Mostnina ptaiana v gotovi«?
MartBor, Dtfftdelfck 24. olcfobra 1932
MARIBORSKI
stav, S4K Leto, VI, 0(111.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor. Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase aprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani » Pottni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
99
Vprašanja češkoslovaške politike
H KRIZI UDRŽALOVE VLADE.
Vladna kriza, je zopet opozorila evrop sko javnost na Češkoslovaško, o kateri se je v zadnjem času razmeroma malo pisalo. Temu je bil vzrok nekak privilegiran položaj bratske Slovanske države, ki je bila ves čas od nastanka dalje deležna raznih ugodnosti in naklonjenosti zapadnih velesil, ki so jih druge srednjeevropske in vzhodnoevropske države pogrešale. Mimo tega je pa znala tudi tako ugodno in spretno voditi svojo notranjo in zunanjo politiko, da je danes na vse strani krepka. Prihranjeni so ji bili razni pretresljaji, ki so slabili njene sosede. V tem času se je razvila Češkoslovaška gospodarsko in finančno do velikega prospeha. Toda- kriza, ki je zajela ves svet, naposled le tudi njej ni prizanesla. Banke in industrija so prišle na Vrsto prve, in če bankam ne bi bila priskočila na pomoč država, bi bili polomi že dosiej neizogibni.
Posledica vsega tega je bila, da se je pričelo naglo višati število brezposelnih, 'n danes jih je že okoli Pol milijona. Dru-ga posledica je bila seveda zmanjšanje Proračuna. Uradna poročila govore sicer
0 mali diferenci, zasebna pa o precej večji. Pa tudi nižja uradna navedba govori še vedno o 900 milijonih kron. Železnice so želo pasivne in redukcije osob-ia so neizogibne. Finančni minister dr.
1 rape hoče sploh pokriti večino primanjkljaja z redukcijami državnih nameščencev in njihovih prejemkov, a politična nesoglasja, v prvi vrsti strah za odgovornost, so rešitev doslej še preprečila. Kljub rekonstrukcijam in spremembam Pa mestu ministrskega predsedstva pa kaže češkoslovaški režim že najmanj štiri leta veliko stabilnost. Od I. 1929. sestavlja vlade koalicija, sestavljena iz meščanskih in socialističnih čeških strank ter nemških socialistov in agrarcev. Glav m faktor te koalicije so češki agrarci (republikanci), katerim je pripadal tudi ministrski predsednik Udržal. V opoziciji so le manjše nemške, madžarske in slovaške stranke ter komunisti, od katerih se je prav te dni znaten del vrnil k socialnim demokratom.
Agrarci in socialisti se res ne strinjajo Vedno in v vseh vprašanjih, a skoraj vedno se najde kompromis, saj so češki socialni demokrati veliki patrioti in so tudi
ločeni od nemških v posebni češki socialnodemokratski stranki. Največ težav povzročajo socialne dajatve, ki so za državo ogromen pasivum in bi ga zlasti agrarci zelo radi znižali. Razumevanje v koaliciji pa je v splošnem prav dobro in bi moglo biti v. tem oziru lep zgled drugim parlamentarnim državam, kjer cvete divje partizanstvo z demagogijo in vsemi ostalimi izrodki. To razumevanje je rodilo dosti pozitivnih rezultatov, prihranilo je Češkoslovaški mnogo težav, povzročilo pa je seveda tudi nekaj slabih strani, kakor koncem koncev vsako kom promisarstvo. Največ pretresljajev je v zadnjem času povzročilo seveda vprašanje redukcije državnih nameščencev in njihovih prejemkov. Vznemirilo je zlasti tiste stranke, ki imajo med državnimi nameščenci svoje volilce. Prav to je v bistvu pripravilo tudi sedanjo krizo, da-si se je uradno reklo, da gre ministrski predsednik Udržal samo zaradi »slabega zdravja«.
Mimo teh že naštetih problemov se pojavlja na obzorju še nov: razmerje med Čehi in Nemci na eni ter Cehi in Slovaki na drugi strani. Hitlerjevo gibanje v Nemčiji in Avstriji je močno upli-valo tudi na češkoslovaške Nemce, zlasti rta nacionalistično mladino, ki je o-snovala poleg legalnih tudi več ilegalnih organizacij s protidržavnimi cilji. To je pokazal proces proti »Volkssportlerjem«, sedaj pa proti »Jungsturmu«, ki še ni dovršen in vzbuja ix> vsej državi ogromno pozornost. Na drugi strani pa so se Hlinka in njegovi pričeli znova živahno gibati in zahtevajo za Slovake avtonomijo v okviru Češkoslovaške. S sedanjo ureditvijo odnošajev in uprave niso zadovoljni. Vendar se zdi, da to vprašanje še ni tako presantno. da bi se moralo že sedaj rešiti.
Sedanja kriza vlade je svojevrstna: Udržal prav za prav še ni odstopil, novi mandator Malypetr pa že sestavlja nov kabinet. Ko bodo njegova pogajanja zaključena, bo sprememba vlade nagla. Koliko bo ta sprememba predrugačila razmerje strank in politične smernice, bomo videli šele tedaj, ko bo nastopila in napovedala program. Kriza bo rešena morda še danes, če ne pa na vsak način te dni.
Prava podoba Avstrije
SENZACIONALEN GOVOR KANCELAR JA DOLLFUSSA V SOLNOGRADU. AVSTRIJA ZA ZDRUŽITEV Z NEMČIJO IN OBOROŽITEV.
SOLNOGRAD, 24. oktobra. Ob navzočnosti zveznega kancelarja dr. Dollfus-sa, nadškofa dr. Riederja, predsednika državnega zbora dr. Rameka in drugih politikov je bil včeraj tu 21 glavni občni zbor Katoliške kmečke zveze. Najvažnejši dogodek je bil govor državnega kancelarja dr. Dollfussa, ki je obravnaval najprej važna gospodarska vprašanja, poudarjal svoje težnje po agrarni politiki in prešel nato na politiko. Dejal je med drugim.
«Verujem v Avstrijo, ker vem, da je sposobna za življenje. Če še v tem nepopisno težavnem času, ko se beda vsega sveta čuti tudi pri nas, ne spremo, ampak smo služni in prepričani, da moremo obstojati le kot celota, potem bomo ostali in preživeli srečno tudi nevarno sedanjost. Pa tudi o narodnih dolžnostih ni treba pripovedovati nam, stoletja starim kmetom. Živimo v državi, v kateri so vladarji nosili 600 let staro nemško cesarsko krono. Živimo v državi, ki je stoletja odbijala navale Turkov in drugih azijskih narodov. Bili smo, smo in bomo Nemci! Kljub temu pa načerno, da bi nas naši veliki bratje (v Nemčiji) sprejeli v svoje okrilje iz sočutja, temveč hočemo najprej sami urediti in utrditi svojo hišo,
šele potem bomo kot svobodna in samostojna nemška država sledili svojemu notranjemu, iskrenemu in globokemu prepričanju.
Avstrija bo torej sama sklepala kdaj in v kakšni obliki se bo združila z Nemčijo, eno pa je že sedaj gotovo: Tako nemška kakor avstrijska politika stremita po istem cilju, po dosegi popolne enakopravnosti. Avstrija tako dolgo ne bo popustila, dokler ne bodo zabrisani zadnji sledovi mirovnih diktatov in ji bo zopet vrnjena pravica prosto odločati o svoji obrambni moči. Avstrija hoče prej ali slej zopet uvesti obvezno vojaško službo potom rekrutacije in tako ustvariti vojsko, ki bo ustrezala vsem zahtevam njene varnosti.«
Nadalje je kancelar naglasil, da more izvesti vse to le močna vlada, ki ne bo odvisna od parlamentarne konstelacije. Naposled je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva vlada močne roke z neomejenimi pravicami, kakor tudi pravica, da se sme Avstrija oborožiti in sama odločati v vseh svojih zadevah. Zborovanje je vzbudilo v političnih ir diplomatskih krogih veliko senzacijo in vznemirjenje.
