J
270. številka.
Trst. v četrtek dne 27. novembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
tehaia enkrat nit dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne.
Naročnina znaša:
ca celo leto........24 kron
ca pol leta........12 jI
ea Četrt leta........ 6 \\
ca en iue*ec........ 2 i iVaj^
Naročnino je plačevati naprej. Na fl^. rofbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tobakarnah t Tr*tu f»e prodajajo posamezne .'tevilk*- po 6 ftotink (3 nvč.1; iiTen Tnna pa 8 t-totink (4 nvč i
Te te fon štr. S 70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
t»e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo h primernim popuntom Poslana. OBmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranfeovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 1*2. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici
Molin piecolo >tv. 1L nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Boj za slovenske šole v Trstu.
Včeraj je bila odposlana nc cee. kr. upravno Bodišee na Dunaju obširno utemeljena po dr. Gregorinu sestavljena pritožba proti odlcčbi c. k. ministerstva za bogočastje in uk, s katero bo bile v radnji administrativni instanci odbite prošnje Josipa Vodo-pivca, Antena Kljuna, Ivana Besednjaka in Jakoba Perhavca in sodrugov za ustanovljenje slovenskih ljudsk h šol v sred i šču mesta tržaškega. Naše čitatelje bodo gotovo zanimali nekateri glavni podatki, iz katerih lahko razvidijo, kako hitro se rešujejo take naše prošnje !
Kakor prva, je bila v tem postopanju uložena prošnja Josipa Vodopivca in sicer dne 26. novembra 1889. leta. Tej so sledile v razdobju od omenjenega dne do septembra 1 l>Ol? po reHu prošnje gori omenjenih.
Na te štiri prošnje, ki so se o zaslišanju pori rncenjen h zastopnikov prositeljev dne 16. in 1*. iVbruvarja 1894 združile v eno prošnjo in v zahtevo, da Be ustanovi ena sala v središču mesta, po možnosti v bližini lesnega trga, iziana je bila prva rešitev ntrnestništva dne 23. maja 1894 št. 19325 in dostavljena zast< pnikom prosilcev dne 9. julija istega leta.
Ta rešitev, priznavši zakonito število slovenskih otrok, je odklonila prošnjo bi'stveno iz razloga, ker šole v Rojanu in Barkovljah spad »jo k X. ro-ianskenu mestnemu okraju, šola na Vrdeli k IX Sv. Ivanskemu mestnemu okraju in
na Kat:nari k VI. mestnemu okraju (Farnetc) <m«sto tržaško z okolico je namreč v administrativne svrhe raz leljeno v 15 takozvanih mestnih okrajev, h katerim spadao tudi gori imenovani, in dva kmečka okraja zgornje okol ee) tako, da imajo Slovenci v me* t u (!) farnem 4 slovenske ljudske šol®. Nadalje je bila odbita zahteva z razloga, ker da mest) * okolico tvori eno samo šolsko občino, v kateri se nahajajo štiri slovenske ljudske šole, in sicer v Barkovljah, v Rojanu, Vrdeli in Skednju, katere ni«o od nol*ne točke mesta oddaljene št ri kilometre.
V rekurzu proti tej odločbi, uloženem 7. avgue'a 1*94 se je bi tat ve no naglašalo, da je tržaška občina faktično razdeljena v dva šolska okraja (mestni in okoličanski) z različno šolsko organizacijo, po kateri ol>stoji v mestu 8-letna redna šolska dolžnost, v okolici pa le -O letna redna šolska dolžnost z dvema nedeljskima kmetijskima nadaljevalnima tečajema, v sled česar mestni slo\cnski otr< ci ne morejo zahajati v < keličaneke šole, organizirane v prvi vrsti
za potrebe kmetijskega prebivalstva, in se zamore trditi, da za mestne slovenske otroke ni primerre šole ne v mestu ne v okolici, ne gledć na to, da v okoličanskih šolah niti prostora ni za vse otroke, ki bi po zakonu morali pohajati šolo.
Na vsak način pa (tako se je izvajalo v rekurzu) se v tem slučaju, ker Trstu manjka deželni šolski zakon, ni smeti ozirati na določbo Jj 59 drž. šolsk. zakona, ki govori o daljavi 4 kilometrov, ampak se ima ozirati na ustanove politične ustave (prejšnji šolski zakon), po kateri se ima občno šolo ustanoviti povsod tam, kjer se v okrožju pol ure nahaja 100 otrok, dolžnih pohajati šolo, a to tudi za manjšo oddaljenost, ako zahtevajo to posebne razmere, t. j., ako dohod do šole oležujejo lega, bribovi, jarki, reke, močvirje, sneževje in deževje.
V Trstu, tako je nadalje naglašal re-kurz, pa obstoje take posebne razmere, ako se pomisli, da je to svetovno mesto z velikanskim trgovskim prometom in z abnormalno temperaturo ^po zimi huda burja. doBti-krat z dežjem in snegom).
Temu rekurzu je c. kr. ministerstvo z odločbo od 23. avgusta 1895 št. 23523 ex 94 ugodilo v toliko, da je prvo odločbo namestništva uničilo radi pomanjkljivega postopanja. Ministerstvo je v tej odločbi vspre-jelo stališče omenjenega rekurza v toliko, da je izrazilo, da se ni smeti ozirati na določbe £ 59 drž. šolsk. zak., marveč na one gori navedene politične ustave, vsled česar se je postaviti na stališče p trebe pouka slovenskega prebivalstva v Trstu.
Na podlagi te načelne odločbe minister-stva je c. k. namestništvo naložilo magistratu nova poizvedovanja, na podlagi kater h je z
odločbo nI dne 2. maja 1899 št. 345899/VII,
torej po nadaljnjih 5 letih, zopet odbilo zahtevo prosilec;v z motivacijo, tla so šole v Rojanu, Vrdeli in Skednju manje nego 4 kilometre oddaljene od periferije mesta, kjer bivajo večinoma Slovenci, da torej razmere tržaških Slovencev v šolskem oziru niso nič bolj neugodne, nego v drugih deželah, vsled česar potreba pouka slovenskih otrok v Trstu ne zahteva ustanovljenja slovenskih šol v mestu tržaškem, najmanje pa v središču istega.
Proti tej drugi odločbi namestništva, katero je, vkljub jasnemu nalogu ministerstva, (stalo na svojem prvotnem stališču ter merilo potrebo slovenskih šol še vedno na ki-U metre, uložil se je dne T. junija 1899 re-kurz na ministerstvo, katero je po triletnem premišljevanju v očigled velikemu manife stacijskemu shodu tržaških Slovencev izdalo odločbo, datirano 29. avgusta t. 1. št. 27102,
PODLISTEK 4
Ilirska romanca.
Opisal Ksaver Šandor Gjalski — prevedel 7 Radi.
