■MiiiHiHiieaiH« ■ the only slo- p daily I ViBNlAN l/slu j i g 5 BETWEEN NEW 2 ® YORK & chicago J ■ the best me- 8 mum to reach ■ 180.000 sloven i-8 ans in u. s., ca- ; nada and so. america. y u NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA i aim >: i ■ ■ S we pledge altegiance to our flag and to »the republic for which it stands: one nation indivisible with li-berty and justice for all." ^lume iii. _ LETO m. 'Single Copy 3c CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JULY 21st. 1920 ŠT. 171 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on filie at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, (.eneral Kaj napravijo delav- Povišanje plač je ne-ci v zavezniških zadovoljivo, deželah? Suhači zborujejo v NebraskL London, znan() 20. julija. — Kot Še včeraj smo poročali, da so Lincoln, Neb., 20. julija. dobili železniški delavci poviša- Precej časa so ameriški suhači nje plač za gotove odstotke. Vo- premišljevali, ako bi letos ob Kako je s poljsko vojsko? Waršava, 20. julija, — Dolgo pričakovani napad na fronti ob reki Stv ri se je pričel vče- Največja brezžična Irska nadaljuje boj Enega ponesrečene- _____________________ , ___HI HVi Ml ji je kraljica, ki ji odpira vsa j daj se je pričelo streljanje v *nano je nemška vlada v «o- ditelji železniških organizacij drža vali svojo narodno konven-'raj, toda je bi! baje odbit od posta v temno bodočnost. Kako; teP mestu. Ljudje so prihajali aMu z mirivno pogodbo ob- go bili razočarani, ko so zvedeli cijo in postavili svojega pred-1 sedmih poljskih divizij. Na čr-jmalo je bilo znanje o elektriki z stanovanj, prestrašeni od postaja na svetu. Pariz, 20. julija. — Moderna znanost napreduje, elektrika pa za svobodo. Tuam, County Galway, Irska. 20. julija. — Danes nadvse zgo- ga premogarja so našli. Uubila lioi zaveznikom določeno ko- no premoga. Toda vprašanja, ki sedaj na- je: ali bodo nemški pre- j, su ie svoln^'i llovo'''\ svoji vladi, da: £)0 tukaj sega povišanje, in tu-^ ^ "ixeznosti izvrši? In ako^aj je tudi takozvana "mrtva nje, Val manj važno: ali bo la"' ki se širi v de- Pri da svoje zahteve vza-nazaj? 8iUerii mejo jgTalte in g^ake reči sedaj ču-8e ^^P^vsod. Meseca avgusta flarod jev. vrsi v Genevi, v Švci med- na konferenca premogar-'^deč po napovedih iz an-ko,llh delavskih vrst, bo ta °nferenca obsodila celotni vi]0 ,am' katere^a se je sesta-čije V ^pa z o^om na od Nem-]a te van i premog na pod-inr! da hoče zadušiti 7*o industrijo, tos ,rig'e^' delavski voditelji, )ev • znan'i vodja premoga r-tal- ln 8mrtni sovražnik kapi-lik>. Robert Smillie, se ve- o procentnem povišanju. Ti de- sedniškega kandidata, toda na-lavci so zahtevali od 40 do 50 vsezadnje so se premislili in odstotkov povišanja, toda dobi- rekli: Zakaj bi ne, ko že kra-li so le do dvajset odstotkov, ljujemo po vsej Ameriki. — Ta teden zborujejo v Lincoln, Nebraska. Tam so ti možje, suhi in žejni, kakršna je ameriška prohibicija. Mr. Bryan pa je njih general ob tem času. Zato mu hočejo na konvenciji dati prvo mesto; hočejo ga postaviti predsedni- iHoj,? zg"; .. 