SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po yoiti yrajtmu velja: Za selo lato predplafcm le (Id., za pol leta 8 fld., xa četrt le*a 4 «ld., sa jed«
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za tele leto IS (Id., «a pol lata 6 rld., za «etri let* 3 fld., xa jeden mesee 1 fld.
V Ljubljani na dom poiiljsn velj* i fld. 20 kr. т*е na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in omanila (iaserate) vsprejema upravništvo ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee it. 2.
Rokopisi se ne тгабајо, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo js v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvsemei nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
109,
V LJubljani, v petek 14. maja 1897.
Letni!* XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 13. maja.
Viharen začetek.
Predsednik dr. Kathrein otvori današnjo sejo kmalu po 10. uri. Takoj pričetkom seje je bilo mnogo zabave.
Štajerski nemški poslanec Hofmann-Wel-1 e n h o f se pritožuje, da je večina legitimacijskega odseka pri razdelitvi referatov o protestovanih volitvah postopala pristranski ter izročila poročila le svo-jim odločnim pristašem, ter zahteva, da se iznova voli legitimacijski odsek. (Glasni oho - klici na desnici.)
Mladočeh dr. D y k ga med burnimi ugovori levičarjev dobro zavrne, češ, da ima desnica iste pravice, katere si je levica preje prisvajala.
Predsednik Kathrein svari, prosi, kriči, toda levičarji se ne zmenijo za opomine.
Trajalo je četrt ure, predno se šum toliko po-eže, da more poslanec Spinčič pričeti svoj govor.
Primorske stvari.
Posl. S p i n č i č v obširnem govoru utemeljuje ?e znani nujni predlog, navaja dejstva, opisuje dogodke, ki so na desnici vzbujali senzacijo ter Lahom zapirali sapo.
Italijani so med njegovim govorom vedno ugovarjali, pomagali so jim nemški nacijonalci Iro & Gomp. ter nemški soc. demokratje, ki so v tem tre-notku našli svoja nemška srca ter delali tovaršijo Italijanom.
Posl. Spinčiča govor je naredil najboljši vtis. (Živahno odobravanje.)
Posl. dr. B i z z i kratko odgovarja, da sloven-sko-hrvatski poslanci nimajo druzega namena, kakor le Italijane sumničiti ter ovajati. Konečno izjavi, da bodo Italijani glasovali za nujnosti
Za njim govori posl. dr. Žitnik, ki rezko in odločno naglaša, da večletni vladni zistem na Primorskem s svojo pasivnostjo pospešuje razmere, ki so nezdrave in naravnost nevarne. To opisuje z raznimi dejstvi, ki osvetljujejo žalostno stanje primorskih Slovanov. (Živahno odobravanje.)
Vladni zastopnik G z a p k a prečita dolgo izjavo, v kateri seveda po informacijah primorskih vladnih organov pripoveduje, da so krivi izgredov Slovani in deloma tudi Italijani.
Posl. goriški L e n a s s i se bije ob prsa, češ, da so Italijani dobri avstrijski rodoljubi in vse dotične pritožbe jugoslovanskih poslancev so neutemeljene ali vsaj pretirane.
Posl. B i a n k i n i v imenu hrvatskih poslancev iz Dalmacije ognjevito izraža solidarnost vseh jugoslovanskih poslancev uir markantno riše neznosne razmere v Primorju in Dalmaciji.
Tudi ta govor je naredil najboljši vtis na desnici.
Za Italijane je šla danes v boj stara nemško-libeialna stranka ter pokazala, da je navzlic svoji prelevitvi stara židovska stranka, ki je Slovane pritiskala ob steno in le obžaluje, da je zgubila neomejeno svojo oblast. V imenu te do temelja gnjile stranke izjavlja dr. Pfersche, da je vlada vtem slučaju nepristransko postopala in da so vse slovanske pritožbe neopravičene. To govori, to trdi mož, ki v isti sapi vladi očita, da je pristranska nasproti Nemcem. Konečno izjavi, da bode nemškoliberalna
stranka glasovala sicer za nujnost predloga, dasi se v ostalem ne strinja z vlado.
Dr. Ferjančič označi vladni zistem, ki je v prvi vrsti kriv, da so Italijanom vzrastli rogovi. Nato jako srečno parafrazira vladni odgovor na interpelacijo, češ, onega vpraša vlada za mnenje in sodbo, ki sam sedi na zatožni klopi. To se pravi kozla nastavljati kot vrtnarja. (Živahna pohvala.)
Nato poljski poslanec Znamirowski predlaga konec debate ; dr. F u n k e pa zopet iz ob-strukcije zahteva glasovanje po imenih. Pri glasovanju je bil z veliko večino vsprejet predlog, da se debata glede nujnosti konča.
Generalni protigovornik dr. Hortis prečita neko zgodovinsko razpravo, v kateri skuša dokazati, da so v Primorji edini kulturni element le Italijani, a Slovani vsiljeni divjaki.
Izvrstno je Italijanom odgovarjal generalni zagovornik dr. Laginja, ki je mirno, a z vso moralno silo med živahnim odobravanjem pobijal točko za točko lahonske trditve.
Zal, da v tem trenotku, ker je ura že 5, ne morem obširneje poročati; a gotovo je, da so danes v zbornici moralno zmagali Jugoslovani nad Italijani. Cul sem celo glasove nemških poslancev, ki priznavajo, da so jih govorniki več ali manj prepričali o istinito neznosnih razmerah na Primorskem. V istini je zbornica vsprejela skoraj soglasno nujnost predloga, o katerem bode meritorna debata prihodnji torek.
Volitve v odseke.
Koncem seje se je vršila volitev v nekatere odseke. V budgetni odsek so izvoljeni izmed naše
LISTEK.
Sanje.
Resnična povest.
Sredi noči se prebudim. Mučile so me grozne sanje. — Olilrem si s čela mrzli pot in še le sedaj se zavem, kaj je bilo.
Bil sem v tujem mestu. Dalj časa sem blodil po širokih, praznih ulicah; kar se ustavim pred veliko hišo. Stopim va-njo. Veža je vsa temna, prevlečena s črnimi preprogami, le nekaj sveč gori, — kakor pri kakem mrtvaškem odru. In tam ... v resnici - krsta. Odprta je, kakor bi pričakovala mrliča. In tam pred krsto stoji nekdo. Mlad mož, oblečen kakor mornar. Prikloni se mi globoko ter me uljudno povabi, naj ležem v krsto. Groza me spreleti, a ne morem se ustavljati, — neka skrivnostna moč me va-njo položi, in tu se pokrov zapre. Zakričim na ves glas in — se vzbudim.
Take so bile sanje. Srce mi je utripalo in težko sem dihal.
Potem sem se pa smejal.
Kako, da se morem tako prestrašiti pred sanjami I Ali ni to neumnost? Zopet ležem in skušam zaspati.
