142
Politični pregled.
Državni   zbor.   — Novo   zasedanje   državnega   zbora
pričelo se je dne 26. t. rn. Poslanci zbrali so se v nenavadno obilnem številu, ter so se z živini zanimanjem pogovarjali o najnovejši situaciji, posebno o ustanovitvi okrajnega sodišča v Teplici na Češkem. Mladočehi zahtevajo, da je dati vlado vsled tega dejanja, po katerem se je prekršila ustava, pod zatožbo. Na dnevnem redu bilo je več manjših točk mej njimi največ interpelacij. Posl. Exner predložil je od 20.000 državnih uradnikov podpisano peticijo za zboljšanje plač. Posl. Grrossmann in tovariši interpelujejo vlado zaradi odpusta posl. Spinčiča, iz državne službe, istotako poslanec E i m in tovariši, ki trdijo, da se je s to politično persekucijo prekršil državni zakon. Posl. dr. Menger in tovariši interpelujejo vlado zaradi goljufivega ravnanja potujočih agentov, kateri oškodujejo kmetski stan. Posl. dr. Massafvk in tovariši interpelujejo vlado zaradi izdane prepovedi slaviti Konienskega tristoletnico v ljudskih šolah, istotako posl. Začek. — Zasedanje trpelo bode gotovo do julija mesec, kajti vladni predlogi o dunajskih prometnih napravah in o preosnovi naše   denarne vrednote bota pouzročila dolge razprave.
v
Ceškonemška sprava. — Deželni zbor češki letos v plenumu ni rešil nobene spravne predloge. To pa ni motilo vlade, da bi ne bila začela razdelitve okrajev po narodnostih. Pravosodni minister je zaukazal, da se osnuje novo okrajno sodišče v Teplici na Češkem. To pa še ni vse, minister Kuen-burg je baje celo izrekel se v levičarskem klubu, da bode vlada do druzega deželnozborskega zasedanja že dovršila vsa dela za razdelitev okrajev in bode vse načrte predložila deželnemu zboru. Ko bi deželni zbor ne hotel pritrditi jim, bode pa vlada razdelitev upravnim potom izvršila. Vse češke stranke se jeze zaradi ministerske naredbe. Staročeška zastopnika sta izstopila iz komisije za razlelitev okrajev pri nadsodišči v Pragi. Če Eieger ne bode naznanil dveh drugih Staročehov, da vstopita v to komisijo, bode pa komisija baje dela brez čeških zastopnikov nadaljevala. Kako bode potem razdelila okraje, si lahko mislimo. Iz povedanega je pač dovolj jasno, da so se Mladočehi vse prezgodaj bahali s svojimi vspehi, da so spravo preprečili. Vse kaže, da se bode stvar nadaljevala brez njih in pa proti njim. S svojim rovanjem proti spravi so dosegli, da se deželnozborski volilni red Čehom ugodno ne premeni in da vladi tudi v bodoče ne bode težko dobiti nemške večine v deželnem zboru, ko bi je za svoje namene potrebovala. Stra-šenja Mladcčehov s predlogom, da naj se pravosodnji minister toži zaradi rušenja ustave, se pa pač nikdo ne boji, ko vendar vsakdo ve, da je za tak sklep treba dvetretjinske večine. Eavno tako se vlada ne bode bala strašenja, da češki deželni zbor ne bode privolil premembe volilnih in upravnih okrajev, da bodo torej nastale potem zmešnjave v deželi, ker se volilni in pa sodniški okraji ne bodo vjemali. Po zakonu z dne 7. julija 1876 št. 72. dež. zak. se more taka sprememba volilnih okrajev skleniti z navadno večino. Taka večina bode pa vlada že dobila brez Miadočehov. Mladočehi že sami čutijo, da njih politika ne bode imela vspeha, zato je pa dr. Gregr na nekem shodu volilcem nekako dajal razumeti, da naj se poprimejo politike, kakeršne so se držali Italijani, ki niso hoteli kaditi avstrijskega tobaka in kupovati druzih tacih stvarij. Omenjal je tudi, v kake zadrege bi spravili vlado, ko bi nikdo ne hotel prevzeti izvolitve v občinske zastope. Kdor pozna razmere na češkem, vsakdo ve, da take stvari niso izvedljive.
v
Mej Beneško in pa Češko je pač velik razloček. Lahi so bili * j edini, Cehi so pa razcepljeni v več strank, na Češkem biva mnogo Nemcev, ki bi šli na roke vladi, na Beneškem pa nemškega prebivalstva ni. Ko bi bil dr. Gregr le malo resen politik, bi tacih stvarij ne priporočal. Pa njemu je seveda le za to, da si krivdo   odvali od   sebe  na  narod.    Ko   se  bode
143
ona mladočeška politika izjalovila,   se  bode  namreč izgovarjal na narod, ki se ni ravnal po njegovih nasvetih.
