Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 69-80 Članki in razprave 69 UDK 711.76(497.4)" 17" 627.4:929 Vega J. Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega STANISLAV JUŽNIČ dr., Fara 2, SI-1336 Vas IZVLEČEK Pregledali smo dokumente o Gruberjevi brodarski šoli v Ljubljani, ki jo je obiskoval Vega. Raziskali smo doslej neznane podatke o delovanju inženirja Vege po koncu šolanja v Ljubljani Preučili smo dokumente o Gruberjevi navigacijski direkciji, pri kateri je Vega služil Ugotovili smo, da je Gruber zaposlil Vego in druge inženirje pri regulaciji Mure med Gradcem in Radgono. Opisali smo vodne razmere, s katerimi se je Vega srečaval pri svojem delu. Nakazali smo, kaj je ambicioznemu Vegi preprečevalo hitrejše napredovanje v službi Kot enega od vzrokov za Vegov odhod na Dunaj smo predstavili slabitev Gruberjevega vpliva v deželi. ABSTRACT GABRIEL GRUBER AND NAVIGATIONAL ENGINEER JURIJ VEGA All biographies of Jurij Vega mention his connections with Gruber and the Navigation Directorate for Inner Austria. However, these obseri'ations were merely guesses. This paper discusses Vega's work for Gruber's office for the first time on the basis of the original documents. Vega was born in Carniola, but there was eventually no place for him in his native land. Gruber hired him to do some navigation work in the neighbouring Styria. Vega was not very satisfied with the position. He probably took advantage of the well-developed town ofGraz. Its university had just been degraded to a lyceum, but Graz still had some eminent scientists, including Biwald, a former professor at the University of Ljubljana Uvod Vegova pot od pastirja do barona je Kranjcem pisana na kožo. Vsak pravoveren Kranjec si jo želi uresničiti in se povzpeti do modre plemiške krvi. Žal imajo vse dosedanje Vegove biografije pomanjkljivost - manjka jim en člen, leta Vegovega dela pri regulaciji notranjeavstrijskih rek. Zato bomo dopolnili Vegovo podobo s podatki o njegovem delu pri uravnavanju reke Mure; tokrat bodo prvič predstavljeni slovenski javnosti. Brodarska šola v Ljubljani Vegova "manjkajoča leta" so tesno povezana z Gruberjem, sivo eminenco kranjskega šolstva in tehnike tistih let. V soboto, 4. 6. 1768, je prišel profesor eksperimentalne mehanike Gabrijel Gruber iz Judenburga v Ljubljano. Naslednjega leta je postal predstojnik katedre za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Profesuro je posebej zanj ustanovila Kranjska kmetijska družba. Pouk seje začel 8. 4. 1769. Naj stoik Vega je v tem času obiskoval nižje razrede gimnazije v Ljubljani, kjer je občudoval napredek Gruberjevih del. Ob koncu Vegovega študija na nižji stopnji je Gruber 15. 1. 1773 dobil dva tisoč goldinarjev, namenjenih šoli za mehanične in hidravlične študije, in je še istega leta začel zidati.1 Na katedri za mehaniko in hidravliko je poučeval nizke gradnje, mapiranje in vodil poseben "brodarski" oddelek. Njegovo šolo so obiskovali celo Benečani. Jurij Vega (1754-1802) je ob koncu študijev leta 1775 prejel diplomo "brodarskega inženirja", usposobljenega za projektiranje mostov, pristanišč in suhih dokov. Brodarska šola v Ljubljani je nastala ob širših prizadevanjih v monarhiji, ki jih je začel Karel VI. z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu leta 1717.2 Gruberjeva brodarska šola je bila edina te vrste v monarhiji. Izobraževala je prve domače strokovnjake za navigacijo in tudi oficirje za vojno mornarico.3 Glede ladijskega modelarstva je bila boljša od tržaške in pozneje reške pomorske šole, na kateri je Gruberjev prijatelj Franc Ksaver Orlando (1723-1784) usposabljal predvsem ladijske kapitane. 1 Pahor, 198 L 13. 2 Pahor, 1970,44. 3 Pahor, 1981, 11, 13, 14, 18, 25, 28-29, 32, 33, 34, 35, 36; Hlaj 1999, 767-769. 70 Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 TENTAMEN PHILOSOPHICUM Es 'LOGICA, MKTAi#HSICA; ALGEßKArfIHjOMETRlAT tU OOHOi-JCTßl^, GEOQESIA STilRE-ÖttS*KlU. GEOH^TRIA CTJlVA-JlUJlii BALTSTKA; RT »iTEICA SAM ejuu '' am P/ ^ Tia U.K1 iHw jcpocuexv:' müsse JJf AJtCÜll», AiliBliM L jjucimi J.lJ/:I CI_ O tiLEÜüRfl seildrTL M ryih PhL>±^ ruBt, I?T ORJ >, ALM HCT. i- tift:!,! D,JOSEPH! MAi-FFJ BM GLATTport, MATtl rSLWfcS, fiflSL, Ki OKP vdv si; « ci a. lmo-. t T.khokU l,(XJr ET MET, ,:-k-jJir i*LrBL n üirB, £ U il I V E It JrtHO D.PJEHiK fOCLJtTJI,.eÜlll 11 J / gJllsš QUJESTIÜNES JLOGICA, v Quvi & ^uempiei: cogmiic t Q-tnj «klinik fanal ^ ' kiiiiJit? Qj« fk&Htioasi, i djy^ ££ j. cb i r-i, it« i Q-jud jbdichiffl , ^ TJ^MJ; ?QUJS cjwmjcM i ^JidppjLcidti? V*E pj-Jrdjia -ivjf-.tn^tirisiic c^cwujwiftfi. ^Äcfpeili^TiQ^^ntB&^fSH ar «tu i Q^d tawdÜBtkjYQ«* «juipriDoj j * THEORESCATA» L .iWijL-^iü Ä^iinnrnp pfcüofc* pucim, op* .ÜMkMtcg et ootak» iu-V Ai ri- Naslovnica izpitnih tez ob koncu študija Vege, Poglajna in Kalana v Ljubljani Navigacijska direkcija v Ljubljani Od leta 1762 do smrti je komerčni svetnik Fremaut imel v rokah vrhovno vodstvo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici.4 Fremaut je 15. 1. 1766 kupil graščino Strane pri Vremah (Streinach) od pl. Abramsberga za 10.000 gld.5 Po njegovi smrti ga je pri regulacijskih delih nadomestil Raab.6 4. 6. 1772 so bila z dvornim dekretom vsa porečja v monarhiji razdeljena na dva oddelka (divisionen). Prvi je obsegal Savo od Ljubljane do Zemuna, Kolpo, Ljubljanico, Muro in Dravo. Upravljala gaje navigacijska direkcija s sedežem v Ljubljani. Podrejena je bila neposredno dvorni komisiji za plovbo, ki je za direktorja postavila Gruberja, v pomoč pa mu je dodelila prejšnjega navigacijskega komisarja Franca Miihlbacherja. Gruber je obdržal direktorski položaj do 1. 