ma
Leto LXXII., št. 96a
Ljubljana, četrtek 17. aprila lm
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din   12.—,  za  inozemstvo  Din  25.—     //     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knatljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice:  MARIBOR, Grajski trg št. 7   //   NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26   //    CEUE, celjsko uredništvo: Sfrrossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon Št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ   GRADEC,  Slomškov  trg 5    //    Poštna   hranilnica  v  Ljubljani  št. 10.351.
Zaključni razgovori v Zagrebu:
Pred važnimi odločifuami
Danes so se pričeli v Zagrebu zaključni razgovori glede reši ve hrvatskega vprašanja — Sporazum bo verjetno že danes sklenjen — Za prihodnj e dni napovedujejo v tem primeru zelo važne in dalekosežne spremembe v notranji politiki
Zagreb, 27. aprila, o. Ministrski predsednik Dragiša Cvetković se je včeraj popoldne nenadoma pripelja v Zagreb, kjer so se nadaljevali razgovori z dr. Mačkom. V Zagrebu so bile včeraj popoldne nenadoma pripeljal v nočnem sestanku gg. Cvetkoviča in dr. Mačka prišlo do popolnega sporazuma o hrvatskem vprašanju. Te vesti so potrjevali tudi iz Beograda. Konferenca med dr. Mačkom in Dragišo Cvetkovi-ćem je trajala  nad eno uro in  se je
Berlin, 27. aprila, r. Jugoslavenski /-umi nji minister dr. Cincar Mark ovi ć je dano dopoldne ob ]1. zapustil Berlin in / letalom odpotoval nazaj v Beograd. Včera; opoldne je bil sprejet v posebni avdijenci pri kancelarju Hitlerju, popoldne pa je nadaljeval razgovore / nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Danes dopoldne jc imel sestanek z ministrskim predsednikom Goringom. Nad dve uri «ta razpravljala o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Jugoslavijo.
Uradni komunike o rezultatu berlinskih razgovorov dosedaj še ni izšel, toda v poučenih krogih zatrjujejo, da ni pričakovati prav nikakih senzacij in kakih posebnih dogovorov. S/o je v glavnem za izmenjavo misli o vseh perečih mednarodnih vprašanjih,  ki  zanimajo  obe  drŽavi  in se
Berlin, 87. aprila, r. Za jutri napovedani obisk italijanskega zunanjega ministra srofa Ciana je bil nenadoma odpovedan. Ciano bi po prvotnih poročilih moral priti v Berlin jutri zjutraj, da bi prisostvoval jutri opoldne seji nemškega državnega zbora. Iz neznanih razlogov pa je bil sedaj ta obisk nenadoma odpovedan in odgođen za nedoločen čas. Ta sprememba programa neposredno pred sejo državnega zbora in govorom kancelarja Hitlerja je
Sofija. 27. aprila, br. Pomočnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvi-nova, Potemkin se je napotil v Ankaro, kjer se .bo sestal s turškimi državniki. Včeraj zjutraj ob 7.20 se je ustavil v Sofiji. Njegov prihod je izzval pravo senzacijo, ker so splošno mislili, da bo potoval z ladjo iz Odese v Carigrad, namesto tega pa se je peljal z vlakom preko Bukarešte in Ruščuka. Potemkina so v Sofiji sprejeli predstavniki zunanjega ministrstva in predstavniki sovjetskega poslaništva. Ob 11. dopoldne je Potemkin obiskal predsednika vlade dr. Kjuseiva-nova in ostal z njim v razgovoru do 12.30. Nato je obenem s predsednikom vlade obiskal cerkev Aleksandra Nevskega. potem na je odšel na kosilo na sovjetsko poslaništvo. Ob 14.30 je Potemkin odpotoval v Carigrad. Doznavajo. da se bo Potemkin na povratku za nekaj dni zopet ustavil v Sofiji in bo pri tej priliki nadaljeval razgovore, ki jih je imel s predsednikom Kiuseivar ovom.
Obisk    ruskega   diplomata   in njegove
Rini, 27. aprila, g. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da sta grof Ciano in dr. Cincar-Markovič o priliki zadnjega sestanka v Benetkah razpravljala tudi o možnosti dostopa Madžarske na Jadransko morje. Italija je v ta namen pripravljena priznati Madžarski svobodno cono v tržaški ali reški lukL Jugoslavija hI morala s svoje strani priznati Madžarski primerne olajšave pri tranzitnem pro*
končala s tem, da se razgovori nadaljujejo danes dopoldne ob 10.
Kakor se izve, je ministrski predsednik Dragiša Cvetković prinesel iz Beograda na podlagi zadnjih razgovorov z dr. Mačkom popravljen kompromisni predlog, ki ga je snoČi izročil dr. Mačku. Dr. Maček je zvečer te predloge proučil s svojimi političnimi prijatelji. Tudi danes dopoldne vlada v Zagreba optimistično razpoloženje in pričakuje-
i tičejo njunih medsebojnih odnosajev. Razgovori pa so biti v gla\*nem informativnega značaja.
Pred svojim odhodom je  minis-ter dr.
('incar-Marković sprejel novinarje ter jim kratko izjavil:
Veseli me, da sem zopet mogel priti v Berlin ter da sem imel priliko izmenjati i misli z nemškimi državniki. Imel sem tu-! di čast. da sem bil sprejet pri kancelarju i Hitlerju. Razgovori so potekali v pris-rč-I nosti prijateljskih odnosajev, ki vežejo obe J nasi državi. Ugotovili smo istovetnost po j gledov na pereča vprašanja, ki neposredno zanimajo na.ši dve državi. Pokazalo s« i je, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in I Nemčijo, ki ni najnovejšega datuma, ko-: ristno za obe državi. Glede bodočega so-• delovanja smo dosegli popolno soglasje.
izzvala v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko začudenje, ker je to že drugi primer, da je nenadoma odpovedan obide italijanskega zunanjega ministra. Prvič bi bil moral priti Ciano v Berlin 30. januarja na sejo državnega zbora ob obletnici hitlerjevskega režima. Tudi takrat je bil njegov obisk v zadnjem trenutku odpovedan. Niti takrat, niti sedaj ni mogoče izvedeti, kaj je vzrok temu.