Od tega dne je bil Belovic vsak dan v hiši. Obe mladi bitji sta si dolgo skrivali ljubezen, a to veliko ljubezen pred drugimi skrivati nista umela, niti nista mogla. Kmalu so zvedeli staisi in prijatelji zanjo, in vsi so se t<ga veselili. Belovic je bil res vredea take ljubezni. Krasiia ga je velika izobrazba, vebke duševne spodobnosti in plemenito srce. Njegovi prijatelji, tudi starejši nego on, so gledali in \ideli v njem svojega prvaka. A narodni prvoboritelji, kakor Gaj, Draskovic, Bogov:<5 in drugi, so smatrali mladeniča sebi enakim. A bil je tudi re? ves navdušen za rodoljubne žel^e in ilirske misli. Večkrat ni za drugo ži^el in ni o drugem mislil, nego bi o sreči in siobodi domovine in svojega naroda. Kosi ga je osvojila njegova velika ljubezen k Štefaniji, katera se je j o'.ast la skoro vseh
njegovih misli in občutkov, vendar ni popolnoma nič odjenjal v svojej udanosti in privrženosti tisprsm narodnej stvari. Ves v plamenu, ljubezenskega žara in ljubezensk;h želj, je vendar deloval dal^e isto tako, kakor prej. Nasprotno, kakoi da mu je misel in želja po krasni devojki dajala še več moči in odločnosti v narodni stvari, proti kateri so že b;li vstali sovražniki in za kat-rj so morali že i odločno in požrtvovalno delovati. Ze sta Anton Josipov c in grof Nepomuk Erdedi raz-viia madjarsko zastavo, že je ta dvojica na ogrskem saboru govorila madjarski in glasno in jasno prepovedovala, da ee mora stara kraljevina Hrvatska utopiti v kraljevini Ogrskej, — že so javno zahtevali, naj se šole magjarijo. Naravno, da so se ilirski rodoljubi morali najodločneje protiviti in živo delovati proti tej struji. Belović ni bil zadnji. Tako je on prehodil milje in milje na dan, da je deloval za ilirsko idejo in da jo čuva in brani, a zvečer se je vrnil v Zagreb, da je videl svojo Štefanijo. Ako je dosel prekasno,
s katero je na naše veliko začudjenje odstopilo od svojih prejšnjih nazorov ter v par besedah potrdilo drugo odločbo c. k. namestništva iz razlogov iste (odločbe), akoravno se je nam malo prej zatrdilo iz verodostojnega vira, da je naučno ministerstvo našemu utoku ugodilo. A iz istotako verodostojnega vira smo kasneje doznali, da je moral referent svojo ugodno rešitev premeniti na našo škodo in to vsled izrecnega na-(} ©ara našega prijatelja, ministerskega predsednika Koerberja, kateri je našo šolo kakor politično koncesijo porinil v nikdar sito žrelo naših ljubih ItalijanoT: v smislu ; tajne določbe v pogodbi mej A vstro-Ogrsko in Italijo, s katero se je avstrijska vlada obvezala, da bo v primorskih pokrajinah povspeševala nadvladje italijanske manjšine nad slovansko večino, o kateri tajni določbi sta interpelirala poslanca Biankini in Spinčie in katero interpelacijo smo objavili v včerajšnji številki našega lista.
Proti tej odločbi naučnega ministerstva odposlala se je, kakor smo omenili uvodom, pritožba na visoko c. k. upravno sodišče, pred katero je pri romala ravno na 13. obletnico prošnjo Josipa Vodopivca, katera je bila uložena 20. novembra 1889, kakor smo gori omenili.
Da ne bo nesporazumljenja, omenjamo, da je že 22. decembra leta 1884 1429 stari-šev uložilo prro prošnjo za slovenske šole v Trstu, katera prošnja pa je bila končno od-k'onjena z razsodbo c. kr. upravnega s »dišča od dne 13. februvarja 1888 št. 542 radi pomanjkanja legit-macije odstrani političnega društva > Edinost«, akoravno je bila prošnja sopodpisana od 1429 slovenskih starišev, ki so pooblastili to društvo, da v njih imenu izvede stvar.
Iz te slike naših bojev za slovenske šole, katero smo tu podali »v večen spomin«, izhaja, da so upravne oblasti in c. k. upravno sodišče rabile 4 leta, 4 mesece in 22 dni, da so odklonile našo prvo prošnjo za slovenske «ole, dočim so se z našimi drugimi takimi prošnjami samo upravne oblasti (brez c. kr. upravnega sodieČa) bavile celih 13 let, po katerih smo srečno dospeli do praga upravnega scdisča, od katerega pričakujemo definitivno reš te v tega kulturnega vprašanja. Pa naj ee kdo poreče, da ne živimo v pravni in kulturni državi, ali pa da se naše oblasti ne bavijo temeljito (preko 18 let!) s tem vprašanjem !
No, kljubu vsem tem oviram od strani Italijanov in vlade ne smemo obupavati, ne smemo odložiti orožja, ampak trdno moramo stati na braniku naših narodnih pravic in kulturnih koristi, spominjaje se latinskega
šel je pod okoo in zapel za lahko noč: >Oj Košutko crnooka« !«
Bas to njegovo delovanje za ilirsko stvar je bil razlog, da se ni še javno zaročil, ter da niso določili še poroke. Kajti dekličini stariši in devojka, pa tudi on, so bili že na čistem. A on je postavljal domovino nad sebe in svoje želje, in devojki je rekel, da mora še čakati. Štefanija je bila seveda spo-razumljena.
Roditelji so to odobravali, ker 6e jim je hčerka zdela še premlada, da bi jo takoj oddali. Tako sti' prešli dve leti, dve srečni — bajno sladki leti. Še tedaj, ko mi je gospa Štefanija po tolikih letih pripovedovala o tej svojej sreči, sijala je vsa od blaženosti, a velika njena tuga kakor da je brez sledu odnehala. In res, ilirski dnevi so morali biti sami po sebi za svoje sodobnike neizrečeno dražestni. Skoro vse je bilo ena sama pesem, — nad vsem pa je svitala rujna zora nade in ljubezni. A ko je v tako divnej sredini za dvoje src vzklila ljubezen in iz dveh duš
reka : » Vigilantibus jura !« (B d e č i m pravice!) Končno mora zmagati naša pravična stvar! Na nas je, da ee skažemo vredne cilja, kateri hočemo doseči in za kateri se nam je boriti do — zmage !
Politični pregled.
V Trstu, 27. novembra 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Odsek, ki sc je bavil z vladno predlogo, tičočo se podpor bedo trpečim krajem, je v sprejel tozadevno vladno zahtevo glede kredita 3,900.000 kron. — Nekateri poslanci so izražali željo, da bi se ta kredit še povečal, na kar je vladni zastopnik, sekcijski načelnik vitez Roza pojašnjeval, da je zahtevani kredit zadosten za izdatno podporo v nujnih potrebah. Sicer pa da bo vlada skrbela, da se ta kredit v slučaju potrebe ustavnim -po-tom poveča.
Zbornica je po daljši razpravi priznala nujne predloge glede krčmarske in gostilniške obrti in je vsprejela predlog poslanca Weisskirchnerja, n.tj se te predloge izroče obrtnemu odseku z nalogom, da mora o njih poročati tekom štirih tednov.
Tekom razprave izjavil je trgovinski minister baron Call, da se omejenje prodajanja žganih pijač na drobno pojasni tekom razprave o zakonskem načrtu glede pijančevanja. O vprašanju omejenja razprodaje piva v steklenicah in trgovine z vinom določi vlada svoje stališče še-le potem, ko se o tem vprašanju izrečejo trgovske in obrtne zbornice. Vprašrtnje o zahtevanju vsposobljenosti za izvrševanje krčmarske in g03tilniske obrti uredi se po noveli k obrtnemu zakonu, katera novela se sedaj pripravlja : ista novela uredi tudi vprašanje o razširjenju pravic obligatnih zadrug. Predložitev novele v zbornici izvrši se takoj, čim rtoposljejo trgovinske in obrtne zbornice svoje sodbe.
Med došli mi Bpisi včerajšnje seje nahaja se nujni predlog Miadočehov, v katerem se zahteva predložitev vojnega zakona, ki bi uvedel dveletoo vojaško službo [m olajhčanja te službe za one sinove srednjega stanu, ki so potrebni za delo, posebno pa za sinove malih kmetovalcev.
Parlamentarne vesti. Cstavni odsek poslanske zbornice imel je včeraj sejo, v ! kateri se je vršila razprava glede spopolnjenja ; imunitetne pravice. — Poal. dr. B a r e u -t h e r je utemeljeval sledeči predlog: Nobenega člena državnega zbora se tekom vo-: lilne dobe (od sklicanja državnega zbora do časa, določenega v £ 18. zakona od 21. dec.
nastala ena duša, — kaka slafit, kako raz-j košje, kako blaženstvo je moralo biti za njiju ! Ne morem se odloČiti, da bi ponavljal starkine besede, ali da bi se naslanjal na njena pisma, ker sem uverjen, da ne bi mogel zadeti one moči. ter pravo in verno izreči in opisati žar in istino tega blaženstva in te sreče, — veličine te ljubezni.
