•o
Ies ¡o
-en
im
icn !o
o\
Pa naj še 1 kdo reče, da nismo vedno in povsod zraven
Sprava med civilnimi iniciativami in cinkarno?
Št. 29/Leto 67/Celje, 10. april 2012/Cena 1,10 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič
miji^			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DNI INPE1		IK fEK
/V Obsotáje in
- od gorce do gorce
Skrb za zdravje ne glede na vreme
Celjani so s pestrim dogajanjem obeležili svetovni dan zdravja, ki je letos potekal pod geslom Za aktivno in bolj zdravo starost.
Nova podoba Krekovega trga pred vrati
Z olimpijsko medaljo, a brez trgovine
Pasje dirke razblinile tabuje
w
Brez upanja za bazen Pingo?	_
REKREACIJA
Ko tekmuješ le sam s sabo
p
Plesalka, ki si zna prisluhniti
Do polnega
Mozičira
brez mošnjička
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Takšno podobo Krekovega trga so si zamislili v Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kjer so pripravili projekte za obnovo starega mestnega jedra.
Brez sodelovanja ne bo šlo
Obnova starega mestnega jedra bo razdeljena na več manjših gradbišč - Po 16. aprilu bo delovni čas CM Celja od 7. do 19. ure in tudi ob koncih tedna
CELJE - Ob predstavitvi terminskega načrta obnove starega mestnega jedra so najemniki in lastniki poslovnih prostorov ter lokalov v mestnem središču glasno opozarjali, da je obnova zelo zahteven projekt. Zato bi morali biti sami vanj intenzivno vključeni že vse od začetka - in ne šele zdaj, ko se bodo 16. aprila dela na Krekovem trgu tudi res začela. Res je namreč, da je prav dobro sodelovanje med njimi ter meščani in izvajalcem del, družbo Ceste mostovi Celje, pogoj, da med obnovo ne bo prihajalo do dodatnih nepotrebnih zapletov in zastojev.
Mestna občina Celje je z predvidenim koncem prvega
izvajalcem obnove starega mestnega jedra, družbo Ceste mostovi Celje, v Narodnem domu predstavila podroben terminski načrt del med letošnjim 16. aprilom in
dela obnove maja 2013.
Iskanje skupnega jezika
Do zadnjega kotička so zgornjo dvorano Narodnega
Začetek na Krekovem trgu
Med 16. aprilom in avgustom bo Krekov trg dobival vlogo predprostora Celjskega doma in odprtega prostora pred železniško postajo, namenjenega posedanju in sprehajanju. Od junija do oktobra bodo obnavljali Prešernovo in od septembra do decembra Stanetovo ulico, nato se bo po zimskem premoru prvi del prenove med februarjem in majem prihodnje leto končal v Savinovi in Linhartovi ulici.
Krekov trg se bo z obnovo razširil in poenotil v enotno površino trga od prehoda za pešce pred železniško postajo do stika s Prešernovo ulico. Na trgu ne bo več prometa ter čakalnih mest za taksije, nov prometni režim pa predvideva prevoznost čez nov trg le za dovoz z avtobusi in intervencijska vozila. V izteku Razlagove ulice, ki bo dvosmerna, je predvideno obračališče. Krekov trg bo v celoti pretlakovan, tlakovanje pa bodo podaljšali v Razlagovo in Gubčevo ulico. Ohranili bodo obstoječe zelenice pred Celjskim domom in Celjsko mestno hranilnico, na trgu pa je predvidena tudi fontana.
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
			
			
MEnaiamEE]			3 1 14
doma tokrat napolnili zlasti najemniki in lastniki poslovnih prostorov in lokalov v središču mesta. Opozarjali so, da pomeni obnova zanje hud pretres, da jih je strah, kako bo z obiskom mesta v tem času, kdo jim bo kril izpad prihodkov, in zlasti spraševali, ali jim lahko kdo da trdna zagotovila, da bo po prenovi obiskanost mestnega središča res boljša. S tem so posredno že načeli vprašanje mestnega marketinga, ki naj bi v Celju zaživel prav v času obnove starega mestnega jedra.
»Strah nas je, nimamo informacij, vse izvemo zadnji je bilo slišati očitke najemnikov in lastnikov lokalov. In hkrati vprašanje, zakaj že od začetka niso bili bolj vključeni v priprave. Da je nekaj sestankov na to temo v Celju bilo, je treba priznati, a kaj, ko se je očitno zatikalo že na začetku. Namreč pri vabilih za ta srečanja, ki so romala na napačne naslove, saj v Celju očitno nihče ne ve, kateri lokali živijo in kdo v njih opravlja dejavnost. Kot je bilo še slišati, se zlasti v lokalih, ki so v zasebni lasti, najemniki hitro menjavajo, pošta pa prihaja v roke lastnikov ali pa je naslovljena na bivše najemnike. Na sestanku v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje so se tako na primer že dogovorili za oblikovanje posebnega odbora, ki bi se bolj tvorno vključil, a kaj, ko je ostalo le pri dogovoru.
Ne eno veliko, ampak več manjših gradbišč
Mestna občina in izvajalec del opozarjata, da je obnova tako zahteven projekt, da se bo treba tudi med delom
prilagajati in kakšno stvar izpeljati drugače, kot je zamišljena. »Zato bo v mestu,
v Celjskem domu, odprta tudi posebna pisarna,« pravi vodja nizkih gradenj v
družbi CM Celje Andrej Ka-menšek in dodaja, da bodo v njej vsakomur posredovali želene informacije. Te bodo sproti objavljali tudi na spletni strani mestne občine.
Da bi bilo življenje in gibanje po mestnem središču čim manj moteno, so obnovo posameznega predela razdelili še na manjše sektorje. Mestno jedro torej ne bo eno samo gradbišče, ampak se bodo manjša gradbišča selila tako, kot bodo napredovala dela. »Naš dnevni delovni čas bo od 7. do 19. ure, delali bomo tudi večino koncev tedna, če bo potrebno,« pravi Kamenšek in dodaja, da si izvajalci resnično želijo čim več sodelovanja.
»Obnovo smo zastavili tako, da bo življenje mestnega središča čim manj moteno,« je večkrat poudarila vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Ingrid Mastnak in pri tem opozarjala najemnike in lastnike lokalov, naj ne obračajo njenih besed, češ da njihovo poslovanje ne bo prizadeto. Kot je bilo še slišati, bo vsekakor treba potrpeti štiri mesece, potem pa bo štirideset let mir. Ta čas, ko bo mesto dobivalo obnovljene komunalne vode ter nove tlake in urbano opremo, pa bi bilo resnično dobro izkoristiti za vzpostavitev mestnega marketinga in iskanje vsebin, ki bodo mestnemu središču vdahnile življenje.
IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv LUZ
Obnova starega mestnega jedra bo ves čas pod nadzorom arheologov Pokrajinskega muzeja Celje. Da bi se izognili morebitnim posegom v tiste plasti zemljišča, kjer bi lahko naleteli na ostaline preteklosti, so mislili že ob pripravi projektov. Tako bodo ob menjavi plinovodnih in vodovodnih cevi v celoti sledili obstoječim, pri kanalizaciji pa bodo obnavljali le posamezne priključke, medtem ko cevi, ki so v globini dveh metrov, ne bodo menjavali. Mestno središče bo ob obnovi dobilo tudi optiko; tricevno omrežje bo položeno 60 centimetrov pod površjem.
Bazen manj v Spodnji Savinjski dolini
BRASLOVČE - Zaradi visokih stroškov vzdrževanja in novih standardov na področju delovanja bazenov svojih vrat letos ne bo odprlo kopališče Pingo v Orli vasi. Finančno stanje spodnjesavinjskih občin ne dopušča financiranja, prav tako zaenkrat ni zasebnih ponudnikov.
Rekreacijski center Ci-zej - Kopališče Pingo je bil zgrajen pred dobrimi petnajstimi leti, ko je kmetija Ci-zej iz Orle vasi kot lastnica zemljišč zaradi gradnje avtoceste prejela odškodnino za svojo zemljo. Ker je bilo takrat gospodarstvo v porastu in turizem obetavna gospodarska panoga, so se odločili, da bodo zgradili bazenski kompleks, ki ga bodo nadgradili še s kampom. Pri dejavnosti naj bi jim pomagala bivša Občina Žalec, ki je kasneje razpadla na manjše spodnjesavinjske, a zaradi smrti župana in le ustnega dogovora s pomočjo, na ka-
tero je računal Stansko Ci-zej, ni bilo nič.
Usodna nova zakonodaja
»Kljub temu, da smo se odločili za družbeno koristno
dejavnost, nam ob strani ni nikoli stala nobena občina, ne država,« razloži Cizej, ki bazenskega kompleksa danes ne zmore več finančno vzdrževati in obnavljati. Že tako strogo zakonodajo je pred leti
Zardi finančnih težav Kopališče Pingo letos ne bo odprlo svojih vrat. Razen če prevzeti upravljanje in v objekt tudi vlagati.
Z arbitražo do jasnih odgovorov
Cinkarna in civilne iniciative bodo sestavile štiričlanski arbitražni svet za presojo dejanskih vplivov tovarne na okolje
CELJE - Celjani lahko že vrsto let spremljajo obtožbe Civilnih iniciativ Celja na račun cinkarne. S svojimi analizami dokazujejo aktualno onesnaževanje cinkarne, medtem ko ta vse obtožbe vztrajno zanika. Prebivalci Celja so ob tem večkrat v dilemi, komu verjeti. Dogovor o štiričlanskem arbitražnem svetu med cinkarno in civilnimi iniciativami (CI) naj bi končno razrešil ta problem.
Enega zadnjih dvomov o neškodljivosti sadre, odpadnega materiala, ki nastane iz proizvodnje titanovega dioksida, je sprožila analiza v kanadskem laboratoriju, ki so jo naročile civilne iniciative. Pokazala je namreč tudi vsebnost strupenega talija v sadri, ne samo kadmija.
Cinkarna je z meritvami neodvisnih laboratorijev to zanikala in zagotovila, da v njenih glavnih surovinah, proizvodih in odpadkih iz proizvodnje titanovega dioksida ni strupenega talija. Prav tako so laboratoriji potrdili, da proizvodnja titanovega dioksida v Cinkarni Celje ni kriva za povišane vrednosti kadmija
v celjskem okolju. Vodstvo zatrjuje, da ne krši zahtev okoljevarstvenega dovoljenja in redno nadzira vse vhodne surovine in izhodne materiale. Kljub temu je nenehno tarča obtožb, ki so po mnenju vodstva cinkarne neresnične. Da bi naredili temu konec, je vodstvo ponudilo roko CI s predlogom o imenovanju neodvisnega strokovnega arbitra, ki bi po natančno določenem in z obeh strani potrjenem programu pregledal proizvodnjo titanovega dioksida. Njegove ugotovitve bi morali spoštovati obe strani.
Dolgotrajen proces
CI so predlog sprejele in v petek so se v cinkarni sestali predstavniki obeh strani. Predloga cinkarne, da bi bil arbitražni svet tričlanski (vsaka stran bi predlagala svojega kandidata, tretjega pa bi dobili z razpisom), civilne iniciative niso podprle. Predlagale so štiričlanski svet s po dvema predstavnikoma z vsake strani. CI so kot svoja kandidata že predlagale dr. Cvetko Riba-rič Lasnik in mag. Tomaža
Ogrina, medtem ko naj bi cinkarna to storila v naslednjih 14 dneh.
Arbitražni svet bi si nato ogledal proizvodnjo titanovega dioksida, pripravil program dela in metode ter analize, ki bi jih bilo treba opraviti, in izbral laboratorij, ki bi mu zaupali obe strani. Na osnovi zaključkov bi nato objavili sklep o tem, kakšno je dejansko stanje onesnaževanja cinkarne, in morebitne ukrepe, ki bi še morali slediti. Cinkarna je pripravljena projekt tudi plačati, saj je prepričana, da bodo rezultati potrdili, da deluje v skladu s predpisi.
Po besedah vodstva cinkarne se je v teh letih nabralo ogromno problemov in proces bo dolg in zahteven, meni pa, da so problemi rešljivi z medsebojnim sodelovanjem. Končni rezultat naj bi bil po besedah Tomaža Benčine, predsednika uprave, da bi Celjani podjetje prepoznali kot dobrega soseda, zaradi katerega je Celje bogatejše.
Na sestanku je sicer Boris Šuštar, koordinator civilnih iniciativ, želel predstaviti vso problematiko onesnaževanja cinkarne, ki ji očitajo predvsem prašenje z deponi-
še zaostrila sprememba zakonodaje o kakovosti kopalnih voda za bazenska kopališča, ki je izenačila zunanje in notranje bazene. »Nova zakonodaja je pisana na kožo proizvajalcem bazenske tehnike in dodatkov, ki so z njo dosegli višje standarde zato, da bi seveda lahko zaslužili več. Za nas pa kljub temu, da imamo že visoko kakovost, to pomeni nove investicije in dražitev stroškov obratovanja,« razloži Cizej, ki bi moral
! ^ se pojavi zasebnik, ki bi bil pripravljen
bazenski kompleks posodobiti in vanj vložiti približno 40 tisoč evrov. Da je država pri pisanju zakonodaje šla na roke določenim podjetjem, so opazili tudi v občinskem Bazenu Prebold, kjer so morali zamenjati opozorilne table z novimi, ki vsebinsko niso bile nič drugačne. »Prinesle so le dodaten strošek in seveda zaslužek proizvajalcem,« pove Franc Škrabe, podžupan občine Prebold.
Bazen le strošek
Ker kopališče Pingo že nekaj let ne prinaša dohodka, se je Stanko Cizej odločil, da bazenski kompleks ponudi v najem kakšni izmed občin Spodnje Savinjske doline. Želi si, da kompleks tako rekoč na dvorišču njihovega doma ne bi propadal, ampak bi ponovno služil svojim namenu. »Ne želimo velike najemnine. Zadovoljni bi bili že s tri tisoč evri na leto.« RC Cizej je ponudbo za sodelovanje poslal na vse spodnjesavinjske občine, a njegova prošnja ni naletela na razumevanje, saj je gospodarska kriza občine precej prizadela. »Trenutno na občini nimamo sredstev ne kadrov, da bi lahko vzeli v najem kopališče,« razloži Branimir Strojanšek, župan občine
Stisk roke Tomaža Benčine (levo) in Borisa Šuštarja naj bi po dogovoru o arbitražnem svetu pomenil korak bližje k boljši komunikaciji med cinkarno in civilnimi iniciativami. Rezultate strokovnega pregleda proizvodnje TiO2 gotovo nestrpno čakajo tudi mnogi Celjani.
je sadre, ogrožanje tamkajšnje podtalnic in okoliških vodotokov. Vendar sestanek po mnenju cinkarnine strani
ni bil temu namenjen, zato je Šuštar podatke, s katerimi razpolagajo CI, predal tehnični direktorici Nikolaji
Podgoršek Selič, ki je obljubila, da jih bo preučila.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Črna noč
Braslovče, ki ima težave že z upravljanjem lastnih nepremičnin, od kulturnih domov do športne infrastrukture, zato bi bilo negospodarno, da bi v najem vzela še bazen.
V sosednjem Preboldu je občinski bazen, ki mlajšim od 18 let nudi brezplačno kopanje, zato so razmere za kopališče Pingo vse prej kot rožnate. Za brezplačen obisk so se odločili, ko so se občani zaradi propada nekaj podjetij znašli v slabih socialnih razmerah. Aktivne počitnice so želeli omogočiti tudi tistim otrokom, ki niso odšli na morje. »Če je sezona z veliko kopalnimi dnevi, se stroški obratovanja pokrijejo in smo na pozitivni ničli. Ob upoštevanju investicij pa se nam ne izide,« razloži Franc Škrabe.
Kot kaže, se bodo morali otroci po zaprtju bazena Pingo v vročih poletnih dneh zaposliti po svoje, namesto da bi se hladili in rekreirali na bazenu. Že tako nizko povprečje bazenov na število prebivalcev v Spodnji Savinjski dolini se bo še znižalo. Preboldski bazen pa bo postal bolj obremenjen in s tem z vidika nezgod tudi nevarnejši.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA (arhiv NT)
MOŽ, PES IN PAJEK ^
Bori Zupančič
»Velika noč je za nami. Če pa ne bomo znali prav reagirati na recesijo, nas čaka - nič kaj prijazna - črna noč
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Tudi bogati naj vedo svoj dolg
Vlada napoveduje obdavčitev bogatejših, medtem ko za javne uslužbence sprejema milejše varčevalne ukrepe
»Slovenija se ni pravočasno resno spopadla s krizo in zdaj so vsi problemi naenkrat na mizi,« je minuli teden poudarjal predsednik vlade Janez Janša. Torej: posledično je sprejetje varčevalnih ukrepov nujno, hkrati pa je vlada, da bi zajezila negodovanje javnih uslužbencev, sprejela tudi več ukrepov na prihodkov-ni strani.
Predvsem naj bi bili na udaru vlade premožnejši, tisti z večjimi avtomobili, jahtami in zemljišči. Tako vlada razmišlja o obdavčitvi dobička pri prodaji zemljišč ter o dodatni obdavčitvi nezazidanih stavbnih zemljišč, o davku na vodna plovila in luksuzne avtomobile ter višjih dajatvah ob registraciji zmogljivejših avtomobilov. Spremenile naj bi se dohodninske lestvice oziroma uvedli naj bi dodatni razred, v katerem naj bi vlada od 45 do 50 odstotkov obdavčila tiste, ki zaslužijo od 70 do 100 tisoč evrov bruto letno; takšnih posameznikov naj bi bilo v Sloveniji 11 tisoč. Poleg tega so napovedali dodatno obdavčitev kapitalskih dobičkov, vladnim ukrepom naj ne bi ušli niti tisti, ki ži-
vijo v davčnih oazah, slišali pa smo že tudi napovedi o ustanovitvi specializirane skupine za davčni nadzor. S 1. januarjem 2013 bi lahko
uvedli še davek na finančne transakcije, stopnja davka od dividend, kapitalskih dobičkov in obresti pa bi se zvišala z 20 na 25 odstotkov.
Stavkali bodo tudi na Celjskem
Kot je znano, sindikati javnega sektorja še vedno za 18. april napovedujejo stavko, kot je v Sloveniji še ni bilo.
Za sodelovanje v stavki se je po podatkih Območne organizacije ZSSS Savinjska oziroma sekretarja Vojka Korošca odločila tudi večina sindikatov na Celjskem. »Ne gre, da bi zategovali pas samo pri malih ljudeh. Nekateri predvideni ukrepi bodo prizadeli vse. Če bodo z ostalimi ukrepi uspeli v javnem sektorju, se bodo zagotovo prenesli v realni sektor,« opozarja Korošec.
Vlada sicer zagotavlja, da se je še pripravljena pogajati. Najteže bo očitno zbližati stališča pri nižanju plač in regresa, o čemer se sindikati niso pripravljeni pogajati. Ob tem se slišijo opozorila, da se v okviru pogajanj preveč osredo-točajo na javni sektor, premalo pa na generator slovenskega gospodarstva, torej na tisti del, ki se bori na evropskem in svetovnem trgu in slovensko gospodarstvo vsaj poskuša držati nad vodo.	US
V prihodnjih dneh bo pomemben tudi sprejem zlatega fiskalnega pravila, ki med drugim omogoča bolj restriktivno presojo referendumskih pobud. Poenostavljeno to pomeni, da sindikat, kljub temu, da je že slišati tudi tovrstne grožnje, glede varčevalnih ukrepov ne bo mogel zbirati podpisov za razpis referenduma.
»Predlagani ukrepi so potrebni, da bomo preživeli letošnje leto,« je poudaril Janša, minister za finance Janez Šušteršič pa dodal, da so predlogi nastali na pobudo sindikatov, češ da velja splošno prepričanje, da vsi ne prispevajo toliko, kot bi bilo prav. Finančni učinki teh ukrepov so ovrednoteni približno na 100 milijonov evrov.
Po predlogu vlade naj bi verske skupnosti prejele do 20, politične stranke pa do 50 odstotkov manj denarja. Varčevati bodo morali tudi poslanci in predsednik države.
Sicer je vlada v četrtek že sprejela rebalans proračuna, v katerem načrtuje bistveno nižjo porabo. Kot je poudaril Šušteršič, je lahko največ devet milijard evrov proračunskih izdatkov. V primerjavi z lanskim letom je to približno 800 milijonov evrov manj. Od tega naj bi četrtino prihrankov našli z linearnim znižanjem plač zaposlenim v javnem sektorju in hkrati s tretjim korakom odprave plačnih nesorazmerij. Četrti korak odprave plačnih nesorazmerij vlada obljublja prihodnje leto. Predlog rebalansa letošnjega proračuna upošteva sredin pogajalski predlog vlade. Predvideva, da se masa za plače z julijskim izplačilom zniža za 10 odstotkov, hkrati pa se izplača tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij, kar pomeni za okoli osem odstotkov manj za plače javnih uslužbencev.
US
Strah med Gorenjčani
Vsake toliko časa izbruhnejo novice o tem, da bo velenjsko Gorenje odpuščalo oziroma selilo proizvodnjo v druge države. Povod za razburjenje v minulem tednu je bila izjava srbskega ministra za gospodarstvo Nebojše Cirica, da bo Gorenje v Va-ljevu povečalo sedanjo proizvodnjo in tako naj bi imeli v Srbiji edino evropsko tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov.
Že 5. marca je Gorenje Seveda pa je zaradi vseh teh objavilo odločitev, da bo do načrtov med zaposlenimi v Ve-
se selijo, in da to ne sme povzročiti nadaljnje izgube delovnih mest v Gorenju. Uprava in nadzorni svet, ki sicer še nista sprejela novih odločitev glede različnih možnosti selitev proizvodnih programov, sta takšno priporočilo menda sprejela in razumela oziroma, kot je potrdil tudi Zeba, vse kaže, da bo iz Velenja morda preseljen del proizvodnje, vendar bodo delavce zaposlili v novih programih.
septembra preselilo proizvodnjo štedilnikov iz tovarne na Finskem v tovarno na Češkem. Zdaj v Skupini Gorenje preučujejo učinke selitve proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev na Švedskem in v Sloveniji, hladilno-zamrzovalnih aparatov v Sloveniji in Srbiji ter možnosti uvedbe novih programov na različnih lokacijah. Slišali smo tudi uradno različico, da Gorenje v skladu s strateškim načrtom do leta 2015 nadaljuje »optimiranje proizvodnih lokacij« in s tem povečuje svojo mednarodno konkurenčnost v panogi gospodinjskih aparatov ter krepi dobičkonosnost poslovanja.
lenju zavladal precejšen strah. Sicer so že slišali zagotovila, da bo Gorenje za vsakega odvečnega delavca poskušalo najti delo v novem proizvodnem programu. Vseeno so minuli teden predstavniki delavcev večkrat glasno opozorili, da ne bodo dovolili odpuščanja. V zadnjih letih je delo v Gorenju izgubilo dva tisoč ljudi, je omenil sindikalist Žan Zeba, zato so sindikalisti zahtevali, da je pri odločanju o optimira-nju proizvodnih lokacij treba upoštevati, da je vsaka nadaljnja selitev proizvodnje iz Velenja sprejemljiva samo, če bodo hkrati zagotovljeni delo in programi, ki bodo enakovredno nadomestili izdelke, ki
O tem, da je Gorenje kot velik delodajalec velikokrat na udaru različnih govoric, pričata tudi zadnji »novici«: menda naj bi uprava sedež Gorenja prenesla na Dunaj, za mesto člana uprava, pristojnega za finance, pa naj bi se potegoval nekdanji Gorenjčan in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.
Poziv
delodajalcem za štipendijsko shemo
Razvojna agencija Savinjske regije je na svoji spletni strani objavila poziv delodajalcem z območja Savinjske regije za oddajo potreb po štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2012/13.
Razpis je odprt do 20. julija, v razvojni agenciji pa bodo prispele vloge odpirali 1. avgusta. Glede na zbrane potrebe delodajalcev bo nato v septembru sledil razpis za dijake in študente. Kot ocenjujejo v razvojni agenciji, je regijska štipendijska shema ena redkih učinkovitih oblik spodbujanja razvoja dobrih podjetij v Savinjski regiji, hkrati pa tudi velika pomoč mladim na začetku njihove karierne poti. Še posebej so zadovoljni, ker jim je za prihajajoče šolsko oziroma študijsko leto za sofinanciranje polovičnega deleža delodajalcev uspelo pridobiti kar 16 občin. Lani se je v regijsko štipendijsko shemo vključilo 34 delodajalcev, sklenjenih pa je bilo 84 novih štipendijskih pogodb. V Savinjski regiji je zdaj skupaj 136 štipendistov, od tega kadrovske štipendije po tej shemi prejema 45 dijakov in 91 študentov.	IS
Državne blagajne evropskih držav vse bolj prazne
Minuli teden ni postregel ravno s spodbudnimi novicami na svetovnih kapitalskih trgih. Na trgu se je to odrazilo v unovčevanju donosov vlagateljev. To je povsem pričakovano, saj je borzna evforija, gnana s tiskanjem denarja, evropske indekse v prvih treh mesecih letos dvignila zelo različno.
Nemški indeks Dax je porasel za 17,7 odstotka, francoski CAC za 8,3, britanski FTSE pa le za 1,5 odstotka. Nemško borzo je dvignila avtomobilska industrija. Na osnovi odličnih poslovnih rezultatov in zanemarjenega ohlajanja Kitajske sta BMW in Daimler poletela za 28 odstotkov. Ukrepi Evropske centralne banke (ECB) so Commerzbank dvignili za 41 odstotkov. V Parizu so za 39 in 43 odstotkov višje cene delnic komunalne družbe Veolia in Renoulta.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 2.4. IH 5.4.2012
Oznaka|	Ime	lEnotni tečaji I Promet v tEURI			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	95,10	119,53		5,67
CETG	Cetis	16,01	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	5,51	79,39		■6,59
PILR	Pivovarna Laško	9,20	9,49		8,24
JTKG	Juteks	26,05	0,10		4,20
ETGG	Etol	139,00	10,70		0,00
V upravi so pojasnili, da v Gorenju nenehno iščejo rešitve, ki bodo zagotovile dolgoročno trdnost skupine kot celote, seveda pa želijo ohraniti tudi čim več delovnih mest. Vsako morebitno selitev preučujejo po štirih merilih: ekonomskem, socialnem, tehničnem in komercialnem, zato je trenutno, tako pravi uprava, o konkretnih odločitvah še prezgodaj govoriti.
