Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III

VENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vaak dn sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljnb-Ijana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Zaton il. internacionate
Zborovanje francoskih socialistov v Parizu je boli, kot so udeleženci sami želeli, vsemu svetu pokazalo, da je kriza v socialni demokraciji segla tako daleč, da o II. internacionala že danes moremo govoriti le še kot zgodovinskem dejstvu. Naraščajoča kriza v francoski socialni demokraciji, ki uživa vse bLagodaiti "politične svobode in enakopravnosti, ponovno dokazuje, da razpad socialno demokraških strank niso povzročili toliko socialistom sovražni politični režami — ki so ga kvečjem pospešili — kakor zmotna ideologija, na kateri so bile zgrajene. Nasprotstev v marksistični ideologiji m biLo mogoče sprovesti v resnično življenje, dejstva so nijene idejne zmote kruto korigirala.
Marksistično tolmačenje modernega sveta je zelo »lično temu, kar fiziki označujejo s »priložnostno hipotezo«, ki je istočasno lahko zelo precizna pa tudi dokaij približnostna, ker meri življenje pod takšnim optičnim kotom, da varuj moreš spraviti vse, kar hočeš.
Karel Marx, ki je učitelj in prerok marksizma, je bil pq svojem krvnem poreklu jud. Bila mu le v krvi ona biblična ideja mesiamizma, ki protestira proti zatiranju naroda in mu kaže s preroško roko pot v boljšo bodočnost. Tako je tudi Marx oznanjal proletarcu, ki je trpel pod nečloveškim gospodarskim režimom, svobodo in pravico v novem družabnem redu. To vrednoten,je baš tega, kar je človeškega na poedincu, prepleta često Marksovo miselnost. Ob njej so našli hraniva in netiva vsi idealni borci za socializem. Vendar pa ima marksistična miselnost vse bolj pred očmi individutim kakor človekovo, osebo in vsakdo ve, da je med enim in dragim mogoče več kot ena nuanca. Marksizem se bori za človeka in njegovo pravico, nima pa pravičnega razumevanja za človekovo osebnost kot sestavino umrljivega telesa in neumrljivega duha — in to je njegova usodna pomota.
Karel Marx je bil nadalje oster opazovalec ta-časnega gospodarskega reda. Danes je sicer mogoče pokazati na gotove netočnosti v njegovem gledanju in sklepanju. Lahko je oporekati, da se koncentracija kapitala, kakor jo je Marx napove-dal, tri izvedla, saj na isti način in v isti meri ne, kakor je v »Kapitalu« predvideno. A kljub temu je treba objektivno priznati, da je za leta 1840 do 1860 Marx gledal bodoči gospodarski razvoj *<»lo prodorno in z redko ostrino duha. Če se nI izvršila koncentracija kapitala, kakor jo je napovedoval Marx, se je pa izvršila neka druga grupacija ekonomskih sil, ki je napovedani zelo slična: vstale so neodgovorne sile, ki kontrolirajo in dirigirajo ka-pitale. Kajti čemu iskati lastništva kapitala, ako kdo lahko z njim razpolaga kakor s svojino? Čemu si ne zagotoviti del gotovega dobička, kjer je iziključen vsak riziko eventuelne zgube? Takšnega gospodarskega sistema Marx res da ni predvidel, a to ni njegova krivda. Pač pa je krivda njegovih naslednikov, da njegovega nauka niso korigirali, kar je življenje pokazalo kot neuporabno. Kajti tudi ortodoiksni marksizem po našem mnenju prenese precej fantazije, kakor uči davna zgodovina marksizma, ko so si njegovi privrženci izposoj evali Ideje celo pri apostolih francoske revolucije, potem pri Proudhonu in Saint-Simonu ter v najnovejšem času franc. krilo celo pri Henryju Fordu.
Toda kljub vsemu je marksizem vendarle rodil eno veliko dejansko revolucijo, komunistično revolucijo v Rusiji, ki je edina ortodoksna marksistična revolucija in to kljub primesim slovanskega nihi-lizma, kljub korekturam od Lenina do Stalina, kljub često ogorčeni opoziciji v lastnem taboru. Toda ravno njen rezultat ruši marksizem. Kaj bi mimo opoja nerazsodnih množic sodijo tisti, ki jasneje vidijo, da je marksizem v Sovjetski Rusiji pač spravil v pogon ogromno materielno produkcijo — kar pa bi bržčas storil tudi ameriški velekapital, ko bi mu deviška ruska in sibirska zemlja bila izročena v eksploataoijo — da pa ni ustvaril človeškega družabnega reda, ki bi bil v stanu trajno zadovoljiti delovnega človeka.
Na marksizmu je bila zgrajena tudi nemška socialna demokracija, vogelni kamen II. internacionate. Ob drugi priliki smo opozorili na to, kako je ta ponosna stavba pričela razpadati, še preden so nanjo navalile oborožene Hitlerjeve čete. Hitlerjeva ideologija seveda ni nič boljša kot marksistična, saj vsebuje mnogo bistvenih elementov, ki so vzeti iz marksizma. Tudi je znano, da se je velik del onih mas, ki so preje iskale zatočišča v komunizmu, enostavno prelil v hitlerjevstvo in najbrž nimajo tako napak tisti, ki napovedujejo, da se bo Hitlerjev pokret postopoma sploh prelevil v nekakšen nemški nacionalni boljševizem. Poudariti hočemo le dejstvo, da se »diktatura mase«, kakor ie bila vedno ideal marksizma v Nemčiji, ni pričela izvajati pod marksistično, temveč narodno socialistično egido.
Sedaj se je pričelo majati tudi francosko krilo [I. internacionale. Sicer povedano po pravici, francoska socialna demokracija nikdar ni posegla tako globoko v narodovo življenje kakor nemška in se ie pred vojno celo tako močna osebnost, kakor je bd Jaurčs, mogel uveljavljati na kongresih II. internacionale predvsem z nemškim vplivom. Po vojni pa je francoska socialna demokracija ostala brez pravega vodstva. Leon Blum je pač šef stranke — faute de mieux. Volitve so francoskim socialistom vsakokrat vrgle več kvantitativnega kakor kvalitativnega prirastka. Zato ie tudi bilo vedno težavneje ohraniti enotnost v stranki. Dva centra bolj in bolj privlačujeta njeno parlamentarno frakcijo: na desnici Herriotovi radikali, ki ne polagajo tolikšno važnost na doktrino kakor da praktično zadovolje svojega malega in srednjega Sloveka-
voiivca _ in na icvici komunisti, ki so skorai brez
voditeljstva, ki pa vendarle še nekako čuvajo plamen socialne rcvolucij*.
Kaj pride po potoma marksističnega socializma v Franciji
Napoveduje se konservativna
vlada Tardieu-a
Desničarski socialisti delajo konkurenco nacionalistom v obliki neofaštzma
London, 30. jul.
Potek in rezultat kongresa socialistične stranke v Parizu je predmet resnih razmišljanj po vsem evropskem časopisju, posebno pa v Angliji, ki se od nekdaj jako zanima za to, kaj se godi v fran-; coski republiki, s katero Anglija že več kot 20 let vodi vzporedno politiko v Evropi. Govori socialistov Marqueta, Monttagnona in Deata na kongresu pomenijo tudi za Anglijo pravo senzacijo. Zato ni čudno, da se bavi s tem dogodkom vse angleško časopisje s »Timesom« in »Daily Telegraphom« na čelu.
„Razbita ladja socializma, na kateri so dvignili nacionalno zastavo'*
Poudarja se, da dogodki na pariškem kongresu nikakor niso golega taktičnega značaja. Res, da se je zgodilo letos to, kar se je med francoskimi socialisti godilo vsako leto. Tudi topot je večina kongresa izrekla 80 poslancem svoje parlamentarne frakcije grajo, ker so glasovali za vlado v popolnem nasprotju z načeli marksističnega nauka. Kakor vselej, si poslanoi iz tega niso ničesar storili in bodo prihodnjič zopet glasovali za vlado. Kakor vselej, jih stranka tudi topot ni izključila, ampak je hotela samo poudariti, da v bistvu stranka po svoji večini ostaja zvesta Karlu Marxu. Toda topot se je vendarle pokazala neka globoka razlika s prejšnjimi leti.
Voditelji socialistične opozicije so namreč vrgli v kongres svoje stranke čisto nova gesla, kri se popolnoma razlikujejo od dosedanjih marksističnih. Socialistični poslanci z Renaudelom na čelu so podali izjavo, v kateri pravijo, da topot absolutno ne gre za kakšne taktične razlike, ampak da se oni od večine razlikujejo v principih. Opoziicija hoče apelirati od strankarskih bomcev in strokovnih tajnikov na socialistične mase in že pripravlja agitacijo v tem Smislu. Socialistične mase je treba poučiti, da večina njenih voditeljev ne hodi več s tokom časa in da zagovarja ideje, ki so zastarele in ki jih je življenje zavrglo. Zato se danes more z gotovostjo reči, da je socialistična stranka Francije razbita in da se še komaj drži nad vodo s svojo uiporno posadko, med katero so najboljše glave dvignile zastavo nekega novega nacionalnega socializma. To je vsekakor dejstvo ogromnega pomena ne samo za Francijo, ampak za V90 Evropo. Tukaj hočemo navesti tri mnenja, ki krožijo med javnostjo o tem zares epohalnem dogodku.
Vpliv iašizma tudi na Francoze
»Daily Telegraphc, ki že od nekdaj simpati-zira s fašizmom, pravi, da se v Franciji poraja neofašizem in da se je na kongresu socialistične stranke v (Parizu pokazalo, kako da se med socialisti samimi širi prepričanje, da tudi francoski parlamentarizem pada in da je treba priti do avtoritarne vlade, ki se bo naslanjala na navdušenje narodne mladine. Zgled Italije in Nemčije je našel pristašev tudi v socialistični in republičanski Franciji in Francozi pravijo: Kaj nam koristijo gesla revolucije, ako nas ne morejo rešiti sedanjega kritičnega položaja. Na vsak način so Francozi odločno zavrgli levičarske režime, ki so samo igrača v rokah egoizmov parlamentarnih klik. Toda kdo naj vzame v roke vajeti francoske republike? Ali Tardieu? Ali Flandin? Zaenkrat še ni videti močnega človeka, ki naj bi prevzel to nalogo, toda — tako zaključuje »Daily Telegraph« — v Franciji so, kadar se je pokazala potreba, vedno našli moža, ki je narodu pokazal pravo pot iz kaosa.
Samo reformiran marksizem?
V krogih laburistične stranke pa vlada sledeče mnenje: Marquet, Montagnon, Deat in njihovi
Dunajska vremenska napoved: V petek bo najbrže še precej jasno, tuintam nevihte, potem pa bo bolj oblačno in polagoma se bo začelo slabše vreme. Že v soboto bo najbrže velika sprememba v vremenu
Zagrebška vremenska napoved. Precej stalno, deloma oblačno in zmerno toplo.
tovariši niso nobeui pravi fašisti. Oni so proti vsa- | celota, ki se brani, in da je treba vzajemnosti »takemu imperializmu ali militarizmu in ne izhajajo | nov, da se narod ohrani. Vsled tega 9e razume, da
is reakcionarnih ideologij konservativcev. Pač pa so zavrgla dogmo razrednega boja, katere tudi angleški laburisti že od nekdaj ne priznavajo v marksističnem smislu. Nanje je vplivala sedanja gospodarska kriza, ki jih uii, da mora ves narod biti
so socialistični poslanci glasovali tudi za vojni proračun in da bodo glasovali zanj tudi prihodnjič, kakor so izjavili po kongresu v manifestu na ve« narod.
Ne: nov antimarksistični socializem
Toda to mnenje laboristov ne drži. Kdor je poslušal govore opozicion&lnih socialističnih poslancev, predvsem pa govor najboljšega ideologa modernega francoskega socializma Deata, absolutno ne more pritrditi optimistični sodbi angleških laburistov, ki skušajo dogodke na kongresa francoske socialistične stranke kolikor mogoče omiliti, ker se bojijo razpada II. internacijonale. Deat j« čisto izrecno izjavil, da je treba korpora. tivne države in načrtnega gospodarstva pod vodstvom avtoritarne države, kar je v popolnem nasprotja x liberalno demokracijo. To je Deat izrecno izjavil, in sicer ne v kakšnem izbruhu temperamenta ali iz opozicijske kljubovalno«ti, ampak čisto mirno v govoru, v katerem j® naravnost za. risal program novega življenja in narodn odgovarjajočega socializma, ki je zelo oddaljen od marksističnega.
Ali z drugimi besedami t
neofašizem	"
Čisto pravilne so torej besede, ki jih je napisal znani Henry Kerillis, ki že dve leti v »Echo de Pariš* oznanja »narodno obnovo« v smislu konservativnega fašizma. Kerillis je nekako začuden, da mu sedaj delajo konkurenco socialisti, in pravi: »Že nekaj mesecev smo slutili, da se t naročja socialistične stranke poraja zavestno aH podza. . vestno nek neofašizem. Deat je t govoru, ki je bil ' silno prepričevalen, zarisal velike linije modernega in obnovljenega socializma. Socialisti, ki v svetu največjega gospodarskega nereda izjavljajo, da mora postati socializem otok reda in avtoritete, so zapustili parlamentarizem in demokracijo. Socialisti, ki izjavljajo, da je revolucionarne romantike konec, da je internacionala preživela svoj vek in da se morejo velika gospodarska vprašanja rešiti samo v nacionalnem okvira, so zapustili dogme
marksistične cerkve. Naj svoje reformne idej« sa-krivajo s še tako previdnimi frazami, oni so socialisti Mussotinijeve in Hitlerjeve šole. Na to mo. rento reči, da socialistični kongres ne pomeni samo razdobja v zgodovini francoske socialistične stranke, ampak tudi v politični zgodovini Francije, ker se je porodil francoski neofašizem. In kar je najbolj čudno — porodil se ni na desnici med konservativnimi strankami, ki nimajo nobenega d i na mizma, ampak na levici z dinamiko proletarskcga pokreta. Seveda je vprašanje — končuje Kerillis svoj članek — ali bodo imeli naši moderni socialisti tudi uspeha, in če ne bo morda le konservativni Tardieu tisti, ki bo faktični obnovitelj Fran. rije.«
Tardieu: II. internacionale ni več!
Kako misli Tardieu sam, to beremo v »Liber-te«, kjer ta bodoči mož piše: >11. internacionala je danes najbolj zastarela in najbolj diskreditirana politična organizacija sveta. Tisti socialisti, ki so v vladi, so doživeli nepopravljive poraze v Nemčiji, Angliji, Avstriji in Avstraliji. V opoziciji pa socialni demokrati niso rešili niti svoje časti, ampak so se brez pridržkov ponižali. II. internacionale ni več!<
Nova doba v zgodovini Francije
Manifest desničarske skupine socialistov bo neizogibno dovedcl do razkola. Jeseni, ko se zopet zbere zbornica, bo 80 socialističnih poslancev glasovalo za Daladiera, 50 ortodoksov pa bo skupaj z desnico in komunisti glasovalo proti. To bo imelo skoro gotovo za posledico padec Daladiera in j prihod Tardicua. Zato se lahko reče, da pomeni kongres socialistične stranke r Parizu novo razdobje notranjepolitične zgodovine Francije.
Po podpisu pakta četvorice
Mussolini zeli sprave z Jugoslavijo
Pari«, 20. julija, tg. Jugoslovanski poslanik v Parizu Spalajkovie je izrazil na Quai d Orsavu zadovoljstvo svoje vlade radi podpisa pakta štirih velesil, dalje upanje svoje vlade, da bodo posledice tega pakta srečne in zahvalo, da je francoska vlada pri tem toliko prispevala za mir. Kakor piše »Petit Parisien«, je Mussolini po podpisu pakta štirih velesil izjavil formalno svoj desinteresement nasproti Jugoslaviji in se izjavil pripravljenega, v duhu sprave rešiti še precej številna nerešena sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo in obenem v konkretni obliki dati izraza temu, da je ponehala napetost med obema državama.
Pariz, 20. julija, tg. De Jouvenel izjavlja v intervjuju v »R6publique«: »Mussolini nj povedal nemškemu nacionalizmu, da ne odobrava nekaterih
njegovih korakov. Ne pusti pa, da bi se takoj od začetka obsodil ves režim radi nekaterih napak, katere bo gotovo popravil. Pogajanja s Hitlerjem smatra Mussolini za mnogo lažja, kakor z zastopniki stare Nemčije.< De Jouvenel pravi dalje: »Če more biti v gotovih važnih vprašanjih italijanska in francoska politika skupna, se nikakor ne sme od Italije zahtevati, da bi vodila s Francijo kako politiko proti Nemčiji. Francija ima velik interes pri tem, da izkoristi vpliv Italije na Nemčijo. Razumeti moramo, če Mussolini v paktu štirih velesil vidi instrument za potrebni uspeh razorožitvene konference in zahteve precizne odredbe glede razorožitve, da Mussolini pri tem enako čvrsto, kakor mi, odklanja Anschluss in zopetno oborožitev Nemčije.«
Pakt četvorice ima zahrbtne
fl/IftlDftP Senzacionalna razkritja „Journal de Geneve4' ■!WI*lt?fIt? o revizionističnih namerah Anglije
Ženeva, 20. jul. 1. Veliko senzacijo je t diplomatskih krogih povzročil članek v »Journal de Geneve« o revizionističnih izjavah angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona. Po odkritju švicarskega dnevnika je angleški zunanji minister na banketa v kralj, institutu imel senzacionalen go-
V t<yn je jedro spora in težav francoske socialne demokracije: ako vztraja na svojem revolucionarnem programu, potem čuti, da je njena logična pot v komunizem. Ako pa vztrajajo v stranki, kakor je sedaj, dejansko zapuščajo revolucionarni socializem in se vživljajo v družbo, ki bi jo prav za prav morali proklinjati, a je ne, ker jim je koristna in še kako koristna! (Bluml) Toda v tem primeru jim volivstvo in poslanci uhajajo k radikalom, ki politično in gospodarsko več nudijo. Odtod iskanje novih gesel, ki pa niso več marksistična, ampak dobesedno vzeta iz fašističnega lovarji-Ideologija, za katero je glasovala skoraj tretjina francoskih socialističnih delegatov na zadnjem kongresu v Parizu, ne pomenja nič manj kakor popolno izdajstvo nad marksizmom.
Revolucionarni marksizem je v razsolu, ker njegovi pristaši nimajo reč ideologije, ki bi jih za dovoljila in v katero bi verovali. II. internacionala jc v zatonu. Pa tudi III. internacionala komunistov, ki kaže več življenjske sile, ne bo izšla iz ruskega eksperimenta neokrnjena. Kajti v svoji io-akciji proti meščanskemu kapitalizmu — ki se rjši tudi brez komunizma — so v Rusiji zgradili super-kapitalizem, ki že danes v svojih posledicah kaže
iste učinke. Poleg tega pa komunizem razodeva isti prezir človeka in človekove osebnosti, ki |c tako značilen za kapitalizem, proti čemer e ie opravičeno uprla vsa notranjost delovnega človeka.
Ob izumiranju II. internacionale se razno meščansko in od kapitala subvencionirano in najeto časopisje ne more dovolj razpisati od veselja in zadoščenja. Toda to veselje je vsekakor prer.mo in le trenutno opravičeno. Socialna demokraera propada, ker ni izvršila, kar je obetala, dasi ji nno-gih zaslug za proletariat objektivna zgodovina ne bo mogla odrekati. Vrši se globoko presnavljanie v mišljenju narodov, ki išče novih temeljev človeške družbe, drugačnih, kakor si jih je zamislil marksizem. Toda klic po pravici, po pravičnem vrednotenju in spoštovanju človeka in njegove osebnosti je ostal in bo živel dalje kljub trenutni zameglenosti mnogih pojmov. V tem pogledu človeška družba ne pozna pota nazaj, ampak edinole naprej. Če so sc razni fašizmi mogli kolikor'o ilu, uveljaviti, se je to zgodilo le radi tega, ker so delovnemu človeku obečali ustvaritev pravičnejših življenjskih pogojev. Zaenkrat obljube še čakajo na dejanja, jx> katerih edino bo delovni človek presodil novega gospodarja.	Drin.
vor o reviziji mirovnih pogodb in meja. V STojen govoru je Simon naglasil, da je podpis pakta četvorice sedaj izhodišče velike mednarodne akcije na področju revizije mirovnih pogrnili v "Evropi. Prišel je trenutek, da so prične z revizijo poljske meje, kakor tudi meja Male zveze in Mndjarske. Ker jc zapihala metoda sporazuma, a čl. 19 pakta Zvezo narodov ne dovoljuje, da bi se uporabil, se mora revizija izvršiti v okvirju pakta štirih. Po mnenja omenjenega švicarskega dnevnik« jc hotel angleški zunanji minister s tem izraziti name mnenje MacDonalda, ki jc po neuspehu svetovne gospodarske konference »v Londonu prišel do prepričanja. da morajo vsi mednarodni napori iti preko aparata čc-trornoga pakta.
Krakov, 20. jul. ž. >Ilustrowanny Kurjer Cod-rienny« komentira vest Švicar, dnevnika »Journal de Genove« ter izjavlja, da bo Poljska to vest do izjavo angleško vlado sprejela na ta način, da sc bo videlo, da sc zaveda svojih lastnih moči. Poročilo »Journal de Geneve« potrjuje pravilno sta lišče Poljske, ki jc kategorično odklanjala pakt štirih zapadnih velesil. Dovolj je citati italijansko in nemško izjavo, da človek pride do spoznanja, da hočeta obe vladi dati paktu štirih jasen rcvizio-nistični značaj in še bolj jasen značaj napovedovanja r Evropi. Ta trud dveh po rcviaiji hreprne-čih oblasti ustvarja novo atmosfero nezaupanj« v Evropi. Pakt štirih iiipadnih vplesi! postaja vedn« bolj pakt kaosa.
Pariz, 20. julija, tg. Kor sc nameravajo obnoviti odnošaji med Španijo in Rusijo, so govori. da bo postal Lunačarski predanih v Madrkin.
še enkrat f,Jadranski pakt"
Načrt, star deset let
Fašizem je uničil grandijozen načrt Pašič-Nitti-Trumbic
t
II.