Neke jeseni je bila Štefanija na posestvu svoje tetke, poročene z nekim vlasteli nem v Posavju. Njen zaročnik je prihajal vsak večer k njej, tudi če je bil izmučen od dnevnega dela. A večirat so prihajali žnjim tudi njegovi somišljeniki, da so peli Lisin-skega, Livadovioeve in Ru3anove napeve dolgo v noč za slavo domovini in narodu — in za Ljubezen Štefanijino in Ivanovo. Sam Vraz, Bogovi<5 in NemČic so pel: ode na te ljubezen in Štefanija je čuvala te pesmi med Ivanovimi pismi v svojej škailji kakor največo svetinjo.
(Pride ie.)
1 M>7. drž. zak. št. 141 državnemu zastopstvu), ali, v slučaju razpušeenja zbornice, do razpuščenja, ne sme zapreti ali ga kazensko preganjati, ako ne privoli v to zbornica, ra-zun slučaja, da bo ga zalotili na činu. Ako zbornica zahteva, mora se preiskovanje, kazen ali zapor radi dolgov odložiti do konca volilne dobe.
Po zaključenju splošne razprave odklonil je odsek Barentherjev in vsprejel pod-odsekov predlog.
Podrobne razprave se je udeležil tudi poel. dr. Ferjančič in zahteval, naj bi se člen 1. po spremembi £ S. raztegnil tudi na delegacijo in na deželne zbore.
O položaju. Dunajski zaupnk »Politike« |»odaje v svoji zadnji situvacijski sliki nekoliko pripomb, iti ostro označujejo namene vlade Koerberjeve in ki delajo umevno sicer čudno-nooš »lantno vedenje g. Koerberja v teh dobah nKutne krize. Opomini, ki jih prinaša praški list, naj bi nc ostali brez uvaževaoja tam, kamor so naslovljeni. Zbornica bo imela s°je do 19. decembra -- še kakih 1"» eej. Kesiti pa je 07 nujnih predlogov. Posla torej dovolj za zbornico do Božiča in tudi v slučaju, da pride do spora-zumljenja med Čehi in Nemci. Kajti čas bo prekratek, da bi je mogli finalizirati ; z druge strani pa Cehi ne mislijo odpreti poti do dnevnega reda, dokler jim ne bo ztgo-tovljen notranji uradni jezik.
Xezm> žnoet parlamenta za delo je torej dokazana, a g. Koerber ne gane ni z ma-zincem, da bi odstranil oviro tej nedela v- { nosti. Nič nima proti temu, da so seje zbornice zabasane z nujnimi predlogi ! G. Koerber hoče ohraniti parlament v nedelavnosti in nepomembnosti, da bo mogel viadati po svoji volji, eventuvelno s pomoČjosjl4in ob patronanci drž. zbora. Stranke pa molče k temu, da se tako postopa ž njimi ! Da se nemške skupine — pravi zaupnik v »Politiki« — tudi v tem identificirajo s Koerberjem, to je umevno, ker vedo, da vlada ostane njihov izvrše valni organ. Ali da se Poljaki, konservativno češko plemstvo, katoliški centrum, Jugoslovani, krščanski socijalisti in socijalni demokratje kažejo tako potrpežljive nasproti vladi, to pa je neu-mevno! Situvacijska slika v praškem listu pravi : g. Koerber porablja vsako priliko, da meče na parlament odgovornost za brezup -nost političnih odnošajev. Češki poslanci ne ostajajo nikdar dolžni odgovora na oholost Koerberjevo nasproti parlamentu. Ali druge stranke molčijo . . !
Giasom poročila v dunajskih listih je odbor nemških poslancev iz Češke včeraj dovršil svoje delo in se nemški klubi snidejo koncem tedna, da vzamejo na znanje odoo-rove predloge. Nemški elaborat se priobči potem češkim poslancem in od odgovora teh poeledojdi 1k> odvisno, da-li se skliče spravna konferenca. Če pride do te konference, se ista snide takoj.
»Slovanska zveza t. Zdi se, da je naš uvodni članek od minolega ponedeljka pod gornjim naslovom zadel v živo. To moramo soditi razdraženosti v tonu, s kateri<n reagira »Slovenec«,k i se menda čuti poklicano glasilo te zveze.
Temu primerna so tudi njegova izvajanja. — V vsem odgovoru ni nikake stvarnosti, pač pa vrhunec napačnosti njegove polemike v tem, da se zaganja v »finem« ljubljanskem tonu v — osebe izvestnih slovenskih novinarjev.
»Slovenec« izjavlja, da popolnoma zaupa poslancem od stranke v domovini. S tem, da »Slovenec« zaupa poslanem, zaupa — sebi! A mi smo ravno na notorično razmerje med poslanci in stranko v domovini — ki že radi svojega vrhnega vodite'ja ne sme biti slovanska — oprli svoj skepticizem glede pričakovanih slovanskih dejanj od strani »Slovanske zveze«. Več pa nismo storili, nego izrazili svoj skepticizem ter izrekli svoje mnenje, da za pravo slovansko politiko bi trebalo, da se državni poslanci odtegnejo uplivom domačih prepirov ter da nad korist stranke stavijo vedno in vedno korist celokupnega slovenskega naroda. To smo storili, ker toliko in nič manje iskrenosti in odkritosti v izražanju svojih nazorov nalaga dolžnost vsakemu narodnemu glasilu.
Tržaško vprašanje. Poglavje je za-
n.mivo in zaslužuje, da se j»ovrnemo k njemu. Zanimivo, ali še danes nerazumljeno tudi od onih, ki morda dobro mislijo in o katerih govori vsaj videz, da se trudijo, da bi je proučili in je doveli do saniranja. Izgled ta-
cfgd poskusa ali zaleta erai dobil; s člankom v »Reichsuehr« o tržaških politiških razmerah, s katerim smo se bavili včeraj. V tem Članku se predstavlja tip tistih ljudij, ki bi hoteli prati naš tržaški kožuh, a ne da bi ga hoteli zmočiti; tistih ljudij, ki hočejo odpraviti bolezen s tem, da bi zdravili nasledke bolezni, oziroma spremljajoče jo pojave, mesto da bi se lotili tam, od koder izhaja bolezen : mesto da bi odpravljali vzroke. Zdravila, ki jih rabijo zdravniki proti pojavom, ki niso bolezen sama, ampak le spremljevalci bolezni, pač pa p< ojstrujejo bolečine — taka zdravila le lajšajo trpljenje, ali ne odpravljajo bolezni.
Naše javno in politično življenje je zastrupljeno, je bolno. Napete narodnostne razmere, na eni strani objestnosi, ki ne pozna nobenih mej več in nobenih ozirov, ki ne pozna več ni pisanih zakonov, ni zakonov morale, ki smatra sebi vse dovoljeno in ne dovoljuje drugim ničesar ; na drugi strani naravna posledica taki objestnosti: ogorčenje in ozlovoljenje in obupavanje na moči pravice, kar uničuj*« tisti element, ki podaja državi večo varnost nego vsi kanoni, tisto dobro dispozicijo državljanov do države, s katero se je doslej slovanski del prebivalstva vsik-dar odlikoval : v jednem delu prebivalstva vedro manje zavedanja o pripadništvu k tej monarhiji, in naraščanje vere v »odrešenje«, slabenje državne misli ; in slednjič tudi po »R e i c h s \v e h r« ožigosano občinsko gospodarstvo: vse to so le spremljevalci bolezni, ki i z -vira iz političnega zistema!
