METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^^^^ vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire. družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi stran 32 K, na 1/2 strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na >/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Obseg-: Navodilo o pokončavanju škodljivih mrčesov. — Nekdaj in zdaj. — Oskrbovanje in gnojenje travnikov. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Navodilo o pokončavanju škodljivih mrčesov.
Grled^ na zakon z dne 17. junija 1. 1870., dež. zak. št. 21., ki županom veleva skrbeti, da si občani čistijo drevje in vrte škodljivih mrčesov in njih zalege, se posestniki opozarjajo, da je najbolje zatirati mrčesjo zalego meseca januarja, februarja in začetka marca. Kmetovalcem, oziroma sadjarjem škoduje na stotine raznih hroščev in metuljev, oziroma njih ličink in gosenic; največjo kvaro pa jim delajo vsekakor gosenice belinove (belega metulja), prsteničarjeve in še nekterih drugih metuljev, potem rjavi hrošči (kebri), zlasti pa njih ličinke, imenovane tudi črvi, ogrci in podjedi, ki so 1889. leta poljščini naredile ogromno škodo.
Da je treba metulje loviti in pobijati, se razumeva samoobsebi, toda tak lov nikdar ne izda toliko in tndi ni tako legak kakor snemanje goseničnih mešičkov. Najuspešneje se uničujejo belini, oziroma njih in drugih metuljev gosenice, če dosledno vsi posestniki trebijo z drevja in z grmovja njih zalege, za-predke in mešičke. Če le nekteri gospodarji trebijo, drugi pa ne, ne pomaga nič, kajti z neotrebljenega drevja pridejo kmalu škodljivci na drugo drevje, in ves trud je bil zaman. Prav je torej, da zakon podpira marnega gospodarja in preti s kaznijo malomarnežu.
Kako je uničevati gosenične zalege in zapredke? To se da storiti na dva načina: ali se potrga z drevja vse listje, ki je izza zime na njem ostalo suho in je v njem gosenična zalega, ter se porežejo vsi zapredki, potem pa oboje skupaj sežge; ali pa se po drevju po-smodč zalege in zapredki.
Najlažji je prvi način. Z nizkega, t. j. pritličnega drevja in z grmovja (zlasti z gloga ali belega trna, kamor posebno rad belin spravlja svojo zalego), se more z roko ali z nožem hitro posmukati listje ali pa porezati zapredke. K višjemu drevju je treba prisloniti lestvico, a ker so zapredki najrajši po vejnih konečh in vrhovih, jih ni lehko doseči, in zato jih je laže z visokih dreves porezati s škarjami, ki se nataknejo na primerno dolg drog. Take škarje prodajajo v Ljubljani nožarji. Vse otrebke z drevja je potem pazno požgati, da gotovo pogine vsa zalega.
Teže je pokončavati gosenične zalege in zapredke s plamenicami ali baklami, in tudi dražji je ta način. Ravnati je pa takole: Pločevinasta (plehasta) posoda ozkega vratu se pritrdi na primerno dolg drog, se na-lije s petrolejem in v vrat se vtakne stenj. Če se stenj prižge, je lehko s to pripravo posmoditi gosenice ter njih zalege in zapredke do najvišjih vršičkov.
Nad vse škodljiv kmetijstvu je rjavi hrošč. Tega hudega sovražuika je zatorej zatirati na vso moč. Posamezna roka sicer lehko včasih mnogo stori, a delo je v resnici izdatno in uspešno samo tamkaj, kjer se združijo po vse vasi in občine, okraji ali dežele in skupno ugonabljajo tega kvarljivca.
Rjave hrošče je najbolje pobirati meseca maj-nika, in sicer se otresajo z drevja; ali treba jih je zgodaj zjutraj, predno jih solnce obsije, ali pa ob mrzlih in oblačnih dneh. Tačas premrli visč po listju, in vsak stres jih pomeče na tla. Pod drevo naj se razgrne kako prostiralo (rjuha, plahta ali kaj d ru-gega), da je lehko mrčese tem hitreje pobirati in da se ni treba za vsakim pripogibati. Nabrane je treba potem kakorkoli pomoriti, na pr. popariti. Ni
750 kg superfosfata. 550 » žveplenokislega kalija 6856 kg sena
Podoba 19. Negnojeno.
4540 kg sena.
treba še dostavljati, da kokoši hrošče prav rade zob-Ijejo. Z apnom pomešani so jako dober gnoj. Samo-obsebi se razumeva, da jih je treba, kolikor je moči, po-končevati, dokler so še v'zemlji ličinke (črvi, ogrci, pod-jedi). Ali tedaj jih ni lehko tako uspešno zatirati. Tiste seveda, ki pri| oranju ali pri okopa vanju prihajajo na vrh, tiste je treba sproti moriti. Pekoče solnce jih sicer precej hitro pomori, ali vendar ne kaže prepuščati tega posla zgolj njemu. Črvi namreč, za-čutivši sovražno jim solnce, skušajo uteči, kar se jim večinoma posreči, in sicer tem laže, ker je plug zemljo
zrahljal. Pri oranju naj torej kak otrok s koškom v roki hodi za plugom in naj vanj pobira črve.
Doma naj	5206 kg sena.	4540 kg sena.
se pa pomečejo kokošim, racam ali svinjam, ki jih vse sam ne prav rade jed<5. Ako se pa komu ne zdi vredno nositi sebe in jih domtfv za pičo, jih je vreči konec njive na pot ali človek
750 kg superfosfata. 5560 kg sena.
1125 kg Tomasove žlindre.
Podoba 20. Negnojeno.
sploh na utrta tla, da jih solnce opali, ali pa jih je pogaziti. To jim je še najgoto-vejša smrt. Varovati in paziti pa je krta, ki je pod zemljo kmetovalcu najboljši prijatelj. On vedno preži na ogrce in jih ugonablja, iu ko bi ne bilo njega, pokončevali bi črvi sadeže in žita ubogim poljedelcem ter bi jim napravljali
veliko škodo. Ker je veliko mrčesje zalege za drevesno lu-badjo, je zelo dobro in koristno, vsako leto
pozimi staro lubad odpraskati in deblo potem namazati z beležem iz apna in ilovice. Če se primeša be-
ležu še krvi, volov-skega žolča in krav-jaka, se drevo ubrani tudi
zajčjim zobem. Bodi pa kmetovalec ali sadjar še
1125 kg Tomasove žlidre. tako pri-1200 » kajnita.	^ ygega
6163% sena.	dela vendar
vzmore. Preveč je raznovrstne golazni, ki zna svojo zalego navadno tako dobro skriti, da je niti ne opazi. To velja posebno o jajcih, ki so
največ toliko drobna, da jih pregleda tudi najbistrejše oko. Za to
delo je treba poleg bistrovidnega očesa tudi telesne gibkosti in spretnosti in neumorne marljivosti. In takih delavcev ima kmetovalec na ponudbo, a kar je še najlepše, nobeden njih ne zahteva plačila; zadovoljni so, če jih pri delu nihče
ne moti. Ti rado-
voljni pomagači
so — ptiči. Zato naj gleda vsak pameten gospodar, da točno zvr-šuje zakon za varstvo koristnih ptičev z dne 17. junija leta 1870., dež. zak. št. 20., saj ni nobenega drugega zakona izpolnjevati tako lebko
in brez vsakih ovir.
Podoba 22.
Negnojeno. 3055 kg sena.
