Ptitnina plafa.ua t gotovini. ŠTEV. 122. V LJUBLJANI, (orok, dne 31. maja 1927. iNjsaiue/na številka Din l.~ LETO IV l*»j» «*k dan opoldn«, tovsrnaSi nedelje in praznike. ■•••Ant naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80"—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. WRAVNIŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi ae n« vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ® zrelosti in nezrelosti naroda. Ena mnogo izrabljenih fraz je tudi iznjuf Zre^0Sti a'li nezrelosti naroda. Če Pogled !-aka Stvar tako’ da vsa'> za 0 ’ P°tem se z zanosom govori kai.„!®m zreIem narodu, če pa ue gre rok lf t ^itatorčku stvar tako izpod gotov x-Žele njegovi šefi’ Potem eisto rod i °, Suiem° izgovor o nezrelem na-u’ ki za visoke ideje agitatorčka še ni®a zmisia. za esutica pa je seveda čisto druga in o ovina jo na vsaki svoji stranici do-azuje z vso jasnostjo. Za svoje stvari ne 'more pa biti za tistega ih • ’ S0 raz,umljive šele »brazsbo Pa še^v tak^elal potrebno na‘ no i ’ takih stvareh ip 7rpln<5t S naaSe-ne,W'a' Za »‘iLolen! »kazal mnogTVf ‘XFmnfi'"°S\ kme‘ ®®° boril proti tej centrali. ^a stvari, ki se tičejo naravnost živ-zre?*. naroc*a’ Pa Je narod bil vedno in .v’ ^°maj je bil osvobojen naš kmet ga v k°iu za Prav^ce slovenske- dokazala It m°g°eiia doba taborov je ko ie ki se vsi- Jujejo narodu kot voditelji. Ni krivda teh°^a’ talco^ ne sP0Zna nesposobnost ba xVSilienih voditeljev, ker za to je tre-ro.Casa. Toda kakor hitro je imel na-g Priliko da je te svoje »voditelje« ]jitnZnal j‘h ie »poznal tudi tako teme-. O) da o njih niti slišati več noče. Kaj ostalo od vseh onih neštetih gromov-pkov, ki so plašili Slovenijo po vojni? postali so nepoznani in danes se živ vrst ne zmeni več za nje. Tako je tudi Jej stvari dokazal narod svojo zrelost. kugaravn° pa so morale roditi slabe iz-mi‘snj®’ ki jih je doživel narod z razni-vsab! ^’ nezaupljivost naroda do Satoria u'd0 ne bil znova P n£u'od noče, da bi narod tudi nfma^' -Z i9tega vzr°ka pa fraze, ki iih i - VGC Zmisla **! raZne ki sn cn . Ze tolikokrat shsal in ~ ‘ vedno izkazale le kot prazno govorenje. Vsega tega pa nekateri naši voditelji lo^ejo uvaževati in zato pitajo svoje pri-ase s starimi frazami in s starimi šab-nami m ko potem nujno morajo doži-eti neuspeh, tožijo o nezrelosti naroda. , Toda ta tožba je čisto neupravičena 111 samo dokaz njih lastne nezrelosti, *er nimajo ali nobene nove ideje ali pa znajo te narodu razložiti in mu po-:?*ati zmiselnosti in koristnosti nove ®je. Je čisto napačna misel, da mora .^od biti za kako stvar zato, ker je Jjfugim všeč. Narod more biti le za stvar, je njemu po volji, ki odgovarja njegovim interesom. To resnico pa naši politiki .silno radi Pozabljajo in zato imamo vedno več pa-adne, a vedno manj narodne politike. ^ r Pa narod še nikdar ni imel za na-no politiko zmisel, se narod naravno Sovjetski odgovor Angliji Moskva, 31. maja. Sovjetska vlada je izročila predsinočnjim angleškemu odpravniku v Moskvi odgovor na noto, ki je bila izročena v četrtek sovjetskemu odpravniku poslov v Londonu od angleške vlade. Ta nota se glasi: Sedanja britanska vlada se je odločila za prekinitev odno-šajev s sovejtsko Unijo potem, ko je odbila vse predloge za ureditev medsebojnih odnošajev. Sovjetska vlada zavrača vse obtožbe, da je prekršila sporazum iz leta 1921. Najjasnejši dokaz za to je hišna preiskava v sovjetski trgovinski agenciji, ki je ostala brez vsakršnih rezulta- tov. To dokazuje hkrati tudi lojalnost službene agencije sovjetske Unije. Glavni razlog za prekinitev odnošajev je fiasko angleških konservativcev na Kitajskem in poskus, da se ta fiasko zabriše s tiranijo proti sovjetski Uniji. Britanska vlada daje napram sovjetom prednost sistemu nasilja in neprijateij-etva pred normalnimi odnošaji. Sovjetska vlada je prepričana, da ni daleč čas, ko se bo britanskim narodom nudila prilika, da v cilju ohranitve miru vzpostavijo normalne prijateljske odnošaje s sovjetsko Rusijo. ANGLEŠKO BRODOVJE V BALTIŠKEM MORJU. Moskva, 31. maja. »Pravda« javlja, da bo ostala angleška mornarica, ki bo sredi junija posetila Helsingfors, v vodah Baltiškega morja do oktobra. Ta odredba se smatra kot pretnja sovjetski Uniji. »Pravda« naglaša, da se Rusija s tem ne bo dala ostrašiti. Ves svet ve, da je sovjetska Rusija v pravici in ves ta manever ne pomeni prav nič. ANGLEŽI PRIČAKUJEJO, Da BOSTA TUDI FRANCIJA IN ITALIJA PRETRGALE STIKE S SOVJETI. London, 31. maja- Diplomatski sotrud-nik lista »Daily Mail« utemeljuje dolo- čitev Norveške za zastopnico angleških interesov v sovjetski Rusiji s tem, da bi ne bilo oportuno in koristno vzeti za to katero od štirih velikih sil. Od Italije in Francije se pričakuje, da bosta v najkrajšem času sledili primeru Anglije in prekinili diplomatske odnošaje z Rusijo. Kar se tiče Nemčije, se na njeno uslugo ne more računati, vsaj dotlej ne, dokler je čičerin v Nemčiji. O priliki prvega nadaljnjega zasedanja Lige narodov bo prišlo do temeljite izmenjave misli med Chamberlainom in Streseman-nom o ruskem vprašanju. Novi člani državnega odbora. Beograd, 3i. maja. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se odobrili krediti ministru saobračaja v iznosu 2 milijonov dinarjev. Za tem se je razpravljalo o kvoti, ki pripada naši državi na račun reparacij in to od zadnjih 3 let in sicer v skupnem iznosu 2 milijonov zlatih mark. Od te vsote pripade polovica državi, polovica pa privatnikom. Privatniki bodo izvršili na ta račun naročila kot so to izvrševali do sedaj, isto bo storila tudi vlada, ki bo preko svojega ekonomsko-finančnega odbora razpolagala z vsoto, ki ji je določena po Davesovvem načrtu. — Potem je ref eri ral finančni minister dr. Bogdan VUKIČEVIČ NA NARODNI SLAVN0- - STI V NIŠU. Beograd, 31. maja. Danes ob 10. dopoldne je predsednik vlade Velja Vuki- čevic v spremstvu vojnega ministra generala Hadžiča, nekaterih ministrov in narodnih poslancev odpotoval z brzim vlakom v Niš, kjer hoče prisostvovati proslavi odkritja spomenika Stevanu Singjeliču. V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da bo prišel na to proslavo tudi Nj. Vel. kralj iz Vrnjačke banje. Pri taj priliki se misli Velja Vukičevič zadržati pri kralju v daljši avdijenci. PRITOŽBE VELIKIH ŽUPANOV PROTI UREDBAM OBLASTNIH SKUPŠČIN PRED DRŽ. SVETOM. Beograd, 31. maja. Včeraj je imel državni svet plenarno sejo, na kateri je razpravljal o pritožbah velikih županov zagrebške, splitske, osiješke, banjaluške in travniške oblasti proti uredbam, ki so bile sprejete v teh oblastnih skupščinah. Med temi uredbami so tudi uredbe o zaščiti delavcev, o odpiranju trgovin ob nedeljah in praznikih, o zdravniškem pregledu vojakov ob povratku iz vojske, o odteguje in tako tudi v tem oziru dokazuje, da je sam zrel, da pa so nezreli racali naši voditelji. Nezrelost teh pa ni nobena fraza, ! temveč resnica, pa čeprav se o njej skoraj ne govori. j Markovič o imenovanju članov državnega odbora. Po kraljevem Ukazu se postavljajo za člane državnega odbora gg. Miloš Šav-čič, član uprave Narodne banke, dr. Aleksandar, predsednik Zveze industri-jalcev v Zagrebu, Nikola Berkovič, predsednik sarajevske obrtne in trgovske zbornice, dr. Ivan Ribar, član nadzorstvenega odbora državne hipotekarne banke, Mihajlo Protič, član glavne kontrole, dr. Lazar Bugarčič, ravnatelj, Mihajlo Sonta, industrijalec in Osman Hadžič, načelnik ministrstva notranjih del v pokoju. obveznem zdravljenju tuberkuloze, tra-lioma, malarije in veneričnih bolezni, o obligatnem zdravniškem pregledu pre:l poroko in o zabranjevanju umetnega splava. Državni svet je v pogledu teh uredb postavil na stališče, da so protizakonita in je upošteval ugovore velikih županov tel izdal odločbo, da se te uredbe razveljavijo. Odločba Državnega sveta vsebuje tudi utemeljitev, v kateri je navedeno, da se te uredbe zato ukinjajo, ker posegajo v kompetenco državne oblasti in parlamenta, ki edini more določiti tako velik obseg oblasti oblastnih skupščin. Državni svet pa je zavrnil zahtevo ve-liikh županov, da bi se njih pripombe vzele v zapisnik- DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V VRNJCE V AVDIENCO. Beograd, 31. maja. V vseh političnih krogih je vzbudilo včeraj zanimanje to, da je dr. Korošec zaprosil kralja za avdienco in odpotoval snoči v Vrnjce. Ob tej priliki so mnogi politiki izrazili mnenje, da gre najbrž dr. Korošcu za to, da bi izposloval, da vstopi v volilno vlado Ve-lje Vukičeviča. NEMŠKE BANKE HOČEJO V JUGOSLA VIJI PLASIRATI SVOJ DENAR. Beograd, 31. maja. Veliko število nemških bank kaže veliko zanimanje za našo državo. Banke bi rade plasirale svoj kapital pri nas. Rezultat bolgarskih volitev* VELIK NAPREDEK ZEMLJEDELCEV. Sofija, 31. maja. Po dosedaj došlih vesteh iz Bolgarije je izid voltev ta-le: Vladni blok in demokratičeski zgovor je dobil 172 mandatov, Stambulovisti 6 mandatov, opozicionalni blok in del zemljoradničkega saveza 67 mandatov, od teh je 55 zemljoradnikov. Socialni demokrati so dobili 8 mandatov, obrtniki 4 mandate, opozicionalni blok demokratske stranke, radikalne stranke in narodno-liberalne stranke je dobil 11 mandatov, komunisti so dobili 11 mandatov. Zemljoradniki so zelo napredovali. Od 23 mandatov od zadnjih