Tik pred ciljem
Na drugem mestu prinašamo drugo besedilo kot dopobiilo k temu kratkemu poročilu iz Nitti-jevega programa, ki je tak, da ga mora te danes vsak iskren prijatelj Italije in evropske konsolidacije v popolnem obsegu odobravati in le obžalovati je. da se je radi Mussolinijveega fašizma, ki je prisilil Nittija k odstopu tik pred zaključitvijo tega, za Italijo in vso Evropo rešilnega pakta — popolnoma pozabil. Nitti je pravilno ocenjeval to dejstvo, ker je obsodil tudi posledice fašistovske politike proti Jugoslaviji, trdeč, da je Jugoslavija radi fašistovske napačne politike postala zaveznica Francije in Man Male zveze in da utegne biti ta nesporazum zelo nevaren, ker fašizem podpihuje še Bolgarijo in Madjarsko proti Jugoslaviji ter na Balkanu propagira 0110 vretje večne vojne nevar-uosli. Norosti italijanskega fašizma, ugotavlja dalje Nitti, so ustvarile v Italiji protijugoslovanski nacionalizem, v Jugoslaviji pa protiitalijanski nacionalizem. Ta dva naroda, ki bi ju morale zediniti tolike skupne koristi, trpita zdaj radi mržnje, ki je eden med največjimi vzroki evropskega nemira. In radi sovraštva je padlo aneklirano ljudstvo na vzhodni meji Italije v strašno bedo. a najbolj Reka. Ti kraji, ki so bili za drugih dni napredni, bogati in ekspanzivni, so postali razvalina ekonomskega propadanja.
Miljarde ležijo v kraški zemlji
Dostaviti pa treba še to: Radi fašistovske pro-tijugoslovanske sovražne politike je Italija pričela graditi ob meji na erti od Triglava do Reke forti-fikarijo največjega obranibno-napadalnega sistema in vanj zabila milijard? in milijarde, jzžetih iz bednega in sestradanega ljudstva Italije, uničila vso visoko kulturo Slovencev in Hrvatov, razbila in uničila blagostanje prebivalstva r Primorju in *e oborožila tako, kol nobena druga država na kontinentu, ra/.un morda Francije. 100 milijardni notranji dolg Italije je danes zgovorna priča, kain je privedla Italijo nora politika, na čigar račun je šla ogromna reka lir r kraška tla, odkoder se uik-rfar več ne povrnejo. Kakšno škodo je Italija do danes pod fašistovsko trgovinsko politiko imela, pa ne govorimo Ko ho prišel čas za to, Ik> objektivna sodba zgodovine primerno ocenila slepoto fa-šistnvskega sovraštva do Jugoslavije in vso nsod-noft zgrešene politike, odkar 90 si fašisti po sla. bom zgledu Sonninovem zabili v glavo, da morajo rt> vsako ceno uničiti vsako sled o Slovanih na tleh povojne Italije ter tudi Jugoslavijo samo.
in hahšen je uspeh?
Realni uspehi take sovražne politike so mirnemu motrilou po desetih letih fašistične vlade na dlani. Glavni cilj M11 sso I in i je v, uničiti Jugoslavijo za vsako ceno, njegov osnovni ceternm censeo je ■*b političnih dejstvih zlasti letošnjega pol leta izjalovljen za vselej. Danes je bolj v interesu Italije. da ii-čo sporazuma z Jugoslavijo za vsako ceno. Čimprej« — tem bolje zanjo. Čas potrpljenja, je odločil proti Italiji in v končno korist Jugoslaviji. Fašistična Italija je izgubila deset let trajajočo Itorbo na življenje in smrt. Jugoslavija je ostala, oškodovana sicer, toda žrtve Italije v ekonomskem ■11 političnem pogledu so neprimerno težje vrste 11 vse obsežnejše. In bodo še bolj. ako bo zavlače. vala predolgo pameten sporazum. Ta sporazum pa bo moral sloneti samo na propoziciji Nitti-Pašiče-vega sporazuma, toda s precejšnjimi dodatki in korekturami, res da na škodo londonskega pakta iz 1. 1915, zato pa v korist cele Evrope, kor »jadransko vprašanje« ni le vprašanje Italije in Jugoslavije. nego vse one Evrope, ki jo je zaobsegala r svojih mejah bivša avstro.ogrska monarhija. Jadranski nal-t zato nc tiče edinole dveh, treh držav oh Adriji, tiče vse druge, ki so dalje v zaledju prav iz življenjskobitnih razlogov, kar je striktno dokazala ogromna kriza, ki je nastala na tem ozemlju in posredno po reli Evropi prav radi tega. /ta je Italija na podlagi londonskega pakta in ver-»ajske mirovne pogodbe skušala uničiti drugo Karta« i no — Jugoslavijo, a upropastila pravzaprav najprej sebe in druge, ne da hi dosegla svoj cilj, Kdor hoče rešiti Evropo, jo pametno in smotrno preuredit, ta naj ne pozabi na Nilti-PaSičev erojekt evropske restavracije. Tu pa treba teme-
ljito rešiti eno vprašanje, ki je — slovensko vprašanje v Italiji.
Zakaj brez temeljitih, globoko segajooih repa-ratur si resnično iskrenega, nehinavskega prijateljstva, kot si ga je zamislil Nitti, ni možno niti misliti. Da bi fašizem bil danes za tako prijateljstvo sploh sposoben, v to pa resno dvomi: vsak razsoden človek.
Barikada nezaupanja in krivic
Fašizem sploh nima tiste moralne kvalifikacije. kot so jo imeli državniki in politiki Nittijr. vega kova! Med njim in Jugoslavijo »toji nepremostljiva barikada, ogromen ziil nezaupanja in krivic, ki jih ves slovanski rod na jugu komaj pomni iz dobe najbolj krvavih dni turške groze. Ta zid pa je sezidal fašizem ravno tekom desetih let, kako naj ga čez noč sam — podere? Bila bi prehuda, prekrvava ironija zgodovine! Ali pa nepojmljiva neprevidnost jugoslovanske diplomacije, če bi sklepal« s fašistično Italijo prijateljski pakt ne glede na vse, kar se je zgodilo izza Nittijevih dni do današnjih skušenj.
Ako bi se pa zgodil ta politični čudež
da bi se s francosko diplomatsko spretnostjo vendarle z Italijo pod Mussolinijevim vodstvom sklenil >,iadrauskj pakt« popolnoma v duhu Nittije. rega programa, potem bi to pomenilo za vso Evropo ogromen dobiček.
Na mah bi namreč stali ob dejstvu, da bi Italija imela carinsko unijo iiele z Jugoslavijo, nego tudi z vso Malo »vezo, kateri hi se ,brez vseh pomislekov lahko priključile vse one države, ki se danes se kakorkoli poinišljajo stopiti v najožjo zvezo z državami Male zveze prav radi dosedanje fašistovske protijugoslovansko politike. Radi ogromnih političnih in gospodarskih koristi, ki hi jih vlivala v prvi vrsti Italija sama, če bi Musso-lini z Jugoslavijo sklenil »jadranski pakt« na iz. popolnjcnem Nittijcvem projektu ob asistenci Francije in njenih ogromnih zlatih rezerv ter 1 blagoslovom Anglije, radi resnične širokopotez-nosti take konstruktivne evropske politike bi se danes izplačalo nadkriliti versajsko mirovno pogodbo in vse dosedanje pakte z najnovejšim londonskim vred!
Zarja nove dobe
Po 15-letnem premirju bi končno dobili oni
trajni mir Evrope in ono varnost meja, ki je ne morejo najti razorožitvene konference in ne nuditi noben moderen trdnjavski sistem, nobena strateška meja. Koliko bi Italija mogla prihraniti samo pri svojih izdatkih za vojaške namene, koliko tudi Jugoslavija, o tem se da misliti ob milijardnih izdatkih obeh držav, izdatkih na račun brezposelnih mas in pomanjkanje trpečih milijonov itd. Če bi obe državi le del oboroževalnih in v vojaške svrhe porabljenih svot porabile samo za ceste«..Železnice in druge plodonosne naprave, bi zaposlile vse svoje brezposelneže in odprle vrata nele svojemu kulturnemu razvoju, nego procvitu vsega Podonavja in Balkana in še čez. Naj bi Mussolini le pretehtal do zadnje misli vse ogromne posledice v ta namen prepotrebnih žrtev za lastno svojo domovino, če bi bile revnim množicam Italije odprte poli v ves ogromni svet. ki bi se jim na mah razgrnil, čim bi velikopotezno in z največjo širo-kogrudnosljo napravil križ čez dosedanjo svojo in vso italijansko imperijalistično politiko ter z Jugoslavijo sklenil tak prijateljski pakt, kot ga je hotel Nitti, brez topov in pušk, brez letal in groženj. bi inieli v rokah ves njegov narod; imel bi srca vseh Slovanov od Urala do Triglava in še čez!
Pobratimaja med Romani in Slovani bi bila popolna, nji pa bi sledila še sprava Nemcev z Romani in Slovani, ker bi morala sama po sebi navzlic hitlerizmu.
Pa lo bi že bila — Panevropa, sanje norcev idealistov, ki sovražijo norost »velikih- ljudi.
Pri sklepanju »Jadranskega pakta« gre za sloves in prestiž Mussolinijev. Tu se izkaže, ali je res državnik nenavadnega formata ali pa le lepo beseden Italijan Sonninovega kova — brez velikih idej 111 dejanj za splošno človeško korist.
(Pravi fašist po svojem bistvu ne more nikoli bili panevropeječ in kozmopolit.. ■ O11 ostane vedno in povsod le pristaš Sonninovega -sacro egoismo«.	P.
Spor mod Avstrijo in Nemčijo na višku
Vojaške posadke ojačene
Dunaj, 20. julija, tg. >Ncuifjkeits Weltblatt< poroča, da so bile ojnčenc vojuške posadke v Salzburgu, Kufstoinu in Feldkirclinu, da se s tem pomiri obmejno prebivalstvo v zgornji Avstriji, na Salzbtirškem, Tirolskem 111 Vorarl-bergu.
Katoliški voditelji iz Nemčije so že oficielno sporočili na Dunaj, da zaenkrat ni misliti na to. dn bi se preklicala naredba, po kateri je plačati za potovanje v Avstrijo 100(1 mark, toda da ni več rnčunntj s tem, da bi se mogli nemški katoličani udeležiti katoliškega shoda na Dunaju.
Ljuta radijska vojna
Dunaj, 20. julija. 1. Radijska vojna med Nemčijo se je od snoči še poostrila. Do sedaj je mona-kovska radijska postaja oddajala trikrat tedensko predavanja proti Avsiriji. Ta propaganda pa se bo pričela sedaj na vseh nemških radijskih postajah, ki so že prejele propagandistični materija! Ta poostritev je prišla radi protesta Avs4rije pri radijski zvezi v Ženevi, ki se je popolnoma postavila
Podpis nemškega konkordata
Sodeloval je tudi pretat Haas
Rim. 20. julija tg. Danes zvečer sta kardinal državni tajnik Paccelli in nemški kancler Papen podpisala nemškii konkordat. Ob tej priliki je papež podeli Papenu veliki križ Pijevega reda, največje odlikovanje, ki ga inore dati Vatikan nekronanim glavam. Podkancler .Papen pa je s svoje strani izročil kardinalu, državnemu podtajniku Pacceltiju kot darilo nemške vlade nad 1 m visok kip Marije iz meissenskega porcelana, ki ga je Papen prinesel s seboj z letalom. Po podpisu konkordata je sprejel papež v 20-minutni avdijenci Pa-jena in minieterijalnega svetnika Buttsmanna. Po
avdijenci pri papežu je Papena sprejel Mussolini v beneški palači.
Pripomniti je, da je bil pri podpisu, odnosno pri prvem delu čitanja listin prisoten tudi prelat dr. Kaas, ki je zelo aktivno sodeloval pri pogajanjih za konkordat. Prelat Kaos pa je moral zapustiti sejo pred zaključkom, ker je bil tudi on sprejet v avdijenci pri papežu. Tudi pri parafiranju konkordata je bil navzoč prelat Kaas. Državni podkancler Papen bo zapustil Rim najbrže v soboto. Objava konkordata se bo izvršila istočasno v Rimu in Berlinu v soboto popoldne.
K jubilejnim slavnostim v Ljubljano!
Belgrad, 20. jul. 1. V Belgradu se je osnoval poseben pripravljalni odbor za udeležbo na jubilejnih slavnostih v Ljubljani dne 29. in 30. julija. Pripravljalni odbor pripravlja v sporazumu z društvom »Putnik« poseben brzovlak. Razen belgraj-skih Slovencev je pripravljalni odbor polom župnih uradov povabil tudi ostale Slovence iz Srbije, Bač-ke in Banata, da se priključijo temu izletu v svojo ožjo domovino, da lahko skupaj s svojimi rojaki počastijo 1900 letnico smrti Odrešenika in visoki jubilej slovenskega očeta, nadškofa Jegliča. V teku štirih dni sc je že prijavilo nad sto udeležencev. Belgrajska Marijina družba bo nesla s teboj svojo zastavo in bo okrasila tudi vlak. Vabimo vse bcl-grajske Slovence, da se čimprej priglasijo za potovanje v Ljubljano, ker je število udeležencev omejeno. Cena vožnji iz Belgrada v Ljubljano in nazaj v 3. razredu je 160 Din. v 2. razredu 300 Din. Odhod vlaka iz Belgrada bo v petek 28. julija ob 22, vrnitev v Belgrad bo v torek 1. avgusta ob 7.15 zjutraj. Prijave se sprejemajo v župnem uradu v Krunski ulioi 23. Zadnji dan za priglasitev je sreda 26. julija.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 20. julija. 1. Premeščeni so: v oddelek za kontrolo dohodkov pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic Anton Križan, prometnik 8. pol. skup. na postajo Subotica; Josip Maričnik-Smrečnik, pomožni oficial 10. položaj-ne skup. na posta jo Poljčane; Alojzija Čaks, blagajničarka 9. pol. skup. na postajo Ljubljana gl. kol.; Tomaž Dcutscher, oficial 9. pol. skup. na postajo Maribor gl. koi.
Belgrad, 20. julija. 1. Davi so prispeli v Belgrad zastopniki banovinskih uslužbencev iz vseh devetih banovin, da intervenirajo pri prometnem ministrstvu radi voznih olajšav za banovinske uslužbence, ki imajo do te vožnje po zakonu polno pravico, vendar jim pa do danes še ni bila priznana. V teku prihodnjih dni bo deputacija sprejeta pri prometnem in notranjem ministrstvu. — Banovinske uslužbence iz dravske banovine zastopa višji računski inšpektor g. Jože Pire.
Belgrad, 20. julija. 1. Državno sodišče za zaščito države je izreklo danes obsodbo proti liSkim vstašem. Obsojeni so: Josip Japunčič na 15 let težke ječe in izgubo državne službe; Branisel Bedekovič na 12 let težke ječe, oba tudi na trajno izgubo častnih pravic; Nikolaj Asancajič na 4 leta težke ječe in 5-letno izgubo častnih pravic; Jurij Erkovič in Albin Hammerschmied na 6 let težke ječe in trajno izgubo častnih pravic; na dosmrtno težko ječo in na trajno izgubo častnih pravic sta obsojena narednika Josip Čačič in Štefan Mal-baša; Milan' Stilinovič na 10 mesecev zapora; Šti-mac in Devčič pa na 6 let težke ječe.
Belgrad, 20. julija. 1, V Jugoslovansko nacionalno stranko je prijavil svoj vstop poslanec dr. Štefan K r a f t , zastopnik nemške manjšine v Jugoslaviji.
Za starše dijakov
Belgrad, 20. julija. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva opozarja dijaške roditelje, naj si pravočasno preskrbe potrdila o \ is« t k ost i davkov, ki so potrebna za odmero šolnine pri vpisu dijaka v šolo. Ta potrdila izdajajo davčne uprave in drugi uradi, ki izplačujejo prejemke ali pa pobirajo davke. Osebam, ki plačajo uslužbenski davek z davčnimi znamkami, izdajajo ta potrdila delodajalci, pri katerih so le osebe nameščene. Vsa potrdila zaradi šolnine jc treba kolkovati s kolkom za 20 Din. Pri vpisu Več otrok ene in iste osebe v razne šole, si je treba preskrbeti za druge otroke prepise teh davčnih potrdil. Te prepise je treba kolkovati z 10 Din.
Pos( leti dalje
Moskva. 2tt. julijn. AA. Zaradi slabega vremena je ameriški letalec Post pristal v Ruklo-vu. ki je 1180 km oddaljeno od Haburovskeg«. V llnbarovsk je prispel davi ob 3.45, ob 5.58 |wi jc nadaljeval polet na Aljasko.
Pred odhodom iz Habarov.ska je Post izjavil. da l<> pot nc lw> mogel obleteli zemlje v 4 dneh. kakor je prvotno nameraval, upa pa. dn bo potolkel svoj rekord iz leta 1931. ko je potrelioval (> dni.
Ruski letnler Levanevski je prispel v A nadir. Danes bo odletcl z Matternom na Aljasko.
Roparska romantika v Romuniji
Bukarešta, 20. julija. AA. Rador poroča: V vlaku, ki vozi iz Plocstija v Brnsovo, razbojniki iznenada napadli |K>tnike. Policijski organi, ki so se nahajali v vlaku, so sc takoj vrgli na razbojnike. Prišlo je medsebojnega obstreljevanja. Razbojniki so pobegnili na krove vozov nato pa čez nasipe v gozdove. Na progi so
1 .	-'n: ......i„ ..,.,iw,;.,U"> 1; :.. Kil ......1
tv<mnrjt- na.111 u ii|»tG	j........ ... J.	.,,,,,,
nonevarno zadet. Med potniki jc zavladala strahovita panika.
Nameravan atentat na Mussolinija
Rini. 20. julija, ž. Uradno se poroča, da ;p policija že deli časa opazovala sumljivo gibanj« dveh znanih anarhistov Angela Lenzla in Gina Bolog-nesa iz Livorna. Oba sta vzdrževala zveze s protifašističnimi emigranti, ki so pripravljali neko teroristično akcijo. Dne 13. t. m. jo policija oba anarhista prijeln ravno, ko sta snovale teroristično dejanje. Pri preiskavi v I.ivornu je |olicija ugotovila. da sta bila aretirana v zvezi 7. neko osebo, ki se je izdajala za Španca, pod to krinko pa se je v resnici skrival anarhist Vincenc Zapuani, ki se je vlihotapal v Italijo z napačnim potnim listom, gla-sečim se nn ime Salvatore Fernandcz. Preiskava se nadaljuje.
X
Pariz. 20. julija. \ \. Petit Pnrisien priobčil je brzojavko iz Londona o pomorski nesreči, pri kateri je nemški parnik Mirni llorn. velik 5000 ton. zadel v angleško ladjo Elisabcth Orevv.
v.. - i . -1 . 1.. .1:_ I ::.. I.;i....... 11.1 .:-.. - . : .
.ingti 11 imijit, 1x1 |i imiu rimiinj iiu,\, j.,a, ni- j'
hipoma pogreznila. Navzlic temu pa so rešili vso njeno posadko.
na Ktroiii Avstrije in ji dovolila, da se lahko brani proti laki propagandi. Za sredo, dne 20. julija, so napovedana nova propagandislična prt duvanja proli Avstriji, ki se bodo oddajala v Berlinu, Ko-nigsvvusterhausnu, Frankfurtu, MUnchnu ler na pomožnih postajah v Niirnbergu, Augsburgu in Kaiseirslauternu. Ker jc avstrijski poslanik v Berlinu ing. Tauschitz dobil nalog, da protestira p i nemški vladi proti tej zlorabi, bo vlada s protink-cijo počakala toliko časa, da dobi odgovor. Medtem )>a so enoti že privatne amaterske radijske postaje v Avstriji uspešno motile propagando iz Nemčije. Sprejem je bil v Avstriji popolnoma nejasen. Obramba pa bo najhujša v sredo, ko bo oddajalo 25 nemških radijskih j>ostaj, katerim pa avstrijsko motnje ne bodo kos.
Narodni socialisti požiga'ci
Innsbrm-k. 20. julija, k Orožniki v Erlu so ugotovilo, da »o |Misijonsko gledališče zažgali narodni socialisti. Imena podigakev so znana, vendar p« so pobegnili na Bavarsko.
Zlom indshega nacionalizma?
Bombay, 20. julija.
Med Gandliijevimi pristaši jo izbruhnilo nesoglasje. Gantlhi je namreč v vseindskem narodnem kongresu predlagal, da hi se neposlušnost mas napram odredbam angleške oblasti sicer ustavila, vendar p« naj bi se nadaljevala pasivna resistenea I posameznikov. Temu (iandhijeveinu predlogu pa , ,-e je uprlo proti vsakemu pričakovanju veliko število poslancev. Tudi poslovodeci predsednik vse-' i nilskega kongresa se je izjavil proli pasivnemu od-i poru, češ da je njegovo nadaljevanje brez vsakega j pomena, ker nc veile k nobenemu cilju. Opozicija je nasprotno celo zahtevala sodelovanje r. angln-indsko vlado, ker upa. Ha l»o indski pokret od tega sani« pridobil velike koristi. Ta needinost lastnih voditeljev j* zelo rlugala prislaše fndskega nacionalnega pokrcla. Ki >0 izgubili vsako orientacijo.
Drobne res ti
Bruselj, 20. julija. Sodišče je olisodilo skupino vojaških novincev, ki so odklonili vojaško du/.bo iz venskih razlogov, na 2 letno ječo. Na IS mesecev p<i so bili obsojeni novinci, ki so vrnili ministru vojske svoje vojaške knjižice, češ. da jim vest prepoveduje vojaško služlio-vanjo. Policija jo razpršila množico, ki je bolela manifestirati jk> razglasitvi teh obsodb.
London. 20. julija. AA. Cena zlati uuči je bila določena na 124.
Prej JRKD, zdaj Jugoslov. nacionalna stranka
Belgrad, 20. jul. 1. Danes dopoldne ob pol 10 je v dvorani Delavske zbornice začasni predsednik glavnega odbora JRKD Uzunovit s krajšim govorom otvoTil kongres te stranke, katerega se je udeležilo 279 poslancev, 63 senatorjev, 503 banski svetniki, 59 predstavnikov banovinskih odborov in ""'delegat' krajevnih organizacij JRKD. Pred prehodom na dnevni red so poslali udonostno brzojavko kralju, nakar je bil izvoljen verifikacij^ki odbor, ki je verificiral pooblastila navzočih delegatov. Poročilo začasnega glavnega odbora stranke je prečital tajnik poslanskega kluba JRKD Mi-hajlio Živančevič.
Poročilo začasnega glavnega odbora je bilo »prejeto z glasovi vseh navzočih delegatov. Nato je dobil besedo zopet Uzunovič, ki je obrazložil potrebo, da se sedanji naziv stranke JRKD »premeni v »Jugoslovansko nacionalno stranko«, kar je bilo soglasno sprejeto.