razgovore s Kjuseivanovim tolmačijo v političnih krogih kot znak velike diplomatske aktivnosti Rusije, ki posveča v sklopu mednarodnih dogodkov1 posebno pozornost Balkanu. O Poterakinovem potovanju je bilo doslej objavljeno le, da mu je bila poverjena posebna misija v Turčiji. Njegov obisk v Sofiji ni bil napovedan. Tudi o njegovih dosedanjih razgovorih z dr.Kjuseivanovim ni bil objavljen nikak komunike. Uradni krogi so izredno rezervirani, tako da ni mogoče dobiti prav nobenega pojasnila o Potemki-novi akciji, ki samo kaze, da je pričela Rusiji izvajati novo politiko na Balkanu. 2e prvi obisk Potemkina v Sofiji je vzbudil na Balkanu pravo senzacijo. Bolgarski politični krogi pričakujejo z ogromni zanimanjem nadaljnje napovedane razgovore,
Bukarešta. 27. aprila, r. Na povratku iz Ankare se bo Potemkin ustavil v Bukarešti, kjer bo stopil v zvezo z rumunsko vlado ter razpravljal z njo o istih vprašanjih, o katerih je razpravljal v Ankari.
metu preko jugoslovenskega ozemlja. Od tega je v prvi vrsti odvisno, ali se bo Madžarska odločila za svobodno cono na Reki ali v Trstu. Italija je prevzela v tem pogledu vlogo posredovalca in je pripravljena priznati tudi Jugoslaviji nove olajšave, če bo šla Madžarski na roko. Kakšno stališče je zavzela Jugoslavija, zaenkrat še ni znano.
jo, da bo sigurno prišlo do sporazuma. Napovedujejo, da bo dr. Maček potem odpotoval ▼ Beograd, kjer bo sprejet ▼ avdijenco.
Sele potem bodo postavljena na dnevni red vprašanja nadaljnjih sprememb v notranje politični situaciji. Sigurno je, da bi v kombinaciji, ki bi bila dovolj široka, da bi v njej mogel dr. Maček ustvariti sodelovanje s pravimi predstavniki srbskega naroda, sodelovali tudi predstavniki bivše HSS.
London, 27. aprila, r. Včeraj popoldne se je pričela v spodnji in gornji zbornici razprava o predlogu zakona o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. V spodnji zbornici je namen in pomen tega ukrepa obrazložil ministrski predsednik Chamberlain, v gornji zbornici pa zunanji minister Halifax. Chamberlain je naglasih da ukrepi, ki jih je izdala angleška vlada v zvezi z državno obrambo, nimajo nikakih napadalnih namenov, marveč edini cilj, da omogočijo Angliji izpolniti prevzete obveznosti, ker je prepričana, da na ta način najbolje služi ohranitvi miru v Evropi.
Po določilih zakona, ki bo že danes sprejet v obeh zbornicah in bo stopil takoj v veljavo, bo mogla Anglija pozvati pod orožje do dva milijona vojakov. Najprvo bodo pozvani pod orožje mladeniči v starosti 18 do 21 let. V posebnih taboriščih se bodo šest mesecev vežbali in usposobili za vojno službo, nakad bodo dodeljeni teritorialni vojski. Z vpoklicem teh štirih letnikov bo imela Anglija na razpolago 1,545.000 mož. V prvi etapi bo pozvanih pod orožje 750.000 mož. Če se bo po potrebi vojna obveznost razširila do 25 leta starosti, potem bo imela Anglija na razpolago 2,750.000 mož brojeeo vojsko, s katero bo mogla izdatno podpreti svoje zaveznike.
Pariz, 27. aprila, r. Pariški tisk z velikim zadovoljstvom komentira uvedbo vojaške obveznosti v Angliji in pripisuje temu ukrepu angleške vlade zgodovinski pomen. V zvezi s tem razpravljajo pariški listi o razmerju sil med obema taboroma, to je med Anglijo in Francijo z njunimi zavezniki na eni ter Nemčijo in Italijo z njunimi zavezniki na drugi strani. Pri tem prihajajo do zaključka, da se državam tako zvane mirovne fronte ni treba ničesar bati, ker v vsakem pogledu nadkriljujejo nasprotni tabor.
V primeru vojne, v katero bi bili zapleteni na eni strani Anglija - Francija - Poljska, na drugi strani pa Nemčija -Italija, bi nastopilo v prvem taboru 10,300.000 mož, v drugem pa 6,500.000 mož. Če bi se mirovni fronti pridružile tudi še države Balkanske zveze, bi se vojska tega tabora povečala na 14 milijonov vojakov, d očim bi *jih v nasprotnem taboru, ako bi se mu pridružili še Madžarska in event. Bolgarija,
Tokio, 27. aprila, g. Na otoku Ho-kaido se je pripetila huda nesreča. V premogovnem rudniku blizu Jubarija je nastala eksplozija plina v času, ko je bilo v rudniku zaposlenih največ delavcev. Glavni rov rudnika se je zaradi eksplozije porušil, tako da je zasulo nad Um w*Šmtm ki so bili na delu pod
Vsekakor je pričakovati, da bodo prihodnji dnevi prinesli važne odločitve v naši notranji politiki.
Danes dopoldne je dr. Maček najprvo konferiral z dr. Šutejem, inž. Avg. Ko-šutićem in Večeslavom Vilderjem, nato pa je ob 10. odšel v bansko palačo, kjer so se nadaljevali razgovori z ministrskim predsednikom Dragišo Cvetko vicem. Ob uri, ko to poročamo, razgovori še trajajo.
Londonski listi danes posebno podčrta-vajo dejstvo, da so temu zgodovinskemu ukrepu Anglije sledili tudi že nekateri dominioni. Tako sta med prvimi Avstralija in Južnoafriška unija že sklenili uvesti enako vojaško obveznost, kakor je uvedena v Angliji. S tem se število vojakov, ki bodo na razpolago Angliji, poviša za na dalj na, dva milijona. Anglija je na ta način po mnenju listov v dovoljni meri dokazala, da je ne samo voljna, marveč tudi sposobna zadostiti vsem prevzetim obveznostim.
Vojni minister Hoare Belisha je že pripravil vse potrebno za izvedbo tega zakona. V začetku prihodnjega tedna bodo vpoklicani že prvi kontingenti novih re-krutov.
Tudi Danska mobilizira
Kjohenhaven, 27. aprila, r. Vlada je obvestila predstavnike vseh političnih strank, to je socialiste, radikale, konservativce in levičarje, da je zaradi mednarodnega položaja izdala ukrepe za narodno obrambo. V to svrho je med drugim že sedaj pozvala pod orožje rezerviste, ki bi bili v normalnih razmerah poklicani na vežbe šele v jeseni. S tem se je stanje danske oborožene sile povišalo za 20.000 mož.
bilo v najboljšem primeru 7,600.000 mož.
Ako bi prišlo do svetovne vojne, v katero bi poleg omenjenih držav posegle v taboru mirovne fronte tudi še Rusija in Amerika,bi ta tabor lahko postavil na bojišče armado, ki bi štela nad 24 milijonov vojakov, dočim bi nasprotni tabor s priključitvijo Španije in Japonske mogel postaviti največ 14.500.000 mož. Pri tem pa še niti niso vpoštevane kitajske armade, ki bi se v takem primeru nedvomno postavile na stran mirovne fronte.