US
Evropske države se večinoma soočajo z vse večjim javno finančnim primanjkljajem, saj se zaradi likvidnostnega krča in manjše gospodarske aktivnosti steka vse manj denarja v državne blagajne. Iz Španije so v skladu s tem sporočili, da bodo skušali letos zapraviti 27 milijard evrov manj. Španska vlada je kljub splošni stavki predstavila program varčevalnih ukrepov, ki predvideva 17 milijard evrov v javni porabi in deset milijard evrov višanja davkov. Finančni minister Cristobal Montoro je dejal, da je to najbolj varčen predlog proračuna, odkar je Španija leta 1977 postala demokratična monarhija. Varčevalni ukrepi vključujejo zamrznitev plač javnih uslužbencev in višje davke za velika podjetja. Ministrstva naj bi tako letos porabo znižala za kar 17 odstotkov.
INDEKSI MED 2.4. IH 5.4^ 2012
Indeks
Zadnji tečaj
SBI20
593,47
1,08
V tem tednu bo pomembno zasedanje ECB, ki ga bo vodil Mario Draghi. Na tem zasedanju ni pričakovati sprememb obrestnih mer, ampak si bo centralna banka vzela čas za oceno, kako so se na trgih prijeli njihovi neobrestni ukrepi, zlasti obe dražbi triletnih poceni posojil za evrske banke. Spomnimo, da je bila prva dražba decembra lani, pri kateri so evrske banke pridobile za 489 milijard evrov triletnih posojil po enoodstotni obrestni meri, na drugi dražbi konec februarja pa so najele za 529,5 milijarde evrov triletnih posojil z enako obrestno mero.
Brezposelnost v Evropi skoraj 11-odstotna
Eden pomembnejših podatkov, ki je skrb zbujajoč, je brezposelnost v Evropi. Medtem ko se je v ZDA brezposelnost od lanskega do letošnjega februarja znižala z devet na 8,3 odstotka, je na evrskem območju močno zrasla in zdaj že lovi novo neslavno mejo pri 11 odstotkih. Februarja 2011 je bilo na evrskem območju brezposelnih 15,75 milijona ljudi, februarja 2012 pa se je število povzpelo na 17,13 milijona. Tako se je po podatkih Eurostata število brezposelnih v evr-skih državah povečalo za 1,38 milijona, stopnja evrske brezposelnosti pa se je februarja letos povzpela na 10,8 odstotka. Po enakih podatkih se je stopnja brezposelnosti v Sloveniji februarja letos dvignila na 8,7 odstotka, medtem ko je bila v istem obdobju lani 8,1-odstotna.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d.
Blagoslov ognja in prižiganje lesnih gob na Polzeli (Foto: Tone Tavčar) Velikonočna procesija v Celju. (Foto: SHERPA)
Velikonočni
■ ■v HHV	VH ■■
obicaji se zivijo
Ko zacveti dren in zadišijo potice
CELJE, POLZELA, ŽALEC - Po mnogih župnijah v okviru velikonočnih praznikov obstaja sobotni jutranji blagoslov ognja in ob njem prižiganje lesnih gob, ki jih verniki z veseljem ponesejo po domovih. Gospodinje pa pripravijo velikonočne jedi, ki jih v sobotnem dopoldnevu in popoldnevu odnesejo k »žegnu«.
V preteklosti, ko je bilo še veliko štedilnikov na trda goriva, so z lesnimi gobami prižgali v štedilnikih ogenj, na katerem so skuhali jedila, ki so jih popoldne odnesli k blagoslovu. Danes, ko teh štedilnikov ni veliko, jih nosijo od hiše do hiše, zato da pokadijo stanovanje in okolico ter s tem voščijo srečo in blagoslov za praznike. »Zgodaj zjutraj nastane prijetno druženje, ko se krajani srečajo in izmenjajo kakšno besedo,« pove polzelski žu-
pnik Jože Kovačec, ki mu
je v zadovoljstvo, da je kljub opuščanju nekaterih pobožnosti, ki so bile svete našim prednikom, jutranji obred blagoslovljenja ognja in prižiganja gob še vedno lepo obiskan.
Za razliko od mladih fantov, ki z gobami hodijo po vasi in z njimi blagoslovijo hiše, dekleta pripravijo »pir-he« in vse ostale velikonočne dobrote, ki jih potem duhovniki blagoslovijo pri »žegnu«. V Drešinji vasi Turistično dru-
štvo Petrovče v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Drešinja vas že nekaj let pripravlja razstavo velikonočnih jedi Ko zacveti dren in zadišijo potice. 35 razstavljavcev s širšega Celjskega je letos že 8. leto zapored predstavljalo velikonočno kulinariko in običaje prednikov. Ob butari velikanki so si lahko obiskovalci ogledali še potice, drevesne gobe, postne jedi in tradicionalni slovenski »žegen«.
ŠO
Blagoslov na prostem
(Foto: GrupA)
CELJE, ŽALEC - Ne le kot je v navadi na podeželju, tudi v Celju so za farane Župnije sv. Duha pripravili sobotni blagoslov velikonočnih jedi na prostem, in sicer pri kapelici ob vznožju Golovca.
Del krajanov, točneje skoraj vsi iz zaselka Zahom pri Pon-gracu v žalski občini, se je na velikonočno soboto zbral pri družini Poteko, kjer že dolga
leta pripravljajo slovesen blagoslov velikonočnih jedi. Tudi letos se je nabralo veliko lično okrašenih košar, v katerih so se skrivale različne dobrote, med
obveznimi pa so bili šunka, jajca, kruh, hren in potica. Jedila je blagoslovil griški župnik Jože Planinc, pri pripravi pa je pomagala tudi skupina študentk fakultete za socialno delo, ki so tako spoznavale oblike medgeneracijskega druženja.	IS, US
(Foto: US)
Ne le jajca, tudi velika kokoš
VOJNIK - Kanček šaljivosti k tradicionalnemu blagoslovu velikonočnih jedi znajo dodati na Frankolovem, kjer so že pred leti začeli izdelovati pisanko velikanko.
Ogromnemu jajcu se je letos pridružila še velika kokoš, ki je to pisanico iz stiropora z aktualnimi poslikavami - v počastitev letošnjega Slomškovega leta jo krasita podobi Slomška in njegove domačije iz Sloma pri Ponikvi - na posebnem vozičku popeljala do farne cerkve. »Ideja je zrasla v našem gasilskem društvu in zdaj sodeluje že približno 15 ljudi,« je povedala Marija Železnik.
IS, foto: JURE VOVK
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Pred jutrišnjim praznikom Mestne občine Celje smo se odpravili v Škofjo vas. Z reportažami posameznih delov mest in vasi bomo pospremili v tem letu tudi vse ostale praznike 33 občin, ki jih v Novem tedniku »pokrivamo« celo leto.	Uredništvo
Škofja vas vzbuja različne asociacije - nekomu je sinonim za tamkajšnji konjeniški klub ali izjemno aktivno kinološko društvo z lepo urejenim vadbenim poligonom, drugemu se naježijo lasje zaradi državne ceste, ki vodi od Celja preko Šmarjete in Škofje vasi do Vojnika in proti Slovenskim Konjicam. Brez pločnika in kolesarske steze ogroža domače šolarje, leva zavijanja nanjo z lokalnih dovozov pa so prava loterija za še tako izkušenega voznika. »Da ne izgubljamo besed zaradi avtobusnega postajališča pri gostišču Medved,« so nam ob petkovem obisku razlagali domačini.
Življenje je aktivno staranje
Če na prvi pogled ni dogodka na območju Škofje vasi, kjer ne bi bilo zraven domačih gasilcev, ga zagotovo tudi ni, ki bi minil povsem brez dejavnih upokojencev.
Anton Leban, ki vodi društvo upokojencev z več kot 500 člani, pravi, da jih je nekaj celo iz sosednje vojniške občine. »Pri nas gre za organiziranje družabnega življenja, aktivno preživljanje časa oziroma staranje, na drugi strani pa je humanitarna prostovoljna dejavnost,« pravi in dodaja, da so s programi aktivnega staranja gotovo eno najaktivnejših društev na območju mestne občine. Z različnimi izobraževanji, plesnimi tečaji, tečaji nordijske hoje, računalniške pismenosti ter delavnicami dopolnjujejo že uveljavljene enodnevne avtobusne izlete, družabna srečanja, piknike, skupinska letovanja _ »Lani smo bili na tridnevnem izletu v Beogradu, obiskali smo operno predstavo v Mariboru, sodelujemo na festivalu za tretje življenjsko obdobje,« našteva in ne pozabi omeniti športne aktivnosti upokojencev. Na 16 različnih tekmovanjih v okviru celjske območne in pokrajinske zveze so bili lani; odlične rezultate dosegajo v kegljanju, ruskem kegljanju in ribištvu, tu pa je še vrsta panog, kjer ni potrebna velika fizična aktivnost. »Letno
imamo tudi po 24 planinskih pohodov s povprečno udeležbo od 20 do 40 ljudi, naši seniorji pa še posebej pripravijo do deset lažjih pohodov. Vsak četrtek je nordijska hoja ob Šmartinskem jezeru,« spet našteva in skoraj pozabi na večjo skupino, ki se ob ročnih delih tedensko druži, tako kot se sestaja tudi medgeneracijska skupina.
»S KS dobro sodelujemo, skupaj pripravljamo srečanja krajanov nad 80 let, med-društveno tekmovanje, obiščemo starejše nad 90 let ob rojstnem dnevu, pomagamo v čistilni akcij.« Upokojenci v Škofji vasi so že četrto leto vključeni tudi v projekt Starejši starejšim za višjo kakovost življenja doma in lani so opravili kar 500 obiskov pri starejših od 69 let, ob novem letu obdarili 150 ljudi, zdaj pa bodo junija obiskali starejše od 80 let. »Imamo skupino 35 prostovoljcev, od tega jih 15 dela v tem projektu. To ožje jedro, naša gonilna sila, prav vse opravi prostovoljno in povsem brezplačno, zbiramo pa še prispevke, da imamo za nakup simboličnih daril.« Je sicer naporno, priznava, a po drugi strani jih prav to drži pokonci. »Na terenu se vidi marsikaj _ kdaj skušamo pomagati sami, sicer pa se obrnemo na pristojne ustanove.«
IS
Mestna občina Celje praznuje 11. aprila
Mestna občina praznuje v spomin na 11. april 1451, ko je Celje dobilo mestne pravice.
Osrednja slovesnost bo jutri, v sredo, ob 19.30 v Narodnem domu, že pol ure prej pa bodo v počastitev praznika s Trga celjskih knezov dvignili toplozračni balon. Osrednja slovesnost je priložnost za pogled v preteklost in prihodnost, zlasti pa mine v duhu zahvale za opravljeno delo vsem dobitnikom najvišjih občinskih priznanj. Praznične prireditve se bodo v Celju vrstile še vse do 22. aprila, podroben program pa je objavljen v Mestnem časopisu, ki so ga prejšnji teden prejeli v vseh 19.941 celjskih gospodinjstvih.
Branko Verdev: »Tukaj je predvideno krožišče, na katerem se bo zaledna cesta priključila na glavno. Zdaj ga je treba umestiti v prostor in pripraviti vso dokumentacijo, da država spet ne bo imela izgovora, zakaj ne more zgraditi pločnika.«
Z olimpijsko medaljo, a brez trgovine
Škofja vas je primestna krajevna skupnost, a večja od veliko občin v Sloveniji - Ne le pločnik Šmarjeta-Škofja vas, velika želja ljudi je tudi ureditev krajevnih cest
To postajališče je menda edino v državi, kjer avtobus ustavlja kar na vozišču državne ceste. Ta je v preteklih letih, zlasti na ovinkastem odseku pred mostom čez Hudinjo, že terjala življenja in ljudje, ki jo gledajo vsak dan, opozarjajo, da je posebej hudo, ko je zaradi del ali
kakšne nesreče zaprta avtocesta med Celjem in Slovenskimi Konjicami. »Takrat je praktično ves čas strnjena kolona vozil,« pravi Ivica Kos. A tudi če je tako hudo že na glavni, državni cesti, se krajani vseeno ne morejo sprijazniti, da jim dobesedno razpadajo še krajevne ceste. »Tiste, ki smo jih v 70. in 80. letih uredili in asfaltirali s samoprispevkom, zdaj pa se zaradi pomanjkanja denarja za vzdrževanje spet spreminjajo v makadamske,« pojasnjuje predsednica Sveta KS Škofja vas Metka Hojnik Verdev.
Pridih vasi in mesta
Brez gasilcev seveda ne gre nikjer - gasilke so se nazadnje odlično odrezale celo na olimpijadi in iz češke Ostrave pred tremi leti domov prinesle bronasto medaljo! Sicer pa se v teh krajih zelo prepletata mestni in podeželski način življenja. Veliko obrtnikov in podjetnikov imajo, pa tovarno Etol, od katere bi zlasti društva pričakovala kanček več naklonjenosti in podpore pri delovanju. »In čeprav je bilo še pred leti tu pet ali šest manjših trgovin, nimamo zdaj niti ene. Tudi po najosnovnejša živila se moramo voziti v trgovske centre v Vojnik ali Celje,« vabijo medse kakšnega zainteresiranega trgovca.
V KS se dogovarjajo z mestno občino vsaj za zagotavljanje najbolj osnovnih dobrin krajanom. »To pa so, seveda, komunalne. Kanalizacija in plinifikacija sta bili urejeni že v preteklosti, zdaj imamo velike težave s cestami. In prav zaradi tega imamo letos v načrtu vzdrževanje neasfaltiranih cest, pa asfaltiranje ceste za Etolom in sanacijo ceste Škofja vas-Zadobrova, ki vodi naprej proti Ljubečni.« Ta še vedno čuti »posledice« prekopavanj izpred let, ko so gradili kanalizacijsko in plinovodno omrežje. Kljub temu, da je bila letos mila zima, je bilo slišati precej pritožb na račun pluženja snega. »Ceste v državni lasti pridejo med zadnjimi na vrsto. Podobno je tudi z javnimi potmi, za katere ima kon-cesionarja izbranega mestna občina,« pravi Metka Hojnik Verdev in pojasnjuje, da ta
Z malo več kot 2.200 prebivalci, ki živijo v naseljih Šmarjeta, Škofja vas, Prekorje, Runtole in Zadobrova, je to zelo velika krajevna skupnost. »Precej občin ni tako velikih,« pravi Metka Hoj-nik Verdev in dodaja, da je za krajevno skupnost značilno bogato društveno življenje.
ceste čisti po prioritetah. Le redko, če sploh kdaj se zgodi, da bi se ljudje lahko zjutraj odpeljali v službo po očiščenih cestah. Na Prekor-ju pa so se letos jezili, ker so jim ceste sicer splužili, a sneg odrinili pred vhodna vrata posameznih hiš.
Pločnik z brado
»Prav tako kot se vleče ureditev avtobusnega postajališča pri gostišču Medved, je že več kot 20 let star tudi naš problem s pločnikom med Šmarjeto in Škofjo vasjo,« pravi prej dolgoletni predsednik KS in v zadnjem mandatu mestni svetnik Branko Verdev. »Ko je bil v državi na voljo denar, se je zataknilo pri projektu ali lastništvu zemljišč, ko se pri nas to uredi, pa v državni blagajni ni več denarja.« Kot se je nazadnje pokazalo, je pri izgradnji pločnika velik problem tudi nujno potrebna zaledna cesta. »Krajani imajo različne interese. Ne da bi bili skregani, bolj gre zato, da nekateri želijo pretirano ceno za svoje zemljišče, drugi imajo zdaj neposredne uvoze na glavno cesto, ki bi jih z izgradnjo zaledne izgubili _ Toda pločnik ali kolesarska steza sta nuja, ne želja,« opozarja Metka Hojnik Verdev in dodaja, da je v kraju tudi veliko otrok, ki se jih starši bojijo same
Ivica Kos: »Kulturno društvo bratov Dobrotinškov je staro 66 let. Zelo, zelo aktivno je bilo takoj po 2. svetovni vojni in vse do začetka 70. let. Tudi po dve igri letno smo postavili na oder. Potem nas je nekaj članov po skoraj 30-letnem premoru društvo znova oživilo. Začeli smo s čistilno akcijo in obnovo kulturnega doma, ki smo ga od Nepremičnin Celje dobili v upravljanje. V zadnjih 13 letih smo res veliko naredili, imamo nova okna, hrastova vrata v dvorano, nove stole, obnovljena je električna napeljava, nove so sanitarije. Prva leta smo pripravili nekaj proslav, zdaj pa so za nami tudi že tri igre. Sicer pa svoje delo usmerjamo v ohranjanje naše dediščine ter oživljanje običajev in šeg, ki jih danes marsikdo sploh ne pozna več. Le kakšnega člana več bi si želeli, zlasti mladih, saj se včasih šalimo, da smo sekcija društva upokojencev.«
pustiti na cesto. Le šolarji iz Zadobrove, ki obiskujejo OŠ Ljubečna, imajo šolski prevoz. »Naši otroci obiskujejo tudi osnovni šoli na Hudinji in v Vojniku, kamor se vozijo z javnim prevozom.«
»Letos je dogovorjeno, da se pripravi projekt za izgradnjo avtobusnega postajališča. In čeprav denarja ni, smo v občinski proračun uvrstili vsaj načelno zavezo, da se ne pozabi na gradnjo pločnika,« pravi Branko Ver-dev in opozarja, da je zdaj problem umestitve krožišča v Šmarjeti, kjer se bo priključila zaledna cesta.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
OB ROBU
Aufbiks
BRANKO STAMEJČIČ
Z 11. aprilom dobiva Celje novo društvo - kulturno društvo Celje ob Savinji/Kulturverein Cilli am der Sann, so ga poimenovali ustanovitelji in z razkošnim vabilom pozvali na otvoritveno slovesnost, ki bo jutri, v sredo v Celjskem domu. Ustanavlja ga kot tretje v Sloveniji (za kočevskim in mariborskim), nemško govoreča etnična skupina v Sloveniji.
y vsesplošno evropskem in s tem tudi slovenskem multikulturnem vzorcu bi se dejanja ustanoviteljev veselil, a ker se bo zgodilo prav na 11. april, uro in pol pred uradno slovesnostjo ob občinskem prazniku, iz glave nekako ne morem iztisniti pomislekov. Saj ne da sem nostalgik ali zgodovinski fanatik in tudi mastodont, ki bi pomnil nemško-slovenske spore na prelomu predprejšnjega stoletja, ki so se najpogosteje končali s tistim slavnim »aufbiks, pa čreve na plot«, nisem. Pomisleki pa ostajajo. 11. april ni namreč le praznik, ki ga Celjani slavimo v spomin na dan, ko je Herman Celjski blagovolil kraju pod svojim gradom podeliti mestne pravice. 11. april je bil, leta 1941, tudi dan, ko je v mesto vkorakala nemška soldateska. In izpolnila še enega od Hitlerjevih ukazov - »Naredite mi to deželo spet nemško.«
Verjamem, da takšna razmišljanja ustanovnim članom niso padla niti na skrajni konec uma. Toda ustanovni zbor novega društva je simbolno dejanje. S simboli pa ni šale. Tudi, če za dvojnost celjskega 11. aprila ustanovitelji niso vedeli, ne.
Z vodohranom proti suši
ŠMARJE PRI JELŠAH - Končana je gradnja vodohrana Šentjanž. Gre za pomembno naložbo, ki bo zagotavljala rezervno pitno vodo ne le za šmarsko občino, temveč po potrebi tudi za okoliške kraje.
Vodohran, velik 750 kubičnih metrov, so zgradili ob že obstoječem manjšem vodohranu. Skupaj lahko v obeh odslej hranijo tisoč kubičnih metrov vode. Župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš poudarja, da je naložba v teh sušnih mesecih še kako dobrodošla. Na območju naselja Šmarje pri Jelšah in bližnjih krajev bi se namreč brez vodohrana v teh tednih spopadali s pomanjkanjem vode, saj v črpališčih Loka in Tinsko vode praktično ni več. Prav tako bi, če ne bi zgradili novega vodohrana, težave z zagotavljanjem pitne vode lahko nastale ob morebitnih okvarah na obstoječih črpališčih.
Čakš občane kljub novemu vodohranu, ki zaenkrat sicer zagotavlja dovolj vode, opozarja na skrajno varčevanje s pitno vodo, saj so globinski izviri tudi na območju šmarske občine močno izsušeni. Tako je na območju celotne upravne enote Šmarje pri Jelšah že od sredine marca prepovedano pranje avtomobilov, zalivanje vrtov in polivanje cestišč.
Gradnja vodohrana Šentjanž nad cerkvijo sv. Janeza v Orehovcu je stala 300 tisoč evrov. Občina je skoraj 180 tisočakov prejela od države, preostanek je zagotovila iz svojega proračuna.
AD
Priznanja in pohvale za najboljše prostovoljce
ŠENTJUR - Na razpis Mladinskega centra je prišlo kar 24 predlogov imen, ki so se v preteklem letu izkazali kot prostovoljci. Na slavnostni podelitvi sta podžupan Robert Polnar in predsednica komisije Albina Karmuzel podelila priznanja štirim najbolj prizadevnim. Pohvalo pa so si zaslužili vsi.
V kategoriji najmlajših je priznanje prejela Anja Lavbič, ki je vodila mladinsko folklorno skupino Lintvar in otroško folkloro na osnovni šoli Dramlje. Ob tem je še gasilka in aktivna v društvu prijateljev mladine. Na osnovni šoli Glazija pa enkrat tedensko pomaga otrokom, ki so mentalno in motorično prikrajšani. V kategoriji do 30. leta sta priznanje dobila Tjaša Bosio in Urban Petelin. Tjaša, sicer absolventka Fakultete za strojništvo v Mariboru, se je izkazala kot odgovorna in samoiniciativna organizatorka številnih javnih prireditev mladinskega centra in izvrstna mentorica mladim. Urban, absolvent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, pa je bil lani nepogrešljiv pri vseh projektih mladinskega društva Grobelno. V kategoriji nad 30 let pa je priznanje za prostovoljno delo z mladimi prejela Tanja Gobec. Pod okriljem zavoda Etno-Eko namreč že leta skrbi, da znanje in zanimanje za narodno blago in kulturno dediščino med mladimi ne izgine.
StO
Na prireditvi, ki je potekala v okviru nacionalnega projekta Aktiven državljan.si, so razglasili tudi izbrane predloge mladih, ki so sodelovali na nacionalnem natečaju Mladi lokalni aktivisti. Na strokovno ekskurzijo v Bruselj bodo zaradi dobrih idej tako odšli Ana Marina Palčnik, Janja Sivec, Tadej Zupanc in Sanja Selič.
Na okrogli mizi so sodelovali (z leve) predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter, predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Velenje Branko Meh, župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktorica Centra za socialno delo Velenje Zlatka Srdoč Majer.
Zaenkrat še brez rešitev
Teš je za Šoštanj premalo, ampak rešitev še ni - Kljub dobri statistiki žalostne zgodbe
ŠOŠTANJ - Socialni demokrati občinske organizacije Šoštanj so pripravili okroglo mizo Kam Šoštanj. Natančnega odgovora sodelujoči in tudi poslušalci okrogle mize niso dali. Vsi pa so se strinjali, da bodo v občini morali poiskati še kakšno drugo možnost za razvoj in ne samo termoelektrarno.
Termoelektrarna je danes v Šoštanju najpomembnejša gospodarska družba, ki zaposluje kar 500 občanov Šoštanja. Sicer je vseh zaposlenih v občini dobrih 1.100. V preostalih 104 gospodarskih družbah je tako zaposlenih le še 600 občanov. Kot je na okrogli mizi pojasnila predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer, ta podatek Šoštanj postavi ob bok Občini Ljubno, pri čemer gre Ljubnemu celo bolje, saj imajo tam 600 zaposlenih v 32 gospodarskih družbah. Še slabša je slika pri samostojnih podjetnikih v Šoštanju. Konec leta 2010 (za lani namreč še ni podatkov) je bilo evidentiranih 251 samostojnih podjetnikov, ki so zaposlovali 249 ljudi. To pomeni, da dva samostojna podjetnika niti sama nista zaposlena v lastnem podjetju.
Imeli bi gazele
Tinauerjeva je ob teh podatkih dejala, da je v Šoštanju ključna težava, da se ne znajo »odlepiti« od Teša in bloka 6. Ključno vprašanje je tako, kam Šoštanj po bloku 6. Tinauerjeva je ob tem spomnila na okroglo mizo izpred nekaj let, ko bloka 6 še sploh ni bilo: »Že takrat sem vprašala, kaj bo po bloku 6. Odgovorili so mi, da bo po bloku 6 blok 7. To je skrajno neresno. To ni
edina perspektiva in mi ne moremo na tem graditi. Ker to je utopija, to pomeni, da bomo še naprej spali. Nehajmo se pogovarjati o bloku 6. Saj ga že imamo. Ali poroštvo bo ali ga ne bo, blok 6 bo stal. Vprašanje, kako se bo pokrilo tistih 400 milijonov evrov pri 1,3 milijarde evrov vrednem projektu, pa ni resno.« Po njenem mnenju je odgovor prihodnosti Šoštanja v podjetniškem zagonu. Šoštanj potrebuje gazele, visoko tehnološka podjetja.
»Od bloka 6 zaenkrat nimamo nič!«
V razpravi je ena od poslušalk Vilma Fece, sicer predsednica KS Šoštanj, dejala, da je res, da je Teš glavni delodajalec v občini in da skupaj z Gorenjem zaposlujeta tisoč občanov Šoštanja. Dodala pa je, da je to dandanes sreča, saj bi brez velikih gospodarskih družb v Šoštanju bolj malo delali. Kljub temu bo tudi po njenem mnenju treba najti neko alternativo velikim gospodarskim družbam, saj bo blok 6 enkrat zgrajen. Predlagala je večji zagon malih in mikro podjetij, morda simbolične najemnine za obrtnike, čeprav je ob tem opozorila na velike težave občine pri lastništvu lokalov v Šoštanju, nekaj je še tudi nerešenih denacionalizacij.
