144. Številka. Ljubljana, v četrtek 26. junija 1902. XXXV. leto. Ishaja vsak dao svečar, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman aa avatro-ograke delalo aa vas leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt teta 6 K BO h, aa jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt ieta 5 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa pcStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine so ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta ge se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se Izvole* (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se bla govoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod'1 telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85. Zasedanje — zaključeno. Že od novega leta sem je vsa dežela težko, od meseca do meseca težje čakala, kdaj se že snide kranjski deželni zbor. Posebno težko je čakalo kmetsko prebivalstvo, saj ima prav kmet največjo korist od deželnega zbora, saj se vsa deželna sredstva porabijo v prid kmetovalcem in se kmet brez deželne pomoči tudi v gospodarskem oziru ne more graniti. V soboto se je končno sešel deželni zbor. Mesto vse oplodujočega delovanja smo doživeli z brezprimernim cinizmom uprizorjene škandale, ki so se v še večji meri ponovili v pondeljek in tako se je zgodilo, da je deželozborskemu zasedanju konec, še predno je deželni zbor sploh mogel začeti kako delo. Celokupno ministrstvo je s cesarjevim privoljenjem zaključilo zasedanje kranjskega deželnega zbora. Dve seji je imel deželni zbor, čegar zasedanje je vsa dežela tako nestrpno pričakovala in že je vsemu konec. Vlada sicer želi, da bi deželni zbor mogel zborovati in se posvečevati različnim, posebno za narodnogospodarstvo tako važnim zadevam in gotovo je, da bi vlada vse storila, kar je v njenih močeh, samo, da bi deželni zbor deloval. Vzlic temu se je vlada odločila, da zasedanje zaključi in pošlje poslance domov, kar se je pač moglo zgoditi samo vsled tega, ker je prišla vlada d% spoznanja, da v sedanjem trenotku sploh ni misliti na kako porazumljenje, da ni čisto nič upati na stvarno in resno delo, ker klerikalci sploh nečejo stvarnega inresnega dela. Ako bi vlada imela kaj upanja, da se tekom nekaterih tednov doseže po njenem posredovanju vsaj toliko spora-zumljenja, da bi deželni zbor mogel mirno delovati, bi zasedanja ne bila zaključila, ampak bi bila dežeinozborsko zasedanje samo preložila. Zaključenje zasedanja je dokaz, da tudi vlada ne pričakuje, da se zamore v doglednem času sklicati dež. zbor. In na to res ni misliti, dokler bodo stali klerikalci na stališču, da se mora večina ravnati po ukazih manjšine, in da je manjšina odločilna stranka v deželnem parlamentu. Da pa stoje klerikalci na tem blaznem stališču, to so pokazali v deželnem zboru in to pripoznava »Slovenec« vsak dan na novo. Zasedanje je torej končano, in v kolikor se da presoditi, se deželni zbor do prihodnjega leta več ne skliče. Deželno upravo bo vodil deželni odbor, kateremu je bilo meseca decembra dovoljeno pobiranje deželnih naklad na nedoločen čas, tako da lahko izhaja celih šest let brez deželnega zbora. Kmetje bi seveda imeli veliko škodo — o tem se bo že še govorilo — ali če klerikalci ne dopuste, da bi deželni zbor delal, potem pač ni drugače mogoče. Za grehe brezvestnih klerikalnih poslancev bodo morali trpeti njihovi volilci, ki so mesto od deželnega zbora pričakovane pomoči v tisočerih svojih potrebah, učakali le surove in pobalinske škandale svojih poslancev. In tu se mora reči: krivi so vsi klerikalni poslanci, tudi tisti sicer spodobni možje, ki niso razgrajali in razsajali, a »o s pasivno asistenco podpirali Šusteršiča, Brejca, Jakliča, Sch\veitzerja in kravarja Drobnica. Vemo sicer, da ti možje obsojajo barabsko po-čenjanje klerikalne »inteligence«, ali dokler bodo z razgrajači solidarni, dokler sede ž njimi v jed-nem klubu, dokler molče prepuščajo tako počenjanje, dotlej so tudi soodgovorni za vse, kar se je zgodilo, in sokrivi, da je bilo zdaj zasedanje deželnega zbora zaklj učeno. W JLJisžsljaiil, 26. junija Trgovinske pogodbe se odpovedo. Avstrijska vlada je sporočila ogrski, da hoče trgovinske pogodbe odpovedati, četudi jih Ogrska ne odpove. Dr. Koerber hoče s tem napraviti konec zavlačevanju, v katerem je Szell rafiniran mojster. Avstrija hoče postopati neodvisno od Ogrske ter s tem prisiliti ogrsko vlado, da pogajanj radi načrta glede carinskega tarifa in trgovinske zveze dalje ne zavlačuje. Koerber nastopa torej energično. V Budimpešti so se že davno odvadili tega, da postopa avstrijska vlada samostojno, zato je deloval sklep naše vlade kakor bomba. Ali možno je, da se niti te grožnje Szell ne zboji, potem bi bila Avstrija prisiljena, da se gospodarsko popolnoma loči od Ogrske. Koerber bi moral neznosno gospodarsko zvezo z Ogrsko pretrgati, a tega bržčas ne stori. Da se more odpoved mednarodnih trgovinskih pogodb izvršiti, je treba prej določiti avtonomni tarif, kajti o novih pogodbah ni govoriti, dokler manjka podlage, lastnega tarifa. Toda leta 1903 skupnega avstro - ogrskega carinskega tarifa sploh ne bo, Če se pogajanja med Szellom in Koerberjem docela razbijejo. Napraviti se mora torej najprej doma red, potem bo šele možno misliti na mednarodne trgovinske pogodbe. Vsekakor je napetost med avstrijsko in ogrsko vlado tako velika, kakor že davno ni bila. Dvomljivo pa je, da bi šel Koerber v svoji energiji do skrajnosti, da bi se otresel gospodarske zveze ali pravzaprav gospodarskega izrabljanja Ogrske ter sklenil pogodbe z inozemstvom samostojno. Kralj Edvard na smrtni postelji. Dramatiki bi mogli napisati novo usodno in kraljevsko žaloigro, in junak bi ji bil Edvard VII. Kakor bi usoda hotela čakati, da udari angleški narod v najve-selejšem trenotku, in kakor bi se hotel najdrastičnejše dokazati pregovor: človek obrača, Bog pa obrne: tikoma pred kronanjem je legel kralj na operacijsko postelj ter visi sedaj med življenjem in smrtjo. Mesto krone na glavo je dobil kralj kirurgov nož! Več kot 60 let ni videla An glija nobenega kronanja, več kot 60 let je čakal Edvard na svoj praznik, vse je bilo že pripravljeno, samo še poldrug dan in v \vestminsterski opatiji bi se bila izvršila ceremonija kronanja. Sedaj pa je počilo, da je vse 18 mesecev dolgo priprav- ljanje zaman, ker je kralj v smrtni nevarnosti. Tako se je izpremenilo nakrat vse veselje v globoko žalost. Iz vseh delov sveta so dospeli kot gostje v London: Arabci, Indijci, Avstralci, zamorci, zastopniki raznih koloni in skoraj vseh držav sveta, da bi množili slavlje, a vse zaman. Različni knezi in nadvojvode, državniki, milijonarji in najslavnejši