5. 1781, njegove pristojnosti pa so se pozneje Maximilian pl. Fremaut (t 1769). Smole, 1982, 464- Umek, 1986, 256. Umek, 1986, 258. Franc Anton pl. Raab (* 21. 12. 1722 St. Leonhard na Koroškem; f 20. 4. 1783 Dunaj). razširile tudi na druge reke v Notranji Avstriji. Gruberjev mlajši brat Tobija je bil med letoma 1774 in 1777 navigacijski ravnatelj v Temiš-varju, na nasprotnem koncu dolge vodne poti po monarhiji. Od leta 1773 navigacijska direkcija ni bila več neposredno podrejena dvorni komisiji za plovbo, temveč je bila vezana na deželno glavarstvo. Deželno glavarstvo je leta 1774 postavilo Ivana Ursinija grofa Blagaja (Blagay) za posebnega referenta navigacijskih zadev/Blagaj je že nekaj let prej prevzel položaj direktorja cestnih del na Kranjskem, potem ko je grof Leopold Lamberg umrl.8 Drugi oddelek se je ukvarjal z navigacijo na Donavi. Leta 1774 so za dela na Gruberjevem oddelku porabili 17.500 gld, na Donavi pa za tretjino manj 11.500.q Večina tega denarja je bila porabljena za plače navigacijskim inženirjem in drugim uslužbencem. 7 Umek, 1986, 257-258. 8 Šorn, 1977, 64, 67, 77. 9 Pickl, 1977, 229. Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 71 Gruberjeve ladje Ob prevzemu navigacijske direkcije v Ljubljani leta 1772 je Gruber pri Kranjskih deželnih stanovih zaposlil več ladijskih mojstrov, 18. 2. 1774 pa še najboljšega med njimi Tržačana Špirita Viga. Tako je Vega v zadnjem letu svojega šolanja na Gruberjevi brodarski šoli sodeloval z mojstri evropskega slovesa. Na plačilnem seznamu Kranjskih deželnih stanov so ostali do leta 1783, ko so Gruberjeve ideje v glavnem že izgubljale podporo. Vigo je dobival plačo 1 fl 8 Iona dan, Tržačan Michelle Galiatti (Gabiatti) in Pirančan Checco (Franc) Davanzo pa po 30 fl na mesec. Poleg njih sta bila zaposlena še Dominik Persoljo (Persoglio) in Frančišek Perušič (Franc Perushitz) s plačo 1 fl na dan. Njihova skupna plača leta 1774 je bila več kot 1000 fl, 788 fl 57 kr pa so znašali materialni stroški za les in podobno.10 Bili so visoko usposobljeni obrtniki in so dobivali skoraj tolikšne plače kot Vega in drugi Gruberjevi inženirji. Gruber jih je sprva nameraval uporabiti v državni ladjedelnici, ki jo je 12. 6. 1773 hotel postaviti na Ljubljanici, v neposredni bližini jezuitskega kolegija. Pripravil si je ladjedelski les in ladje po zgledu dve leti starejše ladjedelnice v Karlovcu. Tam so izdelovali čolne z nosilnostjo 3000 q na renski način z vrvmi iz konoplje. Žal je gradnja ladjedelnice na Ljubljanici odpadla zaradi gmotnih težav;11 položaj pa sta še poslabšala prepoved jezuitskega reda in požar leta 1774. Tabela: Dohodki Gruberjevih ladijskih mojstrov v času Vegovega študija leta 1774 Ime Začetek dela Konec dela Delovnih dni Skupaj Vigo 18.2. 31.12. 317 359 fl 16 kr Galiatti 23.6. 21.11. 4 mesece 28 dni 157 fl12 Davanzo 10.4. 28.9. 5 mesecev 22 dni 17211 Persoglio, Perushitz 23.7. 28.11. 252 252 Med letoma 1772 in 1774 so ladijski mojstri pri Gruberju izdelovali modele za rečne ladje, ki so plule po Ljubljanici in Savi. Po prihodu "najspretnejšega ladijskega mojstra" Viga so izdelovali tudi modele pomorskih ladij za pouk pri Gruberju. Vigo je vseskozi delal za Gruberja, ostale mojstre pa je potreboval predvsem v poletnih mesecih. Njihovi modeli bojne ladje "Cesar Kari VI", beneške bojne galeje, pristaniške tovorne galeje, korvete, dvojambornika in Gruberjevo ogrodje za sestavljanje ladij so danes 10 AS, Deželni stanovi I, Sk. 684, fasc. 385, str. 229. 11 Pahor, 1981, 14. 11 " Napaka, pravilen seštevek le 148 fl. last Narodnega muzeja v Ljubljani, hrani pa jih Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. Fregati iz let 1775-1777 in drugi modeli so bili razstavljeni v pomorskem muzeju v Pulju, vendar so izginili ob italjanski kapitulaciji leta 1943. Pri Gruberju so izdelali model trgovske dvojambornice z 80 do 100 t nosilnosti, vlačilec za les pa je bil prirejen za plitve vode severnega Jadrana. Vsaj en model fregate so izdelali po portugalskem vzoru, kar je bilo lahko povezano s pomorsko šolo v Sagresu na rtu S t. Vincenta, ki jo je princ Henrik Pomorščak (1394-1460) ustanovil leta 1418. Šolo so strokovno in upravno najprej vodili dominikanci, nato pa jezuiti. Jezuiti so bili pregnani iz Portugalske, še preden je Gruber začel pedagoško delo, tako da so tudi neposredno vplivali na Gruberjev pouk brodar-stva. Tržaška navtična šola in ljubljanska brodarska šola sta sledili tudi zgledu pomorskih šol v Marseillu in Hamburgu, ustanovljenih leta 1728 oziroma 1749. Biser ljubljanskega modelarstva je bil model beneške galeje s tremi jambori z latinskimi jadri, ki so ga izdelali leta 1779 in 1780. Bojno linijsko ladjo imenovano, po očetu Marije Terezije cesarju Karlu VI s 106 topovi na štirih krovih, so ob pomoči strokovnjakov iz Antwerpna sestavili na Reki med letoma 1717 in 1719. Gruberjevi sodelavci so sestavili skoraj tri metre dolg model ladje leta 1781 in 1782 po originalnih načrtih, bržkone v razmerju 20 proti 1. V dvorano palače, ki jo imenujemo po njem, je Gruber postavil zbirko vsaj petnajstih ladijskih modelov dolžine in višine okoli 2,5 m in večji model ladje Cesar Karel VI.13 Zbirka je brez dvoma mladega Vego pritegnila in ga navdušila za navigacijo. Pri prevozu z ladjami so se Gruber in njegovi inženirji srečavali s številnimi zagatami. Jeseni 1767 je bila uvedena nova tarifa za čolne in je ostala nespremenjena do leta 1778. Med tovori je prevladovalo vino. V sedemdesetih letih so ga po Savi prepeljali po dvanajst do osemindvajset tisoč hektolitrov na leto.14 Med letom 1766 in 30. 