Leto LXX.   ittti                          vLMHonl četrtefc tt. ftoresvfcra lm                                   Cena Din 1.-
_____.           ■      ■              ■»———■—^—ji             .i|.j|            .,»           j                       .               H   ^ ■■ l       .                                        ■____■-------^^^i—-----------^^^        ^^^^^^
S9^^^  IHHh ^H^    V    MH ■(■■ ^H   BBB^ mi ^^B      -    IHB «■ ^LHHH ■HB.^BB  ^^^   HHr
.znaja vsafc dan popoiđo*, tzvsem* oadeOe m praonice — Inoaraa do 80 petit rrst A Dm 2. do 100 vrtt 4 Oid 240, od 100 do 800 vrst 4 Din «, *e£Jl Inserati pettt trrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratnl đavek posebej — »Slovenski Narod« i/elja meaećno ▼ Jugoslaviji OId 13.—. sa inozemstvo Dio 25.—. Rokopiat se ne vracsjo.
CKBDNIATVO Di UFftAVNlftTVO LJUBLJANA.   ir—fljef ■»«» Oto». • Telefon: »-». 31-». Sl-»Cll-25 ni »-J6
PodralDlo«: MARIBOR 8tpommayerjeva 3b — NOVO mesto, LjuDijahaKa a, *
telefon ft. 26 __ CELJE, celjsko uredništvo. Strossmaverjeva ulica 1. teletom«- 65;
podružnica uprave: Kocenova oL 2. telefon at. 190 — JESENICK: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnlca v Ljubljani St. 10.351
Ozadje obiska belgijskega kralja v Londona:
Belgija ostane zvesta Franciji in Angliji
Kljub nevtralizaciji želi Belgija ostati v naitesae}iili stUtib z ABgBfo Ia Frakcijo, ker vidi samo v tem jamstvo svoje varoottl najtesaeiiifc sttttlb z AagBfo ia Francijo —
Bruselj, 18. nov. b. Obisk bel^ijskega kraijii v Londonu je »^udil v političnih kro-jr.li živ:ibiie ra7.ptave. Iz djbro poučenej;a vira je bilo mo.iroče iv^Jed o p*)inenu tega O^ t-ka  našle*.nje:
< »uisk ni hil -loločen £p'e v poslanjem času. temveč je bil te im togo prej dome-n;ej. ker je o«bičaj. ia obi^v helji.fcki kralj po prevzenm obUeri veaj nekater^ «Jržt\nc jKuravarje sostvlnih .Irfcav. Dvojno žaiova-nje za pokojnim kral *md Aittrrfoni ter kra-Iji 'o Astrido je izve.Jho fe<ra nacrta xa-vteklo. V be'gijpkrh |>»Htirnih krojrih sprem-ljnjo t velik'in zanimanjem razvoj pprej-em-riili evečan-Kti v l/inJttnii ker vi.lijo v njih nov dokaz antrk'-Akih ^im: a rij 7a Rplsrijo. V 7VP/1 a tein opozar.^a'o na mnoge gk!ipne po*ezf» đrz.* vnejrn življenja, ker eta si tako v pol'ti^M« i »i knkor v moralnim po<rledu ohe držn\j ?c\o vo*U>\>n\ on svojih liberalnih us'.'inov.'ih. no svoji nripfvinočt! psrlnmt»n-t^rni demnkr.-icijj tpr po pvoji lju^e7r:i Cn -»vr>'*oie takf> -'oe'inrpv k.ikor v^e-J* naroda. Nobenejra dvoma  ni. da  pripada  RHorija
[» svojem državo cm ustroju skupini liberalnih in demokratičnih držav. katerih izrazita predstavnika v Evropi eta dane« ka-kor nekdaj Franci ja io An*rlija.
V eplo^nem pričakujejo. da bo kraljev obisk v Londonu razpršil motnje, ki bi ute^nile kvarno uplivati na razvoj medse-bojnih odnosajev. S teira vidikn je politični pomen kraljeve^ra obiska v Loivionu izven vs.-ikesia dvuma. Njegov glavni namen je. ustvariti u^oino atnKiefero f»ed obenia. državama, kar e* zdi politično nujno. o4kar je Heljrija zav/.ela posebno ©talile v evoji zu-nanji politiki v oblikj težnje po pos^opni »pr<"*tovo!jni nevtralizaeiji« in r«7^rv*ir^no-sti napram nekaterim do^odkom. Amrlija in Franci)a «ra upo^tevajo^ notranjc DOl;ti'%ne razloge, ki »ilijo Bel«rijo v to smef. dal: Del-Lriji solidarna jamstva za njeno varnoet « skupno izjavo r dne 24. aprila. Izjavo o svojih dobrih namenih. vendar brez pravnih obveznosti, ji je dala tuđi Nemftij? \t. oktobra. Ta težnja po nevtralrzaciji v perefih ni^dnarodnih sporih   pa  ni  bi«Ptvp7iO vplivala
na be^rijako politiko. Vsi merodajni poli-tični činitelji v Belgiji 00 si oamreč dane* edini v tem, ia o«taja Belgija Se nadalje zv«»ta armle^ketmi in fnurcaskemii prijatelje tvu, k^r smatra, da je franoo«dco-an-g'leaka «<>Udarno*it ne le temelj evmpskejra miru. t€tnveć rmli janietvo miru ot> Rena. V tem pogledu ee bel^ijpka zunanja politika bistveno no more nikdar spremenki. če-r»rav je xnradi lastne varnoeti prisiljena Ta-fi'opati ?taii£če raz-hremenitve laetnili med-narodnih obveznosti.
Prav zato €<y tu tuđi mnenja. da «igo-va-rjanje eiprave r. Nemčijo n^ 'Pore biti v n£f»p>rotju z o«novnim načelom popolne solidarnosti e Francijo in Anslijo. e<j je obe-ma tema dvein velesilama od nekktj zelo na tem, da tu i i ^ami uredita evoje odno-šaje z Nem^ijo kot temelj miru v zapadni Evropi. Tecra ne dokitzujejo le najnovej«i anorleški n^ckuni rbli^ania z Berlinom (r\. pr. pot lorda HaHfiuca v Berlin), temve? T>rav t.7iko tuđi vsa prej.^nja po^vetovrnjn fran-cr«ke£ia   berlinske^.i   po^lanfkn   i?   ffair o&ki-
mi državniku Obks-k bel^rij^k^a kra^ji v Lotidonu ne more potem take-m iz^vati ni-kaJcih nezaupanj. ker je njegov neposredni in edini namen »amo utrditev akupnm te-ženj ol»eh Iteniotkratičnih držav ter priznanje skupnih interesov Anulije in Be'flij•• v vseh perečih mednar<>lnih \"prasinjih. Z\v-Ijenjski interes Beleije je da ee nn^ianja v evo;i znnanji poli'iki na Anirlijo in Fr:«n-cijo. kakor je tuđi narobf re«, kajti t\vK ol>ema zapadnima demokrat'rj»ima je dane* Belgija nujno pogrebna. Izven vsakesra dvoma je, da bo Belgija v primeru kakršneko-i mtednaro>Ine prei^ku^jo morala upoštevaiti pre.lv«em amrle^o stališ. Zato je razumljivo, da spretnija jo v Bntiil.Vu obm\ pvo-je^ra vladar ja v I^ondonu z velikim zanimanjem, ker piičakujejo od njepra «onio §e večjo ©olirlarno*vt obeh o!ržav. Politični po-mien kraljeve^a o-ifika je potlčrtan tuđi e tem, da spremi ja vladar ja pri njes*>vem Inn-donsk*»m  m^i&kii  zunanji  niin'eter Spoak.
Desničarska zarota v Franci)!
Policija je odkrila ćela skladišna aairaznovrstneižefi!a oroiia in mtaniciie
PARIZt 18. novembra, br. Današnji listi porooajo, da vodi policiju seinske^a okrož-jii te deljča»a po vsej Franciji obsežno pretskavo, ki je dovedla do razkritja tajne desničarske zarote. Policija je ugpotovila, da gTe za iaiotni.sko ai^cijo, ki »tremi po nasilni spremeinbi drža\iiega reda in po ukinit vi repubJ.lUMittk« vliMtev-te*. Pri, Unu ne gre samo za lutko manj^o skupino, niarveO za popolitorua vojaško organizirano orgarr/ncijo. ki 4teje već deset tisoć ćla-nov l*t» dosedanjih ugotovitvah je priprav-I u i;i tii organizacija le 16 mese'-ev oboro-4en pn\ rat. Z ozirom na to. rta so polici iske (»bhisti in vladni krog^i gh*de te za-«i<"" t* v.i*lo rezervirani, sklepajo, da je stvar zt'lo   re>nr^a   značaja.
Policija zelo hiti s preiskavo. Odkrila je dosedaj tri skladišča orožja. Vsa skla-dišća so bila skrbno skrita in pripravljena, dp  sprejmejo še večje množine orožja.
Skladišče so oakrili najprej v ulici Amper-1 in sicer v neki sraraži. drugro skladi-šče je bilo v ulici Rivere §t. 17 In sicer pri   zakoncih   Hauser.
Preiskava se razvija na vse strani v Pa-
rizu in v provinci. Vsekakor pričakujejo, da bodo od krili Se već skladidč in zaprli še već Članov te organizacije. Posebno v Dieppeu je bilo v ten dneh aretiranih mnogo   OSCO.
»Pariš Soir« piše. da je bil penzion v ulici Rivere poln orožja. Trije veliki to-voi ni «vt*wnoWri »o bHi potrebrrit> đa so iah-ko odpeljali na policijo zaplenjeno orožje. Kleti te hiše so bile pođziuane z dvojnimi stenami in med temi stenami je bilo spravljeno orožje. LiFt pravi, da so našli 100.000 nabojev, mnogo lahkih strojnic, 500 proti-letalskih strojnic in 6 velikih zabojev, v ka-terih je bilo v vsakem po 300 granat.
Ko je policija vdrla v klet, je takoj opazila, da je klet umetno prezidana in da je za stenami skr^vališče orožja. Stene kleti so bile iz armiranega betona. Klet je imela oklopna vrata in jih je bilo mogoče odpreti samo s posebnimi kljući. V kleti so naSli 15 kg najmodernejšega eksploziva, količina, ki bi zadostovala. da b; ves del tega Pariza zletel v zrak, če bi priSlo do nesreće. List Se doda ja, da je orožje nemškega, italijanskega  in  angleškega izvora.
Schmidt v Rim, Goring na Dunaj
Avstrija se vedno bolj zavzema za tesaejše sadelovanje z Malo antanto
Dunaj, 18. nov. b. Avstrija je v priča kovanju dvt'h nonifm^nih z-unanjepo'itič-ni>h docroilkov. Iz zanesljiveera vira se d«» znnva, da se državni tajnik za 7imanje za-<li've Jr. Srhmiit pripravlja na obisk v itahjantki prc^tolnifi. <ločinj je žc napove-d:ir prilvod pentrala Goringa na lov v Av-gtj-ijo. Nej!O*ovfet je le Je jrledo datuma ept?a in drujjeira dosrodka. S;k i^o nekoliko prr/^ro*;:.jetra mraza je 7.c!o verjetno. da bo neni-.-iki jreneral pri<e' na lov na div'e koze v Turah že proti konca te^ra nieseca. na-nitt^to sele v prvi r>ol<ivici leoeiiihrn. kakor je rii'o prvotno <!oločeno. Spričo tejra sp je 7«iradi c>c*lanjc^n 7a.hv.nnjn a\>r.ivvke vlade :i:»prrm tretj-emu rajhu in znrarii mnoirih «!-ort.nih rook. ki 50 ^e pojavile v me<l6e-bojnih   o.no.-ajih.   pokaži*Ia   nujnost.   i?-a   bi
državni tajnik za z-unanje za deve dr. Schmidt <e pred Gorinjroviin lo\>kim »liskom oJpoJoval v Rim. da bi *e posveto-val 7. italijajisko vlaiio o nadaljnjem zadr-žanju A\-etrije napram Nemčiji. Ker jemlje italijanska trenutna zrtposleno^t lru£od Av-striji mažnost uravnove6Tie<^a zavarovanja na tej strani, se avtstrij^ki 1ner0Ja.ini ki"o-sr: bolj in l»o'j zrvz^mnjo /a. raz.-irjenje srednjeovro^kesra »šodelovarja morda tuđi v okviru rimskih protoko!ov. ki naj bi se raztc^mili na države Male antante. V" tem faint>!n je spusti! r>rvi »po^kusiu T»alon« vjadni ■ Neir'^k^its Weltr.fa.tt.. ki ^e v zadnjem e^isu sploh mo^no zarzema za ve^je 6ixle!ovanje v podunavske™ pro^^or'i in ujroino beT-cži  vea aad^vna pri-zalevanja.
Palestina v platnenih revolucije
Po končanih muslimanskih praznlkih napovedujejo sveto vojno proti Angležem
London, 18. novembra, z. Listi poročajo, da je prišlo včeraj na več krajih v Palestini do zelo krvavih spop3duv med anglc-š-kfmi čžtami in arabskimi rcvolucionarji. V blizini S-afcta «e je razvila pravcata bitka Vecji addelek angleškegđ vojaštva je obkolil  več  vaši,  v kadrih  so se  skrivali
arabsk? nacionalisti. Arabci so nato napravili  izpad. da  bi prebili -angleški ol>roč. Raz-
vi!a se je huda bitka, v kateri je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih in mrtvih. Položaj  postaja v Palestini vedno bolj  na-
pet. Arabci r?apove<Jujejo. cU bo prišlo po končanem mus!iman?kem prazniku, ki tra-ia š-e tri tedne. d:t splckšnega arab^kega upora. Vrhovni verski pojrJavar Arabcev je že izdal proglas, v katerem r»oziva k sveti vojni proti nnglcškim zatiralcem. .Vngle^ki vrhovni komisar je /ahteval. oaj  mu mijno
po^ljejo 5c ve; čet in prirnerno število vo-ja'ikih letal. Dosedanji ukrepi angfcških ob!-asti nišo rodili pri Zakovanih us«r>ehov in i/gledd, da se bo nžim v Palestini še bolj por>stril.
Svarilo pred izseljevanjein v Francijo
Zagreb, 18. novembra, o. Jugoslovenski konzulat v Metzu opozarja vse ćelavce, ki bi se radi izselili iz Jugoslavije v Francijo in si tam naSli zaposlitev zlasti po franeoskih rudmkih, da je i>oložaj za naSe deiavce taan sedaj zelo neugo<lcn. V Franci^ je priSio v zadnje mčasu mnogo jugo-|       elo/enakiti delavc«v, sttmU ruđasgcv, ki p»
so se večinoma morali vrniti domov. Kon* 2ulat opozarja ljudi na to, da ai morejo pred svojim odhodosn v Francijo vsekakor preskrbeti za^otovilo od svojih bodo-čih delodajalcev, da bodo sprejetl v služ-bo, ker drugafie v Franciji ne morejo dobiti do vol jenja za bivanje.
ČUVAJMO JVGOSLAV1JO!
Nova zaščitna uredba za denarne zavode in kreditne zadruge
Rak sa moratorij po dosedanji uredbi ne bo ve£ podališan
Beograd, 17. novembra. A A. Z uredbo • od 16. t. m.. ki jo je na predlog tr^ovinske-ga ministra sprejel ministrski svet, je do 23 februarja 1938 podaljšan rok za spreje-manje prošeoj de»narr»ih zavodov, ki bi se hoteli poslužiti za ići te po uredbi o zaščiri denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934. Uredba je izšia v dobi najihujše gospodarske in bančne stiske, ko i<* bilo treba izdati posebne moratorne zakonske dolocfee za denarne ustanove in kreditne zadruge. Odtlej so se gospodarske in denarne razmere v dobršni meri popravile. Likvidnost denarneg-a tržišča se je precej dvignila. Ražen tega so imele barvke in zadruge dovolj možnosti in časa. da urede svoje stanje ali vsaj ugotove. ali jim je potrebna zaščita ah ne, Z uredbo o likvidaciji kme5kih dolgov pa so dokonćno ure- 1 iene terjatve denarnih zavodov in 7adrug do kmetovalcev. Po izjavi Narodne banke
in Poš-tne hranilnice bo dana možnost, dsi bo precej^ei del teh terjatev mobiliziran s posebnim kreditom, ki ga bodo te ustanove dovolile denarnim zavodom in zadru-gam. \t. vseh teh ra^logov ni nobene potrebe več, da se ta rok, kakor doslej ie dva-krat, podniiša zopet za leto dni. marveč samo za krajso prehodno dobo, tako da bo po njegovem preteku prenehala možnost, da dobe denarni zavodi in zadruge po tej uredbi zaščito. Na podlagi dosedanjih iz-kustev pa namerava ministrstvo za trgovino in industrijo izdati uredbo, ki bo za primer prehodne nelikvidnosti ali trenut-nega navala vlagateljev preprcčila težke po-sledice za kredit v dr/avi V tem primeru bodo lahko za zgled druge države, zfas*ti srednje Evrope. Nova uredba bi morala i stopiti v veljavo po poteku roka, ki ga do-•   loča   zavodom   dosedanja  uredba.
i
Požar v Prešernovi tovarni v Kranju
Ogenj so povzročlle saje — Skoda zaaša 38.000 din
Krarjj, 17. novembra V Prešeraovi tovarni čevljev na Fidru je snoči izbruhni! ogenj, ki bi bil unifiil poalopje z vsem inventarjean do fc^tl in po-vzroćil milijouđko škodo, da nišo domaći požaia pravoćasnD opazili. Tovarna, kate-ro je g. Prešeren nekako pred 10 leti na~ pravil iz bivše gostilne na Fiđru, priljubljene točke Kranjčanov, je sedai ravno v poinem razmahu in teku, ker je za eev-ljarsko stroko sezona tako, da 90 deloona tuđi v prvem nadstropju, kjer je bilo prej stanovanje, na.pravili delavnice Tu je bilo v sobi in predsobi za dobrih 100.000 din ufanja,   in   drugih   potrebS^in-
2areće iskie od saj » v prvem nadstropju vžgale tram v stropu, ki je zaćel tleti ravno pod velikim kupom usnj«nili kož. Ogrenj je navzgor požiral uanje, na-\'zdo\ pa je v±gal stroj^iike. *ako da je v stiapn napravil veliko luknjo in 30 goreći utrinki padali v del'siviiico v pritličju, kjer &e na vosltKih dnevno nanaia do 1000 parov čevijev. K sreći je sttop pre^oned rta ta.ke«m  mestu.  kjer se spadaj  nišo nahajali
čevljL   drug"ače   bi   bila  katastrofa   neizo-glbna. Okrog 19. ure zveCer too obrat te
počirva,   so   domaći   oo>aztii   po   dimu,   ki  f« je za^el  Siriti  po  hiSi,   da  v  posđopju  gori.