Hrvatska za državno politiko
USTANOVNI OBČNI ZBOR BANOVINSKE ORGANIZACIJE JRKD V ZA-GREBU. NAD 100.000 ORGANIZIRANIH.
Fašistična proslava v Turinu
Veljka manifestacija ob desetletnici pohoda na rim. —
MUSSOLINIJEVE POLITIČNE IZJAVE.
TURIN, 24. oktobra. V okviru proslave desetletnice fašističnega režima te_ prispel včeraj v Turin k svečanostim ministrski predsednik Mussolini. Pričakovala in sprejela ga je ogromna ljudska množica. Računa se, da je prisostvovalo včerajšnjim svečanostim °krog 150.000 ljudi. Mussolini je imel Kovor velikega političnega pomena. Med drugim je razložil svoje stališče hapram eventualnemu izstopu Italije 'z Društva narodov in napram drugim vDrašanjem, s kateripii se je bavilo Odlije zasedanje velikega fašističnega sveta. Mussolini je izjavil, da iz-®*on Italije iz Društva narodov za sedaj ne prihaja v poštev. Posebej je ob-favnaval tudi vprašanje nemške enakopravnosti v oborožitvenem vprašaju in naglasil, da je nemška zahteva v.opolnoma pravilna, vendar pa Nem-‘ ne trtctfR Aynti v času, dokler traja razorožitvena konferenca, za ehe oborožitve v enaki višini, kakor io izxedia usiale. velesile. Šele po-
tem. če bi se ženevska razorožitvena konferenca končala brez uspeha, bi bil umesten izstop Nemčije iz Društva narodov, ker ne bi bila Izpolnjena njena zahteva po enakopravnosti.
DEFICIT »ZEPPELINOVIH« POLETOV
FRIEDRICHSHAFEN, 24. oktobra. Zra koplov »Zeppelin« je startal k svojemu zadnjemu, letošnjemu poletu v Južno Ameriko. K prekooceanskemu poletu se je vkrcalo samo 5 potnikov. Bilanca Zep-pelinovih prekomorskih poletov v Južno Ameriko izkazuje zaradi krize ogromen primanjkljaj.	'■ <
NEVARNOST STAVKE V ŠPANIJI.
MADRID, 24. okto-bra. V Asturiji grozi izbruhniti velika rudarska stavka, v kateri bi sodelovalo 35.000 rudarjev. Vlada je takoj ukrenila potrebne korake in je posredovala, da , so velika industrijska podjetja takoj naročila dobavo 100.000 ton premoga, s čemur je bila največja nevarnost za stavko začasno odstranjena.
ZAGREB, 24. oktobra. Včeraj dopoldne je bila v veliki dvorani Glasbenega zavoda v Zagrebu prva banovinska skupščina JRKD za vso savsko banovino ob veliki udeležbi članstva in somišljenikov. Navzočih je bila nad 1000, večinoma kmetskih delegatov, zbrani pa so bili tudi vsi poslanci In senatorji savske banovine ter ministri Demetrovič, Pogačnik in dr. Kraljevič, ki so obenem poslanci treh okrajev savske banovine ter minister dr. Kramer kot generalni tajnik nove jugoslovanske vsedržavne stranke. Navzoči so bili med drugimi odličnimi gosti še predsednik senata dr. Pavelič, podpredsednik narodne skupščine Kovačevič in ban savske banovine dr. Perovič. Zborovanje je otvoril predsednik začasnega banovinskega odbora, bivši minister dr. Šurmin,
.njegovemu pozdravnemu nagovoru pa je sledilo poročilo tajnika, poslanca Kovača o gibanju in razvoju nove stranke v savski banovini, kjer je včlanjenih doslej že nad 100.000 zavednih in odločnih Članov. Za predsednika banovinskega odbora je bil nato soglasno izvoljen dr. Šurmin, za podpredsednika pa župnik Matica in dr. Metikoš. Presrčno pozdravljen je poročal o nalogah in ciljih JRKD minister dr. Kramer, govorila pa sta za njim še podpredsednik narodne skupščine Kovačevič in minister za poljedelstvo Demetrovič ter je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka, predsedniku glavnega odbora JRKD Uzunoviču pa brzojaven pozdrav, Po govoru poslanca dr. Špin-člča je bilo zborovanje zaključeno.
Proces proti Kokanovicu
BEOGRAD, 24. oktobra. Beograjska »Politika« poroča, da je banjaluš-ka policija včeraj na odredbo okrožnega sodišča v Biliaču, aretirala bivšega narodnega poslanca čedo Koka-noviča in ga pod močno eskortn prepeljala v Bihač. Jutri se bo pričela proti poslancu Kokanoviču pred bi-haškim sodiščem razprava glede štirih tožb, ki jih je dvignilo tamkajšnje državno pravdništvo proti njemu zaradi mnogoštevilnih kaznjivih dejanj. Proces bo trajal nekaj dni. Kokanovič je v glavnem obtožen zaradi raznih nezakonitosti, ki jih je zagrešil v konfliktih s policijskimi oblastmi.
SPORAZUM O KLIRINGU Z ITALIJO
RIM, 24. oktobra. V soboto zvečer je bil podpisan sporazum o kliringu med Jugoslavijo in Italijo. Kliring bo omogočil, da bodo naši izvozniki na
podlagi tedenskih obračunov hitreje in lažje prišli do svoje valute. Računi se bodo vodili v Italiji pri »Institute nazionale per cambi con estero«, pri nas pa pri naši Narodni banki.
BOLJŠEV1ŠKA PROPAGANDA SE SELI.
STOCKHOLM, 24. oktobra. Že veS mesecev se opaža na Švedskem invazija velikega števila sovjetskih trgovinskih delegatov, kontrolorjev itd. Zdi se. da je ta invazija pojasnjena s poročilom iz Moskve, da so sovjeti sklenili prenesti centralni urad za lrropagando v tujini iz Berlina v Stockholm, kjer ima sovjetska trgovinska delegacija diplomatsko imuniteto.
NOVE VOLITVE NA IRSKEM?
DUBLIN, 24. oktobra. De Valera je izjavil, da se brez vprašanja volilcev ne bo ločil od angleškega imperija-
Dnevne vesti
Narodno gledališče
Repertoar.
Ponedeljek, 24. oktobra. Zaprto.
Torek, 25. oktobra ob 20. uri »Dve ne-vesti«. Red A.
Sreda, 26. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 27. oktobra ob 20. uri »Friderika« ab. C.
Iz gledališča: V torek, 24. tm. se ponovi zabavna Golarjeva gorenjska veseloigra »Dve nevesti« za red A. — »Friderika«, divna Lebarjeva opereta, ki je pri obeh dosedanjih uprizoritvah izvrstno uspela, se ponovi v četrtek 26. tm. za red C. Kot prihodnja dramska premiera se pripravljajo Kreftovi »Celjski grofje«, zgodovinska drama, ki obravnava dogodke poslednjih Celjskih na povsem drugačen način, kot pisatelji dosedanjih del o Celjanih. Režira J. Kovič.