Razmerje pomorskih sil je v primeru evropske vojne 9:5, v primeru svetovne vojne pa 3:1 v korist francosko-angleske fronte, razmerje  v letalstvu pa 19:13 v korist demokratičnih držav. V pogledu delovnih sil in sirovin pa bi bilo razmerje 100:15, tako da bi bile totalitarne države kmalu izčrpane. Zato j po mnenju pariškega tiska ni nobenega i razloga, da bi se nasprotniki nasilja in I zagovorniki miru vdajali strahu.
zemljo. Prvi eksploziji je sledilo še več eksplozij, tako da se boje, da je porušen ves rudnik. Kljub temu, da so takoj organizirali reševanje, so v 24 urah rešili samo 160 rudarjev. Usoda vseh ostalih je negotova in je le malo upanja, da bi jih mo      ešiti še žive.
poCiticni oC^ernH
O sreči in civilizaciji
l" švicarski reviji »Die \\"elt\vaehe« čita mo: »Mriogi igralci imajo nenavadno srečo. Toda igralska sreča ne ostane nikomur z\»e-sta. Da. skoraj bi lahko rekli, takšna ne na\'adna rn neverjetna sreča spada skorui k bist\'u docela \-elike katastt ofe. Takšne katastrofe imajo to lastnost in posebnost, da se uvedejo z naravnost nenavadnimi in neverjetnimi uspehi...« — .Yii drugam mestu pa pravi: »Zapomnimo si. da ni tisti narod, ki je ustvaril kulturne vrednote, marveč oni, ki stavfja duševnosi nad silo. zaščitnik in varuh civilizacije. /..t<> ni stavek o obrambi civilizacije nobena demagoška geslo. Ta sta\-ek vsebuje g i hoku resnico, ki se tiče vseh ROM —
Delo za jugoslovensho-
bolgarsho zbližanje
Polslužbeni list bolgarske vlade »Dnes« poroča: »Jugoslovensku-boigui ska liga v Beogradu je sporočila, da namerava prirediti v Sofiji razstavo jugoslovenske knjige. Blgaro-jugoslavjansko družestvo v Sofiji je odgovorilo, da pozdravlja to misel, obenem pa je tudi beograjsko ligo obvestilo, kako si zamišlja organizacijo te razsta\~e. \' Beograd sla bili glede namei avane razstave poslani dw pismi in sicer 10. marca in 10. aprila. I7 enem izmed teh pisem je bih> izneseno tudi mišljenje, da bi kazalo istočasno prirediti razstavo bolgarske knjige v Jugoslaviji. Odgovor na to pismo se priča kuje vsak dan. Med bolgarskimi in jugo-slovenskimi intelektualci se ja\lja veliko zanimanje za organizaciju teh dveh raz stav. Blgaro jugoslavjansko družestvo je marljivo na delu. da izvede vse one načrte, ki si jih je zasfavUo na letošnjem občnem zboru, še ta mesec priredi dve predn\'anji. Dimo Kazasov bo predaval o hr\"atskem vprašanju, Heisto l'akarelski pa o etnografiji Jugoslavije. Dne 5. maja priredi druže-st\*o čajanko v salonu hotela »Blgarija*. —
Beograjska liga je sprožila misel o prire ditvi razstave jugoslovenske knjige v Sofiji že meseca februarja in je o tej zamisli obvestila tudi ostale jug.-bolg. lige v drža\i. Ljubljanska liga je to miseJ pozdravila in takoj pričela z delom za slovenski del te razstave. O tem je takoj obvestila beograj sko ligo. obenem pa stavila konkretne pred loge  glede  organizacije   razs!a\-e   \' Sofiji.
Pod okriljem Sokola
Sa Češkem sta poleg Sokolu obstojali $e dve telovadni organizaciji: delavska telovadna organizacija in katoliška telovadna organizacija Oreh Zadnji dw organizaciji sta se razdružiti. Delavske telovadne organizacije so sklenile, da se korporativno pridružijo Sokolu. Do take združitve je že prišlo v Žižkovu. Smichovu in na Vinohra-dih. Tudi po drugih mestih in trgih pristopajo delavci korporativno k Sokolu. 1'se te nove člane sprejema Sokol pod s voh' okrilje na posebno slovesen način. Izredno prisrčna je bila ta si\*ečano<it. ko so prišli prvič člani delavske telovadne organizacije v Zifkovu v tamkajšnji sokolski dom. Politično so te organizacije pripadale češki socialno-demokratski stranki. Stopite* vseh teh telovadnih organizacij s Sokolom se bo izvršila do l. maja. ker se morajo do tega dne \te telovadne organizacije združiti v eno tetesnovzgojno organizacijo, T udi večina članov klerikalnega Orla bo pristopila k Sokola, vsaj tako poročajo, vendar pa do sedaj še noben član Orla m* prijavil s\*ojega pristopa k Sokolu.
V Švici škrbe za zahoge . • ■
Švicarska revija »Die \Teltwoche« je v svoji zadnji številki objavita ta-le pozrv: »Noben pameten človek ne more danes dvomiti o tem, da je vse naše ljudstvo pre žeto odločne volje, da se bo branilo zoper vsak mogoči napad. Tem bolj se moramo čuditi, ako vidimo, da naše gospodinje še vedno lahkomiselno, da. skoraj s prezirom obravnavajo vprašanje, da bi se pravočasno založile z živili. To vprašanje pa lahko postane za našo državno obrambo izredne važnosti. Drža\'a in privatna trgovina z živili se moreta pri najboljši volji samo v omejeni množini založiti z živili. Zato je nujna dolžnost privatnikov da podpiraj* ta dva činitelja pri tej nalogi. Kdor se. kakor vlada priporoča, preskrbi z žhili vsaj za nekaj mesece\\ ne bo r resnem primeru padel v breme države. Treba pa je, da se ljudje založe z živili, predno se bo mednarodni položaj tako poostril, da bi bife zaprte naše meje. Zato bi danes vsem našim gospodinjam s\*etovali: Vaša primitivna patriotska dolžnost je, da se preskrbtre z živili. Kdor se danes zalaga z žrvili, ne greši proti občestvu, ker daje državi in trgovini možnost, da takoj izpopolni prodane zaloge. Kasneje bo to mogoče sam* na škodo občestva...« — Švica je. kakor znano, pasi\*na dežela, ki mora pretežno večino žhH u\'ažati iz inozemstva.
Sorzna poročila.
Oirih, 27. aprila. Beograd 10, Pariz 11.795, London 20.845. New York 445.25, Bruselj 75.15, Mflan 23.425, Amsterdam 237, Berlin 178.75, Sofija 5.40, Varšava 84, Bukarešta 3.25.