Ko so hiteli proti delavnicam v prvem nadstropju, jih Je dušeč dim vrgpel nazaj. Ogrenj se zaradi pomanjkanja zraka ni mog«l prav rtizviti, pa tuđi težko je bilo ugotaviti, kje jo središče požara. Telefonirah so po gajrlce, obenem so pa pri6eU sami gasiti z vodo iz vodovoda, ki pa je imela tako majhen pritLak, da je bik) gašenje brezuspešno. Z rekordno na^iioo so prihiteli gasild, ki pa zopet nišo morrli gasiti, ker ni bilo vode. Zato so morali pripeljati najprej vodo s skropllnim avto-mobilom, kar nazoruo kaže, kako težko bi bilo g^^enje v tem d©lu mesta, će bi naatal v&čji požar. Z maskesmi na obrazu so planili gasilci v oganj in pričeJi g siti. Sklaiovnica kož v prec^obi je popol-Doma pogr>rela, ostalo je nekaj nicv rednih ostankov, skoasi veliko odrprtino v stropu pa je. ogenj sikal v pritlično delavnico -Po enoumem trudu so pridni gasilci pod oseib-mm vodstvom načelnika g- Mayrja og«oj uđu&ili in odstranili r*:<ialjno nevamoet. SJcod«i po pož&ru znaSa ruziko ceajena din 38.OOO. tovarna je zavarovana pri Ja-dran-aki za/varovalniei če bi bel požar izbruh-nil *re* noći, bi bila dare« tovarna kup rufievin, kajti ma«tno u^nje in ćevlji, orodje,   vse   to  W   §orelo   kot sveCa.
Univ. profesor]! pri prosvetnesn ministru
PeograJ, 18. nov. p. Proavetni minister je včeraj sprejel delegacijo vseućiliških pro-fesorjev. Prosili so ga, naj z novim finanč-nim zakonom ukir.e lanski amandman, po katerem je imel prosvetni minister pravico vpokojiti profesorje v starosti 65 let ali s 35 leti službe, nadalje amandman 0 za-četnih plaćah profesorjev, docentov in asi-stentov. Docentom, ki bi prešli v kako drugo področje dria\Tie ali samoupravne službe, pa naj bi se priznala njih službena doba na vseutfliSĆih. Minister je delegaciji obljubil vso svojo pomoć.
Sprejemi pri predse4nikti vlade
Beograd, 18. novembra. AA. Predsednik minifitr»k«ffa sveta in zunanji minigter dr. Milan Stojadjoović je danes dopoldne spre-
jel   v  svojem   kabinetu   v   zunanjem  mini-
Ktretvu m-1« :žar«k«pa po&lanLka aa naćem dvoru Wal«lemarja <le Alta in pravkar ime-novarie?a al^an^ke^r« poslanika na na^m dvora  \r. T$hk<i Stila.
Aljehin: Euwe
//e3gf 18. novembra, i. Snoći »e je ruida-[jevala 18. partija, ki se je začela v torek in je bila nrekmjena po 40. potezi v nejasni poziciji. V nadalje van ju je Aljehinu uspelo spremeniti prostega kmeta v krmlji-co, zaradi ćesar so s^ nadej«li njegove zroa-ge. Euwe pa se je zelo spretno branil in izsilil po 51 potezah remis. Stanje je zdaj 10  : S za A'jehma.
Curih, 18. novembra. Beograd 10. — Pariz 14.6S. London 21.60. New York 432, Bruselj 73.50, Milan 22.75. Amsterdam 239.35,   Bertin  174.60»   DuiMj  79.4&*X.TtK
poCitieni   QG$o%ni(k
Izza huliš šhofovshe honference v Zagrebu
Kakor je znuno, so imeli kutulski škofjd koncem preteklegu mesvca večdnevno kon-ferenco v Zagrebu. Iz/a kulis te konterence objavljv sarajevska »Jugoslovenska pošta« prav Zitnimive informacije Po teh in-formacijah. ki so črpune, po utrdilu imeno-vunegu listu iz povsem verodostojneg* viru, je bila na dnevnem redu te konferenec enu glavnih t(x:k ra/pmvn o Kutoliski akciji, l'prnsmje Katoličku ukci e in kar je ž njo v zvezi je postu'n v zadnem času v htvatskih kra'fih zelo Uočljivo in zato je bila rešitcv tegu vprašunja ie zelo pereca in nujno potrebnu. Organizirani katoliki v hrvatskih pokrajmuh so narttreč ie dlje časa ra^cepliem v dve skrp>n'. Sa prave k!e-rikaJce in na pr:sta\i> čiste Katolikke akcije, kakor je je zamisli! p:*pei Pij XI Prva skupina — pravi klerikalci — željno pri-čuku je o tuk razvoj polit ičnega življen'u, da bi fim bilo čim preje omo&očeno oži\'e-ti pod ki terimkoli imenom staro hrvatskr> klerikalno stranko, ki je nosila ime »Hrvatska pučku stranku«. Drugu skupina, to so pristaši čis*e K^totiške akcije, pa zahteva, naj se duhovščinn ne vmešava v dne\~no strankarsko politiko, puč pa naj z vso vne-mo opravlja dušnopusitirsks posle. Sa čelu prve skupine, to je čisto klerikalne skupine, stoji grškokntoliški kanonik in profesor bogoslov ja dr. Janko Simrak, direktor in lastnik za^rebskega klerikalnega dnevnika »Hrvatske straže«. Dr. šimrak ima na svoji struni zagrebskegn nadškofa-koodjutorja dr. Stepinca, splitskega. krile vačkega in senjskega skofa, frančiškane. dominikance, red sester sv. \rinka v Zagrebu in vse stare šine kafoli$kegu akadem-skega društva »Domag^j«. »Dr>magoici« imafo med svbo č\rsto tajno organizacijo, ki   dirigira   po                            vzorcu   vso
klerikalno politiko na Hrvatftkem. Vpliv teh starešin ie ti-ko velik, da v raznih ško-fi'oh celo gdločujejo pri imenovMnfu kano-nkov in tuđ t~ v'-drugih važnh vprašnjih. Da se živo zanimalo tuđi 7a imenovanje no\*ega pomožneHa škofa v Zagrebu, kat^ro mesto je izpraznieno. se razume sumo ob sebi. Za to me<to imujo in kandidate, dr. Slnmća. dr Bakšira in dr Lon*arića. .Va./-več \7gledov ima dr. Lončrtrić. ker je predsednik konzorciju »Hrvatske s+n<že« Druga dva prihajatii m::n :e v pnštev: dr. S!a~ mić je namreč rodom Slovenei, pa tuđi dr. Br.ksić ie na sumu, da ni či*tokrven Hrvat. \a čelu druge skupine, ki zphteva, naj se duhr>\ ščina ne ha\'i s stranknrtko politiko, stoii zo^reb'ski odvetnik dr Ivo Pro~ tulipac. ki vodi križarsko orzani/uciio Med obema skttprnuma se vt>di ie dve leti I ruta borba KJerikoTna skupina ie nroti krifar-jem osnovala posebno m!^din<ko orH*n;zsh ci*o tako zvane Grome. Skorne in Krr>me. Krome. Skome in Grome podpira naJšknf-koadju*or dr. S*emnac. križar je pi sarajevski nadškof dr Šarić. O te i borbi med pristaši dr. Šimrakove struje in med somišlie-ni dr Protulipčeve smen ie ra7pra\'fjata tuđi škofovsk.i knnferer.ca Vse kaže. da }e tu zmapala dr Simntkova struia To »c\*e-da ni prišlo do izraza v zakltučkih te kon-ference. ki so bif: izdani za jmmost Ti xo bili stifi?irani tako, da bi dfhila im'nosf vtis. krknr dn vlada v Katolišk, akciji naj-popolnejša sloga.
Pozabljeni veVhi dnevi
Splitski »l'ihort piie v članku »Maihni potomci«: »Živimo v dobi rušenja nacionalnih znamenj. Danttšnjica želi zman išnti svetinje prošlosti in visoke ideale, ki so pnlct~ no nosili mlr-dost. njtno življenje in nieno lepoto, darovano kralju ir, domovini. Blati-jo se sunie in na\dušenje borcev, ki so » svojo mučeniško odkupmno zapustili bogato narodno dedšćino pokvarenim ali maloumnim razsipnikom. Pošasten črv leže v celokupno narodno tkivo. Grize in *csa zdrave so-ke narodnega organizma Zastrup-Ijevalci našegt* narodnega življenja oprav-Ijajo ffv*oj posel. Oni kakor pajki tkejo svojo mrežo. S kniigami in slikam', v pripo* vedkuh in ša'ah m:r>ovedujeio propast narodnih svetinj . . . Te dni se je izpoln !o potnih devetmtjst lei od one *lfr\rne dobe, ko so junuki s solunske fronte »s s\*oiimi prsi otvorili \ra'a s\robode domovini.« Tu je začetek naše svnbodne in uedtnjene državici Brez tegu akta. izpi*an'.'<*ri * krv'iO tn ? asu tega s kc*stm nuŠih najhofjs:h sinov, bi ne bilo Jugrtsla\>ije. Kantičn^ in desorien* tirana dannšnj ca pozabf'u na te velike dne ve nose največie zrnate v zgodovini AH zato bo iutriinjica. ko se bn<Jn utvari po-s+srvife na prtn'o mcvto. dal tem dnevom pra\*o mesto v npj-ndnem in drfa\*nem življenju. Proboj so'unske fronte bo  največfi
dritnni praznik svnbodne narodne fu$o>sla-vije. Ta dan mora biti simboličnn dvign *en na dostojno v;iino kot zaključek robstvm in začetek fvobodnega življenja Ju&o$!ove-nov.m
čitajte pirite
naročajte »Slovenski Narod«:
' <tran 2                                                                                  »SLOVBrfSKI   NARODt. B^Mt. H.B0««At mr.                                                                          Kfev. 264
TAKO JE PRAV! Sss VEST CLOVESTVA SSšfišESB&z
Kako ]e Ljubljana rasla in laka] je pohabljena
RrittMSe ••lez*|« i« fcolo4vo# W m»g*la *»st«tl «••#
Gm4»m i* H#fMitrg»n
Ljuoijana. ia. novemora. Suodi je arti. France Tomažič wed številttimi jjutluoiilei v mali dvorani Filharmonije abraztaćiL kaiio je Ljubljana rabila od Fimljajitkc Lmtme do dane* in za-Jcaj je bila pobaijljena. ku su žele^iiišk} m-ženjerji na aepravem m-estu 7-eraiili /e!ez-nieo io koiodvo*. Predavanje }e ftonazurii * itevilnimi zelo lepitni diaj»oz,itiv:.
\ i*ako mesto ;e živ ormari i ztrui. Ki te r-^re-minja in oopavlja po neki zakoni-fr'i f-a podlaci talneira, ua&rta. Zn pravilno raet in razvoj auasui je jHJtrebius du je koiu^ruk-cija mestnega o*rrodja, sistem glavnih prometnih ctjjjt pravilno zasnpvan ju arejen. Za ra241 nievišnje današnje oblik*.; L.;uMja*ic je potrebno, da epoznaam sile. ki e,o niee;o oblikovale. Oi pamtiveka je vo^Um Kkozi naše kraje važna tr^rovska ce*ta ii srednje Evrope proti uiorju in Italiji. Prvi prebivalci so se uasnitli kot motstii^čarji aa etavbah na koleh. torej na jezeru, ki je dane* b^rje. CM teh časov do Rimljanov ue venio niče-sar o Dadaljnjih našeIjih. Pokrajina je v teku sto leti.i spremeuihi evojo podolw>. Lju«-Ijaniivi ei je tji'nsonia utrla pot okoli Gradu in jezero je iipadlo in s*.' spreme nilo \ bar-je. Pred pričetkom nak^a itetja fco prodrli Rimljani na svojih pohod ih do na«e?a me-i»ta. (>b izvini L>ubljanice eo si zsradili pri-cttanišče Nauportus (VrhnikaV oii Uoder so j     po Ljuhljanici prevažali lovore proti neveru.
> Cez čas £0 zjjradili današnje Tr/a&ko cesto in   postavili  teme i je  2a   E-mono.  Sre»ii  Kaio-
■"** no se je Via Julia Augusta eepila v *;anaš-djo Tvrševo in Dolcnjsko fesfco. S tem ;e bila pot odprta v sevenie ^ rzhodne kraje. Še danes najdemo na zemljevrJih ohta-njene rimske ceste skoro povsod na ietih mestih kakor pbznejše. Bile In oefnle po skozi dve tisoeletji glavne smeri :n vodnice prometa.
TALNI  NACRT EMONE
Rimljani s<> zaradili Lmono na prost em v simetrali doline med Gradom in Hodnikom. Tuđi zra^Ia je \z malega naselja. Rimljani tšo priinesii s ee^oj do vseh potankosti izdeian regruiaerjski nacrt ter po njem ogradili meeto. Imelo je obliko pravom Tnik-a. Severno obzidje je stalo v snieri Nunske ulice, juino je »ieloina še danes ohranjeno, vzbodno je potekalo približno po Vesrovi iu Enionski cesti, za hod no pa za banovinsko ipalačo. Via Au-siista. današnja Tržaika cesta, ge je zaokrenila pred obzidjem in vstopila v mesto in ga. zapustila pri vzhodnih vra^ih, premostila je Ljubljanico in te na-daljevala v s-meri današnje Dolenjskt1 ce^te. Pravokotao nanjo je tekla drusra glavna cesta, v* podoJjšku današnja T\Tševa cesta, ki je zapustila mesto p»ri današnji uršulinski cerkvi in »e zravnala proti Pa vi. Tami !ia-drt Kinoiie je olkrtf v let ili 10(>0 in 1912 Walter Scbniid. Emono eo najbrže !»orušiii Hobi. ko su i. 453 prodrli <io Oirleja.
ROJSTVO LJUBLJANE
Nemirni čaši so sledili- Vzlu>lni narmli &o »e preseljevali na zapad. Posie.inii od njih so bili naši predniki, ki so se ustavili in se naselili. Izbra I i so si varuej^o in bolj za varova no le#o kot Himljani. utrdili so se v za-vetju pod Gradom. Zaradili so Stari trjr v trikoiu med Gradom iu Ljuoljanico. ki je po Bestavi zaključena samostojna celota. Z zfiraditvijo Stare^ra trjra je bila Ljubljana rojena. Ljubljana je nato rastla na nasprot-nem breiru LjuHjanice. Neni^ki plemič: so zaradili med Ljubljanico in nekdanjim c'1-zidicm Bmone Xovi tjjj. fa Je w>p"t 7aokro-žena Celota. ChUUej se je Ljubljana *irila poti Gra 1-oni o*l starih vrat pod Tran*:o 2 novim Mcstnim trgom tja do današn-eira Krekoveira trjra. S tem je bila zaključena <loba obzidane, utr je ne in pi» zunanjih oMi-lcah potMilnonia omejene Ljubljane. Mesto je rastlo sunkonKi in je bilo seMav.iMjo iz r« h ftamcetojiul. or^niztnov. to je iz Stareira trpra. iz Novela trga in iz Me^rnepra trra. Fozneje so na/itarejSa naselja kako-r Trao-vo. Krak ovo. St. PeU?r in Poljantsko pif-d-tuestjf zrasla v smeri in uo •.cfeiri'j *»b^i-dA_.eua niesta. to je vz.pored.io /. iiotra tjo ukrivljeno cesto. Prvi talni na&rt srednje-veške Ljubljane je ohranjen v Narodnem muzeju. Napravil ga je G. Pieroni.
