Ljubljana, torek, 15. junija 1948
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPBAVAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. f TELEFON SS-a DO SMC
ROKOPISI SB NE VEACAJO
• - ■-*
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto IX., štev. 141. —
.fc-- -	_________________________
Posamezna številka 2 din
IN8BBATN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON IS-n *8-0
POSTNI ČEKOVNI BACON V LJUBLJANI ŠTEV
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NABOCNINA 4S DIN
★
GLASILO OSVOBODILNE PBONTE SLOVENIJE
★
KLEMENT GOTTWALD IZVOLJEN
za predsednika Češkoslovaške republike
Praga, 14. jun. Dantes Je bil na slavnostni seji Narodne skupščine na Mradčanih izvoljen za novega pred-sednika Češkoslovaške republike dosedanji predsednik vlade Klemeni Goliwald.
Slavnostne seje v zgodovinski Vla-dislavski dvorani se je udeležilo vseh 296 poslancev. Navzoči so bili tudi predstavniki ljudskih in vojaških oblasti, diplomatski zbor, razne narodne delegacije in veliko šievilo državljanov, dočim je velika množica ljudi .pričakovala pred poslopjem izvolitev novega predsednika republike.
Slavnostno sejo Narodne skupščine je oivoril točno ob 11 njen predsednik dr. Oldrich Jon, ki je v kratkem govoru pojasnil pomen današnje zgodovinske seje. Potem ko je prebral soglasni predlog poslancev vseh strank Narodne fronte, v katerem se kot edini kandidat za predsednika predlaga dosedanji predsednik vlade Klement Gotiwaid in pojasnil zakon o voliivi predsednika republike, je posiavil ta predlog Narodni skupščini na glasovanje.
Za predlog je glasovalo vseh 296 navzočih poslancev. Po objavi izida glasovanja so vsi navzoči pozdravili izvolitev novega predsednika republike z dolgotrajnim ploskanjem in ovacijami Klementu Goitwaldu. Nato so novega predsednika republike obvestili o njegovi izvolitvi ter so ga naprosili, naj se udeleži zasedanju Narodne skupščine in poda prisego.
Po krajšem odmoru se je seja zopet nadaljevala in v dvorano je ob navdušenem odobravanju in ovacijah stopil novi predsednik republike Klement Goitwald. ki ga je predsednik Narodne skupščine pozdravil in mu čestital k izvolitvi.
Ko je novi predsednik prisegel, je ob navdušenih ovacijah ljudsiva odšel na dvorišče praškega gradu, kjer je pregledal častno četo.
Seja Narodne skupščine se je končala z državno himno, ki so jo peli vsi navzoče	j
Novi predsednik češkoslovaške re* publike Klement Gottwald se je redil 23. novembra 1896. leta v kmečki dru.
žini v Dedicah. na Moravskem, kjer je že v najnežnejši mladosti spoznal vse težave kmečkega življenja. Od leta 1914 naprej je bil mizarski delavec. Po prvi svetovni vojni je aktivno sodeloval v levem krilu social-demo-kratske stranke, ob ustanovitvi Komunistične partije pa je stopil v njene vrste. Od leta 1921 naprej se je popolnoma posvetil političnemu delu Partije. V Bratislavi je izdajal komu. nistični list »Hlas Ludu«, pozneje pa je vodil komunistično glasilo »Pravdo«. Leta 1925 so ga izvolili za člena Centralnega komiteja KP češkoslovaške, leta 1929 pa za generalnega sekretarja Partije in istega leta za poslanca v Narodni skupščini.
Vse življenje se je vztrajno boril za pravice in svobodo delavskega razreda in celotnega delovnega ljudstva Češkoslovaške. Po monakovski krizi 1938. leta je na podlagi sklepa CK Partije odšel v Moskvo, odkoder je vodil borbo za osvoboditev češkoslovaške.
Klement Gottwald je eden Izmed avtorjev manifesta, objavljenega češkoslovaškemu ljudstvu v maju 1942 leta, v katerem so bile smernice za boj proti okupatorju. Gcitwald je zastopal stališče, da je organiziranje
lastnih, oddelkov za boj proti nemškemu fašizmu narodna dolžnost Čehov in Slovakov in zadeva njihove časti. Posvetil je veliko pozornost organiziranju češkoslovaških vojaških oddelkov v Sovjetski zvezi. V svojih razgovorih z dr. Benešom v Moskvi leta 1943 je Klement Gottwald formuliral glavne načelne točke, ki so bile pozneje podlaga košičkega vladnega programa. 4. aprila 1945 leta je postal Gottwald podpredsednik prve češkoslovaške vlade in je obdržal ta položaj tudi v drugi Pierlingerjevi vladi. Marca 1946 leta so ga izvolili za predsednika KP češkoslovaške. Po volitvah v Narodno skupščino maja 1946 leta, ko je debila Komunistična partija največ glasov, je dobil Gottwald mandat za sestavo vlade. Gottwald je tedaj sestavil koalicijsko vlado, v kateri so bili predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v Narodni fronti. Pod vodstvom Klementa Gott-walda je vlada izdelala in predložila Narodni skupščini dveletni gospodarski načrt, ki ga je Narodna skupščina tudi sprejela.
Februarja 1948 leta je Gottwald po odstopu predstavnikov Narodne socialistične stranke, Ljudske in Slovaške demokratske stranke sestavil svojo drugo vlado. 10. marca je Gottwald razložil v Narodni skupščini program nove vlade, sestavljene iz predstavnikov prerojene Narodne fronte.
Čestitka de*. Iv. Ribarja
Beograd, 14. jun. Ob izvolitvi pred. sednika češkoslovaške republike je poslal predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar g. Klementu Gottwaldu tole brzojavko:
»V imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in v svojem imenu Vam r.ajprisrčneje čestitam k izvolitvi za predsednika Češkoslovaške republike. Na to visoko in odgovorno mesto Vas je Izvolila Narodna skupščina in če-škoslovaško ljudstvo. Prepričan sem, da bo Vaša izvolitev koristila tako blaginji in napredku češkoslovaškega ljudstva, kakor tudi nadaljnji poglobitvi in učvrstitvi bratskih in zavezniških odnosov med narodi naših držav.«
Tekmovalni uspehi siovenikflt rudnikov v map
Tekmovalna komisija zveznega tajništva rudarske industrije za Slovenijo je na podlagi poročil, ki so jih poslali posamezni rudniki- Slovenije, ugotovila najboljše rudniške delovne"kolektive v maju.
V skupini A je bilo priznano prvo mesto rudniku Hrastniku, ki je izpolnil plan v maju s 100 %. Rudnik Hrastnik je v letošnjem letu pokazal najbolj ustaljeno proizvodnjo in je bil vse mesece nad planom. Proizvodne stroške je delovni kolektiv zmanjšal v maju za 9.1 %. izboljšal kakovost proizvodnje za 4°/o in prihranil pri razstrelivu 10%. Neupravičenih izostankov je bilo v maju 1.7%.
Drugo mesto je bilo priznano rudniku Trbovlje, Id sicer ni dosegel plana za 3.65%, a je zmanjšal proizvodne stroške za 4.7%, izboljšal kakovost premoga za 0.4 %, prihranil pri razstrelivu 36.4% in imel 0.9 % neupravičenih izostankov. Najboljši obrat rudnika Trbovlje, zapadni obrat, je plan izpolnil kljub težavam stoodstotno.
Na tretjem mestu je rudnik Ve-lenje, ki je plan presegel za 0.3% a ima v ostalih postavkah slabše rezultate. Četrto mesto pripada rudniku Senovo in peto rudniku Zagorje. Obrat Podstrana v rudniku Zagorje je presegel majski plan za 23%.
V	skupim B je zopet zasedel prvo mesto rudnik Zabukovica, ki je presegel plan za 9.6%. Na drugem mestu je Kočevje, ki je izpolnil plan stoodstotno, na tretjem pa rudnik Laško, ki je tudi izpolnil plan stoodstotno, a ima večje število neupravičenih izostankov. Rudnik Pečovnik je na četrtem mestu, Liboje na petem in Krmelj na šestem mestu.
V	skupini C je bil v maju najboljši rudnik barita v Plešah pri Škofljici. Delovni kolektiv rudnika barita je presegel plan za 15%. Drugo mesto je zasedel rudnik Idrija, ki je prekoračil plan za 4.5%, tretje mesto pa rudnik Črna-Kaolin, ki je sicer presegel plan za 8%. ima pa večje število neupravičenih izostankov.
¥ n®MJ® Je ddsvm ljudstvo psslavEo temelje Nove Gorke
V nedeljo so v Novi Gorici svečano postavili iemelje novega mesta. Gradbišče in okolica sta bila za ta veliki praznik okrašena z zastavami, zelenjem in transparenti.
Slovesnost so otvorili z množičnim prostovoljnim delom. Že v jutranjih urah so prihajali ljudje na okrašenih vlakih, kamionih, vozovih in celo peš iz najoddaljenejših krajev goriškega okraja. Iz tovarne Anhovo je prišlo na prostovoljno delo nad 400 ljudi. Dclg sprevod ljudi z jugoslovanskimi in italijanskiim zastavami z rdečo zvezdo se ie razvil izpred Kulturnega doma tistega dela Gorice, ki je po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji.
Na čelu brigad prostovoljnih delavcev iz vrst delovnih kolektivov, kmetov in delovne inteligence, so plapolale številne zastave, igrale godbe in donela je borbena pese^. Veseli in razigrani so prišli na prostovoljno delo stari in mladi. Mnoge matere iz Brd in Krasa so vodile s seboj svoje otroke.
Pri kopanju temeljev novih zgradb, regulaciji potoka Korena in na glavni mestni ulici ter pri izkopih obhodne cesie Solkan—Šempeter je sodelovalo 77 delovnih brigad z več tisoč delavcev, med katerimi se je razvilo tovariško tekmovanje za čim boljše delovne uspehe. Najboljše uspehe je dosegla brigada s Cola, ki je prejela v znak priznanja okraj-
no prehodno zastavico. Zelo dobre uspehe so dosegle tudi brigada iz Dornberga, iz četrtega rajona Nove Gorice, Vipave, Solkana, Krasa in Brd.
Po končanem delu je s slavnostne tribune na »Magistrali«, glavni mestni ulici, spregovoril sekrefar okrajnega odbora OF Jože Primožič. Nato so najzaslužnejši posamezniki prejeli spominske značke.
Jugoslovanska mladina na progi S3rač-Tirana v Albaniji
Novi Beograd, 14. jun. Z gradilišča Novega Beograda je odpotovala delovna brigada LMJ v Albanijo na progo Drač—Tirana. Brigada šteje 216 mladincev in mladink: in bo ostala v Albaniji dva meseca. Delala bo pri prebijanju nekega predora. Med mladinci, ki so odšli v Albanijo, so tudi udarniki s proge Šamac—Sarajevo.
Graditev železniške postaje v Tirani
Tirana, 14. jun. Včeraj je nad 4000 članov organizacije demokratične fronte Tirane začelo delo za zgraditev mestne železniške postaje, največje na progi Drač—Tirana. Hkrati se je začelo tudi delo na drugih gradbenih objektih, za katerih _ graditev bo 45 prostovoljnih brigad iz Tirane prispevalo 373.000 delovnih ur.
Sezono v Opatiji so začeli češkoslovaški gostje
Opatija, 14. jun. V Opatijo je prispela skupina češkoslovaških turistov. Gostje so se nastanili v hotelu .Beograd1 in v Lovranu. Skupina šteje približno 300 gostov, ki bodo ostali v turističnih krajih vzhodne istrske obale 14 dni. V vsej letošnji sezoni bodo prihajale v Opatijo v presledkih po 14 dni večje skupine češkoslovaških turistov.
Izmed pred kratkim nacionaliziranih hotelov in turističnih objektov v Opatiji jih je 14 pripravljenih za letošnjo sezono. Večina teh hotelov lani sploh ni bila odprta ali pa samo delno. Med njimi so tudi večji hoteli, kakor .Jadran“, .Residence“, .Avgust’ in drugi.
Na prostranem gradilišča Nove Gorice so se v nedeljo zbrale ogromne množice delavcev, kmet v in mladine in skupno začeli kopati temelje za
Novo Gorico
Na nedeljskem zboru v Ljubljani so kmetje zadružniki razpravljali o novih smernicah in nalogah kmetijskih zadrug
V nedeljo je bil v veKki Unionski dvorani v Ljubljani velik zbor zadružnikov, nedvomno največji po osvoboditvi. Na zbor je prišlo okrog 1000 zastopnikov naših kmetijskih zadrug, da bi se pogovorili o novih nalogah, ki čakajo naše kmetijsko zadružništvo, zlasti v zvezi z dvigom kmetijske proizvodnje in rekonstrukcijo kmetijstva. Prišli so sami delovni kmetje, resnični zastopniki našega kmečkega ljudstva, ki bodo nedvomno dobro in pravilno vodili naše zadruge, ko bodo izvrševale nove velike naloge v našem kmetijstvu. Želeti bi bilo le, da bi se zbora udeležilo še večje število žensk In zlasti mladine, ki bo v našem novem kmečkem zadružništvu morata prevzeti pomembno vlogo.
Zbora so se udeležili zastopniki vlade LRS, tako predsednik Komiteja za zadružništvo minister Janez Hribar, minister za kmetijstvo inž. Jože Levstik ter minister za trgovino in preskrbo Viktor Repič. Zbora so se udeležili tudi tajnik Komiteja za zadružništvo pri zvezni vladi tov. Bajalica in pomočnik ministra za kmetijstvo pri zvezni vladi tov. D j u r i č i č. Zbor je vodil tov. Maks Krmelj, predsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug. Tov. minister Janez Hribar, ki je imel na zboru glavni referat, je uvodoma podal sliko našega zadružništva v stari
Jugoslaviji, ko je bilo v glavnem tudi zadružništvo v protiljudskih rokah in je tudi zadružništvo služilo izkoriščanju ljudstva. Nato je podal pregled našega zadružništva po osvoboditvi, nakar je prešel na glavno vprašanje to je na nove naloge naših kmetijskih zadrug. Pri tem je predvsem poudaril, da je treba v poslovanje naših kmetijskih zadrug napraviti resen preokret, kot je to nakazal tov. Kardelj v svojem članku o kmetijskem zadružništvu. Vse poslovanje kmetijskih zadrug je treba postaviti na široko množično bazo, ker le z najširšim sodelovanjem vseh zadružnikov bodo zadruge lahko izvrševale svoje naloge. Na drugi strani pa morajo naše zadruge poleg svojega dosedanjega ozkega poslovanja na polju trgovine, nujno pričeti izpolnjevati svojo najvažnejšo nalogo, to je dvig kmetijske proizvodnje. To bodo dosegle predvsem z oživljenjem najrazličnejših odsekov v kmetijskih zadrugah. Za tov. ministrom Hribarjem je o konkretnih nalogah kmečkih zadrug v zvezi z dvigom kmitijske proizvodnje in rekonstrukcijo kmetijstva govoril minister tov. inž. Jože Levstik. Tov. minister R e p i č pa je govoril o nalogah naših zadrug v zvezi z izmenjavo blaga med mestom in deželo zlasti pa o njihovih nalogah pri izvedbi letošnjega odkupa žita.
Po referatih se je razvil živahen razgovor, v katerem so posamezni zadružniki iz lastnih izkušenj dajali razne pripombe v zvezi z novimi nalogami kmetj-skih zadrug, zlasti v zvezi z rekonstrukcijo. kmetijstva. Ob koncu je glavne misli iz razprave še enkrat povzel tov. minister Hribar. Zlasti je poudaril vprašanje, ki se je v razpravi precej obravnavalo, namreč osamosvojitev zadrug pri naročanju industrijskega blaga in dodeljevanju kredita. Osnovna linija v bodoče je, da zadruge neposredno naročajo blago v industriji. Ker se pa prehod Iz dosedanjega poslovanja ne da napraviti kar čez noč, bo ponekod, dokler stvar iz tehnične strani ne bo povsem urejena, začasno blago še prihajalo preko okrajnih zvez, ki pa morajo seveda upoštevati želje posameznih zadrug. Tudi vprašanje kreditov je rešeno tako, da se bedo krediti dodeljevali direktno zadrugam.
Na zborovanju sta bili sprejeti z velikim navdušenjem pozdravni resoluciji tov. maršalu Titu in predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, v katerih se zadružniki zavezujejo, da bodo storili vse, da bodo naše kmetijske zadruge čimprej začele delati po novih smernicah, zlasti bodo vse svoje napore vložili v tekmovanje pred V. kongresom KPJ.
Popoldne so si zadružniki ogledali tovarno Litostroj.
i&iüdüco ljudstvo z razumevanjem sprejema razpis ljudskega posojila
Sklepanje pogodb za odkup lita
Ljudsko posojilo, ki ga je razpisala vlada FLRJ, je tudi med delovnimi kmečkimi množicami naletelo na polno razumevanje. Naši kmetje vidijo, da vsak ukrep organov ljudske oblasti siremi za tem, da se izboljšajo življenjski pogoji delovnega ljudsiva. O razpisu posojila se je naš dopisnik razgovarjal s Francem Zajcem, kmetom iz Smartna ob Savi. Kakor drugod, tako daje Zajc dober zgled tudi pri vpisu ljudskega posojila.
»Dobro sem preštudiral po časopisih razpis ljudskega posojüa in sem si na jasnem, zakaj je bilo posojilo razpisano. Razum mi narekujte, da ima denar veljavo le tedaj, če kroži. Ideja, da se najame posojilo, me prav zato isto navdušuje, ker vem, da bo šel denar le v prid našega gospodarstva, pri čemer smo seveda kmetje živo zainteresirani. S tega stališča moramo našemu kmečkemu
Beograd, 12. jun. Tudi kmetje vidijo v ljudskem posojilu pot _ k napredku, k hitrejši mehanizaciji kmetijstva, elektrifikaciji ter gradnji šol in kulturnih domov. Zato se že pred začetkom vpisovanja prijavljajo za vpis posojila. Kmetje v Glušcih v Mačvi so prijavili za vpis 132.000 din. Precejšnje vsote so prijavili nekateri posamezniki. V Freloščici pri Sisku so kmetje prijavili za vpis posojila 50.000 din.
Javni in kulturni delavci pozdravljajo narodno posojilo kot nov korak e uresničenju vseh pogojev za hitrejši kulturni razmah naše države.
Talko ©o delovni ljudje naša države še enkrat dokazali svoj patriotizem
prebivalstvu tudi prikazati namen ljudskega posojila. Različno godrnjanje, ki ga včasih slišimo, je I; posledica slabega tolmačenja odredb, ki jih izdaja naša zvezna ati republiška vlada. Tako lahko zanesljivo trdim, saj je bila prav uredba o vezani trgovini ptfzdmet vsesplošnega razpravljanja in kritike med kmeti, dočim je danes, ko je kmetom jasen namen vezane trgovini;, prav vezana trgovina nekakšen magnet, ld privlačuje kmeta 'v zadruge. Pri nas je Mo na primer piled to uredbo le 18 članov zadruge, danes pa jih imamo 34. Prepričan sem, da bo tudi razpis ljudskega posojila kmet; pritegnil, čim bodo razumeli, da je to v njihovo korist. Jaz bom nartedil vse, da bo odriv čim večji in tudi sam mislim podpisati 3000 dinarjev posojila. Za enkrat pa s podpisovanjem še nismo začeli.«
in odločno voljo, da dajo vse svoje sile za izvedbo petletnega plana.
Prosvetni delavci v Murski Soboti so priglasili 100.000 din ljudskega posojila
Člani sindikata prosvetnih delavcev v Munski Soboti so prvi v okraju sprejeli 12. junija sklep, da bodo vpisali 100.000 din ljudskega posojila.
Obrtniki iz okraja Trebnje
Na izrednem občnem zboru Združenja obrtnikov v Trebnjem 13. t. m. so se obrtniki zavezali vpisali za 25.000 din posojila. Ker niso bili vsi navzoči, bodo še ostalem razložili pomen posojila in jih pridobili za vpis.
V soboto popoldne so se v Mariboru zbrali zastopniki krajevnih ljudskih cidlborov in kmetijskih zadrug iz vsega okraja, da se porazgovore o sklepanju pogodb za odkup žita. Predsednik Okrajne zveze kmetijskih zadrug tov. Anton Kimovec je pojasnil zvezno uredbo, ki nudi vleike koristi našemu kmetu pri koatrahi-ranju žitnih presežkov, zastopnik okrajne uprave za odkup pa je raztolmačil tehnične podrobnosti v zvezi s sklepanjem pogodb. Zastopani 60 bili vsi krajevni ljudski odbori razen dveh (Polskava in Pekre). Zgled vsem drugim krajevnem ljudskim odborom je dal krajevni ljudski odbor Ruše, ki je s sklenjenimi pogodbami že v petek zvečer prekoračil orientacijski plan odkupa. Tudi v drugih krajih so sklenili že sterilne pogodbe, kar priča, da so naši ljudje pravilno razumeli postavljene naloge. Okrajna uprava za odkup in Okrajna zveza kmetijskih zadrug ter kmetijske zadruge so izvršile vse priprave, opaža pa se nezadostno zanimanje množičnih organizacij, ki bi morale biti važen činitelj v akciji za otkup. Pravilno so razumeli svoje naloge zlasti mladi tečajniki v posameznih kmetijskih zadrugah. Ne tako pa poslovodja kmetijske zadruge v Selnici, ki je poslal na konferenco v Maribor 15 letnega vajenca, namesto da bi prišel sam.
Fri vseh krajevnih ljudskih odborih so bile postavljene odkupne komisije, sestavljene iz najnaprednejših ljudi, ki bodo vodile odkup. V soboto, nedeljo in ponedeljek 60 bili v zveri s sklepanjem pogodb za odkup žila na vsem terenu okraja sestanki kmetov. Kmetje v Gornjem Dupleku so med drugim sklenili, da bodo enotno nastopili proti tistim, ki bi hoteil ovirati sklepanje pogodb in zavirati našo plansko preskrbo.
Krajevni ljudski odbori v okraju Maribor-okolica so si napovedali tekmovanje v naslednjih točkah: 1. kateri krajevni ljudski odbor bo prvi končal sklepanje pogodbe; 2. kateri krajevni ljudski odbor bo dosegel največjo količino kontrahiranega žita v razmerju z ugotovljenim tržnim presežkom; 3. katera zadruga bo vodila najboljšo evidenco o sklepanju pogodb in bo pošiljala najbolj točna poročila.
Pri sklepanju pogodb so nekateri krajevni ljudski odbori že znatno prekoračili orientacijski plan odkupa. Tako je krajevni ljudski odbor Ruše izpolnil plan odkupa pri belem žitu z 237%, pri koruzi pa e 129%, KLO Brunšvilk je dosegel pri belem žitu 28%, pri koruzi pa 107%, KLO Sv. Lovrenc 126% oz. 80%, KLO Kumen 120 oz. 77%, KLO Podvelka 260 oz. 500% itd. Tudi nekateri drugi kraji se že približujejo 100 odstotni izpolnitvi plana.
Tudi črno meljski okraj beleži prve lepe uspehe
V mali napredni vasi Glušci v Podri nju eo vaščani sprejeli razpis prvega ljudskega posojila z velikim navdušenjem. Na vaškem sestanku so se kmetje z dviganjem rok prijavljali za vpis ljudskega posojila
Kmetje se pripravljajo za vpis posojila
Zagrebčani bodo ljudsko posojilo vpisali v 3 dneh
Zagreb, 13. jun. Aktivisti Ljudske fronte mesta Zagreba so imeli v 60-boto sestanek, na katerem so razpravljali o razpisu ljudskega posojila. S sestanka so poslali tole brzojavko Centralnemu komiteju KFJ:
Na sestanku aktivistov LF Zagreba smo obravnavali velik pomen ljudskega posojila petletnega plana. Navdušeno se bomo lotili vpisovanja ljudskega posojila. Ker poznamo čustva in ljubezen naših državljanov do ljudske oblasti, ki jo vodi slavna Komunistična partija 6 tovarišem Titom na čelu, prevzemamo te-le obveznosti:
Ljudsko posojilo bo podpisalo 80% prebivalstva mesta Zagreba. Posojilo bo vpisano v treh dneh od dneva, ko se bo pričelo vpisovanje.
Te obveznosti prevzemamo na čast V. Kongresa KPJ, zavedajoč se, da bodo prispevale k uresničitvi petletnega plana
Čeprav čmomeljskega okraja ne moremo šteti med žitorodne, se je tudi v tem okraju takoj razvilo sklepanje pogodb. Samo na področju dveh krajevnih ljudskih odborov so do sobote sklenili 80 pogodb za 3200 kg belega rita in 3560 kg koruze. Črnomaljski okraj je bil med prvimi, kjer se je že prejšni teden začelo sklepane pogodb.
Prireditve v predkongresnem tednu Zveze borcev v Ljubljani
15.	junija: KONCERT V FILHARMONIČNI DVORANI, izvajajo pevci
zbor »Srečko Kosovel«;
16.	Junija: LITERARNI VEČER V MLADINSKI DVORANI, priredi Dru,
štvo slovenskih književnikov; x
Komunistična partija ZDA zahteva priznanje Izraela
Premirje v Palestini postavlja državo Izrael v isto vrsto i napadalnimi arabskimi državami
Komunistična partija ZDA zahteva prepoved uvoza v arabske dežele,
ki so napadle Izraelsko državo
kritičnem stanju. ZDA so se posta- naseljevanje moških, sposobnih za vile v službo petrolejskih monopo- vojaško služio v državi Izrael. ,ne-lov. ki nadzirajo ameriško politiko
New York, 14. jun. (Tass) Komunistična partija ZDA je v poročilu za tisk obsodila sklep OZN o premirju v Palestini, ker pomeni nevarnost za Izraelsko državo. Zalo zahteva, naj bi takoj ustanovili komisijo Varnostnega sveta ob sodelovanju Sovjetske zveze, ki naj bi izvedla sklepe Generalne skupščine o ustanovitvi dveh neodvisnih držav v Palestini. V poročilu Komunistične partije je rečeno, da je sklep o premirju delo angloameriškili imperialističnih manevrov, na podlagi katerih se postavlja Izraelska država v v isto vrsto z napadalnimi arabskimi državami. Ta odločitev krši suverenost Izraelske države glede naseljevanja Židov v Palestini, daje možnost arabskim državam, da lahko premeščajo svoje sile, hkrati pa daje britanskemu in ameriškemu imperializmu možnost, da dokonča svoje delo na račun neodvisnosti Izraelske države in vseh narodov Bližnjega vzhoda. ZDA niso hotele omogočiti sprejema svojega prvotnega predloga o izvajanju sankcij, pač pa so nesramno sabotirale isti predlog, ko ga je predlagala Sovjetska zveza.
