ftobot, nedelj j^i, nah «U» in prasalkev daily í*®*pt Satarday». Sund»p »»d Holiday*« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in aprovniikl pro«tort. 2667 South Uwndnle Am Office of Publication i 2667 South Lewndale Ave. Telephone, Rockwell 4P04 ito-veab xxxl Com Usta jo «6.00 ta* Act «TctMNM t( n^roTT^urT CHICAGO. ILL* TOREK. IS. JUNIJA (JUNE IS). 1M# Subscription «6.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 114 Acooptanoo for «allint at special rate of portage provided for In aoetioa 110«, Act of Pot 1, 1617, aathorisod oa Juas 16. 1»!«. ifemier Chamberlain obnovil lio "pomirjenja" diktatorjev Voditelji opozicije napadajo premierja in zahtevajo reorganiziranje kabineta. Baltiške države pozvale svoje reprezentante v Moskvi domov in namignile, da ne marajo ruskih garancij glede - neodvisnosti. .Danska ostane nevtralna v konfliktu lUndon, 12. jun. — Napore, trih cilj je potegnitev so-»take Rusije v angleško-fran-fronto, »o zdaj zasenčile jtike in napadi na Chamber-„jvo vlado, kateri opozicija Tu, da se je spet obrnila na in obnovila politiko "pomir-ga" diktatorjev. Napadi ao ili zaeno z zahtevami glede janiziranja kabineta. Us-rili »o nov politični problem rezi s poročili, da se je Cham-¡nova vlada odločila za raz-gplošnih volitev. Te naj bi ae lile v prvih dneh^oktobra tega »mberlain in zunanji miniHalifax bosta danes nasto-pred parlamentom in mo-bosta pojasniti svoje izja-ki »ta jih dala zadnji teden > katerih sta namignila, da ao ita se vedno odprto za poga- ] dočnosti fja z Nemčijo in Italijo. Ce-1 je »» uradni krogi zanikajo ob-' Gdonsk bo kmalu nemška posest? Izj'ava voditelja nacijske organizacije Gdansk, 12. jun. —' Albert Forster, vodja tukajšnjih naci-jev, je na masnem shodu avoje organizacije, katerega se je u-deležilo tudi več tisoč Hitlerjevih "šturmarjev" iz Vzhodne Pruaije, slovesno izjavil, da čas, ko bo Gdansk prišel pod Nemčijo, ni več daleč. "Vsi vemo in čutimo, da se bo usoda Gdanska kmalu odločila, je rekel Forster. "To pomeni, da bo svobodno mesto v bližnji bo-postalo posest Nemči- i. ..i i Na odru, s katerega je For- tove voditeljev opoiK.j«, d. gter , „^"„¿j,,, je ICh.mberl.mov« vUd. .pet bl| d , ' I Hitlerjih rujaverajinikov. \ »rt^ ^ -a «• rtr^e&l otvorjene z veličin.- lil, da bo zahteval ja.no l».K""'ni d«P°Wtr*ciJa«l od Chamberlaina, ali je on tovo pogajanj glede vrniti» lij in rešitve drugim pro-bv z Nemčijo In Italijo. Utvija, 12. jun.—Balti-drži^ve, ki vidijo nevarnost ngleskih naporih, da se Ru-pridruii angleško-franco-ui bloku in sklene militari-no zvezo z Veliko Britanijo Francijo, so pozvale svoje po-Jike iz Moskve domov, da potjo o poteku pogajanj. Te »ve ne zaupajo Rusiji, Anin Franciji in "odklanjajo te Karancije njih neodvisno-Sovjetska vlada je že prej mila, da je pripravljena Nti trgovinski dogovor z čijo. lunki predlog glede garancije dvisnosti je izzval kritike v »niji, Latvljf in na Finskem, iriave 80 proti sklenitvi an-fko-ruske pogodbe, ki bi ga-tlral* njih bodoči obstoj. Ta-praocija pomeni vojno, je ume nt. f pravijo, da sta maršal Vo-pv sovjetski vojni komisar, Zdanov, poglavar lenin-uWd distrikta, proti vojaki z Anglijo in Francijo. «hsgen, Danaka, 12. jun. Jn»nji minister P. R, Munch l(t"r,J izjavil, da hoče Daniti nevtralna v bodočem J1^ v Evropi, ki je neiz-H " i-rav je sklenila nena-Pakt z Nemčijo. Munch PJ*1 "da bodo Danska in f*J"ale državice držale roke , k»it1ikta ne samo v sy;o-*»tnem interesu, temveč »ov na uploAno." Is v ospredje konflikt med Poljsko. In Nemčijo zaradi Gdanska. Hitler je pred nekaj tedni v svojem govoru ponovno naglasi), da mora Poljska odstopiti Gdansk Nemčiji, ki je bil pred svetovno vojno njena posest. ,n PoUštinškega lQ naf>aden pUlem Palestina, 12. jun. U Hitar, tupan v Jafi, "premljevsld so bili «a glav Revizija zakona socialne zaščite Načrt zbiranja rezervnega sklada zavržen ♦ Waahingtonf D. C. — Nižja kongresna zbornica je draetično amendirala zakon socialne zaščite, ko je sprejela predlog, da prispevki delavcev in delodajalcev ostanejo en odstotek prihodnja tri leta, pokojnine pa se zvišajo. Načrt mora odobriti še senat predno stopi v veljavo. Rooseveltova administracija je hotela zgraditi sklad «47,000,J 000,000, iz katerega bi dobili de-, lavci pokojnine, ko dosežejo starost 65 let. Prispevki bl se imeli zviltti na poldrug odstotek prihodnje leto, toda ostalo bo vse po starem, če bo senat sledil nižji zbornici in sprejel amen. dment. To pomeni, da bodo delodajalci prihranili vsoto «1,700,-000,000 v prihodnjih treh letih. Na podlagi revidiranega zakona socialne zaščita bodo upravičenci pričeli prejemati pokojnino 1. 1940 namesto 1. 1M2. Pokojnine bodo zvišane onim, ki prispevajo le nekaj let v sklad. Poročena oseba, ki plačuje tri leta v sklad, bo na primer dobivala «38,68 na mesec, ko doseže starost 66 let. Domače vesti Radfoprogr&mi Iz Belgrade New York. — Iz pisarne tukajšnjega jugoslovanskega generalnega konzulsts jsvljsjo, ds bo kratkovalovni radijski pro-grom Is Belgrade spet oddajan v noči vsakega 1. in 16. v mesecu preko berlinske postaje DZH, katera ima 20.78 metrov (14,-460 kllociklov) valovne dolžine. Program bo oddajan sa Jugoslovane v Severni in Južni Ameriki. Novs naredba glade jugoalovan-ake valute New York. — Tukajšnji jugoslovanski konzulat poroča* da je jugoslovanska vlada prepovedala prinašanje ali pošiljanje v Jugoslavijo dinarskih bankovcev, ki snašajo v skupni vsoti več ko 600 dinarjev. Vsi prineieni ali poslani dinarski bankovci, ki presegsjo vsoto 500 dinsrjev, bodo zsplenjeni in izročeni Nerodni banki v Belgradu. Nov grob v Ohlu New Philadelphia, O. — Tu je v bolnišnici umrla Mary Fišer, roj. Ribnikar, stara 58 let in doma s (Praprotne Police pri Kranju na Gorenjskem. Podlegla je mrtvoudu. Tu je živela 18 let in zapuščs moža in tri omožene hčere, v starem kraju p* tri brate. «a» al^sa ^ snlr m u snu 4 ft ^ *\jf v• i®itfir venu Cleveland. — I>ne 9. junije v bolnišnici umrl Frank Pod-lesnlk, star 68 let in doma iz Podnarta na Gorenjskem. Tu je živel 40 let in ne zapušča svojcev. —Istega dne je umrl v bolnišnici John Martinjak, star 61 let in rojen v Cerkljah pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriki je bil 38 let in zapušča brata. Bil je član društva 142 SNPJ. Angleški kralj se vrnil v Kanado Nacijaki komentar obiska Amerike Hyde Park. N^ Y„ 12. jun— Angleški kralj in kraljica sta se včeraj vrnila s< štiridnevnega obiska Amerike 4 v Kanado. Iz Hyde Parka, kjer sta bila gosta predsednika Rooaevelta, sta se odpeljala s posebnim vlakom. Predsednik, njegova Žena in mati ter sin Jaipes so spremili kraljevsko dvojico do kolodvora in ji želeli srečno pot. Kralj in kraljica se boeta ukrcala na par-nik v Halifaxu, Kanada, prihod^ nji četrtek, ki ju-odpelje v Anglijo. v- iNeko poročilo pravi, da je kralj povabil predsednika Rooaevelta, naj obišče Anglijo v tem ali pa v prihodnjem letu. Uradno povabilo bo prišlo pozneje, toda zdaj še ni znano, ali ga bo Roosevelt sprejel ali ne. V*e zavisi od razvoja situacije v A-meri k i 1n tujezemstvu. Berlin, 12. jun. — Politične implikacije obiska angleške kraljevske dvojice Amerike, kakršne vidijo Nemci, so bile orisane v uvodniku, katerega je spisal Giselher Wirsing, urednik lista Muenchener Nessete Nachrichten. Wirsing piše, da je bila ideja obiska spočeta v času, ko se je predsednik Roosevelt poetavll «a voditelja "svetovnega demokratičnega bloka lh reformatorja št. 1., zaenops se je trudil, da potisne svet v novo vojno v prilog svoji tretji kandidaturi za predsednika Združenih držav." Avtna unija napove« dala boj druibi MilWWkee, Wis., 12. jun. — Avtna unija (CIO) se je odločila za nadaljevanje stavke proti Allis Chalmers Mfg. Co., ko je slednja odklonila pogoje glede poravnave konflikta. Obrat te kompanija je bil deloma u-stavljen 24. maja, ko je krajevna unija United Electrical, Ra- ne Wiraing omen^i da Ro® po*Uj««*IJu I* v *MBJ»r i« prllatil pottaUo _ - . IIiiiIIiHi nlm v* krwinrnt -Maaaatrlpla of cvmmuui-rmli— mn4 »mrnUt^Ud artlaU. will M« U r*turn«tf. Ot*«r iptf. »u«h M »url«, ptor*. P—a. •»«.. h* oflljr whan aeeuwpanUd br aplf Naalat m «M. kar la» atkb a "pBOBVETA tttT-M S«. UnMAWi CMmj». or m rSDBBATBD Onim, katerih se najbolj tiče Cemu molčite na kriminalna obrekovanja? Pametno je, če ne odraščen človek ne zmeni za otročje blebetanje neodgovornih (irrespon-sible) individljev, ampak, če