A GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 12. FEBRUARJA 1960 Poštnina plačana v gotovini LETO IX. — ŠTEV. 7 ¡fe^l® OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER JE SPREJEL DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1960 { Intenzivni razvoj proizvodnje vseh gospodarskih panog, predvsem industrije in kmetijstva — Predvideno proizvodnjo je treba doseči a čim manjšim številom zaposlenih — Potrebno je sistematično izobraževanje kadrov, uvajanje sodobnih tehnoloških procesov in metod dela, izboljšati preskrbo in vsestransko skrbeti za hitrejši razvoj družbenega standarda — Povečati investicijsko vlaganje za stanovanjsko izgradnjo, za šolske, zdravstvene in komunalne objekte — Splošna smer investiranja mora biti v naložbah, ki bodo •mogočale nadaljnji razvoj gospodarstva in družbenega standarda v eimvečji meri in v čim krajšem času — Za učinkovitejše združevanje sredstev politieno-teritorialnih enot in gospodarskih organizacij, ki bodo letos razpolagale z velikimi zneski — Povečana odgovornost družbenih organov, zborov proizvajalcev glede usmerjanja sredstev na področju komune da moramo tudi v sledečih letih še intenzivno delati na razvoju našega ig/ospodarstva. Porast družbenega bruto proizvoda na-radnega dohodka ugotavljamo v vs'eh gospodarskih panogah, največji pa je v industriji in kmetijstvu. Tako močan porast omogoča vključitev novih zmogljivosti v proizvodnjo, predvsem v (Nadaljevanje na 3. strani) Nekaj hladnih dni je tudi ua. našo obalo '.'.aneilo neka; snega ki se je prijel in za kratek čas obležal celo po prisojnih pobočjih nad Portorožem, kot kaže naša slika, posneta minuli teden. Kljub vsemu — kljub snegu in burji — ki sta nekaj dni gospodarila na naši obali, pa se mandlji razcvetajo naprej in zdaj, ko nastopa spet južno vreme, toplo sonce odeva to drevje v belo svatov-sko obleko. Po poljih in njivah bo kmalu vse živo in v skladu s pripravljenim načrtom bodo prldui kmetovalci sprejeli prebujajočo se zemljo, jo obdelali in pripravili, da bo čimbolje rodila. Letošnja pomlad bo že videla kmetovanje na obali v novih pogojih, na komasiranih površinah z uporabo najsodobnejših dosežkov agrarne tehnike. Intenzivnejše kmetijstvo, večji dosežki v industriji In obrti ter še večji uspehi turizma in gostinstva — to so lepi obeti, ki Jih Prinaša s seboj nam vsem v veselje prihajajoča pomlad. In prav gotovo je ne ^'čakamo s prekrižanimi rokami, marveč bomo storili vse, da bo vsak izmed nas priložil tudi kar največji osebni delež: Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V KOPRU V sredo, 10. februarja, je v Kopru pod vodstvom predsednika OLO tov. Albina Dujca zasedal Okrajni ljudski odbor, ki sta mu prisostvovala tudi ljudska poslanca dr. Marijan Brecelj, državni sekretar za blagovni promet pri Zveznem izvršnem svetu, in Janko Rudolf. Razen okrajnega družbenega plana in okrajnega proračuna za leto 1960 sta ona zbora OLO na tem pomembnem zasedanju sprejela še vrsto važnih sklepov, kakor je na primer odlok o določitvi udeležbe občine okraja Koper v skupnih virih dohodkov, odlok o podaljšanju veljavnosti odlokov o ustanovitvi okrajnih skladov, pooblastilo svetu za družbeni plan in finance za razpolaganje s proračunsko rezervo v letu 1960, izvolitev novih •predsednikov in članov svetov OLO itd. Obrazložitev predloga družbenega plana za leto 1960 je podal podpredsednik OLO ing. Peter Aljančič, iki je uvodoma omenil, da je po obširnih predpripravah in razpravah prevladovala orientacija, po kateri so dani vsi objektivni in subjektivni pogoji, ki omogočajo takšno sestavo družbenega plana za leto 1960, da bi že v letu 1960. izvršili osnovne proporce perspektivnega plana za oodobje 1957/61. Razen Okrajnega komiteja ZKS, družbenih organizacij in vseh občinskih ljudskih odborov v okraju so tudi same gospodarske organizacije uvidele, da je potrebno izkoristiti vse zmogljivosti, da bi naloge, ki so postavljene po petletnem perspektivnem planu, izvršili že v letu 1960. K takšni orientaciji je v mnogečem 'Pripomoglo izkustvo naših delovnih kolektivov preteklega leta, ki so uvideli, da je višina osebnega dohodka tesno povezana z delovnim učinkom na posameznem delovnem mestu, zaradi česar so kolektivi zainteresirani na tem, da je njihova proizvodnja čim večja, da so tovarniške kapacitete čimbolje iz-ikoriščene in da je njihova proizvodnja čim cenejša, čim renta-fcjlnejša. Osnovne smernice in ¡Oog~e gospodarskega razvoja "našega okraja za leto 1960 pa izhajajo tudi iz nalog, ki so postavljene v zveznem in republiškem družbenem planu. Na podlagi dosedanjih rezultatov v razvoju proizvajalnih sil ter družbenih odnosov v proizvodnji, predvsem v odnosu na povečano storilnost dela, predvidevamo v letu 1969 še nadaljnje povečanja splošne gospodarske aktivnosti v okraju. Nato je tov. Aljančič navedel osnovne značilnosti okrajnega družbenega plana za leto 1969. o katerih smo dne 29. januarja t, 1. v Slovenskem Jadranu že pisali, nakar je nadaljeval: Celokupni obseg proizvodnje in •blagovnega prometa v letošnjem letu bo prekoračil vsoto 85 mi-•liiard dinarjev in bo 7.a oko,1 i 80 "/o večji, kot je bil ustvaricn v letu 19"G. S tem bodo tudi o~nov-. ne "ostavke presnektivnega nln-|na prekoračene za olcib' "V V tem napredku se je najbolj po- večal družbeni sektor gospodarstva, saj ie v letu 1956 zajemal družbeni sektor 85 %. V letu 1960 pa že 90 °/o celokupne gospodarske aktivnosti. Skladno z razvojem gospodarske aktivnosti pa raste tudi narodni dohodek. Družbeni plan za leto 1960 predvideva, da bo tudi narodni dohodek ustvarjen v višini, kot je predvideno po perspektivnem planu za leto 1961. Na ta način se bo narodni dohodek povečal napram letu 1956 za več kot 108%. Medtem, ko je narodni dohodek v letu 1956 znašal okoli 11,5 milijarde, bo znašal v letu 1960 že skoraj 24 milijard dinarjev. S tem se bo povečal narodni dohodek na prebivalca za okoli 80 % in sicer od 123.000 dinarjev v letu 1956 na 222.000 dinarjev v letu 1960. Kljub tako naglemu naraščanju narodnega dohodka pa bomo še vedno za okoli 7% izpod republiškega povprečja, kar narekuje, Na letošnji redni letni konferenci Občinskega odbora SZDL v Kopru, ki je bila minuli petek, so delegati podrobno razpravljali o bodočih nalogah. Sekretar Občinskega odbora SZDL Rado Pišot-Sokol je v svojem izčrpnem referatu dal vrsto smernic za nadaljnje delo v letošnjem jubilejnem letu Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Uvodoma je delegatom prikazal načela občinskega perspektivnega plana gospodarstva. Dejal je, da bo gospodarstvo koprske občine letos ostvarilo 30 milijard 213 milijonov dinarjev celotnega dohodka in družbeni proizvod v vrednosti 10 milijard 300 milijonov dinarjev. Ti ogspodarski uspehi pa bodo doseženi le, če bodo stopnjevali sistem nagrajevanja po učinku in povečali delovni učinek. V tej zvezi je zastopnik Glavnega odbora SZDL Slovenije in ljudski poslanec za področje koprske občine Branko Babič še posebej poudaril pomembnost strokovnega izobraževanja delovnih ljudi ter da je življenjska raven delavca odvisna od stopnje proizvodnje, ki je v naši državi Iz leta v leto višja. Na seji Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki je bila minulo sredo, so odborniki na predlog okrajnega sveta za družoeni plan ter finance sklenili, da bo OLO Koper dal Jugoslovanski investicijski banki poroštvene izjave za posojila, ki jih bodo najela razna podjetja in ustanove. Tako bo lahko ObLO Koper dobil 7,050.000 dinarjev posojila za izdelavo programov in idejnih projektov za ureditev turističnega naselja v Ankaranu. Komunalna banka v Kopru pa bo dala skoraj 220 milijonov dinarjev posojila tovarni plastičnih mas Iplas v Kopru za nabavo obratnih sredstev in podjetju Pristanišča Koper sedem in pol milijona dinarjev za odkup stanovanj. Okrajni ljudski odbor je sklenil tudi prevzeti poroštvo •za investicijska posojila pri Jugoslovanski kmetijski banki za Vodno skupnost v višini 492 milijonov 236.000 din za hidromelioracije Sečoveljskc doline, Zare-škega in Koseškega polja, zemljišč Živinorejsko - poljedelskega kombinata v Postojni ter za preložitev struge reke Badaševice in osušitev Škocjanskega zaliva. Na tej konferenci je bilo govora tudi o problematiki kmetijske proizvodnje, saj je Ie-ta velikega gospodarskega pomena za koprsko občino. Zato so delegati predlagali, naj bi utrdili kooperacijske odnose med privatnimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. Le takšni odnosi namreč v veliki meri vplivajo tudi na večje hektarske donose in na intenzivnejšo obdelavo zemlje. Ze lani so dosegli povprečni pridelek pšenice v kooperaciji v višini 35 metrskih stotov na hektar, v Marezigah celo 60 metrskih stotov, in krompirja za 20 metrskih stotov več, kot v individualni obdelavi zemlje. V razpravi o komunalni problematiki koprske občine so delegati med drugim omenili, da Je bilo potrošenih nekaj milijonov dinarjev za reševanje najbolj perečih komunalnih del In so občani prispevali 74.537 prostovoljnih delovnih ur. Zato je bilo moč zgraditi v minulem letu nekaj vaških poti, vodovodov in drugih komunalnih objektov v vrednosti okrog 40 milijonov dinarjev, kar je predvsem zasluga osnovnih organizacij SZDL, ki so dale pobudo za izvedbo številnih prostovoljnih delovnih akcij. Pomemben delež je imela Socialistična zveza tudi v političnem in ideološkem izobraževanju svojih članov. Lani je priredila okrog 80 predavanj in 48 proslav v počastitev jubilejnega leta Komunistične partije Jugoslavije, razen tega pa Se nekaj seminarjev za člane vodstev osnovnih organizacij. Občinski odbor SZDL je čestokrat razpravljal o krepitvi stanovanjskih .skupnosti, ki za sedaj še niso v polni meri zaživele, čeprav imajo dovolj objektivnih pogojev za delo. Se posebej je Občinski odbor SZDL proučeval možnosti sistematičnega izobraževanja delavcev preko tečajev Ljudske univerze, žal pa v tem ni uspel pritegniti za njena predavanja večje število članov v okoliških krajih. Po daljši razpravi o dosedanjih uspehih osnovnih organizacij pri reševanju najrazličnejših vprašanj s področja političnega in družbenega udejstvovanja so delegati občinske konference sprejeli sklepe za nadaljnje delo članov Socialistične zveze. Med temi sklepi je eden izmed najvažnejših organizacijska okrepitev osnovnih organizacij in povečanje politične aktivnosti članov s prirejanjem raznih predavanj in vključevanjem članov SZDL v politično življenje. Potrebno bo usposabljati odbore osnovnih organizacij za samostojno reševanje lastnih problemov in s tem v zvezi prirejati predavanja ter tečaje za politično in strokovno vzgojo vseh članov, posebno mlajših. Le te naj bi vodstva osnovnih organizacij postopoma vključevala v družbeno življenje, v odbore društev ter drugih političnih organizacij, v organe družbenega upravljanja ter skrbela za njihov duhovni in materialni razvoj. Naloga članov SZDL bo tudi utrditi povezavo z vsemi družbenimi organizacijami ter stremeti za tem, da bodo planske naloge občinskega gospodarstva dosledno izpolnjene, če le mogoče, pred rokom. Delegati so tudi sklenili, naj bi člani Socialistične zveze še v večji meri kot doslej reševali konkretna vprašanja glede oživljanja stanovanjskih skupnosti in potrošniških svetov, povečanja kmetijske in industrijske proizvodnje, izboljšanja komunalnih naprav itd. Se bolj pa naj bi osnovne organizacije Izvajale družbeni nadzor nad delom samoupravnih organov ter nad gospodarjenjem z družbeno imovino.' Ob zaključku konference so delegati izvolili nov, 49-članski Občinski odbor SZDL Koper, ki bo že v kratkem izvolil svojega predsednika ter iz poročil in razprave povzel osnovne smernice za delo v letošnjem Jubilejnem letu SZDLJ. problemih socialistične na vasi Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V ILIRSKI BISTRICI V soboto je bila v Ilirski Bistrici izredna občinska konferenca SZDL, ki so se je udeležili delegati iz 41 osnovnih organizacij. Iz poročila, ki ga je podala sekretar občinskega odbora SZDL Mira Lavrenčič, izhaja, da je od 9386 volivcev, članov SZDL 5777 ali 61,5%. Od leta 1958 se je članstvo povečalo za 59 2 članov. Samo na zadnjih volitvah se je povečalo članstvo za 2 %. Precej govora. in razprav je bilo tudi o gospodarskem napredku in dvigu proizvodnje v družbenih obratih in privatnih proizvajalcih. Ugotovili so, da so bili v oretcklc-m letu doseženi lepi uspehi in tolikšni kot še nobeno novo.ino leto. Največji uspehi so bili v industriji, ki je mo'"no dvjfmila -proizvodnjo in istosasno tud; osebni dohodek. Vidni usnehi so b'li tudi na podro^iu zadružnega kmeti-stvn S1nbš,"> "i ir> bilo z oVjo, predvsem usluž^ostno. nri kiteri br>ir>ž;io naio^ 0'>,'"rifr>o kapie ie r>o n-^-ti uii'i•/>-'ryitieTa zna^nia in ^otrobo so zn^no je kot možnosti za zadovoljitev istih in v tem pogledu niso bile izkoriščene vse možnosti, da bi se stanje popravilo. Govorili so tudi o razvoju kmetijstva in dali smernice za dvig proizvodnje kmetijskim zadrugam in privatnim proizvajalcem s tem, da ti opustijo drobno kmetijsko proizvodnjo in začnejo sodelovati s kmetijskimi zadrugami, ki so vsak dan močnejše. V preteklem letu so bili doseženi vidni uspehi pri kooperaciji drobnih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami. Tako je v vasi Smrje nastala prva sadjarska skupnost v okraju Kooer z 91 ha sadovnjakov, kjer bo čez noknj let okrog 5 ton pridelka na ha. Pri tem delu je prinisati zasluge vaškemu odboju SZDL. ki je svoj-* člane pravilno ramena! in nobijal zastarala m'šljen i a ter konservativcem, Pohvn1'!) 7T nilhovo r|r.i0 viši<-o oi^rv-e p^tiTj Veliko br^lo ^tudo^n rfo^-T, C~ije in No- 1-, r-r, ,, c; O rOS^Vali ra^ne fo^r-H-i-^Vo i^om^n^l.ne T-rjci TVfi r>r>,»Kl'-> orTani- zacij SZDL, krajevnih odborov in drugih družbenih in političnih organizacij so v vsej obični napravili 85.015 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti nad 8 milijonov dinarjev. S prostovoljnim dolom so napravili več kilometrov novih vaških poti, več kilometrov vaških in poljskih poti pa so popravili. Delali so tudi na urejevanju drugih komunalnih objektov po vaseh, kakor na primer vodovodi, kanalizacija in tako dalje. Govora je bilo tudi o stanovanjskih skupnostih, ki sta bili ustanovljeni že lansko jesen, nista pa še do danes našli pravih prijemov za reševanje tistih nalog, ki so namenjene temu organu. Konferenca je tudi postavila smernice za nadaljnje delo, predvsem v zvezi s pripravami na V. kongres SZDL, Jugoslavije. Delegati so dali več predlogov zn gospodarsko dejavnost in družbeno življenje, Konference sta se uds-l°-"i)a tudi republiški poslanec za bistriško področje Janko Rudolf in sekretar okrajnega odbora SZ DL Ivan Mavsar. J. Š. Ideološka komisija pri OKZKS Koper je priredila v ponedeljek posvetovanje članov okrajnega političnega in predavateljskega aktiva o pripravah na organiziranje vrste predavanj o problemih socialistične politike na vasi. Čilan CK ZKS Franc Simonič je na tem posvetovanju, ki so se ga udeležili tudi ¡sekretarji občinskih komitejev ZK in občinskih odborov SZDL koprskega okraja ter kmetijski strokovnjaki govoril o smernicah socialistične politike na vasi, kakor jih je podrobno nanizal v pravkar izdani knjigi Edvard Kardelj z naslovom: Problemi socialistične politike na vasi. Na tem posvetovanju so sklenili, da bodo že v 'prihodnjem tednu začeli s predavanji v vseh večjih krajih našega okraja, ki bodo prvenstveno namenjena kmečkemu prebivalstvu, USTANOVLJENA VIŠJA POMORSKA ŠOLA V PIRANU Okrajni Svet za šolstvo je na svoji seji v torek sprejel predlog o ustanovitvi Višje pomorske šole v Piranu. Ta visoka šola v rangu fakultete ali akademije bo poslej prispevala še večji delež k razvoju slovenskega pomorstva. Več in podrobneje o tem dogodku v prihodnji številki lista. VODOVOD RASA—PULJ Do 1. maja letos bo dograjen, vodovod med Kašo in Puljem. Izvir je v dolini roke Raše in ima dovolj vode, da bo zadovoljil potrebam mesta Pulja. Večina gradbenih del je že končanih. Sedaj polagajo vodovodne cevi. FRANCOSKI ZDRAVNIKI PROTESTIRAJO Na zadnjem, zasedanju generalne skupščine francoskih zdravnikov in članov zdravstvene službe so sprejeli resolucijo, v kateri med drugim izjavljajo: »Naša dolžnost je, da se kot zdravniki in odgovorni državljani javno izrečemo proti eksploziji prve francoske atomske bombe. Istočasno opozarjamo javnost, na nevarnost spričo povečanja radioaktivnosti in kopičenja atomskega orožja.« Na koncu te resolucije menijo francoski zdravniki, da bo Francija najlepše prikazala svetu svojo veličino, če bi na bližnjem sestanku Velikih štirih sprožila in dosledno zagovarjala pobudo za atomsko razorožitev. INDIJA BO OKREPILA OBRAMBNO MOC Te dni zaseda indijski parlament. Predsednik republike Pra-sad je pozdravil prizadevanja ZDA in Sovjetske zveze za razorožitev in ohranitev miru ter dejal, da je Hruščev »glasnik miru«. Predsednik vlade Nehru pa je predlagal, naj bi zaradi stalnih vojaških zapletov z LR Kitajsko v tretji petletki dali prednost obrambni industriji .Indijski parlament je tudi razpravljal, o sedanjih neprijateljskih odnosih med Kitajsko in Indijo, ki bi jih lahko odpravili samo'pod določenimi pogoji, ker Indija ne bo sprejela enostranskega sklepa Kitajcev o mejah in obmejnem pasu. PONOVNA ODLOŽITEV RAZGLASITVE CIPRSKE REPUBLIKE Predsednik in podpredsednik ciprske republike nadškof Maka-rios in dr. Kučuk sta v ponedeljek obdolžila britansko vlado, da je povzročiteljica neuspelih pogajanj glede proglasitve ciprske republike. Velika Britanija namreč še vedno trdovratno vztraja na prvotni zahtevi v zvezi z njenimi vojaškimi oporišči na Cipru, ki bi dejansko pomenili kršitev demokratičnosti. Zato je bilo i sklenjeno, da bodo odložili raz-^V glasitev ciprske republike za nedoločen čas, vendar pa ne bodo prekinili s pogajanji, da bi ta spor čimprej rešili. POŠTENA BESEDA Znani avstrijski časopis Die österreichische Nation je te dni objavil zanimiv članek, v kate- VnekajvKtah BONN — Sovjetski veleposlanik v Bonnu Smirnov se je razgovar-jal o berlinski zadevi s predsednikom socialnodemokratske stranke Oilenhauerjem, Zvedelo se je, da se je sovjetski veleposlanik sestal z Oilenhauerjem že 13. januarja in ga obvestil o »nazira-nju krogov SSSR v zvezi z reševanjem berlinskega problema.