Letnik d.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Un<S.i«vo: LTica Sr. FraritSka AsKkega St
naj se pHHfiaj« t	Ušla.	P*5™ * ™
spreicr-.aio te rokopisi « ne vrattjo. fe-^Ml !> r^oen. urednik Štefan Golina. Ustnik konsodj
tisk«	x
or-e^irr. po^om v Tr^. ulica Sv. Franfrfka AsHfrega * 20. Telefon crediužtv« In uprave ttev. 11-57.
Narofrlra zna«-: Za celo leto.......K
a pol leta.................
aa H mesece- - - • • • ' , .........
Za eedeljsko fadajo im cdo leto........ jg
r« ped leta
VEČERNA
»
Posamezne številke nt prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v SlrokosH ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mtT* po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrata............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačnje se irtifučno H
upravi .Edinosti'. Plača in toži se v Trato. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asfikega H. 20. — Po&nohranilnični račun SL 841.652.
mM Piesta sovražnika. - 0 Zakarpatlu ie pričakovati večjih bojev
Vesti o naje nameravanem izpraznjenju Lvovn - Položni v Bukovim. - Dr. tetenlč Kandidat za mesto skupnega finančnega ministra?
Položni o Karpatih.
DUNAJ. 28. (Cenzurirano.) Naša ofenziva v Karpatih napreduje uspešno. Ogrska le popolnoma osvobojena sovražnikov hi večina na gališkib tleh ležečih vrbov prelazov je v na* i posesti
Ker se približujejo moćne ruske sile, da bi ustavile naše prodiranje, je v najbližjem času pričakovati večjih bojev. — (Tages-post.«)
PCTROORAD. 28. (Cenz.) V uradnem pet rog rajskem voinem poročilu 26. t. m. se pravi: V Galiciji se opaža neko delovanje avstro-ogrskih čet v Karpatih, ki se zastavlja pri Dukli.
PoltžaJ v Przeaivslu.
Rusko mnenje.
KNDANJ, 28. (Cenz.) „Berlingske Tidende" poroča iz Petrograda: Kakor se doznava tu, je poveljnik v FVzen^slu trdne odločen, da se bo upiral, dokler bo razpolagal z moštvom, sposobnim za boj. Kakor se zdi, trdnjava ne trpi na pomanjkanju municije. Dogodke v Bukovini presoja,o v ministrstvu za zunanje stvari zlasti s političnega stališča.
EDI v BuVovinL
AMSTERDAM, 28. (Cenz.) „Morningpost" potrjuje v neki ve^ti iz Bukarešta, da |e bilo rusko napadno krt tanje v Bukovini ustavljeno pred Jakobenjrjem. Rusi so se umeknil do Pozorate in se hočejo baje, ojačeni po treh turkestanskih in dveh konjišk h polkih, nasloniti na stalno armado v Galiciji ter, če jim bo mrgoče, napasti Sedmograško.
so imeli n?pis „Vers la paix\ Domneva se,
da obstoji organizacija, ki je v zvezi s sovražnikom.
Fraaeeski volni miBister • anglettUi Mliik iriirmL
PARIZ, 28. (Kor.) Kakor poroča „Gautots" je vojni minister Millerand v vojnem odseku senata obširno poročal o svojem londonskem posetu in izjavil, da priprave Angleške presegajo vsa njtgova pričakovanja.
Pohali belgijski njetnikL
HAAG, 28. (Kor.) Poluradno se poroča: Iz ujetniškega tabora v Zwolle so pobegnili trije belgijski internirane!, med njimi profesor Beschmann iz Loewena.
Razglas belgijskega generotaes« suveroeda.
BRUSELJ 28. (Kor.) Generalni guverner je izdal sleieči razglas:
V	zadnjem času so za orožje sposobne osebe skušale, skrivaj prekoračiti holandsko mejo, da bi vstopile v sovražno armado. Določam torej sledeče:
1.	Vse ugodnosti, ki ve jajo v obmejnem promttu na Nizozemsko, se razveljavljajo za orožja sposobne Belgijce.
2.	Belgijci, ki skušajo proti prepovedi prek račiti nizozemsko mejo, se Izp stavljajo n-varnosti, da jih ustreli obmejna straža. Za orožje sposobni Belgijci bodo v slučaju, da jih ujamejo, kaznovani in jih kot vojne ujetnike odpeljejo na Nemško.
3.	Proti onemu, ki pospešuje prepovedano prek račenje holandsfce meje po kakem za orožje sposobnem Belgijcu, ali mu gre pri tem na roko, se bo postopalo po vojnih za onih. To velja tudi za rodbin ke pripadnic 73. orožje sposobnih ljudi, ki jim ne preprečijo pr<-stopa preko meje.
V	smislu te naredbe se smatrajo za orožje sposobni vsi moški Belgijci v starosti od končanega 16. pa do 40. leta starosti
Vse govorice, da bi se Belgijci uvrščali v nemško armado, so hudobna izmišljotina.
Uspeh pomorske bitke je bil, da je bila križarka „Blucher" potopljena in da ste dve drugi bojni križarki, na katerima je nasUl og nj, resno poškodovani Ker bi nam bila p škodba, storjena „Lionu", mogla prinesti težav, je „Indomitable« vlekla .Uon" v pristanišče. Poškodbe na križarki „Tiger" niso resne. Ladja se more popraviti v kratkem. Ostale enote brodovja so bile le lahko poškodovane, dočim ni na teh ladjah nobenih zgub na živl|enju.