5. 1778 so bili čolnarji prisiljeni voziti v roloju in so dobivali le uradno določene tarife prevoza. Odprava roloja je povzročila težave pri prevozu žita. G. Gruberje že leta 1779 predlagal ponovno uvedbo roloja ob podpori Žige Zoisa, Damijana Bartelottija, Antona Domijana in zemunskih trgovcev Filipa Radkoviča, Ivana Obradoviča ter Petra Pallechuza. Cesarski Dunaj je tedaj prisegal na prosto trgovino, zato je bil predlog odklonjen po posredovanju baronov Leopolda Liechtenberga in Franca Apfaltrerja pri deželnem glavarstvu.15 13 Pahor, 1981, 13, 15, 24, 26-27. 14 Umek, 1964, 197. 15 Umek. 1964, 194, 199; Umek, 1986, 257. 70 Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 Za tovorjenje je Gruber uporabljal posebne patentirane ladje, ki jih je opisal 8. 1. 1779.16 Gruberjevo zavzemanje za plovbo z velikimi jadrnicami so podpirali trgovci, nasprotovali pa so mu deželni stanovi. Jadranje po rekah najbrž res ni bilo posebno učinkovito. Največje težave so bile pri prevozih po toku navzgor, ker so plovila vlekli konji in predvsem voli. Za vleko čolnov je zadostoval par volov, za ladje po Savi navzgor pa so včasih vpregli tudi do enaindvajset jarmov oziroma tri "vlake". Na posameznih težko dostopnih točkah je moralo vleči tudi do petdeset ljudi.17 Licejski profesor Balthazar Hacquet seje med počitnicami leta 1775 še dal pregovoriti sodelavcu Gruberju, da ga je z novo jadrnico zapeljal do Zemuna. Veličastno ladjo je zgradil v Karlovcu porenski ladjedelniški mojster Heppe ob pomoči Viga in drugih Gruberjevih mojstrov.18 Ko so ladjo nazaj grede vlekli proti toku, se je nenadoma prelevila v nerodno plovilo. Hacquet je bil sicer vajen težkih planinskih tur, vendar ga je zamudno premagovanje jesenskih brzic muhaste Save tako razjezilo, da je postal najglasnejši nasprotnik Gruberjevih načrtov. Heppe je delal za Gruberja že aprila in maja 1773, ko je zgradil ladjo za prevoz soli iz Szegedina do Zemuna po reki Tisi. S svojimi izboljšavami je stroške prevoza znižal za 30%.19 Gruberjeve vodne poti na Savi in Ljubljanici Za tehnično izvedbo Gruberjevih načrtov in varno plovbo ladij so skrbeli inženirji, ki jih je večinoma sam izučil. Navigacijska direkcija je morala predlagati dela za izboljševanje plovbe, jih izvajati in nadzorovati, skrbeti za skladišča v Vrhniki, Zalogu, Krškem, Dobavcu pri Karlovcu in Sisku ter voditi navigacijski sklad.20 Gruber je želel izboljšati plovbo med Brodom na Kolpi in Siskom.21 Gruberjevi sodelavci so leta 1773 in 1774 izrisali karte rek z natančno zaznamovanimi vlečnimi potmi, usposobili vlečno pot od Zaloga do Litije in očistili bregove med Zalogom in Krškim.22 Poleg mojstrov ladjedelcev je 15. 1. 1773, 12. 2. 1773 in leta 1774 imel na plačilnem seznamu še navigacijske inženirje, navigacijskega blagajnika, računo-vodjo, zidarje, tesarje, kopače in dvanajst čolnarjev. Za glavnega navigacijskega inženirja sije takoj ob prevzemu direktorskega stolčka izbral Ignaca Kunstija (Kunstl), ki mu je leta 1774 izplačal 900 fl in še 394 fl 42 kr delovnih do- 16 AS, Deželni stanovi I, Sk. 684, fasc. 385, str. 263; AS, Dež. Glav. šk. 297. Nav. lit. S, 1/5 1773; Umek, 1986, 243. 17 Vrhovec, 1991.95. 18 Umek, 1986, 266. 19 Piekl, 1977, 230. 20 Umek, 1986, 257-258. 21 Piekl, 1977, 229. 22 Umek, 1986, 259. datkov. Kunstiju sta pomagala Gruberjev dotedanji študent Šemerl23 in Joan (Johann) Becker z enakima osnovnima plačama 900 fl, vendar brez dodatkov, Semerl je prevzel visok položaj pri Gruberju takoj po koncu študijev. Licej je končal pred Vego, čeprav je bil tri dni mlajši od njega. Inženir pripravnik Matija Starizki (Staricki, Starezky) je imel trikrat nižje dohodke, navigacijski blagajnik Joseph Putscher je prejemal po 84 fl, navigacijski računovodja Anton Plusc 24 in nadzornik del Franz Drobnitz po 60 fl.24 Naslednjega leta je Gruber svojim inženirjem plačal po 2000 gld. Veliko manj je seveda plačeval zidarjem in drugim delavcem za dela na prekopu.25 19. 4. 1775 je namesto Beckeija nastavil inženirje Karla pl. Prignitza, Ignaca Krosa (Clirosa) in Jožefovega pet let starejšega brata Andreja Semerla. Obdržal jih je do ukinitve ljubljanske navigacijske direkcije.26 Andrej je bil leta 1764 najboljši latinist v Ljubljani.27 Oktobra 1767 je absolviral logiko v Ljubljani, poučeval v višjih razredih gimnazije v Leobnu, končal filozofijo v Gradcu ter ponavljal snov s študenti jezikov in matematike v Gradcu. Nato seje vrnil v Ljubljano ter leta 1772 in 1773 poučeval dijake prvega letnika jezuitske gimnazije kot pomožni profesor. Obenem je Gabrijelu Gruberju pomagal pri računanju28 skupaj z Gabrijelovim mlajšim bratom Antonom Gruberjem (1750-1819), pozneje profesorjem matematike na liceju v Ljubljani. V Ljubljani je ohranjeno malo virov o Vegovem delovanju po študiju, ki ga je avgusta 1775 končal kot najboljši. Gruber gaje zaposlil kot navigacijskega inženirja za urejanje voda v notranji Avstriji in mu je letno plačeval po 600 gld.29 Kmalu je začel delati pri vzdrževanju plovbe na Štajerskem, saj bi sicer 25. 2. 1779 ne mogel biti nadrejen drugim trem inženirjem na Muri, med njimi tudi sošolcu Poglajnu in plemiču Marinelliju. Zaradi skromnega porekla Vega ni dosegel položaja, primerljivega s Semerlovim, ki bi mu po sposobnostih vsekakor pripadal. Tudi po osebnem dohodku je za Semerlom precej zaostajal. Gruber in sodelavci so se navduševali nad nizozemskimi prekopi z zapornicami. Zato so med letoma 1777 in 1779 poslali J. M. Semerla študirati prekope na Nizozemsko in v Porenje. Nizozemsko so tisti čas imenovali tudi "doma- 23 Jožef Marija Šemerl (Schemerl, * 1754 Ljubljana; t 1844). 