Pomožna akcija jugoslovanskih emigrantov v Mariboru
Prošli petek je bivša pomožna akcija »Jadrana« razširila svoj delokrog. V novi odbor so vstopili zastopniki društev Jugoslovanska Matica, Narodna Obrana, Koroški klub in Nanos. Odbor si je nadel nalogo, da v najkrajšem času u-redi najnujnejše potrebe in nudi prvo pomoč številnim beguncem, ki jih je pregnal fašistični teror iz lastnih domov. Narodna dolžnost vsega našega občinstva je, da to akcijo podpira. Ne sme se več dogajati, da se mora begunec vračati nazaj v Italijo, kjer ga čaka preganjanje in ječa. Ne sme se več ponoviti primer Gortana, ki ni našel v novi domovini, ne dela na pomoči. Tudi iz Maribora ie. morala cela družina oditi nazaj v ječo. Posebno se ne sme dogoditi to v Mariboru, kjer je še danes nastavljenih toliko tujcev, ki se smatrajo za gospodarje. Pomožna akcija bo skušala zaposliti predvsem tisti brezposelne, ki nimajo ne kruha in ne strehe. Apelira na pomoč vseh, ki kljub težki krizi in splošni brezposelnosti še vedno lahko dosežejo, da se zaposli naš človek. Nadalje bo preskrbela pomožna akcija prenočišča, kjer bodo begunci našli vsaj nekaj strehe v prvi sili. Pozimi se bo odprla tudi primerna ogrevalnica. Uspeh te humanitarne akcije pa je v prvi vrsti odvisen od odziva in pomoči, ki jo bomo našli pri občinstvu. Zlasti Primorci in Korošci so dolžni, da priskočijo na pomoč. Maribor do danes še ni odrekel, ko se ie pozivalo na socialno pomoč najrevnejšim in prepričani smo, da tudi v bodočnosti ne bo!
Promocija. V ponedeljek 31. t. m. bo promoviral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva član akademskega društva »Triglava« g. Borut Vr-ščaj, sili upokojenega šolskega nadzornika v Mariboru. Čestitamo! '
Iz policijske službe. Nadkomisar pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije g. Ivan Zetkovič je imenovan za okrajnega načelnika v Koprivnici, kjer bo obenem prevzel tudi posle šefa tamkajšnje policije. K lepemu imenovanju naše iskrene čestitke!
Nova krajevna organizacija JRKD, že dvaindvajseta v mariborskem levem okraju, se je ustanovila včeraj pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Po maši je bilo veliko javno zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 150 mož in fantov, katerim je narodni poslanec gosp. dr. Pivko poročal o perečih vprašanjih In jim dajal pojasnila na razna vprašanja. Zborovanja se je udeležil tudi gosp. dr. Milan Gorišek od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Po zborovanju se je ustanovila krajevna organizacija JRKD za Sv. Anton in okoliške vasi. Za predsednika je bil izvoljen župan g. Zimic.
Napredek naših strelcev. Včeraj dopoldne sta strelski družini v Podovi in pri h v. Marjeti ob Pesnici slovesno otvorili svoji lastni strelišči. Pomembne slavnosti se je povsod udeležilo častno število strelcev jn drugega občinstva, ki so ga domačini lepo sprejeli in navdušeno pozdravili. Pri obeh otvoritvah je imel polkovnik g. Božo Putnikovič primerne nagovore, v katerih je podčrtal važnost strelskega športa in navduševal navzoče strelce, ki so govornika za njegova izvajanja nagradili z burnim aplavzom. — Obema strelskima družinama, podovski' In šmarjetski, želimo najlepših uspehov in napredka!
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 84. številki: zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obmejni četi; pravilnik o mešanju špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstva za pogon motorjev; pravila prodajne centrale za špirit; sredstva za denatu-riranje špirita, namenjenega za pogon motorjev; razglas Narodne banke glede ponarejenih tisočdinarskih bankovcev; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju banovine ter razne objave iz »Službenih no-vin«.
Pevska družina Stevana Mokranjca,
ki je na veliki turneji po Jugoslaviji in ki bo nastopila drevi tudi v Ljubljani, ne pride * Maribor, kakor je to prvotno nameravala
Pomožna akcija stopa zopet na plan.
V četrtek 27. t. m. ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici seja odbora Pomožne akcije s sledečim dnevnim redom: Obnovitev pomožne akcije in sprejetje zadevnega pravilnika ter predlogi.
Končni ugotovitveni narok o konkurzni masi Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Danes dopoldne je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem končni ugotovitveni narok o konkurzni zadevi Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Navzočih je bilo okrog 50 upnikov. Ugotovljenih je bilo nad 20 milijonov terjatev. ki jih zahteva okrog 4200 bivših zavarovancev. Obstojata pa dve vrst; terjatev, in sicer terjatve za izplačilo neplačanih posmrtnin in terjatve za povrnitev vplačanih premij. Terjatve vplačanih premij se v celoti priznavajo, do-čim so bile terjatve za neizplačane posmrtnine odklonjene, ker po zavarovalnem zakonu zadruga ni imela pravice do zavarovalnih poslov. Vrednost kon-kurzne mase znaša okrog milijon in pol dinarjev, priznane terjatve pa dosegajo dva in pol milijona, ter bo predvidoma dosežena 40-odstotna kvota.
Kmetje si pomagajo sami. Nobenega stanu ni današnja kriza tako občutno zadela, kakor prav našega kmeta, ki išče vsemogoče izhode, da si pomaga sam. Akcija, ki jo je pokrenila Vnovčevalnica kmetijskih pridelkov za Ptujsko polje s sedežem v Račah, je v sedanji krizi praktičen problem reševanja prodaje kmetskih pridelkov. Ker Vnovčevalnica ni mogla letošnjo jesen prodati krompirja doma, si je uredila v Beogradu na Cvetnem trgu svojo stojnico, kjer je že prvi dan popoldne prodala nad 4000 kilogramov krompirja. Beograjčani so veseli štajerskega krompirja, naši kmetje pa so zadovoljni s kupčijo, ki bo nedvomno dobro uspevala.
Rešimo spomenike slovenskih mož! Pokopališče na Grčni pri Gorici bo pokopališka uprava prestavila na drug kraj in je izdala poziv, naj se spomeniki odstranijo, oziroma prenesejo najkasneje do 10. novembra t. 1. Med drugimi gre za spomenike dr. Josipa Lavriča, dr. Ivana Dermote, prof. Franceta Erjavca, prof. Ivana Jenku ter ravnatelja Franceta Fer-file. V ta namen se je osnoval v Gorici poseben odbor, ki bo preskrbel za prenos spomenikov in ostankov slovenskih mož na novo pokopališče ter prosi in poziva vse sorodnike, prijatelje in znance imenovanih, da prispevajo vsak po svoji moči za kritje stroškov, ki so preračunani na okroglo 10.000 Din. Prispevke pošljite na naslov: Dr. Henrik Tuma, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13., in sicer najpozneje do 5. novembra t. 1.
Učiteljsko slavje v Mariboru. Dne 5 novembra t. 1. prihiti v naše mesto na učiteljsko slavje nad 80 članov Učiteljskega pevskega zbora in mnogo drugega učiteljstva iz vse Slovenije. Da jim vsaj nekoliko izkažemo svoje gostoljubje in ker bo v tem času v mestu mnogo tujcev radi razstav in drugih prireditev, jim želimo poskrbeti brezplačna ali vsaj cenena prenočišča za- eno noč. V ta namen prosimo gostoljubne Mariborčane, da nam samo za to noč odstopijo brezplačno ali pa vsaj za nizko ceno po eno. ali več postelj. Sporočila z naslovom in eventuelno ceno blagovolite poslati na naslov: Učiteljsko društvo za mesto, Uideš. Š., Maribor.
Iz društva stanovanjskih najemnikov. Društveni upravni odbor ima jutri v torek ob pol 19. uri važno sejo v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu., Odborniki pridite vsi! — Tajnik.
Opozorilo vinogradnikom. Pripravljalni odbor prireditev in razstav »Maribor v pesmi« poziva vse vinogradnike, ki so prejeli od njega prijave za razstavo, da jih pošljejo na njegov naslov najkasneje v dveh dneh in naj navedejo, Če se razstave udeleže. To je nujno zaradi tega, da bo mogel odbor upoštevati vse prijave in pripraviti vse potrebno.
Zahvala. Mariborski odvetniki so pri nabiralmii akciji za počastitev spomina blagopokojnega in velezaslužneg-a g. dr. Oskarja Deva darovali med drugim tudi pevskemu zboru mariborske Glasbene Matice znesek 780 Din. Pevski zbor izreka tem potom darovalcem za .vtuko-dušen dar iskreno zahvalo.