V Šoštanju je trenutno brezposelnost 12-odstotna, kar je pod državnim povprečjem in tudi pod povprečjem velenjske območne službe. Direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter je pojasnil, da se brezposelnost kljub vsemu z gradnjo bloka 6 bistveno ne bo popravila: »Alstom bo zaposloval samo tehnični kader, ki ga potrebujejo za vodenje projektov. Vse ostalo bodo delali podizvajalci, izvajalci. Tu imajo možnost tako lokalna, slovenska podjetja kot tuja podjetja. Pričakujemo, da neko povpraševanje po teh delih bo, ampak ga ne bo ne veliko.« Alstom pripravlja v petek dan odprtih vrat za slovenske delodajalce.
Direktorica Centra za socialno delo Velenje Zlatka Srdoč Majer je pojasnila, da v Šoštanju opažajo največje stiske pri starejših, ki živijo sami in z nizko pokojnino ne morejo pokriti vseh osnovnih življenjskih potreb. Druga kategorija ogroženih so mladi, ki še nikoli niso bili zaposleni. Sicer so iz Šoštanja decembra lani dobili v reševanje 3.000 vlog po novi zakonodaji, ki jih bodo rešili do konca maja. Tudi župan Darko Menih je pojasnil, da občina vedno več denarja porabi za socialo, čeravno je povprečna plača v Šoštanju še vedno dobra in je višja tudi kot v Velenju. Da je stiska res huda, je v razpravi dejala tudi predsednica KS Šoštanj Vilma Fece, ki je povedala, da so v KS dobili prošnjo prebivalke, če lahko KS plača njen račun za odvoz smeti, ki znaša 12 evrov. Ta mesec je to zanjo prevelik strošek.
Za zdaj le veliki problemi
Vilma Fece je še opozorila, da Šoštanjčani vendarle upajo, da bodo od gradnje bloka 6 kaj imeli in da bo kaj ostalo v občini: »Premalo smo aktivni. Občina, podjetja in prebivalci bi se morali srečati z izvajalcem in nanj vršiti pritisk. Občani namreč že danes nimamo kje parkirati, še čez cesto ne moremo več normalno peljati. Mogoče nas celo malo podcenjujejo, ker se naš glas premalo sliši.« Tako je predlagala, da bi pripravili še eno okroglo mizo na temo varnosti, ker so v Šoštanju na to premalo pripravljeni. Čeprav je šoštanjski župan Darko Menih v svoji razpravi potarnal, da išče Alstom namestitve za delavce tudi drugod, ne le v Šoštanju, Vilme Fece to ne skrbi: »Bom pa zelo žalostna, ko se bo pojavil še en gostinec, ki bo ponudil storitve dovoza hrane iz Ljubljane v elektrarno. Potem pa mora slediti nepokorščina. Ker nekaj se nam mora povrniti za vse, kar zdaj prenašamo. Ta trenutek Šoštanjčani od bloka 6 nimamo nič, razen veliko veliko problemov.«
Ostrejše ukrepe proti Alstomu je omenjal tudi Menih, med drugim tudi racije, saj Alstom ne želi občini razkriti, kje natančno bo posamezen delavec stanoval, torej z imenom in s priimkom.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Ne sme se pojesti seme za rast
Roman Podjetnica je zgodba ekonomistke Majde iz obdobja pričakovanega razpada nekdanje SFRJ in tik pred porajanjem novega, slovenske države in slovenskega gospodarstva.
Junakinja knjige si v vlogi računovodkinje večjega proizvodnega podjetja prizadeva opozarjati na slabosti gospodarjenja, vendar je namesto pohval in ukrepanja deležna zamer in odporov, medtem ko cesar še naprej ostaja nag. Majda kot zmoto omenja nekoč prevladujočo resnico, da bo oblast delavcev preko ideologije in politike in z družbeno lastnino, ki je od vseh in nikogar, s preseganjem norm in udar-ništva ter samoupravljanja organizirala najučinkovitejše gospodarjenje. In svojemu predpostavljenemu polaga na srce, da samo z boljše organiziranim delom ne bo mogel zagotavljati gospodarske rasti, če prodaja upada, posledično tudi proizvodnja, iz leta v leto pa je v obratih več zaposlenih. In mu svetuje, naj začne spreminjati stvari v proizvodnji, in sicer z vlaganjem v tehnološki razvoj in s ponudbo takšnih izdelkov, ki jih bo trg sprejel. Prepričana je namreč, da je pametno opozorilo glede slabosti znak, da se mora nekaj spremeniti. A se tako v tej kot v vrsti drugih namer zmoti. Njeno življenje se spremeni tudi zasebno, ko ugotovi, da jo soprog vara z mladostno prijateljico.
Ponosna se v ogorčenju odloči za ločitev, skrbi za šoloobvezna otroka in se ob tem poda na negotov teren: da odpoved v službi in sprejme izziv na novem delovnem mestu v vlogi pomočnice general-
nega direktorja, ki je položaj zasedel po politični liniji in ne po sposobnostih in znanju. Ženska pač ne more biti »generalni«, kajne? In medtem ko postavi na noge sposoben oddelek komerciale in skuša z njegovo pomočjo pritegniti v podjetje dovolj kapitala, ki bi ga potem vložili v tehnološko posodobitev in izdelavo konkurenčnih izdelkov, spet naleti na mino. »Generalni« jo v želji po ohranitvi svojega stolčka razkrinka sindikatom in zaposleni zahtevajo denar za višje plače in ne za nek oddaljen tehnološki razvoj in posodabljanje proizvodnje. Na ljudeh temelji napredek, poudarjajo, in ne na nekih novih strojih.
Prepričana, da se gospodarstvo, torej tudi podjetje, ki ga skuša pripeljati na zeleno vejo, ne sme nikoli znajti v položaju, da bo moralo za obstoj pojesti seme za rast, se odpove na videz še varni službi in se poda na pot podjetništva. In na koncu tudi uspe, ker z novimi sodelavci, lastnim tveganjem in ob nenehnem izobraževanju bistvo gospodarjenja preprosto živi brez političnih floskul. Nauči se, da je treba iz sto vloženih dinarjev iztržiti pač sto deset dinarjev prihodka _
BPT
O AVTORJU
Vinko Trinkaus je slovenski pisatelj, novinar in urednik, rojen 10. oktobra leta 1927 v Zasavju. Poleg tem iz NOB je prav zasavskemu rudarskemu okolju odmeril glavnino svojih literarnih del. Blizu mu je tudi socialna problematika. Med njegovimi romani so najbolj odmevni Črna dolina (1971), Brigade s hribov (1973) in Upanje (1993).
Neizčrpna energija kiparja in kipov
Vasko Cetkovic ob manjših skulpturah tokrat razstavlja tudi slike
V prostorih Turističnega društva Celje, v Kvartirni hiši na Gosposki ulici, je od petka na ogled razstava skulptur malih dimenzij akademskega kiparja Vasilija Cetkovica - Vaska.
Kipar, ki zadnja leta živi v Rogaški Slatini, je znan zlasti po svojih velikih skulpturah; ljudje jih videvamo po Zrečah, Celju, Slovenskih Konjicah _ Veličastne skulpture iz odkovkov zreškega Uniorja, skulpture, ki jih je Vasko Celju zapustil ob akciji Hortikultu-ra, konjiška Ženska na konju, celjska Alma Karlin in Josip Pelikan _ predstavljajo le nekaj umetnikovih del, ki ple-menitijo javne prostore. Manj znane pa so, vsaj širši javnosti, Vaskove manjše skulpture. Nekatere so prav drobne, druge nekoliko večje. In prav te, vlite v bron, razstavlja tokrat ta črnogorski kipar neizmerne energije in pozitivnih čustev. Razstavil je skulpture s pogosto erotičnimi vgradnjami in nadgradnjami, ki so prava paša za oči.
Ob seriji manjših skulptur, vlitih v bron, Cetkovic tokrat razstavlja tudi slike.
Četkovič pravi, da pri svojem delu nikoli ne ignorira nobenega materiala in prav tako nobenemu ne daje prednosti. »Enkrat delam z lesom, drugič s kamnom, kovino, stelkom,
keramiko, aluminijem z vsem, kar mi pride pod roko. Tokrat sem se odločil za odlitke v bronu.«
Posebnost tokratne razstave je, da jo je Četkovič nadgradil
še s serijo slik v mešani tehniki in te so tudi za poznavalce njegovega dela pravo presenečenje. Malo jih je namreč, ki vedo, da Vasko tudi slika. Verjetno prav te slike še bolj mogočno kot skulpture kažejo njegovo impulzivnost, temperament in energijo. Kot da so narejene v eni potezi, v nekem silnem izbruhu potrebe, da nekaj ustvari. »Rišem v mešani tehniki, tako kot sem tudi sam zmešan. V Beogradu nastaja moja nova monografija, v kateri bo več kot tisoč slik in risb. Risba je zame nekakšna telovadba, priprava za skulpturo. V njih se ukvarjam z neko figuraliko, kar me organsko prisili, da se lotim nove sodobne skulpture, ki jo imam v sebi,« pravi Četkovič.
Razstava izjemnega umetnika, ki se že pripravlja za sodelovanje na mednarodnem tri-enalu keramike Unicum, bo v prostorih turističnega društva na ogled do konca meseca.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Medkulturni presežek
Mladinska ambasada medkulturnega dialoga Velenje je na predvečer svetovnega dneva Romov, ki ga praznujejo po vsem svetu na obletnico prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu leta 1971, v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje pripravila prireditev S plesom in glasbo skozi kulturo.
Glavni organizatorji, Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje, velenjsko romsko društvo Romano Vozo in Mladinski center Velenje, so izpeljali resnično multikulturno prireditev, na kateri je nastopilo deset društev iz osmih različnih kulturnih identitet, občinstvo pa je videlo približno dvesto nastopajočih. Namen prireditve je bilo uresničevanje temeljnih ciljev medkulturnega dialoga, gojenje vzajemnega spoštovanja in razumevanja med ljudmi, ohranjanje lastne kulturne identitete ter spodbujanje sožitja različnih kultur brez predsodkov. Izkupiček od prodaje vstopnic so namenili nakupu narodnih noš za Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje.
ŠK, foto: GrupA
Med nastopajočimi so bili tudi člani Arabskega društva za kulturo in dialog Rozana.
Iščejo boljši svet
Vidu Pečjaku (v sredini, z brado) so člani društva Zvezdni prah podelili plaketo o častnem članstvu v društvu.
Svojo literarno ustvarjalnost, ki jo namenjajo predvsem znanstveni fantastiki, še bolj natančno spekulativnim umetnostim, je pred dnevi v Celjskem mladinskem centru predstavilo šest ustvarjalcev, članov društva Zvezdni prah, ki ga vodi Andrej Ivanuša.
Vseh šest je zbranim predstavilo svoja literarna dela. Govorili so o znanstveni fantastiki in ostalih žanrih, ki jih družijo. Skupni imenovalec vseh sicer zelo različnih del pa je, pravi eden od članov, Celjan Bojan Ekselenski, iskanje drugačnega, boljšega sveta, ki si ga »čarajo« v domišljiji in svojih delih. »Res je sicer, da je pisanje o vzporednih svetovih in fantastiki v trendu. Čeprav so nekatere zgodbe tudi krute, se z njimi razlagajo možnosti, ki se odpirajo. Pokažejo nianse človeških značajev, vse to, kar je v nas.«
S svojimi do zdaj izdanimi deli so se predstavili Andrej Ivanuša, Tanja Mencin, Amedeja Ličen, Ruža M. Bizjak Barič, Bojan Ekselenski in Mariša Ogris. Večina del je izšla pri manjših založbah ali v samozaložbi. »Avtorji se nenehno zaletavamo v zid največjega slovenskega knjigarnarja, ki je hkrati tudi največji založnik. Zelo težko je priti zraven. Zato poskušamo na svoj način dvigovati raven produkcije. Čeprav točnih podatkov ni, nam to, da se izposoja naših knjig v knjižnicah dviga, kaže, da je za to zvrst literature zanimanja kar veliko, posebej med mladimi,« je še povedal Ekselenski.
Poseben gost večera je bil legenda slovenske scene, avtor kultne pravljice Drejček in trije Marsovčki dr. Vid Pečjak.
BS, foto: GrupA
Na življenjski poti moraš poslušati sebe
Tako pravi mlada Celjanka Aja Zupanec, dekle, ki si je za življenjsko pot izbralo ples
Ples je, zlasti pri mladih, izjemno priljubljen. Za večino je sprostitev, zabava, družabni dogodek. Za nekatere je konjiček. Le redkim je poklic. Celjanki Aji Zupanec je. Lansko jesen je namreč končala študij sodobnega plesa na ugledni akademiji v avstrijskem Salzburgu.
»Plešem že od malega. Vselej sem rada plesala in da bi dosegla, kar sem v plesu želela, mi ni bilo žal ne časa ne truda. Pred odločitvijo za študij sem vedela, da bom morala v tujino, če želim nadaljevati s plesom. Ves čas sem čutila, da sem si izbrala pravo pot _ sledila sem ji,« pravi o svoji pogumni odločitvi, da si je izbrala negotovo pot plesne umetnice 23-letna Aja Zupanec.
Kako se je začelo?
Mami me je pri slabih treh letih vpisala v Plesni forum Celje, kjer sem potem pri Gogi Stefanovič Erjavec ostala šestnajst let. Ples me je že v začetkih kar nekako posrkal vase. Takoj ko sem vstopila v dvorano, nisem mogla več iz nje. Spomnim se, da me je mama za vaje oblekla v rumene pajkice, roza dres _ Pri tem je potem ostalo. Ples me je zasvojil.
So tisti prvi plesni koraki ostali v spominu?
Čisto prvih vaj se res ne spominjam, saj sem prišla, kot pravi Goga, še skoraj v plenicah. Spominjam pa se mnogih drugih vaj, novih znank, novih spoznanj _ ples me je oblikoval v odraslo osebnost. Tudi prve večje vloge se ne spomnim, a mami pravi, da je bilo to v predstavi Snežaki korenjaki. Plesali smo z metlami in videla sem se tudi na posnetku.
Sledilo je veliko vlog, predstav ^
Bili smo vse, kar je možno - od živalic, zajčkov, lisičk, ježkov, do sadežev - češnji-ce so bile prav zabavne, tudi pomaranče in banane. Rada se spomnim predstav, kot so bile Sadna opera in Škrat sanjavec. Kasneje sem bila Venera v Horo(r)skopu. Mislim, da skoraj ni živali ali pravljičnega bitja, ki ga ne bi plesala oziroma preizkusila v gibu.
Ples običajno zveni kot nekaj lahkotnega, a za njim je hudo garanje, ki se začne v zgodnji mladosti. Kakšne so te vaje? Ste kdaj obupavali, želeli pustiti vse?
Res se nikoli nisem vprašala, ali bi šla na vaje ali ne. Vedno sem bila tam z užitkom. Goga nam je vedno predstavila ples kot nekaj zabavnega. Res je treba veliko garanja, veliko vaj za pridobivanje tehnike _ Glavni namen je vselej bil, da se zabavamo, da ustvarjamo, razvijamo like. V spominu na ta leta mi ostaja pretežno užitek ob tem početju in ne toliko garanje ali odpovedovanje. Zanesljivo je vse to sledilo in bilo vedno zraven. Nikoli pa nisem imela občutka, da kaj posebnega zamujam ali da se zaradi plesa čemu pretirano odpovedujem.
Gotovo je bilo več odpovedovanja v času študija v Salzburgu. Kako je prišlo do pogumne odločitve za študij v tujini, v še vedno rosnih letih?
Do tega je prišlo povsem po naravni poti. Sem zelo navezana na družino in pri 15 letih si nisem predstavljala, da bom šla že čez tri leta v tujino. Pravzaprav nisem veliko razmišljala, če je študij v tujini prava odločitev. Tudi ko sem prišla v Salzburg, sem mislila, da me bo dajalo domotožje po družini, prijateljih _ Toda tam sem naletela na skupino odličnih ljudi z vsega sveta. Zelo smo se povezali in tudi zato se mi je zgodilo, da me med študijem tudi za en dan ni premagala želja, da bi se vrnila domov.
Za kakšno šolo gre?
To je salzburška akademija za sodobni ples - Salzburg Experimental Academy of Dance. Šola je mednarodna, čeprav ima sedež v Salzburgu, je bil tam v času mojega študija le en Avstrijec, sicer pa smo bili slušatelji iz Brazilije, Izraela, z Japonske, iz Španije, Franci-
je _ Program je sestavljen iz vsakodnevnih treningov baleta, joge, sodobnega plesa _ Popoldanski del šolanja je namenjen različnim improvizacijam, pripravam na predstave, teoretičnim predmetom od anatomije do zgodovine plesa in glasbe. Vsi dnevi so bili izpolnjeni. Na akademiji smo živeli od zgodnjega dopoldneva do desetih zvečer. Tako se je ustvaril nek mehurček, nekakšen svet v svetu, v katerem smo živeli.
Koliko moraš znati, da si sprejet na takšno akademijo?
Sprejemni izpiti so sestavljeni iz treh krogov. Prvi je po različnih mestih po svetu, kjer izberejo nekaj ljudi. Potem sta še dva kroga v Salzburgu. Težko povem, kaj moraš imeti, da si sprejet. Sodobni ples je zelo subjektiven. Ni dovolj le tehnika. Če dvigneš nogo na 180 stopinj, še nisi sprejet. Zelo je pomembna energija, ki jo imaš v sebi, kako te vidijo v skupini, ali je ples primeren za tvojo osebnostno in poklicno rast, pomembna je odrska prezenca _ Veliko je elementov in težko je reči, kaj je tisto pravo, da si sprejet. Morda
je vse odvisno tudi od leta, od tega, kakšna je takrat konkurenca.
Že dobrega pol leta je diploma te ugledne šole v vašem žepu. Kaj pravzaprav je sodobni ples? Je ples in ni je akrobatika je balet in hkrati ni ni hip hop ali še manj kak družabni ples. Kaj je?
Težjega vprašanja mi niste mogli zastaviti. Spekter sodobnega plesa je tako širok, da ga v nekaj stavkih ne moreš razložiti. Gre za dogajanje, ki temelji na čisti tehniki, ki jo imenujemo »moderen« in izhaja iz baleta. A pomembnejše je konceptualno delo, ki temelji na idejah, na gledališču. Vse, kar je vmes, je sodobni ples, sodobna plesna predstava. Ples je sestavljen iz veliko različnih elementov, od tehnike, ki je osnova, do gibčnosti, akrobacij, govora, gledališča _ Sodobni ples je tak, da lahko dve različni predstavi izpadeta kot zgodbi iz različnih žanrov. Ples gre namreč tudi brez plesa. Prav v zadnjem času je v sodobnem plesu večji izziv koncept. Ko se plesalci preizkusijo tudi v govoru, gibu, izrazu. Pri tem tehnika ni več odločilna.
Aja Zupanec bi se po končanem študiju sodobnega plesa rada predvsem naplesala. - Št.29-10.april2012 -
Ste v letih, ki so za plesalce najboljša, ko ste, kot smo videli v vaši prvi predstavi Prikrito - razkrito, pokazali nekaj, česar še nisem videl. Ples s hrbtnimi mišicami. Od kod ta zamisel?
Predstavo sem začela ustvarjati iz potrebe po raziskovanju telesa, po preizkušanju, kaj telo zmore, na kakšne načine ga lahko uporabim minimalistično, da izpade nekaj, kar je zanimivo in morda še ni bilo videno. Morda to obvladovanje hrbtnih mišic izhaja iz moje poškodbe rame. Tri leta sem se veliko posvečala predelu lopatic, da bi čim bolj stabilizirala svoje ramenske sklepe. Izziv, kako je te mišice mogoče premikati, da z njihovimi gibi tudi nekaj poveš, je prišel kar sam.
Načrtujete še razvoj te predstave ^
Nič še ni dogovorjeno. Razmišljam, da bi to predstavo odplesala tudi v Ljubljani, želim pa si jo prijaviti tudi na različne festivale po Evropi. Tako bi tudi lažje vzpostavila kakšne stike za prihodnje projekte in pridobila kakšno novo izkušnjo.
Kolikor poznam poklicne plesalce, vsi sanjajo o tujini. Tudi prisiljeni so v to, saj imamo v Sloveniji zgolj en poklicni ansambel sodobnega plesa. Ples je vaš poklic. Kakšna je pot naprej?
Sem na neki prelomnici. Po akademiji sem vedela, da potrebujem vsaj pol leta zase, da se vrnem v Celje, kjer imam podporo Goge in Dušana iz Plesnega foruma in možnost vsakodnevne uporabe dvorane. To je res velik privilegij za plesalca. Veliko mojih sošolcev tega nima in pogrešajo vsakodnevno vadbo. Omogočila sta mi tudi, da poučujem in s tem prenašam znanje in informacije tudi na mlajše. Čutila sem, da je čas, da se zaprem v dvorano, razčistim vse nakopičene informacije. Po premieri svojega plesnega prvenca čutim, da spet prihaja nova prelomnica za novo odločitev. Mislim, da bo prišla na vrsto tujina. Željna sem novih izkušenj, spoznanj, plesa s soplesalci. V Sloveniji možnosti ni veliko.
Poučujete tudi mlajše. Kakšno je delo s temi otroki, ki pridejo kot nerodne bunkice in končajo na svetovnih odrih, kot se je kar številnim Celjanom že zgodilo?
V pedagoškem delu zelo uživam. Rada poučujem, zelo rada imam tudi otroke. Res je še prezgodaj, da bi se posvetila zgolj učenju plesa. Kasneje, ko ne bom mogla več toliko plesati, se bom verjetno ukvarjala s tem. Poučujem mlade od 13. do 18. leta, ki imajo že nekaj znanja in tehnike in ki jih lažje usmerjaš v koreografijo, iskanja.
Vas kaj skrbi za službo?
S tem se še ne obremenjujem preveč. Poskušam slediti toku dogodkov in iti po svojih močeh iz trenutka v trenutek. Jasno mi je, da bo moje življenje polno takšnih sprememb, tudi ustaljenega življenja še nekaj let ne bo. Veliko bo tveganj in nervoze, kaj bo čez mesec dni - bom imela plačo? Toda verjamem, da moraš poslušati samega sebe in če slediš intuiciji, nekako preživiš in te življenje pelje v pravo smer.
Kdaj boste rekli, da ste uspeli?
Mislim, da nikoli. Ves čas so tu novi izzivi. Ne pride do trenutka, da bi si rekla, da sem dosegla vse. Vedno so možnosti za nov dosežek, za nov razvoj. Vedno sem v iskanju novega.
Tujina je izziv, a tudi težka preizkušnja. Vam bo uspelo?
Težko rečem. Največ je odvisno od tega, da si v pravem trenutku na pravem mestu. Za sodelovanje v projektih običajno iščejo dovolj specifične plesalce in moraš imeti srečo, da si to prav ti. Vsi, ki pridejo na avdicije, obvladajo ples in tehniko. Od drugih stvari pa je odvisno, če »prideš zraven«. Od energije, fizične podobe, pomembno je tudi, da poleg plesa obvladaš še kakšne druge veščine - žongliranje na primer ali kakšne druge spretnosti, ki jih lahko uporabijo v predstavi.
Kaj vas po prvi lastni predstavi bolj mika - ples ali koreografija?
Zaenkrat je moja prednostna želja ples. Rada bi se izplesala, naplesala. To lahko plesalci najbolje delamo tja do 35. leta. Res pa je, da mi je zanimivo tudi koreografsko delo, a pri 23 letih se še ne bom usmerila zgolj v to.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Ko tekmuješ le sam s sabo
Božo Mulej tokrat ne v vlogi maratonca, ampak organizatorja
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Lo-garska dolina
Uspešen maratonec Božo Mulej je predsednik tekaške sekcije in član Društva maratoncev in pohodnikov Celje. Slednje že vrsto let organizira maraton državnosti, kakor tudi ultramaraton Celje - Logarska dolina.
Božo Mulej je bil nekoč aktiven tekač. Danes pri maratonih ne sodeluje več kot tekmovalec, ampak kot eden izmed organizatorjev. Še vedno vsak dan teče za rekreacijo, saj s tem skrbi za svoje zdravje.
Pri organizaciji maratonov, ki jih pripravlja Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, ste zadolženi za traso, označevanje proge in kot sodnik. Če se najprej osredotočiva na maraton državnosti. Kakšna je trasa?
Štart je pred športno dvorano Zlatorog Celje, od koder se teče mimo cerkve Svetega duha proti Šmartin-skemu jezeru. Pot je krožna, kar pomeni, da je krog dolg 10 kilometrov. Na polovici kroga oziroma na 5 kilometrov je obrat, kjer sem sodnik, saj pri malem maratonu tekmovalci pridejo v obrat dvakrat. Včasih se zgodi, da si kdo želi skrajšati progo. Kot maratonec mislim, da ne tekmuješ z drugim, ampak sam s sabo in seveda progo.
Maraton se deli na 21 kilometrov, 10 kilometrov in
Božo Mulej
otroški tek. Za koga je proga primerna?
Proga je pretežno ravninska, razen prvega vzpona pri dvorani Zlatorog. Prvi del se potem vseskozi rahlo dviga do obrata. Drugi del je nekoliko lažji, saj se spušča. Ker je proga relativno lahka, je primerna za vsakogar, ki redno teče. Maraton državnosti je tudi dober trening pred septembrskim ultramarato-nom, saj lahko tekač preveri svoje sposobnosti in jih med poletjem še nadgradi.
Prvo soboto v septembru je ultramaraton Celje - Lo-
garska dolina, ki je dolg 75 kilometrov in gre čez 10 občin. Kakšna je trasa tega maratona?
Prvi del se je še nekaj časa spreminjal, zaradi težav pri raznih dovoljenih, saj je prav to skupaj z varovanjem največji zalogaj organizatorjev pri izvedbi maratona. Včasih je bil štart ob 1.00 zjutraj, kar je pomenilo, da so prvi tekači že ob zori prišli v Logarsko dolino. Da bi pritegnili še več ljudi in zmanjšali možnost, da se kdo preceni, smo dodali še tri vmesne štarte. Poleg Celja še Luče, kjer začne
največ tekačev, v Mozirju in na Ljubnem.
Tek je v zadnjih letih postal precej popularen. Ali to pomeni, da je tudi čedalje več tekmovalcev?