Ta zistem treba odpraviti ! To je con-ditio sine ijua non ! Ali to spoznanje te noče prodreti, kakor priča tudi članek v »Reichs-\vehr«. Zistem se mora spremeniti v tem zmislu, da bo zgrajen na podstavi resničnih, faktičnih odnošajev, da bo puščal pr.hajati do primerne veljave vse žive sile, delujoče v organizmu dežele, mesto da — kakor se je godilo doslej in se godi tudi še sedaj —z vsem aparatom, umetno in z nasiljem vzdržuje gospodstvo ene narodnosti in v ta namen tišči ob tla drugo narodnost! Iz članka v »Reichs-\vehr« pa izhaja, da pisec, oziroma oni, katerim v prilog je pisal, bi hoteli odpraviti le namestnika grofa Goessa ter mu dati naslednika, ki bi morda malce polasal naš konmunal ni administrativni zistem, a bi lepo puščal dalje živeti roditelja in reditelja temu komunalnemu razposajencu — glavnega krivca : naš politični vladni zistem, istotako, kakor ga pušča grof Gočss. Ves vladni zistem od nekdaj že in tudi sedanji Goe»ov zistem je zgrajen — kričeče šolsko vprašanje je najboljši dokaz za to — napremis:, da ima Trst svojo narodnost! Italijansko seveda ! To isto pa pravi isti člankar v »Reich6\vehr«, ki meče kamenje na upravo grofa Goessa : tudi on pravi, da p rebi valstvo Trsta j e v s i k d a r pripravljeno — braniti »svojo narodnost«. Katero narodnost ?! Clankar v »Reichsvvehr « naj le skuša odgovoriti na to vprašanje in videl bo, kako zaloti samega sebe na tisti veliki laži, na kateri je zasnovan ves vladni zistem in iz katerega rastejo z neizprosno kon*e-kvenco vsi tisti politični odnošaji, katere obsoja člankar v »Reichs\vehrc sam. Vse zlo izvira iz dejstva, da je zistem zgrajen na lažnjivi premisi, da ima Trst »svojo narodnost«, mej tem ko je resnica edino ta, da je avtohtonno prebivalstvo Trsta dvojne narodnosti: italijanske in slovenske ! Tej resnici primerno bi moral biti prikrojen vladni zistem, in v vseh svojih odredbah bi moral isti kazati, da obe narodnosti smatra — ravno 2ato, ker sti obe avtohtonni — jednakopravnimi. Dokler pa bodo odločilni krogi vzdržavali zistem, ki je v opoziciji proti resnici, proti faktičnim odnošajem države dokler bodo hoteli vzdižati umetne odnoeaje, dotlej bo ta njih zistem že po naravi porajal gospodstvo klik in megalomanijo oligarhije, katero bo moral tolerirati in respektirati sleherni namestnik, kakor jo tolerira in respektira tudi grof Goe*s.
Mi nismo zaljubljeni v grofa Goessa in Bog nam je priča, da nam ne bi bila težka ločitev od njega. Ali, ako naj bi kdo drugi imel le to nalogo, da malce šikanira naše komunalne veličine, sicer pa še nadalje varuje »narodnost Trsta«, torej skrbi za kontinuiteto nesrečnega vladnega zistema — potem moramo povedati, da ostajamo ledeno hladni nasproti vsem prizadevanjem v ta namen, da bi kdo drugi stopil na mesto grofa Goč-jsa.
Potovanj Chamberlainovo v južno Afriko. Predvčerajnjim je angležki mini-
ster za kolonije, Chamberlain. odpotoval iz Londona, da nastopi svoje potovanje v južno afriški bivši republiki. S )d«š po ovacijah, ki so mu jih prirejali v Londonu od prvih državnih dostojanstvenikov pa do širokih množic. pričakujejo Angleži velikih dobičkov od tega potovanja. Za ostali svet pa je veliko bolj zanimivo vprašanje, da-li bodo imeli nesrečni Buri kaj dobička od prihoda moža, ki je v prvi vrsti prinesel nadnje vso grozno nesrečo — zgubo svobode in neodvisnosti.
Položaj na Portugalskem Pred včerajšnjim objavili smo brzojavko korespoo-denčnega urada, ki je suho in v par besedah naznanila, da je portugalska kraljica Amelija prevzela regentstvo. Prepričani smo, da je čitatelje ta lakonična vest istotako iznenadila, kakor nas. Kaj ee je zgodilo na Portugalskem ? Kako naj se razlaga prevzetje regent-stva od strani kraljice, ko je portugalski kralj Še vedno živ in zdrav ? Isti je res že par tednov na Angležkem, ali. ako so dose-daj izhajali brez regentstva, mogli oi lahko potrpeti še toliko časa, dokler se povrne kralj !
To nepričakovano spremembo na Portugalskem možno je razlagati iz dejstva, da se je zadnje čase začela širiti tamkaj velika nezadovoljnost nasproti kralju, a ta nezadovoljnost je posebno močna med vojaštvom in častništvom. Zatrjuje se namreč, da je kralj sklenil z Anglijo tako pogodbo, ki je na izključno korist prestolu, a na škodo državi, da je torej izdal državo. Te dni se porLugalski časopisi brezobzirno zajdenjajo, ako prinašajo komentarje o tem velevažnem dogodku.
Tržaške vesti,
Tadne zveze ! ! Te dni je vrlini poglavar italijanskih framisonov, torej odkritih in fanatičnih sovražnikov vere, postal pod prednik zloglasnega italijanskega irredentičnega društva »Dante Alighieri«. Povdarjati je treba, da se to ni zgodilo slučajno, marveč, da je društvo »Dante Alighieri« vrhovnega poglavarja italijanskih framasonov, Nathana, izrecno naprosilo, naj prevzame podpredsed-nistvo. Vstmu svetu pa je znano, da irre-dentarsko in — kakor dokazuje ta slučaj — framasonsko društvo »Dante Alighieri« javno podpira in vzdržuje naše domače irredentar-sko društvo »Lega nazionale« in slednjič tudi ni nikaka tajnost, da »Lega nazionale« podpira mlade italijanske duhovnike, katerim je naloga reformirati naše cerkve.
Sedaj nastaja jako kočljivo vprašanje : iz katerih namenov podpira »Lega«, ki je vzdrževana od framasonskega društva, mlade italijanske — duhovnike ! ?
»Razkrinkano unijatstvo«. Ljubljanski »Slovenec« je pozabil na vse dogodke, ki so se vršili zadnja leta v Trstu na cerkvenem polju. A pozabili jih nieo tržaški Slovenci, ker čutijo na svojem telesu težke posledice one kriv.čne gonje, ki so jo proti njim uprizorili tržaški mladi italijanski re formatorji. Se mnogo prej, nego so bili sedanji slovenski duhovniki v Trstu in okolici, je bilo razburjenje med slovenskimi verniki in to razburjenje je bilo toliko, da so nekateri tudi prestopili na pravoslavje. Ko so pa v Trstu nastopili dobri slovenski duhovniki, se je razburjenje poleglo in v Trstu je zavladal še precejšen mir, ker se je zahtevam tržaškega slovenskega ljudstva vsaj deloma ustreglo v bratovščini sv. Cirila in Metodija in v slovenski Marijini družbi.
V Rojanu in v Ricmanj h so povsem drugi vzoki, ki so prav dobro znani mero-dajnim ljubljanskim krogom, zato je nečuvena krivica, ki jo je storil ljubljanski »Slovenec« dobrim slovenskim duhovnikom in tudi nam s tem, da je vso odgovornost za žalostne dogodke v Rojanu in v Ricmanjih zvraČal na nas in na nje. — Gospodje okoli i »Slovenca« udarjajo po nedolžnih svojih slovenskih bratih, kakor da bi bili (gospodje okolo »Slovenca« namreč) v službi »Pic-cola« in naših mladih reformatorjev !!
Na krivične obtožbe proti g. Stember-gerju je prinesel včerajšnji »Slovenec« popravek, h kateremu dostavlja zopet novo sumničenje, da je njemu še posebej znano, da je g. Stemberger pisal one članke. Čudno da ne prihaja z dokazi ? ! Sklicuje se z/ito na tržaško javnost ter pravi, da je stvar v Trstu notorična. To ni res in je samo nepremišljeno sumaičenje od strani »Slovenca«. Zato odbijamo z indignacijo »Slovenčtva« žaljenja, ki naj kažejo naše uredništvo v luči nelojalnosti in neiskrenosti. Pride dan, ki nam vsem pokaže, kakove so bile zveze
»Slovenčeve« gospode z našimi fanatičnimi reformatorji in koliko je kriv »Slovenec« na žalostnih tržaških cerkvenih razmerah!