S tem je bilo dopoldansko zasedanje kongresa zaključeno ter se je nadaljevalo ob 5 popoldne. Na dnevnem redu so bili statuti nove stranke, ki 10 bili prav tako sprejeti. Zvečer jc bil vsem delegatom prirejen banket v Topčideru. Kongres bo jutri delo nadaljeval. Na dnevnem redu jc izvolitev predsednika, glavnega tajnika in blagajnika ter širšega in ožjega odbora stranke. V svojem govoru je Uzunovič apeliral na časnikarje, da poudarjajo njegova izvajanja, čeprav časnikarjev ni bilo v dvorani.
Program Jugoslovanske nacionalne stranke med drugim glede notranje ureditve država pravi sledečes
Kraljevina Jugoslavija kot država enotnega jugoslovanskega naroda mora biti urejena kot enotna nacionalna država. Radi tega smatra Jugoslovanska nacionalna stranka kot bistven element svojega političnega programa enotno držaVo, monarhijo z dinastijo Karagjorgjevičev na čelu z enim samim narodnim predstavništvom za vso državo, neodvisnost »odnih oblasti, zagotovitev osebnih pravic vsem državljanom, dekomcentracijo upravnih oblasti po banovinah in široke narodne samouprave.
Upravna oblast služi državi in državljanom po določbah ustave in zakonov ter ne sme biti biro-kratična niti formalistična in se tudi ne sme posluževati Sredstev, ki ne odgovarjajo zahtevam morale in pravičnosti. Predvsem jo mora voditi načelo enakosti in enakopravnosti, da se ne bo noben državljan čutil zapostavljenega radi plemena aLi pa vere v svoji državi,
Reorganizacija državne uprave se mora izvršiti v cilju poenostavljenja in pocenitve sedanje uprave. Upravna oblast se mora v interesu splošnega napredka poleg skrbi za narodno celoto prilagoditi potrebam in zahtevam naroda v posameznih pokrajinah. Radi tega mora bili dekoracentri-rana po banovinah kot velikih upravnih enotah in decentralizirana v banovinskih in občinskih samoupravnih ustanovah.
Jugoslovanska nacionalna stranka zastopa stališče, da morajo biti vsem državljanom v državi kot pravni zajednici enako zajamčene one osnovne pravice in dolžnosti, ki so pogoj za pravilno življenje države kot celote in svobodnega razvoja posameznika. Radi tega morajo uživati vsi državljani kraljevine Jugoslavije enakost pred zakonom in enako zaščito oblasti, osebno svobodo, garancijo po zakonu in polno pravico pred sodišči, nedotakljivost domov in stanovanj, garancijo nedotakljivosti privatne lastnine, z zakonom garantirano svobodo izražanja misli v govoru in pisanju, zbiranje na shodih in organiziranje društev, razen onih, ki bi imela kak strankarsko-politični, plemenski, verski ali regionalni značaj. Svoboda vere mora biti zajamčena vsakomur in spoštovana od vsakogar. Jugoslovanska nacionalna stranka bo skrbela, da bodo vse sprejete in priznane vere uživale enako moralno in materialno podporo ter enako zaščito v državi in družbi.
V mednarodni politiki bo Jugoslovanska nacionalna stranka v svojem delovanju podpirata vsa »tremlienja, ki bodo šla za tem, da se ohrani mir za vsako ceno, mir, ki je določen z mirovnimi pogodbami in mednarodnimi sporazumi.
Glede narodne prosvete smatra Jugoslovanska nacionalna stranka, da mora biti šolski oouk clrfp-ven, splošno obvezen in brezplačen. JNS bo podpirala vse pokrelc društev in ustanov, ki im-i o cili jugoslovansko narodno in državno mi«?l Posebno bo JNS podpirala jugoslovansko sokoktvo.
Vofifoe
Predsednik stranke Uzuvotnc
Belgrad, 20. jul. I. Na popoldanski seji kongresa Jugoslovanske nacionalne stranke so bili sprejeli statuti in program stranke. Takoj nato so bile volitve predsednika glavnega odbora ter širšega in ožjega odbora. Za predsednika glavnega odbora jc bil soglasno izvoljen Nikola Uzunovič, za podpredsednike pa dr. Voia Marinkovič, dr. Milan Srskič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Albert Kramcr, Ivan Pucelj, dr. Svetislav Popovič, Boža Maksi-movič, Juraj Dcmelrovič, Pavel Mclikoš in Karlo Kovačevič. Za glavnega tajnika je bil izvoljen dr. Albert Kramcr, za blagajnika pa Ilija Mihajlovič. V ožjem glavnem odboru so med drugimi dr. Albert Kramcr. Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar in dr. Janko Rajer. V širši glavni odbor jc bilo izvoljenih 106 članov, med njimi tudi nekaj iz Slovenije, kakor na pr. dr. Sajovic. Proli imenovanju dr. Sajovica
rj.	:--l;	---L:..-,: i—C1_.
.. ... > 1 t.jnr.-tuint uit^i nate ir|ti i/, o i u v v litje.
S tem je bil kongres končan. Novemu rredstdniku stranke so priredili velike manifestacije,
I9001etnica Odrešenja
Biserna sv. maša nadškofa Jegliča
Narodne noše, ki se udeleže jubilejne slovesnosti, se zberejo ob 9 na športnem igrišču »Primorje«:, nasproti Stadiona. Istotam je zbirališče tudi za mladino, t. j. Križarje, Klarice in Marijine vrtce. Tu se urede in odkorakajo ob pol 10 v Stadion ter zavzamejo določena mesta. Mladina okrog oltarja, narodne noše tvorijo špalir od vhoda do oltarja.
Sedeži na Stadionu se rezervirajo in stanejo za celodnevno prireditev 10 Din. Dobijo se v Centralni pisarni Pripravljalnega odbora, Miklošičeva cesta 7.
Vstopnice za pozdravni koncert v Unionu se dobe v predprodaji edino le pri Pripravljalnem odboru, Ljudska knjižnica, Miklošičeva cesta 7. — Cene so sledeče: sedeži od I.—IV. vrsta 30 Din, od V.—X. vrsta po 20 Din, ostali sedeži v dvorani, na balkonu in galeriji po 10 Din, stojišča 5 Din.
Župni uradi, ki ležijo ob progi, kjer so v načrtu posebni vlaki, t. j. Maribor—Celje, Brežice— Krško—Sevnica, Metlika—Novo mesto, Rateče—Jesenice in Boh. Bistrica—Jesenice se vljudno naprošajo, da sporoče zadnji čas v ponedeljek končno število priglašencev za posebni vlak, da jim moremo pravočasno poslati vozne karte. Za posebne vlake se bodo dobivale karte edino le pri župnih uradih in po oni ceni, kakor je bilo že objavljeno.
Romarjem na Sv. Višarje sporočamo, da bodo na razpolago na Višarjah skupna ležišča (prične « koci), kjer lahko prenoči 200 do 300 romarjev.
Sedem križe v
K razpustu Zveze bojevnikov
Cena 8 Din (2 liri). Dalje je na razpolago pri raz nih prodajalcih kakih 70 postelj.
Duhovnikom, ki se udeleže višarskega romanja, daje župni urad iz 2abnice delegacijo za spo-vedovanje. Ker sta samo dva oltarja v cerkvi, zato se bodo sv. maše morale začeti že ob 3. Na Višarjah je na razpolago višarski molitvenik za 15 Din 7. litografijami krajevnih slik. Vse plačevanje bodo lahko romarji izvršili v dinarjih po sedanji valuti. , Višarski vlak, ki vozi v ponedeljek 31. julija, se ustavlja na vseh postajah od Ljubljane do Jesenic. I Izletniki, ki pridejo od drugod v Ljubljano, uživajo : dvetretjinski popust na višarski vlak od vstopne postaje do Ljubljane, in to na podlagi vozovnice, : ki jo izda »Putnik« za višarsko romanje.
Iz Kamnika odhaja izredni vlak v nedeljo, 30. t. nt. ob 7.25 in pride v Ljubljano 8.12. Ta vlak je za kamniške udeležence najbolj primeren in vozi izjemoma to nedeljo.
Okoličane, ki se niso priglasili pri svojih župnih uradih, prosimo, da si takoj kupijo jubilejne znake in izkaznice v Ljubljani, ali pa jih lahko še naroče pri svojih župnih uradih. Vstopnice bo sicer mogoče kupiti tudi na dan prireditve pri vhodih v Stadion, vendar nikomur ne svetujemo, da bi s tem računal. Prihajajoče množice bodo vhode v j Stadion kar preplavile in tako se bo lahko marsikomu zgodilo, da se bodo slavnosti že pričele, pre- ; den bo prišel do vstopnice in znaka, brez katerih absolutno ne bo dovoljen vstop v Stadion.
V Savi utonil
Blizu Ježice, pri Štirnovcm kopališču, je v sredo zvečer utonil šofer Lojze Aškerc, star 36 let in doma iz Brežic. Aškerc p okoli pol 7 popoldne skočil v močno strugo blizu levega brega in zaplaval. V deroči Savi pa ga jc tedaj naenkrat napadel krč in Aškerc je izginil pod vodo. Vsaka pomoč je bila zaman. Sava je truplo vrgla poldrugo uto pozneje na sipini blizu Tomačeva.
Pogreb žrtve Betnavskega ribnika
Slovenjgradec, 19. julija.
Globoke rane je nemila usoda letošnje leto prizadela splošno znani in ugledni družini Jakoba Jaša, industrijca v Št. Ilju pod Turjakom. Kdo bi si bil pred 6 meseci mislil, 'ko smo 12. februarja spremili k zadnjemu počitku 30 letnega sina Mirka, kateri je umrl nagle smrti od kapi zadet, da bomo po tako kratki dobi spremili k večnemu pokoju že drugega Jaševega sina Ivana? Še zadnjo nedeljo je prinesel »Slovenec« na 5. strani sliko in poročilo o šestdesetlctnici g. J. Jaša in ravno ta dan smo imeli priliko na 2. strani čitati poročilo iz Maribora pod »Druga žrtev Drave«, da je v soboto 15. t. m. utonil v Betnavskem ribniku v Mariboru mladi, komaj 26 letni Ivan Jaš, kateri je bil elektromonter pri tvrdki Šprager v Mariboru. Moremo si misliti, kako v živo je zadelo starše, brate in sestre žalostno brzojavno poročilo iz Maribora o strašni nesreči, ki se je glasilo: »Ivan
I '
G. NemanjiS na potu iz kleti k prijateljem: »Za vsakega dve oaši.c Več ne!
»En starček je živel tam v vinskih gorah, tam doli nekje na Dolenjskem«. V Metliki živi, tiho in skrito življenje upokojeni župnik Janez Nema n j i č. Tukaj je tek svojega življenja začel 19. julija 1863, tukaj, tako meni, ga bo tudi končal. No, pa to se še tako kmalu ne bo zgodilo. Letos mu je njegovih let 70.
Kot dušni pastir je deloval na raznih mestih. Še se ga spominjajo v Šent Lambertu pri Sv. Treh Kraljih nad Rovtami in v Šent Janžu, od koder je šel v pokoj in potem več let delal še kot tajnik Prve dolenjske posojilnice v Metliki. Pred dvema letoma mu je vid močno opešal, da se je moral umakniti iz javnega življenja.
Jubilant je vseskozi original. Tak je bil v dušnem pastirstvu, tako je v zasebnem življenju. Poleg svojih stanovskih opravil je imel veselja in časa za kmetijo, vinarstvo in sadjarstvo, tako da marsikje drugi uživajo sadje, ki ga je sadil on. Bil je svoj čas sloveč vinski strokovnjak, ki je o tem napravil nekatero predavanje. Pa kaj predavanje — to so le besede — kdo bi tiste preštel, katerim je dal piti pridelek svojega vinograda. Ni samo enkrat slišal laskave pohvale, da »take kapljice ni drugje dobiti«. Na veselici v njegovem vinogradu je rastlo najboljše in največ. Buteljke, te so bile pa samo za godovno najboljšemu prijatelju — pravi šampanjec, le da je bil domače delo. To je šlo po žilah in tudi — v glavo. Njemu ne, 1" drugim. Marsikatero čašo ga je iztočil svojim prijateljem in znancem na žejo in na zdravje — za »božji Ion«, a birt ga pri njem ne bi dobil, za vse na svetu ne. »Škoda ga je za pijance,« tako meni gospod župnik, Pa bil Vam je gospo-d župnik tudi lovec. Ne le s puškol On je šel nad zajce z vrečo, pa ne na zgubo. In nad ribe s puško. Marsikatera lisica mu je morala dati kožuh in nekateri jazbec mu je s svojo mastjo začinil žgance. On vam ve nekaj »jagrovskih«, tako da bi jih poslušali dolge ure z odprtimi usti in napetimi ušesi. Samo to sc mu ni primerilo, da bi mu zajec prišel sam v kuhinjo v lonec. Na hišni prag pa so mu res prišli, kadar je bilo »treba mesa«.
Tako je bilo nekoč. Danes so pa to le še spomini lepe preteklosti, ki ožive pri čaši vina.
Danes je gospodu župniku na skrbi le že »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda«. Kraljestvo božje ga ima zapisanega kot svojega največjega dobrotnika. Sveta Brata in diplome, ki mu oznanjajo priznanje kmetijskega strokovnjaka, to iso oikrais njegove skromne sobicc, te tudi označujejo tek njegovih misli. Pred pol leta je g. župnik močno o-slabel, sedaj se je pa že zopet dobro opomogel in bo še kljuboval nekaj časa.
Avto povozit beračico
Lesce, 20. julija.
Na cesti proti Lescam je danes ob 4 popoldne do smrti povozil neki tovorni avto iz Ljubljane staro beračico Nežko iz Krope. Ženica je bila gluha in je zadnji trenutek skočila pod avto, ki je vozil za njo. Stri ji je prsni koš in jo je vlekel še kakih deset metrov za seboj. Bila je seveda na mestu mrtva.
Ljubljana, 20. julija.
»Zveza bojevnikov« je zlasti v zadnjem času vzbudila veliko zanimanja v naši javnosti. Razumljiva je torej radovednost, kako in zakaj je prišlo do oblastvenega razpusta, in to tembolj, ker se šušlja marsikaj... Da pomorem do jasnosti, sem obiskal g. Ivana M a t i č i č a , poslevodečega podpredsednika razpuščene »Zveze bojevnikov«. Opazil sem takoj, da bi g. Matičiču bilo bolj ljubo, ko bi ga obiskal v tej zadevi nekoliko pozneje. Toda v interesu javnosti in dobrega glasu »Zveze bojevnikov« je potrebno, da se marsikaj razčisti čimprej. Na ta dejstva sem g. Matičiča opozoril in mu potem stavil nekatera vprašanja.
Predvsem bi rad dobil od Vas podatke o ustanovitvi in prvotnih namenih Zveze bojevnikov. Ali bi mi jih mogli vsaj na kratko obrazložiti?
Nekdanja Zveza slovenskih vojakov je imela predvsem namen, gojiti pieteto do padlih tovarišev in bratov ter je v ta namen postavila okrog 150 spomenikov v Sloveniji, med njimi mnogo umetniških umotvorov. Dalje je gojila tovarištvo med člani in prav za prav ni imela kakih posebnih ciljev in namenov. Pozneje pod vodstvom generala Maistra preustrojena Zveza bojevnikov se je pa postavila na realnejše temelje, na katerih je v hitrejšem tempu prodirala v narod, vendar pa ostala zvesta tradiciji tvoji in strogo nepolitična. In vprav to ji je dajalo legitimacijo, da je z mirnim srcem in čelom potrkala lahko na vsaka vrata in povsod žela uspehe. Ljubezen do bližnjega h bila v Zvezi prva in največja zapoved; dalje mir, strpnost, pravo bratstvo, borba za socialno pravičnost — to so bila načela. Rasla je od leta do leta, pridobivala si simpatij, a kljub temu ostala tiha in skromna in sam general Maister je je bil iskreno vesel. Nismo poznali niti najmanjših diso-nanc, družila in spajala nas jc zgolj harmonija, iskrenost, nesebičnost.
Ali ste opazili in odkdaj, da se v Zvezo vna šajo neki tuji vplivi?
Letos spomladi sem obolel in izročil posle It. podpredsedniku, v polni veri, da bo šla stva v mirnem pravcu naprej. Medtem so pričeli letošnji tabori, ki jim pa nisem posvečal nikake posebne pozornosti. Saj so se že od nekdai zgrinjale na naše tabore mase in nikoli niso nikogar izmed iunkcijonarjev premamile ali upijanile ali vrgle iz ravnovesja. Toda tiik pred Mokronogom sem bil od nekaterih strani opozorjen, naj se nemudoma vrnem. Takoj po Mokronogu sem prevzel zopet posle in general Maister je nujno zahteval razči-ščenja zaradi izpadov in sumničenj po časopisju, zakaj on nc more in ne mara prenesti očitkov, češ, da je organizacija zašla na kriva pota.
Vi ste torej ponovno sprejeli vodstvo poslov šele po taborih v Crngrobu in v Mokronogu?
Da. Kaj se je godilo na Žalostni gori pri Pre-serju in v Crngrobu — res nisem morda točno informiran. Treba bo zbrati avtentični material in stvar res mirno in objektivno presoditi.
Kaj pravi k temu general Maister, predsednik Zveze?
Rekel sem, da predsednik general Maister nikakor ne soglaša s poslednjimi izpadi in so mu ti poslednji dogodki jako neljubi. Zadnjo nedeljo sva razpravljala dolge ure ter napravila načrt, kako stvar čimprej spraviti zopet na staro pozicijo in na zlato nevtralno linijo. Včeraj pa nas doleti tako hud udarec in vrhu tega dobim še brzojavko od generala Maistra, da odlaga predsedstvo, dokler se stvar dodobra ne razčisti. Je to udarec, vendar trdno upam, da nas v teh težkih dneh general Maister ne zapusti, dokler organizacije ne rešimo.
Kako pa skupine?
Kolikor mi je znano, ostanejo do nadaljnjega kakor so. Le z osrednjim odborom ne morejo imeti začasno nikakih zvez, ker ga — ni.
O tifusu v Cerkljah
Cerklje se počasi razvijajo in skoro smo mislili, da bodo postale letovišče v tem ugodnem alpskem kraju. Imamo vse ugodnosti, tudi stanovanj za silo, saj je zrastlo v kratki dobi nekaj prav lepih hišic, kjer bi letoviščarji poceni in v udobnosti preživljali vroče poletne dni, samo vodovoda nimamo.
Z vodovodom v zvezi, oziroma s slabo pitno vodo so pa zvezane bolezni, katerih ena in sicer nalezljiva se je pred sedmimi tedni pojavila v okolici, in sicer tifus.
V Češnjevku. obč Cerklje, se je pojavil prvi slučaj. Odpremili smo ga takoj v bolnišnico, kjer se še zdravi. V Češnjevku ni vodovoda; redki so vodnjaki, ljudje pijejo, se umivajo in kopljejo sebe in živino v majhnem potočku Ušica, ki teče skozi vas izpod Štefanje gore. V tej vodi se prav svobodno mnoi.iio različn bacili. Poleg tega je po zatrdilu direktirja Higijcnskega zavoda v Češnjevku več ljudi ,ki so takozvani Dauerausscheider t. j. trajni izločevalci tifuznih bacilov. To so ljudje, ki so že preboleli tifus, ki se sicer čutijo popolnoma zdrave, imajo pa v žolčnem mehuri i trajno zalogo bacilov ki jih nevede raztrošajo okoli
Drugi slučaj je bil v Gradu, obč. Cerklje, pred petimi tedni. Kraj je četrt ure oddaljen od Če-šnjevka. Slučaj je bil takoj prijavljen oblastem, vendar so se začeli pojavljati slučaji v Cerkljah samih, končno po Brnikih, Vopoljah in celo na Št. Urški <?ori, kjer leži 21 bolnikov, deloma težkih, deloma lažjih, ki so prijavljeni oblastem in pod stalno zdravniško kontrolo. Neprijavljenih in pod nikakim zdravniškim nadzorstvom je okoli 10 oseb. Ljudje se pač bojijo stroškov.
Skozi imenovane vasi, razen Št. Uršlce gore, teče potok Reka, ki ga rabijo ljudje za vse potrebe n. pr. za pranje, za napajanje živine, za odpadke, namesto straniščnih greznic, za grobove crknjenih živali kot mačk, psov, mladih prešičkov, za izplakovanje kož v strojarski obrti in končno jo pijejo, rabijo v kuhinji, ker Cerklje nimajo primernih vodnjakov. Dvoje ali troje je vodnjakov in še ti so do 25 metrov globoki, ker je talna voda tako nizka. Primernih in čistih studencev v neposredni bližini tudi ni.
Oblasti so dale potok očistiti in prepovedale vsako rabo vode iz njega. Prepovedale so vsak dovoz mleka v mlekarne in sadja ter zelenjave na katerikoli trg iz imenovanih vasi. Nalepljsai »o letaki po vasi in po hišah, kjer ležijo bolniki. Vršilo se je predavanje o titusu in nijega vzrokih. Ukrenjene so \we mere, da se bolezen omeji.
Čc bo širjenje bolezni ponehalo, je vprašanje. Gotovo se bo našel še kak slučaj, dokler bodo ljudje tako malomarni. Po zdravnikovem mnenju bi moral teči en teden lysol po strugi, da bi uničil vse kali v vodi.
Kaj je torej vzrok tej epidemiji? Iz povedanega bo gotovo vsakdo mislil, da je voda in to po zdravniških mnenjih tudi je. Zato pa Cerkljani, zgradimo si vodovod, ko imamo vendar samo nekaj kilometrov — skoro pred nosom — tako zdravo pitno vodo in v zadostni meri.
So nekateri, ki se zavzemajo za kopališče. Lepa bi bila ta — kopališče brez vodovoda —, da bomo potem še tisto nesnago spili, ki priteče nekaterim javno od peta.
Prvo vodo, drugo samo pride!
Ne gozda ne denarja
Iz gospodarstva kočevske mestne premoženrshe uprave
sinoči pri kopanju utonili« — Strašna novica! Niso se še dobro posušila od solz rosna lica za pokojnim Mirkom, ki. je bil določen za gospodarja, že je kruta smrt zahtevala drugo žrtev Ivana. Ivan je bil določen, da po pokojnem bratu prevzame domačijo. Kot izučen elektromonter je šel v Maribor, da se tam izpopolni v električni stroki, kar bi kot bodoči gospodar rabil za samostojno vodstvo domače električne centrale. Pa ni mu bilo dano, da bi končal svojo prakso in tudi ne, da bi postal gospodar lepe Jaševe domačije. Bog ga je poklical k sebi.