Berlinski razgovori končani
Dr. Cincar-Marković je danes opoldne zapustil Berlin — Nobenih senzacij
Anglija bo imela v primera vojne na razpolago 2,750.000 vojakov
Zgledu Anglije Slede tudi dominioni, tako da bodo lakko podprli Anglijo še z večmili jonsko armado
Zakaj Ciano ne pride v Berlin?
Nenadna odpoved za jutri nameravanega prihoda na sejo državnega zbora
Rusija stopa na Balkan?
Nenadnemu obisku ruskega odposlanca v Sofiji in Ankari pripisujejo izreden pomen
Kakšno je sedaj razmerje oboroženih sil na svetu
Zanimive ugotovitve pariških listov — Demokratične države v absolutni premoči
Madžarska dobi svobodno cono v tržaški ali reški luki
če ji bo Jugoslavija priznala olajšave pri tranzitnem prometu preko jugoslov. ozemlja
1*200 radarjev zasutih na Japonskem
Strašne posledice eksplozije plina
—
Stran 2
Od izprehodov preko
izletov do planinstva
Prispevek k tujsko prometu
obrnejn
rzvoju na sevi
Maribor, 26. aprila. V šolo za ustanovitev in razvoj tujskega prometa sem hodil v Ljubljani. In sicer sem še kot vojak pričel pri — pipar-jih, torej pri pionirjih Slovenskega planinskega društva. Po -maturi« iz te šole sem   jo   samostojno   nadaljeval  v svoji rodni dolenjski metropoli. Žal. da je bilo to šele tik pred vojno, kakšen smeh in zasmeh. ko sem se prvič na cesti pojavil z nahrbtnikom. Pa v tem in Še hujšem me je Ljubljana utrdila do neobčutljivosti. Ni pa to važno, da poživljam te spomine na tem mestu. Hotel sem le opozoriti, da zahteva,   kakor   pač   vsaka reč, tudi vsak šport svojo gotovo šolo, vaje in samopreizkušnje. Takrat je bila naša Dolenjska v tujsko prometnem pogledu skoro popolnoma — nepoznana dežela. Spoznal sem, da je treba začeti prav od kraja. Dolenjci so v tistem času še radi romali na božja pota. To mi je dalo pobudo in  sklep,  da  hočem proučiti  prav vsak kraj  in vsako prirodno znamenitost Dolenjske.
Ce pa sem hotel ta načrt uresničiti, sem moral pričeti kot rečeno, kar od kraja. To se pravi, začel sem z izprehodi najpreje v najbližje, meni še nepoznane kraje. In glejte, ne spominjam se sicer še tako siromašnega selišča, da ne bi bil iztaknil kaj zanimivega; če ne na ljudeh, pa v prirodi (jame, kače itd.).
In tako so se od izprehodov na slepo porajali — izleti tja do geopolitičnih mej Dolenjske in zadnje leto pred vojno tudi preko meja, zlasti na Notranjsko, kjer sem imel priliko primerjati ta Kras z našim dolenjskim, za kar sem bil dolgo časa — zasmehovan.
Od teh izletov sem se povzpel tudi v planinstvo, kolikor se sme sploh govoriti o planinstvu na Dolenjskem. Omenim le, da sem na tej poti našel konkurenta Kumu v Kočevskem pogorju. In bil sem menda prvi, ki je tudi spravil v širši svet divje krasote takozv. »Kočevske Švice« ob Cabranki in Kolpi. Pa tudi s temi bežnimi spomini želim le opozoriti v prvi vrsti tiste naše »kandidate« za planinstvo, ki še ne poznajo niti najbližnje okolice Maribora, pa bi jih tako rad spravil najpreje tja in od tam šele dalje vsaj v glavne tujsko prometne točke severnega obmejnega ozemlja. Rad bi jim predočil najpreje ravninske, potem goriške (gorske, hribovske) posebnosti naše zelene Štajerske ob meji in nato šele jih popeljem tudi v naše divno planinstvo. Imam pa pri tem v mislih, če ne izključno, pa predvsem tiste, ki dozdaj niso imeli prilike osebno spoznati niti mariborske okolice, kaj šele oddaljenih gorskih izletov. Hočem, da naš tujski promet najpreje proučimo in pospešujemo mi sami — domačini!
Sokolske izbirne tekme za Pariz
Med tekmovalci so vsi dosedanji olimpijci razen Stuklja
Maribor, 26. aprila Poročali smo že na kratko o izločilnih sokolskih tekmah za Pariz, ki bodo 7. maja v Mariboru. Izbirne tekme naših 12 najboljših tekmovalcev bodo v vseh ozirih zanimive. Med tekmovalci so vsi dosedanji olimpijci izvzemši štuklja, ki smatra starostno dobo 40 let za primeren čas, da se telovadec kot tekmovalec umakne mlajši generaciji. Razen tega pa nastopi nekaj fle povsem mladih, novih tekmovalcev. Dolgoletno vztrajno vežbanje naših preizkušenih olimpijcev je precejšnja prednost, ki jo imajo napram mlajšim, četudi smo Slovenci v premoči, kažejo vendarle bratje z južnih pokrajin morebiti še odličnejše sposobnosti. Njih telesna kakovost se bo zlasti pokazala pri prostih vajah, ki se danes povsem istovetijo z najtežjo telovadbo na orodju.
Tekmovalna vrsta potuje iz Pariza v Varšavo, kjer bodo 19. maja prijateljske tekme s Poljaki. Tekmovalci bodo imeli torej precej dela, da bodo lahko častno in temeljito opravili svojo dolžnost.
Maribor je deležen posebne počastitve, ko se dan pred odhodom v Pariz vršijo tu ob meji izbirne tekme. Matični Sokol strokovnjaško pripravlja svoje letno telo-vadišče, letno verando in oder v Sokol-skem domu, da se bodo tekme lahko vršile nemoteno na enem od teh prostorov. Tekmovanja namreč ni mogoče preložiti, ker se tekmovalci drugi dan, t. j. 8. maja že odpeljejo v Pariz.
Med obmejnim sokolstvom je izredno živahno zanimanje za izločilne tekme, saj bo višek tekem pri orodni telovadbi. Računati je z velikim obiskom iz vse Slovenije, pa tudi iz Hrvatske. Zaradi tega bi bilo zelo priporočljivo, Ce sporočijo sokolska društva že vnaprej udeležbo svojih delegatov matičnemu Sokolu v Mariboru, ki bo poskrbel za rezerviranje prostorov. Obmejni nacionalni Maribor pa se bo nedvomno v množici udeležil pomembnih sokolskih tekmovanj, ki predstavljajo preizkušnjo za udeležbo mednarodnih tekem v Parizu in Varšavi.