400 kg kalijeve soli. 400 •» kostne moke. 6250 Ig sena.
Nekdaj in zdaj.
Kmetij-	Podoba 2L
Ski stan	Negnojeno.
vse srednje	2550 ^ sena.
Evrope je danes v velikih stiskah, in sicer največ za- Kranjskem radi tega, ker svojih pridelkov ne more prodajati za temveč že primerne cene in ker zastarele razmere njegovo delo- , edino odto vanje obtežujejo in pridelovanje tako podražujejo, da j blagostanj
mu m mogoče tekmovati s pridelovanjem kmetijstva v drugih pokrajinah, zlasti ne z onim v Severni 'Ameriki. V deželah, koder so razmere ugodnejše, koder
je kmetijski stan zadostno strokovno izobražen in ni preveč obremenjen z davki, na
pr. r na Nemškem, na Francoskem i. dr., tamkaj kmetovalec še izhaja, deloma vsaj za silo; pri nas v Avstriji pa je kmetovalec v skrajno neugodnih razmerah. Na Češkem, na Morav-skem in v
Šleziji imajo kmetovalci med vsemi avstrijskimi razmerno še najboljše stališče;
veliko slabše se jim pa godi v naših planinskih deželah, posebno na jugu, kamor spada naša Kranjska.
445 kg algirskega fosfata.	p r j
2880kg sena.	Das na
kmetovalec ne le več ne izhaja, zdavnaj z izgubo kmetuje, in d prihaja nazadovanje našega a ter propadanje obrti in trgo-
vine. Kranjska dežela je danes le poljedelska, zato ob njenem propadlem kmetijstvn ne more procvitati ne trgovina in ne obrt. Naše kmetije teže ogromni dolgovi, ki od leta do leta v velikanski meri naraščajo; kranjsko kmetijstvo je bankerotno in naravna posledica je izseljevanje, ki mora vsakega rodoljuba naudajati z obupom.
Ta spis ima nalogo, da to žalostno resnico dokaže ter merodajne kroge pozove, da skušajo rešiti, kar se še rešiti da, in da s primernimi naredbami ustvarijo temelj boljši bodočnosti naše ubožane dežele.
Kdor le nekoliko proučuje stanje kranjskega kmetovalca, se mora strinjati z mojo, žal, neprijetno sodbo o stanju našega kmetijstva ; in da nisem le jaz tak črnogled, hočem v nastopnih vrstah priobčiti izvleček iz predavanja, ki ga je imel ravnatelj višje gozdarske šole Rudolf Jugoviz „o gospodarskem položaju v planinskih deželah" v klubu kmetovalcev na Dunaju.
Ravnatelj Jugoviz je rekel: Naših pravih planinskih kmetovalcev ni iskati toliko ob glavnih cestah in v industrijskih središčih, kolikor v stranskih dolinah in kotih, kjer sta se življenje in dobrostojnost poinala le v že preteklih časih. V planinskih pokrajinah je predvsem ločiti dve pokrajini: ena je tisti del planinskih dežel, kjer je vse nadvladovalo rudarstvo in fužinarstvo; druga je tista, kjer je bil kmetovalec od nekdaj sam-nase navezan. V prvo pokrajino spadajo Štajerska, Koroška in deli Zgornjega in Spodnjega Avstrijskega, Solnograškega, Kranjskega ter nekaj Tirolskega; v drugo pokrajino pa večji del Tirolskega in zapadna stran Solnograškega. Ti deželi tvorita prehod k srečnejšim kmetijskim razmeram gorate Švice.----
Če potujemo po naših planinskih pokrajinah, vidimo poleg velikih zidanih hiš in hlevov, iz kterih bi se dalo sklepati na dobrostojnost, zelo razdrte, večinoma lesene kajže, poleg njih prazne hiše z trhlimi strehami in
in semintja rjave razvaline hiš.----Velike
kmetske hiše služijo le deloma še za stanovanja, in hlevi niso več polni. Ostanki nekdanjega premoženja vzdržujejo nekdanje blagostanje le navidez; morda je še semintja kaj blagostanja, saj se je svoječasno veliko zaslužilo pri fužini in še sedaj se zasluži z vožnjo iz gozda k žagi, na kolodvor itd, Les je zavzel mesto železa! ----— Ljudi je malo po teh hišah; fantje
sekajo v gozdu ali pa so šli z doma, ker dobivajo navidezno dober zaslužek tamkaj zunaj v velikih livarnah in fužinah poleg železnice, ali pa služijo v mestu. Tudi kmetska dekleta in posli so šli proč v mesta, in doma sta ostala stari oče in bolehna mati, ki kmetujeta s par bebastimi posli. Tudi v kajžah manjka ljudi; v njih stanujejo le reveži, ki so prej služili pri fužini, ko je še delala, a danes so prestari, da bi tudi šli v tvor-nice ali v mesta; za take stare ljudi se ne izplača več izseljevati ter v boju za delo tekmovati z mladino, ker slednjič vendar podležejo. Z bolestjo se spominjajo časov, ko so si mogli še kaj prislužiti s pridnimi rokami in z nekterimi glavami živine, ki so jih zastonj pasli v gozdu. — — — — Žalostno je danes po teh postranskih dolinah, koder se je nekdaj tako veselo razlegalo pokanje bičev, kjer so ogljarji, vozniki in kmetje, ki so plačilne dneve pri fužini prejemali po več stotakov, dobro živeli, in dali tudi drugim živeti! — — — — Pa poglejmo gor na planine; morda je tam bolje kakor doli v dolini pri kmetu ali v njegovem izsekanem gozdu. Tu še stoje planinske koče druga tik druge; tu je še
živina in so še planšarji. Res je tako, a polovica koč je praznih in razdejanih, in živina tava lačna po opu-stošenih in zanemarjenih planinskih tleh. S planine dol je prelep razgled v dolino na domač kmetski dvorec, ki leži ob gozdu sredi slabih njiv. Gozd!? V resnici je to le izsekan prostor, zarasel z leševino, jelševino in brinjem. Pomanjkanje denarja je kmeta prisililo, da je vse posekal, kar je za prodaj. In če stari kmet kdaj pride po slabem strmem potu, ki še danes ni nič boljši kakor v starih časih, pogledat gor na planino, gotovo planšarjem pripoveduje o slabih cenah kmetijskih pridelkov, o slabi paši, ki jo vrhutega vedno bolj krčijo, češ, „več je že divjačine kakor govedi"; o slabi zemlji, ki že nič več ne rodi; o pomanjkanju delavcev, ki je že tako, da za drag denar ni dobiti ne hlapca, ne dekle; o davkih, kijih ni več zmagavati; o silnem zadolževanju kmetij, ki žene kmetijo za kmetijo na boben. Če se vse to sliši, potem se pač mora verjeti, da so se časovne razmere izpremenile na slabo in žalostno stran, namesto na boljšo, ki bi bila primerna današnjemu času „napredka" in „prosvete". Prislovica: mirovanje je
nazadovanje, je tu popolnoma resnična. —---
