Mostnina plačana v gotovini. V Ljubljani, sreda 16. februarja 1921 Za Ameriko celoletno polletno Četrtletno 8 > zalo. Obnovitev pogajanj za razširjenje vlade. Pasicev poziv zemljeradnikom in muslimanom. Konec generalne debate v ustavnem odboru. Za njim je govoril demokrat Ju- Ruska mornarica v rokah upornikov. Helsingfors, 15.* febr. (Izvirno do bombardirali Petrograd, ako se poročilo.) Konflikt med sovjetsko njihovi tovariši, ki so bili po naio-Rusijo in Kronstadtom se je po- gu Trockega aretirani, ne izpustijo ostril. Kronstadtski sovjet se noče na svobodo. Luka Kronstadta in pokoriti povelju Trockega, naj de- brodovje vzhodnega morja so po-misijonira. Mornarji grozijo, da bo- polnoma v* rokah mornarjev. Pomočniki ministrov. i 1U. štev. Adriaticus: Zvesti mednarodnim pogoubam. . . Na interpelacijo posl. Brandtner-ja o preganjanju Slovencev na Koroškem vsled prehitrega odhoda naših okupacijskih čet je naše ministrstvo za zunanje stvari odgovorilo, da se je naša država v saint-ger-inainski pogodbi za slučaj neugodnega plebiscita zavezala izprazniti plebiscitno ozemlje in da, kakor je Srbija vedno zvesto izpolnjevala prevzete mednarodne obveze, bode to delala tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta zvestoba napram mednarodnim pogodbam je gotovo le hvale vredna, ker so brez nje nemogoči iskreni in prijateljski odnošaji. Beth-mann-Holwegov »Fetzen Papier« Je Nemčijo zelo drago stal in bi moral vsako državo opominjati, da svetost mednarodnih pogodeb ni vedno le prazna fraza. Ravno z ozirom na važnost tega vprašanja je potrebno, da si mnogo-zavestni odgovor našega ministrstva za zunanje stvari nekoliko natančneje ogledamo. Pri tem pa nočemo preiskovati, v koliko je Srbija v resnici vedno zvesto izpolnjevala prevzete mednarodne obveznosti, temveč se hočemo omejiti le na novo kraljevino. Tu pa vidimo prav čudne stvari. V zmislu čl. 267. saint-germaln-ske pogodbe sta sekvestraelja in likvidacija imovine avstrijskih državljanov na ozemlju bivše avstro-ogr-ske monarhije nedopustni. Ta Imo-vina se ima takoj nazaj dati, in sicer v tistem stanju, v katerem se je nahajala pred eventuvelno sekvestra-cijo, kar pomenja, da se ima povrniti vsa. vsled sekvestracije nastala škoda. Kako se ta določba pri nas izpolnjuje? Znano je, da so bili kmalu po prevratu vsi imovinski predmeti, zlasti pa nepremičnine in indu-strijalna podjetja avstrijskih državljanov, postavljeni pod sekvester. Znano je tudi, da so nekateri ce-kvestri na sekvesiriranem avstrijskem premoženju tako gospodarili in tako škodo napravili, da se Je glas o teh škandalih raznesel po celem svetu. Znano je tudi, da je Avstrija potom retorzije na to sekve-St racijo zasegla vse pologe naših dižavljanov na njenem ozemlju In nam s tem povzročila veliko škodo. Vkljub temu in vkljub jasni in nedvomni določbi saint - germainske pogodbe noče naša vlada do danes odstopiti od protipogodbene sekvestracije. Že manj namerava povrniti provzročeno škodo. Ravno nasprotno zahteva od avstrijskih državljanov, ki hočejo svojo imovlno prodati, da prosijo šele za dovoljenje, katero se jim pa ne da, ako se nc odzovejo vsaki odškodninski zahtevi in poravnajo iz svojega ne samo vse se-kvcstracijskc stroške, temveč se tudi zavežejo prispevati k nekim »splošnim« sekvestraeijskim stroškom. ki jih vlada zaračunava s 57o kupne vene. Vsi protesti Interesiranih krogov, vsi opomini zavezniških vlad so bili brezuspešni. Vlada zna, da so zlorabe postavljenih sekvestrov In korupcija pri dviganju sekvestracij spravile našo državo v najslabše ime; vkljub vsemu temu kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev ne izpolnjuje prevzete mednarodne obveze. Srednja tehnična šola. Dijaki bivše državne obrtne šole v Ljubljani bodo danes z novimi veselimi čustvi ter s samozavestnim ponosom prestopili prag svojega zavoda, ki je »avanziral« v »Tehnično srednjo šolo«. Dolgo so hrepeneli dijaki in njih vzgojitelji-profesorji in inženirji, da se jim izpolni upravičena želja, da postanejo enakovredni In enakopravni z drugimi srednjimi šolami — realnimi in humanističnimi. Sedaj jim je ta želja izpolnjena. V naši državi, ki je še pretežno agrarna država, je največja in najnujnejša potreba po kvalificiranem delavstvu. In v tem vprašanju igrajo ravno višje strokovne šole prvo vlogo, kajti ravno te so oni zavodi, ki nam vzgajajo kvalificirane moči vseh vrst. In potreba po kvalifivira-nem delavstvu je danes pri nas najbolj občutna. Kajti le tista država bo