Trumanova vlada licemerno zatrjuje, da je prijateljica Izraelske države, hkrati pa jo izdaja v vsakem
po ministru za obrambo Forrestalu. Komunistična partija ZDA poziva Američane, naj zahtevajo od vlade diplomatsko priznanje Izraelske države, postavitev diplomatskih predstavnikov v Izraelski državi, takojšen preklic embarga in blokada Izraelske države, hkrati pa prepoved uvoza v vse arabske države, ki so napadle Izraelsko državo.
Komunistična partija zahteva od vlade ZDA tudi ustavitev nadaljnje pomoči Veliki Britaniji v okviru Marshallovega načrta in sicer v vsaki drugi obliki. Komunistična partija zahteva od vlade, naj odredi svoji delegaciji pri OZN, da podpre resolucijo Generalne skupščine o ustanovitvi dveh neodvisnih držav v Palestini in da brani suverenost in pravice židovske države. Poročilo Komunistične partije ZDA tudi zahteva, naj se Izraelska država takoj sprejme v OZN. ki naj ji da finančno pomoč.
Posebni predstavnik države Izrael v Vashingtonu, Epstein, je izjavil novinarjem, da je posredovalec OZN v Palestini, Bernadotte, z omejitvijo
dvomno prekoračil svoja pooblastila“. Epstein je dejal, da. je vlada države Izrael pristala na premirje, ker je hotela podpreti ugled OZN in prispevati k miru. če pa bodo pogoje premirja izpolnjevali v korist arabskih napadalcev in v škodo Židov, ki se branijo, ni nikakršnega dvoma, da bo javno mnenje države Izrael premirje 'zavrnilo.
Epstein je poudaril, da je uresničenje resolucije Generalne skupščine o razdelitvi Palestine iz meseca novembra lani .edina rešitev, ki jo more sprejeti država Izrael in da mora ta resolucija veljati še naprej, ne glede na izzid razgovorov in posvetovanj“.
V	Palestini je bilo na raznih krajih fronte kršeno premirje. Po poročilih iz Kaira so odšli opazovalci Združenih narodov na sektorje, kjer je bilo premirje prekršeno.
V	Tel Avivu so uradno objavili, da je poveljnik židovskih oboroženih sil v Palestini David Markus padel v bojih za dohode v Jeruzalemu.
Mada LR Romunije je uradno priznala Izraelsko državo in njeno začasno vlado.
Večina nemškega ljudstva %a enotnost Nemčije in pravičen mir
Is francoskega parlamenta
BManlf priznava fdgulmssf sklep®?
londonske
Pariz, 14. jun. (AFP) Na seji Narodne skupščine je v petek popoldne podal zunanji minister Georges ßi-dault ekspoze o stališču Francije na londonski konferenci glede zahodne Nemčije.
Bidauit je dejal, da ne gre za .sklepe“, ampak samo za .priporočila“, ki .potrjujejo skupne interese’ treh zahodnih sil, toda pripomnil je, da .izhodiščna točka ni ogrožena“.
Francoski skupščini preostaja samo, ,da znotraj okvira, ki so ga določili v Londonu, obravnava navodila in želje“.
Bidauit j s večkrat poudaril, da so sprejeta priporočila ,daleč od tega, da bi bila popolna', toda to so .ugotovitve, h katerim je Francijo prisilila stvarnost“.
Na dnevnem redu londonske konference so bila tri vprašanja: Porurje, varnost in politična organizacija Nemčije.
Glede porurskega problema je Bidauit poudaril, da so se britanski in ameriški zavezniki pokazali kot nepomirljivi nasprotniki mednarodnega nadzorstva'.
Glede varnosti in politične organizacije Nemčije je predsednik Bidauit dejal, da tudi pri tem ,Francija ni dosegla vsega, kar je zahtevala'. Kato je dejal: .Nismo točno poznali naših partnerjev'. Nato je zaprosil skupščino ,naj kljub vsemu ratificirala londonske sporazume. Dejal je, da se vlada popolnoma zaveda nepopolnosti teh sporazumov, vendar je treba .rezultate sprejeti takšne, kakršni so, kajti odklonitev ne hi preprečila sprejema istih sklepov brez Francije'.
Poslanec republikanskega odporniškega gibanja Pierre Cot je glede na londonske sklepe s stališča mednarodne politike poudaril tri osnovne značilnosti!
J. Londonski sporazum ima vse pogoje za naglo in popolno obnovo Nemčije, ki je ohranila strup nacizma in ji povrh vsega niti ni treba plačati reparacij.
2.	Sporazum določa samo neznatno nadzorstvo nad Porurjem, kajti to nadzorstvo se ne tiče proizvodnje, ampak samo razdeljevanja. V ostalem je pa nadzorstvo v rokah angloameričanov.
S.	Sporazum je uničil pravico Francije do varnosti in pomeni korak naprej k povečanju nesloge v Evropi.
Pierre Cot je nato obtožil vlado, ker je sprejela sklepe londonske konference in se usmerila izključno k ZDA ter nadaljeval: Že leto dni se oddaljujemo od našega naravnega zaveznika na Vzhodu, brez katerega ne bi mogli dobiti vojne in brez katereqa se tudi ne moremo razge-rarjati o miru. Hkrati smo se približali Francu, upoštevajoč namig ameriške politike. Naš parlament rie sme ratificirati londonskih sklepov. Naši zahodni zavezniki morajo razumeti, da je potrebna nekoliko večja razlika med žrtvami in krvniki. Odobriti sklepe londonske konference pomeni zadati smrtni udarec naši narodni suverenosti.
Londonski sporazum se že izvaja
Pariz, 14. jun. Vest, da so se v torek sestali v Frankfurtu šeli ameriške, britanske in francoske okupacijske cone, je izzvala v Parizu ostre proteste. Posamezni listi poudarjajo, da se londonski sporazum že izvaja ne glede na glasovanje v francoskem parlamentu.
Pierre Courtade piše v listu ,Hu-manite“, da pomeni odločitev ameriškega generala Clava o izvajanju londonskega sporazuma brez odobritve francoskega parlamenta žalitev za francosko Narodno skupščino. Očitno je, da je londonski sporazum ameriški diktat Pri tem pa ni res. da bi bil spzorazum vsiljen francoski vladi, saj je ta vlada pri njem sodelovala, res pa je, da sta bila postavljen francoski narod in parlament pred izvršeno dejstvo.
GOSPODARSKE NEPRILIKE ITALIJE
Rim. 14. jun. Poslanci demokratične fronte Južne Italije so poslali parlamentu resolucijo, v kateri izražajo nezaupnico vladi, ker ni začela »nikakršne odločne akcije za demokratično obnovo Južne Italije, da bi se odstranila gospodarska in socialna zaostalost juga«. Poslanci zahtevajo od__ vlade, naj takoj opusti policijski režim, s katerim hoče preprečiti demokratični napredek Južne Italije.
Zaradi vedno večje krize rimske kovinarske industrije so že tisoči delavcev brez dela. Na protestnem zborovanju vseh kovinarjev Rima so poudarili, da se je razširila kriza najprej na tovarne Manssolin, nato pa še na drugih pet tovarn, iako da je na tisoče delavcev v kratkem času izgubilo celo. Delavci so ostro protestirali proti vladi, ki tovarnam noče dat; nikakršne pomoči in kreditov, kakor tudi proti industrijcem, ki se pokoravajo Marshallovemu načrtu in se ne zanimajo za italijansko naredno industrijo.
Italijanska vlada bo s 1. julijem povišala cene kruha na 115 lir Z3 kg. To povišanje je v zvez; s sklepom demokrščanskega ministra Segnija, ki
je določil cene za nakup žita od veleposestnikov. S tem so povišanje cen žita v korist veleposestnikov prevalili na vse potrošnike.
Str
Poskus razbijanj'a enotnosti italijanskih sindikatov
Rim, 14. jun. Predstavniki treh vladnih strank — krščanskodemo-krat-ske, Saragatove in republikanske stranke, ki predstavljajo v sindikatih manjšino, so ustanovili tako imenovani »sindikalni svet*, ki naj b; se osvobodil vsakega vpliva političnih strank.
S tem v zvezi je generalni sekretar konfederacije dela Bitossi izjavil: To so politične reakcionarne stranke, ki pripravljajo razkol sindikalne enotnosti, hkrati pa niso direktne pred-s*avn;ce delavcev. To je zveza vlad-aih strank, ki je naperjena proti ve čini v konfederaciji dela, ne pa proti sovražnikom delavskega razreda. Italijansko delavsko gibanje bo navzlic temu ostalo združeno in nikaka zveza politikov ne bo mogla razbiti te enotnosti.
Kongres KP in socialdemokratske stranke Madžarske
Budimpešta, 14. jun. V petek se je pričel v dvorani državne opere ob navzočnosti > predstavnikov Komunistične partije in socialno-demckratič-nih strank raznih držav ter delegatov koalicijskih strank Madžarske kongres za združitev madžarske Komunistične partije in social-demokratske stranke. Po izvolitvi delovnega predsedstva so kongres pozdravili tuji delegati. Medtem je prispela tudi brzojavka Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (b), ki pozdravlja kongres in žeh mnogo uspeha bodoči partiji madžarskega delovnega ljudstva.
Žetvena mobilizacija
Sofija, 14. jun. Da bi uspešno organiziral medsebojno pomoč v času žetve, mlačve in pravočasne zagotovitve spravljanja letine, je ministrski svet izdal odlok o gospodarski mobilizaciji do konca žetve in mlačve vseh za delo sposobnih oseb. prav tako pa tudi vaške vprežne živine, neobhodnih zasebnih prevoznih sredstev in strokovnega o-sebja.
Novi predsednik iranske vlade
Teheran, 14. jun. Na včerajšnji seji iranskega medžiisa je bil izvoljen za novega predsednika iranske vlade Abdul Husein Hadzir, bivši finančni minieier. Izmed 120 poslancev je za Hadzira glasovalo 65 poslancev, do-čim sta estale glasove dobila dva druga kandidata. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja.
Berlin, 14. jun. Včeraj popoldne je bilo v sovjetski okupacijski coni Nemčije končan ljudski referendum za enotnost in pravičen mir. Po zadnjih nepopolnih podatkih je dosegla udeležba v vseh pokrajinah sovjetske cone nad 90 «/o. V zahodnih conah se ho glasovanje še nadaljevalo, doslej pa so bili doseženi najboljši rezultati v pokrajini severnega Porenja in Vestfalije, kjer je dalo svoje podpise za enotnost Nemčije nad 700.000 ljudi, izmed teh samo
300.000	v Porurju.
Sekretariat Nemškega narodnega sveta je objavil, da se je udeležba prebivalstva pri ljudskem referendumu zadnje dni v zahodni Nemčiji in zahodnem sektorju Berlina večkrat povečala. Predsednik sekretariata Erich Gniffke je izjavil da so .londonska priporočila“ vzdramila nemško prebivalstvo in ga prepričala, da je stanje resno.
Celo nasprotniki ljudskega referenduma morajo sedaj po londonski konferenci priznati, da smo imeli prav. Celo talio politiki, kakor je n.

krščanski demokrat Hagenauer, se je vedno zavzemal za separatno zahodno nemško državo, izjavljajo sedaj, da bi odobritev londonskih priporočil pomenil večno gospodarsko podrejenost diktatu tujih sil. Ogorčenje vsega nemškega ljudstva zaradi londonskih priporočil', je poudaril Gniffke na Koncu, pomeni razlog za povečanje udeležbe v ljudskem referendumu, v katerem vidi nemško ljudstvo izraz protesta proti razkosanju Nemčije in posledicam, ki bi jih imelo.
KP Velike Britanije obsoja londonski sporazum o zahodni Nemčiji
London, 14. jun. Associaied Press poroča, da je objavil Centralni komite KP Velike Britanije deklaracijo o sporazumu šestih sil glede Nemčije, v kateri poziva med drugim britanski narod, naj zavrne londonski sporazum in si skupno s francoskim in nemškim narodom prizadeva, da se resi vprašanje Nemčije na demokratičen način. V deklaraciji je nadalje rečeno:
Londonska konferenca o Nemčiji pomeni izdajstvo vsega, za kar smo se borili v vojni. Z načrtom o ustvaritvi reakcionarne zahodnonemške države so poteptani vsi sporazumi in obveznosti, ki so bili sprejeti na koncu vojne. To je očitna kršitev «odelo, vanja štirih sil. To je načrt za razdelitev Nemčije in Evrope. Ameriški monopolisti imajo namen, da obnovijo s pomočjo svojih britanskih satelitov in pod ameriškim nadzorstvom industrijsko oporišče v Porurju, da bi zavladali nad Evropo, namestu socializacijo porurske industrije pod mednarodnim nadzorstvom štirih sil. Tako ostaja porurska industrija tistim trustom in kombinafem. ki so podpirali Hitlerja in ki so sedaj v tesni zvezi z ameriškim velekapitalom. Obnova nemške reakcije in nemške monopolistične industrije' pod ameriškim nadzorstvom pomeni nevarnost za vsako evropsko državo vzhodno in zahodno od Nemčije in pripravo na vojno. Podpis mirovne pogodbe z enotno demokratično Nemčijo je edina podlaga za mir v Evropi.
KRATKE VESTI
Kitajski intelektualci proti obnavljanju japonskega militarizma. Okrog 280 kitajskih profesorjev, književnikov, gledaliških umetnikov, gospodarstvenikov, urednikov lista in podjetnikov iz Šanghaja, Nankinga, Pekinga in Kantona je objavilo skupno izjavo, v kateri ostro napadajo ameriško politiko, k,i hoče obnoviti japonski militarizem. Podpisniki izjave poudarjajo, da ameriška pomoč Japonski »ponovno odkrito prehaja k oborožitvi Japonske ter ima povsem vojaški značaj*.
Britanci ovirajo sovjetsko radijsko službo v Berlinu. Obveščevalni urad 'sovjetske vojaške uprave poroča, da je poslala britanska vojaška uprava namestniku maršala Sokolovskega generalu Bratina pismeno zahtevo, da se mora berlinska radijska postaja, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, čim prej premestiti Iz britanskega dela mesta.
Francoski minister za finance in narodno gospodarstvo Renč Mayer je govoril v Svetu republike o preskrbi z bencinom in je izjavil, da se preskrba z bencinom in gorivom ne more zboljšati zaradi pomanjkanja deviz, pripomnil je, da primanjkuje Franciji 10 milijonov litrov bencina na mesec.
Bivši načelnik štaba ameriške armade Eisenhower je bil imenovan za predsednika kolumbijskega vseučilišča.
Acdersovi vojaki v ameriški vojski.
Ameriški senat je sprejel s 43 glasovi proti 33 dodatek k zakonskemu načrtu o novačenju, ki določa, da se sprejme v ameriško vojsko 25.000 Andersovih vojakov, raznih kvislingovesv in vojnih zločincev, ki so kot izdajalci pobegnili iz svojih držav.
Vaje ameriškega brodovja na Sredozemskem morju. 14 ameriških vojnih la dij z veliko bojno ladjo »Missouri« na čelu, ki izpodriva 45.000 ton vode bo odplulo 21. julija v Sredozemsko morje na vaje.
Pri sindikalnih volitvah železničarjev in uslužbencev cestne železnice v Furlaniji so komunisti in socialisti dobili 67 odstotkov glasov, krščanski demokrati 20 %, neodvisni pa 10 V».
„PRIMORSKI DNEVNIK“ OBSOJEN
Nov dokaz pristranosti okupacijskih oblasti
Trst, 14. jun. V petek je višje sodišče _ angloameriških okupacijskih oblasti v Trstu obsodilo »Primorski dnevnik* na 35.000 lir denarne kazni, ker je sprejel v službo ? upravnih uradnikov brez dovoljenja angloame-riške vojaške uprave. list- poudarja, da sodišče ui hotelo upoštevati dejstva, da sta dva uradnika rojena v Trstu, drugi pa so rojeni na ozemlju Julijske Krajine. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da manjka kvalificiranih nameščencev slovenske narodnosti zaradi preganjanja, ki ga je izvajal fašistični režim nad Slovenci. Ta obsodba, pravi na koncu, je nov dokaz sovražne politike naših bivših zaveznikov in današnjih okupatorjev v zadnjih treh letih nasproti Slovencem. To je politika, ki^je prišla do izraza v drugem poročilu generala Aireya. Ta obsodba kaže tudi na to, da se angloameriški imperializem ne
poslužuje samo fašističnih metod, ampak gradi svojo moč tudi na posledicah fašističnega ravnanja s tržaškimi Slovenci.
Tatinski posli civilne policije
Civilna policija Trsta, ki je sodelovala pri tihotapljenju tobaka, premoga in tatvinah sladkorja, je zapletena sedaj v nove tatvine velikih količin bakra. Tiskovni urad civilne policije je objavil, da so v zadnjem času ukradi; za več milijonov lir bakra v tržaškem pristanišču. “V zvezi s to afero so aretirali 7 civilnih policistov, dva pa odpustili iz službe.
»Primorski dnevnik« poroča, da je pr; tatvinah sodelovala tudi vojaška policija. Poleg omenjenih policistov so zaprli tudi 20 civilnih oseb. Odpeljano blago je vredno 18 milijonov lir.
MEDNARODNA ŽENSKA RAZSTAVA V PARIZU
Pariz, 13. jun. V Parizu so odprli pod pokroviteljstvom Mednarodne demokratične federacije žen razstavo »Žena, njeno, življenje in njeni upi«, na kateri so zastopane vse narodne ženske organizacije članice zveze.
Slavnostne otvoritve razstave so se udeležili poleg predstavnic MDFŽ, ge:.e-ralnl sekretar KP Španije Dolores Ibar-ruri La Pasionaria, veleposlanik Sovjetske zveze Andrej Bogomolov, veleposlanik FLRJ Marko Ristič, diplomatski predstavniki republikanske Španije, Madžarske, Poljske, Albanije, Bolgarije in Vietnama, člani CK Komunistične partije Francije z Mauriceom Thorezom in
Marcelom Cachinom na čelu, kakor tudi številne druge znane osebnosti kulturnega in političnega življenja. Na razstavi, ki jo t.e začela znana znanstvenica Irena Joliiot Curie, so zastopane ženske organizacije 43 narodov vseh celin. Razstava kaže velikanske napore žen v industriji in kmetijstvu, udeležbo ž;n v osvobodilnih bojih, napore za zbllžanje med vsemi narodi, borbo žen vsega sveta za mir in enotnost, proti vojnim hujskačem ter njihovim pomagačem. Ta prva mednarodna razstava žena je veiičas'na ma-niSestacija napredka, ki so ga žene dosegle v boju za politične in socialne pravice žen vsega sveta.
Partizanski invalidi Slovenske Koroške na obisku v Ljubljani
Ljubljana, 14. junija. Na povabilo Glavnega združenja jugoslovanskih vojnih invalidov v Ljubljani je prispela danes v Slovenijo šestčlanska delegacija partizanov - vojnih invalidov iz Slovenske Korošice, ki bodo preživeli svoje počitnice v Lopudu v Dalmaciji. V partizanski delegacilji so sami odločni borci za svobodo Slovenske Koroške, ki so bili ranjeni v borbah s hitlerjevcl. Med njimi je tudi sestra treh padlih partizanov iz Pogrč v Podjuni Hobel Marija ter partizana Malle in Rupič, ki sta že pred dvema letoma zaprosila avstrijske oblasti za invalidsko podporo, pa je še do danes nista prejela, das! so sami Avstrijci priznali Rupiča za 55 odstotnega invalida.
Avstrijske oblasti so tudi pri tej priložnosti pokazale svojo nenaklonjenost do koroških Slovencev, kajti dvema partizanskima Invalidoma so odrekli potni list za Jugoslavijo. Ta dva partizanska invalida sta A.niča Šporn -Vida, sekretarka Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško, In Oll-
p i c, tajnik Društva bivših partizanov Slovenske Koroške. Značilno za odnos avstrijske oblasti do slovenskih partizanov je tudi njihov postopek s partizansko delegacijo na železniški postaji v Podrožcici, kjer je vlak čisto brez potrebe čaka! od včeraj od pol 6. popoldne do danes zjutraj ob 2. Naši predstavniki, ki so pričakovaii delegacijo že včeraj, so teiefonlčno vprašali v Podrožčico, ali ni tam partizanska delegacija. V odgovor so dobili pojasnilo, češ da ni v Podrcž-čicl nobene delegacije, čeprav so dobro vedeli, da je delegacija v vlaku, ki je brez potrebe čakal na postaji več kot 8 ur.
Glavni odbor Združenja jugoslovanskih invalidov v Ljubljani je povabil koroške invalide v Jugoslavijo, da jim pokaže hvaležnost in ljubezen svobodne domovine Slovencev do partizanskih borcev in neločljivo povezanost vsega slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov s Slovensko Koroško, za katere svobodo so tudi oni prelivali krL
OBIŠČITE RAZSTAVO
STROKOVNEGA ŠOLSTVA LR SLOVENIJE,
ki je prirejena v prostorih Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani ob njeni šestdesetletnici. Razstava bo odprta do vključno nedelje, 20. junija, vsak dan od 8. do 18. Na razstavo opozarjamo predvsem ravnateljstva! in upraviteijstva v^ch wot.
Gospodarski plan Poljske m leto 1949
Varšava, 14. jun. Na svoji sobotni
seji je poljska vlada odobrila plan narodnega gospodarstva za leto 1949, ki zagotavlja nadaljnji razvoj industrializacije in elektrifikacije države, pospeševanje kmetijstva in drugih panog narodnega gospodarstva. Med drugim je določena zgraditev novih industrijskih in drugih objektov v skupnem obsegu 10 milijonov kub. metrov ter povečanje industrijske proizvodnje za 21 °'o proti 23 % v letu 1938. Za razvoj kmetijstva je določena zgraditev novih strojno-trak-
torskih postaj, povečanje površine obdelovalne zemlje, okrepitev in razširjenje delavnosti Zveze kmefc ke samopomoči in ustanovitev za» družnih ter državnih trgovskih podjetij.
Vlada je tudi sprejela program državne štednje za zbiranje novih finančnih sredstev, namenjenih za nadaljnji razvoj gospodarskega življenja in dvig gmotnega in kulturnega blagostanja širokih ljudskih slojev.
0f$nzi?a Vatikana ? družbi kapitala proti državam ljudske demokracije
Rim. 14. jun. Bivši italijanski veleposlanik v Varšavi, Donini, je objavil v listu »Vie Nuove« članek, v katerem piše, da so pričeli papež Pij XII. in vatikanske vodilne osebnosti v zadnjem času novo ofenzivo proti državam ljudske demokracije. Donini poudarja, da eo ti napadi Vatikana dejansko sestavni del splošnega programa protidemokratične ofenzive svetovnega imperializma z ZDA na čelu. Namen tega programa je, za-sužnjenje Evrope. Ta »sveta križarska vojna« Vatikana, piše Donini, se je pričela že ob vrnitvi Mvrcna Tay-lorja, osebnega predstavnika predsednika Trumana pri Sv. stolici, iz Ame-
rike. Ta »križarska vojna* je bila pripravljena med razgovori Tavlorja z vatikanskim sekretariatom. Taylor, ki vodi močni ameriški trust jekla, je eden izmed najbogaiejših ljudi na svetu. Donini pravi nato. da narodi držav ljudske demokracije ne bedo dovolili, da bi vatikanski odposlanci cgražali njihovo svobodo in delo za obnovo. Ti narodi ne bodo dovolili, da bi jih Vatikan izročil sovražnikom demokracije in miru. kakor je to storil z Italijo 18. aprila. Zato g. Taylor ni zadovoljen, ker so nared; nove demokracije razkrinkali vatikansko politično ofenzivo, ki nima z vero nič skupnega.
Grški monarhoiašfstl kslfef® otroke
Atene, 14. jun. Radijska postaja Svobodne Grčije je objavila poročilo notranjega ministrstva začasne demokratične grške vlade, ki na podlagi absolutno ugotovljenih podatkov obtožuje pred grškim ;n svetovnim javnim mnenjem nov strašen zločin, ki so ga zagrešile tolpe monarkofaši-stične vojske med zadnjimi operacijami v Rumeliji. V vas Stromni na planini Gioni se je zateklo iz vse Ru-melije 120 otrok preganjanih demokratičnih državljanov. Ko sta 567. in 569. monarhofašistični bataljon 307. brigade zasedla ras Stromni in so skušale -vse ženske in starčki z otroci pobegniti na vrhove Gione, da bi se izognili terorju, ki ga izvajajo po navedbah Fleeta in Cakalctosa nad ne-borečim se prebivalstvom, so menar-hefašistični zločinci besno navalili na ženske, otroke in starčke iz vasi Stromni ter zadavili odnosno zaklali vsakega otroka, ki jim je prišel v roke. Majhno število otrok in starčkov. ki so se rešili smrti, so našli po 10 dneh borci demokratične armade v votlinah Gione, kjer so se hranili s travo in koreninicami. Ti so povedali o strašnem zločinu monarhofašističnih zverin.
Glede umora novinarja Polka in pokolja nedolžnih otrok v vasi Strom-
ni je edini odgovor, ki ga morejo dati monarhofašistični ljudožrci — molk, ki pa odkriva krivca.