volitev so sedaj dobili 55 mandatov. Vladi prijazna skupina zemljoradnikov pa je popolnoma propadla. NAŠI ODNOŠAJI Z BOLGARSKO SE ZBOLJŠUJEJO. Beograd, 31. maja. Bivši minister v prvi Cankovljevi vladi Kazatov je včeraj posetil ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha in se z (njim dalje časa razgovarjal o napredovanju gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. ALBANCI ARETIRALI DRAGOMANA NAŠEGA POSLANIŠTVA. Kotor, 31. maja. Predvčerajšnjim je bil aretiran v Draču od albanskih oblasti dragoman našega poslaništva v Tirani Gjuraškovič. V njegovem stanovanju se je izvršila hišna preiskava in so se baje našli neki dokumenti, ki bi ga mogli kompromitirati kot jugoslovanskega špiona. Gjuraškovič je po rodu iz Črne gore, a je že dalje časa živel v Albaniji in si tako pridobil albansko državljanstvo. NAPET POLOŽAJ V EGIPTU. London, 31. maja. Na vest, da so odplule z Malte v nepoznani smeri tri angleške vojne ladje in v zvezi s prekinitvijo diplomatskih odnošajev z Rusijo izjavljajo na pristojnih mestih, da kreta-nje angleškim vojnih ladij ni naperjeno proti Rusiji. Res je, da so od stalne Sredozemske mornarice odpotovale tri linijske ladje, a so bile odposlane v egiptovske vode, ker so se v Egiptu notranje prilike naglo poostrile. Ta korak angleške vlade ni ostal brez vpliva, ker je egiptovski kralj izjavil angleškemu vrhovnemu komisarju, da bo ostala organizacija egiptovske vojske neizpremenje-na in da bo v kratkem o tem izdan kra-ljuvski dekret. RADE PAŠIC OBSOJEN. Beograd, 31. maja. Rade Pašič je bil pred sodiščem obsojen na zasebno tožbo dr. Dragiše Stojadinoviča radi uvre-de in klevete, in sicer je dobil radi uvre-de 2 meseca zapora in radi klevete na 14 dni zapora. Poleg tega mora plačati 20.000 Din sodnih stroškov in 5.000 Din v korist državni blagajni. Istočasno je bila zavrnjena tožba Rade Pašiča proti Dragiši Stojadinoviču. INDIJSKI LISTI 0 PRELOMU Z MOSKVO. Bombay, 30. maja. Indijski listi se ba-vijo s pretrganjem diplomatskih odnošajev Anglije s sovjetsko Rusijo. Smatrajo, da se bo sedaj sovjetska Rusija vrgla s podvojeno silo na agitacijo proti britanskemu imperiju. Tukajšnji indijski listi mislijo, da bo sovjetska Rusija vršila propagando v glavnem v Egiptu, kjer se že kažejo prvi simptomi boljše-viške agitacije, dočini bo, kar se tiče boljševiške propagande v Indiji, ostalo pri starem. Stran 2. - v* ■*'iwmBHemmusc At’ žije prezident Masaryk! Pred štirimi tedni je »Nar. Dnevnik« ostro obsodil gonjo v jednem delu češke javnosti proti novi izvolitvi Masaryka za nadadjno dobo sedmih let. O zopetni izvolitvi sicer tudi takrat ni moglo biti več dvoma, ali šlo je za častno rešitev tega vprašanja, častno ne toliko za prof. Masaryka, marveč častno za ves češki narod. Bili smo vsak dan priče, kako je zares ves svet gledal na to volitev, ki si kar ni mogel misliti, da je sploh mogoč kak dvom, da bi češki narod z navdušenjem ne postavil njega do smrti za svojega predsednika. Saj je bila prav zanj postavljena v zakon izjema, da edino on more biti večkrat izvoljen. In že pri drugi redni volitvi naj bi tak mož, ta največji dobrotnik naroda imel težave pri volitvi na mesto, ki mu tiče do smrti, ki mu je bilo že od prvega začetka določeno do konca njegovega z neverjetno velikimi uspehi venčanega življenja?! Toda češki narod 'je sijajno rešil svojo čast pred vsem kulturnim svetom. Protikandidata sploh ni imel, kar je treba resno poudariti. Komunistiški števni kandidat je bil 'bolj pro lorma, da so varovali svoje stališče, ali za slučaj ožje volitve bi bili colo komunisti volili Masaryka. Kramarevi narodni demokrati in slovaška ljudska stranka so se zadovoljili z abstinenco v obliki praznih listkov. Vsi ostali so volili Masaryka in mu dali tako celo 21 glasov nad večino treh petin, ki jo zahteva ustava za izvolitev pri prvem glasovanju: izvoljen je bil z 274 glasovi. — Celo Nemci so glasovali zanj, česar doslej še niso storili. Volili pa so ga, ker je Masaryk pokazal v zadnjih letih, da upošteva važnost sodelovanja in aktivne državne politike od strani tako velike narodne manjšine, kakor so Nemci na Češkem. Tudi je Masaryk obsojal fašistovske manire v sožitju nemškega in češkega naroda, obsodil je Gajdo in vse prenapeteže, ki ne računaijo s težkim položajem države sredi evropskega koncerta. Da so zanj glasovali tudi Nemci, to mu št®je ves kulturni svet za veliko zaslugo, ki sl jo je stekel ne za se, marveč za pretiž svoje države in ugled češkega naroda. Boli pa nas pred vsem ravnanje narodnih demokratov pod vodstvom drugega zaslužnega moža — dr. Karla Kramara. Ko je v novembru 1. 