Na kmetskih dvorcih je ostalo vse pri starem, dočim je zunaj napočila nova, burna doba. Strašanski je propad, ki loči kmeta na njegovem posestvu od duha novega časa. Kar svet imenuje blagoslov napredka je za planinskega kmeta postalo prokletstvo, kersoga pustili vnevednosti, v vražju, v sovraštvu do napredka. Čuditi se je, kako nezaupno kmet še danes gleda na redko se-jane vzorne kmetije, ki so jih nekteri ustvarili z vele-kimi žrtvami, in iz njih se dostikrat še takozvana vaška inteligenca norčuje!---— Veliko prijaznejša slika se nam pa kaže, če gledamo čez Tirolsko mejo proti zapadu v srečno Švico: bujni travniki in plodovite planine se razprostirajo pred nami in na njih se pasejo dragocene čede. Prijazna hiša kaže dobrostojnost in njen slog spominja na stare čase, gospodarska poslopja pa so urejena po novi šegi, in marsi-kteri stroj se vidi pred hišnimi vrati, v hišah pa stanuje strokovno izobražen, delaven in vesel narod. Živahno življenje se pa kaže v dolinah ob vodi, in njena sila goni na tisoče strojev. In pri nas? Je li bilo vedno tako? Ali je bilo v naših krajih vedno tako slabo, ali je bilo blagostajne v Švici odnekdaj tako? Ali je dežela tu in tam drugačna, ali je ljudstvo drugačno? Ne! Enake lastnosti ima zemlja tu in tam, enake posebnosti ima podnebje, in vendar je tako različno z blagostanjem ! Rešitev te uganke je naravna. Naši lepi planinski kraji so kmetovalcu odnekdaj nudili le trudapolno življenje. Če je bilo kmetovanje v širokih, glavnih dolinah, zlasti ob rekah, lažje, zato je bilo kmetovanje pravega gorjanskega kmeta le neprestan boj za obstanek. Razne potrebe so že ob naseljevanju planinskih pokrajin gnale človeka v gore, zlasti pa potreba hoditi čez Planine po vojnih in trgovinskih stezah; pri tem so prišli prvi naseljenci v planine in z njimi se je pričelo prvo gospodarsko življenje. Gotovo je bilo že pred gradenjem rimskih cest v marsikterih dolinah živahno življenje, ki se je najprej naslanjalo na rudarstvo; in temu sta sledila kupčija in promet, in nazadnje le kot posledica kmetijstvo. Kajti pri rudarstvu kakor tudi za promet na cestah so rabili vprežno živino, ki jo je bilo treba preživiti ter zlasti priskrbeti ji zimske klaje. Poskušati so pričeli s polje-
delstvom, da jim ni bilo treba od daleč dobivati dragi vsakdanji živež. Vse to je vodilo k izsekavanju gozda in k napravljanju njiv, travnikov in rovtov. Že zgodaj je živina postala za planinca važno tržno blago, kar se od poljščine ni moglo in se še danes ne more reči. Redno je bilo kmetsko delo le postransko v obrt-nijski noriški deželi. V Reciji, v današnji Tirolski in v Švici so redili skoraj gotovo že zgodaj živino zaradi kupčije; zato je tam kmetijstvo kmalu stopilo v ospredje kot glavni vir dohodkov, dočim je bilo na naši strani rudarstvo glavni vir dohodkov in skoraj do naših dni podlaga gospodarskemu življenju tukajšnjih prebivalcev. Dočim so na Tirolskem in v Švici mislili Da vzrejo dragocenih in primernih govejih plemen in na najboljšo porabo mleka, na povzdigo kmetijstva niso mislili v tostranskih planinah, kjet je ves denar prihajal iz rudarstva. Obdelovanje zemlje se je le toliko negovalo, v kolikor je bilo to potrebno za rudarstvo in fužinarstvo. Vse je živelo od rudarske obrti in zanjo. Noriško železo je bilo na izbornem glasu za časa Eimcev, ob času preseljevanja narodov, za časa križarskih vojsk in tridesetletne vojne, in je ta glas ohranilo do zadnjih dni. Vse te razmere so dale kmetu od časa njegove oprostitve od tlake in desetine naprej zadovoljno življenje; kar ni dala revna zemlja, se je ceno kupilo z drugim zaslužkom, in rudarski ter fuži-narski veleposestniki so radi dajali kmetu v svojih gozdih velike pravice za ceno prevažanje. Takrat pač niso mislili, da kdaj gozd postane samostalen vir dohodkov in da bo kmet pridobljene pravice tudi popolnoma zvrševal. Ob ureditvi in odmeri gozdnih šlužnosti so nastali razpori, nesporazumljenje in zmešnjave, in marsikje se je izkoristil ta čas zmedenosti za oškodovanje kmeta, in to oškodovanje se dane?, ko je železo izgubilo vlado nad kmetijstvom, hudo maščuje.
Tako ravnatelj JugOViz.	(Konec prihodnjič.)
Oskrbovanje in gnojenje travnikov.
Sedanji čas se večkrat opozarja na to, kako važno je pridelovanje krme; saj je od tega v prvi vrsti odvisna živinoreja in sploh gospodarstvo, posebno pri malem kmetovalcu. Živinoreja more le tam uspevati, kjer imajo dosti krme, in sicer dobre, redilne in zdrave krme; zato je pri živinoreji vedno treba skrbeti za dobre travnike, da se na njih prideluje potrebna mrva. Če je krme preveč, to nikdar ne škoduje, ker se lthko proda, ali pa se hrani, da se porabi, kadar je slaba letina. Če živino dobro krmimo, dobivamo tudi več gnoja, kmetovalec pa potem tudi svoje polje lehko bolje gnoji in več na njem prideluje. Kdor torej zanemarja svoje travnike, ne trpi le živina, ampak tudi polje mu slabše rodi. To je važno posebno za planinske dežele, kjer so pri obilni živinoreji v prvi vrsti navezani na obilno in dobro krmo.
Kako pa se travniki in njive, ki na njih pridelujemo krmo, spravijo v der stan, da dajejo največje pridelke?
Najprej mora kmetovalec skrbeti, da so fizikalne razmere zemlje v redu, sicer bi bilo vsako zboljševanje brez uspeha in brez pomena. Če je zemlja premokra, če ima preveč prostih kislin, ji je najprej treba vodo odpeljati in jo dobro poapniti, z vsakoletnim brananjem — jeseni ali spomladi — pa se površina vzdržuje v ugodnem stanu.
S travniško brano se ne odstranjuje le mah,
poravnavajo krtine, razdeljuje mešanec in tudi umetna gnojila, ampak se z njo pred vsem razrezuje ruša, da more zrak h koreninam ter z zemeljsko vlago pretvarja rastlinsko hrano v zemlji. Tudi valjanje je včasih po brananju koristno, posebno na rahli, suhi zemlji.
Če so fizikalne razmere v zemlji v redu, potem mora kmetovalec skrbeti za hrano travniškim rastlinam, mora torej svoje travnike pravilno in dobro gnojiti, kajti kakor se živina ne more povoljno razvijati, če je slabo in enostransko krmljena, ampak le revno životari, tako tudi rastline hirajo na tleh, ki nimajo zadosti rastlinske hrane; počasi in slabo rasejo, in zmrnejši trdi plevel ter mah, ki prav malo potrebuje, jih kaj lehko uženeta. Polagoma se te rastline razširjajo in prej ali slej je travnik poln mahu in je puščava.
Hlevskega gnoja ne priporočamo rabiti za travnike, ker dušik, najvažnejša rastlinska hranilna snov, uide v zrak, kadar se gnoj raztrosi. Travniki tudi ne potrebujejo dušičnatega gnoja, saj se naše najvažnejše travniške rastline, metuljnice, lehko okoriščajo z zračnim dušikom. Hlevski gnoj je torej za polje, kjer popolnoma pride do veljave. Kadar se po travniku pase, tudi dobi nazaj nekoliko dušika, in sicer v živalskih odpadkih.