zmagovala in zmagala najprvo na domačem in pozneje tudi na svetovnem trgu, ki si bo kot prva znala vzgojiti zadostno število usposobljenih delavcev za razne industrijske in trgovske panoge. Tem vzvišenim uarodnogo&D.a-. Drug slučaj! V zmislu čl. 8. konvencije o zaščiti manjšin imajo jugoslovanski državljani drugih narodnosti pravico, da ob svojih stroških ustanavljajo in vzdržujejo zasebne šole. V členu 1. te konvencije se je naša država izrecno zavezala, da določbe čl. 8. bodo priznane kot državni osnovni zakoni in da ne sme noben zakon, nobena naredba In sploh nobena uradna mera biti v protislovju s temi določbami, niti jih ovirati. Pred kratkim pa smo čitali v vseh novinah, da je naš naučni minister enostavno prepovedal vse zasebne šole v krajih, kjer se nahajajo državne! Da je ta prepoved v polnem soglasju z namerami sedanjih mogočnikov v Beogradu, vidi se tudi Iz načrta nove ustave. Dočim je bivši avstrijski državni osnovni zakon od leta 1867. zajamčeval »Lern-und Lehrfreibeit«, dočim se tudi v srbski ustavi od 1. 1903., v čl. 21., nahaja določba; »Nastava (pouk) je slobodna, v koliko njezino vršenje ne bi vredjalo javni red 111 moral«, iščete v načrtu nove ustave zastonj tako jamstvo. Zasebne šole so sicer imenovane v čl. 16., ampak le zato, da se jih kakor javne stavi pod državno nadzorstvo. To je seve popolnoma prav; nikjer pa ni jamstva, da se zasebne šole sploh smejo ustanavljati. Vidimo torej, da sta z navedeno mednarodno konvencijo v očitem protislovju ena že valjajoča naredba ln načrt bodoče ustave. Ta slučaj je posebne pozornosti vreden, ker se tu daje Italiji moralno opravlčbo za njeno besnenje proti jugoslovanskim šolam v anektiranem ozemlju, pri čemur treba še pomisliti, da Italija ni vezana na kako kenvenvijo o zaščiti manjšin. Ta dva slučaja dokazujeta, da ni še pozabljen Macchlanellijev nauk, da »razumni vladar ne bo zvestoml-seln, ako mu je zvestoba v škodo in je odpadel vzrok, zaradi katerega je dal svojo besedo« (»Je principe« XVIII. poglavje). — Ako Macchi-avclli še nadalje uči: »Nujno potrebno pa je, da znaš to lastnost (namreč: lisjaka) prikriti, da si velik hinavec in prihitljenec. Ljudje so tako domišljavi in poslušni sili trenotka, da tisti, ki hoče goljufati, vedno najde koga, ki se da oslepariti,« potem naj zna ministrstvo za zunanje stvari da mi med te zadnje ljudi ne spadamo. Poglavje o nemški iredenti. Avstrijska vlada hoče potom svojega poslaništva v Beogradu rešiti premoženje nemškim bojnim in raznarodovalnim društvom, kakršna so bila »Schulvereiii«, »Siidmark« »Hcimstatt« itd. Vpričo naše popustljivosti In neorijentiranosti v Beogradu bi bilo mogoče, da bi najnovejše rovarjenje imelo celo uspeh. Potem naj ta društva poleg premoženja še kar dobijo koncesijo za obnovljeno delovanje. Posredovalci za to bi se kmalu dobili med našimi ne- značajneži. Nekaj podobnega se je že skušalo spletkariti iz Maribora. Spletkam so nasedli neki naši možje, a tem celo neki član ministrstva. Slučaj je sledeči: V Svečini nad Mariborom je umrl leta 1918. Al. Menhard, voditelj vseh nemških in nemčurskih elementov v okraju. Mož je s pomočjo nem-škh oblasti silno teroriz. najmanjši naš narodni pojav ter divje preganjal slovensko učiteljstvo in duhovništvo. Zvesta oproda sta mu bila brata Smoniga, katerima je tudi dal svoje hiše za gostilno, trgovino in pekarijo v najem ter skrbel v oporoki, da bi se tudi po njegovi smrti širilo nemštvo v okraju. Svoje precejšnje premoženje, nabrano iz slovenskih žuljev, je zapustil poglavitno »Schulvereinu« in »Sudmarki«. toda s pogojem, da morajo biti najemniki hiš nemško misleči. To željo je »Schulverein« tudi vestno upošteval ter sklenil z imenovanima nemškutarjema bratoma Smonig najemno pogodbo na nedoločen čas. Ko je dedščina prišla pod sekvester, se je najemna pogodba razveljavila ter se dalo vse skupaj za eno leto v najem človeku, ki se je po prevratu kazal Slovenca. Pozneje se je zapuščina, kakor sploh vsa sekvestrirana imovina teh dveh društev prodala potom prostovoljne dražbe, pri čemur se je dosegla kupnina 30.000 K čez sodno cenitev. Pri tem sta se upoštevala dva zavedna domačina, ki sta imela mnogo prestati pred Menhardovim terorizmom; tretji kupec je zaveden gorlški begunec. Prepis na nove lastnike pa se še dosedaj ni izvršil, ker zabranja okrajno kot zapuščinsko sodišče, češ, da še ni moglo zaključiti zapuščinske razprave. To zavlačevanje je dalo pogum imenovanima Smonigoma in »Schulvereinu« in »Sudmarki«. Prva