24 AS, Deželni stanovi I, Sk. 684 fasc. 385, str. 226, 228: AS, Dež. Glav. Nav. lit. S/6, 15. 1. 1773, 12. 2. 1773; Umekr 1986, 258. — AS, privatni spisi. fasc. 875, predzadnji dokument 1. 6. 1776. 26 AS, Deželni stanovi I, šk. 684, fasc. 385, str. 231; Umek, 1986, 258. 27 Annua, 297. 28 Annua, 415 (št. 23, 1772), 422 (št. 29, 1773), 465 (osmrtnica). 29 Kopatkin, 1934, 9. ARHIVI 26 (2003), št. 1_Članki in razprave_73 Gruberjev prekop (Gruber, 1781) čo" Belgijo, ki so jo Habsburžani upravljali med mirom v Utrechtu leta 1713 in francosko zasedbo leta 1795. Pretok tehnologije in ljudi med Brusljem in Ljubljano je bil v Vegovem času nadvse pester, čeprav takrat seveda še ni bilo govora o evropski skupnosti. Semerlov oče z enakim imenom je bil tehnični mojster, upravnik skladišč pri carinskem uradu in lastnik hiše št. 321, danes Breg 16. Imel je tudi skladišče in konjski hlev v Gradišču, na današnji Erjavčevi ulici št. 1. Za življenjsko družico sije izbral Marijo Katarino pl. Rebhuen, hčer člana ljubljanskega zunanjega sveta. Po vrnitvi v Ljubljano se je J. M. Semerl skupaj z bratom Andrejem znova zaposlil pri Gruberju. V knjižnico ljubljanskega liceja je prinesel več monografij o navigaciji, med njimi dela Tilemana van der Horsta in Jacoba Polleyja, nizozemskega državnega arhitekta in direktorja mlinov, v nizozemščini in nemškem prevodu. Ker je bila Horstova in Polleyeva zajetna knjiga predvsem polna skic zapornic, jezov in ladij, za Gruberjeve inženirje morda manj razumljivo vmesno nizozemsko besedilo ni bilo posebna ovira. Nizozemski načrti za ladje in jezove so dobro dopolnjevali številne podobne knjige, ki jih je Gruber že imel pri katedri za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. V knjižnici jezuitskega kolegija in pozneje liceja v Ljubljani jih je označeval z ekslibrisom "Zur Mechanic" brez letnice in omembe ustanove. Takšen eklibris so imeli tudi nekateri deli nemškega prevoda štirih Belidorjevih30 knjig o vodni arhitekturi iz let 1743-1771. Belidorjeva knjiga je bila poleg Boškovičevih glavni vir GruberjLevih načrtov za kanale na Savi in Ljubljanici, Semerl pa jo je citiral še leta 1782.Belidor je skupaj s Cas-sinijem meril poldnevnik v severni Franciji, pozneje pa se je ukvarjal z balistiko in matematiko za topničarje ter inženirje. Bil je član pruske akademije, londonske kraljeve družbe in dopisni član pariške akademije. Belidorjeve knjige, ki so jih sicer kupovali tudi ljubljanski jezuiti, je Boškovič leta 1764 priporočal za nakup, ko je začel predavati na univerzi v Pavii, tedaj pod habsburško upravo.32 30 Bernard Forest de Belidor (* 1693 Katalonija; 1761 Pariz). 31 Šorn, 1977, 59. 32 Markovič, 1969,653, 654, 656. 70 Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 J. M. Šemrl se je leta 1783 poročil s Saro Kappus pl. Pichelstein, katere predniki so bili fužinarji v Kamni Gorici na Gorenjskem. Po Gruberjevem odhodu v Belorusijo je J. M. Šemrl za dve leti prevzel njegovo katedro in risarsko šolo pri liceju. Za pouk je leta 1785 v Ljubljani in Celovcu izdal učbenik o geometriji in geodeziji. 22. 11. 1793 je pripravil podroben predračun pri spremembi namembnosti nekdanjega frančiškanskega samostana v Ljubljani za potrebe liceja. Kot gradbeni direktor je tehnično nadziral adaptacijo. Pred letom 1799 se je na Dunaju uveljavil kot arhitekt in načrtovalec prekopov. Leta 1810 je opisal načrt za plovni prekop od Dunaja do Jadranskega morja, ki je spominjal na starejše Gruberjeve zamisli. Bil je kameralni inženir, deželni cestni inšpektor, nato direktor pri deželni direkciji za stavbe in ceste v Ljubljani ter svetnik dvorne komisije. Leta 1811 se je povzpel v plemiški stan z nazivom pl. Lcytenbach. Gruber od 10. 12, 1777 ni več vodil del na prekopu. Kljub temu je še tri leta in pol ostal ravnatelj plovbe po Ljubljanici, Kolpi in Savi. Na visoko funkcijo je bil gotovo ponosen in je ni nikoli pozabil omeniti ob svojih podpisih. Čeprav mu je bilo prepovedano vmešavanje v graditev prekopa, je na plačilnem sezamu obdržal vse inženirje, razen odsotnega J. M. Semerla, Seveda ni več plačeval zidarjev in kopačev, ker jih je skupaj z deli na prekopu prevzel dvorni svetnik Strupi,34 kije leta 1779 kot polkovnik končal pet let trajajoča dela na cesti med Kar lovcem in Senjem.3ii Gruberjeva in Vegova rečna pot po Muri Splavarji na Muri so imeli že od leta 1629 posebne grbe. Prvo postajališče pod Gradcem je bilo mesto Waldon. Navigacijske postaje so bile v Leobnu, Waldonu in Radgoni. Med 20. 5. 1755 in 1. 12, 1755 je bila končno določena dolga stoletja sporna meja med Štajersko in Madžarsko, predvsem ob zgornjem toku reke Mure. Vega in drugi izbrani navigacijski inženirji so dodeljeno progo prepluli po dvakrat na leto in ugotavljali vse začetke spreminjanja rečnega korita. Vsak poseg v tok je moral najprej dovoliti navigacijski inženir izbranega odseka.36 Čolnarska ceha v Legradu in Drnju blizu izliva Mure sta na osnovi privilegijev Marije Terezije iz let 1766 in 1770 zahtevala od vseh ladij in splavov, da za vsak prevoz blaga, razen lesa, najamejo po štiri njune čolnarje in mojstra za pot do Osijeka. Pet radgonskih čolnarjev si je v Vegovem času prilaščalo izključno pravico do 33 SBL, 216-217; Ljubljanski klasiki, 1999, 281, 455; Ciperle, 2001, 261; Serše, 2000, 42. 34 Vincenc Jurij Strupi (Struppi, 1733-1810). 35 Tonkovič, 1985, 198. 36 Suppan, 1984, 113, 204-205. splavarjenja po Muri, dokler ni dvorni ukaz 29. 10. 