Ko sem sam začel teči v 2. polovici 80. let, smo bili tekači zelo redki oziroma čudni »tiči«. Lahko rečem, da smo bili pionirji teka na Celjskem. Razlika med takrat in danes je očitna. Za Savinjo vidiš množico tekačev ali na poti na Celjsko kočo. Res je, da je na maratonih vsako leto več udeležencev, je pa tudi več prirediteljev
Gimnazijci tekli z vojaki
V okviru Zdrave šole so na 1. gimnaziji v Celju 23. marca organizirali športni dan, na katerem so dijaki in dijakinje tekli s pripadniki Slovenske vojske. Na tradicionalnem teku ob Savinji tokrat prvič niso bili sami.
Tovrstna popestritev športnega dne je bila več kot dobrodošla. Dijaki in dijakinje so bili nad možmi in dekleti v uniformah navdušeni. Organizacija je bila vojaško natančna.
tekmovanj. Zgodi se, da je na vikend 10 tekov, zato se tudi število udeležencev porazdeli.
Kakšno je razmerje med rekreativnimi in profesionalnimi tekači?
Meja se briše. Nekateri rekreativni tekači trenirajo več in so bolj zagreti kot pa »šolani« atleti. Na vseh tovrstnih maratonih je vrhunskih tekačev le nekaj odstotkov, večina temelji na dobrih rekreativcih. Edino maraton je športna disciplina, kjer se lahko navaden smrtnik pomeri s svetovnim prvakom v maratonu. Tek je demokratičen šport.
Kaj svetujete vsem tistim, ki morda kolebajo, ali se naj udeležijo maratona ali ne? Kdaj vedo, da so pripravljeni, da se lahko kosajo s progo?
Teka se je potrebno lotiti z glavo. Če tečeš leto oziroma dve, se je potrebno zavedati, da se ne moreš lotiti 75
kilometrov. Nekateri pretiravajo, saj mislijo, da je 10 kilometrov treninga na dan dovolj. V trening je potrebno vključiti tudi daljše razdalje in predvsem glavo, ki odloča, da prideš do cilja. Trenirati je potrebno postopno, saj je v nogah potrebno imeti kilometrino.
ŠPELA OŽlR Foto: SHERPA
13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev
Moja hiša oddiha nima sten in ne strehe. Nebo je njen strop in sonce na njem je njena svetilka, rastlinje v njej pa je dom tisočih ptic.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
POHODNIŠTVO, NORDIJSKA HOJA
13.	april ob 6.00
Pohod po Koroški planinski poti, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek Gorenje, 041 776 481.
14.	april ob 4.00
Pohod na Klek nad Ogulinom, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje, 041 458 729
14. april ob 6.00
Pohod na Hleviško planino, zbor na Avtobusni postaji Gorica pri Slivnici, info: Planinsko društvo Slivnica pri Celju
14. april ob 8.00
Pohod po Anzekovih poteh in srečanje godb na Svetini, odhod pri TlC Laško. 14. april ob 9.15
Prikaz in predstavitev nordijske hoje pred Kulturnim centrom Laško
14.	april med 10. in 12. uro
Vsesplošni preizkus hoje na 2 kilometra, start pri Pizzeriji Špica v Laškem
15.	april ob 6.00
Odprta planinska šola, praktični del - planinski pohod, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje, 041 458 729
Pohod na Olševo, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek Komunala, 041 458 729
Vsakemu razredu so bili dodeljeni posamezni vojaki, ki so poskrbeli za specialno ogrevanje skupin in čim boljše rezultate med tekom. Motivacija je bila na zelo visoki ravni in tudi tisti, ki niso najbolj navdušeni nad tekom, so dosegli izvrstne rezultate. Med dijaki sta bila najhitrejša Matic Tepeš in Jaka Govc, med dijakinjami pa Katarina Cesar in Eva Tratnik. Najhitrejši vojak je bil Nejc Miklavžina.
Skrb za zdravje ne glede na
vreme
Celjani so s pestrim dogajanjem obeležili svetovni dan zdravja
Čeprav je pretekli konec tedna marsikdo že z nestrpnostjo pričakoval dež, so člani projektne skupine Celje, zdravo mesto stiskali pesti, da bi oblaki dežne kaplje zadržali še vsaj do petka pozno popoldne.
V središču mesta so dopoldne namreč postavili številne stojnice in pripravili pestro dogajanje, s čimer vsako leto obeležijo svetovni dan zdravja. Nebo njihovih želja ni uslišalo, a kljub temu slabo vreme ni pokvarilo dneva. Koordinatorka projekta Celje, zdravo mesto Jana Govc Eržen je poudarila, da slabo vreme ne sme biti razlog, da ostajamo v zaprtih prostorih. In dežja se, kot smo se prepričali, Celjani res niso ustrašili. Z dežnikom v roki so se številni radovedno ustavljali pri stojnicah, brali zloženke o skrbi za zdravje,
si izmerili pritisk, se poučili o delu reševalcev, pojedli jabolko.
Poznajo pravila zdravega življenja
»Za zdravje skrbimo tako, da se veliko gibamo, da si umivamo roke in zobe, da se vsak dan stuširamo, da jemo veliko sadja in zelenjave in da imamo pet obrokov na dan,« so mi razložili dobro poučeni petošolci Osnovne šole Frana Kranjca. Zagotovili so mi, da pravila upoštevajo, o vrečki bonbonov, ki so si jo podajali, pa: »Tu pa tam lahko pojemo kaj sladkega, samo pretiravati se ne sme.«
Tudi Celjani v že nekoliko bolj zrelih letih se zavedajo pomena skrbi za svoje zdravje. »Veliko hodim, predvsem nordijska hoja mi je všeč, prav tako telovadim, seveda pa poskušam
Hoja je najbolj naravno človekovo gibanje. Nič ne stane, človeku pa pomaga ostati v dobri fizični in psihični kondiciji. Številni so se odpravili na tradicionalni medgeneracijski pohod iz središča Celja do visečega mostu. Na čelu dolge kolone so bili osnovnošolci.
tudi čim bolj zdravo jesti,« nam je zaupala Branka Komerički. »Sam sicer več kolesarim kot hodim, ampak na pohod do visečega mostu grem vsako leto,« je povedal Jože Prevolšek, tik preden se je s prijatelji podal na zdaj že tradicionalni medgeneracijski pohod ob svetovnem dnevu zdravja. Z njim ne opozarjajo le na pomen gibanja, temveč tudi na pomen sodelovanja in druženja različnih genera-
cij. Različne generacije - od vrtčevskih otrok do upokojencev - so poskrbele tudi za petkovo zabavno kulturno dogajanje.
Poskrbite za preventivo
Ker je preventiva boljša kot kurativa, sem si kot številni drugi ob svetovnem dnevu zdravja tudi sama dala izmeriti sladkor v krvi. Rezultat je bil odličen, lahko pa vam iz prve
roke zagotovim, da ni bolelo in da je bilo vsega konec v nekaj sekundah. Pa še jabolko sem dobila za nagrado. Tudi vi upoštevajte nasvet strokovnjakov, da lahko s preventivnimi pregledi preprečimo razvoj številnih bolezni in da lahko prav sami največ storimo za svoje zdravje, predvsem z zdravo prehrano in z veliko gibanja.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Če ste petkove aktivnosti v Celju zamudili, boste imeli še eno priložnost. Svetovni dan zdravja bodo Celjani namreč zaokrožili z dobrodelnim rekreativnim tekom ali s hojo ob Šmartinskem jezeru to soboto. Prireditev Migaj z mano Fundacije Utrip humanosti bo postregla s tremi različno dolgimi programi: 2, 4 in 8-kilometrsko.
Preventiva je izredno pomembna. Na stojnici Visoke zdravstvene šole Celje so imeli veliko dela z merjenjem krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Prinesli so tudi aparat za merjenje holesterola, a zaradi prenizkih temperatur na žalost ni deloval.
Posvet o skrbi za starejše
Ob svetovnem dnevu zdravja so pripravili tudi strokovni posvet, ki so ga naslovili Poti za kakovostno staranje - kaj lahko spremenimo. Svetovni dan zdravja letos namreč sledi geslu Za aktivno in bolj zdravo starost.
Sodelujoči so poudarili, da je kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju odvisna tudi od tega, kako skrbimo za svoje zdravje v mladih in srednjih letih. Staranje prebivalstva, ki je trend po vsem svetu, mora, kot so se strinjali govorci, predstavljati izziv, v katerega morajo biti vpete številne inštitucije, a tudi posamezniki. Gost posveta je bil antropolog, socialni delavec, psihoterapevt in predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje dr. Jože Ramovš. Pogovor z njim boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk Novega tednika.
AD
Z znanjem prve pomoči lahko rešimo življenje. Najmlajše od učenja ni odvrnil niti dež, saj so pod streho našli suh košček tal.
Do pravilne drže si lahko pomagamo s številnimi vajami, tudi na žogi. Verjemite, ni tako enostavno.
Spet opeharjeni, tokrat za enajstmetrovko
V Areni Petrol sodnik dovolil hranjenje z rokami - Rudar jezo stresel nad Triglavom
Na dnu lestvice 1. slovenske nogometne lige so po tekmah 29. kroga razlike ostale iste. Celje je navkljub porazu z Domžalami (0:2) obdržalo sedem točk naskoka pred predzadnjo Nafto in enajst pred Triglavom.
Rudar se je prepozno prebudil in ostaja v spodnjem delu razpredelnice, pot v evropsko tekmovanje pa bo moral iskati v pokalu NZS proti Mariboru.
Doma ne gre _
V Areni Petrol so bili v soboto gostitelji znova oškodovani. Dejan Krljanovič je v 26. minuti pri izidu 0:0 streljal proti vratom Domžal in v kazenskem prostoru zadel gostujočega branilca v roko. Sodnik Nejc Kajtazovič iz Kranja tega ali ni videl ali pa »ni hotel videti«. Igralci, domača klop, 500 gledalcev, vsi so žgoče protestirali, toda nič. Zdelo se je, da je pač tako dogovorjeno in tako mora biti _
Sicer pa so imeli gostje več priložnosti, oba gola pa dosegli po strelih Mitje Zat-koviča, ko je žoga v obeh primerih spremenila smer in je bil nemočen vratar Amel Mujčinovič. Celjani so po najslabši predstavi v tej sezoni doživeli tretji zaporedni domač poraz. V 44. minuti so uprizorili lepo akcijo, ko je Roman Bezjak podal, Marijo Močič pa poletel, udaril z glavo in žogo poslal v vratnico. Toda to je bil edini strel na domžalska vrata v celotni tekmi. V skorajda tretjeligaški predstavi je bilo odločno preveč osnovnošolskih napak, pri podajah in zaustavljanjih žoge. To je bil že deveti poraz Celja na 15. domači tekmi.
»Roka stran od telesa«
Trener Damjan Romih ni ovinkaril: »Domžalčani so bili boljši, taktično so nas nadigrali, zaprli dostop h golu, čeprav smo v prvem polčasu zadeli vratnico. Moji igralci so bili nerazpoloženi, po treh porazih so si naložili pretežko psihološko breme. Želeli smo prekiniti negativni niz. Primernih menjav na klopi nisem imel. Storili smo preveč tehničnih napak. V 26. minuti je žoga zadela gostujočega branilca v roko, toda to je tudi vse, kar lahko povem.« Jutri se bodo prvič pomerili z drugoligašem Šenčurjem za vstop v finale pokala NZS. »Smo favoriti, toda zdaj je vse možno, še posebej glede na to, kako smo igrali v soboto. Ni me sicer strah, toda za nami so štirje prvenstveni porazi, ki
Imenitno je s precejšnje razdalje žogo z glavo udaril Marijo Močič, toda na žalost v vratnico.
lahko pustijo posledice. Šenčur sem gledal, ko je gostil celjskega Šampiona in ko je gostoval v Slovenskih Konjicah. Obe tekmi je suvereno dobil. Ima zanimivo ekipo z nekaj izkušenimi nogometaši, ki so igrali v prvi ligi. Glede kakovosti smo si približno enaki, na zahtevnem in težkem igrišču v Šenčurju pa se želimo izogniti porazu.« Romana Bezjaka so nekateri za izjemno potezo proti Olimpiji ustrezno pohvalili, po tekmi z Domžalami je bil znova potrt: »Sreča nam je obrnila hrbet. Zdaj nas vsi jemljejo zelo resno, potem ko je bilo v uvodu spomladanskega dela prisotnega precej podcenjevanja. Domžale so igrale na protinapade, nismo si uspeli ustvariti priložnosti.« O spornem trenutku je dejal: »Bil sem blizu. Žoga je zadela branilca Domžal v iztegnjeno roko, šlo je za klasično enajstmetrovko. Toda sodniki bodo kot vselej dejali, da ni bilo nič spornega. Roka ni bila ob telesu, ne vem, zakaj ni sodnik pokazal na belo točko. Jutri bomo spet igrali proti >bunkerju<. Imeli bomo težave, vseeno pa menim, da bomo mi finalisti.«
Trikrat z Mariborom!
Velenjski Rudar je prišel do desete letošnje zmage. V Kranju je proti Triglavu slavil z visokih 5:1. Z zmago se je utrdil na šestem mestu lestvice, kjer ima pred Domžalami tri točke naskoka, za Muro in Koprom zaostaja za pet. V Kranju so sicer prvi zapretili gostitelji, a potem bledo nadaljevali, ko je na igrišču prevladovala ekipa Rudarja. Varovanci trenerja
Milana Duričiča so tekmo praktično odločili v sami končnici prvega polčasa, ko sta v petih minutah zadela Leon Črnčič in Rusmin Dedič. V nadaljevanju so se Velenjčani razigrali in v sedmih minutah kar trikrat zadeli. Med strelce se je vpisal še Denis Klinar, v drugo je zadel Črnčič, peti zadetek pa je iz enajstmetrovke dosegel Luka Žinko. Častni zadetek je Triglav dosegel v 84. minuti, ko je bil z glavo natančen Jelar. Trener Milan Duričic je po zmagi dejal: »V prejšnjih tekmah smo nekajkrat žalovali za točkami, saj smo prikazali dobre predstave, a je rezultat izostal. Tokrat se je oboje obrnilo v našo smer. Vedeli smo, da Triglav potrebuje pozitiven rezultat, ko lovi predzadnjo Nafto, zato mi ga je žal, da je ravno zdaj naletel na naše razpoložene igralce, saj je naredil velik korak naprej. Žal mi je tudi zaradi trenerja, ki je moj prijatelj. Takšno je življenje. Čestitam svojim fantom na dobri predstavi, ki nas je utrdila pred nadaljevanjem. Pred nami je polfinale pokala proti Mariboru in v 180 minutah je Maribor favorit _ Moji fantje imajo lep izziv oziroma priložnost, da pokažejo še boljšo igro, kot so jo kazali do sedaj.«
Rudar je zdaj neporažen že štiri tekme. Jutri ga čaka prva polfinalna tekma pokala NZS, ko bo Ob jezeru gostoval Maribor. Povratna tekma bo teden dni kasneje, že v soboto pa si bosta ekipi znova nasproti stali v Velenju, ko bo na sporedu ligaška tekma.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	29	20	6	3 67:30 66
OLIMPUA	29	14	7	8 47:32 49
HrTGORICA 29		13	8	8 42:29 47
LUKAKOPER 29		12	8	9 41:32 44
MURAOS	29	13	5	11 38:39 44
RUDAR	29	10	9	10 48:40 39
DOMŽALE	29	10	6	13 35:44 36
CEUE	29	8	7	14 36:44 31
NAFTA	29	5	9	15 30:54 24
TRIGLAV	29	5	5	19 14:53 20
Celje (4-2-3-1): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Centrih, Bakarič - Krljanovič, Gobec - Bezjak, Močič, Verbič - T. Kotnik. Igrali so še Vidmajer, Gaber, Kos.
Rudar (4-4-2); Savic
-	Dedič, Stojnič, Novako-vič, Rošer - Žinko, Tolimir, Trifkovič, Rotman
-	Klinar, Črnčič. Igrali so še Purišič, Majcen, Krefl.
V 2. SNL je Šmartno doma z vodilnim Aluminijem igralo brez golov in osvojilo pomembno točko v boju za obstanek. Dra-vinja je v Radomljah sicer povedla in skupno dosegla dva gola, toda prejela jih je kar 8. Celjski Šampion, ki je s tekmo manj na predzadnjem mestu, se bo danes v Areni Petrol pomeril z Dobom.
Novakovič: nam zmaga
V 5. krogu košarkarske lige za prvaka je Zlatorog pred domačimi gledalci s 73:67 izgubil proti Heliosu iz Domžal. Lokalni derbi Šentjurja in Elektre pa je v vročem Hruševcu s 85:83 pripadel Šoštanjčanom.
Košarkarji Zlatoroga so v ligi za prvaka doživeli tretji poraz. V Treh lilijah je gostoval Helios, ki ga vodi Celjan Zmago Sagadin. Po četrti zmagi svojega moštva je dejal: »Celotno tekmo smo bili za odtenek boljši in zasluženo slavili, čeprav so nam Laščani vseskozi dihali za ovratnik. Gostiteljem smo uspeli >odrezati< met za tri točke in tako preprečili, da bi se razigrali. Ker igramo solidno obrambo in kontroliran napad, nam je uspelo zmagati.« La-ščani bi z zmago naredili velik korak k želeni uvrstitvi v polfinale, a ostalo je le pri željah. Gostiteljem so se tokrat prevečkrat zatresle roke ob metu za tri točke, saj so od 13 poizkusov zadeli le tri. Ob polčasu je zaostanek Zlatoroga znašal devet točk (28:37), potem pa so se varovanci Ivana Sunare pred zadnjo četrtino po trojkah Jureta Škiflca in Vladimirja Panica približali, tretjo četrtino dobili za pet točk in pred zadnjimi desetimi minutami zaostajali za štiri. V 3. minuti zadnje četrtine je prednost Heliosa znašala le še točko (54:55), zatem so bili Laščani še nekajkrat na dosegu izenačenja, a met nikakor ni stekel in Domžalčani so prišli do zaslužene zmage, ko so vseskozi nadzorovali potek tekme, pri metih in v obrambi pa bili bolj zbrani.
Nezaupanje vase
Domači trener Ivan Sunara je bil razočaran nad igro svoje ekipe: »Čestitam Heliosu, saj nas je ob večji zbranosti in odločnosti zasluženo premagal.
Gostje so venomer našli odgovor v tistih delih, v katerih se je odločala tekma. Pri nas je bilo preveč nezaupanja v svoje lastnosti. Ta ekipa mora to spremeniti. Gostje so imeli igralca, ki je vzel žogo in zadel. Bilo jih je kar nekaj, pri nas pa so se nekateri skrili. Imamo mladega in nadarjenega košarkarja Miho Lapornika, ki se nikogar ne boji in znova je dal od sebe svoj maksimum, vendar pa mora našo ekipo povleči oziroma jo reševati nekdo drug. To je odvisno od karakterja igralcev. To bodo morali razumeti, to bom zahteval.« Alen Omic je dosegel 21 točk, na drugi strani pa Darnley Gay 18. Luka Lapornik je po porazu pred 250 gledalci pripomnil: »Ob koncu tekme smo bili blizu gostom, a nismo izkoristili svojih priložnosti. Skozi celotno tekmo nismo bili pravi in posledično igra ni stekla. Poizkušali smo z individualnimi akcijami, vendar pa so to košarkarji Heliosa izkoristili. Podarili smo jim tudi nekaj žog in tako so prišli do lahkih košev. Poraz moramo zdaj pozabiti in gledati naprej proti cilju, ki je polfinale končnice. Tam je potem vse mogoče. Želimo si priti še dalje, a sprva bo treba popraviti igro.« Zlatorog bo v četrtek gostil Krko iz Novega mesta. »Ni slučajno, da smo v Jadranski ligi izgubili toliko tekem. Rezerve so nekaj, realnost pa drugo. Nimamo stabilnosti. Proti ekipam, kot so Olimpija, Krka in podobne, se slabosti pokažejo in tekmeci to izkoristijo. V četrtek bomo morali biti odločni, sproščeni. Sem optimist in prepričan sem, da bomo rešili težave,« je dodal Sunara.
Napeto v Hruševcu
Še bolj izenačeno je bilo v Šentjurju, kjer je regijski derbi pripadel Šoštanjčanom. Čeprav
Patrick Rembert in Sanel Bajramlič
»Ne pustijo ti!«
so zadeli 11 trojk ob 50-odsto-tnem izkupičku poskusov izza črte, je trener Šentjurčanov Damjan Novakovič vzrok za poraz pripisal drugim. »Nismo izgubili zaradi odličnega strelskega večera gostov. Jasno je, zakaj smo doživeli poraz, tako kot tudi proti Heliosu in Zlato-rogu. In jasno je, zakaj bomo izgubili vse ostale tekme. Nam ni dopuščeno zmagati, očitno smo zraven zgolj zato, da je liga za prvaka zanimiva. S tovrstnimi analizami se ne bom več ukvarjal, do konca lige pa bomo igrali pošteno. Elektra pač zna igrati obrambo, mehko, brez dotikov, in zato ne dela osebnih napak, medtem ko mi igramo grobo in si nabiramo osebne napake, tudi v napadu. Ne znamo več položiti žoge v koš brez osebne napake, obenem pa nam ne uspe zaustaviti prodorov Za-gorca, ne da bi bili kaznovani. Na dlani je, da se bom moral poglobiti v določene stvari, ki jih trenutno ne razumem,« je cinično našteval Novakovič in zaključil v enakem slogu glede jutrišnje tekme s Heliosom: »Upam, da bomo boljši za 20 točk in da nam bo kljub temu uspelo zmagati!«
Elektra je imela v 2. polčasu
Bronasti Božiček na Finskem
Novega uspeha se je v nedeljo veselil 50-letni celjski atlet Marko Božiček.
Na svetovnem dvoranskem veteranskem prvenstvu v finski Jyvaskili se je najprej uvrstil v finale teka na 200 metrov, nato pa je osvojil bronasto medaljo v teku na 60 metrov z ovirami. Njegova klubska kolegica, bivša atletinja celjskega Kladivarja Zvonka Blatnik je v finalu teka na 200 metrov zasedla šesto mesto.
DŠ
Trener Šentjurja Damjan Novakovič se ni strinjal s številnimi sodniškimi odločitvami.
že 11 točk naskoka, toda domačini so na krilih navijačev ter s koši Nelsona, Remberta, Sebiča in Mariča uspeli izid izenačiti v uvodu zadnje četrtine. Začele so se prekinitve, kajti treba je bilo brisati parket, saj je med nalivom začela puščati streha. Gostje so se znova odlepili, predvsem po zaslugi Zagorca, Horvata in Bajramliča, in v zadnji minuti natančno izvajali proste mete. »Res je, da smo imeli že lepo prednost, toda moral sem menjavati igralce. Zavestno sem se odločil za menjave in na nek način smo dopustili domačinom, da so se priključili. Toda na koncu smo po mojem mnenju zasluženo zmagali, saj smo vodili večji del tekme. Tokrat je bila sreča na naši strani, kar pa je prav, saj smo zelo nesrečno doma izgubili z Zlatorogom. Četrto mesto? Razmišljamo predvsem, kako zaceliti poškodbe. S sezono smo že sedaj zelo zadovoljni. Če bomo imeli priložnost za polfinale, jo bomo skušali zgrabiti z obema rokama,« pa je odvrnil trener Elektre Gašper Potočnik.
MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Jasna Golež in Jan Breznik sta »osvojila« Stari grad.
Premiera pripadla Goleževi in Brezniku
Prvega teka celjskih knezov se je udeležilo okoli 150 tekačev.
Pri ženskah je zmagala Jasna Golež, atletinja celjskega Kladivarja, pred Polono Kopač in Bernardo Ivančič, ki je bila najhitrejša v veteranski konkurenci. Jan Breznik, član AK Velenje, je progo do Starega gradu pretekel v 13 minutah in 53 sekundah. Za sedem sekund je zaostal Jernej Šemrov, atlet Kladivarja, tretji je bil Denis Guzelj iz Kranja. Med veterani je slavil Stanko Barber iz Mislinje. Obširnejšo reportažo bomo objavili v naslednji številki NT.
DŠ , foto: SHERPA
ŽRK Celje Celjske mesnine
Maja Klakočer
Dvajsetletna Celjan-ka igra na levem krilu ali na mestu srednje zunanje napadalke. Visoka je 168 centimetrov, težka 58 kilogramov, na dresu pa ima številko 77. V 4. razredu osnovne šole se je priključila Rokometni šoli Toneta Gor-šiča. Za mlajše selekcije je začela tekmovati pri ŽRK Celeia Celje, po združitvi klubov v ŽRK Celje Celjske mesnine pa je zvesta klubu vse do danes. S 17 leti se je pridružila članski ekipi, ki jo je vodil trener Tomaž Čater. Njeni trenerji so bili še Saša Čajevec, Zeljka Dragišič, Nenad Stojakovič in Miha Bojovič, zdaj pa je Uroš Privšek.
Z ekipo Gimnazije Lava je postala državna srednješolska prvakinja v rokometu, dvakrat pa je osvojila drugo mesto. Sodeluje tudi na atletskih tekmovanjih v teku na 1.000 m, vsako leto pa se udeleži maratona ob dnevu državnosti. Državna prvakinja v rokometu je bila v štirih starostnih kategorijah, z mlajšimi deklicami B in A ter s kadetinjami in z mladinkami leta 2007. Z ekipo starejših deklic pa je osvojila drugo mesto. Študentka Fakultete za šport v Ljubljani se rada druži s prijatelji in posluša glasbo. Njen življenjski moto je: sreča pomaga pogumnim.
Marko Božiček
^^dezete
celjske mesnine
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 29. krog: Celje - Domžale 0:2 (0:1); Vrhunc (37), Zatkovič (80), Triglav - Rudar 1:5 (0:2); Jelar (84); Črnčič (39, 65), Dedič (43), Klinar (63), Žinko (69-11 m), Maribor
-	Nafta 6:0, Mura - Hit Gorica 0:1, Olimpija - Koper 0:1.
2.	SL, 20. krog: Radomlje
-	Dravinja 8:2 (4:1); Sprečo (5, 89), Šmartno - Aluminij 0:0. Vrstni red: Aluminij 49, Dob 34, Šenčur 33, Interblock 27, Krško, Radomlje 26, Bela krajina 22, Šmartno 20, Šampion 19, Dravinja 13.