umetniki so se zbrali, da s svojimi imeni dvignejo blesk slavnosti, a sedaj se morajo brez vspeha vrniti, ker kralj je Lolan. Milijoni in milijoni so se izdali za dekoracije hiš, cerkva, palač in cest, a danes je vse cvetje, so vsi venci, slavoloki, krasne tribune in neštete zastave Angležem le v žalost. Malo je manjkalo, da se ni zgodilo, da bi bil kralj umiral, Angleži pa bi radostno vriskali po cestah: živel kralj! Vsa angleška mesta, v prvi vrsti pa London, imajo radi te katastrofe velikansko škodo. Kaj se je vse pripravilo za slavnostne dneve pri trgovcih, hotelih in restavrantih, — koliko stroškov so si naložili razni podjetniki in špekulantje v nadi na zaslužek, sedaj pa imajo toliko škodo, da so posledice nedo-gledne. Salisburv in Balfour sta naznanila zbornicama, da je bil kralj srečno operiran, a da je nevarnost največja ter da treba moliti .... Prestolonaslednik princ VValeski je prevzel začasno podpisovanje državnih listin. Irec o Burih. Bivši irski poslanec Davitt, ki je živel tekom vojne v Južni Afriki, je izdal knjigo »Boj Burov za svobodo«, v kateri hvali inozemske prostovoljce, ki so pomagali Burom, zlasti Francoze in Ruse. Ruski vohuni so bili izvrstni. Davitt trdi, da je bil Delarev najboljši burski vodja. Roberts bi bil izgubljen, ako bi bil Delarey pri Paardebergu nadpoveljnik. Dewet je postal poveljnik Oranjcev samo zato, ker je bil njegov prednik Ferreira ustreljen. Ustrelil ga je Bur, kt-r je mislil, da je Anglež! Kriiger in Joubert sta bila nesposobna za vodstvo vojne, ker sta bila predobrega srca. Kriiger je prepovedal uničiti angleške ladje s torpedovkami, Joubert pa ni dovolil streljati na Ladysmith z dinamitom LIST £* £L. Gentleman. Ruski spisal J. Gončarov. V majhnem, lepem salonu, okrašenem s slikami, je hodil uradnik Pad žilkin besno semintja in si razburjen mršil lase. Na divanu je sedela njegova žena, Julija Stjepanovna, in naslonivsa se na mizo, bridko jokala. — Jaz mu že pokažem, kdo da sem — je kričal Padžilkin, mahaje z rokama. — Pomnil me bo, ta lopov! Ker ima deset tisoč rubljev plače in ker še dvakrat toliko ukrade, misli, da mu je vse dovoljeno. Hoho, moj dragi, to pot si naletel na človeka! Jaz ga ubijem! Da, ubijem ga! Ubijem ga kakor psa. Videli bomo, ali se mu bo potem hotelo žaliti poštene žene! Ustrelim ga kakor steklega psa! Padžilkin je nabral obraz v strašno tragične poteze, da pokaže, kako je hud in jezen. Medtem je Julija Stjepanovna neprestano jokala. — Da, tako je; pa kaj potem?! Pra- viš, da me zapro. Kaj me briga! — je besnel dalje Padžilkin.— Sicer me pa niti kaznovali ne bodo. Jaz maščujem napadeno poštenje svoje žene, a to je olajševalna okolnost, na katero se mora sodišče ozirati. Tu je osramotena svetost zakona in moralni temelj vse družbe. Na Francoskem oprošča v takih slučajih sodišče. Na Španskem pa ima soprog pravico, da sam sodi brez sodnika. Nič se mi ne zgodi! Julija Stjepanovna je dvignila glavo ter dejala: — Ali Ivan, v tem slučaju ni olajševalnih okolnostij. Ni mogoče! Za Boga, radi ene besede se vendar ne sme takoj ubijati. — Radi ene besede? Toda kakšne besede?! Ne, — ne odpustim mu! Ali razumeš, nesrečnica? Povej še enkrat, kaj ti je rekel, da čujem! . . . — Oh, Ivan, rekel mi je povsem uslužno: »Rad storim vse v interesu vašega soproga, — a to treba prej vse proučiti; ko bi se enkrat zvečer, kajti podnevi ne utegnem, potrudili k meni, bi se lahko razgovorila o stvari, draga moja« Padžilkin ves besen vikne: — »Draga moja!« Oh, lopov, nesramni, blazirani Don Juan, stari rou6! Ne, to je nečuveno. Zakonska soproga uradnika gre k njemu v službenih poslih, da govori ž njim v interesu svojega moža, a on jej govori tako-le nesramno: »Draga moja!« Tega ne morem dovoliti. Pozovem ga na dvoboj. Streljala bova skozi robec, ali, ako hoče, na sablje! Jaz mu že pokažem »mojo drago«. — Oh, ako te ustreli, kaj bom jaz potem? — je zajokala Julija Stjepanovna. — Ne govori tako; vso noč bom sanjala, da prodira kroglja tvoje srce. — Kaj me briga! Rajše umrjem, nego bi dovolil, da se mi kali čast! No, in ako me ubije, ga obsodijo na dosmrtno ječo ter ga odvedejo v Krasnojarsk. Boga mi, to mu ne bo prijetno . . . Sicer pa ne vem, čemu se vraga tako jezim! Zakaj naj bi se dvobojeval? Jutri pojdem kar v njegov urad, pa mu razbijem pred vsem uradniškim osobjem palico na njegovi butici in pa še par zaušnic mu priložim.. . Glejte, to je za vabilo — puf! — to za »mojo drago« — puf, puf! — a to za vse druge impertinence — puf, puf, puf! . . . Padžilkin je bil od jeze ves rudeč. Videlo se ie, da uživa v svojem junaštvu in energičnosti. — A!i, dragi moj, odpuste te iz službe ... In pomisli le, tak škandal! — K vragu še služba! Poštenje in čast moje soproge mi je dražja kot teh osemsto rubljev . . . Res je, s stanarino in doklado imam tisoč rubljev, toda kaj me briga! ... A kaj bom pa potem! Nikjer me ne bodo hoteli vzeti . . . Padžilkin se je sprehajal po sobi. — Ne, ne, tega ne morem storiti! Tožil ga bom radi žaljenja poštenja; dobil bo lepo pet let, ker je izvršil zločin v uradniških prostorih in proti ženi, to so vse otežkujoče okolnosti. Toda, ali imamo priče? Ni bilo nikogar v sobi? — Ne, bili smo on, jaz in njegov pes. — Ne govori tako neumno! Psa ne moreš poklicati pred sodišče. Oh, vsega tega si ti kriva. Gotovo si mu kaj rekla, ali si morda celo koketirala ž njim, a on je potem seveda mislil . . . Ker sicer ne vem, kako . . . — Oh, Bog, sedaj sem pa še jaz kriva! Mari sem jaz žena, ki koketira? Niti besede nisem pregovorila, vedno sem ga nazivljala »presvitli«, a Ti . . . Julija Stjepanovna je hotela iznova jokati. Padžilkin pa je zopet stopal po sobi semintja. Joubert niti tega ni dovolil, da bi ae na bežeče Angleže streljalo! To se mu je zdelo nekrščansko. Tudi Đotha ja bil pre-mehkosrčen in preblag. Vojna se je nehala le radi prevelike utrujenosti Burov, ki niso skoraj nikdar spali ter stradali. Najnovejše politične vesti. V tirolskem deželnem zboru je izjavil v imenu Italijanov posl. Brug-nara, da se bodo Italijani le pod pogojem udeleževali sej, da se najprej razpravlja o vprašanju avtonomije. — Za slučaj, da se Ogrska carinsko loči, je naročilo finančno ministrstvo gališkemu finančnemu ravnateljstvu, da si priskrbi več sto novih finančnih paznikov za mejne straže. — Turški poslanik v Peterburgu zanika, da bi se bilo za obiska bulgarskega kneza sploh govorilo o tem, da se Bolgarija povzdigne v kraljevino. Rusija hoče temveč na Balkanu vzdržati i v bodoče »status quo«. — Bolezen angleškega kralja je po nekaterih poročilih obupna. Sinoči se je zbral kabinetni svet. Govori se tudi, da se hoče kralj odpovedati prestolu na ljubo princu vvaleškemu. — M i-nistrski svet je zboroval včeraj v Budimpešti ter se bavil s perečimi skupnimi zadevami. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se preseli v jeseni za dlje časa v Torontal-ski komitat na Ogrskem, ker si hoče popolniti znanje ogrskega jezika. — Poroka nadvojvode Marije Anunciate z bavarskim vojvodo Siegfriedom se bo vršila v drugi polovici meseca septembra t. 1. — Nova vstaja bokserjev se je pojavila v pokrajini Setšvan. V Čengtu so vstaži raz-djali kapelo metodistov ter pomorili 10 kristjanov. — Angleškipremierof S a • lisburv hoče takoj po zaključitvi parlamenta odstopiti. — Francoska in Bolgarija. Francoska vlada je povabila Bolgarijo, naj pošlje k velikim vojaškim vajam jeseni svoje častnike na Francosko. — Dveletna vojaška služba na Francoskem ae uvede v teku prihodnjih štirih let. Stroški za to so proračunjeni približno na 70 milijonov frankov. Dopisi. Iz Krope. Blagovolite v »Slovenskem Narodu« pojasniti, da ni podpisanec identičen s podpisom »Črtomira v 141. št. »Slovenskega Naroda« v dopisu iz Krope ter da ni podpisani istega pisal, temuč nekdo, ki res »črti mira, bodisi v »Slovencu« ali v »Slovenskem Narodu«. Konsumno društvo je ustanovil pri nas g. dr. Krek. Konkurs ima sodnija v rokah. Zakon za konsume je ravno za delavce bil narejen, a pri nas niso pogoji, da bi se vzdržal. Pravega vodstva manjka. Toliko v pojasnilo, da me prizadeti ne bodo tako srpo gledali. Jos. Korošec, naduCitelj. Izpred sodišča. Včerajšnjim obravnavam deželnega sodišča je predsedoval g. deželnosodni nadsvetnik Andolšek: — No, dobro, dobro, nikari ne jokaj! Rekel sem to samo v svoji razburjenosti. Sedaj ne izgubljaj časa z jokanjem, ker gre tu za najino bodočnost. Vse morava dobro razmisliti. Tak nesramnik ne sme ostati brez kazni, toda moja služba . . . Stvar je resna . . . Uradi so vsi prenapolnjeni . . . Čestokrat niti državni svetniki z redom sv. Ane ne morejo dobiti mesta, a kaj naj šele jaz . . . — Še propadli bi lahko, a nihče bi nam ne pomagal. Da, draga moja, tako je to. Ali onega lopova je treba pa vendarle pameti naučiti. Nikakor ne morem pustiti, da mi kdo žali ženo. Veš kaj? Ali bi ne bilo dobro, napisati mu pismo ter ga v pismu pošteno ozmerjati? Na primer, da je nesramnež, da mora prositi odpuščanja? . . . List bi mu poslala ano nimno. Kaj misliš? Padžilkin se je ustavil pred svojo ženo. Julija ni odgovorila ničesar; vzela je svoje ročno delo in je začela plesti. Mož pa je hodil zopet semintja, razmišljajo, kako bi se osvetil. Pred očmi so se mu prikazale na-krat one lepe, mirne slike dosedanjega življenja: oni zimski večeri, ko je kartal, in pa podnevni sprehodi, gosje paštete, pečeni zajci . .. Oh, oh . . . 1. Stranke na Planini. Na ▼ politične stranke, a v politične razlike razdvo-jujejo fantine v Planini; to prepustijo dedcem. A vendar le imajo i oni dvoje strank: Prva hodi v Kotarjevo gostilno, druga pa v Ciherlovo. In kadar se dobe pri kaki priliki, jih ženejo ti prinoipialni nazori v tepei. Z rajkeljni in noži dokazujejo svoje prepričanje . . . Tako je bilo 4. majnika ponoči. Tone Urbas in nekaj tovarišev so prišli iz Ciherlove krčme. Ko so videli v Kotarjevi krčmi še luč in čuli harmo niko, so se vstavili. V sobi so bili fantini, med njimi 1. 1880. rojeni delavec in posestnika sin Z a d n i k Tone. Ti fantini so nakrat videli, da je prišel Urbasov tovariš, Male, v sobo. Zahteval je pijačo, a ker je bilo prepozno, je ni dobil. Sel je in kmalu za njim je stopil na prag Rup-nik in dobil nakrat od nekje tako silovito klofuto, da je ves krvav nazaj prišel. Za njim je šel ven Zadnik Tone in dobil tudi par klofut od nevidne roke. A on je vzel svoj »fovč«, sunil krog sebe in prerezal napadalcu Urbasu cel hrbet ter ga težko ranil. Ker se ni moglo izkazati, da je ravnal le v silobranu, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe s postom na 14 dni. 2. Dva „kampeljca" sta prišla po tej obravnavi na vrsto. Prvi, že bolj v letih, bled in suh je 1. 1858. rojeni delavec Jože Oltra, kije bival zadnjič v Stepanji vasi; mož je sedel v celoti že 57 mesecev radi tatvine v ječi, bil je pa tudi radi silovitosti zaprt in ker je hodil v Ljubljano, iz katere je izgnan, je šel 5 krat v luknjo. Drugi, majhen, z velikimi nogami in rokami in kuŠtravimi lasmi, je 1. 1879. ro|eni delavec Jože Kokec iz Spodnje Šiške. Ta je sedel radi tatvine že 21 mesecev in 14 tednov, radi žuganja 5 mesecev, radi vlačuganja 1 mesec itd. Tudi on je izgnan iz Ljubljane. — 28. maja je šel Oltra v Št. Vid k škofovim zavodom, da bi dela prosil. Ker ga ni dobil, se je vrnil. Na meji mesta ob že-lezniČnem nasipu v Vodmatu je našel v senci ležati Kokca z nekimi tovariši. Kokec ga je precej povabil na šnops in on je gostoljubnost veselo sprejel, posebno ker je velik prijatelj žganja. Sedeli so, pili in peli: Barab ljubljanskih sem glavar . . . Kar pritečeta dva policaja in pri-meta Kokca in Oltra. Sedaj sta se branila z nogami, brcala in suvala. Poleg tega sta vpila in psovala stražnike na vse mo goče načine. Kokec je klel i Boga in žugal, češ, preje ne bode mir, da bode par policajev in Podgorška zaklal. No, stražnika Ažman in Plevel sta bratca končno v špehkamro pripeljala. Pri včerajšnji obravnavi sta se toženca prav predrzno in nedostojno vedla; posebno mali Kokec se je odlikoval. Ko je b 1 stražnik Ažman zaslišan, je dejal: »To je osel, ne pa priča!« In ko je stražnik dejal, da smatra grožnjo Kokeca kot resno: »Naj kiklo obleče, če se me boji in naj gre krave past —«. Ko gre sodni dvor v posvetovalno sobo, kliče še: »Dajte mi dva meseca še povrh!« Obsojen je bil Oltra na 8 mesecev težke ječe s postom na 14 dni, Kokec pa najedno leto težkeječe s po stom na mesec. Poleg teg-a je dobil zadnji še disciplinarno kazen 8 dni. »En mesec ali pa nič«, pravi »kaj je 8 dni? Ga raje na gobec udarim —«. Obadva se seveda »pritožita« . . . Dne v ne vesti V L i ubijan i 26 junija — Klerikalne sleparije. Ni ga dneva, ki bi ne dokazal, da so klerikalci nepoboljšljivi sleparji. Sleparjenje Julija je mislila medtem na vse kaj drugega. Videla je, kako krasni baržunasti zastori so na oknih »presvitlega«; meter stane gotovo osem do devet rubljev, a sukno njene obleke velja jedva poldrug rubelj meter. Kolika razlika je to! Videla je tudi ono krasno opravo, one vaze s cvetjem . . . Ko bi mogla živeti ona v takih sobah! — Veš kaj, Julija — oglasi se mahoma Padžilkin — kaj misliš — kaj se ti zdi — eh — ko — — ko bi ne šel jaz sam k njemu, nego — nego ko bi tebe poslal? . . . Rekla bi mu: »Presvitli gospod, mene so vaše besede užalile . . . prosim, raztolmačite mi, kako naj raz-umejem vaše besede . . .