7 7 J51 fictflh. ^- i/ lit* t OJU.KH. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 2-1 — pol leta........ 12 — četrt leta........6 — na mesec........ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 — pol leta........11 — četrt leta........550 na mesec......._ 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Inserati veljajo: peterostopra petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih msercijab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to jc administrativne stvari. - Peaamesna številka velfa tO Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Karodna tiskarna telefon *L OS. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13' četrt leta........6 50 na mesec........230 za Nemčijo: celo leto.......K 28* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 30" Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ra ulica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 00 Govor poslanca Uubovlfa v proračunskem odseku. V proračunskem odseku je preciziral posl. Vukovič, član Zveze južnih Slovanov, stališče južnih Slovanov napram vladni predlogi o italijanski fakulteti. Njegov govor je zlasti intere-santen z ozirom na nove vidike, katerih presojamo Jugoslovani to vprašanje, in utemeljitev naše zahteve po reciprociteti zagrebške univerze ni bila podana kmalu tako obsežno in popolno. Zato prinašamo danes kratek ekscerpt njegovega govora, iz katerega posnemamo : Vprašanje ustanovitve laške fakultete v Avstriji ni več le kulturno, temveč eminentno politično. Na znotraj je končni cilj predležeče predloge ta, da se v bližnji prihodnjosti ustanovi laška Mkulteta na primorskem, t. j. v jugoslovanskem teritoriju. Na zunaj pa naj to dejstvo kar najugodnejše vpliva na naše razmerje napram sosedni državi Italiji. Značilno jc, da se vlada ravno pod pritiskom tega uvaževanja, ki je mirno lahko rečemo vmešavanje tuje države v naše notranje razmere, tako krepko zastavlja, da kolikor mo-goče hitro ustreže laškim željam — prezirajoč pravice in interese Jugoslovanov, ki so faktični lastniki Primorja, in katerih obmorska domovina in tradicionalna domovinska ljubezen šele daje in ohranja naši monarhiji značaj velesile. Proti tej velesili pa je nazadnje naperjena ital. visoka šola, ako se ustanovi na Primorskem, najsibo v Trstu ali njega okolici - - saj je dovolj znano ono gibanje, ki stremi danes še fantastično, toda vendar dosledno po od-trganju primorskih dežel od Avstrije in njih priklopljenju k Italiji. Temu gibanju bi dala laška univerza v Trstu le dosledno organizacijo in kontinuiteto razvoja, ogroževala bi torej ne državo, temveč najvišje življenske nterese Jugoslovanov. Ne ubraniti se ob pravem času te eventualitete, bi se reklo že naprej sankcionirati umor na lastnem narodu, in zato moramo Jugoslovani uporabiti vsa pripustna sredstva, da ^e zakonito prepreči v Primorju : Pijansko vseučiliško mesto. Tej zahtevi velja predvsem boj Jugoslovanov, ne pa fakulteti sami na sebi, katero Italijanom ravno tako privoščijo, kakor jo sebi želijo. Vlada je z ozirom na posledice primorskega vseučiliškega mesta slepa, ona pričakuje zboljšanje italijanskih avstrijskih razmer, ponehanjeirendentizma dosegla pa bode narobe učinek. To spoznanje ni le v avstrijskih mimo-vladnih patriotičnih krogih splošno, temveč je v sami Italiji med resnimi politiki razširjeno. Govornik prečita v dokaz obširni članek iz Illustrazione Italiana, kjer dolži člankar avstrijske parlamentarce, ki se potegujejo za laško univerzo v Tr^tu, da jim manjka političnega in patriotičnega čustva in moške odločnosti, preprečiti v naprej grozečo nevarnost. Italijanska fakulteta je za vlado zgolj politicum. Zaraditega se tako zavzema za njo — medtem ko brezobzirno prezira silnejše in nujnejše kulturne zahteve trikrat večjega naroda jugoslovanskega. Ravno radi tega pa morajo porabiti Jugoslovani priliko, ko se je razvilo v proračunskem odseku visokošolsko vprašanje, da znova začnejo boj za svoje visokošolske zahteve, uvide-vajoč, da na vladno stališče ne vpliva sila kulturnih, temveč le moč političnih argumentov. Izmed jugoslovanskih kulturnih zahtev se govornik bavi zlasli z ono, reciprocitete zagrebške univerze. 1. Velika množina hrvaških dijakov iz Avstrije je vzgojena na hrvaških šolah in deluje zopet v praktičnem življenju v hrvaških uradih. V zadnjem času je v tem oziru zlasti poudarjati, da se je uvedel v Dalmaciji hrvaški notranji uradrr jezik. 2. V stvarnem oziru ni proti izpitom na hrvaški univerzi ničesar pripominjati. Prvi izpit se pripoznava že danes, glede judicijelnega izpita je opozarjati na dejstvo, da je kazensko pravo isto; kazenski proces se le malo razlikuje, pri predavanjih pa se na razlike izrecno opozarja; novi avstr. civilni proces se izrecno obravnava, civilno pravo je identično z avstrijskim in ravnotako z malimi izjemami trgovsko in menično pravo. Pri III. izpitu se že danes povsod upoštevajo na Avstrijo se nanašajoče razmere in bi se to še event. lahko znatno razširilo. 3. Vprašanje reciprocitete je že staro: postalo je danes ljudski \ »stulat in resolucije raznih dež. zborov to jasno dokazujejo. Toda vlada še do danes ni prišla do zavesti, kakšen faktor v državnem življenju so Jugoslovani in lahkomiselno prezira tudi take njihove kulturne težnje, ki se dajo rešiti brez vsakega odpora in brez vsakih žrtev. In to po aneksiji Bosne, ko bi mora]f Avstrija vse storiti da si prisvoji in ohrani ne le jugoslovanski teritorij, temveč dušo in srce naroda za skupno domovino. Proti taki vladi je najstrožji nastop upravičen in potreben. Obrambni tsčaj v Llubljani (Konec.) Na razpravo je prijel referat tov. Brunčka o manjšinskem šolstvu. Tovariš Brunčko je opozarjal na zaslombo, ki jo imamo v zakonu, imenoma v čl. 19. drž. osn. zak. za svoj boj v prid kulturnim potrebam naših manjšin. Ne kaže povsod iu vsi k dar zanašati se na pomoč družbe Cirila in Metoda, ampak, kjer so izpolnjeni vsi predpogoji čl. 19. in § 59. drž. šol. zak., prenesimo stroške, spojene z maujšinskirai šolami, na deželo, ozir. občine. Tov. referent je poudarjal, da mora boj za manjšinsko šolstvo po čl. 19. postati 1 >i— stveno-programna točka naše bodočo narodne obramb*, da mora to itrrati vnaprej večjo vlogo pri nas. Zlasti posvečajmo organizaciji delavstva in obrtništva svojo i»ozor-nost, kajti to je drugod in bo pri nas glavna zaloga in opora našim manjšinskim kulturnim zavodom. Neobhodno potrebno pa je gospodarsko okrepčiti nase manjšine, kajti gospodarsko slaba manjšina bo krutemu nasilju od nasprotne strani gotovo podlegla. Obrambno društvo ^Brani-bor' na ni mora zato biti punčiea, nič manj draga kot pa »C. M. družba«! III. Dopoldne ob 9. uri. G. Š e m rov otvori zborovanje, pozdravi vrlo tržaško prvolioritelji-eo, g. Poni k var je vo in tržaškega deželnega poslanca g. Miklavca ter vrlega koroškega rodoljuba g. Prošek a rja. Referira na to g. Prekorsek o položaju Slovencev na Štajerskem. Poda v glavnih potezah sliko našega nazadovanja, kakor se je izvršilo v velikem stilu tekom stoletij. Sloven-sko-nemška jezikovna meja na Štajerskem ni nikakor strogo začrtana, naravna, geografska meja, ki bi jo tvorilo visoko — težko prestopno gorovje. Naša jezikovna meja je umet- na, ki se vije od Radgone proti Dravogradu — spočetka strogo in ostro začrtana -— od Spielfelda dalje pa v širokem pasu, ki se ponekod približa docela že k Dravi ter se zopet zoži daleč nazaj v hribovje ob levem dravskem bregu (Sv. Križ, Sv. Duh na Ostrem vrhu). Kot jezikovno mešan okraj pride za nas v prvi vrsti v poštev ozemlje ob progi južne železnice od Spielfelda pa do Maribora in :»' čez. Najvažnejša točka tu je Sent llj. Maribor je danes za ves ta okoliš gospodarski in kulturni center. Drugo važnejše jezikovno mešano ozemlje leži v gornji Dravski dolini okoli jezikovnega nemškega otoka Marenberka. Narod je tu dvojezičen — sledovi nekdanjega nemškega gospodarstva tu ob meji niso izginili in bodo izginile šele s prihodnjo generacijo. Vzhodni del jezikovne meje od Spielfelda do Radgone je mnogo manj znan in mnogo manj obiskan — Nemci ga prepuščajo bolj svoji usodi - mi pa tudi. Navaja natančne statistične podatke o razmerju med Slovenci in Nemci na Štajerskem, njih gospodarski položaj i. t. d. V drugem delu referata je podal opis nemških jezikovnih otokov, spodnje - štajerskih mest in trgov, na katerih sloni danes vsa nemška moč, ki je številno neznatna (52.000), a gospodarsko močna in kulturno prenasičena. H koncu omenja g. referent najnovejše bojne nemške načrte na šolskem polju in na polju sistematične kolonizacije potom »Sudmarke«. — Dolžnost »C. M. D.