1784 zapovedal proste vožnje s splavi za vsakogar.37 Muro so začeli urejati za plovbo leta 1770, ko je strugo pregledala posebna komisija in so začeli opravljati manjše posege. Mura je imela več meandrov kot Drava. Poleg tega je dobro povezovala Štajersko v smeri sever-jug, denimo pri prevažanju soli iz rudnika v Ausseeju, Zato so se bolj ukvarjali z urejanjem vodnih poti na Muri kot na Dravi. Na Muri so tudi splavarili, še več pa po Dravi in predvsem po Savinji ter naprej po Savi.38 Med Šentiljem in Radgono je med 15. in 19. stoletjem nastala ob Muri pustota neobdelane zemlje zaradi turških vpadov, kužnih bolezni ter visokih voda. Pozneje so med Šentiljem in Cmurekom zemljiščavznova obdelali.39 Omenja se brod čez Muro pri Šentilju, kjer je imel brodar 90-letno mater in 5 3-letno ženo Katarino leta 1770, nekaj let pred Vegovim prihodom.40 Gruberjevi inženirji so strokovno reševali probleme na Muri že od Gruberjevega prevzema direktorskega mesta, več let pred Vegovim prihodom.41 Ko je Vega končal višje študije v Ljubljani, je Gruber leta 1775 začel regulacijska in sanacijska dela na Muri od Waldona do Radgone. Dela je Kunsti sprva vodil z dvema podrejenima inženirjema, pozneje pa s štirimi. Muro so z velikim uspehom regulirali do leta 1781.42 Najprej so odpravili škodo zaradi poplav. Pri Waldonu so popravili levi rokav reke približno 1 km od izliva potoka Kainach. Predvsem so preprečili, da bi potok spodjedal trško pot. Podobne probleme so na tem odseku reševali tudi pozneje ob postavitvi železnice.43 25. 2. 1779 so Vega in sodelavci sanirali škodo zaradi poplav Mure v preteklem letu.44 Gruber je poročal deželnim stanovom o vseh delih v zvezi z uporabo voda, posebno pri prizadevanjih za izboljšavo plovbe. Predstavil je možnosti in prednosti za plovbo po Muri navzgor ter predstavili svoje inženirje. S Štajerske so lahko po Muri pripeljali na Kranjsko in na Hrvaško, Žal je Mura vsako leto spreminjala strugo, ustvarjala meandre in spodkopavala obalo. Na območju od Leobna do Gradca so bile okvare struge majhne. Največ je bilo odlomov skal, ki so padale v dele struge. Nastajale so sipine, zato jih je bilo treba vedno znova prekopavati. Najširši presek struge je bil 37 Vrhovec, 1991, 99. 38 Šorn, 1984, 36-37. 39 Suppan, 1984,221. 40 Suppan, 1984,222. 41 AS, Deželni stanovi 1,šk. 684, fasc. 385, str. 272. 42 Pickl, 1977, 229-230; Ilwof, 1909, 553; Tremel, 1946, 38. 43 Suppan, 1984,205. 44 AS, Deželni stanovi I, šk. 684, fasc. 385, str. 269-285. Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 71 med Gradcem in Radgono, kjer je Mura vsako leto spreminjala tok. Neravnine in loke je preraščalo grmovje, reka pa je bližnjo raševino ob poplavah razdejala kot po bitki. Grozovito opustošenje se pogosto še dolgo ni zaraslo. Leto za letom je pesek neustavljivo prekrival velike površine. Voda je prestopala bregove in se razlivala po pobočju. Propadanje je stopnjevalo samovoljno postavljanje jezov za mline, kjer so brez strokovne zidave mlinščice mašili z blatom. Mlinarji sami jih niso čistili, saj je bilo predrago. Tako so jezovi med poplavami reke prejemali še več vode. Vsaka poplava je povzročila zasipavanje s peskom in višanje struge. Med delovanjem mlina so mlinarji začasno samovoljno preusmerjali tok Mure. Tako so ustvarjali peščene otoke in poplave na nasprotnem bregu reke. Poplava je končno zasula s peskom celotno strugo in prisilila reko k spremembi toka. Nič manjše posledice niso imele nezaželene ovire; tako so veliki kosi zemlje zajezili odtočne žlebove in spreminjali tok reke. Najbolj so tok Mure ovirale goščave, ker jih ni bilo mogoče dovolj hitro krčiti. Razrito zemljo je vodni tok lahko zbral na več krajih hkrati. Že šest let je bil tok vode povečan, zato so morali vsako leto za vodne jezove izkopati po dvanajst kubičnih čevljev materiala. Stroške je pokrila oblast, vendar ni plačevala dodatkov inženirjem, ki so jih seveda zahtevali za svoje delo in potovanja. Izkušeni Gruber je trdil, da ima podporo oblasti in da lahko dvome svojih nasprotnikov "svetohlincev" brez težav ovrže. Seveda podpora oblasti ni bila več nesporna, saj so ga pred tem že umaknili z del na prekopu. Gruber je opisal pogosto vdiranje struge reke na mnogih krajih. To je marsikje povzročalo večji padec in zato manjšo količino vode. Kljub temu je menil, da lahko vzdržuje plovnost Mure. Poročal je o izvozu iz Notranje Avstrije v višje ležeče dežele, predvsem na Dunaj. Potovanja po vodi so bila cenejša od kopenskih, saj je bilo mogoče ladje veliko bolj natovoriti kot kopenska prevozna sredstva. Tudi vožnja po toku navzgor je imela nizko ceno. Seveda so bile vodne poti uporabne le zaradi strokovnih posegov Vege in drugih Gruberjevih inženirjev. V Gradcu je glavi inženir Ignaz Kunsti vodil dela z velikim uspehom in je imel pri tem nedvomno zasluge.4^ Naročal je izvajanje del podrejenim inženirjem, ki niso imeli pregleda nad vsemi delovnimi problemi. Podrejeni inženirji so bili samostojni pri izvajanju del in so bili odgovorni za storjene napake. Gruber jim je plačeval po 1000 fl na leto, še posebej pa potne stroške in dnevnice v višini 3 fl.46 || L jj ¿fJŽi^:^ ||| -1 m i/2ux /mM ^¿¿j AA ¿/2*,__i- y/r ^f-^? M hh // ^ S ■M4 me t, -J -----~- , j M A/// . |.ŠC : _ g g—1| —:— uC t t t*r i *'■(.liW L ' ' ' J li *L ¿t) 2 . n M« 45 AS, Deželni stanovi I. Sk, 684, fasc. 385, str. 274, 278. 46 AS, Deželni stanovi I, Sk. 684, fasc. 385, str. 275. Gruberjev zapis o Georgu Vehi (Juriju Vegi) in drugih inženirjih na Muri 25. 2. 1779 (AS, Stanovi l, št 684, fasc. 385, str. 276) Za plovbo po Muri od Gradca do ogrske meje je 25. 