Poštnina plačana ▼ gotovfnL Leto X, št. 263 Lfubliand. sobota 9. novembra 1929 Cene 2 Drn UradnUtrei 31» »123. >1H 3U8 to »136. Md—tat MU M. TiMn •t «40 C«Qei Koceaora aLi TaMoa Mm. VO. BofcopM m w vračato. . po Uprmtttrm I>um)i«i, Prcteror« u TeJetoa tt »132. 1123. 1124. »I2& 212«. •ddeteki UuhfaM. Preitrac* a6c» 4 Telefon Ct 2402 Podrezaj c« Marlbari MetoatoM ee« «L U Teleta« tt 456 PadnMci Ceilei Kooeoora ottea *L 1 Teieio« tt 190 Kataai pri pota 6ek. aavotffa: UubOana M. 11.S42; Praha Ssto 7S480i VVlaa Nr. 106-241 Ljubljana. 8. novembra. V današnji številki smo objavili zakon o organizaciji banske uprave. S tem zakonom in z uredbami o likvidaciji županij in oblastnih samouprav je sedaj v glavnih obrisih izdelan novi fcanski administrativni sistem in je omogočeno, da v ponedeljek prične funkcionirati nova banska imrava. Ni odveč, ako še enkrat podčrtamo nekatere odredbe, ki karakteriziraio novi sistem Predvsem je treba ugotoviti, da osta me prvostopna organizacija državne uprave »na terenu« taka, kakršna je bila uvedena z letošnjim zakonom o notranji upravi. Državna upravna edini' ca je srez (okraj), ki ga upravlja sreski načelnik s svoiimi organi. Kier so do-leg državnopravnih okrajnih edinic obstojale tudi še samoupravne okrajne edinice (n. pr. bivši okrajni odbori v mariborski oblasti), pa te edinice prenehajo njihovi dohodki in njihovo premoženje prehaja na banovino. Velika županstva so s koncem tega tedna likvidirana. Njihove kompetence in njihov aparat so prenešene na bansko upravo. Ponekod (n. pr. v Mariboru) so kot nekako nadomestilo za velike župane imenovani okrožni inšpektorji, ki pa so v glavnem le nadzorovalni organi nad sreskimi načelstvi svojega območja in torej nimajo oblastvene kom petence, ako in v kolikor jim ta ni posebej iz banskega delokroga prenesena. Kakor se zdi. se to zaenkrat ne bo zgodilo. Tudi oblastnih samouprav nI več. Kompetence dosedanjih oblastnih komisarjev so prenešene na bansko upra vo, njihov uradniški aparat bo v gotovih mejah in po gotovem sistemu prevzet v državno službo, njihovi dohodki, njihovo premoženje pripada banovini. Organizacija banske uprave, kakor je določena z novim zakonom, računa po svoji sestavi in svojem obsegu z velikim delokrogom, ki je prenesen na bane. Naravno je, da je novi banski •aparat mnogo večji od prejšnjega veli-i.kožupanskega in da je tudi drugače or-jganiziran, saj prevzame poleg kompe-|tenc prejšnjih velikih županov tudi še Hobršen del dosedanjih ministrskih po-relov. Osmerim oddelkom, ki štejejo »skupaj 20 odsekov in dolgo vrsto referatov ter posebnim pisarniškim aparatom načelu je kot uradni šei z nadzoro-valno pravico kot namestnik bana njegov pomočnik, ki podpisuje tudi vse luradne akte, v kolikor si jih ban ni izrecno pridržal. Resorne kompetence posameznih oddelkov so izredno velike. Iz nekaterih ministrstev je prenesen skoraj ves de-K)krog na banske uprave. To velja zlasti za gospodarske resore. pri čemer je zakon ustvaril v enem slučaju intere-santno anomalijo. Razdelil je kompetence ministrstva za šume in rudnike na dva razna banska oddelka: šume je pri-delil oddelku za kmetijstvo, rudnike pa oddelku za trgovino in industrijo. Pri tem pa je zakon izrecno določil kot resornega ministra za kmetijski oddelek m™fra Poljoprivrede, za trgovinski oddelek pa ministra trgovine in industrije. Ministrstvo za šume in rudnike je ostalo torej v glavnem brez administrativne kompetence. Na drugi strani bodo posebni trgovinski oddelki osnovani le v Ljuibljani. Zagrebu, Sarajevu in menda v Novem Sadu. Tam, kjer jih ne bo, pride rudniška administracija v upravni oddelek. V tem slučaju pa resorna kompetenca ni spremenjena in *e mogoča interpelacija, da ostane pri ministru za šume in rudnike. Vsekakor je odredba § 6. interesantna indikacija za predstoječe reforme, ki se obetajo tudi vrhovni državni upravi. S tem, da je skoraj ves državno-upravni aparat prenešen na bansko upravo, je odpravljena dosedanja njegova razcepljenost, ki je mnogo škodila skladnosti in enotnosti administracije. Izvršena je koncentracija imperija v banovih rokah, s čimer je omogočena racijonalizacija državne uprave in bodo v bodoče olajšane vse mere, ki gredo za tem, da pridemo do čim boljše in čim cenejše uprave. Na drugI strani so pa navzlic prenosu upravnih poslov iz enega centralnega urada (ministrstva) na devet banskih uprav vendarle ustvarjene garancije za enako obveznost administracije na vsem državnem teritoriju. Naredibodavna pravica je ostala pri ministrih in ban 10 ima le v zelo omejenem obsegu, a še to le po odobrenju notranjega ministra, ki bo zopet postopal v sporazumu x resornimi ministri. Notranjo skladnost celokupne banske uprave je zakon osigural ne le s tem, da je imperij koncentriran v osebi bana, temveč tudi z odredbo, da se morajo važna, zlasti pa načelna upravna vprašanja reševati na posebnih konferencah načelnikov oddelkov, ki jim predseduje ban ali njegov pomočnic. Neposredno zvezo banske uprave * narodom pa ustvarja zakon z uvedbo banskega sveta, katerega člane postav- Zakon o srbski pravoslavni cerkvi Cerkev je avtonomna - Vsa cerkvena oblast pripada hierarhiji - Kritje cerkvenih izdatkov - Verski pouk Beograd, 8. novembra AA. Ni. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o srbski pravoslavni cerkvi. Novi zakon prinaša tele glavne določbe: Srbska pravoslavna cerkev je avtokefal-na cerkev z dostojanstvom patrijarhije. Svoje verske nauke izpoveduje iavno. Javno vrši svoje bogoslužje ter samostojno vodi in ureja vse svoje versko-cerkvene posle. Srbska pravoslavna cerkev vodi samostojno in svobodno razpolaga s cerkvenimi posestvi, cerkvenimi fondi in zadužbina-ml v okviru tega zakona in cerkvene ustave ter pod vrhovnim nadzorstvom države. Srbska pravoslavna cerkev in njeni sestavni deli in ustanove, ki jih bo predvidela cerkvena ustava, so pravne osebe, sposobne, da same pridobivajo, ohranjajo In odvajajo premičnine in nepremičnine in da Izvajajo vse pravice, ki jim gredo. Cerkvena oblast, cerkveno disciplinska in cerkveno sodna, pripada samo hijerarhiji. To oblast izvaia hijerarhija po svojih hije-rarhijskih organih. Cerkveno-kazenska delanja in kazni so samo one, ki jih predpisuje cerkvena ustava. Srbsko pravoslavno cerkev zastopa pred državo patriiarh ali njegov namestnik, posamezne eparhiie pa eparhijski arhijereji ali njihovi namestniki. Izvolitev patrijarha in eparhijskih arhije-reiev potrjuje kralj z ukazom na predlog ministra pravde v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Cerkev krije svoje potrebe: 1. z dohodki svojih cerkvenih Dosestev in fondov. 2. z dohodk' državne odškodnine po čl. 2.. 3. s cerkvenimi pristojbinami po čl. 12., 4. s Dosebn'mi odbitki od dohodkov samostanov in cerkvenih posestev, 5. z državno podporo po čl 21. in 6. s cerkvenimi dokiada-mi po čl. 10 m 11. Doklade tla neposredne davke, ki jih plačujejo pravoslavni davčni obvezanci. razpisujejo patrijarhija, eparhija in cerkvena občina, vsaka za svoje potrebe in samo, kadar dohodki, predviden: v prejšnjem čle- nu točka 1 do 5, ne krijejo vseh njihovih izdatkov. Cerkvene doklade pobirajo organi državne davčne uprave, istočasno in po predpisih za državne dajatve in jih oddajajo v tromesečnih obrokih pristojnim cerkvenim oblastvom. V vseh državnih in zasebnih šolah se predava verski pouk v soglasju s pristojnimi cerkvenimi oblastvi ter po odredbah zakonov o teh šolah. Učne načrte in programe za predavanje veronauka predpisuje pristojni minister, oziraje se pri tem na potrebe verske vzgoje po predlogih sv. arhijerejskega sabora. Za učbenike veronauka veljajo predpisi zakona o učbenikih. Vse učbenike potrjuje sv. arhijerejski sinod glede njihove verske vsebine. V državnih ljudskih šolah smejo predavati veronauk kvalificirani župniki ali posebni veroučitelji po predpisih zakona o ljudskih šolah. Sv. arhijerejski sinod bo poskrbel da so predavanja na pravoslavnih bogoslovnih fakultetah državnih vseučilišč v skladu z nauki pravoslavne vere. Kadar se pojavijo nesoglasja. sme ukreniti pri ministrstvu prosvete, da se ta nesoglasja odpravijo. Vse eparhfie in njihovi deli izven meja Jugoslavije ostanejo v sestavi srbske patrijarhije tako v organizacijskem kakor hi-jerarhijskem in materialnem pogledu, dokler ti odnošaji ne bodo drugače urejeni. S tem zakonom in s cerkveno ustavo predvidena organizacija srbske pravoslavne cerkve se mora izvesti najdelj v dveh letih od uveljavljenja tega zakona. Po uveljavljen ju zakona o pravoslavni cerkvi bo sv. sinod zapooel delo za redigi-ranje zakona o cerkveni ustavi, t j. zako« na o notranji ureditvi pravoslavne cerkve, ki bo tvoril podlago za nodaljne uredbe o raznih panogah cerkvene organizacije. Po dosedanji praksi bo to ustavo izdelal bržkone sv. sinod, nakar bo načrt predložil arhijerejskemu saboru v odobritev. Taiko odobrena ustava bo predložena po zakonskih predpisih ministru pravde, da jo izroči kralju v podpis. Dodelitev finančnih uradnikov banom Organizacijo finančnih oddelkov banskih uprav je poverit finančni minister višjim finančnim uradnikom, Kje se osnujejo trgovinski oddelki Beograd, 8. nov. p. V svrno čimprejšnje organizacije finančne službe pri banovinah je finančni minister imenoval danes iz svojega področja strokovne uradnike, ki bodo za enkrat samo začasno dodeljeni banovinam, da izvedejo organizacijo finančne službe. Pri dravski banovini je imenovan višji finančni svetnik finančne direkcije v Ljubljani Fran Bajič. pri savski banovini višji inšpektor v Zagrebu Dušan Blagojevič, pri vrbaski višii inšpektor iz Zagreba Dragutin Došen, pri primorski banovini Ivan Krpan iz Splita, pri drinski dr. Maksim Solesin, načelnik oddelka finančne direkcije v Sarajevu, pri zetski banovini šef oddelka državnega računo- vodstva v finančnem ministrstvu Adam Maksimovič, pri dunavski banovini Sava Rogulič. šef finančnega oddelka v Novem Sadu, pri moravski banovini višii inšpektor finančnega ministrstva Budimir Marja-novič in pri vardarslci banovini finančni inšpektor iz Niša Velimir Popovič. Prihodnje dni bodo sledila imenovanja ostalih načelnikov oddelkov banskih uprav. V zakonu o organizaciji banskih uprav je predvideno, da se osmi oddelek (trgovina, obrt in industrija) z odsekom za rudarstvo osnuje le v onih banovinah, kjer se izkaže to za potrebno. Kakor se izve, bo ta oddelek osnovan za enkrat samo v Ljub' Ijani, Zagrebu in Sarajevu. Novi čsl. poslanik Beograd, 8. novembra, p. Češkoslovaška vlada ie zaprosila za agrement novemu poslaniku na našem dvoru g. Švagrovskemu. G. Švagrovski je že naš star znanec ter ie bil svoječasno že odpravnik poslov češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Sir Drummond na povratku v Ženevo Split, 8. nov. n. Generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond, ki je včeraj došel s parnikom iz Dubrovnika ter je bil sprejet od zastopnikov občine in velikega županstva, si je ogledal Dioklecijanovo palačo ter mesto, danes pa je odpo« tov al s parnikom v Trst, odkoder j e z eks* presnim vlakom vrne v Ženevo. Pred odhodom je izjavil, da je zelo zadovoljen s ivojim posetom v Jugoslaviji in da je spoznal, kako stremi Jugoslavija za mirom in redom in teži edino po gospodarskem m kulturnem napredku. Ija in odstavlja notranji minister in ki bo zlasti pri sestavljanju budžeta in kadar bo šlo za važnejša gospodarska, socijalna ali kulturna vprašanja, mogel sicer ne kot odločujoči, pač pa kot posvetovalni organ vršiti dragoceno službo. Zakon predpisuje, da se imajo v bansiki svet poklicati prvenstveno osebe, ki po svoji strokovni kvalifikaciji lahko kar najbolje pošlužijo interesom banovine. Poleg tega splošnega banskega sveta pa bo v vsaki banovini še poseben sanitetski svet. s čemer je še osobito povzdignjena važnost narodno-zdravstvenega vprašanja. Kar se tiče financ, bodo banovine zaenkrat navezane na provizorij. Medtem se rzdeluie podroben načrt, kako si bodo v bodoče delile finančne izvore in dohodke država, banovina in občina. Seja vlade Beograd, 8. nov. AA. Včeraj je bila ob 14.30 pod vodstvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Seji so prisostvovali vsi ministri razen g. dr. Koste Kumanudija, ki ni v Beogradu. Sklepalo se je o tekočih poslih. Seja je bila končana ob 19. Priprave za proslavo 1. decembra v Beogradu Beograd, 8. nov. č. Med beograjskim meščanstvom se je pričela akcija, da bi se letos čim svečaraeje proslavil 1. december kot dan ujedinjenja. Ta akcija se razširja tudi na ostala mesta v Srbiji. Ta 11. obletnica ujedinjenja se bo proslavila tem bolj, ker je dobila država letos tudi enotno ime Jugoslavija in so bile izbrisane vse zgodovinske meje, s čemer je bila ustvarjena iz naše države res ena sama celota. Somborska deputacija v Beogradu Beograd, 8. novembra. AA. Danes ob 11. dopoldne je sprejel ministrski predsednik in minister za notranje zad«ve general Živ-kovič veliko deputacijo iz Sombora pod vodstvom dr. Steva Maksimoviča. V deputaciji je bilo več somborskib občinskih svetnikov, odvetnikov, visokih uradnikov, zastopnikov gospodarskih in obrtnih krogov. Deputacija je ministrskemu predsedniku pojasnila gospodarski položaj mesta Sombora in ga nro-sila, da bi vlada podpirala upravičene želje Somborčanov po gospodarskem razvoju mesta. Deputacija Je po6etila tudi prometnega ministra inž. Radivojeviča. Konferenca za vzhodne reparacije Pariz, 8. novembra, s. Odbor za vzhodne reparacije je včeraj in danes proučevaJ spotneroco bolgarske in aivstirirske dele®acaje. Boteari bodo prhodTifi torek poročali odboru o svojfh predlogih. Ka.koT računajo, bo odbor lahko sredi prihodnjega tedau zaikJjjnčil svoja dela. Reorganizacija vrhovnega fašističnega sveta Vrhovni fašistični svet bo sestavljen iz treh vrst članov Tajnika fašistične stranke bo imenoval odslej kralj na predlog ministrskega predsednika Rim, 8. novembra, r. V sredo se je pod predsedstvom Mussolinija vršila seia ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri in tajnik fašistične stranke. Glede na sestav velikega sveta in direktorija fašistične stranke so bili ob tej priliki sprejeti naslednji sklepi: Glede na izjavo Mussolinija od 14. septembra t. L se ima izdati zakon o izpremembah dosedanjega zakona o sestavu in delovnem področju velikega sveta. V svetu bodo sodelovali naivišii strokovnjaki politične, vojaške in gospodarske stroke in bo obstoial iz treh kategorij. V prvo kategorijo pridejo člani, ki so izvoljeni za nedoločen čas in ki so štirje voditelji pohoda na Rim. V drugo kategorijo pridejo člani glede na svoje funkcije za čas, dokler jih vrše. V tej kategoriji bodo: predsednik senata in predsednik parlamenta, ministri zunanjih in notranjih del, pravosodja, financ, narodne prosvete, kmetijstva, šum in kooperacij, predsednik kr. italijansike akademije, tajnik in dva podtajnika fašistične stranke, poveljniki narodne milice, predsednik izrednega sodišča za zaščito države ter predsedniki nacijonalnih fašističnih zvez. industrijskih in kmetijskih sindikatov. V tretji kategoriji bodo oni člani, ki jih bo imenoval Mussolini z dekretom in sicer za tri leta iz vrst zaslužnih narodnih in fašističnih delavcev. Na ta način bo v prvi in drugi kategoriji 23 članov, dočim bo število članov tretje kategorije neomejeno. Glede na sestav in formiranje fašistične stranke določa zakonski načrt, da ima biti tajnik stranke imenovan s kraljevim dekretom na predlog predsednika vlade. Prisostvoval bo sejam ministrskega sveta ter bo član v*- v-nega obrambnega sveta, vrhovnega sveta za narodno vzgojo, nacijonalnega sveta korporacij ter centralnega odbora korporacij. Člani direktorija fašistične stranke bodo imenovani z dekretom predsednika vlade na predlog tajnika stranke in bo trajala njihova služba kakor služba tajnika tri leta. Tudi federalni fašistični tajniki bodo imenovani z dekretom predsednika vlade na predlog tajnika stranke, vendar pa bo ni;bova služba trajala samo leto dni. Razen tega Je bilo sprejetih še nekaj sklepov o notranjih vprašanjih, nakar je zunanji minister obvestil ministrski svet o mednarodnih dogodkih, pri čemer se je zlasti bavil z razorožitvenlm vprašanjem z italijanskega stališča. Preprečeni komunistični nemiri v proslavo 12. obletnice boljševiške revolucije Številni krvavi spopadi med policijo in komunisti — Aretacije komunističnih voditeljev v Pragi in Sofiji Berlin. 8. novembra o. Tu so se vršile burne komunistične demonstracije. Prišlo je do spopada med policijo in močno skupino komunistov, ki je štela nad 500 oseb. Končno se je policiji posrečilo razpršiti demonstrante in vzpostaviti mir in red. Več policijskih stražnikov je bilo več ali mani težko ranjenih. Policija je aretirala mnogo komunistov. Bukarešta, 8. novembra s. Po raznih romunskih mestih, predvsem pa v Bukarešti in Kišinevu so skušali komunisti prirediti poulične demonstracije, ki pa jih je policija preprečila. V Bukarešti je napadlo kakih 300 komunistov policijo, ki pa i i je priskočilo na pomoč orožništvo in demonstrante razgnalo. 36 oseb je bilo aretiranih. V Kišinevu je bilo izvedenih mnogo hi-šnih preiskav, pri čemer je policija zaplenila mnogo komunističnega propagandnega ma-terijala. Sofija. 8. novembra g. Snoči je bila na stavbnem odru okoli poslopja rektorata izobešena velika rdeča zastava z napisom: »Naj živi sovjetska Rusija!« V predmestjih' so skušali prirediti komunisti demonstracije, kar pa se jim ni posrečilo zaradi nastopa policije. Aretiranih je bilo tudi več komunističnih voditeljev, med mirni dva. ki sta pred nekaj dnevi prispela iz Moskve preko Carigrada. Praga. 8. novembra g. Davi so bili aretirani štirje novo izvoljen komunistični poslanci. ki so snoči v poznih urah skušali prirediti na raznih krajih improvizirana komunistična zborovanja. Razen poslancev je bil aretiran urednik komunističnega strankinega glasila, strankin tajnik in 10 delavcev. Oslo. 8. novembra s. Komunisti so skušali snoči ob priliki 12. obletnice ruske revolucije zborovati pod milim nebom. Ko je policija aretirala enega izmed govornikov, le nastal med množico velik hrup. Množica je napadla policijo in hotela aretiranega komunista rešiti, vendar pa je močnejši oddelek policije preprečil njeno namera Debata o indijski ustavi v angleški zbornici Konservativci nezadovoljni s popuščanjem Macdonaidove vlade v indijskem vprašanju — Odgovor državnega podtajnika " uverjena, da je treba dati Indiji kar največjo samoupravo, vendar pa to na način, ki bo ščitil angleške interese. Za lordom BaIdwinom je nastopil voditelj liberalcev Lloyd George, ki ie noseb-no podčrtal to, da ie bila izjava publici-rana prezgodaj in ob zelo neugodnem času. S tem je delavska vlada sama vzbudila neutemeljene upe med Indijci, ki bodo sedaj zahtevali najmanj to, kar jim je vlada obljubila: ne da bi poprej vprašala za svet merodajne in informirane kroge. Obema govornikoma je odgovarjal državni podtajnik za Indijo, ki ie ugotovil, da se giblje toliko kritizirana iz/java indijskega podkralja izključno le v okviru že 1. 1917. danih obljub v Montaguejevi izjavi in da ni storila delavska vlada ničesar, kar bi se lahko smatralo kot nezaupnico do Si-monsove komisiie. London, 8. novembra g. Za debato o indijskem ustavnem in upravnem vprašanju, ki je bila na dnevnem redu včerajšnje seje spodnje zbornice, je vladalo veliko zanimanje med poslanci in občinstvom. Debato je otvoril voditelj konservativcev bivši premijer Baldwin, ki je v dolgem govoru razčlenil izjavo indijskega podkralja od 1. novembra ter izrekel nezadovoljstvo konservativcev s tem. da je delavska vlada s to podkraljevo izjavo obljubila že v naprei Indiji značaj dominijona. Delavska vlada je postopala v tem primeru zelo čudno, ker ni pred redigiranjem podkralje-ve izjave le te pokazala Simonsovi komisiji ter jo vprašala, da li se sklada z njenimi predlogi. Tako pa je prešla molče preko nie in obljubila Indiji nekai, česar skoro gotovo ne bo mogla izpolniti. Konservativna stranka pazno zasleduje razvoj dogodkov v Indiji ter je globoko Madžarska justica Budimpešta, 8. novembra s. Vrhovno honvedsko sodišče je kot II. instanca razpravljalo o obsodbi češkoslovaškega železniškega uradnika Vincenca Peche in njegovega sokrivca kmeta Ivana Tof.ia. Kakor znano ie bil Pecha pred honvedskim sodiščem v Budimpešti zaradi vohunstvu obsojen na 5, Toth pa na 3 leta težke ječe. Vrhovno sodišče ie razsodbo honved-skega sodišča I. stopn:e razveljavilo in obsodilo Pecho na štiri leta in šest mesa cev težke ječe, poostrene z mesečnim postom in trdim ležiščem ter temnico v vsakem šestem in dvanajstem mesecu. Izrek sodišča, da bo Pecha po odslužitvi kazni izgnan iz države, je ostal v veljavi. Ivan Toth je bi; obsojen na poldrugo leto ječe z enakimi poostritvami kot Pecha. S to razsodbo se !e znova pokazalo, da ;e na Madžarskem justica slepa dekla politike. ker ie znano, da sta bila Pec.ia in Toth obsojena na podlagi ponareienih dokumentov in krivega pričanja madžarskih policijskih, agentov. Pogajanja za novo čsl. vlado Praga, 8. nov. h. Ministrski predsednik LMTŽal je danes nadaljeval pogajanja z nemškimi socijalnimi demokrati. Nemški sociialni demokrati so izjavili, da bodo predložili o svojih zahtevah memorandum, kakor so storili češki socijalni demokrati in češki narodni socijalisti. Iz tega sledi, da postopajo zaenkrat vse socialistične stranke enotno, in sicer zaradi tega. ker ravnajo tudi stranke stare koalicije kot celota. Praga, 8. novembra. AA. Predsednik češkoslovaške vlade Udržal nadaljuje svo;e konsultacije, da bi sestavil novo vlado. Včerai je spreie] zastopnika češkoslovaške liudske stranke msgr. Šrameka in vo* djo češkoslovaških socijalnih delokratov H a m p 1 a. »Pravo Lidu< poroča, da ie Hampl iz-'avil Udržalu, da ie njegova stranka pripravljena stopiti v vlado. Po sestanku x Udržalom se je HarnpeJ napotil v klub, kier je poročal stranki o svojem odgovoru m sestanku z Udržalom. Zopetne bitke na sofijskih ulicah V sredo zvečer je bil smrtno ranjen revolucionarni »vojvoda« šiškov — Atentatorji so pobegnili Sofija. 