«, da, približno tako bi mu govorila. Morda ga nisi dobro razumela . . . morda je hotel kaj druzega reči. Kaj misliš? Ali ne bi bilo to dobro? Jaz bi te tačas čakal na ulici. Julija Stjepanovna je dvignila glavo in je pogledala svojega moža. V njenih očeh se je pokazal nakrat svit kakor iskra in začela se je urno oblačiti, da pojde k svitlemu gospodu, ki naj bi jej raztol-mačil svoje besede . . . ljudstva je njih poklic, to je jedino, kar znajo in kar delajo z veseljem. Kdor le količkaj ve, kaj se je zgodilo v deželnem zboru, se ne more načuditi velikanski predrznosti, s katero klerikalci zdaj pačijo reanico in pretvarj a j o dogodke v deželnem zboru. Najprej so kmeta neizmerno oškodovali, zdaj ga pa hočejo še prevariti, da so s škandali zastopali njegovo korist. Seveda pomaga pri tem »prečastita« duhovščina z veliko vnemo, kakor vselej, kadar treba ljudstvo slepariti. Ljudstvu se hoče dopovedati, da so klerikalci varovali ljudsko korist, ko so v d e ž e 1 n e m z b o r u razsajali instem onemogočili delovanje deželnega zbora, da je torej ljudstvu v korist, če ničesar ne dobi! In slepari se z virtu-oznostjo, da se kar kadi! >Slovenec« pravi, da je Šuateršič nastopil za pravice ljudstva (!!), da je razgnal deželni zbor, ker bi kmetje ne bili ničesar dobili (!'), da so liberalci hoteli izriniti klerikalce iz zastopstva v odsekih (!!) Kolikor besed toliko laži! Vsaka beseda pravo pravcato rimsko katoliško sleparstvo! Kdaj pa so klerikalci začeli razsajati ? Prvič, ko ae je Hribar izjavil za splošno in jednako volilno pravico, a zahteval jamstev proti duhovniški agitaciji. Ali je tu šlo za kako pravico ljudstva? Drugič so klerikalci za čeli razgrajati, ko je dr. Ferjančič — krvavo užaljen po insultih pobalinskih katoličanov — povedal Šusteršiču, da ao mu sodišča v vseh treh instancah pripoznala, da ima Šusteršič od žlindre umazane roke. Ali se je mar tu šlo za kako pravico ljudstva? In vendar hočejo žegnani in neže-gnani sleparji ljudstvu natveziti, da so v obrambo ljudskih pravic razgrajali. »Slo venec« trobenta, da je hotela večina klerikalce izriniti iz odsekov in zasukava stvar, kakor da so isti radi tega začeli razsajati in so razgnali deželni zbor. Tudi to je pravo katoliško sleparstvo! Voli t v e v o d s e k e s o s e m i r n o izvršile in so klerikalci, dasi so v manjšini, dobili popolnoma primerno zastopstvo v odsekih. Ni ga na svetu parlamenta, kjer bi večina imela toliko obzirnosti na manjšino, kakor pri nas, kar se je prav pri volitvi odsekov izkazalo. In večina je klerikalcem hotela koncedirati še jeden mandat, dasi vendar klerikalci nimajo toliko za delo sposobnih ljudi. Ko je bila volitev končana in se je že mirno začela razprava o nujnih predlogih, so klerikalci začeli razsajati in so deželni zbor tudi srečno razgnali. Zdaj seveda, ko bo ljudstvo čutilo posledice, hočejo to ljudstvo preslepiti, da bi ne spoznalo resnice. Ljudstvo ne sme izvedeti, da so klerikalci brez povoda razgnali deželni zbor in kmetom storili velikansko škodo in zato sleparijo sedaj to ljudstvo na omenjeni način. Ne dvomimo sicer, da bo mnogo ljudi verjelo to sleparijo, saj jo bodo širili duhovniki, prepričani smo pa tudi, da bodo te do-godbe mnogim volilcem končno vendar odprle oči, da bodo spoznali, kaka nesreča za kmetski stan so klerikalni poslanci. — Celjska gimnazija. Ravno tisti dan, ko je dr. Šusteršič v »Katoli škem domu« pridigoval o celjski gimnaziji, je prinesla »Domovina« od avtoritativne strani zatrdilo, da slovensko-nemška gimnazija v Celju ostane kakor je in Utos ne bodo nobene premembe. Šusteršič je torej zopet švin-dlaril! — Katoliško zadružništvo. Lansko leto so klerikalci v Ljubljani ustanovili zeljarsko zadrugo. Ta je bila naperjena pred vsem proti Tr novčanom in Krakovčanom ter je imela namen, spraviti vso kupčijo z zeljem v klerikalne roke in uničiti zlasti male zeljarje. No, snovatelji te zadruge so menda imeli v glavi namesto možgan samo zelje, kajti dogospodarili so prav korenito. Čujemo, da zahtevajo od članov velikanske prispevke in da vsled tega člani kar trumoma izstopajo, zadruga pa se že potaplja in ji bo kmalu bila zadnja ura. Mnogoštevilni krahi pa klerikalcev še niso spametovali. Zdaj snujejo novo zadrugo. Na jutrišnjem občnem zboru proslule »Gospodarske zveze« bo dr. Krek poročal o zadrugi za izvažanje lesa. Izvrstna misel! Krek je to misel pobral iz »Naroda«, v katerem se je o njej obširno razpravljalo. Priporočamo klerikalcem kar je mogoče toplo, naj to za- drugo zanesljivo ustanove. Obetamo celoj da ne bomo nič o njej pisali, dokler n, pojde rakom žvižgat, kar se zgodi tekonj jednega leta tako gotovo, da radi zastal vimo makar svojo glavo. Torej, če imate preveč denarja, le hitro začnite! — Iz deželnega zbora istr skega. Hrvatje in Slovenci so v istrsken deželnem zboru v manjšini, ali v kurij kmetskih poslancev imajo večino in bi toj rej iz te kurije spravili v deželni odboi svojega zaatopnika. Lahi pa nečejo, dčj bi imeli Slovani svojega deželnega odbor nika, in da bi to preprečili, nameravajo razveljaviti štiri mandate hrvat sko-slovenskih poslancev. Pred leti so Lahi že storili tako in z uspehom Tu se vidi, kaj se pravi, brutalno izkoriščati svojo moč. Altroche Ljubljana! — Uzor duhovnika. V fari Po mer blizu Pulja je bivši upravitelj te žup nije uradni dnevnik cerkven* uprave napolnil z različnimi premišljevanji o cerkvenih in političnih vprašanjih Ta duhovnik je v omenjeno knjigo »v večen spomin« zapisal, da je sveti Ciril z glagolico več škodoval kakor Luter z odpadom; da sta sveta Ciril in Metod za romansko vero nuj Slovani (per la fede romana!) bolj nevarna, kakor bi bil Luter, če bi bil svetnik. Ta duhovnik imenuje Blovanska blagovestnika »fanatična slovanska ignoranta« in pravi: »rajši luterance, kakor glagoljaše«. Mož je seveda omenjeno uradno knjigo napolnil še z drugimi takimi premišljevanji, ki pa niso tako zanimiva kakor ta. Podali smo vsebino tega spisa, da vidijo ljudje, kako katoliški duhovnik zasramuje slovanska blagovestnika, ki ju je cerkev proglasila za svetnika, in pa tudi za to, ker imenuje v tem spisu katoliški duhovnik katoliško vero romansko vero. To je nad vse značilno ter obsega pripoznanje, da smatrajo Lahi katoliško vero za svojo narodno vero, za laško vero. Mislimo, da se razumemo. — ,,Obrambno društvo" na pomoč! Ni dolgo tega, kar nam je »čevljarski mojster« Železnik poslal popravek v smislu § 19. t. z. Ta popravek je bil pisan s tisto roko, kakor vsi popravki »Obrambnega društva«, iz česar pač izhaja, da mora biti mej »čevljarskim mojstrom« Železnikom in mej »Obrambnim društvom« neka posebna zveza. Z ozirom na to opozarjamo »Obrambno društvo«, da se je Že-lezniku zgodila mala nesreča in da mu »Obrambno društvo« lahko zopet na pomoč priskoči. Včeraj zjutraj je namreč policija v Kolodvorskih ulicah aretirala Zeleznikovo ženo zaradi vlačuganja in sedi ista sedaj v rotovškem zaporu. »Obrambno društvo« — pohiti ji na pomoč! — Izborna slovenščina. V takozvanom »listu za delavce na domu«, ki se vporablja pri ravnokar vršečem se štetju obrtov, nahaja se sledeče vprašanje: »Vverden Ihnen von den Geschiif-ten, fiir welche Sle arbeiten, Roh- oder Hilfsmaterialien oder Halbfabrikate un-entgeltlich zur Verarbeitung beigestellt V« — Slovenski prevod te točke se glasi. »Ali Vam pripravljajo opravila! za katera delate, sirovine in pomožne materijalije ali polovične izdelke brezplačno v podelovanje?