MMki ta MM.
BUKAREŠT 28. (Cenz. v „Zelt«.) Srbski tiskovni urad priobčuje izmeno brzojavk med Nišem in Londonom. Srbski ministrski pred-sed tik Pašič |e brzojavi! angleškemu ministrskemu predsedniku Asquithu:
„Želimo iz vsega srca popolne zmage Vaš mu občudovanja vrednemu razvoju moči, ki končno dovede do zmage sveto stvar zaveznikov."
Asqu th je odgovoril: „V imenu vlade Nj. Veličanstva vračam Vaše voščilo in upam, da bodo zmage,
imele v letu 1915. za posledico slaven m trajen mir.44
Podobno sta si brzojavila tudi Grey in paSič. Objava teh btzojavk v Bukareju, ki so dat rane z začetkom januarja, zasleduje očiviuno namen, da bi se vplivalo na javno m nt nje.	___
Ponesrečen in reien parnik.
GENOVA 28. (Kor.) Lastnik parnika „Angelo Par odi", o katerem se govori, da se je včeraj potopil, le predel zvečer brzojavko iz Brooklina, v kateri n^z<anja kapitan parnika, da ga je privlekel tjakaj neki angleški parnik.
Potopljeni italijanski parnik.
NORFOLK (Virginia), 28. (Kor.) Italijanski parnik »Angelo Carodi« se je potopil v razdalji 300 milj od rti Henry. Potopila se je tudi vsa posadka 27 mož.
cestne železnice, prihajajoči od nasprotne smeri. Na srečo je nadvojvodinja ostala nepoškodovana in se je z najetim avtomobilom odpeljala v grad Wilhelminenburg. Vojvodski avtomobil je bil na sprednji strani precej poškodovan.
Komisija v pospeševanje reforme uprave,
DUNAJ 26. (Kor.) Njegovo c. in kr. apostolsko veličanstvo je blagoizvolllo izdati nastopno najvišje ročno pismo: Ljubi grof Stiirgkh ! Vzel sem na znanje zadnje letno poročilo komisije v povspeševanje reforme uprave in izročam vam priloženo ročno pismo predsedniku te komisije v n »daljno odredbo-
Dunaj, 25. januarja 1915.
Fran Josip, I. r.	Stiirgkh, I. r.
Ljubi baron Schwartzenau!
Vzel sem na znanje po mojem ministrskem predsedniku predloženo mi poročilo komisije v povspeševanje reforme uprave o Vašem će'o van ju med tretjim poslovnim letom ter izrekam komisiji povodom seda jega zaključka njenih del svoje priznanje insvoj> zahvalo na vsp^šnem delovanju, ki je je pod Vašim smotnnim strokovnjaškim vodstvom razvijala v smislu mojega ročnega pisma od 22. maja 1911.
Dunaj, 25. januvarja 1915. Fran Josip, L r.	Stiirgkh, I. r.
I pantrsU HM pri HettiluuiiL
BERN 28. (Kor.) O pcmorsld bWd pri Ht Igolandu piše „Burni*:
Sile, ki so se pripravljale za boj — da bi bile nem-ke ladje zbežale pred bojem, ne more biti niti govora — so bile po številu približno ena<e, v vseh drugih pogledih pa različne. Razmerje bojnih sil velikih angleških k nemškim enotam je bilo pri Hžno 2 :1, ne pa 5:4. K-kor gotovo smatramo, da ie angleški admiral prekinil boj.
LONDON, 28. (Kor.) I iskovni biro objavlja nast pno poročilo admirala Bea ty-ja:
Rušiici so uzrli sovražn ka ob 7l/t zjutraj 14 nulj vzhodno od našega brodovja bojnih rižark. Ruši ci so dobili na og, naj zasledujejo sovražnika, ki se je navidezno umikal. Bojne k«iža»ke so plule v južni smeri z na-
RUSi se umaknejo Iz Lvova? jmenom, da ovražni<u nnemo£« čijo umak-
DUNAJ (Cer.z.) V Lvovu izhaja- nitev. Dosegle so brzino 18 20 vozalov in joča »Prikarpatskaja Rus« je pisala baje so a:e!e počasi strelj ti na 18.000 ymdov. 15 t m • Mogoče je, da Rusi v kratkem K se je ra.dalja zmanjšala na 17.000 yar-zapuste Lvov. Ne zgodi se pa za vedno, i d v, s«, to. je začele >a-«ev;ti svoj c.lj, na Rusi se povrnejo. Avstrijci naj se ne ve-! kar je so-ra nik tudi začel str Ijati. „Lion" sele prezgodaj.	in .1 g • , ki ta vozila na čelu, sta bila
DUNAJ. 2*. (Cenz.) >Neue Freie Pres-'p'i tem sama v k iji, vsled česar sti b li se« priobčuje: Iz Lvova je prejelo več na ti la ji j č sa izpo-tavlieni koncentrira-Dunaju bivajočih ubežnikov, in tudi rav- nen.u ognju sovra?n k . Posebno je trpela natelistvo nekega gališkega denarnega! .Li » . Ko s > naše a je dospel , je mor*! zavoda od baje zanesljive strani sledečo s v . žn k udi nji n post iti sv. jo pažnjo, vest ki se aiasi enako z vestjo, ki jo je Na ad nem<k h ruš. cev je bil odbir. 0«» I. baje'priobčilo v Lvovu izhajajoče »Slnwo "" ! ^trel sov ažniKa na n srečo p »-P>lskie« 9 t m-	!"koJ a! koTtl Liona-, vsltrd čtrsar so ma-
12 t. m." je bilo po Lvovu naznanjeno jš n a _b;,ckb rciu nehale deloval Ob po pouličnih lepakih, da bodo Rusi vsej en m ^ b i s gn,li ir,ni sovražni podvodni %-erjetnosti kmalu primorani, iz strate- č' 1 i • ^'i če ar |e trebalo Izpremenltr kurz, gičnih vzrokov začasno izprazniti Lvov. ^a s-no nm «zh g vi, BI cher se je naha-Zato se poživlja prebivaJstvo. naj se v!-I i ' n m * 0	JndomiUble-
tem slučaju zadrži mirno in naj povodom je doMa r.alog, naj g.» pogrezne.
