AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttttiratt $0tt» NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V No. 18 Francozi stavkajo. Nemškim premogar jemso se pridružili francoski Pariz, 11. febr. Sedaj so pričeli štrajkati tudi francoski premogarji, nahujskani od komunistov. 135.000 francoskih komunistov v Saare in Moselle dolini je že odšlo na štrajk, in nadaljnih 50.000 v departmentu Du Nord in Pas de Calais se pripravlja na štrajk okoli 15. februari-ja, ako lastniki ne povečajo plač, kakor zahtevajo komunisti. V Franciji je 220. 000 premogarjev, zajedno s komunisti, toda ako bodo štrajkali tudi drugi kot komunisti se še ne ve. Radikalni voditelji premogarjev zahtevajo splošen štrajk vseh delavcev. Dočim je štrajk v Ruhr okrožju že precej razširjen, in če sedaj zaštrajkajo še francoski premogarji, se bo nahajala francoska vlada v takih škripcih, da bo moralo priti do krize. Francoska vlada je nadalje odredila, da v bodoče nemški ministri in visoki vladni uradniki ne smejo več prihajati v Ruhr. Francozi dolžijo nemške ministre, da hujskajo prebivalstvo k puntu proti Francozom. Nadalje je francoska vlada naznanila nemški, da ne bo več sprejemala nemških protestov glede zasedenega ozemlja Ruhr. Nemške ■ Dbfaisti so -prepovedale cem, da ne smejo jemati juho, katero delijo Francozi. Nemčija da lahko skrbi za sebe, in v slučaju, da bi se pojavila lakota, pomagajo Amerikanci, ki so že organizirali tozadevni odbor. Francozi so dosedaj zasedli 720. 131 akrov nemške zmelje, to je toliko kot obsega ameriška , država Rhode Island. Prebivalstva na tem ozemlju je 3.177.637. 1267 kilometrov železnice kontrolirajo Francozi. =r=± CLEVELAND, OHIO, MONDAY FEBRUARY 12th 1923 LETO XXVI. — VOL. XXVI — Councilman Adam J. Damm je pretečeno soboto obiskal svojo vardo in se trudili, da pozve za mnenje prebivalcev 23. varde, kaj mislijo glede cen naravnega plina in če v resnici mislijo, da bo kompanija 1. maja pobrala plinove cevi, ako se dotedaj ne sprejmejo nove cene naravnega plina, kot jih je predlagala kompanija. 144 oseb se je izjavilo, da ne vrjamejo, da bi kompanija pobrala cevi, 91 jih je reklo, da so se prepričani o tem, dočim jih Me 36 bilo v dvomu. Nadalje se je izjavilo 211 oseb, da so predlagane cene previsoke, 34 jih je reklo, da so pravične. Mr. Damm bo rabil te izjave stanovalcev 23. varde v f mestni zbornici, da pokaže kakšno je mišljenje ljudi. — Nevarnega roparja je vjel policist Joseph Bartu-nek. Pri lovu za roparjem je hotel streljati, toda naboji niso eksplodirali. Ker je to dejstvo policist omenil napram časnikarskim poročevalcem, dobi sedaj policist ukor od policijskega načelnika. Lepe manire imajo v City Hall. Policist ulovi roparja, potem dobi pa ukor! Pod Kohlerjem je seveda mogoče "razžaljenje veličanstva". — Kot kaže vladna Statistika so se cene živilom tekom leta 1922 dvignile za 6 procentov. • Bulgarsko ministerstvo je odstopilo, in političen položaj je v Bulgariji jako zaple- Wp Dekle z desetimi vrezanimi križi. Chicago, 10. febr. Čudno zgodbo je pripovedovala policiji danes Miss Mildred Eric katero so našli okoli polnoči nezavestno na neki samotni poti blizu Chicage. Na telesu je imela z nožem vrezanih deset križev. Ban-da maskiranih banditov jo je napadla, ko je Šla iz svojega stanovanja. Vrgli so jo v neki avtomobil, nakar so jo odpeljali iz mesta. Dva križa sta bila vrezana na njena prša, dva križa na njen hrbet, dva križa na noge, dva na roke in na ostale dele telesa. Miss Eric je pripovedovala, da je že prej dobila grozilna pisma. Eno pismo se je glasilo : Mi se bomo znesli nad teboj, ker si zapustila lastno cerkev. Dekle je šlo od doma okoli pete ure, in se o njej ni slišalo do polnoči, ko je njena tovarišica dobila v sobi, Miss Alexander, naznanilo, da peljejo Miss Eric domov v opasnem stanju. Dr. Picketr je bil poklican, ki je zavezal rane, nakar je stvar sporočil policiji. Rane so bile povzročene z navadnim nožem. Zdravnik se je izjavil, da se bodo rane zacelile, toda znamenje se bo vedno poznalo! Dekle je pripovedovalo: "Pravkar sem odšla z doma, sem crtirmta vogala, je prihitel k meni neki moški s črno krinko, ki me je ustavil z revolverjem v roki. Vrgli so me v avtomobil, kjer sta bila dva moška. Kmalu potem sem zgubila zavest. Ko sem prišla k sebi, sem ležala poleg železniške proge v Roseland. Plezala sem s težavo naprej, dokler nisem prišla do nekega samostana, kjer so mi dali prvo pomoč. Povedala sem, kje stanujem, in poslali so me domov. Policija sprva ni hotela vrjeti tej pripovedki, toda dr. Pickett jim je dokazal, da §i dekle ni moglo prizadjati samo takih poškoctb. t — "Dobro jutro, gospod sodnik! Kako vam kaj gre, in kako se počuti cenjena družina?" je vprašal neki pijan-ček sodnika Terrell na policijski sodniji. Sodnik je začudeno gledal moža in izjavil, da ga ne pozna. "Kaj?" odvrne pijanček, "ne poznate,me? Ali me niste v treh tednih štirikrat obsodili radi pijanosti ?" Sodnik pogleda v knjige, in resnica je. Terrell je nato dejal, da mu je jako žal, ker se bližje ne poznata, toda obsodil ga je vseeno na $18.80 kazni in stroškov, in mu povedal, da če še enkrat pride k njemu dobi Še kaj počitnic zraven v prisilni delavnici. — Policist Fred.Bartlett je bil napaden od dveh lopovov, ko je patroliral po; Scovill ave. v bližini 24. ceste. Lopova sta mu vzela kol in revolver, nakar sta celo streljala v policista, toda nista zadela. Policist je bil pozneje zaslišan pri direktorju javne varnosti, toda ga je slednji oprostil, ne da bi našel na njem kako krivdo. — Poročila sta se danes v cerkvi sv. Alojzija Mr. Louis A. K rail in Miss Frieda Stef-fens. Obilo sreče in iskrene častitke! — Družini John Jančigar je nevarno zbolel sin Rudolf za influenco. Želimo pač, da skoro okreva. Brez psovk. Naš župan Kohler se je pomiril. Župan Kohler se je podal. Nič več ropota in psovk, -vse mirno in dosotjno. Pretečeni petek je bila seja Kohlerjeve-ga kabineta, to je, vseh sedmih mestnih direktorjev. Govorilo se je, da bo Kohler zopet vzrojil, in da se odpovedo Še drugi direktorji. Toda napadi časopisja tekom zadnjih dni ter strah, da zgubi lahko najboljše uradnike, je konečno tudi Kohlerja zmodrilo, dasi je trdil, da ostane vedno srari Kohler. Pri petkovi seji so bili navzoči tfsi direktorji, dasi je jako redko, da se vsi zberejo. Tudi poslušalcev je nekaj prišlo, vsi radovedni, kako bo zopet grmelo. Toda Kohler je bil miren in prijazen napram direktorjem kakor oče napram svojim otrokom. Govoril je z mirnim glasom, kateremu se je poznalo, da je utrujen. Bil je videti očivi« dno bolan. Pri seji so se odobrili razni kontrakti. Kohler je povedal navzočim direktorjem, da v prihodnje morajo imeti vselej natančne pogodbe in načrte pripravljene, kadar želijo, da se kaka stvar naroči. Nato je častita! novemu direktorju javnih naprav, Mr. Myersu. Vsakdo jfcittL^ačuden. Koh-Svojo Jezo in svoje ognjene besede. Nastopil je zopet enkrat kot pravi župan. -o- — Uslužbenci cestne železnice bodo letos najbrž zahtevali večje plače. Dvakrat je bila uslužbencem znižana plača, in vselej so brez godr-nanja znižane plače sprejeli. Letos pa kompanija izvrstno posluje in se je pokazal prebitek, bodo zahtevali od 10 do 15 procentov povečane plače. — V našem uradu se je oglasil Mr. Ivan Krmpotich, iz Chicage, 111. zastopnik svetovno znane Cunard prek-morske družbe. Prišel je pravkar iz Jugoslavije, kamor ga je poslala parobrodna družba, da preštudira razmere. Izjavil se je, da ni tako črno v domovini kot se slika, in da se ljudje še precej dobro počutijo. - ^ — Eugene Debs se je podal iz Clevelanda, potem ko se je mudil v tem mestu samo en dan. Za njegov govor v City Club ni bil določen noben dan. Mogoče se vrne4pozne-je, ako prijatelji priredijo shod za njega. — Iz New Yorka se poroča, da je policija tam prijela tri roparje, ki so clevelandski trgovini Engei & Schwartz odnesli kožuhovin v vrednosti $100.000. — Kohler skrbi tudi za svoje politične prijatelje. Izdal je povelje,da mora mesto-ku-povati svoje potrebščine pri onih kompanijah, kjer so us-lužbeni njegovi prijatelji, pod pogojem seveda, ako dotične kompanije prodajajo isto blago za isto ceno. — Življenja se je naveličal Gust Bangus, ki je stanoval na 1227 St. Clair ave. in je skočil z najvišjega mesta novega mostu v reko Cuyahoga. Bil je takoj mrtev. Pri njem so dobili bančne knjižice s $100. — V petek se snidejo v Cle-velandu na konvenciji zastopniki prodaialen železni-ne v državi Ohio. Nad 500 delegatov se pričakuje. Kriza v Ruhru. Nemci vedno bolj kljubujejo Berlin, 10. febr. Glasom poročil iz Essena, Francija čimdalje napreduje po nemškem ozemlju. Gibanje čet je stalno. Francozi so Ruhr okrožje popolnoma obkolili, in sedaj vse ozemlje razdelili v dva dela, od severa proti jugu, tako da je Essen popolnoma odrezan od ostalega ozemlja, da ne more živež v Essen. Vse železnice so pod francosko kontrolo. Geselen: kircheri, Wanne, < Bakav in Recklinhousen so mesta, katera so sedaj Francozi zasedli. Francozi so pognali nemške železniške delavce z železniških postaj. Francozje zadnje čase postopajo vse strožje v zasedenem ozemlju. Medtem se pa komunizem širi tako med francoskimi vojaki kot med nemškimi delavci. Položaj je postal tako resen, da se nemška vlada boji nevarnih posledic. V mnogih okrajih so se ustanovili sovjeti po vzgledu ruskih. Delavci ne poslušajo več svojih voditeljev. Pritožujejo se o slabem ravnanju in o nezadostnih plačah. Na drugi strani se p| ustvarja v Nemčiji fašistovipka armada po vzgledu armade v Italiji. Namen te armade je planiti nad Francoze v tr^lFŠlirrfeomumstfcno gibanje. Več kot 50.000 Nemcev je pripravljenih za to gibanje. Nemška vlada se trudi, da zatre fašistovsko gibanje, ker se boji, da tudi njej zraste preko glave. V vzhodni Pruski je mobiliziranih 50.000 mož. Vlada je zajela pri Munstru