Zelo hvaležni so travniki za gnojenje z mešan ce m, ki je povsodi tam umestno, kjer mešanec lehko pripravljamo z majhnimi stroški.
Najpomembnejša za travnike in za polje, kjer pridelujemo krmo, so dandanes umetna gnojila. Z vsako košnjo vzamemo travnikom gotovo množino hranilnih snovi, posebno fosforove kisline in kalija, in to izgubo je treba nadomestiti z umetnimi gnojili, če je nismo nadomestili z mešancem ali z vodo (namakanje), ki ima mnogo hranilnih snovi v sebi. Pomniti pa je treba, da travniki ne smejo biti revni na apnu, ker bi sicer niti mešanec niti umetna gnojila ne izdala mnogo. Zemljo, revno na apnu, je torej vselej treba prej poapniti, predno se gnoji z umetnimi gnojili, in sicer se vzame 10 q apna za ha.
Koliko fosforove kisline in kalija pa vzame zemlji srednje obilna košnja? 50 q sena ima v sebi 30 kg fosforove kisline in 85 kg kalija. Redno gnojenje z 200 % Tomasove žlindre (16 Va °/0) sploh zadošča, da se nadomesti fosforova kislina, ki smo jo vzeli zemlji. Seveda je prva leta treba zemlji dati nekoliko zaloge, in je zato prva leta jemati po dvakrat toliko Tomasove žlindre. Namestu žlindre se z dobrim zspehom rabi kostna moka, ki se bo pri sedanjih visokih cenah za Tomasovo žlindro gotovo vedno bolj in bolj udomačevala. 100 do 200 kg kostne moke za ha — ali ima zemlja manj ali več fosforove kisline — bode toliko zaleglo, kolikor navedena množina Tomasove žlindre. Tudi superfosfat se je izkazal za dobro fosfatno gnojilo za travnike, in algirski fosfat so novejši čas z uspehom rabili namestu Tomasove žlindre na kislih barskih travnikih.
Kalija vzamemo zemlji s košnjo skoraj trikrat toliko kakor fosforove kisline, in zato je gnojenje s kalijevimi gnojili za travnik največjega pomena. Da se na travnikih prepreči pojemanje rodovitnosti, je na neapneni peščeni in barski zemlji na leto gnojiti z 800% kajnita ali z 250% kalijeve soli na 1 ha. Prva leta je vzeti po 1000—1200 % kajnita na ha, da zemlja dobi nekoliko zaloge. Na vlažnih tleh, na ilovnati in na glinasti zemlji je vsekakor boljša 40 °/0na kalijeva sol, da se travniki ne poslabšajo v fizikalnem oziru. Kalijeve soli zadošča '/3 toliko kolikor
kajnita. Enako vplivata klorov kali in žveplenokisli kali, kakor kažejo skušnje na Plantovini pri Landkvartu v Švici. Kaj ni t (in kalijeva sol) pa ostane že zaradi cene na suhi, peščeni, šotni in više ležeči zemlji pravi travniški gnoj. Danes se za gnojenje travnikov jemlje navadno po 400% Tomasove žlindre in kajnita na ha. Iz zgoraj povedanega pa se razvidi, da s kalijem varčujemo, fosforove kisline pa dajemo v preobilni meri.
Gnoji naj se že jeseni ali pa pozimi, najpozneje zgodaj spomladi, in sicer se obe gnojili potresata zmešani. Če so travniki jeseni in spomladi preplavljeni, se z uspehom gnoji po prvi košnji.
Z dušikom v splošnjem travnikom in polju, kjer rastejo krmske rastline, ni treba gnojiti, ker me-tuljnice (detelja, grašica), ki vsled kalijevo-fosfatnega gnojenja krepkeje rasejo, dušik dobivajo iz zraka in se potem tudi trave posredno z njim okoriščajo. Le na peščeni in ilovnati zemlji v slabem stanu, na novini ali pri neenakomerni rasti se priporoča vzeti 75 % čilskega solitra za ha. Pa celo v tem slučaju se gnojenje s čilskim solitrom lehko opusti, če se po travnikih pase.
Če se v ruši pokažejo praznine, jih je treba posejati z zmesjo trav in detelj, da se z gnojenjem doseže popoln uspeh.
Uspehe pri gnojenju z raznimi gnojili jasno kažejo naslednji štiriletni poskusi, ki jih je na posestvu kmetijske šole na Plantovini v Landkvartu (kanton Graubiinden v Švici) izvršil dr. G. Glattli.
poleg fosforove kisline rabil tudi kali. 40 °/ona, kalijeva sol in superfosfat sta pridelek pomnožila za 5175%, kajnit in Tomasova žlindra pa za 3825 kg. Če odtegnemo stroške za gnojenje v znesku 141 K, oziroma 121*50 K, ostane čistega dobička 412-72 K, oziroma 267-72 K. Vsa ta števila so izračunjena za 4 leta in jih je razdeliti na 4 dele, če hočemo vedeti, koliko čistega dobička pride na leto. Pri vsem tem pa tega niti upoštevali nismo, koliko boljše je seno s pognojenih travnikov.
Za naše razmere pa je račun vresnici še drugačen, kajti pri nas je superfosfat veliko cenejši — stane namreč le 7 K 25 h, ne pa 10 K — Tomasova žlindra pa pri nas danes stane 7—8 K, ne pa 6 K, iz česar sledi, da se pri današnjih cenah umetnih gnojil v naših slovenskih pokrajinah najbolj izplača travnike gnojiti z rudninskim superfosfatom in s kalijevo soljo, oziroma s kajnitom. Mi priporočamo na oral jemati po 200 kg rudninskega superfosfata in 200 kg kalijeve soli ali namesto te 600 kg kajnita, in sicer prvo leto, potem pa vsako ali vsaj vsako drugo leto 100% superfosfata in 200 kg kajnita ali 50% kalijeve soli.