Opozorilo trgovskim potnikom in javnosti. Združenje trgovcev v Mariboru še vedno prejema od strank pritožbe, da jih obiskujejo mnogi -naši in tuji potniki in jim pod raznimi pretvezami vsiljujejo naročila raznega blaga, manufakture, perila, pisarniških potrebščin itd. in, ko se stranke prepričajo, da so bile opeharjene, nočejo dotične tvrdke vzeti odpovedi naročila na znanje. Združenje trgovcev opozarja občinstvo, da so take kupčije nezakonite, ker smejo trgovski potniki obiskovati samo trgovce, ne pa privatnih strank. Ako torej od takega potnika naročeno blago ne ugaja, se brez vsake nevarnosti lahko zavrne ter sc ni treba ozirati na nikake grožnje. Člen 145. novega obrtnega zakona predpisuje, da so opravila trgovskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, nična, se ne morejo iztožiti in bi moralo sodišče vsako tako tožbo zavrniti kot nedopustno.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice bo potoni licitacije 14. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Pri pokvarjenem želodcu, zopernem okusu v ustih, glavobolu, vročini, zaprtju, bluvanju, driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc-Jožefove« grenčice, sigurno, hitro in prijetno.
Žalostna smrt starke. Ko je pretekli ponedeljek nameravala prekoračiti železniško progo na prelazu v bližini Murske Sobote 771etna ženica Marija Mevličova, tli opazila vlaka, ki je v tistem hipu pridrvel iž Beltincev in jo podrl ter vlekel 18 metrov s seboj. Ko je strojevodja vlak ustavil, so izvlekli izpod kolesja starko že mrtvo.,
Dve nesreči. Na Ptujski cesti je v bližini Maribora povozil avtomobil tvrdke Goleš 231etriega delavca Ivana Lenarta od Sv. Marjete ha Dravskem polju. Podri ga je na tla s tako silo, da si je Lenart zlomil levo roko v zapestju. Z voza pa je padel 91etni sin delavke Franc Krajnc iz Gornjega Dupleka iti si zlomil levo nogo nad kolenom. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. —
Prijet žepar. V soboto dopoldne je med nakupovanjem živil na Glavnem trgu nenadoma občutila zasebnica Marija Pše-ndčnikova, da ji sega neka tuja roka v žep, hoteč se polastiti njene denarnice, v kateri je iinela okrog 100 Din gotovine. Obrnila se je in opazila nekega moškega, ki je skušal z denarnico izginiti v množici. Naglo mu je sledila in ga izročila bližnjemu stražniku. Policija je ugotovila, da je to znani prijatelj tuje lastnine Andrej Hajdinjak iz Pribislavcev pri Čakovcu in ga je po zaslišanju izročila sodišču.
Ukraden nahrbtnik. V neki hiši v Vetrinjski ulici se je mudil v soboto popoldne po opravkih železničar Ludvik Ju-raj iz Ljubljane. Med tem je pustil svoj zeleni nahrbtnik z nekaj kilogrami kostanja v veži. Ko se je kmalu vrnil in hotel vzeti nahrbtnik, je opazil, da mu ga je že nekdo odnesel.
„SLAGER* nas razveseljuje,
po dinaj plošče posojujet LJUBLJANA	CELJE MARIBOR
Gledališka 4	ASkerfieva	3 Slovenska 18
Vse pride na dan. Studenškim orožnikom je prišlo na uho, da je v soboto 8. t. m. napadel neki Milan P. samsko delavko Alojzijo Ž;, ko se je sama vračala z dela domov. Zvedeli so, da jo je počakal v poznem mraku omenjenega večera na kraju, kjer se odcepi cesta proti Pekram in planil nanjo z odprtim nožem ter zahteval od nje najprej denarja, potem pa jo podrl na tla in zlorabil. Nesrečna delavka je zbolela in ni mogla drugi dan na delo v tovarno, kjer je bila zaposlena ter je tako izgubila tudi službo. Ko so se preteklo soboto oglasili pri njej orožniki je potrdila, da je vse resnično, kar govore ljudje, ko pa so prišli k Milanu P., je skušal vse tajiti. Pri soočbi je Alojzija Milana točno spoznala, zato So ga orožniki odgnali v zapore tukajšnjega sodišča.
Vroča kri. Sinoči so se stepli delavci v neki gostilni na Tržaški cesti. Nekdo je segel celo po nožu in zabodel 30-let-nega Avgusta Nerata v pleča in ga hudo ranil. Nerat je moral iskati pomoč v bolnišnici
Otvoritev glasbene sezone Lehar: Friderika.
Libretista L. Herzer in F. L o h n er sta zajela mladostno ljubezen velikega pesnika J. W. Goetheja do Friderike Br ion o v e, hčerke sesenkeimskega pastorja Johanna Jakoba Briona, in Lehar ie iz tega napravil tridejaiisko opereto »Friderik o«, ki je dosegla po svetu lepe uspehe in je uspela tudi v soboto na našem odru, igrana sploh prvič na slovenskih tleh. Zrežiral in insceniral jo ie z velikim okusom in resami razumevanjem g. VI. Skrbinšek v mejah naših finančnih možnosti, glasbeni part je Pa naštudiral in delo dirigiral g. L. H e r-zog. Čutila, sc je povsod skladnost orkestra, zbora in solistov. Naše ozke razmere so pa povzročile, da nekatere pevske partije niso prišle tako do izrazja, kakor bi si želeii. Vendar moramo reči, da je »Friderika« lep uspeh našega ansambla, orkestra, solistov in dirigenta. Posebno ugodno se je čutila tudi uvrstitev harfe v orkester.
»Friderika« je na meji med opereto. in opero, tako po libretu kakor po glasbi, ki je večinoma vseskozi seriozna. Ima globoko in fino ouverturo, čuvstvene sole, duete itd. iti se odlikuje po znani Lehar-jevi melodioznosti. Menda se občinstvo v letos prvič razprodanem gledališču prav zaradi tega spočetka ni moglo prav znajti in se je ogrelo šele proti koncu prvega dejanja, dočim je potem nagradilo zlasti Fridcriko in Goetheja z navdušenim odobravanjem. G. S a n c i n je moral tudi ponavljati. Z ulogo Goetheja sije pridobil novih simpatij in dokazal, da je v resnejših, bolj opernih vlogah najbolj doma. Glasovno lepo 'napreduje in tudi igralsko se uživlja. Prav tako odlična je bila gdč. Udovičeva kot Friderika. Glasovno izvrstna, igralsko globoko čuv-stvena in zunanje ljubka je dosegla u-speh, ki ga lahko uvrsti k svojim najboljšim. Ga. Savinova, ki je vskočila namesto gdč. Barbičeve, je pokazala, da Je univerzalno uporabljiva moč; kot Fride-rikina sestra Salomeja je »dobro odrezala«.
Pa tudi vsi ostali so pripomogli, da je »Friderika« v celoti dobro uspela. Karakterno so bili več ali manj dobri vsi, pevsko so storili po svojih močeh svojo dolžnost. Podali so; \vimarskega kneza g. P. Kovič, Briona g. F u r j a n, Bri' onavko gdč. Kraljeva, študente ££■
D a n e š (Weygand) H a ras t o v i d (Lenz), Gorinšek, Tovornik-Blaž; stotnik je bil g. Grom, gospu Schollova ga. Dragutinovičeva, gospa Halmova ga. Z a k r a j š k o v a, U' selotta ga. Gor i n š kova, Babetta gdč-Križaje v a, služkinja gdč. Starčeva, (ki se je v zadnjem dejanju pozabilo postarati), poštar g. Rasberger, kmet
g. S k r b i n š e k in sluga g. W i l h el m-
—r.
t
'
Pri prehlaieniu, lirlpl, vnetju v vratu-otekljih mandljih, živčnih bolečinah * trganju v udih storite dobro, če posk^ bite za vsakdanjo izpraznenje čreves‘e s tem, da popijete pol čaše naravi* »Franc Jožefove« grenčice. Po sodba univerzitetnih klinik sc odlikuje »Ffa_ Jožefova« voda radi sigurnega uč"’ pri prijetni uporabi. »Franc d°^e*°,v grenčica se dobi v. vseh lekarnah, gerijah in špecerijskih trgovinah. _
Gospod Svengall priredi dva eksperimentalna večera v »Veliki kavarn«, sicer v sredo 26. In v petek 28. t« ***•
Mlečna akcija
Več mleka kot lani na mariborskih šolah.