« — Častitamo neznanemu rojaku, ki je svoj materni jezik na tak našin razmrcvaril; svetujemo mu pa, da se napoti v kako — opravilo, kjer so knjige na prodaj, in da si ondi nabavi nemško slovenski besednjak — v podelovanje. — Prevod za kranjske faj-mostre ali: izražaj se po domače. »N. Fr. Presse« piše o bolezni angleškega kralja mej drugim: »Die mittelbare Ur-sache der Krankheit soli nach einer Pri-vatmeldung des »Local Anzeiger« die aein, dass der Kunig entgegen dem dringenden Rath des Leibarztes Laking einen Anfall von Diarrhoe, die sich infolge Erkiiltung in Alderhot eingestellt hatte, gewaltsam unterdrucken liess«. — »Slovenec« oferira — seveda telegrafično — svojim ljubeznivim naročnikom to takole: »London, 25. junija. Bolezen kralja Eduarda VII. je nastala tako: Najprej je imel hudo drisko. Njegov telesni zdravnik mu je dal nasprotno sredstvo, in zdaj ga je zaprlo. Odslej mu je bilo vedno slabše«. — Plemstvo je podelil cesar majorju v p. Antonu Gajšeku s predikatom »S o 11 a d o 1«. — Konkurenca obrtnikom. Pri lazaristih — ne pri jezuvitih, kakor je bilo včeraj pomotoma pisano — izvršujejo tudi danes fratri slikarsko obrt, glikarji-davkoplačevalci pa imajo pravico jih — gledati. — Nekateri mesarji se čudijo jednemu mesarskemu mojstru. Ta ima namreč troje mesnic v Ljubljani in vendar hodi še v hiše ponujat meso ter lovi s tem stranke drugih mojstrov. Poleg tega daje še meso po izredno nizki ceni, kar je prav neprijetna konkurenca za ostale mesarje, ki morajo ravno sedaj govedino drago plačevati. — Umetnost. V zavetišču za slovensko umetnost, v g. Sch\ventnerjevi izložbi se nahaja že nekaj dni nad pol tu-cata oljnatih slik Ivana Groharja. Nad g. Groharjem ima človek posebno veselje, ker ima dve lastnosti, ki sta se pri njegovih slovenskih kolegih dosedaj le deloma udomačili: da je resno marljiv, in da očividno napreduje. Najprej, ko stopiš k izložbi, obrneš oči nehote k veliki srednji sliki, ki predstavlja Devinjski grad ob Jadranskem morju. Slika, kojo je Grohar napravil po zasebnem naročilu, je slikana zelo efektno; iz morja štrleče pečine, na kojih stoji grad, so v višnjevi senci prvega popoldanskega solnca; okrog te silhuete se blesti morska gladina. Sem-tertja žari rob kakega drevesa v južnem solncu. Voda bi bila lahko v primeri k drugim predmetom semtertja nekoliko lažja v tonu, briljantneja. Zlasti v nasprot-stvu proti risbi skalnega roba. Tudi senčna skala bi v nekaterih partijah prenašala še nekoliko zračne plasti. Sicer je pa naročnik lahko zelo zadovoljen. — Grohar je razstavil še par slik, ki so »stimane« na take barve, kot Devinj; zlasti ribiško la-dijo z jadrom, potem pa voz, ki se pelje po senčnatem potu. Grohar še menda ni nikdar delal tako barvasto, kot to pot. Poskus se mu je dobro posrečil; dasi ne doseže mehkobe Jakopičevih barv — je pa v izvršbi precizneji, in to je mnogo vredno. — Najboljši pa ostaja umetnik vendar še tedaj, če slika v nežnih barvah. Umetniško torej najvišje stoje nekatere manjše med razstavljenimi podobami; dve hiši ob tekoči vodi, (voda je tukaj slikana mojstersko), majčkena podobica s kmečko hišo sredi poljane, odzadaj so deloma z oblaki zakrite planine, ter na levi strani izložbe samotna pokrajina z drevjem in svetlo lužo. Te slike so mnogo bolj »no-bel«, kot tiste, ki imajo žareče barve in človek bi skoro mislil, da sta tukaj razstavila svoje stvari dva umetnika. — Naposled je še omeniti portreta pisatelja Konstanjevca. Ta podoba je vsekako umetniško najmanj vredna med Groharjevimi deli. Sploh Grohar ni bil nikdar posebno čvrst glede inkarnata. Popreje je običajno delal obraze rumene, kot bi bili porcelanasti in z žafranom namazani, — sedaj se je te okusnosti otresel, — a polt izgleda še vedno nekako kame nita. Sploh so pa barve na tem portretu prav čudno sestavljene in se slabo ujemajo. Jedna stvar je zlasti, ki sili na Groharjevih slikah deloma neprijetno v ospredje: Groharjeva neumljiva ljubezen do citronastorumene barve! In včasih, kot pri pozlačenem okvirju zofe na portretu, jo Grohar opremi s sencami, ki kažejo tisto barvo, kojo so lojalni podaniki Ludo-vika XV. nazivali »caca du Dauphin«. Tudi pri večernih zarjah prerada sili zelenkasto-rumena naprej. — Ker pa je g. Grohar zelo marljiv in se njegovim delom pozna, da je pri njih mislil in se kritično nadzoroval, bo prav gotovo tudi še to, včasih nekoliko motečo stvar premagal. — Po-vdarjati moramo, da se mora vsak Slovenec radovati nad umetnikom Groharjem. M. Z. — Ustanovitev ženskega učiteljišča v Mariboru z nemškim učnim jezikom je predlagal v včerajšnji seji štajerskega dež. zbora posl. dr. Schmide-rer. Deželni šolski svet je ustanovitev takega zavoda na deželne stroške prav toplo priporočal pri deželnem odboru. Žensko učiteljišče bi imelo le tedaj na Spodnjem Štajerskem kaj smisla, ako bi bilo slovensko. Za Srednji in Gornji Šta-jer vzgoji dovolj učiteljic žensko učiteljišče v Gradcu, za Spodnji Štajer pa smo dobivali đosedaj ženske učne moči is Ljubljane in Gorice, kjer jih je takorekoč nadprodukcija. — Poročilo o poslovanju mestne rešilne postaje v mesecu maju 1902. Mestna rešilna postaja je posredovala v pretočenem mesecu 47krat, in sicer je prepeljala iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 33 bolnikov, od tujih občin pa je prevzela v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode ali nasprotno 14 bolnikov. Mej transpor-tiranimi je bilo 10 ponesrečenih, in sicer 6 s kostilomom, jeden s hudo opeklino. V 3 slučajih je posredovala rešilna po staja ob enem na lici ponesrečbe, in sicer pri delavcu, ki je padel v vodo, pri hlapcu, ki je bil povožen in pri vojaku, ki se je bil obstrelil. — Nezgoda v Toenniesovi tovarni. Rudolf Urančič in Viljem Sedej, ključarska pomočnika pri Toenniesu na Dunajski cesti sta imela včeraj dopoludne opravek pri snažilnem stroju (Schmirgel-maschine) vsak na jedni strani. Iz neznanega