mimogredočega zasedenja mesta po sovražnikih ne prireja demonstracij.
Us:-io b vje je naparlo na to zadnjo s ažo sova/ k . Lion** je odplula pod e. k »rto v se efno-/apadf<i smeri. Admiral Fi ad> e <ial atJmir;»lski prapor prenesti na „Princeso Ro>al . Š oda, prouzročena WU-O' u , j očitno prepre la. da nismo izvo-
IrSOlIlBCi-a, ki Je ? zveđ l SOVCŽnlkOIR. evalt večje zmage. Navzočnost sovražnih PARiZ, J8. iK^r.) Na k. lodvoru v Ore- I p« dv« dnih 6»lnov nas je prisilila, da smo ■oblu e DoUciia zaplen- » *avoi z kaJ. ki'nrekinili bitko.
k. iusterflt kuflUl n skmcia Bum i M9o nlnlstn?
DUNAJ. 28. (Cenz.) Neka parlamentarna korespondenca poroča, da se je kranjski deželni glavar dr. šusteršič po odstopu grofa Berchtolda ponovno mudil na Dunaju in konferiral z baronom Buria-nom. Dr. šusteršič se je na Dunaju baje sešel tudi z grofom Tiszo. Kakor se govori, ie šlo pri tej konferenci pred vsem za soglasje med načeli ogrske narodnostne politike, kakor jih je proklamiral grof Tisza v svojem novoletnem govoru, in zahtevami avstrijskih Jugoslovanom. Dr. Šusteršič kot voditelj katoliških Jugoslovanov zastopa stališče, da se mora med svoj čas radikalnimi nazori njegove stranke in realnimi zahtevami po grohi Tiszi za potrebno spoznanim utrjevanjem o-grske državne ideje najti izravnava.
V drugače dobro poučenih krogih se govori celo, da le konferenca dr. Suster-šiča z Burianom in Tiszo veljala tudi imenovanju novega skupnega finančnega ministra in da je dr. Šusteršič nastopil ket kandidat za to mesto.
GRADEC, 29. (Cenz.) »TagesposU pri pominja k dunajski vesti, da nastopa dr. Šusteršič kot kandidat za mesto skupnega finančnega ministra, sledeče:
»Ta vest je kvečjemu poizkusni balon gospoda dr. Šusteršiča, ki goji gotovo še marsikatero pobožno željo. Na drugi strani pa je znano, da zadeva imenovanje novega skupnega finančnega ministra zaradi nomiinikanja sposobnih ljudi ob velike težkoče.	___
Bolgarski postal* v avdijencl pri cesarja.
DUNAJ, 29. (Kor.) Cesar je sprejel dopoldne bolgarskega poslanika Toševega v posebni avdijenci v svrho sprejetja njegovih poverilnih listov.
Avtomobilski leiioii kfere iifrelvode UMtodfl.
DUNAJ 28. (Kor.) Včeraj popoldne Je avto-' mobil, v katerem je sedela hči nadvojvoda t Satvatorla se »volo vzffoiiteljfco, trčil ob vlaki
V Dokritie obtesti novem posojilo. - Stanje državnih dolgov.
DUNAJ 28. (K- r.) „Reichsratskorrespon-denz- javlja: V današnji seji kontrolne komisije nad državnimi dolgovi se je vršila podrobna razprava o načinu pokrtja potrebščine na obicsth. Izzvane po novem posojilu. — Predloženo je bilo tudi poročilo o stanju državnih dolgov koncem julija 1914. Državni dolg iznaša (v milijonih kron) 13004; ako se odšteje ogrski blok, 11,615. Tej svoti stoji nasproti kot protivrednost naložnl kapital državnih železnic s 5.828,7 (konec decembra 1913i. tako, da ostaja isti d« Ig 5.78o,30 potrebščino na obrestih 263,5.
Državni poslanec Hodeč umrl.
DUNAJ, 29. (Kor.) Državni poslanec lvovski, Josip Hudec. je včeraj umrl Kar\vinu.
Žrebanje državne dobrodelne loterije v namene vojne oskrbe.
DUNAJ (Kor.) 200.000 K je dobila ?t -vilka 14984 50.000 K št. 471.274. 30.000 K št. 73.445, 20.000 K 5t. 219.096, 10.000 št. 41.922.
pušča nemška obrambna pozicija reko Njeinen (Memel) in gre najprej jugovzhodno v smeri proti Pilkalam in zavija potem južno proti Gumbinam. Odtod vodi nemška fronta preko Darkem proti Angerbur-gu. Južno od Angerburga tvore potem MazovŠka jezera mejo med nasprotni-škimi položaji. Najvažnejša točka nemških pozicij je Locenj (Lotzen) in ne daleč od Locnja ležeča trdnjava Boyen, ki varuje edino znatnejšo prometno cesto, ki vodi med jezeri.