1918. revolucionarni narodni konvent z oduševljenjem volil takrat še v tujini živečega Masaryka za prvega in dosmrtnega predsednika Češkoslovenske republike, takrat je predsedoval dr. Kramaf, in spominjamo se, s kolikim zanosom je baš on priporočal oduševljeno in soglasno izvolitev tega ustvaritelja narodne svobode jin narodne države. In ko se je Masarvk vračal v svobodno domovino, mu je šel Kramar nasproti in v triumfu, kakoršnega ni doživel še nihče pred njim, je zesedel prvo mesto, ki mu ga more narod dati, in svečano je vkorakal na kraljevske Hradčany. To je bilo zasluženo priznanje naroda najodličnejšemu svojemu sinu. Prvi izvoljeni parlament svobodne domovine leta 1920. je združil vse izvoljene zastopnike naroda brez razlike strank _ in Masaryk 'je bil soglasno in z navdušenjem izvoljen, soglasno v imenu združenega češkoslovaškega naroda. Zanj ni glasoval noben Nemec ali Madjar. In hvaležni narod je prirejal sijajne manifestacije svojemu — tatič-kovi. Mi Slovenci smo dobro razumeli tisto prearčno razmerje med narodom in Masa-rykom, veselili smo se z bratskim narodom, ! da mu je usoda naklonila v najtežjih dobah i takega sina. j In po sedmdlh letih naj bi bilo tako teme-j ljito drugače, da bi se moral tak mož, ta j tatiček Masaryk, zadovoljiti z ožjo volltvijo? Skoro je tako kazalo, in zato smo pred štirimi tedni napisali na 'bratski narod oni članek, ne morda v namenu, da mi vplivamo na svoje severne brate, marveč da damo duška boli vsakega zavednega in naprednega Slovenca. Slovaška ljudska stranka je menila, da mora dati duška proti Masarvkovomu svobodomiselstvu, celo agrarni so bili bolj hladni in so menili, da treba voliti Masaryka iz dolžne pijetete. Odločno zanj so bili le narodni socijalisti in socijalni demokratje. Ma-saryk je 'bil res vedno bojevnik za splošno volilno pravico, za 8-urni delavnik in za premnoge zahteve delavskih slojev, med vojno je bil sredi legijouarjev, ki so bili povečini iz delavskih vrst, in je le naravno, da je Masaryk tako blizu vsem socialističnim strujam. Zato so tudi nemšiki sociijalisti bili vneti njegovi volivci. Po volitvah 1. 1025. so bili socijalisti potisnjeni malo na stran, in zato so dobile meščanske stranke čedalje več poguma, ki se je pokazal tudi v raznih ribarijah proti »gradu:, t. j. proti Masaryku in tudi proti zunanjemu ministru dr. Benešu, ki ima poleg Masaryka največ zaslug za sedanjo veličino in ugled češkoslovaške države. Zal, da so meščanske stranke menile, da ker se hočejo osvoboditi vpliva socijalistov, da morajo pozabiti tudi na svojo dolžnost nasproti najzaslužnejšemu Cehu dr. Masaryku. Napetosti so šle tako daleč, da se je bilo res bati, da konča voliiev predsednika republike z najvefijim narodnim škandalom. Ali ako je moglo češkoslovaški narod kaj izmodriti, je bilo mišljenje vsega kulturnega sveta, izjave vsega svetovnega časopisja — posebno pa mišljenje sosednjega nemškega naroda. Nemci se kar prečuditi niso mogli, kako je sploh mogoče, da bi češki narod s hvaležnostjo in navdušenjem ne posadil na sedež predsednika svojega najzaslužnejšega sina tudi tretjič in najbrže tudi zadnvjič, saj ima Masaryk danes 77 let. Ali končno je bilo to vprašanje rešeno v čast naroda in korist mlade države: Masarvk je bil častno izvoljen. Komunistom ni bilo treba voliti pri ožji volitvi Masaryka, dr. Kramaf je zadovoljen s tiho demonstracijo, enako Hlinkovi Slovaki, toda na koncu so bili vsi od srca veseli, da so mogli zopet pozdraviti tatička Masaryka na kraljevskem gradu. — In s svojimi češkoslovaškimi brati se odkrito veselimo tudi mi Slovenci, ki smo prvi med slovanskimi brati sklepali »českoslovinskč pobratimstvi«, posebno od Legovih časov dalje. Ako je imel češki narod prijateljev in sobojevnikov, tedaj smo bili to gotovo mi Slovenci! Kje so imeli češki vzgledi narodnega dela rodovitn&jMh tal nego med nami Slovenci? Vsi drugi so priSli daleč za nami, dasi se včasih šopirijo eelo pred nami, kakor da so oni sejali, kar mi zdaj skupaj lepo žanjemo. Zato pa se prav gotovo mi Slovenci silno veselimo na sijajni izvolitvi tatička Masary-ika, častitamo češkemu narodu, da je rešil svojo čast pred vsem kulturnim svetom in da je nam Slovencem dal priliko, da zopet od srca zakličemo: At’ žije prezident Masa- i rvk! * A. G. Upnikom Slavenske banke. ZA ODBOR UPNIKOV SLAVENSKE BANKE: Dr. D ras o Marušič s. r. Dr. Roman Ravnihar s. r. oredsednik. taJnlk- Iz Kranja. Kakor znano, je bil nad »Slavensko b anko d. d. Zagreb« 20. maja 1927 otvorjen k kjer spodaj teče naša žila dovodnica v rimo!'je in kmalu za Rakekom žalostna kr-vavi, kliče Zveza