« FRUNZE — Skozi tri sovjetske republike, Uzbekistan, Kirkizijo in Kazahstan bodo napeljali plinski vod, ki bo povezoval njihova glavna mesta. Dolg bo nad 000 km. Načrt so že sestavili, dela pa bodo končana leta 19G4. NIKOZIJA — Več sto prebivalcev grških vasi na Cipru je te dni sodelovalo v mirnih demonstracijah, v katerih so zahtevali, da njihove vasi ne vključijo v ozemlje britanskih oporišč na jugozahodnem delu otoka. Demonstranti so . poslali protestno brzojavko podtajniku v britanskem kolonialnem ministrstvu Ameryju, da bi z Makariosom in Kučukom dosegel soglasje glede oporišč. rem odločno podpira zahteve koroških Slovencev po uveljavljanju njihovih manjšinskih pravic in zagotovitvi nacionalnega obstoja. Časopis meni, da morajo vsakogar, ki pozna življenje na Koroškem, presenetiti izpadi avstrijskih oblasti do pripadnikov slovenske manjšine, ki so često-krat v nasprotju z avstrijsko ustavo, raznimi mednarodnimi sporazumi in imajo svoj izvor v velikonemški ideologiji. Ta mesečnik opozarja tudi na nevarnost, ki preti mirnemu sožitju, če ne bodo priznane koroškim Slovencem zakonite pravice, kot je na primer uvedba dvojezičnega šolstva itd. GRONCIII V MOSKVI Svetovna politična javnost je te dni z velikim zanimanjem spremljala obisk predsednika italijanske republike Gronchija v Sovjetski zvezi. Italijanski državnik se j'e večkrat sestal s predsednikom prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilovom, katerega gost ie bil, in predsednikom vlade Hruščevom. Razgovarjali so se o mednarodnem položaju in o odnosih med Italijo ter Sovjetsko zvezo. Značilna je Gronchi-jeva izjava, da so voditelji obeh držav 40 let samo ugotavljali vzroke, ki jih razdvajajo, nikdar doslej pa niso govorili o možnostih zbližanja in prijateljskega sodelovanja. AKTUALNA FOTOGRAFIJA Praznik mladinskih delovnih brigad bo tudi letos uvod v začetek del in nadaljnjo gradnjo avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost«. 55 tisoč mladih kmetov, študentov, srednješolcev in delavcev bo 1. aprila znova združilo svoje napore, da bo do nastopa zime naša domovina zopet bogatejša za 104 kilometre sodobne avtomobilske ceste. Od krajev Malošišta do Vladičinega hana in od Udove do grške meje bo odmevala pesem mladih graditeljev, Id bodo prišli skozi to 'enotno šolo bratstva in prijateljstva še bolj usposobljeni za življenje in veliko poslanstvo, ki ga nalaga mladi generaciji naše ljudstvo in Zveza komunistov Jugoslavije. Med mladimi graditelji bo tudi letos lepo število mladine iz koprskega okraja. Naša mladina noče zaostajati niti malo za mladino drugih okrajev, in najmanj kar bodo zopet storili je to, da bodo ponovili lanski uspeh naših brigad, ki so veljale med graditelji avtomobilske ceste za najbolj marljive in disciplinirane. Ker vsa naša javnost z zanimanjem spremlja priprave na letošnjo akcijo in se že snujejo prve primorske brigade, smo se obrnili na predsednico OK LMS v Kopru Marijo Vogričevo in ji v zvezi z letošnjo udeležbo naše mladine postavili nekaj vprašanj. — Koliko mladincev in mladink is našega okraja bo sodelovalo na letošnji zvezni akciji? — Predvidevamo, da bo pri nadaljnji gradnji ceste »Bratstvo-'enotnost« sodelovalo letos iz našega okraja okrog 500 mladincev Moža, ki jima je i)e Gaulle zaupal »pomiritev znotraj pomiritve«, to je, vzpostavitev reda in spokoritev upornih francoskih kolonistov v Alžiru. Levo je general Maurice Clialle, novi poveljnik oboroženih sil Francije v Alžiriji, ki je na tem položaju nasledil odstavljenega zloglasnega padalskega generala Massuja, ter general Jean Gracieux, novi načelnik civilne javne varnosti v Alžiru. Slikana sta v vojaškem helikopterju, s katerega sta vodila akcijo proti zabarikadiranim upornikom v Alžiru. Vsekakor bi Francija, če bi zmagali uporniki v Alžiru in potem še v metropoli, zajadrala naravnost v fašizem. V nedeljo, 31. januarja, je bila v Ilirski Bistrici mladinska konferenca, ki se je je udeležilo 52 delegatov iz 20 aktivov ljudske mladine. Vseh mladincev in mladink je v občini 1540. V organizacijo pa je vključenih 760. Ugotovili so, da so mladinske organizacije do sedaj imele premalo pomoči od drugih družbenih in političnih organizacij. Tudi OO ZKS je nudil mladini premalo pomoči Dri njihovem delu. Govora je bilo tudi o težavah, ki jih ima mladina, predvsem na vasi. V več vaseh nimajo niti prostorov, kjer bi se shajali. Sklenili so, da bodo dali 25 mladincev in mladink v mladinske delovne brigade. Končno so izvolili 25-članski občinski komite mladine. ^apo^ed vremena Vdor polarnih zračnih gmot se je razširil na ves evropski kontinent, tako da smo v zadnjem razdobju imeli vrhunec letošnje zime. V več- in mladink. CK LMS nam je poslal obvezo samo za prvo izmeno, vendar računamo na sodelovanje dveh srednješolskih in dveh de-lavsko-kmečkih brigad. — Kdaj bo šla na avton.obil-sko cesto prva brigada in kakšno ime bo nosila? — Naša irva brigada, ki bo nosila ime heroja Toneta Tomšiča bo odšla na delo 1. aprila in bo sestavljena iz delavske in kmečke mladine. Istočasno se bo vključilo 'v slovensko brigado TVD Partizan nadaljnjih 30 mladincev našega okraja. —• Minulo leto smo govorili o nekaterih pomanjkljivostih pri sestavljanju brigad. V čem ste imeli največ težav in kako se jih boste letos izognili? — Naj navedem osnovno slabost: pri mobilizaciji so sodelovali le občinski komiteji mladine, medtem ko bi moralo biti težišče dela v samih aktivih mladine. Ugotovili smo tudi, da so ostale politične organizacije storile lani premalo in niso v dovoljni meri seznanjale mladinte s pomenom te akcije. Posledice takega odnosa so se kasneje pokazale ponekod negativno v samem sestavu brigad, kjer smo imeli precej težav s posamezniki. ki niso imeli najboljših moralno-političnih vrednot. Prav temu se želimo letos izogniti, da bo delovna akcija zares šola za napredno mladino, ki je že doslej mnogo obetala, vendar ni imela priložnosti oblikovati in izoopolnievati svojih sposobnosti. S to mladino bomo hkrati dobili 1 jem delu kontinenta pada sneg, ie v južnih predelih Jadrana so v minulih dneh zabeležili nekaj dežja. V času med 12. in 19. februarjem se vreme bistveno ne bo spremenilo. Tudi v Primorju je do konca prihodnjega tedna pričakovati hladno vreme s pojemajočo burjo. Tople zračne gmote, ki se valijo iz Sredozemlja pa bi utegnile trčiti v zid polarnega zraka že v doglednem času, kar bo povzročilo nove padavine in dvig temperature. Kmalu zatem pa je pričakovati občutne otoplitve. tudi vodilni kader v mladinskih aktivih, organih družbenega samoupravljanja, v stanovanjskih skupnostih, aktivih mladih zadružnikov in drugod kjer dela mladina. — Zvedeli smo, da je za letošnjo zvezno akcijo med našo mladino še posebno veliko zanimanje. Ali gre za povsem nove prijavljence ali tudi mladino, ki je že sodelovala? —■ Lahko vam zagotovim, da se več kot 90 odstotkov lanskih brigadirjev želi tudi letos vključiti v brigade. Vendar bomo pri sprejemanju prijav morali upoštevati predvsem novince, kajti namen te akcije je, da gre skozi tako šolo, kjer ima mladina vso priložnost obogatiti svoje znanje, čim več mladih ljudi. — Ali je OKLMS v Kopru zagotovil letošnjim brigadam do- . ber vodilni kader? — Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je letos izbira vodilnega kadra za naše okrajno vodstvo neprimerno lažja kot doslej. Prejšnie leto je namreč vzniklo iz vrst mladinte dovolj dobrega vodilnega kadra in se nanj popolnoma zanesemo, čeprav vemo, da bo treba letos v še večji meri skrbeti za razvijanje najrazličnejših oblik dejavnosti brigad v prostem času, kar bo obogatilo notranje življenje teh mladinskih enot. Skladno s tem stremljenjem so potekali tudi seminarji, ki jih je za mladinske voditelje organiziral CK LMS. — Kako pa boste zadovoljili tisto mladino, ki letos ne bo mogla sodelovati na zvezni akciji? — Vprašanje moram povezati z letošnjim kongresnim letom, ko bodo v našem okraju organizacije SZDL nosilec najrazličnejših lokalnih delovnih akcij, kjer naj bi v prvi vrsti sodelovala mladina. Naše okrajno vodstvo pa stremi posebno za tem, da bi letos nadaljevali z gradnjo ceste v Brkinih. Zato menim, da bo letos lahko slednji mladinec in slednja mladinka, ki želi sodelovati v velikem delu mlade generacije, stopil pod brigadno zastavo. (bb) Slovenska prosvetna zveza je 7. t. m. priredila v tržaškem Avditoriju Prešernovo proslavo. O Prešernu je govoril predsednik SPZ dr. Andrej Budal, ki je opisal življenjsko pot in veličino našega največjega pesnika. Po govoru dr. Andreja Budala so pevski zbori zapeli več pesmi, otroci šentjakobskega prosvetnega društva pa so recitirali zborne recitacije. Splet srbskih kol je zaplesal ansambel prosvetnega društva »Rado Pregarc« iz Rojana, Skorklje, lepo pa Z OBČNEGA ZBORA LJUDSKE TEHNIKE V ILIRSKI BISTRICI V nedeljo, 7. t. m., je bil v Ilirski Bistrici občni zbor društva Ljudske tehnike. Iz poročil, ki sta jih podala predsednik društva Fr. Zele in tajnik Ljudevit Nojman, je razvidno, da ima društvo preko 500 članov, ki so vključeni v razne sekcije, ki delajo v okviru Ljudske tehnike. V preteklem letu so imeli sekcije: avto-moto, modelarsko, fotografsko in radioamatersko. Te sekcije so lani priredile več tečajev za člane, na katerih so pridobili znanje iz dotične panoge. Najbolj aktivna je bila avto-moto sekcija, ki je imela za to tudi največ pogojev. Zato so sklenili, da naj se ta sekcija odcepi od Ljudske tehnike in postane UtlUtllllllIllllltiiflllllIlIIIIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIlil(IIIltt(ilIII((f(IIlIlIIIIIIIlIltI1iIllIll111llltllllllllllllllllIllllllllIllllltlIIIIIIILlIIIUJ.IItl (IIIEMMIIIIIIIIIIIIIII: SjudUka wniveuxa V nedeljo, 14. februarja bodo ob 10. uri predvajali za otroke naslednje risanke: o pomoč. Ponesrečenec je obležal s hudimi poškodbami na cesti, poizvedbe za neznanim voznikom pa so v teku. m * * Voznik in lastnik osebnega vozila Radovan Ružič iz Zagreba je 6. februarja v vasi Obrovo na cesti I. reda zdrsnil s ceste, ko se je izogibal nekemu tovornjaku, ki ni imel zasenčenih luči. Osebno vozilo se je prevrnilo na travnik ob eesti, vendar k sreči ni bilo telesnih poškodb. Pač pa znaša škoda na osebnem vozilu okrog 260 tisoč dinarjev. » ♦ » V prikolico tovornega avtomobila je G. t, m. zadel na cesti I. reda pri vasi Razdrto potnik Henrik Bratina iz Kopra, ki je za ustavljenim avtobusom neprevidno prečkal cesto. Pešec je dobil hude telesne poškodbe. • * » Prometni organi so ugotovili, da je zaradi neurejenih avtobusnih postajališč prišlo že večkrat do hujših nesreč, saj so potniki na najbolj prometnih cestah pri' prečkanju izpostavljeni hudi nevarnosti. Prav bi bilo, da bi se pristojni organi zavzeli za ureditev postajališč. samostojno avto-moto društvo, ki bo tako laže reševalo vprašanja, ki se postavljajo predenj v zvezi z nenehnim dviganjem motornih vozil in skladno s tem večanjem cestnega prometa. Društvo je za članstvo v preteklem letu priredilo več tekmovanj in izletov. Poleg izleta na Snežnik in druge zanimive kraje v občini si j'e članstvo ogledalo tudi Gorenjsko. Na občinski praznik pa so imeli vožnjo z motornimi vozili preko preprek. Kasneje pa ocenjevalno vožnjo za pokal Snežnika. Modelarji so tudi na občinski praznik nastopili, s prvimi izdelki, ki so jih izdelali v svojih delavnicah, za kar so prejeli tudi priznanje od občinstva. Društvo je imelo 325.000 dinarjev dohodkov in 319.000 izdatkov. Dotacij je prejelo od občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora SZDL 160.000 dinarjev, ostale dohodke pa so si ustvarili sami. Govorili so tudi, da bodo v let.ošnj'em letu širili tehnično znanie na vasi. Vendar bodo za to morali dobiti večjo materialno pomoč. Sklenili so, da bodo ustanovili še eno sekcijo, to je brodarsko, za čigar dejavnost so dani vsi pogoji. Š. J. so se izkazali tudi posamezni recl- tatorji Prešernovih pesmi. * * « Minuli petek je bila seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, ki je razpravljal o uporabi 176 milijonov lir za javna dela. Med ta sodi razširitev vodovodne napeljave, obnova cest, ureditev pomola in pristanišča v Sesljanu ter ureditev kanalizacije. Odborniki so tudi sprejeli sklep o gradnji dveh novih stanovanjskih poslopij v Sesljanu in Sem-polaju. » * • Po najnovejših podatkih primanjkuje v Trstu okrog G tisoč stanovanj. Med prosilci za nova stanovanja pa je več kot 2800 ezulov. * * • V tržaških gospodarskih krogih so z zadovoljstvom sprejeli vest o podpisu sporazuma glede prometa CSR skozi Trst. Ta sporazum predvideva najmanj 150 tisoč ton češkoslovaškega blaga, ki naj bi ga odpremllo tržaško pristanišče. V Trstu pa menijo, da bodo čez dve leti znatno povečali promet s češkoslovaškim blagom, ker so možnosti, da bi lahko skozi Trst prepeljali vsaj pol milijona ton raz^ nega tranzitnega blaga. * * « Družba »Babcock and Wilcox Company« je podpisala s tržaškim podjetjem CRDA sporazum o gradnji in prodaji ladij trgovske mornarice z napravami na jedrski pogon. Ameriška družba bo priskrbela načrte in tudi nudila podjetju CRDA vso tehnično pomoč. Ta sporazum naj bi veljal 10 let in bo znatno koristil italijanski pomorski industriji, ker je CRDA edina ladjedelnica v Evropi, ki je sklenila kooperacijsko pogodbo z eno izmed najmočnejših ameriških družb na področju uporabe jedrske energije v ladjedelništvu. S K s •st o Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek, Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tu.iino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun G02-70-1-1B1. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk« k NADALJEVANJE POROČILA O SEJI OLO KOPER, KO SO SPREJEMALI DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1960 O W O 7/3 (Nadaljevanje s 1. strani) kovinski industriji in izdelovanju (plastičnih mas, v živinoreji ter v pomorskem in cestnem prometu. Na porast družbenega bruto proizvoda, kakor tudi narodnega dohodka, vpliva tudi boljše koriščenje obstoječih zmogljivosti, boljša oskrba s surovinami in po-trošnim materialom tako domačim kakor tudi iz uvoza. Razvoj kmetijstva ima še prav posebno mesto in vlogo v letošnjem družbenem planu, kar je tudi skladno z nalogami perspektivnega plana. Nam je poznano dejstvo, da je ta proizvodna panoga ostala še najbolj nerazvita in da imamo zaradi tega še največ težav v blagovnih odnosih na trgu. Zato je tudi hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje in večji porast lcme- •tijskih artiklov na trgu osnova hadaljnjemu razvoju celokupnega gospodarstva. Poleg tega, da igra kmetijska proizvodnja izredno važno vlogo v stabilizaciji naših odnosov z inozemstvom in izravnavanju naše plačilne bilance pa je izredno važno tudi v realizaciji povečane osebne potrošnje. Ze samo dejstvo, da je Okrajni ljudski odbor že predhodno razpravljal o kmetijski proizvodnji za leto 1960 jasno kaže, da je vprašanje kmetijske proizvodnje v letu 1960 izredno važno in da je zato treba mobilizirati vse sile na izvršitev postavljenih nalog v pogledu kmetijske nroizvodnje v letu 1960. Predpogoj za tako rast proizvodnje so pa seveda vlaganje v osnovna sredstva podjetij. Osnovna vrednost osnovnih sredstev je znašala v letu 1956 21 milijard 300 milijonov, v letu 1960 pa bo znašala preko 43 milijard 700 milijonov dinarjev. Torej je tudi v povečanju osnovne vrednosti osnovnih sredstev dosežen velik napredek, saj znaša povečanje v štirih letih 105 %. Najbolj so se povečala osnovna sredstva v panogah industrije, rudarstva ter prometa. Ti dve panogi sta zajemali v letu 1956 70 % vseh osnovnih sredstev, dočim bosta v letu 1960 zavzemali že 77 °/o udeležbe v celotnem gospodarstvu. Enako gibanje imamo tudi v obratnih sredstvih, ki so dorasla za 106 % napram letu 1956, tako da so se celokupna obratna sredstva v gospodarstvu dvignila od 6 milijard 800 milijonov na 14 milijard 200 milijonov dinarjev v letu 1960. Največ obratnih sredstev koristi industrija, ki je bila v letu 1956 udeležena s 50 % na vseh obratnih sredstvih v gospodarstvu in v letu 1960. pa se predvideva, da bo ta udeležba znašala 56 %. Pri tem lahko ugotavljamo, da je večja sproščenost pri dodeljevanju obratnih sredstev doprinesla tudi k večji aktivnosti v gospodarjenju. Ugodne pogoje za start na nivo predvidene proizvodnje za leto 1960 so ustvarili predvsem ugodni rezultati izvršitve plana v lanskem letu. Četudi smo pred enim letom razpravljali o napetosti in velikih ambicijah druž- «nega plana za leto 1959, smo ndar lanskoletni plan v proizvodnji in blagovnem prometu presegli za skoraj 3 milijarde dinarjev. Značilno pri tem je, da so vse gospodarske panoge prekoračile planska predvidevanja. Posebno važno je dejstvo, da je narodni dohodek v lanskem letu za 10 % višji, kot je predvideval družbeni plan. Narodni dohodek je prekoračen v vseh panogah — razen v kmetijstvu. Toda tudi v kmetijstvu je pri kmetijskih zadrugah prekoračen. Največje povečanje pa zaznamujemo v industriji, kjer je narodni dohodek za 14% prekoračil planska predvidevanja in je za 40 odstotkov Večji kakor v letu 1958. Ti rezultati nam dokazujejo, da smo lansko leto dosegli največji napredek v razvoju proizvodnje in da lahko pričakujemo vsaj isti tempo porasta proizvodnje tudi v letošnjem letu. Od tega povečanja proizvodnje, predvsem pa povečanja narodne- ga dohodka so imele največjo korist predvsem gospodarske organizacije same. Čisti dohodek gospodarskih organizacij v lanskem letu je skoro za eno milijardo večji, kakor, ga je predvideval družbeni plan. Zaradi te prekoračitve plana so gospodarske organizacije dobile na osebnih dohodkih za okoli 10 % več sredstev, poleg tega pa so tudi pojačale svoje sklade, ki so za okoli 500 milijonov višji, kot je predvideval družbeni plan. Na osnovi tega se predvideva, da bo del čistega dohodka za sklade v gospodarskih organizacijah lansko leto znašal okoli 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. Pogoji za stimulativno proizvodnjo za leto 1960 se niso prav nič poslabšali, ampak celo izboljšali. Doslej so smele gospodarske organizacije izplačevati iz čistega dohodka akontacije osebnih dohodkov med letom največ do višine skupnega zneska minimalnih osebnih dohodkov delavcev, povečanih za 50 odstotkov. Sprememba 14. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij pa ukinja vse omejitve pri uporabi doseženega čistega dohodka za izplačilo osebnega dohodka, pač pa je pooblaščen Zvezni izvršni svet, da po potrebi izda predpise o porabi čistega dohodka za iplače-vanje akontacij na osebne dohodke med letom. Razumljivo je, da bo Zvezni izvršni svet izdal omenjene predpise samo v primeru, Če bodo to terjale razmere v gospodarstvu oziroma na trgu. Če se bodo razmere normalno razvijale, pa taki predpisi ne bodo potrebni. S tem je podana tudi večja stimulacija za delovni učinek, ker ni nobene prepreke več, da se ne bi moglo izplačevati celotnih zaslužkov, doseženih po učinku, kar je bil še primer v preteklih letih in kar je tudi zaviralo večji delovni elan na delovnih mestih. V nadaljevanju je tov. Aljančič obširneje govoril o predvideni in močno povečani proizvodnji v vseh proizvodnih panogah. Najvišje povečanje je predvideno v industriji in rudarstvu ter v prometu. Fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1960 bo v primerjavi z letom 1959 višji za 43,5 odstotka, s čimer bo po perspektivnem planu predvidena proizvodnja za leto 1961 dosežena v čena za 1 odstotek. Največji delež bosta prispevala kovinska in kemična industrija. V kmetijstvu predvidevamo največ povečanja proizvodnje na družbenih posestvih in v kooperaciji, saj bo pri normalnih vremenskih pogojih za 20 % višja kot lansko leto. Pri družbenih posestvih in zadružnih ekonomijah se predvideva povečanje proizvodnje za 128 %. Predvideni porast kmetijske proizvodnje pa bo možno doseči z doslednim in gospodarnim izkoriščanjem zemlje in zlasti s pravočasnim obdelovanjem. Zato bo treba kmetijsko proizvodnjo še nadalje modernizirati, zlasti s povečanjem mehanizacije in tudi z večjo uporabo umetnih gnojil. Po analizi možnosti, ki jih imamo za povečanje živinorejske proizvodnje, upoštevajoč, da smo v tej stroki kmetijstva v največjem zaostanku glede izpolnitve petletnega plana, predvidevamo v letošnjem letu povečanje za 27 %. Tako bomo mogli doseči 98 % obsega živinoreje, predvidenega po perspektivnem planu, V mejah racionalnega izkoriščanja gozdov bo treba nekoliko povečati sečnjo, vendar tako, da bomo še nadalje krepili iglaste gozdove, kjer naj bi se sekailo le 77 % od prirastka, vtem ko naj bi se pri listavcih zajelo 7 % iznad prirastka. Skladno s povečanjem proizvodnje in povečanjem osebne potrošnje se postavljajo pred podjetja cestnega prometa zelo velike naloge, prav tako pa je treba ojačati tudi pomorski in potniški promet. Pristaniški promet se bo v letošnjem letu povečal za 75 %. Nujno bo treba nadaljevati z izgradnjo operativne obale, v letošnjem letu pa tudi predvidevamo, da bo zaključeno trasiranje želez^ niče do Kopra. Splošna plovba naj bi že v letošnjem letu dosegla po perspektivnem planu predvideno tonažo ladjevja, v prometnih uslugah pa bo perspektivni plan že prekoračila za 18 odstotkov. Tovariš Aljančič je nato obširneje govoril o potrebi uvajanja avtomatizacije in elektronike v naša podjetja in predlagal priporočilo vsem proizvodnim organizacijam, naj proučijo v svojih tovarnah možnosti za uvedbo avtomatizacije in naj napravijo konkreten načrt za njeno uvaja- letu 1960, oziroma celo prekora-nje. Okrajni investicijski sklad pa naj skladno z republiškim in zveznim investicijskim skladom materialno podpre zahtevke po avtomatizaciji. . Posebno obširno je referent obdelal poglavje o blagovnem prometu, o čemer bomo več poročali v naslednjih številkah našega lista. Med drugim je deial: »Vsa zadnja leta, predvsem pa v letih izvajanja perspektivnega plana smo priče izredno naglemu naraščanju blagovnega prometa. V lanskem letu je ves blagovni promet znašal blizu 21 milijard dinarjev, letošnji okrajni družbeni plan pa predvideva povečanje blagovnega prometa za nadaljnji 2,4 milijard dinarjev ali za 12%. S tem bo celotni obseg blagovnega prometa že dosegel višino okoli 24 milijard dinarjev. Blagovni promet na drobno se bo po predvidevanjih družbenega plana povečal glede na lanskoletno realizacijo za nekaj več kot 10 %, promet na debelo pa za nekaj manj kot 10 %. Zaradi boljše organizacije zunanjetrgovinskih podjetij se predvideva tudi v zunanjetrgovinski realizaciji nekoliko večji porast, in sicer za okoli 16 %. S takim povečanjem bo že v letošnjem letu presežen skupni blagovni promet v trgovini na drobno in zunanji trgovini. Tempo porasta v trgovini na debelo je precej počasnejši, kot je predvideval perspektivni plan. Tako bo v letošnjem letu doseženo vsega nekaj nad tri četrtine prometa v trgovini na debelo. To dejstvo pa je vsekakor pozitivno, ker smo na ta način uspeli vlogo posredovanja v trgovini bolj znižati, kakor je to predvideval perspektivni plan, zaradi česar je potrošnik hitreje in tudi ceneje oskrbovan,« Referent je predlagal v zvezi z učinkovitejšim izboljševanjem trgovske mreže vrsto nalog okrajni trgovinski zbornici, občinskim ljudskim odborom in kolektivom na področju blagovnega prometa. Prav tako je tovariš Aljančič ob analizi stanja v gostinstvu in turizmu nakazal najbolj pereče probleme, ki jih bo treba rešiti v letu 1960. Letošnji družbeni plan v gostinstvu in turizmu predvideva poVečanje prometa za 16 %, s čimer bi bil dosežen promet, ki je predviden po perspektivnem planu za leto 1961. III. OBČINSKA KONFERENCA SZDL SEŽANSKE OBČINE V torek se je v Sežani zbralo več kot sto delegatov Socialistične zveze in okrog 80 predstavnikov delovnih kolektivov s področja sežanske občine na III. občinsko konferenco SZDL. Med gosti sta bila tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar in ljudski poslanec Cvetka Vodopivec, ki sta v razpravi opozorila delegate na številne naloge. ki jih bodo morali izpolniti člani Socialistične zveze letos v počastitev V. kongresa SZDLJ, Dosedanji predsednik sežanskega občinskega odbora SZDL Alfonz Grmek je v svojem obširnem poročilu podrobno analiziral gospodarske uspehe občine v minulem letu. V tej zvezi je poudaril, da so bili le-ti doseženi prav zaradi aktivnega dela osnovnih organimcij Socialistične zveze, saj so uspele med člani vzbuditi zanimanje za izvrševanje najrazličnejših nalog v družbenem in društvenem življenju. Dovolj je omeniti to, da so v. sežanski občini lani ostvarili celotni dohodek predviden po perspektivnem net-letnem planu že s 96,8 odstotka. Največji uspeh pa so dosegli v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, trgovini in v obrti, kjer so petletni plan dosegli že v treh letih. Vendar na s tem še ni rečeno, da v sežanski občini trgo- vina in obrt v polni meri zado-voljujeta potrebam potrošnikov. Zato bo notrebno, da bi člani SZDL dali več koristnih nasvetov za izboljšanje preskrbe potrošnikov. Konferenca je priporočila organom delavskega samoupravljanja, naj bi razširili nagrajevanje po učinku dela in poskrbeli ne samo za povečanje proizvodnih zmogljivosti, pač pa tudi za smotrno trošenje investicijskih sredstev. Tovariš Grmek je obširno obravnaval kmetijsko politiko v sežanski občini, posebej še delo kmetijskih zadrug. Zadruge so v zadnjih letih, ko so se v glavnem otresle nekmetijskih dejavnosti, znatno izboljšale delo glede povečanja kmetijske proizvodnje in uveljavljanja kooperacijskih odnosov na vasi. Uvajanje takšnih odnosov se je pokazalo vsestransko koristno, saj so z njihovo pomočjo povečali kmetijsko proizvodnjo za 100 odstotkov. Seda-nij plan kooperacijske proizvodnje v živinoreji je precej obsežen in predvideva obdelavo 728 ha travniških in melioriranje 443 ha pašniških površin. Spitati nameravajo 600 telet, 357 mladih govedi, 660 plemenske živine in 200 volov. Poglavitna slabost zadrug na Sežanskem pa je pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov in tudi nezadovoljiva mehanizacija. Na konferenci so v tej zvezi predlagali, naj bi imel občinski odbor SZDL posebno komisijo, ki bi proučevala možnosti hitrejšega razvoja kmetijstva, predvs'em živinoreje. Sklenili so tudi ustanoviti vaške zadružne svete, da bi okrepili družbena proizvodna sredstva in že obstoječe strokovne odbore bodo usposobili za njihovo boJi še delo pri organizaciji proizvodnega sodelovanja. Ko so delegati sprejemali sklepe konference niso prezrli, da bo potrebno osnovne organizacije utrditi in uvesti med člani, ki jih je na Sežanskem okrog 9400, volivcev -a -¡e 13.415, večjo disciplino Ti plačevanju članarine. Sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar je v daljšem govoru še oosebej podčrtal, naj Socialistična zveza skrbi za širše vključevanje mladine v osnovne organizacije in v vodstva društev, kakor tudi v organe delavskega samoupravljanja. Delegate je pozval h konkretnemu reševanju nalog in k doslednemu izvajanju programa Socialistične zveze delovnih ljudi. Ob zaključku konference so izvolili 49-članski občinski odbor, ki se je takoj konstituiral. Izvolil je 17-članski plenum in za predsednika odbora Mirka Jelarčiča. Kakor smo že omenili, bomo v prihodnjih številkah našega lista posvetili več prostora nekaterim posebno važnim poglavjem iz predloga za letošnji okrajni družbeni plan (zaposlenost in delovna storilnost, investicije, potrošnja in družbeni standard, razmerje med dohodki občin in okraja 1956—60 itd.), ki ga je podal tovariš inž. Aljančič. Ob zaključku svojega predloga je podpredsednik OLO tov. Aljančič izrazil prepričanje, da bodo postavke predloženega družbenega plana dosežene ob ustrezni aktivnosti okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter delovnih kolektivov in s pomočjo naših političnih organizacij. Nato je podal obrazložitev in predlog okrajnega proračuna za leto 1960 tajnik OLO tov. Črt K o 1 e n c. Tudi o obširni, tehtni in vsestranski razpravi k predlogoma okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1960 bomo poročali v prihodnji številki našega lista. v lr hrvatski bodo gradili silose Do začetka letošnje žetve bodo zgradili v LR Hrvatski več silosov s skupno zmogljivostjo 12 tisoč vagonov žita. Novi silosi bodo v Splitu, Vinkovelh, Virovitici, Valpovem, Požegi, Karlovcu, Pu-lju itd. domači kamgarn Konec februarja bodo začeli prodajati kamgarn, narejen iz volne makedonskih ovac pasme Merino. To bo prvi domači kamgarn in v prodaji bo deset vrst, ki v ničemer ne zaostajajo za kamgarni, izdelanimi iz avstralske ali ameriške volne. nova nahajališča Železove rude V okolici Kraljeva v Srbiji so pred dnevi odkrili nova bogata nahajališča železove in magnezi-tove rude. V kratkem bodo osnovali podjetje, ki bo začelo izkoriščati to nepričakovano odkrito rudno bogastvo. nova tovarna zdravil V Vršcu so dogradili novo tovarno zdravil, ki bo letno ostva-rlla približno pol milijarde dinarjev bruto produkta. Njena proizvodnja bo usmerjena v glavnem v izdelavo raznih sirupov. nov most cez dravo V Osjeku bodo začeli graditi 192 metrov dolg in 10,5 metra širok jekleni most čez Dravo. Nje-.gova gradnja bo veljala okrog 250 milijonov dinarjev. Novi most bo velikega gospodarskega pomena za nadaljnji razvo* Baranje, kjer so velike površine posajene z žitom in koruzo. P/l »BIHAC« je 12. februarja priplula v Porto Marghera (Benetke, Italija), kjer manipulira s tovorom. M/l »BLED« je na poti v New York, kamor prispe 20. februarja. M/l »BO IHN J« je na poti iz Miiford Havena v Jugoslavijo, kamor prispe 9. februarja. M/l »BOHINJ« je 9. februarja priplula iz Miiford Havena v Split, kjer manipulira s tovorom. »1/1 »BOVEC« je 0. februarja priplula v Trst, kjer razklada tovor, nato pa odpelje v Benetke, kjer bo naložila blago v Porto Marghera. P/l »DUBROVNIK« je 6. februarja od-plula iz Sibenika s tovorom za Antwerpen. M/l »GORANKA« je G. februarja priplula v ZDA, kjer razklada tovor. M/l »GORENJSKA« je 12. februarja priplula iz Bakra v Beyrouth, kjer odlaga tovor, nakar odpelje še v Port Said in Aleksandri j o. P/l »LJUBLJANA« je 8. februarja priplula iz Splita v Odeso, kjer mai-nipullra s tovorom. M/l »MARTIN KRPAN« je V popravilu v ladjedelnici Trogir. M/l »PIRAN« Je 28. januarja priplula na Reko, kjer razklada tovor. P/I »POHORJE« je na Reki, kjer naklada tovor; odpluje 15. februarja. P/l »ROG« je 29. januarja priplula v New Westminster, kjer razklada. Odpluje 15. februarja. P/l »ZELENGORA« je na poti na Japonsko in prispe v Kawasaki 28. februarja. Treba je priznati, da je prosvetno društvo »Vremščica« napravilo v zadnjih letih lep korak naprej in da je razbilo kulturni ■led, ki je več let pokrival prijazne vasice, ki'ždijo na eni in dragi strani Reke. O tem priča tudi poročilo na zadnjem občnem zboru. Seveda so še težave, pred- ■ vs'em objektivne. Vremska doli-• na, pravi poročilo, je preskopa, da bi preživljala vse svoje prebivalce. Mnogi iščejo zaposlitve v ■ drugih krajih, Med temi je zlasti ■ številna mladina. Zato tudi ni čudno, če vse društveno delo še vedno sloni na peščici ljudi. Le-ti pa ne popustijo in uspehi, o ka- \Laf d&u-god ... POUČEVANJE TEHNIKE na osnovni Soli na tišini Osnovna šola na Tišini je za poulc tehnike dobila dva prostora v gradu na Tišini. Poleg tega pa "pomagajo pri poučevanju tehnike z obrabljenim materialom tudi nekatera podjetja. Nekatera podjetja, zlasti mariborska, šolo redno obveščajo o materialu, ki ga imajo na razpolago. Na tak način se delavnica izpopolnjuje in je skladišče polno izdelkov. Poleg strojnega in mizarskega oddelka je v načrtu še keramični oddelek, ki bo začel delovati, brž ko bo vreme primerno. ÄiilU PRVA GORIŠKA BRIGADA ZA AVTOCESTO Konec marca bo odpotovala na avto cesto prva goriška mladinska delovna brigada, Na avtocesti bo ostala dva meseca. V brigadi bo 120 mladincev in mladink, sestavljala pa jo bo kmečka in delavska mladina. NEVERJETNO, A RESNIČNO Pred dnevi je osnovna organizacl-' ja SZDL Otok v Celju polagala obračun svojega dela. Na splošno je bila bilanca odborovega dela zadovoljiva, presenetljiva pa zaradi nekaterih problemov. Za kaj pravzaprav gre? Ko so člani odbora osnovne organizacije SZDL na Otoku v zadnjih mesecih skušali urejevati seznam članov in vpisati še tiste, ki so zaradi priselitve ostali 1 izven organizacije in podobno, so naleteli tudi na nekatere ljudi, ki niso pristali na vpis v organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva. Izgovorov je bilo vedno zadosti, kot prostovoljnost, da od organizacije ničesar nimajo in podobno. Stvar pravzaprav ne potrebuje komentarja, zasluži pa obsodbo in prezir, ki so ju izrekli tudi udeleženci občnega zbora. ČETRTA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj, 3. februarja Sinoči je bila v Prešernovem gledališču že četrta premiera v letošnji sezoni, in sicer so kranjski igralci-amaterji uprizorili komedijo italijanskega avtorja Manzarija »Naši ljubi otroci«. Delo je kot gost zrežiral Mj-lan Stante, sceno pa je osnoval Saša Kump, — Včerajšnja premiera je pokazala, da dramska sekcija »Svobode« z dejavnostjo v Prešernovem gledališču z velikim uspehom nadomešča vrzel, ki je nastala v Kranju po ukinitvi poklicnega gledališča. SZDL NA DVORU TEKMUJE Krajevna organizacija SZDL na Dvoru je napovedala predkongresno tekmovanje vsem ostalim organizacijam SZD,L v občini. Na Dvoru so lani pridobili- 105 novih članov, tako da je zdaj G0 •/» volivcev vključenih v SZDL. Tekmovali bodo v političnem študiju, komunalnih delih, zadružnem sodelovanju in pridobivanju novih članov. terih je beseda, so njihova zasluga. Vprašanje prostora, zlasti dvorane, je š'e problematično in v veliki meri' vpliva na društveno življenje, Edini društveni prostor je mala učilnica na šoli. Rudniška dvorana, v katero društvo polaga vse svoje upe, je trenutno polna sladkorja. Res je, da bo to začasno »skladišče« nekaj vrglo — in v tem še ni najhujše. Da bi le beseda »začasno« ne izgubila svojega pristnega pomena! V lanskem juliju j'e dramska družina uprizorila Nestorjevo veseloigro »Lumpaci vagabund«. Takrat je bila dvorana še prosta. Sledilo je tudi gostovanje v Ko-šani. V obeh krajih je igro gledalo okrog šest sto ljudi, kar je razmeroma lep uspeh. Zal sta odpadli gostovanji v Rodiku in v Senožečah. Upravni odbor se je poredkoma sestajal, kar pa je važno, je to, da jë vse svoje sklepe uresničil. Tako so nabavili novo knjižno omaro, kupili so za petnajst tisoč dinarjev novih knjig, dvema članoma društva, ki služita vojaški rok, so poslali za Dan republike skromno darilo, uredili so knjižnico. Mnogo več kot o poročilu, je bilo govora o programu dela za novo sezono. V glavnih potezah obsega program . ureditev dvorane, uprizoritev ene drame, še boljšo ureditev knjižnice, sodelovanje na proslavah, organiziranje kluba in obisk članov v Drami ali Operi v Ljubljani. Načrt za ureditev dvorane je že izdelan. Levji delež bo prispeval Rudnik, nekaj sredstev pa ima tudi društvo. Dvorano namerava- Končni podatki o uspehih gospodarstva piranske občine v letu 19J9 kažejo, da so doseženi uspehi v mnogočem nad okrajnim povprečjem. Tako je realizacija 3 odstotke nad okrajnim povprečjem, računano po občinah, in je za 20% višja kot leta 1958. Celotni dohodek, ustvarjen lani na vsakega zaposlenega v gospodarstvu je znašal v občini Piran skoraj 2 milijona in tri četrt, kar je več kot 900 tisoč din nad okrajnim povprečjem. Tudi narodni dohodek na vsakega zaposlenega jo tudi lepo opremiti in nabaviti kinoprojektor. , Od 1. februarja naj bi knjižnica poslovala dvakrat na teden in sicer ob sredah in petkih v večernih urah. V čitalnici bodo na razpolago še časopisi in revije »Delo«, »Tovariš«, »Slovenski Jadran« in »TT«. V prostoru bodo še radio, magnetofon in dia-projektor z vrsto poučnih in zabavnih diapozitivov. Kako bo uspeval klub, bo pokazala praksa. Vsekakor je hvalevredna že sama zamisel o organiziranju te oblike dela, ki lahko postane tudi vsebinsko bogata in zato zani-^ miva in privlačna. -er vi:-.^ 'ä.vj'v, fSí •N '■v .'