vzroka se je Btroj, ki se je vrtel, razletel na več kosov in so kosi odleteli v Urančiča in Sedeja. Prvi je na desni roki in na desni nogi hudo obrezan, slednji pa na desni roki. Oba so prepeljali v deželno bolnico. — V bivši vojaški jahalnici v Trnovem vozil se je včeraj zvečer neki dijak na kolesu. V jahalnici je bilo več otrok. Deček Jožef Žargi, 6 let star, sin delavca Jerneja Zargija, je priletel v kolo, kolesar ga je podrl in povozil. Kolesi sta mu šli čez prsi in čez vrat. Deček je blju-val kri. — Nezgoda v Pollakov! tovarni. Delavec Ivan Punčuh, stanujoč na Glincah št. 57, je včeraj dopoludne v Pollakovi tovarni na Sv. Petra cesti obračal velike kadi. Pri tem mu je padlo neko bruno na desno nogo in mu jo hudo stisnilo. Prepeljali so ga na dom. — Nagajala sta učenec Sp. Mar-kovina in vajenec Fran Cerar hlapcu Mihaelu Taborniku na Marije Terezije cesti št. 1. Hlapec ni razumel šale in je naga-jivca s palico pretepel tako, da nosita sedaj na nosu in na rokah vidne znake svoje porednosti. — Voz brez voznika. Na Poljanski cesti je pripeljal včeraj popoludne konj prazen voz in je zavil na tir električne cestne železnice ravno, ko je pripeljal električni voz. Voznik tega voza je moral ustaviti in počakati, dokler ni pricapljal za konjem in vozom voznik. — Nepoštena dekla. Pri profesorjevi soprogi E. K. službujoča dekla T. T. je ukradla svoji gospodinji 5 K in pobegnila. Imela je tudi 6 K predujma. Policija išče sedaj nepošteno deklo. — Z voza padel je včeraj popoludne na Valvazorjevem trgu Urbančev hlapec Jožef Detela in se je na obeh rokah in na desni rami poškodoval. — V pretepu je bil z nožem sunjen v levo roko posestnikov sin Janez Pangerc iz Mavč pri Vipavi. Prišel je sam v dež. bolnico se zdravit. — Perilo ukradeno je bilo z dvorišča na Marije Terezije cesti sprevodniku Blažu Logarju. — Koncert pri ,Novem svetu* bo danes, 2 6. t. m. ob 8. uri zvečer. Igra ljubljanska društvena godba. Otroci in člani prosti, nečlani plačajo 20 h. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21 junija 1902. Število novorojencev 16 (=23 76°/00), umrlih 16 (= 2376 <>/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=43*7 9/o)> iz zavodov 8 (=50%)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 3 osebe. — Popravek. V včerajšnjo notico šolske skušnje v šoli »Glasbene Matice«, se je vrinila nepovoljna tiskarska pomota. Konec pete vrste naprej se ima glasiti cel stavek takole: 28. junija skušnja gojencev za harmonijo in solopetje iz oddelkov g. koncertnega vodja M. Hubada in nato gojencev za klavir iz oddelkov g. učitelja Jos. Prochazke. * Najnovejše novice. Kuga v Genovi. Na parniku »Duca de Gal-liera«, ki je prišel v Genovo iz Buenos- Ayres, sta se konstatovala dva slučaja kužne bolezni. — Rektor dunajske tehnične visoke šole je postal profesor Gvido Krafft. — še eden grof Potočki — igralec. Grof Avgust Potočki, graščak blizu Krakova, ki ima tudi na Ruskem velika posestva ter je komornik ruskega carja, je zaigral nedavno v varšavskem klubu 700.000 rubljev. Denar je takoj plačal, a doma se je hotel ustreliti, kar je preprečil njegov strežaj. — Strela v cerkvi. Med po-rebno svečanostjo je udarila v Aneiri na panskem strela v cerkev ter ubila 25 ljudi, nad 30 jih je pa ranila. — Grozna »u s m i 1 j e n k a«. V Bostonu je bolniška strežajka J e n n y Joppan zastrupila 31 izročenih ji bolnikov, vrhu tega je zažgala več poslopij. Obsojena je v dosmrtni zapor v norišnico. — Dr. An t. Z o e b e ' profesor na hruški tehniki in deželni poslanec je umrl od kapi zadet. * Bolezen kralja Eduarda. Kronanje angleškega kralja Eduarda je torej preloženo, s tem so preložene na negotov čas seveda tudi vse velikanske slavnosti, ki so se imele vršiti v Londonu. Kralj je zbolel na vnetju črev, a njegovo stanje se je že preteklo soboto toliko zboljsalo, in se je bilo zato nadejati, da se bo kronanje ob določenem času lahko vršilo. Toda 23. t. m. je postalo kralju toliko hu)še, da se je zdelo zdravnikom potrebno pomagati z operacijo. Preložitev kronanja je seveda za ves narod narav-nobt ogromne materijalne škode. Kolike priprave so se vršile, a sedaj je vse to zaman. 24. t. m. popoldne ob 2. uri je operiral kralja v njegovi spalnici slavni angleški kirurg dr. Tomaž Barlow, pomagalo pa mu je pri tem še več drugih najimenitnejših zdravnikov. Odstranili so mu neki absces, in sedaj je baje kralju boljše in je tudi upanje, da bo ozdravil, vendar pa se splošno domneva, da so najvišji krogi pripravljeni tudi na najhujše. Zato govori tudi to, da se je v Parizu raznesla vest, ki je došla telefoničnim potom, da je kralj že umrl. Kakšno bolezen ima pravzaprav kralj, ni natančno znano; bolehal je pa že več mesecev prej. Baje je imel hudo drisko, katero je dal šiloma zatreti. Dunajski kirurgi menijo, da sedaj še ni prav nič možno določiti, kako se bo bolezen iztekla, ter menijo da tudi kraljevo srce ni prav zdravo. — Koliko razburjenje in koliko žalost je vzbudila v Londonu kraljeva bolezen in preložitev kronanja, ni mogoče popisati. 24. t. m. opoldan, ko je bilo že vse mesto najsijajnejše okrašeno in se je po mestu kar trlo veselih gledalcev, se je nakrat začula uničujoča vest, da je kralj nevarno bolan. In to veselo, praznično opravljeno mesto se je izpremenilo kar mahoma v kraj največje žalosti in skrbi. Zastopniki tujih držav in neštevilno drugih gostov, Arabci, zamorci v eksotičnih opravah, indijski knezi, ki so prinesli seboj slonove zobe kralju v dar, prebivalci različnih avstralskih otokov, emirji in maharadži. kolonisti, vazali itd., ti vsi odpotujejo ali so že odpotovali nazaj v svojo domovino. Vse vladarske posle je prevzel mesto kralja Edvarda za nekaj tednov njegov sin, princ vvaleski. Sedaj se govori, da bodo kralja kronali na postelji ter da se bo svečanostni sprevod vršil vendarle jutri. Prisostvovali bi mu kraljica in vsi princi. A tudi s tem načrtom menda ne bo nič, ker je kralj jako slab in sme uživati le mleko. Splošno se govori, da ima kralj raka in da bo treba menda še druge operacije. ' Luccheni, morilec nase cesarice, zblaznel. Švicarski psihijater in bivši ravnatelj curiške blaznice, Forel je objavil nedavno razpravo o duševnem razvoju in vzgoji morilca anarhista Lucche nija. Lombroso ga je proglasil epileptič-nim zločincem, t. j. bolnikom, kateremu je v krvi, da dela zločine, torej človek abnormalnih možgan in zločinske krvi. Luigi Luccheni je bil rojen leta 1873. v Parizu Mati mu je bila dekla, katero je zapeljal neki propal pijanec, a potem zapustil. Izročila je dečka najdenišnici ter se izselila v Ameriko. Lucchenija so dali potem v rejo k družini, kjer se je samo pohujševal. Mož je bil