POMAKNITEV   SREDIŠČA   NA   TYRSEVO CESTO
L. 1793 so začeli Ljubl>ancani pxxlirati O/ro-nibno zidovje. Ubzidani irgi 50 se fjtrnili » predm-e^tji v novo celoto. Ko so prišli Francozi. je airsto ^ enicrat dorživelo oble-panje. po^lej pa eo Ljublj.inčani živeli mirno nialoinešcanskt) življenje. Znaeilen in odlo-čilen je b:l nadaljni razvoj Lj^'ljane ob si-metrali Tvrševe ceste. Velika poelopja .<u-liiostanov leže t>b nji in eesta je vses-kozi Bkoraj strnjeno zazidana. S starim mestom j^ vzpoi^tavijena rveza pri Križankah *)b ie zaztinni Pre.^ernovi ulici in posreno po Kolodvorski ulici. N*a zapadni etrani Tvrševe ceste se ji priključi ob urMilinski ceriivi bližnjica l^riške ulice pred dana^njo f!av-dq po>to ti volaka spceha jalna cesta in na Ajdovščini Celov^ka cesta. Ljubljana stopi v novo razvojno dobo in si ustvarja Če«i;Uje boli vidno lastno ogiodjc konmnikacij, fvo-jo osnovo z diagorhalnma Tr7aš-ke in O?!')'*T-ske časte in s sredi^čem pred prlavno p<rf.to. Toda §e vedno prevlailriie v moči stJiiro ine-?to 8 tremi trgi.
JEKLEN OKLEP ŽELEZNI&KEGA ONREZJA
Ljubljana je bila v aredi prejšnjega gto-Ictja piavo vrtn^> m<"»tv r jnofrini! dekorativno oblikovanimi vrtovi. V to viilo po-dežetekega mest* se je zajedla in zakopala železnica g avojim obrežjeoi. CV1 Dunajs^e cee te tja do današnjega pod voza na Smar-Tinski cesti so fcaprii tue^to. Ljubljana je <lo*4la z jtižn© žele&nico, posneje Ua še ^ ^orenjsko in dolenjsko ieleinico, jeklen oklep. ki ec je «tre«al v nj©no telo. Razvoj Ljubljane •© ni vrj^i v©€ noovirano. Omejiti se je moral na otnejeno in osrajeno ozem-
Z UAffEBico v dropi polovici prednjega ftol^tia je postala LjnbUuia tranzitno incpto
/raiovoljiti se >e morala z vloiro aredišča Kranjske desete. Kako so isleiBi.iki i»i«-njeji MtrPe^iiili U4«e ieiez^tUkii} pfo^ G^FPg L>u»MJatieV Krui^ge tttleinio vp k&iq4v4f bi tnuraa mujtatj na ravnici mgd ti^d^ni in Hodnikom, ud tod bi se na ju/ni stia».i ce-piii proti Trstu in Novemu me*iu, na i=e-v«,ai ttfani pa proti Jeeenieam ta Kamni-ku ier Zi*:anem mostu. Mesto bi i»11 o n-*t ta načiu odrezano Ie o«i Tivolija ,n riožnika. Zciezniški ;nženjerji so pa to ^ht^rutj z.aobr-nili v pravem kotu. Postavili »m> «vo'r?dvor 00 Tvrševi cesti z zahodnima procaaia. ki se cepita pod Rožnikom prati Trstu in Jer senicajn. in z vzhodnima pro^ania, oii kate-rifa teče prva naravnosit oroti Zitlap-' t mo-61 u. «'ru^a p«a se ovije za Gradain a^*4^ Go-iovca v -trueri proti Novem uitvtu. V teh '■veh sheinah 3e jasno ixražen protiluiu I]ut»-Ijansk-eea  železniškeira  problema.
RE$1T§V  V   POGLPBWiNl   PRdOI
i-otrofe |. |^95 je l* )»}U Bff>eka» k«j|$ft-nulreto r^p^ta m-esta. Hrft^T if prew* n^r ■nađno. ck| 6f niouii Ui4^1«yA», p iyij|*o uMneriti   ^vp   ^radbpmi   f^vno?'.   p§?a-
nil «e je fftfri 7xi pr«tt^vij?fl9 ^JulltJMQ ^° potresu. U||^esa je }?&!4J U*ke fffe'ani. Predavateli j$ uo>asi|il ofctv« l$z 1 4§Wa- v katerem $U pr^ai^p tr-rnjjpaj r>il*Ht kori' cepi in ^*^4^ieve^i tip W^*tfii ij^eiiief .[40 t>uff« j« i »i«! il Pfpvi f^iilacij^t na^ft \er ta 1897. po kateram je Ljubljana nndaijt rft^l«. Pfett svet&viK> vujuo }e f*a ucejaj ta*t Ljubljane Ofčrt a^ljjtekt^ p.  ¥:  *4 »c|ip.
Po prevratu se je L}u.v-!>ana /.:ia?V» cez neC* ftredi težk% aFFa<tt*«hih in re^rulacijskih Pfgbtamtiv. N'a^tale se t^ie nov^ n.fej^jpe, iTedhivStja in o-kolica' sta zraM; 7- metrom. Sl^fi rt-jaula^i^kj nacrt je pupKia^ni: ii;ipur '..»•ai. Nebrzd-an- razvoj ni«"c-ta ;e ^ci svojo ,h>{ :n vsilil I^juliljani iioe raztr^ n!e;Ja in neutJ^enega mesta. Nov refrulav^i r*arjf }e izm-e-ml ?ele i»iof. Plečnik. Hazvoj T^rstA je nsmerjen proti zdravemu se^''t'i'-ii delu Sare. Železnlca pa je u?tavi]q tr\ naravni ra»Vj ^n ^ra okrunila pro^i vt»1'?1»4 V razvoju me-ta ^e »e smčeia newai*;s doba. k9 $& i}U*^9 ol'd^li z ob/iijem zc ezniške-^a onirežja. ? po^rlnbftvijo žeseznice h? h\\ omV>-^C-eu siiet n4*avni razvoj Ljut»ij .n«,'. ki se '   je   h?^   zaradi   žekv^nice   tnoral   ^o'i;J^ti.
i^H| že Fttbi     KINO    fi I A A A 2E KTKi    BBBP
wttmm prk>hera :   *% *w v     & m* \9 %9 *%  pkemier a : BHH
IGanljivi roman požrtvovalne in iskre-     V%   ^_     ^   ^^                  ^       J     -^   I
ne   bratske  Ijubezni!   Melodija   polna     m^    %9    ^   w£   MM A    m^L   JU    Ml   I
strasti in melanholije! — Rezerviraj-        .  _..      .           ,                .          ^ ,           --   ,.     -     I veLefilm iz ruske^a emigrantskega ki vi jenja   I
te  vstopnice  v  predprodaji!            y glavni vlo^i: Karin Hardt in Peter Voss
Smuka v planinah
ugodna
Ljuhljuna. ls. nov. Včeraj ie po vsej Sloveniji zapadel nov sneg na staro podlago io e planin prihajajo ie prva poročila o ugodni sinuki- SPD je prejelo davi naslednja vre-men^ka porocila:
Komna. 17. nov. Na staro. meter visoko podiaiio vsedleiia sn?ga ie zapadlo 30 cm pržira. š(? vedno sneži. Temperatura —4 do —S.  5 mu ka   povsod   možna.
Volika planina. 17. nov. —3. sneži, 70 do S<) em ftneiza  na  podlaci.
Krvavec. 17. nov. —2, zapadlo je SO rm sneiia.  še  v«dno sneži.   ?muka   ugodna-
še nekaf snega
L»j<ubljana, 18. novecnbra Kdor ima, mu bo navt-ženo. Zato samo dobili še ne-kaj bro^e. ki je. kakor kažeio izkušnje, mnogo boljša od prve. V plani-naii imajo dovolj snega za vse potrebe, mi pa smo zadovoljni z bo-ozg^o. Sneg je začel pri nas nale^vati včeraj popoldne, nekoliko vzdržno v začetku m bil je pre-cej suh po ljubljanskih nieriUh. Zato si laliko mislite, la saho ga bili vaseli. Po-zneje. ko je že pošteno snežilo. pa je bil včerajšnji sneg še bolj moker kaior prvi. Začel se je tuda op-rijemati žic in bila je velika nevarnost, da bo povgem zapečatil usodo ljiibljanskega telefona, će bi bilo nekoliko hladne je in fcw moker sneg za^el zmrzovati. bi ne potrgaj sajno telefonskih ži<2, temveč Dfijbrž tuđi precej električnih po-ostih vodov.
Zvečer se je marstkdo veseli 1, dđi bo ponoći zapadlo ^vsaj^ pol metra snega. Po u radnih podatkih smo ga dobili samo 11 om. Dopoldne smo se lahko prepričali sa cestah, da je bilo te te dobrote preveč, E>op>oldne smo imeli čast opaziti, da so za-čcli pobirati brozg"o v šelentrurgovi u4ici. Većino ullc v središču je dopoldne pokvarila najfinejŠiH brozga. ki so jo avt^m^bili brizgali po hodziiiah in ljudeh. Kdor je hotel £ez cesto, so ni smel bati broz^e tuđi v čevljih-
Hujsih posledic pa ni bilo zaradi vče-rajšnjega snega. Tuđi žic ni nič već po-tiganih. Telefonski p:x>met pa še seveda zelo trpi, ker je 5c vedno isključenih okrog 800 naro^nikov. Pomisliti je treba, da je j6 sneg izključ-il 1500 apar^.tov, to se pra-■n tri četrtine. Popravila bodo končana v nekaj cinrfi.
Čevlje je »kupil«
Ljubljana, 18- novembra V neko veliko trgovino e čevlji je v tore^ popoldne okrog 3 stopil iz megle na ulici srednje star, spodobno oblečeu gospod češ, da bi rad kupil par eevlfev. Dac'iraviip je bilo tedai  v   trgovini   precej  kupčev. &o  tuđi
Gospoda takoi pofetr^li in mu pokazali ne-kaj parov čevljev. Kupee se ie sl^dnjič od-I061I za par motnih cevljev z dvpjninu pod-plati, ki jih je tuđi pomeril ter vprašal za ceno. <-M^o%ToriLi e^> uiu, da stanejo &'2f> din, ^eiraur se je kupee začudil, teš, da staneio ćelo preniožeiiie. Navzlic temu pa se je adto-čil žanje. Cio^pod pa čevljev ni vzel s seboj, marvaž je narocil. naj nm jih uro kasnefle dostavi eluga v znano Informacijsko pisar-no v Tavčarjevi ulici, kjer ga bo takml in k.ior bo čevlje tuđi pAačal V trgovini 8O seveda radi pristali na to, nakar se je kupee prijazno po&lovil   in  spet  izginil  v  m«rio.
Ko so je sluga čez dobro uro pojavil ▼ oanenjeni pieami, j? ki»f>ec, ki je sedel v sosednom prostoru brz obul pri nevene 5ev-li-e, oakar je etare zavil v papir, jih stismil pod pazduho in stopi 1 skosi pišamo na hodnik. Pre\1 odriodom je dejal ^lugi, da «« takoj vrne. V Informacijski pisarni. kjer ja imel kupee samo opravka mimogTede in J?a tuđi nieo natanČneje posnali, je ta Hastadnji hip vrgel na miso pismo, nato pa ie stopil ven in izsrinil v gosti me^ii. Sluga je Sele csx neka i ča^a radovedno pokukal v pišamo. kier pa 60 tedai že čitali pismo, ki ga je bil puatit tam kupee čerljev.
Preplašenemu «luffi »o »porofiili, da ne bo n& e plači tom, zato pa so mu izrodili pismo, rekod. nai ffa bri odneas v trgovino. Slu^a je to tuđi storil, popreje pa }? *e »kuial i zaledi ti kupca, todn zaman. V pismu ee je predstavi! kupee kot Zvonimir S, star 51 let rojen v D. M. v Polju, pristoje« pa v KoKanjevieo na Dolenjskem. Pi^al je, da je invalid, ki ne prijema nikakc invaiidoiae. »Zima je ntnaj. jas pa «imam dot«ih lm-
ljev-, pravi dalje — trgovec sedi v topli Pobi in zato hidi lahko caka Oprostite!!!^ je zaključi I pa 5e pripisal. naj počljejo račun njegovi  domovinski  obeini.  Oskotiovana
tri»ovina je davi trudno Uupčiio prijavila j>o-liciji.   ki   s^daj   pri'ino   i^^v   Zvonimira.
»Pesem s čest«« v Mariboru
JUii.ribor,  15. novonabia.
V nedeljo zveCer srna !im^ii pic.rnioro Scburekove ig^re s petj&m in gflasbo v treh dejanjih i Pesem s ceste . Ti-oj-ica cestnih muzikantov živi enako-.iiemo živ-ljai^je; h£xii po ce?tah in dvorišCih velc-mesta, igra in po^c svoje pesmi, ljudje jim mećejo z oken v pcipir zavite dinar-je . . Zvećer pa se vračajo doraov k svojemu »dobremu d-uhu■■'. Ani, ki jim gospodin ji. V to enolićnost poseže muha^ta Uisoda. Muzikant K^rol najde dragocen naićit in sedaj najn i^ra prikazuje ves pre-obrat ljudi, ki jih je vrgla iz vsakdanjega tira zavest,  da so bogati.
Miško je saksofenist, vo<lja tri 7 in last-nik stanovanja, v njegovih žilah je pre-več ciganske krvi, da bi se rnogel ustaliti. Videl je lepše čaše in se ne mare vžLveti v s-vojo sexianjo žaAoslrto iisoio. Za\t?st. da je sadaj vnihče*. je gibalo vseh njeg-o-vi4i nepremiSijeđiih o41očitev. G. NaKr^t se je v to težko viogo gle bako vživei in postavil na oder dovršen lik umetnika, ki se pusti popohionia voditi od svx>jega temperamenta. Krištofa, ha.nmanikarja, aafti-tanesga filozofa, od te veselo-žakistne trojice, raoraličao in etičaio najtrdnejžega čioveka, ki inrva. za vsa« pojav v življenju razlag-o v svoji teoriji o elektriki, je po-dal g. Ko»ić zelo dobro. Tej dvojac i se je dostojno pridruiil g. Blaž s s-vojim violinistom Kafx>k)aii. zapitim talentom, ki mu je edina tolažba steklenica ruma. Vsa. ta trojica se je odlično vž^-ela in tvorila res dobro c?loto. Ti tri je mu-ziltai^tje bi tuda na vsakem drugem odra dosegli velik uspeh,
Itot g«*t ^e aodelovala v vlogi gospodi-nje Ajie gx3Č. Vladoša Siročideva. Vloga dobreg-a duha« teh vandrovčkov nudi mnogo možnosti pockiti res karakteren lije, ki jih pa nai^« ^rnaiini« ni vi eh izrabi-13. Njen iik žeae, hrepeneče po dom«, po topk>ti, vse rajeumeva^oče in vse c.dpuž6a-joće, je bil nekoliko medel. Ako bo de/bu-tan,tkia dosfledna v speznanju, da je vsak n^iredek odvjseji od većneg-a učenja in aamovzgoje, potem borno z njo ciobili *e ZAio dobro Igraiko.
&£iado 3?ipeljivo vdovo Kati je prav prepričearajno predalavljala. gdć- Starćeva. Tu0i gg. Košuta (cunjar Konrad) in Cr-poboii (»tražnik) sta po svojih močeh priapevada k uspehu.
Delo je prav posreceno postavil na oclor ceteer g. Feter Malec. Uspele pevske vlož-ke  je  se&tavil  g.   H»p.  4. Jiranciv.
Predsto-va, ki je nad prlčakovanje dobit) uspela, tvori nov višek v letošnji <jrgan3ki sezoni. Zato tu4i občinstvo. ki je <io krija nafpolailo gledališče, ni štedilo s priznanjeni.                                    —a-bc
Iz Celja
—c Sli*vija:Jitg#slavija. Xa iuri^ču Jugoslavije pri Sp. Lanovžu ?e t>o pričela v ne-deljO 21. t- m ob 10.80 prijateljska nogometna tek ma a»»d SK Slavijo iz Maribora in SK Ju!zosta<tt> iz Celja.
—c Umrla j^fc lortk zjutraj v ljubljanski bolnici v ^tarpiji 30 \?\ ga. Miljena Koiu-hova, roj. Preloerjevs. soproga geometra tr. Borisa Koiuha v Celju. Truplo pokajne. ki zapuita soproga in leto dni starega sinCka,
bo<k> prepeljali v Celje. Poirreb bo v petek ob 16. iz rnrtva^nice na m^stnetu pokopali-Hu. V celiski bolnici je umri v ^redo 57-let-ni oMir^ki revež Jože Vuča s Planica i>ri Kaiobju.
—c % voi^i je pađel 17-ietni hlivpec Fra?nc Kovle 2 Laike iore pri Zrečah. Pri padi'u €4 ie zlomii levo roko. Zdravi ^e v celjski N>inici.