8. novembra. AA. Kakih 20 minut po napadu na Panda šiškova je snoči prišlo do druge senzacije in do ponovnega razburjenja. ' V krčmi ^Zdravje« na glavni sofijski ulici, se je nahajal Krieto Hrulov, čet-nik iz tolpe Borisa Izvorskega. Ta Hrulov je ostal pri življenju po pokolju Izvorskega in 12 njegovih pajdašev, ki je bil izvršen minulo jesen s strani Vanče Mihajlova pri Jun-doli. Ko je Hrulov sedel v krčmi, je stopil k njemu policijski agent in ga pozval na policijo. Hrulov je planil iz hiše z dvema svojima drugoma, potegnil revolver in začel streljati in kričati: »Čuvajte se!« Takoj je planilo za njim več orožnikov in meščanov, pri čemer je nastalo hudo streljanje v bližini cerkve sv. Cirila in Metoda. Na vso srečo ni bil nihče ranjen. Ko so bili vsi na Nevskem pazarju, je Hrulov opazil, da je obkoljen z vseh strani ter se je predal in izročil revolver. Policiji je izjavil, da je on edini, ki se je rešil iz vse tolpe Borisa Izvorskega in da so mu bili prijatelji sporočili da bo ubit. Zato se je bil skril na deželi, a v Sofijo je prišel samo uredit zapuščino. Njegovima dvema drugoma, o katerih noče dati nikakih podatkov, se je posrečilo neopaženo pobegniti. Sodijo, da je Hrulov prišel v Sofijo s posebno nalogo; najbrž je hotel maščevati smrt Borisa Izvorskega. Solila, 8. novembra p. Vsakodnevni umori in krvavi obračuni med makedonstvu-juščimi se še vedno nadaljujejo. Snoči je bi! zopet sredi Sofije izvršen atentat Okrog pol 9. so v ulici Kralja Borisa napadli »neznani storilci« bivšega »cerinskega vojvodo« Panda Šiškova. ki se je v spremstvu dveh svojih prijateljev sprehajal po ulici. Atentatorji — po izpovedi očividcev so bili trije — so skočili iz neke hiše ter oddali na Šiškova šest strelov. Vseh šest strelov ga je zadelo in smrtno nevarno ranilo. Nezavestnega so Šiškova prepeljali v bolnico, vendar pa po mnenju zdravnikov kliub takojšnji operaciji ne bo ostal pri življenju. Atentatorji so pobegnili in jih doslej niso izsledili. Vojvoda Šiškov je bil znan pristaš Vanče Mihaelova. Pristaši Protogerova ga obtožujejo. da .ie on organiziral atentat na Baždarova, ki je bil nedavno umorjen v 'Varni. Kakor znano, so listi takrat objavili pismo pokojnega Baždarova, v katerem poroča svojim prijateljem, da pripravljajo nanj, na predsednika Sobranja Cankova in na bivšega upravnika vojne akademije Velj-čeva atentat ter da je poslal morilce Vanče Mihajlov. Zaradi tega obtožujejo pristaši Vanče Mihaelova sedaj protogerovce, da so oni izvršili atentat na vojvodo Šiškova. Zastoj priprav za preosnovo romunske vlade Opozicija odklonila posredovanje pdnca Nikolaja za poankjenje z vlado — Živahno delovanje liberalcev Bukarešta, 8. novembra, g. Notranjepolitična situacija se je precej poostrila. Rekonstrukcija vlade, ki bi bila morala biti danes izvedena, je bila odgodena, ker ee baje mi-.nistrski predsednik Maniu ni mogel sporazumeti s poljedelskim ministrom Mihala-gejem glede načina rekonstrukcije. Sedaj še ni znano, kako bo rekonstrukcija izvedena. V političnih krogih smatrajo kot glavni vzrok zastoja priprav za rekonstrukcijo vlade v tem, da povzroča vodja narodnih zara-nistov v Besarabiji Stere, vladi težkoče. Posredovalna akcija princa Nikolaja, ki ;e povabil opozicijonalne voditelje in člane vlade na lov, se ni posrečila, ker je celokupna opozicija odklonila prinčevo vabilo s pripombo. da ne more pristati na nobeno popuščanje v odločni protivladni borbi. Posebno živahni so postali zopet liberal- Pismo iz Češkoslovaške H. — Praga, 6. nov. Po uradni objavi volilnih rezultatov je sestava nove zbornice končnoveljavno določena. Stara koalicija je pri volitvah sicer nekoliko izgubila, kalikor sta izgubili češka in slovaška klerikalna stranka, vendar pa prejšnje ravnovesje sil in razmerje tred posameznimi strankami kljub temu ni toliko porušeno, da bi bila potrebna popolna pregrupačija sil na čisto novi osnovi. Kakor pred volitvami, tako je tudi sedaj položaj tak, da obstoja nekoliko možnih kombinacij, pred vsem ie še vedno aktualno dopolnenje in ojačenje vlade s kaKo socijalistično stranko. Razlike med starim in novim parlamentom spadajo samo med zanimivosti, niso pa takega značaja, da bi temeljito izpreminiale dosedanje lice in temelj zbornice. Kot prva novost nastopa v zbornici in v senatu skupina Stfibrnega s tremi poslanci in enim senatorjem. Nekaj podobnega smo imeli že 1. 1920., ko je bila proti socijalno-demokratski izvoljena tročlanska delegacija naprednih socijalistov. ki pa se je v petih letih parlamentarnega dela popolnoma razblinila ter se s pristaši vred potopila deloma v nar. demokratih, deloma pa se je vrnila v matično stranko so-cijalnih demokratov. Novost v zbornici in v senatu je tudi nekai aktivistični.i Nemcev, ki so bili preje večinoma pristaši nem-ško-nacijonalne delavne in gospodarske zajednice. Iz senata pa so povsem izginili nemški nacijonalci. V poslansko zbornico pridejo Prvič v zvezi s Poljaki In ž njihovo pomočjo naciionalni Židje. Jasno je, da se bodo te male frakcije pač udeistvovale v osebnem boju, na potek parlamentarnega življenja pa zavoljo svoje maloštevil-nosti ne bodo imele nikakega vpliva. Tudi v osebnostih se nova zbornica ne razlikuje znatno od prejšnje. Odlične osebnosti prejšnjega parlamenta so do malega vse izvoljene tudi v novo Iegislativo. Samo komunisti so jx>jx>lnoma menjali svojo Poslansko garnituro. Vse prejšnje poslance so vrgli med staro šaro in iih nadomestili s politično popolnoma novimi ljudmi, docela brezpomembnimi, pobranimi tako-rekoč z ulice. Pri tej izmenjavi je jasna samo tendenca, osmešiti parlament in poslati vanj zaradi omalovaževanja ljudi, ki so bili že obsojeni zavoljo Spljonaže proti lastni državi. Omembe vredno Je, da so narodni socijalisti zopet izvolili za poslanca dr. Beneša, zunanjega ministra, ki ie bil izvoljen sicer že 1. 1929.. pa se je na zahtevo pristašev moral odpovedati mandatu. Narodnostne razmere v parlamentu so se z novimi volitvami nekoliko poslabšale v korist nečeškega življa. Preje so imeli Nemci v zbornici 54 (18%). Madžari in Židje pa 64 (21.3%), danes pa imajo 66 (22%), oziroma 79 (26.3%) poslancev. V senatu je razmerje naslednje: Nemci so prej imeli 34 (22.6%), Madžari in Zidje 36 (24%) senatorjev, zdai pa iih imajo 33 (22%), oziroma 38 (26%). Volitve so ugotovile samo to, da je sestava parlamenta popolnoma v skladu z narodnostnimi razmerami čsl. republike. Najvažnejše je seveda še vedno vprašanje sestave vladne večine. Kakor smo že poročali, "'e s pogajanji za sestavo nove vlade poverjen ministrski predsednik Udr-žal. Prve naše vlade so se sestavljale na avstrijski način, ki je bil siičen nekaki javni dražbi. Zastopniki posameznih strank so prihajali k mandatarju ln mu predlagali zahteve in pogoje, pod katerimi K bi- či, ki prirejajo po deželi številne shode in manifestacijske skupščine, na katerih odločno zavračajo nameravano izvedbo vladnega predloga za upravno reformo. Opažati je, da so se postojanke liberalcev zadnje čase močno pojačile in da postajajo vedno bolj voditelji opozicije. Nov rumunski poslanik za Beograd Bukarešta, 8. novembra, g. »Cuventuk poroča o skorajšnjih izpremembah v rumunski diplomatski službi, naslednje podrobnosti: Dosedanji delovni minister Ratuceanu bo baje imenovan za poslanika v Berlinu; dosedanji ravnatelj rumunskega dopisnega urada »Radora« Stoica pa za poslanika v Beogradu. Dosedanji rumunski poslanik v Beogradu, Filodor, bo n&jbrže upokojen. Ii pripravljeni sodelovati v vladi. Pri tem je bil vsakomur interes države deveta briga, korist stranke in esebe pa prva skrb. Ministrski predsednik Švehla je uvedel v ta postopek nov, demokratičen duh. Njegov princip je bil: V vladi ne bomo preglasovali drug drugega, marveč se bomo sporazumevali. Zato ne dobi ni.iče nikake kor,cesi:e na škodo države, pač pa je vsakogar dolžnost delovati v nje prospeh brez posebnih strankarskih ali osebnih ugodnosti. Kdor gre v vlado, gre vanjo zato. da se ne bo moglo vladati brez njega proti njemu. Koncesije za sodelovanje pri vladnih poslih so izrazita nemoralnost. Švehla je tudi napovedal, da na tej osnovi ne bo treba strank prositi, da gredo v vlado in jih nagrajati za to. marveč bodo same silile vanjo brez vsakih koncesij v škodo države. Tudi Udržal se pogaja s strankami na tej bazi in pri tem se izpolnjuje Švehlovo prerokovanje: nobena stranka noče iz vladne koalicije, vmu tega pa se narodni socijalisti izjavljajo za vstop v vladno večino. Vladni program je po besedah Udr-žalovih edina zagotovitev eksistenčnih pogojev državi: proračun, narodna obramba, državna uprava in slično. Kak obširnejši delovni program vlade bi samo onemogočal koalicijot ki se bo v vseh drugih vprašanjih sporazumevala medsebojno od slučaja do slučaja. Po informacijah iz krogov odličnih republikanskih politikov ovira razširjenje koalicije z narodnimi socijalisti le mišljenje slednjih, ki nočejo diktirati, kdo nai bo v vladi in koga je treba izključiti iz nje. Bivša koalicija pa vztraja na tem, da se nikomur ne sme braniti sodelovanja v vladi, zato se ne bo ozirala na sccijaliste, čeprav hočejoV vlado, ampak bo vladala brez njih. Ako hočejo ti v vladno večino, je treba računati ž njimi in iim omogočiti sodelovanje, iz istega razloga pa ne gre izločiti koga iz koalicije, ki je že v njej delal. Kakor je sedaj podoba, se bodo narodni socijalisti vdali temu principu ter se bo stara koalicija samo razširila ž njihovimi poslanci. Socialni demokratje bi ostali pa v rezervi, ako ne bo mogoče na tem temelju sestaviti vladne večine, vendar velja to le za češke socijaliste, med tem ko nemški socijalni demokrate po vsej priliki ne pojdejo v vlado. Odločitev o razširieniu vladne koalicije se pričakuje iz dneva v dan. Agrarna reforma v ČSR Praga, 8. novembra s. Predsednik državnega agrarnega urada dr. Vocenilek je poroča! na neki" poljedelski akademiji o rezultatih agrarne reforme na Češkoslovaškem in. sporočil, da je bilo dosedaj raz-del'enin po agrarni reformi v posestvih 812.405 ha. Malim posestvom ie bilo dodeljenih 597.341 ha. t. j. 73.5%, v kolo-nizacijske namene pa 'e bilo dodeljenih 33.655 na ali 4.2%. Predavatelj je poudarjal, da so ostala veleposestva kijub reformi ohranjena v primerni izmeri in so bil? razdeljene ■ samo latifundi e. Občinske volitve v Bolgari ji Sofija, 8. novembra. AA. Danes so že znani končni uradni rezultati občinskih volitev, ki so bile 3. t. m. v vseh mestih in 206 vaseh Vsega skupaj je glasovalo 79.91" volil-cev. Vladna skupina ^Demokratičeski zgo-vor« je dobila 46,917 glasov, to je 63 % celokupnega števila volilcev. Med opozicijonal-nimi strankami so največ glaeov dobili poljedelci (11.136). Važne določbe zakona o banski upravi V včerajšnjo objavo besedila zakona o organizaciji banske uprave so se vrinile nekatere netočnosti in nejasnosti zlasti kar se tiče kompetenc. V bodoče bodo rudarske zadeve spadale (v Ljubljani) v oddelek za trgovino in industrijo (odsek za rudarstvo), ki bo odločal v 2. zaključni instanci. Rudarsko glavarstvo j>ostane oblast prve stopnje, rudarski revirni uradi (pri nas v Celju) Da se ukinejo. Resorni minister za rudarske zadeve je po besedilu § 6. al. 2- minister za trgovino in industrijo. Iz delokroga ministrstva za trgovino in industrijo je preneseno na banske uprave tudi pravo odobravanja dv-..ji-ških družb, zavarovalnih društev m kreditnih ustanov, vendar pa mora. ra-vzemši za kreditne zadruge, dati minister trgovine predhodno generalno aLi speciialno odobrenie. Pod bansko UDra-vo spadajo tudi trgovske zbornice vendar z eno važno izjemo: uredbe o njihovi organizaciji, odobritve njihovih Js in upati ie, da bodo njegova izva;anja, ki bodo tvorila vrhunec sedanje debate, pomirila zbornico. Pariz, 8. novembra. AA. Časopisje pri-občuje dokaj ugodne komentarje o programu Tardieujeve vlade. Za program vlade se ie posredno izreklo 310 poslancev, proti pa 270, z odobritvijo preložitve razprave o vladni izjavi. Pariz, 8. novembra. AA. Trije poslanci radikalno socijalistične stranke, med njimi glavni urednik lista »L'homme Libre«, so podali ostavko, ker niso hoteli glasovati proti Tardieujevi vladi. Slaba vest boljševikov Berlin, 8. novembra s. Po brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Moskve, ie imel včeraj ruski vojni komisar Vorošilov na proslavi 12. obletnice ruske revolucije govor, v katerem je med drugim izvajal: »Buržuazija vseh dežel pripravlja vojno proti Rusri. Buržu.'i iščejo slabo mesto na naših mejah, da bi nas tamkai napadli in razbili sovjetsko unijo. Za Kitaisko stoji baje Anglija in druge države. Mi imamo, tako je izdavil Vorošilov, precejšnjo mero potrpljenja, toda tudi tega bo kmalu konec. Vse napade bomo odločno odbili, za kar smo ukrenili že vse potrebno. Nova upravna razdelitev Grčije Atene, 8. "novembra, g. Včeraj je bfl lnveiSjav-lijem zakon o novi mpraivim ra^defitvj države, P® kateri bo Grčija raizide^jema na 10 obfastš z «b-seižrošmn samoupravami. Dunajske visoke šole zaprte Dunaj. 8. novembra. AA. Vse dunajske visoke šole 60 do nadaljnjega zaprte. Pred zaprtimi zavodi so se danes zbirali pristaši Heimwehra v gostih gručah. Dijaki bo skušali demonstrirati, a brez usjseha, ker jih je policija kmalu razpršila. Razvoj avtomobilizma v Švici Bern, 8. novembra. AA. Omrežje avtobusnega prometa v Švici se je od leta 1920 pa do lani tako pomnožilo, da ie naraslo od 800 km leta 1920 na 1200 km. število potnikov pa se je zvišalo od 88.000 na 2 milijona. V isti dobi se je avtomobilski blagovni promet dvignil s 16 tisoč na 49 tisoč ton Ko je lani zaradi zastrupljenih po!iti<> nih razmer nastalo malodušje in n^orijen-tiranost v akademskih vrstah, smo mi v kljub vsemu in vsakomur energično nastopili za ta program. Ker je lani v skupini liste »Enotne napredne omladine«: nastopila na žalost tudi neka grupa, katere proškest in ideologija se nista strinjali z našim programom, smo bili prisiljeni nastopiti samostojno. Vi ste tedaj navdušeni in prepričani v ideji, ki nas vodi, nastopili za to listo. Vam vsem, ki ste lani v najtežji borbi vztrajali, iskre* na hvala! Letos se je ozračje na univerzi razčistile in mi imamo popolno zaupanje v trn-a riše na listi »Jugoslovanske omladkie«. Prepričani smo, da bodb častno in zmagovito zastopali interese napredne nacijonalne omladine na univerzi kralja Aleksandra L tei vas pozivamo da petič glasujete za listo B" n za listo »Jugoslovenske omladinek, kartere nosilec je tovariš Vladimir ŠUKLJE Istra Vekoslav, i r. Meichsner Frane l. r. Jurkovič Ljubo, l. r. Bačič Zdenko l. r. Kozina Ljuba, L r. Tovariši! Včeraj ste na skupščini slišali resnico o »uspehih« kandidatov »Slovenske liste«. Izkazalo se je, da tako pasivne delovne bW lance kakor jo izkazujejo kandidati »Slovenske liste«, ne more nihče izkazati. Boječ se kritike njihove samohvale, so zapustili skupščino! Zato pa pomerite s takimi »delavci« ii* izvolite kandidate »Liste jugoslovenske omladine«, ki Vam garantirajo za uspešno delo v »Svetu«. VOLITE LISTO »VM Jadranovim simpatizerjem in prijateljem! Odbor »Jadrana« Vas vabi, d!a letos glasujete za listo jugoslovenske omladine (lista B), na kateri kandidirajo na 1., 3., 4. in 6. mestu Jadranaši. Upamo, da se zavedate borbe med dvema čisto nasprotnima pojmovanjema: oskosrčnim, ki ga predstavlja »Slovenska lista« in širokogrudnim. jugoslovenskim, ki ga predstavlja »Listaj jugoslovenske omladine«. Zmaga druge koncepcije mora biti častna! Za j. n. a. d. »Jadran«: Omladič Franjo, Razpotrik Rajkc predsednik tajnik L Volilni guJjaš Včeraj je bilo med akademiki opažati tudi nekatere agitatorje, ki so skušali pridobivati glasove z obljubami brezplačne hrane in stanovanja. Seveda so dandanes ko so partijske kase prazne, take obljube več nego prazne. Vendar pa zasluži taka agitacija vso pozornost trezne akademske omladine, kajti nečuveno m moralično žalostno je, da se sploh kdo upa med akademsko amladino z volilnim guljašem..J Parnik v plamenih Buenos Aires, 8. novembra s. 7350 tonski parnik »JLa Coruna« Južnoameriške paro-plovne družbe iz Hamburga je začel nenadoma goreti, zaradi česar so ga zavlekli v zunanje pristanišče. Požar je izbruhnil v notranjosti ladje in se je v kratkem zelo razširil. Gasilcem se še ni posrečilo ogvia pogasiti. Eksplozija bolgarskega munidijsikega skladišča Soiija, 8. novombra. AA. V Lomu na Dun®fa je Mo včeraj ekss>!cdirak> tamicšaie ga>nKzirsiko rwi-nicijsko sk?iad'5če. Poroča se, da ni bik) večje škode ®n me oioveških žrtev. Pogrešano francosko letalo Pariz, 8. novembra, s. Sinoči je mora-io vodno kitalo, ki virši Tedni pcoroet mod Aižiirjem in Mairseiffieom, pristati ma®ii neka angleški pam'k. Iskanje zaradi viharnega morsa, do sedaj ni imelo uspeha. Letalska nesreča London, 9. novembra, o. Sinoči sita trči® r ®ra>kiu nad VaJnvgtonom dve vojaška tatafld in padli na zeimifio. — Pilo-ta CoOin n VVfcait« sta »e rešč&a s tem, da sta skočite s padaii iz kitala. London, 9. novenubra. o. Sinoči je umrl princ Evgen Schaum.bung Lfpipe, ki se je ponesrečij r>ri raizbvtiu nemškega letaia v bKrarei mesta Gater-ham. Princ je b«I sija>jen letalec zeio poenan v Neii»6iU ljetni sutonr.. Zdaj se je zainteresiral za njegov nadaljnji razvoj vzgojitelj celih generacij slovenskih pevcev ravnatelj M. Hubad. Po njegovem nasvetu se je uvrstil v pevski zbor Glasbene Matice, kateremu je ostal zvest 18 let. Od 1. 1904. dalje so javni nastopi in uspehi Poldeta Kovača čedalje pogostejši. Zbor Glasbene Matice ga je štel med svoje prve koncertne soliste, v operi, kjer je začel nastopati v zborih, pa se je njegov glas uveljavljal v vedno večjih vlogah. Že 1. 1912. je žel lepe uspehe kot Erik v »Večnem mornarju^, potem v Weissovem »Napadu na mlin« in v Bloudkovi operi »V vodnjaku«. ('e omenimo, da je ob istem času. nastopal na številnih koncertih »Glasbene Matice« in *e živahno udeleževal ljubljanskega društvenega življenja, mu moramo že s tem pridati izredno pridnost in delavnost. Zdrava ambicija ga je poleg lepega in šolanega glasu vodila od uspeha k uspehu. Zabeleženo jp. da je nastopil doslej že v 66 glavnih vlo-eah v operi in opereti. Poleg Hubadove šole mu je izdatno koristila tudi Bettetova šola. Od skromnih pevskih nastopov se je povzpel s svojimi sposobnostmi in odločno voljo na sedanje mesto v slovenski operi. Da se je pri tem moral boriti še s težkimi življenski-mi razmerami, se ume samo po sebi, saj vemo že iz Prešerna, da je »slep. kdor se s petjem ukvarja«. Vse težkoče in ovire je premagoval z bodro voljo in s humorjem, ki ga nikdar ne zapusti. Kaj pomeni za slovensko opero, o tem bodo sodila poklicana peresa. Nocoj bo nastopil v eni svojih najboljših vlog, kot Vašek v »Prodani nevesti«. Sodelovanje naših reprezentativnih opernih pevcev daje tej jubilejni predstavi na čast Leopoldu Kovaču značaj gledališke slavnosti. Popularni Polde se bo lahko znova prepričal kako priljubljen je med našo publiko. Želimo mu, da še mnogo let z mladeni-3ko vnemo nadaljuje svoje dosedanje delo na slovenskem odru. Koroški pevci v Mariboru V nedeljo, dne 10. t. m. prirede^ob S. zvečer koroški pevci, 30 jih je, v Unionu koncert, pri katerem bodo peli 22 samih pristnih koroških narodnih pesmi. Ker je to prvi nastop koroških Slovencev po plebiscitu v Mariboru, je zanimanje za koncert i v mestu i v njega okolici ogromno. Naravno, saj bo širši publiki prvič dana prilika, da sliši, kako naši koroški bratje sami pojo in prednašajo in izgovarjajo svojo pesem, ki je po njihovi »Nmav črez jizaro« že davno zaslovela Po vsej naši državi. Pevci so po največ iz Zg. Roža in z ju-gozapadnega obrežja Vrbskega jezera in so se s svojim nastopom na pevski prireditvi v Borovljah, kjer je v skupnem zboru nastopilo 150 pevcev, prav posebno odlikovali. Zbor se pripelje iz Ljubljane preko Celja v nedeljo ob pol dvanajstih v Maribor: na kolodvoru mu prirede vsa združena narodno-kulturna društva svečan sprejem; na peronu, kamor bo ob tej priliki vstop prost, bo igrala godba: pevski zbor »Glasbene Matice« zapoje »Lepa naša domovina«; po oficiielnem pozdravu se vrši Povorka na Glavni trg. Popoldne si ogledajo naši koroški bratje mesto. Večerni koncert bo za vse prijatelje in ljubitelje koroških Slovencev in njihove le-Pe in originalne narodne pesmi v vsakem oziru užitek prve vrste. Zato je tudi pričakovati, da bo dvorana, kakor je velika, razprodana in da bo tudi sprejem dragih čostov z dežele naše Gosne svete tako sijajen in presrčen, da ga nikdar ne pozabijo. Dr. F. M. Pri obledeli, sivomimenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počuflku, zmanjšani delavni moči,, duševni deipre-sifii, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametino, da izpišete nelkaij d:ni zaporedoma vsako jmtro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V [zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno viporatKa. ker nagtlo odstrani vzroke mnogih pojavov bdezrra. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dirogerJjah in špecerijskih trgovinah. Smrt uglednega koroškega rodoljuba Celovec, 8. novembra V Logi vasi ob Vrbskem jezeru je umrl eden najuglednejših koroških slovenskih rodoljubov g. Josip Šalar, ondotni veleposestnik, znan pod domačim imenom Martin. Pokojnik je bil dolga leta v Logi vasi župan in si ie kot tak pridobil za svojo domačo občino in za slovensko narodno stvar neprecenljive zasluge. Bil je steber Slovenstva na Koroškem in poleg tudi že pokojnega Matije Prosekarja eden najdejavnejših in najodločnejših slovenskih rodoljubov. Njegova smrt pomeni hud udarec za slovensko stvar na Koroškem. S svojo narodno odločnostjo in vzgledno marljivostjo si je pridobil največji ugled med slovenskim ljudstvom, pa tudi med nasprotniki, ki so ga sicer kot narodno mislečega Slovenca sovražili, kot ^iy£ka in vzornega gospodarja pa visoko spoštovali. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležila množica ljudi od blizu in daleč. Udeležili so se ga ne samo Slovenci, marveč tudi številni ugledni Nemci iz Celovca, Beljaka in drugod. Tako umirajo drug za drugim na Koroškem najuglednejši naši ljudje, a le malo je med slovenskim naraščajem takih, ki bi jih mogli nadomestiti. S smrtjo Josipa Ša-larja se je zrušil steber Slovenstva ob Vrbskem jezeru in kdo ve, ali se bo našel ondi kdo, ki bi mogel nadomestiti pokojnega Šalarja?! Loga vas je danes še krepko v slovenskih rokah, nadejamo se, da bo tudi še v bodoče ostala močna slovenska trdnjava in naj se ob svežem Salarie-vem grobu »Freie Stimmen« in »Koroška Domovina« že danes veselita, da bo ta slovenska postojanka sedaj ipak padla v nemške roke. Bodi vrlemu koroškemu rodoljubu ohranjen svetal spomin! Ojačenje škofjeloškega vodovoda Vodovod v Škofji Loki je bil zgrajen v letu 1902. in je obstojal iz dveh studencev pod Sv. Lovrencem, v stranski grapi Poljanske doline. Dasiravno delujejo vse naprave kljub 27-letnemu obratovanju brezhibno, se je vendarle občutilo v zadnjih letih, osobito ob času suše pomanjkanje vode in to zaradi naraščajočega števila prebivalcev. Kriza je dosegla svoj vrhunec z nastanitvijo vojaštva v Škofji Loki. Vodovodno društvo pod predsedstom zaslužnega dolgoletnega predsednika g. Lovra Sušnika. ravnatelja Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki. si je prizadevalo na vso moč, da to oviro odstrani in se ni strašilo niti truda, niti stroškov. Po daljšem iskanju sta se izsledila pod Sv. Lovrencem dva dokaj jaka studenca. Izkopali so -se takoj poskusni jarki, ki so dajali zadovoljivo množino vode. Žal. ie kemična in bakteriološka preiskava dognala, da je voda premehka. Toda neuspeh odbora ni omalodušil, temveč se ie z raziskava-njem nadaljevalo do popolnega uspeha. Nekako 200 m od obstoječega zgornjega studenca se je našla sled novih izvirkov. Kemična analiza je označila vodo za dovolj trdo in povsem zdravo. Pričelo se je s kopanjem, ki ga ie vodil stavbenik Anton Ogrin iz Škofje Loke: zajetje, polaganje cevi in filtriranje pa monter društva Alojzij Kralj. V treh tednih je bilo delo dokončano in skrb za vodo za dogledno dobo let odstranjena. Z novim studencem se ie pridobilo cca 100 kubičnih metrov vode dnevno in se ie obstoječi vodovod povečal za eno tretjino dosedanje produkcije. Rdeči križ v Ljubljani Društvo Rdečega križa, ta eminentno dobrotvorna organizacija, je razširjena v vseh kulturnih državah, med vsemi narodi, ter šteje več milijonov članov, pripadnikov vseh narodnosti in veroizpovedi. V naši državi je štel Rdeči križ v 1. 1928 okoli 47.000 članov, med vsemi največ v beograjski oblasti (10709), nato v sarajevski (10217) in novosadski (7070). Na četrtem mestu stoji ljubljanska oblastna organizacija (ljubljanska in mariborska politična oblast) z 2600 člani. Da- se to število dvigne, mora vsem krajevnim odborom vzorno prednjačiti ljubljanski krajevni odbor. Doslej nam je uspelo dvigniti število rednih članov na 550, kar pa je v primeri s številom prebivalstva v Ljubljani, zlasti pa z ozirom na humanitarni pomen in vzvišeni namen Rdečega križa še vedno mnogo prenizko število. Naša publika naj izvoli vpo-števati dobrotvorno delo, ki ga je Ljubljanski odbor izvršil v tekočem letu. Priredili smo dva samaritanska tečaja s predavanji najboljših strokovnjakov o prvi pomoči, o negi bolnikov, o profilaksi proti nalezljivim boleznim itd. En tak tečaj se vrši prav sedali v jesenskem času ter ga poseča okrog 50 udeležencev. O velikih počitnicah smo osnovali prvo počitniško kolonijo na Trati pri Poljanah. Tu je letovalo 30 dečkov iz ubožnih slojev, ki so postali edino spričo te dobrodelne ustanove Rdečega križa deležni ugodnosti premožnejših staršev. Da pa more Rdeči križ vršiti svojo humanitarno nalogo, mu je treba denarnih sredstev in podpomosti vseh slojev. Potrebno je, da pridobimo čim največ rednih članov. Saj letni prispevek Din 30 ni tako visok znesek, da bi ga ne mogel utrpeti tudi uradnik, kaj še hišni posestnik, trgovec, obrtnik in izvrševalec prostega poklica. Trdno se nadejamo, da naše vabilo ne bo ostalo brez vidnega uspeha in da bodo tiaši someščani, pri katerih se bo zglasil v prihodnjih tednih naš tajnik g. Ivan Mal-narič ali kateri naših odbornikov, rade volje pristopili k »Rdečemu križu«. Naša deviza bodi: Letos vsaj 1000 rednih članov! Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. Uspel češko - jugoslovenski večer v Mariboru Maribor, 8. novembra V mali dvorani Narodnega doma se je zbrala skoro vsa mariborska češka kolonija, pa tudi precej Slovencev, tako da je skoro primanjkovalo prostora. Češki umetnik, virtuoz na dude, g. Jenda Maudr, pa je publiko presenetil že s tem. da ni nastopil sam, ampak sta mu pomagala izpolnjevati pester program tudi violinista g. Fran Ruda in gdč. Slava Režnikova, ki sta se izkazala oba kot prava umetnika gosli, gdč. Slava Režnikova pa tudi kot izvrstna pevka s polnim sočnim glasom. G, Jenda Maudr je predvsem razložil publiki važno vlogo, ki so jo igrali med narodom na Češkoslovaškem domači umetniki dud, okrog katerih se je v prejšnjih časih osredotočilo veselje preprostega naroda. In ko je g. Maudr zaigral na svoje dudi, je res tudi mariborskim poslušalcem uprav zaigralo srce in vsi, celo naši mariborski godbeni kritiki, niso mogli prehvaliti tehnike, s katero je umetnik izvabljal svojim dudim milino čeških in slovaških narodnih pesmi. Potem je nastopala Maudrova »družina« v treh, dudi in gosli, gdč. SIava Režnikova pa je pela. V trenutku je zaigralo na odru istinito češkoslovaško narodno življenje. Pohvale hvaležnega občinstva ni bilo ne konca ne kraja, umetniki so morali dodajati, končno ie g. Maudr intoniral najpri-Ijubljenejšo Masarykovo narodno pesem »Teče, teče voda«, mariborski Cehi za njim ob spremljevanšu dud in gosli in tako se je vršila pesem za pesmijo do polnoči. Maudrova umetniška družina se je zlila z rojaki, da si ganljivejšega večera čeških rojakov v jugoslovenski »tujini« ni mogoče misliti. Češki klub je s tem večerom zopet izkazal svoJo disciplino in pa pravo pojmovanje svoje važne kulturne misije v našem Mariboru. Njegov predsednik g. Bureš ie ob koncu programa tudi pravilno poudarjal velik pomen, ki ga imajo taksni godbeni in pevski večeri s češko pesmijo za nje-r gove rojake. Tudi Jugoslovensko-češkoslo-vaška liga je bila zastopana po odbornikih dr. Avg. Reismanu in prof. Špendalu. Uspeh večera je tem pomembnejši, ker smo imeli v Mariboru šele pred kratkim dva velika češkoslovaška koncerta, ki sta tudi oba v vsakem oziru prav lepo uspela. Želeti je. da Češki klub še večkrat priredi takšne neprisiljene večere, ki pa vendar tako njegovim članom, kakor tudi ostalemu Mariboru mnogo nudijo. Iz Maribora odide umetniška družina g. Maudra še na nadaljnjo turnejo po Jugoslaviji. v Zagreb, Kariovac in potem med rojake po Slavoniji. Želimo jim kar najboljšega uspeha, ki ga res zaslužijo. Sprememba upravnih področij Delavskih zbornic Ljubljana, 8. novembra. Na včerajšnji seji centralnega sekretari-jata delavskih zbornic v Ljubljani je bilo sklenjeno, priporočati prizadetim zbornicam in na merodajnih mestih, da se spremene upravna področja zbornic tako, da bodo v soglasju z mejami novih banskih uprav. Področje Delavske »borniee t Ljubljani naj bi obsegalo teritorij dravske banovine, področje Delavske zbornice t Zagrebu področje savske banovine, področje Delavske zbornice t Splita področje vrba-ške in primorske banovine, področje Delavske zbornice v Sarajevu področje drinske in aetske banovine, področje Delavske rbor-nice v Novem Sadu področje podnnavske banovine brei področja inšpektorata t Kra-gujevcu, področje Delavske zbornice r Beogradu področje mest v Zemunu, Pančevu in Beogradu ter področje inšpektorata t Kragujevcu, za področje moravske in var-darske banovine pa naj bi se ustanovila nora Delavska zborniea s sedežem r Nišu. Na seji se je razpravljalo tudi o reformi rudarskega zakona, ki se bo pregledal 19. L m. na posebni konferenci strokovnjakov v Beogradu. Konference se udeleže od centralnega sekretarijata dr. živko Topalovič kot delegat, Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani in Luka Pavičevič, tajnik Delavske zbornice v Beogradu, pa kot eksperta. Snoči je imel Savez privatnih nameščencev sestanek pri Llojrdu, na katerem je predaval dr. Topalovie o sredstvih, ki jih mora uporabljati delavstvo in namešcenstvo pri delu za reorganizacijo socijalne zaščitne zakonodaje. Delegati delavskih zbornic so odpotovali iz Ljubljane snoči ob 8., dr. Topalovič pa davi. Signorina Maria in režijska legitimacija Ljubljana, 8. novembra Signorina Maria ima v Ljubljani lepo službo. Začetkom oktobra, ko je pri nas začela nastopati megla, pa se ji je zahotelo užiti nekaj vedrih dni onstran meje. Signorina Maria je namreč pristojna v idilično Ajdovščino in se je tja namenila na dopust. To je čisto v redu; — ni pa dopustno, kar je storila signorina Maria. Poslužila se je namreč režijske legitimacije svoje sestre in uslužen sprevodnik ji je do državne meje res izstavil vozno' karto za nizke pare. Sprevodnik namreč ne pozna niti nje, niti njej podobne sestre, opozorili pa so ga na to neki drugi železniški organi. A signorina Maria je bila tedaj že za mejo. Pa so počakali, kdaj se bo vrnila. In res je nedavno zopet dopotovala iz Italije. Kakor da se razume po sebi, je vno- tlxtai grlo so najlažjo pot, ipo katerem pnih-aijajo klice baksz-nri v maže telo. Zarto uponablijatte na svečamositiih alfi piedavaoijr.ili ofousne ANACOT-PASTILE dira. Wa-mdera. Dofoivaijo se v vseli Wkairma>h. Čuvajt« se preparatov, ki zaidrnje čas« imitarajo ANACOT-PASTILE! Hitite in oglejte si danes divnolepi velefilra, kokršnega Ljubljana doslej še ni videla ŽENA BREZ SRAMU GRETA OABBO In JOHN OILBEBT bosta navdušila tudi Vas, kakor doslej še vsakega, ki je gledal to krasno filmsko delo Elitni kino »MATICA« Telefon 2124. Predstave ob 4., Y>6, K8. in 9. uri. vič zahtevala od sprevodnika vozni listek na podlagi sestrine režijske legitimacije za pot od državne meje do Ljubljane. Hop — pa so bili skupaj. Sprevodnik ji je odvzel legitimacijo in signorina Maria je ovadena sodišču. Zadeva ie tem bolj neprijetna, ker signorina Maria ni le uslužbena pri konzulatu, marveč je tudi visokošolka. Smrtna nesreča Ljubljana, 8. novembra Vzhodni del mesta je danes okrog poldneva razburil izredno tragičen dogodek, ki se je odigral na Kette-Murnovi cesti v železniškem viaduktu, kjer je našel nepričakovano smrt 1. 1876. rojeni posestnik Ignac Demšar, doma iz SlaD pri D. M. v Polju. Imenovani je pripeljal dopoldne v mesto voz zeljnatih glav, s katerimi se je ustavil najprvo v mestu na trgu, a je kmalu zatem zvedel, da prevzema zelje neka večja tvrdka, ki kupuje kar »čez« ter takoj tovori na vlak in odpošilja iz dežele. Cim je Demšar zvedel za tvrdko, ki je prevzemala blago na tako zvani »rampi« v bližini glavnega kolodvora, ie vozeč neprodane zelinate glave domov obrnil in pozval hčerko, naj vozi na omenjeno rampo, dočim se je sam povzpel s Kette-Murnove ceste na železniški nasip in odkoraka! no progi, da čim prej prispe na »rampo«. Brž ko je že starejši mož prišel po progi nad železniški viadukt, kjer baš popravljajo progo in so zaradi teh poprav v progi nevarne luknje, so ga ieli opozarjati na to tam zaposleni delavci. Demšar pa, ki je bil tedaa že močno vinjen — prej je oblezel par gostiln — se za to ni posebno zmenil. Istočasno mu je privozila nasproti tudi železniška lokomotiva, kateri se je Demšar prav nespretno izognil. Lokomotiva je vinjenega Demšarja zadela in sunila s proge v stran, pri čemer se je mož zaradi sunka opotekel in se skoro v zraku zasukal tako nesrečno, da se je naenkrat znašel nad prazni mprostorom in zgrmel v globino viadukta. Loveč se v zraku je Demšar padel z glavo navzdol. Obležal je na tleh pod železniškim mostom s prebito lobanjo in zlomljenim tilnikom. Železniški uslužbenci ter ostali prt popravljalnih delih proge zaposleni delavci so nesrečo takoj opazili. S proge je odhitelo pod most takoj več judi, ki so skušali starega moža dvigniti. Videč pa, da ie mrtev in da mu lije iz glave kri, je takoj nekdo telefonično obvestil policijsko direkcijo. Par mtnut po nesreči je že prihitela do mrtvega očeta njegova hčerka Francka, ki Je izpovedala, kdo prav za prav je ponesrečenec. Hčerka se je baš tedaj peljala na vozu z zeljnatimi glavami na določeno mesto in je tako rekoč nesrečo opazovala ter bila priča očetove smrti. Na kraj nesreče, kjer se je jela zbirati med tem ogromna množica ljudi, je prispela dobre pol ure zatem komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Pavel Av-ramovič in nadzornik g. Florjan. Komisija je ukrenila vse potrebno, da se je truplo ponesrečenega Demšarja prepeljalo čim prej v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponesrečeni Ignac Demšar je bil dober posestnik iz Slap ter oče šestih otrok. Nesreča in zloba Novo mesto, 7. novembra. V kandijsko bolnico so prepeljali težko ranjenega 33 letnega Ivana Brezovica, kurjača v črnomeliskem premogovniku, doma iz Vrbovske na Hrvaškem. Zaposlen je bil v rovu pri črpanju vode z motorno črpalko. Iznenada se je pri tej snel jermen in udaril na motor, da se je odprla pipa za bencin, ki se je takoi vnel. Plameni so hipoma ob;e!i Brezoviča, da je bil ves v ognju. V bližini ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal. Imel je še toliko prisotnosti duha, da ie slekel med begom iz gorečega rova sukn'ič in se tako ubranil hujšin opeklin. Ko je pritekel iz rova, se je nezavesten zgrudil. Prvo pomoč so mu nudili njegovi tovariši. Vodstvo rudnika pa je dalo težko ranjenega nemudoma prepeljati v Kandijo, kjer se nahaia sedaj v zdravniški oskrbi. Ivan Povše, posestnikov sin. star 25 let, iz Zagrada pri Šmarjeti, se Je namenil okoli 9. zvečer v bližno Zbure po cigarete. Kupil si ie tobaka, vžigalice in več drugih potrebščin, nakar je počakal tovariše iz domače vasi, ki so vasovali v Zbu-rah. Korakajoče proti Zagradu. jih ie nenadoma obkolila gruča fantov. Eden od njih je skočil proti Povšetu in mu zasadil gnojne vile v levo stran prsi tik nad srcem. Napadalec je Povšeta z vilami še enkrat sunil in ga zadel v desno roko. Povše je imel še toliko moči. da je zavpil: Rfcnertoarii LJUBLJANSKA DRAMA. Sobota. 9.: Življenje je lepo. Izven. Nedelja, 10. ob 15.: Janezek-Nosancek. Mladika predstava. Premijera. Izven. _ Ob 20.: Velika abeceda. Izv. Ponedeljek, 11.: Faust. A. LJUBLJANSKA OPERA. Sobota, 9.: Prodana nevesta. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja g. Leopolda Kovača. Gostuje Marij Šimenc, pevka ga. Nožinička in kapelnik Balat-ka. Izven. Nedelja. 10.: Beneška nož. Opereta. Premijera. Izven. Ponedeljek, 11.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 9.: ob 20. Koncert Brandl - tria. Nedelja, 10. ob 15.: Piskrovez. Kuponi. — Ob 20. Morala gospe Dulske. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja, 10.: Igra s smrtjo. »Zabodel me je!« Potem se je onesvestil Njegovi tovariši iz domače vasi so ga « velikimi težavami prinesli vsega okrvavljenega domov, kjer so ga takoi naložili na voz in pripeljali v novomeško bolnico. Proti napadalcem je uvedeno kazensko postopanje Osemletni učenec Vladislav Oklešan 1» Lok pri Prečni je našel na cesti iz Prečne proti Loki dinamitno patrono in jo je v svoji otroški naivnosti mislil uporabiti za igračo. Zabil je v patrono žebelj. Močna eksplozija ga je vrgla na tla in mu odtrgala na levi roki tri prste, na desni pa dva težko poškodovala. Deček ie pri tem zadobil tudi občutno poškodbo na levi nogi. Tudi niega so pripeljali v bolnico usmiljenih braiov v Kandi o. __ Do golega oropana Seljak Novica Gjogjevič iz vasi Locke se j« v lepem poletnem jutru podal po nekem opravku v sosednjo vas Belušiče. Spotoma ga sredi ceste prestreže razbojnik Stevan Kostič. »Denar sem! . . .t Preden se je mogel Gjorgjevič ubraniti, ga je razbojnik udaril s sekiro po glavi, da se je krvav in nezavesten zgrudil na tla. Razbojnik mu je pobral 2011 Din in ga nato še popolnoma slekel. Čez čas je Novico našel neki voznik in ga nagega prepeljal domov, kjer je polagoma okreval. Razbojnik Kostič je bil kmalu aretiran in obsojen na 10 let težke ječe. Beograjsko kasacijsko sodišče je te dni 6od* bo potrdilo. Skoro na las sliČen dogodek ee je odigral v bližini Kruševca. Samo da so napadalci bili trije, in sicer cigani Stevan Nikolič, Dragutin Gjorgjevič in Toma Aleksič! Pričakali so na cesti seljaka Aksentija Cajiča vn vasi Berčinovcev ter ga z motikami pobili na tla. Ker so pri njem našli komaj 100 Din, so ga takisto slekli in si obleko razdelili. Cajič se je kmalu po napadu osvestil in kakor Adam pridirjal domov. Sodišče v Kru-ševeu je obsodilo cigana Stevana in Dragu-tina na 10 let. Tomaža pa na dve leti težk« ječe. Tudi to sodbo je kasacijsko sodišče potrdilo. Odoi osveži, obdaruje in čisti usta in zobe. Velika poneverba Pred dobrim tednom Je iz Sarajeva fz* ginil administrativni poročnik Mehmed Mandič. Premeščen je bil v Ljubljano in je pred odhodom na novo službeno mesto dobil 15 dni dopusta. V Sarajevu je Mandič živel prav razkošno in splošno znan v vseh boljših lokalih, kjer je včasi prav veselo prebil noči. Bilo je sicer mnogo ugibanja, odkod mu toliko denarja, toda Mehmed Mandič je znal odločno pobijati vse sum-nje s hvalo, da je premožnega rodu in da je skoro pol Posavja njegovega. Dasi mu ie res bil dovoljen dopust, so se po Sarajevu kmalu začele širiti vesti, da je Mandič neznanokam pobegnil. Govorice so se izkazale osnovane. Vojaška uprava je ugotovila v Mandičevem poslovanju razne nedopustne manipulacije. Za njim je bila izdana tiralica in obmejna policija ga je prijela v Subotici, kjer se je preoblečen v civilno obleko informiral, kako bi utegnil pobegniti preko meje. Pri njem so našli samo štiri tisoč madžarskih pengojev in nekaj naše valute. Nič mu ni pomagalo, da se je izdajal za trgovskega potnika. Cim so ga dovedli v Sarajevo, je bila njegova identiteta nedvomno dognana. Takisto pa tudi njegovi grehi. Kolikor je doslej znano. ie Mehmed Mandič oškodoval erX. za kakih 400.000 Dim_ Čudna družinska sreča Domžale, 8. novembra Lovski čuvaj Anton iz Brezovice pri Domžalah ima sicer lepo laško ime. na zunaj pa mu ni videti, da je v njem tudi mnogo južnjaške krvi in podjetnosti. Tako skromen je na videz, kakor da ne bi znal šteti do pet, pri tem pa dekletom nevaren kakor da je najhujši fant od fare. In to pri svojih 45 letih. Po vojni se je Anton oženil z vdovo Marjano in priženil na dokaj čednem posestvu tudi dve pastorki: 1910. rojeno Cecilijo in 1910. rojeno Meto. Ko ie Cilka nekoliko odrastla in stopila v 16. leto, je očimu Antonu na mah postala všeč. Tako ie bil z njo ljubezniv, da posledice niso izostale. Cilka je povila zdravega fantiča. Pri hiši zaradi novega prirastka ne bi bilo zadrege, toda za zadevo je izvedelo brd-sko sodišče in posadilo Antona za 7 dni v svojo kamro. Ljubeznivi očim pa se kar ni ohladiL NI minilo leto, ko je Ci-ka že zopet obogatila družino, in sicer tokrat z brhko punčko. Zdaj je šel glas do Liubljane. kjer so Antona zašili kar za 4 mesece. Tudi ta post je bil končno opravlien in Anton se je ne-poboljšan vrnil domov. Lani v novembru sta se vnovič sprijaznila s Cilko, pridobil Pa je zase tudi druiro pastorko Meto. In kaj se je zgodilo? V letošnjem juniju jo Cilka dala življenje tretjemu neboglienčku, zopet fantku. Meta oa je povila punčko . . « In zopet ie Anton te dni moral pred sodnike v Ljubljano Kazen je ostra. Anton se bo pokoril osem mesecev, če pa bo kaj pomagalo, se še ne ve . . . Resnica pri vsem tem pa fe in splošna ie ljudska sodba, da je Antonova žena Marjana še vedno lepša kakor njuni hčerki. V hiši bi koncem koncev bilo vse zadovoljno in zdravo, če se ne bi venomer vmešaval ta preklicani paragraf. Domače vesti olov za 28.000 dinariev. Kupnino je odštel v tisočakih. Koj nato je vola prodal za 26.700 dinarjev ter izginil neznano kam. Še istega dne se je ugotovilo, da so bili tisočaki kupca iz Like ponarejeni. Mikujevič je še pravočasna odnesel pete. Izginil je v smeri proti Osiieku. * Veliko tihotapstvo tobaka. V Sremski Mitrovici so prišli na sled velikemu tihotapstvu tobaka. Trgovec Valentin Isemann v Cifu je na svojem posestvu gojil mnogo tobaka ter ga prodajal upravi monopola. Kot pridelovalca ^tobaka so ga večkrat obiskali finančni organi, ker so sumili, da skriva tobak. Isemann je tobak res skrival ter ga odnašal v Mitrovico svojemu tastu Mtillerju, ki ga je prodajal delavcem tamka šnie parne žage. Financa ie končno preiskala njegovo stanovanje ter našla v šupi cel voz tobaka. Oba tihotapca sta bila aretirana in izročena državnemu pravd-ništvu. * Roparji v poštnem uradu v Renčah. Dnž 6. t. m. zvečer, ko je bil v poštnem uradu v Renčah na Goriškem uradnik For-te sam, so se pojavili pred njim trije oboroženi mladi 1'udje in zahtevali, da jim nemudoma izroči ves denar. Uradnik je pred tremi nanj naperjenimi revolverji dopustil, da so roparji vse prebrskali in odnesli denarja in drugih vrednosti za okrog 1200 lir. Orožniki so prPeli paT osumljencev. * Akademik Pretnar, ki le bil na Bleda pri zdraviliščni komisiji, naj se javi v oglasnem oddelku »Jutra«. * Obleke kemično čisti, barva, nlislra In lika tovarna Jos. Relch. * Volnene nogavice, phtenlne In rokavice po nizkih cenah pH tvrdki Karel Prelog. LlnbHana.___ 249 SOKOL ŠIŠKA priredi v sobote dne 9. novembra v salonu g. Keršlča »Martinov večer« Na sporedi« je Imv n® goffl m p(es. — Sodetoje odsester diraiv. dfivtaije. — Začetek ob 8. uri. Iz Linbljane u— Film o kopalnem Športu. Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD prvikrat v Liub-Uani v prostorih kina Matice krasen športni in zdravstveni film, ki nam bo v i.azor. nih slikah predočeval korist vode ir. vodnega športa za ljudsko zdravje. Pum poseže najprej v zgodovino in nam kaže da so že prastari narodi poznaii zdrastveno potrebo kopanja za krepitev človeškega telesa, in nam predočuje rimska, grška in germanska kopališča. Tudi razni versk" obredi, ki so v zvezi s kopanjem tn uporabo vode. so vpleteni v tem zelo zanii;> vem filmskem delu, ki ga ie js"/arila Ula v Berlinu. Končno Da preide film na najlepši del, to je na današno močerno dobo. ter nam predočuje razvoi današnjega plavalnega športa. Film je zelo ooučen in ie priporočati, da si ga ogleda vsakdo zlasti pa mladina. Poučno razlago k filmu bo podal šef Higijenskega zavoda g dr. Ivo Pire. Ista predstava se bo ponoviia še Jutri ob 11. uri dopoldne. u— Avstrijski konzulat nam javlja, da bo generalni konzul g. dr. Herman Plei-nert 12. t. m. ob priliki avstriisk:ga državnega praznika med 10. in 12. uro sprejemal v svojih uradnfii prostorih pripadnik* in pri:atclje republike Avstrije. Uradova-nje za stranke se označenega dae ne bo vršilo. FOfO-KIflO-APARATI ia potrebščin« najceneje t drosreriji K AH C, LJUBLJANA In i KANC rWoItram), MARIBOR C«nlk 0r u— Srebrno poroko slavita danes v krogu svoje rodbine in prijateljev g. Filip P r i s t o u in njegova soproga ga. Pranja rojena Bučarjeva. G. Pristou ie so astnik znanega ljubljanskega črkosiikaiskega ateljeja Pristou & Bricelj. Oba juiilanta, g. Pristou in n:egova soproga, sta vrla družabnika, zavedna narodnjaka in splošno spoštovana. Obema želimo še mnogo tet v zdravju in zadovoljnostil' u— Komorni koncert Brandl-trla v Liub-Ijanl. V ponedel ek 11. t. m. bo koncertiral prvikrat v Ljubljani tako zvani Brandl-trio, združenje treh umetnic, violinistke, čelistke in pianistke, ki nosi naslov po priznani violinski virtuozki Faniki Brandlovi. Kot violinska virtuozka je v Ljubljani že nastopila, prvič pa nastopi v ponedeljek v triu, ki ga je sama sestavila in si izbrala sodelavke Hildo Folger evo (čelo) in Her-to Reissovo (klavir). Na programu bodo Beethoven, Handl. Brahms in Smetana. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni. Tavžent rože, lipov cvet duhteč, ajbiš tudi mnogemu Je všeč; vendar zdaj spoznal Je svet: BUDDHA čaj Je cvetov cvet! Tea Import, Ljubljana. Aškerčeva ulica. u— Lutkovno gledališče na Taboru vpri-zori v nedeljo 10. t. m. ob pol 16. novo lutkovno igro »Marbuel, črni sluga pekla«. Inscenacijo je oskrbel slikar br. Skružny ml. Režija v rokah br. Počivavnika. Na repertoarju letošnje sezone so še naslednje igre: »Rdeča kapica«, »Pepelka«, »Snegul-čica«, »Peterčkove poslednje sanje«, »Janko in Metka«, »Krojaček junaček«, »Ga-šperček na Atlantskem oceanu«. »Gašperč-kov junaški čin«, »Rožencvet in Lilijana«, »Alaksir«. Cenjeno občinstvo se prosi za obilen poset. u— Iz gledališča. D revi se bo pela v operi »Prodana nevesta« (25 letnica umetniškega udejstvovanja Kovača). — V drami se bo igrala drevi komedija »Življene je lepo«, ki je dosegla pri premijeri odličen uspeh. V glavnih vlogah sta Mira Danilova in Levar. Izven abonmaia. — V nedeljo bo popoldne ob 3. mladinska rgra »Janezek Nosanček« in zvečer komedia »Velika abeceda« (izven abonmaia). — V operi se bo pela v nedeljo zvečer opereta »Beneška noč«, delo »kralja valčkov« Straussa ml. I Melodija krvi | u— Prihodnje predavanje ZKD v Kazini. Po uspelem predavanju g. prof. Brežnika o potovanju v Ameriko bo v torek. 12. t. m., predaval g. profesor o tem. kako je potoval v pacifiški železnici preko ameriškega kontinenta, kakšno je življenje po stepah Zedinjenih držav in o svojih utisih v obljubljeni deželi Kaliforniji. Predavanje bo ponazorilo večje število slik. med njimi tudi mnogo posnetkov g. predavatelja. Na predavan:c že danes opozarjamo. u— II. redni občni zbor Starešinske zveze JNAD »Jadran« se bo vršil v soboto 9. t. m. ob 17. v društvenih prostorih JNAD »Jadran«. Vabimo vse tovariše starešine. da se občnega zbora sigurno udeleže. Po občnem zboru se udeležimo pozdravnega večera Jadranovim novincem v hotelu Bellevue. u— Jadranaši! Danes se bo vršil na Bel-levueu brucovski večer. Za bruce je udeležba obvezna, vsi ostali člani vabljeni. Udeležence prosimo, da se čimprej podpišejo na društveni deski v aTeni. Zbirališče ob 20. v »Jadranovi« čitalnici. u— Tenorist Leopold Kovač proslavi danes 25 letni Jubilej nepreKtn enega umetniškega dela v ljubljanski operi. Po slavnostni predstavi ».Prodane neVste« bo v restavraciji hotela »Slon« kon erz na čast slavijencu, kamor so vabljeni vsi njegovi številni prijatelji in čestilci njegove umetnosti. u— Richarda Wagnerja mojstrsko delo »Valklra« se vprizori v naši oper: v soboto, dne 16. t. m. Opozarjamo na to vcle-pomembno de:stvo že danes. O samem delu spregovorimo v kratkem obširneje. u— Esperantskl tečaj. Zveza slovenskih vojakov L ubljana - Moste priredi najbrž v ljudski šoli v Mostah večerni tromesečni tečaj svetovnega pomožnega jezika Espe-ranto ter daje s tem priliko vsem članom kakor tudi ostalemu občinstvu v občini Moste priučiti se tega velevažnega jezika. Prijave (in pristojbino 20 Din mesečno) sprejema blagajnik tov. gosp. Kovič Karel, Zaloška cesta, Moste, do 15. t. m. 1422 u— Šentjakobska kuiižnica v LJubljani, Stari trg 11, je izposodila v mesecu oktobru na 3851 strank 13.555 knjig. Knjižnica izposoja vsak delavnik od do /48. zvečer ter vsako nedeljo od 10. do 12. najlepše slovenske, srbonrvatske. češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Na razpolago tiskani imeniki knjig po 10 in 12 Din. u— Pevsko društvo Krakovo Trnovo je prejelo ob proslavi svoje desetletnice mnogo čestitk, v katerih se izražajo društvu simpatije. Zanje se društvo najtopleje zahvaliu e. Hkrati pa se čuti društvo dolžno izreči najiskrenejšo zahvalo za naklonjenost gospodom: mestnemu načelniku drju D. Pucu, ravnatelju M. Hubadu, župniku I. Vrhovniku, pevovodji župe JPS Z. Prelovcu in predsedniku ZKD ravnatelju A. Jugu za krasne pozdravne besede na koncertu kakor tudi p. n. občinstvu za poset koncerta. Najsrčne:e pa se zahvaljuje društvo tudi gospodoma, opernemu pevcu L. Kovaču in opernemu dirigentu H. Svetlu, ki sta radevoLno sodelovala pri koncertu ter pripomogla, da je pevski večer tako lepo uspel. u— Kolesarska brezobzirnost se ne briga za prepoved. Z Ježice nam pišejo: Pred dnevi se je vračala večja družba s kolodvora z otrokom zvečer med 21. in 22. uro po levem banketu domov proti Je-žici. Kljub temu, da je ta banket zabra-nien za vožnio s kolesi, vprizarjajo kolesarji po njem pravcate dirke. Tako se je neznani kolesar brez luči zagnal v otroka omenjene družbe in ga pobil do nezavesti na tla. Neznanec se za nesrečo ni mnogo brigal, nego se je 'hitro pobral in zbežal. Otrok je dobil tik nad sencem hudo poškodbo. Ker je brezobzirnost kolesarjev, ki se vozi o proti Ježici, že znana, pozivamo merodajne faktorje, da postavijo tu za določen dnevni čas stalno stražo in ta nai brezobzirno prime vsakega kolesarja, ki ne uvažuje zabrane. Drugod po svetu se sploh po nobenem hodniku za pešce kolesarji ne smejo voziti, zato mislimo, da bi lahko že tudi pri nas napredovali do te stopin!e civilizacije. —u Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Red pevskih vaj v prihodnjem tednu: v ponedeljek in srtdo soprani in alti skupaj, v četrtek in petek tenori in basi skupa;. | Melodija krv7| u— Tridnevni tečaj o finem pogrinjaniu miz« v Unionu se je zaključil. Priredila ga je ga. Helena Weylandova iz Dussel-dorfa. Predavateljica je tudi razlagala, kako se je treba vesti v družbi in pri mizi. Zlasti zadnje je umetnost za sebe, ki je pri nas premalo poznana in upoštevana. Dame, ki so se udeležile tečaja, so imele priliko slišati marsikaj novega in koristnega za gospodinstvo. Gospa Weylando-va bo ta tečaj ponovila 18. L m. Poprej pa se še napoti predavat v Kranj in na Sušak. Ob koncu novembra priredi v L'ub-ljani razstavo »Pogrnjena miza«, slično oni, ki jo je z velikim uspehom aranžirala lani v Gradcu. u— Gozdovnikl Danes ob 18. bo v areni Narodenga doma sestanek, obvezen za vse člane. Zaradi bližnjega občnega zbora bo sestanek važen. u— Prepir med ženskami. V hiši št. 4 Za Gradom je nastal v četrtek dopoldne velikanski vik. Isto se je ponovilo tudi pred 12., ko se je v kuninji tamkaj stanujoče Katarine R. pojavila naenkrat Mari a K., skočila v Katarino in io med strašnim vriščem pričela obdelovati z nohti. Boj ie trajal precej časa, dokler ni ostala Katarina na bojišču vsa opraskana. Kakor je mogel ugotoviti poklicani stražnik, ki je moral intervenirati, obstoja med ženskama sovraštvo zaradi žaljenja časti. Zadeva st» bo obravnavala pred sodiščem. u— Ukradeno kolo. Včeraj dopoldne ie pustil sluga Janez Fabjan. zaposlen pri trgovcu Pavlinu v Gradišču, svoie kolo rrea Mestno hranilnico v Prešernovi ulici. Čeprav je Fabjan kolo zaklenil, mu ga je neznan tat odpeljal. Fabian je sicer tatvino takoj prijavil stražniku, vendar ie ostalo zasledovanje tatu brezuspešno. u— Male tatvine. Delavec Alojzij Bobnar je prijavil, da mu je ukradel nekdo » kolesa, ki ga je imel spravljenega v veži hiše št. 11 na Mestnem trgu. v kateri se nahaja gostilna, neznan tat karbidno svetil ko. — Te dni ponoči je neznan pohajač ukradel lziped hleva Figovčeve gostilne na škodo mizarskega pomočnika Ivana Rota a iz Črnuč vrečo oglia. Ukradena vreča je bila zaznamovana s črko K. u— Drzna tatvina usnja. Trgovec Jože Škerl, ki ima svojo trgovino z usnjem in čevlji na Karlovškj cesti, je zapazil v četrtek popoldne, da je zmanjkalo izpred trgovine pol kože podplatov, ki je visela taot v reklamne svrhe. Kako je mogel neznani tat izvršiti tatvino, je nejasno. Tozadevne poizvedbe so ostale brezuspešne. u— Zveza slovenskih vojakov Ljublja-na-Moste obvešča člane in svojce v svetovni vojni padlih vojakov iz občine Moste, da bo v nedeljo 1. L m. ob V?9. v kar-meličanski cerkvi na Selu sv. maša za vojne žrtve iz našega okoliša, katero bo opravil bivši vojni kurat g. Bonač, ki bo imel tudi cerkveni govor. Da se bo dostojno proslavil spomin padlih tovarišev odreja zveza, da je prisostvovati tej službi božji obvezno za vse člane, svojci padlih in ostali pa so vljudno vabljeni. u— Martinov večer šentpeterske ženske in moške C. M. podružnice bo v nedeljo v kolodvorski restavraciji. Vabimo k obilni udeležbi. u— Martinov večer, katerega priredi društvo »Kazino« v nedeljo 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine, obeta biti zelo animiran. Spored: godba, petje, šaljivi prizori, kupleti in ples. u— Danes v soboto družabni večer v novem salonu pri »Tičku na Gričku«. 1421 u— Siguren, uglajen nastop doma in ▼ družbi. O tem bo govoril prof. O. Šest s rraktičnim demonstriraniem v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cestj v ponedeljek 11. t. m. ob pol 19. Vabljeni vsi, predvsem pa doraščakrca in zrela mladina. Vstop prost. Prispevek za kurjavo 3 Din. M20 Ljudski koncert gkaisfoeneea dcušrva »Zarja« se vrSf pod vodsbvoirtt diidcen.ta Danilo Bučarja v soboto, 9. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Vs^ocpmHce v Deiavs?« zlKaririci I. nodistro^ve. — Sedeži: po 15, 10 in 8 Km; stotjašče 5 Dan. Iz Celja e— Poziv celjski javnosti! Danes v soboto prispe o v našo sredino naši bratje iz Koroške in nam prinašajo s seboj prelepo slovensko koroško narodno pesem. Sokolsko društvo v Celju poziva svoje članstvo, da pride polnoštevilno k sprejemu dragih sorojakov ob 16.30 popoldne na kolodvor in nato k večernemu koncertu v Narodni dom. Društvo bo preskrbelo prost pristop na peron. e_ Recitacijski večer v mali dvorani Narodnega doma naših pesnikov in pisate- r ■a M asm el odi ia V ljev se bo zaradi gostovanja mariborskega Narodnega gledališča vršil v torek 12. t. m. ob 20. in ne v sredo 13. t. m. e— Gostovanje Mariborčanov v Celju. V sredo, 13. t. m. ob 20. se bo vprizorita zabavna komedija »Morala gospe Dulske« z gospo Dragutinovičevo v glavni vlogi. e— Umrlo je v Celju v mesecu oktobru 28 oseb, od teh 2 v mestu in 26 v bolnici. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 5 letni rudarjev sin Stanko Kovač iz Zabukovce. To .ie v dveh dneh že drugi Kovačev otrok, ki je umrl za škrlatinko v celjski bolnici. Kovač ima v bolnici še ženo in najmla se dete, oba obolela za to nevarno boleznijo. Dalje je umrl v bolnici 56 letni upokojeni orožniški podnarednik Franjo Komar z Lopate pri Celiu. e— EpidemPa škrlatinke v celjski okolici in v Savlniski dolini nikakor noče ponehati. Predvčerajšnjim je bilo v celjsko bolnico spreietin nadaljnih 8 obolelih otrok, za danes pa baje pričakuie;o večii transport za škrlatinko obolelih otrok iz okolice Dobrne. e— Pod naložen voz ie prišel. V čet-rtek zvečer je peljal 52-letni veleposestnik Štefan Golob s Ponikve ob južni železnici na težkem vozu deske z žage. Ko je hotej stopiti z voza, ga je nenadoma prijel krč in je Golob padel pod kolesa, ki so mu šla preko leve roke in leve noge. Goloba so t zlomljeno levo roko v nadlehti in zlomljeno levo nogo pod kolenom prepeljali * celjsko bolnico. e— Ponesrečen drvar. Na hribu Gozd-Eiku pri Zabukovci je spravljal predvčerajšnjim 40-Ietni drvar Ivan Spegu iz Mi-slin a z drugimi delavci hlode po drči v dolino. Velik hlod je nenadoma zdrknil iz drče in priletel Spcguu na levo nogo ter mu jo zlomil. Spegu leži v celjski bolnici. Iz Maribora a— Orkester gra'ške opere v Mariboru. Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru otvori letošnjo koncertno sezono * gostovan.e celokupnega orkestra gra-ške opere pod osebnim vodstvom generalnega direktorja, prof. Kabašta. Koncert bo 17. t m. a— Nedelja v gledališču. Jutri. 10. t. m., se uprizorita prvič v tej sezoni dve predstavi in sicer: popoldne ob 15. dobro uspela opereta »Piskrovez«, ob 20. pa zabavna komedi;a »Morala gospe Dulske«. Za obe predstavi veljajo kuponi. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo radi prihoda koroških Slovencev pevcev mesto ob običajni uri od 10.30— 11.30. a— Obrtno gibanje v Mariboru. Meseca oktobra je bilo izdanih v Mariboru 26 novih, izbrisani.i pa je bilo 8 obrtnih pravic, a— Akcija za zgradnio vzpenjače na Pohorje je že tako napredovala, da je sklican za ponedel ek, 11. t. m. ob 8. zvečer v mestno posvetovalnico ustanovni cbčni zbor zadruge za gradnjo vzpeniače na Pohorje, na katerem bo izvoI'eno pred-sedništvo in nadzorni odbor zadruge. a— Smrtna kosa. V četrtek ie umrl v Mariboru zasebni uradnik, g. Andrej Ro-tar. Pogreb se bo vršil danes ob 15. uri iz mrtvašnice pokopališča na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožaPe! a— Ustanovitev Rdečega križa v Lai" teršpergu. V četrtek zvečer je bil v Laj-tenšj)ergu na inicijativo šolskega upravitelja g. Cvetka ustanovljen krajevni odbor Rdečega križa. Za predsednika je bil izvoljen posestnik g. Rupert Muraus, ki je v 10 dneh nabral 37 rednih članov. Odbor nudi najboljše jamstvo, da bo organizacija prav uspešno delovala. V kratkem se bo vršil v tej mariborski predmestni občini tudi ustanovni občni zbor godbenega društva »Lira«. a— Hrvatski planinci v Maribor«. Pohorje postaja zadnja leta za hrvatske turiste vedno bolj privlačna izletna točka. V nedeljo 10. t. m. prirede člani ■»Sljemena« iz Zagreba zopet izlet na Pohorje. Naše planince pozivamo, da pobite v nedeljo v čim večjem številu k Mariborski koči, da tako utrdijo stare zveze s hrvatskimi planinci in se z njimi prav po planinsko pozabavajo. a— Stanovanja v mestnih hišah. Ker prihajajo na mestni magistrat neprestano prošnje za stanovanja, se javnost tem potom obvešča, da so bila vsa stanovanja v novih mestnih nišah v Jadranski in Delavski ulici oddana istotako kakor izprazn ena stanovanja v Smetanovi in Klavniški ulici in da mestna občina tačas nima na razpolago nobenega praznega stanovanja. Neprestano vlaganje prošenj je torai brezpredmetno in povzroča prosilcu le materi-jelno škodo in izgubo časa. a— Pravcata angleška megla le »osrečila« včeraj Maribor. Bila je tako gosta, da so morali imeti avtomobili pri belem dnevu prižgane luči. V gosti megli se je na Ruški cesti zaletel neki osebni avto v dvo-kolnico nekega zgodnjega razglašale* peciva- Dvokolnica ie vsled sunka odletela na stran in sveže žemlje so se povaljale po jesenskem blatu. Druge nesreče pa ni bilo. a— Nogo si je zlomil pri padcu na močno opolzki poljski cesti, ki vodi iz Studencev v Radvanie, 33Ietni gostilničar Adolf Anderle. Prepeljali so ga v bolnico. a— Mrtvoud ie zadel 33-letnega delavca ruške tovarne za dušik Jožefa Ducmana. Rešilni avto mariborske rešilne postaje ga ie popoldne prepeljal v bolnico. a— Epiloz ljubavne tragedije v Studencih Drl Mariboru pred sodiščem. Dne 15. septembra minulega leta je v Studencih pri Mariboru razburila vso javnost nenadna smrt delavke Alojzije Prosenik, ki ie imela dalj časa ljubavno razmerje s ključavničarjem Friderikom Škofom. Škof se je namreč malo prej odkrižal svoje ljubice in pričel ljubavno razmerje z drugo. Dne 15. septembra je prišel s svojo novo izvoljen-ko in njeno materjo k Prosenikovi in zahteval. naj mu vrne niegove stvari. Pro-senikova Pa ni bila voljna ugoditi njegovi zahtevi in zato ie med bivšima ljubimcema nastal spor in pretep. Med pretepom ie Prosenikova tako nesrečno Padla na rob stola, da si je zlomila 4 rebra, raztrgala jetra m dva dni kasneje v bolnici težkim notranjim poškodbam podlegla. Epilog tega dogodka se .ie včeraj obravnaval pred okrožnim sodiščem, ki je škofa obsodilo ta 5 mesecev strogega zapora. Iz Laškega !— Slovenski novinarji so s svo:ega občnega zbora v Litiji poslali našemu županu brzojavne pozdrave, spominjaioč se našega lepega mesta in njegove gostoljubnosti ob priliki lanskega občnega zbora, ki se je vršil v Laškem. 1— Hude poškodbe si j'e prizadejal rudar F. S., ko se je v ponedeljek zvečer spri s svo:o ženo. Razburil se ie tako, da je začel razbijati ter udaril tudi po oknih. Šipe so mu razrezale žile na obeh zapestjih ter je takoj poklicani zdravnik dr. Cede odredil njegov prevoz v cel sko bolnico. Prehuda jeza ne stori dobro. j_ Nova hiša g. Fretre je prodal del stavbne parcele ob hlevu pri Savinji ge. Mariji Schonerievi iz Iloka v Sremu. Ga. Schoner eva si bo tamkaj zgradila novo hišo s pročeljem proti Savinji. Iz Šoštanja št— Opozarjamo na čajanko Rdečega križa v Šoštanju, ki bo danes ob 20. v So« kolskcm domu. Bogati spored obsega poleg lepih zborovskih in solo«pevskih še klavirske točke, simbolični ples »Gor čez izaro«, pevske točke mladinskega zbora. Čisti dobiček je namenjen za obdaritev otrok. Podprimo plemenito akcijo s polno-števi-Ino udeležbo! Iz Ptuja j— Božičnico za siromašne ptujske otroke namerava prirediti Kolo jugoslovanskih sester. V to svrho bodo pobirale odbornice ta mesec prostovoljne prispevke po mestu. Bodite naklonjeni društvu in odzovite se prošnji društva! ______ Dopisi STRAŽIŠČE. Danes 9. t m. ob 20. in jutri v nedeljo 10. t. m. ob 16. uprizori Sokol-sko društvo v Stražišču kot otvoritveno predstavo dobro naštudirano ljudsko igro »Stari in mladi«. Komur je do tega, da Sokolov Stražišču napreduje, se bo gotovo udeležil predstave. URŠNA SELA. Gasilno društvo priredi v nedeljo 10. t. m. v gostilni Jakše veselico s plesom. Točilo se bo pristno novo vino po nizkih cenah. Poskrbljeno bo tudi za druge želodčne dobrote. Cisti dobiček je namenjen gasilnemu orodju, zato priča« kujemo, da bo obisk zelo številen. 1424 Šport Tek Ujed&njenja Kakor doznavamo, priredi ASK Primorje tudi letos »Tek ujedinjenja«. Razpisani sta dve progi, in 6icer: 1.) Dunajska cesta, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva Kopitarjeva, Krekov trg, Študon-tovska ulica, Na okopih. Grad, Pot na grad, Kanovska cesta, Privoz, P-ule Trnovski pristan, Krakovski nasio. Co!w>'a Emonska, Vegova, Kongresni t-g Šeleariigova, Aleksandrova cesta. Dolžina cca 5 km 2.) Dunajska jesta, Tavč r>ev uli« Miklošičeva. Mirijin tra, Stritarjeva, Mestni trg, Stan trg, Trubarjeva ulica, Cojzova cesta. Emonska cesta, Vegova ulica, Kongresni trg, ftelen-burgova ulica, Aleksandrova cesta. Dolžina cca. 2.700 km. . Pravico tekmovanja imajo vsi atleti, verificirani, neverificirani, atleti, ki imajo zabra-no starta kakor tudi atleti, ki so kaznovani. Tekmovalci se dele v naslednje katego- a) vojaki, b) neverificirani atleti do leta 1911, c) neverificirani od 1911 do 1913, d) neverificirani od 1914 do 1916. e) ju« niori od 1911 incl. 1913. f) juniori od 1914 do 1916, g) seniori, plasirani od 800 m na« prej, h) seniori, neplasirani od 800 m naprej. — Atleti 1. 1911 do 1916 ne morejo tekmovati na progi 1. Prijavnina za neverificirane atlete Ljub« liane Din 5.—, za verificirane Din 20.—, vanjski tekmovalci so oproščeni prijavnine. — Prijave je poslati na naslov: & Sancin. Tavčarjeva l'III. do 20. novembra ob 12. Nagrade: trije prvo plasirani vsake kategorije dobijo plakete. " Doznavamo, da so povabljeni tudi atleti Sušiti in Leban iz Celovca, atleti iz Grad« ca, iz Zagreba, Kumer, Predanič, Koren, Kralj, Zemljak, iz Beograda Stefanovič ; ct 766 2 7 13 ?64-2 3 90 765? 5 110 765 1 9 92 . 