-.C..1'. Nov spomenik padlim borcem NOB v Storjah pri Sežani Zadnje dni januarja se je sestala krajevna organizacija Zveze borcev v Storjah, da bi napravila svoj letni obračun. Omembe vreden uspeh iz lanskega, leta j'e bila postavitev spomenika padlim borcem, ki so ga odkrili v počastitev 40-letnice komunistične partije 11. oktobra 1959. Proslava ob odkritju spomenika' je lepo uspela; razen govora, ki ga je imel sekretar občinskega komiteja ZK Alfonz Grmek, so pripravili tudi kratek kulturni sppred. Zanimivi so bili tudi podatki o gmotnih sredstvih, ki so veljali organizacijo ZB, da so lahko ta spomnik dogradili. Spomenik je Do konca februarja bo zaključena komasacija 235 ha zemlje v Sečoveljski dolini. Pretežni del zemlje pride v okvir Kmetijskega posestva Se^a, ki bo na njej gojilo razne zgodnje -^ovrtnine in druge rastline, ki jih predvideva ureditveni načrt za to dolino. Ostala zemljišča dobijo KZ Lucija in razni zasebni kmetje, ki bodo obdelovali to zemljo v kooperaciji. KZ Lucija mora v dogovoru z njimi pripraviti primeren ureditveni načrt. KZ Lucija je že začela povečevati svojo 'ekonomijo in sicer v okolici Nožeda za 34 ha. Poleg tega je prevzela večje površine na področju Jerneja, ki so doslej Pripadale Kmetij skemu posestvu Seča, Obdelala bo tudi več zapuščenih posestev v višjih legah; posadila jih bo predvsem z industrijskimi rastlinami in oljnicami. Kooperacija višjega tipa bo zajela letos približno 24 ha zemlj'e, pogodbena kmetijska proizvodnja pa nadaljnjih 422 ha. Večina pogodb med kmeti in zadrugo je že sklenjena. novi Člani svetov Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je izvolil člane' 11 svetov občinskega ljudskega odbora. Vseh članov jp 97, od tega 70 moških in 21 žensk. Mladina pa je zastopana v svetih z 12 člani, od tega 5 mladincev in 7 mladink. Vsoh O"? članov svetov so tudi Člani SZDL, članov ZK pa je 61. Med mnogimi organizacijami v kraški občini Zveza vojaških vojnih Invalidov prav gotovo ne zaostaja po svoji aktivnosti. O tem priča tudi konferenca, ki je bila 2. februarja in ki se je je od vseh 70 udeležilo 00 delegatov. Konferenci so prisostvovali zastopniki Okrajnega odbora ZVVI, občinskih odborov ZVVI Izola in Postojna in zastopniki Občinskega komiteja ZKS, Občinskega odbora SZDL, ObLO, ZB NOV, RKS Sežana ter društva za pospeševanje gospodinjstva v Sežani. Obširno poročilo je skoraj četrt milijona din višji od okrajnega povprečja ter znaša skoraj milijon din na zaposlenega. Celotni dohodek na vsakega prebivalca znaša v občini Piran za lansko leto preko 714.000 din, v okrajnem merilu pa nekaj nad pol milijona din. Povprečni narodni dohodek na vsakega prebivalca pa znaša v piranski občini dobrih i;41.000 din, okrajno povprečje pa doseza skoraj 180.000 dinarjev. Največji delež k takim uspehom ima pomorski promet, v katerem je podjetju »Splošna plovba« kljub močni mednarodni konkurenci uspelo ne samo ponoviti uspehe prejšnjih let, temveč jih celo prekoračiti. Na dosego tako ugodnih rezultatov so vplivali tudi primernejši način delitve dohodka in sploh nagrajevanje po učinku, dalje izboljšanje organizacije dela in zaradi vsega tega povečana storilnost v večini gospodarskih organizacij občine, boljša oskrba s potrebnimi surovinami in večia kupna moč prebivalstva ter močno novečana blagovna izmenjava in turistični, ter ostali promet. o delu v preteklem letu je na konferenci podal predsednik zveze VVI tovariš Lado Fakin. Najprej se je dotaknil političnih razmer v svetu, nato pa je prisotnim prikazal gospodarske uspehe v državi in še posebej v sežanski komuni, Sežansko ZVVI "sestavljajo osnovne zveze na Barki, v Vrestovici, Divači, Dutovljah, Gorjanskem, Kobjeglavi, Komnu, Lokvi, Povirju, Senožečah, Sežani, Skrbini, Štanjelu, Velikem dolu, Vremah in na Vrabčah, ki štejejo skupno 810 članov. Najbolj aktivne so bile organizacije v Velikem dolu, na Barki in v Povirju, manj aktivnosti pa sta pokazali organizaciji v Divači in Brestovici. Najboljše je izvedla občni zbor organizacija v Štanjelu, udeležba na vseh zborih se je gibala med 70 do 100 odstotkov članov. Zato ni čudno, če so občni zbori prav dobro potekli tudi v Gorjanskem, na Vrabčah, v Dutovljah, v Sežani, na Barki in v Senožečah. Na vseh zborih so razpravljali o gmotnem stanju vdov in staršev padlih. Vse osnovne organizacije so sproti spremljale nove predpise na področju invalidske zakonodaje tako, da so bile vedno deležne hitrih sprememb v višini invalidskih prejemkov, čeprav je jasno, da so nekateri prejemki še vedno nizki, zlasti prejemki osebnih invalidov. Dveh izletov v bolnišnico »Franjo« so se udeležili 104 invalidi. Zal so nekateri predvideni izleti iz objektivnih razlogov odpadli. Na konferenci je padel predlog, da bi se organizirali izleti v Dachau, Buchenwald in druga taborišča, da bi invalidi videli zloglasne nacistične tovarne smrti, kjer so mučeniško ginevali njihovi otroci in svojci. Posebno skrb posveča ZVVI otrokom padlih borccv. Le-teh je sedaj 92, Vsi obiskujejo razne šole ali se učijo poklicev. 25 jih obiskuje osnovno šolo, 1 je na enoletnem tečaju, 27 jih j'e v raznih strokovnih šolah, 9 na fakultetah, 23 je vajencev, drugi so že v poklicu. Leta 1959 so vsi otroci prejeli skupaj 5,5 milijonov dinarjev v eni ali drugi obliki. Predvidoma se bodo ta sredstva v bodoče še povečala. Na letovanju v Ankaranu je bilo 52 otrok. Posebna komisija je 'trbela za usmerjanje otrok v poklice. Organizacija VVI se je tudi aktivno udejstvovala na športnem področju in dosegla prav lepe uspehe v občinskem in okrajnem merilu. IZ ŽIVLJENJA INVALIDOV V IZOLI P@ži&iiš mŒÊBÊm V zadnjih letih dela ZVVI v Izoli skorajda ni bilo opaziti. Lani pa so osnovne organizacije s pomočjo občinskega odbora ZVVI zaživele. To se je pokazalo na občnih zborih ZVVI. Najboljša je bila druga organizacija, ki je uredila evidenco članov in pobrala članarino sto odstotno. Med orgaiiizacije, ki so se odrezale najslabše, pa sodi organizacija v Kortah. Njen odbor se je sestajal neredno in tako je ostalo mnogo vprašanj na njenem področju odprtih, čeprav bi jih bilo moč urediti le z n'ekolikanj večjo prizadevnostjo. V lanskem letu so poživili invalidi športno dejavnost in so z uspehom zastopali Izolo v nekaterih športnih panogah. Člani ZVVI — predvsem tisti, ki jim dopušča zdravje — pa so bili aktivni tudi v komunalnih organih in političnih organizacijah. Posebnost za invalide je sodelovanje z zaposlenimi invalidi. Takšno sodelovanje bi kazalo uvesti kot splošno in vse osebne invalide vključiti v organizacije. Tudi reševanju stanovanjskega vprašanja svojih članov bodo morali invalidi v Izoli posvetiti vso skrb in pozornost. veljal 453.912 din. Dobršen del teh sredstev jim je prinesla spomladanska prireditev, na kateri j gostoval kvintet bratov Avsen kov, precejšen del denarnih i? materialnih sredstev so pa žrtvovale gospodarske organizacije iz območja občine. Člani organizacije ZB so pa tudi prostovoljno poprijeli za delo in opravili 585 delovnih ur. Ob zaključku občnega zbora so se udeleženci toplo zahvalili vsem tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uresničitvi in oddolžitvi spominu tistih, ki so žrtvovali življenja za boljšo prihodnost. A, P. iz ilirske bistrice V soboto, 6. t. m., je moški pevski zbor »Svoboda« iz Pirana imel V kino dvorani v Ilirski Bistrici koncert. Program so lepo izvajali, toda na koncertu je bilo le malo občinstva. SEŽANA 3: 3. februarja je bil na sedežu ObLO Sežana sestanek štinendistov, ki študirajo na srednjih šolah — ekonomski, učiteljišču in drugih ter na fakultetah. Potem, ko je predsednik sveta za prosveto tovariš Alfonz Grmek pozdravil študente in dijake ter jim prikazal vlogo in naloge, ki jih imajo tudi izven učnega programa, so štipendisti in zastopniki ObLO Sežana predlagali, da bi prišlo med dijaki in študenti ter ObLO, gospodarskimi organizacijami in društvi do še tesnejših stikov. V ta namen bo ObLO povabil nekatere štipendiste na svoje važnejše seje, sami pa bodo poskrbeli za prisostvovanje sejam delavskih svetov v podjetjih. Razpisan bo tudi nagradni natečaj za najboljša dela z raznih področij, ki jih bodo predložili študenti in dijaki. KOPER 248: Podružnica Društva inženirjev in tehnikov v Kopru bo priredila tridnevni seminar za svoje člane. Na seminarju, ki bo trajal od ponedeljka do srede prihodnji teden, bode obravnavali referat Edvarda Kardelja o problemih socialistične politike na vasi. POSTOJNA 14: Pred dnevi je obiskala Postojnsko Jamo delegacija zdravstvenih delavcev LR Poljske. Delegacijo, ki je razpravljala o zdravstvenih vprašaniih in izmenjala mišljenje med poljskimi in našimi zdravstvenimi delavci, je vodil pomočnik ministra za zdravstvo LR Poljske dr. Ru-skijevič, PIRAN 51-10: Izpite za brod vodje rajonske plovbe bodo naši pomorščaki opravljali na Luški kapitaniji v Piranu s sodelovanjem predavateljev Pomorske srednje šole. Vsi kandidati so doslej morali na ta izpit v Reko, kjer so imeli mnogi izmed njih težave z jezikom. Razen tega p3 bodo pomorščaki prihranili tudi precej časa, saj so večkrat zamudili tudi 10 in več dni. i) Pretekli teden je poravnalni svet v Ilirski Bistrici im'el prve razprave z državljani zaradi poravnave sporov. Obravnavali so 10 primerov. Večina teh so bile žalitve in obrekovanja. Kljub temu, da je bilo več primerov precej zamotanih, je poravnalnemu svetu uspelo poravnati vseh deset sporov,- # PORTOROŽ 61-G2: Turistična služba avtoturističnega podjetja »Slavnik« Koper je v lanskem letu skoraj podvojila število in efekt svojih turističnih uslug. Tako je z lastnimi avtobusi izvedla 13 G transferjev inozemskih turistov iz Italije ali Avstrije v naša letovišča in obratno ter organizirala 273 izletov, na katerih je preko 11.000 inozemcev spoznalo najrazličnejše kraje naše ožje domovine, pa tudi sosednih republik. berite in Širite S 1'OgV S N § R 0 OTLTUÏIA PROSVETA tžt KULTURA PROSVETA It KULTURA PP.OSVETA ^ GCULTÖKA PKOSVETA KULTURA PROSVETA Vr ¡KULTURA P POSVETOVANJE S ŠTIPENDISTI V SEŽANI _ =___A « Te dni so se v Sežani spet sestali dijaki in študentje, ki jih štipendira tamkajšnji občinski ljudski odbor, da bi se z njegovimi predstavniki ter predstavniki občinskega komiteia ZKS in odbora SZDL pogovorili o problemih, ki zanimajo obe strani. Talci .sestanki so namreč stalna oblika dela in kot so povedali prisotni, so dali doslej že lepe rezultate. Kako tudi ne, saj je v sežanski občini skoraj 100 štipendistov, ki so bodo po končanem študiju vrnili v domačo občino, pa so seveda dajalci štipendij zainteresirani, da imajo z dijaki in študenti čim tesnejše stike, po drugi strani pa tudi štinendisti sami v neposrednem kontaktu mnogo laže rešujejo svoje probleme. Morda je prav taka praksa vzrok, da nekih posebnih težav glede študija oziroma nerednosti pri štipendistih pravzaprav ni in tudi tudijski uspehi učencev so dokaj zadovoljivi, saj svoje šolanje več ali manj končujejo v rokih, za katere so se zavezali v pogodbah. Sežanski sestanek je v smislu še tesnejših stikov dal pobudo, da bi štipendisti ustanovili poseben organ, ki bi izdelal podrobnejši program dela oziroma posvetil BALADA O NAŠEM ČASU Ko so v svetu pred leti z veli-Icim navdušenjem sprejeli Tatijev film MOJ STRIC in mu podelili Več Oscarjev, so se začeli vpraševati, lcako bi pravzaprav imenovali Tatijevo filmsko govorico: satira, komedija, groteska? Težko se je odločiti, zato so mu rekli preprosto »Tati«, to je Jacques Tati, ki je tu glavni igralec, scenarist in snemalec. Vendar je dobro zadel tudi tisti, ki je zapisal, da je to balada o našem času, enkratna in izvrstna balada, ki nas opozarja, da visoko civilizirani in avtomatizirani današnji čas ne sme zamoriti v nas lepote in poezije preprostega življenja. Ta ti j a smo že spoznali v dveh francoskih filmih — kot poštarja v »Prazniku« in kot gospoda Hu-lota na francoski rivieri — zdaj pa ga bomo spoznali še kot do- brodušnega strička malega Gerar-da. Tatijeva igra je nekaj posebnega, ne govori ne z usti ne z ■mimiko, ampak z vso svojo poja-vo, prepričuje s scenami in z glasbo. Njegov jezik zato ni preprost in ga tudi kdo odkloni, če ga ne razume, toda če ga sprejmemo, nas navduši s svojo neizčrpno domiselnostjo in preseneti z grozljivo resnico o naših hotenjih po avtomatizaciji in moto-Tizaciji. »Balada o našem času«, res prava balada. Težko je govoriti o njej na kratko, ker nam navrže toliko stvari, od katerih bi vsaka zahtevala temeljito razlago in analizo. In tudi če človek večkrat vidi ta film, vselej odkrije v njem kaj novega. Zato ni čuda, da ta film povsod polni kino dvorane bolj kot katerikoli ilager leta. Kmalu ga bomo videli tudi na naših platnih. -o več pozornosti vključevanju dijakov in študentov v problematiko in dejavnost matične občine posebno v času počitnic. Že na tem sestanku so se izkristalizirali nekateri predlogi o poglobljenem ideološkem delu med seboj in še posebej med mladinskimi aktivi, kjer so štipendisti na počitnicah. Pozdraviti pa je tudi sklep predstavnikov občinskega ljudskega odbora in občinskega komiteja ZKS, da bi njihovi predstavniki od časa do časa obiskali študente v Ljubljani, Kopru in Tolminu tečaj za slušatelje učiteljišč v Januarju je bil pri Delavskem odru v Ljubljani štirinajstdnevni tečaj 7.a slušatelje višjih letnikov učiteljišč. Vabilu so se odzvala učiteljišča v Murski Soboti, Mariboru, Celju in Kopru, ki so poslala na tečaj skupno 17 udeležencev. Tečaj je obsegal predvsem praktično delo (študij odlomkov iz posameznih dramskih del) ter predavanja o režiji, dramaturgi jI, zgodovini gledališča, odrskem jeziku in klubskih oblikah dela, S tem je bila deloma izpolnjena vrzel o gledališki izobrazbi učiteljev. skrb za boljši repertoar Delavski oder v Ljubljani je s sodelovanjem Prosvetnega servisa pripravil dvodnevne seminarje za režiserje-amaterje, ki so lani obiskovali tečaje v Kopru z željo, da bi se repertoar amaterskih odrov izboljšal. Seminarje je obiskovalo 28 udeležencev Iz vseh delov Slovenije. Udeleženci so se seznanili s štirimi zahtevnejšimi odrskimi deli (Moliere, Cankar, Klelst, Sartre) in razen tega pripravili samostojno tudi dramaturško razčlembo in režijsko zasnovo. V posebnih predavanjih so se seznanili z različnimi scenografskimt rešitvami posameznih iger. Seminar so vodili režiserji in dramaturgi SNG Drame in Mestnega gledališča v Ljubljani ter strokovni sodelavci Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. V prihodnjih mesecih se bodo pri Delavskem odru zvrstili še seminarji za klubske oblike dela v dramskih skupinah, za uprizarjanje mladinskih ter za študij Mo-ličrovih in Shakespearovih del. odrska podoba kobovega desetega brata V ciklusu eksperimentalnih dramskih večerov, ki jih pripravlja Delavski oder v Ljubljani, so izvedli tudi dramsko prireditev Robove pesnitve »Deseti brat«. Izvajalci so bili člani mladinske igralske skupine, strokovno vodstvo pa je imel v rokah dramski igralec Andrej Kurent. (tu jih namreč največ študira) in se tam spoznali z njihovim delom, obenem pa bi jih seznanjali s tekočimi družbenimi in političnim problemi domačega kraja. Študente nekaterih strok — na primer pravnike, ekonomiste, učiteljiščnike, dijake srednje ekonomske šole pa bi vabili na važnejše seje občinskega ljudskega odbora (na primer ob sprejemanju družbenega plana in proračuna), da bi se seznanili z njihovim mehanizmom dela in gospodarsko problematiko občine. Sestanek .pa je dal tudi ^obudo za poseben natečaj, ki bi ga že letos razpisal občinski ljudski odbor za literarna, posebno pa še za študiHca dela o nekaterih problemih občine. Prizor iz krmedije »Kukavica« v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane PRIMORSKE PRIREDITVE — GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nihče ne pričakuje kake globoke umetnine na odrskih deskah, če mu lepaki napovedujejo komedijo. Po pravici pa pričakuje prgišče smeha in zabave, duhovito humomo puščico ali bleščečo domislico za dobro voljo. Vse to pa smo žal pogrešali ob zadnjem gostovanju ljubljanskega Mestnega gledališča, ki nam je predstavilo KUKAVICO avtorjev lise in Walterja Firnerja. Predstave so bile v Kopru, Izoli in Sežani (6., 7. in 8. februarja). Pisatelja sta si hotela privoščiti ameriško snobistično družbo in filistrsko malomeščanstvo, vendar sta vse skupaj preveč ganljivo pocukrala, da bi nas prepričala ali pretresla. Čeprav delu ni odrekati tekoč dialog in mestoma dobro zavozlano komedijsko štreno ter prisrčne drobtine, vendar vse skupaj le preveč spominja na nepretenciozna dela, ki jih proizvajajo kot na tekočem traku, spretno in hitro, toda brez umetniške ustvarjalne potence. Da bi bil uspeh še večji, da bi ljudje nolnili dvorane in se zabavali, poskrbijo še za lcako minimalno kritično ost, nekaj pouličnih izrazov in »šlager« je tu. Pri »Kukavici« sta Firnerjeva nakazala vprašanje pretiranega oboževanja genetike, vendar sta svojo kritično ost ^redebelo zavila in osladila, da bi lahko zadela. In ker se občinstvo ne more za- bavati na račun kritike, poskrbi zanj bivša prostitutka Mary.Mi-lerjeva s svojimi sočnimi izrazi in odkritim načinom govorjenja. Mary je našla odlično interpret-ko v Ruši Bojčevi. Skladno z nepretencioznim delom je ljubljansko uprizoritev režiral Jože Tiran. Igrali so še: Janez Presetnilc, Angel ArČon, Vladoša Simčičeva, Alenka SVe-telova, Franek Trefalt, Mirko Zupančič, Vera Murlcova, Maks Baje, Danilo Bezlai. Franjo Ka- mer in Metka Pugljeva. Scenograf je bil Milan Butina. Problematičnost uvrščanja takega dela v repertoar je pač stvar Mestnega gledališča in njegovega umetniškega vodstva. Drugo vprašanje pa je repertoar Primorskih prireditev, ki imajo možnost izbirati med predstavami vseh slovenskih gledališč. Res je, da si želimo komedij in da so nujni sestavni del sporeda, vendar pa ne komedij za vsako ceno, cenenih komedij. -al Prešernove proslave na našiti šolah Prešernov dan je po osvoboditvi postal kulturni praznik slovenskega naroda. Na ta dan se spominjamo svojega pesnika kot borca za pravične humanistične odnose med narodi in ljudmi. Po šolah pa še posebno poglobljeno spremljajo pesnikove misli, ker ■imajo za to potika prost dan. Srednje šole v našem mestu: Učiteljišče, Ekonomska srednja šola, Gimnazija in Industrijska kovinarska šola so imele skupno proslavo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Program so pripravili mladinski kolektivi iz vseh štirih zavodov. Poleg recitacij so bile tudi glasbene točke: klavir, klarinet s klavirjem in orkester, ki je zaigral nekaj narodnih pesmi. Proslave se je udeležilo dijaštvo vseh šol ili profesorski kolektivi, ■tako da je bila dvorana nabito polna. Na osnovnih šolah I. in II. v Kopru so zaradi prevelikega števila učencev opustili centralno proslavo in naredili kratke sporede kar po razredih. Obenem so nagradili s knjižnimi nagradami učence, ki se posebno odlikujejo v slovenščini ali pa sodelujejo pri razrednih časopisih. Osnovna šola I. je za mladino kolektiva Slav-nik v okviru proslav Prešernovega dne priredila kulturni soored in nastopila v prostorih kolektiva. Tako je mladina pokazala, da je vreden nosilec idej našega velikega pesnika. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V KOPRU IN NJENI PROBLEMI w o o v».;, # v zadnjih letih je v našem okraju marsikaj novega. Najbolj vidni in otipljivi so gospodarski uspehi. Le-teh pa se tudi najbolj veselimo, kajti od njih zavisi v veliki meri uspešna rast ostalih družbenih dejavnosti. Skupno z jugoslovanskimi narodi smo prišli do nove prelomnice, ki pomeni, da imamo težje za sabo. Pri nas ni več problema hrane in oblačila, življenjska raven državljanov naglo rastje. Položaj je še toliko ugodnejši, ker so se miroljubne sile v svetu močno okrepile. Tako prihaja tudi pri nas vnovič v ospredje vprašanje, kakšno bodi razmerje med gospodarstvom in kulturo. Odgovor se glasi: poslej bomo dajali za kulturo še mnogo večl Na mestu je, če v tej zvezi odločneje postavimo v osored-je tudi vprašanje Studijske knjižnice v Kopru. splošna dejstva, ki govorijo za krepitev knjižnice Študijske knjižnice so nastale najprej v večjih središčih. V krajih brez pomembnih gospodarskih in kulturnih ustanov take knjižnice ni-malo pogojev za usoešno rast. Poglejmo, kaj upravlčuje obstoj Studijske knjižnice v Kopru. To mesto je okrajno upravno središče, V njem ali pa njegovi bližini deluie več kulturnih in celo znanstvenih ustanov, ki zaposlujejo več sto kulturnih delavcev in strokovnjakov vseh vrst. Studijska knjižnica je namenjena v prvi vrsti vsem tem našim izobražencem! Nagel razvoj nas sili. da postajamo bolj praktični in iznajdljivi, da bolj cenimo tudi sam čas. Tako se uveljavila pravilo: hilro, dobro in mnogo! Razvoi terja od nas vedno večje znanje. Naša publicistična dejavnost (mislimo na FI.RJ) tako močno raste, da ne moreta vsem tistim, ki potrebujejo strokovno in znanstveno literaturo, pomagati niti denar in niti knjigarna, Le-ti niti ne morejo več slediti obsežnemu tisku. To stanje jih vedno bolj sili, da se obračajo na knjižnico. Nič ne kaže, da bi se strokovna in znanstvena literatura pocenila. Ta tisk je vedno bolj kvaliteten In obsežen in zaradi tega je tudi nujno, da ima visoko ceno. Draži se tudi papir. Poceni je le tisto, kar se tiska v velikanskih količinah (dnevno časopisje, knjige Prešernove družbe itd.). Na iskanje knjige v knjižnici vplivajo stimulativno še drugi faktorji, tako na pr. radiotelevizija. kinopred-stave, časopisje, gospodarska in politična dejavnost, šole s svojo veliko koncentracijo dijakov in učiteljev, skratka prav ves naš razvoj. Pa upoštevajmo končno še to, da smo Slovenci številčno majhen narod. Naš izobraženec in strokovnjak sta se morala že od nekdaj učiti tujih jezikov. Prav nič ne kaže, da bi se v bodoče v tem pogledu kaj spremenilo; kvečjemu le toliko, da se bomo tujih jezikov še bolj učili. Tudi tu je študijska knjižnica poklicana, da opravi svoje. Ob ustanovitvi Studijske knjižnice v Kopru 1, 1051 (prav nič se ne menja na stvari, če se je takrat imenovala Mestna knjižnica!) sta Vojna uprava in IOLO v Kopru že'računala z nekaterimi od navedenih dejstev. Del nekdanjega perspektivnega načrta se je že spremenil v stvarnost. DRAGOCENI KNJIŽNI FONDI IN NASl VISOICOSOLCI Vse večje knjižnice imajo po navadi za sabo dolgo in vijugasto pot. To velja tudi za Studijsko kniižnlco. ki je rasla tako, da smo začeli italijan- skim knjižnim fondom bivše Mestne knjižnice dodajati še slovensko literaturo. Ta preurejena knjižnica se je leta 1951 preselila v nove in udobnejše prostore s čitalnico. OLO v Kopru J6 leta 1956 to knjižnico proglasil za študijsko knjižnico. Bivšo italijansko Mestno knjižnico, lcl je zdaj v sestavu Studijske knjižnice, moramo v nekem pogledu pohvaliti. V njej je skoraj vse, kar so v minulih časih dajale koprske tiskarne (v letih 1807—1810 so v Konru izdajali časopis »Fogllo perlodlco istriano«). V njej so zbrali zelo obsežno literaturo, ki zanima zlasti zgodovinarja in romanlsta. Naj omenimo v tej zvezi le lepe zbirke zgodovinskih zbornikov (Atti e memorle, Pa-glne istriane, Arclieografo Triestino). Te publikacije pomenijo skupaj s številnimi ostalimi in Zgodovinskim arhivom v Kopru trdno osnovo za študij zgodovine našega obalnega pasu. V zvezi s tem bogastvom se je pri očetu slovenskega zgodovinopisja, dr. Francetu Kosu (v letih 1887—1890 je predaval na slovenskem učiteljišču v Kopru) rodila Ideja, da je začel Izdajati znamenito »Gradivo za zgodovino Slovencev«. Niti ni primer, da so našim visokošolcem na Univerzi v Ljubljani večkrat priporočali, naj se obračajo na Studijsko knjižnico in Arhiv v Kopru, Tako tudi razumemo, zakaj so hrvaški zogdovinarjl (Reka, Pulaj ekoraj redni gostje teh dveh ustanov. To pa še ni vse. Studijska knjižnica hrani bogate zbirke Italijanskih in francoskih klasikov (samo v skupini »Grisoni« več tisoč cksemplarjev), s čimer je knjižnici zagotovljen obisk določenega števila romanlstov. Zaradi tega marsikdo ne bo niti čutil potrebe, da se v zvezi s študijem zateka v bližnji Trst. Studijska knjižnica hrani tudi obilico nublikacij, ki zadevajo ostala področja našerra obalnega pasu (so-lnrstvo, boniflke, pomorstvo itd.). Sledi torej, da ,1e knjižnici zagotovljen tudi precejšen obisk naših vlso-lcošolcev. Studijska knjižnica in italijanska manjšina Število Italijanov se je pri nas po letu 1953 precej zmanjšalo, toda tisti, ki so ostali, so se lepo prilagodili ln posvečajo precejšnjo pozornost zlasti svoji prosvetni dejavnosti. Njihovi krožki in ljudske knjižnice se prav lepo razvijajo. Ena izmed nalog Studijske knjižnice v Kopru je brez dvoma tudi v tem, da posreduje italijanskim izobražencem knjigo, ki jim sicer ni dostopna. Italijanska enciklopedija TRECANI (nekoliko zastarela) je na pr, ena izmed knjig, ki si jo v čitalnici Studijske knjižnice zelo pogosto-ma Izposojajo tako Italijani kakor tudi Slovenci. v knjižnici se opaža, da se obisk Italijanov povečuje, k temu doprina-šajo svo.ie brez dvoma tudi dobri odnosi z Italijo in na dejstvo, da so italijanski manjšini pri nas zajamčene narodnostne pravice, V zvezi z Italijani se pojavljajo v knjižnici prav svojevrstni problemi. Nekateri italijanski kulturni delavci so obračajo nanlo, da bi zvedeli kaj več o sodelovanju nekaterih znamenitih Italijanov, ki so pri nas živeli (na pr. G, R. Carll). To ,ie razumljivo. Tudi mi Slovenci iščemo na pr. v Nemčiji podatka o delovan!u Trubarja in Dalmatina. To področje udejstvovanja Studijske knjižnice so bo še povečalo. studtjska knjižnica m sorodne ust\nove v lrs in lrii Razvoj terja, da vsa materialna In finančna sredstva vedno bolj ekonomsko irkoriščam"). Zaradi tega se razvija med študijskimi knjižnicami tesno sodelovanje, ki teče v več smereh. (Konec prihodnjič) ŽENA m DOAA ★ ZDRAVSTVO M VZGOJA rt OTROK IN D R U Ž S N A ★ ŽENA IN DOM rt ZDRAVSTVO iN VZGOJA * O T R O Prejšnji teden je bil v Kopru dvodnevni seminar za žene s podeželja, ki sodelujejo v družbenem upravljanju kmetijskih zadrug in v drugih organizacijah na vasi. Seminar je bil sklican z namenom, da bi te žene seznanili z vrsto novih zakonov, ki so izšli v razdobju zadnjega polletja na področju kmetijstva. Seminar je obsegal pet predavanj: 1. Razvoj kmetijstva v okraju. Koper in 2. zakoni: zakon o izkoriščanju zemljišč, o socialnem zavarova-nju kmetijskih proizvajalcev ter zakon o stanovanjskih skupnostih. Kot dopolnilo k vsakemu izmed teh predavanj je sledila razprava o nalogah ^krajevnih odborov. Vsem predavanjem, ki so jih ■ podali strokovnjaki OZZ in drugi družbeni delavci, je sledila živa razprava, v kateri so žene iznašale problematiko iz posameznih vasi. V razpravi k zakonu o izkoriščanju zemljišč je bilo ponovno poudarjeno, da lahko vprašanje opuščenih zemljišč, ki jih pri nas ni malo, ugodno rešimo le z ustanavljanjem zadružnih ekonomij. V mnogih primerih stari, za delo nesposobni ljudj'e ponujajo svoja zemljišča zadrugam v obdelavo, vendar gre v večini primerov za osamljene oaze sredi drugih raz^arceliranih zemljišč, ki jih zadruge zaradi visokih stroškov obdelave ne morejo sprejeti. Udeleženke seminarja so tudi ugotovile, da se bodo s pravilnim izkoriščanjem zemljišč lahko ugodneje reševala socialna vprašanja na vasi, ki so se marsikje pojavila ravno z odhodom mla- Ob tretjem nakupu detergenta OSKAR v trgov, ni »Plavi 9« v Mariboru je 14-Ietni mariborski dijak IVO LISENC vzkliknil: »Mama! Našel sem! V Rim poj-dem!« Tako se je pred dnevi pojavila prva slika STANKA LORGERJA, tako je bila oddana prva vstopnica OSKAR za brezplačni obisk olimpijskih iger v Rimu! dine v industrijo in prepustitvijo staršev samim sebi. Zato je povsem utemeljen zaključek, da bi zadružni sveti in upravni odbori usmerili vse prizadevanje v ustanavljanje zadružnih obratov, da se bo vaška mladina lahko zaposlila doma. V razpravi o zakonu socialnega zavarovanja za kmetijske proizvajalce, so žene bile enotnega mnenja, da predvideni prispevki kmečkih zavarovancev niso tako veliki, da jih ne bi zmogli. Na drugi strani pa se bo znatno znižala fluktuacija vaškega prebivalstva, ki je čestokrat prav zaradi pridobitve te pravice iskalo zaposlitve v industriji. Zanimiva je tudi ugotovitev udeleženk, da so dosedanji uspehi na zadružnih ekonomijah in družbenih posestvih rezultat naše nove gospodarske politike in da s splošnim pospeševanjem, ki smo ga prakticirali v nrejšnjih letih, ne bi mogli računati na tak obetajoči razvoj. ' Med ostalim so žene s podeželja prišle tudi do zaključka, da se krajevni odbori ne poslužujejo možnosti, ki jim jih daje zakon o stanovanjskih skupnostih. Na tem področju bo treba še mnogo storiti, saj pomeni vsako zaostajanje za časom veliko škodo predvsem za prebivalstvo. Marija Aljančič Pri občinskem odboru Rdečega križa v Postojni imajo zelo delavno Protituberkulozno sekcijo. Da bi si pridobila nekaj sredstev za pomoč najbolj potrebnim in socialno ogroženim bolnikom, je sekcija pred kratkim priredila uspel srečolov, ki je prines'al nekaj denarja za ta namen. Da je ta akciia tako lepo uspela, gre zahvala razen marljivim organizatorjem (posebno predsedniku sekcije dr, Aleksandru Zitku in članu Antonu Rotu) predvsem podjetjem, zavodom in organizacijam postojnske občine, zlasti še Občinskemu odboru SZDL, podjetju Nanos v Prestranku, Gozdnemu gospodarstvu v Postojni, lesnemu kombinatu Javor v Prestranku, Mestnim trgovinam v Postojni in drugim, ter nekaterim zasebnim obrtnikom: mizarju Gregorju, mizarju Bizjaku in kleparju Kledetu. Tudi v Tednu boja proti TBC je sekcija zbrala precej sredstev in jih deloma že razdelila med najbolj potrebne bolnike na svojem področju. NOV HOTEL V soboto, 30. januarja, je komisija za revizijo programov OLO Koper odobrila v gostišču »Zmaga« v Ilirski Bistrici program in idejni načrt za hotel, ki ga bodo letos pričeli graditi. V gostinske namene bodo preuredili stavbo, ki stoji na za to primernem prostoru. Predračunska vsota znaša 37 milijonov dinarjev. Poleg gostinskih lokalov bodo v hotelu še sobe za prenočišča. Ta objekt bo precej pripomogel k razvoju gostinstva in turizma v II. Bistrici. Občinski odbor Rdečega križa v Postojni želi no tej poti izraziti svojo globoko hvaležnost, kakor tudi hvaležnost vs'eh obolelih za TBC, ki so po teh akcijah prejeli pomoč, vsem darovalcem in drugim, ki so v tej ali oni obliki prispevali k človekoljubni akciji in tako pomagali ljudem v stiski. F. P. Dvodelna obleka na gornji sliki bo zelo lepa v črno-rdeči barvi, primerno blago pa je loop-tweed. Krilo je ozko in brez posebnosti. Gornji del pa je od pasu navzdol prerezan in se zapenja na vsaki strani z enim gumbom. Od teh odprtin navzdol in preko prednjega dela je ob robu vsit resast pas v črni barvi. Zadnji del se čez celo dolžino zapenja z gumbi. Pri tej obleki nosimo širok usnjen pas, ki bo obleko poudaril. Ta vrsta obleke nam pride prav ob vsakem dnevnem Času Prejšnjo soboto j'e imela podružnica Društva bolničarjev bolnišnice v Valdoltri svoj letni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev, okrajnega združenja bolničarjev iz Kopra in upravnik bolnišnice tov, Vladimir Zorzut.. O uspešnem delu društva in o številnih nalogah, 'ki jih je opravil upravni odbor v minulem letu, je poročal predsednik podružnice Jože Semen, ki je dejal, da se bolničarji vse bolj zavedajo velike odgovornosti svojega dela, predvsem nege bolnikov, ki mora biti strokovno kvalitetna, prisrčna in tovariška. Le na tej osnovi lahko bolničarji koristno sodelujejo z ostalim zdravstvenim osebjem in so trdna opora zdravnikom in medicinskim sestram pri njihovem odgovornem delu. Zeljo po strokovnem izpopolnjevanju ter globoko zavest do poklicnega dela so bolničarji te bolnišnice izpričali v minulem letu v dobri meri. Redno so obiskovali strokovna predavanja, ki jih je organiziralo samo društvo, razen teh pa so se vedno polnoštevilno udeleževali predavanj po oddelkih, kier so obravnavali organi-zaciiska vprašanja in o delu posameznih oddelkov. Upravni odbor se je v imenu vseh članov društva zahvalil za pomoč in sodelovanje ravnatelju bolnišnice dr. Pišotu in predavateljem, ki so na številnih predavanjih v minulem letu pripomogli k občutnemu izboljšanju strokovne izobrazbe bolničarjev. b Nekaj receptov za pripravo krem, ki jih bomo lahko servira-li samostojno ali pa kot nadev pri raznih tortah in podobno, Angleška krema. Pol litra mleka z malo vanllije damo na štedilnik, da zavre, v posebni posodi razm«šamo štiri rumenjake, 10 dkg sladkorja in 5 gr škroba ali česa podobnega, da se masa zgosti. Počasi dodajamo že zavreto mleko, ki mora biti še toplo, seveda med dolivanjem mleka stalno mešamo. Ko zlijemo vse mleko, damo posodo na ne premočan ogenj in počasi mešamo. Krema ne sme zavreti. Ce nam okus po vaniliji ni všeč, lahko damo namesto nje malo limonine lupine. Krema z mandeljni. V posodi dobro razmešamo tri rumenjake, dva beljaka, 10 dkg sladkorja, 30 gr masla zrezanega na koščke •in 75 gr moke. Ko je vse skupaj dobro premešano, dodajamo med stalnim mešanjem tri decilitre vrelega mleka in damo na ogenj, dokler se krema ne zgosti. Ko je krema dovolj zgoščena, ji dodamo 75 gr olupljenih in sesekljanih mandeljnov, Ta krema je posebno primerna za nadev pri tortah. Moka krema. 17 dkg sladkorja stopimo z dvema žlicama vode, v drugi posodi pa dobro stepemo dva rumenjaka s 17 dkg masla. Ko dobimo lepo gladko maso, ji dodamo pol skodelice mlete kave ali eno žličko kavnega ekstrakta, vse skupaj dobro premešamo in šele nato dodamo sladkor v prahu in še mešamo, dokler ne dobimo lepo enotne mase. Ce hočemo namesto kavne, čokoladno kremo, bomo masi dodale 125 gr čokolade v prahu, ki jo prej stopimo z malenkostno količino vode. Lahko pa dodamo namesto kave in čokolade dve jušni žlici likerja. Ocvrta krema. Štiri rumenjake in 125 gr sladkorja dobro stepamo. Ko je zmes dobro stepena in postane bledo-rumena, ji dodamo 45 gr riževe moke ali krompirjevega škroba in vse skupaj dobro premešamo. Zmesi nato prilijemo pol litra mleka, ki smo ga prej prevrele z nekoliko vanilije in vse skupaj pristavimo na ogenj in mešamo, dokler se krema ne zgosti. Kremo nato zlijemo na marmornato ali podobno ploščo, ki smo jo prej dobro umile in sicer v debelosti približno 1,5 cm. Ko je krema shlajena, jo razrežemo na rezine. Te nato pomakamo, povaljamo v spenjeno jajce in nato v kruhove drobtine ter cvremo na vrelem olju. O delu IN PROBLEMIH SZDL V IZOLI Vso pozornost stanovanjskemu vprašanju V Izoli je posvetila SZDL vso svojo pozornost stanovanjskemu vprašanju. 2e "red leti so izvolili področne hišne svete, ki so uspešno upravljali s stanovanjskim fondom. Z razmeroma skromnimi sredstvi je napravil v dveh letih ta družbeni organ mnogo. Vendar pa je tudi nekaj primerov, ko področni hišni sveti niso gospodarili tako, kot bi bilo želeti. Izkušnje so pokazale, da so manjši PHS gospodarili bolje od večjih. SZDL pripravlja zaradi Torej: Ivo Lisenc pojde v Rim! In še vsi tisti, ki v zavitkih detergenta OSKAR najdete sliko našega olimpijca STANKA LORGERJA, se tudi brezplačno popeljete na olimpijske igre v R mu! Ce pa vam sreča že ne nakloni brezplačnega ogleda letošnjih olimpijskih iger v Rimu, ste lahko deležni bogatih nagrad. V zavitkih detergenta OSKAR so namreč razen slik Stanka Lorgerja še slike deset h inozemskih olimpijskih kandidatov iz raznih držav. Te slike niso oštevilčene, kot smo pomotoma najprej objavili. Dovolj je, da zberete deset različnih slik inozemskih olimp jcev, pa lahko upate, da vam bo avgusta letos v Mariboru žreb naklonil eno izmed številnih bogatih nagrad tovarne ZLATOROG. Tovarna ZLATOROG — organizator edinstvenega nagradnega natečaja OSKAR — vam želi obilo sreče! O vsebini in pomenu današnjih gospodinjskih tečajev za dekleta in mlade gospodinje imamo dokaj različna mnenja. Čeprav večji del nas ve in smo prepričani, da je gospodinjstvo danes zahteven poklic in da je zanj potrebno izobraževanje v šolah in tečajih tako kot za druge poklice, so vendar še nekateri mnenja, da je organizacija gospo- ■ dinjskih tečajev brezsmiselna izguba časa in trošenie sredstev. Drugi celo smatrajo, In za 29 •/• manj kot v letu 1958. Edino kmetijska zadruga Ilirska Bistrica je presegla plan za 7 'It, vendar za 22 'It manj kot v letu 1D58. Vzroki, da na tem področju ni dosežen plan so, da so kmetijske zadruge zajele le 30 'It vseh poljedelskih viškov. Opaža se, da Je bil tudi odkup predvsem mleka, živine in lesa v preteklem letu znatno nižji od leta 1958. V drugi polovici leta so bile kmetijske zadruge močno zavzete s pripravami programov za lastno kmetijsko proizvodnjo, ki bo nastala v letošnjem in v prihodnjih letih. Dejstvo je tudi, da je k temu pripomoglo pomanjkanje kadra v kmetijskih zadrugah, ki bi bil v stanju Izvajati naloge. Vzporedno z dvigom proizvodnje se je dvigal tudi osebni dohodek zaposlenih. Napram letu 1958 se je osebni dohodek dvignil kar za G9 'It, na kar je brez dvoma vplivala nova politika nagrajevanja, ki jo nekatera podjetja uvajajo in večja storilnost. Stanovanjska izgradnja se je tudi odvijala po planu. Na področju občine je bilo zgrajenih 55 stanovanj s 3196 m1 stanovanjske površine. Temu vprašanju bodo v bodoče morali posvetiti več pozornosti, predvsem podjetja, če bodo hotela rešiti pereče stanovanjske probleme. Investicijska izgradnja za odpravo ozkih grl v podjetjih se ni Izvršila kot jo bilo predvideno. Plana niso izvršili za preko 95 milijonov. Težave so imeli z najemom investicijskih kreditov, ker niso Imela podjetja lastne udeležbe. Dohodkov, ki so se stekali v proračun, je bilo ustvarjenih nekaj več kot IG4 milijonov oziroma 10,G7 •/• več kot Je bilo predvideno. Napram letu 1958 pa za 45,35 'It. Izdatkov pa je bilo približno 148 milijonov in 41,20 'It več kot v letu 1958. Porasli izdatki so šli na račun materialnih izdatkov, predvsem pa negospodarskih investicij, ki so bile od leta 1958 večje za skoraj 11 V«. J. S. Trgovsko podjetje obvešča cenjene potrošnike, da bo v svoji poslovalnici v Kopru, Čevljarska ulica 25, i vsakovrstno manufakiiirno blago za moške, ženske in otroške obleke, blago za perilo, raznovrstno konfekcijo ter obutev s popustom do 70 °/o. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to veliko razprodajo, ki bo od 15. do 20. februarja 1960. S ŠESTE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SEŽANA ših gospodarskih organizacij. V načrtu imamo tudi popravilo vodnjaka in napeljavo vodovoda v Preserje in Divče, potem ureditev parka pred spomenikom NOB v Komnu in parka v Cirju, ter zunanjo ureditev vseh stavb in okolice. Vendar pa to niso vse postavke našega zares obširnega plana dela, zato naj naštejem še druge, ki globoko zajemajo v vse politično in družbeno dogajanje naše vasi. Da bi čimbolj poživili delo SZDL, bomo stalno spremljali delo vseh društev, prav tako pa tudi kmetijske zadruge iu gospodarskih organizacij. Tukaj so planirana široka posvetovanja z upravnimi odbori in drugimi organi upravljanja, posebej pa bomo spremljali delo zborov volivcev in krajevnega urada, pa tudi šolskih odborov in poravnalnih svetov. Kot sem že dejal: naštel sem samo nekatere postavke iz našega res obširnega načrta dela. Po dosedanjih rezultatih lahko upamo, da ga bomo do konca oktobra lahko tudi povsem Izvedli. Tu pa ne gre le za neposredne gospodarske koristi, ki jih bo naša vaška skupnost imela od vseh omenjenih del, ampak tudi in predvsem za politično aktivizacijo vsega prebivalstva in za pravo mesto organizacije Socialistične zveze v vsem življenju našega okoilŠ3. V ponedeljek, 8. t. m. je imel Občinski ljudski odbor Sežana svojo 6. sejo. Seja je bila sklicana zato, ker se je nabralo od zadnje seje nekaj zadev, ki jih ni bilo mogoče odložiti in pa zato, da bi se čimbolj razbremenil dnevni red seje, ki bo že konec februarja aH v začetku marca in na kateri bo razprava o predlogu družbenega plana in proračuna občine za leto 1960. Najprej je občinski zbor na ločeni seji določil sestavo in način volitev članov sveta za prosveto. Takoj za tem sta oba zbora poslušala poročilo sveta za komunalne in stanovanjske zadeve za preteklo leto. Iz poročila posnemamo naslednje podatke: Razen sistema Kraškega vodovoda je na območju občine še 14 krajevnih vodovodov in 5 priključkov na železniški vodovod, 15 javnih napaja-lišč in 91 javnih kapnic. V letu 1959 so bili zgrajeni ali popravljeni naslednji vodni objekti: izvršen je bil izkop za rezervoar v Potočah, kjer bo potrebno delo nadaljevati; pričeta so bila dela za gradujo rezervoarja v Dolenji vasi, kjer bo potrebnih vsaj še milijon dinarjev; dokončan je bil vodovod na Dolenjah pri Stjaku; začele so se raziskave vode na Razgu-rih in na Poljanah; dokončana so bila skoraj vsa zemeljska dela za zajetje vode v Stjaku; izvršen je bil strokovni ogled zajetja vode pri starem vodovodu na Ravnah, kjer bo potrebno zgraditi novo zajetje; izvršena so bila dela za dve zajetji in izkopan je bil jarek v dolžini 300 m v Gornji Branlci, kjer se bo delo še nadaljevalo; pričeta so bila dela za napeljavo vodovoda v Sveto, Ivanji grad in Zagrajec s priključkom na Kraški vodovod; začela se je obnova vodovoda v Komnu. Kljub vsem tem delom, ki se bodo v letošnjem letu skoraj povsod nadaljevala, pa problem vode na Krasu zlepa ne bo rešen. Za to bi bila potrebna sredstva, ki segajo v stotine milijonov dinarjev. Zato si svet za komunalne zadeve preko Upravne dejavnosti prizadeva tudi za vzdrževanje javnih kapnic, ker so nekatere vasi odvisne le od teh skromnih vodnih objektov. Podobno je tudi z napajališči. Ker pa so sredstva za te objekte razmeroma skromna, četudi se prištejejo še ona, ki jih prispeva Okrajna vodna skupnost, stoji svet na stališču — kar je popolnoma pravilno, da se sredstva dodelijo predvsem tja, kjer so prebivalci pripravljeni, da tudi sami prispevajo s prostovoljnim delom ali s posebnim krajevnim prispevkom. V občini je 49 pokopališč in treba je reči, da so nekatera preveč zanemarjena. Nujno bi bilo potrebno urediti skoraj vsa pokopališča, zlasti pa urediti, vsaj v večjih krajih, mrtvašnice s prostorom za obdukcije. Tako delo je bilo lani začeto v Sežani, žal pa ni bilo dokončano. Tudi parcelacija terena za grobove še ni izvršena. Uvedene so bile edino mrliške knjige in to že prejšnja leta. Lansko leto je bila v Sežani montirana velika, tridesettonska javna tehtnica, ki naj bi se je posluževala zlasti špedicijska in večja trgovska podjetja, vendar so jo morali zaradi tehničnih napak takoj vrniti v tovarno v popravilo. Popravila bodo kmalu gotova. Z gradbenimi deli vred je stala ta tehtnica 4,5 milijona dinarjev. Občinskih cest je skupno 155 km. Na njih je bilo doslej II rednih in 5 honorarnih cestarjev. Za vzdrževanje cest so bili lansko leto porabljeni 3 milijoni dinarjev, medtem ko je ObLO že nakazal 1,8 milijona na račun asfaltiranja republiške ceste Sežana—DutovlJe, ki pa je bilo začasno Iz objektivnih razlogov odloženo. Tudi prometni znaki ob cestah IV. reda so zelo pomanjkljivi. Ponekod jih sploh ni. Samo za .-take znake bi bilo treba najmanj 1,5 milijona dinarjev. Problemi so tudi v zvezi s parki, ulicami in pločniki v Sežani ter s parkirnimi prostori v Sežani, Senožečah in Divači. V letu 1959 je bila urejena javna razsvetljava v IG vaseh na Vrheh tako, da je že moči šteti na prste tista naselja in zaselke, ki še nimajo javne razsvetljave. To vprašanje bo dokončno rešeno v letošnjem letu. Posebno bo moralo s temi deli pohiteti »Elektro« Gorica. V sami Sežani In tudi v Divači se postopoma uvaja razsvetljava z živosrebrniml svetlobnimi telesi, ki mnogo bolj ustreza potrebam. Na vrsto naj bi prišle še Storje in Senožeče. Konec preteklega leta je bila v Sežani ustanovljena stanovanjska skupnost, ki namerava ustanoviti več servisov in urediti otroška igrišča. Na tej seji sta bila sprejeta še dva stanovanjska odloka, dalje odlok o občinskih taksah, ki prinaša nekatere olajšave, uvaja pa takso na Igralne karte v javnih lokalih, spremenjen pa je bil odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, ki Je sedaj bolj v skladu s povprečjem plač v posameznih organizacijah. Med gospodarskimi ukrepi so še važne odločbe o ustanovitvi podjetja za žensko in otroško konfekcijo r NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Dne 24. januarja letos je od-plula iz koprskega pristanišča na prvo pot proti New Yorku tovor-no-potniška ladja »Splošne plovbe« iz Pirana z imenom »Bled« in s tem odprla redno elcspresno progo, na kateri bodo vozile tri ladje omenjenega podjetja, to sta razen »Bleda« še »Bohinj« in »Bovec«. (Ne vemo zakaj je znani gospodarski list »Privrednl pregled« v članku objavljenem dne II. 1960 spremenil dve imeni ladij v »Plod« in »Povec«; op. pisca}. Vse tri ladje imaio po Pn00 ton nosilnosti, imajo hladilnike in tanke za prevoz takočega tovora ter lahko sprejmejo po SO potnikov. Uvedba redne pomorske zveze med našim komaj se porajajočim pristaniščem Koprom in New Yorkom ima seveda prvenstveno gospodarski, za nas pa tudi velik moramo, da nam take prone pri-simboličen pomen. Zavedati se našajo velike koristi, saj je izračunano, da prinese ena vožnja ob polnem izfcoriščanju ladijskega prostora, do 60.000 dolarjev na voznini. Ko bodo vse tri ladje vozile redno in bodo pravilno izkoristile vse svoie zmogljivosti, bodo torej predstavljale za thus zelo važno gospodarsko postavko. To je neposredna korist. Posredna pa je v tem, da nam ne bo treba v prihodnje najemati več toliko tujih ladij aa prevoze, ker zmogljivosti naših pomorskih prevoznih podjetij še ne zadostujejo za naše potrebe. Upoštevati moramo n. pr. samo dejstvo, da se je blagovna zamenjava med ZDA in našo državo povečala za približno 30°/o in da so Združene države Amerike vedno na prvem ali na, prvih mestih v zunanji trgovini z našo državo. Čeprav pričakujemo znižan uvoz osnovnih živil iz teh držav, moramo »^čunati na naš povečan izvoz zlasti nekaterih industrijskih izdelkov. In ker so proge, ki jih je uvedla Splošna plovba, mešane (to ie tovorno-potniške). bo imel velik pomen tudi prevoz potnikov. Proga sama bo izredno la pomen Kopra kot pristaniškega inesta, Vse to bomo brez dvoma v celoti razumeli šele, ko bodo ustvarjene zveze z zaledjem, posebno leo bo zarajena železniška proga, ki edina lahko prevzame ves povečani promet pomorskega pristanišča. Sa> ni lahko prepeljati v zaledje tovor čezoceanske ladje z 10.000 tonami, ki • lahko sedaj pristajajo v našem pristanišču. Za to je potrebnih desetine vlakov in je sedanji kamionski prevoz v tem pogledu samo zasilna in ekonomsko nerentabilna rešitev. -dt 5>9 Otvoritev ekspresne čezoceanske linije »Splošne plovbe« je povzročila pri drugem našem podjetju »Jugoliniji« iz' Reke reakcijo, ki jo imenuje priznani gospodarski list »Privredni pregled« čudni spor. Omenjeno podjetje vzdržuje namreč na isti relaciji tudi redne zveze, -toda njegove ladje niso tako opremljene kot so ladje »Splošne plovbe«, ker nimajo hladilnikov, tankov za tekoče tovore in se ne ustavljajo v italijanskih, francoskih dn severnoafriških pristaniščih, kot se bodo ustavljale ladje »»Splošne plovbe«. S tem zgube konkurenčnost tudi s podjetji drugih držav na teh progah. »Jugolinija« je skrčila pristanke, ker hoče biti konkurenčna glede trajanja vožnje, to je 16 do 18 Komnu, ki naj bi začela poslovati v mesecu marcu (za upravnika je bil začasno imenovan tovariš Baldos Jazbec iz Komna); o ustanovitvi veterinarske postaje v Sežani; o potrditvi sklepa delovnega kolektiva Splošnega mizarskega podjetja v Hrpeljah in podjetja »Mizarstvo« Divača o pripojitvi prvega podjetja k drugemu; o potrditvi sklepov občnih zborov o pripojitvi KDZ »Ljubomir« Gornja Brani ca h Kmetijski zadrugi Štanjel; o dovoljenju za razširitev predmeta poslovanja KZ Lokev in Komen; • izročitvi reke Reke, kar je je t Vremski dolini, v gospodarjenje Ribiškemu društvu Ilirska Bistrica. Končno so bili še razrešeni dosedanji in imenovani novi predsedniki in člani vseh enajst svetov. Imenovan Je bil tudi sedemčlanski upravni odbor Veterinarske postaje. Na novo so bili postavljeni upravniki nekaterih podjetij in KZ. -er MESTNA HRANILNICA IZOLA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. BLAGAJNIKA za poslovalnico v Izoli 2. LIKVIDATORJA potrošniških posojil za poslovalnico v Kopru 3. SEKRETARJA Pogoji: za delovna mesta pod 1. in 2. — ekonomska srednja ali njej enaka šola z nekaj prakse v bančnem oziroma blagajniškem poslovanju, za delovno mesto pod 3. — znanje strojepisja (zaželeno je tudi znanje stenografije) Ponudbe je predložiti osebno ali pismeno najpozneje do 28. februarja 1960 POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice Izola za mesec januar 19G0 Število hranilnih vlog se je v januarju povečalo za 121 vlog na skupno 2414 hranilnih vlog. Denarni dotok na hranilnih vlogah je znašal v januarju 4,929.277 dinarjev; 31. I. 1960 72,508707 dinarjev. Sredstva na tekočih računih: G.5G5.027 dinarjev. Sredstva na računih stanovanjskih najemnin 9,871.019 dinarjev, na računu Stanovanjske skupnosU pa 706.341 dinarjev. • Kratkoročna posojila (skupno s potrošniškimi krediti) G6,252.508 dinarjev, • • •. V januarju je obolela za gripo uslužbencev naše hranilnice, ter zaradi tega nismo uspeli obračunati dohodke in izdatke. Dotok hranilnih vlog je iz meseca v mesec večji, kar dokazuje, da so se dohodki delovnih ljudi povečali, razen tega pa tudi, da se je utrdilo zaupanje v vrednost denarja (v štirih letih so se cene industrijskim izdelkom pri nas povečale samo za približno 10 •/«, v zadnjem letu pa komaj še za 1 'It, naš dinar se Je stabilizirali) fifi 'dni, kot traja vožnja »Splošne plovbe«. Pri tem trdi »Jugolini-ja«, da je otvoritev nove proge »Splošne plovbe« odveč in ekonomsko neutemeljena. Strokovnjaki Jugoslovanske pomorske agencije pravijo, da tako stališče »Jugolinije« ni opravičljivo in da se je z otvoritvijo nove proge s Severno Ameriko naš pomorski promet izpopolnil. Zato je čudno, da je »Jugolinija« odklonila predlog »Splošne plovbe« za ustanovitev skupne agencije v ZDA- Ko gre za interese naše skupnosti, bi se morali takih pojavov izogibati, saj postajamo z otvoritvijo nove proge gled'e na tuje družbe močnejši in sposobnejši za prevoze blaga na progi, za katero eo tuje' družbe zelo zainteresirane. ■ ... ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ z elektromotorjem prodam. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE V SREDlSCU KOPRA za dvosobno s kabinetom v Kopru ali Semedeli. Naslov v upravi lista. POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem za nekaj ur dnevno. Plača po dogovoru. Sprejmem tudi starejšo gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HIŠO v Kopru, Izoli ali Piranu kupim. Plačam takoj. Travner Ivan, Žalec. KJERKOLI se želim zaposliti kot kurir ali vratar. Vatovec Rado, Ostrožno brdo 19, Prem. Trgovsko podjetje »ME SO« Piran proda iz svojih osnovnih sredstev KAMION znamke »T A M« nosilnosti 3 tone, v nevoznem stanju. Prodaja bo dne 19. februarja 1960 ob 8. uri zjutraj. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel o Danici Kakovič, Ritomeče, Obrov ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jože Mihalič Grad.šče, Obrov KOPER: 12., 13. In 14. ameriški barvni illm clnemascope NEPOZNANI JE PRIŠEL, 15. in 16. februarja francoski barvni film MOJ STRIC, 17. februarja ameriški barvni film ZGODBA O GLEN MILLERJU, 18. februarja ameriški barvni film VA-LENTINO. IZOLA: 12. februarja ameriški barvni film AFRIŠKI LEV, 13. in M. februarja francoski barvni film ŠTIRJE KORAKI V OBLAKIH, REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Granger, 8. planika, 15. radiant, IG. Radovan, 17. imetje, 18. rek, 19. Bali, 20. manj, 21. TAM, 22. zenit, -m, 23. Eskim, 26. melona, 27. ma, 29. parazit, 31. vi, 32. bencin, 43. Zoran, -d, 37. Athos, 38. Rab, 39. Oslo, 42. Leon, 43. lan, 44. Bartol, 46. Tovariš, 48. primera, 49. ironija, 50. barakar. Navpično: 48. P(ierre) B(onnard). SAP TURIST LJUBLJANA POSLOVALNICA KOPER/PIRAN Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »RIŽANSKI VODOVOD KOPER« razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. GRADBENEGA INŽENIRJA — PROJEKTANTA ZA VODO-GRADBENA DELA — zaželena strokovna praksa 2. GRADBENEGA TEHNIKA — PROJEKTANTA z dokončano srednjo tehniško šolo in prakso 3. DVE ADMINISTRATORKI z primerno strokovno izobrazbo in prakso. Pismene ponudbe z navedbo splošne in strokovne izobrazbe, dosedanje zaposlitve, lastnoročno napisan življenjepis in potrdilo o nekaznovanju poslati na upravo podjetja. 15. in IG. februarja ameriški barvni film valentino, 17. februarja ameriški barvni film mo2 iz kolorada, 18. in 19, februarja francoski film cinemascope tisti, ki mora umreti. PIRAN: 12. februarja švedski film KRADLJIVEC LJUBEZNI, 13. in 14. februarja sovjetski barvni film ČLOVEKOVA USODA, 15. in 16. februarja argentinski barvni film ALI TE LAHKO KLICEM MAMA, 17. In 1B. februarja jugoslovanski film OSMA VRATA. PORTOROŽ: 12. februarja sovjetski barvni film ČLOVEKOVA USODA, 13. februarja švedski film KRADLJIVEC LJUBEZNI, 14. februarja argentinski film ALI TE LAHKO KLICEM MAMA, 15. In 16. februarja ameriški barvni film KLIC DIVJINE, 17. in 18. februarja ameriški barvni film SEDEČI BIK. ŠKOFIJE: 13. februarja ameriški barvni film 20.000 MILJ POD MORJEM, 14. februarja ameriški barvni film ZGODBA O GLEN MILLERJU, 18. februarja francoski barvni film MOJ STRIC. SMAR-JE: 13. februarja ameriški barvni film ZGODBA O GLEN MILLERJU, 14. februarja ameriški barvni film 20.000 MILJ PO MORJEM, film MOJ STRIC. SEŽANA: 13. In 14. februarja ameriški film JAHALI SO NA ZAHOD, 10. in 17. februarja italijanski film KJE JE SREČA, 18. in 19. februarja libanonski film PROTI NEZNANEMU. NEDELJA, 14. februarja — 8,00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Kmetijski kombinat Koper in vrtnarstvo — KZ Lucija ureja večjo ekonomijo — SZDL na vasi v kongresnem letu — 8.30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Starost vendarle ni starost — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Pojeta mladinski in moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja — 15.30 Skladbe za klavir in orkester G. Gershwina, Addinsela in Ri-chardsona. VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 poročila. Poročila so nato še ob 13,30 in 15.00, ob 15,10 pa zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 15. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Drugo zimsko škropljenje breskev — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Koroške in beneške ljudske pesmi v priredbah F. Marolta, V. Mirka, U. Vrabca, R. Orla, A. Bir-tlča. TOREK, IG. februarja — 13,40 Kmetijska univerza: Osnovni priključki za oskrbovanje poljščin — 13.50 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življe- zi--aje«^ nje: Na sestanku šolske skupnosti — 14,50 Glasbena medigra — 15.23' Narodne pesmi in plesi iz raznll« krajev Jugoslavije. SREDA, 17. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Zagotovimo s pomladansko setvijo dovolj krme za li^ vino — 13.45 Od melodije do me dlje — 14,30 Kulturni obzornik: lavska univerza v goriškem okra; je dobro začela — 14.40 Domače popevke — 15.20 20' pri Johannu ln Josefu Straussu in Franzu Lehar-ju. ČETRTEK, IS. februarja — 13.40 Kmetijska univerza: Pomen mesne predelovalne industrije za napredek živinoreje — 13.50 10* z orkestrom Roberta Stolza — 14.00 Glasba požel j ah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 19. februarja — 13.40 Kmetijski nasveti: Dognojevanje pšenici — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Kako srn»' uspeli v usposabljanju kadrov v industriji — 14.40 Pesmi Danila Bučarja poje ženski vokalni kvartet iz Ljubljane — 15.20 Venček narodnih pesmi in kol. SOBOTA, 20. februarja — 13.40 Kmetijska univerza: Atomska energija ln kmetijstvo — 13.50 Popevke in: ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Gershwinove melodije v izvedbi orkestra Wally Stott — 15,20 Okrogle in poskočne. v aprilu 1960 šestdnevni izlet z avtobusi in vlakom v Francijo na AŽURNO OBALO z obiskom MILANA — GENOVE — NICE — CANNESA — MONTE CARLA. Za prvomajske praznike 1960 pa izlet z vlakom v RIM — NEA-PELJ — POMPEJE — SORRENTO — CAPRI za 6 dni; izlet ima že tradicijo po vsej Sloveniji. Vse potrebne informacije dobite v naših poslovalnicah — v Kopru, telefon 298 — v Piranu pa 51-12. Klub študentov okraja Koper vabi na TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES Z BRUCOVA-NJEM, dne 13. februarja 1960 v hotelu »Triglav« v Kopru. Igra priznani orkester »7 DIXIES« s pevko Marjano Bor-čevo. Rezervacije miz v recepciji »Triglava«. Pa se tokrat malo sprehodimo po okraju. Najprej bi zabodel nos v Ilirsko Bistrico. Moram vam povedati, kako tamkaj prevažajo kruh. Podjetje »Kruh in pecivo« ima v te namene lep zaprt avtomobil znamke Škoda. Vanj naložijo košare kruha, zaprejo vrata — in hajdi. Do sem vse lepo in v redu in vsak inšpektor je lahko s tem zadovoljen. Toda šoferju ne da žilica miru, ko mu pa kar naprej Škoda brni po glavi, pa si misli, zakaj bi se delala škoda, če ni treba. Zato v Mali Bukovici. v opekarni lepo naloži med košare še opeko, ki pa zdaj že prevladuje in prah in vse drugo leti n\% vse pretege 'po košarah in kruhu seveda tudi, če je še v košarah. No, verjetno so mislili, da delajo prav, ko so na ta način napravili privatniku uslugo. Nasprotno na peljejo na Prem kruh v košari na odprtem kamionu, s katerim se »Zadružnikovi« v jutranjih urah vozijo v Mrzlik po mleko. Nepokrito košaro s kruhom odložijo kar ob cesti na avtobusnem postajališču v Pre-mu, kjer potem čaka, da pride kdo ponjo in spravi pod streho. Večkrat pa čaka, da se pošteno napraši ali da jo namoči dež. Ej, ljubi moji, kar ne morem vam reči dober tek. Prav hudi pa so v Knežaku — na kino. Hudi so bili sicer že poprej in so ga pošteno »peglali«, saj sem si še celo jaz nekoč že sposodil — samo ne kina, mar- več njegovo nedisciplinirano krat-kosrajčno publiko. Toda okrog Novega leta so bili tako hudi nanj, da se je revež prestrašil in s 3. januarjem enostavno —■ guz-nil. Ni in ni ga več, Knežačani pa pokonci. Ze tako nimajo druge zabave, kot tisto oštarijo, mladina pa sploh ne. In ne samo knežaška — še iz Bača, Zagorja na Pivki in Koritnic so hodili v kino v Kne-žak — na, zdaj pa tole. Ne bi morda odgovorni res malo razmislili o tem in nekaj ukrenili? Ne glede na to, da bi mene obvarovali nadaljnjih intervencij, bi usektakor zelo ustregli vsem prizadetim vasem in posebej mladini, ki nima druge zabave ali pa si jo mora dejansko poiskati v gostilni. Slišal sem v Sežani za čuden postopek avtobusnega sprevodnika na lokalni progi. Dokler ni zapadel sneg, je razen šolskih otrok za Lokev in Povir vzel še tudi kakih deset rednih potnikov-uslužbencev, ki delajo v Sežani, vozijo pa se domov v bližnje vasi. Ko va je nastalo slabo vreme in je bil naval na avtobus večji, je sprevodnik odločil, da ne sprejme več nohenerta teh potnikov. Tako morajo ti čakati ve-černeaa avtobusa, namesto da bi se odpeljali domov že ob 14. uri. Sicer se ta imenitni svrevodnik izven postaje še kooa usmili, na sami nnstan va jih odklania. Lepo, kaj? Namesto dveh avtobusov v slabem vremenu pa celo tisti samcat sprejema manj potnikov* No, nekako sem se le pricijazfl do Divače, kjer sem šel koj pogledat- v točilnico, kako je tamkaj s čistočo po moji intervenciji.. Moram pa že reči, da zdaj pogosteje uporabljajo metlo — čeprau z godrnjanjem in preklinjanjem na moj račun. Seveda, ko so pa tega prijatelja prijatelji zafrkavali, če je morda iz točaja napredoval za pometača in misli, da to nikakor ni delo zanj, za-kvalificiranega gostinskega delavca. Naj bo tako ali drugače, v »Risnik« bom še zmeraj rad pogledal in bil bi prav vesel, če mi ne bi bilo treba zaradi njega več t>rteti jezika. Ze sem tudi na Kozini in v Hrpeljah. Šel sem malo pogledat njihov »potujoči« — kino namreč. Tudi tamkaj grozovito zabavljalo čezenj, ker morajo za 50 dinarjev v mrazu in ledu prezebati, če hočejo videti film, ki se po navadi kar naprej trga, daje od sebe nemogoče glasove in podobno. Pa še zadovoljni morajo biti Hrpeljci in Kozinci, da gta sploh imajo, ko pa je to tudi tamkaj edina nedeljska zabava, čeravno ne maraš spet — v gostilno. Vidite, pa sem zašpilil klobaso. Če za zaključek še ponovim pritožbo tiste koprske gosvodinje, ki v Kopru ne more kupiti primernega lonca za petčlansko družino-(če že je kje lonec, potem ni pokrovke). ki zam.an išče emailira-no cedilo za juho, pa toporišče za sekiro in še kaj takeaa, pa sem opravil za danes in vas do prihodnjič vse prav lepo pozdravljam! Vaš Vane »Na svetu je pač mnogo žensk,« je rekla Labiskwee nekega dne. »In ženske imajo moške rade. Tebe je gotovo mnogo žensk imelo rado. Povej mi.