—c Tmtvtae v bolnici in na sejmu. Pred
triMaaaUsn senatom okrožnega so&šča v Oelju ae )e zagovarjala v torek zar <n tJttvki 491etna Marija PriSeva, del&vka iz Lukovca pri Bo«tanju. FriSeva je cigan-aficesra rodu U CećkooiovaAke in živi pri 70Ietnemu Josipu Rožtmu, s ksterim ima pet nešaJcoiiskih otrok. i^riJeva je v času pd 93. juoija 1936 do 9. maja t. 1., ko ?e j» attriknM. adr^vito. v jMai ooiiuci v Kr-
>fti%g Pitali V vrednoatt <+m& l^t #%
n»«'lB ****§+&** * m
vre^n, ipfp ipsko loopal« fUefco, k^. i -^  imatm   ftebi   s  gtnjn^  «Kt>ie  «*%
Hać. yffa»ihrt* <%> rv*au ****** m Jcaen migih i* vino |§ PliMo *a*m postaj m**< m ■» p r^nm «<^^ i*'
drugib #e|n^ajrjav in mpm* ippfmiln. 9*4 . štcvilBHni predmeti M «0 WT zapirnjani p«i wn»fit B«kaj M»|ib mtmrU U ■» jm bile pokraxienc na sejpgfti v Sevx»ci. Pri-šea-a. ki je veiipo t^tvin pria^Mfi/, je bila obsojjaaa. t^l 1 Letp i;n S meee«e »trogega zapora in izg^bp fS^tnlh pravih zja, dobo 5  let.
—g O prveai pna tanini življenja tm ttmtv lji bo predaval v petedt 19. t. m. ob 20. na liudskem vseučilišču v risainici me-^anJke *ole un+v. pn>f fir. 6pri# ftanuit iz ZagTeba. Predavataij. ki je Cel^uaoffn že dobro znan, bo pojasnjcval ^voj«, izva->anjii  z   m&t>gtmi   lepu>u  ftkiapti£9umi  sla-
—c Napad in ne^reda. V ponedeljek je c^iavec Ivan PoiTfrriflfc iLa 2,% iiutiiaji pau Celju v prepii-u napaded J5\ojeg-a soseda. ill^tzi&gra ciakarnjćicejfa d#lavca tirane* |^*arja t^sr gu. sabodel z nakani trikrat v ler.o dlan in enltrat v ramo. Istega doe se je ponesre«Hl 281etni posoStnikov 9vn F*ranc Marovt v Gornjih Gorčah pri BSraslovčah. Pri delu ga Ie udaril hlod s tako silo, da mu je zlom.il sjpodnjo čeijust. Podkodovaoi-ca  se  2^ir^-yiti v celjski bolnici.
Naše gledatisče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
četrtek. 18. novembra: Julij Cezar. Red Će-
trtek.
Petek,   19.  novembra:  ob  15. uri:  Pesem  s ceste.   Ljudska   predstava   po  globoko znižanih cenah od 14 din navzđol. Sobota.   20.  novembra:   Firma.   Izven.   Zni-
žane  cene  od  22  din  navzdol. Nedelja,  21. novembra:  ob  15.  uri:   Pastir-ček   in   princeska.  Izven.   Ob   20.  uri: 6imkovi.   Izven.    Znižane   cene   od   22 din  navzdol.
*
OPEKA Začetek  ob 20.  uri
Ćetrtek. 18. novembra: Linda di Chamou-nix. Red B. Gostuje gdčna Zvonimira ŽupevĆeva.
Petek. 19. novembra: zaprto.
Sobota, 20. novembra: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. Zvišane operne cene. Izven.
Nedelja, 21. novembra: ob 15. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Iz Trbovel]
—   Za   brezposeine   rudarje.   ObčLna   Tr-
bcvlje je prejela te dni od ljubljanske De-lavske zbornice odnosno od Izseljenišfcega referenta banske uprave v Ljubljana cb-vestilo, d-2, obstoji možnost zaposlitve veO-jc-ga utovila bi-ezposelnih rudarjev v nekili rudnikih v Belgiji. y poStev prihajajo samo brezposetni rudar ji v starosti od 25 do 40 let. Zaslužek bo anašal za vobičc približno 33 belgljakih franJtov, za kopače pa okrog 48 beljj. frankov, l^aJiko pa se zasluži tuđi već. Odškodnina za stanovanje znaža za oženjene delavce 20 (io 30 belg. frankcnT mes^čno, za samske delavce pa, za kat ere je steaiovanj dovolj na razpolago, soi^aamenio manj. I>a se lahko primerja, kako ao cene prehrani v Belgiji o-menjamo, da stane kg kruha 2.30 bolg. franka, a: katerega kuirz je 150 d%n. Sam-ski delavci dobe tam hrano za 18 do 2O franko--,- dneynp. Potne ^UoŽke pjaća za-enkrat sicer podjetje, vendar jih bo pa pozneje od zaslužka odtegnilo. — Občina Trbovlje ne priporoča, da bi se priprsiv-Ijali za Beigijo še zaposleni ru<iar|l, vsaj ne, v kolikor morijo v domovini računati s stakio zape sli tvijo in primamim zasluž-kom, ker še nimaono z Belgijo recjprod-tetne pogodbe zi srtarostno zavajxx\a.nje rudar jev. Prij»ve aprejoma občuisiki ao-cialni urad, kjer bodo infcere#ent>e zvedoii vse potrebno.
—   ŽivilsKi  trg  je  bil  v  sredo,  čeravno je boa piačiini dan, le siaibo založen. Kmfit-je   so   oćividno   miaiili,   da   je   bil   pJačilnl dan že v soboto   zato ao većanosna izoeta,-li. Le nekatori so pri5>eljali jifoolka, krom-pir.  repo  in   kočenje,  ki  pa  so  imeli  isto oeno   kot   zadnjo   sredo.    pać   pa   je   tadlo precej   ltmetic,     ki   vocHjo   oćividno    toćcuo evidesnco   o   delavskih   plaćilatti   dnevih   v revirjih. Prinosle so v koćarah sirovo maslo, ki so ga poruijale po 24 din kg. jajca, ki so bile danes že zopet po 1 din komad, petelini po  28 din. kolcoši po 24 do 27 d^n, piž^amci  po   12  do   14   din  komad,   jeubolka jio  2.50 din k^.  hruške po 3 din kg,  ko-stanj po  2 din hter, orehi po 5 dan Hter itd.  Na   trgu  je   bilo  tuđi   precej   zelja,   lci pa  je obranilo  staro  ceno,   t.  j.   1  din   kg.
—   Plazovje  na  Dobrni   Zadnje  deievje je zopet sprožilo pLa7Ovje pod Retjem, ki je  bilo   v  premtku   2c   v  letošnji   pornlad-Pia/ovje se je aicer zaenkrat  ustavilo,  vendar   so  p-ii   odkot>n.i   dela   tako   ovirana,  da bo podjelje  Dukić.  ki   tam   obmtuj«, primorano omejiti obrat. Kadi tega je že da-
nes odpovedalo ve^jemu številu delavstva delo.   Kakor   kaže.   bo   nekaj   teh   delavcev
dodeljenih k drugim delora in če bo na»to-pilo ugodnejše vreme, da bo o4kop orao-gočen, bo delavstvo po vsej prilHci znova našlo   tam   zaposlitev.
—  Urbane \> Trb&vljah? V  nedeljo zjutraj  akro« 6. ure  je šla žena delavca Zi-darja,   ki   stanuje   na   Tereziji,   k   jutraoji maši.   Pri   kolonij.   »Dom   in   vrt«,   tik   hiše g    Peila,   je   skoči]   iz   struge   potoka   neki moški, ki je sumi Zularjevo v prsi ter ji Utrgal ročno torbico iz rok in aato zopet skočil   proti   strugi   TrboveljSčjce,   kjer   je i*gioil. Ker je bila še tema, 'opova ni  mogla spoznati, biU pa je tuđi tako prestraie-aa, da ni  m(jgla klicati na pomoć. V torbici  je  imela  neka?  nad   100 dtoarjev.  ker je hotela plaćati pri mesarju meso. Zadevo
je ujtoj javik ocolniltvi^ ki bo 4torikp
Mmdma f.lrf>an^ ki Jft bn*mo menda tu 3| t Titovliab mkAi* k 4* «c tele nuvi
rtx Mi bo takim ^tai trepko prikri pm*k 4» •• »• *«*okoti>o v pokhoae |Mo«t te Mparje.   Mtpdi bi  m dc  bilo bm vpc%t *• w m ** P**11** p«pr*vtk
▼  **M doSm M^*  ToiM ▼•roo*f»a r^ija. dm W 0e ffM^vrlo, Ldo  |§  re»» pravi  hw/ P°*fk^ M m  more d-ofefti deia   ui  kik)  je Pnirliji  djkmrfrK* in ftmtnpA<, fct m» mu oe ||^i  4flM|it  p*  ^IimU  ^^   TrnJ   n**"1   m »c   Ji   *****  |ga  prikUHl   ^   drugii   krajev
▼  TlMrtj^ kftr iivi o4 4<>bro«»liaQ»ti pre-brvAifttt mk$ doiu^ Tafc^n ijudem b<> tre-
KOLEDAB
Damo* ČJetrtek, 18. novembra katoli6ani: Odon
DANAŠNJE   PBlBEDirVr
U\fio Bta^lio^: Ve&i COoveniv«, — Emile Zola
tiiiie  Ideal:   Oaritin   Ijtrtrtm^c
KJno Slogu: Raniona
Kino Union:  JLa  Bandćra   l2*3-stava)
Mino MoK|e: Peseni sa T«l)a (Jan Ki^ pui a)
šplpšno žeji^ko društvo: predavanje prof. AAicd černejeve. : Vzroki odtujevanja otrok in starSev^ ob 20. na šentjakobski soli
Slovensko planinsko društvo: >-Naši pla-j^ii*rji v Franciji ob 20. v dvorani Deltiv-ske   zbornico
l*re<l^v»u»ie g. dr. Vrančića o pokojnin-sk£ni zavarovanju trg^ovskih namešćencev« ob   20.   v   bdi   dvorani   hotela   Union
D¥))17RNE  I. F K A K N E
Ilanes: Dr. Piccoli, T>-rševa ceatft 6, Ho-čev&r,   Celovška   cesta   62,   Gartus,   Moste
—  Zaloška cesta.
3mt*€>£ mita
Včeraj teden smo priobčili žulosinu sliko iz življenja ljubljanskih revežev v bitn*k*»h. Ć-et nekaj dni se je t>glaxila neku precej skromno oblečena gospa. Prišla je vpr^uat po n&sJovu nesrečnih st*nwiilcev barake ši. 10}, ćeš, da bi jim rada po s\'ojih skromnih močeh poma&jla. Dišnes je pu prvjela naša uprava dopisnico, na kjten ji sporoCa upokojena učiteljica ga. Poidka Bavdkoi'a na I "inici pri Črnamlju, da pošilja 100 din za ubogo ieno, ki ima bolnega moča, s ka-terim iivita ialostno žh'ljenje v baruki št. 1Q3. Z.elo ialostno je za Ljubljanu, pra\-i. da trpi tako veliko rano na sebi. Pu&krbitc prosim, da priđe ta denar čim prej \' bn rako in spor očite gospe, da fi bom decembra zopet poslala
Ob tem svetlem žarku \' no&o mračnu \'sakdtinjost se mora člntvx'k zamisliti, čc le ima ie kaj čJofeškega v sebi. Kako /j/1^0 in hitro bi bilo odprm'ljeno pri nas vsc gor-je, da bi ne bilo več lačnih in raztrgunih rerciev. ne bosih, prezebajočih otrnčUkov m obupanih mater, če bi utripala v prsih premožnih ljudi tako zlata srca, kakor je srce te upokojene učiteljice. Od svojih u*t si je odtrgaia sfottrk, da olajša bedo naibed-nejiih, in x' decembru si bo zopet od trsila od ust, da poknie z dejanjem Ijuberen do bližnjega, Samo taka srcu morejo prekv • siti svet. samo po takt poti bi xe mv-^io Č1o\*ext\*{* resiti iz vedno sircšricjšegn \Ttin-ca razredne borbe in Jerva\*ifi sociatnih re-\*olucij. Če bi ae resnična plemenitost pri nas cenihi in upotte\\da. bi morali pri'noti gospe Pofdki Bavdkox*i nctjvišic o<1Iikm\i-nje. S7aj nam v svoji skromnosti ne zameri teh besed.
Iz Maribora
—   Vpriiorhev   dr.   Anuderlovih     vLojmv-<riiK.  GVdalička  uprava we je ođločila.  <i:i v  okviru   tTin^tno»tne<ja   t^dna   v^ri^ori   i'. ?miderlov  ciklu*«  treta   enodejank   >L*>povv.-'-i-i,j<;       Ta   r^redstava   lx>   namesto   Po4iwvo >Kr^flov*- kmetije«.  ki je zaradi neprerm3-ljivih ovir ni  moirooe vprizoriti.
- ^Qip*slia U* Olavn^m trgu. V torek uo-pohlne »e je sestala na Glavn^mi trpu r*o-t»el>aa kouuiaja banske uprave In marii>»>r ske inertne občine, ki je razpravljala o 73-zidavi novela dela »'ilavnpsa tnj;i. Zla^ii je bilo aktualno ypra£anjj gradnjf velike } a-lače Vzajemne zavarovalnlce, ki bo tala med Berg<*vo tii^o in državnim   mostom
—  Xo\   sti.na«^0J»ki  blok v  Mariboru.  N  -davno i<* bila v Mariboru pokrenjena akvi^a za gradn io stanovanjskih hišic ob Pravi m**«1 Glavnim   trgom   in   Usnjarsko   ulico.   &   l^m bi  nasUal   tam  ttrnien #tant>vanj?ki  blok    le dni   ie  predloien^  nacrte  pregledala   komisija   ha^icke   uprave   in  gradnjo  te<fa  #»tan^»-vanibke^a  bloka  odobrila.
—  Smrt pod Tlakom. Blizu avstrijske me-je so ljudje naJli na ielezni*k&m tiru mrtv»»-3a  Sevljar^kejza  pomočnika   Romana   Vopro-lija iz Kadgone. Ix>komotiva mu je odrezjila sila-vo.  dočim   je   bilo  truplo strahovito  raz-mesarj *no   Oblasti   t*o   ujpotovile.   da   ^^   ie Voijroli   vrKcl   sam   ?>od   vlsk   n. obupa.   ker
mu ie u-eiii.vno umrla žena, sam pa io ilvci v siini bedi.
—  Poroka. Te dni se je ji«:    .. .: .i.uUaut n**aribor«ketL;a   okrožnega   fodi5?a   dr.   Mila« L^mpret z ndć.  Hildo  Iip^^Skovo \z Krania. Mlađemu  paru naše  iskrsne T-e^titke!
—   Iz 0.75S v Mariboru.  Za  drevi ob  19. v.t]   nap*^Vfiflana  •seja   odbora   omladine   .INS v  Mariboru s& mora  zaradi  obr>IHosti   pr^l-«ednika  ?n -iluiJten^ radržanoati   ^dprod-ed-nika preložiti aa prihodnji detrtek-
—   Noćni   obi*ik po  »m^U  v   Vrh'>rem  dolu pri   pobestniku   Hinku   Schitjertu,   ki   *o   nm neznani   viomilri   o*ine«li   30   kokosi   in   100 k« iabolk. Za laiovi po^»reduje iandarnieri-ja-
P«(*k.   19.   nnv( mbra
11: ftol^ka ura: Slovenska Kor^v-kn in K<W itel v pririoiedkah (g. Mar jan Tratar). — 12: Iz naših lofrov in gajev (plo&f'O. — 12 4* Vrame, porobila. — 13: C*as. spored, otve-stila. — 13.15: Orkester balalajk. — 14: Vreme, borza- — 18: Ženika ura: Kaj vs« eliSiio starci  o 5oli   (ira  Ivanka  Velikonia).
—  18.20: Francosk^ pevke  (j»lo^e).  — 1K.40 Franco&ina   (e.   dr.   Stanko   l-eb*n).   —   1t: f'arfa.   vreme.   jiorocila,   *>;<wred,   ol>vt»*tila.   — 19.H0: Xar. ura: tteo^raKki a^trtmon^ki 00-^ervatorij (dr   Vojislav Makovi?, univ. prof.)
—  19.50:  Zanimivosti.   —  'iO:   Koncert   radij-skeua   orkeriira.   —   121 :   Operni   sjvvi    (pk>-See).  — 21.10:   Kotirorni trio (ep.  K. Rupel, A. Fu^kar, M. LinovBek).        2?    C*n<t vreme, porobila, «ipor*d.  —  li2-90:   Angle^ke  pioSte,
t — Ktmm ^ m uri
Stev. 264                ----------------  .  ,           ________„„__       »8l.pT?It8Kl   IfAROD«.  Britak. 18. Botmte* vm.                                                           ________    ?tmw t ' _
Kđwr v poslu •*•*• priiaflmi«,
mm\ v m<cw Htm tttnlN^gt
—   Dobava zeftezntekili  prago?. Državni odbor  sa  nafcaye je od^toni  tipizacijo  za
nčLbavo železniđkili pragov. Po sedežih tvrdk je razdeljena dobava takoJe; Hc-V2!tska 47.&7«/o, Bosna 29.08«», „. Slovenija 15.20>/o taj Srbija 8.15%. Od ponuđenih ko-ličin bo preuzetih od tvrdiš iz Hrvatake 80, iz Bosne 92, ie Slovenije S5 in i« Srbije 83*. o.