Posebno naglo sodišče v Solunu je obsodilo na smrt 3 ženske, 1 žensko pa na dosmrtno ječo, ker so oskrbovale demokratično armado. Naglo sodišče v Dari je obsodilo 2 žensk: in 6 moških na smrt, 3 ženske in 10 moških pa v dosmrtno ječo na podlagi podobne obtožbe.
Praga, 11. jun. V zvezi s protestom, ki ga je monarhofašistična vlada v Atenah poslala Češkoslovaški zaradi gostoljubja. Izkazanega grškim otrokom, ki so pobegnili prod strahovlado iz Grčije, je skupina demokratičnih Grkov, ki se mudi v češkoslovaški, objavila izjavo, v kateri ostro obsoja protest atenske vlade. 3’ izjavi poudarja, da je bilo z'radi državljanske vojne v Grčiji, ki so jo izzvali ameriški imperialisti, večje število grških otrok evakuirano v prijateljske dežele s pristankom njihovih staršev in v soglasju z začasno demokratično vlado svobodne Grčite. V isti zvezi poudarja glasilo češkoslovaške armade »Obrana Lidu«, da češkoslovaška javnost odločno zavrača najenergičneje to drzno izzivanje grške menarhofašistične vlade.
Ki© m pravi gospodarji Amerike
Pariz, 14. jun. »France Nouvelie« objavlja najnovejše podatke o industrijski koncentraciji ZDA, iz katerih je razvidno, da imajo veliki Irusti v svojih rokah skoraj vso proizvodnjo. V industriji jekla imajo štirje veliki trceti v svojih rokah 79% celotne proizvodnje. »Morgan United States Steel« ima v svojih rokah 31.1% celotne proizvodnje jekla, »Cleveland« 20.1°/o celotne proizvodnje jekla, »Rethlem Steel* 13.5%, »Melgon« pa 10.3% celotne proizvodnje jekla.
V	industriji avtomobilov so trije veliki trusti lastniki 90% celotne proizvodnje avtomobilov. Izmed teh tro-stov ima »General Motors« 50% celotne proizvodnje avtomobilov. »Chrysler« 20®,'o in prav tako tudi »Ford«.
Trusti »Good Year«, »United States Rubber«, »Fireetcne* in »Good Rieh« imajo v svoji posesti 81% celotne proizvodnje gumija. V industriji razstreliva vladajo štirje veliki trusii, ki imajo 80% celotne proizvodnje v svojih rokah. To so trusti »Dupont de Nemours«, .»Hercu! Pi-der«, »Atlas Fider« in »Atlas Powder«.
V	proizvodnji mila imajo trije trusti 80% celotne proizvodnje. V industriji sira imajo trije veliki trusti
VREMENSKO POROČILO HIDROMETLOROLOSKE SLUŽBE Stanje 14. junija: Vpliv višjega zračnega tlaka, ki je v obliki klina od središča nad severno Nemčijo, je dosegel Slovenijo, medtem ko v južnih in vzhodnih predelih Jugoslavije še dežuje. Od zahoda in severa se bližajo nove deževne fronte.
VREMENSKA NAPOVED za torek 15. junija Pretežno jasno, zvečer je računati s ponovnim poslabšanjem vremena, oziroma s krajevnimi plohami.
»National Dairy«, »Products«, »Armor« in »Swift« 629% celotne proizvodnje. V industriji tobaka pa imajo štirje veliki trusti prav tako 90% cečctae proizvodnje v svo.;ih rokah.
Ksnoest
partizanske pesmi
V Okviru Partizanskega tedna bodo priredili drevi pevci zbora »Srečko Kosovel« in solisti Bogdana Stritar, Nada Vidmar, Korošec Ladko in Mario Kristančič
Program:
t.	R. Simoniti: Tito,
2.	Puntarska: Le vkup, le vkup uboga gmajna,
3.	M. Bor: Hej, brigade,
4.	M. Kozina: Hej, tovariši,
5.	P. šivic: Slovenci kremeniti,
6	F. Šturm: Partizanska romanca,
7.	K. Pahor: Lirična koračnica, Nada Vidmar,
8.	R. Simoniti: Pomlad
9.	R. Simoniti: Samo en cvet... Mario Kristančič,
13.	Ruska: Kovači smo,
11.	španšta: Na oknu glej obrazek bled,
12.	Beli: Ukrajinska konjeniška,
13.	Aleksandrov: Stalingrajska,
14.	M. Kozina: Našo bara!o zamrlo je,
15.	F. Šturm: IVfeteri padlega partizana, Bogdana “Št r i t a r,
16.	R. Simoniti: Na Krasu,
17.	R. S.:Komandant Sava,
18.	R. S.: Puško moja, Ladko Korošec,
19.	Mornarska: Ko sunce u zoru...,
20.	Makedonska: Bolen ml leži,
21.	Pesem o Stalinu,
22.	K. Pahor: Na juriš,
23.	R. Simoniti: Pesem o Titu.
Koncert bo v Veliki filharmonični dvorani. Pričetek ob 20.
Pomoč sindikatov pri ureditvi poslovanja kmečkih zadrug
Glavni odbor Enotnih sindikatov si je sporazumno z 100F in Republiško poslovno zvezo zadal nalogo, da bodo sindikati pomagali pri ureditvi knjigovodstva v kmečkih zadrugah in uvedbi tečajnikov v delo.
Da bi se ta naloga uspešno izvedla, so osnovali po useh okrajih posebne komisije zastopnikov oblasti, sindikatov, okrajnih zvez kmečkih zadrug, odborov OF in inšpekcije dela. Vendar posamezne komisije ali njihovi posamezni člani niso razumeli važnosti ureditve knjigovodstva pri kmečkih zadrugah, kakor je bil primer v okraju Maribor -okolica. Ko je okrajna zveza kmečkih zadrug 3. junija pozvala vse sindikate, naj si razdelijo delo in sprejemajo obveznosti, se je tozadevnega sestanka sicer udeležilo 30 knjigovodij, niso se ga pa udeležili člani komisije: zastopniki okrajnega ljudskega odbora, KSS, okrajnega sindikalnega sveta in inspekcije dela. Rezultat sestanka je bil zaradi premajhnega zanimanja vodstev sindikatov in oblasti slab, saj se je izmed SO knjigovodij prijavilo za delo na terenu le 7 tovarišev, kljub temu pa je na posredovanje agilnih članov komisije 21 sindikalistov sporazumno z okrajno zvezo kmečkih zadrug sprejelo obveznost za uvedbo knjigovodstva v 17 kmetijskih zadrugah.
Prav tako pa tudi nekatere OZKZ niso pokazale pravega zanimanja za to akcijo, kakor n. pr. OZKZ Celje - okolica, ki je to pomoč sindikatov odklonila. Slično je bilo v okraju Ljutomer. V okraju Kamnik, ki ima knjigovodstvo v zadrugah v najslabšem stanju, pa še ni prav ničesar ukrenjenega nili s strani komisije, niti sindikatov, pa tudi ns od okrajne zveze kmečkih zadrug. V glavnem je krivda za neuspeh v teh okrajih na komisijah, ki niso pravilno razumele pomena te važne akcije in jo iz malomarnosti prepustile zastoju.
Drugače pa so se lotile dela komisije, kakor tudi sindikati in OZKZ v okraju Ljubljana - okolica, kjer je že v nedeljo delalo 15 ekip v 15 kmečkih zadrugah, v Kranju S ekip v 6 kmečkih zadrugah, v Sežani 8 ekip v 8, v Novem mestu 2 ekipi v 2 kmečkih zadrugah. Poleg tega se je sindikat obvezal, da bo !) sindikalnih ekip v 15 kmečkih zadrugah uredilo knjigovodstvo.
To pomoč sindikatov, ki je bila prvenstveno namenjena kmečkim zadrugam, pa so nekatere okrajne zveze kmečkih zadrug usmerjale v urejevanje lastnega knjigovodstva, kakor n. pr. Lendava. Osnovna naloga OZKZ pa je skrbeli, da se sedaj, ko prenašamo vse poslovanje kmečke zadruge, ki bodo dobile svoje lastne kredite in bodo zbirale prihranke in dajale posojila, neposredno naročale industrijske izdelke in naravnost pošiljale kmetijske proizvede v potrošniška središča, da se v sleherni kmetijski zadrugi čim prej uredi knjigovodstvo, ki je podlaga pravilnega poslovanja, evidenci in statistiki, ''kakor tudi kontroli s sirani uprave, kakor tudi s strani članstva in oblasti.
Ekipe, ki gredo s to nalogo na teren. imajo knjigovodjo in komercialista, da pomaga zadrugam tudi pri urejanju poslovalnic, izložb, skladišč itd., ker le v zadrugo, ki ima pravilno in lepo urejeno poslovanje, bo naš kmet zaupal in bo v njej z veseljem sodeloval. Kako upravni odbori zadrug pravilno razumejo pomoč, ki jo nudijo člani sindikatov, nam dokazuje dejstvo, da so bile ekipe v vseh kmečkih zadrugah dobro sprejete, preskrbljena jim je bila hrana in tistim, ki so prišli na delo že v soboto, tudi prenočišče.
Vsa akcija dokazuje, kako veliko razumevanja imata za razvoj zadružništva na eni strani delovna inteligenca, na drugi strani pa kmet, ki hočeta s svojim delom v tesnem sodelovanju pospešili razvoj našega kmetijstva za čim prejšnje lepše življenje delovnega človeka.
Kočevsko gozdno gospodarstvo je zanemarjalo preskrbo gozdnih delavcev
Posebna skrb naša ljudske oblasti velja ljudem v proizvodnji in popolnoma upravičeno, saj so delovni ljudje tisti, ki z borbo za izpolnitev piana ustvarjajo pogoje z aboljše življenje. Danes še razumljivo ne moremo nuditi vsega v izobilju in zato dobivajo po socialističnem načelu »vsakomur po njegovem delu« največ tsti, ki so zaposleni pri najtežjih delih, to so naši rudarji, topilci, delavci v tovarnah, gozdovih itd. Posebno velja to za našo preskrbo, zato so bili vsi potrošniki kategorizirani v različne skupine. Ena taka skupina so gozdni delavci, ki jih je uredba uvrstila med najtežje delavce, upoštevajoč težino njihovega dela. Kljub temu, da bi po tej razporeditvi morali dobivati gozdni delavci poleg po-j večanib obrokov hrane tudi različne do-j datke, pa se je v poslednem času v posa-i meznh gozdnih upravah zgodilo, da gozdni delavci niso dobili redno niti osnovnih obrokov.
Organi Kontrolne komisije so več primerov slabe preskrbe gozdnih delavcev raziskali in ugotovili, da se uprave gozdnih gospodarstev v veliki večini ne brigajo dovolj za ureditev preskrbe svojih gozdnih delavcev. Tak izrazit primer slabega, malomarnega odnosa do preskrbe gozdnih delavcev je pokazala uprava gozdnega gospodarstva v Kočevju.
Delavci te uprave so se pritožili, da ne prejemajo redne prehrane, odnosno živil zajamčene preskrbe, nekateri so zaradi slabe prebrane celo zapustili delo. Kontrolni organi so ugotovili, da so bile njihova pritožbe popolnoma upravičene. Deiavci po malomarnosti uprave niso prejemali pravočasno n. pr. moke, sladkorja, maščob in različnih dodatkov. Uprava gozdnih gospodarstev bi lahko dobila za svoje delavce dodatna živila (fižol, krompir), a se zanje ni pobrigala. Prav tako niso poskrbeli, da bi dobili delavci zelenjavo, lahko pa bi tud! nabavili nekatera živila iz prostih viškov.
Preskrba delavstva pri upravi gozdnih gospodarstev Kočevje je bila poverjena ekonoma Ludviku Vidmar, ki pa se za to svojo nalogo ni dosti brigal. Namesto da bi organiziral dobro preskrbovalno mrežo, ki bo omogočala nabavo različnega blaga In tudi hitro razdeljevanje, vodi vso delo birokratsko iz pisarne. V glavnem je smatral, da je njegova naloga prevzemanje živil iz zajamčene preskrbe. Toda tudi to svojo nalogo je
slabo opravljat. Prava slika njegovega odnosa do službenih dolžnosti je gozdni magacin. Za preskrbo gozdnih delavcev so bili namreč ustanovljeni pri upravah gozdnih gospodarstev gozdni magaclnl kot nekaki prodajni centri, ki pa imajo na področju posameznih gozdnih uprav svoje poslovalnice. Ti gozdni magacini bi morali oskrbovati gozdne delavce z vsem blagom, seveda tudi z blagom, ki je v prosti prodaji. Gozdni magacin v Kočevju pa je samo nekaka razdeljeval-nica. Bavi se skoraj izključno le s prevzemanjem in dodeljevanjem živil zajamčene preskrbe. Kako opravlja gozdni magacin to svojo nalogo nam najbolj zgovorno pojasnjuje dejstvo, da so pri pregledu kontrolni organi našli v skladišču zaloge nekaterih vrst blaga, ki so bile namenjene kot dodatek gozdnemu delavstvu. Tako n. pr. 241 kg sira v dozah, nekaj suhe slanine v dozah, dalje 85 kg salame, za katero so dobili posebno naročilo, da jo morajo takoj razdeliti ker bi se sicer pokvarila. Nekaj salame so sicer res razdelili, toda posamezne skupine delavcev zaradi oddalejnesti niso mogle priti po salamo, magacin pa jo je enostavno obdržal v skladišču, če bi bilo vodstvo nagacina bolj Iniciativno in bi čutilo odgovornost za svoje delo, bi lahko to salamo poslalo posameznim skupinam potrošnikom z vozniki, ki vozijo vsak dan iz gozdov les. Na ta način bi büa salama lahko že prvega dne v rokah potrošnikov, ne pa da je ležala v skladišču in bi se lahko pokvarila. Na zalogi je imel magacin tudi 110 kg masti, od januarja pa še 200 kg ješprenja. Čeprav so gozdni delavci želeli mast, ki jim več zaleže kakor olje, so mnogi dobili samo olje, mast pa so zadržali v skladišču.
Gozdni delavci so dobili v maju poseben dodatek suhega mesa. Za delavce gozdnega gospodarstva Kočevje so dobili 700 kg suhe svinjine. Razumljivo je, da bi to suho svinjino morali dobiti samo tisti, ki imajo GD nakaznice. Ekonom pa je to svinjino razdelil tudi drugim. Tako je dobila po nalogu ekonoma pisarna špedicije 20 kg, menza gozdnih uslužbencev, od katerih nima nihče GD nakaznice, pa 40 kg suhe svinjine. Ekonom seveda tudi ni pozabil na sebe. Zase je neupravičeno pridržal 2.90 kg svinjine. Na ta način so se okoriščali z dodeljenimi količinami mesa taki, ki nanj
sploh niso upravičeni, gozdni delavci pa so zaradi tega dobili manj mesa.
Prav tako slabo in malomarno organizirana kakor preskrba z živili, je tudi preskrba z drugim blagom. Ker nima gozdni magacin na zalogi tekstilnega blaga, morajo nekateri gozdni delavci hoditi po blago včasih tudi po več 10 km daleč, pri čemer se tudi zgodi, da med tem bližnji potrošniki blago že pokupijo, ker za dospele kontingente blaga preje izvedo.
Pri gozdni upravi Kočevje do nedavnega delavci tudi niso prejemali redno cigaret. Poseben nameščenec je pri invalidskem podjetju dvigal cigarete za vse uslužbenstvo, cigarete pa so nepravilno razdeljevali. Tako so n. pr. dodelili za posamezne gozdne uprave, žage, gradbeni odsek In avtepark isto količino cigaret kakor gozdni upravi Kočevje, ki ima 5 krat manj uslužbencev. Delavci, ki so včasih oddaljeni tudi po 49, 50 km od centra, pa so na ta način ostali brez cigaret.
Kako malo skrbi je uprava gozdnega gospodarstva posvečala svojim delavcem nam dokazujejo tudi drugi primeri. Tako so n. pr. delavci želeli, da bi dobivali dnevno časopisje, ker so včasih po več tednov kje visoko v gozdovih in nimajo nobenega stika s svetom. Nekateri so sami naročili časopise, toda ker nimajo svojih stalnih bivališč, je to časopisje prihajajo na naslov gozdne uprave. Ta pa se ni pobrigala, da bi časopisje vsaj nekoiikokrat tedensko pošiljala k posameznim skupinam na delovna mesta.
Kontrolni organi so podvzeli primerne ukrepe za izboljšanje preskrbe gozdnih delavcev. Toda to ni dovolj. Sindikalne podružnice pri posameznih gozdnih upravah morajo pokazati več delavnosti kakor doslej In opozarjati r.a napake, ki bi se še pojavljale. Le na tak način bo mogoče izločiti vse primere nepravilnega odnosa ali celo zaviranja preskrbe gozdnih delavcev. V času, ko se naši delovni ljudje z vsemi silami trudijo za izgraditev boljšega življenja, je treba vsak primer malomarnega odnosa do delavske preskrbe ocenjevati še s toliko večjo ostrino in tudi odgovorne ljudi, ki ne razumejo ali nečeio razumeti svojih dolžnosti do delavske preskrbe, smatrati ne le kot kršitelje rednega preskrbovanja, temveč tudi kot zaviralce izpolnjevanja našega plana.
Jublfeinci renslave Tehniške srednje šole
Ob kancu letošnjega leta bo mirilo šestdeset let obstoja Srednje tehniške. Zavod ima od 12. do 20. junija svoj jubilejni teden, v okviru katerega je odprta tudi razstava, ki prikazuje strokovno delo zavoda, obenem pa tudi razvoj in delo mladinske organizacije na šoli.
Vsak, ki te dni prestopi prag tehniške srednje šole, takoj opazi veliko razgibanost mladine pri delu za razstavo. Najvažnejši je strokovni del razstave našega zavoda, nato mladinski del šolske razstave, poleg tega pa v šolskem poslopju razstavljajo tudi vse strokovne šole Slovenije. Pri vhodu v poslopje je slavolok, v vestibilu šole 60 razni stroji, nato so razstavni prostori v vsem pritličju, v prvem in drugem nadstropju. Strokovni del razstave je razdeljen na vse stroke, katere poučujejo na šoli. Vsaka stroka pomeni celoto in je pri tem prikazano vse delo v tej stroki, način in pripomočki študija, možnost dela tehnika, ki dovrši na šoli to ali ono stroko ter najvažnejši stroji, ki se v dotični stroki uporabljajo. Prikazani so izdelki dijakov. Vsaka stroka ima marsikaj privlačnega med razstavljenimi predmeti. Tako so strojniki prikazali nov letalski motor, elektriki so pokazali svoje poizkuse, gradbeniki osnutke raznih zgradb, mostov in cest, prikazali so razne načine zidanja in sploh načine dela pri sodobni arhitekturi ter sedanjih gradnjah. Rudarji kažejo z modeli delo v rudnikih, separacijo rudnin, premoga in sploh vse delo v tej stroki. Kemiki so okusno opremili svoje prostore, kjer je razvidno vse, kar se da s pomočjo kemije ustvariti pri uporabljanju sodobnih strojev in pripomočkov. Povsod se zrcali vloga te ali ene stroke v petletnem planu, saj vemo da nam je za izvršitev petletke potrebna sedobna tehnika, za ustvaritev iste pa dobri tehniški kadri. Razstavni prostori tega dela raz-
stave so privlačni pred vsem zato, ker v njih niso samo risbe in diagrami, temveč so povsod izloženi tudi stroji in pripomočki, ki jih sodobna tehnika uporablja in potrebuje. Drugi del razstave se nanaša na razvoj in delo mladinske organizacije na šoli. V tem delu razstave je prikazano delovanje mladine že v časih stare Jugoslavije, njena borba za obstoj, ko ji niso bile dane za študij take možnosti, kot jih ima danes. Razstava kaže doprinos mladine Tehniške srednje šole v narodno osvobodilni vojni in v povojni debi. Organizacija na šcii ima za seboj že veliko izkušenj iz svojega dela. Da je delala pravilno in uspešno, nam dokazujejo številne zastavice, zastave in odlikovanja, ki jih je naža šola prejela od osvoboditve do danes. Prikazano je delo mladine na strokovnem, kulturnem in flzkulturnem področju, uspeh mladine na delovnih akcijah, rezultati sedemtedenskega
dela dvakrat udarne mladinske delovne brigade »Franca Rezmana-Stane-ta<, brigade, v kateri so bili sami prvi let riki naše šole. V zgornjih razstavnih prostorih nam dijaki in profesorji raznih strokovnih, kmetijskih, veterinarskih, medicinskih in sličnih šel prikazujejo svoje delo in uspehe, načine študija, strokovne in tehnične pripomočke pri delu.
Vsak, ki si bo ogledal razstavo, bo videl, da naša tehnika napreduje na vseh področjih, da se vedno bolj oddaljujemo od gospodarske nesamostojnosti in da bomo kmalu postali v tem oziru neodvisni od tujine.
Razstava je namenjena predvsem tistim, ki se bodo morali odločiti za kak poklic, a se še niso odločili, tistim, ki so ee že odločili za vstop na naš zavod, poieg tega pa vsem onim, ki se zanimajo za tehniko, bodisi na splošno ali pa za posamezne stroke. M. P. * •
Z razstave TSS (gradbeni tehnikom)
S Tednom zadružnih domov so v der a ju
Marlto-ikolica pospešTll de!© skera] na vseh
V dneh od 6. do 13. junija So v okraju Maribor - okolica organizirali »Teden zadružnih domov«. Namen tega tedna je bil vsestransko Izboljšati gradnjo domov z uvedbo brigadnega sistema dela in z vsakodnevnim delom na gradbiščih.
Gradnja zadružnih domov v okraju Maribor - okolica še ni dosegla tistega razmaha in vneme, ki ja predpogoj, da bodo naši zadružni domovi čimprej služili ljudstvu. Posamezne krajevne uprave gradi-lišč skrbijo vse premalo za hitro gradnjo, za potrebni material, za delovno silo itd. Ponekod so se vrinili v uprave celo taki ki so jim zadružni domovi trn v peti. Marsikaj bi že lahko bilo storjenega tudi v vaseh, odkoder prihajajo izgovori o zaprekah, ki jih v resnici ni ali pa bi se jih z malo več dobre volje dalo kmalu premagati.
Tako nima krajevna uprava v Jakobskem dolu za gradnjo doma niti zanimanja. Dobrodošel jim je bil celo izgovor, da nimajo načrta. Ko pa je strokovnjak z okrajne uprave načrt izdelal, jim je prišlo na misel, da bi za dom rajši adaptirali staro šolsko poslopje. Potem so spet uvideli somi, da to poslopje za zadružni dom ni primerno, za uresničenje prvotnega načrta pa tudi še niso pokazali vneme. »Spali« so tudi na krajevni upravi za gradnjo doma v Slivnici pri Račah. Toda v tednu zadružnih domov so se vendarle zavedli svoje naloge in zdaj pridno delajo. V Zgornji Polskavi ima krajevna gradbena uprava celo 17 članov.
Toda nobeden doslej še ni pokazal, da razume, kako je zadružni dom potreben tudi Zgornji Polskavi. Nič boljše ni v Framu, kjer imajo sicer izdelan načrt, toda za gradnjo niso storiii še ničesar.
Prav tako je tudi v Cirknici, v Spodnji in Zgornji Kungoti, v Pesnici, pri Mer-jeti in še v nekaterih drugih krajih. Tako so v Št. liju kmetje prišli z vpregami da bi vozili les, pa jim krajevna uprava ni dala nobene pomoči, kakor da bi se gradnja zadružnega doma nje sploh ne tikala.	5
Debro organizacijo dela in zato tudi lepe uspehe pa je dosegla Svečina, ki je najboljše gradllišče v okraju. 2e uad 2 meseča gradijo vaščani zadružni dem vsak dan. Postavili so sl tudi poljsko opekarno, pravočasno so pripravili opeko, les in ves ostali gradbeni material. Zbrali so 170.900 din prostovoljnih prispevkov. Pri profitvoljnem delu so se Izkazali vsi. Člani Osvobodilne fronte so delali 2000 ur, mladinska organizacija 1100 ur, AFŽ 359 ur in sindikalisti 1400 ur. Živahno je postalo tudi na gradilišču v Kamnici. Zganil se je odbor Osvobodilne fronte, ki doslej pri gradnji doma skoraj ni sodeloval. Vaščani v Zimici so se zavezali, da bodo delali meški na gradilišču vsak po 5 dni, žene pa najmanj 3 dni. Pospešili so tudi zbiranje materiala. V Bistrici gradnja napreduje, šibka je le organizacija dela, ki ni znala pritegniti tudi đo\ olj kmetov. Največ delovne sile so dobili od drugod. Priznanje zasluži Ribnica na Pohorju, kjer kljub visoki legi kraja in neugodnega terena uresničujejo gradbeni načrt. Junaško premagajuje vse težave. Pripravili so že zadostno količino peska, zbrali in posekali so gradbeni les, pripravili so tudi že strežno opeko. Za zidake bodo zamenjali 199 kubikov lesa, ki so ga darovali kmetje. Graditi pomagajo zadružni dom celo najstarejši. Marija Centrih, ki ima 74 let In 75 letni »Kori« dajeta lep zgled mlajšim. Zveza borcev je pomagala graditeljem s prispevkom 125.000 din, razumevanja za denarne prispevke pa s» pokazali tudi drugi. Gradnjo ovira predvsem pomanjkanje prevoznih sredstev. Vendar so sedaj začeli kopati temelje in zatrjujejo, da bo do konca avgusta zadružni dom kljub vsem težavam pod streho. V začetku akcije za gradnjo zadružnih domov so sklonili kmetje okraja Maribor - okolica, da bodo zgradili 27 domov. Ko pa so spoznali pomen zadružnih domov v pravi luči, so se zavezali, da jih bodo že letos zgradili 49.
—ap.
¥ Ptn]u se usposablja no za naloge v našem
V	skladu z nalogami izgrajevanja naših kadrov so v Ptuju tečaji, od katerih so enega zaključili pred dvema tednoma.