0rk. 20. julija. - Po nemi- Konduktorji na dvoriščih 31 ^ v katerih je bilo ranjenih V(j. vojakov in civilistov, so L. oblasti zopet v popolni £,tro'i položaja. e('aj je mesto vse zastraže- no. ret, potreba nam je Planke. s ličili vse. kar jim je prišlo v roke. Nato so hotel in stavbo Takole se ljudje domišljuje-jo, kaj b! naredili s ponižnimi ljudskimi masami. Odvzeli so mu kozarček vina, sedaj še odstotkov, pa so vprašal! za 85. smodko iz ust — potem pa bo- Zavirači na dvoriščih 29 odstotkov, vprašali so za 38. Delavci v železniških delavnicah so dobili 18 odstotkov, Ve^ V spopadih je bi- ------- tre <>8eb' zagotovo se pa ve za '' bilo ubitih 'prav koliko, kolikor so zahteva- '0j se je pričel, ko je petde-vz ^roženih mož napadlo in Hf. ?rt)ž'e ^ vojakom, ki so i-j ^''i železniški tovor, kate-v Je nahajal nepremaknjen '^onih, ker so železničarji žii. 'rajku. Tovor se je nalo- % Potem na vozove, in napa FRANCIJA " GRE SAMA." mo ljudje, dobri in pošteni. TURKI PODPIŠEJO. k* 4lj 80 prisilili vojake, da so ; Prazne vagone. Nato pa tovor zažgalo. To se je v . ;lo v razdalji 200 jardov od ylsnice. ^ ''Jaške oblasti so naznanile, O P0 deseti url zvečer ne tj. ^i^če več pojaviti na uli-(e ^iubraj ne sme tudi nih-hqh";* Prosto pred 3. uri. Ta doi,, 0 ',0 ostala polnomočna, se ne upostavi zopet pored. London, 20. julija. — Bonar Law je danes povedal pred poslansko zbornico, da francoski ultimatum na Emirja Feisula — Na zapadni strani mesta ni bil predložen v odobritev Clevelanda so ženske bolj boje-najvišjemu zavezniškemu kon- vite in so večje igralke z koc-icilu. K temu je še dodal, da narodnega doma polili s petrolejem in zažgali. Cela zgradba je zgorela, kajti manifestantj< niso pustili, da bi ognjegasci pogasili ogenj. Nato so divje italjanske drhali drvile naprej, uničile in zažgale Ljubljansko kreditno banko in Jadransko banko. Istotako se manifestan-tje-razbojniki uničili prostore, Pariz, 20. juW.. - Turški kabinet je sklenil, da podpise * * » mirovno pogodbo Tako pravi KAJ B0D0 DOPRINESLI NE današnja brzojavka iz Carigrada. Ista vest pravi, da bo v ta namen odšel v Pariz turški veliki vezir Damad Ferid Paša. MIRI MED ITALJANI IN JUGOSLOVANI? zmaju je vsesal elektriko, iskra je preskočila — znanost elektrike se je pričela. ubita, več ranjenih in poslopja so pogorela do tal, med njimi tudi mestna dvorana. Streljanja se je pričelo ob 5. In prišlo je brzojavljenjo po- urj zjutraj, kar je pregnalo pre-tem brez vsake žice. Eifflov bivalce iz postelj. Pozneje se Pittsburg. Pa., 20. julija. — Danes je rešilno moštvo premogovnega biroja dobilo truplo enega izmed ponesrečenih devetih premogarjev, katere je včeraj eksplozija zasula v rovu v Rentonu. 18 milj od tukaj. Upanje, da se reši ostalih osem premogarjev je popolnoma izgubljeno, kajti rešilni delavci so po pregledu uničenega je pričelo streljanje na več krajih mesta, kar je doprineslo! rova izjavili, da je bila eksplo-precejšno škodo. zija j ako silna. Truplo, katero je bilo najdeno danes zjutraj, je bilo ožga- stolp v Parizu so menda že mislili podreti, ker pač ni odgovarjal dnevnim in človeškim potrebam. kajti svet se premisli kaj hitro. Toda znanost je dala svoje delo. Brezžična postaja je danes tam, toda ne največja na svetu. Največja in najmočnejša po električnem toku brezžična postaja je bas sedaj dogotovljena na Francoskem, v mestu Bordeaux. To postajo so pričeli Ame- ali =% P° "6«"" Petdeset oboroženih mož je počakalo v nekem grmovju poleg ceste, na katero so podrli no in vodje rešilnega moštva posekana drevesa. Mimo se je so izjavili, da je bo jako težav-pripeljal voz, na katerem je -bi- n& ^poznati. la policija. Dva policaja sta bi- ' CSni rešilnega moštva so bila ubita na mestu. Ii spuščam po 500 čevljev glo-x ^ s boki jamo v 'posebni kletki, na-' . ... ,, kar so so morali kopati sami Belfast, 20. ju i.ia. I , . ^ preko peterih razbitih pre-, do