dva sta se uprla uradni odpovedi, obenem pa sedaj sklenila preko sekve-stracijskih oblasti naravnost z društvoma »Schulverein« in »Siidmark« kupni pogodbi s pridržkom, da sc kupnina izplača eventuelno naravnost imenovanima društvoma, kadar se odpravi sekvestracija. To spletko jc izvedel mariborski nemški odvetnik dr. MOhlciscn, ki je poslal obširno vlogo nhravnost na ministrstvo pravde. Tem obupnim nemškim poskusom bi se nc čudili, da nista dala nemškutarskima bratoma priporočilnih spričeval ondotni župni in občinski urad in da ni prevzel vloge posredovalca v Beogradu naš človek, kateremu je bilo vse dobro znano, posebno tudi dejstvo, da je zapuščina že davno pravoveljavno prodana ter so kupne pogodbe tudi odobrene po pristojni višji oblasti. Ako bi se spletka posrečila, bi nemška prepolenca znova ogrožala ondotno slovenstvo, posebno ker je razmejitvena komisija razmesarila Svečino v prilog Avstriji. Tam je potreba posebno odločnih narodnih mož, kakršni so prvi kupci. natajseva v Zagrebu poštnemu ln brzojavnemu ravnateljstvu za Vojvodino podredijo tudi poštni in brzojavni uradi v Sremu ln v onem delu Baranje, ki ga trianonska mirovna pogodba priznava Jugoslaviji. Berilo protestira proti pariškim sklepom. Iz Berlina poročajo: Včeraj se je na več zborovanjih protestiralo proti poslednjim pariškim sklopom. Neodvisna socialnodemokratska stranka je priredila tri Jako mnogohrojno obiskane shode, kjer se je soglasno protestiralo proti storjenim sklepm. Tudi »Liga za varstvo nemške kulture« je imela protestno zborovanje. Vsi shodi so se vršili mimo, le na enem so se spopadli neodvisni in komunisti. Vonizelos pri Briandu. Iz Pariza poročajo: Ministrski predsednik Briand je danes sprejel Vonizelosa. Bodoči ameriški finančni minister. »Matta« javlja iz Waslitagtona, da je predsednik Nardin g plttsburškega bankirja Melona imenovat z« finančnega ministra svojega ministrstva. Belgijski zastopniki na londonski konferenci. Ministrski svet je določit za zastopnika Pri londonski konferenci zunanjega hi finančnega ministra. Ministrski predsednik se konference udeležil, če bo njegova navzočnost potrebna. Ministrski svet I le proučeval vprašanje privoljenja Belgije | ». eienu 10. in k paictu zveze narodov, ki se tiče obligatoričnega razsodišča. Privo-ljenje Belgije bo odvisno od medsebojnih pogojev. Masaryk nevarno zboleL Predsednik češkoslovaške republiko dr, Masaryk jo hudo zbole za vnetjem levih pljuč in kit na desni nogi. Nova socljallstična stranka na Češkem. Kakor javljajo večerni listi, je voditelj socialno - demokratskih poslancev Brodocky na nekem zborovanju izjavil, da namerava ustanoviti novo socialno - demo-kratiško stranko, ker največ delavstva no stoji več za desnimi socialisti in so levi socialisti postali anarhistično - komunistična stranka. Nova stranka se ne priključi III. internacionali. Proti bavarskim komunistom. Po vesteh, ki jih prinašajo listi iz Munchena, !o daJ državni komisar za Spodnjo Bavarsko zapreti vaditelja komunističnega okrožnega delavskega sveta Simeta. Pri njem so našli mnogo obremenjujočega materijala, orožja, muniefje in spisov. Japonska sc pridruži Poljsko - Irancu skl zvozi? Agencija Orient doznava, da se japonska vlada zelo zanima za morebitna pogajanja med francosko in poljsko vlado. Udeležba Japonske pri teli pogajanjih bi sc nanašala na razmero v sovjetski Rusiji, Gospodarstvo. Razna poročila. Poštno ravnateljstvo ▼ Novem Sadu. Ministrstvo zb pošto ln brzojav objavlja: Ministrski svet je na svoji seji dne 7. t m. sklenil, da se poštno ta brzojavno ravnateljstvo za Vojvodino v Velikem Bečkereku preseli v Novf Sad, ker je to mesto sredi- 5če vseh drugih oblasti v Vojvodini najbolj primemo za sedež poštnega ln brzojavnega ravnateljstva. — V isti seji je ministrski svet nadalje sklenil, da se vsled zemljepisnega položaja In zaradi prevelike obremenitve poštnega ln brzojavnega rav- »r.iilmornar i .