—  Totba vpokojenejfa ganerala Jok&ima Gajića. Poročali  smo  že, da toii  bivai ko-misar   Udruženja   rezervnih   oficirjev   vpo-kojeni    general   Jokaim    Oajić    državo    za 135.000 din, ker je bil 27 mesecev komisar in pravi, da mu gre to platilo za njegovo deio.  Včeraj  se  je  obravnava nadaljevala. Po   svojem   <^.stopniku  je   Gajić  predlagal, r.aj   se   zaslišijo   kot   priče   bivii   notranji minister   Žika   Lazić,   bivši   upravnik   Beograda Manojlo Lazarević in vppkojeni ka-sBcijski   sotinik   Andra   Diniić.   gastopnik države   se   je   protivil   temu,  češ  da  je   jk» dmigrih  okolnost ih  dognano,   da  Gajiću   ne grf  ftagrada. Sodišče je po daljšem posve-tovanju    zavrnilo   Gajićevo   zahtevo.   Raz-sociba  bo  dostavljena  strankama  v  osmih dnrh.
—    Milan   Bartosa vije vir   oproščrn.   Veliko TKttomos1   ;t   vzhiKi'ila   v   naši   jasnosti   ve<>*. da ie  biv&i pitd>ednili   Udruženja  rezervnin oiicjrjev *iilan Ka^osavijevič aproJ^en- Siroti sntp porota li o obravnavi   proti  njemu   i u njegovim soobiozeneem. dokler ni*»o poro*iia tik oH zaiiurku obrsvnave iz,Gt>tala. Vceraj j2 bila   pa   izrečena  sodba.   po  kateri   je  Rado-savljević kot  rečeno, oproščen.  Sodi^ee je xa-vimlo obio/lK)  državnega   to&ilca   proti  Katlo-savljevieu,   Bogiču.  Šiiniču,  ^elterieu   in   to-varisem. č*$ da 60 bili funkciionarji privatne ne  pa javne organizacije   Udruženje   ~e-zervnih   ofirirjev   je   j>o   tolmn<Vnju   beo«rraj-f4tt*<*a    sodisoii    privatna    organizacija.    Zato upravne   oblasti   tuđi   nišo  bile   upravricen? dvijiniti ot>toil>o proti bivši upravi  Urtnjie-
nja odnosno proti počamezniin njenim č,a-noni. To pravico bi une!« sanio uprava udruženju, ki &e pa v zakoni tem roku treu me&ecev ni r»oslužita. Državni tožilec £e s to raiaodbo ni zadovoljil in J3 prijaviJ revizijo.   Radosavijeviieeva afera torej £e ni   kon-
Na splošno željo podaljšamo film
»R AMON A«
prekrasna ljubavna epopeja. Film v naravnih bq.rva?i! Nemški   dialog!               Nemški   diaiogl
Hoćemo, da vi4» v^a yqb|jana nas fijfli »VEST ČLOVI^?VA -r ^ll^A IQI\*
Zato  dane«   pttdstave   pp  soiianih  cgnah Um 3.&0 ju 6§fj
V  glavni  viogi  Auna  Bella Frcdstav^  ciiuies  9p   16-,   18-1$ iu 311^  uri
—  Božiroa dr^-eb^a i| Jugp^lavijc v Egipt.
Sarajt'v&ka tfwjv«>ka zboraic^ je dobila ic Kaire pisuip. v ki*terti:ii pro^j jit;ki tr^ovec naj mu ^x>roc.e, ce bi njogel naiviip.jii v Ju-UO6laviji veci'j množino božičniii dreve^c za. t^ipi. V Egiptu živi mnogo evr<»psl>ih iz$e-lienctfv. \$.i bi un~\i J~a.iii ia bpžjčne praznik^ doma   fx>ziči)a iirevera.
—   Z:i;j;iniv   ituiii   mludjegu   strojevo^Jje. Mladi jstrojevoUja Petax Kordić iz PaKraa«. je izumil napravo, s katero bo vešeno vpra-šanje kako u^otovjti krivdo strojevodje kadar se pripeti nesreča nn železnici. Naprava   beleži   vse   signale   lokomotive   in   služi v  dokaz,   da   se  je   strojevodja   točo   držal predpisov.  Preko brzinomera beleži naprava  vsak  signal,  ki ga da strojevodja.
-- Vrcnio. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo in snežilo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, Xajvišja temperatura je zna šala v Splitu 13, v Skoplju 9, v Beogradu 8, v Mariboru 4. v Zagrebu in Sarajevu 2, v Ljubljani 1.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3. temperatura je znaSala 0.2. Do davi je padlo v Ljubljani  11 cm snega.
—    Stnipeno    meso   v   prodaji.    Nekemu posestniku   v   mošćanskem   okraju   ie  pred UDDvi   obolela   kra\*a   za   vranitnini   prisa-i>m.  Namestu.  da bi  bolno  kravo  prijavil,
je lastnik na tihem zaklal in proojsjai -*ieso po nizki ceni sosedom in drugim strankam. Da je bila krava bolna, se je zvedelo med sosedi sele pozneje, nakar sta bila obveščena poblcija in magistrat, ki sta uvedla strogo  preiskavo.
- Zaljubljeni fant zakla! svojega tek-nict-a. V prekmurski vaši šišku sta bila 20-letni Ivo Feher in 22-letni Josip Pavel zaljubljena v hčerko bogatega posestnika Martina žižka. Dekletu je bil bolj všeč Ivan. V sredo zvećer so luSčili 2ižkovi bučna rrna in pomagat sta jim prišla tuđi oba fanta. Okrog polnoći so jeli sosedje odhajati in med prvimi je odšel Josip, kma-lu za njim pa tuđi Ivan. Josip je počakal svojega tekmeca za sosedovo hićo in g& osenikrat zsbodel z nožem, da je kmaiu izdihni] Ubijalec je odšel potem domov in ko je ^ovečerjal je povedal materi kaj je storil. Končno se je napotil k orožnikom, ki so ga pa že med potjo aretirali, ker so   bilj   že   obveščeni   o   njegovem   zločinu-
—   V  Dubrovniku   imajo  Se  letoviS^arje. Letos v ol:tobru je bilo v Dubrovniku več letoviščariev   nego   lani.   Letos  jih  je   bilo 1820.   lani   pa   1483.   Se   Jtdaj   je   v   meatu okroET   100   gostov.
—   Pri   nas  VlDmil,  v   AvStriji  pa prliet.
V   noći  na   11.  t.  ra.  se je drzen vlomilec splazil v občinski urad v Silnici ob Dravi in odnesei 3000 din. VTorna je bil osum-ljen 251etni kJjučavni^arski pomokriLk Iva© Vuntara,   kl   so   ga   še&e   10.  novefnlM*a   iz-srnali   iz   A vat rije  a  prisilnim  listom.  Odšel je v Seinico. ki je njegova domovinska obćina in kjer so mu dali 20 dm podpore.
V  uradu je deja4, da sre v Maribor za za-skLžkoan, a ▼ reonicd se je Se tete noći vr-
nil in vlomil v obfinako blagajno. TaKoj nato jo je PPPiftal apet v Avstrijo. Sled aj. pjim je vodila do meje in sato qo prož* niki obvestili oblasti. V LuČah je b^ Vun-tura rea že naslednjega dne aretiran. Izroditi ao ga aodišću.
—  2en» je ubii* mota. V Danjem Mi hole u na fjFvatskem se je odigrala pretresijiva za-kon&ka  tragedija.  21   letna  Janja  fadin^  je «iklenila ubiti gvoj?ga  moža, ker je zelo grdo ravnal z njo   V poaiedeljek t>La &e zadnjtč sprU in mož jo je hotel udariti s «*ekiro. Žena je pa vzela iz omarice samokres in uslre-lila nioia, ki se je takoj  z^rudil mrtev.
—  40 let stari ženi rasta «9vi aohje. Neki 40  let  stari  ž.eni  v   Brezi  v  Bojili eo aačeli raoti   novi   zobje.   Imela   je   sanio   Je   nekaj zob in ko j© \a zaeel eden loleti. je odSla k zoboxdravniku.  ki   ji   ua  je  izdrl.   Bii  je   pa zelo  presenećen, ko ]e opazil pod njim nov zob.   Preiiledal  ji  je  čelju??ti  in  uszotovil,  da ji raete se več novih  zob.
—lj fVttttmnlr 6aWk9«. Jiftrl, lt. t. m. ob 20. obieajm «an»ki aestaaak »IMrole-nja četnikov, pododbor Izubijana«, p predavanjem, v druitvenem lokalu f*w*»* ulica 6. —Prijatelji, )u se ptnimate la naj pokret in fteUU pristopiU. dobn^oiH!
—lj Mili Bielm iivf»<»# sab«va obisito-valce ^entj^kobskefca giedalide«. Osl»jte at sabavno veseloi^ro >Kdo je papa?c (BLchon), ki jo ponove teitjakobčiuu ifotetič in n+-preklimo ptvlednjif v nftd«l|t> 21. t m> <** 15 kat popoldan#ko >n ott *4D 15. kot v«^arno predstavo. Naanieipli #e bo«te do »oi*. Ker je Lila tuđi zadnja predstava polno zaaede-na, si pre«krbite v&lopoife ie v pređpiv^tK-PrUKKlnjo soboto $« Fpr»**ri d^made dak* Joieia  Kranjca voe^oigra %Skpdinj«.
—lj Papig* pis^a je ula. Ekiweiaova ce-t^a  1*> i I  levo.
—ij Weraj jo kila Mvubtj^na, v pasaži nebotičTuka okro^c 16 rnoAk« rukavica iz jel€snove ko^e. Podten qp*r}đitelj naj jo iz-roči v traiiiu  iatptaan.
—lj Prijeta pustolovka. Na glavnem HP* lodvoru je bila včeraj aretrana ?5-letjia Neža Moretti. ki ao jo že doigo pasledo-vaii. Morettijeva s# je na«tan#a n«4avno pri neki atranl^i v ^pl^ay»rskam ofu^iH in 8% uda jala pro^UtucJji. Iz Ljubljane j# bila izgnana že pred leti. a je sedaj živela tu pod imenom Rafaele Marinko.
• - - —......    -      —        —
KINO    SLOG A— ———^T^^^^^^^^i
IN* ^loišno željo popAi*r&A*fO  BK Mm III mJ I I ■■  I -   TODA    SAMO    6E     DANFS   B^ ™ H P ^l ™ ^fcr IP il W B   I
1 ji .  ■ j     ........- .;■??■-. ...________....'   . '"" '---------------:---------------
U Mutrtfan*
—]\ Vferajšn.ii ii*ii*^ki sejem. Goveje živine ni bilo ai 11030 ua[>r<Klaj- Vglov je bilo >amo 56. Kupi*i]a je slabo cveteia. saj &o prti-dali slinio  l'J volov.  Prav  toliko je   bilo   l>ru-
tianili krav. naproJaj jiti je pa bilo 58. Te-let je bilo na eeimu JO. f roilali h> jih 15 Tuđi prasičev za zakol inesarji niaojio ntz kujuijejo na ljubljai^kj-sn ctjuiu. Naproilaj je bilo '21 [vrašiT^ev. prodanih je i>a liito samo (3. /.elo mnoso h> bilo na prodaj pmšičev 1a rejo, in e-icer '^ti, f>rodali <&o jih 172. Maio. je l»ilo tsklenjenih kupeij v odtielku za konje. Naprotkij ie bilo 1H3 k*>aj. a pradali tsi) jih le !28 in se od t^h 12 za zakol (za Dunaj). Cene so iip^premenjene.
— lj   ^tuviina  *!<*li*  iq   mraz.   V   f»^k.  ko  ja
prvi« priii^nil oheulueisi mraz. je bila it: nevaruost. da bodo morali koiu*ati niuoua Mitvbtuia (Jela kar je malta zmnovaia pri zidan ju. Letoanj^ stavbtia 61;zona *« je uie-koliko bolj ra*vila sele j^^eni in vec večjiij i-lavU se ni ;x>ii ^treiio. C*e hi ^e s>lai»na »e-zrjii:i morala kuučati ie zdai zaradi laraui, id utrjiila  iHiUiBt.ia vol i li ti ^Ktjio   tKJiiv.MVtt \n
pa   moraio   zeJo  »podaj  c&ušati  grtjuak   kruh nezapix?ititu>sU.    NeziijHisslanptit    je    »tnlaj    ^«
itilo vtižje ilo kakor v r^u priznane krize, ket" i« !?ocialnfl skri'stvo sUitiše ur^aniiiraim.
\ eiular kaže, da bo natopilo n>piej^e vrput« in <ia s- ciolo na stavbab ^e no bo kina i u ustavilo.
—lj Otvoritveno predavanje XVIII. rezone. Društvo Sočac — Matica, v L*jub"ja-ni, popoilaxna ljudska univerza, bo Dtvo-rila v soboto 20. t. m. v salonu pri Le-\Ti« oi> 20. uri zvečer XVIII. ptedavaLelj-sko seiMfliJ. ^4 većer na-stopi aaš prizsis ni in odlični predAvatelj g prof. dr. A loj* Zajokar   s     temo;     »Prirodoslcvni     temelji
davatelj bo ppveOal, Ka^o sp vplivali pri-iXKioslovnI neuki na pof.;taxiek in razvoj onega raišlje«ja, ki je 4a-aes v Nc^nuiji uradno priznano in propagirano- Poica^al bo, da današnja neniška zalicaoiaja sioni na ncukiv. ki $0 v preteiviem sioieiju iz-šii iz kiogo/v znanstvenikov, pa so po pro-vzemu otilasti po Hitlerju dobili videa i^-raz v vsem nemškem življenju. Nemčija. vida v podedQva«ju dobiiU lastnosu neni-skiti sonsroiinjakov režitev nemžkega naroda pred pogrmojn in sn^rtjo. Zato skrbi za ekixštevilncjš€ ra^množevanje poiii na-i-ddnih ftiojev, k: prj,padajo dobrim rasani. Znano protižiuovsiko stalisi-2 hz poskušal razsvetliti In pokazati, v koliko *e nem£ki rasizem znanstveno utemeljen. Vse to eo vprašaBJa, o katerih &i moramo biti tu-di Slovenci na jasnejn. Tema je zelo gJctu-alna in zanimiva, zato vabiniu vse ;ScKia-nc In na^e prijatelja, da se poino$tevil-no udeleie te^a predavanja. V9tP>p j^ v^em  pcoet!
— lj Otruci. ki so t-ili izbrani  za soxlelov3-nje   j«ri   inladinski   predstavi    . Pustireek   iu priiu'eska^.,  uaj  63   zgla^e   juiri   v   pelek   t>b 19.  uri  zveeer  v  dminskem   jiledali^u.   kjor bo generalija  vaja  za   prelotavo.
—lj Odsefc brezpo^Inilj učiteljsi;ib abi-turieptov pri sekciji JTJU v L>ub;jani spo-roča vsem tovariSem in tovarišicam, da bo 21. t. m. ob 9- v prostorih sekcijo v Franjći&kanaki ulici 6 1. širša sep. Xa programu so razgovori o bodočero delu, p akademiji in P tepaju za umetno slikanje na les, }q ga prire<U odsek pod strokov-nim vodstvom g- l^avnatelja Novaka. Radi v; Prosti dnevnoga reda in še posebno radi tečaja se raj te sc'e vsa:^ tovariš in tovari&ica sigurno udeleii!
u—   »Korevje   t   preiekloNti   ih   tianes«   ie
»nov predavanja, ki ^a fjrir^do ^ciruž-Jno ljubljanske CM podružnice dne 2"2, novenil-ra {v iM^nedeljeK) ob JO. uri v mali dvorani tiihannoiiirneaa drjiua (KoimTe^ni tra). Preda¥*al I>o profesor *i. .lanko Uujner. ki *H? poja^neval temo s p-^trini: skioptičninM $li-kami. Vstppnine ni. Kpt «iwra zanimati lo predavanje vsakega zavednega Slovenca, pri-r-akujeio prircditeljice obiln-?  udeležb?
u— V«em društveni iu organizacijam w Ljubljani. \}e»tno poglavarstvo sklicuje >e-stanek sl<?de proslave državnoga pra^aika 1. decembra. Sestanek bo v sobiifo 20 t. m. ob JT- Mfi y veliki magi^tratni dvorani. Na se-e-tanek se vabijo z-astop'niki vs?h narodnih, prosvetnih, telesno-vzjroinih in gasilnih dru-štev. Podobna vabila se ne bodo razrošilia-ia.
u— Društvo >Tabor<. Drevi ob 20.30 re-.i-ni Članski sestanek. Važne društvene *ade^ ve.