blebetanje postane tako nadležno, da človeka moti pri poltenem delu, je treba nekaj storiti. Argumentirati z blebetači bi bilo brez koristi in poniževalno. Edina pot je, kakor pravi br. Fr. Kerže, da brcne* kuika s poti tako krepko, da ne bo nikdar več sikal vate svoje stekle sline. Clevelandska Ameriška Domovina Že leta in leta obrekuje in blati slovenske socialiste v Ameriki na. vse mogoče ogabne načine, toda zadnje čase je to obrekovanje doseglo stopnjo kriminalnosti. Da je prišlo do tega — da Ima Ameriška Domovina že toliko korajže, da lahko svoje ostudno obrekovanje raztegne dd skrajnosti — so v prvi vrsti krivi oni, ki so najbolj prizadeti, toda se ne zganejo, da bi obrekovalce naučili, kje je meja njihovim eska padam. Clevelandska Ameriška Domovina se že leta in leta nesramno laže — in ne laže se samo ona — na rovaš "milijondolarskega" sklada, ki je bil zbran leta 1910 za propagando v prid jugoslovanski republiki, ampak zadnje dni so te laž! dosegle višek kriminalnega obrekovanja in prekoračile mejo, do katere so se lahko ignorirale. Smatramo, da je zdaj prišel moment, ko morajo prizadete osebe, ki so še pri življenju in me4>nami in katere so pred dvajsetimi leti vodile kampanjo JRZ in "milijondolarskega" sklada — mislimo odgovorne voditelje In odbornike bivšega JRZ — stopiti na plan z akcijo. Ne z argumentom ali kakšno polemiko, marveč z odločno akcijo, ki ima zavezati enkrat za vselej gobec Ameriški Domovini in ostalim obrekovalcem! 1 • Ameriška Domovina od 7. junija t 1. odprto piše, da "glavni nujtad na ljudske tepe se je začel v letu 1911), ko so gotovi rdeH elementi začeli pobirati za 'jugoslovansko repMiko\ Nabrali so $60,000. Koj se je zgodilo s tem denarjem7 Sodtugi -m ni ga RAZDELILI med seboj kot bratje in se smejali prismojenim rojakom, ki so kaj darovali v ta namen." Ista Ameriška Domovina piše v številki od 5. junija t. 1., da "smo mi povedali naiim ljudem, da je bil denar, nabira n za'republiko', tja vršen, toda kljub temu so nahujskani ljudje spravili skupaj nekaj nad 160,000. Ta denar te je pozneje vporabil v PRIVATNE bi SEBIČNE SVRHE jHtsameznikov. Urednik C. G. je dobil nekaj nad $6000 aH pa najbri ie več, potem je"fič postal — kraljevi komisar." Ameriška pomovina torej direktno pravi, da je bilo ukradenih, da so si socialisti tisti denar razdelili med seboj, da so se posamezniki privatno okoristili z denarjem in da je Ktbin Kristan, zdaj urednik Cankarjevega glasnika, dobil pri tisti dolitvi nekaj nad $5000 aH najbrt še več t To je kriminalna obdolžitev vseh prizadetih, ki so imeli kaj opraviti s tistim skladom —- in če bodo prizadeti še molčali na to olidolžitev, bodo nehote ustvarili vtis v naši javnosti, da je res bilo nekaj narobe s tistim skladom in da je bilo Jugoslovansko republičansko združenje raketirsko podvzetje. Kolikor je nam znano, se ni nihče okoristil s tistim denarjem, nihče ni nič ukradel In nobene delitve med posamezniki ni bilo — razen če obrekovalci smatrajo priznane plače za izvršeno delo za okoriščanje 1 Računi so bili objavljeni in vsi izdatki označeni. Prizadeti bivši odborniki JRZ, ki ste vodili kampanjo za nklad in nosili odgovornost za vso stvar, vaša doižnoat je, da zdaj legalno prisilite Ameriško Domovino, naj |iove, kdo sije osebno okoristil s tistim denarjem in tia kateri nr/mstavni način. Tega nesramnega obrekovanja, ki meče madei na vse prizadete, mora biti enkrat konec! In konec doaetete le s krepko legalna akcijo, ki brcne kuika daleč s poti! To je edina pot. Cas je tudi že, da nekdo, ki je bil navzoč pred senatnim odsekom s tisto deputacijo JRZ. pojasni pomoto, ki ne je urinila v kongresni zapisnik In kdo Je odgovoren za tisto pomoto, katero Ameriška Domovina tako nesramno izrablja proti vsem slovenskim socialistom In drugim našim poštenim krogom. —Ma dan i *kefj«»| —__. iz naselbin O obisku prijateljev Chicago. — Ns prigovarjanje piojih otrok sem si morala za spominski dan vzeti nekoliko počitnic. V soboto zjutraj dne 27. maja me je tlektrjčna železnica North' Shore odpeljala na obisk mojih prijateljev Zupanovih v Kenosho, Wis. Vožnja iz Chkaga je bila zelo prijetna fjt zanimiva, in to posebno sedaj, ko je vse tako bujno zeleno in čisto. Posebno so me zanimala lepo obdelana polja, ki tako lepo kažejo. Obenem so me pa tudi zanlnšall lepi in čisti domovi in poleg njih skrbno obdelani vrtovi« zase jeni z vsakovrstno zelenjavo in cvetlicami, drevje pa v najlepšem cvetju. Res, lepa Je spomladanska prlroda posebno zunaj na deželi. f Se predno sem se dobro zavedla, nam je že kondukter naznanil, da smo v Waukeganu. Mislila sem si, da ni čudno, da vidim toliko solate, kajti po mojem mnenju morajo tam gotovo Živeti Slovenci, kjer je po vrtovih U zelenjava. Vsaj jaz tako mislim. To je dokaz, kako so ljudje delovni; vsak košček zemlje imajo skrbno obdelanega. Ko nam je kondukter naznanil, da smo v Kenoshl, me je na postaji že čakal mož moje prijateljice s svojim šoferjem. Po kratki vožnji smo dospeli na dom Zupanovih. Ko smo se malo o-krepčali in odpočili, so mi povedali, da so. povabljeni na "surprize party" in da se moram tudi jaz te slavnosti udeležiti. Torej mi ni kazalo drugega kakor z njimi iti, za kar pa mi ni bilo žal. Tam smo se imeli izvrstno. Imela sem priliko, da. sem se spoznala s našimi rojaki. Priznati moram, da so vsi brez izjeme zelo prijazni in gostoljubni in sdelo se ml je, kakor da jih že od nekdaj poznam. Med njimi sem se počutila kakor doma. Jubilejcema mr. in mrs. Suš-ar želim iz srca, da bi obhajala šs 50-letnico zakonskega življenji. Drugi dan, v nedeljo, smo se odzvali vabilu in šil na kartno mrtijo ta m oš njega društva SN-'J. Tudi tam sem imela jako zabavno popoldne, ki mi bo ostalo prijaznem spominu. Vidi se, da se rojaki tudi m društva zanimajo. Dela se tam slabo, ka-tor povsod drugod, toda kljub emu so ljudje veseli in se zabavajo na vse načine kakor se pač morejo. V ponedeljek smo šli v mesto n pregledali razne trgovine. Sli smo bolj lz radovednosti kot kaj drugega, saj imajo povsod enak sistem in enako robo. Domov grede smo se ustavili na domu rojaka F. Zabukovca. Res prijazni ljudje. Z mrs. Zabukovec smo se marsikaj pogovorile, škoda le, da nismo imele vtd ¿asa. Prišed-It domov smo srsopet odpočili in okrepčali, nato pa smo se odzvali povabilu mr. in mrs. Hrovat (madonca). Zopet isvrstni ljudje. Tam smo se na vse načine zabavali. Tam smo se tudi skupaj dobili z mr. in mrs. Vrhovnik ia Pullmans v naše veliko presenečenje. V torek zjutraj pa sem se odzvala povabilu mrs. Kostelc, ki je tudi prijazna oseba. Marsikaj smo se pogovorile, ampak škoda, ker je čas tako hitro tekel naprej, kajti že nam je prišel nekdo povedat, da me pri Zupanovih čakajo moji ljudje iz Chl-caga. Torej se Je bilo treba posloviti Torej še enkrat kličem vsem skupaj: Hvala za vse! Ka- Ar enega ali drugega pot pripe Ije v Chicago, me bo jako veselilo, da me pridete tudi vi obiskat. Popoldne istega dne smo se na prigovarjanje naših prijateljev podrti v zelo krasen park (ime sem pozabila), toda je bilo tam že toliko* ljudi in avtov, da nismo imeli kam postaviti našega voza. Torej nam ni drugega ka zaio, da smo šli v drugi, manjši park (Washingtonov), Tam smo se spoznali s par rojaki, ki so mi bili predstavljeni (njih ime na sem pozabila). Kmalu je potekel čas in smo se morali odpraviti proti domu. Zal mi je bilo, toda vsake stvari je enkrat konec in tako je bilo tudi mojih počitnic. Upam pa, da nas bo pot še skupaj pripeljala. H koncu tega mojega prvega dopisa lepo pozdravim vse člane in članice SNPJ. JOsephlne Matovich, 569. O uniji pri McCormicku Chicago. — V 112. št. Pro-svete Je na prvi strani novica, da je zvezni delavski odbor nastopil proti International Harvester Co., kar je pravilno. Ni pa pravilno, ko je zapisano, da tovarna te druže ob Blue Išland in Western a ve. ni prizadeta. Tovarna te družbe, ki ni prizadeta, ker je podpisala pogodbo z unijo CIO, je Tractor Works, ki se nahaja na 2000 W. 81 st. Ob Blue Island cesti je tovarna McCormicks Works in ta še ni podpisala pogodbe z našo unijo. Kot je razvidno iz pisma, katerega je družba poslala vsem svojim delavcem 10. junija, še ne misli na podpis pogodbe. Odvisno je od delavcev v tej in drugih tovarnah, ki so prizadete v tej obtožnici. Lokalna unija McCormfckove tovarne št. 108 United Farm Equipment Association ima v četrtek, 15. junija, sejo, na