2, 1779 zaposlil štiri podrejene inženirje. Trije med njimi so si razdelili posamezne odseke, prvoimenovani Vega pa je vodil celotna dela. Po 76 Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 Vegi je naštel njegovega sošolca Poglaina,47 Greinerja48 in Josepha pl. Marinellija.49 Vega in Poglajen sta prejemala le po 600 fl na leto, druga dva inženirja pa samo po 400 fl. Vegova skupina je po Gruberjevih navodilih odstranjevala ovire pri plovbi na posameznih odsekih: 1. Poglajen je skrbel za plovbo med Gradcem in Lipnico (Leibnitz). 2. Greiner je skrbel za plovbo med Lipnico in Cmurekom (Mureck). 3. Pl. Marinelli je skrbel za plovbo od Cmure-ka do Radgone (Radkersburg). Vega in sodelavci so po Gruberjevih ukazih sorazmerno dobro in sistematično skrbeli za plovbo po Muri. Kopali so kratke jarke na odsekih, ki jih je Gruber določil po skrbnem opazovanju: - izkopali so 12 kubičnih čevljev materiala brez posebnih plačanih dodatkov za kontroliranje del; - vsa pooblastila je imel vodilni inženir Ignac Kunsti; podrejene inženirje je razporejal po svoji volji; - po Gruberju bi bilo treba v vsej deželi najstrožje prepovedati posege v vode brez dovoljenja in privolitve njegove uprave; - ribičem bi bilo treba prepovedati metanje grmovja in drugih materialov v reko; - naročila so opravljali brez previsokih stroškov ob podpori lokalnih gospostev.50 Pri delu na Muri je Vega sodeloval z znanstveniki iz Gradca. Na univerzi je fiziko predaval nekdanji ljubljanski profesor Gotlib Leopold Biwald (1731-1805), ki je na Štajerskem prvi preizkusil strelovod51 in s tem gotovo pritegnil pozornost mladega Vege. Biwaldov prijatelj matematik Poda52 in za njim leta 1773 Ptujčan Tirnberger53 sta Gradec zapustila po uspešnem vodenju novega astronomskega observatorija in fizikalnega kabineta Nekdanji jezuit Kari Taupe je predaval matematiko na univerzi na Gradcu v 60-ih in 70-ih letih. Jožef D. je po Vegovi preselitvi na Dunaj 4. 11. 1782 graško univerzo sicer degradiral v licej, vendar je Biwald nadaljeval svoja predavanja iz fizike.54 50 51 52 53 54 47 Fidelis Poglain (Fidelius Poglajn, Poglayn, * Kranj). 48 Philipp (Filip) Greiner (* 12. 3. 1748/9; > 2. 12. 1782). 49 AS, Deželni stanovi I, äk. 684, fese. 385, str. 276. AS, Deželni stanovi I, šk. 684. fasc. 385, str. 278. Kunitsch, 1806 19, 27. Nikolaus Poda von Neuhaus (Boda * 4. 10. 1723 Dunaj; SJ 22. 1. 1740; t 29. 4. 1798 Dunaj). Kari Tirnberger (Tirenperger, * 27. 10. 1731 Ptuj; t 1780 Schott wein). II wo t, Peters, 1875, 262. Leopold GuttJieb BIWALD _11731 - 1805) Doprsni kip Gotliba Leopoldu Biwalda (17311805), nekdanjega profesorja v Ljubljani in graškega profesorja fizike v času Vegovih del na Muri Gradec je imel v času, ko se je Vega preselil na Dunaj 2600 hiš in 44.000 prebivalcev in je bil poleg Maribora edino štajersko mesto z več kot 5000 žitelji.55 Konje za obhode ob bregovih Mure so si Vega in sodelavci lahko sposojali v znameniti kobilarni kneza S chwarzenberga v Cmureku.56 Leta 1785 je 22-članska skupina armadnih zemljemercev in maperjev pod vodstvom polkovnika Neua končala merjenje porečja Mure. Njihovemu poročilu dolgujemo podroben opis Mure, s katero seje Vega moral ubadati nekaj let prej. Glavni tok reke so spremljali številni rokavi, med njimi stara Mura pri Landschi, Mlinščica od Gersdorfa do Weitersfelda, stara Mura pri Weitersfeldu in rokav reke pri Cmureku. Zaradi rokavov so nastajali številni otoki in manjše sipine, med drugim pri kraju Unterschwarz. Pri kraju Spielfeld se je tok Mure 55 56 Tremel, 1966, 202. Tremel, 1966, 198. Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 71 Mura pri Gradcu v Vegovem času RÄDKfRSBDKS \ 10 57 Wfï'idt Plan mesta Radgona na otokih Mure 78_Članki in razprave_ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 razširil na 38 do 40 čevljev, struga pa je postala globoka le 6 do 8 čevljev. Dno je bilo kamnito, poševne brežine pa visoke dva do tri čevlje. Pri kraju Strass so bili travniki močvirnati, Mlinščica pa je poganjala mlin Strasser. Pri Gersdorfu je bila reka oddaljena od vasi le 1500 korakov, razširila pa se je na 50 do 60 čevljev. Imela je položna bregova, visoka poltretji čevelj. Tam je Mura naredila rokav, širok 5 do 6 korakov in globok 4 do 5 čevljev; uporabljali so ga za pogon mlinov pri Gersdorfu in Oberschwarzi. Pot od Gersdorfa proti brodu na Muri je bila prehodna le, če ni narastel potok ob njej. Pri Weitersfeldu je bila Mura široka 50 do 60 sežnjev. Spodkopavala je levi breg in se vedno bolj približevala vasi. Pri Lichendorfu se je razširila na 110 do 120 sežnjev. Bila je polna sipin, ki so se vsako leto spreminjale. Na Mlinščici v Lichendorfu je bil trdno zgrajen mlin. Pri trgu Cmurek se je Mura razširila na 35 do 40 sežnjev. Bila je globoka 7 do 8 čevljev in zelo deroča. Vsako leto je za dva ali tri dni poplavila območje in za sabo pustila 10 cm debelo plast peska. Pri Ehrenhausnu je bil lesen most na kamnitih stebrih, dolg 100 in širok 8 korakov. Pri Cmureku je bil trden most na lesenih stebrih. Brodi so vozili pri Gersdorfu, Oberschvvarzi un Weitersfeldu; uporabljali so širok plitev čoln za 3 naložene vozove in 20 do 30 ljudi. V okolici Radgone je bilo polno sipin, Mura pa je spomladi navadno poplavila otok in mestne jarke ter predmestje Gris na desnem bregu. Tja so morali pluti s čolni, po poplavah pa so ostajala močvirja, Most čezjlavni tok je bil dolg 220 in širok 19 korakov. Cez rokav so postavili most, dolg 70 in širok 8 korakov. Mlinščica se je v Muro izlivala pri Altdorflu. Široka je bila 2 do 3 sežnje in je imela 3 čevlje visok breg. Po njenem kamnitem dnu je voda vedno tekla, mlini ob njej pa so bili trdno grajeni. Ob vasi Altdorf je bila Mura dobro prevozna s splavi,57 ob nizki vodi pa je imel Vega težave pri prevozu z ladjami. Reka je poplavljala tudi območji Laafelda in Sichel-dorfa, vendar ni ogrožala hiš, Sicheldorf leži nižje od Radgone in tako ni bil več v Vegovi pristojnosti. Gruber je predvideval prevoz lesa vse do izliva Kolpe v Savo pri Sisku.58 Upravnim inženirjem je dodelil po dva podrejena inženirja na vseh zahtevnejših položajih, Ignac Kunsti je vodil delo inženirjev,59 dokler ni vodstva po vrnitvi iz Nizozemske prevzel J. M. Semerl, kot lahko zvemo iz Gruberjevega poročila 5. 