pijanec, žena pa vlačuga. Luigi je nato še večkrat menjal svoje reditelje, a čitati in pisati se je vendarle naučil. Postal je vojak in bil pri princu Verskem sluga. Ta princ mu je dal spričevalo: »Luccheni je služil eno leto pri vojakih; bil je dober vojak, inteligenten, spreten v vseh telesnih vajah, točen in brez anarhističnih misli«. A služiti ni hotel več, dasi se mu je godilo dobro. Začel je potovati in prišel v Budimpešto. Od tam so ga izgnali ter z odgonom pripeljali v Italijo. Bil je namreč brez službe. V Milanu je živel 4 leta in stradal. Kadar je imel denar, ga je zapravil ali — podaril. Stanovanja ni plačal in živel v konkubinatu z raznimi propalimi ženskami. Bil je sila domišljav ter predrzen. Hotel je dobiti italijansko državno službo ter bil zato 8 mesecev prostovoljec pri armadi v Afriki. Ko se je vrnil, je trikrat pismeno zahteval v osornem tonu službe. A ni je dobil, zato si je domišljal, da se mu godi krivica. Tako je postal anarhist; stradal je, se klatil okoli, ker navadnega dela ni maral ter končno prišel umorit cesarico Eli- zabeto. Pred sodniki so je vedel nesramno in predrzno; v ječi pa je kmalu postal po-niinejši ter je večkrat jokal. Spočetka se je čutil mučenika, a končno se je umiril. Lucchenija imajo na vesti oče in mati ter propali redniki. Sedaj pa je zblaznel. * Osveta- Iz Zagodine na Srbskem poročajo: 28 letni Joca Preradović je bil zaročen s 17 letno ubožno Milevo Jakši-ćevo. V zadnjem hipu pred poroko pa se je Preradović premislil in se oženil z drugim bogatim dekletom iz Paračina. To sramoto je izvedel brat, ki je vojak pri 28. pešpolku v Kragujevcu. Brez dopusta je ušel domov in tam z vojaško puško ustrelil nezvestega Preradovića in njegovo mlado ženo. Vsestranska skrb nemškega cesarja. Ko je nedavno odpotoval nemški cesar Viljem iz Krenfelda, napravile so častne device celega mesta cesarju špalir na kolodvoru. Mladi deklici v svojem rožnem razvoju so zbudili cesarju najbrže stare spomine. Zato se je obrnil k deviškemu zboru z vprašanjem: »Ali pač tudi pridno plešete z mladimi poročniki? — In sramežljivo so odvrnile device: »Žalibog, imamo le malo poročnikov«. In Viljem kot skrbni pospeševatelj »guter Zucht und Sitte« je odvrnil: »Potem vam jih moram nekoliko poslati.« V soboto zvečer pa je dobil župan v Krenfeldu brzojavko: »Na povelje Nj. Veličanstva cesarja in kralja bo dobil Krenfeld garni-zijo. Prosim, navesti takoj predloge glede nastanitve celega huzarskega polka v mestu ter glede vežbališča v okolici, pl. Bissing«. Sedaj vsaj svet ve, zakaj so nemški poročniki. Občudujemo pa tudi vsestransko skrb nemškega cesarja. * Rop in zastrupljena cigareta. Bančni sluga Cardasz v Varšavi je nesel na pošto 30.000 rubljev. Med potom ga vpraša neki gospod za neko ulico, a za uslugo, je ponudil slugi cigareto. Jedva pa si jo je prejemnik zapalil, zgrudil se je mrtev na tla. Tujec je priskočil ter pograbil torbo z denarjem in izginil. Cigareta je bila zastrupljena. Društva. — Pevsko društvo „Sla- vec". Vrtna slavnost »prvi veliki semenj pri Koslerju« v nedeljo dne 6. julija t. 1. vršila se bode, kakor kaže že naslov, na jako široki podlagi, ter bode dala častitemu občinstvu, ki poseti ta semenj, priliko za najraznovrstnejšo zabavo. Kaj se vse namerava občinstvu nuditi, pove najboljše geslo na letošnjih vabilih: „ Vrvenje, Šumenje, petje, godba in ples, Vriskanje, smejanje in šale še vmes, Muzej in pa štanti in kar dela drenj: To sliko bo kazal v Šiški semenj." — Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. junija. Tukajšnji ,Va-terland", ta pijuvalnik kranjskih klerikalcev, je radi zaključenja kranjskega deželnega zbora silno razburjen. V jutranjem listu napada ministrskega predsednika pl. K 6 r b e r j a, v večernem listu pa dež. predsednika barona Heina, ker nista pred klerikalnimi razgrajači padla na kolena. Sicer pa izkazuje „Va-terland1" dr. Šusteršiču kaj slabo službo, ker ga primerja tistim razsajačem, s katerimi ima drž. zbor tak križ in se čudi, da se Šusteršiču niso usta zamašila. Seveda se „ Vaterland" jezi, da se je klerikalnim škandalom naredil konec, češ, v dunajskem parlamentu so bili žaljeni že vsi mogoči ljudje, celo sveti L'guori in nadvojvoda Fran Ferdinand, samo dva moža sta v Avstriji sakro-sanktna, to sta dr. Tavčar in baron Schvvegel. Ta jeza postane umljiva, če se upošteva, da seje „Vaterland", brez dvoma po informacijah iz ljubljanskega klerikalnega tabora, še včeraj zelo zavzemal za kompromis Gotovo so klerikalci upali, da s posredovanjem vlade tak kompromis dosežejo, a vlada jih je pustila na strani in je zasedanje dež. zbora zaključila. Od tod ta jeza in ti napadi. Klerikalci čutijo, da so partijo izgubili. London 26. junija. Kralj je tako bolan, da sploh ni več misliti, da bi prišlo do kronanja. Temperatura je vedno večja. Opaža se zelo, da se v zdravniških buletinih nikdar ne omeni visokost temperature. Iz tega, da rase temperatura, izhaja, da se je vnetje ponovilo. Če so zdravniki res le absces operirali, bi bila morala temperatura pasti. Seveda ne verjame nihče, da se je šlo za absces. Zdaj se je izvedelo, da so zdravniki izrezali tudi kos črevesa in da bo potrebna še jedna operacija, če se kralj sploh toliko utrdi, da bi se je zdravniki lotili. Zdravniki razglašajo, da so bili prisiljeni, izvršiti operacijo, sicer bi ne bil kralj Se 24 ur več živel. Vse te okornosti pričajo, da ima kralj res raka. Dunaj 26. junija. Angleško poslaništvo je dobilo uradno obvestilo, da je bolezen angleškega kralja taka, da mora biti na vse pripravljeno. Frankobrod 26. junija. Turški poslanik v Petrogradu, Husein-paša, je sultanu sporočil, da hoče Rusija še v naprej ohraniti status quo na Balkanu in da še govora ni, da bi se Bolgarska proglasila za kraljestvo. Borzna poročila. Dunajska borza dne' 26. junija 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101*60 Skupni državni dolg v srebrn .... 101 50 Avstrijska zlata renta....... 12080 Avstrijska kronska renta 4% .... 99 75 Ogrska zlata renta 4%....... 12070 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 90 Av8tro-ogrske bančne delnico .... 1680 — Kiaditne delnice......... 675 — London vista.......... 239 95 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25 20 mark............ 2344 20 frankov........... 1908 Italijanski bankovci........ 94"— C. kr. cekini........... 1125 Žitne cene v Budimpešti Rž Koruza Oves dne" 26. junija 1902. Termin • za oktober . . . . za 50 kg K 789 „ oktober . . . . , 50 ., 6-55 m julij..... „ 50 „ „ 610 „ avgust . . . . „ 60 »» is 617 „ maj 1903 . . . „ 50 n „ 516 „ oktober . . . . „ 60 n „ 582 Efektiv. 5 vinarjev ceneje. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Ciril« !n Metoda. Rodbini Franko-Josin 8 K, mesto venca na krsto gospe Macak-ove v Trstu. Gorečica G-^ đ&h ffata se zdravi z rednim in I pravilnim uživanjem I slatine.) »logaške G- Umrli so v Ljubljani: Dne 22. junija: Jožefa Piš, krojačeva žena, 71 let, Hrenove ulice št. 6, ostarelost Dne 23. junija: Josip Cimperman, delavec, 35 let, Radeckega cesta št. 11, šen. — Marija Sušnik, kajžarjeva hči, 2 leti, Streliske ulice št. 15, skrivljenje hrbtenice. IVUteorologično poročilo. Višina nad morjem 806*2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Junij 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 2 11 Vetrovi la-3 Nebo iS" a « :a> ». 25 9. zvečer 738 0 15-0 sr. j vzhod del. jasno g* 26. 7. zjutraj 739-0 14-3 sr. jvzhod sk. oblač. S m 2. popol. T39 3 205 sr. jvzhod del. jasno o Srednja včerajšnja temperatura 174°, nor- male: 18-7°. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja o priliki izgube naše dobre žene, odnosno matere, stare matere in tašče, gospe Jožefe Piš izrekajo vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem mnogobrojnim udelež-nikom pogreba najprisrčnejšo zahvalo žalujoče rodbine (1483) Piš, Soklič, Palčič. Sprememba lokala. s s g Bureaux s g « anončne ekspedicije M.Dukes Na°hf- o (Max Augenfeld & Emerich Lessner) » g g » g na Dunaju g g g g g se nahajajo sedaj: g Wien, I., Wollzeile9 (nasproti staremu lokalu). Sprejemajo se inserati za vse časnike tu- in inozemstva za nizke cene. — Proračuni treskov in katalogi brezplačno. Radi preselitve proda se cen6 glasovir in garnitura na Poljanski cesti št. 15, vrata in stopnjice št. 3. (1462—2) I nteligentna, popolnoma zaupna moč išče primerne privatne službe. Ponudbe na upravniBtvo »Slov. Naroda" pod „TiO»©«t". (1398—3) !Le kratek čas! Lattermannov drevored. Danes in vsak dan predstava n;ftMftnnn(l J izboljšanega .Kinematografa' ln sicer: ob delavnikih ob 5., 6., 7., 8. uri, ob nedeljah ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. uri. %Mt«>|inin;t z 1. proitor SO br., II. prostor SO kr., III. |iroMtor 141 kr. K mnojobrojnemu posetu vljudno vabi (i4^2—i) ravnateljstvo. Pristen ržen kruh po Dunajski metodi v pekariji ,1473-2) Jvatta foderl-a ?red škofijo št. 3 3(olezijske ulice št. 4. Najboljša .tudenčna ■•■alka na svatu! Genial-sesalka črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi v visoko položeni nabiralnik, a (1088-9) Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ant. Eunz c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice (Makriich-WtiMkirtkcii). Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod lz 10obijane jnf. kol. Prog-a 6em Trbi*. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno; tez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ajntraj oaobni vlak v Trbiž, Potita bel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoladne osobni vlak v Trbiž. Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lead-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Oeuevu, Pariz : Cez Klein-Beifiing Z Stevr, Line, Bndejevice, Plzen Marijine vare, H«b, Francosevare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri -A m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda,. Froga v jffovomesto in v Kouevje. Osobui vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ar j Ob iu zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v J£4abljaco juž. kol. Prosa lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubljana d.rektni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Friin-■ceasteste, Solnograd;., Liaca. Steyra, A^sseea, Ljubka, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob J. uri 16 m dcpi>Ulne osobni viai z Dunaja čez Amstetten, L"! Lipska, Karlovih varov, Beba, Maajuua varov, Piznja, Sudejevic^ Solnograda. Laaca, S;eyra, Paiiza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zeiia ob jezeru, Lcnd-Gastema, Ljubria, Celovca, Št. Mohorja, Pout&bla. — Ob 4. ari 44 m po-Loludiie :*sobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, BeijaKa, Celovca, Monakova, Inomosta, Frjiczecsfeate, Pontabla, Ob nedeljah in praznikih ob. š uri 3>i m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 3. uri 51 m uvečer osobu, vlak z Douaja, iz Lipskega, Prage, Franoovih v&rov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Flznja, Budejevic, Lnca, Ljabna, Beljaatv, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. s'rc?-;.. ia Jf3oveg& nveata in &odev£a. Osobni vlaki: Ob S. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob •.. uri i% m popoludne iz Straže Topbc, Novega mesta, Kočevja in ob d. uri 3o m zvečer, istotako. — Odhod ii lajnblja.as ura. kol. v SL^m-Dlk. Mešani vlaki: Ob ari s m zjutra,., ob S uri ;> m popoiudne, ob 6 uri >d m in ob 1J uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. *.".-uuoolndne, ofa f (1376-4. penril^t\Cndq Ljubljana. _ prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene foulard obleke so ravno * * M * v veliki izberi dospele. * * * * CJzcrci no zor)teuonje fronte preti urnitui. Vi. zrn Trgovski pomočnik špecerijske stroke, slovenskega, nemškega in laškega jezika zmožen, se sprejme takoj. Urbana VVeberja nasl. 1438-3 na Zalem logu, pošta Železniki. Vec -BC urarskih pomočnikov sprejme takoj (1461—2) H. Suttner, urar v Kranju. Mala trgovina z mešanim blagom se zaradi bolezni takoj proda. Več se poizve pri Alojziju Kalis-u, posredovalni zavod, Jurčičev trg št. 3, Ljubljana. (1478-2) Čedno in snažno ki zna dobro kuhati in gospodinjiti ter opravljati domača dela, išče samostojen gospod v dobrih razmerah na deželi. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1479—1) najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-107) Najboljše sredstvo je amenkansld Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVEID. LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 41 L pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po So b. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. plesni veselici ki se vrši v nedeljo, 29. junija 1.1. v gostilni „pri Drelse-tu" (Fr. Brandstatter) Trnovski pristan št. 4. Svira tamburaški klub Jriglav'. Začetek ob 4. uri. Vstop prost. K obisku vljudno vabi Fr. Brandstatter (1490—1) gostilničar. Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humorja priporočamo rim..:l^___-H spisal Rado Murnik. * Velika B*. ' Str. 229. Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Čačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1456-2) Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h. Založništvo L. Schwantner v Ljubljani, Dvorski trg 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« WTV 0 5186