ID. jul.ja je brio na Irskem vozov in i^ko uni-že postreljenih 11 irsko-kraljev- gotovljena. Francoska vlada je prevzela to postajo v svojo oskrbo, in sedaj bo lahko poši- požgalo že tri sodnije v teku enega tedna. Vse kaže, da se Irci ne bodo l.iala brezžične brzojavke napol zapovedovati od Angležev ter si mislijo priboriti svojo svobodo na vsak način. IZDELOVALCI FILMOV NA ŠTRA.IKU. pota okoli zemlje. Ta stavba stoji na osmih stolpih, ki so po 240 metrov visoki in pokrivajo površino na en kilometer m pol dolžine in 400 metrov na široko. Vsak stolp - SrZVenJTrtZT . j-Hia. - Več žv Eifflovega .-tolpa. kot dva too* delavcev v New \orku. ki so zaposljem pri Ta postava se kliče Lafoyette družbah, ki izdelujejo filme za in ima 11,000 voltov električne premikajoče slike, so šli na moči, ki lahko producira Hertzi- štrajk. Tudi oni hočejo delati anove zračne valove na okrožje | Wajse ure in zahtevajo pripo-23.000 metrov. Lahko pa Wtganje unije. postaja pobere poročilo, ki je^- -- bilo oddano v razdaljavi 20.000; amFRT^KT kilometrov, ali napol pota okoli I t, i hilN AMrjKloM sveta. lu je rešilno moštvo dospelo do najnižjega rova in našlo truplo enega premogarja. Ko jp »' videla, d.i ic eksplozija uničila ves rov, ki pokriva prill »2 o eno polovico kvadratne mi' > j> moštvo šlo zopet na po v vedalo, da je šilnega dela se ne očisti kjer je po-uwi oJovanje re-sirifigxk , dokler ■ti v rov in so izrazili mnenje, da je bilo ostalih osem premogarjev tudi ubitih od eksplozije. 6TIRJE BRATJE NAVZO-Ci PRI POGREBU PRINCA JOAHIMA. Berlin, 20. julija. — Danes se je vršil pogreb princa Joahi-ma, najmlajšega sina bivšega AVIJATIK POGREŠAN I Wzerja, ki je izvršil samomor NA POLJSKI FRONTI. Poteklo soboto zjutraj. __| Štirje bratje Joahima so bili navzoči ob pogrebnih obre-\ aršava, 20. julija. ^11 i dih, toda bilo ni bivšega cesar- __rcča se, da se pogreša zopet jg bivše cesarice ali prestolo- enega Amerikanca, ki je P'i- naslednika, ki se vsi nahajajo Washington, 20. julija. —; padal k Kosciuskovemu zračne-;na Nizozemskem. Vladne železnice in še trije dru-|mu eskadronu, in sicer stotnika | Kot 3e govori, ae bivši cesa- ZA HITRI PREVOZ PŠENICE. gi vladni uradi so se danes zavzeli, da pospešijo prevoz pše- Arlhurja Kollyja, dama 121 rici še ni povedalo o smrti nje-i Jchmonda, \ a., ki je prod P®-, nega najljubšega sina, ker se nice iz okrajev, kjer se sedaj j tirni dnevi pričel s poletom nad1 naha)a v jako 8labem Z(1rav. stvenem stan>i. vrši žetev, v mesta, kjer se ži- boljševiškimi črtami in o kate-to potrebuje. | rem ni od onega časa nobenega sluha. Nobenega sledu ni najti tu- Nn '1 uplo sedemletnega Pe-Cu-, ^iča, kateri je utonil v di.):'' ^a rekj 5e zadnji pone- Nnt ' S0 'c včeraj. 0't .ie živel na Riverbed ave. mandat za Sibirijo tudi še ni odobren. Dejal je, da je Francija izjavila, da nima namere stalno zasesti Sirijo ter da se bodo francoske čete umaknile kakor hitro bo mandat sprejet in red zopet u postavljen. -o- ZRAKOPLOV PRISTAL. Belgrad, 19. julija. — Italja-ni so poslali nove in pomnožene čete na demarkacijsko črto. K Logatcu je poslana močna arte-lerija. Istotako je poslala ita-kami, kot so morda moški. Tri, Ijanska vlada v Trst večjo mno-izmed njih se posebno odlikuje- žino vojaštva. jo, ter so po njih imenu polj-i Nad Ljubljano je krožil ita-skega rodu. Igrale so, Špetir ijanski zrakoplov. Italjanski je prišel in za njim detektivi, ki so povabili te ženske na sod- Grand Rapids, 20. julija. — Zrakoplov številka 