Podobe, ki so pridejane temu spisu, kažejo, kakšen uspeh je imelo gnojenje z različnimi gnojili. Pod. 19. in 20. kažeta uspeh poskusov na kmetijski šoli na Plantovini v Švici, pod. 21. poskus poskušališča v Ham-burg-Hornu in pod. 22. poskus Seb. Stockausnerja v Unkenu na Solnograškem. Gnojila in njih uspehi za
Štev.	Enkratno gnojenje	Pridelek na ha				Ves pridelek	Večji pridelek v -t letih na ha	Vrednost večjega pridelka.	Stroški	Čisti dobiček v
parcele	za ha v 1. 1897.	1897	1898	1899	1900	1097 1900 na ha-	kakor na negnojeni zemlji.		gnojenje.	4 letih za 1 ha-
		kilogramov						kraj carjev		
3	Negnojeno.....	6000	4150	2450	4500	17-100	—	—	—	—
16	» .....	7150	4725	2800	4550	19-225	—	—	—	—
	Povprečno	6575	4438	2625	4525	18163	—	—	—	—
17	30.000 kg hlevskega gnoja	7750	6375	3250	5025	22.400	4237	254.22	300	- 45.78
2	700 » superfosfata	7375	6250	3375	5250	22-250	4087	245.22	75	+ 170.22
9	i 750 » superfosfata i ( 550 » kalijeve soli '	9525	8375	4075	5450	27-425	9262	555.72	141	+ 412.72
1	1.125 » Tom. žlindre	5650	6200	3500	5475	20.825	2662	195.72	67.50	+ 92.22
8	/ 1.125 » » » j	6600	7875	4125	6050	24 650	6487	389-22	121.50	+ 267.72
	1 1.200 » kajnita S									
Temu računu so bila za 100 % naslednje cene za podlago: superfosfat 10 K, kalijeva sol 12 K, Tomasova žlindra 6 K, kajnit 4'50 K, hlevski gnoj 1 K in seno 6 K. — Parcela, pognojena s hlevskim gnojem, je v 4 letih sicer dala 4237 % več sena kakor nepogno-jena zemlja, vendar se s tem niso pokrili stroški za gnojenje. Gnojenje s fosforovo kislino se ni le izplačalo, ampak je tudi dalo lep čisti dobiček. Superfosfat je pridelek pomnožil za 4087 kg in je po odbitku stroškov za gnojenje dal čistih 140'22 K; Tomasova žlindra je pridelek pomnožila za 2662 kg in je dala čistih 92-22 K. Toda šele potem so bili pridelki največji in tudi čisti dobiček, če se je
ha'so navedeni pri posameznih podobah.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 56. Pri nas se pogosto dogaja, zlasti pa letos, da so pismene svinje zelo togotne ter bi kar vse prašičke požrle, Že bi pridno ne pazili. Odkod pride to in ali je kak pomoček proti temu? Nekteri trdijo, da so temu najbolj podvržene tiste svinje, ki so kot pujski sesali na sprednjih sescih. (A. Gr. v M)
Odgovor: Prašič spada med živali, ki vse jedo, t. j, rastlinsko in mesno hrano. Nekteri prašiči, in to so zlasti od
manj žlahtnih pasem, imajo poželenje po mesu, in doječe svinje kaj rade utešijo to svoje poželenje stem, da žro svoje mladiče. Pri žlahtnih prašičih se ta neprilika le redkokdaj pokaže. Vzrok, da je svinja kot pujsek sesala na kakem sprednjem sescu, je ničev. Svinja se včasih raztogoti, ker jo pujski s svojimi ostrimi zobmi na seskih grizejo. V tem slučaju je pujskom ostre zobe poščipati. Druga sredstva proti temu, da svinje ne žro prašičkov so:
1.	Kadar svinja koti, je sproti odstranjevati iztrebilo in vse mrtve pujske.
2.	Breji svinji naj se nikdar ne poklada sirovo meso ali kri.
3.	Pujski naj se na vež mestih namažejo s kreolinom.
Vprašanje 57. Jaz imam acetilenovo luč ter vsled tega
iz posod, kjer se veže voda s kalcijevim karbidom, dobivam mnogo blata, ki je podobno apnu. Ali ima to blato od kalcijevega karbida kaj gnojilne vrednosti. (V. F. v B)
Odgovor: Ostanek kalcijevega karbida pri tvoijenju acetilenovega plina je natanko tisto, kar je ugašeno apno če to apno zbirate na kakšnem mestu, da se posuli in ga potem zdrobite, morete tak prah rabiti za gnojilo na vsaki zemlji, ki ji nedostaja apna.
Vprašanje 58. Kako naj se mlado drevje varuje pred mravljami? (I. V. v L)
Odgovor: Mravlje prav nič ne škodujejo sadnemu drevju, pač se pa kažejo na vsem tistem mladem drevju, ki je napadeno po listnih ušeh. Mravlje namreč zalezujejo listne uši zaradi nekega sladkega soka, ki ga uši izcejajo. Škodo delajo le uši, in če se zatro te, mravlje preidejo sameod-sebe. Listne uši se zatirajo z močno tobakovo vodo, v ktero se potapljajo vsi od uši napadtni vršički.
Vprašanje 59 Imam njivo tik sosedovega gozda. Senca gozdnega drevja mi toliko škoduje, da nimam cd njive skoraj nobenega vžitka. Ali sem prisiljen to škodo trpeti, oziroma, ali imam pravico zahtevati povračilo za škodo? (I V. v N.)
Odgovor: če Vam dela senca sosedovega gozda na njivi škodo, ne morete nič proti temu ukreniti in tudi nimate nobene pravice do povračila škode.
Vprašanje 60. Za neko podjetje potrebujem gonilni btroj z 10 konjskimi silami. Jaz bi najrajši imel parni stroj, pa čujem, da je z njim veliko sitnosti in stroškov, zato vprašam: ali bi mi priporočali bencinov motor in kje se dobi? (A. R. v C )
Odgovor: če ni posebnega vzroka in če se par ne rabi, ima bencinov motor vsekakor velike prednosti pred parnim strojem. Za bencinov motor ni treba izprašanega strojevodja ter je vsak hip pripravljen za delo, dočim morate imeti pri parnem stroju izprašanega, torej dragega strojevodja in se potrebujejo po cele ure, da se mrzli stroj zopet za delo pripravi. Vsi parni stroji so večinoma prirejeni za kurjavo s premogom, kar je za Vas tudi zelo pomembno, ker bi morali premog od daleč dobivati. Bencinovi motorji so cenejši kakor parni stroji enake moči. Motor z 10 konjskimi silami stane preko 6500 K in Vam ga družba rada priskrbi.
Vprašanje 61. Zaklal sem doma govedo, in sem od nje nekaj mesa prodal. Kako je to, da sem bil kaznovan vzlic temu. da sem plačal užitnino? Ali kmetovalec res ne sme prodati mesa od doma vzrejene in zaklane živine; kakšni
zakoni so pravzaprav to? (I. S. na P.)
Odgovor: Da ste bili kaznovani, je po zakonu popolnoma opravičeno, ker ste stem nezakonito zvrševali mesarsko obrt, ki do nje nimate pravice. Vi smete svojo živino proda-
mi Dolenjci potrošimo za vinograde: galica, žveplo, umetna gnojila itd. je za nas izguba, kajti stroški so silni, a vino nam leži v kleteh in ga ne moremo prodati. Letos smo celo izgubljeni. Prosim sveta, kaj nam je storiti, kako naj poplačamo dolgove, ki smo jih morali narediti, če smo hoteli nove vinograde zasaditi? Od česa naj živimo in soim naj obdelujemo vinograde, če vina ne moremo prodati? (N. v K.)
Odgovor: Pred vsem imejte prepričanje, da Vam izdatno nihče ne bo pomagal, če si vinogradniki sami ne boste pomagali. Vaša dolžnost je, z umnim vinogradoištvom in kletarstvom pridelati po možnosti dobro vino ter zadružnim potom skrbeti za prodajo vina. Osnujte vinarske zadruge, in pri tem Vam pojdejo vsi poklicani krogi naroko. To je edini odgovor, ki Vam ga moremo dati na Vaše vprašanje, jati, jo smete tudi za dom zaklati, nje mesa pa ne smete prodajati nadrobno; to spada v področje mesarja.
Vprašanje 63. V mojem vinogradu, ki ima lapornato zemljo, napadajo gobe posamezne trte, in sicer brez razlike vrste. Nektere trte so tako napadene, da se suše. Kako je gobe na trtah zatreti? (A. K. v P.)
Odgovor: To, kar Vi imenujete gobe, so velike glive, ki zlasti napadajo korenine, pa tudi nadzemeljske dele trt in se kažejo v vinogradih s težko in mokro zemljo. Prvi pogoj, to bolezen iz vinograda odpraviti, je odpeljati preobilno vlago. Glive same zatirati je pa jako težavno in se sploh priporoča, bolne trte izkopati ter jih s koreninami vred sežgati.