-.nr-., darskim namenom služijo v prvi vrsti višje obrtne, strokovne ln srednje tehnične šole. (Glej prof. Preslovo knjižico: Namen, razvoj in organizacija obrtnega In strokovnega šolstva drugod in pri nas. 1920). Srednja tehnična šola v Ljubljani Ima sedaj seiedeče oddelke (šole): I. višjo stavbno; 2. višjo strojno; 3. strojno d^jovodsko; 4. elektrotehnično delovodstvo; 5. stavb, rokodelsko; 6. mojstrsko šolo za stavbno mizarstvo in pohištvo; 7. strokovno šolo za lesno in kameno kiparstvo; 8. špecijalne tečaje za obrtnike; 9. javno risarsko in modelirsko šolo; 10. žensko obrtno šolo za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenja; II. strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev na obrtnih in nadaljevalnih šolali. Prvi dve šoli, t. j. višja stavbna in strojna šola imata vsaka po 4 letnike. Absolventje četrtega letnika višje strojne in stavbne šole bodo z letošnjim letom naprej polagali zrelostne izpite iz glavnih strokovnih predmetov in učnega jezika. Absolventje višje stavbne in višje strojne šole imajo pravico do enoletnega l>rostovoljstva ter sc sprejemajo kot samostolui uradniki nri raznih teh* ničnih in obrtnih podjetjih, študirajo pa tudi lahko dalje na višji tehniki za strojne inženirje in stavbne arhitekte. V višjo stavbno in strojno šolo se sprejemajo samo absolvlrani nižji gimnazijci in realci (4 gimnazijski in realni razredi) in oni, ki Imajo polno meščansko šolo (3 letnike). Tehnična srednja šola v Ljubljani je torej zavod, ki je v v^st* na* menjen za didaktično pospeševanje strokovne obrti in za višjo praktično tehnično izobrazbo kvalificiranega delavskega in obrtniškega stanu, ln to je za našo državo in še bolj za našo ožjo domovino neprecenljivega pomena in velike gospodarske važnosti. Zato naj se nova srednja tehnika v Ljubljani plodonosno razvija na vse strani in nam vzgaja in izobražuje nižji, srednji in najvišji obrtno-industrijelni in tehnični naraščaj. Srednja tehnična šola v Ljubljani naj v dejanju izvršuje starorimski pregovor: Nou sholae, sed vl-tae discinius — ne za Šolo, ampak za življenje se učimo. Pod tem geslom in vidikom bo nova tehnična srednja šola postala kulturno - zgodovinske važnosti za celo. državo, LJUBLJANSKI TRO. — PODRAŽENJE GOVEJEGA MESA. Na mesnem trga Je veliko pomanjkanje govejega ta telečjega mesa. Kvaliteta govejega mesa Je postala slabcjša. Krizo le povzročal forsirani Izvoz govejega mosa v Italijo, Svfco ta Avstrijo, ki plačujejo blago dražje kot se plača doma. Vsled tega so IzvoznlčarH v medsebojni konkurenc! dvigati] ceno živi teži na 17 ln 18 K za prvovrstnega vola. Ker domači mesarji pri današnjih mesnih cenah 25 ta 24 K za kg mesa prve ta druge vrste ne morejo več kupovati, so pričeli z delnkn štrajkom ta je pričakovati še večjega pomanjkanja. Pomanjkanje telet Je postalo tudi občutno. Ker podpira centralna vlada v Beogradu Izvoz, da kolikor mogoče krijemo uvoz !n s tem zboljšamo svojo valuto, ter da se s koliko« mogoče visokimi dohodki za agrarne pridelke pospešuje produkcija, Je brezuspešna vsaka akcija za omejitev Izvoza. Padca mesnih cen ni pri.čakovatl prej, kot po zboljšanju naše valute, ko nam zunaji trg ne bo mogel plačevati tako visokih cen. Veliko Število klavne živine pa sili našo državo do intenzivnega Izvoza. Vsi prodlogi, ki so se stavili z raznih strani, da bi deželna vlada poskrbela za takojšen padec cen govejemu mesu, so praktično neizvedljivi ali pa s pravnega stališča nemogoči. Se manj pa. more mestna občina prisiliti izvozničarje, da bi ti po znižanih cenah zalagali domači trg. Da se Izognemo popolnemu pomanjkanju govelega inesa in proprečlmo skypo-vanje slabega blaga, sc dovoli od 15. tm. za govejo meso 1. vrste cena 30 K, 2. vrste 28 K ta sicer za mesnice ta trg enotno. Telečie meso I. vrste 26 K, H. vrste 28 K in sicer za mesnice In trg enotno. Telečje meso I. vrste 26 K, II. sjste 24 K. Edini regulator med domačim ta zunanjim trgom je carina. Ako bi se carina zvišala, bi bila posledica padec cen živi teži, ker bi rzvozntčarji ne mogli tako visoko plačevati. Proti temu se agrarno skupine naše države najodločneje upirajo ta zahtevajo celo znižanje carine, da bi se izvoa mesa še Intenzivnejše razvil. To vprašanje Je ravno sedaj aktualno. S stališča domačega trga bi imelo to katastrofalne posledice. Pričakujemo, da so bodo naš« oblasti zavzele za to, da mora carina 15 K za kg ostati vsaj na tej višini Za naš domači trg bi imelo to katastrofalne posledice. Ostali trg je z blagom po običajnih cenah zadostno založen. Jajca se plačujejo 1.50 K kos. [+ Zavarovanje valute prt Izvozu pošt. no-paketnih pošiljk. Po razpisu kr. ministrstva za pošto In brzojav se zahteva po odredbi generalnega ravnateljstva oziroma generalnega Inšpektorata carin za poštne pakete v Inozemstvo zavarovanje valute. Paketi z manlšo količino živil se zavarovanja valute lahko oproste. Dovoljenja za oprostitev zavarovanja valute daje samo generalni inšpektorat carin’ Z ozirom na to so opozarja, da se ne bo odpravil v inozemstvo noben paket z živili, ako