3.	SL - vzhod, 17. krog: Odranci - Zreče 1:1, Stojnci - Kovinar Štore 1:1. Vrstni red: Zavrč 46, Čarda 31, Malečnik 28, Dravograd 28, Stojnci 26, Kovinar 24, Zreče, Tromejnik 22, Veržej
21,	Odranci, Bistrica 19, Paloma 17, Rakičan 15, Grad 13.
Štajerska liga, 17. krog: Šentjur - Ormož 3:1 (1:0); Jazbec (31), Blaževič (62), Jevše-nak (91), Poljčane - Šmarje 1:2 (1:1); Oparenovič (35), Mauher (75), Marles hiše - Šoštanj 2:2 (1:1); Krtenjek (45-11 m), Mašič (79). Vrstni red: Šmarje, Pesnica 39, Pohorje 34, Podvinci 32, Drava 31, Marles hiše, Peca 26, Kovinar Tezno
22,	Šoštanj 17, Šentjur 16, Krško B 13, Koroške gradnje 12, Ormož 10, Poljčane 9.
MALI NOGOMET
2. SL, 22. krog: Benedikt
-	Velenje 3:3 (1:0); Adamič (33), Mahmutovič (35-10 m), Čretnik (38). Vrstni red: Vuko 52, Slovenske Gorice 40, Sevnica, Velenje 32, Brezje 31, Fragmat 29, Stripy 28, Velike Lašče 25, Kebelj 19, Benedikt, Tomaž 12.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 5. krog: Zlatorog - Helios 67:73; Omic 21, M. Lapornik 11, Strnad 9, Panic, L. Lapornik 7, Škific 5, Brodnik 3, Vujasinovič, Ata-nackovič 2; Gay 18, Prepelič 13, Šentjur - Elektra 83:85; Nelson 17, Maric 16, Rembert 15, Sebič 11, Pelc, Ferme 8,
Jurkovič, Držič 4; Lelič 19, Bajramlič, Zagorc 17, Julevič
11,	Horvat 10, Nuhanovič 6, Rizman 5. Vrstni red: Union Olimpija, Helios 9, Krka 8, Elektra, Zlatorog 7, Šentjur 5.
1. SL, za obstanek, 6. krog: Parklji - Rogaška 67:81; Ro-gelja 16, Lorbek 13; Miljkovič 25, Milašinovič 15, Petrovič 13, Tomič 10, Šoškič 7, Jotič 2, Geoplin Slovan - Hopsi 80:81; Pajič 17, Kovačevič 15; Vašl, Hohler 19, Sviridov 15, Jasonn
12,	Sebič, Kobale 8. Vrstni red: Hopsi 39, Maribor 38, Rogaška 36, Geoplin Slovan 33, Mercator 28, Parklji 25.
1. SL (ž), za prvaka, 7. krog: Grosuplje - Athlete 55:70; Rozman 13, Jevtovič 9; Trebec 20, Gabrovšek 13, Orozovič 12, Jagodič 9, Abramovič 7, Klavžar 4, Bošnjak 3, Gajič 2. Vrstni red: Athlete 49, Triglav 48, AJM 41, Ilirija 39, Grosuplje 38, Ježica 33. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 10. 4. KOŠARKA
1.	SL (ž), za prvaka, 8. krog, Celje: Athlete - AJM (19).
NOGOMET
2.	SL, 20. krog, Celje: Šampion - Dob (17).
Sreda, 11. 4. KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 6. krog: Šentjur - Helios (19.30).
1. SL, za obstanek, 7. krog, Polzela: Hopsi - Parklji, Rogaška - Mercator (19).
ROKOMET
1. SL (ž), 5. - 8. mesto, 2. krog: Veplas - Celje Celjske mesnine (19).
Četrtek, 12. 4. KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 6. krog, Ljubljana: Union Olimpija
-	Elektra, Laško: Zlatorog
-	Krka (19).
Predpiijave na iiifo@l-n.si
NAl MinURAimU IN NAJ MimiRAirr
Aprilsko glasovanje v polnem teku
Po preštetih glasovnicah do vključno 7. aprila vodita Nastja Brezovšek pod zap. št. 4 in Gregor Kolar pod zap. št. 3.
Glasujte
za svojega naj maturanta, naj maturantko!
Pravila glasovanja in soderlova^nja \p .^luciji:
liiia eenem o^igjinalnem lauip onu oranžnem Ibiii-vi;? (n^ kncjf) iji) lahlk.o glasujete 2:a enegaonaj maituranta £ili en o naj oo^aturantko. Z£i udeleižence marčevslcih matuiiiinitslkili plesov, Ici sodelujejo v akciji NTc&RiCNaj matuiíintkís, inaj maturant, Ido glasovanje? ppio-teSsalo ves; ir^esec april. \( torkovih in jpietkovih sitevOlltah Isiovega tetdniOf^ leo^ oolijavdljen sppisele vsehe »civeilnih« fotrgrafij. Pos;topno bonno ves; mosec objavljali tudi »»maturarotslce« fotcig;;rafije kan-didatciv, Ut ;> e poteggujejd za vestoo v láñale.
V torelo, 8. maja, bomo olijovili naij moturangaiin n^aj maOutaintko, Id iDosta sa loitenent ¡sipritskeon gjlaisovanju prejelai ntaijvg-č glasoa.Oba se lioosta uvrstila vt sklepni l^og oI,sso'e^ja, loi lio trajalo 2 Imedna. Finalnio gsla^ovtanje, v katetemeboste izbirali le ro^^d 6 uvre(:enimi dandi(e£iti,se boi začeloo tdr€slc, 8. maja, ^n kooočalo v torek., 2t2.niaja ^iül^í. vv petltovi ist^viHui Noviega tednoika, ki bo izala 25. majo, biomo objavili zmr^ogovali^^, toaej n.aj m^ouranto in n^j noaturantko.
Kupone poši]jjajte n^a Novi tednik in Radio Celje, PrešernPvra 19, 3000 Celje.
Glasujem ZA naj maturanta /naj matu
pod zaporedno številko: ime in priimek:....................................................
ko
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime is gtiimeU...................................................
sooldo..........................................................................
UdstoUtsi telefds/e-greto....................
-K-
V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili:
Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje
URŠKA SEVER 4. A GCC
1
TADEJA AMON 4. B GCC
GREGOR
2 KOLAR 4. B GCC
3
NASTJA BREZOVŠEK 4. C GCC
4
MATJAŽ JEVŠNIK 4. C GCC
5
NINA TOVORNIK JURGELJ 4. Č GCC
6
ALJAŽ ČAKŠ 4. Č GCC
7
ANDREJA JURHAR 4. D GCC
8
VID
KARNER 4. D GCC
9
TAJA PLEVNIK 4. E GCC
10
SIMON PODJAVERŠE 4. E GCC
K11
EVA HUŠ
4. H GCC
12
TAJDA SENIČ 4. I GCC
13
JAN BARIČ 4. I GCC
14
EVA
CUGMAS 4. A SZŠ
15
JERNEJ
JAGER .flc
4. A SZŠ 16
KELLY KUZMAN 4. B SZŠ
17
SEBASTIAN BEC
4. B SZŠ
18
MAŠA
ZAVOLOVŠEKi^ 4. C SZŠ l9
DAVID OKANOVIČ 4. C SZŠ
20
KATJA JECL 4. E SZŠ
21
LUKA BREČKO 4. E SZŠ
22
MARIJA BELE 4. D SZŠ
23
KLEMEN SALMIČ 4. D SZŠ
24
ALEKSANDRA POBEŽIN
4. KTA SZŠ 25
SVETLANA OBRADOVIČ 4 KTB SZŠ
26
MIHA OŽEK 3. GB SZŠ
27
ALJA KOSTAJNŠEK 2. PTI SZŠ
28
'^bsotdje in
od gorce do gorce
Z leve: Anton Dirnbek, Vlasta Kramperšek Šuc, Marinka Vrbek, Milena in Martin Zdolšek, Saša Pukl in Aljoša Bončina
Čudovit razgled, ki območje Kozjanskega naredi še bolj privlačno in vredno obiska.
Kaj je lepšega, kot da si vzamemo čas in se odpravimo po »gorcah« in vinotočih, ki jih zdaj v teh krajih najdemo čedalje več. Tudi s pomočjo Občine Šmarje pri Jelšah in še nekaterih partnerjev, ki so vključeni v projekt Turizem v zidanicah, v katerem se trudijo vzpodbuditi lastnike tovrstnih objektov, naj jih uredijo in pripravijo kot turistični objekt, ki bo izletnikom in dopu-stnikom nudil možnost bivanja v njih.
V oddaji Radia Celje Od gorce do gorce smo tokrat predstavili tri ponudnike »gorc« oz. zidanic, ki že nudijo uporabo tovrstnih objektov v turistične namene.
Kontakte »gorc« na Tinskem kot tudi ostalih ponudnikov Turizma v zidanicah najdete na spletnih straneh šmar-skega TIC ali šmarske občine, v kratkem pa, kot je povedala vodja TIC Šmarje pri Jelšah Vlasta Kramperšek Šuc, pripravljajo tudi posebno spletno stran, na kateri bodo predstavljeni vsi ponudniki tovrstnega turizma na območju Kozjanskega in Obsotelja.
Predstavili smo zakonca Zdolšek, ki ob svoji turistični kmetiji - Hiši s tradicijo Zdolšek - v zidanici nudita možnost bivanja, predvsem pa gostom priporočata tako počitek pred zidanico, s katere je čudovit razgled na Šmarje ter okoliške cerkve in ostale znamenitosti, kot tudi obisk sakralne in ostale šmarske dediščine. Ob njihovi ponudbi integrirane, doma pridelane zelenjave bo vsak izlet ali dopust, preživet v teh krajih, vsekakor dobro izkoriščen čas.
Možnost izkoristka spalnih zmogljivosti, ponudbe hrane in uživanja ob čudoviti naravi pa ponuja tudi »gorca« na Tinskem, v lasti
Marinke Vrbek. Poleg družinskega oddiha ali izleta je njihova zidanica, tudi zaradi večje sobe za skupino ljudi, prava za zabavo ob dekliščini, fantovščini, novoletnem ali kakršnemkoli drugem praznovanju.
Vzoren primer turizma v zidanici je Dir-nbekova gorca v Sodni vasi. Lani poleti je medse sprejela prve goste, lastnik »gorce« Anton Dirnbek pa nam je povedal, da se je za pripravo »gorce« za ponudbo v turistične namene odločil tudi zaradi želje po nudenju tovrstnega turizma in velikega veselja za delo
tu.
EK^RP
z ljudmi, ki znajo ceniti naravo in spoštujejo tovrstno ponudbo.
Tudi Dirnbekova gorca ponuja spalne zmogljivosti in možnost preživljanja prostega časa v harmoniji domačnosti in narave.
Ob obisku »gorc« na tem območju bi lahko trdili, da je narava na dosegu roke. Le obiskati jo moramo in užiti njeno lepoto. Koristila bo naši duši in nam omogočila polnejše in bolj zdravo življenje.
SAŠA PUKL, foto: TimE
DOBRODELNOST
Hvaležni za vsak zvezek in vsak evro
Šentjurčani pred veliko dobrodelno akcijo za družine in predvsem otroke Alpo-žanov ter drugih, ki so ostali brez službe
Učenci šestega a razreda na klopi zložijo zvezke, barvice, svinčnike in druge šolske potrebščine. Na prvi pogled nič posebnega. A to so stvari, ki so jih izbrskali doma in jih namenili za svoje vrstnike v socialni stiski. Skupaj z njihovo razredničarko Gizelo Gerenčer smo jih pospremili k veliki škatli, v kateri bodo še do srede meseca zbirali stvari.
»Doma se mi vedno kopičijo napol popisani zvezki. Ampak na srečo tako rada pišem in ustvarjam, da jih porabim sama,« pripoveduje Špela. »Po drugi strani pa sem ugotovila, da je doma tudi ogromno takih stvari, ki jih ne potrebujemo, pa bi lahko komu koristile.« Tudi Tilen pritegne njenemu mnenju. »Take reči je res škoda metati stran.« V razredu se o tem večkrat pogovarjajo, vključili pa so se tudi v različne akcije. Tako so že zbirali knjige in DVD-je, jih za simbolično ceno prodali na stojnici, izkupiček pa namenili otrokom in njiho-
vim staršem v stiski. Večinoma pridno zbirajo tudi zamaške, ki jih v taki ali drugačni akciji vedno radi sprejmejo. Zbiranje starega papirja pa tudi ima že dolgoletno tradicijo. Monika, ki je na primer cel dan preživela kot prodajalka ob stojnici, se
te akcije spominja z veseljem. »Otroci so prinesli lepe stvari. Bilo je kaj izbirati.« Ste tudi vi slišali, kako so današnji otroci obremenjeni z znamkami in videzom. V tem razredu tega res nismo začutili. Je pomembno, kakšne zvezke uporabljajo
Na vseh šentjurskih šolah do 14. aprila Študentski klub mladih organizira zbiralno akcijo šolskih potrebščin. Pred dvema letoma so bili pri tem tako uspešni, da so z zvezki in pisali založili ne samo domače otroke, ampak so nekaj stvari poslali celo v Afriko.
Zbiranje šolskih potrebščin je v sklopu večje dobrodelne akcije, ki jo pripravljata Občinska zveza prijateljev mladine in Študentski klub mladih. Kot pravi Albina Karmuzel z zveze, je stanje v Šentjurju vedno bolj zaskrbljujoče. Družin, v katerih so starši ostali brez dela - pred časom je šlo v stečaj največje podjetje Alpos - se vedno težje prebijajo skozi življenje. »Dnevno se name obračajo ženske, ki jim tudi deset evrov za vsakdanji živež ogromno pomeni,« pravi Karmuzlova. Finančna sredstva bodo zbirali tudi s koncertom Prifarskih muzikantov in Big banda Šentjur z gosti v soboto, 14. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur.
sami? Mora biti motiv v skladu s trenutno modo? »Seveda ne,« so si enotni. »Kaj pa je važno. Glavno, da lahko pišeš vanj,« se smejejo. In človeku je toplo pri srcu.
StO
Foto: GrupA
Podajnimroko
dobrodelni kohčeri
tSMBianMMItDD
[¡^[MiTmto^
p^ti: BoŠtiMK^S^^ 1 i MateigIRainiiaber, ^ Vokalna^mnaiGrič
1^aprp012 0^19. Uri
Kulturni doni Šentjur
CasmaiudkrpvHeliica:
BarbaRnlVIildičiiTurk
Of^lHtčinska tvei^rtjaieljeu nilading
Kdo bo sploh še želel biti policist?
Panično upokojevanje policistov?
Na Celjskem skoraj največ policistov, »zrelih« za pokoj
Zatem ko sta oba policijska sindikata konec preteklega tedna sprejela sklep o napovedi stavke 18. aprila, na policijskih postajah in upravah dobesedno vre. Pojavil se je že val upokojevanj tistih, ki imajo za to že pogoje in ne želijo čakati uveljavitve vseh varčevalnih ukrepov, saj bi takrat ostali tudi brez odpravnin, če bi podaljševali rok upokojitve. Po naših podatkih je Policijska uprava Celje v slovenskem vrhu po številu zaposlenih, ki imajo že pogoje za upokojitev. Kaj se zna zgoditi, če se odločijo za takojšnji odhod v pokoj? Sesutje varnostnega sistema, pravijo nekateri. Ali pa možnost zaposlovanja mladih policistov, dodajo drugi.
V sredo se je le v nekaj urah na območju Murske Sobote odločilo za odhod v pokoj pet policistov, ki za upokojitev izpolnjujejo pogoje, v Celju naj bi se do danes za obvestilo o odhodu odločili trije policisti. V
času pogajanj o varčevanju se poraja vprašanje, ali je to reakcija pred napovedanimi ukrepi vlade, ki predvidevajo tudi ukinitev odpravnin. Policist, ki bo do varčevalnih ukrepov zapustil svoje vrste - ker ima že nekaj časa
pogoje za pokoj - dobi odpravnino v višini treh povprečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini zadnjih treh svojih plač. Ko bo vlada zarezala z ukrepi, te možnosti ne bodo več takšne. Gre torej za panična upokojevanja.
»Kaskada« kot odgovor na kolaps
Pregled podatkov za celjsko policijsko upravo kaže stanje, ki vzbuja skrb. Trenutno pogoje za upokojitev izpolnjuje 45 zaposlenih. Od tega jih po naših informacijah 31 dela na
Na celjski policijski upravi se je lani upokojilo 10 zaposlenih, leto pred tem 17.
Vrh policije obenem sicer že pripravlja »kaskado«, projekt, s katerim bi kadre, ki so se skozi leta zasedeli v pisarnah, pognali v »operati-vo«, torej na teren in v preiskovanje kriminala. Treba pa je vedeti, da je tudi med temi zaposlenimi, ki bi morali v operativo, kar nekaj takšnih, ki se bodo raje upokojili in reorganizaciji ubežali. Nastopi tudi časovni problem, saj bi morali z reorganizacijo pohiteti, da bi zapolnili manjko na delovnih mestih, ki se bodo izpraznila zaradi paničnega vala upokojevanj.
Takšen pritisk na policiste, ki se odločajo za beg v pokoj, policijska sindikata ocenjujeta kot nemoralno dejanje vlade, saj si vsak zaradi svojega prispevka k varnosti države zasluži
dostojanstven odhod iz policije. Videti je, da se je policija ujela v pasti lastne reorganizacije.
»Jeseni nam grozi kolaps policije,« nam je dejal visoki policijski predstavnik, sicer dober poznavalec trenutnega dogajanja v vrhu policije. Potiho se neuradno že govori, da bodo morali jeseni, če se bodo želeli izogniti sesutju policijskega sistema, kljub varčevanju objaviti razpis za policiste, vendar se pojavlja strah pred profilom tistih, ki se bodo na razpis prijavili. Da bi bilo število prijavljenih majhno, se ni bati, saj bodo ljudje službe vseeno iskali, vprašanje pa je, opozarjajo v policijskih krogih, koliko bodo na novo zaposleni sploh motivirani.
SIMONA ŠOLINIČ foto: SHERPA
policijskih postajah, ostali so razporejeni po oddelkih tudi med kriminalisti in inšpektorji. Šlo naj bi za operativce, kar pomeni, da bi njihove odpovedi povzročile težave zaradi pomanjkanja policistov. Ti zaposleni namreč ne sedijo le v pisarnah, ampak delajo tudi na terenu.
Sirni tihotapec
Na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli so cariniki konec minulega tedna zoper slovenskega voznika tovornega vozila uvedli postopek ter zasegli več kot 200 kilogramov sira.
Moški je sprva carini predložil izvozno carinsko deklaracijo za nekaj manj kot 21 ton kozmetičnih izdelkov za osebno nego. Policist in carinik pa sta se nato odločila za pregled kabine in ugotovila, da je voznik poskušal na Hrvaško pretihotapiti 228 kilogramov sira nizozemskega proizvajalca.
Kriza pri organizaciji dela na terenu bi utegnila nastopiti na Postaji mejne policije Bistrica ob Sotli, kjer naj bi najmanj štirje bili že »zreli« za upokojitev. Enako naj bi veljalo tudi za celjski operativno-komunikacij ski center, kjer bi se ta trenutek lahko upokojilo najmanj pet zaposlenih. Če bi prenehali z delom v policiji, se bo to odrazilo v organizaciji dela, saj enota ne bo mogla delovati v popolnosti. Premeščanje z drugih policijskih enot ne bo vselej mogoče, saj bo do upokojevanj prihajalo tudi drugje.
Konj trčil v avto
Na cesti Proseniško - Dole na območju Šentjurja se je v četrtek zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena konjenik in voznik osebnega avtomobila.
38-letni konjenik je jezdil iz smeri Proseniškega proti Dolam. Ob srečevanju z osebnim vozilom, katerega je vozil 19-letni voznik, se je konj preplašil, ter stopil proti sredini vozišča, tako da je voznik vanj trčil. Pri padcu se je konjenik huje telesno poškodoval.
Rešili stanovalca
V soboto zvečer je gorelo v enem izmed stanovanj v 8. nadstropju stanovanjskega bloka v Okrogarjevi ulici v Celju.
Posredovali so celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci PGD Lokrovec-Dobrova, ki so iz stanovanja rešili moškega. K sreči ta ni bil poškodovan. Ogenj je uničil del stanovanja, višino škode in vzrok požara pa policisti še ugotavljajo. V noči na nedeljo pa je zagorelo tudi v garaži ob stanovanjski hiši na Zgornji Hudinji. Požar, ki je uničil elektro omarico in pogon dvižnih garažnih vrat, so pred prihodom gasilcev pogasili domači, so sporočili iz Regijskega centra za obveščanje.
Zaradi uboja dvanajst let zapora
Ljubosumnost ga je pognala v uboj, ta pa za zapahe
51-letni Ernest Podgoršek bo moral za zapahe kar za 12 let. Takšen je epilog sojenja zaradi uboja partnerke nad Lesičnim ter zaradi ogrožanja varnosti. Sodba še ni pravnomočna, saj se bo obsojeni na izrečeno kazen zagotovo pritožil.
Družinska tragedija se je zgodila lani septembra, ko je Podgoršek - kot smo že poročali - s puško dvakrat ustrelil 47-letno partnerko Matildo Biderman. Zaradi hudih notranjih poškodb
in poškodb glave je ženska umrla kljub hitrem nude-nju prve pomoči. Ogrožanje varnosti so moškemu očitali, ker je po uboju ženske streljal tudi proti njenemu sinu in sosedom, kamor je 47-letnica poskušala zbežati po pomoč. Moril je zaradi ljubosumnosti, ker je sumil, da ima partnerka drugega moškega. Toda težave bi moral rešiti drugače, ne pa s tragedijo, mu je dejala sodnica v razlagi sodbe. Podgoršek je od dogodka v priporu, ki
so mu ga do pravnomočnosti sodbe tudi podaljšali zaradi ponovitvene nevarnosti.
SŠol
Foto: SHERPA
Primer »Podgoršek« je očitno dokaz, da se da sodni postopek do konca vendarle zaključiti hitro. Sojenje se je namreč končalo v 14 dneh, le po štirih glavnih obravnavah. Sodni senat je vodila sodnica Ingrid Lešnik.
Ernest Podgoršek. 12 let zapora.
NOVI TEDNIK
PREŽIVELI SMO DAN
17
Edino v kategoriji z vozički so vpreženi štirje psi, v vseh ostalih le eden.
Za psa nagrada sam tek
Tekmovanje vlečnih psov v Ločici ob Savinji razblinilo vse predsodke
Najboljši tekmovalci na kolesu skupaj s svojim psom dosežejo tudi hitrosti okoli 50 kilometrov na uro.
Najverjetneje večina ob besedni zvezi tekmovanje vlečnih psov najprej pomisli na vprežene polarne pse, ki tam nekje na severu Skandinavije za sabo ob soju polarne noči vlečejo svojega lastnika, po možnosti Laponca. Priznam, tudi sama sem si vlečne pse predstavljala nekako tako. A vse moje do nedavnega omejeno znanje je razblinilo nedeljsko mednarodno tekmovanje v Ločici ob Savinji, ki je dokazalo, da je tekmovanje vlečnih psov lahko veliko več.
Hrti, mopsi, ptičarji, sa-mojedi, zlati prinašalci _ so se v nedeljo dopoldne s svojimi lastniki sprehajali po kolovozih med travniki in hmeljišči ter za obiskovalce predstavljali pravo pašo za oči. Dobrim petdesetim tekmovalcem so bili partnerji na mednarodnem tekmovanju vlečnih psov, na katerem je tekmovalo okrog 60 štirinož-cev iz Slovenije, s Hrvaške, iz Italije, z Madžarske, iz Avstrije in s Slovaške. Tekmo je organiziral Slovenski klub vodnikov vlečnih psov v sodelovanju s Kinološkim društvom Celeia. Glavna pobudnika tekmovanja v Ločici ob Savinji sta bila Šempetran Gregor Satler in njegovo dekle Špela Požes, ki sta se lani spomladi začela ukvarjati z vlečnimi psi, ko sta kupila samojeda. »Ni pomembno, katera pasma je, saj so primerni vsi psi, ki imajo željo po vleki. Vlečejo tudi mopsi, ki so znani kot leni psi,« je ob mojem prihodu takoj razložila Špela, ko je opazila, da se začudeno oziram po majhnih pasmah.
Od sani do kolesa
Najbolj znana oblika tekmovanja vlečnih psov je s sanmi, zato si tradicional-
no kot vlečne pse predstavljamo sibirskega haskija, malamuta, grenlandskega psa in samojeda. Vendar je nedeljsko tekmovanje porušilo vse stereotipe, saj so tekmovale tudi druge pasme, ki so v naših podnebnih razmerah celo primernejše, saj so bolj eksplozivne, medtem ko so polarne bolj vzdržljive in s tem primerne za daljše proge. Glede na mile zime v srednji in južni Evropi vleka psov brez snega oziroma »dry land« postaja vedno bolj priljubljena. Tovrstna tekmovanja izven zimske sezone so se v osnovi razvila iz treningov zimskih disciplin. Sani so tako zamenjali vozički, kolesa in tek. Še posebno sta priljubljena slednja, saj tekmovalec potrebuje samo enega pasa in ne potrebuje posebne opreme. V višino bokov si nadene poseben pas in psu vlečno oprsnico, ki vlečno silo enakomerno porazdeli po pasjem telesu. Med lastnikom in psom je vrv, ki je na enem delu elastična, če pride do sunkovitih potegov. Pri kolesarjenju je vrv privezana na kolo.
Nedeljsko tekmovanje v »dry landu« je obsegalo tri različne kategorije in dve različni dolžini proge - 5,3 kilometra za odrasle tekmovalce in 2,5 kilometra za otroke. Tekmovanje se je začelo s kategorijo z vozički, v katere so bili vpreženi štirje psi. Tekmovalca sta bila le dva, in sicer Avstrijec in Italijan. Konkurenca je bila veliko hujša v ostalih dveh kategorijah - s kolesi in tekom.