poln vlak fašistov, katere je internirala v vojaškem taborišču, -o- — Velike pritožbe imajo prebivalci West Parka, odkar so tako srečni, da so se pridružili Clevelandu. Kohler jih zanemarja kot desetega brata. Imeli so lepo policijsko ambulauco, pa jo je Kohler ukazal prepeljati drugam. Imeli so nov stroj za gašenje ognja, Kohler ga je pobral in poslal v Cleveland. Glavna pritožba pa je, ker ne morejo dobiti petcentne vožnje po cestni železnici. Plačevati morajo 10. Zahtevajo, da ker spadajo pod Cleveland, so opravičeni do petcentne vožnje kot vsi drugi Clevelandčani. — Oni štirje kiropraktorji, ki so bili v prisilni delavnici, ker niso hoteli plačati od sod-nije naložene kazni, so imeli v soboto večer velik banket. Banket so kiropraktorjem priredili njih bolniki. Med navzočimi je bil tudi slovenski kiropraktor Albert Iv-nik, D. C. — Zopet je enega "stisnilo", ker je sam "stiskal" rozirio-vec. Stanislav Piechelski, 5004 Glazier ave. je bil najden mrtev v svoji postelji, poleg njega pa kvort rozinovca. To je že 14 mož v Clevelandu letos, ki je umrl radi fozinovca. Pa so rekli, da bo svet zdrav in živahen, ko nastane prohibicija. — Novo poštno poslopje nameravajo zgraditi v Clevelandu. Veljalo bo $3.000.000. Sedaj ni prostori so premajhni. — Več kot 100.000 oseb je že obiskalo razstavo živil v mestnem avditoriju. — Cena gasolinu Je od sobote cent več pri galoni. Turki pohlevni. So sprejeli pogoje, diktirane od zaveznikov. Pariz, 10. febr. Turki so se konečno le podali zaveznikom. Turki so bili mnenja, da bodo zavezniki needini med seboj in da izkoristijo ta položaj ter se upirajo zavezniškim poveljem. Toda zavezniki so pokazali tako edinost in odločnost, da so se Turki tozadevno dali pove-Prvotno je bilo dano povelje, da morajo vse zavezniške vojne ladije odpljuti iz Smir-ne, sicer bodo Turki streljali. Nato so zavezniki odgovorili s tem, da so poslali še več vojnih ladij v Smirno. Ameriške vojne ladije, ki se tudi nahajajo v Smirni, niso odpljule iz pristanišča, ko so Turki otzadevno dali povelje, pač pa je dospelo še nekaj ameriških vojnih ladij iz Carigrada. Ako bi zavezniki bili odločni že takoj v pričet-ku lausannske konference, bi si prihranili marsikaj stroškov in bojazni. Turki računajo le na odločnost. Kdor se z njimi pogaja, ga ne štejejo za sebi vrednega. Francoska senatska zbornica je naročila francoskemu mini-sterskemu predsedniku, da pride v senat in razloži javnosti kaj je s položajem na vzhodu, to je, položaj med _ se odzove temu* povabilu ta teden. NOVICE IZ ELY, MINN. Dne 31. jan: je po enodnevni bolezni v Gospodu zaspal obče priljubljeni Slovenec Mr. Jakob Smrekar. Njegova nenadna smrt je globoko potrla našo naselbino. V resnici je mnogo oseb s solzami očeh žalovalo za blagim ranj-kim. Bil je član dveh podpornih društev, J. S. K. Jednote in sv. Barbare. Pogreb se je vršil 3. februarija. Cerkvene obrede za ranjkim je opravil Rev. Fr. Mihelčič, ki je imel na navzoče občinstvo ginljiv govor. Pevski zbor mu je ob krsti zapel nekaj ganljivih žalostink; Naj mu sveti večna luč! • JE VRGLA KAMEN — SMRTNA OBSODBA. London, 11. febr. Iz Koda-nja se poroča, da so boljševi-ki v Moskvi obsodili na smrt 14 letnega otroka Kororeva, ker je vrgla kamen proti avtomobilu boljševiškega komisarja Derzinskega. Derzinski je otrokovega očeta obsodil na smrt, kar je na otroka tako upljivalo, da je pobral kamen in ga vrgel proti avtomobilu, v katerem se je vozil boljševik Derzinski. Kamen ni zadel, kljub temu pa mora mlado dekle s smrtjo plačati svojo' "predrznost". To je "proletarska" vlada! GOVERNER DONAHEY BOLAN. T Columbus, Ohio, 10. febr. Governer Donahey se nahaja že dalj časa v bolniški postelji in zdravniki ne pričakujejo, da bi okreval še ta teden. Gtoverner ima gripo. Na isti bolezni in isti čas je zbolel tudi njegov privatni tajnik. ŽGANJE V POMARANČAH. New York, 11. febr. Zve-zine oblasti so danes zaplenile 380 zabojev "pomaranč" iz Floride. Med pomarančami *e bilo umetno skritega žganja za $30.000. Nekdo, ki mu *e bil načrt znan, je izdal to svoje znanje policiji. Naravni plin. i Mestna zbornica v boju s plinovo družbo. Dolg boj se je začel zadnji petek radi naravnega plina v Clevelandu. Mestna zbornica je imela eksekutivno sejo, pri kateri se je ustvarila nova lestvica, po kateri naj se plačuje plinovi družbi naravni plin. Kompanija je predložila svojo lestvico, ki se glasi: $1.00 za prvih 1000 kubičnih čevljev naravnega plina, 50c. za 1000 kubičnih čevljev od prihodnjih 30.000 kubičnih čevljev, 60c. od 1000 kub. čevljev za nadaljnih 10. 000 kubičnih čevljev in 75c. od tisoča, kar se uporabi plina nad 41.000 kubičnih čevljev. Mestna zbornica pravi, da so te cene previsoke, in je pripravljena boriti se s kom-panijo za nižjo ceno. Councilman Adam J. Damm, ki je predsedoval mestni zbornici, se je izjavil, da ta teden bo mestna zbornica predložila definitivne načrte, kaj in kako naj se plačuje za naravni plin. Na drugi strani pa izjavlja kompanija, da pod nobenim pogojem ne sprejme nižjih cen, razven onih, ki jih je predložila mestni zbornici. Na councilmanski seji je bil navzoč tudi generalni favnat$lj plinove družbe, Mr. Gallagher ter pravni zastop- rfla mestno žborničc^ Žaf i nikar ne šali s plinom. Kompanija bo zaprla naravni plin 1. maja, ako dctedaj ne sklene nove pogodbe s kompani-jo. Na sejo je bil povabljen tudi župan Kohler, ki je pa zopet odklonil, rekoč, da je preveč zaposljen. Sedaj se je a treba domisliti, da ima ompanija pravico od vrhovne spdnije pobrati vse plinove cevi iz Clevelanda 1. maja, ako dotedaj ne sklene z mestom pogodbe. Da je pa pogodba veljavna, mora biti odobrena od mestne zbornice, od župana in potem od — naroda. Vsaka postava, narejena od mestne zbornice, ako mora narod o njej glasovati, mora biti narejena 40 dni prej predno državljani glasujejo. To pomeni, da mora biti pogodba s plinovo družbo biti sklenjena najkasneje do 20. marca, ako hočejo državljani glasovati pred 1. majem. Ako pa do prvega maja ni glasovanja, kompanija ustavi ves naravni plin v Clevelandu. C -o- . ^ - ^ „ ..... . t— Policija je vlovila onega lopova, ki je pretekli teden razorožil policista Bartlett in mu odnesel kol ter revolver. — Zveza izdelovalcev moških oblek v Clevelandu nikakor ne bo dovolila povišanja plač svojim uslužbencem za 10 procentov, kot so uslužbenci zahtevali. — Iz New Yorka so dospeli posebni zastopniki justične-ga oddelka vlade, ki bodo aretirali one, ki se tekom vojne niso registrirali. Prvi dan sta bila že dva aretirana, Jacob Heller na 10708 Drex-d Rd. in Edward Chmielec-ki. Oba sta bila stavljena pod $1000 varščine. Zvezini zastopniki imajo več stotin zapornih povelj s seboj, -»- Mestna bolnišnica je prenapolnjena. < —- Mnogo slučajev iafluen-ce Se javlja vsak dan mestnemu zdravstvenemu uradu. Nad 200 oseb je umrlo za influenco od novega leta Brezposelnost Prods. Harding na deln, da jo odpravi. Washington, 10. febr. Predsednik Harding namerava dobiti dobro ime pri delavcih. Raditega je nasveto-val kongresu ustanovitev posebne komisije, ki bi poslovala, kadar nastane kriza, in nastane splošna delavska brezposelnost. Hardingu je znano, da so delavski krogi več ali manj razjarjeni nad njim in republikansko stranko, zlasti od zadnjega železniškega in premogarskega štrajka, ko se je delavce s silo pritisnilo k tlom. Slab vtis, ki ga je Hardingova administracija naredila an unijske delavce, želijo sedaj popraviti. Naloga narodne komisije proti brezposelnosti bi bila ob času, ko delo v tovarnah počiva, začeti z zgradnjo javnih poslopij. Posamezne drŽave so ob Času narodne krize že imele enake komisije, ki so pa nehale poslovati, kakor hitro so se časi zboljšali. Harding želi sedaj, da postane taka komisija stalna, in razširi svoj delokrog po vsej Ameriki. Senator Frellng-huysen je vložil tozadevni predlog v senatu, poslanec Zihlman pa v poslanski zbornici. Senator Frelinghuysen je največji prijatelj predsed- nost je velik problem v vsaki državi, posebno pa še v Zje-dinjenih državah, kjer ob času narodne krize počiva milijone delavcev. Problem brezposelnosti želi sedaj Har-dingova administracija odpraviti. V predlogu, ki je bil predložen kongresu se govori o milijonih dolarjih, katere delavci zgubijo, kadarkoli nastopi kriza, poleg tega pa bolezni in zločini, ki So neizogibna posledica brezposelnosti. Povdarja se v predlogu, da je dolžnost,vlade temu odpomoči. — Ker je krivo pričala proti svojemu soprogu pri obravnavi za razporoko, je bila Mrs. Carolina Boyle obsojena na $100 kazni. — Pismo ima pri nas John Tramte. , — V torek, 13. febr. 1923 se vrši seja direktorija S. N. Doma. Pričetek ob 7.30 zvečer. Na dnevnem redu je važnih zadev, da ste navzoči vsi! — Ker je druge učit, kako se izdeluje rozinovec je bil Jake Stelma, : 2733 Commercial Rd. obsojen od sodnika Terrell na $350 kazni. VdS njegovih "učencev" se že nahaja v ječi. , ' ' — Štirje kiropraktorji, ki so bili aretirani in kaznovani od sodnika Dempsey vsak na $25.00, so sedaj že izpuščeni. Kiropraktorji niso hoteli plačati kazni, radičesar so šli v ječo, kjer bi morali sedeti 41 dni. Obtoženi so bili, da so izvrševali medicinske posle brez državnega dovoljenja. * Italijani imaio v Ti velike težave z Arabci povzročalo velike Ena cela laška arma< glaše dosedaj tisoč arabcev, ki priznati laško ameriške > UP .: fcf r ANERfiKA DOMOVINA )ri rediti (AMERICAN MSUSD MONDAY, fm Ameriko Za Evropo |4.M I Za Cleveland po pott $5. |U0 j PoMmeini iteHIka - Se •119 8t. CUIr Am fa NJL Oik Tel. I*. TMI JAMBS DBBBVBC, LOUIS J. PMC, Bditor by M.m Adrwrtbhm rmtm m Enters m sooond >Um ^mMm Jnnnafy I Cleveland, Ohio uader «ho AM of Mawfc Srd. 1878 fa fa* City W Clrralaad ud alMwhar«. fa firil Fftf fa ltim« —ly 1906, at the post office at No. 18. Mon. Fcbr. 12th 1923 Lincoln. Danes je preteklo sto in Štirinajst let, odkar