Dolgo zaman. Kažejo se mi čudne, nejasne Blike ter zopet izginjajo: pozdravljajo me, se mi smejejo, pretć in kričć. Potem pa zaspim. Hipoma sanjam, — in sicer iste grozne sanje. Bavno tisti kraj, ista krsta, taisti mož, ki se mi globoko pri-
leči
kloni ter me s prijaznim nasmehom povabi v krsto.
In čut, vse, vse . .. zopet ležim v krsti, — zapre se — in jaz se vnovič prebudim.
Nervozem postanem. Vsi udje me bol6 in valjam se po postelji, a pozabiti ne morem krste, onega moža in pa svojega strahu.
Nekdo pozvoni. Kaj je? Brzojavka.
„Pridi s prvim vlakom sčm. Moram govoriti o nujnih stvareh. Pričakujem te zanesljivo. Fedor. H6tel Bristol."
Brzojavka je prišla iz mesta, ki je le štiri ure oddaljeno ; moralo je biti torej nekaj važnega.
Moral sem tja. Toda te sanje! Ali je morda tam tisto tuje mesto? Ali me tam pričakuje smrt? Je bil to opomin? Ne vem, kako da mi je vse to prišlo na misel. Saj sicer nisem praznoveren, kakor kaka ženica.
Eazumljivo je, da odidem. Pogledam na uro. Polu šestih. Cez jedno uro gre prvi vlak. Lahko se z njim odpeljem. Hitro se oblečem, — a še vedno se obotavljam. Ce bi pa te sanje ... če ... O neumnost! Grem na postajo, kupim listek in se odpeljem. Toda vso pot me je prehajal čut negotovosti; prepričan sem bil, da se mi nekaj zgodi. Toda vsa pot je bila srečna. Izstopil sem.
„Hotel Bristol!" zakličem in sedem v voz.
„Gospod Fedor B. ?" vprašam vratarja, ko pridem v hotel.
„Tretje nadstropje, št. 85, na levo 1"
„Hvala."
Grem proti stopnjicam, — in vsa kri mi izgine iz lica, mrzel pot stopi na čelo ; moram se nasloniti na steno, da se od strahu in presenečenja ne zgrudim. Kajti tu ... tu stoji mož, katerega sem videl v sanjah, živ pred menoj. Bavno tisto mornarsko oblačilo, in prav tako globoko se mi prikloni, kakor v sanjah, in z isto uljudnostjo me povabi v prevažalnik, da bi me odpeljal v tretje nadstropje.
„Ne, ne, hvala!" vzkliknem in s silo sem se moral ubraniti slabosti, ki me je obšla. Počasi se vzdiguje voziček na vrveh kvišku; v njem je sedela neka gospa in mož v mornarski obleki.
Moral sem se smejati svoji bojazni. Tudi pri-pravnejše bi bilo, da bi se odpeljal na stroju gori, saj te stopnjice so tako nerodne . ..
Nakrat grozen krik, ropot, žvižg, in mimo mene pridrvi z grozno naglico voziček na vrveh, — in tisti hip neznanski pok ; hiša se je stresla kakor o potresu, in spodaj tekanje, vpitje, loputanje z vrati.
„Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?"
Kaj se je zgodilo?
Vrv pri vozilnem stroju se je utrgala. Stroj leži na tleh, razbit, zdrobljen. Gospa in mož z mornarsko obleko sta mrtva.
Jaz pa sem slonel ob steni, bled ko zid, popolnoma onemogel.
Zdaj še le so mi jasne sanje; kajti ako bi ne videl v sanjah mladega moža, ki me je povabil, naj ležem v krsto, bi bil sedaj mrtev!
To so bile moje sanje, katere sem doživel . ..
A. T.
/
/ - &
zveze: B a r w i n s k i, dr. Gregorčič, dr. Krek, vitez V u k o v i ć ; v kmetijski odsek: Perid, P o vše, Wachni anyn, Zičkar; v železniški odsek : dr. B n 1 a t, grof Coronini, Ochrymowicz in Suklje.
Po sklepu hrvatskega sabora.
V Zagrebu, 8. maja.
Hrvatski sabor sklican na 28. aprila je zaključil že drugi dan svojega zasedanja v svečanej sednici 8 previšnjim rekriptom. Zakaj to zasedanje ni die časa trajalo, ne povedo službena proročišča, ki so sicer silno zgovorna, kadar se zgodi kaj v njihov prilog. Seveda da je tudi ta hitri zaključek sabora po njihovej volji, ali jih je bržko ne sram povedati zakaj. Opozicijonalni časopisi so povedali pravi razlog temu dogodku, ali ga službeni tudi le po njihovi navadi taje, zatrjevaje, da vladi ne bi bilo nič težkega opoziciji odgovarjati na razne interpelacije glede najnovejih dogodkov na Hrvatskem, kakor so: socijalistični pokret v Slavoniji, sostav-Ijanje volilnih listiu po vladinih zahtevah, razpuščanje političnih, seveda le opozicijonalnih klubov po glasovitem Bachovem patentu in drugih takih dogodkih, ki so naperjeni vsi proti opoziciji. Razumi se, da bi bilo vladi lahko odgovarjati, ker jo saborska večina podpira v vsem, kar ona zahteva in želi.
Bi li pa narod zadovoljen bil z vsakim odgovorom glede omenjenih dogodkov, to je seveda drugo vprašanje, pa je vlada tudi raje upotrebila staro svojo prakso, da je zaprla opozicijonalnim poslancem usta, da ne povedo ravno zdaj pred volitvijo marsikaj takega, kar vladi gotovo ne bi bilo po volji. To je previdnost vladinih mogotcev, ki si hočejo za bodoče volitve pripraviti gladek pot brez vsakih re-kriminacij od strani opozicije. V časopisih svojih opozicija ne sme pisati, kaj počno vladini organi po deželi v volilnih zadevah, a da se o tem sploh nič v javnost ne spravi, naj se o tem tudi v saboru ne razpravlja; marveč naj se ta za zdaj hitro sklene, kakor se je tudi zares zgodilo. Trditev uradnih časopisov, da tak hiter sklep ni nič novega pri nas, ne pomeni nič, nego dokazuje le to, da je bil tudi pri poprejšnjih saborih bržkone isti razlog, kakor pri sedanjem, ko so se morali tako hitro skleniti.
Mažaronski listi nenavadno hvalijo delavnost bivšega sabora, če tudi sami priznavajo, da ni vse izvršil, kar mu je bilo namenjeno po previšnjem reskriptu pred petimi leti. A da se ni vse izvelo, kar se je mislilo in želelo, krive so razne okolnosti, po banovej izjavi celo sama opozicija, češ da se ona bavi z vsakim drugim poslom, le ne s „pozitivnim". Čudno je, da se na koncu saborskega zasedanja kaj takega omenja, ko je vendar znano, da se ni tečajem celih pet let nikdar na opozicijo niti oziralo in da saoorska večina ni nobenega še tako koristnega predloga od opozicijalne strani sprejela, marveč vse zavrgla, na pr. Ružiceve predloge in dr.