kateri bodo izvoljeni odborniki za zadnjo polovico leta. Vabim tsš rojake, ki so člani unije, kakor tudi druge, ki še niso člani, da pridejo na to sejo, plačajo svoje prispevke in tako postanejo člani z vsemi pravicami do glasovanja na seji. ' Vsem tistim, ki še niste člani, naj bo s tem pojasnjeno, da im-daj še nI nobene pristopnine. Pridite na sejo in plačajte fl, kar je mesečni asesment. S tem postanete člani z vsemi praviea-mi. Ako se kateremu ni mogoč« udeležiti seje, naj plača svoje mesečne prispevke linijskemu zastopniku v svojem departments ali pa komu drugemu v drugem departmentu. Sedaj še lahko postanete Člani brez vsake pristopnine. Ko bo unijfc priznana od kompanije, bo vas več stalo. Torej pristopite zdaj in pomagajte drugim delavcem, da se uniči neodvisna hlapčevska unija enkrat za vselej. Ce jo „le mogoče, pridite v četrtek na sejo, katera se vrti ob 7:30 na ^«10 Oakley ave. Justin Zajec. Wmmm Eugene MeLaglifinT radar fclha unije UMWA, ki gijš obstrelll pobojnik Tway Coal Co. v Harlanu, Ky. Poleg sta njegova žena in Mi. Spomin na gozdarstvo Mihvaukee. — Mislim, da je bilo leta 1901, ko Je Matevž Co-šek iz Ratmega polja nabiral skupino 10 mož, da odide s nje preko zime na Hrvaško v šumo pri Djakovu izdelovati is hft-stovine tako zvane pintartke doge, is katerih delajo velike sode. Ko sva s Janezom Risarjem iz Gcmjega jezera <> tem Izvedela, sva se podala k Colku in sva se s njim dogovorila, da se podava z njegovo skupino podirati hi žagati hraste na kose. Da je bil dogovor zanesljiv, nama je dal vsakemu po 10 kron predujma ali are. Na 10. oktobra smo odpotovali v prej omenjeno šumo. Potovali smo z vozom preko Prezida, Cabra in Broda, ki leži polovico na Hrvaškem in polovico na Slovenskem. Dvoji ga reka Kolpa, ki meji Hrvaško in Slovensko. Iz Broda smo šli v Delnice, kjer smo po par urah čakanja zasedli reški vlak In se odpeljali v Zagreb, od tam pa v Djakovo, našo zadnjo postajo. Ko pridemo tja, zmečemo naše orodje in prtljago na pripravljene vozove in odidemo v kake tri kilometre oddaljeno šumo. V Šumi smo si najprvo postavili kolibo, potem pa pričeli z veliko naglico podirati debele in dolge stoletne hraste, jih žagati na komade, te pa cepiti in tesati doge iz njih. Nekateri hrasti sp bili tako debeli, da smo morali rabiti 12 Čevljev dolgo žago. Pri podiranju gozdnih velikanov s to dolgo žago nas je delalo šest mož, trije, na vsakem koncu. Kadfcr je stoletni orjak padel na zemljo, se je streslo kot ob potresu. Delali smo zelo trdo — od 4-zjutraj do 10. zvečer, k delu pa drug drugega priganjali- Toda zaslužili smo jako malo, ker hrasti se niso radi cepili in bili nekateri tudi zelo grčavi, vse doge pa so morale biti gladke, brez grč. Plačani smo bili 24 krajcarjev od "akava" (kako velik je "akav", ne vem, vem pa, da je dolga in široka doga merila več "akavov"). To Šumo smo zgo-tovili ob koncu januarja in se nato preselili v drugo, ki se je nahajala poleg Save kakih 10 kilometrov od Jesenovca. Ko smo šli v «novo šumo, je $ilo blato tako veliko, da so precej velika kolesa gazila do pesti globoko, mi pa malo manj ko do kolen. Ko smo z veliko težavo prišli v šumo, smo seveda najprvo postavili kolibo kakih 50 korakov od reke Save, ob kateri so se radi povodnji nahajali o-krog šest Čevljev visoki prsteni nasipi. ' Ta šuma je bila jako lepa in smo v njej dobro taslužlli. Hrasti so se radi cepili in bili so debeli, dolgi in skoraj brez vej. Za naju Žagarja pa je bilo v tej šumi zelo slabo, kajti okrog nekaterih hrastov je stala čevelj globoka voda. midva s tovarišem pa sva jih morala spodre-zavati pri z?mijl, tako da sva v vodi klečala pri podiranju. Pri žaganju na kose je bilo bolje» |. Katblti hangar na k its Jake« p<» japonuke* bombardiranja. Klangai, ker sva si nametala trsk pod noge, da nisva stala v. vodi. V mrzlih nočeh j« voda okrog hrastov le toliko zamrznila, da ni vzdržala in tako sva morala v tej ledeni vodi klečati pri podiranju; in ker so bili hrasti precej debeli, je vzelo precej časa predno je padel, f ako sva bila mokra do paso vsak dan. Ako bi se zvečer imela kje posušiti, bT še šlo, toda tega nisi mogel drugače, kakor da si obračal proti ognju sedaj to in zopet drugo stran telesa. v Tudi postelja, ako se more tako imenovati, je bila zelo slaba. Dokler si nismo postavili kolibe, smo kar po močvirju name tali trske, po njih pa nekoliko slame. To je bila vsa postelja. Ko sem se ponoči obrnil, je pod menoj voda zašumela. Kakor smo trjlo delali v prvi šumi, tako smo tudi v tej in prav tako dolge ure. Rekli smo: ker nismo mogli v prvi šumi dosti zaslužiti, bomo pa v tej več in tako se bo vse poravnalo. Kak mesec in pol nam je šlo delo kljub močvirju precej dobre «od rok. Kolikor dog smo napravili čez dan, so nam jih zvečer že prevzeli, to je izmerili, drugo jutro pa smo jih morali zložiti na redko v okrogle kupe in jih z dolgimi kljukami pritrditi v zemljo. To smo napravili zato, ker smo se z vsakim dfievom nadejali poplave, torej da jih voda ne odnese. V pismih, katere smo prejemali od doma, so nam naznanjali, da dežuje in da se sneg hitro topi ter so vse nižine pod vodo. Ker smo vedeli, da se vse vode iz Slovenije iztekajo v Savo, smo bili gotovi, da bo ta reka tudi pri nas prestopila bregove, preplavila šumo in ostalo pokrajino. V tistem kraju teče Sava prav po meji med Bosno ink Spodnjo Slavonijo. Bosanci so preko nje utihotapljali tobak in domačo slivovko; k nam so jo hodili prodajati v takem številu, da so drug drugega odganjali od nas. Ker smo mi pričakovali povodnji, smo jih vpraševali: "Je I i Sava dolazi?" "Bogami, do-lazi," je odgovoril Bosanec. Povedal nam je, da je preko noči narasla za tri čevlje in ako se ne ustavi, bo zjutraj poplavljena Vsa pokrajina. Drugi dan smo se o tem pogovarjali pri obedu. Nekateri smo menili, da bo poplava prišla naslednji dan. Med tem pogovorom stečem k Savi, da vidim koliko je že narasla; manjkalo je le še šest palcev do vrha nasipa. Ko pridem nazaj k bajti in grem na stranišče, zaslišim šumenje iistjrpo tleh. Slišalo se je kakor bi lezla velika kača po njem. Nekaj časa premišljujem in u-glbam, kaj bi moglo biti. Podam se v smer, od koder je pri-hajal tisti šum. Kmalu opazim, da se je listje dvigalo od tal in šumelo. Napravim še par korakov in že zsgazim v vodo, ki je drvel« proti bajti s precej veliko naglico in dvigala listje. Hitro se vrnem v kolibo, jim povem, kaj sem opazil in rečem, naj takoj poberemo svoje stvari in ribežimo iz šume. ker voda bo kmalu tu. Niso mi verjeli, ker so mislili, ds se šslim. Nato so poslali gospodarja na ogled,« ki kmalu ugotovi, da se nisem šalil. Vrnivši se je kričal, naj hi-i tro polteremo svoje stvari in Tedenski pogovor ANTON GARDEN Potreba novega preroj*nja~~Xll Zadnjič sem omenil, da bom v t,*. J orisal novo radikalno politično giban!' ^ nega si jaz predstavljam in kakršni ^ ^ jem mnenju potrebno v deželi Na, ** * v glavnih potezah. J Ia 1. Slonelo in propagiralo nai bi m.; . ! dustrijske in okupacijske rePreU&1 volitev poslancev v zakonodajne zlJ, dustrijah In okupacijah. Xa nrim ^' naj bi postavili in izvolili svoje voZ^t ničarji svoje, prav tako avtni, ekl. L * binski, tiskarski, oblačilni, uJS* m drugi industrijski delavci, gospodinj ft tudi farmarji svoje, zdravniki, učitolii ji in drugi tehniki, odvetniki, umetniki t, itd itd. Seveda bi bilo treba SSjJ" t^iržrspadajo v Na ta način izvoljeni vladni funkcionarji bili v resnici ljudski zastopniki. Delavski ! red, uključivši farmarje, bi na ta način Zl v<*čja skupina, dobil veliko premoč v vladi lavci in farmarji fci imeli od 80 do % ^ kov zastopnikov v zakonodajnih zbornicah la bi to vlada "od ljudstva, za ljudstvo io ljudstvu" in ne vlada odvetnikov in protm nalnih politikov v interesu kapitalni** razreda in korumpiranih političnih strank. .Taka vlada bi bila po mojem mnenju »pm na reševati ekonomske in socialne problem interesu ljudskih mas in zmožna izvajati« alno revolucijo tako naglo in temeljito, k« kor bi bile mase zrele za spremembo. Proti < ki inovaciji bi seveda zagrmel ves kapiulist nI svet, toda bi bil po mojem mnenju v defi „ živi, ker M tako politično gibanje nevtralii lo. oziroma v svoje vrste veliko lažje priteg tako zvani srednji razred, ki pri vseh v«i spremembah igra bolj in bolj važno vlogo, tvori tako zvano ravnovesje političnih sil Nemčiji, kakor tudi v Italiji in drugod, som