—lj Prodavanje §Pd bo jirevi ob 20. v dvorani Oelavske zborme«. Preko 100 dia-porjtivov bo pokazalo lepote frazicoakih Alp. katere so obiatkali leto® 113 Si planinci, da se vadijo v vzponih v Jedu lq snegu, kaj Daj bi bila priprava zn ka^o^jšo ude-leibo na slovp^iski ekspediciji v ijioasesaosko goro-vje. Predavat^lji gg. Hvjustja, dr. Mrak in dr. Potoćnik n?m bodQ prtppye-dovaH o svojih turah v Dauphineji.' Vstop-nice 80 na raa^BOlago do 18. ure v druitve-ni pwarni ter od 19.30 dalje pred preda-vatnico.   Planinci,   pridite,   da   čujete   zani-
— lj   ni»ozoii!o   vsem   vomikiMn  s  k»nj»»K» .prego.   T>o   caduiji;*:j;a   ja   prepovedau   v ss \ozovm    'raiJ2:ini   ^rumet   po  šubiževi   uliai oj.  Bieireisove o«fgte tlo Levsttkave  ulice  ia iu L^vstikovi LliiL'i od Suijičave ulipe do Er-javreve   ctsle.   Me^tna   ol.čina   je   j>u*taviia
na Uriž;~cu I*»eiweisove ceele in SubLčeve ulipp fn ^rj'ff^ii Erjavikive ce»t« iii Les^ti-kove u!:»e priiucnie rnacke 2 napisom ^v<*-zovni   lffW»i«Uii   pfemei   [,re[K>vedaii;.
—lj PV4 k»ranj*i«Ui? Na Celoviiai c- y »»-Jk(. na^tHMii HoT-evarjeve lekarne je prišlo snopi do im4^§ kara*ul>pla :neJ vo^m elek-tricii»i ieWnic« ter tpvprnim avioin. 48-Iet-iLiuu voiiituiu nio^tru Ivanu Hit^cu. ki si
je |ii*e(H be*jd*»i hi^ioo v Podgafi |>fi St. Vidu. |p ^n)ečka|p ley>> rako in *Q gji resevul-ci pdpeljali  v   Uoluico. A4<f«^O j^ bu  poskodo-
vau iramvaj. nekaj škode !-a \č tuai na to-vornean §YW?W*4i". K;;Ut| j« prj*|a # fl^re~
ruftt^i)!  »»  je   (.Fipetil   »nopj   flrkFP^f   tT-SP-   tuđi
v Viijudriih, »a vouulu hišt. Ulvr & fldtvpi i»an«)Vi»^4 w*t% <*1 glavaš ct*iv ?#fnkaj «?ti| fr^»l\ tov^fui avlo prevq^)iku Hr«ika u I-mi* V ^uii^nski U*jiii:i ter M^^i^ii avto za-t lt»(wUk-a   njevskili   izuleiki>v  y.   izreka,   tirata
ininisira brei lištnice. riavtJkiii irtev *\wv ni  Mi*?, fiii'  j*a ^ta »t.p hinio j^Iiiwlovali u?»e
VOf ilj.
—lj Pri^et 24'afii (il)t>A^ustva Včeraj so prijefi policijski organi nekje v mestu 48 l&tjitgra pasestnika in biveGga železničar-ja Ivana K. Xa Ivana, so bili vaxnstni organi opo^rj&oi žfi P*^j, Č&Š, da 96 pei&a s tiootap«tvcin. Ko so ga i^&draj pri jeli, sp re^ našli pri njem 60 vligalnikov. zavoj-Cek Kresilnih kamenCkov in pe već ko-žov fine svile. K. je bil izročen carinskim obisj.'tvom, jiato pa se bo moral zag-ovar-jati se pred sodiščem.
—ij Pla*č is zračnico je ukrau*el. Meha-nik Ivan R. je včeraj popoldne zagledal v neki veži na Bl£i"*"eisovi cesti žensko kolo. last Tereze škrbćeve. Ivan je hitro skocH v vežo in snei s kolesa plaSč ter zračnico. Imei pa je smole, ka^jti preden je izginil iz veže. ga. je opazil neki stano-valec iste niše in ga izroćil stražniku.
SOKOL
—    Heilvode.   V   neiKHjo  21.   t.   m.   ob   1G
uri. io iiostoval agilni d mm a tek i ođ&ek Sq-kolii iz Trži ta v Sokolskeui domu v Medvo-duli z Nu^itevo koiueclijo U J. E. Z. Opozar-janio naše oWiu^tyo na to vprizoritev, posebno 5e zato. ker j? izr*H}rK* ziibavna in vo.^la ler tie še ni igrala na slovenskih odrih. V n^deljo 14 t. ni. *?o nali igrjdei ponavljali K. 5Ieskovo ^Matert. Dobro eo fX>lali svoje vioge. žoleti pa bi bilo. da več-krat pridejo na oder domarn dela. V tek>-vadnici se pridno y>ripravljiimo 7a proslavi-t<*v 1. decembra z akademijo, pa tuđi sicer «^ 1 reče j Jobro sri bijemo. S p rotira mom pet-letke >e dobro pripravljamo. Te dni smo zasadili lipe okrocr nasoiza doina. Zamisel trobouiažkeffa zbora pri župi je padla pri nas na rodoviLna \]a. Ker nimauio ni^ecenonr, borno nohrali pri flanih postavljen >trob3n-ta^ki dinar , ki ga nam mhie ne odree«. Svetujeino društvom, da na« po^nemajo;. Zdravo!
—  Sokol I. Ljubljana T^bor obveJča svoje članstvo, da je umrla naša dolgol>tna članica sestra  F ran ja Snoj.  Pogreb blagopolw>jne sesire bo v petek 19. t. ni. ob 14. uri iz za-vetišča  &v.   Joiela   na   VidovdarvNii   cesti   k
Sv.  Križji. Obleka civilna e tpi^Ukuji znakom.
ĆltrU tttttU Tfgt ne Te.
Mn««i Ijudj« ai «t^r titraj č**ti»o aobe, toda pr^fo gredo spat pozabijo na to ta zđnv|c važno deto. In veadar \* temeljito ftSčenjc zob zveSer važnefše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zob mi kisati in povzročijo zob no gnilobo (karies), ki se ie wsak boji. Zato ziutrai kat P*vo Ui 7veo«t kot ndnie Chlorodont
Domaći proizvod.
■•J.lf.li.fJULil
8 sekiro pobil svojo dobrotnico
Nemadett mmvaA v 6iški — Gospa Avguitifta SmerkaQeva
fežko ranjena
Ljubljana, 18. novembra Včeraj dopoldne je bila v Frankopanski Ulici napadena ga. Avgxista Smerkoljevu, mati 12 otrok in tuđi pred leti umriega mlađega, gledaliskega igralca Hmerkolja. K nji je priiel na obisk njen daljnji *oro4~ nik, 34rletni J>rćzposelni Zui^vkci Kariž. Pod pazduho je imel sekiro in daljšo vrv za ofrgianj« perila. Ga. Smerkoljeva. pri kateri se je ve^krat ogiasil in -a ja tuđi podpirala, Sfa je vpradala kaj želi. FUkei je, naj mu da pismt>, ki je prispajo zanj od tujske legije in ^a je sprejel njen sin Slavko. Smerkoljeva nnu je odgovorila, da nima piama in da tuđi Sla-vka ni doma. Kari^ je piosil gospo, naj mu da kozarec vode. Smerkoljeva mu j« dala skodelico če^*. naj si natoči vode pri vodovodu. Kariž je res stopi 1 k vpdovudu, se vrnil in se za-hvalil. Takoj nato pa je dvakret zaniaimi! s sekiro na nič hudega slute<io Smei'Holje-vo. ki 3(S je okrvavljena sgrudija. MeJ pat1.-cem je prevrnila naše skoUelico vode. Iniela je  Že   toliko  moči,   da  je  zlezla   do  vrat   in
jih  zaklenils-   Kariž  je  namreč   takoj   po zločinu  pobegnil.
Sjrnerkoljeva je zaCvIgi klica ti na ponioč. Prjhiteli so sosodjo, ki jim je odprla vrata. Nudili so ji prvo pomo^, nato pa obvestila sina dentista LeopoKia, nakar so gospi piv-
peljali v I^eonlA^e. Zdia\-rdlci «0 upotovilt. da je bila udarjena z useaum sAkire po glavi in da jo lobanja nad levum menci ne« koliko počena. Rano 90 ji zaMli in 2dxav-niki upajo, da bo poakodbo. 6e ne bo kom-plikacij.  preboleia.                                 •
Kar;z ie je snoči »ani javll na poUcijl in viavi so gii za .slikali.
Star je 34 let in je doma U Trsta, Z&-.trjeval je pri zaslišanju. d^. prav ui prav ne ve, kaj je storil. Ko so mu pa pokazali najdeno sekiro, s katero je zamannil po glavi stare gospe, se je naenkrat vsrga na-tanko đponmil in dejal. Ua je bil na Snier-koljtve jezgri, ker so ga nedavno izr.uMU pv>liciji. Takrat ao namreč Smerkoljevi rea zahtevali Jvaiižcvo aretacijo. in sicer suito, ker je vzel ključ od vrat neke shrambe. Cim je Kariž kljuć vrnil, »u ga( na policiji izpustiii in je pričel po 3tan navatli pohaj-kovati. Tuđi je trail, da mu pri Smerko-Jjevih skrivajo poziv, naj se javi v fianco-sko tujsko legijo. To pismo je Kariž ve<J-krat zahteval in bU j«.> prepričan, da. mu ga skrivajo. Smerkoljevi pa nobenega pisma n imaj 0.
N"a policiji so priSli na povllagi Kari*.eve-pa pripovodovunja (.lo zakljufeka., da Kari$ ni pri zdi*av; pameti.
—  C*ifa.tplji. ali  že  TcsteT  da   pripravlja  *=o-kolški   *jleda]iiki  <>4t?r  na   Vicu   veloz:il>avi>>
k<^uedijo ^Karijera kancli.-ta \Viiizijia», ki jo bodu viški ij^raici  vprizorili v e*H>bto -t>.
in v nedcjjo 21. t. 111. vs>aJ«Jirat ob JO.15. V^i ljubitplji duhovitih dovtijx>v in ztlra\v-i?a nei>rijjl>e4ieiia humorja bo<u> prišli !>>-r-uliianin ua svoj račun, KVžija jj v r-prelruh roKtih itr Juč»tina. S«>ko!sl\o rlan^tvo in [M1-iatelji   dru-štva   bratsko   vabljenL
Iz policijske kronike
LjiiUijUiia,   lc.  nuvciiM?ra.
>"ćer4J §e jf vršila v pol[«Mjskeiu esk<rii.šii tenieljita ra»--;J4- I>ri katcii fc ► ^-.'ieLov.-tli *lo-juiila vjji krjuiUtahii organi iu veliko štcvHo uniformiranih rHiražni»kov. Do veciT.i so ispravili pa policijsku upravo ic v z^ipore v biv-^i še,ntpetns<ki vo|a>ni«'.i okro-^ 60 pu-t»tclo\x:ev. postopačev. tatov in prr»-j:i^tjv. V zajjore je epravila policija tuđi već vla-ču^ario.   ki  eo   se   priteple   v  Ljiri»15ano   k
južnih krajev. 50 oa nie-i njim i tuili kine^ rka Je4<leta. ki ičhj Aat>redla v slalti da uži.c. N;i policiji dVine«i aretirance in arct'muike prtino zatsli^ujejo. Nekaj ffreijiikov s-i ie iz-ročili eoilišou. većino pa po^lj-ejo v -lo-movinsike o^vČ-iue.
Policija }e i>i;š!a v xa*lnjcm času na t?Jt-d drznlm taiviuaui ua mestni klavnni. kjer se je knwlk) Kar na debelo. 2e pred dne vi je hi-lo a«etiramh y«č t*iei>- ki fto obnašale nit80 s klavnice. včeraj pa &Jii bila zfpet prijeta dva nir^amka poniocni^a. 0 ka*tcrih je u^otovljv'no. da bta o-ln«šaia 17. k lav niče velike kose nkradenejra mesa. Tatovi fo prfKlajali meno radnim prosti! nam, j^i tud i priv^tnfltom, eevcia pol ceno. Sedlaj jv medena  stropa   preiskava.
Xa Vilharjevi »icfiti je včeraj f;tr?ixn:.k nn-k-tcl na tri iM-ezposelne. ki so porti.ik.ali ].»red 8e^>oj vo7,i^ek. na kaiterem je bilo okrc-sr SOO kilo^ramjov etare«ja zelena, med kateiim fo bil^ c-ele tnave*rxe. & raž nik jih je eeveda prijel, ve&dsur sta. &c fnn dva utRr.-Ja in mu je oet*I v rokah le 271etni Ivan Za.-rr.i-dec Iz Ljubijane. ZaciT^lec je na poHdji priuial. i-a je »« tovariš! ukra,Jtil traver7C in ostalo žele-zje na  <lvori^či|  fstavbnc tijidbe.
TTTh
—  Kvalifikacijski     turnir     U&£.     Pred <inesri    se   je   začel    kvalifikacijs«cii    turnir L$K.  ki  ima namfifi isločili igralce.   ki se bodo     udeležiU     v     kralkem     jubilejnega me^iaarodji^ji tuniirja, o katere-m smo ie poročali.    Na    turnir   se   je    pr^grladilo    12 igralcer.  ki ao bjJi  taitole  izžreba»ni:   Ger-ripič    ,<ir.    Vale&tmčič,   Fiulaad,   Alajceno-vi^,   SdSka,  Mlinar,   Preinfalk.  Marek.   šor-li,  Sikodak,  Muzlovič.  inž,  Weiss. V I.  kolu  je  Purlani por:zil  Sikogka.   Majcenor,*;o je  podl^el   šorliju.   Mlinar  pa Prednfa^ku,
doČini    ^Je    bila,    p«j-tija    ftieSSca.- Marriv    r&-mis.   Sjećanja   Oerakaić- Wedfl9   in   Valentin či*'   -Muzlovu:   so  bila  prilozima.   V   II. Kodu je Weisw podteg^el Preinlalku,  Muzh>-
\-lč F*urla.ruju, Marek jo preni^^ad Mlioiaf-j£L,   fe>rli   aiško,   £>iko6elc   M&>oenuvi6e.,   p*tr-
tija G^nini^ --Valentin*^ j^ bila pr«ki-Djeiia. Tuiii v III- kolu so xnagaJti favo> riti. Fin lan i je pos^aril Onrz^iCa, Majoe-xw>vič MuzJoviC^i, sićicti je iz.gr*bil n,a«pro-ti Sikošku. Mlinar pa. na^proti i^orLju. l-*r'L\Lnfalk j« 2 Marekam *axu*> remi^iral. <.ic( ;jn sta Valeatir^k   in Weiw protantta.
V IV. kožu »ta Mli .r^lej odi^rani I© <*Pe paj"tij«. Muzlović je potile^el AuSkj, Oerzi-nić pa je preniagrai J^jsLJceaovi&a. Italije po IV. kolu: FurUuii ftorli ,1 di, Preift-faik 2> > iX», MarWc, Skkot^k 2(1). SMHca 1»,2,    Oeczmić    1     i2».    ACa.jctwio«vći    1,    V»-
MV*nar 0   (1).
Iz Kranja
Rezuhut   *t>ljtey   ra^kih   <xit>ornikor.   V«^
ki so bilo prikljiUH.-ne Kranju, predstavljalo Š4.' nadali-1 v nek^m pogledu ^imo^tojno imovinsko o/boi mit katero upravijajo Htar^fimi m dva odbornika, ki tK> izvoljeli pof***b^j na va^kih zut>rih- I>elonia =*> to obfiii^ki odbor-niki. delotna pe drupi vidnejši ffO^[K>daxji v vaši, ki u/.ivaio splOKno Kiupanjo in go-ppclars\-i u4led. Ti 2<**jxxiari}o z va«ko imovino, nji bova funkcijska doba \*a traja e*n«-ko. kot (?oba oholnskih odbornik>oy. V kranj-c?ki otHHui so se vaški zbori vršili po vse>h va->eJi v nideljo, le v Circičah v fxraed?ljak. Izvolj^aii t*o bili sledet'I mož je: na PrintkO" veni :.<tare^ina Novak Jane?, <5b»n olxvrinske uprave in jM^e^tnik, odbornika pa J*^o Ja-n?rz in Stare Franc; za Klane: «tareSiua Krč Franc, odTx>mika pa Kos JoS*- i a KrornŽar Valentin; 11a Hujah: staTtfc.ina Riteru- Kižet oxtb<imika pn fa-hre Janez in I avBn Franc; na Ruplj s-tarešina St rupi Anton, odbornika SUir .loze in Perca*' Pranc; v Ćirfičah; sta-resioa Bajda Peter, odlornikn p« Komina Janez in PetjrneJj Anton. V'ažke zbore je vod i I župan £. Česenj i 11 «0 povtod potekli v   znamenju   rdožne^a   na^tonj«.
—   >I*p   slovenskih   dobravah   in   ^i5avah<. znano   fotocrafsko-skioptićno   predavanje,   ki sra   ]♦>   imel   nas   no%inarpki   tor^riž   in   fotoamater  sr.   K.   Korjancič   Zo  t   raznih   krajih Slovenije in  jo  poAsod  zbujalo f>O7:orno«it.  <*e ponovi done« i«. tin.vKranju pod okriljem
Ljudska univerze ob 8. zvečer v jrimnazij-ski telovadniri. Onozarjamo v^v> Kraničana, posobno amaterje na to predavanje.
SPORT
—   Slalom  klub 34.  Drevi  ob   18.15.  bo v klulvoveni  .okalu  kratek  seslanek vsah  tek-movaJoev   radi  obtneffn   zbora.   Obvezao!
MALI  OGLASI
Beseda 50 par, davek poseb^j. Preklici, izjave bes^da Din 1.—,
davek posebej.