Ni kriva opozicija, da saborsko delovanje ni bilo tako vspešno, kakoršno se je pričakovalo, saj ni niti mogla, ker je bila tako maloštevilna, vspešno vzprotiviti se mnogemu sklepu, ki je bil za ves hrvatski narod osodepolen, in takih je bilo žali-bog le preveč, dočim je opozicija vse dobre postave z veseljem odobravala in vlado podpirala v takih slučajih.
Uradni list se pozivlje celo na zgodovino, da bode sčasoma gotovo pravičneje sodila o sodelovanju saborske večine, nego zdaj to čini opozicija.
To je vrlo smela trditev uradnega lista. Kako bode sodila pa zgodovina bivšo saborsko večino glede ponašanja njenega v narodnih vprašanjih ? — Je bil kedaj ponos narodni tako razžaljen, kakor se je to zgodilo pod bivšo večino sabora hrvatskega'!1
Ne trebamo tukaj iznovič navajati vse ono, kar se je zgodilo, pa tudi prepustilo v tem pogledu, saj je še vsakemu v živem spominu, kako se je hrvatski narod preziral posebno prigodom milenijske razstave v Budimpešti, pa tudi na samem Hrvatskem, ko je hrvatska vlada dozvolila, da naj stoji na hrvatski zemlji spomenik milenijske svečanosti, namreč stolp v Zemunu. Tako se ponižati more samo oni narod, ki nima nič več v sebi pravega ponosa narodnega. O tem bode zgodovina sodila tudi v poznejših časih ravno tako, kakor dauašnji dan, kajti narodno čast in dostojanstvo cenili so narodi od nekdaj, pa se bode tako vršilo v bodočnosti.
Glede tega ima uradni list čisto krive nazore, narodno dostojanstvo je vsakemu narodu sveto, in
tisti, ki ga ni branil ter gledal malomarno, kako se gazi, mora biti obsojen.
Da je bivši sabor uvel tudi mnogo koristnih postav, priinati mora vsakdo, ki sodi zares objektivno o političnem delovanju tudi protivne etranke. Pa bi li mogoče bilo, da se tečajem celih pet let ne bi kaj koristnega storilo ? Žalibog, da je med temi postavami zatrošenega preveč tujega duha in da niso vse izdelane tako, kakor to zahteva duh našega naroda, nego se je le preveč oziralo na naše sosedstvo, vse na ljubo naše državne zveze. Sicer pa se kmalu prepričamo, kako bodo mnoge teh postav delovale na naše odnošaje, in je li bode pane-girik, ki so ga mažaronski listi napisali v slavo bivšemu saboru in vladi, ostal opravdan ali ne.
Bojimo se, da se zgodi poslednje, kajti vsi pojavi tako kažejo, a vsi ti slavospevi ne pomenijo nič druzega, nego namamljivanje naroda, da pri prihodnjih volitvah iznovič voli poslance mažaronske večine, ki so se prigodom saborskega sklepa brez dvombe podelili volilne kotare po vladinem general-štabu izdelani osnovi, katere se mora vsak član stranke strogo držati, če hoče v njej ostati.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. maja.
Adresna debata v državnem «boru se prične v najkrajšem času, morda že v zadnjih dneh prihodnjega tedna. Dne 12. t. m. se je zbralo 26 zaupnikov desničarskih strank, ki so se posvetovali o adresnem načrtu, katerega je sostavil poslanec Dzieduszicki. Krščansko-slovansko narodno zvezo so zastopali pri tem posvetovanju poslanci Barwinski, Bulat in Ferjančič. Razprava je trajala celih šest ur in je dovjdla do popolnega vspeha, kajti zastopniki vseh strank so izjavili, da se popolno strinjajo s posamnimi točkami načrta. V načrtu se omenjajo neki vsa važneja vprašanja in izražajo želje avstrijskih narodov. Povodom debate o tej stvari se pričakuje tudi določne izjave iz vladnih ust o razmerju mej njo in zbornično večino. Upanje je, da se vlada tudi v poslanski zbornici pridruži večini, kakor je to storila v gospodski zbornici. S tem vlada seveda ne bode priznala načel večine, temveč se je bo le vsled tega oklenila, ker jo potrebuje. Popolno umesten je torej izrek nekega odličnega parlamentarca, ki je hotel označiti sedanje razmerje mej vlado in zbornično večino, rekoč: „Naši večini so godi ravno tako, kakor princu koburškemu v Bolgariji; priznati nas sicer nočejo, a rabijo nas pa vendar le."
Vlada in antisemitje. Povodom priprav za ravno sedaj se vršeče volitve v dunajske okrajne zastope je priredila antisemitska stranka več volilnih shodov, na katerih je poleg drugih govoril tudi župan dr. Lueger. V svojih govorih je neki opetovano izrekel nastopne besede: „Jaz gotovo ne bom nasprotoval antisemitom radi tega, ker agitujejo; tudi grof Badeni jim ne bo storil nič žalega; in namestnik ? Namestnik je imel pri mojem vmeščenju govor, kakoršnega bi jaz, ko bi bil na njegovem mestu, tudi ne bil boljše razvil. Nevarnosti torej ni nobene in vsled tega naj gre na volišče vsak volilec." Iz teh besedij, katerih pa morda dr. Lueger ni izgovoril ravno tako, sklepajo židovski listi, da vlada popolno prijateljstvo mej krščansko-socijalno stranko in vlado. Po našem mnenju pa krščanski socijalisti še nimajo prav veliko dokazov vladne naklonjenosti in je torej domnevanje židovske klike popolno neutemeljeno; ako pa to ni res, pa nasprotno dunajski antisemiti niso več pravi krščanski socijalisti. Jedno ali drugo, oboje ni prav lahko mogoče.
Poljski boritelj Stojalovski se je neki že spravil z vlado in, kar je še bolj čudno, tudi s poljskim klubom, ki ga je štel svojedobno mej svoje najzagrizenejše nasprotnike. Včerajšnji listi namreč poročajo, da je prišel Stojalovski včeraj v poslansko zbornico, kjer se je dalje časa pogovarjal s svojimi somišljeniki državnimi poslanci, kakor tudi z anti-semitskimi zastopniki. Govori se, da mu je vlada zagotovila slobodno potovanje v Rim, kjer se hoče spraviti s sveto stolico in se potem vrniti na svoje mesto in delovati nadalje v strogo krščansko-socijal-nem smislu, vendar pa tako, da ne bode preveč nasprotoval v Galiciji vladajoči poljski stranki. 2i-dovsko-liberalna glasila pišejo z velikim začudenjem o njegovem spreobrnenju in pravijo, da je to nov dokaz antisemitskega (?) mišljenja sedanje vlade, ki je svojedobno tako strogo zasledovala najstrastnej-šega poljskega agitatorja.