Že drugo leto pije šolska mladina v Mariboru svojo vsakdanjo porcijo toplega mleka za dopoldansko malico. Kljub hudi krizi se nam je posrečilo vztrajati pri razdeljevanju mleka po šolah, da, še celo pomnožilo se je število porcij, katere prejemajo šolarji. Poleg sredstev Zdravstvenega doma je tudi mestna mariborska občina uvidevno priskočila na pomoč tej prekoristni akciji, za kar naj ji bo izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala v imenu šolske dece. Tako prejema vsak dan 450 otrok svojo stekleni-čico toplega, pasteuriziranega mleka popolnoma brezplačno. Seveda so to sami izbrani revni in telesno šibki otroci. 0-krog 350- otrok pa prejema mleko proti plačilu. Vsega mleka se popije v mariborskih šolah vsak dan 800 porcij, kar znaša približno 200 litrov. Število porcij se je torej dvignilo od lani za približno 200 na dan.
Mleko je prvovrstne kakovosti, pridobivano pod higienskimi okoliščinami in pod stalnim nadzorstvom tukajšnjega Zdravstvenega doma. Krave so bile pod nadzorstvom in v prisotnosti vodje Zdravstvenega doma cepljene s tuberku-liinom podkožno in bile spoznane, dia so zdrave. Vsaka na novo nabavljena krava mlekarica se preiskusi potom omenjene reakcije, če ni tuberkulozna. Mleko je to-
rej v tem pogledu brezhibno. Pa tudi o-sebe, ki imajo posla z mlekom so preiskane in je ugotovljeno, da nimajo infekcijskih bolezni. Tudi ostale lastnosti mleka se v Zdravstvenem domu stalno kontrolirajo, tako glede maščobe, ki je je stalno nad 3.5 in mnogokrat preko 4%. Cistota in število bakterij, kislost in o-stale lastnosti mleka so pod stalno kontrolo.
Vse mleko se v domu takoj ob dovozu pasteurizira, nato primerno ohladi in nalije v stekleničice za vsakega učenca posebej. Stekleničice se polnijo po cevi direktno iz pasteurizacijskega kotla, in nato s čisto lepenko pokrijejo. Po 25 steklenic je postavljenih v poseben za te svrhe napravljen zaboj. Polni zaboji se postavijo na avto in razvozijo po šolali. Do desete ure dopoldne ima že vsak želodček svojo toplo malico. Otroci popijejo z velikim apetitom težko pričakovano malico, tekne jim zelo, in kar je glavno, tudi zelo koristi. v
Nedvomno bi se iz tega začetka lahko razvilo vsesplošno pitje mleka za dopoldansko malico; več tisoč porcij dobre, zdrave hrane bi posrebala mariborska šolska deca; pa žal današnji časi ne dopuščajo še tako malih izdatkov. In tako je marsikateri želodček v znamenju štednje.	Dr.	J.	V.
Šport
Tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije
PRESENETLJIVI REZULTATI. RAPID SIGUREN FAVORIT ZA PRVI RED. SK Železničar; ASK Primorje 2:2 (2:0).
————bi in um h	]
SK Svoboda I: SK Železničar 4:1 (3:0).
V predtekmi sta se srečala v prijateljski tekmi prvo moštvo Svobode in rezerva Železničarja. Zmagali so zasluženo Svobodaši s 4:1. Sodil je g. Mohorko.
V tekmovanju za mladinski pokal MO
sta se včeraj dopoldne srečali na igrišču Železničarja, mladini Železničarja in Ra-pida. Zmagali so Železničarji s 3:0 (2:0). Na igrišču Maribora pa je mladina ISSK Maribora porazila mladino Svobode v razmerju 7:0 (4:0).
Lep uspeh Rapida v Čakovcu.
V Čakovcu se je včeraj odigrala prva kvalifikacijska tekma med Čakovečkim SK in Rapidom, ki se je končala z zmago Rapida 5:2 (4:0). Sodil je g. Ochs iz Celja tako slabo, da je Čakovečki SK proti verifikaciji tekme vložil protest pri LNPju. Nerazumljivo je, zakaj LNP delegira k važnimi tekmami nezmožne sodnike. O g. Ochsu je znano, da ne zna soditi težjih tekem, kljub temu pa ga LNP še naprej delegira. V interesu nogometnega športa je, da vodijo tekme
zmožni sodniki, ker slabi sodniki povzročajo samo nevoljo in torbulentne scene med igralci in gledalci.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Concordia : Jugoslavija 6:1 (3:0). Tekma za državno prvenstvo.
Beograd:	Hajduk:BSK 3:1 (2:1).
Tekma za državno prvenstvo.
Celje: SSK Celje:Slovan 1:0 (0:0). Kvalifikacijska tekma. Olimp:Jugoslavija 4:2 (1:1); Atletiki:SK Laško 10:1 (5:0). Prvenstveni tekmi.
Junlorsko plavalno tekmovanje za državno prvenstvo razveljavljeno!
Upravni odbor Jugosl. plavalne zveze je razveljavil zmago Ilirije na plavalnem tekmovanje juniorjev za državno prvenstvo s 6 proti 5 glasom.
ZKD teniški prvak Jugoslavije.
V Zagrebu se je včeraj odigral finale v tekmovanju za teniško prvenstvo moštev, in sicer med Zagrebškim klizačkim društvom in Šumadijo iz Beograda. Zrna gali so Zagrebčani v razmerju 6:1.
Sokolstvo
Narodni praznik pri Sv. Marjeti ob Pesnici
LEPO USPELI JAVNI NASTOP SOKOLSKE ČETE.
V borbi za prvenstvo LNP je odigral SK Železničar včeraj na igrišču ISSK Maribora svojo tretjo tekmo, in sicer proti Primorju.
Moštvi sta nastopili v postavah: Železničar; Pišof, Wagner, Bačnik, Ronjak, Frangeš, Glavič, Pezdiček, Pavlin, Efferl, Golinar, Konrad. Primorje; Mika, Svetic, Hassl, Šinkovec, Slamič, Pišek II, Jug, Jež, dr. Buljevič, Vrhovnik, Uršič.
V obeh je bilo torej nekaj novincev. Moštvo Železničarja se je v splošnem obneslo toda manjka mu še marsičesa, da bo sposobno za reševanje težjih nalog. V Prvem polčasu je predvedlo igro polno zanosa in poleta, toda v drugem jc večina igralcev popustila. Dobili smo vtis da manjka kondicijski trening in zato fantje ne vzdrže do konca. Najboljšo formacijo so imeli Železničarji v dobro razpoloženi ožji obrambi. Oba branilca sta precej sigurna, toda v zadnjih tekmah malce preostra. Pišof tokrat ni mogel popolnoma zadovoljiti. Bil je zlasti v prvem polčasu nesiguren. V halfih je bil prav dober Frangeš, ki je »svojemu« krilu preprečil vsak resnejši podvig. V celoti je bila srednja' linija v prvem polčasu na mestu. Pozneje se je razdrla in se z izjemo nekaterih potez, ni mogla povzpeti do dominantne uloge. Napad je bil ostro in nevarno orožje moštva, dokler ga ni nasprotna obramba zmrvila. Zelo dobra sta bila Pezdiček in Pavlin. Ostali trije napadalci niso storili mnogo, škoda, da
Ob krasnem jesenskem vremenu in v znamenju prazničnega razpoloženja je bilo včeraj pri Sv. Marjeti ob Pesnici lepo sokolsko slavje, na katerega so prihiteli Sokoli od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, iz Maribora in iz bližnje okolice. Na travniku, kjer je bil nastop, se je zbralo toliko domačega občinstva, kakor doslej še pri nobeni narodni prireditvi ne, kar je dokaz, da se Sokolstvo močno ši-; ri ob naši severni meji in, da se pod so-
čete.
napadalna vrsta ni ohranila do konca višine prvega polčasa.