Za  pismene  odgovore  grlede  malih oglasov je  treba priložiti     I ^namko — Popustov ^a male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par.  đavek  po*ebej. Najmanjši znesek 8 IMn
PRILIKA
tiiiodneffa   nakupa      treofkotav. hubertu^ov.   oMeke.   peri U   itd.
PBESKEB St. Reira resV«  14.
I ZA tUMJ^MCO POGRE*A VO v soboto zveeer, mesarija Sla-
[ mič. Zplasiti pri bla^ajnićarki fetotajn.                                  2677
BARVANJE   LAS
-*peci^lno izvrSuie » visph n».|an <ah Frizerski *alon >R*k»f«. Prefternova ulica 7., nat>proii -laSčicarn?   >KoAak<.             4^-2
Posteljne rareie
Isdelulm ia potekrtoe 1b po-c*ji|iajM» $Usm ymb veHkfiftt Iste «Mw|«nil|m v popravilo pp naj-
Beaeda 50 par, tlavek pose>>ej. Najmanjši zneaek 8 Din
NAMOČENO POI.EN'OVKO
vsaki petek pri I. Buzzolini, delikatesa,  Lingarjeva ulica.
2669
SPALNICO
polutrđo, dobro ohranjsno, dve brivski školjki (mušlij prodam. Naslov y upravi >Slov. Maroda/
2679
ŠTAJERSKA JABOMvA
kanada, bobovce, moSanćke, ^ambovCke dobavlja vsako mnržino tuđi franco Ljubljana Martin feumer, eksport sad ja. Slov. Konjice. Narobila spreje-ma Ciril Tu^ek, Rožna dolina, c. V/2.  telefon   11-44.          2634
FI2OL. LEĆO.
kišfeni grah. mak. orehov* iederca in krompir nudi naj-ceneje Sever & Komp., Ljutv ljana, Go^posvetska cesta 5.
2655
I Brivski ia damsko Srizerski saUm ENGELBERT FRANCHETTI TYRSEVA C. 20 — NASPROTI KAVARNE »EVROPE« se priporoća za vsa v strofo s»padajoča dela, katera izvršpje   točno  in   solidno  s   prvovi>tnim   osobjem.
Makulaturni papir
prođi
oprava „Movemkega Nareda^ tinW|i»af KaaUfera nDca štmv. s
r   Stran?                                                                                     »8L0VBNSKI   NVHOIk.   Cetrtek. 1«. nmnbra 1037.                                                                                  Sfe"T.  ^>V
Zagoneten človek
Kadar se napife, se nm oglasi tathufca ta vi—riltlra
iiHea
izubijana, 10. novemora Ko je stopil v soctoo dvorano, nismo verjeii svojim ocem. Pa je bal le pravi. Pred me^ieci amo se srečali na istem kraju z njim. Sedei je takrat na založni klopi pred sođniJti malega senata in pripove-dovai neaiavadno in ćudno zgodbo o svojem   vlornu   v   blagajno  naestne  plinarne.
Lovrenc je bil inkaaaut pn mestni pli-rarni. Nekegti d-ne se je napLl, kolovratu je po Ljubljani od gostilne do gostilne, ponoći je pa. krenil v meetno pliaamo. Z dvojnikom je odprl železno blagajno In si prilasti! šop tisočakov. Drugo jutro je de-nar ponujal uradnikom v pLsarni in se ve-dei, kakor da ni pri pravi pameti. Zago-va-rjaJ se je, da ne ve, kaj dela, če pije. Po nekaterih okolnostih je bik> soditi. da možcikar res ni til pri sebi, ko je vlamil v blagajno, druge okolnosti pa so dopu-ščale ćomnevo, da je Lovrenc insceniraj po vlorrma nekakšno komedijo. Sena.t je sprejel predJog branilca, naj JLovrenca pre-išče psihijater in razpirava je bila prelo-žena, n^ikar nismo n.a sodniji veC ćuli o tem   zagonetnem   ćloveku.
Včeraj pa stopi Lovrenc zopet pred sod-nike malega senata, ki mu je bil pred-sednik s. o. s. Ivan Brelih. Ni se morrta nadaJjevata razprava proti njemu zaradi vloma v blagajno, temvec ga je državni tožilec obtožil rali nove tatvin-e. Obtožnica zaradi vloma v blagajno je bila pred me-seci umaknjena, rvajbrž na podlagi izjave psihijatra, da možakar ni prištevit in ne obtožnica zaradi teg»a umaknjena, je pa coitlrio. :ia gra. je di-žavni toiilec znova ob-tožil, 9a j so v zadnjih mesecih obtoženče-va odgovornost menda ni povećala. Vče-raj se je Lovrenc zagoverjal natančno na isti način, kakor prvić zarad: vloma. In tuđi očitano mu tatvino je izvršil v zagonetnih   okolišćinah.
Dne 12 juni;a se je splazil ponoći na stavbiSOe na Marijin em trgu, kjer zidajo Mayerjevo palačo. Xočni čuvaj je tatu za-sačil. Ravno s prvoga nadstropja v prit-ličje je stopa 1 s p'en-nni. Ko je Lovrenc opaail čuvaju, je pabegnil, plen pa je od-vrgel. Založil se je s tremi kotliči, s svin-čeno cevjo in z medemnasto pipo. ćmva,j bi ne vedel, kdo je tat. ako ne bi le-ta pozabil na stav bis*1 u svoj usnjen suknjič z legitimacijo. Cuvajevo presenećen je je bilo še večje ko je drugo jutro sam Lovrenc prišel na stavbišče in vpr^<šal. ali nišo našli njegov suknjič.
Obtoženec je vedel povedati. kje je bil pred vlomom in po vlomu, da bi pa sple- ^ zal čez precej visoko ograjo na stavbišče in hotel ođnest: kotliče. cev in pipo, se ni spominjal. Pil je res tišti večer. Ali gre za človeka, ki ga žene nel:aj k t?tviri, k:\dar je pijan, ali iz;r«.blja pijanoat ob ta-kih prilikah? Ako se je splazil na stav-biSce s tatinskim namenora in premišlje-no, je vendar čudni« da je na kraju pozabil neizpodbiten corpus delicti: svoj suk-n>ic s svojo legitimacijo.
Proti koncu rasprave je Lovrenc zasu-kal svoj zagovor. Zahteval je naj sodišče zasliši dva magistratna uMužbenca, ki sta ga videla tisto noe brez suknjica ponoći na   magistratu   v   sobi   prižigalcev   cestnih
svetilk. Obto&eoec Je pokazel s tem na odgovarja za svoje dejanje. Ako je bila možnoat, da mu je nekdo ponoći ukradel suknjic in je bil to tišti človek. ki je kraci el tuđi na stavbišću. Ta moAnost je pa skoraj  izkljućena,  ker  je noćni  Čuvaj  na
iftavbišću spozn&l v Lovreocu človeka, ki je  ponoći  brez plena  pobegnil  » stivbiAča-
Skoraj izklju^ena možnoet, 100° ♦ zaključena pa venđarle ni. Vsili se človek u tuđi vprašanje, zakaj se obtoienec ni aklice>val na »voj prvi aličen primer, Ito je vlomll v blagajno in je bila abto&nica proti njemu umaknjeaia. Res, zagocteten ckn^ek, ta Lovrenc, a sodniki so ga to pot spoznali za k.rivega. Po § 315 je bil obeojen na 4 mesece atrog^ega zapora., kazni pa ni spre-jeL Morda bo ta zagonetka, rećena pri reviziji tega procesa proti temu ćloveteu, ki ima zelo peđter kazenski list. Obsodel je zaradi vlonmih tatvin 2e nude ksemi, naj-buj&a  se   je   g-lasila   na   6   let   ječe.
6   PlšCA>-eEV   v   NEDRUAH
Neka ženska, ki je skuaada vtthotapitl 6 piščiLncev v nodrijali na ljutoljanaki trg, nima nobeoe bis tvene sveze z obto*bo proti avto.prevo22niku K. Joiefu in «»b-tožencema č. Franeu in R. Antonu, toda trošarinski paznik na Ižanaki cesti P. Ivan jo je tolikokrat omenil v svojem pri-ćavanjru, da. si tuđi mi ne monnenio kaj, da ne bi zaceli to ag-odbo z njo. Mitnićar P. je trdil, da so talka in podobna tihotap-stva ižanskih ženic ixa dnevnom redu. Zaradi tega ima na piki Ižanke, ki sede sumljivo na široko \' svtobuau ali na vozu, ali so mirnijivo okrogle in izpodrecane.
Dne 14. julija zjutraj, ko je privoađl Jožefov avtobus do iianake mitnice, je namreć nasta] zaradi 85 let stare Marije Germek in zaradi mitričar^a Ivana P. pravcati ^rebelion«. Mitničarju se je ade-lo, da ženica pod krilom skriva blagt) in ga hoče \-tihotapiti br^ez troSa»rine. Po-zval jo je, naj izstopi iz avtobusa, <ia bi jo na mitnici kaka ženska preiskala. Te-daj pa so Jožef, France ln Anton, vsaj | t^uko trdi obtožnica, naščuvali ženlco, da mitničarja ni ubogala. Ostala je v avto-busu, .nitničarju pa so imenovani trrje zagrozili, da gra bodo vrgli iz avtobusa, dio se takoj sam ne odstrani. PriSlo je ilo zmerjanja, prerivanja in pretepa. Z bunkami obložen iai z raztrganim rokavoan je mitničar skocil iz avtobuaa in stekel po drog, s katsrim »ć je hotel braniti pred napad alci. Državni tožilec Je obtožil Jože-fia-, Frajiceta in Antona zločinstva zaper državno oblast po § 1281 in prestopka aoper  čast  po   §   302/I-TI.
Pred malim 9enatom so obtoženci za-r.ikali kiivdo. Po njihovih zagovorih je mitničar s svojini surovim nastopom. sam izzval nerexi in zmeSnjavo. Nihće ni inael namena, da bi ga napadel. Kar brez potrebe je mitničar stekel po drog in grro-zil obtožencem. da jih bo prepodil. Nje-govega predstojnika, ki je prišel v avto-bus mirit, ni nihče napadel. Senat je ugo-dil predlogn branilca dr. Zupančičo., naj se zaslišijo kot priče nekateri potniki, ki so bili piiča dogx>dka. Razprava je bila preložena.
Zidar JI in arhitekti v živalstvts
Zanimivo predavanje dr. Ljudevita KušĆeria pod okriljem Prirodoslovnega društva
Ljubljana,   1S.   novembra
V torek je predavai v preda\*-a!mci mineraloškoga instituta na univerz: dr. Ljudevit Kuščcr o zidarjih in arhitektih v živalstvu. Dokaj štcvilno ohčinstvo. ki je z najvećjo pazljivost o Jedilo zanimivim prcdavatelje-vim izrvajanjcm je pričalo, da naše rr.'ado prirodoslovno društvo uspešno vrši svojo kulturno nalojjo. S-aj je /aninanje in smisel /a naravo. k: grc ćelo tako daleč. da najde razumcvanje tuđi za znanstveno delo spe-cialistov. bistven sestavni del kulturne tradicije velikih narodov kjkor n. pr. Angle-žcv in \cmcev. Žito moramo samo p<^/dra-viti prizadevanje prirodoslovnega društva, ki skuša z rednimi tedcnskinii nredavanji buditi \ :uijšir>ih slojih smisel tuđi /a ta-ke krasotc v nar ivi. ki so sicer dostopne samo ozkemu krogu znanstvenikov.
Univerzitet:: i docent dr. k.uš-1-er je po-avetil svoje predavanje predvsem jjr.idbe-mm tvnrbam p >!/cv LJ\odoma je poudaril, da naha amo /idarje in arhitekte povsod v živalstvu. od naji'ižjih eno^taničnic do najvišie ra/vith živali. Zidajo si sktlete, ?id-jjo si hi^c. Slikovitim /vezdastim obli-kam enostanićnic je bilo posvećeno že već predavani, zato je predavatelj prešel na spužve   in   pozneje   na   polže.   Pokazal   nam
je na skioptičnih slikan drobne ,j*licc spužv. ki sesta\Ijiijo njihovo ogredje. Še ćelo v okameninah so so ti skeleti ohranili, lahko jih s kislinami izperemo in še danes lahko ohčudujemo smisleno gradnjo teh tvorb. ki odgovarja sodobnim tehničsnim konstntk-cijam naših inženirjev, točno preračunanim z  ozirom  na pritisk in  nateg
V svojih nadaljnjih izvajan>ih se je pre-d-avatelj omejil na arhitektonske umetnute polžev. Vcs čas so slike spremijaie oesedo in poslušalci so na ta način dobili vpogTed v vso likovno bogastvo, ki ga nahajamo pri tej živalski skupini. Najprej srno se sezna-nili s strukturo polževe bišice. ki je skoraj pri vseh polžih enaka. S pomočjo slik nam je predavatelj razložil, kako smiselno so razporejene posamez-ne p!as:i, ki tvori jo polževo <><irodje, tako da so razmeroma bolj trdne kakor pa nalašč po ^Iičnam principu grajeno kamenito trdnjavsko zidovje. Že spirala sama, ki jo kaže prerez skozi pol/evo lupino, ima matematično točno ohliko. ki najbolj ustreza njeni trdnosti, lako precizno in smotrno zna graditi nara va.
Za stavbo pa nišo potrebni samo inže-nirji, amp-ak tuđi dekoraterji. Polževa hi->ica ni samo vzor tehnicne smotrnosti, tem-
▼eč se odlikuje v potamcauuh primerih tuđi z icredno lepo zunanjo skulpturo ali barvnt-rai ornamenti. Videli atno vse mo-goče oblike polževfh lupin, od katerifa pred-»Uvljajo nekatere radi svoje pestrosti in lepote veliko vrednost Nekatere posebno lope in redke eksemp are kupu je jo zbirke po visokih cenah. Posebno znan je rod co-nus, ki  slovi  pc-  najlepših  burvnih  obtikah.
V nadaljnjem smo videli različne primer-ke polžev s pest rimi zunanjimi skulptura-mi. Videli smo nekatere ekstremne oblike polževih hišic kakor n. pr. suhozemskih polžev iz centralne Amerike, ki lmajo vča-sih čez 30 /avojev, ali pa nekatere popol-noma ploščnate vrste naših mkikuž Posebno tropski po li i se odliku je jo po bogastvu oblik. Predavatelj nam je tuđi pokazal /-a-nimive primere nepravilnih oblik pri polževih hišicah. Ponekod sploh ne bi več poznali, da je to še polževa lupina, mislili bi prej na lupino kaksnega crva. Vendar je pri nekaterih vrstah izmalVČena oblika normalne polieve hiJice naravno«t stalni znak. Sem apadajo posebno taksne nepravilnosti, ki  zadenejo  vrh  lupine.
Pri velikem številu polžev opažamo, da lahko zapirajo odprtino svoje hrtžice z n&-Lokšnfrai   vratci.   ki   je prirasla  na  polževo
i nofo. Ta vmta, ki ae lahko hermetično aa-pro, so zelo koristna, saj ima poli veliko sovrainikov. Prvotno so yih imeli vsi po\$i. a tekom razvoja jih je ohramU samo veja tkzv. predškrgarjev. dočim sta jih vejt pljučarjev in zaArgarjev izgubili. Zakaj, ne vemo, a zanimivo je to, da so se razvila pri teh akupinah druga sredstva za obram-bo pred sovražniki. predvsem zoiitev ustjid. Prvotna vratca se nikier ne povrnejo več, kar bi potrdilo znam zakon, da se ne po-vme već organ, Vi se je tekom razvoja vrste (tekom filogenetakega razvoja), iz-gu-bil. Predavatelj nam je pokazal. na kako različne načine nađomest-jjejo pljučarji vratca. Posebno zanimiva je oblika nekega malega pLaninskega polisa, ki nosi ime našega Erjavc^. znanf«.a poznav:iica mehkuž-cev.
VTideli mho še nckai kras.i'h barvastih slik, ki 8O še prav posebni, pokazale lepo-tc in pe&trost oblik različnih po./evih lupin. Predavatelj se je sicei omejil na razmeroma malo podroCje. a vendar nam je pokazal, da prihajaio rudi v najm-anjšem do izraza večni zakoni in čudovita lepota narave. Glasno odobravanje ga je nagradilo za   njegova   nadvse   zanimiva   izvajanja.
odkritie SDomenika Josefu Resslu
Ljubljana, ld. novembra V nedeljo 21. novembra ob 11. uri odkrije ljubljanska sekcija Udruženja jugoalovea-skih inženjerjev Ln arhitektov sijotnenik izumitelju ladijskega vijaka Josefu Reselu pred tehničko lakuKelo univdne kralja Aleksandra  I.  v  Ljubljani ob  ASkerčevi   cesti.
Ob 75-letnicd njegove sm>rti je U<fcruže«ije jugoaloveaskih inženjerjev in arhitektov— eekcija Lubljana na atii mned aej sprejela sfclep, da postavi spomenik tomu veiikemu mostnL, ki je iivel in ostvarjal na tteh na§e o£je   domovine-
Letos 10. oktobra je poteklo 80 let od njegov? emrti. Po petih letfh izpolnjuje Udrn-ženje jugoslovcairirih rnženjerjefsr hi arhitek-
j   tov sekcija   Ljubljana to castno naloiio z ž**-
ljo da bi bili na pr^^rtu tehni^ne fakultete
postavljeni   spomen i ki tutli drugim   predvssm
našim  slavnim   tehnikom   in   znanstvenikom.
