev 11 2 0 9 16 35 4 Lestvica za II. kategorijo Proleter 8 6 0 2 25 11 12 Corale 8 4 3 1 23 13 11 Partizani 8 5 1 2 21 18 11 Trebče 8 4 1 3 26 17 9 Virtus 8 3 3 2 14 11 9 Opčine 8 4 1 3 19 19 9 Cebulec 8 2 0 6 12 23 4 Nabrežina 8 1 2 4 13 23 4 Union 8 1 1 6 7 25 3 KOŠARKA I. kategorija moški: Skoljet-Sv. Alojz, na Skoljetu ob 9; Frausin- Skedenj, v Miljah ob 9.45; Inter-Magdalena, na Skoljetu ob 11; Vrdela - Arzenal, na Skoljetu ob 15.15. II. kategorija moški: Rinaldi-Pristaniščniki, na Skoljetu ob 16.30; Inter - Sv. Marko, na Skoljetu ob 14; Aquileia - Skedenj, v Aquileji ob 15.30. varna strojev. ženske ekipe: Skoljet - Sv. Alojz, na Skoljetu ob 10; Aquileia - Skedenj, v Aquileji ob 14.30; Frausin - Pristaniščniki, v Miljah ob 10.30. Počiva Inter. Lestvica Magdalena Inter Vrdela Frausin Arzenal Skedenj Skoljet Sv. Alojz Lestvica Rinaldi Inter B. Pristanišče Sv. Marko Aquileia Tov. strojev 4 Skedenj 3 za I. 4 4 kategorijo 0 0 167 99 0 188 152 1 136 128 2 247 201 2 157 160 3 125 135 4 120 217 4 126 174 4 4 4 3 3 1 3 1 3 1 1 0 II. kategorijo 0 104 84 1 159 117 73 69 85 86 90 102 83 122 Pristanišče Aquileia Frausin Skedenj Sv. Alojz Inter Skoljet Zenske ekipe 62 76 99 69i 78 63 81 53 64 108 STRN TEK CEZ DRN Jutri bo v Rojanu druga tekma v teku čez drn in strn, veljavna za prvenstvo STO, ki jo organizira PD Kraljič Zbirališče tekmovalcev ob 9.30 pred gostilno Mislej v ulici Fratello. COMUNE Dl SAN DOHDIGO DELIA VALLE OBČINA DOLINA 4204/51 FOND. 2/50 CORR. 876/51 , 6/ 12/ 5T 3/ 12/ 1951 Assegnazione quartieri. All1Iatituto Autonomo per le Case popolari Tri Benetke, kjer bodo dokončali ostala dela. Te dni so se nadaljevala na Uradu za delo pogajanja med obema strankama. Stavljen je bil predlog, da se odpuščenim delavcem izplača razen predpisane odpravnine še posebna odškodnina v višini, ki bi vsaj delno zadostila najnujnejšim potrebam odpuščenih. Predstavniki delodajalcev so postavili svoje protipredloge glede posebne odškodnine, ki jih bodo sindikati natančno preučili. Spričevalo "neodvisnikov „ t e In riscontro alla nota sppro cita ta prego voler conpiacersi prendere in esame la possibilità' di assegnare l'alloggio lasciato libero da Buzza! Carlo alla famiglia di Foraus Vincenzo, da San Dorligo No. 11, essendo la stessa tra tutti i richiedenti la piu' bisognevole di aiuto. Ad oviare all'inconveniente della fedina penale del predetto si prega voler stipulare il contratto con la di lui moglie, la quale ha tutti i requisiti ad uopo richiesti. In attesa di cortese favorevolA^Siscontro v sfere Dolinski titovei so pred časom zagnali velik hrup proti občim ski upravi, češ da se ni pobrigala za pravilno dodelitev stanovanj v novih ljudskih hišah. «Primorski dnevnik» se je o tem na dolgo in široko razpisal, ne da bi bil o zadevi pravilno informiran. Trobil je, kot je to njegova navada, laži ter pri tem klevetal demokratično občinsko upravo. V zadnjem času so se temu trobljenju pridružili tudi belčki Vsem je znano, da si o dodeljevanju stanovanj v ljudskih hišah lasti monopol Ustanova za ljudske hiše in da ta po svoji mili volji jemlje v poštev predloge občinske uprave. Občinska uprava v Dolini je pravočasno sestavila seznam družin, ki so stanovanja najboli potrebne ter ga naslovila na vodstvo že omenjene ustanove s posebnim priporočilom. Facsimile priporočila, ki ga je občinska uprava naslovila na U-stanovo za ljudske hiše (katere- ga posnetek priobčamo tu zgoraj) jasno potrjuje, kako se je občinska uprava brigala za družine, ki nujno potrebujejo pri merno stanovanje. Ce je dobila družina Foraus stanovanje se je torej zahvaliti edino le občinski upravi in nikomu drugemu, niti župniku ne, kot to pravijo belčki. Koncert v Sv. Barbari Jutri, v nedeljo, 