Mažari in Turki so si v najbližnjem sorodstvu, to priznavajo mažarski listi sami, ia toraj mažareko počenjanje nismo zaman primerjali s turškim. V dokaz te trditve nam je sedaj na razpolago oklic, objavljen mej drugim tudi v „Budap. Corr.", ki slove tako-le: „Naši turški bratje in njih elavno-vladajoči sultani so nam dokazali svojo ljubezen in naklonjenost že tolikokrat, da je v Času, ko morajo Turki oskrbovati neštevilno svojih ranjencev in osirotelih rodbin, naša sveta dolžnost, prihiteti jim na pomoč. Treba toraj po moči posnemati druge narode ter kolikor največ mogoče darovati v korist turških ranjencev. — Vse domače liste prosimo najuljudneje, naj objavijo takoj ta oklic in odpošljejo prejete darove turškemu generalnemu konzulu Lutsi-beyu, ki bode sprejem potrdil in denar odposlal tja, kamor je namenjen". S tem toraj dokazujejo Mažari svoje sorodstvo s turčini, o katerih so najbrže že pozabili, da so poklali lansko leto blizu 300.000 kristijanov, in kako so jim svojedobno 6kazovali ti „bratje" svojo Ijubezan in naklonjenost pri Sigetu in Mohaču. Mesto da nabirajo Mažari doneske za „brate"-Turke, naj raje skušajo poravnati svoje ogromne dolgove, ki tlačijo po krivici še tostransko polovico in ki so se vsled precejšnjega „dobička" pri milenijski razstavi še zdatno pomnožili. Tukaj najpreje pometajte, potem pojte še le pometat na „bratsko" turško zemljo I
Obiski v Petrogradu. Za letošnje poletje je napovedanih v Petrogradu več obiskov višjih državnikov, mej njimi celo treh vladarjev. V prvih dneh meseca julija dospe tja, kakor se pcroča, si-jamski kralj, koncem istega meseca ali pa pričetkom avgusta obišče ruskega carja nemški cesar Viljem, ki namerava ostati v Petrogradu cele štiri dni. Takoj na to se poda v rusko stolico predsednik francoske republike Faure, ki ostane na ruskem dvoru pet dnij in se napoti na to v Moskvo.
Uravnava meje mej Grško in Turčijo, kakor si jo želi turška vlada — sultan stavi kakor znano, večje zahteve — je predmet, s katerim se sedaj peča tudi pariško časopisje. Tako piše „Nord", da zoper to zahtevo turške vlade dosedaj ni došel nikak ugovor in se sme torej trditi, da so ž njo zadovoljne vse velevlasti. Mejo mej Grško in Turčijo, meni imenovani list nadalje, je določil be-rolinski kongres tako pomanjkljivo, da se je pokazal na tipografični karti neutralui pas, ki je bil vzrok vsakoletnim prepirom mej mejnimi četami. Nujno potrebno je torej, da se sedaj definitivno uredi mejna črta. Parižki „Nord" se tukaj moti, kajti ta kongres se ni vršil v Berolinu, marveč v Carigradu 1. 1881, kjer se je določila sedanja meja in jo je potem zaznamovala vojaška komisija. Bode li uravnava mej potrebna ali ne, gotovo je, da se ne bode izvršila v korist Grške, marveč le v korist Turčije.
Položaj na Kreti se v zadnjem času ni skoro nič spremenil. Evropski admirali s svojimi četami so do predvčerajšnjega dne čuvali prihod in odhod grških ladij, nasprotno so pa smele angleške ladije slobodno pristajati ob krečanskem obrežju, akoravno so imele evropske čete nalog, zabranjevati dohod tudi drugim evropskim ladijam. Mej vstaši in mohamedovskimi četami so se sem ter tja ponavljale manjše praske, tudi avstrijske vojake so neka-terekrati vznemirjali nezadovoljni vstaši, vendar do resnih bojev v zadnjih dneh ni prišlo vkljub temu, da se ni ustreglo ne tej ne oni zahtevi. Sedaj je pa ustavljeno „delovanje" evropskih čet, pa tudi vsa v imenu kralja Jurija in polkovnika Vassosa ustanovljena oblastva so nehala poslovati, načelniki vstašev pa so v notranjem otoka uvedli začasno upravo in tako vlada seda; nekak prisiljen mir. Grške čete se pripravljajo polagoma na odhod, vendar pa ne ostavijo otoka, dokler ni sklenjeno premirje mej Grško in Turško. Takoj potem bodo pričele evropske velevlasti z organizacijo začasnih avtonomnih administrativnih oblastnij. In ko se dovrši vse to, posebno pa, ko ostavijo otok grške čete, pobero svoja kopita evropske čete ter se na lastnih ladijah vrnejo v domovino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. maja.
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čast. gg. kapelani: Ivan D e b e 1 j a k s Krškega v Smarije, Valentin Remškar iz Le-skovca na Jesenice, Frančišek Z v a n z Jesenic na Bied, Viljem M 1 e j n i k iz Cerkelj pri Krškem na
h
Vinico, Joeip W r u a iz Radovljice v Polje, J'ran-čišek A v 8 e c it Trebnjega v Radovljico , Anton Mlakar it Toplic v Trebnje, Josip Erker iz Šempetra pri Novem Mestu v Toplice, Ivan Mer-i o 1 j iz Železnikov v Presko.
(Od Sv. Gregorja.) Predvčeraj 12. t. m. je neprenehoma snežilo; tako je padlo snega za pedanj. Danes je popolnoma vse zmrznilo, torej je sadje in deloma tndi žito uničeno.
(Ie Реб ) 12. maja. Ledeni možje so nam prinesli mraz. Danes sneži cel dan kakor po zimi. Bojimo se, da ee po noči zjaeni. Hribi in griči so odeti z belo odejo.
(Iz Rateč na Gorenjskem) 12. maja: Tukaj so začeli s sanmi voziti. Se prejšnji sneg ni skopnil in že smo dobili danes dne 12. maja pol metra novega. Polju morebiti ne bode škodoval, ker je žito komaj nekoliko pognalo. Drugače pa je z živino, posebno z drobnico. Ovce so imele že zunaj nekoliko paše, sedaj morajo biti zopet v hlevu. Kaj bode žival jedla, ker Иаје primanjkuje I Veje sadnega drevja pokajo pod težo in plazovi se vsipljejo s streh, dA je nevarno mimo hiš hoditi. Pri cerkvi so nakopičene snežene barikade.