« bo, da posveti severu več pozornosti, danes se da še mnogo rešiti, kar bo po letih nemogoče. Zelo zanimiv referat bodo izdan v posebni brošuri. O Koroški je poročal potovalni učitelj Ante Beg in sicer jako obširno, od občine do občine, toda zaradi kratkega časa je moral mnogo zanimivosti preskočiti. Posebno zanimivi so bili vzroki, zakaj tako strahovito nazadujemo. Prvi vzrok je ljudsko šolstvo, katerega absurdni ustroj nam je predavatelj podrobno razložil. Tretja rana je pomanjkanje slovenskega razumništva, četrta rana: društveno in organizatorično življenje med Slovenci nosi preveč eno-stranosti. Petič: ljudstvo je zaostalo v racionalnem gospodarstvu. Nasvet o val je tozadevne odpomočke, kakor: 1.) izvojevati od občine do občine preustroj ljudskih šol; 2. skrbeti za slovenski učiteljski naraščaj; 3.) ustanoviti protiutež nemškim zavetiščem za vajence; 4.) skrbeti za izšolanje več slov. mladenieev na srednjih šolali; 5.) prirejati gospodarska predavanja iz Kranjske in Štajerske; 6.) snovati pevska društva, ki bodo zopet oživela pozabljene slovenske narodne pesmi. Lep in temeljit referat bode tudi tiskan. Referat Ivana Mar. Čoka o narodnostnih razmerah na Primorskem. Omenja bistveno razliko med bojem proti Italijanom in proti Nemcem. Glede goriške meje ome- ; nja: narodnostno mejo, boj za Gorico, tamošnje šolstvo, gospodarstvo in politično stališče. Nato pripominja boj za Kormin, Ločnik, Pod goro, Devin, Dolenje in Tržič. Govoreč o 1 Istri se peča s tamošnjimi kulturni- I mi, gospodarskimi in političnimi rćizmerami. Istra šteje po zadnjem štetju iMc'< analfabetov. k<«terih večji del pripada na Slovence in Hrvate. j Veliko škodo delajo tam »legine« (in deloma šulferajn. šole). Naše »Zadružništvo« se v Istri dviga. Najobširneje se peča s Trstom. Po številu dokaže, da je tržaških Slo-veneev vsaj 70.000, da je torej Trst največje slovensko mesto. Pod za-glavjem politične moči tržaških Slovencev razlaga pomen zadnjih državno- iu deželnozborskih volitev, ki so za Tržačane tako ugodno izpadle. Glede šolstva omenja, da v zadnjem času v okolici (Sv. Ivau in Rojan) nazadujemo, v mestu pa bi Slovenci potrebovali najmanj S petrazrednic. Če pa odštejemo otroke, ki uživajo slovenski pouk, jih ostane še vedno 2300, ki ga ne uživajo. Razpravlja še o gospodarskem položaju tržaških Slovencev in njihovi življenski sili. Po dvadnevnem zborovanju zaključi g. Še mro v velepomembno zborovanje. Radi kratko odmerjenega časa mora odpasti referat gosp. Bega o položaju Slovencev na Kranjskem — zlasti kočevski otok. Gospod predsednik se zahvali vsem udeležnikom, katerih je bilo vedno veliko število, za udeležbo, kajti s tem so pokazali, da se živo zanimajo za manjšinsko delo. Narodno-radikalno akademično društvo »Adrija« je na ta način najlepše proslavilo 251etnico »Ciril-Metodove družbe« ter pokazalo tako pot, po kateri bode treba hoditi v LISTEK. U Solilo. Piše dr. Ivan L a h. Praga. Zdar Tobč, Praho! Svat. Čech. Pozabil sem že, kako se imenuje ''ni >tudenee, o katerem govori Ma-'■' ozabili večnega mesta, ■di zato, da bi se zopet vrnili vanj. Xa ta studene«* sem se spomnil, ko sem se poslavljal iz Prage. Kako je to prišlo, da se je bilo 'roba ločiti! Res, zadnji trenotek si ■■lovek stavi tako nepotrebno vprašanje. To je bilo tako: gospod Mnhič je srečno dokončal vojno leta 1809, I »oženil je vse svoje mlade prijatelje in ni imel drugega dela, nego da je l*jpotoval po novem ilirskem kraljevu in je gledal mlade Ilirce, ki 00 se nenavadni! hitro rodili drug za drugim. Kadar se god«' take stvari, je navadno konec povesti. Ko je bilo torej konec te povesti in jo celo že gospodu Muhiču br«'Z vojne v deželi postalo dolgočasno, sem bil tudi jaz prost in pot v svet je bila odprta. Treba se je bilo ločiti iz te zlate ljubljene Prage. Celo leto se je že pripravljal slovanski shod v Sofiji in blagohotna usoda mi jc naklonila, da sem mogel tudi jaz oditi na jug. Toda, mesto da bi odšel na jug, je zavila moja i>ot proti severu, ker sem si izbral nena-vadno dolgo pot čez Krakov, Varšavo, Petrograd, Moskvo, Kijev, Odeso, Carigrad v Sofijo. Do shoda jc bilo časa še mesec dni in tako mi je bilo mogoče, izbrati to daljšo pot, ki pa ima zato v sebi tudi več zanimivosti. Treba se je bilo torej i>osloviti iz Prage. Kdo ne ve, kako je krasna! Ljubili smo jo vsi, ki smo v nji preživeli nekaj let, ljubili smo jo, kakor svojo drugo domovino. Noben njen kot nam že ni bil neznan, znane so nam bile vse njene posebnosti in zanimivosti. Bolj, ko smo jo poznali, bolj smo jo ljubili. Stoinstokrat jo človek gleda z Letne ali is Riegrovih vrtov in vedno se mn zdi, da vidi v nji nekaj novega, potrebnega, česar se ni videl doslej. In zdaj se je kilo treba naenkrat ločiti. fie enkrat smo •topili v Riefrove vrtova sraeer, ko je zahajalo solnee in smo jo gledali po«l seboj. Hradčani so se svetili v večerni zarji, obsijani s posebnimi žarki so se žareli v nji stolpi nad veličastnim domom sv. Vitla, ob njem je v polmraku izginjalo zidov je praznih kraljevskih palač. Ob mirni, ponosni VI ta v i leži stostolpa Praga, kraljevsko mesto, tako slavno v preteklosti, tako silno v sedanjosti. Od severa do juga sega nam pogled: od prostranih libenskih tovarn do starega Višegrada na bregu VI ta ve. Pod nami leži črno morje hiš s svojimi značilnimi stolpiči. Na desno se kažejo visoke hiše »svobodne države«, Žižkova, na levo se dvigajo naši moderni Vinogradi, kjer si je izbrala — menda zaradi domačega imena — svoje bivališče slovenska praška kolonija. Še enkrat se ozremo okrog, bude se spomini na vso lepo mladost, na vse, kar je v nji bilo krasnega, vznesenega, velikega, na vse, kar je bilo neprijetnega, teškega . . . Pozabljivost je včasih dobra, včasih sla* ba lastnost. Čemu spomini, čemu vse, kar je prešlo. Vračal sem se domov čez Rosne vrtove, Kilo ne posna Rosnih vrtov na Vinogradih! Je to kraj ljubesni. Neštetokrat sem m vračal mimo njih domov. Zvonar, ko aa smrači, napolnijo se vrtovi s in ai besede. Drevje še peče nad njimi, veter trepeta preko alej trave se zibljejo s cveticami — vse živi, sanja . . . Tudi Kiuskega vrtovi in Karlov park je poln v podvečerni čas, toda Rožni vrtovi so kraj ljubezni. Prijetno je bilo hoditi mimo njih in poslušati njih nemirno šepetanje. Radi smo prebivali v njihovi bližini. Treba se je bilo ločiti tudi od njih. No, na svidenje Rožni vrtovi in vaša ljubezen in vaše sanje. Pri bistri, hladni vodi rimskega studenca se je poslavljal pesnik iz Rima. Taka je navada, ki odgovarja domovini klasične umetnosti. Zelo idealno je to in pomenljivo. Mi nismo bili tako idealni, niti nismo mogli biti, kajti v Pragi ni studenca s hladno, bistro vodo. Praška voda je slaba in zdravju nevarna; zato smo se poslavljali pri češkem pivu in slovenskem vinu. Bodi bogu potoženo, da je bilo tako, ampak bilo je prav; kdor je kdaj skusil vročino in žejo v Krakovu in v Varšavi, kjer je morda zastonj iskal primernega okrepčila, ta zna ceniti dobroto onih pijač. Bodi torej iz daljave pozdravljeno i ti češko pivo i ti slovensko vino, dasi ne podcenjujem bistre mrzle voda iz rimskega stadenea. V zemlji velikega pesnika A. Miekiewieza i vam is »Piana vaaana šefte ta, ki hnmiU je isjiMlas je opojne pijače; ampak z ozirom na severne kraje, so v tem oziru razmere pri nas za potnika naravnost idealne. Poslavljali smo se tri dni. Odšel sem še enkrat v Kariin in sem pose-del v parku pred cerkvijo. Tam je bilo, v mrzlem predpustnem dnevu, ko sva se srečala. Pa bog s Teboj, Emanuela! Temu bo že sedem let, če sem prav štel. Čemu spomini, čemu to, kar je prešlo. Kdo ve, ali se še kdaj srečava: ti omožena žena, ja? svoboden mož? Kaj bi! Nazadnje smo se sešli v slovenski kleti, kjer se točijo pristna vipavska vina. Prav poleg Rožnih vrtov vlada g. Hrovatin nad svojimi podzemeljskimi zakladi. Stoje tam doli, drug pri drugem, kakor slavni blaniški vitezi ali kralj Matjaževi junaki. Črne vrane obletujejo goro v znamenje, da so še vedno tam. Bog z njimi, da bi še dolgo tam ostali, da bi njihov duh nikogar ne motil in opajal, ampak da bi silil in krepčal v teških trenutkih in radostil srca v veselih časih. Da bi bila njih vsebina vedno tako čisto slovanska, kakor je sedaj. Tam v neposrednji blisini teh velikanov smo trčili zadnjič na zdravje naše lepe domovine. Potem smo se odpeljali na kolodvor. (Dalje prisesane.) prihodnje. Zanimivi referati, ki bodo izdani v posebni brošurici, bodo lah* ko tvorili podlago za vse hodoee ju a d j š i n s k o delo. Dnevne vesti. -r Občinski svet Ijnbljanski i ina danes ob šestih popoldne sejo. Na dnevnem redu javne seie so: Naznanila predsedstva in poročila o dopisu e. kr. priv. južne železnice glede pogodbe radi preložene Martinove <*este pri |K>dvozu pod progo južne železnice; o dopisu mestnega zapuščinskega urada v Berolinu glede neke zapuščine Albina