Poslanec.
Na postelji tnhaj v sobici                In zdaj kakor tat—pravpolagoma
pa Mimica Ijubljena spi;                je v sobico njeno prispel
o angelcih božjih se sanja ji,           in vsepovsod, vsepovsod z nocnimi
radosti ji lice zari.                         jo dihi poljubljati jel.
A tam skozi okno potihoma             Pamisli:*Ej,sajsegotovozbudil..*
k nji dihi ponočni hite,                    Kako se je zmotil moino:
aj, dihi ponocnega vetrca,                 o angelcih sanja se Mimici,
ki zunaj tned rožami gre.                in to prelepo je za njo.
In roze so same prosile ga,             In dalje in dalje spi Mimica,
da bi jhn izkazal Ijubav:                a vetrček se njezi —
da nesel bi lepi Mimici                   in smukne iz gorke posteljce,
na posteljco srdkan pozdrav.            pa v laske se ji zakadi . . .
In brž skozi okno pod milo nebo beži mi sred drevja in rož ... A ti? . . .  To boš lepa, Mintica, ko jutri zbudila se boš! . . .
Ivo Danič