6, 1779. Starizki je medtem napredoval v najbolje plačano skupino inženirjev ob Kunstiju in bratih Semerl. Vendar so bile plače več kot dvakrat nižje kot pred petimi leti, saj so prejemali le po 400 fl, pol 57 Rajšp, 2001, 12-15. 58 AS, Deželni stanovi I. Sk, 684, fasc. 385, str. 284-285. 59 AS, Deželni stanovi I, Sk. 684, fasc. 385, str. 276-278. toliko za uporabo konja in 20 fl za druge stroške. Enako plačo 400 fl, toda brez stroškov za konje, so prejemali inženirji Ignatz Kros, Kari Prignitz in Ignatz Veha. Nižanje inženirskih plač je bilo gotovo tudi posledica Gruberjevih političnih težav, zaradi katerih je sicer nepolni dve leti pozneje izgubil službo navigacijskega direktorja, Gruberje zadnjega inženirja imenoval Ignatz Veha,60 dobre tri mesece prej, 25. 2. 1779, pa je zapisal Georga Veho.61 Morda je šlo za isto osebo in je nastala pomota pri prepisovanju dokumenta, morda zato, ker sta bila druga dva inženirja res Ignaca. Po drugi strani Gruber 5. 6. 1779 ni omenil nobenega izmed inženirjev, ki so Vegi pomagali pri urejanju plovbe po Muri. Poleg sedmih inženirjev je imel Gruber 5. 6. 1779 pri navigacijski direkciji v službi še osem oseb z nižjimi dohodki: dva računovodja, popisovalca opreme, tri tehnična risarja in dva korporala za dela na okopih. Vega je v naslednjih dneh odpovedal službo pri Gruberju. Že v kopiji istega poročila, označeni z (B), je Gruber nadomestil Veho s Franzom Minzlom. Minzel je prejemal enake Prva (A) izfned dveh kopij Gruberjevega zapisa o "Ignacu" Vehi in drugih inženirjih 5. 6. 1779 (AS, Stanovi I, Sk. 684, fasc. 385, str. 293) 60 AS, Deželni stanovi 1,šk. 684, fasc. 385. str. 276. 61 AS, Deželni stanovi I, šk. 684, fasc. 385, str. 293. — 11 V ;,.t..¿v,, ^ _____J^.aJP, r Jm T&- . iirj-rfa//V 1 ^ ^ J , .LJ4 ¿v ¿¿r. s / fi _ *** ^ ■ ■ -....... -f, i / ttt TU, tM. -i .ir —c*/*'. . - , /Z. — /A UP (■--- tu,tj?AI /,■"/- -pt JM , . af. . i: ' i _ . ja n ^ir ----------ah v fi^-i^f ------/A/ l . M, ,11. .j 'i' »' /Hi . . (f. Jiji^;.^ 'a I t ...... .■tflUC.J.fC.--...... <**■ ; i/r1 —. Jlr, jS.i,Yi./.. i - a/ __. /i ~ „i Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 71 dohodke in prav tako ni imel plačane uporabe konja.62 Vega ni bil med Gruberjevimi vodilnimi inženirji, ki so delovali v Ljubljani. Vodilnega mesta ni smel pričakovati zaradi skromnega rodu. Gruber ni omenjal Vege, Poglajna in njunih sodelavcev Kranjskim deželnim stanovom pred letom 1777, saj je poročal predvsem o delu na Kranjskem. Le 25. 2, 1779 je izjemoma poročal kranjskim deželnim stanovom o delu na Muri oziroma na Štajerskem.63 Za Gruberjevega naslednika je bil določen Semerl in možnosti za Vegovo napredovanje niso bile velike. Gruberjeva zvezda na Kranjskem je zahajala, dela na Muri pa so se bližala koncu. Zato se je 7. 4. 1780 Vega vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Dva meseca pozneje je bil objavljen navigacijski patent za Štajersko 25. 7. 1780, ki je prvič izrecno postavil celotni tok reke Mure pod upravo navigacijskega direktorja Gruberja. Trgovina na Muri je bila povezana tudi z ruskimi deželami;64 to je lahko bila ena od zvez, na podlagi katerih se je Gruber pozneje preselil v Belorusijo. Nekaj mesecev po Vegovem odhodu na Dunaj je Strupi 25. 11. 1780 končal prekop in celo prihranil nekaj zlatnikov od predvidenih 72.000 gld. Vega ni več slišal strela iz grajskega topa, po katerem so vodo spustili v prekop in kmalu znižali gladino na barju za okoli 70 cm 65 Leta 1781 je Gruberjev nekdanji pomočnik Maffei postal prostozidar v cesarskem mestu. Maffei je bil tedaj že tri leta tajnik feldmaršala kneza Jožefa Marije Colloreda-Walseja. Verjetno mu je priporočil tudi svojega nekdanjega učenca. V duhu velemesta je priimek Veha nadomestil z Vega. Gruberje leta 1779 pisal mineralogu Bornu o plovbi med Ljubljano in Trstom in o poldrugo miljo dolgem prekopu med Ljubljanico in Savo.66 V času objave pisma je Ignac, baron Born (1742-1791), postal veliki mojster najslavnejše dunajske prostozidarske lože "Resnična sloga", ki se je marca 1781 odcepila od lože "Okronano upanje". Strupi, ki je medtem postal baron, se je včlanil v Bornovo ložo 1. 7. 1785. Štiri mesece pozneje je Vega zaprosil za vstop v isto ložo. Sprejeli so ga po prostozidarskem obredu 9. 12. 1785.67 62 AS, Deželni stanovi L šk. 684. fasc. 385, str. 294. 63 AS, Deželni ttanovi I, šk. 684, fasc. 385, str. 229-250 (18. 2. 1774-25.7. 1777), 264 (8. 1. 1779). 64 Pickl, 1977. 231. 233. 65 Juričič, 1990, 53. 66 Gruber, 1781, 1,4. 67 Košir, 1998, 61-62; Košir, 2002, 81. Zaključek Vega je tako odšel v veliki svet. Naše kraje je sredi januarja 1785 zapustil tudi njegov nekdanji predstojnik Gruber in na skrivaj odpotoval v Belorusijo. Vega je postal znanstvenik evropskega slovesa, Gruber pa eden vodilnih evropskih politikov. Njuni poti se nista več križali. Z Vegovim odhodom uravnavanje Mure ni bilo končano. Po koncu Vegovih regulacijskih del na Muri so krajani Lipnice pod Jožefom II leta 1786 izgubili še zadnje pravice do mostnine.68 24. 1. 