Drugi, zadružni, tečaj, traja že dva meseca. Podobno kakor prvi, o katerem smo poročali meseca marca, kaže tudi ta dobre uspehe, čeprav je sestav tečajnikov po zrelosti lei nekoliko siabšL Vodstvo tečaja s predavaieijskim zborom se vsestransko trudi, da v tesnem sodelovanju z RPZ doseže kar najboljše uspehe v izšolanju teh, našemu razvijajočemu se zadružništvu tako potrebnih kadrov.
V	smislu ustanavljanja novih obrt-noslrokovnih šol po vsej LRS ima ta šola v Ptuju danes še značaj dvomesečnega tečaja. Vsestranska skrb naše ljudske oblasti za stalno dviganje strokovnega in politično družbenega znanja naših učencev v gospodarstvu dokazuje obstoj teh šol, ki naj sčasoma nadomeste dosedanje obrtno-nadaljevalne šole z njenimi ne predobrimi uspehi dela. Leta 1949 bedo zgradili nov, moderen internat, ki bo nudil učencem v gospodarstvu širše možnosti razvoja. Ptujski tečaj ima 100 vajencev mizarske stroke iz vseh krajev LRS. Od 100 učencev v gospodarstvu jih je padlo vsega 6, odličnjakov pa je bilo kar 14. Med lemi učenci je bilo ves čas trajanja tečaja nailepše tovarištvo in malone vzorna disciplina. 2e ta prvi stroko vno-nadaljevalni tečaj je dokazal, da se naš učenec v gospodarstvu zaveda svojega novega položaja v našem družbenem redu.
S i. junijem se je že pričel drugi tečaj, ki bo po izvršenih popravkih začasnega učnega načrta pokazal nedvomno še lepše uspehe.
Tretji, melioracijski tečaj, je prav za prav enoletna melioracijska šola. V oktobru 1947, ko se je začela, je bilo vpisanih 37 učencev, katerih število pa je zaradi vpoklica k vojakom, do danes, ko polagajo učenci izpite, padlo na 26. To šolo ie organiziralo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Učenci so najrazličnejše slarosti (od 17—38 let), po socialnem poreklu večinoma iz vrst malih kmetov. V šoli se bodo usposobili za delovodje pri najrazličnejših meliora-
cijskih delih, pa tudi pri drugih visokih in nizkih gradnjah. Šolo upravlja Vcdograd (Uprava za regulacijo rek in melioracije) Ptuj. Predavatelji dokazujejo s svojo delavnostjo veliko skrb za čim uspešnejšo izvedbo našega plana kadrov. Po opravljenih izpitih gredo ti učenci za 2 meseca na teren, k praktičnemu delu, nato pa nazaj v šolo za nadaljnja 2 meseca, da praktične izkušnje teoretično še poglobe in se tako vsestransko usposobijo za delovodski poklic v izvajanju investicijskih del za rekonstrukcijo našega kmetijstva.
Trgovski tečaj, ki se je zaključil pred 2 tednoma, ie dal naši trgovini državnega in zadružnega sektorja 101 novega delavca. Trajal ie 3 mesece. Uspeh je bi! prav deber, padli soriromaj 4, z odličnim uspehom pa jih ie izdelalo kar 15. Učencem je ljudska oblast omogočila v tečaju osnovno izobrazbo, na temelju katere bo večina uspešno gradila dalje in tako preraščala sčasoma v vodilni trgovski kader našega socialističnega gospodarstva.
Usposabljalo se je oziroma še danes se usposablja samo v Fluiu povprečno 270 delovnih učencev za naloge v našem planskem gospodarstvu.
Zadružni tečaj se namerava že na jesen spremeniti v redno, srednjo zadružno šolo, strokovno-nađai.eva'ni tečaj pa v obrtno - strokovno šolo. Izpolnjevanje teh planskih izobrazbenih nalog ni lahko. Če se kliub objektivnim, pogosto, skoraj nepremagljivim težavam v pogledu primernih prosicrov in potrebnih predavateljev uspešno uresničujejo, tedaj ie io možno samo spričo splošnega delovnega poleta vseh prizadetih: ljudske oblasti, ki ji ni žal ne maieriahrh niti - denarnih sredstev, kjer gre za politični strokovni dvig kadrov; učencev samih, ki s pospešenim tempom in neprimerno marljivostjo v splošnem uspešno premagujejo ovire slabe ali celo nobene rrimerne pred-izobrazbe; in končno vseh predava-leljev-učiteljev, crofesorjev ter strokovnjakov, ki kljub prezaposlitvi v lastnih poklicih še vedno pomagajo drugod.	Frenk
KSJ5.TUHNS FHEGLED
Maše gissstem& šiviseme
Kot običajno je tudi letošnji junij glasbeno izredno razgiban. V tem pogledu ga zlasti pestrijo številne produkcije Akademije za glasbo in državne glasbene šole, ki so vedno vzbujale veliko zanimanje tistih poslušalcev, katerih zanimanje velja predvsem dosežkom v vzgajanju naših mladih glasbenih kadrov. Med takimi prireditvami je treba posebej omeniti orkestralni večer ljubljanske glasbene šole, ki si je svoj orkester osnovala 3 svojimi učenci in ga je za nastop pomnožila le s poedinimi glasbeniki tam, kjer se je za to pokazala ne-obhodna potreba. Spored tega orkestralnega večera je obsegal poleg prisrčno zajetega Jlihelčičevega Scherzina za klavir in godalni orkester ter Svetelovega Koncerta za klavir in godalni orkester primerna dela skladateljev Bacha, Griega (v Hchlbergovi priredbi), Gliera, Rameau-ja in Mozarta. Tehnično in izrazno so te skladbe povsem dostopne mladim izvajalcem, tako tem, ki sestavljajo orkester, kakor onim, ki so v njih nastopali solistično. Med slednjimi so v tehnični dospelosti seveda velike razlike, saj se po stopnji razporejajo vse od začetka pripravnice pa do srednje šole. Da bi iz njihovih nastopov izvajali kakšne končne sodbe, ki bi Teljale za bodoči razvoj, bi bile seveda preuranjeno in v nasprotju s stvarnimi pogoji za takšno ocenjevanje. Kljub temu pa je potrebno ugotoviti dejstvo, da so pokazali lepe uspehe svojih
učiteljev in da se utegnejo ugodno razvijati, v kolikor bodo za kaj takšnega ustrezale njihove dispozicije. Med mladimi solisti posebej omenjam le malega Dejana Bravničarja, ki je v Mozartovem Koncertu za violino in godalni orkester v D-duru in posebej s kadencami, ki jih je priredil skladatelj Matija Bravničar’, pokazal za svojo stopnjo (2. razred srednje stopnje AG) sigurnost, lepo tehnično izdelanost in dovolj vidno muzikalnost, s katero je predstavil svoj part.
Fosebno pa naj naglasim pomen orkestra, ki je po zaslugi velike prizadevnosti svojega vodje prof. V. Šušteršiča dosegel ugodno raven, ustrezajočo tehničnim zmogljivostim mladih instrumentalistov in interpretacijskemu občutju, h kateremu jih usmerja dirigent in jih s tem uvaja v pravilno razumevanje glasbenih umetnin. Tako je orkester dokazal, da nam polagoma raste kader toliko potrebnih instrumentalistov s področja godal, čemur je potrebno na ljubljanski in na vseh ostaiih glasbenih šolah posvetiti največjo pozornost. Mislim, da je bil omenjeni orkestralni večer z mladimi solisti in orkestrom na j več ja spodbuda onim, ki razpolagajo za glasbeno vzgajanje v tej smeri s potrebnimi sposobnostmi’ in da je nazorno prikazal, kako je treba graditi in kaj je možno sčasoma doseči z mladim naraščajem. Že s tem je svoj namen dosegel in njegov uspeh je treba v prvi vrsti tolmačiti s tega vidika — enako kot uspeh in do-
sežke vseh ostalih produkcij, ki služijo v bistvu istim ciljem.
Med ostalimi prireditvami najprej omenjam koncert za dva klavirja (7. junija), ki je obsegal izvirne skladbo Mozarta (Sonata za dva klavirja), Rahmaninova (Suita za dva klavirja op. 17), Tarenghija (Variacija na Schumannovo temo op. 99) in Saint-Saensa (Scherzo op. 87). Večinoma so nam ta dela že znana iz nekdanjih izvedb v tej obliki, ki se pri nas že dalje časa sistematično ne goji, pa je vendar zanimiva in bi ji spet bilo potrebno začeti izkazovati večjo pozornost. Arhitektonsko sta bili morda najznačilnejši poslednji deli (Tarenghi, Saint - Saens), nasproti katerima po tehtnosti izraza in oblikovnosti seveda tudi prvi dve (Mozart, Rahmaninov) ne zaostajata. Nedvomno js spored zanimal, bil je izbran kvalitetno in je lepo izpopcl nil programski značaj koncertov naše letošnje koncertne sezone.
Ta koncert sta izvedla pianista Milica Moč in Ciril Ličar, od katerih nam je znan predvsem Ličar, ki je svojpas pri nas mnogo koncertiral, pa ga v poslednjih letih nismo imeli prilike poslušati. Ličar je znan po svojih pianističnih kvalitetah, s katereml tudi danes še vedno razpolaga v polni meri. Razumljivo je, da je o njih v takšni izvajalni obliki težje govoriti in zato tudi ne bi bilo umestno podrobnejše razpravljanje o pianistki. Kolikor pa je bilo razvidno, razpolaga tudi Milica Moč z izrazitimi tehničnimi zmogljivostmi, v izrazu in torej fnterpretacijsko pa j? bila nasproti pianistu manj izglajena in je zato učinkovala nekoliko elementarne j Se. To je delno vplivalo tudi na vprašanja interpre-
tacijskega ravnotežja, povezanosti, ki je v takšni komorni zasedbi velike važnosti in zahteva kar najpopolnejšo enotnost. Na splošno je ta enotnost tudi bila dosežena, tu pa tam pa je pianistka vendarle izrazno izstopila in prevladala in s tem potrebno enotnost v neki meri zmanjšala. Mislim, da temu dejstvu ni iskati razlogov le v različni izrazni di-sponiranosti obeh solistov, ampak zlasti v prostominski postavitvi obeh klavirjev, ki Ima v uporabljanem načinu glede vstopov nekatere prednosti, glede inter-pretacijske plastičnosti pa tudi nekatera senčne strani. Tehnično sta si bila oba izvajalca zelo skladna, seveda pa je bilo tudi v tem oziru nekaj razidčkov, ki pa bistveno niso vplivali na kvaliteto izvedbe. Kot celota je bila izvedba izvTSt-na in je dosegla zelo lepo stopnjo. Nudila je mnogo estetskega in zaradi poglobitve v izrazne finese tudi umetniškega užitka ter je dosegla polno priznanje poslušalcev, ki bodo ob bodočih koncertih nedvomno izkazali več zanimanja za to obliko koncertiranja kot tokrat.
•
Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije (11. junija) je predstavil dela skladateljev Lipovška, Haydna, De-bussyja in Čajkovskega. Lipovškov So-natni stavek za godalni orkester poznamo že iz naših filmskih prikazov in koncerta slovenske filmske glasbe. Motivično je svež, oblikovno povsem jasen fn zanimivo grajen, muzikalno pa izrazito doživet, poln čustvenega poleta. Čeprav jo kot sestavni del velike forme še osamljen, mislim, da je iz njega že dovolj razvidna težnja po uskladitvi oblike in vse-
bine, ki utegne biti za nadaljni skladateljev razvoj velikega pomena. Manj znana Haydnova Vojaška simfonija je pisana preprosto in prisrčno z vsemi značilnostmi skladateljevega stila in izzveni učinkovito. Tudi Debussyjeva simfonična suita Pomlad je dosledna gradilnemu načinu, ki se ga njen tvorec poslužuje v vseh svojih delih: zvočno izredno pestra, čustveno zelo razgibana, sijajno instru-mentirana, pa tudi oblikovno dovolj povezana kljub iskanju čim popolnejše harmonske zvočnosti, ki bo mogla poleg enotnosti izraza razbiti tudi čnotnost oblikovne celote. To je sploh značilnost, po kateri se Debussy zelo oddaljuje od svojih epigonov, ki se drobijo v iskanju čim bogatejših zvočnih gmot, ne da hi sočasno mogli ali znali uspešno rešiti vprašanja vsebinskega izraza ter kompozicijske arhitektonike. Tudi Pomlad torej kaže, kako napačno bi bilo, če bi ho tell Debussyja tolmačiti v smislu običajnega pojmovanja impresionistične stil-nosti brez polnega upoštevanja njegove skladateljske osebnosti, ki je po svoji ustvarjalnosti nasprotna zgolj ali pretežno estetskemu pojmovanju umetniškega oblikovanja. Čajkovskega Italijanski Capriccio op. 45 je svojevrstno zanimiva skladba, zelo učinkovita tako v formalnem kaJcor vsebinskem oziru, pa stilno manj povezana z načinom, ki ga poznamo iz velikih del ruskega mojstra: pisana pač tako, kakor jo je skladatelj po označeni vsebini doživel. Ves spored tega filharmoničnega koncerta je bil torej zanimiv in v nekem smislu tudi zaradi posebnega značaja nekaterih skladb popularen, lažje dostopen in zato privlačen tudi za širši krog poslušalcev. Nedvomno
je tudi takšna izbira pravilna, predvsem zato, ker je po eni strani kvalitetna zaradi skladb samih in ker je po drugi strani dana možnost kvalitetnega izvajanja.
Orkester Slovenske filharmonije, ki je izvajal navedeni 6pored, je bil skrbno pripravljen in tehnično zelo izdelan Kot že ob prejšnjih njegovih koncertih je' bilo tudi tokrat očitno, da tehnično rar-te, se vedno bolj izpopolnjuje in postaja čedalje kvalitetnejše izvajalno telo. Tudi v pogledu interpretacije je znal pod vodstvom dirigenta Jakova Ciprija izoblikovati finese, ki so bile posebno občutljive v prvih treh skladbah sporeda in najbolj v Debussvjevi Pomladi, ter živahnost razpoloženja v Čajkovskega Italijanskem capriceiu, ki je bil verjetno dirigent se zlasti blizu in ga je zato označil z zanimivimi spremembami v tempu in mu s svojo interpretacijo vlil mnogo zanosa ter učinkovitosti. Tako je filharmonični koncert uspel s tem sporedom, dosegel v izvajanju kvalitetno stopnjo in izzval zasluženo priznanje. Širša programska politika, ki jo v zsd njem času kažejo izvedbe orkestra Slovenske filharmonije, pa naj postopoma vključuje v koncertne sporede tudi novosti raznih sodobnikov, j kar bo našim poslušaloem omogočilo spoznavanje današnjih stilnih pogledov in iskanj, ki ' bodo zanimiva predvsem v okviru glasbene ustvarjalnosti slovanskih narodov. To poznamo razmeroma najmanj in na njenem temelju bo možna nazorna primerjava, ki bo lahko v pogledu presojanja novih umetniških hotenj privedla "do zelo pozitivnih zaključkov.
Dr. D. Cvetko.
Organizacija Osvobodilne fronte v jeseniškem okraju mora utrditi svoje vrste
ob zelo šibkem in pomanjkljivem sodelovanju mladine. Temu primerna je danes tudi idejno politična vsebina ljudskoprosveinepa dela v cikraju.
Delavstvo v tovarni je imelo lastno organizacijo OF. Delo te organizacije je bilo v glavnem pobiranje članarine, medtem ko 60 se v političnem delu na terenu člani Osvobodilne fronte predvsem oni, ki se vozijo z vlakom, izogibali z izgovorom, da so povezani v tovarni.
Tudi sestav vodilnih forumov OF ni dober. Plenum okrajnega odbora niti po svojem političnem, niti po socialnem sestavu ne ustreza. Okrajni odbor ni bil akcijski organ. Več kot polovica članov se ni udeleževala 6ej in ni delala ničesar po frontni liniji. Tudi na terenu je nad polovico odborov, ki ne ustrezajo niti po svoji politični kvaliteti, niti po socialnem sestavu.
Da bi sekretariat te pomanjkljivosti odpravil, je poleg plenuma in odborov formiral tudi aktiv Osvobodilne fronte, s katerim je hotel izvajati naloge in direktive. Ti aktivisti po večini niso bili funkcionarji Fronte. Tak način rešitve je organizacijsko obliko OF v celoti pastvizi-ral, naloge pa 60 se slabo reševale. Tako se je na terenu dogodilo, da so odbori ÖF v nekaterih primerih stali ob strani ali pa celo nastopili proti aktivistom. Spričo takega stanja tudi akcija za gradnjo zadružnih domov nima uspeha, zato je jeseniški okraj v tem pogledu zelo šibak, čeprav je med ljudstvom velika pripravljenost za gradnjo.
Ti kratki orisi kažejo dokaj pomanjkljivosti v organizaciji Fronte.
Vse te pomamjkljvosti nalagajo okrajnemu vodstvu važno nalogo. Kažipot mu je II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije. Za jeseniški okraj še zlasti velja prva točka sklepov v resoluciji kongresa, ki se glasi: j-Potrebno je razviti široko dejavnost za nadaljnjo rast in utrjevanje frontnih organizacij. OF mora zajeti vse pa-iriotične Slovence in jih pritegniti k izvajanju svojega programa in mora tudi v vsakem najmanjšem kraju predstavljati vodečo, enotno politično organizacijo, ki izvaja linijo 0F.<
Za nadaljnjo rast Fronte in njenega utrjevanja so dani vsi pogoji. Prvenstveno je treba utrditi in razširiti organizacijo na vasi.
Gradnja zadružnih domov je eden izmed osnovnih prijemov za utrjevanje organizacije OF v današnjem času, toda ravno pri gradnji domov ne smemo dovoliti, da bi pripravljenost množic splahnela, ko je dom dograjen. Prav ta akcija naj pomaga, da Fronta zaživi na vasi in da se po njej ustvari kontinuiteta v delavnosti Fronte. Organizacija ne sme dovoliti, da bi upadel revolucionarni val graditeljev, ko je streha pokrita, marveč mora Članom Fronte odpirati nove naloge: povsem je treba dograditi dom, pričeti s stalnimi oblikami kul-turno-prosvetnega dela, razvijati dalje zadrugo z ustanavljanjem odsekov itd. Prav v zvezi z novo linijo v na-
šem zadružništvu morejo frontne organizacije marsikaj napraviti. Dolžnost Fronto na vasi je, da se loti študija in pojasnjevanja teh nalog. Vsestransko utrjevanje, razvijanje in razširjanje kmetijskih zadrug, odstranjevanje škodljivih elementov iz nje, borba za to, da zadruga raztegne svojo delavnost na vse široko gospodarsko področje, to so naloge Fronte na vasi. Tako na zadružnih kakor na frontnih sestankih naj se obravnava najraznovrstnejša gospodarska in politična problematika, ki se tiče kmetijskega zadružništva. Tako bodo ljudje na vasi čutili, da dobiva Fronta pravo vsebino, da se bavi s problemi, ki se tičejo njih samih, da ee bavi z vprašanji njihovega vsakdanjega življenja in dela, da se bori za zboljšanje njihovih življenjskih pogojev. Na ta način se je bodo z veliko večjo vnemo oklenili in mnogo bolj začutili, da je Fronta njihova in da si lahko edinole v njenem okviru in z masovnim sodelovanjem ustvarijo boljše življenjske pogoje.
Nadalje je dolžnost frontne organizacije, da se v okviru kmetijskih zadrug loti organiziranja borcev za večji hektarski donos Fronta mora kmetom objasnjevati pomen te borbe, pokazati, kako se je je treba lotiti, Fronta bo tista, ki bo kontrolirala izpolnjevanje obveznosti poedimih borcev za večji lektarski donos, ki jim bo podeljevala značke borcev ter odrejala nagrade.
Seveda bo ojačeno delo na vasi zahtevalo tudi solidnejše vodstvo. Vaške plenume morajo voditi dobri aktivisti iz vasi. Po sklepu kongresa naj se veže jo delavci v organizacije Fronte na terenu, to se pravi, da se bodo frontne organizacije na terenu v jeseniškem Okraju okrepile z nekaj tisoč ljudmi. V zvezi s tem je treba takoj začeti dopolnilne volitve v vaške odbore. Vanje naj pridejo tudi delavci, ki so bili doslej vezani v tovarni.
Prav tako važno je vodstvo OF na okraju. Okrajni plenum mora biti po svojem sestavu resnično zbor najboljših aktivistov s terena, ki bo res sposoben izvesti naloge, ki se postavljajo pred organizacijo. Plenum naj se sestane vselej, ko se postavi pred Fronto važna naloga. Za sklicevanje plenuma ni treba čakati na poziv Izvršnega odbora. Dobro pripravljeni referati na plenumu, v diskusiji pa živahne izmenjave misli na osnovi izkušenj bodo mnogo prispevale k vzgoji članov plenuma, kar bo nenehno dvigalo tudi nove kadre s terena.
Seveda je tudi okrajni odbor treba sestaviti tako, da bo resnično zaživel in vodil delo Fronte med dvema zasedanjima plenuma.
Tak način dela Osvobodilne fronte na Jesenicah bo pomnožil in utrdil njene vrste, dvignil njen ugled in jo usposobil, da bo lahko z mnogo večjimi uspehi kakor d-oslej pripomogla k izgradnji socializma. To pa je tudi pot, k jo je nakazal II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije.
ZASEDANJE OKRAJNE SKUPŠČINE
Sprejet je bil okrajni proračun za
Jeseniški dkraj je po svojem političnem, gospodarskem in socialnem sestavu precej raznolik. Tu je izrazito delavsko središče na Jesenicah in Javorniku, kjer je -poleg ogromne večine predanega delavstva še vedno zakoreninjenega nekaj oportunizma in socialdemokratskih teženj, dobro znanih iz čaisov predaprilske Jugoslavije. V okraju so nadalje najštevilnejši turistični in letoviščni predeli Slovenije, ki jih obiskuje skoraj Skozi vse leto veliko število turistov in letoviščarjev iz vse Jugoslavije, pa tudi tujcev. Nadalje 60 v okraju tudi izraziti kmečki predeli. Način življenja in zaslužka v precejšnji meri vpliva na miselnost in politični razvoj prebivalstva v teh krajih.
Posebno pozornost zahteva dejstvo, da meji okraj na Italijo in Avstrijo, kjer so na oblasti protljudski, protidemokratični elementi. Ta eoeeščina ge neprenehoma trudi, da bi s sovražnimi gesli in na kakršen že koli način škodovala razvoju naše države, a v prvi vrsti razvoju samega jeseniškega okraj-a.
Pestra podoba okraja, zlasti pa še okolnost, da so ti predeli naše dežele najbolj izpostavljeni direktnemu sovražnemu vplivu, zahtevata prav zaradi negativnih tradicij socialnodemokratskega oportunizma ponekod pri delavcih, spnrgerstva« tu in tam po mestih ter ostankov starega kle-likalizma na vasi nenehno analiziranje političnih, gospodarskih in kulturnih problemov v organizacijah OF in na osnovi te analize poglobljeno delo.
Kakšen je danes politični položaj v okraju?
Ljudje so tako v tovarni kakor na vasi pripravljeni na sodelovanje pri izvedbi petletnega plana. To je splošen pojav. Ljudske množice so to svojo pripravljenost tudi pokazale pri neštetih akcijah in kampanjah, ki so jih izvajale naša oblast in politične Organizacije. Izpolnjevanje plana v tovarni, udeležba pri volitvah, odziv v davčni kampanji itd. so zadosti zgovoren dokaz za to.
Vendar je eden izmed osnovnih negativnih pojavov v organizaciji Osvobodilne fronte še zmerom ta, da politične organizacije vsesplošno pripravljenost ljudi za delo še zdaleč dovolj ne izkoristijo. Ker že te dovolj ne izkoristijo, je tuli ne morejo dalje širiti, da bi ta pripravljenost zajela prav vse delovno ljudstv-o, vsakega pošteno mislečega posameznika.
Za okraj drži splošna ugotovitev, da se vse premalo čutita pristni aktivistični duh in polet v politično organizacijskem delu. V tem tiči tudi vzrok, da se na terenu tu in tam še vedno pojavljajo reakcionarna gesla, ki jih naš politični aktiv vse premalo pobija, kaj šele, da bi jih e svo-jm intenzivnim delom, dovoljno širino in nakazovanjem perspektive povsem onemogočil.
Malokie v okraju dela Fronta z ljudmi ra vasi. Sestanki vaškega plenuma OF, kjer naj bi aktivisti tolmačili politične dogodke, govorili o načinu nove preskrbe, o kontrahaži žita ter notranjem posojilu, o Zvezi borcev in mladini .o razširitvi članstva in članarini OF itd., so redek pojav. A vendar M ravno frontni sestanki na vasš* razčistili marsikatero vprašanje, premostiti pogoste zapreke v vsakdanjem delu in življenju vaščanov, dvignili politično zavest ter patriotski čut, ki mora biti še posebno dobro razrit pri ljudeh ob meji.
Vse to jasno kaže, da je v jeseniškem okraju ena izmed najšibkejših točk vprašanje pravilnega političnega prijema in aktivizacije Osvobodilne fronte.
Kakšno je njeno številčno stanje?
V okraju živi nad 40.000 ljudi. Votivnih upravičencev je 29.086, članov Osvobodilne fronte pa je 24.292 ali 83.5% votivnih upravičencev. Vsekakor število članstva še ni zadovoljivo. Organizacija se mora še nadalje boriti za razširitev članstva. Vendar pa številčno stanje malo odkrije docela drugo podobo o trdnosti te organizacije. Frontne organizacije so le na papirju, na terenu životarijo. Na množične organizacije nimajo kdo ve kaj vpliva, zato so se te precej izolirale od nje, nekatere pa so jo še celo prerasle. Po svoje se je razvila tudi ljudska prosveta, ker ni imela Fronta v njej niti v organizacijskem pogledu dovolj vpliva. Pogoji za prosvetno delo v jeseniškem okraju so zelo dobri, a ljudsko presveto vodijo v mnogih primerih stari prosvetaši
V soboto, 12. junija je bilo v Mladinskem domu II. zasedanje okrajne skupščine. Skupščina je ugotovila, da so bili sklepi od prvega do drugega zasedanja le delno izvršeni. Po predsednikovem poročilu, ki je nakazal izvršene naloge in dal smernice za bodoče, je skupščina po temeljiti razpravi sprejela okrajni proračun za leto 1948. V primerjavi s proračunom za leto 1947 pomeni novi proračun velik napredek v razvoju gospodarstva.