Tertscheka mestni občini ljubljanski; o dopisu županovem glede uvedbo pobiranja posebne občinske naklade na žganje in glede pogodbo z Maksom Samasso, tičoče se zamenjave in prodaje nekaj mestnega sveta na Gradu in na Pru-lah; o prošnji »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« za prispevek k troskom gasilskega shoda, ki se ima vršiti dne 13., 14. in 15. avgusta v Ljubljani; o prošnji »Osrednjega za votla za otroško varstvo in mladinsko oskrb na Dunaju«, naj bi mestna občina pristopila temu zavodu kot član; o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačuega zaklada tega posojila za loto 1909.: o prošnji mestne občine ljubljanske za stavbno dovoljenje za/prizidek k poslopju mestnega dekliškega liceja; o dopisu županovem, glede napravo prsne kopeli v poslopji c. kr. državne obrtne šole: o dopisu županovem glede oddaje del za centralno kurja vo v novem šolskem poslopja naPru-!ah: o prošnji vodstva državnih popotnih pletarskih tečajev za osrednjo Kranjsko, za izjavo mestne občine ljubljanske glede premem bo naslova teh tečajev v naslov: > Državne učne delavnice«; o nasvetih enkete, sklicane vsled sklepa občinskega svota I dne 7. junija, glede ustanovitve poletnega zabavišča za ljudsko - šolsk > mladino: o dopisu županovem glede delegovanja enega praktičnega trgovca v izpraševalno komisijo trgovskega tečaja na mestnem dekliškem liceju; o dopisu mestnega šolskega sveta glede nabave neobhodno potrebnih učil na II. mestni deški ljudski šoli; o dopisu mestnega sveta glede nabave neobhodno potrebnih učil na mestni trirazreduici na Karolinški zemlji; o računskem sklopu mestne klavnice in izkazu zaklane živine za leto 1909; o računskem sklepu in bilanci mostnega vodovoda za leto 1909: o računskem sklepu in bilanoi mestne elektrarne za !eto 1909. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in ]>oročila dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede odobrenja obrestne mere pri nekem posojilu; o prošuji neke pomožne uradnice inest-irega magistrata za stalno imenovanje: o prošnjah magistratnih -dug za vštetje v vojaški službi prebitih let \ pokojnino; *» prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za daljši bolniški dopust: o prošnji nekega indieijskega uslužbenca za daljši bolniški dopust: o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za dopust in bolniško podporo; o prošnji nekoga uradnika mestnega magistrata za bolniško |K)dporo; o prošnji nekega policijskega uslužbenca za bolniško podpore*: o prošnji vdove nekega uslužbenca mestnega nžitninskeg« zakupa za podporo; o prošnji nekega uslužbenca mestne elektrarne za izredno nagrado in o prošnjah za razne koncesije. r- Ohstrukc-ija v proračunskem odseku. V soboto zvečer med vladnimi strankami in Jugoslovani sklenjeni kompromis je med nasprotniki PTOnaroČil hudo demoralizacijo. Kričali so prej na vse grlo: boj, neizprosen boj proti jugoslovanski ob-strukciji, nobenih pogajanj in nobenih kompenzacij. Nameravali so, naj Traja seja od sobote nepretrgoma noč in dan. in dan in noč. da bodo ob-strnkcijonisti onemogli jx>padli. A še tisti prvi večer je bilo vsega, tega junaštva konec. Obst ni kcijonistom je bilo seveda na tem, da pridoln* kar največ čat*a. da se morejo odpočiti in da bi v prihodnji seji z novimi močmi nadaljevali boj. Vsaka ura, ko ni seje. je pridobitev za obstrukeijo in izguba za vladno stranko, saj je namen obstrukcije potratiti čas in /avleči glasovanje. Večina je morala x soboto kapitulirati, ker so jo zapustili Poljaki. Ti so z vlado v nasprotju zaradi gradlie kanalov in ji mečejo polena ikmI noge, da bi jo omehčali. Nasprotje z vlado zaradi kanalov je vzrok, da so Poljaki olajšali obstrukeijouistom delo, ne morda kaka | »osebna ljubezen za naše jugoslovanske postulate. Kako so vladne stranke zaradi sobotnega kompromisa zliegane, se najbolje razvidi iz nasprotujočih si poročil nemških listov. »Tagespoita« se jezi na vladne stranke in priznava brez ovinkov, da so se blamirale. »Graser Tag-blatt«skuša zatem nit i sliko dejanskega stanja, da bi njegovi bralci sploh ne monll spoznati pel Čem da so. »Menja Prele Preme« pa se tolaži, da je prav sa prav vseeno, ali se konča generalna debata v tri dni in dve noči trajajoči seji, ali Če ae notom kompromisa doseže, da bo ta debata v ponedeljek zvečer končana. Pa ni popolnoma tako. Dogovorjeno je pač, da as generalna debata danes v ponedeljek konča, a obetrnkcijoniati so vsled kompromisa vendar veliko na boljem, kakor bi bili hram kompromisa. Prvič so se odpočili in bodo lahko z novimi močmi nadaljevali boj, drugič pa se da generalna debata še za-vleči z dejanjskmi popravki. Vzlic vsemu zavijanju pa priznava tudi »Neue Freie Pressc«, da je vsa akcija vladnih strank zoper obstrukeijo izgubljena, če se ne poravna med vlado in Poljaki nastalo nasprotje, in da zna obstrokcija zmagati. Klerikalna »Reiehspost« pa ve o tem kompromisu še veliko več povedati. Ze Neue Freie Presse« namiguje, da bi Jugoslovani baje radi opustili obstrukeijo, če se ji o i da ena docent ura v K rakovu. »Reiehspost«, ki ima najtesnejše zveze s famoznim Gess-mannom, pa ve povedati, da je zgoraj omenjeni kompromis premirje pred sklepom popolnega miru in da se vrše pogajanja za stvaren kompromis. Po naročilu tega lista so baje Jugoslovani voljni skleniti kompromis, če se jim da ena doventura v K rakov u ali če se priznajo na zagrebškem vseučilišču narejene skušnje. v>Reichsj>ost« pravi, da čakajo samo prihoda telegrafično poklicanega dr. Šusteršiča, da se stvar odloči. Ker je vlada izjavila, da Jugoslovanom absolutno ne da nobeno kompenzacije in ima vezane roke, naj bi stranke večino jamčile Jugoslovanom, da se tak kompromis izpolni. Upamo še. da je »Reiehspost« glede po njej navedenih pogojev, pod katerimi bi Jugoslovani sklenili kompromis, v veliki zmoti. -j- Obstrukcija — Poljaki — socijalni demokratje. V boju zoper jugoslovanske kulturne zahteve združen Nemci, Poljaki in socijalni demokratje se kaj slabo razumejo. Ko so Poljaki v sol>oto pustili svoje nemško in socijalnodemokratične zaveznike v boju zoper obstrukeijo na cedilu in jih ni bilo na sejo proračunskega odseka, je v taboru večine zavladala velikanska nevolja. Posebna deputaeija je šla nad ministrskega presednika in nad poljskega ministra Dulembo in tam so se možakarji pošteno sprli. Minister Dulemba je gospodom povedal, da so Poljaki pripravljeni se boriti proti obstruk-< iji pa samo podnevi ne tudi ponoči, češ. sejo fionoči so nasilstvo. Pa tudi dr. Adler, vodja socijalnih demokratov, se je hudo razkoračil in povedal, d naslovom HrvaŠki poslanec Babic - Gjalski v službi avstrijske vlade«: »Včeraj je prišel v parlament član hrvaškega sabora. Babič-Gjalski. znani pokretaš in Masarvko-voo ter je prigovarjal v potu -vojoga obraza jugoslovanske poslan* •, naj nikari ne obstruirajo laške akulte-1o. In to potem, ko je bil že zvedel, da if Bienerth odklonil a lim ine vse zahteve Jugoslovanskega vsenčiliškega kluba. Obdeloval je ta plemeniti gospod najprej člane »Zveze južnih Slavena«, osobito pa Ploja in nekatere hrvaške poslance. Nato pa so je spravil na poslanca dr. Korošca in ga rotil, naj pregovori dr. Šusteršiča, da odstopi od obstrukcije. Trdil je. da so razni člani »Zveze južnih Slavena« zoper obstrukeijo in da se je le udeležujejo, ker - dr. Susteršič noče odnehati... Vprašati pa moramo, po kateri poti je prišel Babic - Gjalski do tega, da je postal politični agitator Bienertha in Sturgkha?