« On ni odgovoril. »Povej mi,« je silila. »Saj nisem bil nikoli oženjen,« se je izogibal. »Ali ni tam onstran gora res nobene druge Isolde?« Takrat je Dimač spoznal, da je strahopetec. Lagal je. Upiralo se mu je, ali vendar, lagal je. Odkimal je z glavo počasi in preko obraza se mu je razlil smehljaj. Njegov obraz je takrat kazal več ljubezni kot si je mislil. To je takoj spoznal, ko je videl, kako se je deklici bojazen v hipu spremenila v največje veselje, Dimač je mislil, da sme sam sebi oprostiti. Njegovo mišljenje je bilo pri tem vseskozi hinavsko. Ni imel dovolj poguma, da bi temu otroško preprostemu ženskemu bitju zadal neusmiljeni sunek v srce. Pa tudi Snassovo vedenje ga je vznemirjalo. Njegovim črnim očem je le malokaj ušlo in govor I je pomenljivo. »Noben oče ne mara, da se mu hči omoži,« je rekel Dimaču. »Ali vsaj tisti ne, ki ima kaj srca. Kajti to boli. Povem vam, že misel na to boli. Kljub temu pa je red življenja tak, da se mora moja Margareta nekoč omožiti.« Sledil je molk. Dimač se je že stot č vprašal, kakšna neki je zgodovina tega človeka. »Jaz sem surov in krut,« je nadaljeval Snass. »A vendar, red je red, in zakon je zakon, jaz pa sem pravičen mož. Seveda tem prvotnim ljudem sem jaz vse: zakon in pravica. Preko moje volje se nihče ne upa iti. Toda jaz sem tudi oče in vsi moji dnevi so bili prekleti zaradi tega, ker sem imel tudi srce.« Kam Snass s tem svojim samogovorom cika, Dimač ni mogel pogoditi niti izvedeti, kajti nadaljnje besede je prekinil srebrn smeh iz šotora, v katerem se je Labiskwee igrala z mladim, nedavno ujetim volkom. Krčevita bolest se je pojavila v Snassu. »Ne morem pomagati,« je mrmral trdo. »Margareta se mora omožiti in moja in njena sreča je, da ste vi tu. Na Four Eyesa sem se nekoliko zanašal. McCan pa. je bil popolnoma nemogoč. Oddal sem ga skvavi, ki je prižigala svoje ognje že dvajset let. Ce ne bi bilo vas, bi si pač morala izbrati Indijanca. Mogoče, da bi bil Libash postal oče mojih vnukov.« Takrat se je iz svilenega šotora prikazala Labiskwec in se z mladim volkom v naročju približala ognju, kakor da jo vleče magnet, da gleda na tistega, ki je imel postati njen mož. V njenih očeh je gorela ljubezen, ki je ni znala prikrivati. » * * »Poslušaj me,« je rekel McCan. »Pomladanska talitev je tukaj in na snegu se dela trda skox-ja. Zdaj je čas, da potujeva, razen če se ne bojiva pomladanskih viharjev, ki divjajo v gorah. Poznam jih. S kom drugim bi si jaz ne drznil na pot.« »Saj ne znaš potovati,« mu je ugovarjal Dimač. »Ti ne vzdržiš z nikomer. Tvoja hrbtenica je mehkejša od raz-taljencga mozga. Ce me bo prijelo, da pobegnem, pobegnem sam. Sicer me pa svet ne mika več in najbrž ne pojdem nikdar od tod. Karibje meso je zelo dobro in poletje z lososi bo kmalu tu.« Snass je rekel: »Vaš tovariš je mrtev. Pa moji lovci ga niso ub li. Našli so njegovo truplo. Zmrznil je v pomladnih viharjih v gorah. Vedite: nihče ne ubeži. Kdaj bomo praznovali vašo poroko?« In Labiskwee: »Jaz te opazujem. V tvojih očeh in v tvojem obrazu se skriva žalost. Oh, jaz poznam tvoj obraz. Na tvojem vratu, takoj pod ušesom, je majhna brazgotina. Kadar si srečen, so koti tvojih ust obrnjeni navzgor. Kadar pa so tvoje misli žalostne, so obrnjeni navzdol. Kadar se smehljaš, so tri in štiri gube v kotih tvojih oči; kadar se smeješ, jih je tam šest. Včasih sem jih naštela skoro sedem. A zdaj jih ne morem šteti. Nikoli nisem čitala knjig. Ne vem, kako se č tajo. Toda Four Eyes me je marsičesa naučil. In v njegovih očeh sem videla hrepenenje po svetu. On je pogostoma hrepe- nel tja ven v svet. In vendar je bilo tukaj mnogo dobrega mesa in dobrih rib in jagod in koreninic in pogostoma smo po Porkupincih in Luskwasih dobili za kože mnogo moke. Kljub temu je hrepenel po svetu. Ali tudi ti hrepeniš tja ven v svet? Four Eyes ni imel ničesar, ti pa imaš mene.« Vzdihnila je in stresla z glavo. »Four Eyes je umrl od gladu, lačen sveta. In če bi ti bil vedno tu, ali bi tudi umrl od gladu, od hrepenenja po svetu? Bojim se, da ne poznam sveta. Ali želiš bežati nazaj v svet?« Dimač ni mogel odgovoriti, toda koti njegovih ust s«' jo prepričali, Sledile so minute molka, v katerih se je deklica vidno borila s seboj. Dimač, sam nase jezen, je prekl njal svojo slabost. Svoje hrepenenje po svetu ji je sicer priznal, ni pa imel dovolj poguma, priznati, da obstoji še neka druga ženska. Zopet je Labiskwee vzdihnila. »Dobro torej! Bolj te ljubim kot se bojim očetov jeze, in v svoji jezi je on hujši od gorske nevihte. Povedal si mi, kaj je ljubezen. To naj bo pre skušnja moje ljubezni. Pomagala ti bom zbežati nazaj v svet.« Dimač se je zbudil, ne da bi se premaknil. Topli drobni prsti so se dotaknili njegovega lica, zdrsnili niže in se nežno pr tisnili k ustnicam. Kožuh, ki se je bil v njem nastanil mraz, je potem pobožal njegovo kožo. Samo besedico »Pojdi!« je deklica zašepetala v njegovo uho. Vstal je previdno in poslušal. V taborišču je tuiilo na stotine psov, a kljub temu je slišal Snassovo mirno in redno dihanje poleg sebe. Labiskwee je Dimača nežno potegnila za rokav in mu tako dala razumet-, naj ji sledi. Pobral je mokasine in svoje visoke nogavice in v nočnih mokasinih je počasi taval ven v sneg. Na kraju, ki ga ni več obseval medli žar ugašujočih ognjev, mu je namignila, naj se oboje, in medtem ko jo je ubogal, je odšla nazaj v šotor, kjer je spal Snass. Ko je potipal kazalca na svoji žepni ur;, je Dimač spoznal, da je ena po polnoči. Noč je bila čisto topla; več kot deset pod ničlo ni moglo biti. Labiskvvee se je vrnila in ga vodila skozi speče taborišče. Čeprav sta stopala kolikor mogoče tiho, je sneg vendar škripal pod njun ml stopinjami. Na srečo je pasji lajež preglašal škripanje. TELESNA VZGOJA it ŠPOEt? iz ŠAH it TELES ZGOJÄ it SPORT ŠAH it TEIESWA VZGOJA it ŠPOI. GOSTOVANJE LJUBLJANSKEGA ODREDA V IZOLI IN V NOVI GORICI DOGODEK ZA LJUBITELJE NOGOMETA V KOPRU Odred — Izola 6 :1 in Odred — Nova Gorica 1 : 4 , Ob zaključku svojega taborjenja aaa slovenski obali je ljubljanski Odred odigral prijateljsko tekmo r Izoli z NK Izolo. Tekma se je zaključila z zmago Odreda s 6:1. Do dvajsete minute drugega polčasa je bila igra v glavnem enakovredna, kar kaže tudi izid 2:1 r korist Odreda. Imeli pa smo STRELSTVO NOVA DRUŽINA V PIRANU V Piranu je bil v nedeljo ustanovni občni zbor nove strelske družine, ki je že pred ustanovnim občnim zborom vpisala v svoje vrste nad 500 članov. Da •družina aktivno delala, je do-al že ustanovni občni zbor, ki se ga j'e udeležilo okrog 250 članov ter predstavnikov političnih in družbenih organizacij in JLA. V kratkem bodo v Piranu usposobili strelski dom. Dobršen del zaslug ima stanovanjska skupnost, ki je pokazala polno razumevanje za strelstvo in odstopila strelski družini primerne prostore v središču mesta. Prostor bodo s pomočjo občine in podjetij primerno preuredili. vtis, da je Odredu šlo predvsem za vigravanje igralcev in ne za gole. Šele v drugem delu drugega polčasa se je sprožil napadalni stroj, ki mu domačini predvsem zaradi pomanjkljive kondicije niso bili kos. V Odredovem napadu ste je najbolj odlikoval Kranjc, ki spet prihaja v staro formo. V obrambi pa je bil najboljši Berginc. Domače moštvo je treba pohvaliti zaradi borbenosti, videlo pa se je, da še nimajo za seboj dosti treninga. Vsekakor bo treba pohiteti, saj se druga moštva (na primer Nova Gorica!) že dalj časa skrbno pripravljajo. Na tekmi v Izoli smo spet videli nešportni izpad igralca Tomaša. Tega bivšega igralca Sidra je njegovo prejšnje društvo večkrat opominjalo in kaznovalo, toda vs'e skupaj ni dosti zaleglo. Ce bo tako nadaljeval, kakor je začel v prvi tekmi za novi klub, si Izola ne bo dosti opomogla z njim. Na tekmi v Novi Gorici pa je moral ljubljanski Odred pojesti grenko tableto in visoko poražen zapustiti igrišče. Domačini so mu dali pravo lekcijo hitre in duhovite igre in tudi vzdržljivosti. V moštvu Nove Gorice je nastopil nekdanji igralec goriškega Branika Tinunin. Le-ta je bil junak dneva, saj je sam zabil vse štiri gole. Na Tinunina smo opozorili že v jesenskem delu primorskega prvenstva, ko je napravil nekaj izrednih podvigov in na eni tekmi zabil celo pet golov. Bil je daleč najboljši strelec primorskega prvenstva. Kaže, da bo ta igralec velika pridobitev za moštvo Nove Gorice. V nedeljo se obeta ljubiteljem nogometa v Kopru pomemben dogodek. Ob 15. uri se bosta pomerila v finalni tekmi za zimski pokal koprske nogometne pod-zveze Tomos in Izola. Obe enaj-storici bosta nastopili v najmočnejših postavah. Možnosti so izenačene. Izola ima sicer kot član slovenske conskc lige več izkušenj, Koper pa se je zadnje tedne bolj sistematično pripravljal, razen tega pa ima prednost domačega igrišča. Zanimiva bo tudi predtekma, v kateri se bodo mlad nci Tomo-sa pomerili z ljubljanskim Odredom. Ta tekma bi morala biti že jeseni, vendar so jo preložili. Koprski mladinci so lani osvojili drugo mesto v Sloveniji, medtem ko o slovesu Odreda ni treba posebej govoriti, saj je vsa leta med vodilnimi slovenskimi mladinskimi moštvi. Tekma se bo začela ob 13.30. RAZGOVOR O TELESNOVZGOJNIH IN ŠPORTNIH PROBLEMIH KOPRSKEGA OKRAJA Naš sodelavec je obiskal te dni tajnika okrajne zveze TVD Partizan v Kopru Miloša Stcrgarja in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z razvojem telesne vzgoje in športa v okraju. ŠAH Zapleten položaj na koprskem turnirju Na turnirju za prvenstvo Kopra so med tednom odigrali deveto kolo. Glavno -resenečenj'e je pripravil Jevnikar, ki je premagal. Kovača in mu tako prizadejal prvi poraz. Glavno srečanje POLLETNI USPEHI Na osemletki v lirski Bistrici je ▼ prvem polletju letošnjega šolskega leta izdelalo razrede 75,04% učencev. Najboljši je bil III. razred in učenci so izdelali '92,4%, najslabši pa VII. razred z 52,19 %. V vseh osmih razredih .je bilo 1038 učencev. SEMINAR PROSVETNIH DELAVCEV V ponedeljek, 1. t. m,, so v Ilirski Bistrici pričeli s seminarjem za prosvetne delavce s področja občine. Seminar je trajal 4 dni, Seznanili so se z ideološko vzgojnimi problemi na šolah ter drugimi vprašanji, ki zadevajo šolstvo. tega kola med Omladičem' in Zavcem je bilo prekinjeno. Omla-dič ima dva kmeta več, Vendar ima Zavec še zmeraj nekaj možnosti za remi zaradi grožnje večnega šaha. Jeruc je v tem kolu premagal Svetino, Jereb pa Piri-ha. Habič je prekinjl v dobljenem- položaju s Furlsnom. Še nekaj izidov prekinjenih in odloženih partij: Habič-Zavec 1:0, Omladič-Jeruc 1:0 in Verk-Pirih 1:0. Stanje po devetem kolu: Omladič 6 in pol (1), Kovač 6 (1), Habič 5 in pol (2), Verk 5 (2), Ger-želj 4 (3). Jevnikar 3 in pol (3) in tako dalje. Po porazu Kovača je stanje na vrhu nejasno. Zdaj ima kar š'est igralcev približno enako možnost za osvojitev prvega mesta. V zadnjih kolih je odlično zaigral Habič, ki ima obe prekinjeni partiji dobljeni in bo verjetno skupaj z Omladičem prevzel vodstvo. Njuno medsebojno srečanje, ki bo na sporedu v desetem kolu, bo verjetno odločilnega pomena za prvo mesto. Sicer pa nadaljnja presenečenja niso izključena in prav lahko se bo na koncu znašlo na prvem mestu več igralcev. Jeseni sta okrajna zveza TVD Partizan in okrajna športna zveza ustanovili skupno tajništvo in skupne komisije za reševanje vseh problemov na področju športa in telesne vzgoje. Glavni namen je bil seveda pripraviti pot k združenju obeh organizacij. Kakšne rezultate ste dosegli v teh prizadevanjih? Ustanovitev, skupnega tajništva in skupnih komisij ni bil noben formalni akt, ampak posledica dejanskih želja in potreb. Pravzaprav lahko trdim, da je iz samih društev prišla pobuda, saj jim je razdrobljenost kadra in sredstev povzročala precej težav. Nova oblika dela se je uveljavila. Tako smo zdaj lahko vskladili koledar prireditev, organizirali smo enotna prvenstva, koncentrirali kadre in zmanjšali stroške. Vse probleme športnih panog rešujejo zdaj enotne komisije. Izjema je le nogomet in orodna telovadba. Za nogomet obstaja namreč le komisija pri okrajni športni zvezi, za orodno telovadbo pa le pri okrajni zvezi Partizan. Ali nam morete povedati nekaj podrobnosti iz dela tajništva in komisij? Tajništvo se je doslej redno sestajalo, povprečno enkrat mesečno, ožje tajništvo pa povprečno trikrat mesečno. Na sestankih smo načrtno obravnavali probleme športa in telesne vzgoje, zlasti v tistih panogah, ki so zašle v težave. Tako smo sklenili, da bo potrebno oživiti veslaška kluba v Kopru in Piranu ter priporočili Koprčanom, naj vključujejo v veslanje čim več vajencev, pri čemer bi se naslonili na Industrijsko kovinarsko šolo. Pirančani pa bi morali dobiti nove kadre predvsem • v ladjedelnici in pomorski srednji šoli. Tajništvo je razen tega razpravljalo o piranskem Partizanu in o nogometnemu klubu Sidru, ki sta zašla v težave in jima bo treba pomagati. Glede komisij pa lahko rečem, da so bile nekatere zelo delavne. To velja zlasti za košarko, atletiko, rokomet, nogomet in splošno telesno vzgojo. Uveljavila se je tudi komisija za plavanje, čeprav je imela zaradi pomanjkanja plavalnih naprav zelo težko delo, Nedelavna pa je bila komisija za odbojko, čeprav je ta šport zelo razvit v koprskem okraju. Večino odbojkarskih prireditev so organizirali mimo komisije. Vsekakor je sodelovanje obeh or- ganizacij potom tajništva in komisij pomenilo znaten napredek v razvoju telesne kulture v koprskem okraju. Sem pa tja pa nam je obstoj dveh organizacij le še povzročal težave, saj nimamo enotnega odbora, ki bi o vseh stvareh dokončno sklepal. Torej so po vašem mnenju dozoreli pogoji za združitev obeh organizacij? V koprskem okraju vsekakor. Razumem, da so v zveznem in republiškem merilu še problemi, saj še niso dokončno razčistili vprašanja amaterizma in profesionalizma. Toda teh problemov v koprskem okraju ni, saj je vsa dejavnost amaterska. Zdaj pa bi me še zanimalo, kako je s ■ pripravami za ustanovitev občinskih zvez za telesno kulturo v koprskem okraju. Ali so našim telesno-vzgojnim delavcem na terenu povsem jasne pristojnosti teh zvez in v čem se bodo razlikovale od občinskih svetov za telesno vzgojo? Ustanavljanje občinskih zvez za telesno kulturo je zadeva, ki jo zdaj uresničujejo po vsej državi. Prav je, da povem najprej nekaj besed o delu teh zvez in o delitvi dela med svete. in zveze, saj je v tem pogledu nekaj nejasnosti ria terenu. Sveti skrbijo za celotno usmerjanje telesne vzgoje v občini in za ustvaritev materialne baze. Sveti so pomožni oblastni organi občin in za svoje delo odgovarjajo občini. Občinske zve- ze za telesno vzgojo pa so družbeni organ, ki ga volijo člani posameznih društev. Njihova naloga je, da skrbijo za razvoj in za dejavnost društev, za ustanavljanje novih društev, za vslclajevanje programov in podobno. Ena njihovih glavnih nalog je tudi neposredno skrbeti za vzgojo kadrov, V koprskem okraju imajo pogoje za ustanovitev občinskih zvez za telesno kulturo Koper, Izola, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana. Svet za telesno kulturo okraja Koper je že poslal priporočila in pričakujemo, da bodo v kratkem začeli ustanavljati iniciativne odbore. Za konec še eno vprašanje: ali bi nam lahko v grobih obrisih očrtali program letošnjih večjih telesno-vzgojnih in športnih prireditev? Športna tekmovanja v nogometu, košarki, rokometu in odbojki se bodo odvijala v okviru okrajnih lig, v vseh drugih panogah pa bodo okrajna prvenstva. Namen imamo organizirati okrajno ligo. tudi za atletiko. Zavedamo se, da se bomo morali precej potruditi, če bomo hoteli, ua nam bo ta zamisel uspela. Med največjimi telesnovzgojnimi prireditvami bo letos zlet »Bratstva in enotnosti« v Novem mestu. Naša okrajna zveza se uo na to prireduev temeljito pripravila in se je. tudi pol-noštevilno udeležila. V drugI polovici aprila in ves maj bodo po občinah občinski festivali telesne vzgoje s številnimi tekmovanji. Zaključek občinskih festivalov pa bo v središčih občin na Praznik mladosti 25. maja. — 1 NOGOMET Olimp — Tomos 4:1 (3:0) Igralci Tomosa so v nedeljo gostovali v Celju, kjer so se pomerili z domačim Olimpom. To je bila vrnitev obiska Olimpu, ki je jes'eni igral s Tomosom v Kopru (1:0 za Olimp). Tekma se je končala sicer z visoko zmago domačinov, vendar so dogodki na igrišču potekali drugače, kakor kaže izid. Olimo ->6 namreč že v prvih šestih minutah igre vodil s 3:0. 