Celotni proračun OLO za L 1948 znaša 19,082.000 din in je v primerjavi z lanskim za 40 Vo višji. Od celotnega proračuna odpade na okrajni 14,717.000, na proračune KLO pa
4.365.000	din. Zvišanje okrajnega proračuna se nanaša na nastavitve novih uslužbencev, na plače profesorjev in učiteljev ter uslužbencev okrajne agrarne komisije.
Investicijski del proračuna znaša
3.505.000	din, v katerega so vključene plače cestarjev, vzdrževanje cest in gradnje mostov. Upoštevajoč še izvenproračunske in nadplanske investicije znašajo te okrog 60%>, iz česar je razvidno, da posveča OLO Radgona kapitalni izgradnji lokal-
nih gospodarskih podjetij veliko pozornost.
V tem letu je KLO začel samostojno proračunsko delovati. Pri proračunski razpravi je bilo ugotovljeno, da so napake, ki so se pojavile pri odmeri davka, v glavnem odpravljene. Ugodno rešenih je bilo dosedaj 511 prošenj. Davki KLO so skoraj v celoti pobrani tam, kjer so se člani odbora z vso resnostjo lotili te važne naloge, kjer pa so se člani odbora zanašali le na izterjevalce z okraja, pa ni zaželjenega uspeha. Tako je mogoče, da je še 262 kmetov, M dolgujejo skupno 12,109.985 dinarjev.
Skupščina je dala še posebno priznanje Okrajnemu sodišču, ki zaradi premestitve sodnika, v zadnjem času z enim samim sodnikom opravlja težke in odgovorne posle.
Ustanovijo se sledeča nova okrajna gospodarska podjetja: Okrajno posestvo v Tratah, okrajna ekonomija Lomanoši, žaga v Črncih se spoji z okrajnim podjetjem oljarne in mlina v Apačah ter okrajna delavska in uslužbenska menza v Radgoni.
Sprejeti so bili spremenjeni in poostreni odloki, zaradi malomar-
NA PIONIRSKI PROGI
Med veselim vzklikanjem množice je prvi vlak odbrzel po pionirski železnici
PRVI VLAK
Jožkov oče je železničar. Posebno pa je Jožku ugajala njegova rdeča čepica. Ko je bil še čisto majhen, jo je večkrat pomerjal in ko se je pogledal v zrcalo, je bil sam sebi silno všeč. No in Jožko je že takrat sklenil. da bo, ko bo velik, prav tako kot njegov očka, nosil rdečo čepico in z belo tablico v rokah dajal vlakom znak za odhod. Danes je Jožko že velik dečko. Star je enajst let Ima rdečo čepico in tablico, čepica ima celo zlat trak. Jožko je načelnik postaje na pionirski železnici. In še kako dober in odločen je postal. Ko so se v nedeljo s prvim vlakom pripeljali radovedneži in si hoteli ogledati vse naprave celo v samem postajnem poslopju, jih je Jožko odločno spravil iz uradnih prostorov. Kdor ni uslužben tukaj, naj takoj zapusti pisarno ! Hočeš nočeš so ga morali ubogati, kajti načelnik postaje ima, če je v službi, pravico ukazovati in poslušati ga morajo tudi odrasli.
Podobno usodo imajo tudi ostali številni pionirji, ki so se odločili, da bodo upravljali pionirsko železnico. Nič hudega, če gre sedaj še kaka stvar narobe, saj imajo svoje učitelje, predavatelje s tečaja, vedno pri rokah in laliko jih vsak čas vprašajo, kako bi se ta ali ona stvar na-
Podpredsetlnik vlade LRS dr. Marijan Brecelj je odprl pot prvemu vlaku na pionirski progi
redila. Tovariš vlakovodja Mrak na vsaki postaji zabeleži prihod in odhod vlaka. Zaveda se odgovornosti in zahteva točnost od vseh podrejenih uslužbencev. Zelo je bil nejevoljen, ker je imel vlak celih 10 minut zamude. Takole pa ne bo šlo več. Red mora biti!
Nekateri mladi železničarji so bili v prvem navdušenju kar nekam nedisciplinirani. Splošno je že znano, da se morajo uniformirani železničarji voziti v službenem vozu. Sprevodnik jih je zato pokaral, ker so silili v potniški vagon. Če se hočeš peljati službeno, pojdi v službeni voz, tukaj pa moraš plačati karto, ali pa izstopi! Nič ni pomagalo in izstopiti so morali ter se presedlati v službeni voz.
Modri trak, ki je branil lokomotivi pot, je dr. Marijan Brecelj, naš pod-
OLO RADGONA
leto 1948.
nega posečanja pouka, o prepovedi trpinčenja živine, o prepovedi dajanja alkohola mladini, o prepovedi kaljenja nočnega miru ter odlok o pavšalni skočnini.
Nato je skupščina sprejela več važnih sklepov:
1.	V počastitev V. kongresa KPJ sprejema napoved tekmovanja okraja Celje za kontrahiranje žita.
2.	Gradiliščem bodo poslanci nudili vso pomoč pri delu in v zbiranju materiala, da bo vseh 20 domov do 18. julija pod streho.
3.	Vso pozornost bodo posvečali razširitvi in utrditvi kmetijskih zadrug.
4.	špekulacijo bodo popolnon®
zatrli.
5.	Sodelovali bodo pri kontrolnih akcijah v zvezi s pregledom krom-pirišč.
6.	Utrjevali bodo KLO s tem, da jim bodo v pomoč pri izvajanju njih težkih nalogah.
Predsedstvu vlade ter Prezidiju Ljudske skupščine Slovenije sta bili poslani pozdravni resoluciji z obljubo, da bodo zastavili vse svoje sile in moči za politični, ekonomski in kulturni dvig našega ljudstva.
predsednik vlade, prerezal. Iz tisočev mladih grl je zaoril val navdušenja. Nato pa je kar naenkrat vse utihnilo v pričakovanju, kako bo prvi vlak na pionirski progi zasopihal in odpeljal svoje prve potnike na izlet v prelepo ljubljansko okolico. Rezek žvižg lokomotive, in glej ga šmenta, vlak se je premaknil. Toda smola, da nikoli tega. Le nekaj metrov je šlo, nato pa se je vse skupaj ustavilo. Kaj neki to pomeni? Z resnimi obrazi so se vozovni pregledniki sklanjali od kolesa do kolesa in iskali napako, da vlak ne more naprej. In so našli! Zadnji voz je bil zavrt. Sprevodnik ga fe pozabil odvreti in že je bila smola tukaj. Postajenačel-nik ga je ostro pokaral, no pa za prvič Je že opravičljivo, samo da bo drugič šlo. .Preden vlak odpelje, mora biti pregledan do zadnjega vijaka. To 6i zapomnite, dragi moji.1 jih je ponovno poučil njihov starejši tovariš in učitelj. Nato je vlak brez ovire odpeljal. S široko odprtimi očmi so pionirji in pionirke, zbrani
iz vseh predelov naše bele Ljubljane, sledili ličnim rdečim vagončkom in modri lokomotivi, zavidaj,oč tistim, ki so bili tako srečni, da so se lahko prvi peljali.
Iz vseh obrazov je lahko človek spoznal, da je bi! v nedeljo velik praznik našega mladega rodu, ki ge moramo naučiti ustvarjati velike stvari, kot jih danes ustvarjajo njihovi očetje in matere. Najlepša zahvala graditeljem pionirske proge tako delovnim brigadam kot frontovcem pa bo, če se bodo pionirji s vestnim učenjem pripravili na bodoče naloge, kot je pionirjem naročil tov. podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj.
V takem prisrčnem razpoloženju je minil dan, najveselejši v življenju naših malčkov in mi, ki smo priča njihovega zanosa in ponosa, kakor tudi njihove pripravljenosti za velika dela, lahko pristavimo samo še eno, namreč: Naj žive pionirji, naša svetla bodočnost!	P. V.
Zavedajoč se pomena V. kongresa KPJ so sprejeli tudi vrsto norih obveznosti, da tako s svojim delom 'Izkažejo priznanje Komunistični partiji in njenomu vodstvu. Število članstva bodo do kongresa pomnožili za 200%. V območju vseh krajevnih ljudskih cdlborov bodo osnovali krajevne organizacije Zveze borcev. Fo večjih krajevnih odborih bo-do priredili najmanj eno MecJoško-polčtično predavanje. Posebno skrb bodo posvetiti rajzvoju kmetijskih zadrug. Pri gradnji zadružnih domov bodo sodelovali tako, da ho do kongresa dograjenih v okraju dvanajst domov. Sodelovati bodo tudi pri drugih prostovoljnih akcijah.
.Pred I- kongresom Zveze borcev
Borci pestcfadcega otep jpmagajo pri gradnji 12 zadružnih ümmv
V pripravah za prvi kongres Zveze borcev NOV je okrajni odbor Zveze postojnskega okraja pregledal dosedanje delo tin. sd postavil nove obveznosti. Za osnovno nalogo si je postavil načelo, da je treba v dedu organizacije odpraviti ozkost, ki se je ponekod razpasla. S pritegnitvijo vseh, ki zaslužijo članstvo Zveze borcev, bo poživil ddo krajevnih organizacij in poglobil sodelovanje z množičnimi organizacijami. Organiziral bo strelske družine, sodeloval pri predvojaški vzgoji mladine in posvetil še prav posebno skrb reševanju socialnih vprašanj. Organiziral bo tudi sistematično zbiranje zgodovinskega gradiva its narodnoosvobodilne borbe.
Jeseniški okrajni odbor Zveze borcev se je dobro pripravil za Partizanski teden
Jesenice so bile v dobi okupacije žarišče narodno osvobodilnega gibanja. Samo iz železarskega revirja je odšlo 3000 ljudi v partizane, od teh jih je mnogo padlo. Nekateri so bili ujeti in postreljeni kot talci v Begunjah in v Dragi, drugi so pomrli v koncentracijskih taboriščih Nemčije Vsi tisti, ki so se vrnili, so se združili v Zvezo borcev, ki bo zlasti zdaj v Partizanskem tednu pokazala svojo delavnost. Spored v tem tednu bo zelo pester. Okrajni odbor Zveze borcev Jesenice ga bo izvedel skupno z ostalimi krajevnimi edinicami:
Javornik-Koroška Bela, Sv. Križ nad Jesenicami, Hrušica, Mojstrana,
Kranjska gora, Blejska Dobrava,
Spodnje in Zgornje Gorje, Bled, Rib-no, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Polje, Bohinjska Srednja vas,
Stare Fužine, Gorjuše, Žirovnica, Begunje, Brezje, Kamna gorica in Kropa.
Člani vseh krajevnih Zveze borcev NOV so se v nedeljo, 13. t. m. zbrali v Begunjah in Dragi, kjer je bila na grobovih padlih borcev spominska žalna svečanost. Krajevne Zveze borcev bodo v Partizanskem tednu priredile predavanja o razvoju narodno osvobodilnega gibanja, literarne večere, gledališke predstave ter izlete v kraje, kjer so bile borbe.
S prostovoljnim delom bodo odstranili poslednje ostanke ruševin, popravili ceste in poti. Nadalje bodo uredili igrišča, telovadišča in pomagali pri gradnji zadružnih domov.
V nedeljo 20. junija pa bo ob zaključku Partizanskega tedna skupni izlet v partizanska taborišče na Jelovici, kjer bodo počastili spomin 32 padlih borcev.
Zveza borcev jeseniškega okraja lepo napreduje. Vedno več članov vključuje v svoje vrste, tako da je v zadnjih tednih bilo sprejetih nad 700 oseb. število članstva pa se bo še zvišalo.
Partizanski večer v Murski Soboti
člaai Zveze borcev v Murski Soboti so 10. t. m. priredili v Mestnem parku partizanski večer s pestrim kulturnim sporedom.
Pred odhodom v mestni park so člani Zveze v prisotnosti množičnih organizacij počastili spomin padlih sovjetskih vojakov s položitvijo venca pred spomenik Zmage.
Govoru, v katerem je član Zveze borcev orisal zgodovino narodno-oevo-bodilne borbe, so sledile recitacijo in pevske točke sindikalnega pevskega zbora. S proslave so poslali resolucijo maršalu Titu, v kateri, izražajo svoje navdušenje nad sklicanjem V. kongresa KPJ in se zavezujejo, da bodo v borbi za izpolnitev petletnega plana in za izgradnjo socializma v domovini stali s svojim delom vedno v prvi vrsti in nudili Osvobodilni fronti in ljudski oblasti vsestransko pomoč.	H. K.
Ob Partizanskem tednu	Stane Semič - Doki
Ššampeiov m&si -12. junija
V začetku junija se je pripravljala XV. divizija za napad na Štampetcv most. V tem času je bila XV. divizija na sektorju Suhe Krajine, njen štab pa je bil v Hinjah. Bila je precej močna in so jo sestavljale tri brigade, in to Cankarjeva, Gubčeva in 12. brigada, ki so bile v številnih borbah prekaljene in tudi po svojem sestavu starejše. Za to akcijo je dobila divizija v pojačanje še artilerijsko brigado VII. korpusa.
Ko je štab divizije izdelal podroben načrt za premik in napad, je odšla divizija med 8. in 9. junijem v smeri Notranjske. Premikati se je morala po skrivnih potih, da ne bi Nemci in belogardisti opazili njenega premika. Smer premika je bila iz Suhe Krajine na Kompolje in od tu na Poljane preko Ortneka, kjer smo prekoračili progo, na Sv. Gregor ln nato na Mačkovec. Progo pri Ortneku smo prekoračili že v zgodnjih jutranjih urah in se nato pomikali naprej podnevi. Pot preko hriba je bila na zemljevida precej dobro zaznamovana. Toda v resnici je bila to le gozdna pot, po kateri so vlačili drva in nas je to precej oviralo pri hitrem premikanju. Največje težave so bile s protitankovskimi topovi. Čeprav smo izbrali za vprego
najboljše mule, te poti niso zmogle. Pomagali smo si na vse načine, na koncu pa smo morali topove vleči sami. BotcI so bili zaradi tega zelo izčrpani. Na vrhu poti smo morali pustiti protitankovski top v bosti in ga zamaskirati. Po načrtu bi morali preiti preko proge okoli 1 ali 2. ponoči, uspelo pa nam je, da smo prišli šele ob 2. Odločili smo se, da bomo v hitrem premiku šli s hriba kar preko poti v vasi Poljane in Ortneka do Sv. Gregorja. Prva brigada je imela nalogo, da zagotovi prebod preko proge drugim kolonam, da bi jo prešli brez borbe. Cankarjeva brigada, ki je zavarovala progo, je poslala en bataljon proti postaji Ortnek in enega proti Veiikim Laščam. Tretji bataljon pa je zasedel položaje ob cesti v smeri Sv. Gregorja, tako da bi Nemci ln belogardisti v slučaju napada ne mogli zavzet! niti enega strateško važnega položaja. Ko smo izvedli te priprave, je bil že dan. S tem pa se je seveda tudi povečala nevarnost, da bi Nemci poslali tanke po cesti iz Ribnice in nas napadli. Ko smo se premikali preko proge, so nas opazili belogardisti, toda ker so se bali, da nas je veliko, se nas niso upali napasti. Divizija se ni bala borbe, tona to bi jo lahko oviralo
pri uspehu akcij na štampetov most, ker bi nas Nemci po borbi sigurno zasledovali. še bolj nevarno pa je bilo sprejeti tu borbo zaradi tega, ker smo imeli s seboj na mulah 900 kg eksploziva. Prav tako pa je bila tudi kolona z municijo precej velika. Kmalu potem, ko je divizija prekoračila progo, se je zaslišalo iz smeri Ribnice bobnenje. Ko se je umikal zadnji Cankarjev bataljon in zasekal cesto proti Sv. Gregorju, so prav do zaseke prišli Nemci z nekaj tanki in 10 avtomobili vojske. Ogledovali so si naše sledove, naprej pa sl niso upali. Ko smo prišli v Mačkovec, nas je tu čakala že artilerijska brigada s topovi ln se priključila naši koloni. Tu smo ostali do 10. junija zjutraj, se dodobra odpočili in najedli. Nekateri borci so že začeli godrnjati, kakšen premik naj bo to in kaj pomeni, da se tako skrivamo po gozdovih. Vse je zanimalo, kam gremo. O akciji sami so bili obveščeni le štabi brigad. Naslednji dan smo odšli z Mačkovca po poti iz Iške na Št. Vid na sektor Kož-ljeka. Od tu je bilo le še 6 ur daleč do Štampetovega mostu. Med tem časom je komandant divizije že določil obveščevalni center divizije, ki se je premaknil v bližino mostu in natančno pregledal položaj ob mostu. Ponoči med 11. in 12. junijem smo se približali mostu na 3 km. V koloni so bili samo borci brez komore zato, da smo bili bolj gibčni. V jutranjih urah smo se mostu približali tako, da
smo ga lahko opazovali. Vsi smo bili že precej nestrpni ln smo težko pričakovali, kdaj bo začelo pokati. Akcija je bila predvidena v jutranjih urah, v takem času, ko bodo oni najmanj pričakovali. Viadukt je bil močno utrjen. Okoli mosta je bil gozd posekan skoraj pol kilometra v globino, ves ta prostor pa je bil prepleten z žico in miniran. Ob mostu je bilo 15 bunkerjev, od teh 5 betonskih, in to na mostu 3 ln pod mostom 2. V teh bunkerjih so imeti na mostu protiletalske lahke topove, pod mostom pa protitankovska topa. Protitankovski topovi so bili pripravljeni za obrambo pred partizani. Tudi protiletalski topovi so bili postavljeni tako, da so se lahko z njimi branili tudi proti pehoti. Po drugih bunkerjih so imeli težke strojnice. V postojanki je bilo 20 Nemcev in 40 belogardistov. Domobranci ln Nemci so bili v bunkerjih brez vsake skrbi ln smo jih opazovali, kako so se nemoteno sprehajali okoli bunkerjev. Začeli smo razporejati brigade za akcijo. Za sam napad na most je bila določena Cankarjeva brigada, okrepljena z bataljonom 12. brigade. Gubčeva brigada je Imela nalogo razrušiti progo v smeri Logatca, tako da postojanki ne bi mogli priti na pomoč z oklopnjakom. Cankarjeva brigada je bila na poiti, ki pelje z Vrhnike proti Logatcu, že pripravljena za napad in je čakala samo še zadnje povelje. Najtežje je bilo
zasesti položaje 12. brigadi, ki se je morala prebiti preko proge in ostati na bližnjih gričkih v smeri Vrhnike.
Ko je odšel bataljon Gubčeve brigade proti Logatcu, je 12. brigada z dvema bataljonoma prekoračila progo. Tedaj so jih že opazili belogardisti in Nemci, vendar prepozno, kajti proga je bila že zasedena. Bataljon Gubčeve brigade je med tem zasedel tudi položaje na poti proti Logatcu, tako da nas niso mogli iznenaditi z napadom s hrbta. Bombaši Cankarjeve brigade, ki So bili pripravljeni za napad na bunkerje, so ves čas opazovali premik belogardistov v bunkerjih. Smejali so se ter šepetali med seboj. Le kar sprehajajte se, saj boste kmalu prejeli jutranji pozdrav! — Takoj za bombaši je bila brigada, in to 1 bataljon na levi strani, drugi na desni, tretji pa je zasedel položaje ob cesti z nalogo, da juriša pred artilerijo. Bataljon 12. brigade, ki je bil dodeljen Cankarjevi, je ščitil artilerijo. Ko so bili vsi položaji zasedeni, je dal komandant divizije povelje, naj vržejo progo v zrak. Zaslišali sta se eksploziji na desni In levi strani proge, istočasno pa so bombaši prehajali preko žice, odstranjevali mine in pripravili prebod za brigado. Belogardisti jih niso opazili vse dotlej, dokler niso bili že čisto blizu žice In bunkerjev. Položaj je bil napet. Borci so že težko pričakovali, kdaj se bo začela prava borba. Bombaši so belogardiste Iznenadili tako, da
so prve bombe nametali prav v bunkerje. Istočasno pa so se zaslišale eksplozije bomb prav pri mostu. Po prvi eksploziji se je slišalo le klicanje in vpitje Cankarjeve brigade, ki je jurišala. V postojanki ■je nastala zmeda. Belogardisti so začeli tekati od bunkerja do bunkerja in medtem ko so tekli k mitraljezom, je od naših bombašev padlo že 10 belih. S tem pa je nastala še večja zmeda. Toda kljub temu je bil odpor belogardistov močan. Začeli so streljati iz vsega orožja. Tako nam prvi juriš ni uspel. Glavna sila Cankarjeve brigade je ostala pri žici. Ko so belogardisti nekoliko prenehali z ognjem, je Cankarjeva brigada poskusila z dragim jurišem. Medtem pa je že zasedla artilerija svoje položaje in to tako, da je videla naravnost v bunkerje belogardistov. Imeli smo tri topove. Dva sta bila pripravljena za razbitje bunkerjev na mostu, zadnji pa ni mogel streljati nanje. Artilerijci so pomerili kar skozi cev in že s prvimi streli razbili dva najmočnejša bunkerja. Zaslišali smo vzdihovanje belogardistov in Nemcev. Toda nekaj jih je bilo še živih in so se še upirali. Topovi so bili tako blizu bunkerjem, da so iz njih streljali z mitraljezi v ščite. Naši artilerijci so poslali še nekaj granat v bunkerje in jih popolnoma razbili. Medtem sta bataljona na levi in desni strani prišla že 20 do 30 m k bunkerjem.	(Nadaljevanje^
Velik uspeh fizkulturnega zleta v Zagrebu
V nedeljo so na Hrvatskem svečano proslavil; Dan fizkulturnikov. Na velikem nastopu v Zagrebu je nastopilo nad 10 tisoč fizkulturnikov in fizkultumic, prireditev pa obiskalo okoli 40.000 gledalcev. Stadion v Maksimiru Je bil okrašen z zastalimi in zelenjem ter slikami maršala Tita jn drugih voditeljev Jugoslovan, skih narodov. Nastopu fizkulturnikov je »led drugim’ prisostvoval tudi prPdsednjk finde LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič.
Prireditev se j,, začela s pozdravom maršalu Titu in mimohodom nastopajočih. prvi so nastopili fjzkultumiki Istre g sestavo »Jadransko morje«, v kateri so prikazali elementa plavanja In veslanja ter borbo prebpnlstva Istre za osvoboditev. Fizkulturni*'! Jugoslovanske armade bo najprej izvedli podobo sidra in napis Tito, nato pa simbolično prikazali borbo na ladji signalizacijo in veslanje. Z raznimi prefermiranji so ustvarjali vedno nove slike ki so jih gledalci navdušeno po-zdra*ijal}. Za zaključek so prikazali državni grb s peterokrako zvezdo in napis Tito. Nastop mornarjev bo nedvomno tudi
v Pragf dobil zasluženo priznanje- 1600 članov in članic Enotnih sindikatov je prikazalo borbo delavskega razreda za osvoboditev iz kapitalističnih krempljev. Spored se je nadaljeval z nastopom fizkulturnikov jugoslovanske armade, ki go prikazali nastajanje naše armada borbo za osvoboditev države in veselje nad izvojevano svobodo. Nadalje so nastopili s svojimi vajami pionirji In pionirke t/>r fizkultumiki iz raznih krajev Hrvatske.
Pri športnih tekmovanjih so biif doseženi nekateri prav dobri rezultati. V teku na 180 m jr Alma Butja Izenačila jugoslovanski rekord s časom 12.8 sek. Spomenka KoledinoTft Je skočila 5.39 'ra daleč In samo za 8 cm zaostala za rekordom. Marijan Urbič je v metu kopja dosegal letošnjo največjo daljavo 61.91 m. Odlikovala se je tudi Radosavljevičeva kj je v'metu kroge z 11.88 m dosegla najboljši letošnji rezultat.
Fizkulturni nastop vi Zagrebu je pokazal, da je v naši državi zdrava mladina, polna poleta in volje za napredek v fiz-kulturi jn tudi na drugih področjih
Fizkulturni nastop brigadirjev v Železniku
V soboto je bil na stadionu v Železniku fizkulturni zlet graditeljev. mladinske tovarne »Ivo Ribar-Lola«, katerega se je udeležilo okoli 1000 fizkulturnikov. Zlet je dokazal, da se je fiz-kultura že globoko zakoreninila med podeželskimi brigadirji, ki v glavnem sestavljajo prvo izmeno.
Mimohoda se je udeležilo 850 mladincev v krojih. Skupina fizkulturnikov je izoblikovala črke »Tito«, nato pa so se zvrstili graditelji v delovnih oblačilih. Na koncu sprevoda so korakale ekipe lahkoatletov, odbojkarjev, košarkarjev in nogometašev. S prostimi vajami so nastopili brigadirji gružev-ske trikrat udarne brigade in račan-ske štirikrat udarne brigade. Sledile so razne športne igre, na koncu pa je bila nogometna tekma in lahkoatletsko tekmovanje.
MAŠ! PLAVALCI SO V ODLIČNI FORMI
V soboto !n nedeljo je bilo v bazenu Dinama v Zagrebu izbirno tekmovanje najboljših plavalcev in vaterpolistov. Doseženih je bilo nekaj Izvrstnih rezultatov, med njimi dva nova državna rekorda, Najboljše uspehe so dosegli:
1500 m prosto: Marijan Stipetič 15:56,8 min., Ilič 29:51,5, Puhar 21:37,7. Stipetič je postavil pri tem dva nova rekorda, In sicer na 809 m z 10:29,5 in na 1090 m s 13:02.