^ Italijanska in slovanska hniuaniteta. Kakor znano so povodom razprave proti Skrku laški listi in — drugi Činitelji oč tali dr.u Gregorinu nečlovekoljubje in brezsrč-no^t, ker je branil obtoženca v jeziku, ki je sicer edini, katerega umeje obtoženec, ali ga niso umeli porotniki. Vsi ti človekoljubi pa niso videli nič nečlovekoljubnega v tem, da so v toli težkem slučaju sodili ljudje, ki niso umeli ne obtoženca, ne prič, ne spisov...
Tako se umeva v Trstu humaniteta ! Sedaj pa čujmo, kako jo celo v manje hudih slučajih u me vajo drugod !
Dne 21. t. m. se je vršila pred porotnim sodiščem v Zadru razprava proti poštnemu uradniku Ljubomiru Zanghi-u radi raznih deliktov. Porotna klop se je sestavila iz samih Hrvatov. Ti so protestirali proti temu, da bi se razprava vršila v italijanskem jeziku, katerega oni ne umejo in hi torej ne liioifli izreći pravoreka. Vsied te izjave je bila porotna klop razpuščena in nemudoma sestavljena nova!
Kje je torej odločeval princip humanitete: ali v Trstu ali v Zadru'?!
Pojte v Italijo! Pišejo nam: V tukajšnjem lističu »II Gazzettino« Čitamo ojster napad ca drug tu izhajajoči laški list »Trieste«, češ* da ta zsdnji vedno hvali avstrijsko svobodo, »Gazzettino« nekako zanič-ljivo prijema »Trieste«, ker ta vse preveč hvali avstrijske razmere ! V dokaz, da je v Italiji mnogo boljše, nego tu v tej presneti Avstriji, navaja »Gazzettino« razna pomilo-ščenja, ki si v Italiji slede drugo za drugim ob vsaki veseli ali tudi žalostni priliki !
Mi ne bomo branili avstrijske svobodomiselnosti, ker je ta res pretesna, ali gospodi irredentarjem, ki se čutijo tu preveč omejene v svoj h nastopih, pa že moramo svetovati, naj si ti »revni« zatiranci pomagajo enostavno s tem, da poberejo svoja šila in kopita ter prestopijo avstrijsko mejo v smeri — proti Italiji — kjer vladajo : nebeška zadovoljnost, svoboda in obča — nezadovoljnost !
Ako govorimo resno, moramo povedati tržaškim lahonom, da imajo v laški deželi vedno vse zapore polne raznih »p« štenjakov« in to osobito v južnem delu laškega kralje-stvp, tako, da, ako bitu pa um ne izj uščali teh »galantomov« — pod raznimi pretvezami, bi ne imeli prostora za novodošle »poštenjake« ! Da je temu tako, priča, zraven drugih laških listov, tudi »II Correre della Sera« od dne 25. t. m., ki prinaša cele kolone tožeb na sicilijanska roparska društva, na takozvano maffijo in na južnolaško bri-gantstvo. Iz tega lista posnemamo, da je Italija še daleč za Avstrijo, kar se tiče Ijmiške morale in pa javne varnosti. V Siciliji in Kalabriji je še polno raznih roparjev (bri-ganti), ki brez prestanka ropajo in vznemirjajo ljudstvo — kar ga je poštenega in ki prizadevajo laški državi ogromnih žrtev, stroškov in — sramote !
V isti civilizirani Italiji ee nahajajo — po zatrdilu »Corriera« — greli, baroni in sploh bogataši, ki materijalno in moralno podpirajo brigantstvo — kar Be v naši nesvo-bodni Avstriji že davno, davno ne dogaja več. —
Da bodete torej svoji med svojimi — bo najboljše, da jo kar takoj popihate tja v blaženo deželo, za kar vam bo hvaležna Avstrija in mi Slovani še — bolj !
Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je odposlala nadalje prošnjo na ministerstvo za pravosodje občina Sežana.
Nesreča na delu. 'U letni delavec Josip Godnik, iz ulice Coccordia štev. 7. je padel včeraj na parniku »Austria« s krova v notranjost in se o tem težko ranil. 1'rese-kana mu je bila namreč jedna ustnic, zlomljena nosna kost in je bil pobit še na drugih mestih na glavi ter po rokah in nogah. — Prenesli so ga v bolnišnico.
radni Lalli. Dne t. m. spremili so v Rojanu trije bratje iz košanske župnije svojega umrlega brata k večnemu počitku.
Pogreb je bil v resnici prav pristojen. Bila je veteranska godba in mnogoštevilno spremljevalcev, med katerimi tudi prijatelji pokojnega.
Ves ta lepi sprevod pa je kvaril neki venec, na katerem je bil napis : D o 1 e n t i F r a t e 1 1 i.
Vidite, gospod urednik, kako so »kun-štni« ti trije brkinski bratje! Pokojnega smo
v Rojanu poznali za dobrega narodnjaka in je torej še b*lj sramotno, da bo mu njegovi slovenski bratje položili na krsto venec z laškim napisom.
Od vseh treh bratov ne zna niti jeden italijanski.
Žalosten opazovalec.
Podpirajmo se ! Iz Rojana nam pišejo : Jako nas je razveselilo, ko ste v cenjenem Ilistu priporočali predsta vo »Grani-čarjev«, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo v barkovljanskem »Narodnem domu« in katere čisti dobiček je deloma namenjen za vzdrževanje prepotrebnega slovenskega otroškega vrtca na Greti.
Veseli nas nadalje, da se tudi širše občinstvo zanima za to predstavo. Kdor pride v nedeljo v Barkovlje, deležen bj krasnega umetniškega užitka, a poleg tega položi mal darček na oltar domovine.
Upoštevati treb3 namreč, da je rujanska podružnica družbe sv. Cirila in Me-todija sama prevzela vzdrževanje slovenskega otroškega vrtca na Greti. — Sveta dolžnost vsakega mestnega in okoličanskega Slovenca je torej, da gre tej požrtvovalni podružnici kolikor mogoče na roko ; to j a stori tem lažje, ako je doitnost spojena s tako lepim u-neta škim už tkom, kakor nas pričakuje prihodnjo nedeljo v Barkovljab.
Pred izpraševalno komisijo za obče ljudske >ole v (VoHci so napravile izpit učiteljske sposobljenosti a) za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom go-spice : Babnik Antonija, Baje Marija (za slovenske šole z odliko), Bavdek I^eopoMa, Debevc Helena, Fajgel Cecilija, Fischer Marija (oboje z odliko), Gerželj Ana, S. Gornik Ambrozija, Klein Ana, S. KopaČ Anzelma, Košir Valerija (italijanščina kakor predmet), Lavrenč č Klementina, Velepič Marica, Zevnik Terezija ; b) za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gospodične : Čopič Franja, Kavčič Kcna, Makuc Klizabeta (nemščina kakor predmet), Perhavec Marija (nemščina kakor predmet), Podgornik Katarina, Zmer-zlikar Karolina (nemšč'na kakor predmet), Zupančič Karolina (nt mščina kakor predmet I; c) za ljudske šole z nemškim učnim jezikom gospice : Sehnarzer Marija, StrudthrfT Marija in pl. W*\vra (z odliko).
X K analsko graj>čino je kupil sin grofa Alfreda i oron nija, prof. Karol Coron;ni-Cronberg.
Tudi to je jednakopravnost ! Pišejo
nam : Moj delavec mi je [že večkrat pravil, kako se ga na f>oštnem uradu na stari mitnici (Barriera vecchia) vselej povprašuje, da-li zahteva slovensko potrdilo na pošiljatev se slovenskim naslovom. Dne iM. t. m. pa sem se nekoliko pred 4. uro predpoludne o tej stvari osebno piepričal.
Cemu se stavi taka vprašanja ? -le-li morda poštno ravnateljstvo svojim podrejenim uradnikom naložilo, da morajo to vprašati ? Ali ni že samo ob sebi umevno, da je za slovensko naslovljene pos ljatve izdajati slovenska potrdila ? Zakaj se pa laškim strankam ne stavijo taka vprašanja ? Ako se te nepristojnosti takoj ne odpravi, nastopimo bolj energičoo.