;      K   tej   intimni   slavuosti   vabimo   pjonovno
j  vee,   ki   ©o   prejeli   posebna   vabila   in   tmli
'  ostaVo javnost napro&amo. da s svojo navzoe-
; nostjo pofiiisti  epom i n  znamen ifega  fte^kefia
rojaka in e twn dokaže, da Slovani ne po-
zabljanw> na tfvoja duhovne velikane.
Po   odkritiu   spomonika   bo   U JI A,   sekcija
Ljubljana ^ložila venec na grob .Josefa Res-
ela, ki počiva na pokoparidču pri Sv. Križu.
Joi*ef Remei je bil  rojen 20. juni ja 1793 v
Chrudimu na CeJkem. Po flBredniafioik*kih stu-
t  (ftjah je Stuhiiral na dunaj^ki tm<verzi in  na
( šumarski   akademiji  v Mariabmnno  Suniar-
' stfo. Njegovo  prvo službeno  me«5to \e  bilo
! v  Pleterju   pri   ^t.   Jemeju   na   I>oleiijsk»Mn.
S?hi£bOTral je nekaj rasa tuđi v Ljut4jani. vtW-
!  ji del svojega življenja pa je prseirel v Tr-
« <?tn kot intendant pomorske šumarske upra-
Ressel se >e mnogo ukvarral z matematik-i nimi, fizikalni mi in aploh pri rodo^lovn i n\i i problemi. Iznesel je mnogo zaninvivih zanii-! sM, rboljžal razna mstrumente in izinnil več ] izumov. Najznamenitej&i med nf*mi pa je I veokakor izum ladijskega vijaka. Ta mvajVU ; ha j<* naravnost epohalneea pomena v fjospo-
darekem in knltumem po^Jjedo. Omoeofti« je i človeJtvu premazati in zsnanj&ati morske in ;   zražna razdaJje  in višave, aaj  todi  projpeler
letala in zrakoplova ništa v bistru ni^ dru$re-; ga kot Re^lov lađi jaki vijak. Umri je v 1 Ljubljani   10. oktobra  1857  sa  ksgarjeon,  ne
da   bi   doftTel   priznanje,   vtapefoe   in   smione
svojega icuma.
Podrobnosti
o letalski nesreći
Vajvodinja Hesseaska je v letalu rodila — Med žrtvami ie tuđi znajneniti iadralni letalec Martins   .
vceraj smo porocaii o stiasai leLaisKi nesreći blizu znamenitoga lelališča O-ten-de v Belgiji, o vzroku nezreče sta nrsta-li dve vei"ziji. a cbc kazeti, cU je katastrofo zrkrivila f?osta megla, ki žc več dru zakriva i>elgifjsko cbalo in oacmogodi. ve9 promet. Zaradi teera j^ tuii letalska prometna di-užba v Belgiji začasn^ ustavila ves letalski promet. Nesireča se ie po prvi verziji  pripetila takole:
Zsiradi slabe g"a vremena je 8 po-tnikov v Brusiju zapustilo letalo in se z vlakom odpeljalo v Osteiado, odivoder so hoteli z letaloni nadaljevuti pot v London. Po prihodu v Ostende ao potniki stopili v moderno letalo tipa »Sabesia«. Komaj pet minut po startu se je že pripetila nesreća. Zaradi goste megrle j<> leteflo zadelo v visok dimnik tvornice strojev in iz visine 25 m treščilo na tla. Aparat se je vnel in zgorel. Trupla ponesrečencev so bilo po-vsem  zogrlenela.
Med žrtvami so našli tuđi trupelce no-voroj»ea3jfika in damnevajo, da je vojvodi-nja v letalu prezgpodaj redila. Od rodbine velikega vojvode je ostr Ja živa :e enolet-na princesa Hanna Maria, ki so jo pustili v Dai-mstadtu Med mrtvaci je tuđi sloviti jadralni letalec Martins, eden isjned pionirjev jadralnega letalstva. Ta je leta 1923 poe-tavU rekord na progi 12 km v jadralnem letalstvu, leto pozneje pa na \ 2O km. Leta 1928 je zaslovel zaradi svojega, propegundmegra poleta s prav majkinim letakmi po Evropi .
! Ne-oliko drugaće pripoveduje o nesreća letalne Georg Hanet, ki je bil pričđi katastrofe. Po njegovem mnenju pilota in po-sadke ne /adene noben-a krivda, temveč so krive si<*nalne rekete, ki str nišo obcieslc. S temi rakerami so z IetališC\a dajali pi'otu Lambottu signale. Prva raketa se >e v/,>ala, t'ruga   je   odpovedala,   a   tretjo   90  spustiii
j prepo7;io. Lambott je prvo raketo opazil in je že krožil nad letališčem. išeoč pnmer-no  mesto;   da   bi   se  Apustil.   Ker   ni   dobi!
1 nobenega signala već, je v gosti me£li zadel ob din>nik. kar je imelo katastrofalne po^le-dice
Rodbina vojvode Hessen^ega je hotela v London k poroki brat^ velikega vojvode princa Ludvrka Hessen&kega, atašeja lon-do-nskega p^>slanišitva, z Margareto Camp-bell-Geddes hčerko biviejja angleškega ministra in veleindustrijalca. ki bi se morala poroci ti že v soboto. Poroko *o že erekrat preložili, ker je ženinov oče vojvoda Hes-sen&ki nenadoma  umri.
Princ Lud\ Lk je prićakoval svojce na lo-n-donsJcem letali^Cu. a n^mestu letala je pri-ila žalostna vest o katastrofi. Strasna novi-ca je princa tako potrla, ća. je dobil hud liveni napad. Zaradi usodne nesreće so po-roko pospešili in je bila včeraj dopoldne v vsej tišini v cerkvj sv Petra v Lo-ndonu. Povabljenih je bile le nekaj odličnih go «tov, med njimi \oj\od-a ;.n vojvxlinja Keltska, princ Pavel, poslanik Ribbentrop in grofica Toerring- Žemn in nevesta sta bila  v žalnih oblekah
9O2ALJr\.
Preosi^i ikmi rodbine vojvode H«wcn-akega ao prejeli W«mj ćelo vrsto »ožilnih brxoj*vk. Prvi je iirazn »voje »olaljc Hi ller, med drugimi p« tuđi «v»trij«ki Jtvczni predsednik Mikl«*. xvexni kancelar dr. Schuachntgg na včerajSoji &«ji bcHtijake zbornice j« govoril ▼ apatnm neare^nih žr-tev prometni  minbter Jaspar.
Pariška razstava
NokAj lepih iesenskih dm ie privabilo Parižane k zadnjemu obisku svetovne til-stave moderne tehnike, da bi še enkrat v»-dcli pravljično delo Fxlrno>nda Labbca, dovršeno »icer s prečejšnjo zamudo. veiic'ar pa tako nedo»e$jljivo svojevrstno. PotohIaH »mo ie, da bo pariAka svetovna ra za tava pi>daJj^na m znova otvorjena spomladi 1°^8. Jasno je namreč. da niti parlament niti senat ne bos ta odrekla potrebne r»ol milijarde zm zavarovanje tranco«*kih in tu-jih paviljonov proti vremenskim ne/godam. zlasti poplavam. Tuđi većina tuiih držav se je že i/rekta za podaljšanje ra/j*tave. Zdaj čakajo samo ^c na odgovor N em "-i je. Italij« in Japonsiie. o katerih so p* tuđi prepričani, da ne bodo nasprotovale podalj-šanru razstave, wj gre tuđi njim 7« propagando.
»Ljudski    ponedcl jki«    žanjejo    ■ie    vedno uspehe   in   priredi telji   računa jo.   da   bo   *e letos doseženo  š^evi-lo   30 milnonov   poset nikov.   Pač   'f   pa  prired'tev   »Elegantne   pe te* na  ćeli  crti  odpoveda'a. kaiti  ta d'jn   te razstava  s.koraj brez  obiskovalcev.  Forma1 no bo  letos ra/stava zakliučena  26.  novembra. \a predlog veoetnik-a »L'lntransjgeapt« bo 27. november posveOen socialnemu skrb-stvu   /a   pariške  siromake   in   vstonnina   bo tega <inc znižana   na   1—2  franka    Tako   ra-ćimajo z  rekordnin   obiskom  in  leptmi  do-hodki.
Velik uspeh
Firkušnega
Maribor. 16. novembra. Kulturni Maribor je zopet doživel t>las-beni dogodek prvega reda. V veiliki unk>n«*ki dvorom yc priredi 1 v reiiji koncertJiega bi-Poa Glasbene Matice svoj koncert sloviti oenki planist Ruda Firku^nv. Mladi umet-nik, ki je pri aas> in v Ljubljani prav di>-bro oran po svojih velikih lanskih u-spchih. je privabil v dvorano toliko oHčinstva. kakor ga na koncertih že dol^jo nismo već videli. Med publiko smo opazili tuđi mnogo ljubljanskih gostov, k: »o izrabili redko priWco. da aliiijo slovi tega  virtuora
Za svoj letoAnji koncert »i je iz-bral i>car-lattijevo Sonato v h-molu. Beethovnove Va-rlaciie v c-mohi, Impro.m«ptu Fr»nca Schu-berta, odlomek iz Smttano\cg.i cikla »Sanje« V Cechach, Janaćkovo nedokončano Sonato in Prokofijevo Toccato. Ob zakliuč-Jcij s.poreda je i-zvajal Dvofakov Koncert za klavir in orkester v g molu. Spremljal fia je veliki orkester Glasbene Matice ojn^cri z* voja:iko godbo pod taktirko direktorja Marjana Kozine. Za svojo odlično, umetni sko globoko doživljeno in dovršeno pred-našano iiiro je žel R Firkušnv od komada do komada vecje priznanje Navduscna pub'vka ie umetnika vedno znova priklicala 1 a oder in ga prisilila, da je še in še doda-jal
Kii e to res krasen večer /a vsakega pra-\e^u ljubitelja g'a^be; b'l p-a je to tuđi nov ra/vc^eijiv dokaz, di? se n-a^e kulturne ra/-mere  p>časj  bude   :z  avojega  mrtvila.      abe
FKIID   SODIVKM
—  Kaj, vi tid'te, da ste vrgV  J*vojo že» no  ^'k'^j   olaio   v   pozab! jivOvni ?
—  Tal: j-le  je   bilo.   fco^o :   aoc»n;k:   Pr?«j rao   stanovali   v   pritiičju.   pa   sem   v   jeai rxxz oil,  da smo  se  preselili  v ("-»trte   nad-
^tit^DJe   .
KO U   FREMO\T:                                                          1
Spejjf nnnutinah
Wr~~~"~~''—"-—'~r:'T'" -      " ■     — ■        fustoiovski   roman
Uvod
Predmet našega prijateljskega pomenka je bila svetovna vojna in govorili smo o udarcih, ki jih je zadala svetu in o prevratih, s katerimi se je zaključila. Seveda smo se dotaknili tuđi dogodkov v carski Rusiji, ki se je pred njeno silo in močio skozi sloletja tresla Evropa.
Zbrala se je bila družba mož, ki so si smeli do-voliti odkrite besede o svojih nazorih, kajti v njihovih rokah so se stikale vse niti svetovne diplomacije, ki tuđi po vojni — kljub vsem geslom in zatrjevanju — ni bila izgubila svoje oblasti nad državami. Še vedno je posegala nevidno morda, toda nepobitno v usodo tistih držav, ki so bile srečno prestale strašne vojne viharje, pa tuđi onih, ki so bile v njih sele nastale.
Ne morem pa tu povedati vseh imen tistih dr-žavnikov, ki so se po napornih konferencah in po-gajanjih sele ob skodelici čaja, ob dobri cigari ali cigareti in v krasnem poletnem večeru na diskretno ločeni terasi N-skega hotela svobodneje razgo-vorili, nego je sicer dovoljevala zelo kočljiva situacija kongresa. Sicer bi bilo pa to tuđi brez porae-na za stvar samo, o kateri hočem pripovedovati.
Padla je bila pravkar opazka, da bo svet končno morda le našel svoje ravnotežje in prepotrebni mir, i da se bodo lahko rane političnega in gospodarskega življenja povsem zaceMle.
— Upajmo, da bo tako, — je pripomnil zastopuik neke  velike države na te besede in  takoj je  ome-nil še: Kar se mene tiče, sem prepričan, da je ena največjih nevarnosti, kar jih je kdaj pretilo svetu, ne  da bi   kdo  kaj  slutil  o  tem,  zaenkrat  odstranjena.  In  to  se je zgodilo skeraj  čudežno.  Morda je zapisano v knjigi usode. da napoći po viharjih doba  miru — drugo vprašanje je pa,  kako dolgo bo ta doba trajala.
Vsi so se vprašujoće ozrli na diplomata, ki je bil — po stari navadi — toliko naznačil, ne pa do-govoril.
—  Ali je bila tista nevarnost res tako velika? — je vprašal čez nekaj časa nekdo. — In pravite, da je ni nihče slutil?
Vprašani je prikimal.
—  Res je tako. In če hočete žrtvovati nekaj tistih večerov, ki so nam sojeni, da jih preživimo skupaj,   mojemu   pripovedovanju,   goapodje,   bom poskusil predočiti vam vso Usto prečudno prigodo, ki vem zdaj o nji vso resnico. Del om a sem jo doživel sam, deloma sem pa zbral o nji naknadne informacije in tako vam lahko zdaj opiSem povsem točno in jasno tište — do voli te, da se tako izrazim — zgodovinske dogodke.
Nikoli nisem bil brez svinčnika, a listki papir ja so bili  takoj  pred  menoj  ta čas,  ko se je ostala
družba  radovedno zbirala okrog državnika,  ki  je \ znal našo radovednost namah tako nzvneti.
—  Smem? — sem vprašal s poklonom in pokazal na svoje poklieno »orodje«.
—  Zdaj že lahko.  Samo nikar ne omenjajte no-benih  resničnih  imen,   mest   in  oseb.   Prosim   vas, da se sploh ne zanimate za nje.
—  To bo malo preveč zahtevano.  — sem se za-smejal. —  Nekje se vendar  mora  razpletati  naša zgodba...
—  Razumeti me morate prav — gre za to. da se gotove OFebe ne  bodo  čutile prizadete.  Zadostuje torej, če vnaprej poveste, da so se dogodki razple-tali drugje, kakor je rečeno. Postavite dejanje ka-mor hočete,.toda povejte svojim čitateljem, da si morajo kraje in ljudi samo misliti — ugibati. O meni pa prosim niti besedice.
—  Velja, niti besedice! — sem mu obljubil svečano.
—  In še en pogoj prosim, — je pripomnil pre-vidni diplomat. — Z objavo počakajte nekaj časa — za  vsak slučaj  vsaj  leto  dni.  Upam,  da  lahko tuđi  od drugih  gospodov pričakujem,  da bodo  ta čas mole"ali.
—  Seveda — našo besedo imate, — so odgovorili vsi v en glas. In že je začel naš znameniti pri-povedovalec svoje pripovedovanje.
Sele na sestanku treijega večera je bil pri kraju. Od posluSalcev ni manjkal nihče.
Potrudil sem se čim vestneje in točne je zabele-iiti vse,  kar je diplomat  pripovedoval.  To   mi   je
"elo dobro služilo za ciklus »Pravičnost u^ode*. V naslecinjih poglav;;h hočen: seznaniti čitatelje z diplomatevim prlpcvedo\ranjem in žcK-1 bi, da bi bil nagrajen za svoj trud enako, kakor je bil takrat gospod — no recimo Ycnkin. Rad bi i/dal čitateljem vsaj to ime, p2 bodo gotovo raziirvli moj položaj. Ne morem. Beseda je bes^d^ in zato o njem niti besedice. Rije zaćnem kai pripovrdo-vati.
I. V  DE2ELI   IZOBČENCEV
Severovzhodni dc! Ncve Kal* donije, franeosk© kolonije v zapadnem delu Tihoga oceana, je prcv prežen s pragorami, pokritimi z bujnim! gozdovi, nad katerimi kralju je na severu nad 1.600 m visoki Pit on de Panie. Ob vznožju ene teh gora se je potilo nad trideset utrujenih mož v težkem dehi v lomu. kakor se je zćolo sele naeetem.
Kakor vedno v začetku februarja, jo kaza! i*>p-lomer nad 27° in čtprav je jugovzhodni nasat bla-žil vročino. vendar je bila legla med razgrete stene skal sopara, dušPča ljudi Se bolj, np^o njihovo naporno delo.
Tu sem je bila zablođila prav za pr?v samo mrtjh-na poskusna skupina, poslana v lom isk:.t nlkel, ki ] ga je mnogo v iužnem in srednjem delu otoka. V ♦eh kiajih so sklepali sele iz neznatnih sledov nn njegova ležišča in zato je upravi kazenske nasel-bine poslala tri skupine v razm severno ležeče krajo otoka, da bi tuđi tu poskusili naleteti na rudo
OMnta JofllD **»~~-"** — 9m >Wiwd»> tMoompc Tr*n Jerma — Zm. opravo ia inseratnt del Usta Otoo Chrtaurf — Vrt ▼ Ljubljani