100 ra prsno ženske:	Mira
Korpes 1:24, 1. Doseženi čas je nov jugoslovanski rekord.
109 m hrbtno: Mlloslavlč 1:12^, Finzi 1:15,
100 m prosto, ženske: Beara 1:17,3, Horman 1:22,2.
200 m prosto: V tej tekmi je bila Izredno ostra borba. Puhar, ki je bil do zadnjih 50 m tretji, je s sijajnim 11-nisbem prispel prvi na cilj pred Vidovičem, Pelhanom, Iličem, škanato, Kvlncem in Miloslavičem.
V vaterpolo tekmah med A In B reprezentanco se je prvo srečanje končalo neodločeno, v drugem pa. je zmagala A reprezentanca z rezultatom 5:2 (1:1). Reprezentanci sta bili sestavljeni takole: A: Kovačič, Bakašun, GlovanelH, Grkl-nič I., Štakula, Ciganovlč, S. Strmac; B: Amšel, Cvitan, Jimriik, Radič, A. Strmac, Kurtini, L. štakula.
V Kranja tmajo dober plavalni naraščaj
T nedeljo Je bil v Kranju dan plavanja, «družen s tekmami med fizkultumimi aktivi SFD Udarnika za prehodne zastavice. Udeležba tekmovalcev in gledalcev je bila zadovoljiva. Najboljše uspehe so dosegli:
MOŠKI: 59 m prosto: 1. Tirkajlo Luka (Iskra) 33.3 sek., 2. Rojnik Jože (TTK) 34.1, 3. Gantar Berti (G.) 34.2; 50 metrov prsno; 1, Krašovec Danči (Gimn.) 38.3
2.	Krušič Bogdan (Gimn.) 40.5, 3. Vidic
Dušan (TTK) 41.4; 50 m hrbtno: 1. Trefalt Franc (Gimn.) 38,5 2. Adamič Mjha (Iskra) 43.7 3. Tirkajlo Luka (Iskra) 44.6; 3x50 m mešano: 1. Gimnazija (Trefalt, Krašovec, Jarc) 1:56.1, 2. TTK (Vidic, Derglin, Rojnik) 2:15.4; 3 x 50 m prosto: 1. TTK (Horvat Kern Rojnik) 1:51.1 2. Gimnazija (Šink Jarc, Gantar) 1:51.1; 3 X 50 m mešano pionirji: (Rebolj, Kru-šič. Šink) 2:08,4;
ŽENSKE: 50 m prosto: 1. Jarc Irena
(Gimn.) 39.9, 2. Božič Tatjana (Gimn,) 50.4 3. Zupančič Mira (TTK) 54.4; 50 m prsno: 1. Jurlna Olga (Gimn.> 51.2, 2. Zajc Meta (TTK) 1:01.5	3. Batjč Vida
(TTK) 1:02.0; 50 m hrbtno: 1. Jarc Irena (Gimn.) 53.3,	2. Frah Duša (Gimn.)
1:03.5;	3 x 50 m mešano:	1. Gimnazija
(Prah Božič, Jarc) 2:36.7; 3 x 50 m prosto:
1.	Gimnazija ( Jarc Jurina, Božič) 2:57.1,
2.	(TTK) (Batič Zupančič, Kovač) 3:26.9; SKOKI: Sink Ivo (Gimn.) 39 točk 2.
Žižek Avgust (TTK) 29 točk. Izven konkurence: Šink Dejan 35 točk, Šturm Boža 29 točk.
Waterpolo: TTK : Gimnazij« 3:1 (1:1). Prehodno zastaven si je osvojila v moških jn ženskih disciplinah gimnazija, v wnterpolu pa TTK Stanje točk: moški: 1. Gimnazija 87 točk, 2. TTK 60 točk
3.	Iskra 29 točk. ženske: 1. Gimnazija 107 točk. 2. TTK 34 točk.
V moških disciplinah so nastopili trije aktivi z 38 tekmovalci, v ženskih disciplinah pa dva aktiva z 11 tekmovalkami. Izven konkurence je sodelovalo 8 tekmovalcev. SFA Intex ki ima največ možnosti z« razvoj plavanja za nastop plavanja ni poslal niti enega zastopnika. Vsa pohvala gre gimnaziji, ki im« tj svoji sredi največ članov plavalne sekcije Udarnika, Organizacija tel:em je potekala , v redu in* je bilo tekmovanje znključeno rj dobrih dveh V*ah. Dan pladnja je uspel ne samo po šiw,'?Iu nastopajočih, temveč tudi v tem, da so bil! odkriti plavalci, ki Imaio voljo in veselje do plarnnja. Bo — Tr.
Z NOGOMETNIH TEKEM PRETEKLE NEDELJE
Nogometna igrišča so bila preteklo nedeljo spet živahnejša. Poleg prijateljskih srečanj so je začelo tudi tekmovanje za kvalifikacijski pokal, odigrana pa jo bila tudi finalna tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije. V naslednjem podajamo kratek pregle-d nogometnih dogodkov preteklo nedelje.
KVALIFIKACIJSKO TEKMOYANJE ZA VSTOP V II. ZVEZNO LlGO
Meri društvi, ki so si priborila pravico do kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v II. zvezno ligo, je tudi Kladi var iz Celja. Preteklo nedeljo jo bilo na sporeda prvo kolo z izjemo tekme med Po-drinjem Iz Šabea In prvakom Crne gore, ker prvenstvo tam še ni zaključeno. Moštvo Klađivarja jo na domačem terenu izvojevalo neodločen rezultat in bo moralo na povratni tekmi prihodnjo nedeljo zastaviti vse sile za dosego pozitivnega uspeha. Enajsterici Kladivarja je v tekmi z nasprotnikom z veliko voljo tik pred zaključkom tekme uspelo nadoknaditi prednost dveh golov In tudi prihodnjo nedeljo ji bo uspeh zagotovljen le, če bodo igrale! svoje znanje podprli še z borbenostjo In požrtvovalnostjo.
Rezultati tekem so bili naslednji:
v Celju: Kladivar : Napredak (Kruše-vac) 2:2
v Osijeku:	Proleter : MUlcioncr (Za-
greb) 3:2 t2:l),
v Mostaru: Velež : Dinamo (Skoplje) 3:0 (0:0).
ENOTNOST, MLADINSKI PRVAK SLOVENIJE
V Mariboru je bila v nedeljo povratna finalna tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije med Enotnostjo iz Ljubljane in Železničarjem iz Maribora. Mladinci Enotnosti so ponovno premagali Železničarja z rezultatom 3:3 (3:0) ter si tako
že drugič osvojili naslov mladinskega prvaka Slovenije v nogometu.
Moštvo Enotnosti v vsem tekmovanju precej oviralo igro. Okoli S60 gledalcev ni izgubilo nobene tekme in je zlasti v tehničnem pogledu prekašalo vse svoje nasprotnike. Zato z zaupanjem pričakujemo, da nas bo mladina Enotnosti uspešno zastopala na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
ENOTNOST : ŽELEZNIČAR 2:0 (6:6)
V	prijateljski tekmi Je v nedeljo prvo moštvo Enotnosti premagalo mariborskega Železničarja z rezultatom 2:0. V zanimivi Igri, ki je v prvem polčasu ostala brez gola, se je po odmoru Ljubljančanom posrečilo dati dva gola. Čeprav bi poteku tekme bolj ustrezal neodločen rezultat. Tekmo je dobro sodil Jančič. Gledalcev je bilo 2500.
ŽELEZNIČAR : LOKOMOTIVA 1:1
Ljubljanski Železničar je v nedeljo povabil na gostovanje moštvo I. zvezne lige Lokomotivo lz Zagreba. Tekma je ostala neodločena. Igralci Lokomotive so predvedll tehnično boljšo igro In so imeli premoč na igrišču. To njihovo prednost so domačini nadoknadili z Izredno požrtvovalno igro, ki jim je prinesla tudi časten uspeh. Razmočeno igrišče je je z zanimanjem snremljalo tekmo, ki jo je dobro vodil Erllch.
V	predtekmi so juniorjl Železničarja premagali junlorje Lokomotive z rezultatom 2:0 (1:0).
POBREŽJE : IVAN CANKAR 4:1
V7 nedeljo Je bila kvalifikacijska tekma za vstop v drugo slovensko skupino med moštvoma Pobrežja in Ivana Cankarja z Vrhnike. Nasprotnika sta pred-
vedla slab nogomet. Zmaga Pobrežja je zaslužena.
UDARNIK (KRANJ) : KRIM 5:1
V	prijateljski nogometni tekmi je Udarnik v nedeljo na svojem terenu nadmoćno premagal kombinirano moštvo Krima. Igra v polju ni potekala v takem razmerju kakor kaže rezultat, pač pa 30 bili Kranjčani pred golom odločni in hitri strelci. Sodnik Kraljič je bil premalo odločen in v svojih odločitvah ne vedno na mestu.
Igra ni zadovoljila gledalcev. Nerazumljivo je, da doslej prvorazredni Krim ni v stanu podati boljše igre in zapravlja svoj dober glas s takimi rezultati. Vodstvo Krima bi moralo vedeti, da moštvo reprezentira višino nogometa v glavnem mestu in da podeželje pričakuje primerno Igro. Poleg brezmiselnega nabijanja brez posebne tehniko in netočnega podajanja pa so gostje grešili tudi z nedisciplino proti sodnikovim odločitvam in s slab m vedenjem, tako da je sledilo več izključeni.
Z igrami kot je bila nedeljska, se ne pospešuje propaganda za nogomet. Prav od moštev Iz večjih mest ljudstvo pri čakuje primernega nastopa in vedenja.
FRANCIJA : CSR 4:0
Pred 60.009 gledalci je bila v nedeljo v Pragi mednarodna nogometna tekma med Češkoslovaško In Francijo. Francoska nogometna reprezentanca je premagala češkoslovaško moštvo s presenetljivim rezultatom 4:0 (0:0).
BELLINZONA PRVAK ŠVICE
V	nedeljo je bilo zadnje kolo švicarskega nogometnega prvenstva. Naslov prvaka si je osvojila Bellinzona z 38 točkami pred lanskim prvakom Bielom s 37 in Lausanneom s 34 točkami.
Ustan-svljesa je Lahkoatletska zveza Slovenije
V soboto 12. junija je bila na Taboru
v Ljubljani ustanovna skupščina Lahkoatletske sveze Slovenije. Zborovanja se niso udeležila -»ra društva, ki imajo lah_ koatletske sekcije in je bilo prisotnih le okrog 30 delegatov.
Skupščino je otvoril geometer Miro Černe. O pomenu reorganizacije Fizkulturne zveze Jugoslavije in o sklepih. II. kongresa je poročal strokovni sekretar Fizkulturne zveze Slovenije Edi Serpan. Mira Šentjur cev a je podala nato poročijo o delo’jmjn lahkoatletskega odbora. Poudarila je,napredek lahke atletike v ženskih diäcipiinzli medtem ko prj moških tekmovalcih ni mogoče ugotoviti pomemb.
nejšlh uspehov čeprav ima lahka atletika pri nas vse pogoje za razvoj.
Po referatu prof. Draga Ulage je bil izvoljen odbor Lahkoatletske zueze Slovenije s predsednikom prof. Dragom Stepišnikom, podpredsednikom Fedorjem Gradišnikom in tajnikom Marjanom Skuškom. V upravnem odboru so znani strokovnjaki in požrtvovalni delavci na šport, nem polju, kar daje upanje, da bo nova organizacija uspešno delovala u korist slovenske lahke atletike.
Delegati so Sprejeli nekaj pomembnih sklepov za razvoj in napredek lahkoatletskega športa.
V Celju so lahkoaileti najbolj delavni
Športno sindikalno društvo Kladivar Je v četrtek in v petek Izvedlo letošnje društveno prvenstvo v lahki atletiki. Po uspelem nedeljskem mitingu je bilo na prvenstvu pričakovati dobre rezultate, ki tudi niso izostali. Tekmovalcem so pozna vztrajen zimski trening ter je po njihovi formi sklepati, da bodo na bližnjem državnem prve-r.stvu častno zastopali barve svojega društva. Tekmovanje jo oviral lahek veter, zlr.sti prvi dan, tako da v teka rezultati niso dali prave slike zmogljivosti celjskih tekačev. Od rezultatov tekmovalcev jo vsekakor omeniti nspeh Zagorca v troskoku ter Hanca v toku na 1503. medtem ko je med tekmo-
valkam' najboljši rezultat Reharjev© v tekih na 100 In 200 m, Majcnove v skoku v daljino In Deržkove v metu krogle.
Tehnični rezultati prireditve so naslednji :
MOŠKI: 100 m: 1. Creplnšek Lojze 11*9 sek., 2. Hohnjec Boris 12.0, 3. Zupančič Igor 12,0; 209 m: 1. Creplnšek Lojze 23,6.
2.	Zupančič Igor 23,7, 3. Petauer Ivan 24.0; 400 m: 1. Zupančič Igor 52.0, 2. Creplnšek Lojze 53,5, 3. Ferluga Vojko 53.7: 830 m: 1. Ferluga Vojko 2:03.6, 2. Kopitar Marjan 2:05.8,	3. Baumgartner Zdenko
2:C6.0; 1500 m: 1. Hanc Matija 4:04.3, 2. Štajner Valter 4:11-0. 3. Ferluga Vojko 4:18.1; 5000 m: 1. Štajner Valter 16:23.4,
2.	Vlali Franc 17:29.1, 3. Kalapatl Lad. 17:45.0; 400 m zapreke: 1. Ferluga Vojko 58,8, 2. Zupančič Igor 59,4, 3. Kopitar Marjan 61,3; višina: 1. Zagorc Lojze 170, 2. Debeljak Ciril 155. 3. Hohnjec Boris 155; daljina: L Crepinšek Lojze 6.56. 2. Petauer Ivana 6.45, 3. Hohnjec Boris 5.75; troskok: 1. Zagorc I>ojze 13-81, 2. Crepinšek Lojze 12.35: krogla: 1. Polutnik Kare! 10.87. 2. Jančič Jože 10.32. 3. Hohnjec Boris 9.65; disk: 1. Jančič Jože 34.50. 2. Stavbe Ivan 31.49,	3. Polutnik Karel
29.68: kopje: 1. Kopitar Marjan S7.80, 2. Sepčar Vlado 37.07,	3. Hohnjec Boris
35.02.
ŽENSKE: 100 m: 1. Rehar Fani 13,1,
2.	Gradlšer Dagmar 14,00, 3. Majcen Mil-
ka 14.1; 200 m: 1. Rehar Fani 27,8, 2. Gradlšer Dagmar 30.1, 3. Majcen Milka 30,3; 800 m: 1. Repovž Milica 2:32.3, 2. Jošt Zofija 2:35.5; 80 m zapreke:	1. Posinek
Vera 13,4, 2. Rehar Fani 13,7; daljina: 1. Majcen Milka 4.90. 2. Gradlšer Dagmar 4.59, 3. Repovž Milica 4.37; višina:
1.	Keršič Mileva 135, 2. Posinek Vera 135,
3.	Gradlšer Dagmar 130; krogla: 1. Der-žek Slava 11.30. 2. Medveš Silva 9.62. 3. Majcen Milka «.90; disk: 1. Medveš Silva 32.50, 2. Deržek Slava 28.15, 3. Hojkar Breda 22.93; kopje: 1. Rehar Fani 29.71,
2.	Majcen Milka 29.22, 3. Gradlšer Dag. 21.15: bomba: t. Rehar Fani 41.69. 2. Majcen Milka 35.61, 3. Gradlšer Dagmar 27.11.
Prireditev je kvantltetno kakor tudi kvalitetno lepo uspela.
Veleslalom za Ak&ffl
FD Joža Gregorčič je organiziralo na poletnem smučarskem terlšču jeseniških tekmovalcev veleslalom tekmo, ki je privabila lepo število tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije, še celo iz Celja in Maribora. Tekma je bila naporna, ker je bila zvezana z daljšo hojo. Start je bil v višini 21C0m, cilj pa 479 m nižje. Proga je bila dolga 10G0 m in je imela 22 vrst.
Najboljše uspehe so na tekmovanju dosegli:
Člani: 1. Lukane Matevž (Tržič) 1:04.6, 2. Hladnik Damjan (Enotnost) 1:C8.8, 3. Huter Zvonko (Gregorčič) 1:11.5,
4.	Stare Marjan (Gregorčič) 1:12.9, 5. Praček Ciril (Gregorčič 1:13, 6. Lukane Slavko (Tržič) 1:15.3. 7. Praček Marjan (Enotnost) 1:16, 8. Stefe Janko (Tržič) 1:16.1, 9. Stefe Drago (Tržič) 1:22.2, 10. Polajnar Alojz (Tržič) 1:23.3;
Mladinci:	L Budinek Vojteh
(Kranjska gora) 1:20. 2. Kunšič Jože (Gregorčič) 1:28.2. 3. Debeljak Ciril (Kli-divar) 1:32.3, 4. Mahkovec Cveto (Kladivar) 1:35.4, 5. Sevčnikar Ivan (Polet) 1:52.2;
Članice: 1. Praček Lojzka (Gregorčič 0:51.3, 2. Val Anica (Udarnik) 1:01 5,
3.	Lukane Darinka (Trž'č) 1:04.3.
Mladinci so vozili isto progo kot člani, članice pa več ket polovico krajšo. Med tekmovanjem je hiia močna ploha, vendar Se tekmovalci niso pustili motiti.
Teniške tekme za Davisov pokal
Te dni igrajo četrtfinale v tekmovanju za Davisov pokal. Največ zanimanja je bilo za srečanje med švedsko in Madžarsko ker sc, igralci obeh reprezentanc močno izenačeni. V nadaljnje tekmovanje so se plasirali češkoslovaška, Anglija in Italija po vsej verjetnosti pa bo četrti udeleženec polfinalnih tekem Švedska. Rezultati dvobojev so bili naslednji: ANGLIJA : NIZOZEMSKA 4:1 Mottram (A)-Van Swooi 6:3. 6:4. 9:11, 6:3; Pa'Sh (A)-Van Megeren 6:3 6:2, 3:6 7:9.	6:1:	Van Swooi-Rlnken : Mottram-
Palsh 6:3, 5:7, 6:2, 1:6. 6:4: Pafeh.Van Swooi 6:1 2:6. 7:6 1:6 6:4; Mottram-Van Megeren 6:3 6:4, 6:3.
ČSR: Belgija 3:2
Drobny (ĆSR)-Peten 6:4, 6:3 6:1; Washer, ćernik (ČSR) 6:4, 2:6, 6:4 6:3; Drobny-černik : Washer-Geelhand 7:5 ,4:6	6:1,
6:3; Peten-černik 6:4 2:6. 6:1, 6:4; Drob-ny.Washer 6:2 6:4, 6:2.
ITALIJA : DANSKA 3:0 CnceHl.Nilsen 6:4. 4:6, 6:1. 6:1; Del Bel-lo-UIrlch 6:3 6:3 6:3; Cucelli-Del Bello : Ulrich.Nilsen 6:2, 6:3 8:6.
ŠVEDSKA MADŽARSKA 2:1 Bergelin (Š)-Ađam 5:7, 6:4, 6:2, 6:1; Asboth-Johansson (š) 3:6	9:7. 6:4	6:0;
Bprgelln-Johansson :Asboth.Adam 5:7 6:3, 7:5, 7:5.
Prvenstvo Slovenije v odbojki
V Trbovljah je bilo v nedeljo zaključeno tridnevno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v odbojki.
Tekmovanja moških vrst se je ndeležilo 8 društev, (n sicer FD Krjm in FD F.nnt-nost iz Liubljane SFD Polet in SFD železničar Iz Maribora. SFD Kladivar iz Celja. SFD Rudar iz Tr bo vrli SFD Žerjav in SFD Elan Iz Novega mesta. Odločilno tekmo za prvenstvo sta igrala Enotnost 'n Polet. Pri stanju dveh setov 2:1 za Enotnost Je bila tekma zaradi hude plohe prekinjena tako da prvo m drugo mesto nista določena. Ostala društva so se razvrstila takole: 3. železničar Maribor, 4, Krim. S. Elan, 6. žerjavi. 7. Kladivar in
8.	Rudar.
Za žensko prvenstvo se je borilo pet vrst. Ekipa Poleta je premagala vse svoje nasprotnike in si osvojila prvo mesto. Na drugem mestu je Enotnost., na tretjem železničar na četrtem št. Vid ln na pe_ tem Elan.
Turnir v Karlovih Varih
V	soboto so v Karlovih Varih igrali V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja Rezultati so bili.
Inž. Vidmar je v damski indijski obrambi s prav dobro igro premagal madžarskega prvaka Bareza. Pirc je v indijski obrambi premagal Princea. Tartakovver Melerja, Janowsky Stu-chlika. Richter Troianesea in Opočen-sky žito. Partija šajtar-Rohaček se je končala remi. V nadaljevanju prekinjenih partij Je Steiner premagal Go-lombeka in Richter Žito. Stolz in Fol-tys sta remizirala.
Stanje na tabeli: Steiner 4Vi točke, inž Vidmar 4, Pirc, Bareza, Janowsky SVi itd.
MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE
V	polfinalni tekmi za moštveno prvenstvo Slovenije je Stari Vodmat iz Ljubljane z odlično Igro premagal Polet Ib Maribora z rezultatom 5 m pol proti dva in pol. S svojo zmago se je moštvo Starega Vodmata plasiralo za finalno tekmo i Krimom, ki bo v nedeljo 20, Junija.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 15. junija: Vid Sreda. 16. Junija: Beno Dragomjr SPOMINSKI DNEVI 15. VI. 1741. — Bering cxUde z drugo ekspedicijo na Kamčatko.
15. VI. 1£44. — Enote XXX. divjaije porušijo most pri Avčah in likvidirajo po. s te Janko v Avčah.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje, Marijin trg 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU
Drama v Ljubljani
Torek. 15. junija ob 20: Ostrovski: »Še tak lisjak «e nazadnje ujnme«. Red Sreda. Gostovanje Save Severjeve.
Sreda 16. junija ob 20: Sheridan: »šola za obrekovanje. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo.
Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo predstavo, komedijo A. N. Ostrovskega »Se tak lisjak se raza in J e ujame«, v kateri gostuje Sava Severjeva, izjemoma v torek dne 15. Junija.
Opera v Ljubljani
Torok 15. Jun‘.ja ob 20: Bizet: »Carmenc. Red četrtek.
Sreda, 16. jun. ob 20.15: Smetana »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za di„ Janvo.
OBVESTILO ABONENTOM reda četrtek in reda LŠM Univerze. Ker dirigent »Don Pasquala« Rado Simoniti vodi koncert zbora »Srečko Kosovel«, ki je v okrfru predkongresnih prireditev Zveze borcev mora odpasti v Operi danes predstava »Don Pasquala« za red LŠM Univerze in Je preložena na 24. junija. Pač bo danes v Operi predstavu Bizetove opere »Carmen« za red četrtek, n« kar opozarjamo abonente reda četrtek.
Drama v Mariboru
Torek. 15. junOja ob 20: I. Potrč: »Lacko in Krefli«. Krstna predstava. Izven, ^etek. 18. Junija ob 20: I Potrč: »Lacko ' in KreTU*. Red B.
Sobota, 19. Junija ob 20:	Galsworthy:
»Srebrna tobačnica«. Premiera. Izven.
Opera v Mariboru
Torek, 15. junija ob 15: Baletni večer. Red LMS 2.
Sreda, 1C. juni'ja ob 20: Baletni večer: Greg: »Peer Gynt«. Gounod.: »Valpur-gina noč*, Rimski-Korsakov; »Sehereza.. da«. Red A.
•
Dr. Savinšek zopet redno ordimra. Kongresni trg 15.
Putnik priredi skupinska potovanja z
našo luksuzno ladjo »Parf.canko« cd 18. do 20. JunJa. Pnjava sprejema Putnik kj da vsa podrobna pojasnila.
Potovanje po Jaarana s Partizanko. Putnik organizira oh koncu junija dvoje potovanj z našo luksuzno prekooceansko ladjo »Partizanko«. Prvo potovanje bo
18.	junija iz Splita v Itc.ko, drugo pa 26. junija z Reke v Dubrovnik. Prvo potovanje bo trajalo 8 dni, skupaj z vožnjo na vlaku, drugo pa 4 dni. Našim ljudem je tem dana edinstvena prilika. tla potujejo z eno najmodernejših ladij na svetu, obenem pa spoznajo le* pote naše jaiLranske obale. Natančnejša pojasnila dajejo vse poslovalnice Putnika. prijave pa sprejemajo poslovalnice v Ljubljani. Mariboru. Celju in Kranju	122i-n
Potoviinje s »Partizanko«; Pulnik Ljubljana obvešča da :e za potovanje s »Par_ tizanko« v Dubrovnik 26. junija ra razpolago še določeno število most- Prijave sprejemajo poslovalnice Putnika Ljubljana, Celje in Maribor. Pozivamo vse ki so’se že prijavili za potovanje s »Partizanko« Split—Rcka 17 junija, da dvignejo kmj|ž?ce bonov 16. junija v poslovalnici Putnika Ljubljana	1299_n
»DIT gradbena sekcija prirodi v sredo, dne 16. Junija ob 20. v mineraloške predavalnici univerze pred.avaciie s ski optičnimi sl ilka mi »KRAŠKA ILOVICA IN NJEN VPLIV NA ZGRADBE«. Predaval bo unfv prof. ing Hrovat Alojzij. 3,296-n Vse člane Delavske knjižnice v Ljubljani obveščamo, da je knjižnica od od 15. t. m. odprta dopoldne od 10. do
12.	in popoldne od 17. dp 20.	1294-n
Gojenci državne glasbene šole na Jesenicah prirede v sredo dno 16. junija ob 20 v Titovem domu na Jesenicah javno produkcijo. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe in prijatelji mladine.	1291-n
Namesto venca na grob umrle tovarišice Gradiške Franje poklanja sindikalna po SATURNUS lOCOdin za fond sindikalnih počitniškli domov.	1292-n
Namesto venca na grob umrle tovarišice Gradišar Farn je poklanja sindikalna po družnica tovarne SATURNUS 600 din za ford «ind;kalnih počitniških domov.