27. t.m. bo v Sv. Barbari že svoj čas napovedani pevsko glasbeni koncert, ki pa se ni vršil zaradi tehničnih ovir. Nastopita Ljudsko pevsko društvo (ex Rota) in mandolinisti PD «Ivan Cankar» iz Trsta. Pričetek ob 14.30. Sledi ples. V ponedeljek 28. t. m. ob 20. uri bo v Kinu ob morju konferenca skladatelja Marija Zafreda, ki bo govoril o «Smeri sovjetske glasbe». Predavatelj bo izvajal na glasovirju odlomke iz skladb Šostakoviča, Prokofjeva in drugih sovjetskih skladateljev. Pri javnih delih je dolinska občinska uprava zaposlila, razen trebnega števila delavcev, tudi nekaj delovodij, ki imajo nalogo, da skrbijo in nadzirajo redno izvršitev del Med slednjimi je bil zaposlen tudi Strajn Ignac iz Maikovelj, občinski svetovalec na listi dolinskih «neodvisnikov». Toda možakar je kaj kmalu pokazal, kako si zamišlja skrb za občinske koristi. Mesto, da bi skrbel za redni potek odkazanih javnih del, je delavce, ki jih plačuje občinska uprava enostavno uporabljal za lastna zasebna dela, kot žaganje drv itd. Cim je prišla občinska uprava na sled temu težkemu prekršku, je na podlagi sklepa občinskega odbora, takoj odpustila z dela navedenega «neodvisnika». vedenega «neodvisnika». To nedopustno dejanje, ki ga je zagrešil občinski svetovalec pa postavlja v docela jasno luč prave cilje «neodvisne» stranke, ki se je pred volitvami zaklinjala, da bo skrbela predvsem za spio šne koristi občine in prebivalstva. Kako si pa «neodvisniki» zamišljajo zaščito občinskih koristi, nam najbolje dokazuje gornji primer zlorabljanja zaupanja občinske uprave. Razen tega pa se 3 izmed 6 izvoljenih «neodvisnikov» že od vsega začetka sploh ne udeležujejo občinskih sej in med temi prednjači prejšnji dolinski župan. Gornji dogodek kakor tudi dosledna brezbrižnost «neodvisnikov» za občinske probleme pa je najboljše spričevalo, ki so si ga lahko zapisali pred vsem javnim mnenjem in posebno pred tistimi volivci, ki so jim v dobri veri izkazali svoje zaupanje. To je zelo dober nauk za bodoče volitve. Za tedei dni Izr lir tr. Sobota 26. Polikarp (mia ne Nedelja 27. Elvira Ponedeljek 28. Leonida Torek 29. Frančišek PC Sreda 30. Savina Četrtek 31. Janez Bosco FEBRUAR Petek 1. Brigida *----- * * * — ZGODOVINSKI DNEVIBNO 28. 1. 1918 je Lenin podpisal kret o organizaciji dela kmečke Rdeče Armade. 29. 1. 1706 se je rodil Benji Franklin, ki je iznašel i lovod. 31. 1. 1797 se je rodil veliki 1 ponisi Franc Schubert, t je 19. 11. 1828. k 1. 2. 1950 je začela v 'M splošna stavka industrij delavcev, ki je trajala 19. S TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvim 19. Pogovor z ženo r. H •: i r» p p 21.30 1 melodije - lepi glasovi - imalu Ples za konec tedna. je NEDELJA: 9. Kmetijska d/ ja - 11.30 Oddaja za najmla/ P 13. Glasba po željah - 16. bžice cert ruskih balalajk - 19. Iz L;inV skega sveta - 20. Slovenske J , srni - 21. Književnost in ulZa dc nost. so ji PONEDELJEK: 13. Priljuk,1 ne melodije - 19. Mamica pl* veduje - 20.30 Okno v svet /k'1 V Puccini: «Tosca» - 2. in 3. J Dok 22.45 Večerni ples. m, ■ TOREK: 13. Glasba po želji- . 19. Angleščina po radiu - 8. eze'l cija - 20.30 Aktualnosti - [da si Dramatizirana zgodba - 22. Stesn-, bert: Simfonija št. 5. SREDA: 13. Pestra operna f.lcne ba - 19. Zdravniški vedež - iPh rr Sola in vzgoja - 21. Slovebravi kvarteti in kvinteti - 22.28 , ljubljene melodije V da ČETRTEK: 13. Slovenski ni o og vi - 19. Slovenščina za Sloveflhoče 21. Radijski oder - Rikard : , količ: «Svetlo življenje», drl1 t0> v 3 dej., nato Priljubljene n im lodije. Llo„ PETEK: 13. Glasba po želi0‘e§ 19. Angleščina po radiu - 9. 