gali fašisti, ker so pritegnili srednji razrt svoje vrste—z "himpenproletcriatom" vnL 2. To novo politično gibanje naj bi biloi ganizirano po industrijah in okupacijah-l kor unije. Vsaka industrijska in poklicna i pina naj bi imela svojo sekcijo — rudarji i jo, železničarji svojo itd. itd. itd. Funkcije I sekcij bi bile v prvi vrsti organizatorične seveda vzgojevalne in propagandistične. ! skupaj pa bi bile povezane z enotnim pregi mom v splošni politični organizaciji, na j mer v Kongresu za industrijsko demokm ki naj bi bil kreiran kot novo radikalno poM no gibanje. . . Tako politično gibanje bi bilo po "mojih ■ lih veliko bližje politični ideologiji širokih! riških mas, predvsem pa organiziranemu * stvu, kot ortodoksnft ali klasične vrsten * na stranka. In kar je važno, bi bilo po mislih tudi veliko zdravejše, ker bi ne bi liko podvrženo degeneraciji, ker bi se ne za politične službe posameznikov, mar* borilo za novo civilizacijo funkcijske ii ske demokracije, za interese vsega del sloja. (Minnesotska delavska stranka je , zadnjič na primer poražena največ vsled i ne notranje degeneracije, ker je pozabflrj principe in postala navadna politična kateri je šlo predvsem le za politične *l korita. Vsaj ta vtis sem dobil, ko sem zasledoval njeno glasilo v St. Paulu.) Kar se delavske ali farmarsko-delavukei ke tiče, o kakršni smo zadnja leta sanji«! di več ali manj* agitirali, ni nobenih a da bi jo ustanovile ameriške unije. 7a se si tudi ne želim take stranke, ker do zaključka, da bi bila vse kaj drugeg»J pa dinamična in revolucionarna strank», naperjena proti kapitalizmu. Stranka, r bi dominirale unije, bi bila le politimi! ment mogočnih unijskih voditeljev m mr tov, kakor je na primer newyorftka (ar delavska stranka. Ta stranka je star. leta, toda še ni imela svoje konvenciji gram in taktiko ji narekuje le majhni* unijskih voditeljev. Slično je z strankarsko ligo, ki pleše kakor J»hn Izpiska na vrhu in stalinisti »a njin na dnu. Kaj pa glede programa, na tukaj sugestirano novo politično gH^-Kongres za industrijsko demokracijo y vprašanje je važno. Po mojih nu*un bam današnje Amerike in deiovneg» V odgovarjal takle ali aličen progrsm. 1. Reorganiziranje vlsde -cev in ljudskih zastopnikov po »n01* poklicih; ' (Dalj* m *r**u Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 13. Junij» Domače vesti. Eksekut.vi g predstavnikom velikosrbske M • kampanjo za "miMJondolar^i Delavske resti. Splošna » stov je izbruhnila v Ameriki. ^ Po svetovni vojni. Predli^, javil v Parigu. da nemške rej» ^ varnosti boljševizma - *Lsst prejel uradni tekst mirovne ^ Sorjetsk* Rusija. *«£** ' ' rale Ufo v zapsdni Sibiriji JU (Dalj* na I. strani.) -odja lokomotive je v ¡ovice i stareg^ \ je «o večera Jlovenijc & dolenjski kraji m V n maja.—Kakor feif na^h Je tudi L vse tja gori do Strug v i nevarnosti. Ne — d* X mnogo zemlje pod vohu** obeta, kadar zač- jk hrumeti a hribovJn kaj bralniki ne morejo več Yvodo. 2e doslej je voda ikodovala mnogim posev- 1 tudi v nekatere hiše je Z v ponedeljek. S hriba rm,edaš o^ek poplave b proti Rašici in Poni-pa po Dobrepoljah in na-«ti Strugam. Ljudstvo, ki ¿njih desetih letih presta-mnogo strahu, je tokrat l0eno razburjeno. Najhuj-r Dobrepoljski dolini in v vaseh proti Strugam pa Racne do GrosupIJa so močno zaliti. Škode zaen-ie ni mogoče pregledati. mladega elektrotehnika tfj, 23. maja. — Na želez-progi med Žabnico in Kra-se je dopoldne od 10.20 je do T—irs v^p^aH normalo in še ves čas narašča. Bojazen je, da leseni most pritiska i?6de netx> zdržll. V bližini železniškega mostu je Drava že izstopila iz struge in se razliva po polju. Pontonirsko skladišče je kakdt otok sredi razburkanih valov. V Ptuju samem do sedaj voda ni povzročila še nikake škode, pač pa so doslej zelo prizadeti posestniki v Zla-toličju, ki so v zadnjih letih z velikim trudom in stroški obdč-lavali slabo agrarno zemljo. Drava je tam zaradi neregullrane-ga korita Izstopila in se razlila po polju ter" uničila zemljo in poljske pridelke. Ravno letos so nekateri potrošili na svojih poljih večje količine dragih umetnih gnojil, vse zaman. Kmetje so vsi obupani in s strahom gledajo v bodočnost Zato bi bilo nujno potrebno, da se tudi v občini Sv. Janš in v Sloveniji prične regulacija Drave in se za bodoče onemogočijo poplave. Navzlic nalivom smo imeli tudi velik požar. V noči od nede- lje na ponedeljek okrog 23. ure pričelo goreti v zadnjem de-— - . , ... gospodarskega poslopja po- 25 letni brezposelni * ,, I sestnika Sketa, po domače Šmi-elektrotehničnega oddelka Spodnji Hajdini. Ogenj fc tehnične .šole Ivan Ba-1 e je ^^ 8|amnate strehe hi-k ix Kranja pod kolesa lo- raj|irii in ge preselil tudi ive brzovlaka št. 8, ki ta I na gt*novanjsko hišo, iz katere I od Ljubljane proti Je-1 domaij v poslednjem trenut-. Tragična smrt slmpa- ku ^gftj golo siljenje. Zaradi , a k dalj časa 1 neposredne bližine je pričelo go- mladeniča je vzbudila i t| 80fle(j0V0 gospodarsko ko sočutje pri vseh, ki «ojpogiopje. Ogenj je uničil vse do tal. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Hajdine, Gerečje vasi | kilometra 540 opazil, ka-1 jn ^ ptuja, ki so z velikim napo-v razdalji kakšnih 20 m rom ogenj pogasili in prepreči tjim neznan človek togal I jj( da se ta ni razširil še na sodnice, in je na vso moč sednje hiše. Po požaru povzro vlak. Nesreče pa vendar je velikane splošna gel preprečiti, saj j« vlak g(Xjba,' da je bil ogenj pŠdtak-vni progi hitel z brzino SO njen< |ctrov. Ko se je nazadnje le I in je spremno osebje iz- Letina v delu Slovenskih 9, so na tirih našli razi*)- goric je uničena too, strašno razmesarjeno Ivanjkovci, 22. maja. — V ne- I Z listka, ki je ležal kraj [¿«tj* 18. je prišla naglo od so razbrali Bakovnikovo yjhoda huda nevihta in sicer od Po ugotovitvi dejanskega I Jeruzalema proti Kamenščaku^ ■ je vlak z 8 minutami za- ter ^ je v glavnem med rasvod- nadaljeval vožnjo do Kra- j€m Drave in Mure V širini 2 |kjer je strojevodja obve- do 3 km utrgai oblak. Ob ptraŠ- ialostnem dogodku načel- nem naiivu go bile kmalu natfol- posUje Toporiša, ta pa j« njene vse doline od Pratinščaka ilefonično poklical policij. proti Ljutomeru in od tam proti anja je takoj pohitel na I ivanjkovcem. Postaja v Zerovin- nesreče reševalni #voz, s]^ je bila žfe čez pol Mire v vo- rim so se odpeljalf tudi vo- Sreia jg bila, da je deževalo icij^ke stranice Jagodic, [¿^ V€tra jn da je med dežjem uradnik Gorjanc terL^ tu in tam Te kakšnp drob- r' wlramk «k- Fajdiga in no ledeno zrnt). Tam, kjer je nikova sestra, ki, se je slu- voda ^je^ doline, Radomer- mudila pri njem, da je ta- Lko doiino> yeličane, Ivanjkovci, 0 ne" Mihalovci itd!, so uničeni vsi travniki in ozimirta. Prav tako [I? policijska komisija pri- je neurje napravilo ogromno pa kraj nesreče, je sestra škodo v višjih legah pa poljih Mu prej)oznala svojega in zlast^.v vinogradih, kjer je ki ji' komaj lani absolvi- voda odnesla mnogo rodovitne Anično srednjo šolo in si zemlje. Skoda je «daj še nepre- ^čas zaman prizadeval, do- ceni j Iva in upanje na dobro le- •e do kakršnegakoli po- tlno je splavalo po vodi 'ogled na truplo je bil stra- L .. .... 