je Bil rojen od jako priprostih starišev, na meji Amerike sin, kateremu je bilo namenjeno, da se dvigne po lastnem prizadevanju in po naključju dogodkov do najvišjega mesta v zgodovini svojega naroda, sin, katerega ime s spoštovanjem izreka vsak ljubitelj pravice in resnice. Država Kentucky je prispevala enega samega svojih sinov za predsednika Zjedinjenih držav, toda — tak sin — Lincoln! V tisoč in tisoč ameriških šolah in cerkvah ter drugin javnih zavodih se bo proslavljalo ime moža, njegov značaj in njegovi uspehi. Mož, ki je bil zvoljen, da vodi velik narod v času najsilnejSe krize za obstanek naroda, k uspehu in zmagi ter edinosti. Mož, ki se je toliko boni za narod, in konečno sam prelil svojo lastno kri za obstanek naroda. Abraham Lincoln danes zato ni samo duševna lastnina ameriškega naroda, pač pa vsega sveta, vseh narodov. On se je boril ne za Ameriko, pač pa za človečanstvo. Zgodovina njegovega življenja je radost in navdušenje vsepovsod, kjerkoli možje in žene zro upapolno proti vzhajajočemu solncu svobode. Seveda, Amerikancem je Lincoln največ. Rojen v revščini in nepoznanosti, je imel malo priliko, da pride v ospredje in s svojim razumom sveti drugim. Toda imel je uspeh, ker je znal uporabiti svoj ameriški kremenit značaj, ker je izkoristil vsako najmanjšo priliko kot ie to značilno za pravega Amerikanca, ker ni nikdar zgubil vere v same-sebe in v principe, katere je zastopal. Lincoln je opazil nevarnost, ki je pretila ameriškemu narodu, ko drugi niso niti vedeli za vzrok nevarnosti. Opazoval je, poznal je ljudsko dušo, sklepal iz nje in pogodil pravo. In vendar ni imel Lincoln v svoji mladosti nič več prilike kot jo ima danes povprečen ameriški fant in mož. Zato jc Lincoln lahko vsakemu v vzgled in navdušilo. Kdor se hoče pripraviti, da bo uspešen v svojem življenju, se mora pripraviti v resnici, trainirati telo in duha. Veliki predsednik je varno vodil ameriški narod skozi krizo civilne vojne, ker je vedel, da pride, ker se je pripravil na njo. V resnici se lahko trdi, da Amerika tedaj niN imela Lincalna, da Zjtftynjene države ne bi bile danes prve in najbolj ugledne države sveta, pač pa razkosana masa državic, podobnih južno-ameriškim republikam, kjer je boj brata z bratom na dnevnem redu. Lincoln je bil pripravljen, ker je vedel, kaj fa čaka. Zrl je neprestano na svoj cilj, nikdar ga ni zgrešil, lato ga pa čas tudi ni prehitel, ničesar ni pozabil, in danes ga narod časti kot nikogar druzega. Nihče nima prirojene pravice za uspeh. Pač pa ga mora vsakdo sam iskati, in kolikor več ali manj je spreten, toliko več uspeha ima.. Amerikanci ljubijo Lincolna, kajti četudi je bil izvan-reden človek, najboljšega srca in izvanredne zmožnosti, pa je bil vendar priprost Amerikanec, pravi tip pravega Amerikanca. Svoja mladinska in moška leta je preživel prav kot vsak povprečen Amerikanec. Nikdar ni prosil predpra-vHc, nikdar se nI spenjal nad druge, in ko se je nahajal na vrhuncu svojega uspeha, je ostal isti, priprosti, velikodušni Lincoln kot je bil vedno. Amerikanci ljubijo svojega Lincolna, ne kot ljubi kak narod svojega dobrega kralja, pa naj bo še tako Izvrsten, pač pa ga ljubimo, ker je eden izmed nas, ker je bil oče, brat in tovariš ameriškega naroda v dnevnih njegove najhujše stiske. Bodimo hvaležni danes ob rojstnem dnevu tega velikega Amerikanca, da je bil on eden izmed naroda, mož, ki je imel obilo težav in bridkosti, mož ki je poznal narod, mož ki je tudi imel svoje napake, toda ki je imel vero v sebe samega, v svoje rojake, s katerimi je vedno sodeloval. Vsak izmed nas bi moral poznati njegovo življenje natančno. In skušati se ravnati po njem. OKRUTNOSTI USMRTITVE GRŠKIH MINISTROV. Aten. Tu so ga pustili na no-silnici umirajočega dočim se je tovorni avtomobil vrnil v ------| mesto in pripeljal še ostalih Neki angleški list prinaša pet obsojencev iz zapora, natančnejše poročilo o usmr- Eden teh obsojencev je umrl titvi obsojenih grških mini- , med vožnjo na srčni kapi. strov in generalov. Iz po- Ko so Gunarisa odvezali z drobnosti, katere je doslej nosilnice, se je pokazalo, da grška cenzura zabranila, se je bil preslab, da bi stal sam privaten pogreb, •o pokazali obvestiti Ko so sorodniki I na pokopališče, «o nam mrliče vse pokrite z bla-1 tom, ker je ponoči deževalo In so jih komaj ločili enega od drugega. Popoldne istega dne se je član nekega tujega poslaništva sprehajal ob pokopališču. Naenkrat ga je dohitel neki dečko in mu ponudil nekak zavoj v nakup. Inozemski diplomat je vprašal, kaj je v zavoju, in dečko mu je pokazal človeško glavo. Bila je to glava umorjenega ministra Stratosa, ki mu je bila pri smrtni obsodbi odstrelje-j na. Stratosovi sorodniki, ki so prišli na pokopališče, so naši namreč truplo brez glave in so mogli Stratosa spoznati le po obleki. 2e usmrtitev sama, vrhu tega pa še okrutni način usmrtitve grških ministrov bo veden madež na grškem narodu. 32 MILIJONOV ZAPIL. II k sttrlem porl^tjr. Posledice so bile strain«, orožnik se je itak izrazil, da Ker pa Milan................. * . ^ — Štiridesetletni poštni ofi-cial Leopold V. na Dunaju, ki je svoječasno služil 16 let v državni službi v Ljubljani, se je dal prostovoljno reducirati, ker je računal da si bo z mtffjonsko odpravnino ustvaril novo, mnogo udobnejšo pozicijo v življenju. Pri svojem izstopu iz službe Je dobil znatno vsoto v znesku 32 milijonov avstr. kron izplačano v gotovini. Nenavadno bogastvo je spravilo moža popolnoma iz ravnotežja. Navajen poprej skromnega, naravnost bednega življenja, se ga je sedaj lotila strast vžfva-nja in razuzdanega življenja. Pričef Je razsipati denar kar na debelo in živel kakor kak magnsrt. Nabavil si je novih oblek, in poiskal veselih in potratnimi družb, brhke Ženske pa so skrbele zato, da veseljaku ni ostalo dosti denarja pod palcem. Toda avstrijski milijoni kopne naglo, kakor sneg po dežju in tako je možakar po neizmerno lahkomiselnem življenju že v enem tecSnu zapravil vse svoje premoženje, ki naj hi tvorilo podlago za njegovo poznejšo boljšo eksistenco. Konec pustolovske pesmi je bil še neporavnan račun neki kavarni v dunajskem Pratru, ki ga je napravil v veseli družbi. Račun se je glasil: 16 litrov vina 640.000 K, sedem steklenic šampanjca 840.000 K, narezek 50.000 K, 4 kave 16.000 kron, jajca in pecivo 38.000 K. skupno torej 1.584.000 K. Kavalir je predložil natakarju svojo od-pravnisko pobotnico, nakar mu je ta kreditiral. Toda mo žakarja ni bilo več na izpre-gled. Ker je ostal brez vinarja, si je vedno znova skušal izposoditi na račun odprav nine, kar se mu je često tudi posrečilo. Končno pa je raz-uzdanca vendarle doletel u soefa. Brez vsakega zaslužka in brez denarnih sredstev ga je na cesti ustavila policija in izročila zaradi goljufije deželnemu sodišču. vidi, s kako okrutnostjo so sedanji krmilarji grške države nastopali proti svojim političnim nasprotnikom. < Dne 27. novembra, ko je bila obsodba že Izrečena, je imel revolucijski odbor v A-tenah sejo, ki je trajala do pol treh zjutraj, in razpravljal o izvršitvi obsodbe. Končno so se zedinili v tem, da se izvrši obsodba, ki se je izvršila potem z naravnost pokonci. Zato so mu dali nekega strupa, ki ga je začasno toliko vzdramil, da je mogel stati. Truplo med potjo umrlega so nasloniti poleg njega k zidu, na drugi strani pa so postavili ostale Štiri obsojence. Potem so vse obsojence, tudi mrtvega vprašati, ali ima še kdo kaj povedati. Nihče ni odgovoril. Minister Bal-tazzi si je očistil moonkel in okrutno hitrostjo Mn na bar- general Hadjanestis si je barski način. Gunaris, bivši ministrski predsednik, se je nahajal težko bolan v bolnici. Vendar to krvnikov ni prav nič po-viralo. Ob 11. uri dopoldne so ga položili na nosilnico in prižgal cigareto Po usmrtitvi so prepeljali mrliče s tovornim avtomobilom na pokopališče blizu Tten in jih zmetali tam kot drva na en kup. šele štiri ure pozneje so obvestili sorodni- ga na nosilnici s tovornim ke usmrčenih, da ležijo mrli- avtomobilom odpeljali . na či na pokopališču in da imajo ki se je nahajalo sorodniki pol ure časa, ako miljo oddaljeno od želijo mrtve odpeljati in jim V NESREČNEM ZAKONU Na božični dan se je v Da-Iju v Slavoniji zgodila krvava rodbinska drama. Milan Grčič, izseljenec, ki je živel v Ameriki in bil pozneje do-brovoljec na solunski fronti, je dobil 1. 1010 od naše vlade 9 jutrov zemlje, nakar se je poročil s pošteno in dobro devojko, Vukico Jokičevo. Toda Milan je bil velik dela-mržnež in se je kmalu vdal alkoholu. Zemlji je oddal zakup, denar zapravljal po krčmah, ženo pa gonil na delo po drugih hišah. Ko je za-pil že ves denar, je zahteval od žene, naj mu izroči še ono malo denarja, kar ga je ta težkim trudom sama zaslužila po tujih hišah. Pred 5 meseci je Milan pognal ženo od hiše. Ona se je vrnila k staršem in vzela seboj tudi dveletno hčerko. Vukica je bila v blagoslovljenem stanju In je tri mesece moško .1 sedaj nI Imel n ga vzdrževal, ie Je premislil 1h pozval žefto, naj se vrne. Toda žena se ni odzvala, ker je vedela, da jo čakajo pri možu samo batine in beda. Razkačen, je nato Milan začel groziti, da bo zaklal ženo in njeno mater. Na božični večer se je nenadoma pojavil pri stariših svoje žene, oborožen z močno moti-ko. Vukičlna majka in sina-ha sta se silno prestrašila in se zaklenili v hišo. Vukica pa je šla na dvorišče in počakala tamkaj moža, ki je bil pijan, kakor vedno. Milan je takoj pozval ženo, naj se vrne, kar pa je ta odklonila. Nato je potegnil iz žepa odlok kotarske oblasti iz Osje-ka, po katerem se žena mora vrniti v hišo pijanca, sicer jo odvedejo orožniki s silo. Vukica je nato izjavila, da Jo morejo samo mrtvo odvesti k njemu. V odgovor je zamah- I nI me- lovcu na Hrvatskem stu mrtvi, njeno hčerko pa j nedavno vršil velik ži je stroj strašno razmesaril. semenj. Prignal je ti Imela je več težkih ran na svojo