100 767-3 7 765 5 10 90 Smer vetra in brzina v ra. to *•*. mirno SN 4 S 2 mirno mirno NE 6 Ms U 10 10 10 9 Padavine Vrtfa Dež r ipm d* 7, f»« 1-0 Na igrišču Prhnorja igrata ob 13.30 rezervi Svobode in Jadrana prvenstveno tekmo. ŽSK Hermes (službeno). Pozivajo se vsi igralci prvega in rezervnega moštva, da od ponedeljka 11. t. m. dalje najpozneje do 15. t. m. oddajo vso opremo, ki jo posedujejo, vsak dan od 19. do 20 pri gosp. Janku Bergantu v roke gospodarja gosp. Lukanca. Opremo mora vsakdo oddati v čistem stanju. Važna seja centralnega odbora bo v torek 12. t. m. ob 20. pri »Ni« kotu«. Vsi odborniki se naprošajo, da se iste zanesljivo udeleže. Pozivajo se vsi člani, ki so se že priglasili oziroma žele sodelovati pri delu na novem igrišču. s katerim se bo pričelo tekom prihodnjega te« dna, da se tozadevno nemudoma prijavijo pri gosp. Lukancu. kjer dobe vse potrebne informacije. Obveščajo se vsi člani in prijatelji kluba, da se redne plesne vaje pri« črto v sredo 13. L m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Bellevue«. brte se bodo vršile vsako sredo. SK Svoboda. Jutra v nedeljo igra rezerva prvenstveno tekmo z SK Jadranom ob 13-30 na igrišču Premori a. Rezervno moštvo noj bo ob 13. uri v naši garderobi. Postav a »j.otam. — Pit,-sna vaja izijerniotma v nedeljo ob 20. uri v dvorani . Delavske zbornice. SK Ilirija (snng-tfoog sefcc.) Dames ob 16. sestanek vseh članov sekcij« v igralskem Jokata sekcije. Sestanek ie zelo važen, ker se bodo dafiirtnvno določile igratoe ure posameznih partij. Kdor še ni poravnal članarine, naj to stoni do ponedeljka, sicer ne bo rmei r»ravice dO igranja. Motokolesarskl klub »Ilirija« v Ljubljani razpisuje za nedeljo 10. t. m. motocStiljstični »Lov ira fefco«. Prired:tev bo neprefe!:ono in ob vsakem vremetin. Obvezni sestame0« fco Ljubljana, plač. po prejemu 355 — 365; koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska tarifa 197-5 — 200. navadna tarifa 200 — 202.5: činkvantin: umetno sušen, mlev. tarifa 245 — 247.50; oves: baški, ozimni, 66/67 kg 205 — 207; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. + Dunajska borza sa kmetijske proizvode (7. t m.) Navzlic mirnim ameriškim notacijam je bila tendenca na dunajski borzi deloma prijaznejša. Zanimanje za pšenico in rž je bilo razmeroma živahno. Tudi za koruzo je bilo večje povpraševanje. Uradno no-tirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 31-25 — 32, ma-džareka potieka 36.5 — 38; ri: marchfe'^-ska 25.75 — 26.25; koruza: 25.2Č — 257* Mteroo Nušičeva „ Velika nedelja" na beograjskem odru Beograd. v oktobru. »Slika izza naših težki.i dni« (v treh dejanjih) — tako naziva z. Branislav Gj. Nušič svoi opis raznih vojnih in povoinih prizorov, imenovan »Velika nedel a«. Spi-san ie bil sredi ogiomnega. nadčloveškega, herojskega trplienia Srbiie. ali deloma takoj oo vrhuncu te tragedije. do albanski Golgoti. Viprizoril se ie minule dni prvikrat v beogra;skem Narodnem gledališču. Delo nima zapleti aiev. ie torei čisto preprosto: dotika se stvari povsem ali skorai povsem z vname strani, tako da na odru nima efekta, kakor bi ga snov zaslužila. To so zgolj beležke — beleženje dogodkov, ki ga je pisec spravil v dialoge. Res ie. da tudi tako beleženje vzbuja kdai Da kdai grozo, kakor jo izziva kak strašen dogodek, ki g» čitamo med časniškimi dnevnimi vestmi. Kaj čudo torej, da so bili v gledališču ljudje, ki so se iim ob te,i Drizorih utrinjale ■prave, resnične, neponare.iene solze. Če Ima ta drama namen, da da prinajajočim rodovom vsaj naslutiti to. kar ie bilo. tedaj txrdi preko vseh naših odrov v notranjosti. Toda slika, kakor nam io ie dalo delo samo in kakor ie reproducirana na odru. te preveč bleda, da bi se strinialii z režiserjem g. Gruičem. ki ie izjavil po premieri, da bodo »Veliko nedelfo« lahko gledali samo liaidie močnih živcev. Meni in drugim se zdi. da še ni napočil čas. ko bi se mo- glo adekvatno izraziti tisto globoko, usod-on in tragično, kar se ie občutilo in preživelo v dneh. ko so se morale pred sovražno silo podati cele vasi — starci, žene ln otroci, neznani usodi naproti. Ali ko so se v neprehodnih albanskih planinah kopičili grobovi onih. ki niso mogli preboleti du ševnin in telesnih muk pregnanstva in ko so mnogi po vrnitvi k očetovskim ognjiščem našli samo do obupa pusta izgoriši* z novimi grobovi. Še vedno vlada čas, ko se lahko samo molče soominiamo nevoln. ki še niso prebolene in ko nai ootihom« snemamo klobuk pred spominom onih. ki so ginili hrabri in neznani, brez krika, \ pošastno belem in kamenitem oeisažu li. ob žvižgu neusmiljenih vetrov. In res. nu komur ni še uspelo, ustvariti o tei veliki in bolestni epohi našega živiienia silno In epohalno delo v katerem bi se zrcalilo vso trpljenje kolektiva in iz katerega bi vpitu vse tragedije osamljenih poedincev. Tudi drama g. Nušiča ni tako delo — ker Po avtorjevi lastni izjavi tudi ni hotela biti. Njegove pretenziie so bile prav skromne: hotel nas ie spomniti, da ie obstajala še nedavno velika generaciia. ki ie dala za nas, za današnje stanie vse. kar ie imela. Naš slavni humorist ie imel brez dvom s« prav, ko v predgovoru nekaterim svojim humorističnim spisom v 2. zvezku »Humanistične biblioteke« šaljivo toži. da humorista naši liud:e ne smatraio samo za smešnega pisatelia. marveč tudi za smešnega človeka, ki sploh ni sposoben za kakšno resno dejanje, da. niti ne za resno bolezen. Prav ie imel. pravimo, vzlic temu pa nt, bo mogel nihče dvomiti o resnosti teh slik izza težkih dni. Še kako so resne: uprav nabrekle od trpljenja in resnične do bolečin! Toda stari vojščaki so mogli ob teti slikah občutiti na vso moč. da so pretrpeli daleko več in silneje. neeo ie moglo delo g. Nušiča evocirati pri onih. ki niso sami prebili tega trpljenja. V tem ie poglavitna slabost »Velike nedelje« (razen druge važne slabosti, da se namreč deianie ne razvija po notranji vzročnosti doeodkov hi značajev, marveč je le slaboten opis dogodkov. v katere ie liudi vrgla višja sila). Slabost je namreč v tem, da daje premalo onim. ki so bili udeleženi pri teh do-godkin. a da ne dsie nič več niti tem. ki bi se bili morali iz drame naučiti, kaj so prA'i pretrpeli. Re-žija ni mogla ali umela iačie podpreti avtoria s sredstvi, ki jih ie imela na razpolago. V prvem dejanju. ko vaščani bežc pred sovražnikom, ie rešiser Dač izrazil vnan.io podobo takšne selitve, ni oa se oo-trudil. da bi podal paniko, ki bi se odražata na osebah in v n'ih dejanjih — paniko, ki ie v takem položaju brez dvoma prijela ljudi. V drugem dejanju (»Skozi albanske, gore^) je posvetil premalo pozornosti Io.gič-nosti izpeljave. Tako govore osebe o hudem mrazu, toda posamezni se vedejo, kakor da soloh ne bi bila zima. Samo ,iukan'e v roke nas ne prepričuje, da bi bila zima toli strašna. Nekako čudno se vidi. da nekatere osebe puste dva koraka oroč zm,-zavati opešanega. skorai goleča vo'ščak». ne da bi mu bile s čemerkoli priskočile na pomoč, čeprav imaio plašče in nripravlaio ogenj. Te osebe niso prikazane tako. da bi bilo tako postopanje v skladu z njihovo duševnostio. marveč se mirno pogovarjajo o svodih zadevah. Čudno ie tudi to. da ic (čemur ie prigovorih i beograiska kritika) režiser dopustil, da korakajo nreko albanskih gora. dan hoje od moria in v času. ko ne bi smeli na nikomur ostati niti ooanKi celi, vojaki v skorai novih, brezhibnin uniformah. Drama, ki ie deloma patetična, ie vsilila ponekod tudi igralcem nekai oatetičnosti — tu več, ondi manje. Priznati pa je treba, da so "igralci položili v to delo mnogo trt«-da in prizadevanja ter da so ierali z veliko oieteto. Le-ta ni veljala toliko delu r. Nušiča, kolikor velikim dogodkom, ki jih opisuie in ori katerih ie bi! udeležen marsikateri igralec. Preveč SDOŠtuiemo celotno delo g. Nušiča, da bi nam ta prezgodaj uprizoreni komad, ki za nj morda še ni napočil čas. k« ga bo umetnik spisal tako kot zasluži, zamoril željo, da vidimo našega avtoria čim prej kot komediografa. polnega du-ht> vitosti in satire. Drugod — sai utegne vča-si celo dobri Homer zaspati... S Parmačevič. »Ljubljanski Zvon" Oktoberska številka »Ljubljanskega Zvona«, ki je pravkar izšla, prinaša iz poezije pesmi A. Ocvirka (»Ljubavna lirika«), Stana Kosovela (»Planetk, »Dvom«) in Fr. Ellerja (»Cesta«, »španski ples«). Področje lepe proze zastopa v tem zvezku Miran^Jarc z odlomkom »Bliskavica v somracju« iz povesti »Novo mesto«, nadaljuje pa se roman I. Pahorja »Serenissima«, ki bo v prihodnji številki zaključen. Ferdo Kozak nadaljuje svoje meditacije o Parizu. Iz spisov »darm-etadskega Sokrata« grofa K. Keyserlinga je prevel Mirko Pretnar filozofski esej »Nastajajoči svet«. Kritik Josip Vidmar nadaljuje študijo o pisateljskih početkih Ivana Cankarja; v tem članku razglablja o njegovih dramatskih prvencih. Anton Ocvirk je priobčil obsežnejšo kritiko ljubljanske uprizoritve »Fausta«. Med književnimi poročili najdeš Vidmarjevo oceno Bevkovega romana » V zablodah« in drugo oceno Glaserjeve pesniške zbirke »Čas — kovač«, to pot iz peresa Antona Ocvirka. O zborniku »Luč« referira na tem mestu Pastuškin, B. Borko pa o knjigi Miloša Gjuriča »Problemi filozofije kulture«. V kroniki so objavljeni: nekrolog Ivi Vojnoviču (B Borko), kritika ljubljanske uprizoritve »Švande dudaka« (SI. Osterc) in beležka o dveh novih pregledih sodobne ruske literature (B. Borko). »Ljubljanski Zvon« stane 120 Din na leto in se naroča pri upravi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Italijanski prevod Tavčarjeve „Visoške kronike" Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je marljivi italijanski prevajalec iz jugoslovanskih literatur U. Urbani prevel Tavčarjevo »Visoško kroniko«, ki je izšla pred nekaj dnevi pri Trevesu v Trstu. Prevajalec ji je dal nov, kričeč naslov: »Streghe e demoni« (»Čarovnice in hudiči«). Tržaški »II Piccolo« je objavil v številki z dne o. t. m. daljše poročilo o tem prevodu. Njegova ocena pričuje, da bo prevod Tavčarjevega romana v italijanski javnosti simpatično sprejet. kakor je bil lani Urbanijev prevod Stankovičeve »Nečiste krvi«. Ocenjevalec upravičeno pravi, da naj se Tavčarjevemu romanu potem, ko se bo tudi v Italiji vpeljal, vrne skromni, a lepi naslov, ki ga ima v izvirniku. Nato mimogrede primerja Tavčarjev roman s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem«, ki ga imajo Italijani že v dveh prevodih in ki ga odlikuje etnič- na posebnost in nekaka klasična enostavnost. Dasi je Tavčar v tem delu bolj učen pisec, dovršen poznavalec zgodovine, ne manjka njegovemu romanu tiste »kmetske intuicije«, tiste psihologije preprostih ljudi, ki smo jo tolikanj občudovali pri njegovem rojaku. Nadalje šteje ocenjevalec med »absolutne literarne zasluge« način, kako se je Tavčar vživel v dušo slovenskih kmetov ob koncu šestnajstega stoletja. Zatem karakterizira pisec citiranega članka časovni okvir, v katerem se dogaja »Visoška kronika?: in takratni položaj Slovencev, »tega drobca slovanskega rodu, ki se je stisnil med germansko in romansko maso« in ki preživlja ob tem času Tridesetletno vojno in odbija turške vpade. Ta zgodovinska podlaga je po piščevem mnenju še posebej zanimiva za Italijane, ki »v resnici kaj malo poznajo razmere in duha tega ljudstva, ki živi takoj onkraj meja Italije . Nato ocenjevalec navaja kratko vsebino in sklepa, da je celo v boljših zgodovinskih romanih redko najti takšno pristnost vživetja v kmetsko dušo, v običaje, v vest, v čustvovanje časov, ki so nam tako daleč, kakor najdemo to v Tavčarjevi povesti. Pisec hvali tudi Urbanijev prevod in simpatično kvitira prevajalčevo mnenje, da bi bilo treba iz Tavčarjevih spisov prevesti še roman »Izza kongresa«:. * Dr. Čerin: Miljenci - Iz vrela ljubavi V zadnjem času se je precej ojačila na* ša izdaja slovenskih narodnih pesmi Dva zvezka Prelovčevih, eden Pavčičev in sled-nič spet dva v priredbi dr. Čerina. Bogastvo naše narodne pesmi je dokumentirano z dejstvom, da se v vseh teh zbornikih nikjer ne ponavljajo iste pesmi. Seveda pa ni gotovo, ali so v teh zbirkah zbrane pesmi res vse samoniklo narodne in naše; ali jih ni morda največ, ki so Ie tekom zadnjega časa ponarodele ali pa ki smo jih prejeli od zunaj. Sicer pa nobena teh zbirk nima bržs čas namena, vplivati znanstveno, temveč predstavljajo vse le poljudne, cenene, bolj ali manj priprosto aranžirane zvezke naj-priljubljenejših popevk, ki jih je mogoče uporabljati pri najrazličnejših prilikah in od najpriprostejših izvajalcev. Potreba po teh zbirkah je bila posebno po deželi, kjer z izvajanjem narodnih pesmi marsikatera prireditev pridobi na zanimivosti in uspe-losti. Medtem, ko sta Pavčič in Prelovec obdelala vsako pesem posamič in v strogo pri= prostem klavirskem slogu, je dr. Čerin združil po več pesmi v eno suito odgovar= jajoče vsebine. Večja zbirka »Iz vrela ljubavi«, ima tudi kompozitomo samostojne vložke in predigre, ki se nanašajo na narodno melodiko. V harmoničnem oziru stav« Ija ta zbirka na poslušalca največ zahtev in bo marsikomu sprva premoderna. Nekatere pesmi te zbirke so prav originalno haT-monizirane. n. pr. št. 9, ter očitujejo roko izkušenega praktika. Tudi posamezni uvodi so posrečeni. Klavirski stavek te zbirke pa je seveda zgolj klavirski izvleček aranžmaja za orkester ter kot tak pač nekoliko težji, deloma prepoln in prenatrpan. Pri* prosteje je aranžirana zbirka »Miljenci«, ki vsebuje 15 znanih pesmi v prozornejšem klavirskem slogu. Obe zbirki sta aranžirani tudi za orkester in salonski orkester ter bosta gotovo vsem godbam, kakor tudi posameznim ljubiteljem narodnih melodij, dobrodošle. L. M. Š. Predvojna omladinska gibanja •Zadnje omladinske generacije pred svetovno vojno, ki so pripravljale današnje jugosiovenstvo, še čakajo svojega zgodovinarja. Niko Bantulovič je prvi poizkusil. Gradiva je veliko, a je razmetano po raznih revijah Marsikak zanimiv spomin še čaka objave. Kdo bo vse dosedaj znane podatke zbral, kritično premotril in strnil v celotno sliko, Slovenci dobimo prvi poizkus take zgodovine v II. delu dr. Lahove knjige »V boju za Jugoslavijo«, ki jo izda Vodnikova družba. Medtem se nabira nadaljnje gradivo. Omembo zasluži trojna številka sabotiškega mesečnika »Književni Sever«, ki je v celoti posvečna predvojni omladi-ni. Prispevki potekajo iz peres samih udležencev omladinskih pokretov. Dr. J. S. Šajkovič objavlja spomine na omladinska gibanja do 1. 1903., dr. S. Simenovič-Čokič je prispeval članek »Omladinska stremljenja na početku 20. veka«, a DTa-gomir PTokič »Rad na zbliženju jugoslo-venske omladine«. Nedavni preteklosti nas približuje^ M. Gjorič v članku: »Od »napredne' do ,nacionaHstičke' omladine«. Do 1. 1910. je bila napredna omladina pod vplivom češkega realizma (iMasaryk). Po letu 1910. ziačenjajo nastopati nacionalistični pokreti. Mirko Kus-Nikolajev piše v članku »Iz života jedne generacije« o posebnem značaju bosensko-hercegovske predvojne omladine, ki se je socialno, zato pa tudi duhovno razlikovala od svojih vrstnikov na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji. Bosenska nacionalistična omladina je bila vedno vsa instinktivno socialna, ker je izšla iz posebnih agrarnih odnosov O jugoslovenskem omladinskem gibanju v Črni gori piše M. V. Jojič, Slovence predstavlja dr. Janže Novak v članku »Za konstruktivno jugosiovenstvo«, o gibanju v Stari Srbiji in Makedoniji pripoveduje T. Smiljanič-Bradina, dočim dr. Ante Šuma-novič piše o delu zagrebških jugoslovenskih akademikov. Bolj načelen značaj imajo članki T. M. Jovanoviča, N. Bartuloviča, B. Čubriloviča i. dr. Hvalevredni poizkus »Književnega Severa« dokazuje da se stalno misli na zgodovino omladinskih generacij, ki so pripravljale današanjo Jugoslavijo in po nje uresničenju prevzele dobršen, dasi še vedno preskromen del realnega javnega dela za njen napredtek. Pozabljeni Petar Kočič V Banji Luki se je pravkar ustanovilo društvo »Zmijanje« za zgradbo spomenika Petru Kočiču. V svojem proglasu pravi, da je »pesnik bosanskih jelika i omorika«, ki je tolikanj ljubil Beograd in Srbijo, umrl v Beogradu umobolen in za časa okupacije. »Sahranjen je bez pratnje i bez prijatelja izvan beogradskog groblja kao izgnanik i zarobljenik. I na našu veliku sramotu i d?nas tamo počiva. Za grob mu se jedva i znade.« Banja Luka namerava prenesti te- ne ostanke svojega rojaka v rodno zem-'io. Zato zbira prispevke in prosi tudi Slovence, da se odzovejo. Malo preveč je že pozabljen ta duhovni predstavitelj bosanskega srbstva. Rodil se je 1. 1877, študiral je na dunajskem vseučilišču, kjer je pridno pisateljeval. Nekaj časa je živel v Beogradu, nato pa v Skop-lju še pod turško upravo; 1. 1906 je sprejel službo v Sarajevu. Zaradi udeležbe pri delavskih demonstracijah so ga izgnali v rojstno mesto. L. 1907 je izdal na Vidov dan prvo številko novega lista »Otadžbi-na«, zaradi njega je bil vržen v ječo. Leta 1910. je ustanovil v Banji Luki majhen kulturni časopis »Razvitak«. Potem se je oprijel politike, 1. 1913. pa se je začela njegova osebna tragedija. Umrl je L 1916. za progresivno paralizo. Petar Kočič je kazal zlasti v prvih knjigah krepko izvirnost in nesporen talent. Pisal je povesti iz bosanskega življenja, ki so očitovale rasno silo or.dotnega srbstva. Tri knjige povesti »S planine i ispod planine« (1902, 1904, 1905) so pričevale o lepo se razvijajoči pripovedniškj osebnosti, ki jo še posebno odlikuje krasen jezik. Višek je dosegel v satiri »Jazavac pred su-dom«, morda najostrjši in najbolj učinkoviti satiri, kaT jih je spisa! kak Jugosloven proti Avstriji. Že do L 1913. je doživela enajst izdaj, zadosten dokaz njene popularnosti. Žal da je nastopajoča bolezen uničila ta talent; v spisih, ki so nastali po 1. 1908., se že opaža tragični razkroj glasnika nacionalne sile bosenskega srbskega ljudstva. Pozabljen je grob Petra Kočiča, kakor je v Beogradu pozabljenih mnogo grobov zaslužnih mož Zato je pobuda Banje Luke simpatična. Upajmo, da se bodo kosti avtorja »Jaz: vca pred sudom« kmalu vrnile v domačo grudo. Še o srhehrvatski pravopisni reformi Beograjska revi;a »Život i rad« ie obisu vila v najnovejši (23.) številki nekoliko kritičnih pripomb k Dravooisni reformi srbohrvaškega Dismenega jezika iz Peresa S. M«-tjča. O sami reformi ie naš list že izprego-voril; danes nai omenimo oo Discu omenic-r.ega članka tudi za območie slovenskega Dismenega iezika zanimivo odredbo o transkripcij tuiir. besed in imen. Posle.i se bodo namreč vsai v uradnih listinah tudi v latinici Disaia tuia imena tako kot se izgovarjajo. ne pa tako. kot se oišeio po svo jem izvoru. Tako so doslej nisali Igo n*-mestu Hugo. Bodler namestil Baudelair«. Gete namesto Goethe itd Po novem pravopisnem navodilu bodo morali tudi H,-vatje vsaj v šolah in menda v uradih pisati tira imena in besede tako kot se v odgovarjajočem tuiem jeziku izgovaria:o. To se pravi: tudi v našo latinico se upelie isti pravopis za tuje besede in imena kot ie vel a. doslei samo za cirilico. Zaradi te^a utegni nastati vsai za enkrat preceišnia DravoDis-na zmeda. V hrvatskih šolah morajo Dišati ime angleškega pesnika Bvrona Bairon. dočim časniki še vedno oišeio Byron aTi Shakespeare namestu po novem Seksoir. Sicer pa vidimo, da Dri nekaterih tu:i/i jezikovnih finesah tudi v cirilici ni biro prave enotnosti. Zagrebška »Nova Evropa^, ie že dolgo pred sedanio pravopisno rs. formo transkribirala tudi v latinici tuU Z obiska pri dveh književnikih Josip Kulundžie. — Siniša Kordič. Beograd, v oktobru. Naš odlični dramatik Josip Kulundžie. le že precej znan. zato ie tem zanimivejše pogledati malo v njegovo delav-nico — izza kulis. Avtor dosedanjih dramskih del »Polno« in »Škorpijon« ie doseeel glas originalnega pisatel:a. ki skuša v naši književnosti izkrčiti nove steze, ki iih še ni •posvetila mirna in sigurna tradicija. Ko-lundžič nima pripravlienih tal. temveč mo= ra šele osvajati. Zmagu.ie na DOČasi. toda sigurno: tako je s svoiim zadn.iim delom »Misterijozni Kamič« Dopolnom». tako rekoč z naskokom osvoiil gledališno publiko. O tej uprizoritvi ie »Jutro« že Poročalo. Kulundžie ie plodovit pisatelj. Komai je šla preko odra njegova zadnia drama, že sem izvedel, da ie dovršil novo dramo, po vsebini zanimivo in napeto, a tehnično brez dvoma popolnejšo od vseh prejšniih torej tudi od »Misteriozr.ega Kamica«. Ta novi komad se imenu.ie »Strast eospe Ma-linske«. tragikomediia v treh deianiih. Fabula je prenesena v poslanstvo neke le« vičarski navdahnjene države (očividno misli Rusijo), ki ie akreditirana v neki kon. zervativni deželi (misli Franciio). Gospa Malinska ie tip ženskega Azeva. Zbira dokumente proti levičarskemu poslaniku in obenem proti 4 aristokratskim predstavnikom dežele, v kateri je levičarski poslanik akreditiran. Ti štirje aristokrati so: De Faillv. opat. ki ga Malinska oo ženi levičarskega poslanika Borna (gosoei Teodc> ri) napelje na ponarejanj testamenta v dobrodelne namene, markiz Contades. veleposestnik. ki z a Malinska zopet s oo močjo lepe in mlade Teodore zapelje k temu. da zažge lastni dvorec, da bi si prilastil zavarovalnino. Potem ie tu grof d& Lacy. ki zaradi Malinske in Teodore vara svoje goste na ruleti, da bi tako nabral č;m več denarja v neke dobrodelne namene in slednjič še grofica de Puvsegur. ki lo Malinska zaplete v umor lastnega sina. S svoiimi spletkami proti levičarjem in proti desničarjem pripelje ta nevarna žena obe izbrani skupini na skupno bazo. V te.i dvoreznih intrigah se Malinska poslužuje vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev. najpogosteje in naiusoešneie pa si pomaga z lažmi. Šele zadnia laž ii ne usp&. ko hoče s fingiranim pogovorom na telefo nu pokazati obema skupinama, da ji predsednik vlade nudi važen ministrski reso« Tukaj odkrije Born prevaro: da ie Malin-sta bila zmen:ena s telefonistko v pred-sedništvu vlade. Namestu da bi izkoristil združene sile obeh skupin, ii Born da priliko k ubegu in sicer z motivacijo, da nI ona sama. temveč da ie Malinskih mnogo in da se je treba boriti oroti vsem. ne samo proti eni. Komplicirano in ta;instveno osebnost Malinske. oziroma razlaeo njenega postopanja proti obema skupinama razreši na koncu poslanik Born tako. da kon-statira. da je Malinska žena. ki hrepeni oblasti radi oblasti same. Tisti oa. ki hodijo po krivih potih Malinske — oravi Born —■ bodo vedno imeli oblast v rokan. Mi drugi z levice ali desnice, ki nodimo po ravni poti. bomo vedno ostali v opoziciji, zaradi svoje borbe za sociialno bolje.. Celokupno delo se razviia z nenavadno napetostjo; drama se v tem pogledu pridružuje ostalim dramatičnim delom Josipa Kulundžiča, ki so se odlikovala do svod napetosti in nenavadni vsebini. Razen omenjene drame, ki io bo Pisatelj v kratkem izročil v izVrševar. e kakemu gledališču, najbrž zagrebškemu, pripravka pisatelj monodramo v kateri bo ena sama oseba, in sicer stara žena. mati dveh avijatikov. Prvi sin ie ostal gluhonem do neki aviiatični katastrofi. V času. ko se drama Dričenia. se drugi odpravlja na Dotovanie preko oceana z letalom. Drama ie polna občutkov, ki z n imi mati reagira na vse. kar se doeaia z njenimi otroci. Poleg teh dramskih del. namerava Kulundžie objaviti dve zbirki novel, ki sta deloma že natisn:eni v ostalem Da že napisani in gotovi za tisk. Prva zbirka bo imela naslov »Smrt v svoiih simbolih«; no» vele te zbirke bo vezal skupni motiv smrti. Izšle so na primer že »Nagla smrtc. »Smrt v pločevinasti škatli«. »Blaga smrt« itd. Druga skupina izide Dod imenom »Resnica« in bo obsegala novele sociialne vsebine. Od teh so v »Hrvaški reviii« natisnjene na primer »Dve lakoti«. »Tifozni vagon«. »Nekaj se je zgodilo«, a v »Kolu Matice Hrvatske« ie izšla »Sodobna povest«. Končno ie pisatelj skoraj dovršil uto-pistični roman, ki se bo imenoval »A contra Es. To Domeni: Amerika oroti Evropi. Nekateri fragmenti tega romana so bili že natisnjeni v zagrebški reviji »Vi'e-nac«. ki ie prenehala izhajati. Siniša Kordič ie dosedai objavil kniigo pesmi (»Pesme o meni«. 