Primorje mora govoriti o sreči, da je j kolskim praporom zbirajo krepke rešilo vsaj eno piko. Imelo je gotovo, j Na slavje so prihiteli polnoštevilno tudi zlasti v drugem polčasu, dober del igre v i pevci mariborskega »Jadrana«, ki so s rokah, toda ne razpolaga z napadom, ki j svojo mogočno pesmijo prireditev še bolj bi si smel ustvarjati situacije in jih tudi; dvignili.
2 i d a n i k o v a s svojimi naraščajnicaml, ki so lepo in skladno izvajale simbolične proste vaje. Navzoče občinstvo ni štedi-lo s ploskanjem, ko so naraščajnice odhajale s telovadišča in tudi ne, ko so prileteli mladi sokoliči, ki so s svojo točko dobro odrezali. Pri Štafetnem teku se je pa brhka Anica jezila na Tončko, ker je tako »pomalem bežala«, da ni Anica prispela prva na cilj. Po končanih igrali moške dece, ki so zelo ugajale, so prikorakali krepki in postavni naraščajniki Sokola-matice ter s svojimi vratolomnimi m lepimi skoki čez mizo naravnost presenetili navzoče, zlasti domačine, ki takega nastopa še niso videli. Spored je
ustvarjati. Če bi bil trčil na rutiniranega' pr&(j nastopom ie šolski upravitelj in j zaključila -dvanajsterica Sokola Maribor
nasprotnika, bi bil brez dvoma, odšel z j starosta šmarjetske čete or. Vauda v igrišča brez slave. Njegova dobra vrlina, j zbranih besedah nagovoril in pozdravil je rutina, z njo si je pomogel po idebakla i vse navzoče, posebej še okrajnega gla-prvega polčasa. V napadu ima Primorjej varja g. dr. Ipavca, župnega starosto br. prav za prav le dva polnovredna igralcu.; dr. Goriška, narodnega poslanca br. dr. Sta to Uršič in Jug. Od obeh zvez je bil j Pivka, -zastopnika narodne vojske br. Jež nevarnejši. Krilci so prišli v formo [ Božo Pufnikoviča, orožniškega poročnika šele v drugem polčasu. Branilca sta biia dobra in zanesljiva v čistih situacijah,
ko pa so bile situacije kočljivejše, sta izgubljala odpornost, zlasti Hassl. Mika ni vratar velikega formata.
V splošnem je bila tekma živahna in zanimiva. Posebej pa je treba naglasiti, da je Primorje prijetno presenetilo, ker so njihovi igralci opustili sirovo igro. Igralo je bolj fair kot domačini.
Goli so padli: v prvem polčasu v 15. minuti po Efferlu iz kornerja in v 16. minuti po Pavlinu, v drugem polčasu je bil v 1. minuti Vrhovnik uspešen in v 29. minuti jc postavil Jug iz prostega strela končni rezultat 2:2.
Sodil je g. Lepac iz Zagreba v splošnem dobro.
Pred tekmo je načelnik SK Železničar izročil igralcem Pavlinu, Pezdičku in Konradu, ki so odigrali stoto tekmo za svoj klub, lepa spominska darila.
!g. Knježeviča, jugoslovanskega borca br. Ljudevita Puclja in druge. Za njim je stopil pred zbrane Sokole in občinstvo župni starosta br. dr. Gorišek, ki se ie v svojih besedah spominjal včerajšnje-gia zgodovinskega dne, ko so pred dvajsetimi leti prelivali naši bratje kri na Kumanovem. Pozval je Sokole in navzoče občinstvo, da se poklonijo spominu padlih junakov v Kumanovski bitki, kjer so bili početki našega osvobojenja. Njegovemu pozivu so se navzoči odzvali s trikratnim klicem »Slava!«
Sokolski mešani pevski zbor je nato pod vodstvom staroste br. Vaude zapel pesem Sokolov, nakar so ob zvokih krčevinske godbe »Lira« burno pozdravljeni prikorakali na telovadišče najprej šmar jetski četašl in pod vodstvom učitelja in četnega načelnika br. Z i d a n i k a strumno izvajali proste vaje. Za njimi je prikorakala četna načelnica učiteljica sestra
III., ki je prejela za efektno izvajanje navdušeno priznanje.
Po končanem sporedu je spregovoril okrajni glavar g. dr. Ipavic, ki se je zelo pohvalno izrazil in čestital šmarjet-skim četašem k tako lepem nastopu. Končno se je. Še zahvalil četni starosta br. Vauda vsem, ki so pripomogli do lepe sokolsike zmage pri Sv. Marjeti ob Pesnici z željo, naj gredo naprej po začrtani poti.
Nato se je razvila v Krambergerjevi gostilni lepa sokolska veselica, na kateri sta prepevala domači mešani sokolski pevski zbor, ki je nastopil tudi med odmori pri sporedu in bil deležen priznanja ter pevci »Jadrana«, ki so dvignili s svojo pesmijo praznično razpoloženje.
Le naprej, šmarjetski četaši, naprej za sokolskim praporom! Zdravo!
Otroška usta.
V šoli pripoveduje katehet otrokom O grozotah pekla in poudari, da bo tam jok in škripanje z zobmi. Mali Janezek dvigne roko in vpraša: »Gospod katehet, kako bo pa škripala moja stara teta, ki nima zob?«
A. N.:
O šoli
(Profesorjem je čitanje tega listka prepovedano.)
Mirko Veselič je rad smešil vse, kar je Pravično in pravilno. Ko so nekoč za šolsko nalogo dobili temo: »O šoli«, je zapisal:
V šoli je dvoje vrst ljudi. Eni so paketni, resni in nezmotljivi dorasli možje navadno se jim pravi gospodje profesorji. Druga vrsta ljudi pa pravzaprav Plso ljudje — to so otroci, dijaki — bitja brez svobodne volje, brez misli, brez Vseh pravic in brez svoboščin — na-vadno se jim pravi Smrkavci. Prva ka-jjla je kasta vladarjev. Vsak mesec dobivajo plače, naslove, pohvale in odlikovanja. (Če kaj od tega ne dobe, ima ^'Šia Sjja prste vmes). Druga kasta je . asta tlačanov. Za svoje delo, svoje misli
in
svoja dejanja dobivajo vsak mesec
£yeke (po potrebi lesene, železne ali je-*‘ene) — potem pa še graje, ukore in če
Se ne zadostuje — prisilno delo in ječo-V šoli so tudi nekaki napol svobodnjaki (na te sem skoro pozabil) — zgornja kasta jim pravi odličnjaki (nekako šolsko plemstvo), spodnja kasta pa jim pravi štukerji. (Kaj ta izraz pomeni, znanost še ni točno dognala.)
Šole so nekakšne tovarne za izdelovanje dobrih državljanov. Ko ubijejo vse pametne misli, vso svojstvenost in vse življenje, izroče svojim izdelkom polo papirja, dobro opremljeno s kolki, podpisi in Štampiljkami ter jim izjavijo s ponosom, glorijo in čestitkami, da so sedaj zreli in da lahko prično samostojno življenje.