bivših vojnih trpinov, vse tovariše iz Ižanskega, Barja vse do Rakeka Vrhnike in sicer na binkoštni ponedeljek. Bo tam prav pnjeten bratski pokrajinski sestanek. Za službo božjo preskrbljeno. Pod uiogočnimi košatimi lipami na gori se snidemo vsi okoli pol 10. dopoldne. Tovariši t* Podružnice pošljite zastopnike! hm Wwblia,n2ani dobrodošli. — Glavni od-L pV V LJul>ljani. zasedanju1 zai-nrif' Na Predzadnjem porotnem možiča m, sm?t nw Fa seiraai^ Ka[la , ri' far ie nomiin« 0JPni mesar Branko Pin-l na 18 let težke ječe. Ins-n 'i„ - m let čehoslovažkih šumarjev v > y'-I0* Te dni se mudi v naši državi j Poučnem potovanju skupina profesorjev ii asitentov šumarske fakultete in slušate-jev «. semestra v Brnu. Ogledali si bodo ne- 1 .. uaših gozdov, šumskih podjetij in in-Zagrebu arski fakulteti v Beogradu in Tinski dijaki v Beogradu. Sredi prihodnjega meseca prispe v Beograd večja skupina turških dijakov s svojimi profesorji. Turški gosti poselijo tudi severne kraje države, odkoder jih vodi pot v druge evropske države. j — K preložitvi železniške direkcije iz Subotice v Novi Sad. Novosadska mestna občina je prevzela, v svesti si velikega pomena preložitve železniške direkcije iz Subotice v Novi Sad, dalekosežne obveznosti glede nastanitve kakih 500 uradniških rodbin. 'S tem je vprašanje rešeno. Po odredbi prometnega ministrstva ima biti premeščenje do 31. mairca 1928 popolnoma izvršeno. —■ Subotica zoper preložitev direkcije državnih železnic v Novi Sad. V Subotici se je pričela akcija zoper preložitev direkcije državnih železnic. Vsa društva so priredila te dni pod predsedstvom velikega župana an- keto, na kateri je bilo sklenjeno, da se pošlje pod vodstvom velikega župana deputacija k prometnemu ministru s prošnjo, da naj ne pusti v Subotici samo ekspoziture, temveč vso direkcijo, ker zahtevajo to gospodarski in finančni interesi mesta. V slučaju, da bo prometni minister prošnjo odklonil, se poda deputacija h kralju. Akcija se samo v tem slučaju ne izvede do konca, če bo izjavil prometni minister, da zahtevajo preložitev železniške direkcije državni interesi. — Zgradba poštne direkcije na Sušaku. Na podlagi sklepa generalne direkcije pošt in brzojava se zgradi na Sušaku novo poštno poslopje. Zemljišče da brezplačno na razpolago uprava državnih železnic. Gradnjo bo financirala Poštna hranilnica v Zagrebu. Te ni prispe ni Sušak posebna komisija pod vodstvom genralnega ravnatelja poštno brzojavne direkcije iz Beograda, da pregleda zemljišče in da izdelati načrte, nakar se razpiše takoj licitacija. Z gradnjo se prične še tekom tega leta. — Na zagrebškem aerodromu se zgradi vojašnica. Po odredbi ministrstva vojske in mornarice se zgradi na zagrebškem aerodromu moderna vojašnica. Z gradnjo prično že siredi prihodnjega meseca. — Poučno potovanje v Švico organizira »Društvo za promet stranaca« skupno z udru-ženjem gsotilničarjev, hotelirjev in kavarnar-jev v Zagrebu. Namen ekskurzije je, da se nudi hotelirjem, gostilničarjem in kavarnar-jem prilika praktičnega izjiopolnjevanja v njihovi stroki. Program vsebuje sledeče točke; 1. Obisk razstave v Curihu; 2. potovanje skozi najlepše kraje, mesta in svetovna letovišča, odnosno kopališča Švice; 3. ogled švicarskih hotelov in gostiln, od majhne meščanske gostilne do svetovnih luksuznih hiš; 4. ogled raznih kopališčnih in zdraviliških ustanov in vsega, s čemur se pospešuje v I naprednih državah tujski promet; 5. uspo-j znavanje organizacije tamkajšnjih udruženj j hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev ter njihovih šol; 6. oficijelni obiski švicarskih tovarišev v svrho medsebojnega spoznavanja. — Pomena ekskurzije za vsakega posameznika ni treba še posebej razlagati. Ekskurzija se prične dne 20. junija in bo trajala 14 dni. Cena je 4000 Din za osebo. Reflektanti naj se prijavijo čim preje. Prijave sprejemata: Društvo za promet stranaca »Putnik«, Zagreb, Jelačičev trg 6, telefon 42 in »Udru-ženje hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v iZagrebu, Nikoličeva ul. 10, telefon 18 — 97. • ~ gojencev v pomorsko akademi- jo v Bakru. Pomorska akademija v Bakru sprejme letos vec novih gojencev. Gojenci stanujejo po privatnih hišah, kjer so tudi na hrani. Oskrba stane 800 do 900 Din na mesec. Prijave sprejema do 1. julija ravnateljstvo. — Iz vojaške službe. Imenovani so: za pomočnika komandanta 40 pp dosedanji komandant I. baona šole za pehotne in topniške rezervne oficirje podpolkovnik Čedomir Gužvič, za komandanta II. baona 39 pp. podpolkovnik Karel Dolenc, za komandanta I. baona pp. dosedanji komandir mitraljezke čete ob. pp^ major Miroslav