Vprašanje 64. Pred štirinajstimi dnevi sem kupil konja, o kterem sem prepričan, da še ni legel, kar je pri meni v hlevu. Aii je konj, ki se ne vlega, bolan, ali je to le kaka razvada? Konj je šele 5 let star, zdrav in brez vsake hibe. (F. K. v S)
Odgovor: Nekteri konji se soloh nikdar ne vležejo, temveč počivajo in spe le stoje. Navadno so taki konji bolni na prsih in jim dela ležanje budo sapo, ali pa bolehajo za vnetjem hrbtenice, za zračenimi bedrenimi vretenci, za bolestno presnovo bedrovih mišic, ali za močno trdoto mišic in členov zadnjega dela života, vsled česar vedo, da je vstajenje zelo težko in mučao ali naravnost nemogoče. Iz tega sledi, da je Vaš konj navidez lehko zdrav, vendar morate to smatrati za sumljivo, da se ne vleže, in bi Vam zato priporočali dati konja po živinozdravniku preiskati. Dajte konja enkrat na tla položiti, držite ga potem nekaj časa pri tleh ter ga opazujte, kako diha pri ležanju in kako vstaja, zlasti če mu vstajanje dela težave.
Gospodarske novice.
*	Gumijevih vezi za cepljenje trt družba nima v zalogi, pač pa jih ima vedno v zalogi v dobri kakovosti ter po primerni ceni Alojzij Lilleg v Ljubljani na Jurčičevem trgu.
*	Semenski krompir družba oddaja kakor vsa leta tudi letos od preskušenih in zajamčenih vrst, in sicer le v celih vrečah po 50 kg Cena za 100 kg je 6 K z vrečami vred. Družba ima v zalogi oneidovec, zborovec, križanec in triglavan. Opozarjamo, da se triglavan izborno sponaša v večini pokrajin naše dežele; on je rodoviten, popolnoma varen pred gnilobo in ima rumeno meso, ki ga dela sposobnega za izvoz v Trst. Oneidovec in zborovec sta pa pri nas že tako preskušeni vrsti, da njih izvrstnost vsakdo pozna.
*	Plemene bike, sive in cikaste, bo glavni odbor oddajal to pomlad. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi te številke.
*	Sadno drevje iz družbene drevesnice se je razposlalo naročnikom in podružnicam ter ga je še nekaj v zalogi. Zlasti je oddati še precej hrušek moštnic, nekaj visokodebelnih jablan in pritličnih hrušek, One družbene ude, ki pridejo osebno po
drevje, nujno prosimo, naj to prav kmalu store, ker je sedaj v drevesnici z drugimi deli mnogo opravka.
*	Mlekarski tečaj, V vasi Savici pri Bohinjski Bistrici se bo od 7. aprila do konca maja t. 1. vršil praktičen kurs o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu Mladeniči, ki žele udeležiti se tega pouka, naj se zglasč do 3. aprila t 1 pri deželnem odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem Prošnjam naj piidenejo spričevalo županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost pri odlo-čevanju sprejema bodo imeli oni, ki so že delali v tej stroki.
*	Gospodarske potrebščine, ki Jih družba oddaja spomladi 1. 1902. V nastopnem objavljamo vse gospodarske potrebščine, ki jih družba oidaja to pomlad, ter prosimo p. n. gg. ude, naj se o cenah pcuče in ne povzročajo nepotrebnega pisarjenja s povpraševanjem o rečeh, ki so že tako v listu objavljene. Nujno prosimo uvaževati naslednje:
1.	Naročila se sprejemajo le na potrebščine, ki so navedene v „Kmetovaicu.
2.	Naročnik uaj natančno pove, kako in kam naj se naročeno blago pošlje; zlasti je navesti zadnjo železniško postajo in pošto.
3.	Blago se posameznim naročnikom oddaja le za gotov denar ali proti povzetju.
4.	Pri skupnih naročitvah po podružnicah se blago pošlje na upanje, a podružnični načelnik jamči za redno plačevanje.
Družba ima v zalogi naslednje gospodarske potrebščine, in sicer po navedenih cenah:
I. Semena.
1.	Deteljno seme, preskušeno glede čistosti od e. kr. semenarskega preskušališča na Dunaju, in sicer seme domače, rdeče ali štajerske detelje kg po 1 K 30 h in seme lucerne ali nemške (večne) detelje kg po 1 K 35 h z zavojem vred.
2.	Seme krmske pese, in sicer rdečkaste mamu-tovke kg po 90 h, rumene mamutovke kg po 1 K.
3.	Laneno seme, pravo rusko iz Eige, kg po 36 h.
4.	Semenski krompir, in sicer vrste oneidovec, zborovec, križanec ter triglavan 100 kg po 6 K z vrečami vred. Krompir se oddaja le v celih vrečah po 50 kg.
5.	Seme prave sive francoske ajde se bo oddajalo šele meseca junija in julija ter se bo cena šele takrat objavila,
II.	Sadno drevje ježe večinoma oddano; sicer se pa sklicujemo na dotične posebne razglase glede oddaje drevja, ki so bili že večkrat v listu objavljeni. Izmed posameznih vrst drevja je sedaj še največ češpelj na razpolaganje.
III.	Močna krmila in živinska sol.
2. Lanene tropine, zmlete, se oddajajo po 19 K 100 kg z vrečami vred, in sicer le v celih vrečah po 50 kg.
2.	Živinsko sol priskrbuje družba le udom, ki ne morejo sami ponjo v Ljubljano, in sicer po 10 K 50 h za 100 kg. Ta sol se pošilja v vrečah po 50 in 100 kg.
IV.	Umetna gnojila.
1. Rudninski superfosfat, zajamčeno s 14% fosforove kisline, se le oddaja v vrečah po 100 kg po 7 K 25 h.
2 Kostni superfosfat v vrečah po 100%, 18od-stotni 11 K 50 b, 14odstotni 9 K.
3.	Kostna, brezklejna moka 100% 9 K.
4 Kaj nit le v vrečah po 100% 5 K.
o. Kalijeva sol, 40 odstotna, 100% po 12 K '60 h v vrečah po 100 in po 50 kg.
6.	Male c, na drobno na železniški postaji v Kranju 100 % po 2 K 30 h, v celih vagonih na železniški postaji na Dovjem po 1 K 50 h za 100 kg.
7. Vsa druga umetna gnojila po tržnih cenah.
V.	Potrebščine za vinstvo.
1.	Modra galica, v vrečah po 50 in po 100%, po 55 K, in sicer podružnicam postavljena voznine prosta do sedeža podružnice.
2.	Žveplo, fino zmleto, „alkoholizirano" najboljše z 70—72« finosti, 100% po 15 K v vrečah po 50%.
3.	Trtne škropilnice, najboljšega izdelka, železni deli poniklani, iz močne bakrene ploščevine, kos po 18 K.
4.	Žveplalniki, najboljše sestave „reks", kos po 19 K.