3., ki je na poti v Alasko, je že pristal v tem mestu. Prispel je danes popoldne, ob pol šesti uri, potem ko je naredil polet iz Erie, Pa. ni jo. Tam pa so odločili takole: Vsaka plača $15 in gre na počitnice za trideset dni v prisilno delavnico; gospe se pišete: Ana Falikowski in Rose Urban; gospodična pa: Ana Barezykow-ski iz 2441, peta zapadna cesta. — Petletni fantič Adam Plo-ite krivda ? ha je tekel čez cesto, nasprotij ——o- pa ga zadel avtomobil, ki ga je — V našem uredništvu ima poslanik je zaprl svoje urade ter odšel nazaj v Italijo. Poroča se. 101 da se vršijo v Pulju in Pazinu koliko znižala, m istotako tudi Meddržavna trgovska komisija sodeluje v ta namen s progami, da se dobi dovolj no število vagonov v okraje, kjer se sedaj vrši žetev. Zveziti kreditni odbor je pripravljen skrbeti za potrebna posojila na za padu in poljedelski department pa se prizadeva, da dobi dovolj delavcev, da se žetev čim hitreje in čim uspešneje za vrši. Ako se doseže to. kar je namen tega sodelovanja, tedaj se bode cena pšeničnr moki ne- di za stotnikom Marion Cooper-jem iz Jacksonville, Fla., katerega se pogreša že izza 13. juli- jg ^ ^ilo. ja. Cooper je bil svoječasno1 Člani starega cesarskega dvora izjavljajo, da jim ni znano, kje se nahaja Joahimova žena, ki se je pred kratkim od njega ločila. Tudi pri pogrebu časnikar ter je na časnikarskem polju zavzemal razne pozicije v Chicagi, San Antoniu in St. Paulu. velike manifestacije napram j Slovencem. Poročila pišejo, kako staro-kraj ski listi pišejo proti Italja-nom. Jezijo se nad njimi, toda vprašati se je potreba, kje je povozil. Fantiča so prepeljali v St. Alexis bolnišnico. Stanoval je na 2710 Stafford Ave. pismo Frank Pucelj od Marije kruh. kar bo po mnenju urad- — Amilija Mičič, dve leti stara, katere stariši stanujejo na 1054, vzhodna 70. cesta, je umrla včeraj popoldne. Doma v kuhinji so imeli na .mizi strup v mali skodelici, s katerim so zastrupljali nadležne muhe. Ma- NAPAD NA J ECO. Durham, N. C., 20. julija. — E)n moški je bil ubit, dva pa ranjena, ko je ljudska druhal danes zjutraj napadla okrajno ječo v Graham, N. C., kjer so bili zaprti trije črnci, ki so obtoženi napada na Mrs. A. A. Riddle. Druhal se je navalila na ječo trikrat. Vojaki, ki so stra-žill ječo, so ustrelili iz strojnih pušk, potem ko je padlo nikov delovalo na to, da se znižajo cene tudi drugim živilskim potrebščinam. Uradniki poljedelskega de-i zala to tekočino. To je videla partmenta pravijo, da se je do- njena mati, in jo je peljala k sedaj poželo le 226.000.000 zdravniku. Na prvi pogled je Jejiosila krinke na obrazih. bušlov ali 43 odstotkov letoš- la Amelija pa je vtaknila svoje 1 prstke v ta strup in potem li- nanje več strelov izmed množice. Ubit je James Ray. Druhal, obstoječa iz okoli 100 mož. njega pšeničnega pridelka. Izjavlja se tudi, da je v pšenič-1 popoldne je mala Amelija kar Pucelj, Reber št. 19, pošta Žu- nih okrajih sedaj na razpolago ■ padla nezavestna na tla in žemberg. Dolenjsko. dovolj delavcev. 1 umrla. /vUiaVlIilVU. i^čl pi v 1 pv^jvu ....... ........- ™ ......—.... izgledalo, da bo pomagala prva Tekom boja se je obtožene zdravniška pomoč, toda včeraj i črnce posrečilo neopaženo spraviti iz ječe na železniško postajo, nakar jih je vlak odpeljal v državno jetnišnico v Raleigh. 