« Ta notica, ki izvira najbrže izpod peresa dr. Korošca, je zlobna m isti rikati ja. Kakor smo že poročali, je prišel Babic - Gjalski domenit se s posl. Hlibo-vickim zastran vscslovanskega kongresa. Ce jo pa pri tem napram nekaterim )»oslancem izrekel dvome o zmagi slovanske obstrukcije — se lo vendar še ne pravi, da je Babie-Gjal-ski kot najet agent. Bienertha hotel vplivati na jugoslovanske poslance. Iz cele notice se vidi, s kako zlob-nostjo hoče »Slovenec« oziroma posl. dr. Korošec izrabljati morebitni privatni pogovor s posl.Babičem.Se bolj zlobno pa je, da »Slovenec« sumniči celo posl. Masarvka, da je on inspirira 1 Babica. Nam se dozdeva vse nekaj drugega, da dr. Korošcu ni veliko za podporo od strani Cehov in da poskuša s takimi in enakimi intrigami vzbuditi nevoljo med češkimi poslanci. ITparno pa, da nas bodo Čehi navzlic vsem klerikalnim intrigam še nadalje podpirali v našem stremljenju. Prepričani smo pa tudi obenem, da bo stala tudi napredne hrvatska javnost v tem boju na naši strani. m 4- Jel p»n« Ml »Mladost-, fffattlo čekov, previja naslednji do- S: Selca. Že dva meseca smo mol-: morda si že mislile, da se nas te lotili mtnCnoet Pa ravna v Ion tata je naš odsek pokazal zopet veliko novega. Na dan sv. Rcšnjega Telesa se nas je udeležilo procesije pred Najevetejmni 80 Orlov, in sicer 22 v uniformi, akoravno nas je o Veliki noči k skupnemu obhajilu pri* stopilo iele devet v kroju. Torej lep očividen napredek« ki ne potrebuje no« bene drage pohvale. Dne 12. junija smo imeli zopet skupno sveto obhajilo. Tudi to pot smo se zbrali ob določenem Času v Društvenem domu in korporativno odkorakali od tam v cerkev, 22 v kroju, drugi z znaki. Popoldne smo po določeni telovadbi napravili izlet na Ćešnjico, kar je napravilo na ondotne prebivalce dober vtis. Tako torej napredujemo vidno in smo iz srca veseli, ko vidimo, da gremo po pravi poti v bodočnost. — Na dan sv. Aleša bo pa po sv. maši skupno bezlanje v kroju po gmajni. + Maameitelja ■■mska je naš deželni šolski svet, v katerem imajo naši klerikalci večino, katero tudi brezobzirno izkoriščajo, zopetpremestil iz Komende v Krašnjo, in ga s tem ločil od njegove žene, ki ostane še nadalje v Komendi. S tem svojim korakom je klerikalna večina našega deželnega šolskega sveta vsemu svetu pokazala, kako malo spoštuje institucije katoliške cerkve, to je neločljivost katoliškega zakona, ker je s tem, da je pregnala Grmeka od svoje žene dejansko ločila njegov zakon. To smo hoteli pribiti, da bode slovenski svet vedel, kakšni so naši klerikalci v besedah in kakšni zopet v dejanjih, + Obe, volitve v Mabreiini. Dne 6. in 7. t. m. bodo v Nabrežini občinske volitve, pri katerih nastopijo tri stranke, narodnonapredna, socijalno-demokratična in klerikalna. -f- Imenovanje. Dr. Ivan Prijatelj, asistent, na dvorni knjižnici, je imenovan za pristava. + Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo je podelilo profesorju na državni gimnaziji v Kranju, dr. Josipu Debeveu, mesto na prsi državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaziji v Kočevju, dr. Alojziju Dejacu mesto na državni gimnaziji v Trstu; dr. Otonu Jaukerju, prof. na drugi državni gimnaziji mesto na nemški državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaziji v Novem mestu, Josipu Reisnerju mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; profesorju na nemški državni gimnaziji v Ljubljani dr. Rudolfu Rothaugu mesto na državni realki v osmem okraju na Dunaju; pravemu učitelju na državni gimnaziji v Kočevju, dr. Albertu Thalham-merju, mesto na prvi državni gimnaziji v Gradcu; profesorju na državni gimnaziji v Novem mestu, Franu Vadnjalu, mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Za prave učitelje so dalje imenovani sledeči suplenti: Anton Detela na prvi državni gimnaziji v Kranju na sedanjem mestu; dr. Josip Ettl na državni gimnaziji v Bielieu za državno gimnazijo v Kočevju; dr. Anton Ficgl na državni realki na Dunaju za nemško gimnazijo v Ljubljani; dr. Hans Grobi na državni gimnaziji v \Vaidenau za državno gimnazijo v K oče v ju; Karel Kune na državni realki v Ljubljani za državno gimnazijo v Novem mestu; Josip Lob na državni gimnaziji v Solnogradu za nemško gimnazijo v Ljubljani ;Lndo-vik Sehmid na državni gimnaziji v Moravskom Novem mestu za državno gimnazijo v Kočevju. — Nemška predrznost. Na Blei-vveisovi cesti št. 1*1 je včeraj dopoldne neka stranka pritrdila na oknu svojega stanovanja slovensko trohoj-nico. Ko ni bilo nikogar doma, se je polastil zastave hišni gospodar Henrik Ludwig, umirovljeni učitelj na šulferajnski soli. No, na končno bi to še ne bilo tako hudo, kajti umljivo je, da zagrizen siidmarkovee ne bo rad gledal slovenske trobojnice na svoji hiši. Višek nemške predrznosti pa je, da se je drznil Ludwig raztrgati slovensko trohojnico. Do tega Ludwig ni imel prav nikake pravice, zato stori dotična stranka najbolje, ako tega nemškega zagrizen ca ovadi radi hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Sodišče ga ho že poučilo, kaj se sme in kaj se ne sme. — Ljubljanski tramvaj. Med sinoćnjim deievanjem je marsikdo skočil na tramvaj, misleč, da se bo tako rešil neprijetne mokrote. Ljudje pa so se v tem svojem mnenju prav grdo motili, kajti navadno so prišli is dežja pod kap. Večina voz ima namreč še tako slabe strehe, da je prav pošteno curljalo po potnikih. Gotovo je v interesu družbe, da Čim prej odpravi^ take^ pomanftlftvosti. —— JmmYe4» Petindvajeetletnico, odkar je kot šef prevzel v svojo oskrbo lekarno, praznuje te dni naš odlični iomriran g. Ubald plen. Trnkd-czy. Stovljantc ja rojen imuaeski Ce* in iz stare lekarnariške rodbine. Kot človek najljubeznivejših oblik in naj* plemenitejšega srca pridobil si je takoj svojem prihodu v Ljubljano naj-simpatije. Njegova druga domovina se mu je tekom let s svojimi naravnimi krasotami tako priljubila, da je zastavil vse svoje moči in vso svojo znano delavnost in žilavost v to, da bi opozoril na njo širši svet in da bi tujski promet privabil v naše prelepe slovenske kraje. Slavljenec je usta-novnik "naše .Deželne zveze za povzdigo tujskega prometa", kateri je tudi dalj časa načeloval kot nad vse delaven in požrtvovalen predsednik. Tudi še danes je delaven v ti panogi našega narodnega gospodarstva; kot predsednik „Hotelske delniške družbe Triglav" deluje marljivo kot čebelica na to, da bi naša prelepa Bohinjska postala druga Švica. Zaupanje njegovih someščanov poverilo mu je pa tudi neštevilo javnih mest, na katerih vseh se je izkazal kot popolnega moža. Neštevilo let žrtvuje že slavljenec kot mestni občinski svetnik svoje moči prospehu in napredku naše bele Ljubljane; kot občinski svetnik je posebno delaven v stavbinskem odseku. Zaupanje njegovih someščanov poklicalo je pa slavljenca tudi na eno najodličncjših, a tudi najbolj odgovornih mest, to je na mesto predsednika naše vzorne in mogočne „Mestne hranilnice ljubljanske-. Ravno na tem odgovornem mestu je pa v polni meri upravičil zaupanje svojih someščanov. Napredek, katerega nam kaže naša „Mestna hranilnica ljubljanska v zadnjih dveh letih, ko so poskočile vloge za več kot 15 milijonov, jc v prvi vrsti njegova zasluga. Radi tega ne moremo vpričo njegovega jubileja zamolčati slavijen-čevih zaslug, katere si je stekel na raznih poljih in posebno še na polju mestne uprave in na polju slovenskega hranilništva. Njegovim številnim prijateljem in znancem se torej ob njegovem jubileju pridružujemo s polno dušo tudi mi, kličoč mu: „Na mno-gaja leta!" — Slovenskega korepetitorja za zborovo petje išče ravnateljstvo slov. dež. gledališča za dobo od 15. septembra t. 1. do 31. marca 1911. Priglasila ustna ali pismena takoj. — Za 001111 in operetni zbor išče ravnateljstvo slov. dež. gledališča pevk in pevcev za vse glasove za dobo od 15. sept. t. 1. do 31. marca 1911. Priglasila sprejema ravnateljstvo takoj. — Srebrno poroko slavita danes v ožjem krogu svojih prijateljev in znancev znani ljubljanski narodni gostilničar g. Rudolf Tenente v Krakovem in njegova ljubezniva soproga. Živela. — Zaključek na ljubljanski realki. Koncem leta 1909 10 je bilo v 15 razredih 488 + 2 dijakov. Dijaki so bili razdeljeni po narodnosti (materinskem jeziku"*; edino VII. razred je bil^skupen (15 Slovencev, 15 Nemcev, 1 Čeh). V vseh slovenskih oddelkih je bilo 286 + 2 dijakov, vv nemških (te pohajajo poleg Nemcev Čehi, Italijani in nemški „Slovenci") sta bila 202 dijaka. — Uspeh je v obče jako povo-ljen; padlo je le 50 dijakov (nekaj nad 9°n), odličnjakov pa je 39+1. Napredek je z ozirom na narodnost sledeči: v slov. oddelkih je bilo odličnjakov 27+1, za višji razred sposobnih je 200 dijakov, v obče sposobnih (t. j. z eno dvojko) 10, ponav-Ijalni izpit jih ima 21, dopolnilni izpit imata 2, nesposobnih je 30 4-1. V nemških oddelkih je odličnjakov 12, sposobnih 132, v obče sposobnih 20, ponavljalni izpit jih ima 14, nesposobnih je 22. — Učiteljski zbor je štel poleg ravnatelja 25 profesorjev in 2 asistenta, in sicer je bilo 13 Slovencev in 14 Nemcev. — ■aipiaaaa srednješolska mesta. Od 18. junija do 2. julija so bili objavljeni sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Iglava (dež. r., 23. julija), Gorica (g., 30. julija), Dunaj XIX. (r., 12. julija), Bielice (r., 12. julija), Dunaj IV. (r., 10. julija), — Klas. filologija: M. Wei6kirchen (G., L. Gr. d., 10. julija), Dunaj (Erzh. Rainer rlg., L. Fr., 10. julija), Dunaj IV. (Fr. J. rlg., L. Fr., 15. julija), Dunaj III. (g., L. G. d., 10. julija). — Mod. filolo- fija: Bielice (r., Fr. D., 15. julija), ešin (r., Fr. D., 15. julija), Dun. Novo-mesto (dež. r., Fr. E., 5. julija), Dunaj XIX. (r., Fr. D., 12. julija), Dunaj III. (g., D. 1. gr., 10. julija), Ljubljana (učitelj., D. P., 10. julija). — Zgod.-zemljep. skupina: Dunaj XIX. (r., H., 12. julija), Romerstadt (dež. r., H., 15. julija), — Mat.