Trgovec.
Lopovi! Iz trgovskih krogjv nam pišejo: Dne 24. t. m. bi imeli vsi tržaški trgovci na drobno (izvzemši le nekatere predmete) zapreti prodijalne ob 7. uri zvečer.
Ker se to ni zgodilo v polnem obsegu — nekoliko trgovcev je namreč držalo odprto do ure je Vrhov listič lopovski imenom napa lel vse te neposlušne trgovce. Lo-povstvo pa je v tem, da je Nemca in enega Slovana opisal z vso natanjčnostjo, od kod in kedaj da so prišli v Trst, a Lahe je le mimogrede okrcal, ne da bi poveial od kod da so prišli v Trst!
Mi smo na strani on.h, ki delajo na to, da se vse trgovine zapro ob 7. uri zvečer in nimamo nič proti temu, da »puntarje« objavi z imeni, toda napada naj se vse na enaki način, ker so vsi zasluždi enako obsodbo. Način uporabljen po Vrhove m glasilu pa imenujemo : nepošten — lopovski !
Vlovil se je. Sinoči okfflo 11. ure je trojica opitih ljudi v neki narodni goetilni izzivala ostale goste in ker so ti zadnji ostali mirni in ker niso hoteli dati povoda omenjeni trojici za kak — energičen nastop, so omenjeni trije junaki, vedoč, da gostilničar ni doma, vstali ia nalašč prekucnili mizo, pri kateri so pil', o čemer se je razbilo precej posode. — Ko so pa ti junaki šli proti vratom, ne da bi poravnali storjeno •škodo, ao ostali gosti zaustavili zadnjega
»junaka«, med tem ko je gospodinja posiala po redarje, ker zajeti ni hotel poravnati škode. •
Med tem, ko je zajeti »junak* mirno čakal zvršetka — komedije, je prišel na vrata gostilne drugi od treh junakov in sicer oni, ki je organiziral ves ta nastop.
Dotičnik je s ključem v roki začel zopet izzivati, kar so mu prej imenovani gosti plačali s tem, da so ga razorožili in — potegnili tudi njega v lokal, kjer jc mimo pričakal — redarja !
Redar je v »junaku« št. 2 takoj spoznal »svojega« človeka, ter ga ulju ino povabil na redarstveno postajo! Ta neumna igra treh pijancev bi bila skončala tu — ako bi policiji poznani tiček ne bil v prisotnosti redarja izustil nevarnih groženj na adreso — kuharice, kar je neumneža spravilo pod ključ !
3 K. Županstvo Kreda 15 K, Tcškan Janko Pulj 2 K, Velikonja Josip kurat 5 K, Ra-stislav Gožnjek, beneški Slovenec, kurat v Drenhi ."> K, Einspieler Andrej, župnik v Pliberku na Koroškem 5 K, Lucija Sere 1 K, ženska podružnica v Prvačini 5 K, Normali, župnik v Brezovici 4 K. — Bog povrni stotero !
Blagajništvo.
Vesti iz ostale Primorske.
X Zaupni >hod učiteljev. Ajdovska podružnica učiteljskega društva za 'gorišk' okraj sklicuje zaupen shod učiteljev, ki se bo vršil dne 4. decembra ob 11. uri predpoludne v Ajdovščini.
Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. O petletninah: p jroča g. predsednik. 3. O prošnjah na deželni zbor glede zboljšanja učiteljskega stanja ; poroča g. tov. Bajt Fr. Morala tega je, da je slehernemu dovo- , q naSrt„ 29kona gieae zboljšanja učitelj-ljeno piti in se tudi — ako ima že ima to gkega gmotaega 8tanja ; poroča g. tov. Mo-bolezen — opiti. Ni pa dovoljeno izzivati in -jna \ nton
delati škodo svojemu bližnjemu.	Na ghod PO vabljeni poleg učiteljeva
Požar T svobodni lllki. Včeraj ob 2 tHdi slov. deželni poslanci, da pojasnijo sta-in pol uri popoludne nastal je požar v svo- j Jišče deželnega zbora o gornjih točkah, bodni luki in sicer v tretjem nadstropju	Na obilno udeležbo uljudno vabi
zgradbe št. 26, kje ima svoje zaloge tvrdka	odbor
Parisi. Unelo seje v oddelku za jute. Ko »ajdovske podr. uč. društva za goriški okraj«.
se je doznalo o požaru, priteklo je na lice mesta mnogo delavcev in ognjegas^i iz postaje, ki je nastanjena v svobodni luki. Pričelo se je takoj jako intenzivno delati na gašenju in se je voda kar v potokih brizgala na gorečo maso ; kmalu na to so dospeli tudi ognjegasci iz centralne postaje, i Po dveurnem delu se je ogenj pogasil. Požar je uničil ali pokvaril kakih 300 do 400 bal •jute. A tudi voda je napravila mnogo škods posebno v zalogah kave, ki se nahajajo v spodnjih nadstropjih pod onim prostorom, kjer je bil požar.
Popravek. V Josipa Knafliea črtico »To noč ..« v ponedeljkovi številki ste se vrinili dve tiskovni pomoti. V prvi koloni, tretja vrsta od zgoraj, mora namestil »edine meglene oblake« stati »d i m a meglene oblake« ; v drugi koloni, zadnja vrsta, pa je mesto: »Ncvi ! Novi !« čitati »N ori ! Nori!
Draftbe pretaičnin. V petek, dne 28. nov. ob 10. uri pre Ipoludne »e bodo vslo« *aredS» tuk. c. fcr. okrajnega sodišča za. oi-vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
v ulici Piccolomini štev. 3, dve ogledali; v ulici Sette Fontane šc. 079, hišna oprava; v ulici Fontana • št. 3, tri mizarske klopi; v ulici Piccolomini št.	III. n., hišna
oprava : v ulici Ferriera št. 13, en pogne ; v ulici Stadion štev. 3, klopi, ura in ena podoba.
V i cEfc>n*ki vratnik Včeraj : toplom r ob 7. uri ejutrai 3®.0 ob 2. uri popolu^n <3.3 C. — TlakoJier »h 7. uri zjutrj-j 7G1.8 — Dacfea plim a on 7.30 predp. m ob 8.1 i pop.; oseka o't 1.33 predpoludn« iu ob 1.30 po pol urina.
Društvene vesti*
V Sv. Križ u, dne 15. nov. 1902.
Tajnik:	Predsednik:
Fr. M>rmolja.	Peter Medvešček.
X Hrvatska banka v Dubrovniku. Iz Dubrovnika nam pišejo, da ie te dni za-pričela tamkaj svoje delovanje novoustanovljena »Hrvatska vjeresjska banka v Dubrovniku«. De'niška glavnica, ki je popolnoma uplačana, znaši sedaj 50«».000 kron in ee po potrebi poviša. Zavodu je namen podpirati trgovino, obrt, industrijo in g >sp jdarstvo.
pisal nalašč v ta namen, da izzove tožbo. \\ olf ie bil torej moralno prisiljen tožiti, a a ker tega ni storil pravočasno, dosegel je isti vspeh, kakor da bi ne bil sploh tožil in 8'cer ta, da bo ves svet še nadalje verjel Wolfovim nasprotnikom.
Književnost in umetnost.
»Ročni kažipot«, ki je obsegal došlej le < ioriško in deloma Trst in Istro, bo obsegal za leto 1903 popolnoma točno tudi — Ljubljano, t. j. vse podatke o cerkvi in duhovščini, deželni vladi in podrejenih uradih vse dežele, o deželnem zboru in odboru s podrejenim itiradi, o mestnem zastopu, šolstvu (o srednjem v vsej deželi), o sodnijstvu v vsej deželi, odvetnikih, notarjih, zdravnikih itd., o drušfvah, denarnih in drugih zavodih, zavarovalnicah itd. ter trgovcih in obrtnikih po strokah.