Lahkoatletski miting srednješolcev
Prirejen je bil za prvenstvo državne realne gimnazije pod vodstvom prof. Cestnika
Maribor, 26. aprila
Naši srednješolci uspešno goje lahko atletiko. Vsako leto imajo svoje lahko-atletske mitinga, ob katerih č^e pokažejo lepi sadovi vztrtjnih športnih prizadevanj. O tem nas je prepričal tudi III. lahkoatlet ski miting za prvenstvo državne realne gimnazije, ki se je vršil pod vodstvom prof. Cestnika, Rezultati so sledeči:
100 m: 1. Gracijanski (6a) 11.9, 2. Mla-ker (Te) 12, 3. Leban (7b) 12.4.
200 m: 1. Mlaker (7c) 26.2, 2. Leban (7b> 26.2, 3. Bacnik (6a) 26-4.
1000 m: 1. Koren (7b) 3.08, 2. Kokalj 3.12, 3. Pok (6b) 3.20.
Kopje-. 1. Krajncič (7b) 42.80 m. 2. Le-ban (7b) 38.85, 3. Brtl (6&) 34.15.'
Krogla: 1. Krajncič (7b) 13.53, 2. Do-linšek (Sc) 12.80 3. Gregorčič (7b) 12.64.
Disk: l. Krajncič (7b) 34.60, 2. Mlaker (7c) 33.64, 3. Gregorčič (7b) 32.74.
Višina: 1. Bacnik (6a) 155, 2. Ettl (6a) 155, 3. Gregorčič  (7b) 155.
Daljina: Bacnik (6a) 6.14, 2. Jagodic (7c) 5-66, 3. Gracijanski (6a) 5.50.
Troskok: 1. Bacnik (6a) 11.70 m, 2. Viteik (6a) 11.41 m, 3. Gracijanski (6a) 11.16 in.
Kot najboljši posantiezniski so Se plasirali: Bacnik (6a)   20 točk,   2. Krajncič (7b) 17, 3. Gracijanski (6a) 15, 4. Leban (7b) 14 točk.
V prvenstvu razredov je zmagalo moštvo razreda 6a z 49 točkami pred 7b razredom s 45 tačkami.
Frančiška Kotnikova
le bila umorjena
Kcn^z:  ze orožniki pij^snill zločin, storjen 7. julija 1937
na Kozjaku
Maribor, 27. aprila Naši vrli orožniki so skoro po dveletnih poizvedovanjih zopet odkrili in razkrinkali premišljen, skrbno pripravljen in organiziran umor, ki je bil izvršen 7. julija 1937 popoldne na Kozjaku 54. Omenjenega dne je namreč padla s podstrešja skednja posestnika Antona Kotnika posestni-kova žena Frančiška Kotnikova, ki je s hlapcem Alojzijem šibancem tlačila seno na skednju. Padla je iz višine 13 m na kup kamenja in obležala mrtva. Uradna komisija je ugotovila, da gre za nesrečno naključje, odnosno za usodno smrtno nesrečo.
Zadeva bi bila nedvomno s tem oprav-
ra, če se ne bi začele širiti govorice, je bila pokojna Frančiška Kotnikova umorjena. Te govorice so prišle na ušesa tudi orožnikom, ki so pričeli ponovno in temeljito poizvedovati na vse strani. Najprej so poizvedovali za hlapcem, ki je skupaj s Kotnikovo tlačil seno na skednju. Bil je kot rečeno 281etni Alojzij šibane. Tfega so naposled izsledili pri nekem posestniku v Brdih pri šmartnem v Slovenskih goricah, šibanca so odpeljali na orož-Xtfško postajo kjer so ga začeli zasliševati. Jtajprej je odločno tajil, da bi kaj vedel 0 padcu Kotnikove, naposled se je pa »mehčal in priznal, da ni umrla po nesrečnem naključju, temveč da gre za organiziran in dobro pripravljen umor. Pripovedoval je, da ga je njegov gospodar 371etni Anton Kotnik že nekaj dni pred usodnim padcem nagovarjal, da bi njegovo ženo •pravil a sveta. Napravila sta tudi točen načrt: na skednju sta odtrgala nekaj desk na kraju, kjer naj bi Kotnikova žena tlačila seno. Spodaj v globini pod usodnim jnestom pa je Kotnik navozil kup kamenja, tako da bi se žena morala pri padcu i» višine 13 m ubiti. Obljubil je hlapcu za sodelovanje 200 din.
7. julija 1987 sta res Izvr«la peklen-dfci zločin. Kotnik je najprej sjutraj hlapca opijanil, nato p* so ob 16. pričeli raz-kfariati voz sena. Kotnik je *erd dejal,
naj gre na skedenj tlačit seno, čeprav je bila že šest mesecev noseča. Revica je meža ubogala in je odšla na skedenj, kjer je že delal hlapec. Ta jo je nagovarjal, da naj tlači seno na kraju, ker je vedel, da so deske zrahljane. Ko je sic hudega sluteča Kotnikova stopila na usodno mesto, jo je hlapec pahnil z vso silo, da so se hipoma udala tla pod njo m je strmoglavila v globino, kjer se je ubila.
Na podlagi tega strahotnega priznanja, ki je gotovo eden najgršdh zločinov, kar jih kamni naša kriminalna zgodovina, so orožniki aretirali tudi posestnika Antona Kotnika, ki je seveda sprva odločno zanikal vsako krivdo. Toda, ko so mu orofc-niki povedali in dokazali, kaj je izpovedal njegov hlapec, se je mož vdal in tudi on priznaj zločin. Povedal je, da sta bila z ženo šele 7 mesecev poročena in da je bila v šestem mesecu nosečnosti. Prve mesece sta se dobro razumela, naposled sta se pa pričela prepirati, ker žena baje ni znala dobro kuhati. Vleč tednov je premišljaj, kako bi se žene iznebil. Naposled je zasnoval peklenski načrt in pridobil za to tudi hlapca, ki mu je obljubil 200 din m ki je nato tudi pristal. Kamenje pod skedenj je Kotnik sani navozil, a hlapcu se do danes nd izplačal 200 din, ker jih, kakor zatrjuje, ni nikoli imel.
Oba zločinca sta svoje zverinsko dejanje poimala še pred pričami, nato pa je bilo njuno zaslišanje končano in so ju orožniki prepeljali v zapor.
Tezenske novice
V nedeljo se je raznesla na Tesnem vest, da je umrl v splošni bolnici radi za-vratne pljučnice ugleden mojster v tovarni »Splošnac g. Franjo Pregl. Ta žalostna vest je zlasti pretresla nase delavstvo poleg številnih znancev in prijateljev, aaj je bil pokojni priljubljen med vsemi sloji pare- • bivalstva. Bil je vzoren družinski oče, vnet član Sokola in strelske družina, član po- |
močnBke izpitne komisije, ljubezniv napram vsem, zmerom dobre volje, pravičen napram delavcem, zanesljiv do podrobnosti v svoji stroki. Utiral je popolno zaupanje svojih nadrejenih. V torek popoldne smo ga položili k Tečnemu počitku na pobreškern pokopališču. Ni mu bilo usojeno, da bi dogradil svojo hišico v Cankarjevi uhcL Delal je in se trudil, da preskrbi družini lastno streho. Usoda je zapisala drugače. Poleg uredništva in delavstva >Splošne< z ravnateljem g. Babičem, članov Sokola in strelske družine, odbornikov Združenja obrtnikov z načelnikom g.