ne bo poštni spremnicl prtdejano ali potrdilo pooblaščenega dcnaruoga zavoda, da je zavarovanje valute za blago, ki se ima izvoziti, Izvršeno, ali pa dovoljenje generalnega Inšpektorata, da je to blago oproščeno zavarovanja valute. Za vse druge Izvozne predmete vrednosti 100 dinarjev ni treba — po izjavi tukajšnje carinarnice — niti zgoraj navedenega potrdila, niti dovoljenja. Predpisano potrdilo oziroma dovoljenje si morajo priskrbeti pošiljatelji sami, ’+’ Jugoslovansko - češkoslovaški gospodarski odnošaji. Češko - slovaški poslank v Beogradu g. Kalina je imel z rni-nistrotn togovtae dr, Ktdcovecom daljši razgovor o poglobitvi gospodarskih od n o. šajev med Jugslavijo ta Češkoslovaško. Češkoslovaška bo v najkrajšem času odposlala v našo državo gospodarske strokovnjake, ki se bodo z merodajnimi krogi posvetovali predvsem v rudarstvu. + Mesečni Izkaz o stanlu letino v Hr. vatskl ta Slavoniji ZemaJjskl vlada, oddelek za narodno gospodarstvo, javlja o stanju od 16. decembra do 15. Januarja med drugim: fizično stanje zemlje Je po-voljno razven v varaždinski županiji, ki« bilo dovolj vlage In mraza, vsled česar se zcrrtlja na njivah ne drobi in nc razpada. Setev se jo vsled toplega vremena povoljno razvijala. Poljska dela so v glavnem že Izvršena. V ogultnski županiji delajo mnogo škode volkovi; nevarnost poljskih miši to v glavnem že ponehala. Posejane ozimine se dobro razvijajo. Pašniki so normalni, razven v vukovarski županiji, ker so vsled pomanjkanja vlage slabi. + Naš Izvoz v Zedinjene države. Ameriški konzul Patton v Beogradu pravi v svojem poročilu, ki le dospelo v Ncw York 15. Januarja, da le na podlagi faktur, predloženih ameriškima konzulatoma v Ueo-gradu ta Zagrebu, leta 1920. znašal izvoz Iz Jugoslavije v Zedinjene države 223.62! dolarjev. Vrednost izvoza krizantenmega cvetja (iz katerega se izdeluje prali zoper mrčes) Je znašala 169.610 dolarjev. + Projekt kanala Donava-Jadran. 2e dolgo se bavijo razni krogi s vprašanjem kanala, ki bi vezal Donavo i Jadranskim aR Jonskim morjem. Češki Inžcner v Beogradu g. Lukač je načrt kanala Donava—« Sava— Kolpa—Kotor, kg bi bil 143 km dolg žo Izdelal. Če bi se ta načrt realiziral, bi bilo to v velike gospodarske koristi no samo za podonavske države, temveč tudi z« drugo, ker je promet s Črnim morjem pre-ko Donave zvezan z umogimi zaprekami 4* Produkcija svile v naši državi. N* še tvornlce za produkcijo svile v Novem Sadu ta Pančevu so producirale do sedal svilenega blaga v vrednosti 3 milijonov dinarjev. 4- Tvornka likerja. Vinski trgovec Peter KostIČ k Sremskih Karlovcev snuj« delniško družbo za zgraditev tvornlce za likerje ta šampanjec. Osnovna glavnica ja 8 milijonov krom, ★ + Gospodarska depresija v nevtralnih' državah. Poročila Iz Švice, Holandske in skandinavskih držav kažejo, da vlada tudi v tek državah gospodarska kriza. Trgovina počiva ta cene se vedno bolj znižujejo. Visoke delavske mezdo ln 8umi delavnik slino neugodno vplivajo na industrijo, ki se mora vrhu tega boriti še s konkurenco držav s slabo valuto ta pa z velikanskimi ponudbami Amerike ta Japonske. Ustav« IjcnJe obratov je na dnevnem redu. + Češkoslovaško trgovinske pogodbe z drugimi državami. Po uradnem komunikeju češkoslovaškega ministrstva trgovine se bodo v najkrajšem času začela v Pragi pogajanja o zaklučku trgovinskih pogodeb jned Češkoslovaško, Romunsko, Madžarsko ta Avstrijo; v Varšavi s Poljsko, V, Rrlu z Italijo. V Borlinu se bodo nadaljevala že započeta pogajanja. + Vprašanje prehrane v FraucUl. V, senatu je izjavil trgovinski minister Dtofl odgovarjajoč na Interpelacije, da ne namerava kupiti inozemskega žita, predita so ne Informira o tem, kakšna je bila letina 1. 1920 in kakšna utegne bi« letos, Promet z žitom se bo po tem uredil, vendar se ne bo takoj vzpostavila prosta trgovina z žitom. Kar se tiče sladkorja. Jo izjavil minister, da namerava dovoliti prosto trgovino In preobrazbo terminska kupčije. Svobodna trgovina s fižolom, I krompirjem, slamo, krmili ln z otrobi bo vzpostavljena od marca dalje. Dnevne vesti. — Razmejitvena komisija ima, kakor smo že poročali, svoj tehnični ocisek sedaj v okolici Radgone. Posebno zamotane razmere nastanejo /.n prebivalce občin Mele in Šratovci, ki imajo velik del svojih poesestev na levem bregu Mure, torej v Avstriji. Oglasiti sc morajo pravočasno pri razmejitveni komisiji, da pridejo njihove zahteve glede gospodarskih olajšav v zapisnik. Te dni pride tja tudi medministrska gospodarska komisija. ki