'Vzroki zadnjih katastrofalnih poplav. J Dne 21., 22. in <23. letošnjega 1 --rf N prvimi izvedela K bratovi smrti. Kolo je nesrečnega fanta r*'° l>»"av ob prsnem košu. M del trupla z glavo je ob-»«1 tračnicami, ostalo po-1 maja smo doživeli poplavne ka-p telesa je vrglo na levo tastrofe, ki so se raztezale ši-bra. cjrobovje pa še tri me- rom vse Slovenije. Ni prvič, da fji* ob nasip. Glava je bila doživljamo slične katastrofe, saj ^ "''poškodovana, le kri je as ponavljajo skoraj vsako le- ***** pritiska navrela na to, enkrat v enem, drugič v dru-Pred,.n je legel na trač- gem delu Slovenije. Spomnimo J' Bakovnik čevlje sesul. I ae na poplavo našega barja 26 -fkl "> našli še zdrobljeno sept. 1926, na poplavo v Suhi •no uro in zrcalo in pa ru- krajini v letu 1933 ter na lan-> »teniško legitimacijo sa L Vo*nJ' - pokojnik je ■ "Iiokojenega železniškega Vnra. ■ tjutraj je Ivan Bakovnik P" navadi s svojimi zajtr a ko se je poslovil, da gre k zdravniku dr. r Malo prej mu jezdrav-f N'.voKeUkl izstavilllstek F! ^'•k sp|o*ne holniš-XJ-Jubljani. kjer s« je ie * časa mudil na torej kaže, da |»mn pognala živčna raz-ukl Jo je š« „krb za |/f,,t*v stopnjevala do ' pnUr na ■Mjs ^j» — Ob bregu J^ned^lj^k popol-ljudi, ki so o-t alov«. Drava ake in predlanske poplave v dolini Krke in tudi onoetran Gorjancev. Poplave so pri nas tedaj reden pojav in v naslednjem si hočemo ogledati vzrok" te* elementarne slovenske nesreče. O teh poplavah smo že večkrat javno pisali in napisali, da takratna poplava ni zadnja, da jih lahko še \»r j 1 ičakujemo in da j< jK>sebna lega Slovenije, ki je utesnjena med Alpami in morjem kriva, da pride do takih vremenskih nesreč. Za razumevanje tega pojava je potrebno poseči nekoliko globlje v meteorologi jo.. Z osirom na splošno cirkulacijo vetrov na našem planetu leži Slovenija v tistih predelih severne hemisfe-re, kjer se stalno borita za pre-vladje južni tropični veter in severni polarni veter. Južno od Srednje Evrope leži v širinah Sev. Afrike tropični visoki zračni pritisk, nad severnim polom pa leži polarni visoki pritisk. Kako je prišlo do formacije teh dveh visokih pritiskov ali .anticiklonov, ni tu mesto, da bi razlagali. Dejstvo je, da ležimo mi med dvema anticiklonoma, ki nam pošiljata različne vetrove. Veter piha namreč vedno is območja visokega pritiska v območje manjšega pritiska. V srednji Evropi leži tedaij povprečno nizek pritisk. Tu »e srečata severni polarni in južni tropični veter. Pri tem srečanju so gotovi vzroki na delu, ki povzročijo, da se oba sistema vetrov odklonita drug od drugega na desno atran. Glavni vzrok j* vrtenje zemlje okoli svoje osi. Vetrovi začnejo krožiti v nasprotnem smislu urnega kazalca. Tako nastane ogromni zračni vrtinec ali ciklon. Evropski cikloni so tedaj sestavljeni is dveh vrst vetrov. Južni in jugo-zapadni del tvorijo predvsem vetrovi tropičnega porekla, severo-sapadni in severni zlasti polarni vetrovi. Mejo med obema vetro voma so meteorologi nasvali polarna fronta. Ob tej fronti se tropični vetrovi, ki so topli in vlažni in sato lahki vspnejo nad polarne ve trove. Pri tem se v višinah ohla-de, isločijo vlago, najprej kot oblake in končno padejo Is teh padavine, bodisi dež ali sneg. Ciklon nam tedaj prinese vedno slabo vreme in del Tak ciklon obsegft- vsaj polovico Evrope, Vendar ciklon kot tak še ni vzrok katastrofalnim poplavam. Dva otroka js ugrabila. Ljubljanica v | Ljubljana, 26. maja. — Kakor vse kaže, je tudi narasla Ljubljanica na periferiji LJub-jane včeraj popoldne zahtevala dvoje otroških življenj. Posestnik Jakob Vrhovec- s Zaloške ceste 107 v Mostah je šel popoldne kosit «a^travnik na bregu Ljubljanice. Za gospodarjem sta odšla še oba njegova vnučka 6-letna Erna in komaj 2 in pol leta stari Janesek, otroka njegovega sina, sedlarja Er-nesta Vrhovca. Ded ju je še posvaril, naj ne hodita preblizu deroče vode. Otroka sta se nekaj časa igrala na trati pred njegovimi očmi, a med delom se ded ni utegnil dovolj pozorno sani-mati zanju. Malo pred 18* Je košnjo končal, a ko se je ozrl Glasovi iz naselbin (Nadaljevani« s t. strssL)' zbežimo is šume, ker voda drvi k nam z veliko naglico. To smo tudi storili. Naprtali smo naša težka bremena ln gazili blato kak kilometer daleč, nakar arečamo vozove, ki so bili namenjeni po nas. Nanje zmečemo naše orodje in prtljago in z njimi odpotujemo v bližnje seslo sli vas, kjer smo prenočili. Preko noči je Sava toliko narasla, da je poplavila vso Spodnjo Slavonijo. Hiša. v kateri smo prenočili, je stala na 10 čevljev visokih stebrih. Zjutraj je bilo okoli nje že toliko vode, da si lahko stopil iz čolna vanjo. Domačini ao Šli s čolni v šumo pogledati, ako je kakšen delavec na drevesu. Ko so ae vrnili, so povedali, da se naša koliba ne vidi nič več iz vode. Od tu pa^s konji nismo mogli naprej, ampak so prišli po nas trije veliki čolni, » katerimi smo se odpeljali v Jesenovec. To mesto je precej veliko in leži ob Savi. Hišfe In ulice so vse na 10-12 čevljev visokih stebrih, tako da kadar nastane povodenj, zalije Stfva le pod mestom. Po treh dnevih našegg čakanja v Jese-novcu je prišel gospodar, oziroma trgovec, ki nam je plačal naš zaslužek, nakar smo »e takoj podali proti domu. Volili smo se z sleznico proti Zagrebu, kakšni dve url med samo vodo, kajti vsa pokrajina je bila zalita rasen želesniškega tira, ki Je vftfil po precej Visokem nasipu. Joseph Ule. gojdije I 9. Protektiranje in zadružnih podjetij; 10. Farmski program— a) Vladno ali zadružno vels-tržno (wholesale) razpe-čavanje farmskih produktov ; b) Gojitev in protektiranje druftinskih farm; c) Reorganiziranje plantaž in velefarm, privatnih in korporacijskih, v poljedelske zadruge; d) Garancija farmskih cen, ki naj bodo tako visoke, da bodo farmarjem omogočale enak Življenjski standard kakor bi ga imeli delavci po mestih4, e) Zavarovanje farm pred izgubo radi naravnih katastrof ali drugih nezgod, nad katerimi farmar nima kontrole; f) Prepoved borznih špekulacij s farmskimi produkti; 11. Zunanja politika— a) Nobenih paktov z zunanjimi državami, ki bi A-merlko mogoče direktno ali indlrektno zapeljali v vojno; b) Renunciacija vsake vojne v tujini; c) Zasledovanje razoroževal-ne Iti mirovne politike; d) Amerika naj bo le toliko oborožena, kolikor je fak-tično potrebno za obrambo v primeru zunanjega napada (majhna noat); } Dudley P. Gllbsrt, ki je préá Diesel m kos grenim odsekom prianal, da sodeluje v protMIdovsM kampanji. 1 Rumunski petrolej imetja marca 1.1. j« . 28. iharca 1.1, je Nemčija sklenila z Rumunljo trgovinsko po* mol-1 godbo, katere glavni namen bi Ostanejo še doslej neizrabljena petrolejska nahajališča. Tod šo pa perspektive še mnogo slabše. Ne glede na to, da premore Rumunlja (po sodbi ru-murtskih strokovnjakov) le malo še neizrabljenega terena, kjer je kaj verjetnosti, da bi se dal na vrtati petrolej, so tudi po- e) Legitimna gojitev zunanje trolejem. Ali je Nemčija ta na bil oskrba t^tjega raj ha s P*Lkutnt vrtanja iako riskantna trgovine; 12. 8oelaIisiranje rudnin in men dosegla? Nemčija, je lani uvozila 4,- drugsga podzemskega bogaatva 967,000 ton petroleja. Njen kon brez odškodnine lastnikom. znuša v mirnem času več in draga, da za finančno slabega podjetnika skoraj ne pridejo v poštev. Statistika pravi, da je bilo celo v Ameriki v razdobju 1860. do 1930. razmerje med Tedenski pogovor (Nadaljevanje s I strani.) 2. Garancija dela vsem dela Kdor lahko dud« te dru- ko 5 milijonov Ion. v vojni lm uroduktlvnlml In n^roduktiv ' ««J™"! d" *«<'»' t0" »Iml vrUnjl 1 :M "v Romuniji ge točke. Ta progran ne predvideva I Hko. Vsi rumunski vrelci I popolnega socializma, ampak le I dali predlanskim 6,600,000 toni"1 1 socialisiranje in odpravo vsls- petroleja. V miru bi torej — |M,Mll■®• bi bilo to razmerje še mnogo ru- Vse to dokazuj«, da Nemčija zmožnim, ki ao pripravljeni de- kapitalizma, ki j« faktično po- munska produkcija lahko krila , dho , Humunljo -lati, a polnim obratovanjem In- stal prava rak-rana vsega Ijud- nemške potrebe, - če bi jo do ¿J £ |Mjlro|ejH tiče - nI dustrij In na podlagi večjega |»tva razen vrtmje.plasti - mU| malega vso Nemčija kupila. To-|(,o|ij1Jm kl4r ho 1U Popolen socialist«» I da Nemčija ne more vse ^ konzuma in krajšega delovnika, Hjonarjev. ■■■ za slučaj brezposelnosti pa pla- J« vprašanje razvoja. Vidi se mi »ke produkciji kupiti, tudi tedaj čevanie dostojne brezposelnost- potrebno poudariti, da ns bo no- ne, ¿e bi jo s suhim zlatom pla- ni Usti do- ne podpore V«o dobo prisilnega beno reallatlčno radikalno giba- čala. Zakaj ne? \Am*riCanma brezdelja; T nje brez potrebe odbijalo od se- Rumunski petrolej pridobiva|gp«t isfffllla 8. Omejitev letnih dohodkov be malih trgovcev in obrtnikov g velikih ln nekaj manjših posamezne osebe na $25,000 ali ter farmarjev, hi sicer že vsled družb. Toda med temi 8 vellki-kvečjemu $50*000 (a tem bi |k»Ho tega ne, ker jih potrebuje za mi petrolejeklml družbami sta ' blu ,g meiBCtJV y ruakl Je-grmadenju bogastvu po posa- «vojo zmago nad- vslekapltalts- Bamo dvf, |n »Icer dve od "»J- Jj Jn j,, bUa zadnji teden Izpušča- Moskva, 12. Jun. — Marte Rubens, ameriška državljanka, ki meznikih konec); mom. Poleg tega pa naj razvoj pokaže, ali je majhen blznis'' ,4' ^lalnemu bl«go«UnJu glavnih Induatrij. k.tere bi u* I ¡¡rokih Ijtufcklh maa tli M. Vaaj v prehodni dobi ju vidim d«- pravljall zastopniki delavcev, u- ŠT* » Ji L. I Ul I StOj. . * ' |C. . ■To je v glavnem obriti novega gibanja kot si ga jaz zami/Ujam in kakršnoUbi bilo po mojem mnenjp potrebno In tudi uapeš-| O tem sem napiaal daljši nimi brezobrestnimi bondi, ki b| |Bt^ se amortizirali (izplačevali) 5 % na leto; ■ : ■ B. Majhen biznis naj ostane v > privatnih rokah,* dokler se iaku",h r^K "ud, 71SBB. rc- delavcev; 6. Stalno izboljšavanje soci al ne zakemodaje.; ¡¡H.'Obramba civilnih svobod-ščtn; 8,: Ustanovitev fetleralnega in izšel v>angleški sekciji Prosvete io v pamfletu. Absurdno bi bik» trditi, da je ta« načrt popoln, ali da ae ne da izboljšati. Prepričan p* sem. ds vesticijskega fonda za nove in- i® v Jedru ^av d^k^n in dustrije in financiranje kapiUl-1 realističen. V angležkem čJtnku manjših, v rumunskih ^rokah.l pri vseh drugih imajo pa mednarodni fistrol^Jški konesrni seini, Oglejmo^i "na-družb in- njihovo I gl^ynO be rodnost,M teh na 1* Ječe, je spet Izginila. Sovjetske In ameriške avtoritete v Moskvi prMvlJo, da ne vedo, kjs se nahaja., Neko izročilo, ki pa š+*nl prttrjeno» se glasi, da st j« letno prodviitcHol (íftdat^ M odpeljala i vlakom proti sapadnl leto 1937. r številke jKimenlJo I ^ Rualíi. 