Sabedrom, je korakalo za krsto delavstvo drugih tovarn in številni domačini. Pevci >Radosti« so zapeli večno lepo »Vigred«, godba te ženskega godbenega društva je igrala žaloatinke. ob grobu so plakali poleg težko prizadete vdove štirje nepreskrbljeni otroci. Rahlo so padale grude v poslednji dom vzornega občana, v tihi pobož-nosti smo še obstali pri grobu, dokler ni padla zadnja gruda na krsto in številni venci in šopki so pokrili grob vzornega moža. Ohranimo pokojniku časten spomin. Težko prizadeti vdovi izrekamo globoko sožalje!
Mariborske in okoliške novice
— Cesta na Grle. V mariborski okolici
slovi znana tujskoprometna postojanka na Griču. Tukaj je ustvaril zmerom iniciativni g. Andrej Oset privlačno točko, katere sloves vse bolj naraJšča. Sedaj pa beleži ta postojanka novo pridobitev, lepo avtomobilsko cesto od kapele do Griča. Skupno s prispevki sreskega cestnega odbora, občine in prizadetih se je posrečilo zgraditi prepotrebno cestno zvezo, ki omogoča gostom ter izletnikom, da se z avtomobili in avtobusi pripeljejo na vrb. Griča. Hkrati pa so tu zgoraj, koder se širi pogled po vsej meji, zažarele žarnice, tako oa lahko uvrstimo naš znameniti Grič med najlepše in najbolj privlačne okoliške točke ter postojanke.
— Izlet na Remftnik in Sv. Pankracij. Drugo nedeljo 7. maja priredi Slov. planinsko društvo v Mariboru obmejni izlet v večjem obsegu na Remšnik in k Sv. Pan-kraciju, kjer ima poleg cerkve in razglednega stolpa svoje domače zavetišče. Vabimo planince, športnike, izletnike, društva pevske zbore, da rezervirajo nedeljo 7. maja za obmejni planinski Pankracijev dan. Našega izleta se udeleži tudi ljudstvo z Remšnika. Program izleta objavimo drugi teden. Priglasite se v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti št. 16.
— Obsojena. Kazenska razprava proti bratoma Alojziju in Francu Matjašiču, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, se je končala z obsodbo obeh obtožencev, in sicer je bil Alojz Matjašič obsojen na 3 leta strogega zapora, Franc Matjašič pa na 2 leti strogega zapora, oba na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. dr. čemer in Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Košenina.
— Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od torka dne 2. maja do sobote dne 6. maja 1939 v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. št. 8 in sicer v času od pol 10. do pol 12. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
— Podaljšanje slikarske razstave. Razstava likovnih umetnikov v veliki dvorani Sokolskega doma je podaljšana do vključno 30. t. m.
— Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Slavan Ribarič, trgovec, in Rozina Mikiš; Franc Videčnik, tvorniški delavec, in Marija Slivnik, kmečka hči iz Kotel j; Viljem Hedžet, zasebnik, in Emi-ka Panič, zasebnica iz Veržeja; Viktor Seifert, skupinovodja državnih železnic, Studenci, in Katarina Risman, gospodinja, Tržaška cesta 67; Ernest Jurij, šofer, Jez-darska ulica 8, in Viktorija Robnik, pre-dilka, Resi jeva ulica 3; Štefan Rajh, čevljarski mojster, in Cecilija Vrabič, navi-jalka, oba Pobrežje. Bilo srečno!
— Nepoboljšljiv. Lani 14. novembra so vlomilci vdrli v stanovanje posestnice Ane Valenčič v Ptuju in odnesli zlatnino, vredno 1500 din. Par dni zatem pa so zajeli orožniki sumljivega moškega, pri katerem so našli prstane, ki jih je spoznala Valenčičeva za svoje. Aretiranec je dejal, da se piše Marko Krebs, da je cigan, ju-goslovenski državljan in da je prstane kupil od nekega neznanca. Kmalu nato pa se je v teku preiskave ugotovilo, da je cigan že večkrat predkaznovan in da ni njegovo pravo ime Marko Krebs, ampak Alojzij Held, da ni naš državljan, ampak nemški, četudi je Held tajil krivdo, ga je mali kazenski senat obsodil na leto in osem mesecev zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo štirih let.
— Iz poštne službe. Za inšpektorje 5. skupine so napredovali na pošti Maribor I. Josip Lavrič, Marija Bernac, Hinko Šiška. Andrej Doljak, Franc Klasinc, Jurij Pilate in Peter Kotnik, pri pošti Maribor II. I. Vidmar, Anton Požega, Štefan Bele, Ernest Pipan, Vinko Ločisnik, Valentin Zablačan, Vincenc žgur, Hubert Jurkovič, Marcel Fluks, Ljudmila Strniša, Avgust Špendal in Anton Eržen. Za ptt. uradnike 8. skupine so napredovali Ervin Kolbezen in Edvard Aleš pri pošti Maribor L, S. MiklavčiČ pa pri pošti Maribor n., za manipulante 9. skupine Marija Verlič, Milan Rajh, Adela Aleš, Frančiška Oblak in Marija Glinšek pri pošti Maribor L, Anton Križ Ciril Kopofiar in Pavle Kanduč pri pošti Maribor IL, za kontrolorja VH. skupine je napredovala pri pošti Maribor I. Antonija Naglic.
— Rokoborba ni za deoo. Tletnemu Maksu Pukšiču, sinu delavke, se je pripetila težja nezgoda. Preizkušal je svoje moči s svojimi sovrstniki in se poizkusil v ro-koborbi. Pri tem pa ga je nekdo s tako močjo udaril v spodnji del telesa, da je revček obležal na tleh. Starši so ga od-premill v bolnico.
— »Tovarna« koles. Na Pragerskem so prijeli orožniki nekega Franca Kranjca in Ivana Lesko var ja. že del j časa so ju namreč opazovali orožniki in ju nazadnje aretirali. Izkazalo se je, da sta bila oba nevarna »specialista« za kolesa. Tako se je Leskovar ♦»specializirala na to, da je kolesa kradel, Franc Kranjc pa na to, da je ukradena kolesa razdiral, jih po svoje sestavljal in prenarejal, potem pa po nizki ceni prodajal. V tej svojevrstni >tvornici« koles so odkrili pravcato zalogo sestavnih delov koles. Po končanem zaslišanju so oddali orožniki oba »specialista« v tukajšnje sodne zapore.