44 91 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv the AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines I'lave of the Cor Deration,____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c__ Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne ,uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JULY 21st, 1920 104 REGENT v mm. -o-- Nekoč je imel v Ameriki neki Slovenec, — Bog mu daj dobro — zanimiv govor. Minilo je od tega par let, toda njegove besede nam ne gredo še iz spomina, kajti takih besed se sploh ne more pozabiti. Več mlajših Slovencev je bilo takrat zbranih, kajti dolžnost jih je klicala, in tisti se bodo menda še spomnili, kako je padel bič po naših glavah in kako smo morali molčati, ker bi se gotovo vsak pregrešil takrat, če bi zinil samo eno besedo. — Ta govornik je rekel nekako takole: Vi slovenski fantje in možje, pa vi Hrvatje, naš narod je bil vedno rad podložen; ko je bil -še pod avstrijskim cesarjem Franc Južefom, tudi njemu je bil zvesto vdan. Sedaj ko smo v Ameriki, bodite vdani tukaj. Naši Slovani radi služijo, so vdani in spoštujejo svoje vladarje... .in tako naprej, dokler ni govornik povedal vseh tistih lastnosti, katere morajo imeti ljudje, ki radi klečeplazijo. On je hotel povedati to, da kdor je bli udan enkrat, mora biti vedno. No,1 prav je imel, kajti ljudje njegovega kalibra delajo to, klečeplazijo in se klanjajo, kakor da so bili rt) j eni samo za to, da se klanjajo vse živ-Ijene. Regent je prišel v Slovenijo. Ljubljana se mu je poklonila do cestnega prahu, no, saj je bila tudi upravičena. Če se je že klanj< hrhsburgovcem, naj se še kralju njegovega naroda. Bu saj ne bo namere, in da je ugodena že' 0 vsem tistim, ki bi se i jo klanj ali srb-skerrm krp - ,lično oblečene •t je T?upal le v resnično je: V vetja... '3 pa je šel v Kranj, t goslavija" sledeče: "Po uuedu je šel re-. V cerkvi je stopil regent k vrvi do čudodelnega zvonca. Razložili so mu bili njegovo moč In regent je šel, prijel za vrv in zvonil. Kaj je želel, kaj je molil .in prosil? Mislil je pač na to. da je tako blizu naših mej, ki pa niso prave. In prosil gotovo ,da nam usoda nakloni našo pravico..." S tem je povedano vse. Kakor je ljudstvo svoje čase pozdravljalo Habsbur-govce, tako pozdravlja prestolonaslednika srbskega. Kar so preje dajali cesarju, to sedaj oddajajo kralju. Kakor so preje klonili svoje glave pod jarmom nemških Vse ' posuta ' Alnksd icgen Iz O tem pise " gen t v čolne. ', ki je bila jlonaslsdnik vi j i hodi le na Bled. — cesarjev, tako klečijo sedaj v prahu pred novim regen-1 torn. Isto figuro častijo, samo prebarvana je; vajeni so jarma, rojeni pod jarmom in umreti hočejo pod njim. A škandalozno je, da cepijo ta strah, to klanj an je in klečeplazenje v srca naše mladine, ki sliši govorjenje o svobodi, prostosti in jasnejših dneh, pa posluša poleg tega krutosti prejšnjega režima. Kako more le ta mladina prebavljati take govorice; in kaj bo mislila, ko enkrat doraste. Kakor je star okra j ska klerikalna truma slavila Habsburgovce, tako hvali danes srbske prestolonaslednike. Razlike ni nobene. Hočejo, da so pokorni hinavci trpečega naroda, samo da pada v njih žep mastna in dobra pečenka. In pravijo, da je Jugoslavija prosta država. PISMO. i ski draginji mora boriti z j gmotnimi težkočami. Pomno- ----i ženemu številu njegovih vrst Mr. John Breskvar je dobil pa so tudi prostori postali pre- iz Ljubljane pismo, katero priobčil jemo n atem mestu. Pismo se glasi: Ljubljana, dne ID.maja, '20. Velecenjeni g. John Breskvar, Cleveland, Ohio. Leta 1863. se je ustanovilo prvo sokcJsko društvo na slo- majhni, njih uredba je jako pomanjkljiva. Društvo nima lastne telovadnice, temveč jo ima v najemu v "Narodnem domu", kamor se je 1. 