Bukovina. — Deželni glavar bode baje Eumun Lupul. Sedanji deželni predsednik Pace bode prestavljen, ker se je onemogočil v deželi. Na njegovo mesto pride Piappart, ki je sedaj visok uradnik v ministerstvu.
Sprememba denarne veljave baje še ni zagotovljena. Vlada močno deluje na to, da se zlata veljava vvede, ali mej dižavnozborskimi poslanci je pa mnogo pomislikov. Mladočehi, protisemitje in pa nemški nacijonalci so proti zlati veljavi. V Hohemvartovem klubu tudi večina baje ni posebno navdušena za zlato veljavo, da celo mej levičarji se najdejo možje, ki od zlate veljave nič dobrega ne pričakujejo.
Italija. — Ministerska kriza, ki je proti pričakovanju dolgo trajala, je srečno končana. Markiju Eudiniju posrečilo se je nasprotstva poravnati in stvar toliko urediti, da je odstopil le finančni minister Colombo, drugi ministri pa, da so ostali in obdržali dosedanje posle. Začasno prevzel je posel finančnega ministra dižavnega zaklada minister Luzzati. Da je kriza toliko časa trajala, kriva je okoliščina, ker se je pokazalo, da je finančno stanje države še slabeje, kakor se je mislilo prvotno. Primanjkljaj sklenilo se je pokriti z novimi davki in raznimi prihranki. Opustilo se bode namreč več uradov in vseučilišč.    V Italiji   je sedaj sedemnajst vseučilišč.
Francija. — Vkljub temu, da je pariška policija po-zaprla že veliko število anarhistov in se je sploh že mislilo, da je nevarnost pred anarhisti že pri kraji, javlja se iz Pariza vest, ki jasno kaže, koliko moč imajo ondi še anarhisti in ki je Parižane zopet z opravičenim strahom navdala. Gostilno, v kateri so prijeli anarhista Eavachol-a pognali so anarhisti dne 25. t. m v zrak Lastniku gostilne, Veryu razdrobljeni sta obe nogi, morali so mu jih odrezati. Več drugih je težko raDJenih. Natakar, ki je izdal Eavachol-a je nepoškodovan, pač pa je ranjena njegova žena. Med eksplozijo je zaklical nekdo : Živela anarhija. Dotičnika so zaprli. Časniki zahtevajo reformo policije. Nekateri listi pravijo, da bi bilo umestno, da anarhiste sodi vojno sodišče. — Konečna porotna obravnava proti anarhistu Eavachol-u in tovarišem pričela se je dne 27. t. m. in je trajala dva dni. Eavachol je priznal, da je prouzročitelj atentata v St. Grmainu. ter je rekel, da je to zato storil, da je obrnil pozornost na slabo stanje anarhistov. Tudi anarhist Simon je obstal, da je bil soudeležen pri atentatu. Sodišče obsodilo je Eavachola in Simona na dosmrtno ječo, druge anarhiste pa oprostilo.
Srbija. — Srbske katolike, kateri spadajo pod dja-kovsko škofijo, hoče srbska vlada od te odločiti in napraviti z Eimom poseben konkordat. Eavno pred kratkim pritožili so se katoliški duhovniki srbski pri svojem škofu Strossmajru, da jim srbska oblastva prepovedujejo imeti sv. mašo in propoved v občinah, kjer ni posebnih katoliških cerkva.
Amerika. — Volitev novega predsednika zjedinjenih držav vi šila bode se v pozni jeseni. Agitacije pričenjajo pa že sedaj. Demokratična stranka kandidira Cleveland-a, repu-bličanska dosedanjega predsednika Harisona.