(Iz Bele Peči) 13. maja. Ni še odlazil sneg minolega tedna, vže imamo tretjič v majniku novega, in danes še vedno naletava pravi zapadni aneg. S sneženim strojem delamo gaz, da moremo drug do druzega; sankamo se liki v decembru, pod nogami škriplje, ledene sveče vise od polomljenega drevja in streh. — Ljudje tarnajo in hodijo vsi potrti, ker večina nima niti bilke položiti izstradani živini, ki lačna tuli po hlevih. Gospodarji smukajo osmojeno listje z dreves, in na solnčnih krajih odkopavajo trate, da bi se poprej pokazala prepotrebna piča lačni živini. — Stiska je velika 1 Bog se nas usmili!
(Zavarovalnico za živino) so ustanovili miren-ski kmetovalci na tiho nedeljo. Živinorejci eo se za-vezali med seboj, da hočejo vsakemu udu v slučaju, da mu pogine živina, kupiti drugo živino. Zavarovalo se je dosedaj nad 200 glav govedine, in sicer večinoma iz Mirnega in Peči, ker Rupenci so trdo-glavni. A glejte, že v četrtek po tihi nedelji je poginila krava nekemu strojarju iz Rupe, ki je posebno govoril proti naši zavarovalnici. Za ustanovitev so se posebno trudili veleč. g. župnik in trije posestniki. Slava njim ! Le vrlo naprej v blagor ubogega ljudstva 1	„P. L."
(Pomladanska konjska dirka v Ljutomeru) bode v nedeljo dne 23. maja. Začetek točno ob tietji uri popoldne. — Dirkališče : Na Oveni. P r o p o z i -cije. I. Začetna vožnja. 210 kron in eno častno darilo v vrednosti 90 kron od dunajskega dirkal-skega društva. Zi 3 do 8 letne na Stajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki še pri nobeni dirki niso tekmovali in so v lasti kmečkih posestnikov. Triletnim 50 metrov, štiriletnim 25 metrov ugodnosti. Daljava 2000 metrov. Amerikanska dir-kalska vprega, vrednost 90 kron, in 20 kron gotovine prvemu, 80 kron drugemu, 60 kron tretjemu, 40 kron četrtemu, 20 kron petemu. Vloge 6 kron, zastave 2 kroni. II. Plemenska vožnja. 300 kron, od teh 200 kron od poljedelskega ministerstva in 100 kron od štajarskega dež. odbora. Za 3 do 10-letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce v lasti kmečkih posestnikov. Triletnim 50 metrov, 41etnim 25 metrov ugodnosti. 2000 metrov daljave. 120 kron prvemu, 80 kron drugemu, 60 bron tretjemu, 40 kron četrtemu iu 20 kron petemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. Obe te vožnji je voziti enovprežno v dvokolesu. III. Dvovprežna plemenska vožnja. 100 kron, danih od štajarskega dež. odbora. Zi Sletne in starejše na Stajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, v lasti kmečkih posestnikov ; 3000 metrov daljave. 60 kron prvemu, 40 kron drugemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. — Občna določile. Pismena ali ustmena na-glasila sprejema gosp. Matija Zemljič v Ljutomeru do dne 22. maja večer ob 6. uri. Naglasilo je le tedaj veljavno, če mu je priložena vloga (6 kron) in dokazano pleme in starost dotičnega konja. Žrebanje se vrši točno ob 8. uri 22. t. m. v pisarni gosp. Zemljiča v Ljutomeru. Za tekmovalce, kojih točno ob določeni uri žrebat ne bo, žreba ud odbora. V obče veljajo pravila dunajskega dirkalskega društva. Kdor ne bo po preteku petih minut od časa, ko bo na tabli vidna njegova izžrebana številka, na določenem mestu, bo izključen od dirke in mu zapade cela vloga.
Dirkalsko društvo v Ljutomeru.
(Slike iz volilne borbe ua Hrvatskem.) Zdravnik dr. Valjavec v Vrbovskem je prejel od okrajne oblasti odlok, ki mu prepoveduje prestopiti prag domače hiše toliko časa, da se ti ukaz ne razveljavi.
—	Dr. Valjavec, seveda nasprotnik sedanji vladi, bi za svojo osebo že pretrpel ta hudi „Zimmerarrest", dasi ne vi vzroka kazni, toda on je zdravnik, jedini zdravnik v okraju. Klican je bil te dni od raznih stranij k nevarno zbolelim, a vkljub brzojavnim prošnjam mu ni bilo dovoljeno iti iz domače hiše.
—	To eo lepe razmere. Kaj mar mažaronskim mogočnežem zdravje davkoplačevalcev, da le Mažaroni zmagajo pri volitvah, pa je vse — zdravo.— Kandidatu vladi nasprotne stranke Evgenu Kumičiču je okrajni pristav prepovedal občevati z volilci. Nobenega volilca ne sme kandidat niti v zasebni hiši obiskati. Govoriti sme z volilci jedino le na shodu v pričo okrajnega pristava, ki mu je pa zagrozil, da mu takoj besedo vzame, ako bi se drznil kaj kriti-kovati vlado. Tudi je ta skrajno brižni okrajni pristav ukazal, da morajo prebivalci v Sokolovcu že ob 9. uri zvečer spat, ter da ne sme pozneje v nobeni hiši goreti luč. — Res bi bila nevarna kaka luč, sicer bi se v grozni podobi pokazale javne razmere na Hrvatskem.