V ponedeljek proti večeru je avtofurgoin mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru na željo domačih pripeljal pokojnega Ivana na njegov dom. Danes ob 10 dopoldne je bil njegov pogreb. Od vseh strani in iz vse fare so se zbrali številni znanci in prijatelji čislane Jaševe hiše, da so pokojnega Ivana stpremili na zadnji poti. Obsipali so belo krsto s kupom šopkov in vencev. Prišli so fantje, ki so Ivana poznali kot dobrega in poštenega prijatelja, prišli so pevci in gasilci. Pogrebne molitve je opravil in sprevod vodil pokojnikov brat Karel Jaš, kaplan od Sv. Urbana pri Ptuju ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana ter v spremstvu še 3 drugih gg. župnikov. Pevci so pred hišo žalosti zapeli žalostimko »Pomladi vse se veseli«, na pokopališču pa »Vigred se povrne«. Sprevod s krsto je krenil v cerkev, kjer je bila žalna sv. maša, nakar je sprevod krenil na pokopališče. Tu je po končanih pogrebnih obredih spregovoril domači g. župnik in duh. svetnik Dav. Ro-škar, ki je s solzami v očeh orisal boguvdano življenje blagega mladeniča. V srce segajoče besede, katere je spregovoril g. župnik, so privabile skoraj vsem pogrcbccm bridke solze v oči. V imenu fantov pa sc je poslovil od pok. Ivana mladenič Bogomir Urbancl. Težka je bila ločitev od nadebudnega mladeniča, ki ga je vihar usode utrgal z drevesa Jaševe družine kot svoijo žrtev, ter jo položil v črno zemljo. Za Jaševo družino je to težka preizkušnia. Pa tudi to izkušnjo bo ta družina, ki je prepojena z zaupanjem in ljubeznijo do Boga z njegovo pomočjo potrpežljivo prenesla. Mir blagi duši, preostalim pa naše iskreno sožalicl
Podpisano uredništvo je z ozirom na članek pod gornjim napisom, ki je izšel v našem listu dne 28. junija in v katerem se gospodu Kresse Alojziju, trgovcu v Kočevju, ki je bil od leta 1928 do leta 1930 načelnik kočevske mestne premoženjske uprave, očita slabo gospodarstvo, ukrenilo vse, da se o dejanskem stanju stvari na licu mesta prepriča. Na podlagi vpogleda v vse važnejše tozadevne spise in na podlagi tistmenih informacij pri verodostojnih in poučenih osebah se je naše uredništvo prepričalo, da v omenjenem članku navedene posameznosti, ki prizadevajo gospodarstvo g. Kresse Alojzija, v smislu in v obliki, v kateri so v tem članku iznešene, ne slonijo na dejstvih in da je dejansko stanje drugačno.
G. Kresse Alojzij je vodil gospodarstvo kočevske mestne premoženjske uprave pravilno in v redu, zlasti pa poudarjamo na podlagi naših sedaj dobljenih informacij, da je bil g. Kresse Alojzi) tako od kočevskih Nemcev kakor tudi od kočev-i skih Slovencev svojčas soglasno izvoljen za pred-| sednika krajevne premoženjske uprave v Kočevju, i Prevzel je premoženje od gerentstva in je bilo go-I spodarstvo pri kočevski mestni premoženjski upra-! vi kot taki razen malenkostnih nedostatkov v rc-| du. Prevzel je g. Kresse sicer dolgove v znatni vi-1 šini, toda njegovemu trudu s sodelovanjem takratnih odbornikov g, Rudolfa Jonkeja in Ivana Žagarja i je uspelo — ne da bi se krajevni premoženjski i upravi kakorkoli škodovalo — te dolgove porav-1 nati in spraviti v red premoženjsko upravo, iz-! vzemši seveda dolgove, ki so izvirali iz nakupa : Kajfeževih posestev. Kressetovo prizadevanje sku-i pno z imenovanima odbornikoma je bilo, da se ta-| krat še obstoječi stoječi les cca. 30.000 kub. metrov tako vporabi, kakor je edinole pravilno, in sicer I letno ono količino, ki jo je dovolilo gozdno obla-| sivo v svrho reelne vporabc. S to takratnemu odboru dovoljeno klavzulo za sekanje lesa jc bil ponujen les skupno z zakupom žage ali pa tudi le del istega v prodajo odnosno zakup in jc bila ta | ponudba tudi objavljena v časopisih. Na ta razpis ! takratna premoženjska uprava ni prejela niti ust-I menih niti pismenih ponudb.
Vrednost lesa jc dal g. Kresse Alojzij kot ta-! kratni načelnik premoženjske uprave po nepri-1 stranskih izvedencih oceniti in je znašala vrednost | tega lesa Din 3,200.000. Ta cenitev — kakor se je I tudi pozneje izkazalo — jc bila stvarna in popolnoma pravilna in jc bila žal takrat od nepoklicanih navedena vrednost kar na Din 7,000.000 in pri gostilniških mizah še veliko višja. Ponudbe po Din 7,000.000, ki jo navaja članek z dne 28. junija, ki jo je baje stavil g. Šutej, ni mestna premoženjska uprava nikdar prejela in si tudi g. Šutej po vednosti g. Kresseta nikdar ni ogledal in tudi ni dal ogledati obstoja gozda na licu mesta. Dobesedno
nam je g, Kresse izjavil: Jaz za svojo osebo si ne ' h ....... II	J L.
morem predstavljali, aa ie *piun mujuie, u.i m
kdo pri upravi javnega premoženja ponudbo, ki
presega resnično vrednost za dobrih 100%, iti ki ima povrh šc dobre plačilne pogoje, odbil.« Ponudba glede g. Šuteja jc bila torej kvečjem gostilniški pogovor in nič drugega. S to ugotovitvijo je tudi ostali del članka z dne 28. junija za g. Kresse Alojzija brezpredmeten in moramo le še pripomniti, da je bil g. Kresse Alojzij primoran svoje soglasno izvoljeno častno mesto kot predsednik premoženjske uprave leta 1930 zopet oddati gerentstvu. Izročitev premoženjske uprave v roke gerentstva seve ni bila niti v Kressetovi volji niti v volji odbora. Zoper izročitev premoženjske uprave gerentstvu se je takratni načelnik g. Kresse Alojzij z vsemi zakonitimi sredstvi branil in šele, ko je slednja instanca zavrnila Kresse-tove tozadevne pritožbe, je bila zadeva za gospoda Kresseta rešena. Kakor smo ugotovili, se je glasila ena zadnjih Kressetovih izjav sledeče: »Podpisani smatrajo, da je odstavitev posledica tukajšnje gospodarske krize in si dovoljujejo pripomnili, da s to odstavitvijo obstoječi krizi ni ustreženo.« Ta izjava je bila še obsežnejša in je šla na vse oblastne mštance
Iz tega sledi, da se je v omenjenem članku g. Kresse Alojziju storila krivica, radi česar to lojalno in resnici odgovarjajoče popravljamo in obžalujemo, da je dotični članek izšel.
Uredništvo »Slovenca«
Smrt na tračnicah
IPtuj, 20. julija.
Med postajama &t. Lovrenc na Dravskem polju in Hajdino pri Ptuju so naleteli železniški uslužbenci davi na grozotno najdbo. Na progi jc ležalo moško truplo, vse razmesarjeno in razkosano. Posamezni kosi so bili razvlečeni po vef metrov daleč drug od drugega. Nesreča se je zgodila ponoči. V suknjiču ponesrečenca so našli legitimacijo, glasečo se na Martina Gumzeja iz Sv Jurija ob južni železnici. Truplo so spraviti v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Rrzo,javno poklicana mati pokojnika, ki je dospela danes popoldne, je spoznala v pokojniku svojega sina Martina. Izjavila je, da se je že večkrat izrazil, da si bo sam vzel življenje. Bil je že dolgo časa brez službe in je včeraj ves dan zaman iskal zaposlitve v okolici Št. Lovrenca. Morda je v obupu sam skočil pod kolesje nočnega vlak, ni pa izključeno, da je postal tudi žrtev nesreče.
Poizvedovanj<r
Najdena je bila denarnica z rožnim vencem in manjšo vsoto denarja v Einspielejrevi ulici. Dobi se pri A. iPlestenjak, Hranilnična ul. 11.
Izgubila se je listnica z uradniško legitu« cijo na ime S. A. v okolici Sv. Jožefa, ]>o Eliza-betni. škofji ali Jcgličevi cesti do nu-sttie lir. e. Pošten najditelj s*- naprosil, naj jo od^a v upravi »Slovenca« proti primerni nagradi.
Ljubljanske vesli:
Konec socialnih podpor
Ljubljana, 20. julija.
Pred dnevi smo poročali, da je župan izdal okrožnico, v kateri priporoča mestnim uradom in podjetjem, naj po možnosti dajo Čim več dela brezposelnim ročnim in duševnim delavcem, njihov zaslužek pa naj izplačujejo iz zneskov, s katerimi bi morali plačevali razne nadure nastavljenemu. Komaj dva, tri dni je minulo od tega, kar smo poročali o tem, ko je morala mestna vrtnarija napraviti ravno nasprotno. Znano je bilo, da brezposelni delavci zadnje čase niso dobivali podpor zastonj, vemveč v obliki dela. Za cn teden dela so dobili hrane za štiri tedne. Brezposelni so delali prav pridno, saj so bili veseli prav tako prislužene hrane, kakor tudi dela, zakaj zdravemu človeku v resnici lenobno posedanje, na katerega so sedaj obsojeni številni brezposelni, ne diši. Vodja mestne vrtnarije g. Lap je bil s temi delavci prav zadovoljen in so v resnici napravili mnogo koristnega v mestnem vrtu in drevesnici, pa tudi po parkih in gozdovih. Tako so na primer šentpeterski park in otroško igrišče v Tivoliju po večini napravili brezposelni. Toda socialni urad, ki je dajal sredstva za te brezposelne, je svoja
sredstva izčrpal iu v soboto zadnjič nakazal hrano. Ta leden brezposelni že ne delajo več. Z žalostnim srcem so brezposelni poslušali, ko so jim povedali to bridko vest. Dela pa bi bilo še prav veliko in zelo nujnega.
Mnogo koristnega so brezposelni napravili na primer na Gradu, ki so ga preurejali po znanem Plečnikovem načrtu. Sredi, najlepšega dela pa so morali tudi tu ustaviti delo. Preureditve čaka tudi tivolski ribnik in še marsikaka druga točka.
Na vsak način bi se morala dobiti kjerkoli sredstva, da se da brezposelnim delo, saj jo skoraj neumljivo, da se morajo ta važna in nujna dela opustiti, na drugi strani pa počiva toliko pridnih rok. Ni nam znano, kje je tudi vzrok, zakaj se med brezposelne ne razdeli darilo 25.000 dinarjev, ki ga je podarila vdova po Filipu Mu-šiču-beju. Univerza je že davno razdelila med revne dijake enako darilo, mestna občina pa Še ne. Sedaj izplačuje mestni socialni urad le redno podpore raznim revnim družinam, izredne podpore za brezposelne pa so ustavljene oziroma mestni socialni urad štedi za zimo, ko je pričakovati še povečanje bede in brezposelnosti.
Kdo znkrai Eli Eli1	TA V ia ™
u/io/a.6č 3 H K fc fc	zaMiva d+uejo
80 letnica ilije Predoviča
Včeraj je slavil znani in priljubljeni ljubljanski podjetnik g. Ilija Predovič svojo 80 letnico. Ne bomo na široko in dolgo opisovali velikih zaslug jubilanta, saj ve zanje vsa Ljubljana. Po rodu je g. Ilija Predovič iz rodu Uskokov, ki so se pred stoletji naselili v Beli krajini in so grško-katoliške vere. Že v mladosti se je Ilija Predovič pričel ba-viti s kupčijo s svinjami ter je razvil svoje podjetje do izredne obsežnosti. Zaradi te kupčije ga je poznala vsa Slovenija, pa tudi Hrvatska in Slavonija. Na njegovem modernem pitališču na Selu pri Ljubljani so včasih pitali do 3000 svinj naenkrat. G. Predovič je izvažal prašiče v vso Evropo. Največje zasluge pa si je g. Predovič pridobil z gradnjo hiš. Na Sclu je zgradil 25 dvonadstropnih stanovanjskih hiš in se je ta kolonija imenovala Prcdovičevo selo, sedaj pa Predovičcva ulica. Več hiš je sezidal tudi na Polianah. Skupaj je Predovič zgradil v teku svojega življenja v Ljubljani okoli 500 stanovanj. Stanovanjska kriza, ki je nastala med vojno, bi bila v Ljubljani še hujša, če ne bi bilo Prcdovičeve podjetnosti. Velike zasluge si je Predovič pridobil tudi kot svoječasen član občin-»kega sveta in je mnogo pripomogel k modernizaciji Ljubljane. Velike vsote je Predovič izdal tudi za razne dobrodelne namene. Za zgradbo nove uniatske cerkve v svojem domačem kraju v Dra-gah je podaril 60.000 zlatih kron. Odličnemu jubilantu. ki slavi v krogu srečne družine svojo osemdesetletnico, kličemo: Še na mnoga leta!
0 Vstopnico in znaki za jubilejne svečanosti na Stadionu so za Ljubljano na prodaj v sledečih trgovinah: Vera Kcmčeva na Poljanski cesti, Prodajalna KTI) (Ničman) v Kopitarjevi ulici, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo in Nova založba na Kongresnem trgu. Pohitite z nakupom. S tem omogočite pripravljalnemu odboru delo in priprave.
0 Prebivalci Ilolz.ipflove ulice se pritožujejo nad nerednim in pomanjkljivim škropljenjem te ulico. Ulica je zelo prometna in vozi po njej mnogo vozil, pa tudi avtomobilov, škropilni avto pa jo obišče samo enkrat na dan, pa vozi tedaj tako hitro po ulici, da je niti ne zinoči, temveč kvečjemu napravi še večji prah, kakor je bil poprej. HolzapflOvo ulico je treba vsekakor bolje škropiti, kakor dosedaj.
0 Ne samo Mahrova hiša in hiša v Vegovi ulici, ampak cela dolga vrsta drugih bruhajo kolesarje. ki, ogrožajo pešce brez razlike s svojo brezobzirnostjo in navadno še z brezprimerno surovostjo. Iz vež in v veže takih hiš. čez hodnike in po njih vozijo z največjo hitrostjo in te celo v lastni veži poderejo na tla in poškodujejo. Pa varuj se ziniti besedo, že imaš psovko najgrše vrste na glavi. Vozijo se po prepovedanih tivolskih drevoredih ter je pred kratkim pisca v takem drevoredu od zadaj zadel kolesar z vso silo v roko in oddrvel. Hvaležni za stroge predpise, prosimo tudi strogega nadzorstva, to velja prav posebno za hodnik ob Dolenjski cesti do mestne meje. — Ljubljančan.
© V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičjo meso po znatno znižani ceni.
O Zatvoritev železniške brvi ob križišču glavno proge s Tyrševo cesto je potrebna zaradi popra-
vila železne konstrukcijo brvi. Zatvoritev za promet bo trajala od 24. I. m. do približno 2. septembra 1933.
© Zastrupljenje s plinom. Včeraj zgodaj zjutraj, okrog pol 4. je bil poklican reševalni avlo v stanovanjsko poslopje carinarnice, kjer so našli nezavestnega in s plinom zastrupljenega 29 letnega trgovskega zastopnika Božidarja Kumarja. Reševalni avto Je Kumarja prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj nudili zastrupijencu vso potrebno pomoč. Do popoldne pa se Kumar še vedno ni zavedel. Njegovo stanje jo prav resno. Tudi ni znano, ali gre v tem primeru za nesrečo ali za poskušen samoumor.
0 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr Bnkarčič, Sv. Jakobn trg štev. 9.
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Ali ininte že jubilejni znak in vstopnico za prireditve ua Stadionu? Ako ne. prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
Kranj
Mariborske vesti:
Izlet: Krajevna protituberkulozna liga v Kranju priredi v nedeljo, dne 23. julija 1988 poučni izlet na Golnik. G. šef zdravnik dr. Neubnuer bo v svoji prijaznosti razkazal zdravstvene naprave v zdravilišču in tolmačil moderni način zdravljenja jetike. — Zbirališče ob 15.80 v parku pred zdraviliščem na Golniku. Do tam prideš lahko s tržiš-kim vlakom, ki odhaja iz Kranja ob 13.10, prihod v Erižo ob 13.,%. (>d postaje do sanatorija je pičlo uro hoda po lepi senčnati pešpoti. (Ali jo pa ube. reš čez Kokrieo, Sp. Tenetiše, Goriče 12 km). Odbor Krajevne lige želi, da se tega izleta udeležite v čimvočjem številu. V slučaju slabega vremena seveda izlet odpade lor se bo vršil pozneje.
Ali imate že jubilejni znak in vstopnico zn prireditve na Stadionu? Ako ne. prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
Slovenj gradeč
Pogreb Gregorja Krpača. V sredo dopoldne je bil pokopan v Šmarlne m pri Slovenjgradcu or-ganist g. Gregor Krpač. Pokojni Krpač je bil dobra in mirna duša, spreten organist in pevec. Vzgojil je lepo vrsto podeželskih organistov, svoje otroke pa v pravem krščanskem duhu v dobre slovenske sinove, oziroma hčere. Pogreba se je udeležilo številno občinstvo iz domače in drugih župnij, organisti iz sosednjih župnij, gasilci :n pevc:. Pevski zbor je pod vodstvom pevovodje iz Slo-venjgradca g. Krajnca zapel pred hišo žalosti in na pokopališču dve žalos-tinki. Krsto so venčil: številni šopki in venci. Pogreb je v spremstvu domačega kaplana g. Poteka in župnika g. Horvata :z Starega trga vodil g. prof. dr. Jos. Somrek, pro-vizor^ v Slovenjgradcu. Bodi blagemu pokojniku žemljica lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Ali imate že jubilejni znak in vstopnico zn prireditve no Stadionu? Ako ne, prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
Posti Kmetijske ehsportne pred sodiščem
Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti bivšim voditeljem Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki so sedaj nahaja v kon-kurzu. Pred sodnike malega senata pridejo Ignac Krištofič, bivši predsednik. Mate Žunkovic. bivši tajnik in Franc kenda, bivši ravnatelj omenjene zadruge. Obtožba temelji na delovanju imenovanih v okviru poslov Kmetijske eksportne zadrugo, o katerih smo svoječasno že obširno poročali, [Kileg toga pa jo državno pravdništvo obtožilo še Žunkoviča in Krištofiču radi
Sredi gradbene sezone
Na zadnji seji mestnega sveta je bilo na dnevnem redu toliko prošenj zu gradbena dovoljenja, kakor letoš še na nobeni. Gradbena sezona je sedaj na višku i« treba je pohiteti, da IhkIo poslopja še do jeseni pod slrelio. Gradbena dovoljenja so dobili: Kudiš Anton in Veronika za preureditev zgradbe v Masarvkovi 22. — Bata j Franjo za zgradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Aljaževi ulici. »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih sluča jih« za adaptacijo pritličja hiše v Ruški c. 7. šuniljah Ivan za enonadstropno stanovanjsko hišo v dr. Badl-Turnerjevi ulici Ve-ietrgovec Oset Miloš /u zgradbo trinadstropno stanovanjske iu trgovske hišo na Glavnem trgu 21. Domiter Mihael in Frančiška za zgradbo pritlično hišo v Aljaževi ulici. Dr. I.evec Anton, preureditev 1. nadstropja na hiši Aleksandrova 61. Zidanšek Jurij in Antonija, gradbu prizidka na dvorišču poslopju pri hiši v Židovski 8. To-
varna Unio <1. z o. z. v Molju, zgradba pisarne.
drug. zgradba skladišča za bombaž \ Motherjevi ulici. Dr. Mario in Matilda
Polil, preureditev kavarniških prostorov. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z., gradba tkalnice ob Motherjevi ulici. Kakor izgleda, bo gradbena sezona na jesen še živahna, kljub slabemu /■•č"'ku, ki ga je pa zakrivilo deloma tudi letošnje deževno vreme. Ker so med navedenimi zgr«<ll>:uii; tudi velika poslopja, kakor trinnd-stropn i Gsetova hiša in tkal Inicn Mariliorske tekstilno, so bo gotovo poznal blagodejen vpliv gradbene podjetnosti tudi nu delovnem trgu.
Branjevce se branijo
V	sršenovo gnezdo je dregnil mariborski tržni odbor s svojimi nameravanimi reformami glede tržnega reda, v kolikor se te reforme tičejo premeščenja branjevcev z dosedanjih njihovih prostorov, na katerih so stale stojnice že njihovih očetov pred 60 leti.
V	torek zvečer se je vršil na mestnem magistratu sestanek med tržnim odsekom in branjevci. Na sestanek so prišli vsi branjevci ozir. branjevke razen enega. Že na seji tržnega odseka samega je prišlo do nesporazuma med člani radi tega vprašanja ter se je eden demonstrativno odstranil. Se bolj živahno pa je bilo, ko je stopilo pred mestne očete 39 zastopnikov mariborskega branjevskega rodu. Odločno so sc postavili na stališče, da si nc dajo vzeti svojih dolgoletnih pravic. Vsi obiskovalci trga vedo, kje in pri katerem branjevcu se dobijo te in te stvari, večina njih ima že svoje stalne odjemalce in tako bi izmenjava posameznih stojnic iz dosedanjega reda prinesla v tržno življenje samo zmešnjavo. Glavnega govornika so imeli branjevci v načelniku svoje korporacije g. Kramber-gerju. Cela anketa ni prinesla zaželjenega rezultata. Ker so branjevci tako odločno pokazali svojo voljo, bo najbrže nameravana preureditev padla v vodo.
V objemu dravskih valov
Včeraj popoldne so v Dravi nenadoma odjeknili iz reke obupni klici: »Na pomoč!« V Dravi se je borila z življenjem 12-letna učenka Josipina Berglez iz Radvanja, ki se je predaleč spustila v strugo ter so ji pošle moči, da bi dosegla breg. K sreči so bili drugi kopalci blizu, ki so jo potegnili iz objema dravskih valov. Poklicani reševalci so jo odpeljali v bolnišnico.
□	Izpremembe v frančiškanskem samostanu. Za kaplana prideta k župniji Matere Milosti p. Rupert Suhac iz Sv. Trojice v Slov. gor. in p. dr. Stanko Aliančič z Brezij. V Novo mesto je odšel vsem dobro znan vratar frančiškanskega samostana fr. Danici Grobler.
□	Snlezijansko sotrudništvo ima v nedeljo, dno 25. julija ob 5 popoldne sestanek. Vabljeni tudi drugi. Govori g. dr. Volčič iz Veržeja.