Južno od Mazovških jezer bo najbrž danes pač malo nemškega ozemlja zasedenega po Rusih. Vzhodnopruskih mest m večjih krajev so danes najbrž še v ruski posesti: Lengvete, Pilale, Širvindt, Štalu-peni, Ejtkuni, Goldap, Markgrabova, Lyck in Protske, Biala, Johannisburg. Nemška onjica je pred nekaj časom udarila na Pilkale in tu po hudem boju vrgla rusko konjico. Ali so se tedaj Rusi umkanili iz mesta, se ni izvedelo.
Kakor se zdi, so sedaj Rusi zopet poizkusili napad na vsej fronti. Med Ločujem in Gumbinami proti severu je prišlo do hudih artiljerijskih bojev, haterim so na posameznih mestih sledili pehotni boji. Uspehov niso želi Rusi nikjer. Nasprotno pa se je posrečilo nemškim četam, da so prisilile Ruse, da so zapustili nekaj pozicij. Severovzhodno od Gumbin so imeli Rusi pri svojem napadu težke izgube in so bili zavrnjeni.
Kaj hočejo doseči Rusi s takimi napadi na Vzhodnem Pruskem, kakor iih izvršujejo od časa do časa. ni popolnoma jasno. Da s svojimi naskoki ne dosežejo ničesar, so pač morali spoznati sčasoma iz dosedanjih izkušenj, ki so jih doživeli.
Rusi v Vzhodni Pruski.
K najnovejšim ruskim napadom na vzhodnoprusko mejo pišejo »Leipziger
Neueste Nachrichten«:
Ko so bili prejšnji teden zavrnjeni vsi ruski napadi na vsej nemški fronti na severnem Poljskem, je sedaj Vzhodna Pruska zopet enkrat torišče hudih bojev. Del Vzhodne Pruske je bil doslej trajno v ru-<k\ posesti in sicer vzhodni obmejni del ■ležele v širok osti kakih 30 do 60 kilometrov na tej strani meje. Severno od Tilže (Tilsit) stoje na obeh nasprotnih straneh le malenkostnemnožine čet, tako da se tu ne more govoriti o trajnem zasedenju nemškega ozemlja po Rusih. Okolica Me-mela je skoraj popolnoma prosta sovražnika. Tudi ostali del severne Vzhodne Pruske do Heydekruga in Rusen ogrožajo
Rusi le od časa <io časa z vpaći, če hecej ravno rekvirirati.Tako prihaja tupatam do majhnih prask s črnovojniki, ki tvore o-brambne čete v severnem delu Vzhodne Pruske in v odgovor na ruske vpade u-darjajo tudi tupatam čez rusko mejo. Do resnih bojev sploh tu še ni prišlo.
Sele malo severno od Tilže se začenja ozemlje, ki je imajo Rusi stalno zasedeno, in sicer tvori tu reka Njemen (Memel) skoraj vsepovsod mejo med nasprotniki, izvzemši nekatere nemške stražne postojanke, ki so pomaknjene nekoliko kilometrov na ono stran reke. Pri Ragnitu za-
Gloonl vzrok bojo med Anglijo m nemčlio.
Vprašanje aprovizacije igra važno ulo-go v življenju sedanjih modernih držav. In to ne morda Ie v nenormalnih, vihar-njih časih, v časih vojne, ampak tudi v mirnih časih. Vprašanje preživljanja prebivalstva, to je: zagotovitve zadostnih množin hrane, je vsled izpoloženja in raz-množenja modernih komunikacijskih sredstev postavilo evropske države pred odločitev: ali naj doma dražje produci-rajo n. pr. žito, ali pa naj je naročajo od zunaj, kjer je produkcija ceneja!
O tem predmetu gospodarsko-socijal-ne naravi je začel dr. J. Fahoun v praški »Uniona priobčevati razpravo pod naslovom »Potrebna izpopolnitev naše žitne politike«. V prvem članku prihaja na zelo interesanten način do zaključka, da je ravno to gospodarsko-socijalno vprašanje povzročilo, oziroma povspešilo sedanjo vojno.
Anglija se je odločila za drugi del gornje alternative: za odpuščenje drage domače produkcije žita in za naročanje od zunaj. To je mogla tem laglje, ker je o-kolo in okolo obdana od morja in ker leži na najbolj zapadni točki Evrope ter i-ma zato vedno možnost lahkega dovoza iz svojih kolonij in drugih prekomorskih dežel. Zato pa je tirli ta možnost postala življensko vpraša .je za Anglijo. Ce bi inogla kaka država odrezati Angliji dovoz žita, bi bila ta že premagana, ne da bi nje sovražnik izgubil niti enega moža; ali oddal le en sam strel iz topov. V tein dejstvu je tudi izvor tistemu stremljenju Angležev po neomejenem gospodstvu na morju, ki naj ne bo le v varstvo angleškim kolonijam, ampak naj varuje tudi ek-zistenco dežele-matice. To čuti vsak Anglež in zato se tudi tako lahko spoprijaz-njuje z milijoni, ki se trosijo za floto.