-fiz. skupina: Dunaj XIX. (r., M. Geom., 12. julija), Dunaj III. (g., M. NI., 10. julija), Brno (g„ M. NI., 10. julija). — Prirodo p is: Knittel-feld (r., Ng. m. nI., 10. julija, prov. m.). — Verouk: Krems (uč., 15. julija), Dunaj XIX. (r., 12. julija). — Risanje: Steyr (r., 10. julija). — Suplenture: Dunaj X. (r., M. Geom., prošnja na realno ravnateljstvo). — Kratice in znaki kakor navadno. I* Mlata i Uspeh v šol- skem letu 1909/10, ki se je na tukajšni gimnaziji zaključilo v soboto, dne 2. julija, je še precej lep. Izmed 274 učencev je dobilo prvi red 232, nc-vštevši 9 ponavljavnih izpitov. Spo* sobnih za višji razred je torej celih 85 odstotkov. K sprejemnemu izpitu se je oglasilo samo 35 učencev. Izpit so izvršili vsi razun enega. Želeti bi bilo, da bi se jih priglasilo v jeseni več, kakor sedaj. Poučno potovaale. C. kr. kmetijsko ministrstvo je podelilo vinarskemu nadzorniku g. B. Skalickemu meseca avgusta tritedenski dopust in prispevek k potnim stroškom, da preuči vinarske razmere v Istri, Bosni-Hercegovini, Dalmaciji in Hrvaški^Sla voniji. Sova je obiskala Čuke. Dne 23. junija t. 1. so bili v Radečah pri Zidanem mostu zbrani Čuki v svoji telovadnici. Če so se vadili za nastop pri procesiji ali ee so imeli samo duševne vadbe, to je za ta slučaj, ki ga hoćemo popisati, brez pomena. Telo-vadnična okna so bila odprta. Tedaj pa je šumno priletela v telovadnico zaljubljena sova, prava, pristna sova, gotovo samo ker je iz skovikanja v telovadnici spoznala, da so tamkaj zbrani Čuki. Šumela je po telovadnici in nič ni slutila, da je njen prihod razžalil gospoda kaplana, ki z vnemo čuva nad nravnostjo Čukov in ne do-pnšča, da bi se kakorkoli spozabili. Zda .1 jih je pa prišla obiskat sova. Gospod kaplan je ukazal Čukom, naj sovo vlove in jo je obsodil na smrtno kazen. Čuki so zaljubljeno sovo umorili. Ko je bilo to junaško delo izvršeno, je pa kaplan svoje čuke rotil, naj nikar nikomur ne povedo o tem dogodku, ees, če to izve »Slovenski Narod«, se bo Čukom smejal ves svet. Pa kadar ga imajo Čuki pod kapo, povedo vse, in tako se je razvedela tudi žaloigra o zaljubljeni sovi, ki je prišla iskat srečne tolažbe k radeškm Čukom, ki pa so jo za to kaznovali s smrtjo. Odlikovanje. Za 40Ietno službovanje se je priznala gospe Franji OtoniČar, c. kr. poštarici na Raki pri Krškem častna kolajna. V Oabrijib pri Celju izcimil se je legar. Poročil se je v Celju dne 2. jul. t. 1. tamošnji trgovec, g. Franc L u kas, z gdč. Mici Bo v ho, hčerko g. I. Bovhe, tajnika pri zadrugi „Lastrr dom" v Celju. — Bilo srečno! C. kr. samostojni ginu. raz* rodi z nemško-alovenakim poučnim jezikom v Celju šteli so ob pričetku šol. 1. 1909 10 162 učencev, a ob koncu 145 v štirih razredih in eni paralelki. Poučevalo je na zavodu mimo voditelja 9 rednih in 3 stranski učitelji. Po narodnosti so bili vsi učenci Slovenci, po veri pa katoličani. Po rojstvu pa je bilo 138 Štajercev — 31 iz Celja —, 6 Kranjcev in 1 Bosnak. — Z odličnim uspehom je izvršilo leto 21 dijakov, z dovoljnim pa 119, nesposobnih je 12; 3 imajo ponavljalni, 2 pa naknadni izpit. Štipendistov bilo je 6 ter so dobivali skupaj 1600 K.— V izvestju priobčuje prof. Josip Kožuh razpravo: „Cas in njega določitev.4* — Prihodnje šol. leto se pričue dne 11. sept. t. I. C. kr. dri. gimnazija v Celju je imelaob začetku tekočega šot. leta s pripravljalnico vred 331 učencev, a ob koncu jih je bilo 313 ter je med temi bilo po narodnosti 228 Nemcev, 8 3 Slovencev, 1 Čeh in 1 Italijan. Po veri je bilo 288 katoličanov in 25 protestantov. Med dijaki je bilo 215 Štajercev, ostali pa so bili iz raznih avstrijskih kronovin — študentenheim! — ter 6 inozemcev. — Poučevali so na zavodu: ravnatelj, 13 rednih profesorjev, 2 suplenta, 1 vadniČni ter 3 pomožni učitelji. — Učni uspeh: od-likašev 50, za višji razred sposobnih 208, nesposobnih 32; ponavljalni izpii iih ima 17, neredovanih pa je 5. — Štipendije so znašale 9118*65 K, katerih je bilo deležnih 36 dijakov. — Izmed Nemcev seje učilo 40 sloven skega jezika. — Šolsko leto 1909 10 se bode pričelo dne 11. septembra 1.1. Na gimnaziji v Gorici je napravilo vsprejemni izpit 67 učencev izmed 72, ki so se priglasili za vspre-jem v prvi razred. Na realki jih jc prestalo vsprejemni izpit 44. Borba za kruh v Ctorici je končana. Peki so znižali ceno kruhu, na 40 v za kruh prve vrste ter na 36 v za kruh druge vrste, torej tako kakor je prodajal goriški municipij kruh iz Trsta. Soriški Laki uprizarjajo velikansko gonjo proti slovenski šoli v Krminu; lažejo po svojih listih, iščejo slov. otroke, da bi naredili kako ne* rodnost, katero bi potem Lahi mogli izkoristiti proti slovenski Šoli, sploh napadajo šolo kjer le morejo, seveda z izmišljotinami in podlim obrekovanjem. Prišlo jim je do ušes, da bi bilo prav, če bi se napravila slovenska ljudska šola v Tržiču, seveda za slovenske otroke, ali hitro so začeli velik krik in vik, v katerem se zrcali vsa tista toli hvalisana laška kultura. Krmin naravnost živi od Slovencev, v Tržiču pa so bili od nekdaj Slovenci in bodo. Zase hočejo Lahi vseučilišče v Primorju v isti sapi, ko skušajo na najnekultur-nejši način zabraniti Slovencem ljudske šole. Ali Slovenci si bomo že znali izbojevati svojo pravico do ljudskih šol; to naj si le zapomnijo miki t hujskači, nasičeni »oVatisoOetne kulture« ! Zatajen umor* V mariborski okolici se splošno govori, da je neki posestnik iz Pobreija obstrelil v gos- du neko vdovo. Dotična žena je vsled dobljenih poškodb umrla. Varuh ženinih otrok se je na to z morilcem za par tisoč kron pobotal, mesto da bi /adevo naznanil sodu i ji. Kres na Uren i ko vem vrhu. Če nam bosta prinesla sv. Ciril in Metod lepo vreme, gorel bode njima na Tast 5. t. m. ob polu 9. zvečer kres na Drenikovem vrhu. Zaklalo se je v mestni klavnici od 12. do 19. junija 81 volov, 16 krav, 4 bike, 120 prašičev, 188 telet, 59 koštrunov in 21 kozličev. Zaklane živine se je vpeljalo: 11 telet, 1 ko-strun, 1 kozlič in 128 kg mesa. Smrtna kosa. Ko je prišel sinoči branjevec Jakob T u r k , stanujoč na Emonski cesti, domov, je opazil, da njegova žena mrtva v postelji leži. Xa lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Illner je zamogel kon->tatovati le se mrtvaško odrevenelost ter je odredil, da se je njeno nuplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok — demon alkohol. Mrtvega so našli sinoči na dvorišču hiše št. 14 na Krakovskem nasipu Karola Drnovška. Mož je prišel, kakor običajno domov nekoliko vinjen, potem pa zopet odšel. Na lite mesta poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner je odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrt vaš nico k sv. Krištofu. Vzrok: pokojnik j*' bil zelo ndan alkoholu in je na na-;rlo smrt vplivala kostna tuberkuloza. — Srčna kap je zadela sinoči v Lattermannovem drevoredu trgovskega sotrudnika ga. Milana Pela-, a. Po intervenciji gg. dr. Tllnerja in tir. Za.ua >n njegovo truplo prepeljali na dom. Pokojnik je že več let bolehal. Tatvina v mlekarni na Brezoviei. Te dni je bilo iz nezaprte mle-karne na Brezovici pri Ljubljani vzetega pol hleba sira in en ključ. V mlekarni se je našlo dleto, katero je tat pozabil. Ker pa sir še ni bil tiober za uživanje, ga je tat položil f.od Tomšičev ko/nlee. ki je od mlekarne oddaljen kakih 500 korakov Orožniki so prijeli tatu na Vrhniki. Bil je nek vojaški begun tukajšnjega 27. pešpolka. Izročili so ga pristojni vojaški oblasti. Stavkati s<> začeli »hines vsi ljnb-Ijanski mizarji. Zahtevajo boljšo plačo. Pogajanja med delodajalei in pomočniki se še vrše. Stavkujoči pomočniki ne kale nobenega javnega miru. Pogreša s*' že od 28. in. m. 121et-na Ana S n h a v k o v a. Deklica • bledega, okroglega obraza, precej močna, nosi modro krilo, črn predpasnik in jt* gologlava. Kamenje so lučali. V sol>oto po-T»«»ldne so iz Pogačarjevega trga trije dečki lučali kamenje čez Ljubi jani-co. Kn kamen je i>riletel celo pred Prešernovo kavarno, zadel tam sedečega gosta na levo lice in ga poškodoval. Ponočnjaki so ponoči od sobote na nedeljo v bližini artilerijske vojašnice razgrajali in je eden izmed njih tudi večkrat ustrelil. Vojaška -t raža je o tem obvestila policijo. Ko so razgrajači v idoli, da se bliža i o ž postave, so podali v beg. Naj-bolj pogumnega, ki je ime! samokres, pa je stražnik ujel in mu orožje - »dvzel. Prehuda ljubezen. Ko se je v so- 1m>u> zvečer na Dolenjski cesti neka ■ lekle pogovarjala s svojim znancem, je pristopil k nji njen ljubimec ter jo iz ljubosumnosti tako pahnil, da se je pri padcu znatno telesno poškodovala. Pod električni voz bi bil včeraj kmalu prišel na Mestnem trgu nek *rok, ako bi voznik ne bil voza naglo ustavil. Pri dogodku se je takoj nabralo mnogo občinstva, in ko so uvideli, da ni nič hudega, so zopet >dš!i vsak svojo pot. Epileptieen napad. Nekega učenca Mahrove trg. šole je včeraj na iz-prehodu. ko je vračal domov, vrgla božjast. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Maeedoncev, 47 Hrvatov je šlo iz Reke v Beljak, 50 jih je šlo pa Vižmarje. V soboto je šlo v Amo-liko 25 Maeedoncev in 15 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa .'Mi. Izgubljeno in najdeno. Delavce Frane K e r ž a n je izgubil zlato kra-vatno iglo, vredno 7 K. Šivilja Marija K a i s e r j e v a je izgubila srebrn obesek s črko »S.«, vreden 2 K. Štefanija Drolova iz izgubila zlat obesek od uhana, vreden 5 K. Posest-nica Mar. R o m o v a je našla svilnat solnenik. Služkinja Marija Jamni kova je izgubila črno torbico s vsebino 4 K in 4 ključe. Xa veseličneju prostorn v Tivoli ali v spodnjih restavracijskih prostorih se je izgubila včeraj popoldne črna denarnica z 10 kronskim bankovcem. Odda naj se v npravništvu našega lista. Zlata za- se Je lagmUla veataj pri tivolskem vodometa« Odda naj se y upravnJetvu »Slov. Ksm ali v trafiki na Jurčičevem trgu št. S._Našla se je na veseličnem prostom v Tivoli ročna torbica. Dobi se v upravništvu »Slov. Naroda«. Našlo se je letno poročilo in šolsko naznanilo Ane Jerše. Dobi se pri ključavničarju Breskvarju na Sv. Petra nasipu. Najden pes. Ko sem odhajal v ponedeljek ponoči iz Ljubljane, pridružil se mi je zunaj mesta velik pes »Novofundlandec« z znamko mesta Ljubljane št. 570 in na vratu obešenim nagobčnikom. Lastnik ga dobi pri podpisanem, kjer se je še popolnoma udomačil. Pes je star in ne sliši na nobeno ime, kolikor jih ima pasja pratika. F. K u r a 11 Šenčur pri Kranju. V piMnllO! Vse one dame In gospode, ki imajo od včerajšnje velike Ciril-Me-t odo ve veselice še oddati denar — se vljudno prosijo, da ga ne oddajo vodstveni blagajni, ampak gospe Ivani Zupančičevi, glavni hlagajničarki te veselice. narodno obramba. Jubilejska darila družbi sv. Cirila in Metoda. Ob priliki družbenega jubileja in velike skupščine je poslalo mnogo rodoljubov večje svote. Odbor objavi vsa ta darila v par dneh. Prosimo rodoljube, naj še nadalje prav pridno zbirajo za jubilej ski dar. Društveno naznanila. Trgovsko bolniška in porno dinatto v LJmMJaai je imelo včeraj ob 10. dopoldne v sejni dvorani mestne hiše svoj 72. redni občni zbor. Zborovanje otvori ravnateljev namestnik gosp. Alojzij Lil leg. Iz poročila ravnateljstva povzamemo, da se je društveno premoženje povišalo za 2175 K 47 v. vkljub temu, da so bili izdatki v preteklem letu mnogo večji nego prejšnja leta. Ta uspeh je pro-vzročil največ dobiček pri društvenih vrednostnih papirjih in dva izredna dohodka : to je volilo Pavla Drahslerja v znesku 400 K in darilo podpornega člana g. Frana Souvana ml. v znesku 40 K. — Ob koncu I. 1909 je društvo štelo 591 članov. Vse bolniške podpore z zdravniškimi stroški vred se je izplačalo v preteklem letu 14.317 K 84 v.; pogrebnih stroškov pa 480 K. — Društveno premoženje znaša 236.945 K 61 v. — Poročilo revizijskega odseka o pregledovanju računskih sklepov za leto 1909 in o skontriranju imovine, kakor tudi predlog ravnateljstva, da se odobre enkratne fakultativne podpore, ki jih je ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1909, se soglasno odobri Tudi se soglasno sprejme predlog ravnateljstva glede podeljevanja izrednih podpor članom za leto 1910. V dveh slučajih se zviša mesečna podpora za 10 K. — Prošnja trgovcev v Brežicah za sprejem v društvo se odklon i, ker je kontrola zunanjih članov nemogoča. Prošnja nekega izstopi vsega člana za zopetni sprejem sc odkloni, ker je v društvenih pravilih določeno starost že davno prekoračil. — Razprava o prizivu nekega člana na občni zbor glede povrnitve bolniških stroškov odpade, ker se je zadeva medčasno poravnala. Pripomniti pa m ramo, da bi društvo imelo kmalu prazne blagajne, ako bi imelo več takih članov. Pomisliti je namreč treba, da je bil dotični član bolan 37 dni, zdravnik pa je bil pri njem glasom zdravniškega spričevala štiridesetkrat. To je sreča za društvo, da nima mnogo takih članov. Slav. tel. dmatra „Ssksl" v Radg¥l|lci priredi dne 10 t. m. veselico s telovadbo, kjer nastopi poleg rednih telovadcev tudi obrtni naraščaj. Veselica se vrši pri bratu R. Kunstlju. Začetek ob 4. popoldne. Prosvcta. Slovensko deželno gledališče. Ker se v kratkem otvori dramatična šola slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, naj se nemudoma oglasijo v pisarni ravnateljstva vsi oni gospodje in dame, ki se hočejo posvetiti slovenski dramski umetnosti. Dramatična šola obsega teoretski in praktični pouk, ki ga dajejo bree-plačno ravnatelj in prvi slovenski igralci in igralke v gledališki dvorani meseea julija, avgusta in septembra. Koncem pouka se priredi javna gledališka predstava. Priglasila sprejema ravnateljstvo vsak dan dopoldne od 9. do polu 1. in popoldne od 5. do polu 7. v gledališki pisarni. Za lanske gojence dramatične šole je letos pouk obveaen, ako reflektujejo na gazo v prihodnji sesoni. V areni »Narodnega doma« je bila v petek zvečer gledališka predstava. Vzlic neugodnemu vremena je predstavo vendar poselilo precejšnjo število občinstva in a tem — Gospod Stojkovič, ae je po več letih napet predstavil ljubljanskemu občinstvu In al a svojo lepa igro in prijetnim organom osvojil simpatije poslušalcev. Gospa Stojkovič, mlada in simpatična igralka je napravila jako ugoden vtis. Gospodje člani slovenskega gledališča, kateri so pomogli spopolniti gledališki večer s svojim sodelovanjem so s tem pokazali svojo kolegijalnost. Gospod in gospa Stojkovič bi bila porabna na vsakem velikem gledališču in morda bi kazalo ju pridobiti za naš oder. flMBH M ."^Rek?! ■af _ Reke poročajo, da je vlada potrdila pravila šolske družbe „Ljudevit Gaj*. Društvo se bo zdaj konstituiralo ter takoj začelo s svojim delovanjem, da more še letos ustanoviti hrvatsko šolo na Reki. Vsled smrti predsednika T>os.-herceg. saborja Ali bega Firdusa, je postalo aktualno vprašanje novega predsednika. „N. Freie Presse" dobiva iz Sarajeva vest, da hočejo Srbi, ki so že |pri imenovanju predsednika Firdusa zahtevali, naj pride na predsedniško mesto Srb, ponoviti to svojo zahtevo. Drugi listi pišejo, da žele Srbi imeti na predsedniškem mestu Srba Šolo, sedanjega podpredsednika. _ In TsUTClJa. V" soboto sta min. predsednik Tomanovič in turški poslanik Baki-Bev ratificirala med Črno goro in Turčijo sklenjeno trg. pogodbo. Po slovanskem sveta Mamci, Tnrki In vseslevanski Na napade nemških in turških listov na kongres, je odgovoril predsednik pripravljalnega odbora Bob-čev v bolgarskih listih, tam pravi: ^Nezaupanje, ki ga goje gotovi nemški in turški krogi, napravlja žalosten dojem. Mi Slovani smo mirni, kadar hočejo Nemci ali Turki z raznimi organizacijami, kongresi, društvi in kulturnimi manifestacijami ojačiti svoj narodni razvoj. Mi Jugoslovani se zelo radujemo, da so se Turki sedaj spravili, ker smo prepričani, da je tudi slovanskim močem v evropski Turčiji z uve-denjem konstitucije omogočen razvitek in napredek. Zato smemo pričakovati, da bode tuji svet, a osobito naši turški sosedi imeli pravo mnenje o našem kongresu. Slovanski kongres ne bo demonstracija zoper kak narod, temveč miren sestanek, ki naj širi medsebojno spoznavanje in kulturno zbližanje. Svojim turškim sosedom moramo odprto tudi toliko reči, da ne kujemo proti njim nikake zarote, ker smo uverjeni, da je Balkanska brez Turčije nemogoča, a napram Nemcem izjavljamo, da nimamo nikakoršnih tajnih ciljev. Kar se tiče onih slovanskih bratov, ki nočejo priti v Sofijo, ponavljam, Ida jim je najpotrebnejši rusko-poljski mir, in torej slovanski kongres. Vsak Slovan bo dobil vtisk, da tisti, ki se ogiblje dogovora, ne želi miru. Poljaki mm atsUM|a. Na Dunaju je več Poljakov nego v Bukovini. Imajo pet šol in veliko knjižnico z 22.000 zvezki, katero vzdržuje „Biblioteka polska*. Njen predsednik je od I. 1895. sedanji finančni minister Bilinski. Biblioteka vzdržuje tudi čitalnico in eno šolo. Ostale šole ima v svojih rokah „Stowarzyszeme szkotv polskiei." Za ljudsko izobrazbo skrbi „Unyversytet imienia Mickiewicza". Poljska organizacija na Dunaju trpi vsled slabih finančnih razmer in pa vsled tega, ker so pri tem udeleženi le višji krogi. Vsled tega šolska akcija ni enotna. Tako se tudi poljski soc. demokrati na Dunaju za njo ne brigajo. Velikega pomena bi bilo, da se dunajski Poljaki na demokratični podlagi preorganizi-rajo ter stopijo v stik z drugimi Slovani. Če bi se vsi dunajski Slovani dobro organizirali — tedaj bi se res lahko govorilo o slovanski nevarnosti. Bazne stvari ♦ Vas pogorela. Vas Jasso-Ujfa-lu v okraju Abanv na Ogrskem je pred dvema dnevoma popolnoma pogorela. V pepel jen i h- je 42 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Zgorelo je tudi pet ljudi, mnogo jih je dobilo težke poškodbe. Ljudje so bili tako zbegani, da so se hoteli rešiti v že goreči cerkvi. Duhovniku in nekaterim pogumnim možem se je posrečilo, da so izgnali ljudi iz cerkve. Komaj se je to zgodilo, se je cerkev zrušila. Ogenj so zanetili otroci. ♦ Klerikalne aaanstvo. »Osserva-tore Romano« objavlja »motu pro-prio« t. j. ukaa papežev, ki se nanaša na prisego, ki jo morajo priseči oni, ki hočejo postati doktorji sv. pisma. Formula vsebuje obljubo, da bo bodoči doktor sv. pisma zvesto in po-popolnoma ohranil temeljne nauke in dekrete, katere je tantal ali še tada parija, kot najvišje navodilo in nadelo aa vse svoje studii«, da jih bo ga nedotakljive In da ae bo nikdar izpodbijal teh temeljnih naukov in dekretov, niti pri pouku niti na kak dmg način s besedo ali pisanjem. * Godba In glas na gorečem par* alke. Parnik sGrecian«, ki je bil namenjen iz Filadelfije v Boston, je začel med potjo goreti. Ko je kapitan proti polnoči uvidel, da se ognja ne more več pogasiti, je pustil zbuditi vseh osemdeset pasažirjev, zbral jih je na krovu ter jim naznanil: »Peljemo se nazaj, nevarnosti ni!