Velika peTpka revija na Bledu. Društvo »Jože MoŠkrič« nasloni z vsemi svojimi sekcijami v nedeljo. 20. jun'jjn na> Bledu v Kazini Organiziran Je mr.ož'čni Izlet. Informacije dobite na t-d. 26-53.
Frnniič ali v Grafiki. Ma«sarykova 14 TV. vsak' dan od 18. do 21. ure. Prtjave za izlet sprejemamo do 17 t- m 1295-n
Koncerti
Akademija za glasbo priredi T sredo
16.	Junija ob 20 v Filharmoniji koncert absolventov kompozicijskega im dirigentskega oddelka s sodelovanjem orkestra Slovenske filharmonije. Prvi del dirigira Samo Hubad, in sicer I. in II. stavek simfonije Zvonimirja Cigliča ter ni. sta. 'vek koncerta za violino in orkester Uroša Kreka- Solistka: Ješka St-anjć. H. del koncerta dirigirajo Uroš Krek Zvonimir C!-glič, Janez Žnidar. Vstopolce: Knjigama muzikalij.	1279-n
IV.	jama produkcija državne glasbene šole V sredo 18. junija ob 18. v F.lhar. meniji bo predstavila vrsto gojencev klavirskega violinskega in solctpevskega od. delka. To Je predzadnja letošnja produkcija. sklepna bo v četrtek 17 Junija ob 18. uri.	1238-n
Kinematografi
KINO UNION: jugoslovanski film: .Nesmrtna mladost«, tednik. — MOSKVA: sovjptski film »Pirogo-«. obzornik april. SLOGA: Jugoslovanski film: »To ljudstvo bo živelo« tednik. PrPstave v gornjih kinematografih ob 16.15 18.15 im 20 15. ud'.
LETNI »TIVOLI«: Jugoslovanski film »Nesmrtna mladost«, tednik. — Predstava ob 20.30.
KODELJEVO: sovjetski film: »Četrta podmornica«, tednik. — Predstava ob 20. — MARIBOR »ESPLANADE«:	jugoslovanski
film:	-Slavica« tednik. — CTtAJSKI:
sovjetski film »Vaška učiteljica«, ted. nitk. — LETNI »MARIBOR«: sovjetski film »Pastir in pastirica«, tednik — CELJE METROPOL: sovjetpk! film :»NP-uklonljivi«, tednik. — DOM: sovjetski film: »Moje univerze« lednih. — KRANJ MESTNI: sovjetski film »Igralka«, tednik.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA TOREK
6.00	Pregled dnevnega sporeda m Jutranja telovadba; 6,15 Napoved časa in poročila; 6.30 Veder jutranji spored; 7.C0 Ra-ctjjski koledar. Iz današnjih časopisov, objave; 7.10 Jutranji koncPrt; 7.30 Napoved časa in poročila; 7.45 Ruske pesmi;
12.30	Napoved časa in poročila; 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi ‘n objave: 13.00 Igra godba rn nihala Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča; 13.30 Kul. turni pregled; 13.40 Poje Slovenski vokalni kvintet; 14.00 Iz oppr; 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda; 14.45 Variacije na partizanske teme izvaja pianist Bojan Adamič; 13.00 Oddaja za pionirje: Miško Kranjec: »Pot domov«. (NPkn.i odlomkov iz povesti); 18.20 Iz komornih del Antona Rubinslelna. Na sporedu kvintet za flauto klarinet, fagot rog in klavir (prenos iz Maribora);
19.00	Radijekt dnemniik; 19.10 Sovjetske borbene pPsmi; 19.30 Napoved časa in poročila; 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave; 20.00 Jezikovni pogovori; 20,10 Koncert zbora »Srečko Kosovel«, dirigent Rado Simoniti; -21.10 Orkestralna glasba slovanskih skladateljev; 22.00 Prenos poročil Zvezno postaje Beograd; 22.15 Lahka glasba.
Žrebanje srečk državne razredne loterije
na dan 7. junija 1948
Izid žrebanja srečk Državne razredne loterije na dan 7. junija i. 1.
Po 1000.— din so bile izžrebane:
704" 1112	2051	6630	11575	14945
15069 16023	20492	25293	26796	27644
31806 38401	‘909	40523	41626	48890
50868 52279	58946	59138	60494	66365
69146 71246	663	72563	931.
Po 2000.— din so bile izžrebane:
944	2510	3751	10323	11670	13491
14438	15547	18097	19372	23119	28492
29675 36277	278 39954 43580 44598
46772 48854 50075 568C9 58290 65085
275.
Po 4000.— din so bile izžrebane:
104	4220	6220	9556	13446	14522
24584	27305	28341	30354	40603	52118
53161	55012	304	63329	65888	66868
69122	241.
Po 5000. —din so bile izžribane: 1131 12076 13703 19681 33624 36817 38136 40692 43707 47259 49592 56880 57403 60138.
Po 6000.— din so bile izžrebane: 4259	5022	827	25034	26978	28207
43236	55175	64369	68456.
Po ’8.000.— din in vrč (vsota v oklepaju) so bile izžrebane: 10281
(20.000), 16043 (10.000), 20239 (15.000), 20587 (8.000), 41851 (8.000.-), 57372 (8000), 67389 (25.000), 68980 (8000), .71839 (10.0C0), 72177 (8000).
Po 400.— din so bile izžrebane: 966, 976, 979, 985; 1801, 804, 820, 2216, 221, 236, 551, 801, 810, 813, 827, 881, 3121, 148, 160, 162, 183, 551, 594, 668, 696, 697, 789, 792, 4203, 219, 507, 540, 746, 792, 921, 950, 5337, 351, 373, 635, 651, 654, 702, 752, 762, 763. 840, 883, 6594, 682, 734, 748, 784, 815, 816, 821, 900, 7007, 033. 038, 057, 069, 090. 119, 163, 173, 258, 479, 498. 8131, 351, 508, 526, 541, 551, 562, 588, 616, 618, 9138, 174, 186, 248, 439, 484, 609, 641, -646, 662, 664, 10563, 11420, 428, 443, 491, 12011, 028, 066, 068, 080, 082, 084, 512, 542, 591, 600, 629, 654, 905, 908, 977, 13249, 281, 424, 433, 478
EKONOMSKI TEHNIKUM in ENOLETNA GOSPODARSKA SOLA
V MARIBORU
Sprejemni jvogoji za vpis v ekonomski tehniku m in za enoletno gospodarsko šolo: uspešno končana nižja srednja šola (;?. in 4. razred) in z uspehom opravljen sprejemni izpit za prestop v višje razrede srednje šole. Prijave za vp:s v oba šoli se «prejemajo dnevno od 10. do 12. v pisarni na Zrinskega trgu štev. 1. Za prijavo jo napraviti prošnjo, kateri se priloži spričevalo o uspešno dokončani nižji srednji šoli, ter kolkuje z 10 din. Pismeni sprejemni izpiti bodo od 23. do
24.	junija, ustni pa od 23. do 30. junija po razporedu, ki je objavljen na uradni deski na zavodu Dijaki, ki obiskujejo gimnazije izven Maribora, opravijo sprejemni izpit na svojem dosedanjem zavodu, dijaki mariborskih srednjih šol pa na Ekonomskem tehnikumu. Završni izpiti prejšnjih let se upoštevajo.
Med šolanjem prejemajo marljivi in revni učenci štipendija.
RAVNATELJSTVO
NATEČAJ
za vpis v Industrijsko kovinarsko Solo pri Tovarni avtomobilov,
M ARIBOR-TEZN O.
Industrijska kovinarska šola pri Tovarni avtomobilov razpisuje vpis v I. letnik za šolsko leto 1948-49 za strugar-sko, rezkarsko. brusilško, strojno in rdč-no ključavničarsko, avtomehanično, kovaško in varilsko stroko.
Pogoji za eprejom so naslednji:
1.	dokončanih 7 razredov osnovne šole ali 2 gimna.zJji (sprejemali se bodo tudi učenci s 4 ali več razredi osn. šole. če so isto zaključili z odličnim uspehom);
2.	starost od 14 do 18 let;
3.	duševno in telesno zdravje.
Prošnje za sprejem, kolkovane z 10 din
je t.reba poslati ali osebno oddati na upravi Šole. Sprejemale se bodo od dneva objave do 31. avgusta.
Prošnji je treba priložiti:
1.	rojstni list:
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	življenjepis;
4.	karakteristiko LMS.
Učencem in učenkam je zagotovljeno stanovanje, oskrba in obleka. Tisti, ki žele biti v internatu, naj to navedejo v prošnji, kakor tudi imovinsko stanje staršev. Vsa nadaljnja pojasnila daje uprava šole dnevno od 6. do 14., telefon 20-04. interna štev. 296.
Uprava Industrijske kovinarske šole pri Tovarni avtomobilov, M&ribor-Tezno. Moskovska ul. 44.
GLAVNA. DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE USNJA IN GUME
(Ministrstva za lahko industrijo FLRJ)
BEOGRAD, Jakšičeva št. 5
poziva vse osnovne potrošnike, katerim so po planu razdelitve Zvezne planske komisije dodeljeni kontingenti iz proizvodnje te Direkcije (panoge 125, 126 in 117), da najhitreje pošljejo na gornji naslov za svoja podjetja razdelitve kontingentov, da bo moči o pravem času sklepati dogovore za drugo polletje.
1.	za potrošnike, ki se koristijo s kontingenti zvezni ministrstev, (Zvezne. Generalne in Glavne direkcije in ustanov zveznega pomena) v prostorih komercialnega oddelka Direkcije. Beograd, Jakličeva ul. št. 5. tel.: 22-120, Od 7. do vključno, 30. junija 1948;
2.	za potrošnike, ki se koristijo s kontingenti republiških ministrstev na sedežih ljudskih republik od 15. junija do 1. julija t. L, in sicer:
za LR Srbijo v prostorih skladišča Direkcije, Beograd, Knez Mihailova 47. tel 30-727,
za AP Vojvodino v prostorih skladi šča Direkcije. Ko vi Sad, ulica Jaše Tomiča štev. 12, tel. 87-62.
za LR Hrvatsko v prostorih skladišča Direkcije, Zagreb, nlica Božidara Adžije. št 6. tel. 23-152.
za LR Slovenijo v .prostorih skladišča Direkcije, Ljubljana. 8tari trg 7. telefon 47-06.
za LR Bosno in Hercegovino v prostorih skladišča Direkcije, Sarajevo, ulica Baše Miškina št 26. tel. 29-56-
za LR Makedonijo v prostorih skladišča Direkcije, Skoplje, Ulica *105« št 15.
za LR Črno goro v prostorih Jugoslovanskega kombinata gume in obutve, prodajalna, Cetinje.
Vse zainteresirane stranke prosimo, da se ob razdeljevanju kontingentov na svoja podjetja ravnajo po pravilih o minimalnih količinah za Izročitev iz proizvodnih podjetij. (Uradni list št. 109-1947). ker ne bomo mogli sprejeti zahtev za izročitev količin izpod normativa.
496, 14181. 184, 15332, 333, 365. 399, 656, 16567, 592. 17014 , 077, 078, 178, 318, 369. 553, 562, 593, 18546, 565, 19408, 430, 439,	517,	537,	575,	605.
20353, 372, 22580,	757 ,	23339, 375,	532,
556	571.	931,	990,	24437,	449,	469,
545, 566, 25025,	C40,	052,	084,	33.3,
410, 451, 493, 495, 811, 828, 905, 917, 957, 935, 26263,	504.	559,	621,	673,
27023, 074, 225,	231,	244,	286,	290,
297,	632,	684,	695,	28327,	380,	381,
3£4,	811,	819,	834.	29144,	151,	154,
926, 934, 955, 990, 30026, 647, 31211, 240,	351,	376,	965.	32450,	464,	770,
918,	850.	964,	33218, 220.	258,	815,
34305, 365, 387,	399,	606,	633/	662,
674, 35245, 36341, 367, 3/312, 327, 337, 33640, 643, 666, 677, 683, 39113, 503,	608,	676,	685,	41093,	904,	915,
942! 42825, 900, 916, 971, 43290, 319, 323, 330, 359, 362, 371, 381, 44S, 44106, 145, 149, 178, 45005, 013, 017, 019, 025, 027, 087, 804, 817, 832, 350, 916	940,	972,	973,	998, 46357,	375,
400, 47237, 280, 290, 295, 826, 839, 858, 48513, 525, 532, 536, 542, 567, 49253, 263, 304, 306, 317, 354, 357, 374, 50565, 710, 729, 789, 921, 51237, 297, 555, 952, 52069, 521, 53111, 117, 163, 234, 248, 252,' 259, 263, 832, 846, 900, 54904, 921, 949, 960, 962, 55407, 462, 506, 5C9, 519, 578, 581, 590, 625. 656, 56814, 912, 955, 57133, 145, 164, 58422, 426, 447, 477, 484 , 701, 707, 709, 726, 746, 59506, 551, 592, 60704, 717’ 723, 743, 61944, 969, 62029, 065, 523, 551, 574, 903. 961, 63104, 125, 811, 64397, 65116, 182, 190, 620. 641, 660, 662, 66538, 812, 837, 889. £99, 917, 67119, 121, 140, 167, 436. 462, 478, 722, 744, 68313, 316, 326, 743, 768, 69014, 039, 062, 063, 074, 088, 559, 890, 70255, 275, 796, 71004, 051, 090, 265, 274, 933, 73522, 551, 535.
Prenvjo 205.000,— din je zadela številka 53791.
Srečke za !I. razred 9. kola so že v prodaji, žrebanje bo 6. julija t. L
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Glede na nacionalizacijo stfojnega podjetja, izdelovanja mlinov, mlinskih delov, mlinskih kamnov itd. tov.
JURIJ KRAMER
Ljubljana, Ccat3 v Mestni leg št. 15,
se pozivajo vsi upniki in dolžniki, naj prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje obveznosti najpozneje
do 30. junija 1018.
Vse obveznosti po 30. juniju 1946 zastarajo, vse terjatve pa bomo prijavili pristojni državni arbitraži.
DELEGAT, '«.“itn. »
©BJAVÄ
Opozarjamo, da ao določene . •* ure za sprejem strank pri Javnem tož.is.va LRS (prostori v Nebotičniku III- nadstropje) vsak delovni dan od 9. do 11.
Ob tej priliki naglašavao, da se na javno tožilstvo lahko obrača vsakdo, k. misli, da je z odločbo sodišč, upravnih oblaste v itd. ali na kakšen drug način napravljena kakšna nepravilnost bodisi njemu samemu ali komur koli drugemu, kakor tudi tedaj, kadar misli, da je takšna nepravilnost v škodo splošnim interesom.
Vse pismeno vloge na javna tožilstva so proste vseh ko! ko vi n in n so vezane na nikskšno formalnost-
Iz sekretariata Javnega tožilstva Ljudske republike Sloven*je.
GLAVNA DIREKCIJA ZVEZNE TEKSTILNE INDUSTRIJE, Beograd
obvešča vso nosilce kontingentov tekstilnega blaga za zagotovljeno prr;krbo. ki jih bodo določili prstejr.i okrajni in mestni ljudski odbori, da bo sklepa1© pogo-ibo za III. in IV. četrtletje Ukleta od 15. do C5. junija t- 1. v svojih industrijskih bazah (skladiščih Z rzne tekstilne industrije) in to:
Beograd. Ulica 7. Jula št S9.
Novi Sad. Sovoborska kt. *r-■ Niš, Dimitr ja Stojiljkovd a št 1
Kraljevo. Stal ji nova 4, 8. 12.
Priština.
Zagreb. Jože Vlahoviča 5t 1. x
Osijek. CesaTče.va št. 18.
Rijeka. Pino Budičina št 8.
Split. Biankina 5t. 5,
Ljubljana. Frančiškanska št
Sarajevo. Jeličeva št. 2.
Mostar. Stal ji nova ulica.
Tuzla- Solni trg.
Bos. Novi.
Skoplje. Ulma liV? a 5t G.
Kotor, Skaljari št- 116.
Pogodbeniki morajo prinesti s «oboj načrt razdelitve in pooblastilo, izdano od svojega podjetja, da lahko po ip še jo kupno'prođajno pogodbo.
Sklepanje pogodb za kontingente šzven-tržnega fonda za III. in IV. četrtletja (koristniki: razne ustanove, proizvodne direkcije in drug!) pa Do kakor do srda j v prostorih te Direkcije, Knez Mihailova št. 40/TII.
Glavna direkcija zvezne tekstilne industrije, Beograd.
KUPUJEMO:
celotno napravo za kemijsko čistiln co, napravo za konzerviranja sadjs ta povrtnine,
napravo za izdelovanje likerjev in brezalkoholnih pijač, napravo in orodje delavnice za vullta-nizacijo,
kompletno napravo In priprave za mlekarne,
napravo ln orodje delavnice za izdelavo ln popravljanje dežnikov, hladilnik (fri?idaire) za gostinstvo, kompletno napravo na motorni pogon 7.a kali koruznih zrn, stare traktorje,
frizerske delavnice (aparate za ondu-laoijo).
Inkubatorje (valilnice), kompletno napravo delavnice za rez. barijo,
kompletno napravo pletilnega stroja, umetne panje s čebelami in brez čebel, -kompletno lončarsko delavnico.
Ponudbe poslati pismeno na naslov:
Sresko industrijsko zanatsko preduzeče
U KOTORU — NR CRNA GORA.
Nacionalizirano podjetje
NOVAK & Co,
tekstilna tovarna, Maribor-Melje
poziva
vse svoje upnike ln dolžnike, naj prijavijo vse svoje terjatve oziroma poravnajo dolgove do najkasneje 30. junija 1948.
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Pozivamo vse upnike ln dolžnike nacionaliziranega podjetja
MAKS BASKA, BeSoa,
da v roku 8 dni prijavijo svoje terjatve ln brezpogojno plačajo obveznosti na naslov:
TOVARNA USNJA, Slovenj^radeo.
Prodam
KOMPLETNO MODERNO
JEDILNO SOBO in HLADILNO OMARO
z uporabo na led.
Poizve se od 7. do 14. v knjigoveznici, Knafljeva 2, dvorišče — Filip Maček.
POZIV
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Upniki ln dolžniki nacionaliziranega podjetja
L. AHAČIČ,
sploäno strojno mizarstvo,
Ljubljana, Privoz 16,
se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve oziroma, da poravnajo svoje obveznosti do vključno 25. t. m. Vse obveznosti po tem roku ne bodo upoštevane, vse terjatve pa bomo prijavili državni arbitraži.
DELEGAT.
iM-a&tagiaSi
ZASLUŽEK
e GENERALNA DIREKCIJA i. ZVEZNE INDUSTRIJE STEKLA
Obvestilo o sklepanju dogovorov
O zvezi z odredbo o spremembah in dopolnitvah, z odredbo o sklepanju dogovorov, določenih v uredbi o planski razdelitvi industrijskega blaga IV štev. 4287-47 z dne 22. V. 1948. leta, bo sklepala dogovore za dodeljene kontingente iz njene proizvodnje za vse artikle ploskega in votlega stekla, trgovskega in Industrijskega za drugo polletje 1948.
Dogovori se bodo sklepali od 5. junija do 1. julija 1948.
Za koristnike s teritorija LR Slovenije in Slovenskega primorja v prostorih skladišča Direkcije, Ljubljana, Tyräeva
Koristniki m-orajo imeti e seboj potrebna odobrenja- Specifikacije, številko tekočega računa svojega administrativ-no-operativnega vodstva in vse ostale dokumente. V nasprotnem primeru ne bodo mogli skleniti dogovorov.
INFORMBIRO.
POZIV
UPNIKOM EV DOLŽNIKOM
Z odločbo vlade LRS so bila izročena po ministrstvu za gradnje LRS v upravo Gradbenega podjetja za ceste LRS, direkcije Ljubljana, nacionalizirana podjetja:
SOBE ANTON, stroj, tesarstvo, Moste pri Komendi;
GABRIČ IVAN, žaga, Domžale;
USENIK MARIJA, parna žaga.
Nova vas pri Rakeku;
PERKO MATIJA, mizarstvo, Ljubljana, Celovška cesta;
UKMAR, žaga, Solkan;
OPEKARNA »SAMA«, Gorica.
Pozivamo vse dolžnike in upnike teh podjetij, naj prijavijo svoje terjatve y dolgove z navedbo njih pravnega naslova do 28, junija 1948.
Tretje osebe, ki so morda Izročile tem nac. podjetjem kake predmete ali so sicer upravičene iz drugih razlogov zahtevati 'od teh podjetij izročitev kakih predmetov, naj v istem roku predložijo verodostojne listine o svojih pravicah. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale, dolžnike pa zadenejo sankcije 19. člena zakona o nacionalizaciji.
Prijave je nasloviti na:
Gradbeno podjetje za ceste LRS, direkcija Ljubljana.
Dotrpel je naš dobri oče, stari oče in mož
SREČKO SENEKOVIČ
Pogreb pokojnega bo 15. junija ob 15. uri.
Pragersko, Moskanjei, Beograd, Maribor, Sv. Ana v Slov. goricah 13. junija 1948.
Žalujoče družine Senekovič, Cetri, Cokl, Paj in ostali.
KOLESARJI 1 Kolesne plašče popravlja, vulkanizacija RLO Moste-Ljubljana, Pokopališka ulica Podeželjani morejo poslati po pošti. 16182-4 DELAVCA ZA KOŠNJO sprejmem. — Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku.	17161-4
IZDELOVALCI PRESITIH ODEJI — Predelujem po hišah prešite odeje in pernice v žimnice. Javiti pod Apostolski na oglasni oddelek. 17194-4 POUK ZA NEŠIVILJE nudi salon »Kuc-lar«. Knafljeva 4/II.	17213-4
V OSKRBO DAM TAKOJ 18 mesecev starega otroka k snažni družini za dobo 2 do 4 mesecev. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod Črtomir na oglasni oddelek.	17241-4
PRODAM
LEŽALNO ZOFO. stensko uro z bitjem in lahke nove škornje štev. 43. prodam. Poizve se v trafiki. Sv. Petra cesta štev. 7.	-5
LETNI ŽENSKI PLAŠČ, svetlomoder, dobro ohranjen, za manjšo postavo ugodno prodam. Ogled pri krojaču Hojkar, židovska ulica.	17004-5
MOŠKO KOLO, malo rabljeno prodam.
Naslov v ogl. odd.	16998-5
ŠIVALNI STROJ, sedlarski ln čevljarski, prodam. Zglasite se pri: Bizjak Filip, Loke 268, Trbovlje 17547-5 MALO SOBNO KREDENCO, plinski rešo, preproste mize, črno žensko obleko In bluze prodam. Ogled med 8 in 10 ali 16 in 17. Pred škofijo 19, II. nadstropje, desno.	17145-5
KLAVIR znamke »Stingel« prodam. — Ogled od 16 do 17. Povšetova ulica štev. 84.	17091-5
RADIOAPARAT, petcevni, prodam ali zamenjam za mal pisalni stroj. Naslov v podr. SP Trbovje. 17052-5 DVA PARA USNJENIH SANDAL (rjave in sive) št. 38, skoraj novih, in žensko kolo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	17118-5
KUHINJSKA KREDENCA, trije stoli in miza ter štirje sobni stoli naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«.	17162-5
BELO OMARO, mizico in dolgo kuhinjsko mizo s predali, za menzo ali krojača, prodam. Muzejska 3-V.	16842-5.
ZLATO VERIŽICO z obeskom in rjave športno nizke čevlje št. 36—37, prodam. Naslov v oglasnem odd. 16990-5 RADIO Telefunken, štiricevnl, star, potreben malenkostnih popravil, prodam za 3500 din. — Kogoj, čevljar. Stari trg 16.	16986-5
ORIGINALNI TORPEDO za kolo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca	17179-5
KINO-SNEMALNA KAMERA za 8 mm film »Eumig« z naprava za snemanje napisov in filmov, vse novo, ugodno naprodaj. Ogled od 18 do 20. Celovška cesta 191 a-III.	17151-5
PLINSKI REŠO, logaritmlčno računalo in globok otroški voziček ugodno prodam. Vprašati popoldne: Kotnikova 19, vrata 2.	1715S-5
SESALEC ZA PRAH, električni, original »Hanau« luč za obsevanje in dva para moških nizkih čevljev 45. .skoraj novih, prodam. Senčar, Tav-/ Carjeva 3-1.	17174-5
/ŠIVALNI STROJ, Singer, pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	17173-5
ŽELEZNO POSTELJO, zložljivo, masivno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	17176-5
OTROŠKI TRICIKELJ prodam. Celovška cesta 21, Grintah	17175-5
SESALEC ZA PRAH, nov, prodam. — Streliška 28, pritličje.	17178-5
ZARADI SELITVE ugodno prodam: 2 postelji, 2 mreži, 2 nočni omarici, 1 pisalno, 1 kuhinjsko, 1 sobno mizo s 4 stoli, 2 okrogli mizici, omaro za perilo, komodo, psiho, ogledalo, ptičje kletke, otroški stol (gugalnik) in drugo. Rozman Ivana, Poljanska cesta 15-1, I.	17169-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nov, tapeciran, ugodno prodam. Ogled iz prijaznosti pri: Rebolj, Vegova ulica št. 8.	17168-5
DIATONIČNO HARMONIKO prodam.