V tej situaciji zasleduje Anglija ljubosumno razvoj pomorske sile drugih evropskih držav, da je ne bi katera prehitela. Situacija Anglije je namreč hujša, nego ona drugih držav. Te morejo pač mnogo trpeti vsled vojnih dogodkov, a propasti popolnoma ne morejo, dočim bi mogla biti Anglija popolnoma uničena. V to ne bi bilo potrebno nič druzega. neRo preprečen je dovažanja živil na Angleško.
Stran II.
.VEČERNA EDINOST* it, 18.
V Trstu, dne 29. januvarja 1915.
Ko je nemSka država, v notranjem o-jačena, hotela priti do veljave tudi na morju, i« bilo v naravi stvari, da so uje interesi prišli v nasprotje z onimi Anglije. Cim rnocncja je postajala nemška država. tem močneji ie postajal antagonizem med Nemčijo in Anglijo. In ko je potem razvoj nemške pomorske sile dosegel tako stopnjo, da je začel postajati Angliji nevaren, je ta poslednja stremila za tem, da povspesi odločitev, predno nje sovraž-aik postane tako moćan, da bi mogel resoo ogrožati dovažanje živil v Anglijo Tako je prišlo — naglasa dr. Fahoun — do današnje vojne, ki v svojem bistvu pomenja boj med Anglijo in Nemčijo ne le za svetovno gospostvo, ampak tudi — v kolikor gre za Anglijo — za možnost ek-zistence kot svobodne države. Vse drugo. kar je ob izvoru te vojne igralo kako vlogo, so več ali manje le postranski vzroki, od katerih ni imel nobeden toliko moči. da bi bil izzval to vojno.
Sličice iz vojne.
Koliko stanejo kroglje za velike topove.
O stroških za kroglje velikih topov vladalo precej različna in tudi napačna nazira-nja. Pri razpisu ameriških k rogelj so bile izdane sledeče cene: za krogljo 10.2 cm kalibra 42 kron, za 12.7 cm kalibra 54 kron in za 35.6 cm kaJibra (kroglje za največje topove vojnih ladij) 1920 kron.
Tli dni zapora radi darila vojnim ujetnikom. Iz Mosta se poroča: Delavec Ro-senbaum je izročil pred par dnevi nekemu ujetemu oficirju cigareto. Straža je to opazila in aretirala darovalca. Rosenbaum je bi! po tridnevnem policijskem zaporu od okrajnega glavarstva v Mostu radi prestopka izdane prepovedi obsojen na 8 dni strogega zapora. — V Mostu se nahaja okoli 8000 ujetih ruskih vojakov, ki vzbujalo med domačim prebivalstvom splošno pozornost.
Položaj v Cemovicah. Kakor poroča bukareški »UniversuU, se je glavno mesto Bukovine pričelo zopet oživljati. Vsi oni, ki so zapustili Cernovice in pobegnili v Seret, Radautz. Sučavo in Kimpolung^o se sedaj, ker so Rusi zasedli tudi ta mesta, vrnili nazaj v Cernovice. V gotovih dnevnih urah je življenje v mestu jako živahno m človek dobi v trenotku vtis, da so Cernovice take ko* pred enim ali dvema letoma. Cernovi^ki župan dr. Bocancea in njegov pomočnik dr. Hoščjuk sta ukrenila vse potrebne odredbe, da se pomaga po-polnof?ia obubožanemu prebivalstvu. V mestu so odprli trgovine, v katerih se prodajajo živila iz Rusije po nizkih cenah ... V Cernovicah se nahaja le malo ruskih čet, oficirjev sploh ne. Skoro vse ruske čete so odšle v Karpate na ogrsko mejo. Iz Rumunije je prišlo v Cernovice v zadnjem času mnogo važnih rumunskih osebnosti. Tako se je mudil v Cernovicah med drugimi tudi bivši bukareški policijski prefekt D. Moruzzi, ki je imel dolge konference z ruskim guvernerjem Ev-rejmovim in njegovima pomočnikoma, grofom Muravjevom in Oerovskim.
Francoski učitelji v vojni. »Temps« poroča: Na seji zborničnega odseka za uk. Je minister Sarrant naznanil, da Je pri vojakih 25.000 članov višjega učiteljstva in da jih je padlo oziroma fcilo ranjenih 3500. Vsi zavodi za medicinski pouk so prirejeni za bolnišnice za ranjence in istotako je tudi z večino šol. Odrejeno je, da bo pouk, ki je bil začetkom vojne vsled pomanjkanja učiteljev večjidel ustavljen, zopet povsod v normalnem razvoju. Število visoko-Šolcev v Franciji je padlo od 23.000 na 10.500. število gimnazijcev in učencev na Hcejih od 9S.5O0 na 73.600. Državni podtajnik Dalimier je izjavil, da je že vse poskrbljeno za varstvo umetnin v muzejih. Z zopetno gradnjo porušenih stavb se prične takoj, kakor hitro pridejo prizadeti kraji iz nevarnosti.