'Prornetej s portoroškega trga se bo preselil v Piran Danes je že malo Slovencev, ki ne bi poznali Portoroža, najlepšega letovišča na naši 42 kilometrov dolgi obali. Tudi za tuje turiste postaja ta »zaliv cvetja« in lepih hotelov pojem udobnega in prijetnega letovanja in marsikdo izmed njih se že po prvem obisku odloči, da bo postal stalni gost slovenske »riviere«. Arhitekta Mirka Lipužiča iz Ljubljane smo srečali v parku pred Slavnikovo turistično poslovalnico v Portorožu prav v trenutku, ko si je ogledoval ta lepi trg. Po njegovem proiektu so namreč pred nekaj leti uredili dobršen del prostora v središču Portoroža v privlačno zeleno površino, ki je postala s svojo skulpturo Prometeja ob bazenu z vodometom priljubljeno shajališče turistov in tudi »tarča« navdušenih fotoamaterjev. — Tovariš arhitekt, ali ste razen tega projekta uresničili tukaj še kakšno svojo zamisel? — V Portorožu pravkar zaključujejo gradnjo novega letnega kina po mojem proiektu. Že pred leti pa mi je uspelo izvesti po- srečeno zamisel za razširitev cestišča pred hotelom Palače. Razen tega sem opravil tudi nekatera večja naročila za Piran: obnovo znane beneške hiše, kjer urejamo Slavnikovo turistično poslovalnico. Ta bo ena najlepših v Sloveniji, saj smo vgradili' v te. prostore 16 m- Spacalovega mozaika, ki se lepo ujema z okoljem. Nadalje so po mojem projektu 'uredili novo sodobno pekarno, pravkar pa delam na projektu za novo turistično poslovalnico piranskega Turističnega.društva, ki bp na Tartiniievem trgu, — Kot je znano, je cona Portorož—Piran obdelana v projektih iz seminarja prof. Eda Mihevca, ki je glavni urbanist teaa področja. Kateri urbanistični posegi iz tega projekta bodo realizirani na tem področju že letos oziroma v bližnji prihodnosti? — Portorož je iz razumljivih razlogov osrednje torišče našega dela. Med največje objekte, ki jih bomo začeli graditi že prihodnje leto. sodi brez dvoma kino-gledališče na prostem, To bo v pravem pom'enu besede amfite- ater s 3 tisoč sedeži in bo v glavnem namenjen za prirejanje folklornih festivalov. Še pred tem pa bomo začeli s preured.itvenimi deli lokala »Kekec«, ki bo potlej imel 80 sedežev na prostem na južni strani. Odprli bomo torej tudi pogled na morje, ki ga sedanja stavba zakriva. Na splošno ugotavljamo, da je v naših turističnih središčih vse večja potreba po uvajanju specializiranih gostinskih in trgovskih obratov. Prvi korak v tej smeri bo ureditev pekarne in slaščičarne, kasneje pa bodo same potrebe narekovale čimprejšnjo ureditev specializiranih obratov. — Zn. zaključek še eno vprašanje: kot smo zvedeli, je skidp-tvra Prometeja v portoroškem parku bila postavljena le začasno. Ali bo ta umetnina dobila po odstranitvi dostojno nadomestilo? — Zares, skulotura Prometeja je bila postavljena le začasno in jo bomo premestili v Piran. Ta prostor pa smo namenili skuln-turi Stoiana Batlča »Suzana v kopeli«, ki bo v celoti boTio ustrezala temu okolju. B. Borovič Vse tri gole bi lahko vratar ubranil, saj so dva streljali celo z razdalje 35 metrov. Toda tokrat je vratar Tomosa popolnoma odpovedal. Zelo verjetno pa je na vratarja in sploh na celotno moštvo vsaj v začetku vplival hud mraz, saj so se zelo nerodno gibali po igrišču, Poznej'e so se Koprčani - segreli in bili povsem enakovredni na igrišču. O igri sami lahko rečemo, da je zadovoljila gledalce in da je bila precej boljša kakor pa jeseni v Kopru med istima moštvoma. Škoda, da so Koprčani prejeli v prvih minutah tri gole, sicer bi verjetno še bolje zaigrali. Med najboljšimi je bil Furlanič, ki je tudi dosegel častni gol. V predtekmi so nastopili mladinci obeh moštev. Izid 0:0 je za Koprčane, ki so nastopili na tujem igrišču, kar zadovoljiv. VLADIMIR JENKO — TRENER TOMOSA Kakor smo obveščeni, je prevzel trenerske posle pri Tomosu nogometni sodnik in trener Vladimir Jenko. S svojimi bogatimi nogometnimi izkušnjami bo lahko mnogo pripomogel k tehničnemu napredku Tomosove enaj-storice. Zlasti še, če se bo tako zagrizeno lotil dela, kakor se ga je pred dvema letoma pri piranskem Sidru. Takrat je v enem letu spravil piranske nogometaše z zadnjega na drugo mesto na lestvici. ' ¥ £ M $ STJ v vsako hišo Slovenskega Primorja Prejšnj i teden so Končali snemati v Piranu nekatere zunanje in notranje prizore za francosko-nemški film »Noč v Montecarlu«. V ta namen so v piranski ladjedelnici z lesonitom preoblekli starega vlačilca »Urlia« v križarko in ji dali ime »Persimon«. Vlačilcu so dali Se en dimnik in topove, da bi izgledal stari »civil« čimbolj prepričljivo in bojevito Iz zgodovine birokracije - Trojanski konj ukvarjali s tem, da bi s predorom povezali Postojnsko in Planinsko jamo- V primera vojne bi tako primarširall vojaki v Jugoslavijo na tistem kraju, kjer bi jih »Serbi« najmanj pričakovali. HRVAŠKI INDIJANCI Jugoslovansko poglavje ameriške zgodovine je verjetno staro prav toliko, kakor Amerika sama. Naši ljudje so prišli v Novi svet bržkone že s Kolumbom, saj so bili hrvaški mornarji iz Dubrovnika tedaj zelo znani in cenjeni. Dalmatine! so za 4 desetletja prehiteli ponesrečeni poskus Sir Walter Raleigha, da bi ustanovil prvo angleško kolonijo na ozemlju današnjih Združenih držav. Okrog leta 1540 je odplulo v Ameriko več dubrovniških ladij v upanju, da bi našli primerno zemljo za begunce, ki so se pred Turki v vedno večjem številu zatekali v dubrov-niško republiko. Zdi se, da se je ena ali več teh ladij ponesrečilo na obali sedanje Severne Karoline; nekaj mornarjev se je tedaj rešilo verjetno na otok Roanoke. Tam so se pomešali z domačini, ki jih poznamo odslej kot Hrvaške Indijance (»Croatan Indians«). V Severni Karolinl živi še danes ljudstvo, ki se imenuje »Croatans« in trdi, da so njihovi potomci davna hrvaška plemena. Pred severno karolinško obalo leži »Hrvaški otok« (Croatan Island) in »Hrvaška ožina« (Croatan Sound). »Hrvaške Indijance« so odkrili leta 1500. Nekateri ameriški učenjaki in zgodovinarji trdijo, da ti Indijanci niso potomci tistih davnih hrvaških brodolomcev. Vendar se to ne zdi povsem verjetno. Dubrov-niška pomorska zgodovina trdi, da se ladje, ki so odplule v Novi svet sredi šestnajstega stoletja, niso nikdar vrnile. Naši ljudje so bili torej med prvimi, če ne celo prvi, priseljenci iz Evrope, ki so se naselili na ozemlju današnje ZDA. (po ameriških virih) Batiskar »Trieste« je pred nedavnim opravil najtežavnejši izpit:-spustil se je v največjo morsko globino na Zemlji: v skoraj 12 000 metrov globoki Mariannski prepad v Tihem oceanu. Zdaj strokovnjaki proučujejo gradivo, ki sta ga člana posadke — znani raziskovalec Piccard mlajši in njegov spremljevalec Donald Walsh — prinesla iz tega prepada, kjer vlada nepojmljivi pritisk 1,200 atmosfer. Vendar pa sta raziskovalca tudi. v tej globini naletela na živa bitja — kakšna pa so, bodo, morda pokazali posneti filmi. Vsekakor znanstveni svet 7. velikim zanimanjem pričakuje rezultate tega podviga ZEMLJA IMA REP Sovjetski astronom Fesen-kov je na podlagi večletnega proučevanja dognal, da ima Zemlja rep, ki je podoben ko-metnemu. Razen tega je ugotovil, da Je ta rep sestavljen lz delcev zraka in je dolg približno 100.000 kilometrov. Na ta način vleče Zemlja za seboj del svoje atmosfere, ki je težka približno 11.000 ton in predstavlja tudi Izgubo zraka. Postojnska jamna Med vsemi prlrodnimi lepotami in turističnimi znamenitostmi naše domovine, je Postojnska jama bržkone najbolj znana. Vsako leto jo obišče in «bčuduje več tujcev. Bili pa so tudi tujci, na katere je napravila jama povsem drugačen vtis; kapniki so jih malo brigali, bolj jih je prevzel podzemeljski prostor. Sredi prejšnjega stoletja so trasirali železniško progo, ki veže danes Ljubljano s Trstom. Največ preglavic je delala inženirjem trasa med Planino in Postojno. Dolgo so si belili glave, kako in lcje naj speljejo železnico. Predlagali so . mnogo variant. Eden izmed inženirjev je predlagal, naj bi izkoristili podzemeljski svet in izpeljali progo skozi Planinsko in Postojnsko jamo. Ko bi obveljala njegova, bi bil obisk v Postojnski jami resda večji kakor pa je danes, toda na mestu, kjer stoji sedaj Jamska restavracija, bi ždel zakajen kolodvor. Nekollkanj bolj »romantičen« •d tega avstrijskega inženirja, je bil italijanski generalni itab. Po I. svetovni vojni so si Italijani prisvojili skupaj s Primorsko tudi Postojnsko jamo. Meja z Jugoslavijo je potekala nad jamo. Izhod v Planini je bil že na jugoslovanski strani. To je dalo generalom v Rimu misliti, Spomnili so se Homerja in znamenitega Trojanskega konja. Njihovi inženirji in tehniki so premerili jamo in se Svoje dni so imeli ljudje časa na prebitek. V Parizu so n. pr. cerkvene ure po G0 minut ali pa še več odbijale peto uro; ko je ena ura bila pet, je druga odbijala šele četrto uro. Nikomur se ni nikamor mudilo. Značilen primer nekdanje ekspedltivnosti je znan tudi iz naših krajev. Leta 1538 (ali 30) so sklicali piranski plemiči ljudi na tlako, da b; gradili pristanišče. Podiožniki so ugovarjali, češ naj se gradi luka s sredstvi občinske blagajne. Niti plemiči niti podiožniki niso hoteli popustiti. Navsezadnje so sporočili v Benetke, naj pride razsodit spor posebna komisija. V Benetkah so sprejeli prošnjo »na znanje«. Piranski podiožniki so čakali, čakali in čakali . . . komisija se je pa ravnala po zlatem načelu: »Bolje pozno, kakor nikoli.« V Piran je prišla čez 18 let. Ugotovila je, naj gredo stroški v breme občinske blagajne. Zdaj so se pritožili plemiči in zahtevali novo komisijo. Ta komisija je bila pa še bolj urnih nog, Zmigala se je šele po 30 letih. Tolikšna je bila pa tedaj povprečna življenjska starost. »Semkaj pa Adenauer ni prišel« so zapisali napredni italijanski časonisi po obisku zahortnonemškega kanclerja v Italiji. Gre namreč za snome-nik padlim Italijanom, ki so jih nacisti pobili v Rimu. Od tega je pravkar 17 let in k snomeniku Fosse Ardeatine se je med Adenauerjevim obiskom zgrnila množica Rimljanov, ki je počastila spomin na padle borce, hkrati pa *dala vedeti Nemcem, da naprednim Italijanom ni nič kaj všeč rovarjen.ie in podpihovanje starega kanclerja po Evropi, ko zaman išče zaveznikov za svojo hujskaško politiko — Čestitam, draga moja, poročila si najbolj interesantnega med možmi, ki sem jih jaz zavrnila ... AVTOMATSKO STIKALO V Zahodni Nemčiji so izdelali električno stikalo, ki samodejno prižiga in ugaša električno luč. Kakor hitro se zmrači, prižge stikalo luč in jo ugasne, kakor hitro se malce zdani. Avtomat deluje na principu fotocelice in je reguliran na tisto intenzivnost svetlobe, pri kateri je moč še brati. Kakor hitro je ta meja prekoračena, se avtomat vključi. Novi avtomat je že našel svoi »življenjski prostor«. Predvsem ga bo moč uporabiti pri razsvetljevanju izložb in pri javni razsvetljavi. PETELINOVA NOGA Vsak grb je simboličen. Simboličen za tisto, kar hoče povedati in značilen za tistega, ki ga je zamislil. Svoje čase so imeli v Piranu dva grba, mestnega in občinskega. Mestnega so jim vsilili, občinskega so zamislili pa sami. Na njem je upodobljena petelinova noga. In kaj bi lahko ta noga simbolizirala? Stari Pirančani so bili dobrodušni in duhoviti, S tem simbolom so hoteli povedati, da je njihova občina tako majhna, da bi jo lahko pokril s svojo nogo celo petelin. ŽENA, SOPROGA, GOSPA Nemški humorist David Strauss je razdelil zakonske družice v tri vrste: v ženo, soprogo in gospo. Zena je tista, ki se je poročila iz ljubezni, soprog in sonroga sta se vzela iz simpatij, gospod in gospa pa zaradi denarja. 2ena ljubi svojega moža, soproga je do njega obzirna, gospa ga pa samo trpi. Moški ima za sebe ženo, za sebe in za prijatelje soprogo, za ves svet pa gosno, Z gospodinjstvom se ukvarja žena, z domom soproga, za »dober ton« skrbi gospa. Kadar mož zboli, ga žena neguje, soproga obiskuje, za njegovo zdravje se pa pri zdravnikih zanima gospa. Poročeni moški se z ženo sprehaja, vozi s soprogo družbo pa obiskuje z gospo. Zena deli z možem njegove skrbi, soproga denar, gospa pa dolgove. Ce umre, ga bo žena objokovala, soproga bo za njim • žalovala, gospa bo pa oblečena v črno. Mesto Alžir je bilo pred dnevi za časa upora francoskih kolonistov pod vodstvom Ortiza prizorišče nekrvavega boja za barikadami. Ko so francoske vojaške oblasti pod vodstvom novega poveljnika francoskih sil v Alžiru generala Challeja upornikom ustavile dobavo živil in zaprle pitno vodo, so jo ti prav »po francosko« pobrali izza barikad in se porazgubili na vse strani. Ortizu je uspelo uiti in se baje skriva v Belgiji, za azil pa je menda zaprosil tudi Zahodno Nemčijo. Na sliki: alžirska ulica Monge med zadnjimi neredi Deklica na sliki je Viviane iz Frejusa. V roki ima zlato medaljo, s katero je bila odlikovana, ker je med zadnjo katastrofo v tem francoskem mestu, ki ga je zaradi podrtega jezu zalila voda, duhaprisotno rešila svoja dva mlajša bratca, da nista utonila v pobesneli vodi S fsstivala popevk v Sanremu,. kier je pevec Domenico Mo-dugno doživel svoje veliko» razočaranje: Toni Dallara iit Renato Rasecl sta s svojo pesmijo »Romantica« odnesla. prvo nagrado pred njegove pesmijo »Sono libero«. Na sliki po sporočeni odločitvi žirije-je Toni Dallara od veselja, dvignil »pritlikavčka« Rascela. na roke — "risrčne čestitke, gos^ni Vai mož je pa res ljubezniv ... ŠSE0SKI fliiSLJEI DETEKTIVSKA ZGODBA — To je kopalnica, — je rekla koraisarka. — Toda prosim vas, ne govorite o tem nikomur! Na vratih sta ugledala Čubikov in Djukovski gromo-sansko visečo ključavnico. — Pripravite svečo in vžigalice! — je šepnil sodnik svojemu pomočniku. Komisarka je odklenila vrata in spustila gosta v kopalnico. Djukovski je vprasnil vžigalico in osvetlil preddverje. Sredi preddverja je bila m za. Na njej je stal samovar, zraven njega pa globok krožnik z oglodanimi kostmi in ostanki nekakšne omake. — Dalje! Prišli so v naslednji prostor, v kopalnico. Tudi tam je stala miza. Na mizi je ležala gnjat, steklen ca z vodko, kozarci, noži, vilice. — Kje je... no? Kje je mrlič? — je vprašal sodnik. — Na vrhnji polici! — je zašepetala komisarka drhteč in vedno bolj bledela. Djukovski je vzel svečo in zlezel na vrhnjo pol co. Tam je zagledal dolgo človeško telo, ki je ležalo nepremično na veliki pernici. Slišati je bilo rahlo smrčanje. — Vlečejo nas za nos, pri hudiču! — je zakričal Djukovski. — To ni on! Tu Iež nekakšno živo teslo! Ilej, kdo ste vi, da bi vas vrag! Telo je s švistom zajelo sapo in se zganilo. Djukovski ga je stresel. Telo je dvignilo roke, se pretegnilo in pri-dvignilo glavo. -— Kdo pa leze? — je vprašal hripav, težak bas. — Kaj b' pa rad? Djukovski je pomolil svečo neznancu pod nos in vzkriknil. Po rdečem nosu, po črnih in razmršenih laseh, po brkih, od katerih je bil eden korenjaško zavihan, je spoznal konjeniškega praporščaka Kljauzova. — Vi... Mark... Ivanič?! To je nemogoče! Sodnik je dv gnil oči in onemel. — To sem jaz, da... Kaj ste to vi, Djukovski? Kakšnega hudirja pa počenjate tukaj? Kdo je pa tisti gobec, tam spodaj? A-a, sodnik! S kakšno sodbo pa prihajate? Kljauzov je skočil na tla in objel Cubikova. Olga Pe-trovna je zbežala skozi vrata. — Po kakšnih opravkih? Da ga spijemo, kaj? Eh, hudič vzemi vse skupaj! Tra-ta-ti-to-tom ... Zvrnimo ga! Kdo vas je pa pripeljal sem, kar tako? Kdo vam je povedal, da sem tukaj? Pa saj je vseeno! Zvrnimo ga! Kljauzov je prižgal svetilko in nalil tri kozarčke vodke. — Se pravi, jaz te ne razumem, — je dejal sodnik. — Kaj ti pa je? Bi rad pridigo držal? Ne trudi se, bratec! Hej, Djukovski, sp j svoj kozarček! Napravimo polomijo, fanta! Kaj pa gledate! Zapojta! — Vseeno ne morem razumeti... — je rekel sodnik in samogibno spil svoj kozarec. — Zakaj si tukaj? — Mi je že všeč, zakaj pa naj ne bi bil? Kljauzov je nagnil kozarec in začel gristi vejico. — Ž vim pri komisarki, kakor vidiš! V samoti, kakor v pragozdu. Pij! Postalo mi je je žal, bratec! Zasmilila se mi je in zdaj sem tukaj, v zapuščeni kopalnici, odšel sem in nikomur... Redim se. Drugi teden jo mislim pobrisati ... Sem se že nažrl... —• Nedosegljivo! — je rekel Djukovski. — Kaj pa naj bi bilo nedosegljivo? — Nedosegljivo! Pri bogu, kako se je znašel vaš škorenj na vrtu? — Kakšen škorenj? — En škorenj smo našli v vaši spalnici, drugega pa na vrtu. — Zakaj bi pa radi to vedeli? Kaj vas pa briga.. Tak pijta no, da bi vaju vrag! Cc sta me že zbudila, potem pijta!... Zanimiva zgodba, bratec, s tem škornjem. Nisem hotel iti k Olji. Se na kraj pameti mi ni padlo... Prišla je pod okno, pa ti začne jezikati... Ženska, kaj si hočeš... Mene pa pograb\ in pijan kakor sem bil, poberem škorenj in ji ga vržem v glavo ... Ha, ha ... Kaj se pa dereš, ji pravim. Zlezla je skozi okno, prižgala luč ur me začne takole pijanega obdelovati. Prišlo ji je na misel,, me privlekla semkaj in zaprla. Žrem kot... Ljubezen,, vodka, prigrizek. Kam pa v ? Hej Cubikov, kam pa greš? Sodnik je pljunil in šel iz kopalnice. Za njim je šel s povešeno glavo Djukovski. Oba sta molče sedla v kočijo in se odpeljala. Še nikdar poprej se jima ta pot ni zdela tako pusta in dolga, kakor tokrat. Molčala sta. Cubikov se je ves tresel od zadržane jeze. Djukovsk je zavil svoj obraz v ovratnik, kakor bi se bal, da bi mogla tema in. pršeči dež prebrati na njegovem licu sramoto. Ko sta prišla domov, sta našla tam doktorja Tjutj|^B| jeva. Doktor je sedel za mizo in globoko sopeč preiistavS8Pr »Njivo«. — Kakšne stvari se dogajajo na svetu! — je dejal, ko je pozdravil sodnika s svojim žalostn m nasmeškom. — Spet Avstrija!... In tudi Gladstone v nekaterih ozirih... Cubikov je zagnal klobuk pod mizo in zagrmel. — Prekleti skelet! Da se mi nič več ne prikažeš! Da. se mi ne pr kažeš več s to svojo politiko! Požvižgam se nanjo! Ti pa, — se je obrnil Cubikov k Djukovskemu ia mu zagrozil s pestjo: — Zgini, da te ne vid ni! — Toda... švedska vžigalica, saj ... Kdo bi vedel___ — Zadavi se s to svojo vžigalico! Zg ni in ne draži me, drugače boš nekaj doživel! Poberi se, da ne bo po tebi več ne duha ne sluha! Djukovski je vzdihnil, vzel svoj klobuk in odšel. — Grem in se napijem! — je sklenil in s povešeno glavo zavil v prvo gostilno. Ko se je kom sarka vrnila iz kopalnice, je našla moža v jedilnici. — Kaj pa je hotel sodnik? — je vprašal mož. — Prišel je povedat, da so našli Kljauzova. Pomisli, našli so ga pri tuji ženi! —• Eh, Mark Ivanič, Mark Ivanič! — je vzdihn"l ko-m sar in dvignil oči. — Ti mar nisem pravil, da razvrat-nost ne vodi nikamor. Svaril sem te — pa me nisi po^fi slušal. W KONEC