Petelin, za namestnika načelnika artilerijskega oddelka komande kosovske divizijske oblasti pa artiljerijski podpolkovnik Valentin Cop. — Iz davčne službe. Imenovani so: za davčnega upravitelja v Logatcu arhivski uradnik Josip Devetak; za davčne asistente davčni pripravniki: Ignacij Sila (Murska Sobota), Rudolf Dekleva (Cerknica), Stanislav Pleskovič (žužemberg); za davčnega pripravnika v Kozjem je bil imenovan davčni praktikant Metod Vilfan. — Generalni konzulat Republike Poljske v Zagrebu objavlja, da je finančno ministrstvo v Varšavi rok za sprejem prijav za izmenjavo obligacij posojil Poljske Republike iz let 1918—1920 do 1. julija podaljšalo. — Kongres spiritistov v Brnu. Začetkom meseca junija se vrši v Brnu kongres spi-ritistov. Kongresa se udeleže spiritisti iz vsega sveta. S kongresom .bo -združena spi-ritistična 'razstava. "“.Mednarodna električna razstava v Italiji. Iz Rima poročajo: V nedeljo je bila otvorjena v Comu mednarodna Voltova razstava. Na razstavi so zastopane vse večje električne tvrdke sveta. Razstavo je otvoril italijanski kralj. — Italijanski zračni promet v Albaniji. Iz Rima poročajo: Zrakoplovno ministrstvo bo predložilo načrt o vzpostavitvi zračnih prog v Albaniji. Predvsem se ustanovita progi Tirana — Valona in Tirana — Korica. — Zakon o tujcih v Turčiji. Reformno de-lo turške vlade se marljivo nadaljuje. V kratkem se predlože parlamentu zakonski predlogi, ,pa katerih ne bodo smeli tujci izvrševati v bodoče sledečih poklicev: zdravniškega, zobozdravniškega, živinozdravniškega, odvetniškega, poklica borznega senzala, odgovornega urednika, agenta, lekarnarja, babice, trgovskega posrednika, težaka in vseh poklicev, ki so v zvezi s pomorskim plov-stvom. Samo oni tujci, ki so že nastavljeni v državnih ali pa od države subvencioniranih podjetjih, smejo ostati še nadalje na svojih mestih. Gramofonske plošče in igralne karte se proglase za državni monopol. — Nemški orožniki morajo biti z občinstvom vljudni. Nemška vlada je izdala nove predpise za vedenje orožnikov napram občinstvu. V smislu novih predpisov inia nastopati orožnik v službi vedno uljudno, specjel-no prometni, orožniki imajo vsakega, ki ga ogovore po vojaški pozdraviti ter ga nazivlja-ti »gospod«, j»gospa«, ozir. »gospodična«. V prometni službi ne sme orožnik pred občinstvom več jesti. Tako prenehava biti v kulturnem inozemstvu orožnik »oblast« ter se iz-ipreminja takorekoč polagoma v »Service« za postrežbo državljanov. — Lindbergov prihod v Bruxelles in London. Lindbergu je bil prirejen v Bruxellesu slavnosten sprejem. Na letališču Evere ga je pričakovalo večje število zastopnikov civiluih in vojaških oblasti in korporacij, med drugim tudi predsednik vlade Jaspar. Publika je prirejala letalcu burne ovacije. Uro po prihodu je bil sprejet od kralja v avdijencu. Kralj mu je pripel lastnoročno na prsi Leopoldov red. V nedeljo popoldne je poletel Lindberg v London. V Londonu ga je pričakovala nepregledna množica ljudi. Od zastopnikov oblasti so se vdeležili sprejema med drugim: ameriški poslanik v Lonodnu, Hudson, angleški minister za aviatiko, sir Samuel Poare, veliko število oficirjev ter vsi člani ameriškega poslaništva. Ceste, ki vodijo k aerodromu, so bile v pravem smislu besede natrpane z avtomobili. Ljudstvo je Lindberga frenetično pozdravljalo. Svečanosti, ki bodo prirejene Lindbergu na časi, bodo trajale pet dni. — Nalivi in toča v južni Srbjii. Kot poročajo iz Skoplja, so bili te dni v mnogih krajih južne Srbije močni nalivi in je padala debela toča. V nekaterih krajih je uničila toča vse posevke. — Katastrofalna eksplozija v rudokopu. Kot poročajo iz Washingtona, se je pripetila v premogovniku Trinidat (Colorado) eksplozija, ki je zasula 150 delavcev. Doslej so izvlekli 50 mrtvih, usoda ostalih ni znana. — Dober lov zagrebške policije. Eno zadnjih noči je bilo vlomljeno v neko zagrebško trgovino. Vlomilci so odpeljali plen, obstoječ iz več vreč riža, kave in popra v avtomobilu iz Zagreba. Zagrebška policija je posterila vsled tega, prepričana, da se bo sumljivi avtomobil vrnil, takoj drugo jutro k vsaki mitnici par detektivov. Policija se ni zmotila. Ponoči so ustavili detektivi pri eni od mitnic avtomobil, ki ga je vodil šofer Rudolf Lojna, ki je bil policiji žo od preje znan kot nevaren vlomilec. V avtomobilu so našli detektivi še precejšen del prejšnjo noč v Zagrebu ukradenega blaga. Lojna je tatvino takoj priznal ter izdal tudi svoje sokrivce, s katerimi je izvršil v zadnjem času celo vrsto vlomov v razr.e trgovine, zlasti pa v železniške vagone na progi Zidani most — Za-ereb in Zagreb — Sisek. V zvezi s temi tatvinami je bila aretirana tudi cela vrsta trgovcev, ki so kupovali od tatov ukradeno blago ter lastnik avtomobila, ki je dajal tatovom ukradenih stvari na razpolago svoj avtomobil za prevoz. — Obsodba detektiva - batinaša. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila te dni kazenska obravnava zoper policijskega detektiva Hahina Muteveliča, obtoženega radi pretepavanja kmetov. Hahin je imel službo v nekem parku. Tu je prišlo med kmetoma Jankom Bjelico in Kosto Kreštali-co do pretepa. Detektiv je^ kmeta aretiral in odvedel na policijsko stražnico. Med zasliša-vanje je Bjelico tako pretepel, da ga je težko poškodoval, nakar je oba aretiranca izpustil. ISjelica je zadevo ovadil. Posledica tega je bila, da je odnesel detektiv - batinaš dva meseca zapora, ki se ne izpremeni v denarno globo. — Dva mlada akademika radi nespodobnega obnašanja oklofutana in zaprta. Te dni se je vračala v Zagrebu okoli 1. ure ponoči ugledna družba iz kavarne proti domu. Dame so korakale kake tri korake pred gospodi. Na Iliči sta prišla družbi nasproti dva moderna mladeniča - akademika, ki sta jela v svoji predrznosti, ne meneč se za gospode, dame nesramno nadlegovati in jih končno tudi in-sultirati. Za čast svoje soproge in ostalih dveh dam se je zavzel eden od gospodov, starejši advokat, ki je mlada nesramneža neusmiljeno premlatil s pestmi in ju vrhu tega še obrcal. Med tem so se zbrali na bojišču številni gledalci, ki so predrzna mladeniča obkolili ter jima ukazali, da počakata, dokler ne pride policijski stražnik, da ju odvede v zapor. Mladeniča sta se udala v usodo ter čakala pod ploho psovk, dokler ni priklicalo občinstvo policijskega stražnika, ki ju je odvedel na policijsko direkcijo, kjer sta bila obsojena na tri dni zapora, ki sta ga morala takoj nsatopiti. Originalen samomor. V dunajski okolici je izvršil te dni neki Emil Liidsky samomor s tem, da si je ovil okoli telesa železno žico, pritrdil na drugi konec velik kamen ter ga vrgel čez napeljavo močnega električnega toka, tako da ije obvisela žica na električni napeljavi. S tem je ustvaril kontakt in električni tok z napetostjo 1000 voltov ga je v hipu ubil. — Vitez častne legijo — morilec. V Nizzi se je pripetil te dni senzacionelen umor. Jean Baptiste Andrau, vitez častne legije in ugleden novinar v Parizu je ustrelil gospo Bonffey in težko ranil njenega soproga trgovca Bonffeya, nakar si je pognal kroglo v sence in obležal na mestu mrtev. Krvava tragedija je epilog ljubezenske historije. Triinpetdesetletni oženjeni novinar se je smrtno zaljubil v 16 letno Bonffeyevo hčerko. Predstavil se ji je pod imenom Bertand, tovarnar avtomobilov v Parizu, zamolčal je, da je poročen in oče treh otrok ter obljubil deklici zakon. Razvilo se je med njima intimno razmerje. Ko so se pokazale te dni posledice, ja zagrozil Bonffev Andrauu za slučaj, ce ne poroči njegove hčerke tekom osmiih dni, s sodnijo. Tedaj je Bonffey priznal, da je poročen ter ima že hčerko, ki je 4 leta stareljša od Bon:ffeyeve, obljubil pa je, da bo otroka takoj po njegovem rojstvu adaptiral. Podpisal je tudi primerno fatfavo. Ker pa se je temu protivila njegova soproga, ki je grozila, da se da v tem slučaju od njega ločiti, se je vrnil Andrau v Nizzo ter zahteval od Bonffeya, da mu izjavo vrne. Ker Bontfey tega ni hotel storiti, je ‘potegnil Andrau samokres. Bonffey je jei kričati na pomoč. V sobo je 'prihitela njegova soproga. Zato je obrnil Andrau orožje proti njej in izprožil. Pogodil jo je v srce in obležala je pri priči mrtva. Nato je oddal morilec strel na Bonffeya, ki je -bil zlezel medtem, hoteč pobegniti, na okno. Bonfey se je zgrudil težkoranjen nazaj v sobo. Ž zadnjo kroglo je usmrtil Andrau v trenutku, ko je udrla v sobo policija, samega sebe. Andrau je užival tako v Nizzi kot v Parizu v družabnih in političnih krogih velik ugled. Biil je po- ročevalec več uglednih listov. Šele pred par dnevi je bil imenovan za viteza častne legije. — 16-Ieten morilec. Posestnik Wolf v iStockerau-u je vzel na delo 16-letnega Joseia Tluharja iz poboljševalnice v Korneuburgu. Ko se je vrnil te dni Wolfov sin z dela na polju domov, ni bilo nikjer ne očeta, ne hlapca Tluharja. Zato je ipogledal tudi v Tluhar-jevo sobico. Tam je zagledal Tluharjevo obleko vso okrvavljeno. Krvava sled ga je peljala v klet, kjer je našel truplo svojega očeta z razbito glavo. Ker je Tluhar nezna-nokam pobegnil, ni dvoma, da je umoril Wolfa on. — Nenavadno zavarovalno podjetje. V Berlinu se je ustanovilo nenavadno zavarovalno vodjetje: zavarovalnica, ki zavaruje zoper izgubo ključev. Statistika je