Angleško-tnrška vojna hi »rečni knfco-tržec. Med one ljudi, ki se imajo za svojo srečo zahvaliti vojni, je prištevati onega egipčanskega knjigotržca, o katerem poročajo londonske »Times« sledečo dogod-bo: Ohrabren vsled navdušenja, s katerim so pozdravili Egipčani mladoturško revolucijo, je investiral vse svoje premoženje v 5000 turško-arabskih gramatik, ker je mislil, da jih bo v Kairu dobro izpečal. Toda mož se je zelo prevaril v svojem pričakovanju. V Šestih letih jih je prodal komaj 40. Bil je že čisto obupan in m vedel, kaj naj bi napravil z ostalo zalogo. Tu je izbruhnila angleško-turška vojna. Ko je postopala Porta napram Angležem vedno bolj neprijazno, je prodaja gramatik močno narastla. Ko je bila napovedana vojna, so kar oblegali trgovino Egipčana. Vse je hotelo imeti slovnico; mai:j iz simpatije do Turkov, kakor iz previdnosti. Egipćani so pričakovali turški vpad v nji-hovo deželo. Uradniki so se hoteli zato v največji naglici naučiti turškega jezika, da
rre bi izgubili svojih mest. Srečni knjigo-tržec je prodal sedaj vso svojo zalogo n samo obžaluje, da si ni nabavil leta 1908 najmanj 10.000 komadov te gramatike.
General Pau. General Pau, ki je odpotoval te dni v važni misiji v ruski glavni stan, se je seznanil z nemškim orožjem že v vojni leta 1870-71. Pau ima samo eno roko: desno roko so mu morali vsled težkih ran, ki jih je dobil v bitki pri Wor-thu, odrezati. Ko se je takrat izvršila amputacija. je bilo v tamošnji oolnišnici v zalogi le še malo kloroforma. Podporočnik Pau je slišal, kako so se zdravniki pogovarjali o tem in jih je prosil, naj kloroform raje shranijo za vojake. Sam si ie stisnil neki robec med zobe in je tako prestal strašne bolečine težke operacije. Da se ga je moglo takrat sploh prenesti z bojišča v Nancy, to je bila zasluga njegove sestre in Bismarcka. Marie Edmee Pau, njegova sestra, ga je šla sama iskat na bojišče pri Wortliu. Posrečilo se ji je. Obrnila se je na Bismarcka s prošnjo, naj dovoli, da se prepelje njenega brata v Nancy. Nemci so nato zahtevali podpis, da se Pau ne bo več udeleževal vojne proti Nemcem. Ker pa Pau tega ni hotel podpisati, so mu vsled težkih ran dovolili odhod v Nancy brezpogojno. Da se bo težka operacija iako izborno posrečila, tega nri pričakoval nihče. 2e v oktobru se je zamogel poročnik zopet vrniti k četam in je šel v Besa neon. Bil je v oni vzhodni armadi, ki je pod poveljstvom generala Bourbakija prešla na švicarska tla. Toda Pau se ni mogel odločiti za beg v nevtralno deželo in se je prebil s Četo vojakov skozi gozdove do Lyona. — V sedanji vojni igra Pau, ki je na glasu kot eden najboljših francoskih generalov, kot armadni poveljnik veliko ulogo. Rodbina Pau je stara lotarinška vojaška rodbina. Oče je umrl za napori pri obleganju Rima. Rojstno mesto generala je Nancy; tamkaj je bil do pred par leti poveljujoči general nekega armadnega zbora. General Pau ima jako energične poteze; kratke brke in majhna brada dajejo njegovemu obrazu pravi vojaški izraz.
Rožne politične vestL
Vprašanje cenzure? Kakor je doznalo pred nedavnim časom glasilo čeških a-grarcev »Venkov«, je ministrski predsednik grof Sturgkh izjavil, da vsaj v gospodarskih vprašanjih dovoli svobodno cenzuro, smatrajoč sposobnim za razpravljanje vsaj oni del spomenice nižjeav-strijskega obrtnega društva, v katerem se naglasa, da to vendar ne gre, da bi stvarne diskusije gospodarskih vprašanj
—	kakršnje je n. pr. bodoče gospodarsko razmerje do Ogrske in do nemške države
—	trajno izključali iz diskusije, posebno pa. če izhajajo od kompetentnih korpora-cij in oseb, katerih patrijotično čustvovanje je vzvišeno nad vsak dvom.
Škoda po potresu v Italiji. Iz Rima javljajo, da je v okrožju Aquila že precenjena škoda, ki jo je povzročil potres. Po podatkih preiskovalne komisije iznaša škoda tam preko 100 milijonov lir. Na železniški postaji v Avezzanu leži 11.000 brojavk, ki čakajo na odgovor. Vse te brzojavke so ostale* nedostavljene, ker so naslovljenci zasuti pod razvalinami.
Dividenda denarnih zavodov na Ogrskem. Iz Budimpešte 28: Peštanska ogrsk • k me»djalna banka priebčuje: Vsled včeraj izišlega of ci elnega vladnega komunikeja, k ra/pravlja odmero letošnje dividende denar nih zavodov, se je ravnateljstvo t tanske ogrske komercijelne hanke — četudi je iz splošnih gospodaiskih ozirov zastopalo nasproten nazor — siedeč opetovano izraženi želji vlade, tudi s svoje strani odlučilo za znižanje letošnje dividende.
Ravnateljstvo predloži torej prihodnjemu občnemu zl oru izplačilo le 150 kron dividende nasproti 170 v prejšnjem leta.
Radi razžaljenja nemškega cesarja obsojen advikat. Iz Haaga javl,a korespon-deneni biro: Rotterdamski advokat Van Ros-sen je bil radi razža jenja nemškega ce-arja, vsebovanega v nekem objavljenem pa fl tu, obsojen na 300 goldinarjev globe, ali 60 dni zapora. Rešen pa je bil obtožbe radi ogrožanja nevtralitete Nizozemske.