1787 je Jožef II poleg drugih bratovščin razpustil tudi čolnarski ceh.6^ Janez Tomasich (1799), geometer Žalske županije, in inženir Gottfrieg Totzauer, kraljevi cesarski cestni asistent, sta naredila načrt za regulacijo Mure od Dokležovja do Veržeja ter Dolnje Bistrice. Tedaj je kraje ob Muri obiskala posebna komisija.70 Še po Vegovi smrti so med letoma 1816-1876 uravnali tok Mure med kraji Thorn-dorf, Dörfla in Gösendorff.71 Vendar je promet po reki postopoma prevzemala železnica v obsegu, ki ga Vega seveda ni mogel niti slutiti. Po letu 1860 je nekoč pomemben promet z lesom, železarskimi izdelki, soljo in vinom po Muri zamrl.72 LITERATURA Historia Annua Collegij Labacensis, 17221773. NU K. Ms 1544. Belidor, Bernard Forest de. 1737-. Ar-chitectura Hydraulica. Pariz. Nemški prevod. 1743-1771. Architectura Hydraulica. Oder die Kunst das Gewässer zu denen verschiedent-lischen Hothwendigkeiten des menschlichen Lebens zu leiten, in die Höhe zu bringen. I-IV. Augsburg: Johann Georh Wertz. Ciperle, Jože. 2001. Podoba velikega učilišča ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800-1848. Ljubljana: Slovenska matica. Curk, Jože. 1977. Razvoj prometnih zvez v severovzhodni Sloveniji. Razvoj prometnih zvez. 199-224. Gruber, Tobija. 1781. Herrn Tobias Grubers, Weltpriesters und k.k. Bau- und Navigationsdirektors im Temeswarer Banat, Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain an Ignaz Edlen von Born k.k. wirklichen Hofrath. Vienna: Johann Paul Rrauss. Hlaj, Nataša. 1999. Ladijski modeli patra Gabriela Gruberja. Primorska srečanja. 23 (št. 222/ 223): 767-769. 68 Suppan, 1984,216. 69 Vrhovec, 1991, 28, 53. 70 Zelko, 1984, 26. 71 Suppan, 1984, 197. 72 Curk, 1977, 216. 80 Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Stanislav JUŽNIČ: Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega, str. 69-80 Horst, Tileman van der, Jacob Polley. 1738. Theatrum Machinarun Universale: of Keurige Verzameling van verscheide g rote an zeer fraaie Waterwerken, Schutsluizen, Waterkeringen, Ophaal- en Draabruggen. Met hare Gronden, Opstallen en Doorgesnedens. I-II. Amsterdam: Petrus Schenk. (Ponatisa 1757 in 1774 obeh delov v skupni vezavi. Amsterdam: Schenk). Ilwof, Franz, Peters, Karl F. 1875. Graz Geschichte und Topografie. Der Stadt und ihre Umgebung. Graz: Verlag der Geschäftsführung der 48. Versammlung der deutsche Naturforscher unf Ärzt. Ilwof, Franz. 1909. Flussregulierungen und Wasserbauten 1772-1774. Archiv für österr. Geschichte. 97: 522-538. Juričič, Daniela. 1990. Gabrijel Gruber - ob 250-letnici rojstva. Arhivi. 13/1-2: 52-55. Kopatkin, Viktor, S. J. 1934. Gabrijel Gruber S. J. in njegov prekop. Kronika. 1/1: 8-14. Košir, Matevž. 1998. Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži "Združena srca" v Mariboru in "Dobrodelnost in stanovitnost" v Ljubljani. Kronika. 46: 41-65. Košir, Matevž. 2002. Brat Vega, prostozidar. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 15-16: 75-111. Kunitsch, Michael. 1808. Biographie des Herrn Leopold Gottlieb Biwald, der Weltweisheit und Gottesgelehrtheit Doctor, ehern ahlige s Mitglied des aufgelösten Jesuitenordens, ordentl.und öffentlicher Professor der Physik. Senior und Director der philosophischen Facultät, und gewesener Rector Magnißcus an dem k.k.Lycäum zu Graz. Von Michael Kunitsch, jubilirten (sie!) Lehrer der k.k. Hauptnormalschule zu Graz. Graz: gedruckt bey den Gebrüdern Tanzer. Ljubljanski klasiki 1563-1965. 1999. (ur. Živ-ka Črnivec in drugi). Ljubljana: Maturanti klasične gimnazije. Markovič, Željko. 1968-1969. Rude Boškovič. Zagreb: JAZU. Pahor, Miroslav. 1970. Slovenski dijaki in študentje na pomorskih šolah (1754-1941). 10 let višje pomorske šole Piran. (Ur. Slavko Kavšek). Portorož: Primorski tiski Koper. 43-100. Pahor, Miroslav. 1981. Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo-navtika-navigacija. Slovensko morje in zaledje. Zbornik za humanistične, naravoslovne in družboslovne raziskave. Koper, št. 4-5: 11-40. Pickl, Othmar. 1977. Mur und Drau als Verkehrswege nach dem Sudosten. Razvoj prometnih zvez. 225-240. Rajšp, Vincenc. 2001. Zgodovinska Mura. 10 let Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. 12-16. Razvoj prometnih zvez v panonskem prostoru do leta 1918. 1977. Uredila Vanek Šiftar in Janko Kuster. Maribor: Univerza v Mariboru. Serše, Saša. 2000. Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850. Arhivi. 22/2: 41-46. Smole, Majda, 1982, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. Suppan, Rudolf. 1984. Unsere Mur. Fluss in Grünen Land. Graz: Verlag für Sammler. Semerl, Jožef Marija pl. 1782. Abhandlung über die vorzüglichste Art an Flüssen und Strömmen zu bauen. Wien: Kraus. Sorn, Jože. 1977. Modernizacija cestnega in vodnega omrežja v času od leta 1713 do 1830 na ozemlju današnje Socialistične republike Slovenije. Razvoj prometnih zvez. 59-86. Sorn, Jože, 1984. Začetki industrije na Slovenskem. Maribor: Obzorja. Tonkovič Kruno. 1985, Fužine uz Karolinsku cestu. Fužine, Odbor za proslava 200-godišnjice škole Fužine. 191-202. Tremel, Ferdinand. 1946. Schiffhart und Flösserei auf der Mur. Jahresbericht des Akademischen Gymnasiums in Graz. Graz 3-41. Tremel, Ferdinand. 1966. Land an der Grenze. Graz: Leykam-Verlag. Ema Umek. 1964. Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. Kronika. 12: 194-200 Umek, Ema. 1986. Plovba po Savi v 18. stoletju. Zgodovinski časopis. 40/3: 233-268. Vrhovec, Ivan. 1991. Ljubljansko življenje na vodah. Ljubljana: Ceh velikih čolnarjev. Zelko, Ivan. 1984. Stoletne razprtije zaradi reke Mure med Avstrijo in Madžarsko. Kronika. 32/1: 24-27.