« Na to je dal kapitan igrati klavir in pasa-žirji so plesali pri ognju, dokler niso prišli v Filadelfijo nazaj. Poškodovan ni bil nihče. Ogenj so potem v pristanu pogasili. * Triad je centralna organizacija tajnih revolucionarnih kineskih družb. Organizacija je razširila svoje delovanje po vsem Kitajskem in po ostalih delih Vzhodne Azije in ima več milijonov članov. Na čelu organizacije stoji dr. Sun - Yat - Sen, naj-agilnejši kineski revolucionaree. na-kogar glavo je kineška vlada že večkrat razpisala ceno 50.000 frankov. On se pa svobodno giba po državi in nadalje organ izu je revolucionaree. Organizacija dela zoper tujce na Kineškem, poziva narod na izgon tujcev, ravnotako dela proti man-džurski vladajoči kineski dinastiji. Sun - Yat - Sen trdi, da ima vedno na razpolago armado s 100.000 možmi in da lahko vsak čas začne z revolucijo. Telefonska in brzojavna poročila. Pogajanje za stvarni kompromis. Dunaj, 4. julija. Stranke večine, najbolj pa krščanski socijalci in socijalni demokratje se vedno bolj spo-prijaznujejo z mislijo, da bi kazalo skleniti I Jugoslovani stvarem kompromis sledeče vsebine: Reprociteta zagrebške univerze, slovenske docen-ture v Pragi in v Krakovu. Nemci trdijo, da takega kompromisa ne sklenejo. Če se pa posreči opoziciji s svojo vztrajnostjo pokazati vladi in \ečini, in da ne odneha od svoje taktike, je zelo verjetno, da stojimo jutri pred stvarnim kompromisom. Odločevalo bo, kako stališče bodo zavzemali socijalni demokratje. katerim je mnogo na tem, da zbornica še dalje zboruje in da se zasedanje ne odgodi. Cim bolj bodo torej kazali ti naklonjenost slovenskim zahtevam, tem večja jc tudi nevarnost za vlado in večino, da mora odnehati od svojega stališča. Odločilno pri tem pa je tudi, kako se bodo obnašali Poljaki, glede katerih sta večina in vlada v veliki nervozuosti. Danes popoldne ima »Poljski klub« sejo, v kateri se bo odločevalo o bodoči taktiki. Zatrjuje se, da hočejo Poljaki v tej seji skleniti ostro resolucijo proti vladi, kar se pa taktike tiče, hočejo prepustiti odločitev prezidi ju. Bilo bi proti vsem tradicijam »Poljskega kluba«, ako bi neposredno po sedanjem napetem razmerju z vlado Poljaki takoj spremenili svojo taktiko in bi jih to napravilo tudi popolnoma nemogoče med Slovani. Dunaj, 4. julija. Včeraj in danes se je po dunajskih časopisih mnogo pisalo za stvarni kompromis z higo-siovani in se navajalo tudi že popolnoma konkretne predloge, katere je baje sprejel dr. Susteršič, oziroma »Slovenski klub« popolnoma na svojo pest, ne da bi večina vedela kaj za to. To pa je kaj malo verjetno, ker je naravnost izključeno, da bi se sedaj, ko je vendar domenjeno skupno in solidarno postopanje, kdo spuščal v pogajanja. Poslane i »Slovenskega kluba« z vso odločnostjo dementira-jo, da bi se bil kdo bodisi z vlado bodisi z večino pogajal. — Kar se tiče vladne izjave, da ne dovoli v zadevi italijanskega fakultetnega vprašanja nobene politične kompenzacije, je vas poročevalec poizvedel, da tudi Nemci ne bodo dovolili brezpogojno italijanske fakultete in da dobe za kompenzacijo nemško navtiško šolo ▼ Trstu. Is proračunskega odseka. Dunaj, 4. julija. Seja proračunskega odseka se je pričela ob 10. Poslanec dr. Korošec ostro kritiku je pomanjkljivost zapisnika e zadnji seji. Predsednik mora priznati, da jc zapisnik res pomanjkljiv. Za njim govori Gostinčar, za tem socijalnid e-mokrat Nemec, ki napada Čehe, ker podpirajo obstrukcijo in s tem tudi vlado. Za tem govori neki nemški poslanec, ki je izjavil, da niso Nemci iz knltnrelnih temveč is političnih vzrokov za italijansko fakulteto. Seja se ob polu 2. prekine za pol ure in sc bo menda končala ob 5. Keerber preti Blenerthn. Daaaj, 4. julija. Organ bivšega ministrskega predsednika Koerberja »Dar Mor gen« ostro graja postopanje sedanje vlade in ministrskega predsednika ter doku njegovo vlado, da je deloma ia nerodaoati, dilema na la hudobije privedla Avstrijo na rob propada. Postopanje je popolno-ma zgrešeno. Spre; vršiti najkasneje do jeseni. Prihodnje ntinietrvo pa bo imelo Jako otež* kočeno pot sankcije,ker je ministrski predsednik Bienerth postopal po na* čelu: a pres nous le de'luge. Nove vladae ponudbe. Dunaj, 4. julija. Vlada je ponudila Slovencem mesto posebnih slovenskih stolic posebne slovenske izpitne komisije v Gradcu in na Dunaju. Ta ponudba je seveda nesprejemljiva. Avtomobil se je razbil. Budimpešta, 4. julija. Včeraj je zadel nek avtomobil ob tovorni voz. Ena oseba je mrtva, tri so težko ranjene. Hrvatsko-srbska koalicija se ne udeleži slovanskega kongresa v, Sofiji. Zagreb, 4. julija. Na intervencijo ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja po sekeijskem šefu Nikoliču je hrvatsko-srbska koalicija sklenila, da odpove svoje sodelovanje na vseslovanskem kongresu v Sofiji. Slovanski shod v Sofiji. Sofija, 4. julija. Od udeležencev shoda je dospel semkaj samo en del, ker je več odposlancev zamudilo vlak v Zemunu. Sprejem je bil naravnost velikanski, mnogo pozdravnih govorov, slavnostni dejeuner. Mesto je ti zastavah. Gospodarstvo. — Osmi avstrijski vinarski kott* greš se vrši od 5. do 10. septembra t. 1. na Dunaju. S tem kongresom so združena ne-le razna važna, avstrijsko vinarstvo zadevajoča strokovna posvetovanja in zborovanja, ampak tudi gotovo jako poučna mednarodna razstava vinarskih in kletarskih strojev, potrebščin in znanstvenih pripomočkov. Obenem .-o s kongresom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Tega kongresa se lahko udeleži vsak interesent, ako se poprej zlasi pri avstrijskem državnem vinarskem društvu, oz. pri njegovem poslovodstvu v Kremsu. Kongresnim referentom za vinarske zadeve v Vojvodini Kranjski je bil izvoljen c. kr. vinarski nadzornik B. Skalieky v Rudolfovem, ki daje prostovoljno tudi tozadevna pojasnila. Ker se v tem času vrši na Dunaju tudi še mednarodna lovska razstava, je pričakovati tem večje udeležbe, ker si interesenti lahko obe razstavi hkrati ogledajo. Kakor znano, dala je južna železnica povodom lovske razstave izletnikom na Dunaj znaten popust pri vožnji. Želeti je, da jo Kranjska na kongresu častno zastopana, da pokaže, da se zanima za važne vinarske zadeve. Pokažimo, da Kranjci — nismo zaspanci! Komur jc mogoče, naj se torej 5. septembra poda na cesarski Dunaj. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1910 je 251 strank vložilo 74.975 K 38 v, 246 strank dvignilo 60.399 K 52 v, 11 strankam se jc izplačalo posojil 22.000 K. Stanje hranilnih vlog brez o I. polletju 1910 kapitalizovanih vložnih obresti 4,472.025 K 28 v. Stanje hipotečnih posojil 2,991.983 K. Stanje 479.684 K 22 v. Denarni promet 242.449 K 77 v. Bratje! Ker smo šele danes prejeli definitivno poročilo od »Hrvatske Sokolske Zveze« glede odhoda posebnega ▼laka v Belgrad in Sofijo, morali smo na podladi tega poročila naš prvotno določeni odhod preložiti, in sicer odpotujemo z brzo- viakom v eredo 6. t. m. eb 11*3« dopalsma, kar naj blagovolijo ude-ležniki vzeti na znanje. Na zdarf Prttefstii Slamke Sante lm M h taki k aKte m». mii ■ ta! Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: I Dne 3. julija: Milan Pelan, trgovski bJa-ajnik, 59 let, Marije Terezije cesta 11. — iTanaika Turk, branjevceva žena, 53 let, Estonska cesta 10. — Karel Drnovšek, ključavničarski pomočnik. Cesta v mestni log 15. — Ivsss rajgelj, hči vinskega trgovca, 33 let, Radecktga cesta 11. — Anion Neflmer, posestnikov sin, 31 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Gerlj, posestnikov sin, 5 let, Streliška ulica 15. Dne 4. folija: Sestra Anastazija SimomšelC usnriljenka, 36 let, Radeckega cesta 11 V deielfil bolnici: Dne 29. juaijs: Josip Smole, posestma** sta, 10 mesecev. . ------^ Das 30. jmuja: Marjana Beoet, kocsnsve m^itUja: Bernard Potovec, poiJsM *l idiaesvsšcsrsU ~m * -----— * _ jiMsmr. posemm- Čas SSalO- vanja t* iS l— -S 2. 