Važnost nevtralnih držav. Vojna traja že šest mesecev, ne da bi bila padla še kaka lesnična odločitev. So pač na vs h straneh veliki in močni nasprotniki. V tem položaju je naravno, da si obe vojsku.o i skupini prizadevajo, da bi pridobili kakega nevtralca na svojo stran. Seveda se ta borba vodi za kulisami in je prikrita široki javnosti. V javnost prihajajo le glasjvi, kako vsaka nevtralna drža/a skuša, da čim vidneje kaže svo.o važnost in veljavnost. Vse modrujejo, kombin ra| j, računajo, kako bi v tej svetovni vojni tudi za njih kaj odpadlo — seveda ob cim najmanjših žrtvah. Tako meče ta vojna svojo senco naokolo — tud! na ti te, ki ne vojujejo. Vsem trpita trgovina in
gospodarstvo. Vrhu tega morajo vzdrževati več vojske, da branijo svojo nevtralnost, oziroma, da so pripravljene na vsako even-tuelnost. Nevtralne pa vznemirja še ena misel : da bodo na mirovnih konferencah uva-ževani le tisti, ki so sodelovali v tej vojni, ki so — kaj rizkirali. Ta misel neti tudi o-genj šovenistev v Italiji. Zato govore javnosti o možnosti, da bi se današnji sovražniki pobotali med seboj in potem da bi Iialija ostala praznih rok. Slično se dogaja na Romunskem. Viden znak tega je bilo potovanje romunske deputacije pod vodstvom poslanca Diamandija v Pariz. Tudi povodom demisije grofa Berchtolda so se širili glasovi, da je vzrok njegovemu padu naše razmerje do Italije. Drugi so zopet trdili slično glede Romunske in Bolgarske Tako vidimo, da so v tej vojni tudi nevtralne države zelo važen faktor.
Domaft vesti.
Cena petroleja padla — na Dunaju. V
detaj l ih cenah za gospodinjsko važnega hišnega petroleja se kaže nekaj dni sem tendenca nižanja. Vsled razmer v dovajanju petroleja je bila cena tega predmeta že precej poskočila. Za sedaj je padla na Dunaju za 2 do 4 vinarje.
Še o prepovedi glede mleka. Prejeli smo in priobčujemo, da se ob tem za naše ljudstvo važnem vprašanju čujejo različni glasovi: Nisem privrženec Idej naših narodnih nasprotnikov, marveč zaveden narodnjak, kar dokazujem vsikdar tudi z dejanji. To dejstvo izključuje misel,da bi hotel škoditi slovenskt mu ljudstvu, ko izjavljam na podlagi izkušenj, da odobrujem sklep namestništva, s katerim se prepoveduje s 1. februarjem krošnjar-sko prodajanje mleka po triaikih trgih in ulicah. Namestništvo je imelo gotovo tehtnih vzrokov za svojo odredbo. Godile so se faktično razne zlorabe na Škodo prebivalstva in to tudi v zdravstvenem ožiru, posebno, ker je izdatna kontrola nad krošnjar-jenjem nemoina. Opozoril bi n. pr. na to, da je prodajalk, U doma niti nimajo krave, marveč prihajajo v Trst s praznimi vrči, da še le tu v mlekarnah kupujejo mleko, ki je potem prodajajo. In ker je to mleko paste-
, rizirano in z vso maščobo, je dana prilika j za razne zloraba. Tudi so ob kro^njarskem j prod ^janju mleka cene zelo nestalne. Ob veiikem pomanjkanju mleka na trgih so višale cene na 40 in celo 48 vinar ev, ob obilici pa zopet nižale do 20 ali tudi 16 vin. To je bila huda konkurenca mlekarnam, ki morajo plačevati visoke najemščine in ki prodajajo le zdravo pasterizirano mleko. — Producenti mleka iz bližnjih krajev naj si zasnujejo mlekarske zadruge, kakor jih" je neŠtevilno na Kranjskem. Pri tem bolo imele večje koristi. Ne bodo izgubljale časa z vsakdanjo potjo v Trst, bodo dobivale mesečno gotov denar, ki ga zadruge izplačujejo svojim članom, in ne bodo v nevarnosti, da jim tržaŠNi komisarji izlivajo mleko v kanal, kakor se to dogaja dan na dan — in so reve vrhu vsega še kaznovane. Mlekarske zadruge prav dobi o uspevajo; člani pa dobivajo koncem leta p« leg plačila za mleko še odstotke od dobička Zdravko.
Žitni monopol v Nemčiji. Nemški zvezni svet je zaplenil vse žito, pšenico, rž in vso pšenično, rženo, ovseno in ječmenovo moko, kar jo je v Nemčiji. Pod strogo kaznijo je prepovedano v času od 26. januarja do 1. februarja prodajati moko v trgovinah. Tako si je zvezni svet zagotovil zadnji prah moke in s 1. februarjem bo nemška vlada eoini lastnik žita in moke v Nemčiji. K temu dostavlja „Slovenec**:
Kaj pa pri nas ? Tudi za Avstrijo je vprašanje živil prvo in najvažnejše. Tudi pri nas se je ljudstvo svarilo k varčnosti, tudi pri nas so uvedli najvišje cene, seveda prekasno in lako nesrečno, da tudi vse grozne kazni niso preskrbel ljudstvu dovolj cenega kruha in moke. Kljub visokim cenam žita in moke ni v prometu. Koliko ga sploh imamo, ne vemo. Biti pa mora nekje. Prav jo, da ga sicer v Avstriji ni posebno obilo, pač pa da je skrito na Ogrskem. Tam se pa na žitni borzi v ak teden ponuja komaj nekaj vagonov turščice. Kje je pa drugo žito? Nazadnje je razumljivo, da ogrsko žito noče k nam, ker so tam najvišje cene še višje kakor pri nas, ampak tudi ogrsko ljudstvo ne dobi moke. Sedaj je začela ogrska vlada bolj strogo rekvirirati, pa kakor pravijo v t>rvi vrsti samo za Ogrsko.