(Iz Brna.) Časopisje bode imelo z jezikovno naredbo vedno dovolj opraviti. Tukaj dva slučaja. Kon-cipijent dr. Cižmar je delal odvetniško skušnjo. Komisar dr. Koudela mu je dal češko vprašanje, kandidat jo je izdelal v češkem jeziku, toda uradujoči avskultant jo je preskrbel z nemškimi opazkami. Ugovor Koudelov ni nič pomagal, predsednik dež. sodišča je ravnanje avskultantovo odobraval. Bomo videli, kaj poreče temu ministerstvo. Drug slučaj pa je — smrt. Jezikovna naredba in smrt? Da. V Okrisku se je vstrelil Karol Buschmann, ker ni dobil zaradi znanosti češkega jezika nobene službe. To bode voda na nemški mlin 1 Dosti zabit je moral biti nesrečni mož, da ni spoznal potrebe druzega jezika, ali pa se ga ni mogel naučiti? — Slezija leži pri morju. Kdor o tem dvomi, tega prepriča ukaz deželne vlade na mestni zastop v Tešinu. Tu se ukazuje, da se morajo podvreči 7danski karenteni vsi oni, ki so „pripluli" iz krajev od kuge okuženih. — 1. maja je umrl tukaj Vaš rojak K. Tertnik, član nemškega gledišča. V Gradcu je nastopil že bolehen kot Arnold v Viljemu Tellu in kot Manrico v Troubaduru. Njegovo stanje se je toliko shujšalo, da je moral Gradec zapustiti; v Brno se je pripeljal že smrtno bolan. Pokoj večni njegovi duši 1
(Dobava lesa.) 0. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se bode dni 25. maja 1.1. vršila v poslopju kr. mornarice v Speziji (Italiji) oddaja dobave bukovega lesa v deblih, deskah in prirezanih kosih za leto 1897/98 za ladjetesalne namene v znesku 89.094 lir. Interesentje se opozarjajo na to dobavo s pripomnjo, da se dotični razglas lahko pogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Iz poštne hranilnice.) Pred seboj imamo uradno okrožnico z izvestjem za mesec april. V tem času se je po državi 1,254.124 krat vložilo v varčevalnem in čekovnem oddelku, skupaj znesek za 150,600.913 gld., od tega po naših krajih pride na Štajersko 63.005 krat za 5,216.728 gl., na Koroško 20.103 krat za 1,632.552 gl., na Kranjsko 14.848 krat za 1,374.517 gl., na Primorje 23.084 krat za 2,685.379 gl., ua Dalmacijo 9.238 krat za 866.111 gl.; vrnilo se je pa skupaj 337.485 krat za 150,078.092 gl., od tega na Štajerskem 9716 krat za 2,578.041 gl., na Koroškem 2.597 krat za 387.923 gl., na Kranjskem 1.737 krat za 435.304 gl., po Primorskem 5.438 krat za 1,488.644 gl., po Dalmaciji 5.438 krat za 125.997 gld. Od dne 12. januvarija 1883, ko je je začela poslovati, se je v državi vložilo skupaj 105,498.956 krat za 12.476,832.175 gld. 24 kr., izvzelo pa 28,647.834 krat za 12.362 595 763 gld. 70 kr.; tako je v blagajnici preostalo čistih 114,236.411 gl. 54 kr. V prometu nahaja se 12.599 rentnih knjižic, ki so vredne 27,021.810 gld., potem 1,207.553 vložnih in 31.801 čekovnih knjižic. Med povračili je znesek za 32,877.455 gl., za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Število vložnikov je naraslo za 315 oseb v oddelku varčevalnem, za 175 v čekovnem, za 172 v nakazničnem (clearing). Vložnikov je na novo pristopilo na Štajerskem 684, izstopilo pa 763, na Koroškem 250 (263). na Kranjskem 143 (198), na Primorskem 539, (450), v Dalmaciji 225, (128), po celej državi pa 15.814, (15 499). Novo pošto z nabiralnico sta dobila kraja : Radomlje in Sv. Jošt.
Reaktivirali so pošto v Jurjikloštru pri Celju. Prekrstili so pošto „Traunik" v ime „Traunik in Krain", imena slovenskega okrožnica ne povć. Konečno najdeš podatke o poštnej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem.
(Nekaj za kritike.) „Kdo pa je to sovo naga-til ?" S temi besedami je vstopil mladenič, ki je zelo rad kritikoval, v neko hamburško brivnico. Vse je v brivnici tiho. Brivec, kateri je imel veliko opraviti, ni mogel nehati s svojim delom. Ostali navzoči, kateri so morali čakati, da pridejo na vrsto, so vsi brali, in se niso brigali za mladega človeka, kateri je stavil vprašanje. Nikdo ni odgovoril. Brivec je bril dalje. „Ali nič ne vidite, gospod Brun, kako napačna je vsa ta stvar?" reče zopet mladenič. „Oglejte le te oglate perutuice, spačeno glavo in stisnjen vrat; t jedno besedo, vsa sova je šuš-marija. Mojim besedam lahko verjamete, kajti jas sem po več dni prebil v različnih zbirkah, mene ne more v tej stroki nikdo goljufati, tu sem dobro podkovan. Tič je skažen od kluna do repa. Goepod Brun, gospod Brun, spravite to žival, drugače se vam bo smejalo celo mesto." Brivec brije dalje. „Jaz sem proučil vse vrste sov in druzih ponoČnih tičev in vas smem zagotoviti, da sova niti sedeti ne more, ako se bolj ne oprime. Ima katera sova tako zakrivljene kremplje? Ima, kader sedi pri miru, tako ravne noge in tako zavit vrat? To je nemogoče, to je proti vsem naravnim postavam. Anatomija in ornitologija (tičeslovje) učita, da ima sova kremplje, kateri se nikdar tako zelo ne zakrive. Jaz sem proučil sove, in jako me razjezi, ako vidim tako pokaženo delo. Kako zamorete imeti, g. Brun, kaj takega v vaši brivnici ?" Brivec brije dalje. „Poglejte oči! Jaz se čudim, kako se drznejo ljudje rabiti pri tem delu tako slabo steklo, še bolj pa, da vi kaj tacega kupite. Lepo vas prosim, gospod Brun, pošljite tiča kakemu človeku, ki se res na to razume, da ga še jedenkrat nagati." Brivec brije dalje. „Dajte mi žaganja in nekaj drevesnega lubja in v temi vam bom sovo boljše nagatil, kot je ta. Jaz si upam star klobuk bolj podoben narediti sovi, kot je ta žival, ki sedi tu tako leseno, kot bi bila iz najtršega usnja, ha, ha, ha 1 Na tiču ni niti jednega naravnega peresa." — Ravno v trenotku se je začela sova premikati, šla počasi in resno s svojega droga na tla in opazovala svojega kritika. Ta se je menda zelo — modro držal. Cakalci so molčali, brivec je bril dalje.
(Najboljši dokaz.) Vinotržec: „No, gospod baron, ali Vam je všeč moje vino ?" Baron : „Izvrstno. Od kar ste mi je poslali, moral sem štiri služabnike odpustiti.
*
* *
Vozni red, veljaven od 1. maja do 1. oktobra 1897, priložile so domače tvrdke M. Leustek, Gričar & Mejač in F. P. Vidic & Comp. današnji številki naSega lista. Na željo razpošiljajo omenjene tvrdke Vozni red in je isti vsakomur zastonj na razpolago.
Društva.