□	Krščanska ženska zveza naznanja vsem članicam in članom, da se v nedeljo, dne 23. julija udeleže procesije pri Sv. Magdaleni (Mag-
Kulturm obzornik
Studenec miru
L. P & m e r , D. J. — L. S e d e j , C. M. Na- ! vodila za prejemanje zakramentov sv. pokore in sv. j Rešnjega Telesa. Ljubljana, 1933. Misijonska tiskar- j na Domžale-Groblje. Cena 16 Din, vez. 24 Din.
Največja dobrota za narod so dobre ascetične knjige. Po njih se narod vzgaja v izklesane značaje, v može in fante, ki se ne obračajo po vetru, ki ne poznajo koristolovja, ampak, ki za svoja prava načela tudi umrjejo.
Temeljna resnica vse uspešne vzgoje o samo-premagovanju, o sustine in abstine (vzdrži in premagaj se) se najbolj nazorno in prepričevalno podaja v ascetični knjigi. (V leposlovni knjigi _ v
mislih imam le najboljše — naletiš na to zdravo življenjsko žilo le redkokdaj, zato imajo za vzgojo čistih in močnih značajev neprimerno manjšo vrednost kot one).
Po pravici smo veseli vsake dobre ascetične knjige, ki izide med nami. (Želimo pa, da bi že skoraj dobili močno založnico, ki bi dvignila ugled slovenske ascetične knjige, kol jo je dvignil Herdcr med Nemci. Morda bi vprav misijonska tiskarna v Grobljah prevzela to velevažno nalogo nase?)
Pričujočo knjigo »Studenec miru« moramo uvrstili med solidno ascetično slovstvo.
Za cilj si je postavila vzgojo vesti; natančno poznanje božje postave in točno razlikovanje zadolženja, velikega ali malega.
Najprej odgovor na vprašanje: Ali je bilo tisto, kar se je takrat zgodilo, res greh. Velike praktične vrednosti sta. načeli: »Če o r e d dejanjem nisi ve-
del, da je greh, ampak si šele pozneje zvedel, da so take stvari grešne, se ti ni treba spovedovati« in drugo: »Kar se ti zgodi proti volji in brez privoljenja, nikakor ni greh, najsi bi bilo karkoli že.« Mišljeni so neprostovoljni in zalo negrešni gibi narave (str. 4), ob katerih se marsikdo ne spozna in si zato nalaga jarem, ki ga Bog noče.
Iste važnosti je splošno pravilo o razlikovanju smrtnega od malega greha. Koliko ljudi je, ki bi lahko na mesečno spoved pristopali nedeljo za nedeljo k sv. obhajilu, pa nimajo pravilno poučene vesti in zalo izostajajo. Sedaj, ko so obhajilno mizo zavojevali tudi možje in ko imajo spovedniki preveč dela, je nujno potrebna taka poučenost in praksa iz prvih časov krščanstva.
Za ohranjenje zdrave vesti, oziroma za pomir-jenje že zbegane vesti je dragoceno pravilo o treh dvomih: če ne veš zagotovo, ali si tisto stvar storil ali ne; če dvomiš, ali je bilo tisto smrtni greh ali ne, in če ne moreš priti na jasno, ali si se tistega žc obložil pri spovedi ali ne, li ni treba biti v skrbeh! Knjiga točno razlaga katoliški nauk. .Nikakor nisi brezpogojno dolžan, da bi se moral spovedovati takih dvomljivih, morebitnih smrtnih grehov« (str. 8).
Knjiga je posebno priporočila vredna zlasti v našem času, v dneh katoliške akcije, da si bo vsakdo znal formirati (to je ustvarili razsodno) vest, da bo mogel kakor v prvem času krščanstva živeti v osrečujoči zavesti, da je odrešen otrok božji in
da bo tako ves Kristusov borec.	Dr. _a.
★
»Zbori«, revija zborovske glasbe, ki jo urejuje Zorko Prelovec, so pred kratkim zopet izšli, in sicer v 3. štev. letošnjega letnika. Književna priloga ie radi nerednega plačevanja naročnine lo pol nekaj skrčena. V njej je priobčenih poleg
nekih meničnih manipulacij v Racah. Zanimivo je, da so omenjeni svOječasno po razpustu Kmetijske eksportne ustanovili novo zadrugo pod imenom »Edinost«, ki naj bi dajala svojim članom posojila. Zadruga pa jo kmalu likvidirala in njeni ustanovitelji so so preselili v Zagreb, kjer so so pridružili zadrugi, ki jo vodi nek visok bivši državni funkcionar. — Za razpravo vlada ogromno zanimanje tako \ mostu, kakor na deželi, kjer ie imela bivša kmetijska eks-portnu neb roj članov.
dalenska nedelja). Popoldne ob 2 sv. blagoslov. Nato izlet k Rcibenscbuchu na Pob rož je. Vse članice, člani in prijatelji vabljeni. Odbor.
□	Dovoljenje za inženjersko prakso na področju cele države je podelilo gradbeno ministrstvo znanemu arhitektu inž. Saši Devu.
□	Gospodarstveniki grajajo občino. V torek zvečer se jo vršila soja gospodarskega predstavništva skupno z zastopniki društva hišnih posestnikov. Razgovor je veljal komunalnim zadevam, predvsem nakupu mariborskega gradu po mestni občini. Po vsestranski razpravi se je sklenilo, da so sicer ne bo otežkočala občini tozadevna akcija, pač pa se graja način izvedbe. V tem pogledu bo gospodarsko predstavništvo pokrenilo pri mestni občini svoje korake. Stremljenje gospodarskega predstavništva gre za tem, da pri nakupu gradu ne zadenejo davkoplačevalcev povečana ali celo nova bremena.
□Je že porušena. Pred dnevi so pričeli rušiti pritlično hišico na pričetku Židovske ulice |K>log Osetove veletrgovine. Na tem prostoru bo sezidal g. Miloš Oset veliko trinadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo, ki bo zelo efektno zaključevala vrzel med Glavnim trgom in Židovsko ulico. Poslopje je sedaj že porušeno in prihodnje dni prično že kopati temelje za novo ponosno stavbo.
□	Motociklist v biciklistu. Huda nesreča se jo pripetila v sredo zvečer na Ptujski cesti. Neznan motociklist se je zadrvel v Martina Iloj-nika, ki je kolesaril po cesti ter ga butnil s tako silo ob tla, da je obležal nezavesten in s prelomljeno levo nogo. Motociklist je odfrčaI v strahu pred posledicami dalje, ponesrečenca pa so našli mimoidoči ter pozvali reševalce, dn »o ga prepeljali v bolnišnico, šele tu so ga »pravili k zavesti, da jc lahko povedal vzrok svoje nesreče.
□	Plavalne tekme IhkIo v nedeljo v kopališču na otoku. Prireja jih SSK Maraton in sicer klubove izbirne tekme. Dopoldne bo plavanje na 100 in 50 m prosto, 200 m prsno, popoldne pa tekme v ostalih disciplinah ter štafete 4X50, 4X200, 3X100 mešano in vaterpolo, v katerem igra maratonsko moštvo proti kombiniranemu nasprotniku iz ostalih mariborskih klubov. Ker letos še ni bilo rudi pozno kopalne sezone nu otoku nobenih plavalnih tekein. bo za nedeljsko plavanje gotovo mnogo zanimanja.
□	Plinske maske bodo rabili v kratkenk>oni drzneži, ki si šc tipajo spustiti se v gotove podzemne prostore na Glavnem trgu oziroma Aleksandrovi cesti. Radi preobilice puhtečega atno-nijaku bo zlasti sedaj v poletni vročini obisk omenjenih kanalov kmalu življenjsko nevaren. Najbrž je prešlo že v pozabo, da so bili montirani v teh prostorih svoječasno električni ventilatorji v prezračevalne namene.
□	Zn sodelovanje pri Kreftov! zgodovinski drami »Celjski grofje«, ki jo bo mariborsko gledališče vprizorilo na prostem, potrebuje uprava veliko število dam in gospodov. Kdor želi sodelovati, naj se zglasi pri dnevni blagajni ali pa pri tozadevni vaji, kar Ik> pravočasno javljeno v dnevnikih.
□	Kongres jugoslovanskih plinarn. Letošnji kongres Združenja jugoslovanskih plinarn in vodarn bo. kakor smo že javili, v Mariboru dne 4.. 5. in 6. avgusta. Polog jugoslovanskih zastopnikov se udeležijo omenjenega kongresa tudi inozemci in sicer avstrijski, češki in poljski strokovn jaki. Na sporedu so raz.ne važne gospodarske zadeve, tičočo se plinarn in vodarn, strokovna predavanja tu- in inozemskih predavateljev ter ogledi raznih gospodarskih naprav v mestu in širši okolici.
□	Neznane žrtve... V Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju je naplavila Drava truolo neznane svojo žrtve. Vtopljenca je našel iia plitvini posestnik Anton Pavlic iz Brezove. Vtoplje-noc je star približno f>0 let. 168 cm visok, srednjo močne postave, plešast ter je ležal v vodi popolnoma gol. Na desni strani temena je imel majhno rano, ki jo je dobil najbrž pri padcu v \odo. Truplo je ležalo približno 14 dni v Dravi. Znakov nasilnega dejanja ni bilo opaziti njem ter gre najbrž za nesrečo.
pesmice Dragota Žagarja nekaj člankov. Ivo Pe-ruzzi priobčuje nadaljevanje pregleda o kulturnem delu Mateja Hubada. Hinko Druzovič končuje spis o sedemdesetletnici prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru. Sledi kratek življenjepis in dosedanje delo skladatelja Srečka Koporca, nato začetek pregleda o letošnjem opernem repertoarju in končno razna poročila in novosti. — Glasbena priloga prinaša tri zbore in en solospev. Rožan-čev moški zbor »Hčere svet« je dosti originalna skladba s -amospevnim basovskim vložkom, prijetna v zvočnosti, a v jedru naslonjena še na tradicionalen način oblikovanja. — Koporčevi »Vetri v polju« za mešan zbor so samonikla in gorko občutena ekspresija tihe žalosti, ki je oblečena v otožno prelivanje hromatičnih melodij. — Kendovi »Vlaki« so skladba za mešan zbor, ki s sodobnimi potmi nima stikov; v arhitektoniki in izdelavi je nekam okorna, pač pa ima v sebi nekaj dobrih misli. — Sattnerjeva »Legendica« je samospev s klavirjem, ki je, čeprav romantično občuten in malce wagnerjansko barvan, prav prikupen. — »Zbori« vršijo v okviru svojih možnosti znatno glasbeno kulturno delo, zato so res potrebni po-
lil. kongresa slovenskih geograla i etnografa u kraljevini Jugoslaviji«, kjer se ustavlja ob posameznih predavanjih jugoslovanskih etnologov (Milo-van Gavazzi, Kus-Nikolajev, Županič, Filipovič itd.) o etnografskih posebnostih na jugoslovanskih tleh.
Premijera slovenske tragedije v New Yorku.
Naš newyorški dopisnik nam je poslal daljše poročilo o premijeri tragedije, ki jo je ustvaril Slovenec in so jo prav tako igrali Slovenci sredi tujega New Yorka. Naj prinesemo na tem mestu izvleček poročila: »Slovenski dramski odsek, nekak ljudski oder naše newyorške kolonije je 24 junija uprizoril pred kratkim v Nevv Yorku izišlo dramo »Tolminec«, katero je spesnil slovenski pisatelj v Ameriki, pod imenom Solkanov. Radi domačnosti snovi tragedije je za delo takoj po objavi zavladalo zanimanje, a imenovani dram-
clri nncpl co i a „.-,-.'--1___J:i ■ ______ ■•
zornosti in podpore!
bni po
V. U.
Gl asilo slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani »Prijatelj živali« prinaša v svoji 2. številki (pTavkar izšla) mnogo toplih člankov za človekoljubno postopanje do živali (tak list — Če bi vzbudil kak uspeh, bi bil potreben tudi za varstvo ljudi!) Med drugim prispeva tu znani slovenski folklorist I. Šašelj članek z naslovom »Živali v slovenskih pregovorih in rekih« (v dopolnilo k istonaslovni knjigi).
»Pmrfor	no :,.i::.i__j.i:.^; rc
- .-6-' * .C.— V-- , .	jui.ja, pi Uiuart U«ll|»l 1C"
ferat o nedavno izišli knjigi »Zbornik radova
.	'	------- ..u..,„,u,i|., a iiuciiu v dUl ui dIII
ski odsek se je prvi potrudi! z inscenacijo v velikem in razkošnem Webster Thealru sredi največje gledališke kolonije v Ameriki. Uspeh igralcev in tehničnih oderskih oprem ter lučnih efektov je bil lep. Težka premijera »Tolminca« kot produkt slovenskega gledališča v New Yorku pomeni vsekakor uspeh, na katerega smo lahko ponosni . . ,« V daljšem orisu vsebine poudarja poročevalec zlasti občečloveško noto, ki je v vsej elementa rnosti položena v dejanja, dasiravno je po svojem okolju in nekaterih osebah to tragedia goriških Slovencev.
Tomislav Krizman, znani hrvatski slikar, ki se te vzpel zlasti med hrv. grafiki na prvo mesto in sloni mnogo za domače umetniške razstave v inozemstvu (trenutno je prirejena v Metzu velika razstava jugoslovanskih grafikov, med temi tudi slo-
ca1?6*"-1' Kar 'e nieŽ°vo delo!), praznuje danes jO letnico svojega življenja.
Italijanska kultura
Letos je minilo 60 let, odkar je prišel pesnik Simon Gregorčič za kaplana v Rihenberk. V spomin na njegovo bivanje in delovanje je bila vzidana na kaplaniji spominska plošča. Letos na Vidov dan 28, junija je prišla v Rihenberk četa 22 orožnikov in detektivov. Župan-podestik je ukazai delavcem razbiti in odstraniti Gregorčičevo ploščo. »Delo« se je izvršilo pod varstvom bajonetov.
začudene poglede in vprašanja je podesti odgovarjal, da je to naredil na ukaz prefekture iz Gorice. Ljudstvo je svojemu ogorčenju dalo duška tako, d« so zvečer zagoreli po bližnjih vaseh kresovi in pokale ročne granate. Opričniki so šli lovit, a niso nič ujeli.
Tanj okoli praznika presv. Rcšnjega Telesa so v Ajdovščini aritirali več oseb radi nekih proti-laških letakov. Porabili so to priliko in zaprli tudi cerkvenega organista, to pa le z namenom, da
preprečijo ali otežijo slovensko petje pri procesiji. Po procesiji so pa organista koj poslali iz Gorice domov.
Iz raznih namigov se vedno trdneje sklepa, da se pripravljajo za Trst važne izpremembe. Stvar je nekako v zvezi z visoko politiko, s paktom štirih in podonavskim aranžmanom. V kratkem utegne iriti naredba o raztegnitvi carinske svobode na vso tržaško občino, morda tudi na ves pas od Milj do Tržiča. Tržičani upajo na znatno izboljšanje življenjskih pogojev. Laški regovor pravi: Če so rože, bodo cvele .. .
Veliko transportno podjetje Adriatica, ki njena palača stoji pred bivšim Nar. domom, se je združilo s firmo Innocente Mangili iz Milana. Nekatere bivše uslužbence, ki so mesto penzije uživali milostno podporo, jc nova direkcija obvestila zelo lakonično, da je podpore konec.
pravite ?
Ah, seneda, ravno naš čas je lah, da ljudje silno radi poslušajo sladke besede o socialnosti, o socialni pravičnosti, o socialnih dolžnostih in socialnih pravicah. In čudno je: tako malo socialnosti je v resnici na svetu, vsaj daleč manj, kakor bi je mi potrebovali spričo vesoljne bede, toda besed v socialnosti je pa čim dalje več. Isak, kdor nekaj nase da in kdor hoče kaj veljati, vsak ti govori o socialnosti in o potrebi socialne pravičnosti. In vsak tak si domišlja jc, da mu ljudje tudi verjamejo. Morda — vsi pa pran gotovo nc. lirihtnejši med ljudmi namreč vedo, da taki-le govorniki ponavadi mislijo na socialno pravičnost — pri drugih, ne pa pri sebi. Če bi pa kilo vprašal kakšnega takega asocialnega pravičnika i: *Ti. ki imaš polna usta o socialni pravičnosti, koliko pa si /e žrtvoval od svojih lepih dohodkov, /a katere vemo, da jih imaš, ker oseh res ne moreš /utajiti, koliko pa si ti dosedaj ie dal /a socialno potrebne'!' Kateremu svojemu privajenemu razkošju si m- dosedaj ie odpovedal p korist brezposelnim in trpečim?>. bi lak gospod kar hitro umolknil ali pa bi odgovoril: >To me nič ne tiče, država nuj bo socialno pravična, na občini sc dele podpore!* ali kaj podobnega.
Mi, ki sicer nimamo toliko, da bi mogli tvoj kruli preveč deliti z drugimi, čeprav si včasih tudi odtrgamo kakšno skorjico ml ust, pa ne govorimo prcoeč o socialni pravičnosti, smo mnenja, naj bi o socialni pravičnosti govorili d bodoče le taki, ki so te socialne pravičnosti res potrebni in ki jo terjajo, in pa taki, ki n resnici ie izoajajo Kristusovo socialno zapoved o ljubezni do bliinjega!
— Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi ptofesorji 'zalijejo Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se i <" dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Koledar
Petek. 21. julija: Prakseda, mučenica; Angelina.
Novi grobovi
f Štefan Erman
Kruto je odjeknil včeraj v št. Vidu nad Ljubljano mrtvaški zvon, ki je oznanil žalostno vest, da je umrl zopet eden naših zaslužnih mož, mož j značaja in požrtvovalnosti, kakršnih je malo med | nami. Sredi najlepše moške dobe, v krogu številne : družine je zatisnil včeraj za vedno oči in se pre- I selil k Njemu, na katerega ni nikoli |>ozabil in i s katerim združen je odšel v lepšo večno domo- | vino.
Pokojni je bil rojen 18. decembra 1885 v Bo-štanju ob Savi. Bil je izredno talentiran in se je že v zgodnji mladosti udejstvoval pri vseh naših prosvetnih organizacijah. Posebno pri srcu so mu bile fantovske organizacijo, za katere je žrtvoval ves prosti čas in vso mladeniško dobo. kjerkoli se je pojavil, je organiziral iu bil duša vsemu društvenemu življenju. Vsi tajniški posli in večkrat tudi predsedniški so bili združeni v njegovi osebi. Bil je učenec Krekove šole in je njegove ideje širil in udejstvoval, kjer je le mogel, do svoje smrti. Tudi v tujini, kamor je šel iskat kot mizar strokovne izobrazbe, je vedno zbiral poštene fante okrog sebe in jih bodril k čednostnemu življenju. V Gradcu je bil pred vojno tajnik takratnega društva »Kres«. O njegovi nadarjenosti pričajo nešte-vilni članki in dopisi v raznih naših listih pod psevdonimom Štefan Klas, iz katerih se zrcali njegovo čisto življenje. Dalje časa jo bil tudi urednik fantovskega glasila »Mladost?, ves čas pa stalni dopisnik.
Med vojno je bil uslužben v Škofovih zavodih, kjer je bil desna roka gospoda ekonoma. Mnogi tedanji zavodovi gojenci, ki so danes na uglednih mestih, se ga gotovo še dobro spominjajo kot dobrega, vedno veselega, šegavega »zavodarskega Štefana«.
Kakor pri mladinskih organizacijah, tako je položil po vojni vso skrb v svoje podjetje, čigar soustanovitelj je bil, ter je po svojih zmožnostih in podjetnosti v veliki meri doprinesel, da se je podjetje iz skromnih početkov razvilo v dobro uspevajoč in širom naše domovine znami najmo-derneje urejeni tovarniški obrat pod imenom Ivrdke Erman & Arhar v Št. Vidu. Svojo številno družino jo vzgajal v strogo krščanskem duhu in zapušča ženo in sedem nedoraslih otrok.
Ko te bomo spremljali, dragi Štefan, na Tvoji zadnji poti in ko bodo padale solze Tvojih dragih na svežo gomilo, bodi uverjen. da Te bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu. Tvojim preostalim pa iskreno sožalje.
-J- V.vlučitelj Franc Praprotnik. V Mozirju je včeraj v visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Praprotnik, nadučitelj v pokoju. Pogreb bo v soboto, 22. julija ob 10 dopoldne na župnijsko pokopališče v Mozirju. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim našie globoko sožalje!
-f- Josip Magnlič st. V Novem mestu je umrl v 83. letu starosti g. Josip Magolič star., hišni posestnik in gostilničar. Pokopali ga bodo danes ob pr
Iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Imenovan je za pomočnika poveljnika Bel-grada pehotni brigadni general Dragomir M. Po-povič, do sedaj pomočnik poveljnika dravske di-vizijske oblasti.
= Upokojeni so nižji voj. kontrolor I. razreda Dragotin Sram, topniški poročnik Ivan Ožegovič in voj. pisar III. razreda Franjo Herga.
—	lepit so napravili za sprejem v tehnično stroko v svojstvu aktivnega inž. častnika v mornarici začasni uradnik inženjer Ivan šebetič in za čin rezervnega topniškega podporočnika naslednji podnaredniki-dijaki: Rudolf Mali, Roman Hilak, Henrik Znidarčič, Štefan Dolhar, Martin Čoki, Rudolf Jenko, Evgen Martin, Mirko Toniič, Oton Stei-ner, Janez Lah, Josip Rlažovič, Frančišek Por, Ivan Franjo Kale, Ivo Golič, lirih Vidic, Vojmil Vrtač-nik. Avgust Krivec, Veleslav Loborec, Franc Oblak, Srečko Bernik, Anton Cedilnik, Anton Sluga, Mi-livoj Virt, Miran Flego, Slavko Benedik, Edvard Maček, Josip Biškup, Franc Kalan, Ivan Remiaš, Karlo Jaklič, Vekoslav Knafl, Alojz Jeršič, Miran Veselič, Pavle Lukntan, Ivan Lapajne, Viljem Rozman, Janez Kosi, Ivan Burmaz, Ivan Rrand, Božidar 1'etračič, Alojzij Pregel, Matija Bodor, Emil Miler, Ljubomir Ravnik, Ljubomir Marin, Vladimir Šeme, Josip Aceto, Ivan Košir, Jožef Hafner, Franjo Farkaš, Rudolf Hafner, Ludvik Županič, Vla-dislav Polivka, Vladislav Majcen in Vincenc Kregar.
Ostale vesti
—	Aljatev klub obvešča luriste in prijatelje planin, da ho v nedeljo, 23. t. m. planinska služba božja na sledečih postojankah: na Kredarici bo sv. maša ob 8 zjutraj, v Vratrti ob 10 dopoldan, na Kofcah ob 10, na Krvavcu ob 8, na Poljski planini pod BegunjšČico ob 11. Poleg tega je vsako nede-jjo za one, ki potujejo z izletniškimi vlaki sv. maša oh 4.15 zjutraj v palači Vzajemne zavarovalnice v podzemlju, kjer jo nastanjena planinska kapelica.