1 1922) in kniigo kritik (1924). V beogra ski reviji »Život i rad'- izhaja seda' njegov roman »Neobičan svet«. To delo ima psihološko senzaciio-nalno vsebino: slika dobo oo emigraciji iz Srbiie. Glavna oseba je zanimiv in originalen človek, ki ie zaradi dogodkov, katere je moral oreživeti. živčno raztrgan. Na-stODa še cela vrsta drugih, prav tako zanimivih 1 udi. Razen tega piše Siniša Kordič gledališki komad v Detin slikah. V niem U ODisano življenje skimine dijakov v izgnanstvu. v nekem vseučiliščnem mestu Francije. Nadal e zbira pisateli gradivo za ro. man. ki izide z naslovom »Brezbožneži«: v niem bo obravnaval politične dogodke nabližje preteklosti v Beogradu — dogodke pred 6. ianuariem. V romanu so prikazane vse plemenske in strankarske teden-ce. cela tista vojska nenasitnih in našemu času nedoraslih liudi. ki od niih trpi domo vina. Zdi se. kakor da ti 1'udie razen svoiih plemenskih in strankarskih strasti niso oo znali nič visokega in plemenitega. Pisateli se dotika tudi značilnega brezverstva. ki se na de zlasti v nekaterih srbskih krajin in v kateri vidi nesrečo Razen tega ob. javlja tudi verze v reviii »Život i rad* Namerava izdati svoio drugo kniigo verzov »Nove pesmi o meni« in drugo kniigo kritik, v kateri bo glavna mikavnost portret Bogdana Poooviča. Obe kn igi sta do^ polnoma dovršeni in i«, zdaj Ie še vprašanje. ali bo našel — založnika. osebna imena po n:ih izgovaTjavl, kar se ie našim očem videlo nekam čudno. To bo sedaj postalo pravilo S. Matic Da dobra pravi, da vse pravopisne reforme ne morejo Preprečiti n. pr. takih — le tudi pri nas nih napak: Petrovskaie n. Petrovske m Podobno. Literatura in politika Če sta dva naroda politično v hladnem, ali celo sovražnem razmerju, ali naj se popolnoma prekinejo tudi vsi intelektualni stiki? Izkušnje med svetovno vojno so napotile Angleže, da so dali pobudo k ustanovitvi Pen - klubov, ki naj celo v času akutnih sovražnosti varujejo visoko misijo mednarodnega. človečanskega duha v intelektualnem, predvsem pa v literarnem življenju. Koliko bo to uspelo v praksi, je težko reči. Vidimo pa. da politična sovražnost silno ovira intelektualne stike, znak, da je prava duhovna kultura še vedno le daljnji ideal. Izolacija pa je tudi s političnega vidika škodljiva. Nasprotnika moraš tem bolj spoznavati, čim bolj ti je sovražen. Madžari so pa med temi, ki v svoji politični strasti ne poznajo meje. Odnosi med njimi in Če-hoslovaki so zelo napeti. Zaradi tega Madžari, kjer le morejo, ignorirajo češkoslovaško kulturo. Češke drame se ne igrajo na madžarskih odrih (izjemo tvorita samo dve igri Čapka in Langeria. ki pa 6ta se kmalu odstavili z repertoarja, ker so se uprave zbale šovinističnih protestov). Iz češke literature prevajajo Madžari od vseh srednjeevropskih narodov najmanj, tako da češkega duhovnega življenja ne poznajo skoraj nič. Drugače Čehi. Že dolgo časa imajo v prevodu Petiifija, Aranvja, Madacha, večino Herczegovih romanov, skoraj kompletnega Jokaia. M. L. Turna je prevel šest knjig Kol. Mikszaatha. neki drugi prevajalec je preložil najboljše iz spisov modernistov: Adv. Moricz, Desire Szabo, Slolnar in dr. Madžarske komedije in operete ima na repertoarju vsako češkoslovaško, gledališče. Na Madžarskem — ugotavlja »L' Europe Centrale« — zaman iščeš kaj podobnega. Madžari si utegnejo nemara še domišljati, da je to znak njihove superiornosti in češka slabost. Toda z vidika evropske kulture se Čehi baš v tem primeru kažejo kot neprimerno kulturnejši in — politično — bistro-umnejši narod. Navsezadnje je madžarska literatura taka, da bi Čehi kaj lahko živeli brez prevodov iz madžarščine. Toda kulturnejši narod pozna meje svojih strasti. Analogna dejstva veljajo tudi za stike med Ju-gosloveni in Madžari. Res pa je, da tudi mi Madžare premalo spoznavamo. Spor med »Križem« in »Hrvatsko Stražo«. Med dvema katoliškima idejnima glas šiloma, slovenskim »Križem« in »Hrvatska Stražo« je nastal spor, ki je zavzel take oblike, da je moral splitski škof dr. Bonefačic podati v »Hrvatski Straži« javno izjavo o tem sporu. V »Križu« sta namreč objavila Fran Terseglav in dr. Josip Turk članka katoliško s religiozne vsebine. Duhovnik splitske škofije Antun Pilepič je podvrgel oba članka ostri teološki kritiki, ki je izšla v »Hrvatski Straži«. Oba pisca sta Pilepiču odgovorila v tonu, ki ga je smatral za žaljivega. Pilepič je nato predlagal, da jury profesorjev bogoslovja odloči, kdo ima prav. Gg. Terseglav in dr. Turk sta intervenirala o tej zadevi pri uredniku »Hrvata ske Straže« dr. Matuliču, prvi telefonično, drugi pismeno. Redakcija pa je slednje pismo priobčila, čeprav ni bilo namenjeno javnosti. Tako se je spor zaostril in bi se imel obravnavati pred civilnim sodiščem, to'dia zagrebški nadškof je prepovedal, da bi se oba cfluhovnika (Pilepič in dr. Turk) tožarila pred civilnim sodiščem. Zaradi tega je splitski škof v javni izjavi pojasnil ta spor, ne da bi bil zavzel meritorno sta-išče. Spis dr. B. Zamika o slovenskem priro-dosloveu Ivanu Regenu. V založbi knjigarne Ig. Kleinmavr & F. Bamberg je izšla kot ponatis iz zagrebške »Prirode« knjižica zagrebškega vseučil. prof. dr. Borisa Zarnika »Slavenski prirodosiovac Ivan Regen i njegovi naučni radovi«. Pisec prikazuje najprej Regnovo življenje, nato oa podaja poljudno, vendar pa znanstveno eksaktno izsledke Regnovih proučevanj murnov in kobilic. Zaslužni učenjak naše krvi. ki je nedavno proslavil svojo 601etnico na tujih tleh. je s spisom dr. Zamika dostojno predstavljen širšim vrstam naših izobražencev, ki so doslej poznali le površno ali pa sploh ne njegovo delo v biološki vedi. Spis dr. Zarnika je opremljen s sliko Ivana Regna in z 11 risbami, ki pojasnjujejo besedilo. Spisan je živahno in prikupno Brošuro toplo priporočamo. Stane 12 Din in se dobiva pri založniku in pri »Tiskovni zadrugi« y Ljubljani. VI. Velmarja Jankoviea »Bez ljubavi<, dramo, ki je dobila letošnjo nagrado prosvetnega ministrstva, bo uprizorilo ljubljansko gledališče še v tem mesecu. Dramo je pcslovenil književnik Fran Albrecht. Prevodi Jamesa Jovceja. Eden najorigi-nalnejših pisateljev naših dni je Irec James Jcyce. Njegov veliki roman »Ulvsses«, ki je izšel pred nekaj leti, je bil literarni dogodek. Taki dogodki so tudi prevodi v to-je jezike, ko se pojavijo na književnem trgu. Roman »UIysses« je bil v Angliji zaplenjen, v Ameriki so vso naklado sežgali, nemški prevod ni mogel iziti v Nemčiji ali v Avstriji, ker ga je cenzura odklonila, marveč je izšel v Švici v omenjeni nakladi za subskribente. Ta prevod je izšel lani in je zdaj velika bibliofilska redkost, ki se plačuje z visokimi vsotami. Praški založnik Vaclav Peter je pravkar napovedal češki prevod »Ulyssesj in s>Pokret mladega umetnika«. Oba Jovcejeva spisa izideta v skupni, tipografično vzorni opremi v štirih obsežnih zvezkih samo za subskribente, ker tudi češkoslovaška cenzura ne dovoli javne prodaje. Vzrok tej. prepovedi je v popolni brezobzirnosti in odkritosrčnosti Jovcej-eve-ga romana »Ulisses«, ki ga nekateri imenujejo »Odiseja modernega človeka«. Ta brezobzirnost gre tako daleč, da moralisti vidijo v njem eno najbolj nemoralnih del, kar jih je bilo kdaj natisnjenih. Godišnjak astronomske apservatorije oni-verziteta u Beogradu« je izšel na 256 straneh s prilogami. Prinaša razne astronomske tabele in podatke, ki so važni za opazovanje neba na našem ozemlju. Ima med drugim tudi astronomski koledar za L 1929l V 2. delu sta izšla članek prof dr. O. Ki»-čere »Nastojanja oko Astronomije u Hrva-ta£ in obsežna znanstvena razprava »Prilog za olredbu absolutnih koordinata« iz peresa M. Terzica, brigad nega generala in načelnika astronomskega oddelka vojnega geografskega zavoda v Beogradu. Pristopajte k »Vodnikovi družbi" kor jaz, bi isto tako vlamljali. Za to naziranje imam dobre pristaše. Nava« jam samo Spinozo in Leibniza. Celo sv. Avguštin in pozneje Calvin pravi« ta, da izvirajo vsa človeška dejanja iz nespremenljivih božjih sklepov. De« ial sem torej le to, kar sem moral. Za« to me ne morete kaznovati in predla« gam svojo oprostitev.« Sodniki so bili presenečeni. Še bolj presenečen pa je bil uzmovič, ko so mu prebrali sodbo in ie slišal v njej ed drugimi te«le stavke: »Sledili smo obtoženčevim izvaja njem. Kar se zgodi, je posledica prej šnjih vzrokov. Obtožencu je bilo tedaj po njegovih nagnjenjih in doživljajih usojeno, da postane vlomilcc. Isto tako pa je usoda določila, da mora po deja nju in obstoječem zakonu slediti ka zen. Zato se obtoženec obsodi na dve leti i^če. Obtoženec, ali sprejmete ka« zen?« Obtoženec: »Usoda hoče, da vložim priziv.« Sodnik: »To je mogoče. Bržkone pa 'io ista usoda poskrbela za to, da se vaš priziv — odkloni.« Prestol na kupljenih glasovnicah V Berlinu se bo vršil v kratkem vsa koletni modni ples tamošnjih maneki« nov. Še preden je prišlo do te vseka kor zabavne prireditve, je nastala škandalna afera, ki razburja vso ber« linsko javnost. Razneslo se je nam reč, da se je vršila precej čudna pro« daja glasovnic, s katerimi naj bi se izvolila običajna modna kraljica za le« tošnio sezono. Na ta način bi bilo pričakovati z gotovostjo, da bo za« sedia prestol pač tista lepotica, ki bi imela največ vplivnih in petičnih pri« jateljev, pa čeprav bi ne bila najlepša med vsemi. Tn te kupčije krivci niso niti preveč skrivali! Stvar je namreč takšna, da so ber« linski manekini organizirani v po sebnem društvu. ki mu ne gre financial« no nič preveč dobro. Mnogo deklet iz te organizaciie je brezposelnih ali tako slabo plačanih — šefi računajo na to, da ima vsaka svoiega ... kavalirja da ni nazadnje nič čudnega, če so pri« le na idejo, da bi letos svoie glasov« ;ce. do katerih imajo izključno pravi« co, prodale za masten denar in poma« gale tako sebi in organizaciji. Temu ~e je pa javnost uprla in tako je kup čiia pad'a v vodo. še preden bi uteg« nila učinkovati. Javnost zahteva sedaj celo to, da moraio kandidatinje za na^ slov modne kraljice nastopiti na pri« reditvi maskirane, s čimer bi odrmdli vsi osebni vplivi. Tako se bo bržkone tudi zgodilo. ^icer pa so listi ob tej oriliki ugoto vili. da gre pri tem naslovu samo za čast, ki ne prinaša oz. ki ni prinesla zmagovalkam Hoslei nobenih material« koristi. Niti ena si ni radi te čisti izbolišala kariere in celo moža si ni na ta račun ujela še nobena. ogavice Bellaflor vse modne barve a Din 58-— Srečko Vršič ^asl. V. LESJAK Šelenburgova 3 Znorela stava V neki predmestni gostilni v Linzu ie sedelo več oseb, ki so bile že v »ve« selem« razpoloženju. Delavec Leopold Kepplinger je hipoma predlagal stavo, ' bo požrl vsak predmet, ki mu ga določijo. Hvalil je trdnost svojega že« lodca. Stavili so za liter vina. Kepplin« r je tedaj po vrsti in ob zalivanju s pivom požrl tri cinaste žlice, dva dol« ga zarjavela žeblja, več kovancev, cel kup steklenih drobcev, žepni nož, več cigaretnih ugaskov in drugih reči. Ko spil še kozarec piva, so ga prijeli strahoviti krči. Odpeljali so ga v bol« nišnico, kjer so ga takoj operirali. Čre« ves je mu je bilo na več mestih pretr« gano in bo bržkone umrl. Smrt ruske velike kneginje V Parizu ]e umrla 66-letna princesa Palejeva, žena velikega kneza Pavla, ki ga je izgubila obenem s sinom edlncem ob izbruhu revolucije. Na Francoskem, kamor Je pribežala, se le bavila samo z dobrodelnim delom, zlasti v prid ri skim beguncem. Preizkušnja s slino - preizkušnja inteligence Preizkušnja s slino je imela doslej nekakšen pomen samo pri konjskih dirkah. Če je dirjal n. pr. polnokrven konj drugače, nego je bilo pričakovati po njegova formi, so mu analizirali sli« no in če so dognali v njej kakšno snov, ki ne spada med njene sestavne dele, je bilo smatrati to za dokaz, da so ko« nju dali pred dirko kakšno zdravilo, da bi na ta. seveda nedovoljeni način po« večali njegove dirkalne sposobnosti. Toda moskovski profesor Blonski je otvoril tei preizkušnji še vse širše po« Ije. Po njegovih raziskovanjih se nam« reč sestava sline spreminja po višji ali nižji inteligenčni stopnji opazovanega bitja, v pni vrsti otroka, in po tem, ali opazovanec mnogo duševno dela aH ne. Pri inteligenčno razvitejših ljudeh je tako zvana alkalescenca sline večja nego pri manj razvitih Tako bi imeli v tej preizkušnji zanesljivo in objek« tivno metodo za ugotovitev inteligen« čne stopnje posameznega človeka in vrste njegovega dela. Trditve Blonske« ga so vzbudile mnogo pozornosti in več učnjakov se bavi sedaj z razisko« vanjem njihove upravičenosti. DRVA PREMOG-KOKS pri tvrdki „KlTRIVO" Dunajska c- 33 Javna skladišča (Balkan) Telefon 3434 G D O O o Izvleček iz programov Sobota, 9. novembra LJUBLJANA 12-30: Reproducirana plasira- — 13: Napoved časa, boraa, reproducirama glasba. — 13JO: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert rad,'»-orkestra. — 18.30: Bsperaoto. — 19: Rodbinski večer. — 19,30: Nemščina. — 20: Preno* jmdskega koncerta iz Delavske zbortree. — 22: Naipoved časa in poročala. — 22.15: Koncert ra-diiio-orkestTa. Nedelja, 10. novembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkivene' glasbe. — 10: Reiigioz.no predavanje. — 10,20: Predavanje o vrtnairistaoi. — 11: Koncert radio-omkesira. — 15: Predaivatiie o vinosradmiS^iva. — IS.30: »Umor v FIoT.fensJd ulici«, veseloigra. — 16: Reprodiurarana glasba. — 16JO: Humortstiono Stavo-: prof. Mtaikar. — 17: Koncert pevskega zbora z Viča. — 20: Prenos oipere iz Zagreba. — 22: Napoved časa. ia poročila. ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: FopoMoaiisflca koncert. — 20,30: Prenos iz nar. gledališča: opereta »Cirkuška princesa«. — BEOGRAD 12,20: Koncert redijo-orkesbra. — 17: Popoldanski koncert moškega pevskega zbora. — 20JO: Koncert komorne glasbe: sklaiu.be Cajkov-Skegia. — 22: Poročila. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 16: Popoldanski koncert iz Bratislave. — 18.05: Pevski koncert. — 19: Orkestralen koncert. — 20: Večer italijanske glasbe. — 2)1: Lahka godba orkestra. — 22.15: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20: Pre-. nos koncerta iz Prage. — 21: SMicnigra. — 22.13: Koncert vofašlke godbe. — VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20JO: Poljuden konce-rt orkestra. — 21.15: Nad aff avanse koncerta. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Pevski koncert (Samigerfcnaben). — M: Koncert diunačskega sirot, orkestra- — 16: Popoldanska koncert — 18.45: Komorna glasba. — 20J5: R. Leonhardov »Oriej«. — Večerno koncert orkestra. — BERLIN 17: Koncert labke glasbe. — 20: Koncertni večer. — 21: koncert orkestra. — Godba za pies. — FRAVK-FURT 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Kabaretna večer. — StaJioigra. — 22JO: Godba za ples. — LANGENBERG 16J0: Prenos koncerta iz FrainJMurta. — 20: O. Strausova opereta »Valčkov sem. — Lahka godba in ples. — STTJT-TGART 16.45: Zborovski koncert. — 20: Prenos programa iz Framkfurta. — 22.30: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12.25: Koncert vojaške gcdibe. — 16: Ciganska godba. — 17.30: Koncert moškega pe-vskega »bora. — IS.40: Klavirski koncert — 19J0: Operetni večer. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — London 20.55: Prenos večernic. _ 22.05: Orkestralen koncert. — R-'m 17: Ponot. danski koncert- — 2il :Prosfava nesmrtnega Ri- Nafbolpe, naftrafne^e, zato 13 najcenejše! 35.000 km samotne vožnje po zraku Baron Konig von Worthausen je absolviral s svojim malim letalom »Hiineield«, ki razvija samo 20 ks, 35.000 km dolgo vožnjo po zraku. Najprej je letel iz Berlina v Rusijo, potem pa čez Indijo, Kitajsko, Japonsko in Mehiko v Newyork, odkoder se vrne v Nemčijo. Edini VVorthausenov spremljevalec na tej vožnji je bila mala — mucka. Originalni samomorilci Mož med levi in ženska med medvedi — Smrt služkinje med čebelami — Cilinder s šampanjcem Otok "prijateljev narave" blizu Pariza 30 km daleč od Pariza, na nekem otoku Seine, bo zgradila družba, ki že danes razpolaga z akcijskim kapitalom 8 milijonov frankov, zatočišče za ci« vilizacije trudne nevrastenike, roman« tike, rousseaujevce in podobne sanja« če. Otok je 1800 m dolg in nosi ime »Ile Medan«, družba, ki ga bo koloni« zirala, pa je vpisana v register kot »Societe Naturiste«. Delničarji, ki so zbrali kapital za kolonizacijo, se zdaj prepirajo samo o tem, če naj prevladuje na otoku »Nu relativ« ali »Nu integral« — relativna ali popolna nagota. »Nu relativ« pome« -ni ljudi v kopalnih kostumih, doeim znači »Nu integral« človeka v takšni podobi, kakor je prišel na svet. Otok bo preurejen za prijatelje na« rave šele prihodnje leto. Kljub temu so pa nekateri prijatelji zraka in vode že letos razpeli šotore na njegovih tleh. Na otoku bo prostora za 10.000 oseb. Severni predel bo prirejen kot park, imel bo stadion za atlete, metal« ce diska in sulic. Tu bodo vživali pri« jetnosti narave pristaši relativne nu« ditete, dočim bo za prave nagee rezer« virano nekaj hektarajev veliko ozem« lje na drugem koncu. Pročelje newyoršike borze, ki je bila te dni prizorišče največje borzne panike, kar jih je svet doživel. Pes z umetnim zobovjem Angleški veleposestnik James Reed« fort v Cattfordu ima čudnega psa, irskega teriera, izvrstnega lovca pod« gan. To bi še ne bilo nič, toda v zad« njih letih je postalo njegovo zobovje tako slabo, da ni bilo absolutno nič več pripravno za to vrsto pasjega lov« skega udejstvovanja. Miši in podgane so se kar očitno množile pred njego« vimi očmi po gospodovih kaščah, kle« teh in skednjih. Tedaj se je Reedforth odločil, da ga povede k živinozdravni« ku. Ta je psa pregledal in ugotovil, da je bil izgubil vse svoje zobe razen treh. Toda Reedforth jo je hotel mi« šim in podganam zaigrati, da si bodo zapomnile. Ne da bi si pomišljal, je stopil s terierom k nekemu dentistu in mu dal vstaviti umetno zobovje. To ni bila lahka reč, kajti nenavadni denti« stov pacient se je branil z vsemi šti« rimi. Po dolgih naporih pa je imel ven« darle novo zobovje v gobcu in ko se je čez nekoliko dni privadil nanj, tedaj so napočili za glodalce po gospodarje« vem posestvu strašni dnevi. Vlomilec - filozof Pred sodniki v Hannovru je stal te dni vlomilec, za katerega je državni pravdnik predlagal dve leti ječe. Pre« den se je sodni dvor odstranil na po« svetovanje, se je obtoženec dvignil in začel naslednji govor: »Gospodje, v meni vidite žrtev ne« spremenljive usode. Tako zvane pro« " volje ni. Kar se na svetu zgodi, je določeno od začetka vs<"h časov. Vzro« ki so dani, zato so tudi posledice ne« izb^žne. Po svojem značaju, ki se jc rodil brez moie volie z mano. po svo« ji vzgoji, svojih doživljajih sem moral nuino postati to. kar sem postal. Če bi stali vi, gospodje, pod istimi vplivi ka« Florentinske mafolSke iz 15. veka V Berlinu se bo vršla razprodaja ostaline slovitega arheologa VVilhelma v. Bodeja. Na dražbo pridejo tudi ti trije dragoceni .zdeiki italijanske keramične stroke. Darujte za Jugoslovensko matico Policijski zdravnik dr. Powell Cur« tiss iz San Francisca poroča o origi« nalnih samomorilnih primerih, kakr« šnih pri nas v običajnem pojmovanju samomorov ne poznamo. V madridskem živalskem vrtu si je pred nekaj meseci končal življenje dokaj prileten moški. Splazil se je na nepojasnjen način v levjo kletko. Ži« vali sta bili dve, samec in samica, obe zelo krvoločni. Vendar ju je vsiljenec lahko bil z gorjačo po glavi in životu, ne da bi mu storili kaj žalega. Tudi z brcami ni opravil nič. Leva sta se umaknila vsak v svoj kot in občinstvo je strmelo nad prizorom ter zvedavo čakalo, kakšen bo konec. Naposled se je kandidat smrti naveličal dražiti le« ve. Stopil je na rob železne ograje ter začel govoriti. Bridko se je pritoževal nad usodo, ki mu ni niti zdaj, ko. si /cli smrti, noče iti na roko. Po konča« nem govoru je potegnil iz žepa revol« er in se ustrelil. Šele sedaj sta leva lanila kvišku in popadla okrvavlje« nega samomorilca, ki je bil, kakor so pozneje dognali, blazen človek. Pred nekaj desetletji se je primeril podoben samomor v Parizu. Neka pa« riška demimondka se je naveličala živ« Ijenja in se je vrgla za plen medve« dom. Šla jc v zoološki vrt, počakala, da se je storila noč, potem pa je pre« plezala ograjo, za katero so bili zaprti medvedje. Zverine so imele potrplje« nje, da se je samomorilka slekla do nagega. Potem so jo popadle in raz« trgale ter požrle. Nenavaden način smrti si je priba« vila neka mlada služkinja na Šved« skem, Inge Krvptsonova. Pripovedo« vala je svojim prijateljicam večkrat, da bi rada umrla na originalen način. Slednjič so jo našli vso od čebel opi« kano na gospodarjevem vrtu. Smatrali pa so to za nesrečo vse dotlej, dokler ni prišlo pojasnilo od njenih tovarišic. Inge je v ulnjaku prekucnila panje in razdražila čebele, ki so jo napadle v gostih rojih. Našli so jo v nezavesti in so jo odnesli v bolnico, kjer je kljub skrbni zdravniški negi podlegla smr« ki si jo je bila izbrala sama. Najoriginalnejša smrt pa je ne« dvomno doletela ameriškega milijo« narja Schraffnerja, rodom Nemca, ki se je pa seveda popolnoma poameri« čanil in si kot tak izmislil konec, ki nima primere v svetu samomorilcev. Dal si je napraviti dva metra visok in pol metra širok cilinder iz kovine. V to posodo je izpraznil nekaj čez sto steklenic šampanjca. Cilinder si je po« veznil na glavo in skočil v vodo, kjer je pod težo pokrivala utonil. Dolgo časa je iskal prostovoljno smrt tudi Anglež Hugh Ferron. Neka povest ga je tako prevzela, da se je osem let nepretrgoma vozil z železni« co, pričakujoč, da bo prej ali slej le doživel katastrofo, ki ga bo pripravila ob življenje. Toda njegova želja se ni izpolnila. Po osmih letih brezuspešne« ga