Ta bitja, ki so bila proglašena za zrela — za može, se sedaj ogledujejo in ker ne vidijo nobenih izprememb, se napijo, kadč in nosijo palice. Gredo tudi v kavarne in berejo časnike in časopise. Vpišejo se tudi na univerzo in dobe tam zopet vsemogoče listine. Zakaj so bili proglašeni za zrele, pa ne doženejo nikoli. (Mogoče bodo to kedaj astrologi razbrali iz zvezd!)
Sedaj moram še povedati, kako je bilo v šoli z nami.
Za zgodovino smo imeli pet, za slovenščino štiri, za nemščino šest, zia francoščino sedem in za srbohrvaščino devet profesorjev.
V tretji šoli smo smeli kaditi, v četrti je bilo vsem dijakom kajenje strogo pre povedano, v peti je izšel paragraf, da dijaki smejo kaditi, v šesti, da ne smejo kaditi na javnih prostorih, v sedmi, da sploh ne smejo kaditi. — Ker so se vsi dijaki strogo držali teh paragrafov, so sedaj radi pomanjkanja nikotina oboleli in hodijo bledi po svetu ter čakajo boljših paragrafov.
Deklet ne smemo pogledati. Plešemo lahko z dovoljenjem ravnatelja. Če pa profesor vidi dijaka z dekletom, dobi ukor. Kaj je ljubezen ne vemo. Zaljubimo se namreč ne, ker se bojimo, da bi nas izključili iz šole. Itd. V šoli je še mnogo lepih reči.
Tako zelo sem se bavil z mislijo na to šolsko nalogo, da sem sinoči sanjal o šoli
Sanjal sem, da se je vse to, kar sem prej pisal, zgodilo v letu osemnajststo-tem. Sanjal sem, da mi profesor ni dal nezadostnega reda, ko sem mu dejal, da nisem pripravljen. Sanjal sem, da smo v kavarni sedeli s profesorji pri isti mizi. Sanjal sem, da sem se v šoli naučil srbohrvaščine, nemščine, francoščine, latinščine, praktične matematike, stenografije, strojepisja, umetnostne zgodovine, kulturne zgodovine, politične zgodovine, ekonomije, filozofije, psihologije itd. Vsevprek sem to sanjal. Sanjal sem, da sem v šoli slišal, kdo so Nietzsche, Marx, kdo so Michelangelo, Rubens in drugi. Sanjal sem, da sem pri veronauku slišal o budhizmu, mohamedanstvu in drugih verah — čisto objektivno in brez predsodkov.
Vse to in še mnogo drugih bogokletnih reči sem sanjal.
Radi te naloge je gospod ravnateh sklical konferenco. Kaj so gospodje na konferenci sklenili, se še ni razvedelo.
Stran 4
MarlSorstcl »V E C ER NIK« Jutra
V Mariboru, dne 24. X. J932.
asaKaeamLa«tt!«^i^.,
'JUecce toti:	j
£&tifeua ženitev
JUhhoh.	32
Mala naivna deklica je doživela silno spoznanje sveta in življenja. Divjaški o-trok je postal bolj pameten kakor njegov učitelj in njegov gospodar.
Gledal sem jo molče, presenečen in žalosten; neizmerno mi je je bilo žal. In tako sem jaz njo prosil odpuščanja; solze so mi zalile oči in poljubljal sem jo kakor brez urna.
In ona me je še ljubila, ljubila tako, kakor se ljubi nadnaravno bitje, ki ga je skoraj nemogoče doumeti in razumeti.
Sladki in mirni dnevi prejšnje sreče so se po tem izletu v Afareahiti polagoma zopet vrnili v najin dom pod visokimi kokosovimi palmami. Vse je bilo pozabljeno in čas je potekal zopet počasno in monotono, kakor poprej...
XXXV.
Tiahui, ki je prišla na obisk v Papet, se je s še dvema svojima spremljevalkama nastanila v najini mali hišici. Bili sta to dve njeni fe-tii (sorodnici) iz Papeuri-rija.
Nekega večera me je potegnila za roko; bila je resna in sem takoj spoznal, da hoče govoriti z menoj o važnih stvareh. Odšla sva v vrt pod oleandre.
Tiahui je bila pametna žena in mnogo bolj resna kakor so navadno Tahitčanke.
V svojem daljnem Papeuririju je verno poslušala nauke nekega maorskega mi-sionarja in verjela je strastno, kakor verujejo vsi novokrščenci. V Rarahinem srcu, h katerega je znala citati kakor iz knjige, je našla čudne stvari.
»Loti,« mi je rekla, »Rarahu propada v Papetu! Kaj bo z njo, ko boš odšel?«.
Zares, Rarahina bodočnost mi je povzročala veliko skrbi. Zaradi velike različnosti najinih narav sem zelo nepopolno domneval njene nedoslednosti in krive pojme. In vendar sem uvideval, da je izgubljena, izgubljena telesno in duševno. To je bil zame morda še večji čar, čar onih, ki bodo umrli, in občutil sem še bolj kakor kdajkoli, da jo ljubim...
In vendar ni bil nihče tako miren in tako tih, kakor je bila moja mala prijateljica Rarahu. Bila je vedno molčeča, mirna in krotka; nikdar več se ni vdajala otroški jezi, kakor nekoč. Bila je ljubezniva in prijazna napram vsem. Ko je prišel kdo k nama na obisk in jo je videl pod verando vso blaženo in nebrižno, smehljajočo se s tajinstvenim maorskim smehom, je bil v dno svoje duše prepričan, ■da skriva najin- dom in najino veliko drevje nad njim vse poezijo tihe in trajne sreče.
Včasih je bila napram meni brezmejno mežna;rtedaj se je zdelo,-daiču-ti neodo-'ljivo potrebo, da se privije k'svojemu edinemu prijatelju in podporniku na tem svetu. Ko pa je ob takih trenutkih pomislila na moj neizbežni odhod, se je obup-
no razjokala, in tedaj me je vselej zopet prevzela ona nekdanja blazna misel, da bi pustil vse na svetu in ostal pri njej.
Včasih je vzela v' roke staro Sveto pismo, katero je bila prinesla iz Apira. Molila je k Bogu strastno in zanosno in v njenih očeh je žarela silna in neomajna vera.
Cesto pa je tudi obupala in na njenih ustnah je zaigral oni isti smehljaj suma in skepse, ki se je bil pojavil na njih prvič onega večera, ko sva se bila vrnila iz Afareahita na otoku Mooreji. Zdelo se mi je, ko da gleda v daljavo, v prostor tajinstvenih stvari: v misli so se ji vračale nenavadne ideje iz ranega divjaškega detinstva v apirskem pragozdu. Njena nepričakovana vprašanja o silno globokih stvareh 'so dokazovala, da se je v njeni domišljiji nekaj zmedlo, da so se zapletle in zavozlale njene misli.
Njena maorska kri ji je tekla kakor vročična im silno vznemirjena. Takrat je ni bilo mogoče spoznati. Bila mi je popolnoma zvesta — v smislu, ki ga dajejo tahitske žene temu pojmu, to je; bila je dostojna in vzdržljiva napram mladim Evropejcem; zdi pa se mi vendar, da je imela ljubimce med mladimi Tahitčani. Odpuščal in oproščal sem ji vse in se delal, ko da ničesar ne vidim in ne vem. Ona, revica, ni mogla biti do skrajnih posledic odgovorna za početje.svoje nenavadno ognjevite in strastne narave.
Na njeni zunanjosti ni. bilo niti najmanjših. znakov, po katerih se v Evropi
poznajo ona mlada dekleta, ki imajo bolna p-luča. Telesne oblike in grudi so ji bile oble, pravilne kakor oblike in grudi krasnih kipov stare grške umetnosti. Toda značilni suhi kašelj, podoben kašlju kraljičinih otrok, je postajal vse močnejši in pogostejši, in okoli njenih oči so se vedno bolj širili -modri kolobarji.