VI.	Orodja, stroji in druge priprave.
1.	Požiralnikove cevi, kos po 10 K.
2.	Kose bo družba oddajala ob času košnje po cenah, ki jih še objavimo.
3.	Kmetijske stroje po izvirnih cenah z 20 do 25 % popusta.
4.	Mlekarske stroje in mlekarske potrebščine istotako z 10 — 20% popusta.
* Popravek, v zadnji številki „Kmetovalca" se je v spisu „Setev lucerne" vrinila na strani 34. pomota. Natisnjeno je za 2 ha je treba 20 — 30 kg semena. Cc. čitatelji naj izvolijo popraviti: za 1 ha je treba 20 — 30% semena.
Razglas
o oddaji čistokrvnih plemenih bikov, kupljenih z državno podporo, in sicer:
1 murbodenske (sive) pasme in
2. pincgavske (cikaste) pasme.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kupi meseca aprila s podporo, ki jo je dovolilo c. kr. kmetijsko ministrstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov omenjenih pasem.
Te bike bode odbor oddajal na podlagi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih.
Prošnje je treba vložiti
do 15. aprila t. 1.
pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se:
1.)	da je pripravljen bika sprejeti v pravem času na oni bližnji postaji, ki bode določena, in sicer tistega bika, ki ga določi odbor;
2.)	da pošlje na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen, 20 K, ki zapadejo, če potem ne sprejme odkazanega mu bika;
3.)	da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ki jih je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, in sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 20 K, in
4.)	da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kteregakoli zadostnega vzroka z dovoljentem podpisanega odbora proda, povrniti po 10 K za vsak mesec, kar ga pred časom odda.
Živinorejci, ki bodo imeli prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 40 K in za vsak nadaljnji mesec po 10 K nagrade.
Glavni odbor o. kr. kmetijske dražbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne marca 1902.
Listnica uredništva.
A. Ž. v Z. Kaj imenujete gobe, ki jih ima Vaša krava na trebuhu, mi ne vemo, zato Vam ne moremo dati nobenega sveta.
A. Z. v S. Pošljite nam kos tako poškodovanega drevja, da bomo mogli določiti škodljivca, potem Vam damo tudi svet, kako ga je zatirati.
N. N v Z. Gozdne sadike za pogozdovanje dobite v c. kr. osrednji gozdni drevesnici v Ljubljani.
J. V. v P. Rudninski superfosfat, ki ga oddaja družba, ima 14»/, v vodi raztopne fosforove kisline.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr, kmetijske družbe '•^gjgp- vojvodine kranjske.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi stran 32 K, na >/s strani 16 K, na \4 strani 10 K in na »/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 6. Y Ljubljani, 31. marca 1002. Leto XIX.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 26. marca 1902. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago K 110.— h do K 125.— h; nemška detelja (lucerna) K 120,— h do K 130.— h; gorenjska repa K 100—102 h; laneno seme, domače ozimno K 32.— h do K —.— h; *onopno seme K 20.— h do K 22.— h; kuminovo seme K 55.- h do K 60,— h.
Fižol: Rudeči ribniški K 16.— h; rudeči Hrvat K 15.— do g	prepeličar (koks) K 17.— do K —.—. (Vse cene semen
in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene K 24 — h do K 26.— h.
„ brez dima sušene K 24.— h. do K 36.— h.
" Orehi domači: K 22 — h do K 24.- h.
Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr.
Med čist: po K 70 — h do K 72.- h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86.— h. „ težke od 30 do 45 „ „ 74.— „ „ „ 76.— „ „ lahke	n T 74. „ n „ • ,
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.04 za kg.
Kozličeve kožice po K 1 20 h do K 1.25 h.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h za kg.
Druge vrste 34 do 52 h za kg.
Kože lisic po K 10.— do 10 50 | „ kun belic „ „ 22.- , 24,— | „ ,, rumenic „ 30.— „ 36.— i za par. „ dihurjev „ , 6,— „ 6.50 { , vidr , „ 17. - , 18.— |
Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po K 32.— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 26. marca 1902. Pšenica K 10 35 h, rž K 7 80 h, ječmen K 7.40 h, oves K 8.55 h, ajda K 7,10 h, proso K 7.80 h, turšici K. 6 20 h, seno K 3.80 h, slama K 3.— h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
Gospodarsko društvo v Staremtrgu
išče
S£ mlekarja
kateri je zmožen voditi mlekarno samostojno ter je zmožen izdelovati dober sir. — Prednost ima dotični, kateri se razume na pasteriziranje. — Plača po dogovoru.
Ponudbe pod naslovom:	(4/-1)
Parna lekarna v Staremtrgu na Notranjskem.
Naznanilo in poročilo!
Podpisani Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je le edino moja semenska trgovina strokovno urejena, ter imam v zalogi čez 320 vrst najboljših zanesljivih semen, kot: travna, deteljna. korenjaka, pesna in sploh vsa krmska, zelenjadna in tudi cvetlična semena, za kterih pristnost in dobro kaljivost jamčim. — Nadalje imam na prodaj raznovrstne cvetlice v loncih in dežah, kakor lepotne grmiče, vrtnice i. t. d. Posebno okusno in po ceni izdelujem sveže kakor tudi suhe šopke in vence z trakovi in napisi in vse v mojo stroko spadajoče predmete.
Ilustrovan! cenik za leto 1902 pošiljam brezplačno.
Za obilne naročbe se priporočam (36-3)	z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
K>oooooooooooo
Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd.— Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedelce: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamoreznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31-4) Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIH,
trgovec s špecerijo in železnino
.	Zaloška cesta (Vdmat) št. 15.


				U* O		N	<
CD O	** © i-S <15	« © o-1	v	s s D C	O ^ Er	B= c" TO P	v> o n. -t o
t*r >-i	13 O	o	! r	cra	C3 s»	CO nT	N< 5'
,__.		W |	K		3 a>	<19	
	©	P		o		p	■o
<-i	00 CD	S_.	O C	c/x	g'	CD	33 c- o'
LnL ?r f-S	3 ®	M. -i O	A	® <	U o	C &	
<1 -•
£3 M ■O
O Eb P>
Kdor rabi za spomlad
dober plug
naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, za orati so veliko lažji in trpežnejši, kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo in ga lahko vrne, če ne ugaja, -©v
Znano dobra in laliko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito z kamni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
—► Samo blago prve vrste.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe
dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karol Kavšefc-a nasi. (37-3)
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tvornica kemijskih izdelkov
(Fabrik chemischer Producte) v Reki.
Umetna gnojila
vsake vrste izvzemši
Tomasovo žlindro,
ki je na jugu Avstrije predraga, da bi bila za kmetovalce.
Namesto Tomasove žlindre priporočamo rabo bolj vplivajočega	(16—6)
rudninskega superfosfata
s 14 do l6°/o raztopne fosforove kisline.
Naš rudninski superfosfat s 14 do 16% raztopne fosforove kisline ima v sebi najmanj 14°/0 v vodi raztopne fosforove kisline in 075 do 2-0 °/0 v citratu raztopne fosforove kisline. Jamči najmanj za 14 % v vodi raztopne fosforove kisline. (P2 06).
25.000 komadov
na mirabolanak požlahtnjenih bosenskih eešp-ljevih dreves najlepših oblik, ima na prodaj
Savo Kojdic, (40-3)
Brčka, Bosna.
Želite ni
da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče?
zdravo in lepo mlado živino?
močno in trpežno vprežno živino?
potem primesujte k krmi Barthelnovo po-klajno apno.