Tudi o Trstu bo letos točnejše.
Za oglase je čas do konca tega meseca. Za t^ste trgovce, ki ri fl akti rajo na Goriško in Kranjsko, so oglasi v tej knjigi važni. — Vsi naročniki »SoČe«, dopošiljalci podatkov in inserenti ga dobe brezplačno.
Podatke v Trstu in oglase vsprejema upravnik »Edinosti, g. J. Trošt.
Vesti iz Kranjske.
*	Posojilnica v Ribnici je darovala »Glasbeni matici« 200 K. Hvala na rodoljubnem činu !j
*	Tifuz ra^aja v topničarski vojašnici v Ljul ljam. Čudno pa je, da se bolezen pojavlja vedno v istem traktu in pri i?ti bateriji.
*	Raje s policajom, u^go s soprogom. Te dni se je pripeljala neka ženska se svojim možem iz kočevskega okraja v Ljubljano. Žena je umobolna. Na kolodvoru v Ljubljani je li tel mož gledat na peron, da-li ju kdo sorodnikov pričakuje? Ko pa se je vrnil, ni bilo vee žene v kupeju. Nikjer je niso mogli najti in še le po daljšem iskanju jo je našel mož kakor je čepela pri nekem vagonu. Ali žena ni hotela iti z možem, pač pa ee je rada pridružila policaju, kateremu je rekla, da gre žnjim, kamor buče. Sla je s policajem na magistrat, od koder je ni mogel spraviti nikdo, tako, da je tam tudi preno čila. — Naslednjega dne je vendar šla z možem.
Vesti iz Štajerske-
— Graška akademična podružnica »Sv. Cirila In >Ietodija* si je na svojem
Brzojavna poročita.
Veliko poneverjenjc. PARIZ 27. (B) Vsled predloženih tožeb se je izvršila hišna preiskava v pisarnah zavarovalne družbe »L' Esnerence«, č je ravnatelj je pobegnil vzemši seboj '» milijone frankov.
Štrajk.
MARZELJA 27. (B) Štrajkujoči so sklenili, da ostanejo v štrajku. Skupine štrajkovcev so poskušale preprečiti odhajanje ladij.
Dogodki na Portugalskem.
MADRID 27. (B.) »Heraldu« javljajo iz Lizbone, da bo izkrcanih 6000 sngležkih {Dalje na četni str«ni.)
KXXXXXKX«XXXXXX «
X X X X X X X X X X X X X X X X
X. X
xxxxxxxxxxxxxxxx
X X X X X
X *
X X X X X X X X _
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne inizarsfce zadruge v Gorici (Sollcan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej yinton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorste iežele.
Solidnost zajamčena, fcajti les ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo BO stopinj. — Najbolj udobno, mo-
derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlitev brezplačen.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila	| obenem zboru dne 23. nov. t. 1. izbrala za
in Metodija je doposlal g. Ivan Normali	leto 1902—3 sledeči odbor:
župnik v Brezovici 4 K.	\ L Cand' iur* Fer,io	Predsednik,
Kakor nova udinja je pristopila gospiea	2. cand. phil. Janko Masten, tajnik, 3. caad.
Ida Šioka in sicer s svota 8 K.	iur. Štefan Rajb, blagajnik, 4. cand. iur.
O nabiranju letnine je darovala gospa	Klemena Vobie, odb. namestnik. Erna Gori u p na Opčinah 2 K. — Vsem
srčna hvala !	Razne vesti.
Blagajništvo.	Dewetova knjiga o jnžnoafridanski vojni.
Miklavžev vei-er. Opozarjamo b1. ob-	Londonski listi poročajo, da se dne 1. de-
činstvo, posebno pa častite gospe mamice, da	Cembra t. L izda knjiga bivšega burskega
priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila	generala Kristjana Devveta o južnoafričanski
in Metodija v nedeljo dne 7. decembra t. 1.	vojni. IX\vt je svojo knjigo prodal založ-
»Miklavžev večer« v društvenih prostorih	njku za 5000 funtov šterlingov. V Londonu
pri sv. Ivanu. Xa programu je igra, otroški	ge ne9trpno pričakuje obelodanjenje te knjige,
prizorček in Miklavžev nastop. Začetek bo	^i pojasni marsikatere dogodke v južnoafri-
toono ob 4. uri pop.	čanski vojni, ki so do sedaj nerazumljivi.
Upamo da pride vsakdo, posebno oni,	Knjiga bo obsegala 500 strani in bo
ki imajo pridne otroke, da jim prinese bv.	gtaja frankov. Zitrjuje se, da se do 1.
Miklavž krasnih daril. Pa ne samo otrokom	jaDuvarja prib. leta gotovo razproda vsa prva
tudi za odrasle skrbi sv. Miklavž. Zato pri-	izdaja, j- * i
dite gotovo vsi	Istočasno z angležko izda se tudi nem
Za zavod sv. Nikolaja so darova i	ška in holandska izdaja. Poleg teh izdaj
sledeči p. n. gg. : dr. Tuma v Gorici je pri-	pa Be pripravlja tudi francozka in ruska
stopil zavodu sv. Nikolaja kakor ustanovnik	izdaja.
ter nam je v ta namen poslal svoto 40 K ; Umazano vsenemško perilo. I< Mostov
po 1 K Krušič Marija in Šuber Marija :	brrojavljajo, da je sodišče posl. Schalka re-
Rajčevič Fran, župnik v Grohovem 4 K,	šilo obtežbe radi žaljenja časti, storjenega z
Leban Ignac nam je poslal Iti K, katero	objavljenjem brošure : »Zakaj sem gospoda
svoto je nabrala g.ca SiamiČ Karolina v Ba-	Karola Hermana \Volfa proglasil brezčastnim«
tujah, Peter Brumat l K, Soprni Josipa 5	in sicer vsled tega, ker je stvar zastarela. —
K( KoBtrančič Ivan, posestnik v Višnjevku	Ako bi bil Wo'f pravočasno tožil Schalka,
7 K, nabrale mladenke v zavodu med seboj	bil bi ta bržkone oprošSen, saj je brošuro
Proti
Kašlju, griobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Prenilmijeve pstilje.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovednl-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v sfcatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Škafljica stane 6 0 statink.



1 Msanler Levi Miszi $
i ©
tO
<a
m &
& &
Prva 1« Bcjveija tovarna pohištva vieh vrst.
•J T R S T
TOVARNA: Via Teaa, vogal Via LHaltaaca
2ALOOB:
s»1 Sf
i
I Piazza Raaari« it 2 &) I (šolsko poslopja)
Sf
&
Sf
&
60
«9
m
| la Via Ribari« tt. 21
T«l«fon it. 670. -MOM-
Velik Isboi tapecarlj, zrcal ln «Uk. Is-
^	vriaje aaročbe tndi po poseDolh aačrtih
iS Ctno brii konknrono«,
&	ILUSTEOTAIJ CIIU iASTOIJ II PUIIO
KT	Predmeti postavio se na parobrod
w	ali železnico tranKo.
&
prmorš^akoT, ki naj prisostvujejo reviji, ki pr ima prirediti kraljici portugalski na ča^t. Nekateri listi »o pozivali za slučaj, da an gleiki vojaki stopijo na kopno, naj se »ste napade.
Smrt velel ndustrijalea krnppa.
ESSEN A/ RUHR 27. (B.) Pred svo jim odhodom je imel nemški cesar na kolodvoru nagovor na Plene direktcrja in zastopnike delavstva v Kruppovih tovarnah, v katerem je izvajal, da je nmatral on za evrjo dolžnost priti, da udovi in hčeram svojega prijatelja stopi na etran in da počasti flf»o-»in moža, ki je postal žrtev svoje nedotakljive integritete. Storil da se je ničvreden prostašk čin, ki bi vsakemu nemškemu datrijotu pognal rudečico srama v lice radi sramote, storjene vsemu nemškemu narodu. Ta ein se svojimi posledicami da ni nič drtizega nego umorstvo in izvršeno od mož, ki pr padajo nenškemu plemenu, ki pa so nevredni tegi imena. Zato pa da bodi v h< doče izključena vsaka skupnost ali vs ko razmerje do provzročiteljev tega sr?motnega eina z vsakim nemškim čaf-t ljubečim delavcem.