— Bermci — drobne. 501etni Ivan Stefa-noviČ, ki je hotel prekoračiti drž. mejo, je padel v pet m globok jarek, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da ima pretresene možgane. — S kolesa je padel 271etni Alojzij Mihelič s Tržaške ceste in si poškodoval levico. — llletnega Vilka Eig-nerja Iz Studencev je pohodil konj In mu poškodoval nogo. Ponesrečenci se zdravijo v bolnici — Mizarju Alojziju Suhadol-nfku Iz Teslove 3 so odpeljali kolo znam-m JOteipsš«, vredno 1600 dj* — S dvo-
rišča na Aleksandrovi cesti so odnesli za-sebnici Klari Planinšek vse perilo.
— Maša zadušnica za narodna mučenika Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana bo 29. t. m. ob pol 8. v tuk. stolnici.
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu.
— Zapečatena trafika. »DeL pol.« poroča v št. 48: »Trafiko v občinskem paviljonu ob državnem mostu je policijska oblast zapečatila. Ugotovilo se je. da je bila v tej trafiki izvita« propaganda in to kar več komadov.«
— Mariborsko in okoliško delavstvo ima v soboto 6. maja ob 20. v dvorani Sokolskega doma svojo tradicionalno akademijo.
— Četni ki mariborskega okrožja se pozivajo, da se javijo posamezno 27. in 28. aprila od 9. do 12. in od 15. do 18. pri br. Vojski v Gregorčičevi 26. Strogo obvezno!
— Iz tekstilne tvornice Zelenka in Co.
Od ponedeljka 1. maja naprej bo obratovala tvornica le tri dni v tednu. Če ne prispejo dotlej naročene količine bombaža.
— Ponienki pod lipo. F. S., koroško predmestje: Oba v Beograd.«
— Z Dravskega polja. Naši vrli slivni-ški Sokoli uprizore 30. t. m. na šolskem odru Meškovo dramo »Mati«. Pričakujemo tudi nacionalne ter sokolstvu naklonjene Mariborčane!
— Mariborski slaščičarji so zborovali pri Orlu. Poročali so predsednik združenja slaščičajev in medičarjev E. Hich. tajnik Koser in ljublj. delegat Lenardič, govorila sta mestni obrtni referent dr. Sen-kovič in zbornični svetnik Sojč. Pri volitvah so bili izvoljeni: E. Ilich predsednik, I. Tomovič podpredsednik, odborniki: R. Golež iz Celja. Fr. Hojker iz Ptuja. Namestniki: I. Požgan in I. Dufek iz Maribora. Lj. Domitrovič iz Celja. V nadzornem odboru sta P. Venko in T. Tomovič.
— Ali je g. žebot še poslanec alt ni več ? -»Del. pol.« poroča v št. 49: »Zadnjič smo ugotovili na podlagi pisanja »Slovenca«, da g. Žebot ne more biti več poslanec, ker ga je prej imenovani list v nekem poročilu označil kot bivšega poslanca. Na našo ugotovitev pa »Slovenec« ni nič odgovoril in tudi ne objavil, da bi bil g. "VVurzinger že poklican na mesto odstopivšega poslanca g. Žebota. — Naša notica je povzročila, da so ljudje pričeli g. Wurzingerja naravnost oblegati s prošnjami in ga rotiti, da naj se kot poslanec zavzame zanje. G. VVurzingerju gotovo ni prijetno, da se mora otepati prosilcev, nam pa tudi ne, da smo mu jih nakopali na vrat z našo ugotovitvijo, toda kriv je »Slovenec«, ki sedaj naenkrat noče z barvo na dan.«
— S sekiro na brata. V Slemenu v Selnici ob Dravi je nastal snoči usoden prepir med dninarjevim sinom Ferdinandom Bretolom in njegovo 161etno sestro, ki se je tako razburila, da je pograbila bližnjo sekiro in udarila brata tako močno po glavi, da se je nezavesten in ves krvav zgrudil. Bretola so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Njegovo stanje je resno.
Mariborsko gledališče
četrtek,  27.: ob 20. Upniki — na plan.
Red A. Petek, 28.: zaprto.
*
Mariborska drama pripravlja kot zadnjo letosiijo novost izvrstno poljsko Nie-wiaroviczovo komedijo »Hollywood«, ki je šla z največjim uspehom preko številnih srednjeevropskih odrov.
Tragična smrt
Maribor, 27. aprila
181etni hlapec Vid Lanc, ki je služil pri posestniku Matiji Strmšku v št. Vidu pri Vuzenici, je snoči hotel nakrmiti konja v hlevu. Ko se je pa približal kobili, ga je ta tako močno brcnila v trebuh, da se je nezavesten zgrudil. Nezavestnega so našli domači in ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati in je v strašnih mukah umrl. Brca kobile mu je na dveh krajih pretrgala črevai.
Iz Ptuja
— Akademija PjS V ponedeljek je priredil PJS na drž. realni gimnaziji v mestnem gledališču v proslavo 201etnice osvoboditve našega morja svečano akademijo z izbranim sporedom. Pozdravnemu nagovoru predsednika PJS sta sledili recitaciji po članih PJS Remčevi in Vošnja-ku. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor učencev ljudske šole pod vodstvom učitelja g. BaSa Andreja. Mladinski zbor je žel navdušeno priznanje. Potem je sledilo predavanje učitelja g. Viktorja Pirnata iz Ljubljane. Predaivanje se je vršilo s spremi je van jem skioptičnih slik. Predavatelj je žel za svoje predavanje toplo priznanje poslušalcev, saj je bilo predavanje zelo zanimivo in poučno ter propagandno za naše morje in našo mornairico. žal, da ni bilo gledališče tako zasedeno, kakor bi želeli  .zlrsti  glede na današnje prilike.
— Poškodbam je p°dlegel. Nedavno smo poročali o težki poškodbi 321etnega mizarskega pomočnika Ivana Hrenka, ki ga je poškodoval na Grajeni neki Ivan Šešerko. Hrenko se je zdravil v bobniči, pa je težkim poškodbam podlegel.
— Ogenj. V naši bolnici je izbruhnil v nedeljo ponoči ogenj, ki pa ni iraed težkih posledic. V kletnih prostorih se je vnelo žaganje in zaboji. Alarmirani gasilci so takoj prihiteli na pomoč, je pa med tem že osebje samo pogasilo ogenj in tako preprečilo veliko nesrečo, škoda je le neznatna.
— Občni zbor hišnih posestnikov v Ptuju. Te dni ae je vršil v gostilni Zupančič občni zbor hišnih posestnikov Ptuja in okolice .katerega se je udeležil tudi predsednik zveze g. Fretin ia Ljubljane.