(Prvi občni zbor katoliško-poli-tičnega društva za vranski okraj.) Hvala Bogu, kar smo dolgo želeli, se je zgodilo; ustanovilo se je katoliško-politično društvo za vranski okraj. Dne 9. maja je bil prvi občni zbor pri Sr. Juriju ob Taboru v prostorih g. Valentina Južna. Sešlo se je bilo veliko število navdušenih mož večinoma iz vseh občin Vranskega okraja. Videli smo goste iz Gomilskega, iz Braslovč, iz Polzele in iz St. Pavla; prisotnih je bilo tudi več č. gospodov duhovnikov, med njimi vlč. g. dekan Matija Stoklas z Braslovč. — Predsednik osnovalnega odbora, č. gosp. Franc Zdolšek, je otvoril shod, pozdravil navzoče goste ter jih je imenoval dobrodošle. Razjasnil je pomen društva ter je rekel poslednjič, da je visoko c. kr. namestništvo v Gradcu potrdilo pravila in da se po teb pravilih mora voliti 9 odbornikov. Nato se je volil upravni odbor: Alojzij Kokelj, predsednik; Ivan Apat, namestnik; Valentin Južna, tajnik; Franc Zdolšek, blagajnik ; Franc Drča, Franc Hanžič, Anton Lukman, Franc Lukman, Franc Lssjak, odborniki. Potem je prevzel predsed-ništvo novi gosp. predsednik, izjavil je, da sprejme to častno breme ter je v daljšem govoru razvijal neizvedljivost socijalno-demokratičnega programa in navduševal ljudi za preosnovo na krščansko-socijalnej podlagi. Govor vsaj v glavnih potezah hočemo priobčiti v jednej prihodnjih številk „Slov. Gospodarja". Gosp. blagajnik, ob jednem načelnik okrajnega zastopa na Vranskem, je pojasnjeval razmere med to-in onostransko državno polovico in o pogodbi i ogersko državo. Koncem njegovega govora je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija : „Volilci, zbrani na prvem občnem iboru katoliško političnega društva za vranski okraj, izražajo svoje veliko veselje nad tem, da se je osnovala
v državnem zboru „Slovansko - krščanska narodna zveza", ter prosijo svoje poslance, d& se kar najbolj potegnejo za-t6, da se zlajšajo bremena kmečkemu in delavskemu stanu in da se preosnovć sedanje socijalne razmere na krščansko socijaluej podlagi; v ta namen naj na sveobčno željo svojih volilcev glasujejo le za pravično in samo za pravično pogodbo z ogersko državno polovico". Poslednjič je predsednik zaključil prvi občni zbor med trikratnimi, navdušenimi živio - klici na socijalnega papeža Leona XIII. in na svetlega cesarja Franca Jožefa. — Veselje med kmeti, da se je društvo ustanovilo, je brezmejno. Povsodi se sliši: Mi kmetje sami si pač ne znamo pomagati; zdaj vemo, kdo je niš prijatelj, zdaj vemo tudi, da so socijalni demokratje naši največji sovražniki. Zato vrli možje in kmetje Vranskega okraja, pristopajte v obilnem številu k našemu društvu ! Društvo se je osnovalo za vas in bo delovalo za vas. Katoliško politično društvo, ti pa delaj za kmeta-trpina, bori se za njegove pravice ter mu kaži pot, po katerem se bo zboljšal njegov žalostni stan.	„Sl. G."
(Veliki vrtni koncert „Pevskega društva Ljubljane") v korist zalogi za društveno zastavo bode dne 28. maja t. 1. na Kosler-jevem vrtu. Ta koncert bode spojen z loterijo in kegljanjem na dobitke. Kegljanje se prične v soboto zvečer dne 15. maja t. 1. Dobitki so ti le: I. dobitek 30 kron ; II. dobitek 20 kron ; III. dobitek 10 kron; IV. dobitek 5 kron; V. dobitek 5 kron; VI. dobitek je šaljiv za največkrat vseh devet. Prijatelji kegljanja se uljudno vabijo in opozarjajo na to.
Darovi.
Jeranova dijaška miza. Meseca aprila je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 154 gld. 39 kr., za šolnino 30 gld., za hrano pri zasebnikih 25 gld., za stanovanje 35 gl. 70 kr., za razne manjše stvari 5 gld. 60 kr., skupaj 250 gld. 69 kr. — Bog vsedobri obilno poplačaj vsem milim dobrotnikom njih dejanjsko ljubezen do uboge mladine. —
V Ljubljani, dne 12. maja 1897.
A. Kalan.
Orško-turška vojslca.
Predvčerajšnjim se je objavila vest, da je Grška prosila velevlasti za njih posredovanje glede miru, ki ga mora skleniti s Turčijo.
Iz Arte se poroča, da se je grški polkovnik Bairaktaris s svojimi četami pomaknil do Philipijade, tako da so s sovražnikom v bližini. Tudi na drugih krajih je prišlo do malih prask, a vender je to vse popolnoma brez pomena, ker se itak mirovna pogajanja vrše. Bavno tako brez pomena bodo gotovo tudi zmage grške armade na vzhodu, ki namerava zapreti in oblegati še celo zaliv Solunski. Kakor hitro bo razglašeno premirje, bodo morale tudi vse čete in ladije obleganje opustiti. Vest, da je v Ma-cedoniji vstaja, prihaja iz grških virov in je bržkone neresnična.
Misli se tudi za gotovo, da bodo grške čete z otoka Krete kmalu domu odpotovale.
Nemški listi se po večini bavijo z vprašanjem, odkod naj Grška vzame odškodnino za vojno. Izven dežele znaša dolg že čez 220 milijonov gld. av. v.; torej pride povprečno na jednega prebivalca 100 gl. Polovico skoro tega dolga je dolžna Grška Nemčiji, Angleški štiri desetine navedene dolžne svote, med tem ko ima Francija dobiti le jedno desetino. V Londonu živeči grški bogataši upajo vkljub vsemu, da dobi vender Grška potrebno svoto, da plača Turčiji odškodnino, boje se pa, da ptide na jednak način ko Turčija v finančnih zadevah pod mejnarodno
evropsko kontrolo. Doneski dežele, pravijo, so zadosti veliki, da se vsaj obresti državnih dolgov tudi po povečanju dolga za odškodnino vojske pokrijejo.
Pariz, 13. maja. „Agence Havas" poroča, da se je doseglo sporazuraljenje mej vsemi poslaniki v Carigradu glede posredovanja velevlastij. Rešiti je treba le še nekaj formalnih vprašanj.
Carigrad, 14. maja. Turška vlada je vsprejela včeraj skupno noto poslanikov, a do sedaj še ni izročila odgovora. Temu je neki vzrok nejasnost glede nadaljnih korakov, ki bi bili potrebni v slučaju premirja. Poslaniki so mnenja, da se zmagovalca ne more siliti, da bi takoj ustavil nadaljne operacije, Grška pa mora s tem računati in počakati vspeha posredovanja.
Carigrad, 14. maja. Uskubski vali poroča: 1500 prostovoljcev je odšlo v Solun. „Sabah" poroča, da je šest bataljonov iz La-rise, štiri bataljoni iz Diskate in štiri bataljoni iz Janine na poti proti Kalabati. У kratkem se pričakuje, da se združi armada Edhem-paše z epirsko armado.
Telegrami.
Št. Peter na Notranjskem, 14. maja. Po skoro dveletni borbi smo danes dokončali volitve za občinski odbor z zmago vseh naših kandidatov brez vsakega nasprotstva v vseh razredih.
Lienz, 14. maja. Presvetli cesar je podaril pogorelcem v Windisch-Matrei 3000 gl.
Dunaj, 14. maja. Pri včerajšnjih volitvah v okrajne zastope za drugi razred so v prvem, drugem, devetem in devetnajstem okraju zmagali liberalni kandidatje, v vseh ostalih okrajih so z velikimi večinami prodrli antisemitski kandidatje.