ugotovila, da izgubi vsako leto vsak 16-ti Berlinčan svoj vežni ali pa kak drugi ključ, ki ga pa navadno ne dobi nazaj, ker oni, ki ga najde, najdbe ne prijavi spričo dejstva, da se mu radi premajhne nagrade, do katere bi imel pravico, ne izplača. Zavarovanec plača 6 mark premije na leto. Zato mu obljubi zavarovalnica, da mu preskrbi ključ, ki bi ga izgubil, z 90-odstotno sigurnostjo nazaj. To se izvede pa na ta način, da dobi vsak zavarovan ključ znamko s številko. Kdor prinese ključ z znamko vred v zavarovalnico, dobi nagrado 5 mark, kar je v primeri z vrednostjo ključev vsekakor že precej in se izplača. Da pa se ljudje rajši zavarujejo, izplačuje družba zavarovancem — oziroma njihovim rodbinskim članom — vrhu tega v slučaju nezgod gratis premije po 1000 do 2000 mark. — Pastor, ki je razposlal vabila k lastni usmrtitvi. V Saint Louisu je bil te dni obsojen na smrt neki pastor Anderson, ki je bil udeležen pri celi vrsti roparskih napadov, umorov, plenitev in tatvin. Pravtaiko mirno in samozavestno, kot je nastojxil čedni božji služabnik kot ropar, je sprejel tudi obvestilo o zasluženi kazni. Ko so ga vprašali, kot vsakega drugega kandidata vislic, če ima še kako željo, je prosil *a dovolj<«je, da povabi nekatere od svojih najboljših prijateljev k eksekuciji. Njegovi prošnji je bilo ustreženo. Anderson je naročil veleelegant-na vabila z umetniškimi vignetami, na katera je napisal, lastnoročno: »Rev. pastonju R. B. Andersonu je čast, povabiti Vas k njegovemu obešenju, ki se vrši dne na dvorišču jetnišnice ob 5. uri zjutraj.« Ljubljana. 1—Vidovičev klub v Ljubljani priredi dne 1. junija 1927 zaključni poslovilni večer v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti. Začetek ob 20. uri. Vabi se vse članstvo, da se polnoštevilno odzove svoji dolžnosti. Odbor. 1— Ženske in moške nogavice iiajfinejše kvalitete dobite po zelo solidnih cenah pri FRANC PAVLIN-U, Gradišče štev. 3. — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wo!fova ulica 12 so darovali: Mesto venca na krsto blagopokojnega g. A. Valenčaka gdč. Dolenc, Šinkovec in Rakovec Din 100, Fran in Roza Krapeš mesto venca na krsto jjokojnemu g. O. Dolencu 150 Din, Franc in Amalija Jonke darujeta mesto venca umrli sestri gospe Josepine Treo, roj. Jonke 100 dinarjev, v isti namen sestra in zet Jedviga in Josip Dernjač v Mariboru 100 Din, v go-stalni Marija Grašič, Polhovgradec, mesto venca na krsto umrlemu gospodu župniku Aljažu 125 Din. — Dr. Heribert baron \Vurz-bach, ravnatelj v Miinchen-u, mesto venca vsled spomina rojstnega dne njegove umrle sestre Waltrude baronice Wurzbach 100 Din. — Vsem plemenitim darovalcem naša naj-iskrenejša zahvala. — Odbor. OBČNI ZBOR »JADRANSKE STRAŽE«. Sinoči ob pol 9. uri zvečer se je vršil v restavraciji »Zvezda« četrti redni občni zbor »Jadranske Straže«, pomembne naše organizacije, ki si je stavila za nalogo, da podpira med našim narodom smisel za morje in njegov gospodarski ter narodno-obrambni pomen. Občni zbor je otvoril dr. Marn, ki je j>odal predsedniško poročilo. »Jadranska Straža«; stremi predvsem za tem, da kupi iz lastnih sredstev eno podmornico. V ta namen je ljubljanski glavni odbor prispeval centrali v Splitu okrog 80.000 Din. Druge podružnice, kakor na primer ona v Beogradu, pa so prispevale znatno več. Predsednik obžaluje, da je pokazala Slovenija vse premalo zanimanja za tako pomembno organizacijo, kakor je to ravno »Jadranska Straža«. Tajniško poročilo je podal dr. Fettich. »Jadranska Straža« je imela v preteklem letu v Sloveniji okrog 1500 članov, vštevši ustanovne in podporne člane. Delokrog glavnega odbora v Ljubljani se je znatno skrčil z ustanovitvijo glavnega odbora v Mariboru. S j>o-sebnim priznanjem omenja tajniško poročilo delovanje odbora »Jadranske Straže«, ki je organiziral tri velike prireditve V korist »Jadranske Straže« ter sodeloval pri raznih splošnih humanitarnih prireditvah, kakor na primer onih v korist poplavljencev, slepcev, ter ob priliki »Materinskega dneva«. Blagajniško poročilo je podal kapetan Kasparovi?, revizorsko pa ravnatelj Rus. Na njegov predlog je bil odboru izrečen absolutorij. Sledile so volitve, pri katerih je bila izstavljena sledeča lista (po abecednem redu): Odbor: Dr. Vilko Baltič, dr. L. L. Bohm, Martin Colarič, ing. Miljutin Debelak, dr. Oton Fettich, Fr. Gostila, Anton Kos, dr. Rudolf Marn, dr. Karol Pirjevec, Joško Pogačnik, F. Pristou, Iv. Rebek, dr. Val. Božič, dr. Al. Rant, Fir. Stupica, Agllaa 1®**' Izdajatelj: Aleksaader Zeiesnikar. - Urejuj«: Vladimir Sr at ek. - Za tiska ran >M«rkur< odgeverea: Aadrej Se»er. Vsi v LjuMjaal.