bo proučevala razna gospodarska vprašanja. Ponovno opozarjamo prizadeto prebivalstvo, da predloži svoje želje in nasvete na-Sim zastopnikom. — Nemška gimnazija v Ljubljani se baje odpravi ter se napravijo le nemške paralelke na kateri gimnaziji izven Ljubljane. To se zgodi v odgovor na nemške nasilnosti na Koroškem. kjer Nemci ne dovolijo Slovencem niti ljudskih šol. Sicer pa y?mška gimnazija nima zadostno tevilo dijakov ter je Izkazala v I. .emestru skrajno nepovoljni uspeh. — Štajersko okrožje Saniostojue kmetijske stranke je imelo zadnjo soboto v mariborskem »Narodnem domu« važno zborovanje. Razpravljalo se je poglavitno o političnem položaju in o agrarni reformi. — K umoru v Lipi v Prekmurju. Poročali smo že, da se je našlo v gozdu pri Lipi v Prekmurju obešeno neko žensko truplo. Že takrat se ja sumilo, da je bila dotična ženska Rusinja, ki jo je privedel s seboj kak ujetnik iz Rusije, a ker mu je postala nadležna, jo je umoril In potem obesil, da bi tako fingiral samomor. Da je uinorjenka res Rusinja, se le spoznalo po tem, da je imela lase spletene v tri kite, kar pri tamkajšnjih domačih ženskah ni v navadi. — Oblastem se je baje že posrečilo prijeti morilca. — Za predsednico Splošno*« slovenskega ženskega društva Je ropot izvoljena gospa Franja dr. Tavčarjeva. — Važno za posetnike praškega vzorčnega velesejma. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani prosi, da b| vsi, Ki nameravajo obiskaU vzorčni velesejem v Pragi, blagovolili to naznaniti konzulatu najkasneje do 20. tm„ da bi se v slučaju številne udeležbe zamogli priskrbeti direktni železniški vozovi. Legitimacije ln od-zrcake, kJ upravičujejo k znižanju pristojbin za vldiranje potnfh listov, k polovični vožnji na češkoslovaških železnicah In Jc •vstopu na razstavo, Izstavlja konztilat češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg St. 8-1. proti plačilu Kč 30 v gotoviui. Ugodnosti za češkoslovaške železnice veljajo od 24. tm. — Prepovedana knjiga. Minister notranjih del je zabranil uvoz in razširjanje na našem teritoriju knjigi »Geschichte des \Vettkxiegesc, ki je Izšla na Dunaju v založbi tvrdke »Veriag' filr VateriindJsche Literatur*, ker vsebuje pangermausko tendenco proti interesom naše države. — Izenačenje železničarskih uniform. Kakor se poroča, bo ministrstvo za promet uredilo vprašanje železničarskih uniform tako, da bodo v celi državi Izenačene. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« y Ljubljani, Mariboru, Ptuja In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6. do 12. februarja 1921 dela 176 moških iti 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 126 moških in 86 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 109. — V delo se sprejmejo: mizarji, k očija £1, želeioiivarjl, strojniki, kletarji, kolarji, kleparji, hotelske sobarice, gostilniške kuharice, bolniške strešnice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. —■ Državna posredovalnica za delo, podružnica za Mursko Soboto In Prekmurje, daje na znanje vsem upraviteljstvom veIe;>osestev, gospodarjem in vsem obrtnikom, da razpolaga r več tisoči poljskih delavcev, obrtnfšl močnikov in vajencev ter hlapcev In Jnj. Osobito se priporočajo upr- .vom veleposestev dobri in zanos , o vrstni prekmurski poljski ddaci. Dt.^ujalcl naj se obrnejo na gori imenovani urad z natančnimi podatki: de->1. p*ač, oskrbovanja in prevoznine. »- Mrtve«a s0 našli v* Tunjicah pri kmcta Janeza Kerta. • Zapustil je veliko posestvo in čez 100.000 troa denarja. — Vsem špediterjem In carinskim posredovalcem Jugoslavije. V svrbo osnova:*# enotne zveze špediterjev cele Jugoslavije sklicuje zagrebško udruZenJe špediterjev kot hidjatvi na 27. t. m. ob 14. uri fcunstitulrajočo skupščino v Zagrebu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika; 2. Poročilo tajnika; 3. Citanje in sprejem prarvil; 4. Valitev prvega odbora itd. 5. Stališčo zveze n&pram gospodarskemu svetu, o reviziji carine ln reorganizaciji prometa; 7. Slučajnosti. Dostop ima-To lastniki protokoli ran ih spcdicijskih in carinsko . oioreDuuškil) tvrdk. 