Pes vedno prvi
Vpreženi psi so se mi do nedeljskega tekmovanja pre-
V kategoriji vozičkov je prvo mesto zasedel Arnold Fichtinger iz Avstrije s sibirskim haskijem. V kategoriji s kolesi je med moškimi zmagal Edvard Schumet z grey-sterjem. Najboljši Slovenec je bil Žan Zupanič prav tako z greysterjem. Med ženskami je s kolesi zmagala Nika Staniša z madžarskim kratkodlakim ptičarjem - vižlo. V canicrossu oziroma teku je med moškimi slavil Damjan Žepič z greystrejem in med ženskami Nuša Gros z nemškim kratkodlakim ptičarjem. V otroški kategoriji v canicrossu je zmagal Žan Žepič prav tako z nemškim kratkodlakim ptičarjem.
prosto smilili, saj sem bila prepričana, da jih lastniki le izkoriščajo, vendar je glavni organizator tekmovanja Pa-trik Zupanič že na začetku vse moje pomisleke v hipu razblinil: »Vleka in tek sta za pse veselje in nagrada. V njihovi naravi je, da si želijo vleči in teči. S tekom le sproščajo odvečno energijo.« Prav zaradi tega pri tem športu klasičnih nagrad za pse ne poznajo, saj je spodbujanje teka in vleke za psička že samo po sebi nagrada. Zmotno je prav tako mišljenje, da za sabo vlečejo vso lastnikovo težo, saj ta teče oziroma goni sam. Velikokrat je celo hitrejši kot njegov ljubljenček, a ga kljub temu ne sme prehiteti. Vedno mora biti za psom, saj ga to motivira in v njem vliva občutek moči. Pri vseh vlečnih športih gre za sodelovanje psa in človeka. Končni rezultat ni odvisen le od psa, ampak v veliki meri tudi od človeka.
Ko ni pravi dan
Psi niso znani kot trmaste živali, a se kljub temu tudi zgodi, da se jim ravno na dirki ne ljubi. Nekaj takšnim primerom smo se nasmejali tudi v nedeljo, ko se nekaterim psom preprosto ni zdelo vredno začeti dirke ali so raje kot drveli po kolovozu ležerno ovohavali travo kot bikci Ferdinandi. Spet druge mrcine so tekmovalci le ko-
Psi so na štartu zelo neučakani, saj želijo kar se da hitro začeti dirko.
maj zadrževali pred štartno črto, da niso brezglavo zdrveli v tekmo. Ravno v takih primerih pridejo do izraza treningi in lastnikova volja. Nikoli se ne sme uporabljati prisile niti na treningih niti na tekmi. Pretepi med psi so v tem športu redki, se pa seveda zgodijo.
Špela in Gregor Satler oba trenirata svojega štirinožca. »Eden je z zadostno razdaljo spredaj, da ima pes motivacijo,« razloži Špela, ki se s tem športom ukvarja bolj kot ne rekreativno, zato ji tudi ne vzame toliko časa. Trenirata štirikrat na teden po pol ure, medtem ko profesionalni tekmovalci porabijo veliko več časa. Poleti je treninge treba izpustiti, saj so psi zelo občutljivi na temperaturo oziroma trenirajo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Treninge kombinirajo s tekom in kolesarjenjem, saj je tek za ljudi precej naporen. »Vedno je treba iti čez svojo mejo, saj so psi zelo zagreti in iz tebe stisnejo tisti maksimum. Seveda jim poskušaš slediti, da jim pomagaš,« razloži tekmovalka Beti Zupanič, ki je s svojim psičkom tekla v ženski kategoriji. Veliko ljudi se ukvarja s tem športom zaradi ljubezni do svojega psička, ki jim je v največje veselje tek z lastnikom.
ŠPELA OŽlR Foto: SHERPA
Za dober rezultat je potrebna dobra pripravljenost tako psa kot tudi tekača, ki se mora prilagajati tempu psa.
Za nekatere pasje prijatelje nedelja ni bila pravi dan za tekmovanje, a kljub temu jih lastnik ne sme prehiteti.
18
0TR05W: ČA50PI5
Mavrični prostovoljci iz Šentjurja slavili na Slovaškem
OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja se je uvrstila med pet zmagovalnih v zadnjem tekmovanju Akademije evropskih centralnih šol za čezmejna šolska partnerstva za inovativni projekt povezan s prostovoljstvom. V Seneci na Slovaškem so Šentjurčani v konkurenci 103 sodelujočih šol iz 15 držav centralne in jugovzhodne Evrope za projekt Mavrični prostovoljci prejeli eno od petih nagrad.
Koordinatorka projekta Jasna Drešček je skupaj z učenci oblikovala sedem skupin mavričnih barv. Vsaka je bila zadolžena za svoje področje prostovoljnega dela. Lotili so se dobrodelnega sejma, skrbi za mlajše in starejše, sajenja dreves in še marsičesa.
Otroci so ustvarjali umetniška dela in izdelovali uporabne predmete, učili ostale plesa, ustvarjanja pričesk in celo uporabe slovarja. Vse to so počeli v sodelovanju s partnersko šolo iz Makedonije, pri tem pa so komunicirali v angleščini.
Na zaključni akademiji tekmovanja je sodelovalo skoraj 350 učencev, dijakov in profesorjev. Predstavljali so svoje delo in izmenjali izkušnje. Šentjurčani so se vrnili domov polni elana in idej za delo v prihodnje. Natečaj za prihodnje leto je namreč že razpisan. Nova tema je Preverjanje resničnosti - kako vidimo in ustvarjamo svet s pomočjo medijev.
StO
NOVI TEDNIK
Zverinice iz Petrovč so odigrale predstavo Bobek in barčica.
Na Polzeli smo doma
Otroci vrtca so v športni dvorani OŠ Polzela pripravili prireditev, na kateri so prikazali, kdo vse je tu doma in kaj vse se v kraju dogaja.
V okviru projekta kulturne dediščine z naslovom Na Polzeli smo doma so namreč spoznavali ljudi in poklice. Z obujanjem spominov z babico so spoznali, da brez vrednot, kot so sočutje, prijateljstvo in spoštovanje, ni sobivanja in zadovoljstva ljudi. Povezanost, ki jo je potrebno začeti privzgajati že najmlajšim, sta s svojim zgledom potrdila tudi župnik in župan. Ravnateljica pa je tudi v vlogi, ki so jo odigrali petletniki, pokazala, da je dobrobit otrok tista vrednota, ki je tako za posameznika kot tudi za celotno skupnost najbolj pomembna.
Projekt je trajal vse od začetka šolskega leta. Starši so z otroki ves čas aktivno sodelovali in doživljali tako stare kot nove čase ter z njimi oživljali prepotrebne vrednote za današnji čas. Prireditev so soustvarjali prav vsi otroci, vzgojitelji in drugi delavci vrtca.
TT
Pravljični lutkarji
Na Dobrni je bilo v petek območno srečanje lutkovnih skupin z območja delovanja celjske in žalske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti. Svoje predstave je odigralo pet lutkovnih skupin: Škratovo lutkovno gledališče Celje, Kulturno društvo Smeško Celje, Lutkovna skupina Mavrica 111. osnovne šole Celje, Lutkovni krožek OŠ Ljubečna in Zverinice iz OŠ Petrovče. Uprizoritve je spremljal in ocenjeval regijski selektor Matevž Gregorčič.
BS, Foto: GrupA
Med nastopajočimi je bil tudi Otroški pevski zbor OŠ Frana Krajnca Celje, ki ga vodi Andreja Vahen.
Otroški glasovi na Pesemci
M v«	"V	■	HBV ■
Šoštanjčani odlični v ekoznanju
Na regijskem tekmovanju šol v ekoznanju je slavila ekipa OŠ Šoštanj. Sodelovala bo na državnem tekmovanju, ki bo 20. aprila v Ljubljani, kjer se bodo pomerili zmagovalci osmih regijskih tekmovanj in dve ekipi, ki sta zbrali največ točk na šolskih tekmovanjih.
Vseslovensko tekmovanje osnovnošolcev že 11. leto pripravlja Ekošola in v osmih regijah se je v tričlanskih ekipah pomerilo več kot 3.700 učencev 6., 7. in 8. razredov 153 osnovnih šol. V celjski regiji je sodelovalo 171 tričlanskih ekip s 17 ekošol. Zmagovalna ekipa z imenom Ekoglavci je zbrala vseh 30 točk, iz OŠ Šoštanj pa se je na državno tekmovanje uvrstila še ena ekipa, ki je dosegla 28 točk. Sledili so jim učenci iz Rimskih Toplic, Polzele in Vojnika.
TC
Celjska izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti je v sredo pripravila Pesemco - območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila namenjena izboru najboljših za nastop na regijskem srečanju.
Na dveh koncertih v Celjskem domu se je predstavilo 22 otroških in mladinskih zborov osnovnih ter srednjih šol Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik s skupaj kar 780 mladimi pevci in pevkami. Srečanje je strokovno spremljala in ocenila glasbena strokovnjakinja Sonja Kasesnik.
BS, foto: GrupA
"Z. rofco ^ rotsi (rhrnimo kro^ pod faro^^o znai^a
in ahrobom omo^oilmo _odra^nje."_
rriirino
na iraelicionalni elohroJcIni koncert
vNEDEUO, 22. aprila 2012, ob 17.00 v Celjskem domu.
Nastopili bodo:
Adl Smolar, PrifarskI muzikantje, _ Monika Pučelj, Ansambel Pogum In pevci OŠ Lava.
www.zabavazaotroke.si
- So^i pofc|o«l+& lepo pomfa<ino darilo,-
«aSm o+rofcoiM pa iMoiiioi+ (ročnega o+roifva.
V^fopniria: 9 €
Prodna Mofnie^: Tajništvo OŠ Lava (tel.: 03 42 50 900] in Kopirnica Tomi (Gubčeva ul. 8, Celje)
Madijiki fokywM»\j:
Novi tednik in Radio Celje.
ra^ocelje
□
NOVI TEDNIK
RALCI SPOROCEVALCI
19
Mladi spoznavali EU
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) Celje je bil tridnevni EU-KAMP za srednješolce, kjer je dijake nagovorila tudi evropska poslanka dr. Romana Jordan.
Pogovarjali so se tako o razlogih za nastanek Evropske unije, njenih institucijah ter ključnih simbolih kot tudi o karierni poti profesionalnih politikov. Poslanka je predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu, njegove pristojnosti ter delovanje. Dotaknila se je predvsem okoljskih tematik, vključno s problematiko izvajanja Kjotskega protokola, evropskih raziskav, enakosti moških in žensk v sodobni družbi ter priložnosti, ki jih evropsko sodelovanje ponuja mladim.
Dan se je nadaljeval s predavanjem o evropskem državljanstvu dr. Franka Delmartina, profesorja Univerze v Leuvnu in College of Europe (Belgija). V večernih urah so se dijaki odpeljali na CŠOD Gorenje, kjer so preživeli konec tedna na interaktivnih delavnicah.
Dogodek so pripravili v okviru projekta EU-PIKA. Letos bo v Celju še osem zanimivih dogodkov z namenom sporočanje EU-vsebin širši javnosti in še posebej študentom, dijakom in učiteljem.
ŠM
Večer z mamo sedmih otrok
V	Knjižnici Laško je že nekaj časa zorela ideja, da bi organizirali večere, na katerih bi predstavljali domačine, ki so v čem posebni ali je njihovo življenje drugačno od običajnega, seveda v pozitivnem smislu. Na predvečer materinskega dne smo pripravili srečanje z domačinko Magdaleno Hrastnik, mamo sedmih otrok, sedmih obiskovalcev glasbenih šol.
V	času, ko se družine manjšajo in je število otrok skrčeno na enega ali dva, že redkeje tri, družina s sedmimi otroki med domačini ni neopažena, toliko bolj, ker zelo aktivno deluje v kulturnem življenju kraja in širše. Ob cilju vzgojiti otroke v dobre ljudi sta si Magdalena in njen mož Tine zadala nalogo čim bolj razviti njihov glasbeni talent. Tako smo na večeru slišali le tiste od otrok, ki še niso po svetu: Laro na harfi, Tobijo na trobenti, Sofijo na violini, Rebekino petje in klavirsko spremljavo _
www]umum.eu
Dva od njih sta že v glasbenih poklicih: Rebeka kot profesorica glasbene pedagogike, zborovodkinja in organistka ter kontrabasist Iztok, ki je bil lani kot drugi Slovenec v vsej zgodovini sprejet v orkester dunajske državne opere, ene najimenitnejših glasbenih ustanov na svetu.
Majdino najlepše sporoči-
lo v pogovoru z Božo Herek pa so besede, da je biti starš ob mnogih odgovornostih in skrbeh tudi zelo velika sreča - ustvarjati dom in ognjišče, h kateremu se otroci vračajo, in se zavedati, da smo ljudje le božje orodje, skozi katerega deluje nekaj večjega od nas _
BR
Lidija Jurički, Boštjan Kopinšek, Luka Čepin, Simon Plemenitaš, Urban Strenčan
Odlični v poznavanju AutoCada
V Novem mestu je bilo 22. marca državno tekmovanje z mednarodno udeležbo v arhitekturnem risanju s programom AutoCad, na katerem so sodelovali dijaki gradbenih šol iz Novega mesta in Celja ter šoli iz Trsta in Karlovca.
Tekmovanja so se tako udeležili tudi dijaki Šolskega centra Celje, Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, in pod vodstvom mentorice Lidije Jurički dosegli odlične rezultate. Boštjan Kopinšek, dijak G-4A razreda je postal državni prvak, Luka Čepin, dijak G-3A razreda, je osvojil 2. mesto, Simon Plemenitaš, dijak G-3B razreda, je zasedel 7. mesto in Urban Strenčan, dijak G-3A razreda, 11. mesto.
Boštjan Kopinšek in Luka Čepin se bosta maja pomerila še na mednarodni AutoCad olimpijadi v italijanskem mestu Roveretu.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja se lahko v znanju računalniškega programa AutoCad pohvali že s štirimi lovorikami najboljšega v državi in dvema najvišjima lovorikama na mednarodni olimpijadi.
LJ
Za VARNE in VARČNE poti
►	AVTOMOBILI IN MOTOCIKLI
►	TESTNE VOŽNJE
►	ATRAKTIVNI MOTO SHOVVI
►	UGODNOSTI ZA OBISKOVALCE
Sejmi
Zaključek velikega evropskega glasbeno-muzejskega projekta Jumum
Obtazi Operete
13. - 15. 4. 2012
ITllTZr
Sobota, M. 4.2012, 18.00, 20.00 MNZCinSLGCefle
18.00, Muzq novejše zgodovine Celje: odprtje lazstave Obrazi operete
20.00, SLG Celje:
Premiera tiove operete Usar^Tio življei^
Avto m vzdrževanje
Avtoservisna dejavnost in avtomobilizem
Moto boom
Motociklizem in oprema
4 Logotrans
Logistika, transport in promet
^ Gospodarska vozila
Gospodarska in dostavna vozila Celjski sejem, 12.-15. april 2012
www. ce-sejem .si
STIRINOZCI
IŠČEMO TOPEL DOM
So pomladni dnevi novo upanje tudi za nesrečne štiri-nožce, ki čakajo v zavetišču na skrbne gospodarje?
Lora ima 10 mesecev. Je srednje rasti, našli pa so jo v Laškem.
Rina je stara 12 mesecev. Našli so jo v Šoštanju. Mešanka je srednje rasti in prijazna.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani.si

. * TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED
Kiva je 5 mesecev stara mešanka, ki so jo našli v Slovenj Gradcu. Je manjše rasti, prijazna in razigrana.
Tin je mešanec, star 3 leta. Našli so ga v Poljčanah. Je srednje rasti in prijazen.
Torek, 10. april: Luna bo v nočnih urah v dobrem aspektu z Uranom, zato hujšega ne bo. Lahko se pojavijo preroške sanje, lahko se vam sredi noči porodi kakšna čudovita ideja. Malce kasneje bo Luna v opoziciji z Venero lahko prinesla kakšne strahove pred prihodnostjo. Ob 18.22 bo prestopil Pluton v retrogradno delovanje, v katerem bo vse do septembra. Zavrtel bo čas nazaj in ustavil nekatere aktivnosti. Prepustiti se je treba toku življenja in razumeti zadeve, ki so nerazumljive.
Sreda, 11. april: V jutranji urah bosta Luna in Sonce v dobrem aspektu prinašala optimizem in dobro voljo. Malo po dvanajsti uri bo Luna v kvadratu z Merkurjem, zato pazite na komunikacijo, pazite, da ne naredite kakšne napake, zmešnjave. Kmalu za tem bo na pomoč priskočil sekstil med Luno in Saturnom, kar je odlično za načrtovanje. Luna bo po sedmi uri zvečer vstopila v znamenje kozoroga in bo bolj resno obarvala večerne ure, malce kasneje bo v dobrem aspektu z Neptunom,
zato bo domišljija nekoliko bolj povečana.
Četrtek, 12. april: V nočnih urah bo Luna v trigonu z Marsom, zato bo noč mirna in lepa energija bo tista, ki bo prevladala. V zgodnjih jutranjih urah pa bo napeti kvadrat Lune in Urana svaril pred kakšno nepredvidljivo okoliščino. Malo pred dvanajsto se bosta srečala Luna in Pluton, kar velja za resen aspekt, zato previdno pri vsem. V večernih urah bosta Luna in Jupiter v dobrem aspektu prinašala optimizem in dobro počutje.
Petek, 13. april: Malo pred 13. uro bosta Sonce in Luna v napetem aspektu, kar opozarja na previdnost. Moška in ženska energija si bosta nasprotovali. Luna bo v večernih urah v lepem aspektu z Merkurjem sprostila energijo, malo pred polnočjo pa bo prestopila v vodnarja, zato bodo naslednji dnevi izredno zračno obarvani.
Sobota, 14. april: Ob 5.45 bo prestopil Mars v direktno gibanje. Mars bo vse do 4. julija v znamenju device. Vse zadeve, ki stojijo v kotu, bo prestavil z mrtve točke,
zato bo napredovanje vidno na vseh področjih. Ob 10. uri bosta Luna in Uran v dobrem aspektu, zato vzemite zadeve v svoje roke in napredujte počasi, vendar zanesljivo. V večernih urah bo Luna v trigonu z Venero prinašala dobre okoliščine, še posebej v ljubezni.
Nedelja, 15. april: V jutranjih urah bo Luna v kvadratu z Jupitrom, zato morebiti ne bo vse tako, kot bi si želeli. Pojavijo se lahko strahovi, občutek, da zadeve uhajajo iz rok in občutek nemoči sta lahko povečana. V večernih urah bosta Sonce in Saturn v opoziciji, aspekt traja nekaj dni in je težaven, zato delujte preventivno, ne predajte se strahovom, blokadam in ne dovolite, da prevladajo vašim mislim.
Ponedeljek, 16. april: Luna bo v dobrem aspektu s Saturnom v nočnih urah, zato bo noč mirna. Lepemu aspektu se bo pridružil pozitiven aspekt med Luno in Soncem. V jutranjih urah bo Luna vstopila v znamenje rib in dan čustveno obarvala. Intuitivna zaznava bo odlična, zato se ji lahko prepustite brez zadržkov. Po dvanajsti uri se bo Luna srečala z Neptunom, zato bo moč domišljije povečana, povečan pa bo tudi slepi optimizem, zato se bojte negativnega bega pred stvarnostjo. Luna bo v popoldanskih urah v opoziciji z Marsom, kar bo povečevalo občutljivost.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na oai aoa-935
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 6a-30
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
■NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJ^IOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
DELOVNI ČAS	tel. 03/7493210
pon.-pet. 7.-19. ure	gsm 041-618-772 N^
sob. 7.-12. ure	
ned. 7. - 8. ure	vGterinarslobolnicašGntjur
dežurstvo 24 ur	www.vb-sentjur.si
Setveni koledar
11 TO	list
12 SR	list do 15. ure, od 16. ure plod
13 ČE	plod do 9. ure, od 14. ure plod
14 PE	plod
15 SO	korenina
*** 16 NE	korenina
17 PO	cvet
dvigajoči lolci
LEGENDA: *** opozicija
Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
I ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Odvisnost od drog
Vprašanje: Na naših ulicah vidim veliko odvisnikov od droge. Ali je pri sumu, da nekdo uživa drogo, koristno, da se odredi določitev droge?
Odgovor: Odgovor, zakaj se ljudje odločajo za uživanje različnih snovi, ki vodijo v odvisnost, je zapleten. Na mladega in radovednega človeka vplivajo različni razlogi in življenjske situacije, motivi, okolje in tudi pritiski soljudi. Tako ga pripravijo in postavijo v položaj, da najprej naivno poskusi drogo, ki jo pozneje jemlje vedno znova, saj mu je prva izkušnja omogočila ustvarjanje ugodja nerealnega, umetnega sveta, ki odstranjuje težave, prinaša neko kratko zadovoljstvo in ustvarja umetno stvarnost. Ustvari jo v kratkem času in brez posebnega truda. Pravzaprav gre za nenaraven in družabno nesprejemljiv in nevaren način bega pred realnostjo in zadovoljevanje neresničnega ugodja in zadovoljstva, a včasih tudi lajšanja bolečin in trpljenja.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
Različni učinki
Če želimo ugotoviti in priti do resnice in razjasnitve, ali nekdo uživa kakšno prepovedano snov, je najlažje, da pri človeku ob spremenjenem obnašanju opravimo testiranje na drogo. Droge učinkujejo zelo različno. Nekatere pomirjevalno, druge povečajo vse fiziološke aktivnosti, tretje spreminjajo domišljijski svet z ustvarjanjem halucinacij. Vse je odvisno od droge, različnih kombinacij, načina aplikacije, količine, istočasnega jemanja z zdravili, alkoholom ali s tobakom. Ob pogostem uživanju prihaja
do tolerance in s tem prenašanja večjih količin mamila. Pri tem pri začetnikih že majhne količine povzročajo močne učinke in pogosto prihaja do prevelikih doziranj in pojava resnih in tudi za življenje nevarnih zapletov. Mladi najpogosteje uporabljajo kot drogo cigarete, alkohol, ma-rihuano, amfetamin in exsta-sy, a tudi različne mešanice. Z jemanjem droge se razvija odvisnost. Najhitreje se razvije na heroin, ki se pogosto uživa s pomirjevali in z alkoholom. Odvisnost je psihična bolezen, ki nastopi zaradi interaktivnega učinka mamila oziroma psihotropne snovi in živega organizma. Izraža se v spremenjenem obnašanju, spremenjenih duševnih procesih, izgubi samonad-
HiUiAiMJi
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr. PirtMt d J.0, Razlagova 29, Mgibnr
Hamartija
Verjetno se bo marsikdo vprašal, kaj zdaj spet čara tale Hudej. Kaj za vraga je zdaj ta hamartija, kaj zdaj pametuje. Naj na hitro pojasnim tistim, ki niste povsem posvečeni v gledališču in dramatiki. Skoraj vsi ste imeli opravka z domačim branjem in eden od naslovov tega domačega branja vam je gotovo znan.
Kralj Ojdipus je tradicionalno domače branje, ki ste ga zagotovo imeli vsaj v rokah in poznate njegovo zgodbo. Zgodbo o kralju, ki je ubil svojega očeta in se poročil s svojo materjo, ne da bi za to vedel. To slednje, da ni vedel, je hamartija, usodna zmota. Pa še nekaj je pomembno, da to dramo spremljamo tudi gledalci, ki ves čas vemo, kaj se dogaja, in Sofokles, ki je spisal to štorijo, nas postopoma, iz dejanja v dejanje, vodi proti grozi Oidipusovega spozna-
nja. Tragedija je neizbežna, kar nasploh velja za antične drame. No, večina nas je gledalcev. Nimamo pretiranega vpliva na to, kaj se dogaja okrog nas. Vpeti smo v igre ekonomskega in političnega vpliva in vse, kar nam je prinesla preteklost, je, da smo, kot se reče, z ježevimi mukami prišli do volilne pravice, kjer izberemo tiste, ki naj bi bili zaupanja vredni, da vodijo skupnost, v kateri živimo. Ena od teh zgodb, ki jih trenutno spremljamo na političnem prizorišču, je spor med poslancem Vogrinom in njegovim strankarskim šefom Gregorjem Virantom. Očitno je hamartija prisotna tudi pri njiju.
Virant se je usodno zmotil, ko je v svoje vrste pripeljal poslanca, ki je dodobra zadolžen s svojim podjetjem, dolžan svojim klientom denar in usluge, Vogrin pa se je, sodeč po izjavah, usodno
zmotil, ko je kandidiral na listi Gregorja Viranta, saj naj bi ta v preteklosti s svojimi reformami in z neposrečeno reformo plačnih razredov neposredno povzročil, da se je Slovenija dodatno zadolžila za dve milijardi evrov. Na srečo sta oba spoznala svojo usodno zmoto in se zdaj spustila v gigantski boj, da se Slovenija reši pohujšanja v naši dolini šentflorjanski, in na plan privlekla moralističen besednjak, ki naj uspava neke druge gledalce, nas, ki spremljamo to frustrirajočo politično realnost, v kolikor že nismo v popolni komi apatičnosti. In medtem ko se prepirata dva mala bogova, sem se spomnil, kako je v kasnejši antični dramatiki Evripides zaključeval svoje drame. Vanje je vključil t. i. Deus ex machino, božanstvo, ki so ga s priročno napravo spustili na oder, da razreši nastali zaplet in navidezno brezizhodno stanje. Bog ve, če kdo, ve Bog. V dani situaciji bo spor med malimi reševal večji Bog, brez skrbi. Ob vsem tem me skrbi le ena stvar, kaj preostane nam, ki spremljamo to usodno zmoto in smo ob očitnem pomanjkanju pameti sokrivi za tovrstno dramo. Odgovor je en sam, preostane nam vera, vera v boljše čase in kmalu nas bo imelo še več dovolj časa, glede na umnost reform, ki jih dotični hamar-tiki predlagajo, da bomo barvali jajca v nedogled. Pa še: preostane nam sram.
Vam je všeč, kar dvakrat v mesecu, ob torkih v Novem tedniku, v tej rubriki zapiše MOHOR HUDEJ? Svoje mnenje nam zaupajte na: tednik@nt-rc.si
zora, nenadzorovane želje in potrebe po zadovoljenju psihičnega ugodja, ki vodi v mnoge socialne, zdravstvene in tudi kazenske situacije. Ker je pri odvisnosti le malo pripravljenosti za spremembo situacije, je še kako potreben aktiven pristop v preventivi, odkrivanju in tudi postopku zdravljenja.