eksperimentiranja z železnico je na« šel smrt pri neki avtomobilski nesreči. O njem bi lahko rekli, da je korakal 7. duhom časa kakor belgijski bogataš Lowenstein, katerega smrt s skokom iz aeroplana je našim čitateljem goto« vo še v dobrem spominu. Umor iz usmiljenja dovoljen? V tretjič je razpravljala francoska porota 4. t. m. v teku nekoliko let o vprašanju, da«li je umor iz usmiljenja dovoljen in v tretjič je bila njena raz« sodba takšna, da pomeni nekakšno pritrdilo. Pred porotnike v Dra$uigna« nu je stopil mladi, bogatii Anglež Ri« chard Corbett, ki je v maju letošnje« ga leta s strelom v senca usmrtil svojo 541etno mater, po rodu Francozinjo. Bila je bolna na raku in zdravniki so izjavljali, da ji ni ozdravljenja. Naj« pozneje v teku enega leta bi umrla, toda ta čas, ki bi ga še preživela, bi ji izpolnile strašne bolečine. Corbett je svojo mater ljubil in baš ker jo je lju« bil, se je odločil, da jo reši vseh muk. Našli so ga ob njeni postelji s prestre« Ij enimi prsi, toda zdravnikom se je Ga. Co/rbettova, mati Richarda Corbetta. Morilec iz usmiljenja Mladi Anglež Richard Corbett Je v maju iz usmiljenja usmrtil svojo neozdravljivo bolno mater in ga je francoska porota te dni oprostila vsake kazni, kakor smo obširneje poročali. posrečilo, da so mu ohranili življenje. VeliKo je bilo ugibanja, kakšno stali« sce bo zavzelo sodišče napram njemu in njegovemu dejanju, bilo pa je sko« raj jasno, da bo sledilo tudi v tem slučaju svoji prejšnji praksi. Celo dr« zavm pravdnik je v svojem govoru iz« vajal, da Corbetta s človeškega stali« šča ne more obtoževati, pač pa bi imelo lahko uničujoče posledice, če bi ga zaradi dejanja samega na sebi opro« stili vsake kazni. Cesar zakoni v tak« šnih slučajih ne dovoljujejo niti zdravi nikom, je tem manj dopustno privat« nim osebam. Porotniki so se menda zavedali, da govori državni pravdnik resnico, vendar so poslušali rajši glas vojih čustev in so z oprostilnim re= kom dopustili možnost, da bomo do« živeli še kaj podobnih slučajev. Fino blago za suknje ter velika izbira blaga za damske plašče zadnjih novosti po najugodnejšem naki*r«ii ori tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Nezgode na cesti m kako jih odstranimo V zadnjih naših rubrikah smo govorili o poskusni vožnji z avtomobilom ter opozorili na vse okoliščine, ki je treba na nje posebno paziti, še preden smo definitivno kupili novo vozilo. Sedaj že imamo avtomobil. Gotovo je, da se nam bo prej ali slej pripetilo, da kje obtičimo in bomo morali poiskati in odstraniti defekt sami, ker na daleč ne bomo našli mehanične delavnice. Zato bomo v prihodnje dali nasvete, kako se običajne motnje odstranijo. Le malo bo slučajev, da se te vsaj toliko ne bi dale odpraviti z navadnimi sredstvi, dokler ne bi prišli do prvega mehanika. Potrebno je samo, da pozna vozač svoje vozilo in da ima e seboj za vsak slučaj pet do deset metrov izžarjene železne žice s premerom 1.5 mm. Kakor bomo namreč pozneje dokazali, se 6 to žico lahko odstranijo marsikateri defekti. Slučaji, ki jih "bomo navedli, izvirajo iz prakse. Odstranitev je bila v vsakem slučaju mogoča z navadnimi pripomočki. Ventilno pero poči. Na 6teblo ventila je treba postaviti med oba dela peresa plošč-nat vložek. Njegov prerez ne sme biti premajhen. dočim ne sme biti luknja mnogo večja kakor je prerez stekla, da ee ne bi plošča nagnila iv ° ^iepala. Nadomestilo kabiuuga končnika. Izolacija naj se odreže za približno 3 cm, žica naj se svetlo ostruži, vpogne in konec spet vtakne v izolacijo. Nato ovijte s tanko žico, zalotajte vozel in samo zalotano mesto ovijte z izolirnim trn1-'"™ Kako je treba voz vieči. Ce bi bil defekt tak. da se vozilo nikakoT ne more popraviti, je treba avtomobil vsjekakor odvleči do mehanične delavnice. Vrv naj se tedaj ne priveze kakor na sliki L, ampak s pomočjo posebnega droga kakor na sliki II. Slika I- Slika II. Greda se zlomi. Če leži ravnina loma bolj ali manj poševno na gredno os, priporočamo naslednji način: Pri najbližjem kovaču si je treba dati napraviti dva primerno velika opazka, ki ee postavita, kakor je videti na sliki, ter kolikor mogoče čvrsto pritegneta z vijaki. Ce leži ravnina loma navpično na oeno gred, lahko poskušamo sledeče: Vzamemo S do 6 plosčnatih železnih palic in jih pritrdimo zaenkrat nalahko ob prelomljenem mestu vzdolž ob osi. Potem ovij- te koliko mogoče dolg del gredi z 1% mm debelo žico zelo na gosto. Pri tem je treba paziti na to, da zavijamo žico v nasprotni smeri kakor ee vrti os. Lom pretifnega vzvoda. Vzamemo montir-no železo ali pa kos plošenatega železa od govarjajoče velikosti in ga položimo na vzvod ter krepko ovijemo oboje z mehko železno žico. Če se zlomi nosilec okvirja. Damo si se- stružiti primeren kos lesa, tako da ga lahko denemo v okvir. Nato vee skupaj krepko ovijemo z žico. Da bo vse še bolj držalo, je dobro razen lesenega vložka obdati okvir še z železno obvezo. Če se zlomi okrov zadnje preme. Pri mizarju si damo napraviti traverzo, v katero se lahko vloži most zadnje preme Razen tega dve palici, ki naj se dobro prilegata osi na zgornji strani Čez vse skupaj naj se kar najbolj mogoče na trdo in na gosto ovije žica. Vzmetni ločen se je zlomil. Drugi ločen bo sicer pri previdni vožnji še držal, vendar je priporočljivo nadomestiti zlomljeni ločen s primerno upognjenim kosom žice. Lom peres. Pri lomu, kakor ga kaže slika, si pomagamo s tem, da pritrdimo z vijakom in e povprečno ležečo železno palico na pero kos železnega oklepa, ki naj bo po možnosti iste širine kot pero. Na spodnji etrani peresa še vložimo majhne koščke lesa. Če ee nahaja zlomljeno mesto v sredi vzmeti, naj se poetavi kos lesenega droga med peresa in okvir. Nato čez vse ovijemo kolikor mogoče močno vrv. če je zlomljeno samo nekaj zgornjih peres, potem si lahko za silo pomagamo z montira im železom. V to svrho vloži mo med vzmet in vzmetno obešalko montirno železo ali pa kos železnega oklepa ter spet krep- ko pritrdimo vzjnetno obešalko. Seveda je treba pri tako zlomljenih peresih voziti zelo previdno, ker je delovanje peree zelo šibko, če že ni popolnoma odpovedalo. Lom bencinskega voda. Če je med obema koncema cevi samo majhen precep, ga prevlečeni« kar z majhnim kosom gumijeve cevi. Če je pa nas*nl velik nrecep, je bolje vzeti plutovino, ker je gumi napram bencinu občutljiv. Samo luknjo v plutovini iz-žgemo z žarečim železnim drogom, ki ima približno enak presek kakor pa bencinska cev sama. (Dalje prihodnjič.) --X — Razstava avtomobilov v Pragi. Kakor smo že na kratko poročali, 6e je vršila v Pragi od 23. do 31. oktobra avtomobilska razstava. Kakor je posneti iz prvih vesti, je bila udeležba na tej razstavi zelo velika in posebno nemške tovarne so storile vse, da bi s svojimi proizvodi pridobile češke kupce. To pa ne bo tako lahko, ker so domače tovarne razstavile prav posrečene modele in ker napovedujejo, da bodo prihodnje leto v velikem obsegu povečale produkcijo. Nova redukcija cen motornih koles. Tovarne »Puchi so znižale ceno za motorna kolesa tipa 20q od 725 na 550 mark. Dobre kupčije je napravil Buick o priliki svoje razstave v berlinskem zoološkem vrtu, kjer je na en dan prodal 150 vozov. Tudi maroški sultan je prijatelj motornih vozil in je kupil o priliki svojega zadnjega bivanja v Franciji 36 motornih koles. Hudobni jeziki trdijo, da jih ne rabi njegovo spremstvo, ampak da jih je daroval svojim haremskim ženam, ki se sedaj igrajo namesto z opicami z motornimi kolesi. V počitniškem tečaju na Angleškem Posledice vojne, sprememba gospodarskih razmer in preorijentacija skoro vsega našega življenja v nove smeri so pokazale še bolj kot kedaj koli poprej Dotrebo pt» medsebojnem zbližanju in spoznavanju posameznih narodov. Pri zasledovanju teg« smotra so stopili v ospredje od raznih univerz prirejeni počitniški tečaji, koih prvotni namen je bilo le poučevanje jezika. Za dobro razumevanje naroda in njegove menta-litete pa samo znanje njegovega jezika ne zadostuje. Kdor hoče res spoznati kak narod, mora živeti nekaj časa v njegovi zemlji, pa ne samo v velikem mestu, ki ima, če smemo tako reči, več ali manj mednarodno uniformo, naroda in njegovih življenjskih razmer pa nikakor ne prikazuje. V pravem shavatanju namena te,i tečajev skušajo vse države pritegniti čim več ude-dežencev ne v svoja največja mesta, temveč v man še kraje. Tipični nrimeri zatt« so v Franciji Grenoble. Nancy. Dijon i. dr. za Nemčijo pa Heidelberg, Freiburg, Ko-nigsberg itd. Tudi v Angliji prirejajo univerze počitniške tečaje z namenom, da seznanijo kon-tinentalce (označba Angležev za vse ostale Evropejce) z Anglijo in njenim življenjem, ki se od ostalega evropskega tako bistveno razlikuje. Tečaji na znanih univerzah v Oxfordu, Cambridgeu in Londonu so institucije že iz predvojne dobe. ki so bile po vojni obnovljene in razširjene, v zadnjih letih pa se je imenovanim trem univerzam pridružil po vojni za južno-zapadno Anglijo ustanovljeni »University-Co!lege« v Exe-teru, kjer se je vršil lani prvi »počitniški tečaj za tuie študente« (Ho!iday-Course for foreign students). Osnoval ga je in ga tudi letos vodil profesor »University-Collegea« J. W. Schopp, in sicer na vzpodbudo, ki i<* je v tem smislu prejel tekom svojih poto* vanj v inozemstvu, posebno v Nemčiji. Ker bi bilo dobro tudi pri nas za te institucije zbuditi zanimanje, hočem podati sliko počitniškega tečaja, katerega sem se udeležil v letošnjem poletju. Naval na tečaj je velik. Prosil sem bil radi sigurnosti poleg exeterskega tudi za sprejem na londonski tečai. a ko sem bil sprejet na obeh, sem se deloma zaradi velike vročine, ki vlada poleti v Londonu, > glavnem pa zaradi želje, spoznati poleg Londona tudi druge dele Anglije, osobito D& vons.iire, ki velja za njeno najlepšo provm co, odločil za Exeter in te odločitve pozneje nisem obžaloval. Exeter, glavno mesto pokrajine Devons-hire, je staro mesto v velikosti Ljubljane, vendar pa brez onega velikomestnega obeležja, ki ga Ljubljana nudi na prvi pogled. Bližini morja se ima zahvaliti za ugodna podnebje, v katerem uspevajo slovite angleške sočnozelene trate, po katerih hodiš kot po mehkih preprogah. Največji ponos mesta sta mestna dvorana »Guild-Hal!« in daleč preko mej Angli;e znana divna gotska katedrala iz 12. stoletja. 2e vtis, ki smo ga dobili pri prihodu, je bil kar najboljši. Na postaji so nas pričakovali nekateri izmed prirediteljev, ki so nas odvedli v nakazna stanovanja. Imel sem srečo, da so me nastanili v Reed-Hallu z vsem modernim komfortom opremljenem gradu podobnem akademskem domu, ki velja za enega naiepših v Angliji. Stoii sredi velikega, pristno angleškega parka s terasami, tremi tenis-igrišči, gozdom itd. Svoje ime ima po prejšnjem lastniku, ki ga Je daroval »University-Collegeu« v spomin na v vojni padlega edinca. Udeležencem tečaja sta bila na razpolago dva doma. a v vsakem je poleg nas tujcev stanovalo tudi po več angleškin študentov in študentkinj, tako da smo stalno bili prisiljeni govoriti samo angleški. Bilo nas je preko 200 iz 16 različnih dr- žav. Zastopana je bila skoro vsa srednja Evropa, poleg nje tudi Egipt in Alžir. Preko polovico je bilo Nemcev, iz Jugoslavije sem bil jaz edini, iz drugih slovanskih držav pa sta bili 2 Čehinji in 7 Poljakinj. Sprejemni pogoji so dovršeno 18. leto in tolikšno znanje angleščine, da ie vsuk mogel slediti predavanjem, ki jih ie b;!o po več ur dnevno. Obsegala so poglavja iz angleške zgodovine, zemljepisia, upravne rar-delitve britskega imperija, posebna pažnja .ie bila posvečena slovstvu. Vrhu tega pa se je še obravnavalo šolstvo, ekonomske razmere Anglije in razni geog.ats.vi vplivi na značaj angleškega človeka. Zelo velike pažnie se je polagalo na fonetiko ii čita-nje fonetičnih tekstov. Poleg predavani smL imeli vsak dan konverzacijske u-e, kaier* so se pričele v skupinah po 8—10 oseb. Voditelji konverzaciiskjh ur so se .nen:ava!i in ž njimi tudi snov razgovorov. D t se izpopolnimo tudi v pisanju, so bila večkiat na teden narekovanja in sicer v vičjin skupinah, v katere smo bili razdeiieni po našem znanju. Po enem ali dveh dneh smo dobili nareke popravljene in redov2na nazaj, tako da je lahko vsak dobil pravilen pojem o svojem znanju. Ob koncu tečaja je vsak dobil pot.ub o udeležbi; kdor pa se je javil k posebnemu izpitu in ga položil, je dobil soričevaio o sposobnosti v angleščini. Od preko 2P0 udeležencev se je nas prijavilo nekai nad 70. Nekateri so med izpitom odstop.li, znanjt nekaterih še ni bilo na potrebni v:šir.i, tak( da nas je ostalo Ie 55, ki smo položili izpit Izpit je bil pismen in ustmen. Pismeni del je obsegal dva prosta spisa, in sicer enega daljšega iz predavane snovi, v drugem krajšem pa je vsak lahko opisal, kako si zamisli idealen počitniški tečai. Po!;g tth dveh prostih spisov je bilo treba še pismeno odgovoriti na vrsto slovniški.i vprašanj. Po 4 urnem pismenem izpitu so se popo.dne vršili ustmeni izpiti, kjer se ;e polaga'a največja važnost na gladko pripovedovanje. Prireditelji pa se niso samo trudili, pi« dati nam s smotreno izbranimi in dobru pripravljenimi predavanji sliko sodobne An glije in njene razvo;ne poti, ampak so si tudi mnogo prizadevali, da smo odnesli kar najboljše vtise o deželi sami in o njenih prebivalcih. V vsakem tednu ie bi! po en celodnevni izlet v razne smeri »in the Gol-den West of England«. Obiskali smo priljubljena letovišča na bližnji »angleški riv;-jeri«, izrabili »Naval \veek« v Plymoathu za ogled največjih edinic angleške vojne mornarice, s pijeteto zrli v Tintaselu na razvaline gradu, v katerem se je v davnih časih zbiralo omizje kralja Arthurja, pru sluškovali bučanju valov, ki so se od treh strani zaletavali v »Land's End«, rt na najskrajnejšem jugozapadu Anglije. Lepe dneve so prijetno zaključavali lepi večeri. Vrsto zabavnih večerov je otvoril pozdravni večer rektorja, ki .ie tekom svojega govora, v katerem je posebno poudau jal potrebo po medsebojnem zbližanju in spoznavanju narodov, prečital tudi pozdravni brzojavki prestolonaslednika, pokrovitelja »University-Collegea« in zunanjega ministra. Hendersona. Za rektorjem nam je v imenu mesta izrekel dobrodošlico exeterski župan ter nas povabil za dva dni pozneje v staroslavno »Guild-Hall«, k.ier ie bila recepcija, ki so jo priredili Lord Mayor (župan) Sheriff, Rotary Club (klub za medsebojno zbližanie narodov in družabnih slojev) in League of Nations Union (liga za pospeševanje idej Društva narodov). Tu nas je pri vratih sprejel Lord Mavor v polnem ornatu in stisnil vsakemu roko, ravno-tako tudi njegova soproga. Druge točke tega večera so bile; predavanje o zgodovini mesta in negovih dragocenosti, raznih mečev in verižic, ki smo si jih ogledali z Zakon čuva ime „Pyramidon" pred falzifikati. Čuvajte pa tudi sebe pred škodo in zahtevajte izrecno sredstvo, ki se je že tisočkrat obneslo pri glavobolu, zobobolju in migreni Pristne samo v originalnem zavoju največjim zanimanjem, petje, godba in — last not lcast — dober bufiet. Razen nedelj in ekskurzijski.i dnevov sc bili vsi večeri zasedeni, bodisi s plesnimi piireditvami ali zanimivimi predavanji, bodisi z zborovim pet.em angleških pssvf, s kako gledališko predstavo ali koncerto:n. Imeli smo ples v kostumih z razdelitvijo nagrad za najoriginalnejše domisleke, ping-pong turnir itd. Dobrodošla so nam bila vabila na vrtne prireditve, tkzv. »Garden-Partv«, kjer jc vedno zbrano veliko število gostov. Zato je taka prireditev mogoča samo lastnikom velikega parka ali vrta. (»Garden-Partyc na dvoru n. pr. se vedno udeležuje po več tisoč oseb visoke angleške družbe). V Exetem smo bili povabljeni na tri, od teh sta bili dve prirejeni samo zaradi nas. Iz pripravljenega peciva, sandvvichev, čaja. sladoleda in cigaret smo videli, da je gospodar računal z dobrim tekom svojih gostov. Brezdvomno najzanimivejše večerno pre^ davanje nam je nudil exeterski nadškof Lord VVilliam Cecil o »Društvu narodov tn njegovih težnjah.« Govoril je z zanosom in gorkoto in ne morem si misliti, da bi b kdo drugi bolj poklican, govoriti o tej ustanovi kot brat angleškega zastopnika pri Društvu narodov, akoravno nekateri izmed poslušalcev niso soglašali z vsemi njegovimi izvajanji. Med udeleženci tečaja je vladalo ves čas lepo tovariško razmerje. Nisem mogel opaziti niti enega slučaja disharmonije, nasprotno, vsa atmosfera je vplivala blagodejno na nas vse in sklenjeni,! je bilo mnogo prijateljskih zvez. Duh. ki je vladal med nami, ie prišel najbolj do veljave na javnem poslovilnem večeru. 2e teden dni preje so se vršile zanj tajinstvene priprave: bil je pod imenom »Babilonski stolp«, nekaka revija narodov pod režijo nekega bivšega Reinhardtove učenca. — NaipraJ so nam razdelili spričevala, po razdelitvi pa se je v imenu prirediteljev poslovil od nas občespoštovani ravnatelj tečaja. Predsednica osemčlanskega komiteja, ki je bi! izvoljen začetkom tečaja in ki ie, kadarkoli .ie to nanesla potreba, posredoval med prireditelji in udeleženci, se je za nas vse zahvalila za prisrčno gostol;ubnost. In res, storili so vse, kar je bilo v nii.iovi moči, tako da nam je pri teh besedah vsem bilo težko, da so tako hitro minuli lepi dnevi. — Vsak izmed zastopanih narodov je hotel ta večer nuditi nekaj speciielno svojega in tako smo imeli priliko slišati narodne pesmi in videti plese različnih zemlja. Kljub močni konkurenci so lepo prišle do veljave tudi naše jugoslovenske narodne pesmi. Lokalno časopisje ie spremljalo ves tečaj z veliko pozornostjo. Poročalo ie obširno* o vsaki naši prireditvi in nam posvetilo tople besede pri prihodu in slovesu. Tečai ie v vsakem oziru dobro uspel in nas zadovoljil. Vsem je bilo težko slovo, i nam i prirediteljem. Mnogi so obljubili, da sc prihodnje leto vrnejo v E.xeter, in tudi onim. ki jim to ne bo mogoče, bodo exeter. ski dnevi vedno ostali v najlepšem spominu. V inozemstvu sem mogel spoznati, kaku malo pozna zunanji svet našo državo in njene razmere. Zato stavim vprašanje: AH se pri nas ne bi mogla uvesti slična institucija, če tudi morda v kakem tujem jeziku? Življenje pri nas ie razmeroma poceni, lepota naših krajev pa bi dala prireditvi še poseben okvir in bi pospešila njen namen. Inž. Araold Zupančič Mih. Erdody: Buldog Mož je nervozno pritisnil na zvonec. Jezen je grizel smodko in gledal v vrata, kdaj se bodo odprla. Ko ni od nikoder slišal korakov, je še enkrat pozvonil. Žena mu je sama prišla odpret. Na-mah je začutil, da je preoblečena, umita, naparfumirana. »Kje pa je sobarica?« je vprašal odrezano. »Nakupovat sem jo poslala...« »■Nakupovat... Hm...« Nastala je tišina. Čez čas se je žena oglasila: »Nu, ali ti je tudi to sumljivo?... Vidim, da povsod nekaj sumiš... Pri tebi ne bom smela niti dihati...« Mož ni zinil besedice, samo z roko ie amahnil in pogledal ženo. »Koga pričakuješ?« »Seveda... svojega ljubek a ...« »Le počasi, le počasi... Le hladnokrvno... Škoda razburjenja. Vidiš, jaz sem čisto hladen. Sedii, prosimi.« Žena se ni ganila. " »Zakaj ne sedeš? Govoriti moram s teboj o važnih rečeh. Nikar se ne oudi. da sem še doma. Saj je komaj štiri. Moj vllak pcljde šel ečeiz deseit mlimrt. Nič za to... Jaz sem povsem miren...« »Tedaj ne nameravaš odpotovati?« »Še na misel mi ne pride!« Žena je prebledela. »Kaj pomeni to?« »NSč.« Žena ni mogla več strpeti. Jezik se ji je jel zapletati. »Dragi, tega ne prenesem več. .. Postalo mi je prestrašno. V dno duše me žališ s to ljubosumnostjo...« »Le polagoma, le počasi...« »Ne. ne, jaz ne stnpim več v tem stanju ...« »Hm...« »Da, talk vedi: o resne ponudbe v slovenskem ali nemškem jezi->it, s sBko pod snač.ko »Fruškogorski Venac« na ocJa-ni oddelek »Jutra«. 40471 Hotelsko sobarico smožno tudi v serriranjn, i i govori ti»d5 neniako — ■Trejroe hotel »Trst« v Kn-?->vjn. 40699 Služkinjo pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del1, sprevmem na R-l-msld cesti St. S/I. 40687 Uradnico (ka) zanesljivo in * am o toj n o pisarniško moč. v^etran^iko trjrovst-o naobraženo sprejme takoj v trajno namo-š«čenje večje tvorniško podjetje v Liiiblja-ni. Ponudbe naj stavijo le prvovrstne, res zanesljive in vestne moSi z navedbo dosedanjega sktržbovn n ja itd. na ngl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 40684 Kroj. pomočnika veliko delo sprejme ta-ikoj Smole, St. Vid nad Ljubljano. 40747 Postrežnico ves dan sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku ■»Jutra«. 407^0 Učenca neStenih stanšev. mec-nAga in zdravega. s primerno eolsko izobrazbo siprejme v trgovino Ignac Andražič v Kranju. 407:18 Kuharico za v*e, popolnoma samostojno in perfekitno, z znanjem šivanja sprejme fina dvočlanska družina v bližini Ljub'jane Plača 400 do 500 I>in. Ponulbe pod »Spretna in varčna« na o tri. oddelek »Jutra«. 40769 Čevljar, pomočnika dobro izveibanega v »bitem d-elu in škornjih — sprejme v trajno delo Janko Mladič, Raka pri Krškem. 40735 Trg. pomočnika dobrega prodajalca, posebno za mairafakturo, mladega in agilnega sr>rej.me Uigovina mešanega hlapa v ■manjšem mestu. Oni, -ki znajo tn4i šofirati imajo iprodnost. Sprejmem tudi UČENCA ki ima veselje do trgovine. potrebno šol. izobrazbo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Priden ia pošten«. 40757 Dva krepka učenca z vso oskrbo sprejme večja trgovina na deželi. Pre«'-nost imajo sinovi revnih staršev. Zelo podrobne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« tpcii šifro »Trgovski učenec«. 40712 Postrežnico ki biu sobo v hfii, sprejmem. Haslor T oglaroem oddelku »Jutra«. 40773 Mizarja za pohištvo ali vajenca pod doi.rinti pogoji sprejme miz^r na (il5ncah, Tržaška cesta 3. ■10806 Več brivskih pomočnikov išče za takoj Zabjek, Ljubljana, Cerkvena ulica St. 1 40S21 Knjiga naslovov lesnih tvrdk Italija 70 JXn. Jugoslavija 50 Din. Avstrija z dodatkom les. impoeterjev vet-pa inozemstva 50 Din. — Prevzem oglasov za strokovne časopise lerae industrije vseh držav. Zaloga fcn;ig za naslove lesnih tvrdk C e h o v i n, Trst — (Trieste). 