'STC cija - 20.30 Tr_žaški kulturni inni c gledi - 23.32 Polnočna glasba solid; tati Tako se ne k 7 * C1 GPZV 'Uc*i brani c> 1 (J naš lična Ze par tednov vodijo tukafize s iredentistični, titovski in titopta t dentistični časopisi povsem Pii vo in demagoško kampanjo o/alnr tržaške zastave. Značilno je,1 za so se jim pridružili tudi IijrnrP in klerikalci. Nedemokratičnemu: neopravičljivo šovinistično ni četje demokristjanskega župla in ki je dal na lastno pest sia im z občinske palače tržaško zd^teč vo, je dalo povod titopend^ma stičnim svetovalcem in dr. Al ka lettu, da so zapustili zadnjo c*stv: činsko sejo ter izjavili, da s6'*;Uali bodo udeležili zasedanj, do^e; ne bo zastava zopet razobešaj si Titovski svetovalec Dekleva s1 P°n seveda takoj strinjal s tem ■ 0 C( lišiem. Kot je obsodbe vredno pust», nje Bartolija, je pa po di štii ,nabi lir strani prav tako vredna vse -vo sodbe demagoška poteza vseli čvko Pv: nja komisarja za tržaško obč;,H Razen tega pa tolizcev VU, ki s svojim dogoškim in za ljudstvo nekoristl()k stališčem samo utirajo pot lavcj meram, da bi prišlo do imenCj^. Ja gi ima vsa ta Kjgg j panja namen odvrniti pozoriys^ri prebivalstva od vsekakor uail0pjt ših in načelnih problemov, KOìrq razpis občinskih volitev, b »listi za uveljavitev mirovne pogo&han imenovanje guvernerja in odiavo vseh okupacijskih čet ter Zvci žitev obeh con. N. Eni in drugi se pa postavi/°šm na tako stališče, ki lahko iPnta; vu težko pričakovani povodyela imenovanje komisarja S tern i K: bila seveda zabrisana še zadiši sled samostojnosti občine koi*leri ke, s posledicami, ki bi jih1 1.0 veda moralo nositi vse prebija Iz o IH: i -------------------------toc j «Kaj smo videli / v ZSSR» [?, stvo. V sredo 30. t. m. ob 20) slin Lonjerju (gostiln^ 0 uri v Cok), kjer bo govoril toVpOQ1 Malalan in v Devinu o\r ' 20. uri, kjer bo govorilfjai_k tov. Pina Tornaseli!. V čč[jj trtek 31. t. m. ob 20. urk" v krožku Tomažič, kje!)o f bodo prisotni vsi člani df-ig’ j legacije. Istega dne ob 2dn ’A uri bo konferenca v Ba'gt zovici, kjer govori taS Malalan. V petek 1. ft^s—r bruarja ob 20. v Piščar1 cih , tov. Malalan. V Titovske oblasti cone l so prevarale dvolastniki^ Kmetje, ki bivajo v miljskih hribih in imajo svoja zemljišča onstran demarkacijske črte so imeli svoj čas olajšave pri prehodu demarkacijske črte, kar je bilo seveda nujno potrebno zaradi poljiskih del. Takrat jim ni bilo treba hoditi preko oddaljenega bloka, ki se nahaja v Škofijah, marveč so lahko prekoračili črto na ■drugih bližnjih mestih. Te olajšave ,za prehod so nudile tito,fašistične oblasti cone B vse, dokler jim niso kmetovalci plačali davkov za zemljišča, ki jih posedujejo v coni B. Cim pa je tatinska titovska oblast pobrala vse davke, je takoj ukinila prejšnje olajšave ter strogo prepovedala orehod demarkacijske črte na vseh mestih. Dvolastniki se na ta način lahko poslužijo edino !e prehoda na bloku v Škofijah, ' ' Zaradi tega titovskega ukrepa morajo dvolastniki pešačiti V0) so ■en, ;°p n ezrii seh •t- vsakikrat, ko gredo — - ,r polja onstran črte, tudi doy J' km daleč. Ce upoštevamo. a pot za povratek in pot h [ šilu, znaša to prilično 40 ^ pC za vsak delovni dan na To pomeni, da prihajajo polja že utrujeni od prehoj* Tq dolge poti. n2ig Prizadeti dvolastniki so '!ra[) radi teh titovskih zlobnih L k repo v zelo ogorčeni in to \an. bolj, ker so jim Oblasti ičij B še takrat zagotovile, da do prvotne olajšave v velie• to/aš tudi v ibodoče. V resnici P8/n0 jih samo ociganili, ker je ji (, pač njihov glavni namen, L0| poberejo davke. To pa še rea( vse. Sedaj zahtevajo tito'% 2 Oblasti, da morajo imeti Ut „ lastniki še posebno dovoli^, nje, da lahko delajo na P°7 r< ______________________________i D, Odgovorni urednik , RUDOLF BLAŽIČ (Blagi’„e,l< Založništvo «DELA» /bi J Tiska tip. Adriatica, RismontPcprt Dovoljenje A IS ie ,