Za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. Navodilo dobiti je brezplačno pri
(io-6)	Miha Barthel in drug na Dunaju
X. Keplergasse 20. V Ljubljani je dobiti to poklajno apno pri gg. Antonu Kancu, Franu Grošeljnu, Antonu Korbarju, Edmundu Kavčiču, Petru Lassniku, Ivanu Perdanu in A. Sarabonu.
za seme, prav lep. kratek iz domačih hribov, pošilja 100 kil za 9ya gld. po povzetji
F. T> O L E N Z (4i-2)
t Kranji i n Sltofji Loki.
|	Vsakovrstna	|
o zanesljiva semena!
a kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče 2
m detelje; velikanske rumene, bele in rudeče pese;	|
0 repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se	t A dobivajo po nizkih cenah pri
Josipu Kordinu v Ljubljani, t
pred Škofijo št. 4.	(29-4) ?
IMT Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. 3
Velikanska pasa, $
0 kraški zgodnji grah in pritlikovec, 0
kakor tudi zanesljiva
s^ vsakovrstna semena	a
dobiti je pri	(35—3) Q
Peter Lassnik-u v Ljubljani,
Marijin trg štev. 1.
Kdor kupuje večjo množino
koruzne moke
za polento na Notranjskem blizo južne železnice si lahko
mnogo prihrani,
če kupi koruzo na Ogerskem in jo pusti v mojem mlinu mleti, kateri je pri železniški postaji južne železnice in toraj lahko prav po ceni zmeljem, ker so stroški za prevažanje malenkostni. (39—3)
Naslov: ,,Milil III."
v Zalog-u ob južni železnici.
K Vnovič znižane cene!
u
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znlžans senc!
u n u n n x n n x x x n u n
Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izvršitvi
Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboyšanl sestav Vermorelov. Mehovi za žveplanje trt.
Mlatilniee, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po selo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
X€r» HELLEB ni Dunajra? ll/tf Pi*afe?si
Zastopniki se iščejol — Ceniki brezplačno!
(30-5)
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati.
n n
n
n n
n
u n n m n n x
X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
IVKala naznanila.
Vsah ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „MaIimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr za vsak natis. Nendje plačajo za objave med »Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Krompirja triglavana nad 200 stotov je naprodaj pri J. Smalcu v Mirni na Dolenjskem.	(33)
Čebele kupuje in sprejema ponudbe F. Unger v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Istotam pa prodaja umetno satovje, prazne navadne panje in izvrstni pitanec.	(37)
Kromp:rja »Oneidovca« ima naprodaj okoli 5000 kg Jurij Krašovec, posestnik v Danah, pošta Stari trg pri Rakeku.	(48)
Krompir »Oneida« ima naprodaj 100 kg pet kron brez vreč na kolodvor Medvode postavljen, Anton Kuralt, posestnik v Zgornji Senici št. 5 , pošta Medvode.	(49)
Umetno gnojilo, »rudninski superfosfaU za gnojenje travnikov, polja itd. in vsakovrstna zanesljiva semena se dobijo v zalogi Rihard Michelčič-a v Zagorji.	(50)
Več prav lepih telic, čistokrvne belanske pasme ima naprodaj oskrbništvo graščine Križ pri Kamniku.	(51)
Krmske pese, več 100 kg ima naprodaj Franc Pavlič, posestnik na Glincah, pošta Vič. Pesa je zelo lepa, rudeča in rumena. Cena po dogovoru.___(58)
Prašičke, velike angleške pasme, 1 marjašček in 2 svinjce, po 5 mesecev stari, jako lepi, ima naprodaj Andrej Podgoršek, posestnik v Vajskem, pošta Vodice.	(59)
Krompir »Oneida«, zelo lep, semensko blago, po K 4.40 v 100 kg postavljen na postajo Škofjo Loko. Vreče se zaračunajo posebej. Janez Jugovic, posestnik v Godeščah, pošta Skofja Loka. (61)
Dva bika, čiste pinegavske pasme, prav lepa, eden star 11, drugi star 20 mesecev, ima naprodaj Franc Babnik, v Tomačovem. Cena po dogovoru.	(68)
Detelje za krmo, 150 centov, ima naprodaj Franc Kuhar, posestnik v Domžalah.______(74)_
30 prašičkov, marjaseov in svinje, nemške Meissnerjeve pasme in križane z jorkširsko pasmo ima naprodaj Ivan Globočnik, graj-ščak na Dobravi pri Kostanjevici. Cena po dogovoru. (76)
Korenje (seme) belo in rumeno, zelo veliko, liter po 40 vin., 10 litrov K 3.50, 100 litrov K 35.—, I kg K 2.—, 107% K 18,— prodaja Alojzij Iiorsika, trgujoči vrtnar v Ljubljani, Selenbur-gove ulice._____(79)
Fižol »Ribničan«, lepo semensko blago, ima naprodaj Jakob Lovrenčič v Sodražici.	(81)
Kobilo, 5 let staro, 16>/, pestij visoko, zelo krotko, proda Ant. Koren, župan v Petrovčah pri Celju. Cena po dogovoru. Se tudi zamenja za brejo kobilo.	(82)
Leskove palice za obroče kupuje Ivan Bajt na Unči hiš. štev. 68, pošta Rakek.	_ ____(83)
Mlada hrastova drevesa kupi Ivan Kolar na Rakeku št. 108. (84)
1000 divjih kostanjev, po štiri leta starih, zlo visokih se takoj proda pri Janezu Golobu, posest, v Podgorju pri Kamnik11- (85)
Slivovec, pristen, domač, prodaja liter po K 120 Josip Srimpf v _Humu na Sutli._(86)
Gojzd, obsezajoč 6 oralov, z mladim lesom zaraščen, proda pod ugodnimi pogoji skupno ali pa podrobno Franc Ribnikar v Malem Dobrempolju pri Radovljici.	(87)
Gepelj, dobro ohranjen, lahek za goniti kupi L. Habat v Zagorju ob Savi._(88)
Sraziljske jagode, velike, komad po 2 hI in 50 hI za poštnino, razpošilja Jak. Jan v Podhomu, pošta Gorje pri Bledu. Istotam je naprodaj sadna sušilnica za 40 K.	(89)
Čebeie kupuje in sprejema ponudbe M. Ambrožič v Mojstrani na Gorenjskem. Istotam pa prodaja umetno satovje iz čistega čebelnega voska, kakor tudi navadne prazne panjove že rabljene a v prav dobrem stanu po nizki ceni. Tudi proda *ežko kobilo 9 let staro, privajeno vsaki vožnji.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce itd., obdržati
zdrave, močne, ješče in debele če se jim prime-suje k krmi
ŽITT-Idhls^:!
iz lekarne	I (43—2)
Piccoli »pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
En zavoj '/4 kg stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. - Zunanja naročila po povzetju —^^
^>-QCCXXXXXXXXXXXXXXXX30{
Blag. gospod
GABRIJEL PICCOLI,
lekar,
dvorni založnik Nj. svet. papeža Leona XIII.
v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želo-dečnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrih in obistih.
Gradec, dne 2. februvarja 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal:
F. Emanuel Leitner, vižji zdravnik.
(§) Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bole-^ činah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodečno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan (Istra), 6. oktobra 1900, b II (43—1")	Don Peter Franceschini, župnik
§OQOQQOOQQOOQQOOQOGQOQO 'CCOCCCCCOOI' COGC
v Zeleznato vino	LEKARJA Pieeoli - ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah
krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe	H
e)
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
PICCOLI
„pri Angelu" Ljubljana
Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Grabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem
povzetju.	III (43—2)