Naslov v ogl. odd.	17181-5
SOBNA VRATA, tri po številu, ena podstrešna okovana s pločevino, 6 m tekača, krasni ženski čevlji št. 36, 38, 39. balkonska železna ograja in rešetke za kletna okna naprodaj. Vprašati: Gosposvetska 11, levo.	17184-5
DVE KREDENCI: 6obna in kuhinjska in visoka omara naprodaj. Florjanska cesta 39 II.	17189-5
POHIŠTVO IN SLIKE — ročno delo — naprodaj. Ilirska 261, levo. 17188-5 SOBNO KREDENCO z marinornovo ploščo- mizo za jedilnico in psiho Drodam. Ogled oid 9. do 11. Naslov v oglasnem oddelku.	17187-5
BEL PRT. 6 servietov in umivalnik z marmorovo ploščo prodam. Resljeva c. 4b/II., desno.	17209-5
VRTALNI STROJ s primežem, kovaški, naprodaj. Grubič, Stari trg 15.	17214-5
KONCERTNI KLAVIR — Stelzhammer, kratek, črn, ugodno prodam. Naslov v ogl. od«.	17218-5
KOMPLETNO MODERNO JEDILNO SOBO, in hladilno omaro z uporabo na led prodam. Poizve se v knjigoveznici Knafljeva štev. 2, dvorišče. Filip Maček.	17197-5
RECEPTE ZA IZDELOVANJE DOMAČEGA VINA iz rabarbare, hečipeči, črnic, bezgovih jagod, vermuta, šampanjca itd. dobite brezplačno. Ponudbe pod Prvoklasno vino na podružnico sp Maribor.	17235-5
ŠPORTNI VOZIČEK, bel, prešit in otroška posteljica z žimnico — naprodaj. Cankarjeva 9/1., levo. Ogled od 15. do 17.	17195-5
SPECIALNA TEHTNICA * za dojenčke naprodaj, Šolar, Domžale, Taborska cesta 10.	17202-5
HLADILNO OMARO prodam. Tyräeva cesta 41-	17201-5
1 kg KAVE prodam- Ponudbe pod Kava na ogl. odd.	17200-5
RADIOAPARAT, 2+1. z dobro ohranjenimi žarnicami, za ceno 3500 din naprodaj. Naslov v ogl. odd. 17199-5
Opororllo!
Naročnike »Slovenskega poročevalca« prosimo, naj nakazujejo naročnino točno pod istim naslovom, kot prejemajo list S tem nam je olajšano delo in omogočeno hitrejše poslovanje, Uprava »Slovenskega poročevalca«
KROGLE za balinanje prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska 31.	17208-5
KEGLJE, fine, partijo devet, prodam. Steiner. Ljubljana, Opekarska cesta — št. 31.	17207-5
URI, žepno in zapestno, srebrni, prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska c-št. 31.	17206-5
ZAKLOPNE STOLE, vrtne- prodam. Steiner. Ljubljana, Opekarska 31.	17205-5
KONVEKZACIJSKI LEKSIKON Mayer, zadnja izdaja in Werthedm blagajno srednje velikosti prodam. Naslov: Rimska 7. vrata 5.	17204-5
18 USTROJENIH ZAJČJIH KOŽ prodam. Ogled od 12. do 18-, Ljubljana, Jenkova 10.	17259-5
ZIDAN ŠTEDILNIK s kompletno kopal-palnico (boyerom) zaradi utesnitve proda Šket. Celje, Jenkova ni. 26. 17223-5 POSNEMALNIK znamke »Škoda« za 150 litrov, prav malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd-	17227-5
OTOMANO prodam. Frelih, Kavškova c.
štev. 26/1.	17247-5
ŠIVALNI STROJ »Pfaff«, brzotekač z elektromotorjem in mizo, dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. oddelku. Ogled od 15 dalje.	17249-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	17253-5
ŠPORTNO URICO, edektr. svetilko za mizo, kristal, vazo in jedilni pribor, nože, vilice in desertni Alpaka srebro prodam. Naslov v ogl. odd. 17252-5 OREHOVO KREDENCO, veliko, dobro ohranjeno, z marmorovo ploščo, nemški slog- poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	17251-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen. prodam. Štrukelj, Vodmatska cesta 4.	17254-5
POVRŠNIK gabarden. toledo-prt s prtiči za 6 oseb in kristalno skledo prodam. Naslov v ogl. odd.	17212-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, Izvrsten.
prodam. Naslov v ogl. odd- 17222-5 POSTELJICO - STAJICO z vložkom, prodam. Naslov v ogl. odd.	17221-5
HLADILNO OMARICO, lestenec in dvojna vrata, tapecirana, prodam. Naslov v ogl. odd.	17220-5
SAMSKO SOBO: posteljo z žimnicami, omaro, noč. omarico, umivalnik, vse iz mehkega lesa. svetlo, čisto, prodam za 9000 din. Naslov v ogl. odd. 17240-5 BARAKO. 60 kv. m. razložljiva stene iz salonita, kakolit vloge. prodam. Gospodarstvo zadruge »Mareza«, Maribor. Ob Dravi 2 (Pobrežje).	17239-5
ŠTIRIREDNO DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Rinčetova graba 3. pošta Ljutomer.	17238-5
PISAN LINOLEJ: dolžina 5 m, širina 2 m, prodam. Ponudbe s ceno pod Linolej na ogl. odd-	-	17243-5
KUPIM
GOJZERICE št. 40, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod ženske na ogl. odd.	17003-6
LEČE 6x povečava nujno kupuje zavod za transfuzijo krvi medicinske fakultete (bolnica — vhod za Ljubljanico). Telefon 41-08,	17123-6
RADIJSKI APARAT, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Radio na podružnico SP Trbovlje.	17049-6
OTROŠKO POSTELJICO z vložkom ali brez kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	17163-6
VEČ METROV LINOLEJA ln leseno steno za pregraditev sobe kupim. — Ponudbe pod Linoleum na oglasni oddelek.	17160-6
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Emajliran na oglasni odd. 17159-6 KOMPLETNO KOPALNICO kupim. — Ponudbe ped Brezhibno na oglasni ofdelek.	17191 6
KRZNEN PLAŠČ, perzijanec, za močnejšo osebo, kupim. Ponudbe ped Prvovrsten na oglasni odd 17192-6 PAR KOMPLETNIH SMUČI kupim. Ponudbe pod Samo odlična kvaliteta na ogl. odd.	17248-6
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen kupim. Štrukelj, Vodmatska 4.	17255-6
ŽARNICO UCL 11 za radio-aparat kupim. Jagodič, Velike Lašče. 17177-6 PEČ NA ŽAGANJE in krojaški likalnik na elektriko kupi Krojaška delavnica Sostro, pošta Begunje. 17167-6 PUH za blazine. 3 kg kupim. Ponudbe pod Dobro na ogl. odd.	17190-6
MOTORNO KOLO od 250 do 350 cem kupim. Ponudbe pod Brezhibno na ogl. oddelek.	17210-6
PISALNI STROJ boljše znamke, manjši format, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	17215-6
TRODELNO OMARO, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	17196-6
AVTOMATIČNE TEHTNICE Bertel, Titan itd., peči na premog 80X160 cm, registrirne blagajne, stekleni predalčki za sladkor in dišave kupimo. Ponudbe ’ na: Predstavništvo Makedonije. Ljubljana. Sv. Petra C. 18, tel. 39-77. 17203*6 12 m SVILENEGA BROKATA za odeje v starozlati ali roza barvi kupim. Naslov v podruž. SP Celje.	17234-6
RADIO, dobro ohranjen, kupim. Naslov v podr. SP Celje.	17225-6
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, bel, emajliran, kupim. Della-Valle Francka, Lesce, Gorenjsko.	17230-6
ŽIČNI PLAŠČ in zračnico, 26X1.50 (balon), kupim. Della-Valle Peter, Lesce. Gorenjsko.	17231-6
OMEGA. DOXA ali drugo zapestno uro, tudi zlato žepno uro, kupim. Ponudbe pod Zlata brez znamke na podruž. SP Maribor.	17233-6
ZAMENI AM
SOBO, 5x5, s pritiklinami v Beogradu zamenjam za sobo in kuhinjo v Ljubljani. Pojasnila pri: Majce — Ljubljana, Poljanska 15-VIII. 16968-7 KLAVIRSKO HARMONIKO zamenjam za diatonično. Klano 27, Kranj. 17226-7 ŽENSKO KOLO prodam ali zamenjam za ženske škornje štev. 38. Naslov v podr. SP, Maribor.	17236-7
GOJZERICE št. 41, dobro ohranjene prodam ali zamenjam za večjo številko. Naslov v ogl. odd.	17242-7
NEPREMIČNINE
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubljani ali okolici, na lepem kraju, kupim. Ponudbe pod Hiša ha podružnico SP Trbovlje.	17048-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in 3 ha zemlje ob železnici, blizu Maribora, prodam. Kupim enodružinsko vilo v Ljubljani. Ponudbe pod Jesen na ogl. oddelek.	16967-8
HIŠO. tristanovenjsko, komfortno z lo-kalom, balkon, 1000 kv. m vrta. sredi Zagreba prodam. Ponudbe pod En milijon na podružnico SP Maribor. 17232-8 HIŠO, eno- ali dvostanovanjsko ali malo posestvo kjerkoli na štajerskem kupim. Onič, Maribor, Studenci, Prečna ulica 7.	17234-8
POLOVICO HIŠE: 5 sob, kuhinja, pritikline, poseben vhod. bližina Tromo-stovja, ugodno prodam. Ponudbe pod 350.000 na ogl. odd.	17219-S
PARCELO za enodružinsko prodam, ponudbe pod Ob Celovški na oglasni oddelek.	17244-8
SOBE - STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE, prostorno, s kabinetom in pritiklinami v centru zamenjam za enako dvosobno. Ponudbe pod Komfortno na oglasni oddelek.	16984-10
TEHNIK-ABSOLVENT, išče sobo s kopalnico za takoj ali s 1. julijem. Ponudbe pod Širši center na oglasni oddelek. 4	16146-10
MIRNA TOVARIŠICA išče sobo, naj-rajše v centru ali v Mostah. Več po dogovoru. — Ponudbe pod Pomoč na oglasni oddelek.	17164-10
Vsem naročnikom knjižnih zbirk Državne založbe Slovenije
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE se je odločila, da bo iz utemeljenih razlogov opustila dosedanji način nabiranja naročnikov za svoje knjižne zbirke. Ta način pridobivanja naročniškega kadra je še preostanek prejšnje dobe in prejšnjih razmer.
Sklep uprave Državne založbe Slovenije razveljavlja s tem tudi vsa dosedanja naročila, s čemer ugasnejo vse dosedanje pogodbe med naročniki ln založbo. Namesto tega bo založba uvedla tako imenovane PREDNOSTNE LISTE, v katere bo vpisala vse dosedanje naročnike knjižnih zbirk, pa tudi vse nove interesente za knjižne zbirke Državne založbe Slovenije in njene važnejše publikacije. Vsi dosedanji naročniki in tisti, ki se bodo še priglasili, bodo imeli torej tudi v bodoče prednost, da jim bo prejem naročenih knjig zagotovljen.
Te dni razpošilja založba vsem knjigarnam v Sloveniji najnoveiše delo iz zbirke »ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV«, in sicer prvo knjigo Frana Levstika. Hkrati pa smo knjigarnam poslali tudi natančen spisek vseh dosedanjih naročnikov iz okraja, kjer je knjigarna Vsi naročniki morajo v teh knjigarnah vzeti to in nadaljnje knjige v roku enega "meseca po izidu vsake knjige. Po tem roku prednostna pravica ugasne.
Ta sprememba je bila nujno potrebna in predstavlja bistveno znižanje administrativnih stroškov. Odpravljene pa bodo s to spremembo tudi številne reklamacije. Založba je prepričana, da bodo vsi njeni dosedanji naročniki razumeli sklep, ki je nujno povezan s smotrnejšo organizacijo našega knjižnega trga.
Tisti naročniki, ki imajo pri Državni založbi Slovenije za svoja naročila že kaka predplačila, naj to sporoče upravi založbe, ki bo ugotovila višino predplačila in ga takoj vrnila naročniku.
Založba torej v prihodnje ne bo več sprejemala naročil ali denarja za svoje knjižne zbirke po starem načinu. V bodoče naj vsakdo, ki je interesent za knjižne zbirke Državne založbe Slovenije in za njene važnejše publikacije, ki bodo napovedane vnaprej, natančno sporoči zaloali, za katera dela želi imeti prednostno pravico, nakar ga bo uprava takoj vpisala v prednostne liste. V vseh okrajih in krajevnih knjigarnah odnosno podružnicah DZS bodo imenski seznami vseh dosedanjih in bodočih naročnikov za okraj, kjer so te knjigarne. Tam bodo vsi ti interesenti tudi lahko vzeli knjige, do katerih imajo prednostno pravico. Novi interesenti se lahko vpisujejo tudi med letom in to direktno pri upravi Državne založbe Slovenije v Ljubljani, vendar naj vedno pripomnijo, v kateri knjigarni in kje bodo jemali naročene knjige.	'
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE V LJUBLJANI
IZGUBILA SEM v soboto od Megrada do Ljudske menze — šiška, modro jopico. Oddati jo proti nagradi v oglas--nem oddelku.	17165-10
SOBO Išče miren dijak TSS za takoj ali s 1. julijem. Ponudbe pod Zelo hvaležen na oglasni odd. 17166-10 OPREMLJENO SOBO išče študent medicine. ki je ves dan odsoten. Ponudbe pod Skromen in zanesljiv na oglasni oddelek	16988-10
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za Zagreb. Naslov v oglasnem oddelku.	17170-10
VEČJO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	17171-10
MIRNA UPOKOJENKA išče prazno sobico kjerkoli. Ponudbe pod M. P. na oglasni oddelek.	17150-10
ENOSOBNO STANOVANJE za Bežigradom zamenjam za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v oglasnem oddelku.	17154-10
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, tik tramvajske postaje v Spodnji Šiški, zamenjam za enako v centru. Naslov v oglasnem oddelku. 17156-10 SOBO IN KUHINJO v šiški zamenjam za enako ali za veliko sobo s štedilnikom v bližini tramvaja. Ponudbe pod Cim hitreje na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	17157-10
SKOROMNO SOBICO išče mi-na tovarišica z lastno posteljnino. Ponudbe pod Julij na oglasni odd. 17103-10 PRAZNO SOBICO ali kabinet, po možnosti s posebnim vhodom, iščem. — Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod Uradnica ha ogl. odd. 17172-10 UPOKOJENCI, POZOR! Enosobno stanovanje v Medvodah zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 17083-10 ZAKONCA BREZ OTROK, solidna in mirna, Iščeta enosobno stanovanje ali večjo prazno oz. opremljeno sobo na deželi. Zaželjena bližina Ljubljane. Ponudbe na: Bizjak, Litija HI. 17180-10 ENOSOBNO STANOVANJE v novejši hiši v bližini tramvajske proge iščem za 1. ali 15. avgust. V zameno dam gar-soniero v Spodnji šiški in plačam morebitno selitev. Ponudbe pod Sončno stanovanje na egi. odd.	17183-10
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s plinom v Mariboru zamenjam za enako ali enosobno s kabinetom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod Maribor — zamenjava.	17262-10
STROJNI TEHNIK, skromen, sam. točen plačnik, išče v centru ali v bližini centra opremljeno sobe. Ponudbe pod Tehnik na egi. odd.	17186-10
DVOSOBNO STANOVANJE brez kopalnice na Maksimirski e. v Zagrebu zamenjam za enako v Ljubljani. Poizve se: Grčar, Tyräeva 58.	17216-10
OPREMLJENO SOBO — najraje v bližini splošne bolnice — iščem. Ponudbe ped Bližina bolnice na ogl. odd. 17217-10 VELIKO PRAZNO SOBO v centru zamenjam za enako ali sobo in kuhinjo izven centra. Ponudbe na ogl. odd. pod Zaželjan vrt	17198-10
DVA SREDNJEŠOLCA i dežele, dobro vzgojena, sprejmemo s septembrom na brane in stanovanje. Dopise pod Učiteljska družina na ogl. odd. 17250-10
RAZNO
POZIV. Nacionalizirano podjetje F. Berlič, — avtomehanična delavnica Medvode, poziva vse upnike in dolžnike ter tiste, ki imajo v popravilu gotove avtodele itd., naj do 27. juni--ja 1948 prijavijo svoje terjatve in obveznosti v pisarni navedenega podjetja v Medvodah.	16656-14
RAZGLAŠAM za neveljavno knjižico od kolesa št. 331466. — Flah Franc, Retje 59, Trbovlje.	17050-14
RAZGLAŠAM za neveljavno Izgubljeno osebno legitimacijo in knjižico od kolesa štev. 4267. Foplatnik Franc, Tužno št. 60, Varaždin. 17051-14 V SOBOTO zvečer izgubljeno denarnico z železniško legitimacijo na ime Žiberna Janez, Prelovčeva 8, je vrniti proti nagradi na naslov. 17149-14 IZGUBILA sem v nedeljo od 10 do 11 od Pionirske proge po Večni poti, Erjavčevi cesti na Dolenjsko cesto zapestno uro. — Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 17152-14 IZGUBILA SEM zlato zapestno urico na rjavi elastiki. Bila je brez navi-jalca in sekundnega kazalca. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. 17153-14 RAZVELJAVLJAM izgubljeno oblačilno karto na ime: Huter, Cesta dveh cesarjev 143.	17155-14
EVIDENČNO TABLICO S - 00563 sem izgubil na Večni poti. Najditelja prosim, naj jo odda ali sporoči proti nagradi na naslov: Lončarič, Vodnikova 116, Šiška.	17182-14
IZGUBIL SEM pozlačeno natikalo nalivnega peresa. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne ogl. oddelku.	17185-14
IZGUBIL SEM DENARNICO s vsemi dokumenti; osebno izkaznico, OF, Rdečega križa in kolesarsko knjižico na ime Bolta Stanko, kovač, Hrastje. Prosim nadite-lja naj mi vrne vsaj dokumente. V nasprotnem urimaru jih razveljavljam.	'	17211-14
RAZGLAŠAM ZA NEVELJAVNO potrošniško nakaznico za tekstil in obutev štev. 264613 IR-1 na ime Zavec Janez, cestar. Dragovič štev. 21, Krajevni narodni odbor Juršinci.	17228-14
RAZGLAŠAM ZA NEVELJAVNE naslednje dokumente: žel. režijsko karto z vložkom za brzi vlak št. 92073. prometno knjižico ženskega kolesa štev.477650, oblačilno karto št. 439028 na ime Košir Anton. Radeče 130 pri Z. mostu, dalje še osebno izkaznico in OF legitimacijo.	17229-14
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico, vojaške knjižico, železničarsko rež. karto, sindikalno izkaznice, prometno knjižice na ime Rozman Jakob. Maribor-Stu-denci, Krpanova 29.	17237-14
ZGUBLJEN je bil 11. t. m. žig Kmetijske zadruge Kozarja - Podsmreka. Pošten najditelj naj ga odda v ogl. odd. V nasprotnem primeru preklicujemo njegove veljavnost. Kmetijska zadruga Kozarje - Podsmreka.	17246-14
+ Naznanjamo žalostno vest, da je preminul v visoki starosti 82. let naš dragi njož, oče, ded, praded in stric
URBAN HORVAT
bivši trgovec in tiskar v Novem mestu
Na zadnji poti iz gradu Mokrice smo ga spremili dne 8. junija t. 1. ln pokopali na Jesenicah. Dolenjsko, ob 17. uri.
Priporočamo ga vsem znanim in prijateljem v blagohoten spomin ln molitev !
žalujoči: žena, sinovi, hčerke in ostalo sorodstvo.
+ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nam je umrla v starosti 64 let naša mama
PAVLA ČIBEJ roj. KUNAVER
K zadnjemu počitku Jo bomo sp?e-mlli v torek, dne 15. t. m. ob 17. uri z žal, iz kapele Sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu.
žalujoči: mož Avgust, sinovi, hčerki, brata ln sestra ter ostalo sorodstvo.
+ Vsemogočni Je poklical k sebi v nedeljo, 13. t. m. svojeg«, službenika duhovnika našega dragega brata ln strica vlč. g.
dr. JANEZA EVANG. KOCIPRA
gimn. prof. veroučitelja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 15. t. m. ob 16. iz kapele magda-lenskega pokopališča na Frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Naj v miru počival
Maribor, Velika Nedelja Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Bolfenk pri Središču, 14. junija 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas Je v starosti 79 let zapustil naš dobri oče
BOŽIČ BLAŽ
Pokopali smo ga v nedeljo, 13. Junija na Gomllskem.
Gomilsko, 13. junija 1948.
ŽALUJOČI OTROCI.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož In oče
FRANC MAGAJNA
Pogreb dragega pokojnika bo 16. t. m. ob 17. na okoliškem pokopališču V Celju.
Celje, 13. Junija 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
+ Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so nam umrli v 83. letu starosti nadvse ljubljeni oče, stari očka ln tast
JANEZ SEVER
posestnik, p. d. Andrejček
Pogreb predragega očeta bo v sredo, dne 16. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti, Ježica 28, na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah.
Ježica, Savlje, dne 14. junija 1948. Žalujoči družini: Sever, Terčelj.
ZAHVALA. — Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega moža in sina
IVANA VIDOVIČ
izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo Izrekamo družinam Eman, Majer, Bemot, Umetniškemu zavodu v Ljubljani IKŠ TAM.
Maribor, 12. junija 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste naši ljubljeni mamici
JUSTINI KRAKJC roj. BAČ
skušali rešiti življenje, ji lajšali trpljenje, darovali cvetje In jo spremili na njeni zadnji poti ter z nami sočustvovali, izrekamo Iskreno zahvalo.
Maša zadušnica bo v sredo ob 7. v cerkvi Sv. Cirila In Metoda.
Kranjc Vlado z otrokoma ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega, dobrega moža
ADOLFA GÖTZLJA
nadgeometra v p.
se prisrčr.o zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in obsuli grob s cvetjem. Zahvaljujem se pevcem za žalostinke kakor tudi g. župniku za spremstvo na zadnji poti. Ljubljana, 13. junija 1948.
žalujoča žena Gotzl Lujza.
Ivan Ribič - Stojan;
Ljudje onkraj reke
Roman
168
Komisar pa je popravil trsko, ker se je kadila, in si spet pomel zmrzle roke.
»Saj bom tudi jaz za kakšno uro legel, če boš res ti...«
»Seveda!« Andrej je vstal in si zategnil pas. »Ne vem, zakaj bi morala biti oba pokoncu, ko pa je eden dovolj. Le pojdi! Ponoči se nam Švabov ni treba bati, kolikor jih jaz poznam.«
Komisar se ni več obotavljal. Zdehaje je šel iz koče in ga pustil samega.
Andrej je ostal sam in se spet prepustil svojim mislim. Samota pa mu je kmalu jela presedati in mraziti ga je pričelo. S počasnimi, trdimi koraki je hodil sem in tja. Čez čas pa je vrgel brzostrelko na ramo, si močno potisnil kapo na glavo in šel ven.
Mrzla, tiha noč je ležala nad gorami in jasno nebo je bilo na gosto posuto z zvezdami Vsenaokrog je vladal mir.
Andrej se je nameril proti veliki, dolgi staji, ki je ležala pod kočo, skoraj do strehe zametena s snegom. Že na pol poti ga je ustavil pritajeni stražarjev klic. Andrej se mu je odzval in šel
naprej. Ko je prišel do njega, ga je iz navade ogovoril:
»Kaj novega?«
Stražar je odkimal in si popravil puško.
»Nič.«
»Že vsi spijo?« je Andrej s pogledom pokazal proti staji.
»Že, že. Notri je toplo. Zakaj pa še ti ne prideš sem, tovariš komandir? Kurimo, veš. Pa stelje smo našli več kot dovolj.«
Andrej je utrujeno zamahnil z roko.
»Saj veš, kako je — ni (treba, da bi patrulje vedno vso četo zbudile.«
Stražar ni odgovoril. Samo umaknil se je, ko je videl, da gre Andrej v stajo.
Topel zrak ga je sprejel, ko je vstopil. Na sredi dolgega prostora je tlel ogenj, ograjen z velikimi kamni. Okrog njega pa je bila nametana stelja in borci so drug ob drugem negibno spali. Samo globoko, spokojno dihanje je bilo slišati.
Pri ognju je sedel že starejši možak, med koleni je držal puško. Ko je zagledal Andreja, ga je s pogledom pozdravil, segel po suho smrekovo vejo in jo vrgel na žerjavico. Takoj je zapra-sketal svetel plamen.
Andrej je molče prisedel, stegnil roko nad vroče kamne in malomarno gledal okrog sebe.
Možak s puško je mimo spremljal Andrejev pogled, ko pa je
opazil, da se je ustavil na nemško oblečenem človeku, ki je ležal sredi drugih, se je nasmehnil.
»Navadil se je spati po naše,« je menil.
Andrej ga je raztreseno pogledal.
»Švaba misliš? Oficirja?«
»Mhm.«
Precej časa sta molčala. Naposled pa se je spet oglasil oni:
»V napotje pa nam je, reci kar hočeš. Jaz bi...«
Andrej ga je nehote ostro pogledal:
»Kaj?« je vprašal skoraj na glas.
»A, nič!« si je premislil in vrgel smrečje na ogenj.
Andrej pa je rekel kot bi govoril sam s seboj:
»V štab bi ga morali poslati, prav za prav. Pa kaj, ko zdaj ni mogoče. Sicer pa se dobro drži, sem slišal.«
Skremžil je obraz in z gibom glave pokazal na spečega ujetnika.
»O, dobro,« je rekel s posmehom. »Radoveden sem, kako bi se držal, če bi bil spet v svoji kompaniji Bi že videl! E, Švaba je Švaba, le verjemi ...«
Potem nista več govorila in Andrej je kmalu vstal. Počasi je šel mimo speče čete do vrat. Tam se je obrnil, kot bi hotel še nekaj reči, pa je samo z zamišljenim pogledom še enkrat preletel mračni prostor in odpahnil vrata.
Minil je stražarja in krenil proti koči. Na pol poti pa se je ustavil, trenutek pomišljal, potem pa se je hitro vrnil.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. » Telefon uredništva in uprave SL 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike Bt, 38-23 — Tiskarna »Slovanskega poročevalca« <— Odgovorni
urednik Cene Kranjc