mrho tudi cigan Mtjo, telesu in izgubila obe nogi in' da jo prodp — bogme — zft eno roko. Mrtvo mater so ta- drage pare. Ponujal pa je koj prepeljali v mrtvašnico, za nizko ceno, za dva tisoč težko poškodovano hčerko j kron. In je kmalu našel kup-Alojzijo pa z vlakom v ljub-;ca; udarila sta in cigan je Ijansko splošno bolnico. Nje- shranil denar, novi lastnik pa se je odpravil z mrho proti domu. Toda kakor j? že no stanje je bilo brezupno in je v resnici po kratkih mukah še istega dne umrla za navada sejmarjev, se je tU poškodbami. Vzroki' strašne, ta seljak med potjo .ustavil v nesreče sicer še niso pojas- gostilni; mrho je pustil zunaj njeni, očividno pa ste mati in privezano. Pa nanese slučaj hčerka postali žrtev lastne ali kaj, da ti primaha po isti neprevidnosti. I cesti tudi cigan Mijo. Ej, Hrvatski Sokol v Zagrebu pred gostilno ugleda mrho, ki zopet dovoljen. Na interven- je še pred par urami bila nje-cijo novega pokrajinskega gova, sedaj pa je tako le za-namestnika v Zagrebu je no- puščena in brez nadzorstva, tranje ministrstvo preteklo Milo se mu storf pri srcu, od-leto razpuščenim separatisti- veže kobilico, zasede jo in čnim zagrebškim društvom zdirja po cesti v deveto deže-"Hrvatska žena". "Katarina lo cigansko . . . Tudi seljaku I__________o _______ Zrinjska" in "Sokol" na Wil- je postalo hudo v jfuši, ko je nil Milan z motiko,'a žena je sonovem trgu zopet dovolilo opazil, da mrhe ni več. A ni pobegnila v kuhinjo in potem' delovanje. Vse premoženje mu bilo toliko žaf za njo, v skrajnem silobranu pogra-|in bivši prostori so bili ime- temveč za dvema tfsočako-bila za kuhinjski nož in se novanim društvom zopet vr- ma, za katera gaje opeharil pričela z njim braniti. Zabo- njeni, (ciganasti cigan Mijo . . . dla mu je najprej nož par-1 Zdravstveno stanje v Ljub- Ljubavna žaloigra dveh krat v roko, da je izpustil ljant Glasom uradnega zdrav- mladih zaljubljencev. V za- in kftMJ rta zelo neprijetna simptoma. D« preprečil« tqji pootyodioo ▼umit* Severa'* Cough Balsam, Id prinala zaieljeno In hitro pomoč. Imajte ga pri roki t hiši za zimik* Cona tS in 50 cantor. Vpralajta po lekarnah. ■a lota IMS | ja natisnjen. Dobo aa po vseh le-karnah zastonj, ali pilita nam. W F. SF.VERA CO. CEDAR HAPIDS, IOWA motiko, potem pa mu z enim udarcem prerezala grlo. Mož Vukica pozneje §e s kolom, ki je ležal" pred svinjakom, pijanemu možu razbila lobanjo, tako da so se možgani razlili po zemljf. W. K. DRUG COMPANY EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu. Najboljša zdravila, točna po-itrciba. St Ctair Ave. in Addison Rd. JOHN KOMIN, lekarnar. stvenega izkaza se je v mest- grebSkem parku TuSfcancu so _____________ ni občim" Tjubljanski v dobi pred tednom našli ustreljeno se je, ves'obfit s krvjo, zgru- od 7. do f3. januarja rodilo lepo Šestnajstletno mfaden-dil na tfa in padel tik pred 30 otrok, umrfo pa Je 17 mo§- ko Zoro Markovič. Nedaleč svinjak. V strahu, da bi raq-jkih in f3 žensk, skupaj torej od nje je ležal samokres, jeni mož morda še vstal, je 30 oseb fn sicer: 6 oseb za Pismo pa, ki so ga naSli pri j jetiko, 3 za srčno hibo, 3 za "jej. Je posvedočilo, da je šla i rakom, 2 za možgansko kap- v smrt zaradi nesrečne fju-jo, 1 za živfjensko slabostjo, bežni. Ljubila |e osemnajst-1 za davico, 13 oseb vsted letnega Milana Marina. Toda drugih naravnih smrtnih vz- njeni starši so zaenkrat še Po izvršenem činu se je rokov, 1 pa vsled slučaje nasprotovali njuni zvezi, nesrečna žena sama takoj ja- smrtne poškodbe. Na natez- MIada zaljubljenca sta se vila orožnfleom. ki so jo od- Ijivih boleznih je obolelo 8 menda dogovorila, da pojde-peljali v Osjek, a bo nedvo- oseb: 4 na davici, 3 na škrla- ta skupno v smrt in je Milan mno od porotnikov oprošče- tiči in 1 na ošpicah. najbrž ustrelil njo, ko pa je na. I Prenos v Judenburgu pomeril na sebe, mu je ustreljenih vojakov bivšega zmanjkalo korajže in je po-AMEHIŠKA KINEMA TO- 17. pegpolka. Začetkom maja begnil. Proti njemu se vodf GRAFIČNA INDUSTRIJA, leta 1918. je medf vojaštvom preiskava, ki pa doslej še ni bivšega sfoven. 17. pešpolka razjasnila žalostne in zago-New roffc (Jugoslovanski v Judenburgu na Štajerskem netne ljubavne drame. _ . Oddefek F L. I. S.) Statisti- nastal upor, ki je zahteval 6 v Ribnici pri Dolenji vasi čni urad trgovinskega de- žrtev. Te so bife po zaduše- ie pri ]pijači prišlo do prepira partmenta je nabral podatke nem uporu na podlagi raz-'med brati o tovarniških podjetjih v le- sodbe prekega sodišča ustre-glasom te stati- ljene in pokopane v skup- Dr. W. L Dembrow . ZDRAVNIK naznanja otvoritev urada na n, CLAIB AVI. VOGAL 71. ST. I'l 'T 'IT' 1 II.I l'l I I I-1U Govori rasna jezike. Uradna ure od 5. do S. zveCer in po dogovora. tu 1921, in stike je bito 127 zavodov, ki nem grobu na pokopališču v so se bavili z izdelovanjem Judenburgu. Da se počasti kinematografičnih slik. Njih spomin teh slovenskih voja-skupna produkcija tekom te- kov, ki so v borbi za svobodo ga leta se je cenila na čez 77 in v odporu proti avstrijske-mitjonov dolarjev. V to stati- mu nasilju izgubili svoje živ-stiko ni vštetih osem kine- Ijenje, se je osnoval v Ljub-matografičnih tovarn, kate- Ijani poseben pripravljam rih produkcija je znašala odbor, ki sestoji iz bivših manj kot $5.000 za vsako. vojakov 17. pešpolka. Ta od-Od teh 127 podjetij je 83 bor namerava skrbeti za pre-umetniških zavodov, ki pri- voz zemeljskih ostankov ob rejajo kinematografične sli- priliki upora ustreljenih vo-ke, in 44 tehničnih podjetij jakov iz Judenburga v domo-za razvoj pozitivnih filmov vino. Hoče tudi skrbeti, da se in druga tehnična dela. Prva preostalim priznajo primer-skupina se je bavila večino- ne preskrbnine. ma izključno s prirejanjem Lastno ženo aretiral. V slik, dočim laboratorijsko mariborski okolici je bilo te delo opravljajo samostojna dni nekemu hišnemu gospo-podjetja; pač pa imajo neka- darju ukradenih trideset ti-teri večji zavodi svoje lastne soč kron. Orožnik, ki je vodil podružne delavnice. V dru- preiskavo, je končno dognal, go skupino spadajo le ona da je vsoto ukradla njegova podjetja, ki se bavijo izljučno žena, s katero stanuje pri do-s tehnično stranjo kinemato- tičnem gospodarju. Preosta-grafične industrije. lo mu ni nič drugega, ko da Naljveč kinematografičnih je aretiral svojo lastno so-podjetij je bilo v Californiji, progo in jo izročil maribor-namreč 68; za njo prihaja skemu sodišču. To je sicer New York z 20 podjetji in mučen položaj, ampak vestni New Jersey, ki jih ima 13. 1 Skupno je ta industrija imela v službi 10.659 ljudi, in skupna letna plača istih je znašala $37.693.000. kar je seveda jako visoko povprečno razmerje, pač vsled ogro- j mnih plač nekaterih kinematografičnih "zvezd." Perdan in brati Tekavc. Starejši brat Perdan ie dobil z nožem stmek v roko in je vsled izkrvavitve še istega dne umrl, mlajši brat Anton pa je biT, težko poškodovan na roki in glavi, prepeljan v ljubljansko bolnico. Krvoločna napadalca Anton in Franc Tekavc bosta odgo^ varjala pred poroto. V Ilirski Bistrici je umrla gospa Terezija Tomšič, mati odvetnika dr. Josipa Tomšiča. Bila je zelo blaga in dobra žena ter je kot taka daleč naokrog uživala splošno spoštovanje. Blag ji spomin! Ljubljana dobi brezziČno brzojavno postajo. Poštna uprava namerava ria Barju pri Ljubljani zgraditi veliko moderno postajo za brezzični brzojav. Aparate dobi iz reparacij od Nemčije. Z zgradbo se prične spomladi, da bo postaja dovršena že tekom tega leta. IftČEM SVOJEGA prijatelja JOHN KUNAVER, ker mu imam »poročiti vaine stvari. Prosim gat da ae aam zflasi, ker sicer sem prisil)en obljubiti nagrado tistemu, kt mi sporoči njegov naslov. Mogoče ima sedaj drugo ime. Jakob Turk, 1315 - ,1 E. 55th St. Cleveland, O. (10) K DOMOVINE. Strašna železniška nesreča pri Rakeku. Mati in hči mrtva. V četrtek dopoldne se je v Ivanjem Selu pri Rakeku zgodila težka železniška nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Marija Urbas in njena U letna hčerka Alojzija iz Ivanjega Sela sta nesli mleko na trg. Hoteli sta prekoračiti železniški tir, kjer sta se ravno križala dva vlaka. Enemu šta se sicer srečno umaknili, pri tem pa ju je zagrabil drugi stroj in vrgel z vso Silo ob železniški Influenca napade ljudi nanagloma. Težak mraz, bolečine v glavi, hrbtu in rebrih, v muskulaturl, mrzlica in aplolna slabost so znaki te bolezni. Kaj ]e za storiti ? Oatanlte v postelji aH vaaj doma, dokler traja bolezen in vzemite SEVEROVE TABLETE Z* PREHLAD « GRIPO. Ravnajte se po navodilu na paketu. Cena dOc. Dihalni organi ao skoro vedno prizadeti In |e pametno imeti doma pri rokah \ . SEVEROV BALZAN ZA KAŠELJ Cena 25c in 50c. Grlo večkrat boli, toda ola)iava pride kadar se rabi SETEROV ANTBEPSOL in se i njim iapira grlo ali noa, a čimur ae očisti votlino klic. Cena 35c. Zgornja zdravila ao naprodaj v lekarnah. Vedno vprašajte za "Screrove" In ne vzemite drugih. V. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA DEBELI PRASCI naprodaj prav z delete. Vae mere in tete, živi in dreairant Nadzorovani od mesta. Se vam pripeljejo na dom, Najnlije cene. Pridite v pondeljek ali četrtek in izberi«« svoje. F. H. HEINZ, atop 150 Shore Line, Willougby kara. Phone Wickliffe 106-L. (Feb. 20.) LMmNmiiiniiiiitniiiiiNiiimtiiiniiitnii Randolph 1052-W. F.R. Vsa plumberaka dela, popravljanje cevi in kanalov. Naie telo je trpelno in cene nlzkfc 1128 E. 66th SI. *IUUIHINUIIIIIIIIHIIIttllUIIHU1IUIttlll* KANARČKI! Imam se nekaj kanarčkov in samic, katere žefim prodati vsled premalega prostora« Ugodna prilika u one, ki želijo rediti ptiče doma. Prodam tudi kanarčke, ki ao ie spar jeni. Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10. zj do pop., ob sredah tudi zvečer. F. E. LUNKA, i 1090 E. 66th St. (zgorej). Imam v zalogi tudi naj- 1 boljše zrno za hranenje ptičev ter druge potrebščine za njih vzdržavanje. Za saneelJiTO delo fal A. J. BUDNICK & CO. 6703 ST. GLAIR AVE Randolph 3380 Ree. Nottingham 2JS-M Odprte med tednom de ft. zvečer v sobote do t. zvečer. (m.f) LOT NAPRODAJ, 45*300. Na Ui je obdelana trta, tndl veda, kanal in tlak. Ivan Ave. v Euclid, O, ae na 21800 Ivan ave. En- O. (18) Vprag ■"J "i i RAZW0TER08TI Egipčanske Stari Egipčan^ so cc mumificirali in mumije ahranjevlli y zidane grobnice, nad katerimi so zgradili palače, piramide ali nekakšne katakombe. Mumificirali je so izvrševali posebni zavodi na levi strani Nila. Sodelovali so duhovnik, uradnik in umetnik. Treba bilo plačati različne takse za lične načine, za boljše in lepše poslikane krste in za boljše ali slabše blago, v katero so trupla zavijali. Višek spretnosti in lepote v mumi-ficiranju so dosegli Egipia-njevdobi 1. 1580. do 1205.' pred, Kr. Truplu so vzeli drob in možgane ter oboje posebej preparirali za grob. Notranjost trebušne votline in lobanje so izmili s cedrovim vinom ter ju napolnili s platnom, namočenim v olju in s kosi dušeče smole. Vse truplo so nato pokrili s tenko plastjo asfalta, tako da zrak nii imel nikjer dostopa. Tako pripravljeno truplo so ovili z ovoji, ki so bili do 200 m dol-.gi. Munificiranje je trajalo ffO dni. Nato so truplb položili v krsto in ga poslali domov, kjer je ostalo do pogreba. Ceneje je bilo mumifici-ranje, ako so votline trupla napolnili s peskom in ga prej izmili s salpetrom, a vse truplo ovili s cenejšim blagom. Namen je bil, truplo ohraniti neizpremenjeno, da dobi duša lahko popolno telo, ki je Vendar novo. Ako truplo ni celo, tudi djuša ne dobi celega novega telesa. Taka je bila vera . Tej veri so Egipčanje žrtvovali velike vsote Zato so njih mrtveci ostali po več tisočletjih pač izsušeni, a prav dobro ohranjeni. Nekatere mumije so obdržale celo obraz malone nepremenjen. Žalostno je le, dji radovedna znanost niti niti mrliče v ne pušča v miru, nego jih vlači izpod piramid In iz grobnic *na dan ter razstavlja odvite [ in razrezane mumije kot zanimive predmete po muzejih. Nenavadna tožba in še bolj zanimiva razsodba. V malem francoskem mestecu je prišlo nedavno do zanimive pravde. Neka krava je na poti na pašo pobrala z neke klopi komadič zelenega sukna. To bi še ne bila taka nezgoda, ampak v sukno je bila zataknjena igla, ki je povzročila, da je krava — poginila. Lastnik krave je celo stvar prijavil sodišču z zahtevo, da Ustnica sukna plača odškodnino za poginjeno kravo. A, lastnica sukna se tudi ni dala kar tako ugnati v rog in je s svoje strani vložila tožba za odškodnino snedenega sukna. Okrajni sodnik, ki je imel reševati to zapleteno zadevo, je po dolgem premišljevanju izrekel sledečo salomonsko razsodbo: Lastnica sukna ne more biti odgovorna za kravino smrt, ker ni mogla slutiti, da J)o krava sukno požrla. Lastnik krave pa zopet ni dolžan fiačati sukna, ker končno vendar ni odgovoren za vsak gibljaj svoje živine. Po vsem tem je umni sodnik zaključil, da je nezgodo zakrivil pastir, ker ni dovolj pazil na poverjeno mu živino. Ker pa ubogi pastirček ne -premore stroškov za take drage procese, ostane krava mrtva in komadič sukna neplačan, čuvaj otroka pred nesnago! Kadar otrok že sam leze po vseh štirih in je že tik pred tem, da bo shodil, moraš zelo paziti nanj., Tak otrok j prime za vsako stvar, če je še tako nesnažna, in jo nese rad v usta. Zlasti ne pusti kobacati otroka po umazanih tleh, kjer si v blatu, polnem raznih bolezenskih kali, umaže roke, katere potem obli2e. Ker se pa otrok mora gibati, tj zanj pripravljen čist r. Večina otroških bo-1 mi izvira iz nesnage, ker zanikrne matere pustijo otro-ka iz komodnosti, da počenja, kar mu milo in dra*o,' ne kriči. Ravno tako i i " . /i i matere često otroku, da ga potolažijo, dajo jabolka in ne slaščic*, a po blatu o že samof , ki ne more ni primerna lira nima otrok toliko zobov, da lahko je tudi grize. Vendar pa je glavno pri otroku da ga obvaruješ pred nesnago. Ako imaš otroke, je tvoja dolžnost, da ne ravnaš z njim kot s prašičkom v hlevu. Matere, ki so brezbrižne počenjajo zločin na svojem otroku. Zato je pač tudi potrebno, da si vsaka mladenka, preden se poroči dobro premisli, kako .breme vzame nase. Narod potrebuje močnega in zdravega naraščaja, ne pa kilavcev, ki so sebi in drugim v napotje. Kitajski brivci. Neki francoski list prinaša opis kitajske brivnice. Po njem sodeč imajo kitajski brivci precej drugačno strokovno usposobljenost kakor naši. Tam brivec namaže svojo stranko z mrzlo vodo in ko mu dodobra zamaže lice ker kitajski brivci baje nimajo baš snežnobelih rok — začne "polbirati" z ostrim nožem. Posel mu gre naglo od rok; od časa do časa namaže lice z velikim čopičem, kakršne pri nas uporabljajo pleskarji in zidarji. Kitajski brivci pa znajo obriti tudi celo glavo, kar je na Kitajskem itak domača šega, pa da pri tem ne porabijo niti kapljice vode. Britje brez vode je seveda cenejše kakor britje z vodo, toda Francoz ne pripoveduje, kaki občutki se pola-ščujejo onih siromakov, ki si dajo obriti glavo nele brez mila, temveč celo brez vode. Suhe Angležinje.- " Angležinje so v večini suhe in koščene ter morajo na račun svoje mršavosti Cyti marsikatero pifcro. Nedavno pa se je tudi zanje pojavil novi Mesija, Neki londonski specijalist za žensko lepoto je objavil v Časnikih, da je iznašel popolnoma zanesljivo sredstvo za odebelitev suhih devic. Ta izumitelj drži svoj izum zaenkrat v popolni tajnosti, garantira pa,»da se sredstvo mora obnesit, ker so se že prvi poizkusi popolnoma obnesli: tri suhljate dame, .katerim je vbrizgal svoje novo sredstvo, so preko noči pokazale napredek odebelosti. Ta operacija baje ne povzroča nobenih bolečin, — razen v žepu, ker stane okrog 200 tisoč kron. A navzlic temu so bogate angleške suhljače bile vse blažene, ko so čitale to odrešilno novico. Madeži od rdečega vina se lahko odpravijo, če se na-mažejo z navadno svinjsko mastjo, ki ne sme biti slana, in se čez nekaj časa dobro z milom operejo in izdrgnejo. ■ .izlili VABILO! Kdor hote pristopiti k •»»•mu Mj vnftjlb d mitov v Clevelandu, fe vab le m I *o, to- pocenf aostl ee KAČAR, ■ <*> NAZNANILO* Dr. Sv. Cirili« in Metod«, it. 18. S. D. Z. naznanja, da ima proeto vstopnino za mesece februar, marc in april. Vsakdo ima lepo priliko, da postane Clan dr. in S. D. Zveze akoro brez svakih stroikov. Za nsdaijna pojasnila vprašajte društvene uradnike. ODBOR. NAZNANILO. Dr. Mir, it. 10. SDZ je sklenilo na svoji mesečni seji prost vstop za nove kandidate, za tri meječe, februar, marc in april. Ker je zdravniška preiskava brezplačna, se torej nudi vsakemu zdravemu rojaku izvanredna prilika, da lahko postane član našega društva prav z malimi stroški. Pričela se Je kampanja pri S. D. Z. in apeliram na društvene član«, da vsakdo stori avojo dolžnost in pridobi čim več aovih člsnov zs S. D. Z. Pozdrav! L. CRDEN, tajnik, (Mo. 37) IŠČE SE DEKLE so 4717 St. Clair ave. hišna opravila. (20) POZOR! Naprodaj je vsa opravi za gostilno. Jako dobro blago, ki se dobi po nizki ceni. Naprodaj je tudi močna, izvrstna jeklens velika blagajna, ki je pripravna za vsakega trgovca. Dobi se po nizki ceni. Za naslov vprašajte v uradu liata. <20) SPREJME SE tri fante na stanovanje in hrano ali brez hrane. Vpraša se ns 15314 Dsniel ave. (20) IŠČE SE tfodH MM« MARA ali MARIJANA G RT, rojena Schneider, v Skofji Loki, aU naj se oglasijo tudf njene hčere Mary ia Katk. Ako pa kateri rojakov ve, kje se nahajaj« te rojakinje, naj bo tako dober in irtftLftru? za poročat! iz star« gEhmr, 1748 E. i I*ČE SE PERICA, da bi Jemala perilo na dom. Poizve se na 6303 Glasa ave.__ (10) ŠTIRI SOBE SE ODDAJO v najem. 1007 E. 03rd St. ^^ (18) POŠTENEGA FANTA se vzame na hrano ln stanovanje. 1304 E. 53rd St.____ (10) NEVESTE IN DRUŽICE! Olajšano vam bo takoj! Gotova je ta, da ko se bliža dan poroke, ima nevesta vedno večjo skrb in naposled glavobol radi velike skrbi, kje da bi dobila vso poročno opravo, in ravno to je z družico. Nevesta, družica! Mi imamo pomoč zato in olajšano vam bo v istem tre* nutku, ko stopite v naše prostore ter zagledate ogromno zalogo raznih ob-' lek, vencev, pajČolanov, lepotičja in sploh vse, kar je potreba za nevesto ali družico. Popolnoma vas opravimo, od nog do glave, spodnjo in gornjo < opravo. Skrbi in glavobola ni več ko zapustite našo trgovino, kajti prepričani boste, da ste dobili kar Želite po zmernih cenah, dobro blago in prihranili ste si denar. Na dan poroke vas brezplačno ščesamo in opravimo. Ne dvomite o nas temveč pridite samik nam in se prepričajte, — na razpolago smo vam vedno. GRDINA'S SHOPPE 6111 St. Clair Ave. Ali se zanimate, da bj kupili hiio, ali hočete naložiti denar v zemljifiču. Pridite k nam. The Realty Service Co. 609 Swetland Bid«. Tel. Prospect 4054 - x-143 Naznanilo preselitve. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo brivnico iz 6026 St. Clair ave. na 5207 St. Clair ave. Zahvaljnjem se vsem prejlnjim odjemalcem za obilen obisk ter se priporočam še za nadalje. LOUIS ULE, slovenska brivnka 5207 St. Clair Ave. (iS) 'NIČ MLEKA, NIČ MOŽA* Spisal C. Houston Goudiss Izdajatelj "The Forecast", ameriiki maedzin za hrano, ustanovitelj "The Forecast School or Cookery; direktor Mleko je malta ali podlaga vsega tiveia, ki je potrebno za telesen razvoj, moč in zdravje Poznano je kot znamenit razvijalec in branilec. To vam Je hrana, ki se najlaije prebav-lja izmed vseh jedi, kar jih Človek pozna in oakrbuje potrebne snovi, za gretje in rast človeškega telesa —ma ičobo, carbohydrates, protein in mineralne soli. Se noben človek ni dorastel brez mleka, toda vseeno je zanemarja mnogo odraatlih, ker je sploftno razširje na napačna misel, da je mleko name njeno le za otroke. V resnici je mleko več kot meso; boljie kot kruh. Je ono, kair omogo-čuje otroku, da se razvija In ne samo da reate. Kakor pri otroku je potrebno tudi pri odrastlih, da obdrži telo v ravnotežju ter pomaga driati Slovel ko maiinerijo v gladkem teku. Mleko mora biti torej viivano od vsakega moikega, ionske in otroka vsaj enkrat na dan v eni ali drugi obliki. Do triinlestdeset let nazaj, ko je Gail Borden revoludjoniral kravino dobroto človeški družini, a tem da je spretno odvzel mleku skoro vso vodo nakar je steriliziral in spravil v kante preostanek, je bilo mnogo zaprek dobiti Čisto in zanesljivo mleko za milijone ljudi. Mleko, katerega dela Borden predstavlja polstoletno delo, da se pripra- vi hrano, ki vedno uspe. Borden's Evaporirano mleko je čisto kravje mleko z dežele, a smetano In vsem. Val grocorlat plača rajli malo več za Borden'a mleko ker ve. kako neizmerno- se pazi pri pripravi iste Ea; oa ve da le člato in varno mleko, I bo zadovoljilo njegove najbolj natančne odjemalce. Kupite mleko, na katero ae lahko zanesete. Tiskano z dovoljenjem 'Forecast' January 1021 Copyright, 1020 by C. Houston Goudiss. Dvzwetkfoo, petdesetletno, MfaHMwo ft sedemdesetletne starostno nwirov&nje. a) Dvajaet-letno življensko zavarovanje pomenja, da kdor plačuje aseemente v smislu tega razreda za dobo dvjaot let, je oproščen vseh nadaljnih usmrt-ninskih asesmentov za vodno, In ko poetane sedemdeset let etar, se mu na iahtevo Izplača cela rezom njegovega certifikata kot Odpravnina. b) Petdesetletno iivtjeneko starostno zavarovanje pomenja, da član toga oddelka plačuje aaeamento v smislu svojega razreda, dokler no postane petdeset let star, nakar preneha plačevati uamrtnlnske aseemente za vedno, in ko poetane sedemdeset let atar, se mu na zahtevo Izplača odpravnina kot pri dvajsetletnem življenskem zavarovanju. Kdor je nad Štirideset let star, upoštevajoč bližnji rojstni dan, no more postati član tega oddelka. c) Seatdesetletno živijeneko zavarovanje pomenja isto kot petdesetletno; razlika je, nižji asesment In doba plačevanja asesmenta do šeatdeeetega leta. Kdor hoče vstopiti v ta oddelek, ne sme biti nad petdeset let stir, upoštevajoč bližnji rojstni dan. d) Sedemdesetletno življensko starostno zavarovanje pomenja isto kot petdesetletno; edina razlika le nižji aseement in doba plačevanja. Kdor hofie vstopiti v ta oddelek ne sme biti npd petlnpetdeset let atar, upoštevajoč bližnji rojstni dan. e) V slučaju smrti Člana kateregakoli gori navedenega oddelka, In ki je bil za časa smrti v dobrem stanju pri Zvezi, se izplača dedičem zavarovalnina, označena na certifikatu na iati način In pod istimi pogoji, kakor vse druge usmrtnine pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. . LESTVICE IN ODDELKI ZAVAROVALNIN. TISOČ DOLARJEV. jifr n iTiTifVr riiih m rrirv - • — , Tako poeej»o oev i S2LI1 iz re?i d Letnice 20 letno 50ietno 60 letno 70 letno 18................ ..............$1.60 $1124 $1.14 $1.09 17................ ............... 1.03 1.28 1.17 1.12 1.32 1.20 1.14 1.37 1.23 1.17 1.41 1.26 1.20 1.46 1.30 123 1.52 1.34 126 V. 58 1.38 129 < 1.64 1.42 1.33 1.71 1.46 1.36 1.78 1.51 1.40 1.87 1.57 1.45 1.96 1.62 1.49 12.06 1.68 1.54 2.17 1.75 1.59 2,30 1.82 (1.64 2.43 1.80 1.70 #.59 1.98 1.76 2.77 2.06 1.82 4.98 2.16 .1.89 3(21 2.27 1.97 3.49 2.38 2.05 3.81 2.51 2.13 4.21 2.65 2.22 4.09 2.80 2.32 2.98 2.43 3.17 2154 3.39 2.67 44................ ............... 2.96 3.63 2.80 &01 2.95 424 3U1 47................ ............... 3.26 4.61 3.28 5.05 3.47 5.58 3.68 50................ ............... 3.62 6.23 $91 51................ ............... 3.76 4,18 52................ ...............3.91 i 4.46 53................ ............... 4.07 4.75 • 5.06 , 5.3fl[ plačljivemu ► od plačljivega zaseka, m »mi dediču: v slučaja, da član zahteva « ftiml iih ft m I vr*w4 mliiila tiA ffcjkanti tanek izroči članu/ ' P1 loto'ali d^ f^**^SuFtSfmh__ zacija prejme zadoetne dokaze, da Je član, prod Izpolnjenim lotom, poetal radi poškodbo aH bolezni popolnoma nezmožen za vsako delo. nsjsibo za plačilo ali dobiček, mora vrhovni odbor na piameno prolnjo člana. (ali če je član umobolen, na pismeno prošnjo njegovega postavnega varuh«), oprostiti takega člana od plačevanja nadaljnih usmrtninskih aaeo-mentov. Nadalje mora dovoliti Izplačltev vsako leto takemu članu eno deoo-tlno zavarovalnino, označeno na njegovem certifikatu, skozi dobo sedmih let a pripombo, v slučaju, da član umrje predno le sprejel vaoh sodem plačnln, oe ostanek omenjenih sedmih plačnln Izroči njegovim dedICem kot tumrtnlna Kadar jo sedem desetin zavarovalnine, označene na prvotnem certifikatu Elačanlh, bodisi živečemu članu, ali pa živetemu članu in njegovim dedičem ot usmrtnina, potem ae vse obveznoeti organizacije napram takemu certifikatu prenehajo. V veeh slučajih, kadar organizacija prejme dokaze o popolni nezmožnosti člana, lahko vseeno, od časa do Časa, in kadar hoče, toda ne več kot enkrat na leto, zahteva od takega člana dokaze, da je član ie vedno onemogel. V alučaju, da član ne poda omenjenih dokzov, ali ako le razvidno, da Je Man postal zmožen za kakoršnokoll delo, najslbo za plačilo ali dobiček, potem ee takemu Članu njegov letni delei ustavi. Nato mora član zopet pričeti plačevati aseemente kakor pred onemoglostjo. Letni deleži, plačani v času onemoglosti se smatrajo kot predplačilo in znižanje zavarovalnine na prvotnem certifikatu. Poznejši usmrtnlnski aseementi, kakor tudi odpravnina, znižajo sorazmerno z znižanjem usmrtnine. Od člana se ne »me zantevati plačanja asesmentov, katerih je bil oproščen za časa onemoglosti. Vzroki popolne onemoglosti niso omejeni, vendar pa sfe smatra kot po- fiolnoma nezmožen v smislu teh pravil vsak, kdor izgubi vid obeh očes, kdor zgubi obe roki nad zapestjem, kdor izgubi obe nogi nad členkom, kdor izgubi eno celo roko in eno celo nogo. Po naročilu IV.. rodne konvencije glavnemu odboru S. D. Zveze, da preštudira novi načrt zavarovanja članov in članic Zveze, naznanja glavni odbor, da je podrobno preiskal ta novi način zavarovalnine in sklenil priobčiti vse podatke vjavneeti članstvu v naznanje. Članstvo ae opozarja, da natančno prebere ves načrt, lestvico in rasne določbe. Aprila meseca se vrU poteši splošno glasovanje članstva, ali naj Zveza sprejme ta sistem ali ne. Povdar-jati je treba, da se sistem upelje, ako glasuje nadpolovična večina članstva za to, oziroma kakor določajo pravila za splošno glasovanje. Ako je novi sistem sprejet, to ne pomeni, ds se bo moral vsak zavarovati po tem sistemu, pač pa se zavaruje sli ostane zavarovan lahko tudi po starem sistemu sli po obeh. GLAVNI ODBOR S. D. Z. Certifikati se izdajsjo za $150, $300, $500, $1000, $1500 in $2000. 1) Vse oaebe, ki so že, ali ki v smislu Zvezinih pravil postanejo člani SDZ., in ki žele plačevati redne aseemente na podlagi gornje lestvice in v smislu svojega razreda za dobo dvajset let, ali dokler ne postanejo 50 ali 60 ali 70 let stare, so deležne pravic in ugodnosti, kakor določeno v naslednjih pravilih. 2.) Tisti, ki so že člani SDZ. in se žele zavarovati v kateremkoli gornjih oddelkov, se morajo podvreči naslednjim določbam: a) Ne smejo biti nad 55 let stari, upoštevajoč bližnji rojstni dan. b)) Morajo plačevati asesmente kot bi na novo pristopili k organizaciji. c) Ako s pristopom v katerikoli gori navedeni oddelek povišajo dosedanjo usmrtnino, se morajo podvreči zdravniški preiskavi. 3.) Vsakdo se lahko zavaruje v kolikor oddelkih ae hoče, toda svota skupne zavarovalnine ne sme presegati svote, določene po Zvezinih pravilih. 4) Vsak član, ki lastuje certifikat izdan na podlagi gornjih lestvic pet let ali delj, lahko vrne avoj certifikat ter namesto istega sprejme nov certifikat za znižano zavarovalnino, ki .se bo ob njegovi smrti plačala označene« mu dediču ali dedičem na isti način in pod istimi pogoj, kakor se plačujejo vse druge uamrtnine v tej organizaciji. Tak član bo, v zadostilo radi znižane zavarovalnine prost vseh usmrtninskih asesmentov tega oddelka za vodno; toda v vseh drugih dolžnostih in obveznostih ostane član podvržen do smrti. Svota znižane zavarovalnine mora biti taka, kakoršna se nahaja v ta-bularni rezervi, proračunjeni na podlagi American Experience Table of Mortality ob času znižanja. 5) . Namesto gornjega se lahko izda članu, lastujočemu certifikat, izdan na podlagi gornjih lestvic, pet let ali delj, nov certifikat za isto svoto, kot je označena na vrnjenem certifikatu, se bo pa izplačala le v alučaju, da član umrje v določenem času. Ako pa član preživi določeni čas, potem njegov [ certifikat izgubi vso veljavo in dolžnosti ter obveznosti organizacije napram takemu certifikatu potem popolnoma prenehajo, in nobenim zahtevam ali prošnjam, ki se nanaiajo na tak certifikat, kakor tudi na prvotni vrnjeni J certifikat, se ne sme ugoditi. Določeni čaa pomenja čas, predpisan v tabular-nem sesznamku, proračunjenem na podlagi American Experience Table of Mortality ob času izpremembe. j 6) član. ki laatuje certifikat ,izdan na podlagi gornjih lestvic, za dobo petih let ali delj, in opusti plačevanje asesmenta ali drugega dolga in ne napravi prošnje za zopetni sprejem, ter se ne podvrže pogojem, določenim za zopetni sprejem, kakor določeno v Zvezinih pravilih, se absolutno smatra, da je sprejel novo pogodbo za znižano zavarovalnino, za katero bi bila orga- ■ nlzacija izdala nov certifikat, ako bi bil član izpolnil določbe, predplaane v členu 4. teh pravil. V tem alučaju bo organizacija plačala ob smrti člana, dedičem svoto znižane zavarovalnine; toda organizacija ne bo plačala orne-' njene uamrtnine, ako član ni izpolnoval vseh drugih določb, predpisanih v členu 4. teh pravil, razven določbe o vrnjen ju prvotnega certifikata. 