—	Zavod usmiljenih sestsr v Kamn-ku sprejema s I. septembrom 1933 v oskrbo deklice od 4. do »14. leta. Mesečnina za vso oskrbo je 300 Din. Natančnejša pojasnila daje vodstvo usmi-ljenk v Kamniku.
—	Novo kopališče v (iuštuiiju. V dolini tik Guštanja ob gorskem potoku >Suha« je guštanjski odbor Rdečega križa zasadil v zemljo lopato in j kramp, da napravi letno kopališče in danes stojimo pred otvoritvijo tega prepotrehnega kopališča. I j*ri izberi prostora je odbor imel izredno srečo. 1 Kopališče leži med dvema bregovoma, ki varujeta I kopalce pred vetrom, je celodnevna solnčna lega , in velik prostor za solnčne kopeli. Kopališče ima 32X12 m vodne gladine in zagrevalnik. Dotok In i odtok je tak. da prihaja po vsej gladini čista voda in po vsej gladini se odteka, to jamči kopalcem, da bo voda vedno čista. 2e večkratno priznana delav- j nost tega odbora zasluži, da se v obilnem številu j udeležimo slavnostne otvoritve kopališča, ki bo < najbrže dne H. avgusta 1933.
—	Motociklistična nesreča. Iz Kamnika poro- j čajo: V sredo proti večeru se je proti Črni peljal na motociklu g. Anton Plahutnik iz Godiča s svojo ' mlajšo sestro, ki je sedela zadaj na sociju. Pred • starim objektom tovarne Kaolin se je pred ovin- : kom izognil nekemu.vozniku. Na sveže posuti cesti ; pa je motocikel zaneslo, da sta oba vozača zle- ; tela v velikem loku naprej in obležala z znatnimi I poškodbami. G. Plahutnik si je močno potolkel roke in desno nogo, njegova sestra pa je dobila hujše poškodbe po glavi in po rokah. S Stahovice so poklicali po korporacijskem telefonu avtomobil ■ iz Kamnika, ki je oba ponesrečenca odpeljal k j zdravniku dr. Puclju, da jima je nudil prvo pomoč, j
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmB >
D V BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESELI
dajte mu »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev j
in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka.
Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din. j
—Nesreča starčka. V ljubljansko bolnišnico so j včeraj pripeljali 84 letnega Ivana Rožanca, posest j nika iz Cerknice, ki ga je na cesti podrl neki avto. I Starček si je zlomil desno nogo. S kolodvora ga je I v bolnišnico prepeljal reševalni avto.
—	Skala odsekala delavcu nogo. V kamnolomu Mikuliči pri Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila huda nesreča. Delavci so minirali veliko steno. Ko je dinainit že eksplodiiral in na videz že opravil svoje delo, je pristopil zraven delavec Dragutin Gregurin, da bi začel drobiti večje kose. Naenkrat pa se je od stene odtrgala še ena skala. V zadnjem trenutku je Gregurin opazil nevarnost in se s hitrim begom skušal rešiti pred skalo. Toda bilo je prepozno. Skala je zagrabila njegovo desno nogo in mu jo pod kolenom gladko odrezala. Gregurina so prepeljali v zagrebško bolnišnico.
—	Tatinski varuh obleke. Pel zagrebških kopalcev je te dni nastradalo«, kakor poročajo zagrebški listi. Ker so cene v kopališču na Savi precej visoke, so si izbrali zunaj kopališča primerno meslo za kopanje. Tam pa so našli nekega človeka, ki si je iz vej napravil senco in se hladil v njej. Mož sc je kar sam ponudil kopalcem, da jiin bo čuval obleko. Ti so mu zaupali in odhiteli v hladne valove Save. Ko so pa prišli nazaj, so se silno začudili. Vsakomur izmed njih je manjkal najboljši kos obleke in denarja po žepih tudi ni bilo več. Prijazni varuh si je med tem, ko so se oni hladili v Savi, sestavil iz vseh peterih oblek eno samo obleko. Izbral si je le najlepše kose obleko in perila in nato elegantno oblečen izginil. Za spomin jim je pustil le svoje raztrgane cape.
—	Grozna smrt deteta. V vasi Nakovu pri Velikem Bečkerrki: so se otroci gugali na gugal niči. Med njimi je bil tudi poldruco leto stari
Sebastijan Miler. Ko je bil ta na gugalnici, mu je neki triletni deček vrgel okrog vratu zanko iz ko-nopca. Ostali otroci pa so potiskali gugalnico sem in t je. Kar naenkrat pa se je mali Sebastjaniek zvrnil z gugalnice na tla. Prihiteli so odrasli in videli, da je mrtev. Konopee mu je tako stisnil vrat, da se je otročtček zadušil.
—	»Zbori«. Revija nove zborovske glasbo, urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo
Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Letnik IX., št. 3. Vsebina glasbenega dela: M. Rožanc, Hčere svet", moški zbor; S. Koporc, Vetri v polju ; J. Konda,
Vlahi , mešana zbora; p. II. Sattner, M.egendica , samospev s klavirjem. — Vsebina književnega dela: Žagar Drago, Kaj nam zu žalosti , pesem; Matej Hiibad (članek); II. Druzovič, Sedemdesetletnica prvega slovenskega pevskega nastopa v .Mariboru (članek). Rubrike: Naši skladatelji, opora, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva.
Zbori stanejo na leto le 50 Din, pevska društva pa dobe v njih nešteto skladb za koncertno in zabavno uporabo. Partiture posameznih -^Zborov« so za ves zbor na prodaj po ceni 1 Din za dve strani. Naročite se na list!
—	Vkuhavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis je knjižica našega sadjarskega strokovnjaka M. Humeka: Sadje v gospodinjstvu, kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi je najboljši pripomoček in svetovalec gospodinjam pri teh opravilih. Knjiga ima 100 strani, nad 90 slik med besedilom in 4 večbarvne tabele. Cena jo za broširano knjigo 24 Din, založila jo jr Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ker je bila druga izdaja te knjižice že precej časa razprodana, je oskrbelo založništvo sedaj tretjo, jako pomnoženo in izpopolnjeno. Obširno je obdelano poglavje o sadnem izboru dravske banovine, o povzročiteljih razkrajanja, o spravljanju, razbiranju, shranjevanju in vlaganju ter važnosti sadja kot živilo. Razširjeni sta zlasti poglavji o sušenju sadja in o napravi brezalkoholnih sadnih pijač. Knjižica bo našim gospodinjam in njihovemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje in konserviranje raznega sadja in zelenjave, knjižico toplo priporočamo.
—	Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joselove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
Kamnih
Krasote planinske narave. Kamniške planine so poleg vseh prirodnih čarov obdarovane tudi z nadvse bogato planinsko floro, ki je baš sedaj v najbolj bujnem razcvetu. Ljubitelji planin zato kar v trumah posečajo najbolj znane vrhove in vse koče beležijo tudi med tednom lepo število gostov, med katerimi jih je tudi precej takih, ki ostanejo po cele tedne v gorah. V tem oziru ima prvenstvo Krvavec, ki beleži v letoSnjem letu že 600 v knjigi vpisanih gostov, V nedeljo jc bilo na Krvavcu veliko število gostov, med njimi družba Srbov in Slovencev iz Relgrada, ter 40 fantov Marijine družbe iz D. M. v Polju.
Iz občinske seje. Ta dni se je vršila zopet občinska seja s skromnim sporedom. Razpravljalo se je predvsem o trošarinskem vprašanju, ker se je že davno sprožila želja, da bi občina sama vodila evidenco nad proda;o alkoholnih pijač in z njo zvezano trošarino. Kako bo s tem važnim vpraišanjem, za enkrat še ni nič gotovega. Pretres o osebnih in drugih zadevah se je preložil na poznejši čas, nekateri pa so mnenja, da bo treba razpisati mesto za novega občinskega tajnih a. Župan g. Kratnar je sedaj odšel na kratek oddih, za časa odsotnosti pa ga bo nadomestoval podžupan g. Ernest Škof.
Predavanje ČR<a inž. Kola Alayi je bilo rekordno obiskano in je ostalo mnogo občinstva brez vstopnic. Predavanje je bilo zanimivo in je doseglo lep uspeh.
Ali imate že jubilejni znak in vstopnico za prireditve na Stadionu? Ako nc, prosimo, da pohitile! Nc odlašajte do zadnjegn dne!
Trbovtie
NEDELJSKI EVHARISTIčNl SHOD SE BO VRŠIL
PoseK-c varnostne odredbe v Trbovljah ukinjene.
Okrajno načelstvo v Laškem je razveljavilo svojo naredbo od 4. t. m. in izdalo novo, s katero se prepoveduje vsako zbiranje ljudi v skupine po cestah, trgih in pri vhodih v rove. Ravno-tako so prepovedane vse društvene skupščine, sestanki in shodi. Dovoljevale pa se bodo prosvetne in zabavne prireditve po obstoječih splošnih predpisih. Ta odredba velja za občino Trbovlje in za one kraje občine Dol pri Hrastniku, ki mejijo na trboveljsko občino, to so Bruca, Sv. Jurij in okolica gostilne Zavraiek. Gornja naredba sc tudi ne nanaša na zbiranje ljudi k službi božji, ki ostane popolnoma prosto, zato se bo nedeljski evhari-stični shod lahko vršil, ker bodo nastopili samo cerkveni govorniki in je vse čisto verska prireditev.
Mostnino za most čez Savo je odobrila banska uprava občini Sv. Jurij pod Kumom v prispevni sklad za stroške mosta, v običajni višini. Oproščeni so samo železničarji in državni uslužbenci v službenih poslih in otroci, kadar gredo v šolo. Ker je trboveljska občina prispevala polovico za odkup in popravilo mosta pod pogojem, da bodo rudarji oproščeni ev. prispevkov za na-daljno vzdrževanje, 6e nam čudno zdi, da v razglasu ni omenjena olajšava za delavce. Da ne bo nepotrebnih težav, bi bilo to dobro omeniti.
Ali ima(e že jubilejni znak in vstopnico za prireditve na Stadionu? Ako nc. prosimo, da
pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
0
Radeče pri Zid. mosta
Mrtvaški zvon. V sredo zvečer nas jo po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere za vedno zapustil Viktor Raziioigor. knjigovez v Brunški gori pri Radečah. Rojen je bil 16. januarja (910 v Radečah. Knjigoveške obrti so jc izučil pri Sale/.ijancih, k jer je bil tri leta. Že v zgodnji mladosti je bil odbornik in knjižničar prosvetnega društva jKmnt<;ka knjižnica«. Bolehal je nad šest let za tuberkulozo. Mirno iu Bogu vdano je prenašal bolezen in čakal dneva, ko ga božja Previdnost pokliče k Sebi. Pogreb blagoko j nega bo danes dopoldne. Ohranili ga l)onio v trajnem spominu, zakaj bil nam je drug in dober prijatelj. Njegovim dragim pa izrekamo iskreno sožalje!
Ali imate že jubilejni znak in vstopnico za prireditve na Stadionu? Ako ne. prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
S!!! DOUCE FRANCE
parfumerije LUBIN-PAR1S
vsebuje skrivnost mladosti, ker
puder DOUCE FRANCE
IIIIIIIIUUIIUII	dh	mam
daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravita črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten von/
it po prvi uporabi pastenete stolen odjemalec
PUDRU DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIS
Dobi u v vseh apotekah, drogirljoh In boljilh pirfumerili):
Celje
<5 Provincijalni kapitelj v Celju. Dne 19. t. m.
se je vršil v kapucinskem samostanu v Celju pro-
vincijalni kapitelj pod vodstvom patra Vigilija, kapucinskega generala iz Rima. Na tem kapitlju je bilo izvoljeno sledeče novo predstojništvo kapucinske ilirske provincije: P Linua Prah, pro-vincijal; p. Vincenc Desič: p. dr. Odilo Mekinda; p. Anzetm Canjuga in p. Mavricij Teraš, defini-torji; p. eksprovincijal Donat Zupančič in p. Jo»-him Ferk sta postala generalna kustosa.
0 Evharistični kongres za dekaniie Kozi«, Rogatec in Šmarje pri Jelšah «e bo vršil koncem meseca avgusta ali v začetku meseca septembra v Šmarju pri Jelšah.
0 Smrtna kosa. Včeraj je umrl v celjski javni bolnišnici Franc Vrtačnik, 67-letni dninar od Sv. Roka pri Sevnici. N. v m. p.I
0 Prevozniki bodo zborovali Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru priredi v soboto, dne 22. t. m. ob 8 zvečer v prostorih hotela Sko-berne, članski seitanek. Na sestanku te bodo razložila pravila in izvolilo poverjeništvo za Celje.
a Razstava psov. Klub ljubiteljev športnih psov priredi dne 6. avgusta v mestnem parku v Celju razstavo psov vseh pasem.
0 Gledališka predstava v Trcmcrjih. Prosv. društvo v Trcmerjih vprizori v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4 popoldne v prostorih g. Čehovina igro: »Dve nevesti«.
0 Težave pri izvajanju novega cestno-poli-cijskega reda. Že včeraj smo poročali, da je stopil v veljavo novi cestno-policijski red. Ves tranzitni promet je po novem redu usmerjen v Celju sedaj po Cankarjevi in Vodnikovi ulici. So pa pri izvajanju tega reda, težave. Tuji avtomobilisti in mo-tociklisti, ki gredo skozi Celje, in mesta ne poznajo, ne vedo, kje kreniti po novih ulicah, kjer se mora vršiti ve« promet. Pred zadnjo občinsko sejo so bile žc nn gotovih mestih postavljene tablice, ki so tujce opozarjale, kje morajo voziti. Ker 6e je pa ta novi cestno-policijski red pri tej občinski seji kritiziral, so te tablice zopet odstranili. Da se ne bodo delale tujcem pri prehodu skozi Celje nepotrebne ovire, nsj sc na tistih mestih, kjer morajo zaviti v novo smer, postavi pač kako drugo znamenje, dokler la cestno-policijski red nc bo zopet spremenjen.
0 Najdena očala. Dne 18. t. m. so bila v 1* rankopanovi ulici najdena moška očala (ščipal-nik) v etuiju, VTedna 60 do 80 Din.
0 Današnji nogomet, Drevi ob pol 7 (in nc ob četrt na 7, kakor je bilo prvotno javljeno) ho na Glaziji druga pokalna nogometna tekma med SK Celje in SK Jugoslavijo.
0 Nesreče. Draksler Ciril, star 47 let, najemnik iz Hude jame, je peljal z vozom drva domov. Ker je bil voz preveč naložen, sc je zvrnil in Draklerju zlomil desno nogo. — Podpcčan Feliks, dijak iz Galicije, 18 let star, je hodil po travniku, stopil ra koso in si obrezal nogo. — Rovinik Cilka, 37-letna hči posestnika i i Podvrha pri Braslovčah, je pri spravljanju sena padla s skednja na tla in si poškodovala levo roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici.
Ali imate žc jubilejni /nak in vstopnico /a prireditve na Stadionu? Ako nc, prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
Ptui
Nova maša. Preteklo nedeljo se je vršila pri Sv. Vidu izredno lepa slavnost. Novomašnik dr. Marjan Gojgošek. domačin iz Trnovcev in gojenec ptujskega minoritskega semenišča, je pel novo mašo. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Slavnostno pridigo je imel g. župnik Alfonz Svet iz Ptuja, ki je v lepih besedah slavil mladega novomašnika. Razven njega so bili letos posvečeni za novomaš-nike štirje njegovi tovariši, ki izhajajo i/, ptujskega minoritskega semenišča in sicer patri gg. Božidar lllavač i/, Prekmurja, Danijel Tomšič iz Sevnice, Inoeenc Kunčič in Andrej Valoveč, oba iz Istre. Vsega skupaj je prejelo mašniško posvečenje dosedaj G dijakov minoritskega semenišča. Kol prvi je izšel p. IPavel Goltes iz Kamnika, ki je lani prdmiciral.
Roka t mlatilniri. Usodna nesreča se je pripetila pri mlatenju žita v Rogoznici. 34-letnj posestnik Ivan Goznik je pri mlatenju prišel z desnico v mlatilnico. Zobovje mu je razmesarilo celo dlan ter popolnoma odtrgalo tri prste. Hudo poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Pred oltar. V cerkvi Sv. Petra in Pavla so se poročili: Ljudevit Rajšp, oskrbnik v Ribnici na Pohorju, in Roza Zelenko, posestmiška hči iz Pod-vineev; Miroslav Logar, učitelj iz Ptuja, in Roza Kreuziger, zasebnica iz Rogatca, Novoporočencem iskrene častitke.
Ali imale že jubilejni znak in vstopnico z n prireditve na Stadionu? Ako nc, prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
Šoštanj
Osebna vest. Ostavko na službo je podal g. Stanko Zavratndk, šolski upravitelj v Skornem.
Težka nesreča izletnire. V nedeljo popoldne se je vračala iz Plešivca (Urške) družba šoštanjskih izletnikov in planincev. Med potjo jih je zajel tak vihar, da so je lomilo drevje. V hipu, ko so pasi-rali cesto, je padla čez njo smreka; vrh je padel na gdč. Pepco Šardonerjevo tin ji zlomil levo nogo. j Po prvi pomoči dr. Medica so jo odpeljali v slo-venjgrašk6 okrevanja
V Rusiji je huda stiska
Usoda Scheidemannove družine
Filip Scheidemann, ki živi kot begunec v Pragi, je podal naslednje izjavo: »Radi grdega političnega zasramovanja moje osebe je zadela mojo ženo 1. 1926. kap. Pred dvema mesecema sta izvršila samouroor moja najstarejša hčerka m njen mož, ki sta 20 let živela v srečnem zakonu. Nikdar se nista brigala za politiko, nista mogla vzdržati zasmehovanja in zasramovanja, ki sta ga bila deležna po cestah od strani hitlerjevcev. V svojem ganljivem poslovilnem pismu me prosita odpuščanja in pravita, da nista mogla več prenašati novih razmer in grdega ščuvanja. Neznosno je bilo za-»ramovanje njihovega očeta po tisku in radiu. Vse to sta morala slikati in brati, ne da bi bila dana njihovemu očetu možnost, da se brani. Moja hčerka in zet sta šla v smrt, vsi drugi sorodniki pa so bili aretirani. Meni so natjprej črtali pokojnino, portem so mi vzeli poslanski mandat in s tem plačo. Nato mi je ostala še majhna renta od knjižne založbe, za katero sem 50 let neprestano plačeval denar. Tudi to so mi vzeli. V Berlinu so me postavili pred izbero: ali mi vzamejo življenje oni, aH naj si ga vzamem sam. Nisem izbiral med tema dvema vprašanjema, ker hočem še na svoje oči videti obračun s hitlerjevci.«
Gospa Mae Post sledi po globusu usodi svojega moža, letalca Posta, ki leti okoli sveta. Po radiu posluša vesti o njegovem poletu. Bogve ali se bo Post vrnil živ in zdrav.
Napredek katoličanov na Angleškem
Ob letnem zborovanju »Brentwood Catholic Evidence Guild«, ki se je vršilo v dvorani St. An-thony v Forest Gate v Londonu, je p. Francis Woodlick D. J. podal pregled o razvoju katoliške cerkve na Angleškem. Danes je na Angleškem 600 duhovnikov več kakor pred 10 leti. V tem času se je tudi število cerkva povečalo za 340, število višjih katoliških šol za 88 in število ljudskih šol za 135. V primeri z letom 1903 je število duhovnikov poskočilo za 1700.
Pevec: Svoj glas sem zavaroval za 100.000 Df,n. No in zakaj vam ga zavarovalnica ne izplača?
Francozi so zgradili najmodernejšo lokomotivo na svetu, ki bo vozila z brzino 130 km. Namenjena je za bodočo železnico skozi Saharo. Ima 24 koles »n tehta 200 ton.
Praktični kočijaž
Zvesto ženo so vodile sanje
Ne\vyorški Usti prinašajo izredno zgodbo gospe Cecilije Keanove, ki je sedem let iskala grob svojega moža. Njen soprog VVilliam Kean je zi-ginil brez sledu kot ameriški vojak na francoski fronti leta 1918. Celly Keanova je prodala svojo farmo in denar porabila za potovanje v Evropo. Dolgo je potovala, a noben angleški, nemški, fran-ooski ali španski urad ni ničesar vedel o usodi njenega moža. Hotela je že nazaj v Ameriko, a je prejela pismo od nekega angleškega kapitana, > vojnega invalida, ki je spoznal Keana na fronti. Sporočil ji je ua njene oglase, da je večkrat imel čudne sanje. Sanjal je, da je umrl Kean za legar-jem in je pokopan ne.kje na Ruskem, najbrž v Moskvi. »Morebiti je vse to brez pomena,* je pisal, >a vendar sem vas hotel obvestiti.« Čeprav je bilo malo verjetno, da bi zašel ameriški vojak z za-padne fronte na Rusko, je odšla vdova v Moskvo. Najela je tolmača, ki jo je vodil po moskovskih pokopališčih. Po dolgem iskanju je obstal pred trhlim lesenrim križem na zanemarjenem vojnem pokopališču in res prečital: »VVilliam Kean, U. S. A. 1918.« Vdova je pričela poizvedovati po moskovskih uradih. Našla je zapisnik o pogrebu Američana, ki so ga našli mrtvega na cesti v okolici Moskve. Pri sebi ni imel nikakih listin, njegovo ime so ugotovili s pločevinasto tablico, kii je prisila na notranji strani ovratnika suknje ameriških vojakov. Nihče ne ve, kaj ce je zgodilo z njim. Najbrž je bil Kean prišel v nemško ujetništvo, kmalu pobegnil iz taborišča v bližini ruske meje in žalostno poginil med revolucijo, kakor deset-tisofti drugih nesrečnežev, na poti proti domu. V teh letih ni imel nobene možnosti, da bi sporočil svojo usodo v Ameriko; ruščine ni obvladal in je moral po dolgem stradanju [xxlleči nalezljivi bolezni.
j Ameriški letales Lincoln Ellsvvorth (levo), ki je i žrtvoval že milijone za razne ekspedicije, se je | odpravil v družbi z letalcem Balchemom (desno) ! na polet na južni tečaj, Ellsworth je leta 1926 z Amundsenom in Nobilom preletel v zrakoplovu severni tečaj.