Dunaj, 14. maja. „Wiener Abendpost" izjavlja, da je popolno neresnično poročilo dnevnika „Politik", da bi bilo prejelo praško deželno sodišče ministersko naredbo, vsled katere se morajo voditi vsi zapisniki pri sodiščih druge instance v nemškem jeziku.
Dunaj, 14. maja. Bavarski princ Luit-pold je podelil zunanjemu ministru grofu Go-luhovskemu Hubertov red, ki mu ga je izročil bavarski poslanik.
Reka, 14. maja. Celi dan je razsajala za sedanji čas nenavadno močna bora. Temperatura je znatno padla. Iz okolice se poroča o sneženem vremenu.
Bukarešt, 14. maja. Kralj in kraljica sta se povrnila s potovanja. Prebivalstvo ju je navdušeno vsprejelo.
Umrli ho:
11.	maja. Marija čampa, paznika žena, 42 let, Hrenove ulice It. 11, enteritis. — Marija Winkler, tovarniška delavka, 65 let, Earlovska cesta 6, morbus Biightii cbron.
12.	maja. Marija Miiller, pisarja hči, 8 mesecev, Eolizej, božjast. — Amalija Krašovic, uradnega sluge hči, 121/, leta, Breg 6, jetika. — Aleš Dolenc, natakar, 61 let, Pod trančo 2, jetika.
12.	maja. Martin Gostič, poštni uradni sluga, 44 let, Rimska cesta 8, anthrax.
13.	maja. Ivan Zadnikar, kajžarja sin, 8'/a meseca, črna Vas št. 11, jetika. — Antonija Vizjak, delavca vdova, 80 let, Earlovska cesta 7, spridenje jeter. — Franc Lavrič, uradnika sin, 5 let, Martinova cesta 68, jetika.
a < a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Oii a" > i»
13	9. zvečer	735-5	30	sr. jvzh.	dež	
14	7. zjutraj 2. popol.	734 4 733 3	37 9-8	8Г. VZJVZ. sl. svzh.	oblačno n	12-1
Tujci.
12. maja.
Pr' Slonu : Gliick, Fischl iz Prage. — Elein iz Bude-jevio. — Kranzthor, Braunbaueen, Freund, Deutseh, Bartla, Sass, Werner, Schwaz, Drexler, Matusoh, Meyer in Franki z Dunaja. — Falter iz Brna. — Filek iz St. Polten-a. — Epstein iz Berolina. — Wieher iz Sofije. — Stadler iz Benetk. — Eranz, Bergant iz Gradca. — Balzarek iz Trsta.
Pri Maliču: Perko iz Železne Kaplje. — Franki iz Brna. — Fiirst iz Prage. - Pollak, Dolinschek, Urbantsohitsoh, Hut, Salmeozi, Stich, Schaherl, Amtmann, Clarenbach, Sinnreich, Hirsoh z Dunaja. — Helfer, Diamantetein, Elein iz Budimpešte. — Laurič, Zwoier iz Trsta. — Berlet iz Barmen-a. — Ulm iz Hirschenau-a. — Euhn iz Reitlingen-a. — Smolik z, Reke. — Enyed, Hladnig iz Gradca. — Paik iz Maribora. — Lovžin iz Kočevja.
Pri Lloydu: Petschnigg iz Celovca. — Diint, Swoboda z Dunaja. — Križ iz Pulja. — Schiffrer iz Trsta. — Jež in Strukel iz Cirknega. — Sekmidt iz Švice.
Meteorologidno porodilo.
malom.
Penzijonat za dečke
v Ralksburgu pri Dunaju.
pod vodstvom očetov jezuitov z dvojno odgojilnico.
Prvo odgojišče, za rejenoe višjih stanov, stane na leto 460 gld. Drugo odgojišče, za rejence srednjih stanov, „ „ „ 280 gld.
Podučuje se v predmetih gimnazije. Uči se tudi slovenščina.
Zavod lina pravico javnosti za 7 glinn. razredov.
Natančneja pojasnila daje vodstvo odgojilnice. 27 3—2
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilno-dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov a 3834 preddobltkl ln 3834 podobltkl v skupnem znesku 165.000 kron v zlata ln 100.950 gld.
veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 150.000, 1 dobitek po 15.000 kron v zlatu 15.000, 1 dobitek po 5000 gld. 5000, 1 dobitek po 4000 gld. 4000, 1 dobitek po 3000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 2000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000. 4 dobitki po &00 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200, 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 176 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 75 gld. 2100, 52 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 1250, 182 dobitkov po 20 gld. 3640, 584 dobitkov po 15 gld. 8760. 350 dobitkov po 12 gld. 4200, 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500, 660 dobitkov po 7 gld. 4620, 4400 dobitkov po 6 gld. 26.400. Žrebanje ae vrSl nepreklloljlvo 10. junija 1897. Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Biemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. — Srefike se razpo-šiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek za državno loterijo. 2fi 10—7
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-2
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
gNB Dunajska borza.
Dn6 14. maja.
Skopni drtavni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gid. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vis t a . ,..........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
«0 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
O. kr. cekini...........
101 gld. 90 kr.		
101		90 .
122		70 .
101		
122		40 .
99		80 „
954		в
362		75 .
119		60 „
58		67',,.
11		73 .
9		52'/,.
45		Зб .
5	n	65 .
Dnfi 13. maja.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	155	gld.	—	kr.
6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	.	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	.	—	.
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	30	„
Tišine srečke 4*, 100 gld..............140	.	75	,
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	„	80	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	,	50	,
Posojilo goriškega mesta.......112	„	50	„
kranjsko deželno posojilo..........98	,	75	„
Zastavna pisma av. osrzera.-kred.bankeifc	99	„	80	„
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	—	.	—	.
* n južne ieleznice 3% .	177	,	15	,
. , južne železnice b% .	126	.	50	„
, , dolenjskih železnic	99	„	60	„
— kr.
io :
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150	_
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	„
Salmove srečke, 40 gld........70	„	25	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......74	„	—	,
vValdsteinove srečke, 20 gld......60	.	—	,
Ljubljanske srečke..................22	,	25	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154	,	50	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3495	.	—	,
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	367	.	—	.
Akcije jnžue teleznice, 200 gld. sr. . . ,	76	,	—	»
Dunajskih lokal, železnic delniška drutba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan..........86	,	75	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164	,	—	.
Papirnih rubljev 100 ................127	„	12	.
Nakup ln prodaja 7iak«vratnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. fc*varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanj«
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narofill na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M Ж R C U H"
Voliziili it. 10 Dunaj, Rariihilfirstraisi 74 B.
A*-Pojasnila'«* v vseh goipsdarskih in Inanćnlk stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskuiaef|sklk vrednsttaih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiooega obrestovan)» pri popolni varnosti gf naloženih U lavnlc, Ш