7. V slučaju, da je katerikoli član, na podlagi Zvezine ustave ali pravil, izvzemši neplačanja asesmenta, izključen iz SDZ., sme vrhovni odbor ponuditi takemu članu v denarju posojilno vrednoet njegovega certifikata, ob čaau izključitve, kot odpravnino. V tem alučaju Zvezine obveznosti napram takemu članu prenehajo za vedno, naj je ponudba sprejeta aH ne. I 8) Ob izpolnitvi sedemdesetega leta, ali katerekoli viije staroatl lastnik certifikata, izdanega na podlagi gornjih leetvic, lahko sprejme polno rezervo certifikata v obliki denarne svote kot odpravnino, ako vrne certifikat v svrho črtanja; ako pa član organizaciji kaj dolguje, se mu dolg odšteje od omenjene svote. 0) Vsak član, ki lastuje certifikat, izdan na podlagi gornjih lestvic, pet let ali delj, si lahko spoaodi na svoj certifikat, brez vsake druge varšči-ne, svoto, določeno v tabularnem seznamku, proračunjenem na podlagi American Experience Table of Mortality. Svota posojila ae določi z oz from na staroat člana ob času prvotnega vstopa v ta oddelek in z ozirom na število let ko bi bil tak certifikat v veljavi ob prihodnji letnici datuma na certifikatu, i Visokost obresti določi vrhovni odbor. Predno se posojilo izda, mora tak član. plačati naprej do prihodnje letnice datuma na certifikatu obreati ter vse redne in izvanredne asesmente. nanašajoče se na ta oddelek, član mora izročiti vrhovnemu uradu svoj certifikat v svrho potrebnih podpisov ter tudi podpi-; sati druge listine, prirelene v ta namen. Posoiilo z morebitnimi obrestmi; vred poetane takoj plačljivo na zahtevo organizacije, ako je kateri poznejši asesment, redni ali Izvanredni, neplačan v tridesetih dneh po času, ob katerem bi moral biti plačan. V slučaju smrti takega člana, ali ako tak član zahteva odpravnino, in tak član le ni vrnil posojila izdanega mu na gornji | način, tako posojilo z morefitnimi obrestmi vred se smatra kot prvi dolg EDINA ZALOGA PRAVIH Lubasovih harmonik v Ameriki. Po zmerni ceni. Pišite po cenik ali pridite oaebno. •tli SL Clair Ave. Cleveland. O. jos modi; Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St DOM NAPRODAJ. sa $2800. Takoj $500, 5 sob, bssement in podstrešje. Blizu stop 127 Shore Line. Hiša zs 2 družini, 8 sob, samo $5000. Takoj $1000 drugo kot rent. 8 sob, basement is fames. Lapa hiša za $4500. Samo $1500 ta iMHMiiimmtmuiiiiiiiimtmtiiiiiiiiiiii' JAVNJI RAZPRODAM Mi smo kupili 122.000 parov U. S. vojaških Munaon čevljev, mere 5*4 do 12, kar Je bila cela zaloga enega največjih U. S. kontraktorjev za čevlje. Ta čevelj je garantirano ato-procenten iz eolldnega usnja, temnorjave kože, garantiran proti 'prahu in vodi. Prava vrednost teh čevljev je $6.00. Ker smo mi pa kupili vao zalogo, lahko nudimo te čevlje javnosti po $2.98. Posilite pravo mero. Plsčajte poštarju, ko vam prlneae ali pošljite money order. Ako nlate zadovoljni, z veseljem povrnemo denarje, ako zahtevate. National Bay State Shoe Company 296 BROADWAY, NEW TORE, N. T. lllllllltlllllllllllllllllllltNlllllflltllltlll koj, 6 sob, in Dva - ■ , lota. Pridite in oglejte si to C A. Gardner, 17816 ~ " " stop 127 in pol, Sho tie nf .J • mm mm jLagj lfjai KADAR SELITE ali ob vaakl priliki ko potrebujete pre-voinje. pokličite. se vam priporočam, da ne Dva tona White-truck na razpolago. Niake Rd. strežba. Prijazna pO- 90BN OBLAK, 1161 E. 61et St. ZAPOMNITE SL Poslužujte ae pri Vaših denarnih pošiliatvah vselej naše banke, katera slovi radi svojega točnega poslovanja in najnižjih cen ter ima najbolje in najožje zveze s staro domovino. VASI PRIHRANKI obrestujejo ee a 4% letnimi obresti, ako jih vložite pri na« na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Prodajamo lifkarte za vse linije. Preskrbimo potne liete za izseljence in "affidavits" za novo-naseljence. Pilite po navodila glede potovanja. FRJUIK SAKSER STATE tAl« 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Zr izšla je "GLAS in DOM" To je prva slovenska muzikalična revija. Obsega krasne skladbe za piano, petje ali ples. Slovenski sta-riii, ako hočete, da bodo vaši otroci znali tudi kakino slovensko pesem zaigrati na piano, kupite jim to knjigo. Cena samo 75c. Pri nas dobite tudi najnovejie slovenske role ter najboljše glasovirje in player piane, katere prodajam tudi na mesečna odplačila. V zalogi imam razne glasbene inštrumente kot violine, mandoline itd. Se priporočam. VIKTOR LISJAK 6404 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Arhitekt in generalni kontraktor, John Tucakovich Naznanjam bratom Slovencem, da sem bil Mri leta sa-poelen v minis tern trn gradnje v Belgrodu v vrsti tajnika, kot arhitekt Sedaj sem prišel sem in sem odpri urad na 62« SL Clair Avo^ kjer Izdelujem načrt« ia apeeiflkaciR kater« ae lahko dobi v najnovejšem sistema, najsibo amerikanaki ali evropski projekt in smdba. Imam 8 let ameriške prakse in 22 let evropske. Potrudil ee bom, da najfinejšo poatrešem mojim odjemalcem, tako a načrti, delom in cenami. Se ie naprej zahvaljnujem onim, ki me okličejo. John Tucakovich Arhitekt in generalni kontraktor 6aoa ST. CLAIR AVE. Frank J. Lausche —* od-VmtniK Čez dan ae oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob pondeljkih, sredah in petkih veter od 6:30 do 8. ae oglasite na 6iai ST. CLAIR AVENUE Randolph 75x0 c % Potrudite se sedaj, ker ne dobite tako kmah zopet ugodne prilike. Imam v resnici veliko zalogo, katero želim znižati Se priporočam za obilen obisk. 6107 ST. CLAIR AVE NAJ8TAREJAI SLOV. POGRS Cleveland, Ohio. SAVOD, AMBULANCA. INVALIDNI VOZ. AVTOMOBILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTEVILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ SEGA PODJETJA. ANTON GRDINA t« I' ' "i «!* •(-. Tf? p ■ V t "V TT1 • Lenčika se ie bila vrnila s "Ali potrebuješ denarja?" solzami v očeh; zaman se je vpraSal je oče užaljen in gle- trudila razvedriti svojega že- dal v tla. nina in srce ji je stiskal strah, "Ne. Prihranil sem si v deda ne bi zavistna laž pognala setih letih/ toliko, da lahko korenin v njegovem srcu. Če začnem." pojasni vso zadevo, ali ne bo "Prepustim ti fočo če ho-mislil Tonček, da se hoče če$." oprati z besedami? če pa '"Za moj obrr ni priprav-molči, ali ne bo molčanje na." znak slabe vesti ?,Slutnja, kaj "Vsako besedo moram iz da premišljuje molčeči tebe vleči. Povej vendar kaj |eim" manj ju vidim," dejal je se je tebi alem. Pri ki in o teh vse .govori; o drugih, ki se vrnejo revni, je vse tiho." "Kaj pa Kramarjeva dva?" vprašal je Tonček. "Prevzetnost je velika," razlagal je Martin, "in raz-vlaka tudi; toda Albin je, mislim, Že zabil svojo Joto, In koliko je Adolfovega, se ne ve. Lansko leto je bil zelo pri kraju in je bil namignil učitelju, naj ne uči otrok tiste pesmi: "Pred nami boben ropota." Potem se je pa poravnalo in pogodil se je z upniki je zunanov aod. sv. "Slavite ga kakor cesarjevega." Par let sem. — Dvakrat, petkrat, Šestkrat. Jaz štejem, koliko bo atrelov. Prihodnji teden bo župnikov god, takrat bodo pa zopet streljati in sprožili še več strelov, ker se vedno kosajo med seboi." "A to vas precej stane 1" "Ugnati se ne da nihče in videl boš, da če bo nocoj razsvetljava, bo prihodnji teden tudi. / Žgurjeva gospodinja Katra jima je doma gostoljubno po- \amk\f za 50 odstotkov popusta in stregla in Tonček je kmalu zdaj je zopet na konju. Časti pestoval Blaževe otroke, kar ju vse, ne mara pa za nju je bilo posebno všeč gospo-nihče." , dinji in še bolj njeni mlajši "Jaz ju imam tem rajši, sestri Jerici. 4 ----- 1 "" ,ko ti "Kal spremljevalec, ji je gnala kri o materi in kako v lice in jo zmedla tako, da godilo." ni našla nobenega pravega "Ko je umirala mati, sem je všeč Jerica?" krčmar. dregnil je Blaž Tončka "'Ker ste plačali 20 kron, j komolcem, ko sta bili ženski ko vas je tožil Albin zaradi ostavili sobo. "Ali ni brhka? izraza. , s jaz spal poleg nje, tako da je razžaljenja časti." In gospodinja, to ti rečem, "Ogiblji se Albina!" je re- umrla res od vseh zapuščena.1 "Kaj tistih 20 kron! A kar kakor njena sestra, in doto kla za slovo in zopet zardela Meni pa se je godilo bolje ne-; je naredil Adoli prejšnjemu ima, in nobenemu drugemu kako si bo to go otroku, ki mu umre mati dacariu. teca ne pozabim ni-! je tako ne privoščim kakor ' i« ...i " D.i 1 .. Kt i ® 1%_tt___i-___« zaradi misli, razložil Tonček. ' in se oče ne briga zanj." Pri- koli. Nekega Dolinarja smo ' "To je moja skrb," je dejal povedoval je ob kratkem,! imeli — tam pri Logatcu je in razšla sta se. t kako je živel pri Vrbanu, ka- ( bil doma — tako dober in ve- Gledala je za njim, a on se ko se izučil kovaštva, koval v sel in postrežljiv človek je zamišljen .ni obrnil nazaj. | Ljubljani in v Celovcu, dok- bil, kakršnega ne dobimo tebi. Tako je hotel dobri Blaž prikleniti svojega prijatelja s hišo in z ženo na Šmarjeto; a Tonček, ki je premišljeval, Koliko je brhejši od me-' ler ga niso vzeli k topničar- več. Vedno Je premišljeval, če se ni bil s hišo prenaglil, ne," si je mislila. "Kako se jem. kako bi ljubem pomagal, in se ni 5e hotel dvojno vezati. mu bodo ponujale mlajše in j "In kaj sem počel jaz, tega ustanavljal je društva in za-; V kuhinji pa je tožila Jeri-premožnejše neveste, ki ga, nič ne želiš zvedeti?' I druge in govoril in svetoval :ca gospodinji, da nič ne skr- ile bodo mogle pol toliko lju- "Pozneje katerikrat," je na vse strani. Ženil se je pri | bi zanjo. "Ti si se tako hitro fyti kakor jaz, ki sem ga rada j dejal Tonček, *p°zdravil in Cenetovi Metki, ki se je pri omožila," je dejala; "fcame Ipiela, ko sva bila še otroka, Šel. ' Kramarju učila kuhati. Toda se pa nič ne zmeniš, dasi bom in mislila nanj in čakala ga | "Kramarjevih se varuj!" ne dolgo." o Veliki noči že 23 let stara." dokler ni prišel. Oh, neusmi- , vpil je oče za njim in obrnil, "Adolf jo je hotel sam uči- "Zakaj pa ne vzameš Mar-IJeni jezik, ki je zastrupil se proti svoji koči nad vasjo, ti," je dejal Martin. "To pa tina, ki se ti ponuja!" sladko srečo!" j "Prav se mi godi," trdil si na dacarju ni bilo prav." I "Ker je predolgočasen." VII. tihem, prav, da me prezira "Naj bo, kakor hoče," po-, "Kaj pa ta Tonček, ali ti je Tončku je bilo pri srcu, ka-( sin sedaj, ko me ne potrebu- vzela je mati. "Sporekla sta všeč?" kor da bi mu bil kdo zamazal j je, ker sem ga zatajil jaz ta- Se in toževala. V sodišču sta "Ne rečem, da bi ga ne spomin materin. Rotil se je'krat, kome je potreboval; Se potem nekako poravnala vzela," dejala je Jerica in na tihem, da je Albin zavi-,toda hudo je, hudo." ;in zopet občevala prijazno. 