Gotovo ne veš,
da se je antropologu na vseučilišču v Michigant dr. Melvinu Gilmoreu posrečilo dognati, da niso Indijanci nikdar svojemu vojnemu nasprotniku slekli kože, ko je bil še živ;
da se meso, ki ga pustiš v shrambi ali pa » hladilniku, rado navzame duha živil, ki so v njegovi bližini. Posebno pridejo v poštev razne dišave in citrona. Meso postane grenko in neokusno. Zadostuje, da jc meso 24 ur zaprto v takšnem mrzlem prostoru.
V varieteju: »Brž, brž, telefon vas kliče!«
llsoaa litavskih letalcev Dariusa in Girenasa, ki sta hotela iz Amerike leteti naravnost v Kovno, je bila strašna. To je ostalo od njihovega letala, ki je treščilo na tla pri Soldinu na Brandenburškem v Nemčiji! Samo še nekaj ur, pa bi bila že prispela v svojo domovino.
>Messager d'Alsace«, ki izhaja v Colmarju, je priobčil zanimivo pismo iz Rusije. Pismo je posnel tudi >08servatore Romano«. Pisal ga je neki uradnik velikega ruskega mesla svojemu prijatelju v inozemstvu, ki mu je poslal nekaj denarja v pomoč.
»Dragi prijatelj! Ce bi ti zapisal, da sem ti hvaležen za tvojo pomoč, bi bilo to gotovo premalo. Prišla je v trenutku, ko je bila stiska največja. Življenje je vedno težavno, toliko bolj tukaj pri nas. Zdaj sem uradnik in delam ponoči. Delam pet noči v tednu in šesto spim doma. Včasih sem tako utrujen, da mi gre na jok.
Za svoje delo prejinem 333 gramov kruha na dan; zanj plačam 15 kopejk in če bi ga hotel prodati na trgu, bi prejel zanj 4—5 rubljev. Povsod je mnogo lačnih in beračev, ženske zapuščajo svoje otroke na cesti. Prava muka je kupiti kruh, kajti m ta majhen košček kruha moram skozi dve vrsti lačnih mater, ki drže v svojih rokah onemogle otroke, in tudi čakajo na kruh. Včasih moram tudi skozi vrsto revežev, ki prosijo v imenu Kristusovem za košček kruha. Komu naj dam kruh? Vsi so ačni. Kako naj živi uradnik, ki prejme 80, 90 ali 100 rubljev plače? Plače so znižali, uradnike odpuščajo, prav tako delavce. Kjer so prej delale dve ali tri osebe, dela sedaj samo ena. Tatvine so na dnevnem redu; kradejo živež, kokoši, krave in prešiče. Nobena ključavnica ne vzdrži pred tatovi, še nisem videl tako izstradanih obrazov in vendar se nikdo ne upre.
Polet v stratosfero!
Skoraj vsi uradniki morajo v dnevih počitka delati na polju, ker se nočejo kmetje sprijazniti s kolektivnim gospodarstvom in zapuščajo zemljo. Tedaj jih aretirajo in odženejo v pregnanstvo. Vedno odpirajo nove ječe. Širijo se nalezljive bolezni, posebno tifus. Ljudje nimajo mila, da bi prali in se umivali in kopališča ne poslujejo; zanje ni dovolj losa ali premoga. V državi vlada kaos; vlaki prihajajo z zamudami 6, 7 do 15 ur. Železniške ne- j sreče so zelo pogoste, toda listi ne smejo poročati o njih.
Nepriporočena pisma ne prispejo na mesto, zato je bolje, da mi pišeš priporočeno. Še hujša, kakor v mestu, je stiska na deželi. Ljudje, ki prihajajo z dežele, pripovedujejo, da včasih ne vidijo te ali druge osebe priti več iz hiše. Morda je umrla v njej za lakoto. Živeti moraš tu, ako hočeš videti, kakšna je stiska.
Sovjetski denar nič ne velja in še tako ga zaslužiš silno težko, v potu svojega obraza. Posebno visoke cene so v Torgsinih, to je prodajalnah, kjer lahko kupiš brez izkaznice in z zlato valuto. Liter bučnega olja stane 1 zlat ruhelj in na prostem trgu 45 papirnatih rubljev. Maslo stane 2 zlata rublja kilogram in 65 rubljev na svobodnem trgu. Škatljica vžigalic stane 1 zlato kopejko, na trgu 30 navadnih kopejk.
Lahko bi ti pripovedoval še o drugih rečph. Mislim pa, da je dovolj, da si lahko ustvariš jasno sliko o resničnih razmerah pri nas.«
Kateri spori ie najbolj nevaren
za srce?
Dva zdravnika sta sestavila naslednjo razpredelnico, ki kaže, kateri šport je za srce najbolj nevaren. Seveda je nevarnost večja, ako s športom pretiravamo. Od vseh vrst športa se po-: javi razširjenje srca najbolj |>ogosto pri vesla-| nju, in sicer 27.3%, nato pride smučanje s 18.2%, kolesarjenje 15.3%, plavanje 14.9%, borba 11.0%, turizem 9.4%, težka atletika 9.3%, lahka atletika 8.3%, sabljanje 4.4%. boksanje 3.1% in nogomet 2.7%.
V te) gondoli nameravata poleteti v stratosfero brata Piccard. Gondolo sta si zgradila v ameri-em zrakoplovnem pristanišču Acron. Na prerezu se vidi notranjost gondole. •
Izvor naše abecede
Francoski paleograf Lucien Ethienne je objavil zanimivo knjigo, v kateri raziskuje izvor naše abecede. Primerjal je v ta namen več tisoč pismenk in dospel do zaključka, ki ga je prvič samo kot domnevo izrazil že leta 1822 slavni egiptolog Cham-pollion. Stara hebrejska abeceda (ki se je pozneje prelevila v grške črke) je v tesni zvezi z egiptski-mi hieroglifi. Ker sta tudi latinica in cirilica hčerki grške abecede, lahko trdimo, da rabi danes človeštvo črke, katerih prvotno obliko kažejo egiptske piramide. Raziskovalec je ugotovil še več. Duhovito primerjalno raziskovanje mu je pojasnilo tudi sedanji abecedni red. Če stoji črka »b« po črki »a«, ni to slučajnost, temveč posledica one izvirne misli, na kateri je zgrajena prvotna abeceda. Črka »a« (hebrejski alef in grška alfa) je nastala iz hieroglifa, ki kaže klečečega moža. Črka »b« (hebrejski ghimmel, grška gamma) izvira od hieroglifa, ki je pomenil Egipčanom jarem. Črka »d« (daleth, oziroma delta) je še zdaj slična v cirilici nogam kora-kajočega pešca. Peta črka »e« (hej, oziroma eta) je podoba krokodilovega repa, označbe Egipta. Naposled izvira šesta črka »f« (hebrejski vav, grški fi) od hieroglifa, ki je pomenil Egipčanom vzhajajočo solnčno kroglo: S to simbolično podobo so označili vzhod. Na ta način daje šestorica hieroglifov, na katerih sloni začetek naše abecede, tale »ideogram«: Mož, žena, vzhod, korak, Egipt, vzhod. Sedanje črke pomenijo samo glasove, toda nekoč so bile predvsem slike. Skupaj so tvorile stavek: »Možje in žene, ki so poprej bili zasužnjeni (nosili jarem), so odrinili iz Egipta na vzhod.« To pomeni, da je hotel utemeljitelj nekdanje hebrejske abecede (najbrž je bil to Mozcs) označiti z začetno šestorico svojih pismenk najpomembnejši zgodovinski dogodek njegove dobe: beg Izraelcev iz Egipta.
Ubijalci Stimplla usmrčeni
Poročali smo že, da so dne 24. marca roparji umorili ' provinci Hoaan ni Kitajskem tirolskega frančiškana o. Othma ia Stimpfla. Predstojnik t;-rrlfKega reda je protestira! pri kitiiski vladi ,sdi tega z očiu». Vlada e tudi uvedla preiskavo >n prijela zločince. Štirje so bili obsojeni na smrt in tudi umorjeni. Tudi peti, ki se je udeležil tega zločina, čaka na zasluženo kazen. V boju z ropar,i sta dva vojaka prišla ob življenje.
Na južni tecai!
Važna iznajdba
Znanost in kmetijstvo
Šport
Moderna znanost si vedno bolj prizadeva reševati praktične probleme. Zadnji niso bili na vrsti gotovo problemi kmetijstva, čeprav gre na drugih poljih z ogromnimi koraki naprej. Primerjaj napredek tehnike, prometnih sredstev ild.
V	velikih državah se nahajajo najbolje opremljeni zavodi za raziskovanje kmetijskih problemov. Zaradi izboljšanja n. pr. posevkovnega materiala se je letno zvišala svetovna kmetijska produkcija za milijarde in milijarde v vrednosti. Vzemimo za primer sladkorno peso. Leta 1717 je izkazovala sa, mo 6% sladkorja, leta 1871 že 13%, danes pa daje na dobrih tleh že skoro 20% sladkorja.
Sedaj poročajo iz Rusije o veliki iznajdbi, ki bo postavila kmetijstvo na druge temelje.
V	okviru petletnega načrta za gospodarsko po-vzdigo Rusije je bilo kmetijstvo deloma zanemar-jano, Ruska kmetijska produkcija ni naraščala tako hitro kakor so pričakovali ob izdelavi načrta. Preveč so posvečali brige industrializaciji zlasti pa razvoju težke kovinske industrije ter strojne, kjer so nastali veliki obrati, katerih oddaja je sicer izpolnila veliko vrzel v konzumu, toda pri tem so bili zanemarjeni bolj predmeti, ki so bili namenjeni direktnemu konzumu. Poleg tega je zaradi hitrega naraščanja števila prebivalstva padel relativni delež na produkciji. Pred vojno je prišlo na 1 prebivalca v Rusiji 540 kg produciranega žita. Toda pri tem je treba upoštevati, da se je velik del produkcije izvažal na škodo prehrane domačega prebivalstva, saj je bila pred vojno Rusija eden najvažnejših izvoznikov žita na svetovnih tržiščih, ob začetku petletnega načrta leta 1927 je znašala produkcija na 1 prebivalca 490 kg, 1929 460 kg, leta 1930 530 kg, ko je bila žetev rekordna in ko je bd tudi ruski izvoz žita znaten, saj je bilo leto 1930 leto ruskega dumpinga na žitnem in lesnem trgu.
Brezobrestna posofila
Ljubljana, 20. julija.
Od g. Rudolfa Puca smo prejeli članek o pogojih za solidno delovanje zadrug za brezobrestna posojila, ki ga v naslednjem priobčil j enao, ne da bi s tem definitivno dali svoje mnenje o pogojih za uspešno delovanje zadrug za brezobrestna posojila.
L Zadrugi naj bo dovoljeno delovati le za posojilo Din 5000, vendar naj bo dovoljeno enemu članu, da se naenkrat vpiše tudi v dva, največ v tri zaporedne vrstne rede.
2.	Amortizacijska doba ne sme prekoračiti dobe desetih let.
3.	Hranilni in amortizacijski prispevki morajo biti določeni v enaki višini.
4.	Določen mora biti redni najvišji dopustljivi mesečni dotok novih članov. (Uspešno moreta delovati v dravski banovini največ dve taki zadrugi, najbolje pa ena sama.)
5.	Zadruga sme delovati le v oni banovini, kier ima svoj sedež.
6.	V vsakem okraju sme biti zaposlen le en zastopnik, ki stalno biva na sedežu okraja. Delovanje izven določenega okraja mora biti zastopniku prepovedano.
7.	Čakalna doba mora biti določena s polovico amortizacijske dobe ler se tudi v začetku nc smejo vršiti izplačila pred potokom tega časa, da tako preprečmio prvi, za poznejše člane pogubonosni naval.
8.	Zadruga izplačuje mesečno samo chkrat na zadnjega dotičnega meseca ter morajo bili izplačila v teku mcscca prepovedana.
9.	Zadruga mora označiti članu njegov vrstni red ter do 10. vsakega meseca naznaniti vsem članom, katere vrstne rede jc izplačala v preteklem
mesecu.	,
10.	Le v slučaju, da član proda svoj vrstni red, more zadruga kupcu priznati vrstni red od-stopivšega člana. Nikdar pa ne na ta način, da bi se vrinil novi član med starejše vrstne rede le iz razloga, ker jc naenkrat plačal večjo vsoto.
11.	Upravne stroške sme zadruga izterja vati le med amortizacijsko dobo ter mora članu ob zapadlosti izplačali celo vsoto brez katerihkoli odbitkov. .	. .
12.	Stroški člana za pristopnino, vpisnino in upravo ter zgubo na obrestih pri vlaganju prve polovice glavnice nc smejo biti višji, kot če bi dotič-ni član plačal za enako posojilo in enako dobo 4 do 57o obresti. Kot posojilo je pri tem računali le polovico sprejete vsote, ker je član do tedaj že sam vplačal prvo polovico.
13.	Kapitalno kritje tvori 407o vpisnine, ki sc mora hraniti za čas, ko preneha redni dotok, da zadruga iz te rezerve lahko plačuje upravne stroške, krije neizterljive dolgove in iziplača zadnje
preostale člane.
14.	V svrho nadzorstva mora biti zadruga vcla-
njena pri eni izmed revizijskih zvez.
★
„Ljubljana v jeseni**
Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma. ho letos od 2. do 11. septembra. Poleg industri)-skega, obrtniškega in trgovskega oddelka bo letošnji jesenski velesejem v Ljubljani obsegal se sledeče specijalne Tazstave: Veterinarska razstava, kakršne naša domača zgodovina ne pozna. Raz-stava' bo izvrstno služila našemu živinorejcu kakor tudi rejcu malih domačih živali. Agilno društvo rejcev malih živali »Živalica« priredi razstavo ovac in koz, ki bo prva večja razstava te vrste pri nas, Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozliči, ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v naši banovini. Poleg tega bodo razstavljeni tudi razni predmeti in izdelki iz volne, ovčje kožuhovine in usnja, razna krmila in potrebščine. Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja veliko gospodinjsko razstavo »Red in snaga k zdravju pomaga«. Prvič in v velikem obsegu bo prirejena letos razstava slovenskih cerkva, tej pa bo priključena umetniška razstava madon. Našemu kmetijstvu pa bo posvečena kmetijska razstava.
OBLASTVENA REVIZIJA ZADRUG KI DAJEJO BREZOBRESTNA POSOJILA
Pod tem naslovom je izšel 19. t. m. razglas in naredba bana dravske banovine, s katero se ■lo preklica ustavlja nabiranje novih članov gradbenim in kreditnim zadrugam.
Da bi pa člani našega društva ne čutili v tej naredbi banske uprave prizadetega tudi našega društva, jim tem potom pojasnjujemo, da se prednja naredba ni nanašala na nas, ker mi ne podeljujemo brezobrestnih posojil, temveč naše društvo podeljuje le kratkoročna posojila proti 6% obrestni meri, ali pa dolgoročna posojila na amortizacijsko odplačilo z 3—4% obrestno mero, kakor ie pač dogovorjeno med prosilcem in društvom.
Uprava ^Splošnega vzajemnega podpornega m kreditnega društva r. z. z o. z. v Mariboru«, dne 20. iulija 1933.	Št. 229. kr. 33.
Leta 1932 je prišlo na 1 prebivalca le še 430 kg produciranega žita.
Med tehničnimi razlogi navajamo pomanjkanje vprežne živine in nezadostno preskrbo s stroji ter nadalje slabo gnojenje.
V ostalem pa pravi belgrajski gospodarski tednik »Narodno blagostanje«, da se v Rusiji dela za napredek kmetijstva več kot v katerikoli državi na svetu. Posebno pažnjo posvečajo tehnični racionalizaciji, rastlinstvu, selekcioniranju, izobrazbi.
Zadnje čase pa je vzbudilo veliko pozornost tako zvano javojriziranje 6emen. S tem se skrajšuje proces zoritve za nekaj tednov. Iznajditelj je profesor Lisenko. Lani so bili že poskusi na ogromni i površini 40.000 ha, in kakor pišejo listi, so popolnoma uspeli. Ta izum bo omogočil povečanje ozimnih posevkov, jaro žito bo dozorelo prej in tudi nevarnost zaradi klimatskih izprememb bo manjša. To ima posebno pomen v Rusiji, kjer je poletje kratko, zima dolga, pa ostra zima in vroče poletje, kar Je znak za kontinentalno celinsko podnebje.
Poleg tega bo žito sedaj lahko naraslo tudi mnogo višje proti severu, ker bodo vegetacijske dobe skrajšane. To bo tudi zelo prišlo v korist Rusiji, ki hoče na vsak način povečati produkcijo bombaža in soje, posebno prvega, ker se hoče osamosvojiti tujega uvoza, Gotovo je, da bo vse to pomenilo velikanske izpremembe v ruski produkciji žita, zlasti z ozirom na velik obseg Rusije, kjer je še vedno dovolj zemlje za vse. Poleg tega je upoštevati še dejstva, da se Rusija razteza od najsevernejših krajev pa doli na jug v subtropično ozemlje, na katerem uspevajo razne južne rastline, ki bodo sedaj lahko počasi prodrle proti severu. Ostale vrste rastlin pa bodo tudi lahko šle v mrzlej-še kraje na sever.
Borza
Dne 20. julija 1933.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curilia in Prage. Popustili so Berlin, London in Trst, narasla sta pa Pariz in London.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi nespremenjeno zaključen po 8.83, na zagrebški po 8.723 in na belgrajski 8.71.
I^jubljana. Amsterdam 2316.51—2327.87, Berlin 1305.09—1376.49, Bruselj 801.35—805.29, Ourih 1108 35—1113.58, 1-ondon 190.58—192.18, Newyork 3930.49—3958.75, Pariz 224.77—225.89, Praga 169.9 —170.70, Trst 302.40-304.80.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.230 Din.
Curih. Pariz 20.275, London 17.21, Newyork 359, Bruselj 72.30, Milan 27.325. Madrid 43.25, Amsterdam 209. Berlin 123.30, Dunaj 72.94 (58.25), Stockliolm 88.83, Oslo 86.50, Kopenhagen 77, Praga 15.33, Varšava 57.65, Atene 2.97, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Pariz, ob 11.45. Newyork 17.92 (včeraj 17.48), London 84.80 (85.02). — London. Dolar ob otvoritvi 4.785, Pariz 84'3/,e, kasneje se je dolar učvrstil na 4.70. — Zlato v Londonu 124/6 d.
Vrednostni papirii
Vojna škoda je nadalje narasla. Čvrsitcst be-gluških obveznic se je prenesla iz Belgrada tudi na ostale borze. Tečaji drugih državnih papirjev se niso dosti izpremenili. Promet je vkljub počitnicam oživel posebno na belgrajski borzi, pa tudi na zagrebški je bil znaten. Znašal je: vojna škoda 500 kom., begi. obv. 50.000 in 7% Blerovo posojilo 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 45 den., agrarji 25 d., vojna škoda 217—219, begi. obv. 36 den., 8% Bler. j K*. 34—3«, 7% Bler. pos. 32—34, 1% pos. DHB 47-50.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 45 den., agrarji 25—27. vojna škoda 216—220 (217, 218, 219), 12. 216—220, 6% begi. obv. 34.75-30 (36), 8% Bler. pos. 34-35, 1% Bler. pos. 32-32.75 (32, 32.50), 7% pos. DHB 47—48. — Delnice: Narodna banka 3700—3800, Priv. agrarna banka 216—220, Šečerana Osjek 145 den., Impex 50 den., Isis 20— 25 (10 po 20), Trboveljska 145 bi.
Belgrad. NariMna banka 3800 bi., Priv. agrar. banka 218—220 (218), 1% inv. pos. 45-46 (45.50), aigrarji 26 den., vojna škoda 213.50—214.50 (216, 214), 12. zaklj. 216, 6% begi. obv. 35.75 -36.25 (30, 35), 8% Bler. pos. 34.50-35 (35, 34.50), 7% Bler. pos. 32-33 (32.75), 7% pos. DHB 47-48 (48,50. 47.50).
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 55.32, Živno 60J50, Aussiger Chemische 175.50, Alpine 12.93, Trboveljska 15.68, Rima Murany 26.30.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen kakor tudi cene.
Ljubljana. Pšenica nova bač. uzančna brez doplačila za konec julija 190—192.50, nova bač. 79 do 80 kg, 1% 74i konec julija 197.50—200, koruza 125 127.50, za julij 130—132.50; moka 0g bač. iz stare pšenice 430—435, ban. 440—445.
Novi Sad. Oves bač., srem., slav. novi 68—70, ječmen bač., srem. novi 63—46, koruza bač., srem., bač. okol. Sombor 73—75, slav. in bač. bela 76—78, ba?. za avg. in srem. za avg. par. Ind.ji.ja 75—77, ban. 71—73, bač. ladja Sava in Begej 78—80, bač.
ROMUNI V LJUBLJANI
Prvak Bukarešta C. E. I{. Bucui esli : ASK Pri-morje. Nočna tekma na igrišču Ilirije, sobota 22. ob 20.45
Po dolgih prizadevanjih je slovenskemu li-gaškemu zastopniku Primorju uspelo zasigurati *i enodnevno gostovanje enega imjodlifnejšili romunskih nogometnih predstavnikov, prvaka romunske prestolnice Bukarešte, C. I'\ R, Biten rest i.
Že samo dejstvo, da so romunski nogometaši našemu liadniočni, kar potrjujejo zlasti večkratni porazi naše državne reprezentance zadnjih let, od katerih je letošnji v borbi za balkanski kep z rezultatom 5:0 bil najizdatnejši, nam verno prikazuje kvaliteto gostujočega moštva, katerega igralci so v močnem številu stalni člani romunske državne reprezentance. Za 1'ri-morjuše je to istočasno zadnja generalna .skušnja pred težko borbo, ki jih pričakuje prihodnjo nedeljo proti zagrebškemu Gradjanskemu, klubu ki se naha ja na čelu ligine tabele.
Ker prireditelj pričakuje zelo velik obisk, je sklenil nuditi občinstvu možnost, da si v predproduji, ki jo jo prevzela tvrdka Baraga, nebotičnik, nabavi vstopnice |>o znižani ceni in sicer stojišče 10 Din, tribunski sedež 15 Din, ložni sedež 20 Din. Pred glavno tekmo l>o prireditelj aranžiral eno ali dve predtekmi, o čemer bomo poročali v prihodnjih dneh.
MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE ASK PRIMORJA
Kolesarska sekcija Primorja priredi v nedeljo, dne 50. julija velike medklubske cestne dirke na progi Ljubljana-Trojnne in nazaj. — Start bo ob 15.45 v 2 km na Tyrševi cesti (ro-tav racija Kovaeie) in cilj istotam. Dirka se v dveh skupinah in sicer glavna skupina na 75 km in juniorji na 56 km. Za prvoplasirone v obeli skupinah je razpisal prireditelj lepe nagrade. Pravico startati imajo vsi verificirani dirkači, člani klubov, ki so včlanjeni v kolesarski zvezi. Prijavnimi znaša 10 Din ter je poslati prijave na naslov kluba: Poštni predal 311, odnosno jih je oddati načelniku sekcijo Stanku Juriju v Delavski zbornici. Pozivamo vse dirkače v kolesarski zvezi včlanjenih klubov, da se v čim večjem številu udeleže.