Občni zbor je vodil odvetnik g. dr. Sluga, ki je obširno poročal o poležaju hišnih posestnikov, ki se morajo boriti z nazni-mi težavami, zlasti z davčnimi dajatvami. Veliko kritike je bilo zaradi plačila najemninskega dinarja pri mestni občini, katerega morajo odvujati hišni posestniki najpozneje do 10. vsakega meseca. Obširno je poročal tudi g. Frelih. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Sluga.
Iz Ljutomera
— Agilnost naših učitelje Odsek učiteljic JUU za srez Ljutomer priredi v juniju s sodelovanjem vsega članstva akademijo, ki bo obenem revija glasbenih, literarnih, dramatskih in telesno kulturnih sposobnesti našega učiteljstva. Na to kulturno prireditev že danes opozarjamo.
— Kriza v občinskem odb°m. V občini Razkiižje je podal ostavko na funkcijo člana uprave g. Friderik Mavric, posestnik v Robadih.
— Suš« po na»in vrtovih. Po naših vr. tovih vlada že precejšnja suša, ker že dolgo nismo imeli dežja. Kazalo je zlasti v nedeljo, ko so se podili po nebu črni oblaki, da bomo dobili že težko pričakovani dež, ki pa ga pri nas ni bilo. Huda suša se pozna tudi na travnikih.
— Avtomobilska zveza Ljutomer—Maribor. Mestna podjetja v Mariboru so zaprosila bansko upravo za izdajo ti ovo ljenja za avtobusni promet ra progi Maribor preko  Slovenskih  goric  v Ljutomer.
— Strel iz zasede. Marinčič Franc, posestniški sin iz Berkovcev, je šel ponoči v Selišče. Na potu je iz zasede nekdo streljal nanj ter ga zajel s kroglo iz samokresa v desno nogo, da so ga morali spraviti v bolnico.
Iz Cel*3
—c Ustanovitev rudarskih borz dela. V smislu naredbe o preskrbi nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev ter nameščencev so bile pri krajevnih bratovi skladnicah ustanovljene rudarske borze dela. Brezposelni rudarji naj sc zato prijavljajo pri rudarskih bor/ah dela.
—c Pevski koncert celjske gimnazije n vseh treh meščanskih :ol b<. v nedeljo 30, t. m. ob 17. v celjskem gledališču. Spored je zelo pester in bo nudil lep užitek. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruCc.
—c Tri nesreče. V Go&tilmčarski pivovarni v Laškem sc je do^otliLa v torek huda nesreča. Ko je 32-letni Idjučavntf r Adalbert Ccrvenv impregnira! tanke za pivo, je nastala eksplozija. Ccrvenv se je močno opekel po obrazu, hrbtu in nogah. V torek je padel 76-letni davčni nad upravitelj v p. Franc Krajne v Gornjem £ra<lu v svojem stanovanju tako nesreeno. da si je zlomil roko nad komolcem. Istega dne si jo 58-letna po-se*=tnica Marija Veterni-kova v Larkovi vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu pri padcu na vrtu zlomila levo nočjo v gležnju. Ponesrečenci sc zdravijo v celjski bolnici.
—c V celjski bolnici sta umrli v sredo 42-Ietna posestnica Ter&zija Kriveeva \r. Križ pri Podsredi in 45-letna najemnica Amalija Jeršičeva iz Vitanja.
—c Otvoritev H. celjskega kulturnega ledna bo v soboto 29. t m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Takoj po otvoritvi bo koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. Za nastop tega odličnega pevskega združenja, ki uživa velik sloves tudi izven naše države, vlada zelo živahno zanimanje.
Iz Radeč
— Po nesreči se je ustrelil. Pred kiat-kim je šel splavar Karel Lindič iz Radoć skozi mesto. Dospevši do krojača Podles-nika blizu mostu je segel nenadoma v žop, da bi si prižgal cigareto. V istem žepu je menda imel tudi samokres. Nesrečno naključje je hotelo, da se mu je samokres sprožil. Krogla mu je prebila srce. Nesrečni Lindič je izdihnil, ne da bi se zavedel. Pokopali so ga ob spremstvu številnih Sokolov na tukajšnjem pokopališču. Naj mu bo zemljica lahka. Preostalim naše iskreno sožalje!
— Gozdni požar je napravil okoli 10 tisoč din škode. Nedavno je izbruhnil v gozdu v Rudni vasi nad Radečami velik gozdni požar, ki je napravil posestnici vdovi Sotlarjevi za 3000 din škode, za okoli 7000 din pa je pogorelo graščinskega gozda. Varnostne oblasti so požigalcu že na sledi.
— Gasilska tombola. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo 7. maja ob 16. pred gasilarno veliko tombolo z bogatimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za. nabavo novega gasilskega orodja, ae občinstvo naproša, da pridno sega po tablicah, ki se bodo dobile po vseh radeških trgovinah.
— Novo obrambno društvo. Te dni se je ustanovilo v Radečah novo obrambno društvo, kateremu so se pridružila skoraj vsa domača društva,
— Ce*tni prah. Odkar imamo l^po solnč-no vreme, je po cestah zopet prah, ki se dviga visoko v zrak zlasti kadar drve skozi mesto avtomobili. Nujno potrebno bi bilo, da bi cesto večkrat dnevno škropili.
_ Ovinek pri Dldelu je nepotreben. Cesta, ki pelje iz Radeč na Vrhovo in dalje v Krško, ima pri Didelu blizu Vrhovega silno nevaren in nepotreben ovinek. Zato so odgovorni činitelji že pred leti pričeli z deli in postavili betonsko škarpo, oziroma opornike, ki še vedno stoje neuporabljeni. Cesta bi se namreč morala graditi preko teh opornikov. Delo pa že več let stoji. Naprošamo merodajne faktorje, naj odpravijo nevarni ovinek, na katerem se je pripetilo že več nesreč.
_ Zborovanje učiteljskih društev JUTT.
Sresko učiteljsko društvo JUU Ljutomer bo zborovalo v soboto 6. maja pri Sv. Juriju ob ščavnici. Začetek je točno ob 11. Dnevni red je običajen. Sresko učiteljsko drufitvo JUU Lendava bo zborovalo v soboto 6. maja ob 9. v Dobrovniku. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Dopisi in predlogi. 3. Predavanje g. Antaverja o računskem pouku. 4. Slučajnosti.
PRAVI UPNIK
Sef: No, ali ti je dal gospod Novak denar?
Vajenec: Ne. gos ped, v tisti hiši stanujejo štirje Noivaki in vsi pravijo, da vam niso nič dolžni. Eden me je celo zlasai in vrgel skozi vrata.
— Ta je pravi, kar poj U nazaj in zahtevaj od njega, denar.