V njej je bila krasno im otožno upodobljena maorska rasa, ki usiha in gine zaradi dotika z našo civilizacijo in našimi običaji, in bo kmalu samo še spomin v zgodovini Oceanije ...
XXXVI.
Bil je zadnji »Rendirjev« večer ...
Iz sporočila, ki ga je dobila kraljica v naglici od svojih zaupnikov, sem izvedel, da je Taimaha na Tahitiju že najmanj en dan, in starešini dvornih stražnikov je bilo naročeno, da ji sporoči u-kaz, da mora biti zvečer na obali pri »Rendirju«.
Točno ob določeni uri sva bila z Rarahu na onem mestu.
Čakala sva dolgo, a Taimahe ni bilo. To sem tudi pričakoval.
Srce se mi je krčilo, ko sem videl kako beže zadnji trenutki najinega zadnjega večera. — Čakal sem z nekim nepo-jasnjivim nemirom: miti sam nisem vedel, kaj. bi dal v tistem trenutku, da bi videl ono bitje, o katerem sem sanjal v svoji rani mladosti in je bilo tako tesno združeno z daljnim in poetičnim sporni' nom na Ruerija. Nekaj pa mi je ves čas pravilo,, da je ne bo...
Dunajska »žeparska akademija"
Dunajski policiji se je te dni posrečilo razkriti veliko tatinsko tolpo, ki je v zadnjem času oplenila mnoge dunajske lokale in izvršila celo vrsto najdrznejših žepnih tatvin. Eden glavnih krivcev in voditeljev tolpe je neki Franc Klein, ki je vzdrževal v svojem stanovanju pravo šolo za mlade žeparje, v kateri je uvajal novince v skrivnosti in spretnosti, kako se pešcem najlažje potegne listnica iz žepa. Njegov glavni pomočnik in predavatelj je bil Rudolf Eggert. Oba sta skupno s svojimi učenci izvršila na Dunaju, kakor je policija doslej ugotovila, nič manj kakor 230 tatvin, Bog ve. kako bi še »delovali« po Dunaju, da jih ni policija dovolj zgodaj polovila in jih onemogočila,
V tej tatinski visoki šoli se je poučevalo na ta -način, da so morali mladi žeparji na neopazen način izvleči listnico rz žepa suknjiča, ki je visel na obešalniku, na katerem je bilo obešenih več zvoncev. Listnica se je morala izvleči tako lahno, da ni zazvonil noben zvonček. Najprej je bil obešen na suknjiču, en zvonček, nato dva> pozneje trije in končno pela vrsta, ki je seveda neopazno »tatvino« listnice skoro onemogočila. Ko se je mlademu žeparju posrečilo kljub vsem velikim oviram izvleči listnico, ne da bi zazvonil kak zvonec, je dobil diplomo in je smel sodelovati pri nevarnih o-
peracijab svojih »profesorjev«. V začetku so mladi, »bodoči m-ojstri« dobivali' v izvršitev le lažje zadeve in če so v njih
spretnost, so jim učitelji poverjali težje, nevarnejše naloge, ki so p-a tudi več nesle. -To šolo. je absolviralo veliko šte.vilo
dobro odrezali ter pokazali potrebno dunajskih žeparjev in se v nji usposobilo
i m
V Budimpešti so nedavno zborovali bivši madžarski bojevniki, vojaki svetovne vojne. Zbralo se jih je okoli 40.000 in po deputacijah so bili zastopani tudi bivši nemški, avstrijski* bolgarski in turški bojevniki. Govoril je tudi sedanji ministrski predsednik Gombos, ob koncu so paprisegli, da ne bodo mirovali dokler Madžarska zopet ne dobi. starih mej. Naša- slika kaže častne goste pri spomeniku, »štirih' Alzacij« (Hrvaške, Gradiščanske, Slovaške in Sedmograške).
Mis Edith Oxley
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš Se priporoča kot učiteljica za »nigfeški fn francoski Mežik, Pre vzame tudi prestave v teh jezikih. Gregorči-Sevt^fSHI; ^	-	-	S4PI.
Iščem prazno sobo	-
v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe •®od:vDaber plačnik« ,fta naravo »Ve-černika«.	c.;_	3520
1    ...----------------
Poltovornl avto
prodam ali zamenjam ža motorno kolo ali 'drugo blago. Naslov v upravi »Ve-černika«. ■	3518
Stanovanje, dve sobi in kuhinjo
Oddam takoj. Vodnikov- trg 3-b.	3521
Restavracija Narodni doni
toči pristna vina iz priznanih ljutomerskih in pekrških kleti, liter po 6, 8, 10, 12 Din. Odličen vinski mošt, liter 6 Din. Sprejema tudi abonente na prvovrstno hrano po konkurenčnih cenah. Topla in mrzla jedila ob vsakem času. Dobra in točna postrežba. — V nadi, da postane Narodni dom to, kar je bil nekdaj, se slovenskim društvom in slovenskemu občinstvu priporoča Marija Kudrova, restavraterka.	3458
Modni atelje Gomboc,
Cankarjeva ulica 1, se priporoča.
Lepo, dobro ohranjeno lisičjo boo
prodam. Prešernova ul. 19. Vprašati od 13. do 14. ure.	3494
4sobno stanovanje s kopalnico v novt zgrSdbi oddamo. Naslov v u-. pravi »Večerpka«.	3519
Jos. Ticliy 1 Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te!. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b Iaga po konkurenčni ceni.	1603
Učitelj daje instrukclje.
Maribor, Krekova ulica 14, vrata 9.
3139
Dekle,
pridno in pošteno, išče zaposlitve kot postrežkinja. Zna vsa gospodinjska de-
la. Naslov v upravi._____________________3475
Pozor!
Govedina po 4—6 Din. Drugo meso najcenej-še pri mesarju Lobniku, Bet-navska cesta 47.	3523
za svoj nevarni poklic. Policiji se je sicer posrečilo prijeti nekaj dolgoprstnih moj-strpv, toda večina -njih je nedvomno še na svobodi. Svetovna kriminaln-a zgodovina pozna doslej en sam primer take žeparske visoke šole, in sicer so jo odkrili pred leti v Budimpešti.
Srečna mati zemlja.
Po zadnjih statističnih podatkih Lige narodov prebiva na zemlji dva biljona 12 milijonov 800 tisoč ljudi. V divji Aziji prebiva bilijon 103 milijoni prebivalcev, v kulturni Evropi 506 milijonov, v moderni Ameriki 252 m-ilijonov, v vroč' Afriki 142 milijonov, v skrivnostni Avstraliji pa 10 milijonov.
Ameriški kaznjenci se puntajo,
V državni kaznilnici v Portsmouthu je zopet, nastal upor. Kaznjenci so se spun-tali in začeli streljati ter podtaknili ogem na več mestih. Varnostne oblasti so napele vse moči, da bi užugale uporne kaz-njence; ki se niso hoteli vdati za nobeno ceno. Šele z velikimi težkočami in žrtvami se jim je to končno posrečilo.
Točnost.
Šef svojemu uradniku: »To stanje it •nevzdržno. Neki dan pridete deset minut prezgodaj, -drugi dan deset minut .prepozno. Mendar dobro veste, da ne trpim- netočnosti. Prihajajte odslej točno, ali pa deset minut pozneje.« ■botb—i 'Hi »■■m m 111 reganBusacnaM111
Opravilna številka E IX 1708/32
7
Dne 30. novembra 1932 dopoldne ob 10. uri bo prl podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremični0
Zemljiška knjiga k. o. Polička vas vi. št. 22
Polička vas vi. št. 216
Cenilna vrednost:
ibit
Din 25.000*63 in Din 37.847*—
Najmanjši ponudek:	Din	41.899*—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na^
s	na	uradni deski sodišča v Mariboru.
g
Okrasno sodile v Mariboru, o^d. IX
dne 3.10.1932
fedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav
STANKO DETELA v Mariboru
nik