2. pop. 732 81 21 8 . 9. zv. ! 732-0 16 3 > o Nebo sr. jvzh. del. jasno si. szahod . 3.'7. zj. 730 6, 14 0 si. jvzhod megla 2. pop 9. zv. 7zj. 729 6 j 23 0 730 5 j 10 7 731-4 11*4 sr. jzah. ! del. jasno moč. szah nevihta si. svzhod pol oblač. Srednja predvčerajšnja temperatura 16 9#, norm. 19 2° in včerajšnja 15'9°, norm. 19-3V Padavina v 24 urah 11 mm in 13 1 mm. Rosa Pelan roj. Pogačnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Jane i, Milena in Stano, da je njen preljubijcm soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod 2285 Milan Pelan blagajnik pri tvrdki Fr. Ks. Soovan včeraj ob pol 10. uri po noči po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Popreb rajnika bo dne 5. julija ob 5. uri popoldne iz mrtvaščnice pri sv. Križu na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 4. julija 1910. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti naše nepozabne hčere, sestre in tete, gospodične Rezike Hrovatin izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo blag. gg. vipavskim uradnikom, p. n. vipavskemu učiteljstvu kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem iz Vipave in okolice za spremstvo k večnemu počitku, gg. pevcem si. ^Pevskega društva« in sodelujočim gg učiteljem za ginljivo in tolažilno petje ter darovalcem krasnih vencev. Vipava, dne 1. julija 1910 2283 Obitelj Hrovatin. Išče se 2284 komptoorlst zmožen knjigovodstva in trgovske korespondence v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Strojepisja zmožni imajo prednost. Ozira se le na ponudnike z daljšo prakso. Ponudbe naj se pošilja pod „manufaktura" na upravn. »Slov. Naroda« V kavarni Europi je še jako ceno na prodaj 1 biljard, 1 veliko zrcalo, okrogle in štirioglate kamenite mize iz belega mramorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lest-venci za plin. 2259 Za novo urejeno parno izvozno mlekarno v zvezi s prešićerejo iščem kompanjona ki bi obenem prevzel tudi vodstvo tega podjetja. Lepi dohodki. Vzrok : velika zaposlenost. 2277 Ponudbe, le resne, na: Eksportna mlekarna Kranj, poštno ležeče; do 15.t.m. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno ČntO dal- matinsko vino Kuč 1774 najboljše sredstvo. \ steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. Pozor! Pozor! Izurjen Žagar na leseni in železni jarem, ki zna dobro rezati tavalete s 4 listi in jelovino na 3 liste ter je zmožen vsega popravila mam, ilče primerne službe v tovarni ali na dobri vodni žagi, kjer ne manjka lesa. Delo prevzame v akord ali proti mesečni plači, po dogovoru. Naslov: M. P., poste restante Hoče pri Mariboru, 227° sukna, platna, :: modnega in 5 manufakturnega blaga. f rane Sonvan sin, tjubljana MUHI trf fttev. 22 tal 23. MaLima mm. » Ranili Me. Največja zaloga :: preprog. 3 Popolne opreme :: za neveste. :: gar Učenke 2254 na stanovanje in hrano. Klavir in vrt na razpolago. Streliška uliea štev. 18. Preda se is preste reke lepa Sprejme ee učenka poŠtenib staršev in s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom. — Vpraša se pr g Petru Sitarju na Jeeenieab. 2281 obstoječa iz dvek Staaevaa), z najmodernejšim komfortom urejena, s krasnim trtam in na lepem prostoru ▼ LJubljani. 2241 Kje, pove upravn. »SI. Naroda«. Josip Sterle, posestnik In trenirani medvedti lovec ' ▼ Koritnicae, pošla Eaclah pri »t. Petre aa Krasa piše sledeče: Gospodu Gabrijel Piccoiiju lekarnarja V LjU&ljeUsi. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsakj družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleni-čic Vaše tinkture za želodee. 711 Pristen dober brinjevec se dobi pri 324 L SEBEI1IKII V Spod. flSM. Št. 19734 2279 1 Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor je vlagati pri mestnem magistratu d o dne 20. julija letoe. Mestni magistrat ljubljanski dne 24. junija 1910. Županov namestnik: VonCina, 1. r. mlaja ii niilja pt putim mzetu Iv. Bonačv Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 2073 «i«ino kuziva Humpolec $1*5 suhnarsko? {tada; Najbolje jukrvo i pomodnu robu, nudi tvrdtka ANTTOMEC izvozjukna .uHumpoicu (čtska) Uzora Jrkoi t} ude in fczisače, cevfjc, a r fv. & (cfii & c j pf a va f n c iviacc in t&e dzti^c po-.\ tiefečinc pripoteča 8. 91la^ić /. £j 11 £>lja na, nasproti cjfatmč po>te. im Gradec, Herrengasse 7P IL nadstr« Osebni kredit in posoiUa xa raniiranje uradnikom, profesorjem, učiteljem uml-rovljencem itd. pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. Nikakib predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845 J. Kosem, Ljubljana, Krakovski nasip št. 22. Poslovodja sa trgovino z mešanim blagom, manufakturo, specerifo, železni -ne, usnjem, steklom, porcelanom, drobnim blagom in deželnimi pridelki za podružno trgovino v Savinski dolini Prijazne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. 2255 nikdar več! ne premenjam mila, odkar rabim Berg-mannovo lilifino mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann &. Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 Lsojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel glavno zastopstvo 1986 Prve Češke živih zavarovalni. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. In Franke. Liubliana. Rocara trg i 6.1. Mtt. * * *: * * s* ff? m Krasna umetniška reprodukcija v več barvah .*. znamenite Groharjeve slike .*. Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka SS cm in Stroka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. BnW~ Cena e pošto K 3.20. ~1M popolnoma vešč nemščine, slovenščine, eventualno tudi italijanščine v govoru in pismu, se sprejme za šlesko razpošiljalnico sukna pod uodnimi pogoji. 2782 Dopisi pod „Tuchversandprak< tikant 84874*' na anončno ekspedicijo M. Dukes nasl-i Dunaj 1.1. Pozor kolesarji! Močna kolesa od 110 K naprej, finejšaod 150 K naprej. Glavna zaloga , Jschovih" koks § kot znana najfinejša z najlažjim tekom. Vse kolesarske notrebšdne, popravila is najnovejši fini šivalni stroji po najnižjih tovarniških cenah. C. kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. šepave« o>«m Osne* is L|nW|sno Osi. ieL) 7*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. ?*90 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 912 dopoldne. Osebni v;ak v smeri: Jese- •ic~, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. rS2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Št. Janž, Straia-Toplice, Kočevje. 3'30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. e*S9 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vletssingen, Trbiž. 7*40 zvoAer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje. 10MO poneOl. Osebni vlak » smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. Odhod is Limblfane (arsavai kolodvor). 7 28 zjutraj: Osebni viak v Karamk. 205 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-35 zveoer: Meša ec v Kamnik. II* ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. Prihod v L|nhl|ano (fasas ielosalee). 7-00 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenir. v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnd-grada, Badgasteina, beljaka, Gonce, Trsta, Tržiča. 8"O2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru- dolfovega, Grosuplja, Št. Janža. II-20 dopoldne: Osebni viak iz Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*09 popoldne: Osebni Tlak iz Kočevia, Straže - Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. St. Janža. e-17 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6*58 zveoer: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 z.eoor: Osebni vlak iz beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja. Straže Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. Št. janža, 11-22 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Cdotca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (državne zelesaice). zjutraj: Mešanec iz Kamnika. lO-OO dopolde: Mešanec iz Kamnika. 8MO zveder: Mešanec iz Kam ni za 10SO po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreda j e evropejskem času. FR. ČUDEN trgovec v Ljubljani, k Anton Sare Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8 ksft roji ZnHp mi iiBiiHu mil ftniin ziaijiati ii prt-aja penit, ilatu, ranil ii m m»ti stroki spadajoči! predmete po Izdatno ral farnih coBali. Ličaa ii stUast, eessn ineelene terilo. je it sajtrpeisejšega sla{a is si ga > lahko vsak ogleda, se da bi kil prisiljen kaj kopiti. ———— 1918 K obilnemu posetu vljudno vabi Ljubljene, Sv. Petra oests štev. •« ***** ****** I .šolnine in Usk »Nnroeee tlslbveo«. 3364 SA ^837