Testiranje
Že postavljanje suma na uživanje droge je težavno. Pogosto posumimo na drogo, ko se ljudje pokažejo v javnosti ali v družbi v nekakšni hiperaktivni in neobvladljivi situaciji. Sum podkrepijo še načini obnašanja ali komunikacije, ki očitno odstopajo od njihovega normalnega življenjskega sloga. Je pa res, da je diagnostika pogosto težavna. Za postavljanje diagnoze odvisnosti je potrebno tudi sodelovanje strokovnjaka. V postopku je potrebna dobra anamneza, sledita razgovor z družinskimi člani in pregled. Pomembno je, da zaznamo situacijsko obnašanje v realnem času in primerjamo zunanje znake in psihično stanje, saj preiskovanci pogosto prikrivajo odvisnost in manipulirajo z znaki, ki jih poskušajo prikriti ali imitirati predvsem zaradi koristi, ki jih imajo od tega, da dobijo nekatera zdravila, predvsem meta-don. To prikrivanje je izrazito zlasti pri mladih začetnikih, predvsem zato, da se prepreči reakcija bližnjih, ki bi še lahko preprečili takšno pot v odvisnost. Za potrditev suma
Preiskave na drogo morajo postati rutina, a ne samo pri postavljanju diagnoze. Pomembne so zlasti v obdobju zdravljenja. V tem času se vzorce jemlje redno in nepričakovano. Tako da preiskovanec ne more načrtovati obdobij abstinence. Vzorcev se ne jemlje v rednem ritmu vsakih 7 ali 10 dni, ampak lahko vsak dan ali kadarkoli. Ob tem je pomembno, da jemljemo vzorce za različne droge in se ne zadovoljimo s tem, da je negativen na konopljo, spregledamo pa bolj nevarne oblike, na primer vbode z iglo ^ Cena teh preiskav ni majhna niti ni preiskava enostavna. Gre za zdravje, to pa nima cene. Pravzaprav jo ima, a je zlasti pri odvisnosti velika. Cena je kompleksna in jo lahko z dobro preventivo znižamo in ohranimo kakovost življenja. Za uspeh pa je potreben nadzor v vseh fazah odvajanja od droge in za uspešno ozdravljenje. Za to je potrebno sodelovanje družine, prijateljev, zdravstvenega osebja, sodelavcev in drugih strokovnih služb ter organov družbe.
je potreben dokaz in to ne samo ustna potrditev. Zato je dobro, da se ob postavljenem sumu vedno zahteva tudi določitev droge v urinu ali slini. Že odklanjanje dajanja vzorcev poveča sum. Pogosto se odlaga dajanje vzorca, predvsem urina, z obrazložitvijo, da mora počakati, da mora popiti vodo, da bo lahko uri-niral. Pogosto je to res težko, zlasti pod nadzorom, se pa ob odložitvi pogosto dogajajo zamenjave vzorcev. Da se ob tem izognemo nepravilni oceni, da je preiskovanec čist, moramo preiskati tudi vzorec sline. A kljub temu, da so testi negativni na heroin, je lahko človek pozitiven na drugo drogo. Zato moramo bolnika opazovati in oceniti, ali je že odvisnik, ali ima visoko toleranco, ali se ob čakanju na odvzem javljajo znaki ab-
stinence in ali so že prisotni znaki zastrupitve _
Po resnični zgodbi o Freudu, Juniju in pacientki, ki je priSla vmes.
Mestni kino Metropol 11.-15. april 2012
ni^Nil
EUROPA CINEMAS
Ime in priimek: Naslov: Telefon:
Ste naročnik Novega te^^njk Številka TUŠ KLUBA:
Lastnoročni podpis:_
Kupon pošljite na naslov: Novt-tednik in Radio CeljerPrelernova 19, 3000 Celje
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZPOKLICA
ZIDAR - M/Ž: DELO NA GRADDIŠČU, DDLDČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.5.2012: AGRAM GRADDENIŠTVD ZVDNE MARIC S.P.,MILČINSKEGAULICA13,3000CELJE AVTOKAROSERIST
AVTDKLEPAR ■ M/Ž: AVTDKLEPARSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: AVTDHIŠA ŠKDRJANEC D.D.D. PODJETJE ZA PRDDAJD AVTDMDDILDV IN REZERVNIH DELDV MARIRDRSKA 115, CELJE, MARIRDR-SKACESTA115,3000 CELJE AVTOLIČAR
AVTDLIČAR ■ M/Ž: AVTDLIČARSKA DELA, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: ČEPIN TRGOVINA IN STORITVE D.D.D., POT V LEŠJEl, 3212 VOJNIK ZIDAR
ZIDAR, TESAR, SLIKDPLESKAR, PEČAR-KERAMIK ■ M/ Ž: VSA GRADDENA DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2012: DK GRADNJE, GRADDENIŠTVD, D.D.D., STARA CESTA2,3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTDMEHANIK - M/Ž: DELO POTEKA NA PDDDLAŠČENEM SERVISD KIA V CELJD. OPRAVLJA SE SERVISE, DIAGNOSTIKO, MONTAŽA IN PREMDNTAŽA GDM, OPTIČNE NASTAVITVE PODVOZJA, NEDOLOČEN ČAS, 14.4.2012: AVTDHIŠA ŠKORJANEC D.D.D. PODJETJE ZA PRODAJO AVTDMDDILDVIN REZERVNIH DELOV, MARIRDRSKA 115, CELJE, MARIRDRSKA CESTA 115,3000 CELJE AVTDMEHANIK ■ DIAGNOSTIK ■ M/Ž: AVTDMEHANIČNA POPRAVILA IN DIAGNDSTICIRANJE, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: ČEPIN TRGOVINA IN STORITVE D.D.D., POT V LEŠJEl, 3212 VOJNIK AVTDMEHANIK ■ M/Ž: AVTDMEHANIČNA POPRAVILA IN SERVISIRANJE VOZIL, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2012: ČEPIN TRGOVINA IN STORITVE D.D.D., POT V LEŠJEl, 3212VDJNIK
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK DSEDNEGAVDZILA-M/Ž: DELO ZAJEMA VOŽNJO DSEDNEGA VOZILA IN SKRR ZA POTNIKE TER DSEDNA VOZILA, DOLOČANJE NAJROLJ USTREZNE POTI TER DRUGA DELA, DDLDČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2012: SDKLIČ IN SEME, DRDŽDA ZA INSDLVENCNI MANAGEMENT IN EDRENZIKD POSLOVANJA, D.D.D., LJDDLJANSKA CESTA 11,3000 CELJE ELEKTROMONTER
ELEKTRDMDNTER NA TEREND - M/Ž: SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRDINŠTALACIJSKIH DEL JAKEGA IN ŠIRKEGA TOKA, DDLDČEN ČAS, O MESECEV, 3.5.2012: ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.D.D., NA DTDKD 1,3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ELEKTRDINŠTALATER ■ M/Ž: MONTAŽA ELEKTRDINŠTA-LACIJ NA TEREND, DDLDČEN ČAS, O MESECEV, 20.4.2012: EIDDN, DRDŽDA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.D.D., IPAVČEVA DLICA 32, 3000 CELJE
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž: MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ NA TEREND, DDLDČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012: FIDDN, DRDŽDA ZA INFORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN FINANČNE STORITVE, D.D.D., IPAVČEVA DLICA 32,3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž: PRODAJA STORITEV IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.4.2012: KAPITDL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PRDMETD Z NEPREMIČNINAMI, D.D.D., DEŽIGRAJSKACESTA7,3000 CELJE REFERENT V NARAVI I (DDLIKDVALEC) - M/Ž: ZADOLŽEN JE ZA PRIPRAVO DARV IN MODNIH TENDENC, VSEDINSKD IN ORGANIZACIJSKO VODI DELO ODLIKOVANJA ZA POSAMEZEN ALI VSE PRODAJNE PROGRAME, SDDELDJE PRI PRIPRAVI, DDLIKDVANJD IN ZAKLJDČEVANJD KOLEKCIJ ZA PDSAMEZNI PRUDAJNI PRUGRAM (PUUDAREK NA MUŠKI IN UTRUŠKI KULEKCIJI URLAČIL), VUDI IN USMERJA URLIKUVANJE TISKUV, ETIKET, DUDATKUV (GUMRUV, ZADRG) IN RARVNIH KDMDINACIJ ZA MOŠKO IN UTRUŠKU KULEKCIJU, NEPUSREUNA KUMUNIKACIJA Z nURAVITELJI V ANGLEŠKEM JEZIKU., OULUČEN ČAS, O MESECEV, 18.4.2012: METRU TRGUVSKA URUŽRA U.U., LAVA8,3000 CELJE MESAR
IZKUŠČEVANJE, MESARIJA - M/Ž: MESARSKA UELA, PUMUČ PRI MESARIJI, NEUULUCEN ČAS, 13.4.2012: IZKUŠČEVANJE ANUREJ KUSI S.P., GRARE PRI LJUTUMERU 5,0242KRIŽEVCIPRILJUTUMERU FRIZER
FRIZER - M/Ž: UREJANJE PRIČESK, NEUULUČEN ČAS, 14.4.2012: FRIZERSTVU NIVES NIVES MAK S.P., IPAVČE-VAULICA22,3000 CELJE
UELU V FRIZERSKEM SALUNU - FRIZER - M/Ž: UELU V FRIZERSKEM SALUNU, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012: KUZMU, FRIZERSKI STUUlU, U.U.U., JAKČEVA ULICA40,1000LJUGLJANA PRODAJALEC
PRUUAJALEC - VUUJA SALUNA - M/Ž: PRUUAJA VUZIL, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV 11.4.2012: ČEPIN TRGUVINA IN STURITVE U.U.U., PUT V LEŠJEl, 3212 VUJNIK PRUUAJALEC - M/Ž: PRUUAJA VUZIL, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: ČEPIN TRGUVINA IN STURITVE U.U.U., PUT V LEŠJEl, 3212 VUJNIK PRUUAJALEC - PC URULC CELJE - M/Ž: PRUUAJA GUSPU-UINJSKIH APARATUV, PUHIŠTVA IN UELU NA RLAGAJNI, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2012: TRIPEX, TRGUVINA NA UERELU IN URURNU U.U.U., REŽIGRAJSKA CESTA 7,3000 CELJE
EKONOMSKITEHNIK
REFERENT ZA UUKUMENTACIJU - M/Ž: UPRAVLJANJE AUMINISTRATIVNIH UEL NA KAURUVSKEM PUURUČJU (VUUENJE EVIUENC, UPRAVLJANJE/UREJANJE EVIUENC UELUVNEGA ČASA ZA MATIČNU IN HČERINSKU URUŽRU, UPRAVLJANJE URUGIH AUMINISTRATIVNIH UEL NA SPLUŠNEM PUURUČJU (PREVZEM IN EVIUENCA PUŠTE, NARUČANJE, PREVZEMANJE IN RAZUELJEVANJE PISARNIŠKEGA MATERIALA NEUULUČEN ČAS, 20.4.2012: MAKSIM TRGUVSKU IN STURITVENU PUUJETJE, U.U.U.,, TRG CELJSKIHKNEZUV 2,3000 CELJE SPREJEM VUZIL NA SERVIS - M/Ž: SPREJEM VUZIL NA
SERVIS IN SKLAUIŠČNIK, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: ČEPIN TRGUVINA IN STURITVE U.U.U., PUT V LEŠJEl, 3212VUJNIK
REFERENT ZA ZUNANJU TRGUVINU - M/Ž: SPREMLJANJE PREUPISUV S PUURUČJA ZUNANJE TRGUVINE IN U SPRE-MEMRAH URVEŠČANJE, SUUELAVCEV IN NAUREJENIH, SAMUSTUJNA SKRR ZA CARINJENJE RLAGA |UVUZ/IZ-VUZ), PREVERJANJE PRAVILNUSTI UUKUMENTUV ZA CARINJENJE, SPREMLJANJE SLUVENSKE IN EVRUPSKE CARINSKE ZAKUNUUAJE, SPREMLJANJE STATISTIK RLA-GUVNE MENJAVE MEU URŽAVAMI ČLANICAMI EU, SPREMLJANJE PREUPISUV U VUUENJU EVIUENC, STATISTIK IN U VSEM URVEŠČA SUUELAVCE, ZAUULŽENUST ZA UVRŠČANJE RLAGA PU TAR. ŠTEVILKAH, ZAUULŽENUST, UA SUVSIUUUELKI SEZNANJENI Z NUVUSTMI, KI ZAUEVAJU PRUMET RLAGA, UNEVNU INFURMIRANJE NAUREJENIH U PUMEMRNIH SPREMEMRAH, IZUELUVANJE KALKULACIJ, ANALIZ IN PREULAGANJE UKREPUV, SPREMLJANJE SPREMEMR IN SKRR ZA PRAVUČASNU IN PRAVILNU VLAGANJE VLUG (CARINSKI URAU), UPUZARJANJE NA NEPRAVILNUSTI PRI IZVAJANJU PREUPISUV. UULUČEN ČAS, O MESECEV, 18.4.2012: METRU TRGUVSKA URUŽRA U.U.,LAVA8,3000 CELJE UPRAVNITEHNIK
ZURAVSTVENA AUMINISTRATURKA V - M/Ž: URVLA-UUVANJE 10-PRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK, PISALNI STRUJ, VUUENJE ZURAVSTVENE AUMINISTRACIJE, EVIUENC, PISANJE PU UIKTATU, ITU., UULUČEN ČAS, O MESECEV, 21.4.2012: SPLUŠNA RULNI-ŠNICA CELJE, URLAKUVA ULICA 5,3000 CELJE STROJNITEHNIK
RRIZGALEC IN NASTAVLJAVEC STRUJEV ZA RRIZGANJE PLASTIKE - M/Ž: PUSLUŽEVANJE RRIZGANIH STRUJEV, NASTAVITVE STRUJEV, MUNTAŽA IN UEMUNTAŽA URU-UIJ ZA PREUELAVU PLASTIKE, PRIPRAVA MATERIALUV, ZAGUTAVLJANJE NEMUTENEGA PUTEKA UELUVNEGA PRUCESA, IZVAJANJE KUNTRULNIH PUSTUPKUV, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV 21.4.2012: RAZVUJNI CENTER URUUJARSTVA SLUVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLUVENIAN TUUL ANU UIE UEVELUPMENT CENTER), KlURIČEVA ULI-CA25,3000 CELJE
VIŠJASTROKOVNOIZOBRAZBA
VUUJA PRUGRAMA - M/Ž: ZAUULŽENUST ZA FUNKCI-UNIRANJE IN URVLAUUVANJE NARAVNE VERIGE ZNU-TRAJ PRUGRAMA (RLAGUVNE SKUPINE) ZA PUTRERE PRUUAJE, KUURUINIRANJE UELA S PRUUAJNU SLUŽRU, VUUJI PREULAGA IN NA USNUVI PRUUAJNIH PLANUV PRIPRAVI PREULUG LETNEGA PLANA NARAVE PRUGRAMA ZA PUTRERE URUŽRE, PRIPRAVLJANJE SEZUNSKIH, MESEČNIH IN TEUENSKIH PLANUV ZA SVUJ PRUGRAM, PRI UUSPELI RURIUGUTAVLJANJE SKLAUNUSTI UURAVE S PUSREUUVANIM NARUČILUM (TUUI KAKUVUSTNU ), SPREMLJANJE PRUCESA PRUUAJE IN KUNTRULIRANJE STANJA ZALUG NA PRUGRAMU, KI GA VUUI, KUNTRULIRANJE REALIZACIJE NARAVE IN PRIPRAVLJANJE PUTRERNIHINFURMACIJ ZA PRUGRAM, UUGUVARJANJE IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH ZAHTEV Z UURAVITELJI V SUUELUVANJU Z VUUJU, USKLAJEVANJE UINAMIKE NARAVE S PRUUAJU, SKUPAJ Z VUUJU IN PRUUAJU UULUČI IN SPREMLJA REALIZACIJU PUSTAVLJENIH UURAVNIH RUKUV IZUELUVANJE NARAVNI KALKULACIJ IN PREULAGANJE UPTIMALNEGA UURAVITELJA, ZAUULŽENUST ZA PRAVUČASNU NARAVU PUTRERNIH MATERIALUV NA SVUJEM PRUGRAMUV ZAUULŽENUST ZA PRIPRAVU UPTIMALNEGA PLANA NARAVE ZA SVUJ PRUGRAM. UULUČEN ČAS, O MESECEV, 18.4.2012: METRU TRGUVSKA URUŽGAU.U.,LAVA8,3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA UUVETNIŠKI KANUlUAT - M/Ž: ZASTUPANJE STRANK NA SUUIŠČU, PRAVNU SVETUVANJE, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.4.2012: VERSTUVŠEK MARJANA - UUVETNICA, LJURLJANSKA CESTA 5A,3000 CELJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) UELUVNI TERAPEVT II (NEGUVALNA, UIAGNUSTIČNA ENUTA) - M/Ž: REHARILITACIJA IN HURILITACIJA HU-SPITALNIH IN AMRULANTIH RULNIKUV Z RAZLIČNIMI RULEZENSKIMI TEŽAVAMI, UULUČEN ČAS, O MESECEV, 14.4.2012: SPLUŠNA RULNIŠNICA CELJE, URLAKUVA ULICA5,3000 CELJE
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS)
FIZlUTERAPEVT II (NEGUVALNA ENUTA, UIAGNUSTIČNA ENUTA) - PRIPRAVNIK - M/Ž: USPUSARLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH PUSTUPKUV FIZIKLNE UIAGNUSTIKE, TERAPIJE IN REHARILITACIJE PRI RESPIRATURNU, LUKU-MUTURNU, NEVRULUŠKU UGRUŽENIH, HUSPIT. IN ARUL. ZURAVLJENIH RULNIKIH-SKLAUNU S SUUURNU UUKTRI-NU, UULUČEN ČAS, O MESECEV, 14.4.2012: SPLUŠNA RULNIŠNICA CELJE, URLAKUVA ULICA 5,3000 CELJE DIPLOMIRANI INŽENIR LABORATORIJSKE BIOMEDICINE(VS) SAMUSTUJNI KUMERCIALIST - STRUKUVNI SUUELAVEC -M/Ž: TRŽENJE IVU UIAGNUSTIČNIH MEUlCINSKIH PRIPU-MUČKUV, TEHNIČNA PUUPURA IN SVETUVANJE UPURAR-NIKUM., UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2012: PRURU, TRGUVINSKA URUŽRA ZA PRUMET Z MEUlCINSKIMI PRIPUMUČKI, U.U.U., PREKURJE 48,3211 ŠKUFJA VAS DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
PRUUAJNIK - M/Z: SUUELUJE PRI URLIKUVANJU MAR-KETINŠKEGA SPLETA TER PULITIKE PRUUAJE TER REALIZACIJI, SUUELUJE PRI PRIPRAVI STRATEGIJE RAZVUJA S PUURUČJA PRUUAJE, SUUEUJE PRI PRIPRAVI LETNIH PLANUV, PRUUAJNIH KALKULACIJ IN ANALIZ, IZVAJANJE RAZISKAVINANALIZTRGA, SUUELUJE PRI PRIPRAVI KALKULACIJ IN PUGUUR TER KUNTRULIRA REALIZACIJE NARUČIL, SUUEUJE PRI IZVAJANJU PRUUAJNEGA UELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, IZTERJAVE IN ZAGUTAVLJA-NJA PLAČIL, NEUULUČEN ČAS, 21.4.2012: CUNTAINER PRUIZVUUNU PUUJETJE, U.U.U., REŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
VUUILNI RAZVIJALEC ELEKTRUNSKIH SKLUPUV IN NAPRAV - ELECTRUNIC HARUWARE UESIGNER - M/Ž: RA-ZVUJ IN KUNSTRUKCIJA UIGITALNIH ELEKTRUNSKIH VEZIJ, ANALUGINIH IN KUMUNIKACIJSKIH ELEKTRUNSKIH VEZIJ. SIMULACIJA ELEKTRUNSKIH VEZIJ. PRIPRAVA PRUTUTIPUV IZVAJANJE MERITEV. SUUELUVANJE NA
RAZVUJNU - RAZISKUVALNIH PRUJEKTIH, NEUULUČEN ČAS, 22.4.2012: EMA U.U.U - UZNAČEVANJE IN SLEULJI-VUST VINUUSTRIJI IN LUGISTIKI, MARIRURSKA CESTA 1C,3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
PRUJEKTNI INŽENIR NA PRUGRAMU UZNAČEVANJA, PAKIRANJA IN LEPLJENJA - M/Ž: UPRAVLJANJE S PRU-JEKTI S PUURUČJA "UZNAČEVANJA, PAKIRANJA IN LEPLJENJA". PRUUAJA SISTEMUV UZNAČEVANJA UUMINU IN TELESIS TER USTALIH. UPRAVLJANJE Z NARAVU ZA PUTRERE PRUJEKTUV IZ UELUVNEGA PUURUČJA. KU-URUINACIJA PRUUAJNIH S SERVISNIMI AKTIVNUSTMI. URGANIZACIJAIZURRAŽEVANJ ZA KUPCE V PRUJEKTNI PRUUAJI - ŠULANJA, SEJMI. STRUKUVNA PUUPURA MARKETINGU. UELU IN PUUPURA PRUJEKTNIM NA-LUGAM UZIRUMA PRUJEKTNIM SKUPINAM. UELU NA RAZVUJNU 6 RAZISKUVALNIH PRUJEKTIH. NEUULUČEN ČAS, 11.4.2012: EMA U.U.U - UZNAČEVANJE IN SLEULJI-VUST V INUUSTRIJI IN LUGISTIKI, MARIRURSKA CESTA 1C,3000 CELJE
PRUUAJNI INŽENIR - M/Ž: URGANIZIRANJE UELA IN KUURUINIRANJE V SLUŽRI PRUUAJE V SKLAUU Z UP, KREIRANJE MARKETINŠKEGA SPLETA TER PULITIKE PRUUAJE TER ZAGUTAVLJANJE NJIHUVE REALIZACIJE, PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVUJA S PUURUČJA PRUUAJE, IZUELAVA LETNIH PLANUV IZUELAVA PRUUAJNIH KALKULACIJ, IZUELAVA PRUUAJNIH ANALIZ, IZVAJANJE RAZISKAV IN ANALIZ TRGA, PRIPRAVA KALKULACIJ IN PUGUUR TER KUNTRULA REALIZACIJE NARUČIL, IZVAJANJE PRUUAJNEGA UELA REŠEVANJA REKLAMACIJ, USKLAJEVANJE AKTIVNUSTI IN UELA V SKLAUU Z ISU 0001:2000 IN 14001, IZTERJAVE IN ZAGUTAVLJANJE PLAČIL, NEUULUČEN ČAS, 21.4.2012: CUNTAINER PRUIZVUUNU PUUJETJE, U.U.U., REŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE INŽENIR STRUJNIŠTVA KUNSTRUKTER/TEHNULUG- M/Ž: CAU-MUUELIRANJE V SIEMENS NX, IZUELAVA TEHNIŠKE UUKUMENTACIJE, UIGITALIZACIJA IN VZVRATNU INŽE-NIRSTVU, RAČUNALNIŠKU PUUPRTE STRUKTURNE ANALIZE, IZRIRA NAJPRIMERNEJŠIH TEHNULUŠKIH PUSTUPKUV ZA IZUELAVU PUSAMEZNIH UELUV, RAČUNALNIŠKU PUUPRTE ANALIZE TEHNULUŠKIH PUSTUPKUV, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV 21.4.2012: RAZVUJNI CENTER URUUJARSTVA SLUVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLUVENIAN TUUL ANU UIE UEVELUPMENT CENTER), KlURIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
UE LASKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
PUMUŽNI UELAVEC - M/Ž: RUČNA UELA, KUPANJE JAR-KUV, PRANJE STRUJEV IN VSA UELA V GRAURENIŠTVU, UULUČEN ČAS 12, 5.0.2012: MSV ŽUHAR., STURITVE IN TRGUVINA, U.U.U., TRURNIUUL 34,3271 SENTRUPERT BOLNIČAR-NEGOVALEC RULNIČAR I - M/Ž: PREVUZ RULNIKUV NA IN S TERAPIJ, PUMUČ NA TERAPIJI, UULUČEN ČAS, 0 MESECEV, 11.4.2012: THERMANA U.U., URUŽRA UURREGA PUČU-TJA,ZURAVILIŠKACESTA8,3270LAŠKU RULNIČAR NEGUVALEC - M/Ž: NEGA STANUVALCEV UU-MA STAREJŠIH, UULUČEN CAS, 12 MESECEV, 14.4.2012: THERMANA U.U., URUŽRA UURREGA PUČUTJA, ZURAVI-LIŠKACESTA8,3270LAŠKU
UE MOZIRJE ~
NIRAZPISANIHPRUSTIHUELUVNIHMEST UE SLOVENSKE KONJIČE"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
PUMUŽNI UELAVEC - M/Ž: ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, UULUČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2012: PU-LES U.U.U., PRUIZVUUNU TRGUVSKU PUUJETJE, SLUVENSKE KUNJI-CE,GRUU13A,3210SLUVENSKEKUNJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREURLIKUVANJE KUVIN - M/Ž: UELU NA PREURLIKU-VALNIH STRUJIH, UELU NA PEČEH ZA PREURLIKUVANJE, MUNTAŽA IN UEMUNTAŽA UTUPNIH URUUlJ IN URREZIL-NIH URUUlJ., UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2012: MA-RUVT PRUIZVUUNU IZVUZNU UVUZNU PUUJETJE, U.U.U., STRANICE55,3208 STRANICE MIZAR
MIZAR - M/Ž: IZUELAVA PUHIŠTVA IN NUTRANJIH VRAT PU NARUČILU, MUNTAŽA NA TERENU, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV 13.4.2012: SPLUŠNU MIZARSTVU UANIJEL TAJNIKAR S.P., PRELUGE PRI KUNJICAH1,3210 SLUVEN-SKEKUNJICE
UE SENTJUR PRI CELJU
VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARJENJE KUVINSKIH CEVI PRI IZUELAVI PRERUJEV IN URUGA VARILSKA UELA, VUUENJE PREU-PISANIH EVIUENC, NAUUMEŠČANJE URUGIH UELAVCEV, URUGE NALUGE PU UUREURI UIREKTURJA UZ. VUUJE UEL., UULUČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012: VILKUGRAU, NIZKE GRAUNJE, U.U.U., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230ŠENTJUR
ELEKTRDINŠTALATER
ELEKTRIKAH - M/Ž: INŠTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZURŽEVANJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTRUINŠTALACIJ IN VARNUSTNIH SISTEMUV, UULUČEN ČAS, 1 MESEC, 10.4.2012: EUICUM IZVUZ-UVUZ, TRGUVINA IN STURITVE U.U.U. ŠENTJUR, PRIJATELJEVAULICA12,3230ŠENTJUR ZIDAR
ZlUAR - M/Ž: GRAURENE SANACIJE URJEKTUV, RAZPU-KE, VLAGA, PUSEUANJE, INJEKTIRANJE, UULUČEN ČAS, 0 MESECEV, 22.4.2012: HIURUSANIR, GRAURENIŠTVU, STURITVE IN PRUIZVUUNJA, U.U.U., UULGA GURA 15, 3232PUNIKVA VOZNIK
"VUZNIK, UPRAVLJALEC UVIGALA - M/Ž: -UPRAVLJANJE TUVURNIH IN URUGIH VUZIL, VZURŽEVANJE VUZIL, SKRR ZA TEHNIČNU RREZHIRNUST IN UPREMLJENUST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLAUANJA IN RAZKLAUANJA, UPRAVLJANJE KAMIUNSKEGA UVIGALA, VZURŽEVANJE UVIGALA, VUUENJE PREUPISANIH EVIUNEC, NAUUMEŠČANJE URUGIH UELAVCEV, URUGE NALUGE PU UUREURI UIREKTURJA UZ. VUUJE UEL.", UULUČEN ČAS, O MESECEV, 20.4.2012: VILKUGRAU, NIZKE GRAUNJE, U.U.U., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENITEHNIK
UELUVUUJA - M/Ž: URGANIZIRANJE IN VUUENJE UELA UELAVCEV NA GRAURIŠČU - UELUVIŠČU: USKLAJEVANJE UELA NA GRAURIŠČU Z INVESTITURJI, NAUZURNIMI URGANI IN URUGIMI IZVAJALCI: SKRR ZA IZVAJANJE VARNUSTNIH UKREPUV IN NAUZIRANJE UPURARE ZAŠČITNIH SREUSTEV: SKRR ZA TEHNIČNU RREZHIRNUST UELUVNIH STRUJEV IN NAPRAV TER UPREMLJENUSTI V SKLAUU Z PREUPISI: TEHNULUŠKA IN UPERATIVNA PRIPRAVA UELA: PUMUČ ZAPUSLENIM NA GRAURIŠČU: TERENSKU UELU, ČE JE PUTRERNU TUUI UPRAVLJANJE S STRUJI: PRUJEKTIRANJE IN IZUELAVA TEHNIČNE UUKUMENTACIJE: VUUENJE PREUPISANIH EVIUENC: NAUUMEŠČANJE URUGIH UELAVCEV: URUGE NALUGE PU UUREURI UELUUAJALCA. UULUČEN ČAS, O MESECEV, 20.4.2012: VILKUGRAU, NIZKE GRAUNJE, U.U.U., ZLATEČE PRI ŠEN-TJURJU8A,3230ŠENTJUR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