'sklonila se pomivat posodo. Tudi sinu so plale neprijet-| Dacar pa je bil tako nespa-i "Saj sta z Blažem prijate-ne misli po mladi glavi. "Kra-1 meten ali tako dober, da je 1 ja. Ta mu bo že dopovedal." marjevih naj se varujem! dovolil Adolfu pri neki ve- "Če mu bo le res?" Zakaj se jih ni varoval on?(Selici iztočiti par litrov neza- "Jaz mu bom precej na-Zakaj je bolj verjel njemu dacanega vina. Adolf pa haj-: mignila." nego svoji ženi,,bolj sovra- di! ovadit dacarja. Prič je "Toda, Katra," stopila je žniku nego prijatelju, bolj bilo dosti, utajiti se ni dalo sestra za njo, "mene ne štuli hudobnežu nego nedolžno- nič. Dolinar je izgubil slu- vmes!" sten lažnivec in da ni izgubil biser njegov nobene cene; a mirno čuvstvo je bilo skaljeno in iz kalne vode so kakor urhi pomaljale glave hude misli; in naj jih je pregnal še tolikokrat, takoj se je zopet tu in tam pokazala ostudna glava in z ostudnim zvokom premotila tihi mir. Zatrjeval si je, da ima tem rajši Lenčiko obrekovano od tak- sti!" Kakor muhe pred hudo jbo. Črez nekaj mesecev smo Sporazumno se ji je nabrali, da je utonil v Maribo-! smehniia sestra in ji požuga- uro so mu zopet silile v glavo Albinove besede. Zavil je v Frtinovo krčmo, Inega Človeka in da zasluži! kjer so ga veselo pozdravili, i zdrava in dobra, ne govoril kla po stopnicah preobleč tem večjo ljubezen preganja-] ker je bil Blaž hitro raznesel nj|iogo, a dela prav pridno kočemajko in opasat nov na nedolžnost; toda odkrižal j vest o njegovem prihodu.1 pft žibertu. Na mah pa jo predpasnik. Kmalu je zvedel se ni ljubosumnosti, ki se ga j Prisedel je stari prijatelj zgrabi, da začne tavati okrog Tonček od zgovorne deklice, je lotevala, ljubezni podo-i Martin, ki je bil tudi služil jn iskati Dolinarja. Zdaj ro-! koliko da je stara, da ima ru. Metki se je pa nekoliko la: "Dekle, dekle, dobro iz-zmešalo. En mesec, dva je j biraš." Jerica pa je bila stene govori j kla po bna kakor opica človeku. Če mu je naslikala domišljija prijetno življenje v prijazni hišici z ljubo družico, zagledal je za mizo, grom in strela! Albina, ki se mu je režal. Skrčil je pesti, zaškripal z zobmi in vroče mu je prihajalo, ne samo od solnca, ki je pfipekalo. Pospešil je, korak, čfL ubeži nestvorom domišljije ,ki so drli za njim kakor razdraženi sršeni. Pred vasjo ga sreča oče, ki je razprostrl roke, da objame sina; a Tonček se je umaknil, spomnivši se svoje matere. Potemnelo je staremu Hribarju oko, a rekel ni nobene hude besede, v svesti si svoje krivde; le zvok glasu je razodeval notranjo burjo. "Torej vi ste moj oče," je dejal Tonček in segel si v nedrje. "Mati je umrla* to veste." Oni je prikimal. "In kako je umrla, to tudi veste/' Mož je povesil glavo. "Naročila mi je, naj vas pozdravim in da vam je vse odpustila. In to vam imam izročiti." Privlekel je iz nedrja malo usnjato vrečico. "Poročni prstan, čist kakor takrat, ko ste ji ga nataknili na prst, in to pisanje, preklic starega Kramarja." "Prokleti Kramar!" zastokal je mož. "On je kriv naše nesreče. On me je pognal v Ameriko. Oh, pa tudi jaz sem kriv in zato sem tepen. Vrnil sem se, da se maščujem. Toda matere tvoje nisem dobil več" — prijel se je za glavo in pomolčal — "tebe ne; le starega grešnika na smrtni postelji. Njemu nisem mogel več do živega, toda Adolf in AJbin mi bosta plačala očetov dolg." Tonček je zmignil z rameni, češ, to ne bo odgrnilo materinega groba. pri vojakih, v domaČem pe- ma že zopet." snubca, za katerega ne ma- špolku in nosil za spomin br- Tonček je tiho prikimal in ra, in baš je začela pripove- ke, kadil ob nedeljah viržin- vprašal, kako da se Žgur dovati o Vrbanovih na Trati, ke in se prišteval izobraže- j druži s Kramarjevima. kjer je pred kratkim služila, "Obešata se nanj, ker nji- ko sta prihiteli Tončka po-ma ljudje nič prav ne zaupa-1 cledat in pozdravit stara Bojo. Zgurju pa, ki je pošte- štetovka in Zklarica. Nista njak. samo nekoliko ničemu- se ga mogli nagledati, kak- Pri nas ni razprodaja dostikrat, toda kadar je, tedaj«ljudje prihranijo lep denar. Razprodajo sem priredil, ker žetim narediti prostor za spomladansko blago. RAZPRODAJA TRAJA SAMO DESET DNE Sledeče so cene, po katerih bomo prodajali najfinejše čevlje tekom te razprodaje. f ŽENSKI ČEVLJI Prej. .6.00 in $7.00, sedaj en nor cpmA fUI In droga obuvala po skrajno znižanih cenah. AH 2 para za.........$4.00 NOSKI ČEVLJI: $6.00 in $6.50, sedaj samo po.................$3.75 Nekaj ženskega obuvala en par po ...................95c Fini moški čevlji samo .. .$4.95 ZA 0DRASTLE DEKLICE: Prej $3.50 in $4.00, sedaj samo po ..............$2.45 Otročji čevlji, sliperji in drugi vredni $1.25, sedaj samo 65c nim šmarjetčanomc Govorila sta seveda najprej imenitno o vojaških letih. "Vojaška služba je dandanes igrača," zavračal je mladeniča stari Frtin. "Dve, tri leta služite in skačete krog vojašnice in vsake kvatre se vam c|a dopust. Marširate pa samo po železnici v vagonih. A prej je bilo drugače. Jaz sem služil osem let nepretrgoma in takrat je pel zares boben prvi teden: "Nič delj ko do nedelje, nič delj ko do nedelje." in drugi teden: "še en teden po nedelj*, Še en teden po nedelj'!" in potem: "Od nedelje 4o nedelje, od nedelje do nedelje!" Marši-rali smo po deset ur na dan; in kakšne so bile kazni! No, da so te odpravili, to je prav." "Koliko let si hodil, Tonček, ti za bobnom?" vprašala je Frtinka. "Ne enega dne, mama," smejal se je Martin: "Kako, da ne, če je bil vojak." > "Jaz stavim za tri vržinke, da ni hodil Tonček za bobnom, Velja, mama ?" "Ne bodi neumen! Saj jaz ne kadim viržink." "Ampak jaz jih bom, ko stavo dobim." "Nikar ga ne poslušaj!" dejal je oče. "Seveda ni hodil Tonček za bobnom, ker je bil pri topničaijih, in ti ne rabijo bobna." "V nedeljo, mama, da ne boste pozabili, tri viržinke! S Tončkom se morava malo postaviti." "Z očetom sta se že videla?" dejal je Frtin. "Sam za se živ i v koči, ki jo je bil nazaj kupil in popravil, in vrt- ren. "Ali se ni ženil Albin na Trati?" "Oh, ta se ženi povsod; a povsod le na kvatre. Sestro ima omoženo gori, Emo. Ta je pa vse drugačna; ta je pa takšna gospodinja, kakršnih treba i lučjo iskati. Mladi Vrban bo kmalu najbogatejši tod okoli." "Kako pa ravnata s starima dvema, tega pa nič ne poveš?" oponesla je gospodinja, ki je slišala iz te hvale nekako očitanje. "Da, to je res. S tema ne delata lepo. Tako ni noben človek popoln; ta je dober za to, drugi za drugo, za vse nobeden.'7 Vstopil je Žgur, ki je iskal Tončka, "že imam nekai za te, Tonček!" je zavpil. "Poleg 2iberta Mlakarjeva hiša se bo dobila, kakor nalašč za tvoj obrt, zarven vrt, njivica in malo travnika. Nekaj boš plačal in potem dobiš takoj posojilo na hišo." * Šla sta ogledat si hišo, ki je ugajala Tončku. "Blizu koče, kjer si se ti rodil," dejal je Žgur in pokazal na leseno, ometano hišico. "Oče jo je popravil; a noter ne pusti nikogar in z drugimi kočarji se ne druži; zato ga nimajo nič kaj radi." "Jutri se odpeljem," je dejal Tonček, "da uredim svoje stvari in v dveh dneh pripeljem najpotrebnejšo opravo." Na vasi so začeli pokati možnarji. » "Kaj pa to?" £čudil se je II r ■ • ' 1 rn ♦ - Si **»,. »-- O šen korenjak da je. Držali sta ga vsaka za eno roko in spominjali se, kako radi sta imeli njega in njegovo mater, kako prijetno se je živelo v starih časih in da naj bi dal Tonček za par litrov vina in za dva hleba belega kruha za dobro srečo. Tonček se ni dal prositi, videč revščine nekdaj premožnih gospodinj, ki sta nekaj Časa jedli in pili in slavili Tončka, potem pa odnesli vsaka svoj hleb in polovico vina, češ, da morajo piti tudi drugi domači na TonČk<*o zdravje. Nastal je mrak in po oknih nekaterih hiš so se pri* žgale luči, "Razsvetljava! Pojdiva gledat!" dejal je Blaž, ogrnil suknjo in šla sta s Tončkom po vasi. Nekako polovica hiš je bilo razsvetljenih, po ena dve sveči na vsakem oknu; naprednejši šmarjetčani so bili razobesil) lampijone in videti je bik) tudi nekaj transparentov. Ljudje so hiteli radovedno iz hiš, "Citre" so se zbirale na cesti pred gostilno in čuti je bilo: "Živio župan!" in vmes smeh in zabavljanje. "Ali je še kak pameten človelf v Smarieti," jezil se je stari Bošte, "ali ste vsi znoreli? Prej ste streljali proti toči in zdaj svetite, da bodo našli pijanci od Kramarja domov." "To ti povem, Tonček." pridušil se je Blaž, "če bodo nocoj pobili okna župniku, imel bo prihodnji teden pobi-; ta župan." "Citre" so se ustavile pred županovo hišo; prihitelo je kar je bilo otrok po Šmarjeti,' in zagrmela je "Lepa naša domovina," in za njo bučalo "Morje Adrijansko." - "Nadaljuje se v gostilni," dejal je basist, ko so odpeli, "pijača in prosta zabava.' "Jaz upam," dejal je tenorist, "da zabava in prosta pijača." "Najprej h gospe major-ki!" odločil je Albin. "Tam zapojemo "Zagorske zvonove" in "Nezakonsko mater", bas-solo, ker gospa ima rada kaj genljivega." In šli so in peli, in ko je zabučal silni bas Ču move ga Jožeta: "Kaj pa je tebe treba bilo," so se odprla vrata in s svojo hišno, ki je nesla na velikem podstavku vina in kupic, je prihitela majorka, okrogla gospa v najboljših letih z ljubeznivim, hvaležnim nasme* hom, namenjenim v prvi vrsti pevovodju Albinu, ki se je elegantno priklonil, potem solistu Jožetu, ki je še bolj čustveno stresal glas, češ, kako mu vre pesem iz dna srca in kako čuti s pesnikom in skladateljem. In ko je hropel Jože: "Vedno bom srčno ljubila te," sta se gledala dolgo in sentimentalno gospa majorka in Albin.