'i»naka> bila ž-milijone ton,) « ; / . I rtilr#ns nft obtožbo šplonaže In Dutrh 1.70 retirána I ker je prišla v Rusijo a ponare- jtnjm |H)l-niiVi iTliow. , ,, Astrs Romana Wyal Shell Ji, akghika „my........ HUiaua' Kbtnansi tfti(ilf/iwnliM- ' ru mu trnku .f,.-.:..,.'...... .............'« 0.08 CoScotfls, /niwnls Oil) a sg/eišs- 0,7« C rodit ul Mtnier, ru*tun»kii 0.4H Protíámériih* demonstracij• V Mehiki Mexico City, IS, Jun,—^PoH* - U url rumunski .»etroleJsktU«>tttl « S«rn1 .H' :"LRi5 nih izboljša van j; da so se s Čolni odpravili iskat otroka, a vss trüd je ostal sa-man. O nesreči so takoj obvestili Janezku in Erni, ju ni bilo nI- tudi policijsko stražnico v Mo-kjer. Sprva je up odšla na cesto in ko ju tudi Um ni našel, ga je obšla zla Slutnja. Nobenega dvoma ni, da sta otroka med trganjem cvetja prišla preblizu struge in zdrsnila v naraslo deročo vodo. Najhujše pri vsem j^ da otroka pri padcu niti na pomoč nista zavpila, tako naglo Ju Je zagrnilo vodov J«. Jakob Vrhovec je brž sklical sina in soseda, je lugestijs, naj socialistična stranka podvzaroe akcijo za organiziranja takega,gibanja. V ta namen naj sestavi kómisljo, v kgfcerl nsj bi WU vodilni progresivni unijski irt farmsrskl vo-dttelli ter prominsntni libe*Ésh ki so prstrgsli zftks s kapitan; Razpredelnica, kaže Zelo Jas-,.kako majhen Je rumunski iež pri rumunski petrolej^ki produkciji, ali z drugimi 1 ^^ ««'"v. »»» ^^ letalo no delež nekaj dnevl ubll v bližini W%: sUh, od koder so telefonlčno na- „„on, jn uvldevajo potrebo no-ročill orožnižki postaji v Vevčah, vega pocislnega roda. Nslogu té ■Ijs I ' nsj bi po motnosti vsaj trupel- k(/mildje bi bila, da bi izdelala ci prestregli pri grabljah na Fu- L^ xa novo'radikalno >olltlč-žinah. A voda Js še zmerom ta- n& ffihanje In ga faktično tudi ko visoka, da bo trupelci po vsaj priliki vrgla čez grabljs ln Ju odnesla dalje proti Savi. Ponesrečeni Jsnezsk Je Imsl na sebi kratke siv« hlačke In zelenkasto srajco, Erna ps.rdsčkaeto kratko krilc« in bslo biuso. priklicala v življenje s aklica nJem velike konvencij«, ns ka-teri naj bi bil ustanovljen gret za industrijsko dsmokrurijo, ki naJ bi šel na dslo in pričel politiko organizirati široks ms-ss po industrijah in poklicih zs preobrat kapitalizma in ustanovitev nove šoclslns družbe. Ako ne prid« do tega gibanjs, ki bi pok*salo masam Izhod iz t« dolgotrsjne krize, mlzerlj« In obupnih rszmer, bo to «torllo ps fašistično glbsnj«, ki ss v d«-t«)i ž« rszvijs in ki ho massnr, po««bno pa mislsčim in dsmo kratično orientiranim ljudem potisnilo nove okov« na vrat Rumunlja sama razpolagati. Se jasnejša iptin postane sli ka, če si ogledumo udeležiš» raz r^iJu kapitalistov s sUlišča njihov« ^narodnostT'; possbno za ninjlva »si primerjava prsdvoj nega In sedanjega stanja..-. 1937 1914 UÁ1% ........^ 17.0'* 10.7* .....7.a% Anslftkl Uuiuutiskl Kiancoskl Hulsndskl Hvlgijski A morilk i. Ne mik I . <>^>11 0.7* 6M% 10.0U 20.094,» SO* fl.0% 27 M It.l* Ičanfao se pričele Alfltl govor lee, ds Js -bila ss1»ots).a vzrok nesreče. rabi/» Je bil tu*včeraj pokopan « velikimi Častmi. • / " v. Zvšzo balkanskih \ dr lav trdna Ankara, Turčija, 12. Jun. Rumunski zunanji mlnlat«r Gri-gore Gafeneu Je <»t> sypj«m pri-hodu v to mesto poudaril, da Je ilalkansks zvezs še vedno trdna. Gafeneu l/o tu Imsl razgovore s e*«* 11 ....... ' l^.(fr«M|uVn|kt turške vvlade. On Nemčija Js imels Prfd v^K Je Jugi,slsvljs osts-s 27 odstotki denarne udeležb J^ y k(ltrfroli-\%a$*dla p**l*Kt urad ^ }ttm le teiisj, če kupi kstsrej ^^ s^jjg, li, Jan, -vrelce. V poštev bi prišla — In Nt,rotkll lajna policija je sfnočl Ae to samo tsorsUko -- kaj pada ^vni «tah HJ^ka manj- ^ Alns v tem illstrlktu. H tem .mrščevats/a ra-eg/» hiš In Ime- jimi družbami torej «diiui * rs- tjj( nrn)l|kr „„»njšlne v Hjski ditul Minier. Toda gornje šts- A meri k s stoji deflnltlvno ns ^ ^ ^a bi Si s takšno krlžpotju: sll bo v prilw»drijih ku|)éíJO _ kj ^ vrhu tega Sest ubitih, S0 ran/inih v viharju fndisnapoita, lnd., lf. Jun. — Tri oseln« so bile uNts v India* nI, dvt v Ohlu 1n ena v Wlscon-_ __sinu f vlhsrju, ki j« divjal V toll I ............. letih krenlls v burbonskl totali tsrlzem. ki bo bolj rajteionsren vta od tisksrne do tiskarna, od lista do lista med Tihim in Atlsntskim ocesnom. Mogoče je čsrobna pisava tega stroja preprečila, da bi uredniki sprejeli vsaj en moj prispevček. NI mi znano, kako je bilo, sam Bog ps ve, da je bila snov mojih spisov prav tako čudna kot pisava. Za smešne cene sem prodal svoje težko kupljene šolske knjige starinarjem. Izposodil sem si majhne vsote denarja, kjerkoli sem mogel, in celo pripustil, da me je moj stari oče redil z bornim zaslužkom svoje pojemajoče moiči. Ni trajalo dolgo, samo nekoliko tednov, in moral sem se vdati in iti delat. Vzlic temu nisem opazil nobene potrebe po pijači. Nisem bil razočaran. Moja pisateljska pot se je samo zavlekla, to je bilo vae. Morebiti sem potreboval še nadaljnjega pripravljanja. Iz knjig sem se bil dovolj nsučil, da sem spoznal, da sem se ^riblJ|al vedi šele do roba njena obleke. Se vedno sem živel v višavah. Vse budne ure hi večino ur, ki bi jih bil morsl porabiti za spanje, sem prebil pri knjigah. TRIINDVAJSETO POGLAVJE Zunaj na deželi, v belmontskl akademiji, sem pričel delati v majhni, popolno opremljeni parni pralnici. Z nekim drugim fantom sva opravljala vse delo od sortiranja in pranja do lika- • nja belih srajc, ovratnikov In manšet do finega skrobljenega perila za žene profesorjev. Delala svat kot črna živina, zlasti ko je prišlo poletje In so dijski začeli nositi platnene hlače. Strašansko veliko čiaa je treba, da zlikaš ene platnene hlače. In koliko jih je bilo f Potila sva se dolge vroče tedne ob delu, ki ga nikoli nt bilo konec, in marsikatero noč, ko so dijaki že davno spuli v postelji, sva a tovarišem garala , ob električni luči pri parni mongi ali likalni mizH ' " v ... . . ' " • J -i Ure so bile dolge, delo naporno vzlic temp; da sva t>oatala prava mojstra v tem, kako se -izloči vsako nepotrebno gibanje,; Za to sem dobival trideset dolarjev plače na mesec ter pzo-~ sto stanovanje in hrano; to je tylo malce več kot sem slutil v tovarni za juti) in pri podajanju' premoga, vsaj za toliko več, kon$or je veljalo stanovanja in brana, kar je delodajalca malo stalo (jedla sva v kuhinji), meni je bilo toliko vredno kot dvajset dolarjev na mesec. Moja jačja moč, višja leta, povečana ročnost in vjte.kur sum se bil ji knjig naučil, vse toj^ biloT vnnino poviška dvajisetih dolarjev. Mocječ po takem napredovanju sem lahko upal, da postanem, preden uittrjem, nočni čuvaj s Šestdase-irmJ dolarji na mesec ali ps policaj s sto dolarji In postranskimi dohodki. Tako neusmiljeno sva se s tovarišem tekom tedna lotila dela, da sva bila v soboto zvečer popolnoina obnemogla. Bil sem torej zopet stara delovna žiVina, ker sem garal več ur na dan, kot kjonji garajo, in'komaj malo več mislil kot konji. Knjige so mi bile taprie. Prinesel sem jih bil cel koyčeg * seboj v pralnico, pa uvidel sem, da jih ne morem pitati, Zaspal sem tisti hip, ko sem poskusil brati, «ko pa se mfje po* srečilo, da sem-obdržal oči za nekaj strani odprte, se nisem. mznal |K»leg hrepenenja po spanju samo Ar V no (Miželjenje, in to je bilo. da bi se opil. To je bilo drugič v mojem življenju, da sem L slišal jasen klic kralja Alkohola. Prvikrst eo bili vzroki moji izčrpani živci iij možgani. Toda sedaj svojih možganov nisem bil prenapel. Nasprotno, možgani