D/žavni zbor.
DUNAJ 27. (B.) Zbornica prslance.'. 3Ied došlimi spisi je načrt zakona o odpravi službenih kavcij državnih imiužleDcev, ka tera odprava se ima izvršiti v treh let h po leno, ko je ta zakon stopil v veljavo. Dalje ie predlog poslanca Ofnerja za začetek polno ietnoeti z 21 letom ter za uravnavo neknte r h pravnih razmer mladoletnikov.
Dalje je m* d ti šlimi spi«>i interpelaci a poslanca Svlvestra ra-li prepočasoaga poB o vanja upravnrga sodiftča ter interpelacija po s'anca Kee\v<^ina g!e:?e lekarniških kone*"Bij. ^
Zbornica	razpravljala nujni pred
Irg Fidlerjev, tiči Či se vsprejemanja lirat.il iiih ulog pr<>ti i z roče nju hranilnih kniž c od strani posojilne, ustanovljenih na podlagi zakona od 0. aprla 1873.
Listriica nr<dnista
G <• s p o d Resnicoljub v Trstu. V uvodu Svoje kritike na kritiko »Divjega lovca« pravite: »Nočem se spuščati v podrobnosti, kritikf, ker se ne čutim popolnoma
zmožen.....«. na konca pa : »Le čevlje
sodi naj krpitrr«! T<rej: fiat applicatio! — Svoj svobodni čas pa p rab jajte raje v uče rjf slovenske slovnic* !
Služba vrtnarja.
Z 1. ftbjuar-cm | r h- dniega leta 1903 i: stopili je ra vi tu dežtlne tnetijsl«' sole ra G'bcu j ri Nr^f irmcitu ia Dolerjhkem duilo Mtbitja. Vrns-r ^rcežen mora biti ze le niadsit-tva iti e\ t t't etrs-n a. 7mcžen mora biti ludi s'oventkega jeziVa v pi?avi popolnem«. Predneet 'ima < ž« d eni vrtnar z majhno družno, katerega fop*rga Li hotela zeleniavo in cvetlice ra tigu v Novcu mestu prodajati. PWa zra/a £40 kron na leto ter H>°/0 ol rdproeare zelenjave ter cveti c.
Strr<\£pjc, * betojf Če iz dveh foo in kuhinje je pioFto, j rona je tudi poletta ze lenjava.
Istinito delavni ter pošteni prositelji, p< šljejo raj svoje, se epričali prev;dene lastnoročno pisane prošnje do 1 b. decembra podpisanemu vodstvu.
Vodstvo kranjske kiretijske šole na Grmu pri Noveir.rnestu dne 15. noverr.bra 1902.
Čevljarski delavec
zmožen vsakovrstnemu delu. Dobiva brano in stanovanje ter plačo po pogodbi. Na ta u rtu* je pove uprava našega lista.
+
Rozina Rossi-Kenda
je po kratki bolezni danes zjutraj v Gospodu zaspala.
Od žalosti potrti soprog Anton, sinova Anton, Karol in hči Josipina kakor tudi sinahi Viktorija roj. Schvvarz in Cesira roj. Giraldi, dajajo v imenu vseh drugih sorodnikov vsem znancem in prijateljem žalostno naznanilo o nenado-mestni in trpki izgubi.
Prenos zemskih ostankov drage pokojnice se izvrši naravnost na pokopališče.
V TRSTU, dne 27. novembra 1902.
I'rvo poprt'linu p«»lj<-tje Ziniolo, Conwi 11.
Lekarnar Thierry (Adolf) Limited
pravo stolistno mazilo f
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke.
Vdobiva se po lekarnah. Po poŠti franko 2 lončka
3 K 50 stot.
Lekarnar Thierrj (Adolf) Limited v PreiM pri Rogatcu
(Rohitsch-S&uerbrunn.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno vam. znamko in tvrdko.
■BBBSK^
pekarna in trgovina jest vin.
Podp sani ima čsst naznaniti slavnem« slovenskemu občinstvu. «la ima svoj«) pekarno in s'adfičarno v ulici Giulia št. 22. V isti je prodaja najrazličoiših vr>-ti kruha in plad-eič. Posebno pa j»r poroda biškote na korist družbi sv. Cirila in Metoda (»boj se 100 komadi 3 K 60 St. Ako se vrne zaboj, vrne isti T»0 stot. stranki).
Slovenci naj zahtevajo povsod ls le Mote!
Dalje javljam, da s°m odprl pri «v. Ivanu, nasproti novega =\aroinega doma«, prodajalnico jestvin, preskrbljeno z vsem. kar spada v to vrsto trgovine. Blacr.-> je najboljših vrst in po zmernih cenah. Ta trgovina nosi samo — s'ovenski napis. Torej svoji k svojim !
Z vsem spoštovanjem
Svetko Hanibal Škerl,
trgovfc.
F 1 L I J A L K A
c. Kr. uri?, avstr. Mlinu moda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. ¥ vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21'°„ 30-dnevni odkaz 29!0\
4 0	Ol/ 0/
30- „ n 3*/4°/0
3-mesečni 8-
Henrik Preu
Trst, Via Nuova štev. 18.
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne za
čarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itS.
Najzmernejse cene.
Ol/ 01 - 14 /e
1 lo
aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks? 7 krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. ? vredn. papirjih 2°,n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvo< Tropav Ueko kako v Zagreb, A rad, Bielitz. Gablonz, Oradc\ 6ibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reiehenberg. iSaaz in Solnograd, brez troškov. S u p n J a ln prodaja bitku l°/o0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi.
J imčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente-v Londonu, Parizu, Berolinu a!i v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaJ-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih fraukih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da. ra brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Svilene plinove MREŽICE!!
m® irm ^
PP
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA ISEPEEGOTIL.ilVE LUČI
F. HOZZO, ul. B. Antoni©
-o-
Pekarna in slasčičarna
Antona Feternel
y ulici Solitario '2't.
Podpisani priporoča svojo pekarno in elaseičarno, v katerej se dobiva trikrat na ilan svež kruh in slasčiee vsake vrste. Prodaja tu<ii : vsakovrstne moke iz cgrskili mlinov ])0 najnižjih cenah, in pristni najfioeji refušk v steklenicah.
Sprejema se tudi d» mač kruh v pecivo.
Udani
A. Peter n cl.

O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in druirih nervoznih strasteh. uaj zahteva o tem knjižico. Vdobiva t>e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurta.*
00 00
Krasen slovenski
skladni koledar
000 00 00 00
za trgovine, obrte, urade, pisarne, .šole in posameznike je izšel v moderni in
elegantni obliki v založništvu tvrdke
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-]tfetodijevo
cikorijo.
j m. u. Dr Ant. Zahorsky j \m Bonaca t Ljiljani.
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih Itolaznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih holezni. Ordinuje ulica Carin t ia štv. S. od 9-11 i 11 od 2-4.
Cena je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo iloposlje eenik.
Trgovci porabijo istega labko M leno novoletno i darilo in se brezplačno vtisne njih firma.
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod lju«l .^olo Bogata zaloga raznovrstnih obuTal za gospode, gospe in otroke.
Postne naročbe se izvrže takoj. Po.iiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič če vi j. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. p«iv. avstr. Lloyda.
Eiimioie Ađriatica di Sicnrta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica ia reser?" Min
31. iscE^r 1892.: gld. -i.000.000-—
1 ,^32.2-48*22
Glavnica društva . . . - • Premijna reserva zavarovanja na
življenje.....
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju......• •
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju • • - • ■ Rezerva na razpolaganje • . Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca 1B1 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . .
V rad ravnateljstva: Via Valdi rivo St. 2, (v lastni hiSij-
40.465-07 5<MMKW—
333.822-42
243.331 S
500.000-— 1.187.115486.