Plavalne tekme v Združenih državah scve. roameriških. V Chicagu so se pričele 16. t. m. plavalne tekme za državno prvenstvo. Že takoj prvi dan so postavili nekaj sijajnih rezultatov, rlnnagan jc preplaval miljo v 21 : 12.5 v novem drž. rekordnem času in tudi Spence jc postavil nov drž. rekord v prsnem plavanju na 440 jar-dov s časom 6:08.8. Na 100 m prosti stil jc /maga! Gilhlila v času 1 : 01.3. V umetnih skokih v vodo pa jc zmagal Degener s 166.75 točkami.
V	meddržavni plavalni tekmi švedska proti Angliji, ki je vršila v Blnekpoolo, so zmagali Švedi. Zmagali so v vvaterpolu z 4 : 3 ter v štafeti 4 X200 v času 9 : 54.6.
V	Budimpešti so imeli 16. t. m. plavalni miting, na katerem so bili doseženi ti-le rezultati: 100 in Szekelv 1 :01.4. 200 m Szekelv 2:22.5, 100 in hrbtno Nagv f : 15.4, 100 m hrbtno za dame Malasz t : 31, 3X100 m dame F.T.C. 4:26.8 (rekord). 200 m prosto Mezdly 2 : 24.4.
Mednarodni lahko-atletski miting, ki se je vršil 16. t. m. v Amsterdamu, je prinesel naslednje važnejše rezultate: 100 m Berger (IIo-landska) 10.4 (nov dr/, rekord), 400 m Metzner (Nemčija) 49.7, 800 ni Gutteridge (Anglija) t : 58, 1500 m S za bo (Madjarska) 4:04.2, 5()O0 m Sy-ring (Nemčija 15:16.6, maraton: Norris (Anglijo) 2:42. : 54.6. I tO ni zapreke Wolsclior (Nemčija) 15 sek., kopje: Welmann (Nemčija) 71.63 m (nem. rekord), skok v višino: Bodossy (Madjarska) 1.90 m. skok f palico v višino: \Vegener (Nemčija 3.90 m, 4X100 ni T. U. S. (Boclium Nemčija) 42.1, 100 m za dame Schurmann (Ho-landska) 12 sek.
Mndjarska plavalna štafeta 4X 200 m pod 9:40 brez Barnny-ja. Pri mitingu T. F. C. so preizkusili plavače na 200 in in so ugotovili, da plava madjarska štafeta na 4X200 m pod 9 : 4() tudi brez Barany-ja. Posamezniki so plavali omenjeno progo tako-le: Szekelv 2:22.6, Me-sziilv 2 : 24.4, Abay 2 : 25 in Kana sv 2 : 25.4 torej 9 : 37.4.
$t. Pavel pri Preboldu
Delovne razmere. Če premotrivamo splošm gospodarski položaj v naši državi, moramo kar se tiče /aposlitve de'avstva z zadovoljstvom konsta-tirati, da so delovne razmere v naši industrijski občini še razmeroma ugodne. Naše tekstilne tovarne, vkljub splošni gospodarski depresiji, z malimi izjemami skoraj nemoteno obratujejo, Vodstvo tkalnice je sicer primorano od časa do časa vsled pomanjkanja naročil ali pa tudi iz drugih razlogov provizorično odpustili tu in tam nekaj delavcev, ki se pa večinoma ob prvi priliki zopet povrnejo na delo. Hvalevredno, dasi samoobsebi umevno je, da se pri novih zaposlitvah 6voječasno odpuščenega delaslva predvsem vpošteva socialni položaj posameznikov, ter se omogoča zopetna zaposlitev izključno takim osebam, katerih eksistenca je vsled pomanjkanja zaslužka ogrožena. Tudi naše stališče v tem oziru je, da naj 6e prej ko slej pri nameščanju novih delovnih moči v prvi vrsti vpoštevajo domači ljudje, in sicer predvsem oni, ki so brez sredstev, dočim naj se, vsaj dokler traja kriza na delovnem trgu, dobro situ-irani kmetski sinovi in hčere kakor tudi tujerodci odločno odklanjajo.
Ali imate že jubilejni znak in vstopnico zn prireditve na Stadionu? Ako ne, prosimo, da pohitite! Ne odlašajte do zadnjega dne!
fr Vranskega kota
Smrtna ietev je bila v prvem polletju letos v vranski fari precej obilna. Skupno je bilo •smrtnih slučajev 37 in sicer največ v starosti od 60. leta dalje, od katerih je umrlo 19 oseb. V najlepši moški dobi od 20. do 50. leta je zatisniilo za večno svoje oči 11 oseb, pod 20. letom pa 7 oseb. Po spolu je bilo med mrliči 19 moških in 17 žensk. Najvišjo starost je dosegel Zahojnik Jurij, ki ga je smrt doletela v 84. letu. Največ smrtnih slučajev so zahtevale razne starostne bolezni in nadloge. Takih slučajev je bilo 13, koj nato pa sledi pljučnica, ki je v sedmih slučajih pretrgala nit življenja in jetika, ki je pomorila tri osebe. Ostanek pa pride na rovaš raznim drugim boleznini, povzročenim večinoma radi prehlajenja, raka in božjasti, katera zadnja je posebno gospodarila med novorojenčki.
Statistiko ljudskega prirastka pa nam kažejo novorojenčki. Teh je bilo v istem času 36 in sicer 19 moških, 16 ženskih in en lnrtvorojenček Porok je bilo 5.
iše ena statistika jc zanimiva, namreč ona, ki govori o nepotrebnih tepežih, žaljivkah, civilnih tožbah in žalostnem stanju našega kmeta. V prvem polletju letos je bito pri tukajšnjem okrajnem sodišču vloženih z opominjevalnimi tožbami vred 185 tožb, lani v istem času 33-1, izvršilnih predlogov letos 363 lani 519, zasebnih in javnih ovadb rudi različnih prestopkov 05, lani 110; zem-ljeknjižnih predlogov letos 321, lani pa 571. Čeravno niso le številke razveseljive, vendar se mora priznati, da se ljudje v svoji prcpirljivosti ne poslužujejo več v takem številu sodnega posredovanja kakor v prejšnjih dobrih hmeljskih letih.
Radio
ladja Tisa in Donava 79—81. moka bač., ban. Qg, Ogg nova uit. julij 250—270. 2. 230—245, 5. 210— 225, 6. 170—195. 7. 150—165, 8. «2.50—67.50. srem. in slav. nova št. 5 200—215. Ostalo neizpremenje-no. Tendenca neizpremenjena. Promet: 51 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica okl. 11.33-11.59, zaklj. 11.37— 1158, marec 12.50 —12.68, zaklj. 12.47-12.49, rž okt. 7.80—8, zaklj. 7.85—7.86, marec 8.70- 8.90, zaklj. 8.76—8.80. julij 8.50 den., koruza avg. 8.40— 8.50, zaklj. 8.47—8.49, sept. 8.69. maj 8.80-9.02, zaklj. 8.97—8.99.
Chicago. Vsi tečaji so danes izredno popustili ker so se začele velike oddaje špekulacije. Nolirali so: Pšenica marec 112, sept. 106, dec. 107.50, koruza marec 75.25, sept. 64, dec. «9. oves marec 47.50, sept. 41.75, dec. 45, rž sept. 89. dec. 96.
Winnipcg. Pšenica oktober 87.25, dec. 89.50, jan. 94.
Programi Hadio-Llubiiava i
Petek, 21. jul.: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Harmonika solo, g. Stanko, vmes plošče 19.10 Prenos iz Prage: KeSiita za vijolino in kitaro (Paganini), Izvajata gg. Frait in prof. Modr 19.45 Plošče 20.00 Humoristično čtivo (Narte Velikonja) 20.80 Prenos iz Belgrada, vmes čas in poročila.
Sobota, 22. julija: 12.15 Plošče 12.43 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.30 Citre solo, g. Mezgolits 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja« 21.00 Prenos z Bleda 21.30 Čas, poročila 21.45 Prenos z Bleda 22.15 Plošče.
Drugi programi t
Petek, 21. julija: Belgrad: 20.00 Glasba Male anlante — Za greh: 20.30 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 20.50 Simfonični koncert — Beromiinster: 21.10 Odlomki iz »Čarostrelca« (\Veber) — Leipzig: 21.25 Operetna glasba — Langenberg: 20.45 Zabavni večer — London: 19.30 Cerkvena glasba (zbori in orgle) 21.00 Simfonični koncert —'llrno: 20.00 Orkestralna glasba — Susise Komande: 21.00 Jo-dlerji in citre — Varšava: 20.00 Simfonični koncert. (Iz >Radio-Beogradc.)
Sobota, 22. julija.
Belgrad: 20.10 Koncert zbora ruskih študentov — Zagreb: 20.30 Radio orkester — Barcelona: 22.10 Romance iz oper — Dunaj: 21.00 Operetna glasba — Budimpešta: 20.20 Ciganska kapela — Leipzig: 20.25 Plesna glasba — London: 20.00 Koncert vojaške godbe — Milan: 21.30 Simfonični koncert — Praga: Koncert vojaške godbe — Rim: 20.30 Turandot«, op. Puccini — Stnttgart: 21.00 Vojaška godba — Varšava: 20.00 Lahka glasbil.
r Ki..■-■».- ■	—«■■«——«———iM——^
1 JJUUUUIHHKaHMBnHHHnHHBBHniBM
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-flnck, Voiatliindcr. IVelta, Certo i t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi
FOTO TRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5
Erman & Arhar, tovarna pohištva, naznanja iužno vest, da je njen soustano\i-telj, gospod
ŠTEFAN ERMAN
po kratki bolezni v Gospodu zaspal.
Vzor-družabniku bodi ohranjen časten spomin.
Št. Vid nad Ljubljano, dne 20. jul. 1933.
ERMAN & ARIIAR.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil, previden s svetotajslvi za umirajoče, naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stari oče, stric in nečak, gospod
Martin Brišnik
šol. upravitelj v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 22. t. m. iz mrtvašnice Stara pot 2 k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Leipzig, dne 20. julija 1933.
Franja Brišnik, soproga. Zlata Soss, trgovka, Cilka Findcisen, Davorin Brišnik, otroci. Elizabeta in Marija Brišnik, seslri. Jcan Findcisen, konzular. uradnik, zet. Zlatica Soss, Germaine in Jcan-Jules Findeiscn, vnukinji in vnuk in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienflovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši inesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega lnačaja se račnna enokolonska 3 mm visoka pelllna vrstica po Din 2'M. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
ilužbodobe
Hotelsko sobarico
periektno, staro od 35 let naprej, sprejmem v stalno službo. - Potrebno vsaj enoletno spričevalo hotelske službe. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8162. (b)
mm\
Pekovskega vajenca
z oskrbo in obleko sprejme Stojan Josip, parna pekama, Pišece pri Brežicah.	(v)
Učenec(-ka)
s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. — Elite, modna trgovina, Maribor, Gosposka 34. v
Posestva
Droben oglas r »Slovencu« posestvo S hitro proda; č* ie ne x gotovim denarjem pač kupca ti t knjižico da.
Hišico
z zemljiščem kupim v okolici Ljubljane ali Maribora. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »30.000« na upravo »Slovenca«, p
Pšenično moko
najboljših mlinov nndi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Nova hišica
dvostanovanjska, 20 let davka prosta, z vrtom, blizu dolenjskega tramvaja, naprodaj. Potrebno 40.000 Din gotovine. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »90.000« 7671. »p)
Gostilne, hiše, vile
posestva, graščine mline, žage prodaja ugodno Posredovalnica, Maribor, -Frančiškanska ulica 21.
Stanovanja
IŠČEJO: Dvosobno stanovanje
išče mirna straka v centru. Ponudbe na upravo • Slov.« pod zn. »Avgust«
Trinadstropna hiša
v mestu, se proda iz proste roke. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Hiša 1933« št. 8181. (p)
GSHS!
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Modna konfekcija!
Najboljši nakupi A. Pre sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Parni stroj
stoječ 8 HP in parni stroj ležeč 35 HP, oba v dobrem stanju, poceni prodam. - Josip Bergman, Ljubljana, Poljanska 85.
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni prodam. Dvorakova ulica 3-1, levo.	(1)
Kolo
prodam pod ceno. Dvorakova ulica 3-1, levo. (1)
cfflevencii
zajamčijo najpopolnejši uspeh J
t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Josip Magotič star,
posestnik in gostilničar v Novem mestu
po kratki, mučni bolezni, v 83. letu starosti, boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek popoldne ob 17 iz hiše žalosti, Trg Kraljeviča Petra 23, na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Novo mesto, dne 20. julija 1933. Žalujoče rodbine: Magolič, Grobovšek, Pakiž.
ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, oziroma očeta, strica in starega očeta, gospoda
Martina Ranovca
učitelja t pokoju
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakomur posebej primerno zahvaliti. Zato sc tem potom najiskreneje zahvaljujemo predvsem preč. g. domačemu župniku g. prof. dr. Somreku za dušno tolažilo, preč. duhovščini za' vodstvo mrtvaškega sprevoda, pevskemu društvu, požarni brambi, tov. učiteljem in učiteljicam, ki so prihiteli od blizu in daleč, zastopnikom oblasti, tukajšnjemu dijaštvu, vsem darovalcem vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nas tolažiti v teh bridkih urah, spremljali rajnika na poslednji poti ali nam kakorkoli lajšali bolest slovesa. - Vsem ponovna iskrena hvalal Slovenjgradec, dne 19. julija 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Posojilo!
Rabim 50.000 Din gotovine, vknjižba na prvo mesto milijonskega premoženja. Za varnost valute zastavim zemljišče v Ljubljani, po današnji ceni. Ponudbe na upr. »SI.« pod zn. »Posojilo«. d
t
•J
Nisem plačnica
za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime. - Ljudmila Hribar-Prezelj, Litija.	o
Inserirajte v
,Slovencu4!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče gospod
Franc Praprotnih
nadučitelj v p. v Mozirju
danes v 85. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mozirju.
Mozirje, dne 20. julija 1933.
Žalujoči rodbini:
PRAPROTNIK, POTOČNIK
Mi Vam pomagamo varčevati!
Poizkusite kremo za zobe, toda eamo pravo svetovno znamko
Pridobivajte novih naročnikov!
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog, oziroma oče, gospod
Štefan Erman
tovarnar
v četrtek, dne 20. t. m. po kratki mukepolni bolezni, večkrat previden z Najsvetejšim boguvdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 22. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Št. Vid 4, na tukajšnje pokopališče.
Vsem, ki ste ga poznali, priporočamo njegovo dušo v molitev.
S t. Vid nad Ljubljano, dne 20. julija 1933
ROZA, soproga.
TONE, FRANCI, ŠTEFKO, sinovi. ANICA, ROZIKA, MARICA, JOŽICA, hčerke.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnine za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od po) 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030.
>M o
.. n k.
— *.S S"-0
.113 ^
-z P a ®
j-j.Sai.a 8
E°* _ S f « . 2 ®
::- ' S JS a »d i
■2o . • 8 j * .DOgO
JjSsSŠS
o
d M d 2 *!
=>;£ 3 »JS • ->D > »-g >
s q° e
. o -O a r«» "S I M "SE o 2
Bi,;.
v S-o d
—	o f -o
ar »
-	" 2 «(<M
s-5 1 a«
oŠ S "o d
3 sls«
13if*
•ja-a > >-
« a* e »-o
Samuel Lover:
RORY 0'M0RE
71
Irski ljudski roman.
Povedal sem vam o udobnosti angleške vasi. Kaj pa je vas na Irskem? Cela šara koč iz blata, katerih slamnate strehe niso toliko časa popravljene, dokler se ne zaseje trava po njih in dokler ne vidiš kokoši, ki se pasejo po njih. Po kupu guoja pred hišo se valja prašič — srečni, ki ga imajo — dokler ga sestradan pes, ki pa pode napol ali popolnoma nagi otroci, ne prežene, da zbezl j a v hišo. Definicijo irske vasi je dobro zadel duševno omejen človek, ki mi jo je povedal s štirimi besedami: »Prašiči, psi, kupi gnoja in lopovi.«
Koče irskega kmeta niso niti izdaleč tako dobre kakor konjski hlevi njihovih gospodarjev. Gospodar zemlje ne bi pustil, da bi njegov lovski konj spal po takih luknjah, po kakršnih prebivajo njegovi najemniki. In za take brloge pobira še najemnino, da laže bolj zapravlja. Da bi kdaj kaj izboljšal, za to se niti ne zmeni ne. In če ti ubogi ljudje, ki jih izkorišča, mrmrajo, jih potolaži s psovkami.
V prvem pismu sem pisal o otrocih angleških kmetov, ki so igrali kriket in imeli pravo pravcato kroglo in prave pravcate palice. S čim se pa igrajo irski otroci? Pred seboj suvajo kamen s kakšno zakrivljeno gorjačo, ki si jo urežejo tam v kakšni meji. Angleški otroci so odložili suknje, ko so se igrali; irski pa nimajo kaj odložiti, saj so skoraj vsi nagi. Tiste cunje, ki jih imajo na sebi, so slabše od nagote. Nemogoče si je misliti človeka, ki bi živel v večjem pomanjkanju kakor živi to ubogo ljudstvo. In pri vsem tem pomanjkanju so ti ljudje veseli; bili bi celo zadovoljni, če bi jih vedno ne dražili, žalili in zatirali.
Ljudstvo nima niti sence pravice, kamor bi se zateklo, kaj šele kako zaščito. Postava ni prijateljica ubogega, ampak njegova nasprotnica.
Nikdar ni bila kakšna dežela bolj pripravljena za revolucijo in nikoli je ni bila nobena tako potrebna. Vse si je v nasprotju, vse je v skrajnosti, naj si bo razsipanje ali pomanjkanje, oblačila ali cunje, pojedine ali stradanje. Srede ni. Tako je vse pripravljeno, da zavre. Zato ne odlašajte, ponavljam še enkrat! Udarite! In Irska bo svobodna!«
To pismo je De Lacy poslal na Francosko. Nekako štirinajst dni pozneje je sam odšel v Dublin, da bi se posvetoval z voditelji revolucijske stranke, kako vse pripraviti za sodelovanje s francosko silo, katere prihod, o tem je bil prepričan, bo njegovo pismo pospešilo.
XXIV. poglavje.
Pred štiridesetimi leti se na, Irskem gospod ni smel oblačiti, kakor se je hotel.
Od Centralnega odbora v Dublinu je De Lacy zvedel, da je že vse pripravljeno za sodelovanje s francosko vojaško silo. Ker so pa možje v odboru preveč nestrpno čakali pomoči od francoske republike, so bili pogosto razočarani. Zato so začeli prigovarjati De Laciju, naj se sam napoti k francoskemu direktoriju in naj ga prisili k takojšnji pomoči. »Ljudstvo postaja nestrpno, obupano,« mu je prigovarjal odbor; koliko priložnosti je že šlo po vodi! Takrat, ko je bil med angleško mornarico velik upor, nam naši prijatelji v Texelu niso mogli pomagati in izgubili smo ugodno priliko. Zdaj pa, ko si je Francija priborila zmago za zmago in uživa mir, zdaj je čas, da pritisne in porazi Britanijo. Ce bomo zamudili ta trenutek, ne bo takega nikoli več!«
De Lacy se je vrnil na jug. da bi se sporazumel z De \Velskeinoin zaradi potovanja na Francosko.
Med De Lacijevo odsotnostjo so Roriju tla postajala
vedno bolj vroča.
Tista zadeva v stražnici in pomenek na štiri oči s polkovnikom — vse to se je razneslo med Reganovimi tovariši. Čeprav se je De Lacy potrudil, da bi De Wels-
keinu dokazal, da Rory ni ničesar kriv, vendar ni bilo tako lahko zamašiti usta tisti sirovi tolpi, ki je mrzila Rorija že zato, ker ni bil njen in ker ji je namlatil prvaka. Regana.
Bližal se je pa tudi dan razprave Darbija Daly-a, moža, ki je bil aretiran tisto noč kakor Rory. On ni bil samo tihotapec, ampak tudi Združen Irec in zato so se njegovi prijatelji bali, da ne bi v slučaju obsodbe kaj izbrbljal, samo zato, da bi se rešil. Da bi kaj takega preprečili, in ker so bili zidovi ječe, kjer je bil zaprt, predebeli, da bi mu mogli pomoči k begu, so sklenili, da se morajo kakšnim nerodnim posledicam obravnave izogniti in zato tožitelja in glavno pričo spraviti s poti.
Ta pa ni bil nihče dragi kakor zbiralec Scrubbs. Kako naj bi se ga odkrižali, o tem naj bi odločila De Welskeinova stranka, ki je bila vsa zapletena v tihotapljenje in ki se je Scrubbsa hotela za vsako ceno znebiti. »Začinjeni Salomon«, ki je bil star, premeten mož in ki je kar umiral za tihotapstvo, naj bi ji pomagal s kakšnim zvitim svetom. Vsi člani tolpe naj bi se sestali prihodnjo nedeljo; ker pa Salomona ni bilo, so preložili posvetovanje na tisti dan, ko se ga bo tudi on lahko udeležil.
Med tem je De Lacy poiskal De Welskeina, ki mu je obljubil, da bo odplul prihodnji teden. De Lacy je hotel že prej odriniti; ker pa tihotapec ni mogel, se je vkrcanje zavleklo.
Prav takrat se je pa zgodilo nekaj, kar bi se mlo za De I arija skoraj tako usodno končalo, da bi nikdar več. ne mogel odpotovati. Bil je namreč v sosednji vasi in se vračal domov, ko je prijezdila v vas četa prostovoljcev in se ustavila na cesti, prav nasproti M'Garrijeve lekarne, kjer je bila tudi pošta. Stotnik Salomon Slink of Slinkstown je ustavil svojo četo, da bi na pošti vprašal po svojih pismih. Stotnik je bil zelo sirov človek, eden tistih ljudi, ki jim ni dovolj, da si njihovih nazorov, ampak, ki pobijejo vsakogar, kdor misli drugače kakor on. V tistih časih, ko so oblasti imele neomejeno moč, je lak človek, kakršen je bil stotnik, lahko uganjal, kar je hotel.
7.« v.iiKKwt<wansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajateii: ivan najiovoc.
Urednik: Lojze Golobič.