so mi odreveneli. To je bila tista nesreča. , In jaz, dolgoletni prisrčni prijatelj kralja Alkohola, sem dobro vedel, kaj mi je obetal— črne domišljije, sanje o moči, pozabljivost, vse in sleherno razen vrtečih se pralnih strojev in mong, brnečih ožemalnikov in neskončnih procesij platnenih hlač, ki so se preparjene premikale pod mojim švigajočim železom. In to je tisto. Krslj Alkohol se obrača do slsbosti in neuspehe, do utrujenosti in izčrpanosti. On je ~ najlažja pot iz nadlog. In pri tem laže ves čas. Telesu nudi lažno moč, lažno vznositost duhu, ds se vidijo stvari, kar niso, in neizmerno lepše, kakor so. Vendar se nisem bil opil, iz prav preproste-* ga vzroka, ker je bilo do najbližje krčme poldrugo miljo. In to ae je zopet zgodilo, ker klic po pijanosti ni bil posebno glasan v mojih ušesih. Da je bil glasan, bi bil prehodil desetkrat tolikšno daljavo, samo da bi prišel do krčme. Po drugi plati pa bi se gotovo opijanil, da bi bila krčma tik za vogalom. Tako pa sem se na ovoj edini dsn počitka v tednu zleknil v senco in se zabaval z nedeljskimi časniki. Toda celo za to,prazno slamo sem bil pretruden. Šaljiva priloga mi je še mogla privabiti rahel nasmeh na obraz, nato pa sem zaspal. DasI pa se za časa mojega dela v pralnici nisem podal krslju Alkoholu, nekaj določnega je vendarle dosegel. Slišal sem bil kjic, čutil glodanje požel jen/i» hrepenel po tešilu. Pripravljal me jasa močnejše poželjenje poznejših let. - : V mojih možganih je klilo seme poželjenja po alkoholu. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE * Ko sem zapustil pralnico, sta me sestra ip njen mož opremila za v Klondjrke. V rani jeseni 1897 se je pričel prvi naval za zlatom v tiste K kraje. Bilo mi je takrat enaindvajset let in sem . bil v sijajnem flzičhemJatonjif. Spominjam se, da sem. se na koncu osemindvajset milj dolge poti iz Dyea-e čez Chilcoot do jezera Linderman v prenašanju tovorOv kosal r Indijanci in prekosi) marsikakega. Poslednja. toVorna proga do Llndermana je bila tri milje dolga. Jaz sem po njej hodil nazaj po tovor po štirikrat na dan in sem vsak pot pridjazil po atolnpetde-set funtov. To se pravi, da seth vsak dan prehodil Atiriindvajaet milj po najslabši stezi, in sicer dvanajst milj od tega z bremenom stolna petdeset funtov. v" ' * * . ' * Da, obesil sem bil karijero na klin in ae iz-nova podal na pot pustolovščin iskat srečo, In na* poti pustolovščin sem se seveda nameril za kralja Alkohola.; Tukaj sem spet našel prave možakarje, pustolovce in klati viteze, ki se sicer niso zihenlH, ako jih je lakota trla, brez žganja pa nlao mogli živeti. 2ganje se je nosilo in vozilo po gazi naprej, moka pa je ležala v skrivnih zalogah nedotaknjena. ; '.Srečajo hotela, da oni trije možje, ki sem potoval x njihovi družbi, niso bili pivci. Zato nisem pil razen ob redkih prilikah In, na sramoto, kadar aem pil z drugimi. V moji skri- piosTrr» Ob dimniku je močneje tlelo. Dim je naraščal in polnil prostor. Mačka je tekala po podstrešju in prenašala« mlade. Znesla jih je k oknu, kjer jih ni več dušilo, in drobno mijavka-nje je prenehalo. Splazila se je po lestvi navzdol do podstrešnih vrat in se oglasila. Ob oknu so zadovoljno čepeli mucki. Spet je prisluhnila. Ker ni čula nobenega Šuma, se je vrnils po lestvi in jih še enkrat pregledala. Potem se je hitro spustila skozi odprtino ob vratih, stekla po tramu do okna dekline sobe in žalostno zamijavkala. Dvakrat, trikrat je zategnjeno poklicala, nato je švignila nazaj. Dušeč dim je že tiščal iz okna in se usipal skozi špranje v steni. Prenesla je mladiče v šupo in jih zakrila s slamo. Stekla je na dvorišče in glasno mijavka-la. Gospodinja se je zbudila In sočutno pomislila: "Kaj je neki naši muci? Morda ji je kateri sosedovih mačkov požrl mlade." Mačka pa je smukala iz šupe na dvorišče in nazaj, presunljivo tožila in klicala. Iz podstrešja se je valil dim in v tišino jutra je čudno oddaljeno zamolklo prihajal šum kakor votel prasket. Iz lastavičjega gnezda je šinila samica. Obletela je hlev in se vrnila k mladičem. Dim je objel njeno gnezdo in ni hotel več izginiti. Plašno je zafrfoto-lo okrog gnezda. Lastovica je begala po zraku in se vračala k mladičem. V podstrešju hiše je skoraj neslišno-bobgelo in nenadoma je močan plamen švignil skoti streho. Mačka je zbegana drsela po slami v šupi in lastovici je plahutala > perotmi nad gnezdom. Bobnenje v podstrešju se je izpremenilo v pokanja opeke in plameni, ki so se sprostili v zraku in vptru, so pobirali streho in grozeže ožarjali temno jutro. Mkčka je švigala pred šupo^n mijavkala. Lastovica Je v Krogih obletavala gnezdo in se umikala dimu. Njeifo sloko telo se je izgubljalo v valu dima. Spet je sedla na gnezdo n brani ja a perotmi mladiče pred nevarnostjo. . *'" t,- • Jf i m * ' ' . Pokanje na strehi, mi javka-nje okrog hiše in čudno dušeče ozračje je prebudilo deklo. Nad glayo ji je hrop^a streha v boju z ognjem. S strahom je poslušala čudni ium nad seboj. Jezno se je ozrla doli na dvorišče za mačko, ki pe je -zategnjeno in žalostno drjar Tedaj pa je krik-nila in planila iz sobe. "Goril Gori!" Kakor blazna je gplčala predse In bela srajca se je izgubljala v megli dima. Hlapec je s truščem odprl hlevska vrata in zakrilil % rokami. V hipu je bilo dvorišče folno. Kričanje in jok vsevprek, po- moto, Kaaar sera pil z urugimi. v moji suri- / - - . -, ' • -» njlci za zdravila je bil tudi llt«r žganja. Odma- in Streha je gorela šil pa sem steklenico šele v nekem samotnem taboril, kjer ja moral neki zdravnik brez omamila operirati ntKega moža. Zdravnik in bolnik sto iipraanila mojo steklenico, nato pa pričela s opdracljo.. , ; '. Ko sem sa leto pozneje okrevajo od skorbuto vrnil zopet v Kalifornijo, sem videl, da je moj oče umn 1A .d* "P postal poglavar in edini red ni k družine. Afco povem, da sem od Berln-g6vega morja do Britske Kolumbija podajal j premog na nekem parniku in potoval odtod do San Frančiška v medkrovju. bo vaakomur j m-, no, da nisem prinesel iz Klondyka drugega kot skorbut. " . , • Caai so bili hudi. Delo katerekoli vrste je bilo težko dobiti. In jaz sem moral prijeti sa delo katerekoli vrata, sij sem bil še vedno neizvefc-ban delavec. Na svojo karijero niti mialil nisem. To je minilo, Je bilo pokopano. Moral sem najti kruha ša aa dvoje usta poleg svojih in skrbeti sa streho — no, da, in si kupiti.simsko obleko, ker je bila moja vsekakor poletna. Nemudoma aem moral dobiti kako delo. Potem pa. ko bi prišel do sape. bi zopet lahko mialil na bodočnost . (Dalje prihodnjič.) Dve materi IVro Goonla Pri fcušteršlčevih gredo zgo-t daj k počitku. Hlapec je zaprl Vrata v hlevu, pregledal še enkrat živino in ae vrgel na alam-4 njačn. Nad hlevom Je tiho aa. prhotalo v laatavičjem gnezdu. V hiši mi okna otemnela in vao domačijo je objel pokoj. I* veter je močneje zavel skozi nad no drevje in ne raagubil v gotdu. Na iiodHtrešju, v akritem kotu oh dimniku, je dremala do-, mara muca. Štirje mladiči ■o ležali «d» njej in ae v apanju prerivali I »lire k materi. Mačka Je preloaila glavo. Zaspano je po- gledala ob aebi, ali Je vse v redu. Kožuščki so se pri dihsnju enakomerno dvigali. Spet je brezskrbno zadremala. Kmalu po polnoči jo je adramila vročina. Mladiči ao ae rasdelill in raztegnjeno ležali vsak zaae. Mačka je vstala in dvignila gobček. Čudno oatro jo Je sa-akelelo v nounirah. Povohala je zrak In aačutila dim. Spet Je legla, vendar jo Je dim vedno bolj motil in tudi mladiči so ae prebudili. Previdno ae je vzpela iz akritega ležišča in oprezno »tikala v drugem kotu |*k1jtretja. Nato ae je vrnila in prenee-la vsakega mucka poeebej v novo akrivališče. Spati nI mogla več, kajti drobni dim izza tra- ma ob dimniku je napolnil pod- strešje in ae počaai plašil akos malo okno z napol rasbito šipo Mladiči so postali nemirni. Mač ka je sedla In glede nepremično v smer. odkoder je slutila čudno nevarnost. Rahlo je samijav kala in pogledala po mladičih ki ao aa tiščali k lini, hitro di hali. lezli nerodno drug čet drugega in padali v alamo. Tram ob dimniku Je tlel. Tiho pra aketanje je oposorilo mačko, da je prialuhnila. Upognila je glavo in čakala na daljnjl šum. pripravljena na obrambo mladi čev. Zunaj ae Je počaai razde Ijovala tema in prva .aivina zgodnjega jutra ae je pazila čez spečo j** raj i no. polnem plamenu, in Že se je žareča pošast lotila tudi hleva. Drobni zublji so se hinavsko