'ravnalcUi ln prokuristi takšnih akcijskih dmžb. Za naprej prijavljene se bodo stanovanja preskrbela. Prijave na tvrdko S, W. Hoimann, Zagreb, Preradovičev trg. Ljubijana. = Zatočišče ljubljanskih Nemcev je vsako nedeljo neka gostilna v Zg. Šiški. Zadnjo nedeljo so se obnašali tako predrzno, da so protestirali proti pozdravu »dober večer« novo-došlcga slovenskega gosta. Ker se je vsled tega razvil prepir, so Nemci odšli, a gostilničar se je zavzel za nje fp- nastopil proti slovenski družbi. ’ = Glas Iz občinstva. Vse pritožbe mestnih prebivalcev nove kolonije v Rožni dolini nič ne zaležejo. Dočim v mestu samem zadnje dni ni več blata, ga morajo imenovani prebivalci ob koncu ceste v Rožno do-Ijno gaziti čez članke. Ako se ni mogoče tem davkoplačevalcem žrtvovati par voz gramoza, naj se pripelje vsaj en voz debelega kamenja ter razmeče na korake, da bodo vsaj po dnevi lahko preskakovali blato. = Ustreljen vojaški begunec. V nedeljo ponoči so pripeljali v Ljubljano orožniki drznega vojaškega begunca Venceslava Gačnika iz Vrha pri Št. Rupertu na Dolenjskem. Drugo jutro je Oačnik ušel vojaški es-korti. Ker se na trikratni klic ni hotel ustaviti, je straža za njim streljala ter ga zadela. Drugi dan je umrl v vojaški bolnici. = Spremeba posesti. Hišo dr. Valente na oglu Frančiškanske ulice in Dunajske ceste je kupila včeraj Slovenska Eskomptna banka za 3 milijone kron. — Sprememba posesti KrodttnJ zarvod Je kupil te dni hišo št. 54 v Prešernovi ulici nasproti Olavnl pošti, katere dosedanji lastnik Nemec g. Fabiani opusti svojo trgovino ln se izseli te Ljubljane. — Umri |e v Ljubljani hiSni posestnik na Tržaški cesti in bivši državni inštruktor za krojaško obrt g. Matija Kunc. — Obrtniški sestanek. V četrtek 17. februarja ob 8. uri zvečer se vrši v posebni sobi Itotela »Slon« izvanrodnj sestanek obrtnikov na katerem bode poročal ravnatelj urada za pospeševanje obrta g. Ing. Turnšek o razpravi v obrtnih zadevah gospodarskega sveta v Beogradu. Dalje se vrši razprava o prireditvi obrtniškega semnja In drugih važnih zadevah. K obilni udeležbi vabi Eugeibert Francliettl. — O Izgubah (n najdbflh bo policijsko ravnateljstvo odslej sestavljalo dvakrat na mesec sezname, ki bodo nalepljeni na uradni deski v veži policijskega ravnateljstva ki na magistratni uradni doskJ. — Izgubljeno In najdeno. Pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu so porjavljene za dobo 15.—31. prosinca sledeče izgube. 1 zclno kriZasto ogrinjalo, 2 ročni torijicl z vsebino 150—860 K, 2 zlati zapestnici, 1 zlata zapestna ura, 1 zelen nahrbtnik z 2 paroma nizkih čevljev ln perilom, 4 usnjate denarnice z vsebino od 180 do 408 K, 1 zla* uhan s 3 dijamantl, 1 beležnica s 560 K ta srečko, 1 črn dežnik, 1 črna usnjata listnica s 3000 K in obrtnbn listom, 2 rdeči kuverti z 840 n, a. in 400 Jugoslov. K, 1 mlekarska knjižica z 200 K, 1 nizek čevelj, 1 srebrna ženska zapestni ura, 1 volnena zelena čepica, 1 srebrn rožni venec. Najdene pa so bile v isti dobi sledeče roči: 1 srebrna zapestnica, 1 svilen ženski dežnik, 3 denarnice z vsebino 20—100 K, 4 boe, 1 šolsko spričevalo, 1 ročna črna usnjata torbica, 1 sveža volovska koža, 6 različnih ktjučev, 15 belih manšet, 1 temno krlžasto ogrinjalo, 9 bankovcev v vrednosti od 10 — 400 K. — 2 odra Je padci 7 m globoko pri stavi)! pivovarne »Union« tesar Stavbne družbe Fr. Jitgllč ter doM tako težke notranje in zunanje poškodbe, da so ga nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. — Za snago dovzeten rokruL Fr. K. Je šel 13. tm. k vojakom, na predvečer pa |o vlomil pri kantin arki v cukrami Mar^l OsemlčevI v omaro v kleti ter vzel 3 velike kose mila in 3 polne steklenice. Tat Je gotovo mislil, da so stklenice polne kake alkoholne pijače. Ko pa Je videl, da Je v njih malinov sok, Jih je pustil na stopnicah. Z odnešenlm milom bo lahko pri vojakih skrbel za snago, toda tatinskih posledic sl ne bo opral. — Kaj vse kradejo! Mesarici Mar. Zan Je ukradel nekdo Iz predsobe na Ambroževem trgu 2 kolesi za cizo ln železno os, kar ceni lastnica na 1500 K. Maribor. Mariborska divizijska godba priredi 19. t m. ob 'o uri v OStzovl dvorani svoj Vlil. simfonični koncert z izbranim sporedom. Prediprodaja vstopnic In detajliranih sporedov se prične 16. tm. v trgovinah Zlate BrišnUcove, Slovenska ulica, in Jos. H8f-ferja. Šolska ulica, VSI NA DELO ZA »JUOOSLOVENSKO" MATICO. I Celje. Ljudsko štetje v Celju. Pregled popisnih rezultatov še ni povsem dovršen. Naštelo se Je približno 6700 civilnega prebivalstva, od tga krog 940 Nemcev. Leta 1910 je štelo mesto 6652, torej se je število prebivalstva le neznatno pomnožilo, ker se more mesto širiti le v okolico (Gabrje). Značilno za sleparstvo pri prejšnjem ljudskem štetju pa je število Nemcev. Dočlm so našteli leta 1910 še 4625 Nemcev, jih je sedaj le 940, a število Slovencev se je dvignilo od 2027 na 5760. Tako torej