Torej, kako bo z nami glede žita fn moke? Včeraj je celo gosposka zbornica na Dunaju z vso resiostjo pozvala vlado, naj to vprašanje naglo in odločno reši. V nekem predavanju na Dunaju je zborni* ni svemik Mendel povedal, da je dosedanjih polovičarskih odredb brez uspeha precej kriva bojazen vlade, da bi z jasnostjo in prisi nimi odredbami vznemirila ljudstvo. Tega stališča ne razumemo. Prisilne odredbe, ki bi ljudstvu, ogromni večini prebivalstva, zagotovile živež in mu odvzamejo strah i., skrb pred lakoto, sprejme ljudstvo brez odpora. Navajeni smo, da stopamo po poti Nemčij . Morda se tudi pri nas rešimo večnih raz-inišljevanj in storimo zadnji in edini korak. Ali dobimo žitni monopol tudi mi?
Dnevnik „Edinost" u Trstu
j« izdal In zal. žil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLST EGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena i K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBKE-DNEA1 JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii >8. stoletja. Napisal I. E- Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
B H
□□ □□
s« raćnaajo po i stut, be.-edu-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najtaaojd;«
: pristojbina in.^i 40 stotink. :
□D
Heblovona sobo ssenn go* eP<>d u 'i.,d
v ulic» C^oiHinerciale št v 11, III. nadst.	4000
Mefilirana soba
Alfk rL 17, vraja .5,,prvo.nadstropje. .	401G
Odda
(t* solnčna soba z dvema poveljama t ulici Belvedere 12, vrata 15 4<>lti
DflTlVfrlA me bi i rane ali pr.tzne gobe, za eno ali IHUllUlg dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v^ najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Uommerciale 9 prtlifije.	100
Soba
pra na se odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio it 1. II. nad.	104
Dnrth07nlfff za P*sarno Pri mali drufcini rUdllbtlillU iččo službo od 9 in p >1 zjutraj do 2 popoldne. Pnj*zne ponudbe pod „Štefanija" na Ins. odd. Edinosti.	104
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila ie pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst ulica Sv. Frančiška št 20
Snn!co?dLarniCQ JOSIP PET0RIĆ
Trst: Catnla I. IcmMts 11 tel 23-69 MiZiitt: fia Lazzaretto rachio it. 32. fa Hptiri it. 4 b rta ManiBO Otojaa) 7. - Zaltfa ia totali I. Lazzarette vtcchie 32
Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta di£*v in mil«. — Toiletne potrebščine za gospe, gob«
(direktni uvoz) jgT ggj G U R1 I
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frćre-t. Specijaliteta higyeni£nih potrebščin. Dva-najs crica h. 1.80, 2.20 in 2.40. t Proti po&iljutvi tudi v znamkah — 80 stot poSljem poštnine prosto 3 uzorce>. — Tajne pošiljaiv^.
HIUAVAC ANCOK
zaloga olna na Prošeku štev, 131
.»riporuča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega p idelka iz Vreara (Or.^ra).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prod«je se od a/» hektolitra naprej.
f^ricesoo Buda, ildiof
Trat. ol'oft Boal'cata It. 1
m
J rridftja KP-brn'h m • ntih ur. od 4 kri n dalje uh ni j-r-'a'«! » r žre*- i« • 31'lik T'fli-p^a dt uh e elatrt itkjučno ji piiloino-tnib eeD*b Pn»d«ji, «u i oje 'r> n<» nj'je z »to »-rehio i » Hrniioc 1 vrdka BUDA m re pr«>d j»1i po ne erj«-tno mzitib ■f-u»h ker ne u«!»jn ve ikanB^ib «»ot za u*bu iiocnf p	nu* Ptljavo itd it!., k r mor« Vo fi " *
ftt •>
		
g	td'ria primorska tovarna dvokoles .TRlBUsA-Gorica, TržaSka ul. 2» prej pivovarna Gorinp). Zaloga dvokoles. iWalnt!i in kmetijskih -irojev.gra mofon"v, orkestr n. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke f>n ki franko	
Zopet se Je odprl

Zobni om&ulRtori]
1	Via G. Rossini 2, vogal ul. Poste	i
2	Moderna zobna delavnica. Umetni zobje	5
®	.. .	r, «	_.i2I<i1/ ilila 1/rAtici	a
Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po k	Zobje na vijak, zlate krone,
mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake boleCine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 in od 5 do 12. • Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne.
I
Izboljšajte promet v svoji gostilni
z Izvrstnim cenim plzenskim pivom
lx Češke delniške pivovarne v Čeških Bud jej evica It. Največja slovanska pivovarna.
Zaloga v Trstu: Schmld & Pelosl, via della Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem
»J*
vojaški trg :n v slovanskem fcoieiu „Lacroma" v Gradežu. Zaioga v Ljubljani, Zagrebu, Puii, Zadru Ud. itd.