plazili po tramovju dalja in oblastno uničevali nagromadeno. ste-ljo In mrvo. . Mlada gospodinja ni mogla ne kričati, ne ^lodjti. Sesedla se je na travniku za hišo in strmela prazno v črno o^ grodje strehi, .Uredi švig*jf®čih plamenov. Ob njej m je gnetla 'gruča sosedov. MoAki šo pomagali pri galenju, ženske so tarnale Jft brarfamiselno tjftcale o-krog gorečega poslopja. Iz hleva so vodili piukajočo tjvino. Ogenj je požiral ie drugI del domačije. Nov val dima se, je dvignil v nebo. Oprezno so lizal! plamenčki les nad lastavič-jim gnezdom. Samica je še vedno obupno branila mladiče. Drobno čivkanje v gnezdu je prenehalo. Dušeče ozračje je napolnila neznosna vročina. La-stovičje telo Je trepetalo in poroti so le Ae slabotno frfotale nad gnezdom. V poslednjem naporu je obletela v dim zavite mladiče. Goreče tramovje ae je utrgalo in pometlo s seboj malo gnezdo in štiri drobna življenja. Plamen je šinil na kraj, kjer je bilo prej gnezdo. S poslednjo močjo skrbeče matere se je pognalo drobno Isstsvičje telo v ožarjeni dim in iskalo gnezdo. Zaječal Je les, saprasketol v novem plamenu. Kakor kepa je ptica omahnila v dim. Ogenj pa je neusmiljeno besnel dalje. Iz šupe so odnašali orodje in stroje ter bežali pred uničujočim novražnikom. Težke noge so brezobzirno zadevale mačko, ki je iskala pot med nastlano »lamo in razmetano mrvo. V kupu slame v kotu sta bila še dva Alfred P. Sloan, načelnik odbora direktorjev General Motors Corp. mladiča. Bolestno je klicala, beganje in rojapt okrog nje je preglasilo njeno presunljivo mi-javkanje. Dva sto bila že na varnem, dva sto ostala še v šupi.. . Preplašena je odskočila, ko je tleč ogorek priletel z goreče strehe. V hipu je zagorela slama blizu koto, kjer sto se tiščala mucka. Mačka je bežala pred plamenčki. Tekla je okrog šupe in se splazila od zadnj? strani ob zemlji skozi odprtifto v notranjost. Tleče mrvice so se v ognju krčile in zvijale po tleh kakor žive. < Mačka, je osuplo postala. Bala «e je teh malih gorečih nitk, ki ao^ ae plazile proti njenim mladičem. V kotu sto še oba ležala. Iz sldide sta dvigala glavice, ki so brez močno zdrsale spet nazaj. Mačka se je pognala do bližnjega. Rahlo je prijela telesce in izginila skozi odprtino pod steno. Ostal je še zadnji' mladič. ; Slama okrog njega je izginjala v ognju. Mirno je čepel v kotu, pojemajoč od dima in vročine. Ob ltaLse je prikazala mačkina glava, ki pa se je hitro «¿et umaknila; Velik plamen šupo, veter je močneje zavel. Mačka je begala okrog line - in po trebuhu izkušala priti skozi odprtino, a gost dim jo, je vsakokrat pognal nazaj.' Njeno obunojokanje se je Izgubljalo ,v prasketanju .in besnenju ognja. Zadnjič se je snlazila do line in plašno odskočila pred plamenčki, ki so si iskali pot po bilkah in prežali nanjo. Razločiti ni mogla ničesar več. Groza jo je bilo ognja, teh švigajočih pošasti. Le še od daleč je strmela v razprtine, skozi katere je. žarela notranjost. * Tam notri je bil v njen mladič. Goreče tramovje se je sesulo. \ V; , Mačka je zbežala. Ob plotu so se varno tiščali, trije redenci: Splazila se je do njih in jih ob-lizala. Trije kožuščki so se pri-vili k njej in iskali- zavetja. Manjkal je, le progasti mucek. Mačja mati je zastrmeJa v pojemajoči žar in žalostna zajo7 kala. ' 1. » „ HUMOR K* Koristno "PonWalit#> pripoveduje nekdo svojemu prijatelju, "zdaj se učim trebuhljafl!' Ali si rn^š predstavljati, kakšne možnos Imaš, Če to res dobro znaš ."C "Kje' pa se tefija naučiš vpraša prijatelj ves navdušen; "tudi jaz namreč ne smem doma ust Odpreti!" ' * * * • - - Obrnilo se je Krojač pride zaradi računa. Služkinja ga takoj spusti v stanovanje. "Ali je gospod danes doma?" "Da." "Srečo pa imam l Se kadar sem prišel z računom, ga ni bilo doma!" - Služkinja smehljaje se: "Da, da, toda včeraj so mi odpovedali službo!" e Učitelj: Koliko let ti je bilo ob zadnjem rojstnem dnevu, Tonček? Učenec: Osem let. ' * Učitelj: In koliko jih boš štel ob naslednjem rojstnem dnevu? Učenec: Deset. Učitelj: Neumnost! Ali ne znaš računati? Učenec: Psč, gospod učitelj. Dane* je namreč moj rojstni dan. e "In kje ste se seznanili z vašo soprogo?" "Na nekem izletu v Alpah." 'Torej ste prav za prav postali žrtev planin . . ," .k . / m • • v«. • • * .- i rije Kitajci Napisal Arthur Williams Nadzornik Donovan je zmrzo-val v svojem premočenem dežnem plašču. Vlažna megla zgodnjega jutra v San Franciscu ga je stresala do kosti. Pristanišče je bilo zapuščeno. Zaboji, ki so jih prejšnji dan zložili's japonskega tovornega parnika "O-San-Maru", so stali še piiav tako, kukor prejšnji večer. * Donovan je hodil okrog njih po postih in je svoje Uho previdno nastavljal na, surove deske. ^ ' . Pred nekiijfrzfcbojem, tako visokim, kakor drugod.' Njegov o-btaz še, j ¿'raztegni l v zadovoljen nasmeh. * ^ "Prebrisani dečki, ti Kitajci," je mrmral predse. Potlej je izvlekel dvojo piščal in na dva rez-kaHžvižga sta se iz megle prikazal^ dva moža s kladivom in kleščami; ^ T Kmalu nato se je na prednji Steni zaboja pokazala Široka odprtina in Vanjo . je nameril nadzornik Donovan svojo električno svetilko. " Trije sključeni, rumeni dečki so mu prestrašeni zamežikali nasproti. "Zal mi je, fantički", se je režal Donovan, medtem ko jih je vlekel iz njihovega skrivališča, "a to ni pravi način priti v Združene države." Na poti v priseljeniški urad je Donovan godel predse neko veselo popevko. Niti najmanj se ni jezil na svoje jetnike; prej je občutil neko sočutje >za žrtve brezvestnega * posredovalca, ki je te tri dečke najbrže pripravil ob njihove poslednje prihranke. S pomočjo tolmača so Kitajci povedali običajno zgodbo. Neki belec jim je obljubil, da jih bo za dve sto dolasjev spravil v Združene države. Vso dolgo pot so prebili v zaboju. Na smrt u-trujeni in lačni, so. Donovan jim je iz lastnega žepa kupil kosilo in prevozni družba jim je / morala priskrbeti terem jih je na*l «*nik jih je spravQ ¡»"«J Je čakal na kler pamlk ni ttpUilil T«»ti brezinuu ovidak, «mco govoril. mreč nekdo p^, S'«* nekega KitiT mignil da bo ed n jev, ki jih bodozili®1 ^n-Maru", dno presenečenje Stv je sicer zdela precej va, ker 4e ni «lUn,^ izdal svojega rojak» gi «e mu je pa zdelo. da !, va dolžnost pognati £ stvari. ' nj° 8e.je v«-ačal domov nadzornik mimo tr Vung, kamor je njej dajala prati njegove m srajce. Trgovina j prta in na listku na vr lo napisano, naj se v nasproti leteči Dar Sing, lastnik mi> kala, je nadzornika fr- ljubeznivim smehljajem. "Kaj pa je z U Vu« vprašal nadzornik. '
  • j-j-jeclji." -e iNeka balerina jé stop najsvetejše upravniki gledališča. "Prositi rfpp svoj dopust," se je mi — -'JZakaj ne kadete!" ji« šal intendant. - "Zato poročim z grofom X," j« vorila ponosno. — "Z X?" je odvrnil intendant dal vam bom za sedaj iti dne dopusta, to bo zadoit« *■ y NAROČITE SI DNEVNIK PROSVE^ kaareadje sa lahka aatell aa M PO sklepa it _____ prišlaja edaa, dva. Drl, štiri ali »st îr[L sab lata lasa* __Ml attaquai M1 «ju letae aaroéalaa. Kar pa llaai Ša »bšala pri a>aM« ^ tedalk. aa Jlai to srišUje k aarafattL ' Terei aadaj wà m^J» Vje Ual predrag aa Üaaa BNP J. Ust Pwavata !• gotovo M ? vaald družini aekdo. U U rad «tal U* mk ** H Hrta PrasToto Je: ' ^ Za Zdrai. driave la Kaaa4o.PI.tt U cleoro ta Ckkf *91 1 tedalk ia..............AM I Udaik la.... ......m S tednika la...;........t.tt I Udalka la... , t tednike la............L4t I tedaike la........... ^ 4 tednik« ......m 4 tednike hi., i tedalkoT la. » e o o o e o o oooooooeoe l.Jt I tedalkev la. ali Za Krrepe Jo............9SM ■ Izpolnit« aped nji kapoa, priloftlto poUekoe vaete Order ▼ plaaiu la al naroüte Proseeto, IW,«!»'«* , Pojaanlle :—Vaolaj kakor hitro kateri Uk ëlaaov 8NPJ, ali êe M proaoli proI od droiina ia bo «shtrral ^ tednik, bodo »oral tisti član la dotléna drulin«. ki)t "T ^ naročena na dnevnik Prosroto, to takoj naanaalU wj*™"^ ^ »a obenara doplačaU dotléno noto lista ProsveU. ^"JT tedaj mora apravnifttvo sallati datum sa to vsote nsrim— r PR08VETA. SNPJ, MB7 «o. Uwwémh AfO, C*** Pri loi«»« pallUaa aaroêalao m Bet prearato ..... 1)1». .....ČL Waalav •.••.•••.•■.«,««..«(..••••••.••**"****' U ato ri t« tednik la ta prlplitto k moji aareWo» U **** »e|e dr atine: II•i«»»».,,.,,,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,».« I) .................................«m««" Meato........................L..... Drfaea.« Nov J*« ......." g..-" i a e e e • t