40745 Kioj. pomočnika za fina mala in velika d» la sprejme takoj Franjo Mrk*1, modno kjrojajtvo — Trbovlje L 40837 Dve frizerki nrni in spretni sprejme v staino službo takoj boljgi slovenski salon v Zagrebu. Ilica 44 (Kostomaj)). Plača 1500—2000 Din. Po preteku S mesecev povrnem tudi ootee stroške, 408C4 Frizerko dobro izurjeno sjjrejsne v ertalno riulbo Albin VireSelt — Ljubljana VII. 40S1ŽJ Kuharico dobro izurjeno, ?i«to in z dobrimi spričevali iScem za Beograd. ' \aslov v ogli=. oddelku »Jutra«. 40867 Inkasanta ki bi bil i.-točaAno prodajalec, z garancijskim pismom od 2000 Dta tiprej-mem. Vsa pojasnila v trgovini cSinger« šiv. stroji. Celje. Prijave samo ob sobotah. 40718 Mamiiakturo in trikotažo išče v komisijsko prodajo trgovec v lastni hiši na deželi. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« po>. 40746 »4» Plesni učitelj e iščo za takoj v bližini Celja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »D»ber«. 40S58 Potnika za prodajo gramofonov in jilošč iščem. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod »Visoka provizija«. 37293 Novost! — Nova iznajdba! Moje peči lahko kurite po volji z drvmi ali žaganjem Primerne za vsako eobo ali lokal. Cena manjši 250 Din. več); S50 Din, franko nostaja Sv Peter v Sav. dolini. Kazj>ošil;a po povzetju Štefan Lamut, umetno ključavničarstvo, Vransko |>n Celju. 40448 Pozor! Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari P r e l o g, Ljubljana, Stari trg št. 12 in Židovska ulica št. 4. 219 Potnika provizi j=kega. ki že ob- isVuje špecerijske trgovine r S'ovenijn. s(i>rejmc'—— Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40797 Nemško konverzacijo in pouii. nudi izobražena gospa po Din 10 za uro. — Vprašati Poljanska cesta 13 II., levo. 37295 Zakaj so Jakelnove peči na žagavino najboljše? 1.) Ker ee ne kade. £.) Ker ne smrde vele d t« ga, ker ee nt odteka od žagovine destilirana voda iz njih. akoravno je ža gcvina mokra 3.) Ker so praktične za polnit in se pri polnjenju lokali popolnoma nič ne i[>onesr.ažijo Razpošilja na Tios-kušnjo torej nobenega lisika. tvrdka Jakelj, Slo-vonjgrarlec, 40330 Otvoritev novih tečajev italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine. Poučujejo akademsko naobraženi predavatelji. — Vpisovanje v Vošnjakovi ulici št 4, rritličje. med 10. in 12. ter 18. in 20. uro 40154 Kos črnega blaga ♦ er 3 kose blaga za pos-ilo 5>rodam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šffro »Blago«. 41)749 1. obl. kon. šoferska šola Camemik, LJubljana, Dunajska cesta 36 (Jagoavto). — Tei. žaStt Pouk vi praktične vožnje. 251 Akademik poučuje hrvaščino in itali-janšeino |>o zmerni ccni. — Pismene ponudbe na oglas, »ddelek =Jutra« ,pod šifco »Hrvat 13«. 40788 V francoščini želi pouk pri priznanem in re.-jiem uč'itelju gospodična Ponuilbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »November«. 40787 Francoščino poučuje gospodična z več-lotno prakso. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Konverzacija*. 40758 Akademik daje instrukeije srednješolcem iz matematike, opisne geometrije in francoščine. Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Gradbenik«. 40794 Kontoristinja dobro izurjena stenografi-rja in strojepiska, vešča korespondence in v»eh pisarniških del, želi preme-niti službo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in poštena 6« 40707 23. »Tako. tako,« je dejala in podršala svetilj-ko kvišku, »ali te je imel Rusobrad v pesteh?« — »Rajši mu pomagaj na vrh,« je rekla vila, »govoriti morava s kraljem«. Veverica je splezala kvišku in vtaknila glavo v neko luknjo. »Alo, lenuhi, pokažite se!« je zaklicala. V naslednjem trenutku je priletel ii luknje cel trop majcene vilinje dece; njih steklena krila so brnela, kakor bi kolovrat gonil. Razpostavili so se ob drevesu,s drug zraven drugega, in istegniii roke. In tako je mogel brate« Brank® splezati kvišku. Bivši žel. uradnik zanesljiv transiportni.k ž-eli službo v tovarni ali kakem podjetju t Ljub'jajin. Ce nj. ponudbe pro^i pod »33« na oglasni oiMelek »Jutra«. 4QfJ74 Šofer z enoletno prakso m rto-b"im sp-ičevalom, išče eliiž bo — najraje na kakem velepose?tivn ali industrij, podjetju. Opravljal bi tudi drusra dela. Nastopi taVoj. Dopise na naislov: .Tanko Petrač. nri Herički. Vaigo-uje 45. RopaSka Slahina. 40731 Radi izoooolnitve r tir^ovski. bančni ali urad niški stroki. mesta Vot praktika nt več'etra tr^over v peč. vsak-eea dela. Nastopi takoi. Ponudbe na ocr!»«ni oddelek »Jutra« pod šjfr° »Praktikant«. 40789 Vesten fant mlad in zdrav, vojaščine m-o"t. « nefvnorefnn nr«-t^Vlnctio. ri=a"ni a.Ti dtuffie. Ponudbe rirosi pa fi»V. oddelek »Jutra« pod Šifro »Neumoren in 40810 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Puhasto perje kg pc SS Dil. razf>oši]jam po povzetju, najmanj 5 kg Potem čisto belo go«je kg po 19) Din tn čist beli ouh po Din 300 kg — L Broiovid. kemička Cistio na perja Zagreb. Ilics 82. 182 Stružnik za železo v dobrem stanju, cela dolžina 1.60 rn. proda Franc šušteršič, Vrhnikj. St. »7. 40698 Namočenih sliv prodam več vagonov. Cen j. ponudbe na naslov: Anton Barbič, Videm pri Krškem. 40613 Peč za žagovino in drva zastonj dobi tisti, ki pridobi šest naročnikov za poči. gorljive 6 in 10 wr, po 200 do 320 Din franko St. Peter. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Razpošilja Cizelj. Vransko. 40732 Iz zapuščine zdravnika ugodno naprod'aj kompletni moderni pribor za porodniške pomoč, drugi zdravniški instrumenti ter zdravstvene znanstvene knjige. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdra-ni8ki inštrumenti«. 40739 Zunanjo anteno (prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40765 Radio-aparat tiriceveo. proda A!Mn Vreče-k, Celovška cesta 34 40644 Avtomobile: Chevrolet Touring, model 1928, vo5en 8500 km, t brezhibnem stanju, skoraj nov, S2 000 Din: Pengeot, 84 HP. štlrisede-Sen. uporaben tudi kot poltovorni. s plačano takso, 15.000 Din; Peugeot. 21 HP štirisede-ien. v brezhibnem stanju s skoraj novo pnevmatiko. 2E.OOO Din: Peugeot. 4/15 HP. polto-vomi, generalno repari-ran, nove gume. 18.000 D Rolland Plllain. S5 HP, štirisedežen. Spcrt Touring. 35.000 Din; Erskine Touring, petsede-žen, v izvrstnem stanju. Din 38 000 — proda V. M. B A R E š I C & Co., Ljubljana, Dunajska e. 17. 196 Tovorni avto 3—Monski, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju rvvd značko »Takoj«. 40-138 "Sil"""'' Želod Jeiice, hrastov mah, 5reš njevo lubje, arnikove korenine plača po najvišji ceni I. Stuller, Vrhnika. 40537 Kotel za žehto dobro ohranjen ku,pi Kinž-gar. Mala vas 44, pošta Jezica. 40752 Trgovsko opremo in reg. blagajno »National« kupim. — Po-nu>;i Mlin s posestvom vzamem v najem, ali na pol, event. proti tretjini zaslužka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40054 Stanovanje kuhinje in -sob« uuiiam za 300 Din soiidmi straaii v Zg. SSki. Naslcrv v ogla;. oddelku »Jutra«. 40771 Stanovanje 2 sob. kabineta, pre.ieobe ia kuhinje, z veTando ter balkonom oddam na »Li-nali«, Celje-Gaberjc. 37082 Stanovanje £tirisobno. e kopalnico in vsemi priliklinaiui iščem za g odra-Je o*i-be. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod :Mirnc stanovanje«. 40783 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. decembrom stranici brez otrok v Ribniški ulici 7 — Vodmat. 40811 Opremljeno sobo mimo. išče te^en akademik v bližini tetolčue fakultete, {io mogočno eti na Mirju ali v Roini dolini. — Ponudb na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inženjer 22«. 40784 Sobo Opremljeno ali prazne, popolnoma supurlraao išče etarejša uradnica. Pouudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobi 70« 40790 Sobo lepo. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom i iS č e m za takoj ali s 15. novembrom. — Ponudbe z navc-Tbo cene P'jd značko »Soliden uradnik« na or'. oddelek »Jutra«. 40S27 Stanovanje 2 sob, kuhinje, eiiiam.be in nekaj vrta oiilarn s 15. novembrom — najraje stranki brez otrok. Nahaja se za Bežizradom ter stane 750 Din me«čno. Ponudil pod šifro »Din 500 nagTade« na oglasni oroda Viktor Že-leznik, Gaberjie 8 — pri Oelju. 40860 Stanovanje C tob. kuhinje, predsobe tn v-eh pritiklin takoj oddam Pojasnila daje Komel, Šiška 92 40503 Visokošolca aH dijaka obrtne aH trg. šole sprejmem takoj ali po dogovoru lepo stanovanje s popolno' dobro skrho. Vprašati na Kongresnem trgu it. 6/1. 40820 <1*1 Opremljeno sobo veliko, 6iito svetlo in zračno, parketirano, s posebnim vhodom in eiek.tr. raz»vet-ljavo, T neposredni bližini drame, otirtne šole univerze iu Zvezde oddam s 15. novembrom samo boljšemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40249 Svinje banateke, sauio (irvovivtno blago, z debelo slanino (špohom) pris;;iejo med 14. in 17. t. m. v Celje. Oddajo se žive ali zaklane, tudi polovica, po najnižji ceni. Naročila »prejema J. Urlep. mesar v Celju. Glavni trg. 40801 Filc klobuke najmodernejše od 60 Din dalje in popravila od 30 Din cenjenim damam pri-joreča Stembe-rger - ReS — Dunajska cesta 9. 40572 Legitimacije najceneje in na.ihitreje dobite pri fotografu F. Hu.i-nik. Sp. Šiška, Celovška cesta 41. 40517 Izjava Obžalujem in prosim g» epodično Pavlino Pi-an^i v Ormožu za e«pro;'č"iije ia ti beseil, ki sem jih govoril pred njo. — lgr. 40727 Prazno sobo veliko, s posebnim vb«.dnm takoj oddani v Rožni dolini. Cesta IV/28. 40S18 Mesečno sobo lepo. z eno, event. 2 posteljama in separiranim vbodom oddam samo stalnim ospodom. — Ogledati v Knafljevi ulici štev. 13/11. 40636 Lepo, prazno sobo veliko in zračno takoj oddam. Naslov v oglasnem ■oddelku »Jutra«. 40823 Opremljeno sobo leno, e posebnim vtiolom n električno razsvetljave takoj oddam boljšemu, eo-lidnemu fro-nod«. Miišičeva eesta It. 21/1— desno. 40839 Opremljeno sobo separirano oddam e 15. novembrom na Gosposvetski cesti št. 12/1. 40761 Zlat uhan starinski, se je izgubil. — Oddati ga je proti nasradi v oglasnem oddelku Jutra. 40?£3 Potni Ust na ime Ivan Bisrjan. »em isguhil. Vrni«! pa je proti nagradi na policiji. 40750 Ročno torbico s predmeti v vrednes-ti Din 1500 je v četrtek zvečer pustila v kinu »Ideal< drž. uradnica. Pošten najditelj naj jo proti odškodnini odda v ogl. odld-elku »Jutra« 40778 Dve prazni sobi e posebnim vhodom, medsebojno zvezana, par.ket, elektrika in vodovod v sobi, prvo nadstropje, primerno sa pisarno, se takoj »ddasta. Informacije na Tržaški cesti 8. 40619 Sobico ali kabinet išče gospod. Poniktbe na o -las. oddelek »Jutra« pod »Soliden 44«. 40704 Solidno žensko sprejmem kot sostanovalko v 6obo s štedilnikom. — Cankarjevo nabrežje 3/m. 40691 Stanovanje enosobr.o, aK eobo z eno a'i dvema posteljama, tudi v predmestju, bližnji okolici. i š 8 e gospa z dvemi mirnimi d-ečki. Ponudbe ali osebno vprašali v hotelu »Lloyd», soba St. «. 40G14 Sobo solnčno In zračno oddam takoj gospodični. Naslov v cgl as nem oddelku »Jutra«. 40689 Tri gospodične sprejmem r vso osfcifco r centru masta, po zmerni ceni. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. «864 Dve prazni sobi lepi in veliki, event. e pri-tiklinami — primerni za zdravnika afi zobozdravnika. oddam. Vipraša-nja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«. 40754 Lepo sobo z balionom in elektriko takoj oddam 2 gozdoma. Vprašati oa Poljau&ki cesti Stanovanje 2 velikih in 1 manjše sobe, veHke kuhinje, kopalnice, kleti, pralnice, predsobe, parket, elektrika in vodovod, v visokem pritličju takoj oddam. InfoT-maoije na Tržaški cesti 8. 40513 Stanovanje sobe, kuhinje in kopalnice iS če zakonski par brez otrok s 1. decembrom. Po-nura dalmatinska vina. Posebna sobi s klavirjem. Kavarna od prta vsak dan do 2. ure. Za obilen poeet se pri;K)ro ča Feaičeva. 4<5, iz Dornberga 212 (104 ženske), iz Rihem-berga 108, iz Prvačine 320 (250 žensk), z Vogrskega 51, iz Oseka 115, iz Renč 406, iz Šempasa 118. Tri petine goriških izseljencev je v Argentini. Glavne ceste po goriški pokrajini so še dokaj lepe, ali ako kreneš v stran med kmečke vasi, slišiš same pritožbe, tako v Brdih kakor v Vipavski dolini, v gorskem delu dežele kakor v kraškem. V Zapotoku. na primer, so ceste tako slabe, da kmetje še svojega pridelka ne morejo spraviti na kašče. S Šentviške gore prihaja tožeč glas, da je edina dovozna cesta, ki veže gorsko planoto z dolino, danes tako razdelana, da voznik in šofer preklinjata na vse pretege, če vozita na planoto le po dva kvintala. Most čez Id rij o na cesti iz Čedada na Kam-breštoo. ki služi vsemu pogorju, je tako slab, da še s praznimi vozom ne moreš več čezenj. Pa so kričali ob obletnici rimskega pohoda, da so vse ceste in mostovi med obmejnimi »drugorodci« v najboljšem stanju. Že dvajseto žrtev neeksplodiranega streliva šteieio v Renčah. 42-letni Andrej Belt-ram je iskal železje. Našel je nerazstrelje-ne granate in jih začel odpirati. Ena se je razpočila. Beltram in 161etni Vinko Pregelj, ki je stal v bližini, sta obležala razmesarjena. Na zadnjih trgih v Sežani ie bila cena goveji živini (živa teža) od 350 do 450 lir sto t, prašiči (6—10 tednov) od 70 do 140. lir. Trg ,ie vedno dobro obiskan. Od julija do septembra je bilo na trgu 4471 glav živine. V Brestu v Istri so v preteklem meseci> vzeli trgovcu Sandalju vse štiri licence, ki jih je imel: za gostilno, trafiko, trgovino ž mešanim blagom in trgovino z živino. Licence za gostilno so domačinom odvzete že skoro vse. 99 €rosar t oblakih" Letalski roman »Doslej še nič.« 1 f * i Tema se je že dejala, ko je prišel k Mary. Našel jo je bledo Sn zi>egano; njene oči so bile videti sredi izmučenega obraba šrje ko kdaj. O svojem današnjem .posetu v jetnišraici ni govorita. Diok se ni mogel pripraviti da bi jo bM vprašal. Tarmmy je bliil tisti večer na službenem poletu; vkJjtfb vsemu je monall storiti svojo letalsko dolžnost. Kakšne misli so msu neki rojite po gla vi, ko je brzel visoko pod zvezdami in nebom? In zjutrajj je Mary spet telefonarala: »Ali je kaj novega?« In Dick je moral spet odgovoriti: »Doslej še nič.« Še nič — a staremu Raaidu je bilo pred polnočjo umreti! Zdaj ko je bil guverner odbil prošnjo za porraiilostitev, je Mo ©čividno, da smatra Vlada njegov slučaj za opravljen. Od poštnega nadzornika Kielyja je bil prispel svojeročno podpisan ukaz, naj se spravi pogorela razbitima Lawsonovega letala s poti Vse te mesece je bila kot jalova priča zaklenjena v prazni lopi. Danes so sneli ključavnice in odprli vrata na stežaj. Potrt in napol zmeden od svoje strašne skrbi je Dick prikoib-vratil po ravnici ter se zagledal v početje delavcev, ki so vleki nemo pričo Lawsonove smrti na beli dan. Nato so poklicali delavce na drugi konec letališča. Vrata prazne lope so ostala na stežaj odprta. Dick je stopil varno in se zastrmel v razbitino. Ponosni aeroplan 6e bil samo brezobličen klobčič upognjenega okvirja, zvitih žic in počrnele kovine. Napol brezdelno se je ustavil in pobral z±»ti plmomer, sam ne vedoč zakaj. Steklo in številmk sta manjkala, samo klin, ki je nosil kaizalec, im njegov sklep sta 'bila ostala. A zdajjoi je iapreletelo Dicka 'kakor blisk. Sklep je Ml skrivfeen- Pa ne od ognja ali po naključju! Še skozi sajasto previleko so* se poznali zobeastn odtisi klešč. Kdo ga je bM upognil — m kar je bilo še 'bolj važno: zakaj? Njegove misli so jele po bliskovito delovati Sklep je bil zato upogsnoen, da ia napak 'kazali, koliko goriva je še v tanku. S trepetom vsega svojega bitja je Dick spoznal, da se je ba Lawson tisto usodno jutro vzdignil s komaij dovolj plima, da je mogel preletefci hribovje. Ko mu je motor utihnil nad skalnato pokrajino, se je moral spustiti na edijnem ravnem kraju, kn ga je videl več milj na okoli In 'tasti, ki je bil pokvaril plinomer, je moral to dobno vedeti. Dioku se je zdelo, da sliši utripanje svočega srca, tako burno mm je razpisalo. Vendar je bil našel sled. Pravo sled. To je bil končni, neoporečni dokaz. Skrivltjem plmomer je pojasnjeval vse- Lawsona so bili zvijačno prisilili, da je pristal. Bil je nedolžen, kakor je Didk cd nekdaj domneval. A kdo je bil po tem takem kriv? Samo edeme je mogel odgovoriti na to vprašanje: preglednik oddelka, h kateremu je spadalo Lawsonovo letalo. A kdo je bil to? Dick je napel možgane. In mahoma se je spomnil, da je bil ta posel poverjen VVilsornu. Wiilsonu. Možu, kateremu je neomajno zaupal. Dick je stopil iz lope pod mšllo nebo. Ujel je Wčilsona ravno v trenutku, ko se je pripravljal, da bi odšel. »Wilson!« Od zasoplosti je komaj govoril. »Kdo je pregledoval letalo, s katerim se je ponesrečil Mr. Lawson?« »Zmerom jaz.« Vi, Wi>lson? Zmerom samo vi?« »Da, zmerom, razen — razen pred tistim zadnjim poletom.« »A kdo ga je takrat preizkusil, Wilson? Govorite, človek, vedeti moram, kdo je bil!« »Kako — zakaj — Joe Peree ga je pregledal, gospod Treni Spominjam se še, da md je rekel, naj grem domov. Žena mi je bila bolna. Dejal je, da bo sam vse opravil namesto mene.« Perez! Perez, črnikasti načelnik proge! Tak ta je bil tisti Peretz — a kje je bil zdaj? Kakor puščica je ztetel Dick proti Carmichaelovi pisarni 27. poglavje Med tekom je vso pot misH na jetnika v celici za obsojene, na Mary, kako se zanaša nanj in še na tisoč drugih neskladnih in proti. sLovnih stvari. »Perez je pokvaril plinomer. Tedaj je Perez tisti, ki so mu zločinci poverili odločilno dejanje. ..< Caranichael je osuplo pogledal, ko je Didk planil v pisarno. »Našel sem ga!« je divje krlknil Dick. »To pot nimam samo sledi, ampak storilca.« »Ali dobro veste, da je pravi?« »■Perez je. On je pokvaril plinomer Lawsonovega letala. Dobiti ga moTamo — pa brzo.« »Na letališču je! A kako ah veste z gotovosJjo? Vraga, Treait, ta novica ni kar si bodi.« Jadrno sta napravila načrt. Zmenila sta se, da bo Dick pregledal desni, Cartmichael pa levi konec .Letališča. Perez je moral biti nekje v 'bližini Treib je bilo udariti brzo, toda oprezno. Ne v lopah ne med posameznimi gručami mehanikov ni mogel najti Dick niti sledu o malem možu. A tedajci je opazil, da mu nekdo maha z roko. Canmichael... Carmichael, ki je napol pehal, napol vlekel nekoga s seboj. Pereza! Diek jima je stekel nasproti m iztrgal Pereza Canmiehaelu iz rok. Besno ga je stresel v srditem prijemu svojih pesti Načelnik proge je prepadeno buljil z očmi Zobje so mu šklepetali. »Vi ste ga pokvarite. Vem, da ste ga vi Priznajte, če ne--c »Ne vem, o čem govorite.« Kožuho- vioaste plašče že od Din 2500 dal e v veliki izbiri nudi cenjenim damam tvrdka \j. ROT LJUBLJANA Mestni trg 9 Zaloga vseh vrst krzna po solidnih cenah. Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine KAREL ZUPANC FANČI ZUPANC roj. GROŠELJ poročena 7. novembra 1929 Trst. Kranj. Makulaturni papir po 4 Din kg Naslov v oglasnem odd, »Jutra« SJHHHHHHHHHKHHKE flepogteiCjiva )e aa TOatoo slovensko družino knjiga jfHbnm slovenskih književnikov U prnaša 267 »tik slovenskih letvo®lw-eetv, HranstvetM&ov, esofotor io puHa-cfcionr. Stke so šcvodene v tafcro*Ask» ia prafetarvlša kmjiga najlepši ofkras za vsako slovensko mizo. Rapre®eirtaiivna kaUaa velja broširana 130 Dšn, y plsutno vemna 160 Din, RAZPOŠILJA JO KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI. mm wh\ Spoštovani lekarni »K SPASITEUU« Praga II. Vyšehrad6ka Više zdravilo The Salvat je lelo dobro delo-valo proti želodčnim kamenom. Tri let« sem tnpela strašne bolečine, a po uporabi chreh škatljic eo prenehale in želodčni kameni eo raginiH, vsi«! Cesar bom povsod priporočala The Salva! A. B U R E š, HAJANY PRI BRNU. Zahtevajte zanimivo brošuro o želodčnih kamenih, katero Vam bo gl. zastopstvo za Jugoslavijo lekarna »Pri Sokolu«, G. Proche, Brčko, poslala zastonj. 125Ž4 SA*V4T-TH£! Seretifci f Ke delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupa Jesenskega in zimskega blaga, pohitite t ^Radovljico «tt na (Sled ic (VinQo SavtiHc-u Tam bodete ravno tako postrežem kakor v Kranja m Ljubljani, toraj ne zamudite prilike ogledati si bogato zalozo modernih vzorcev. — Cene zaiamčeno nizke kakor v vsaki največji trgovini! 12.443 Le en sam ooset! In ooplačan ie VaS trndl ■ I Danes direktno U Tovarne 01. tov skladišča !AnrevajTO HitEiPLAini kara log LAieineCčKerctd i T Ji ari Bor itl0l-A| delikatesna paprika specijalno polnjenje dobi se v vsaki Nleinl-filijali v t.riginalnem zavojčku po 1, 1/2, V4 in 1/8 kg-a Obl. koncesijonirana Šoferska šola (9 GOJKO PIPETIBACHES Q* Ljubljana, Dunajska cesta 15 S Pisarna m informacije: Butarjeva 9 Zahtevajte prospekte! Otvoritev 2. novembra Najbolje prodaste Kostanjev taninski les ako pišete še danes z navedbo števila vagonov in nakladno postajo izvozni tvrdki ERNEST MARINC — CELJE ZRINSKEGA ULICA 4. — TELEFON 136. Tudi provizijskj nakupovalei se sprejmejo. krepi ia zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VII. lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna sc dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Krani . Slovenija Tei interurt). 32 V hotelu ..BELLEVDE" Danes od S —2 n |tA|A|n fflM I PfllVflM JUTRI nedelja nre običajna godba s ptesom katero dobi najsrečnejši gost popolnoma brezplačno. — Jedilni list za nedeljo: Pečene gosi, purani, ponlardi, piščanci in pristne domače pečenice ter iz borna pijača. 13 72 Priporočata se Pero in Kati Šterk. OtreGulne In kitne pasove najceneje pri A. BESEDNIK; Ljubljana Šelenburgova nI 6«» ^Ctetotn tnPtnje čevCje in &ne$ne čevCje danes vsakdo kupuje, ker je I postaja ta znamka radi svoje j odlične kvalitete in elegant-j ne fazone ljubljenček vsega; sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje in snežne čevlje! Hrastova prodaia URBARSKA ZAJEDNICA GORNJI HRAŠČAN prodaje putem farvne usmene licitacije dne 28. novembra o, g. u 9 sati u jutro, na licu mjesta u svo-joj šumi »Kutnjaei«, u Gor. Hraščanu, oko 1500 kubika hrastovih stoječih stabala. Željeznička stanaca Macinec, na praži Čakovec — Prager-sko, a tovarna postaja Čakovec, odnosno Središče ob Dravi Potamje upute daje podpisani predsjednik uribariske zajed-niice ti Gornjem Hraščanu (Medunmrje). U Gornjem Hraščanu, 4. novembra 1929. 13945 Predsednik: Ivan Dolar. Na najproraetnejšera mesto v Murski Soboti x proda iz prost« roke lepa, vetaka, 16 let stara, eno nadstropna trgovska hiša z