KUNSTRUKTER - M/Z: PUMUČ PRI VUUENJU PRUJEKTUV KUNSTRUIRANJE URUUlJ, NAPRAV, PRIPRAV, SKLUPUV IN IZUELKUV. REŠEVANJE KUNSTRUKCIJSKIH PRURLEMUV V SKLAUU Z URSTUJEČU TEHNULUGIJU PRI UVAJANJU V PRUIZVUUNJU, SPREMLJANJE UUSEŽENE STUPNJE RAZVUJA MATERIALUV IN IZUELKUV NA PUURUČJU PUSLUVANJA URUŽRE SESTAVLJANJE INTERNIH STANUARUUV V SKLAUU Z VELJAVNIMI PREUPISI IN UREURAMI, IZUELUVANJE IN UREJANJE TEHNIČNE/TEH-NULUŠKE UUKUMENTACIJE. SPREMLJANJE RAZVUJA NA PUURUČJU STRUJNIŠTVA, SUUELUVANJE PRI IZRIRI IN PREIZKUŠANJU NUVIH STRUJEV, NAPRAV IN URUUlJ TER UVAJANJU NUVIH PRUIZVUUUV, UULUČEN ČAS, O MESECEV, 15.4.2012: TAJFUN PLANINA PRUIZVUUNJA STRUJEV U.U.U., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE SMARJE PRI JELSAH~
OSNDVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
MEHANIK - VULKANIZER - M/Ž: VZURŽEVALEC KAMIUNU IN VULKANIZERSKIH STURITEV, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2012: GE-MI, TRANSPURTNE STURITVE U.U.U., KUZJE 185,32eOKUZJE DELAVEC BREZ POKLICA IZUELUVALEC RUREKA - M/Ž: IZUELAVA RUREKA IN URUGIH PEKARSKIH IZUELKUV, UULUČEN ČAS, 1 MESEC, 11.4.2012: GRATIS, PEKARNA, TRGUVINA IN GRAURENIŠTVU, U.U.U., CERUVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRIJELŠAH
IZUELUVALEC RUREKA - M/Ž: IZUELAVA RUREKA IN URUGIH PEKARSKIH IZUELKUV, UULUČEN ČAS, 1 MESEC, 11.4.2012: GRATIS, PEKARNA, TRGUVINA IN GRAURENIŠTVU, U.U.U., CERUVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRIJELŠAH
ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK
MUNTER/SERVISER LARURATURIJSKE TEHNIKE - M/Ž: UELU NA TERENU V LARURATURIJIH PRI ZNANIH STRANKAH. MUNTAŽA, VURŽEVANJE, SERVISIRANJE AVTU-MATIZIRANIH LARURATURIJSKIH IN UIAGNUSTIČNIH SISTEMUV. UULUČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2012: URIANA UIAG, TRGUVINA IN STURITVE, U.U.U., CELJSKA CESTA 15,3252RUGATEC
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VUUJA GRAURIŠČA - M/Ž: VUUENJE IN URGANIZIRANJE UELA UELAVCEV NA GRAURIŠČU-UELUVIŠČU, USKLAJEVANJA UELA Z INVESTITURJI, NAUZURNIMI URGANI IN URUGIMI IZVAJALCI, USKLAJEVANJE UELA S PRIPRAVU PRUZVUUNJE IN KUMERCIALE, IZUELAVA UPERATIVNIH PLANUV UELA, SAMUSTUJNU UPRAVLJANJE UEL NAU-ZURA PRI NARAVI MATERIALA, VUUENJE PREUPISANIH EVIUENC. UULUČEN ČAS, O MESECEV, 11.4.2012: FINGAR SPURT, STURITVENU IN TRGUVSKU PUUJETJE, U.U.U., PUUPLAT11A,3241 PUUPLAT
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE IN PIJAČE, NEUULUČEN ČAS, 20.4.2012: GUSTIŠČE HARTL, MARINA USTRU-VRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52,3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA PUMUČ V STREŽRI - M/Ž: PUMUŽNA UELA V STREŽRI, ČIŠČENJE UELUVNEGA MESTA IN USTALA UELA, UULUČEN ČAS, 3 MESECE, 0.5.2012: UKREPČEVALNICA RAZA NUl, RUMANCA ŽGAJNER S.P., ULICA JANKA VRARIČA 10,3320 VELENJE TESAR
TESAR - UELU V AVSTRIJI - M/Ž: TESARSKA UELA, UULUČEN ČAS, 18 MESECEV, 11.4.2012: LALI - RAU, GRAURENIŠTVU, STURITVE IN TRGUVINA, U.U.U., ŠLANURUVA CESTA 8,3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG KADROVSKD-MENEDŽERSKE SMERI
KAURUVIK - M/Ž: UELUVNE NALUGE ZAJEMAJU: SKRR ZA CILJNU USMERJENU RAZVIJANJE KLJUČNIH KUM-PETENC PRI ZAPUSLENIH, URGANIZACIJU SEMINARJEV, TEČAJEV IN USPUSARLJANJ (UR UELU IN NA SAMEM UE-LUVNEM MESTU), KI SU NUJNI ZA RAZVUJ PUUJETJA IN RULJŠE UELU ZAPUSLENIH - GLEUE NA VREUNUTENJE TEH REZULTATUV PRIPRAVLJA PRIHUUNJE URLIKEIZURRA-ŽEVANJA, UCENJEVANJE PUTENCIALUV IN RAZVUJNIH PRILUŽNUSTI ZAPUSLENIH, PRIPRAVU METUUULUGIJE SPREMLJANJA IN lUENTIFICIRANJA PUSAMEZNIKUV ZA VKLJUČITEV V PUSTUPKE RAZVUJA TER SPREMLJANJE NJIHUVEGA NAPREUUVANJA, UEJAVNU SUUELUVANJE PRI UVAJANJU SKUPINSKEGA UELA IN PRISPEVANJE K RULJŠI URGANIZACIJSKI KLIMI V PUUJETJU, SUUELUVANJE PRI PRIUURIVANJU NUVIH SUUELAVCEV TAKU IZ ZUNANJIH VIRUV PREKU JAVNIH RAZPISUV, URJAV IN UGLASUV V UNEVNEM ČASUPISJU KUT TUUI IZ NUTRANJIH VIRUV V PUUJETJU, SUUELUVANJE PRI INTERVJUJU IN KUNČNI IZRIRI NUVEGA SUUELAVCA, SUUELUVANJE NA REUNIH LETNIH RAZGUVURIHIPU, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.4.2012: PLASTIKA SKAZA, PRUIZVUUNJA, TRGUVINA, STURITVE, U.U.U., SELU 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ŽELEZDKRIVEC
ŽELEZUKRIVEC - M/Ž: KRIVLJENJE JEKLENIH ARMATUR, UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2012: REFIS, GRAURENIŠTVU, PRUIZVUUNJA, STURITVE IN TRGUVINA, U.U.U., ULICAIVANKEURANJEK1,3310ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE IN PIJAČ, PRIPRAVA NAPITKUV, UEKURIRANJE SLAUIC, PRIPRAVA NEZAHTEVNIH NAREZKUV, UULUČEN ČAS, 3 MESECE, 11.4.2012: MARKETING IN SVETUVANJE, LILJANA KUTNIK,S.P., UUGRIČ42,3313PULZELA ELEKTRIKAH ELEKTRONIK SERVISER - M/Ž: IZRRANI KANUlUAT RU PREUVSEM ZAUULŽEN ZA SERVISNA UELA IZ PRUGRAMA UELUUAJALCA, UPRAVLJANJE UIAGNUSTICIRANJA, NASTAVLJANJA, VZURŽEVANJA IN UUPRAVLJANJA NAPAK NA UELIH IN SKLUPIH TER CELUTNEM SISTEMU, VUUENJE UUKUMENTACIJE U SERVISNIH STURITVAH IN INTERVENCIJAH (UELUVNI NALUGI, PURARA MATERIALA IN UPRAVLJENE UELUVNE URE) IPU. UULUČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.4.2012: MATJAŽ, MUNTAŽA, ZASTUPANJE IN PUSREUUVANJE U.U.U., PETRUVČE115 R, PETRUVČE, PETRUVČE115G,3301 PETRUVČE DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS)
RAČUNUVUUJA - M/Ž: SAMUSTUJNU UPRAVLJANJE VSEH FINANČNU-RACUNUVUUSKIH UEL ZA PUTRERE PUUJETJA. KNJIGUVUUSTVU GLAVNE KNJIGE IN UAVČNU KNJIGUVUUSTVU( TUREJ KNJIŽENJE VSEH PUSLUVNIH UUGUUKUV V GLAVNU IN PUMUŽNE PUSLUVNE KNJIGE ). PLAČILNI PRUMET, PRIPRAVA IN URUELAVA PUTNIH NALUGUV. URVLAUUVANJE IN PRIPRAVA PURUČIL ZA RAZNE NAMENE (RS, AJPES, STATISTIKA RS, UURS). PRIPRAVA FINANČNIH PLANUV IN ANALIZ PUSLUVANJA. SPREMLJANJE UUTIČNE ZAKUNUUAJE IN RAČUNUVUU-SKIH STANUARUUV. UPRAVLJANJE USTALIH UEL PU NALUGU VUUJE FINANC IN RAČUNUVUUSTVA. UULUČEN ČAS, 12 MESECEV 20.4.2012: RLAJ ANTUN "RLAJ", S.P., GRIZE0.3302GRIŽE
VODNIK
TOREK, 10. 4.
16.00 Mladinski center Velenje
16.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
17.00 Knjižnica Velenje
18.GG Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
18.00 Dom kulture Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Velikonočni zajec
pravljična ura; otroci bodo poslušali pravljico, se igrali in risali
Ura pravljic v nemškem jeziku
pripoveduje Ivana Matoševič
Karma in svobodna volja
predava Aristid Havliček - Tili
Športnik leta 2011
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
S srcem za domovino
predstavitev knjige Adija Vidmajerja
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Odprto srečanje bralnega študijskega krožka
gostja novinarka in pisateljica Milena Miklavčič
19.19 Knjižnica Velenje
Večer z gobarji
predstavitev zgibanke
19.3G SLG Celje
Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev
abonma Torek večerni in izven
20.00 Mestni kino Metropol
Balžalorsky/Drašler trio
džez koncert
SREDA, 11. 4.
11.00 Celjski dom
Vpliv bioritma na uživanje zdravil
predavanje Andreje Hohler
15.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop
1. in 2. letniki srednje stopnje, komorne skupine
17.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop
srednja stopnja - 3. in 4. letniki
17. GG Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Kulturni dom Vojnik
Pozdrav pomladi
nastop učencev OŠ Vojnik
18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Javna produkcija učencev glasbene šole
19.00 IV. osnovna šola Celje Večer slovenske poezije
ob 50-letnici šole
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Severina Trošt Šprogar
odprtje razstave likovnih del akademske oblikovalke in slikarke
19.19 Knjižnica Velenje
Zaveza v duši in Razsvetljenje
duhovna sporočila iz devete in desete knjige Anite Škof
19.3G SLG Celje
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
ČETRTEK, 12. 4.
9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Aprilski knjižni jedilnik: Resnična zgodba o Rdeči kapici, volčji sadni solati in še kaj!
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
17.00 in 19.00 Kulturni center Laško
18.00 Mestna knjigarna
Mladinske knjige Celje
18.GG Grad Podsreda
18.30 Kulturni dom Šentjur
19.00 Osrednja knjižnica Celje Besednica
gost Robert Simonišek; z njim se bo pogovarjal Marijan Pušavec
19.00 Narodni dom Celje
Ribič Pepe
otroška predstava za cici abonma in izven
Zavrtimo se
območno srečanje plesnih skupin
To nisem jaz
predstavitev knjige Evalda Flisarja
Poslikane panjske končnice
odprtje potujoče razstave Čebelarskega muzeja iz Radovljice
Slomškov večer
koncert učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Vrtiljak
prireditev ob prazniku Mestne občine Celje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Sakralni spomeniki na območju Občine Braslovče
predstavitev knjige Franca Kralja
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Varuhi Vrbovega loga
predstavitev najnovejše knjige Antona Komata; pogovor bo vodila Barbara Škoberne
19.00 Knjižnica Laško
Madagaskar
potopisno predavanje Tine Grčar in Matjaža Pirnata
19.00 Glasbena šola Velenje Večer U2
razstava umetniških del in koncert dijakov 2. letnika velenjske umetniške gimnazije
19.19 Mestna knjižnica Velenje
S kolesom po Afriki
potopisno predavanje Marka Mohorčiča
19.3G Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
V. Moderndorfer: Limonada slovenica
komedija v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
19.3G SLG Celje
E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev
abonma Četrtek večerni in izven
iiieriiiiNil
SREDA in ČETRTEK
2G.GG Nevarna metoda - dra-
ma
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180

STROJI
I n
nrnnmA
VOZILA
KUPiM
AGM NEMEC, d. o. o.,
Sedraž 3, 3270 Laško
zaposli ifil^ii^^-"
kuharja in reševalca iz vode
z izpitom za reševanje. Za informacije pokličite: 103 56 48 841, 041 322 8891
Pizzerija Bonita v Žalcu
zaposli
picopeka ali kuharja
(1 osebo)
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925 ali info@spd.si
GOSTiLNA FRANCL išče
novo sodelavko za delo v kuhinji
Pisne vloge na naslov: ZAGRAD 77, 3000 CELJE. Peter Zaveršek s.p.
KINO
Spored 10. in 11. 4.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hudič v nas - grozljivka 21.15
Kupili smo živalski vrt - družinska komedija 16.35
Odklop - komedija 21.10
Masaker - komedija 19.20
Igre lakote: arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama 17.20, 20.30
Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.30, 16.05, 17.30, 18.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.10, 17. 10. 19.10 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D 20.10
Bes Titanov - avanturistični spektakel
15.00, 17.15, 19.25, 21.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija
15.20, 16.20, 17.40, 18.40, 20.00, 21.00
Titanik - romantična drama,
3D
19.30
PRODAM
KOSILNICO SIP Šempeter prodom. Telefon 041 650-577.	1272
POSEST
pRODAM
VSE vrste vozil, lahko v okvari ali karambo-lirano, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovinsko plačilo, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 1305
PARCELO z gradbenim dovoljenjem za vikend, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684.	1263
STANOVANJE
pRODAM
STANOVANJE v Novi vasi, 43 m^, z balkonom, prodam. Telefon 031 314-570. 1207 DVOSOBNO stanovanje, Otok, pritličje, prodam za 69.000 EUR. Telefon 051 216-834.	1290
ODDAM
pRODAM
Ne, ni umrl! Oči le častne je zaprl, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, svaka, dedka in pradedka
VINCENCIJA KRAŠKA
iz Vrh 48, Teharje (17. 1. 1934 - 26. 3. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju zdravstvenega doma Štore, osebju bolnišnice Topolšica in Splošni bolnišnici Celje. Hvala g. župniku Mihi Hermanu za opravljen pogrebni obred in besede ob slovesu, pogrebni službi Veking, cvetličarni Poznič, pevcem za zapeti pesmi in trobentaču
za odigrano melodijo. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
PARU oddam opremljeno stanovanje, 42 m^.
Telefon 041 650-737.	1269
MANJŠO sobo, s samostojnim vhodom, oddam. Telefon 041 650-737. 1269
ŽIVALI
KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	947
ŽREBETA za zakol kupim. Telefon 041 570114.	1308
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
TELICO simentalko, težko 350 kg, prodam.
Telefon 040 184-956.	1291
TELIČKO, staro 6 tednov, mesni tip, prodam. Telefon 031 703-799.	1292
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, kupim, plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
pRODAM
VRHUNSKA kraška vina po ugodnih cenah. Vinska klet Furlan, Šolska ulica 54, Šempeter.	1204 DOMAČE vino prodam ali menjam za drva. Telefon (030) 398-649. 1294
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p SPREJEMAMO naročila za purane za nadaljnjo rejo. Prodamo drva, bukova in mešana. Možen razrez in dostava. Telefon 031 351-140.	1299
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, kot nov, do 12 km/h, 160 kg nosilnosti in do 25 km dometa, ugodno prodam. Telefon 031 854-030.	p
BIKA simentalca, starega 10 mesecev, težkega cca 400 kg, prodam, ter vino jurka, po 0,80 EUR/l. Telefon 051 237-673.
1298
ROMANE starejše izdaje, ugodno prodam.
Telefon 040 412-452.	1301
KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 5 let, in seno v okroglih balah, kockah in refuzi, prodam. Telefon (03) 5724-806, kličite zvečer.	1289
POŠTENA, simpatična, 39-letna ženska, želi prijatelja do 50 let ali več. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Celje. 1302
MORDA živi kje osamljen upokojenec, star od 66 do 86 let, ki bi želel priti živet na deželo, k nekoliko starejši, vitalni upokojenki. Telefon 031 419-234 ali 041 807-310. Kličite po 19. uri. 1249 USPEŠEN Celjan, 57, ena hiša na morju, druga v Celju, želi spoznati urejeno žensko. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Celje.	1302
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini. Telefon 041 885-266.	p
Vsa toplina njenega dobrega srca in vsa njena ljubezen
ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Ob izgubi ljube mame in babice
ane zibre
(8. 5. 1936 - 20. 3. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče in jo pospremili
na zadnji poti. Posebej hvala kolektivu OŠ Štore z ravnateljem, ge. Ropotarjevi in g. Kraglju za ganljiva govora, pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
Nič več se glas tvoj ne sliši,
ne na vrtu, ne v hiši. Če svečko na grobu upihnil
bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
V nedeljo, 8. aprila, je minilo leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama
terezija kozovinc
iz Zvodnega 27
Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče ter prinašate cvetje.
Njeni najdražji
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti je vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza.
ZAHVALA
V 39. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi svak in nečak
sandi pajk
iz Rup, Šmartno v Rožni dolini (29. 6. 1973 - 23. 3. 2012)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom in nekdanjim sosedom z Rožnega Vrha za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče,
svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala primariju Močevniku in Hemodi-al Viva Vojnik ter Splošni bolnišnici Celje za nujno pomoč. Hvala gospodu Ignacu Magdiču za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano poslovilno melodijo, govornici Darji Grdina za čustven govor, Društvu rejnic celjske regije Celje, Pogodbenim prevozom bolnikov ter pogrebnima službama Ropotar in Veking.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani Žalujoči njegovi domači
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Spek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinič, Dean Suster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z


Marija in Ivan tudi po petih desetletjih zakona ne skoparita z medsebojno nežnostjo in pozornostjo.
Skrivnostna napoved usode
»Kaj je res že minilo 50 let?« je bilo prvo vprašanje Ivana Šoliniča, ko je na dan obletnice poroke izvedel, da se bo poročil še enkrat. »Ampak le z Marijo, da mi ne bi >naštimali< katere druge. Samo moramo paziti, da mi ne bo slučajno ušla,« je še dodal v šali, ko sta hčeri presenetili starša s ponovno poročno zaobljubo.
Usoda je pred 50 leti namreč dodobra pomešala štrene Marijinemu prvemu izbrancu, ki ga je - verjeli ali ne - pustila kar na dan poroke, pravzaprav le nekaj minut pred začetkom obreda. »Pač sem začutila, da ni pravi in sem raje ostala samska,« je kratek odgovor Marije. Da so bili njeni občutki pravi, je pokazalo kasnejše srečanje z Ivanom, ki je kaj
hitro rodilo iskrice in skupno življenje. Njuni znanci iz mladosti se ju pogosto spominjajo kot modernega para, ki je porušil tabu, ki je vladal na podeželju, da mora ženska vedno imeti le dolge lase, nositi krilo, biti za štedilnikom in doma skrbeti za gospodinjstvo.
Pot ju je s Hrvaške odpeljala v Avstrijo, kjer sta prva zakonska leta živela na Dunaju. »Joj, kolikokrat sem se moral peljati z njo na vrtiljaku na Praterju, ampak za ljubezen pač narediš vse. Tudi danes bi,« doda Ivan. Mlada zakonca sta se nameravala nato odseliti celo v Avstralijo, kjer ju je že čakala služba, a so okoliščine hotele, da sta prišla v Slovenijo, kjer sta se ustalila in ustvarila družino. Ves
Ker je bila premlada, jo je počakal
Zlato poroko sta praznovala 80-letni Stanko in njegova 71-letna Vikica Čepin iz Žalca. Obred sta opravila matičarka Leja Božič in žalski župan Janko Kos.
Stanko se je rodil kot tretji sin v Gotovljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, potem se je vpisal na poklicno kovinarsko šolo, ki je bila takrat v Žalcu in se izučil za kovinostrugar-ja, nato se je zaposlil v Fe-ralitu Žalec, kjer se je zelo izkazal kot inovator, za kar je prejel več priznanj, leta 1990 pa se je upokojil. Ob delu je pomagal doma na kmetiji. Ob vsem delu je našel še čas za atletiko, treniral je v AD Kladivar in dosegel kar nekaj lepih uspehov, predvsem v teku
na srednje proge, zelo rad pa je imel tudi judo.
Vikica je otroštvo preživela v Stranicah pri Franko-lovem, nato se je družina preselila v Žalec, kjer je Vikica končala osnovno šolo. Zaradi težkih gmotnih razmer si je že pri 15 letih začela služiti kruh. Do leta 1961 je opravljala razna priložnostna dela, potem se zaposlila v Juteksu, kjer se je leta 1991 upokojila, vendar delavna, kakor je, ni zdržala doma in je še pet let delala v pražarni Tropic v Žalec.
Kot so zapisali v njunem življenjepisu, sta se spoznala okoli leta 1960, takrat, ko je bila Vikica za poroko še premlada. Stanku pa je bila tako všeč, da
je poroko načrtoval pri svojih tridesetih letih. In tako sta se vzela, ko sta bila oba zrela za zakon. Kmalu po poroki se jima je rodila hči Danica. Živela sta pri Stankovih starših, poleg njiju pa še oba Stankova brata, starša in stara starša. Pozneje sta si uredila stanovanje v zgornjem delu hiše, ki sta jo počasi urejala, vsako leto pa si je družinica privoščila dopust na morju. Ko je hči odrasla, se je poročila in se odselila, Stanko in Vikica pa sta nenadoma ostala sama, vendar jima ni dolgčas, saj ju hči, ki ima hčer Brigito in sina Mitjo, ki sta bila dedku in babici zlatoporočni priči, pogosto obiskuje. Zdaj pa imata že tudi tri pravnuke.
TT
čas sta trdo garala, a sta ob tem znala tudi uživati. Tudi danes se vsako leto enkrat umakneta in skupaj preživita nekaj romantičnih dni na krajših počitnicah.
Na dan zlate poroke se je Marija spomnila še na eno skrivnostno naključje iz mladih dni. »Neka stara vedeževalka mi je prerokovala z dlani, da bom pustila prvega partnerja in kasneje našla ljubezen svojega življenja in imela dve hčerki ter da bo ena imela opravka s policijo.« In res! Ivan in Marija imata dve hčeri, Liljano, ki je zaposlena v vrtcu v Vojniku, in Simono, ki za naš časopis piše o črni kroniki in ima - res veliko opravka s policijo _
LŠ
Foto: GrupA
Da je treba znati na pravo žensko tudi počakati je dokazal Stanko Čepin in po petdesetih letih svoji Vikici še enkrat dahnil »da«.
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronsid naslov tednil<@nt-rc ali po pošti na Novi tednilc, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Velikonočna žrtev, ki ne bo prišla v nobeno statistiko.
www.racliocelje.com