Izjeda nekdanje »nemško« Celje! Stanovanjska konfcronca se je vršila 14. tm. na celjskem magistratu. Udeležili so se je zastopniki hišne posesU In kapitala ter člani stanovanjskega urada. Sklenjeno Je bilo delati na to, da mestna občina s pomočjo držarve že tekom letošnjega leta sezida več poslopij, v katerih bi bilo krog 40 stanovanj. Društvo meščansko-šoiskega učiteljstva za Slovenijo se je ustanovilo na sestanku 13. tm. v Celju. Obrtniški tečaji. Celjska ekspozitura Urada za pospeševanje obrti je priredila za krojasče 6 tedenski prikrojevala! tečaj, ki se je otvoril 14 tm. Pouk vodi učitelj g. Alojz Knafelj iz Sopdnje Šiške. — Cujemo, da se pripravlja tudi črevljaTski prikrojeval ni in pa knjlgovodstvenl tečaj. Smrtna kosa. V celjski bolnici je po dadjšl bolezni preminul posestnik in trgovec Ignac Mikuš Iz Smartna ob Paki v starosti 50 let. — V Liscah Je umrla posestnica vile Petriček Valcska Petriček v starosti 36 let Celjskemu pevskemu društvu jo poda-rH g. davčni nadupravltelj Jakob Blažan 1000 K. Posnemanja vredno! Koroško, V Grebinju je za svečnico Krščanska stranka napovedala shod in kot glavni govornik bi imel nastopiti g. Podgorc. A shod so razbili bivši »volksverovci«, boljševikl in drugi taki nadebudni elementi. — Zelo se čudimo, da je tudi Helorfova garda, ki je sicer dobro disciplinirana, odpovedala. Skoro bi rekli, da Je sramota zanjo, da ni znala Ščititi »heimatsdienstlerja«. kakor je gosp. Podgorc in mu omogočiti zborovanje. — Pa vendar ne, da bi Helmats-dienst zahrbtno ruval proti Podgorcu, kar bi bilo očividna krivica ali pa ga celo sumničil, da je habsburški eksponent, kar bi bila še večja krivica. Primorje. Zaradi napada na tiskarno »Edinosti« je poslalo politično društvo »Ednost« brzojavni protest ministrskemu predsednik« v Rim. Obenem se ventilira vprašanje, ali bi ne kazalo premestili tiskarno v Sežano ali Postojno, kjer bi bila varna pred fašisti. Ljubljanski obe. svet Ljubljanski občinski svet Je imel včeraj javno sejo. Predsedoval je župan dr. Ivan Tavčar, ki se je spominjal umrlih občinskih svetnikov Malija in Kunca. Sprejem v občinsko zvezo: Predlogi poročevalcev so bili sprejeti. — Kot zastopnik slarišev v. tfišji šolski svet je bil izvoljen Engelbert Pran-chetti, kot njegov naincsnik pa Fran Kavčič. — f V kuratorij mestnega dekliškega liceja za dobo prihodnjih treh let so bilii zvoijeni: predsednik dr. Triller, kot člani pa Dimnik, Likozar, Planinšek, PustoslemŠek, Ružička, ga. dr. Tavčarjevai n ga. dr. Kokaljeva. Ustanovitev komunlkalne banke (Predlog obč svet. Kocmurja.) O tem predlogu je poročal podžupan doktor Triller. Predlog je bil odklonjen, pač pa se je sklenilo, da se po možnosti razširi delokrog Mestne hranilnice. — Ob enem se je razpravljalo o najetju 20 milijonskega posojila v restavracijske svrhe za popravila cest itd.) ter so se tozadevni predlogi sprejeli. Mestne pekarne: Dosegla se Je poravnava med mestno občino In najemnikom Kavčičem tako, da je dobil najemnik lokal v Prešernovi ulici za dobo 5 let brezplačno v najem. —• Veža imenovane pekarne je bila servitut frančiškanskega samostana. Za odkup tega servituta se plača frančiškanom 10.000 K. Napeljava elektrike v šišensko šolo: V ta namen se je dovolilo pet-najsttisoč kron. — Za nujne poprave na ljubljanskem gradu se je dovolilo 17.000 K. — Za popravo javnih stranišč se je dovolil naknadni kredit 13.000 K. — Cesta na južni kolodvor se prevzame pod pogoji, ki jih je stavil stavbni urad. — Pobiranje zvišane vodovodne doklade se dovoli do konca leta 1922. Mitnina v Šiški: V ta namen se Iknoi hiša iL 229 jsl 298.000 i£- Zao dpravo stanovanjske bede: Obč. svetnik dr. Adlešič je nujno predlagal, naj se zviša gostaščina za 100 °/o, dohodki pa naj se stekajo v fond za zidanje stanovanjskih hiš. Predlog je bil sprejet. Sokolstvo. Seja odbora JSS se vrši 26. In 27. februarja v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. K seji odpošlje vsaka župa po enega zastopnika. Legltlrucijo in znaki. Radi nepričakovanih ovir se je razpošiljanje legitimacij in znakov nekoliko zakasnelo. Bratska društva prosimo nekoliko potrpljenja. Društva katera še niso naročila legitimacij, naj to takoj store. Šport in turistika. Smuška tekme v Bohinju se vrši v nedeljo 20. tm. s sledečim sporedom: 1. Tekma starejših za prvenstvo Jugoslavije ta Slovenije na približno 7 km daljave. 2. Tekma mlajši h za prvenstvo Bohinja po brdfh na približno 4 km daljave. 3. Damska tekma za prvenstvo Gorenjske po br-