1896. preselilo, opuščajoč misel na svoj lastni dom. Med vojno, ko je bilo delovanje j 2 B a Dve leti bo že kmalu minulo, odkar se je sklenilo premirje, toda še danes nimamo miru. Zavezniki so se poslužili vseh mogočih pripomočkov, da bi dosegli zmago v svetovni vojni, kajti njih sladka govorica o samo-o(Mečevanju narodov, o 14 točkah, o pravi demokraciji m enakih stvareh je pripravila ljudi na njih stran. Podpirali so vojno ter tudi zmagali. V srcih ljudi pa se je porodila misel: Ali je bila to zadnja vojna? ■Izginila je ta misel, kakor slana ob jesenskem soln-cu. Od tistega časa smo imeli že 16 malih vojn, za katere so takorekoč tudi odgovorni kapitalistični interesi evropskih zaveznikov. Pred tedni smo.čitali v časopisih nofico iz nekega banketa, ki se je vršil v Londonu. Dr. Charles Horace Mayo iz Rochestra, Minn, je govoril tam, in je pripovedoval, kako se bodo vodile prihodnje vojne. Rekel je, da ne bo potreba več metati bombe, ampak zdravniška veda je tako napredovala, da se bo kar potreslo bakterije nalezljive bolezni na mesto, katero se bo hotelo uničiti; to ne bo več vojna z vojaki, ampak z nevidnimi organizmi. Med drugim je povedal, da v bodočnosti sploh ne bo mogoče, da bi se države še borile z vojaki, kot so se v zadnji svetovni vojni. Vojni generali ne bodn več izvežbani vojaki, ampak izkušeni in izvedeni zdravniki. Tako daleč smo prišli sedaj. Kaj nismo doživO • že v zadnji vojni toliko grozot, da nas je strah govorit; i o njih. Kaj nismo čitali o mestih, kako so padale bombe, pobijale otroke in starčke, toda danes prihajajo še večje grozote ha dan. Kaj bo prinesla bodočnost, ec- bo zdravniška znanost napredovala, pa se bo rabila v vojne svrhe za pobijanje ljudi. Ali ne bo to groza vseh grozot, če bodo padle bakterije nalezljive bolezni na to ali ono mesto, katero bo moralo potem izmreti. Ali ne bo nekaj krvoločnejšega, kar si je moglo dosedaj človeštvo misliti. Pa so rekli, da smo vojevali zadnjo svetovno vojno. vansikem jugu ''Južni Sokol" v; društva silotiia ustavljeno in Ljubljani, ki si je postavil tež- j telovadnica zasežena po bivši ko nalogo telesne, duševne in' avstrijski vladi v vojaške na-mpraoie vzgoje naroda, da ga| mene, je silno trpela telovadni-vzbudi iz narodnega mrtvila j ca in njena uredba, ki že prej ■ter usposablja za krepko na- j ni ustrezala vsem zahtevam, ■rodno življenje. Takratne av-j Potreba večje, dobro urejene strijiske oblasti so smatrale de-1 telovadnice z vsemi uredbami, lo kot državi nevarno in po, ki jih danes društvo pogreša, kratki dobi je sledil razpust j z letnim telovadiščem, s ko-društva. jkalnico in vso najboljšo umi- Leta 1868 so se narodni bor-j valno uredbo itd. je z vsakim ci znova zbrali okrog sokolske-j dnem občutne j ša. Društvo, ki ga prapora ter ustanovili Telo- kmaul doseže že 60 leto svo-vadno društvo "Sokol" v Ljub-1 joga obstoja sme in mora misli ani, ki kljub vladnemu pri- -liti na svoj lastni dom. seda- tisku ni povesil svojih kril, temveč se čim dalje krepke je njih omejenih prostorih brez pravih stranskih prostorov, po- razvija], poglabljal svoje delo'pešajoč marsikaj, česar treba in vstvaril tudi trdno podlago za razvoj sokolskih društev sirom domovine ter za čim intenzivnejše njih delovanje v vsestransko okrepitev naroda, pripravljajoč pot do narodne svobode in do uj edin jen ja južnih Slovanov, s katerimi je gojilo slovensko Sokolstvo, zlasti pa Sokol, v Ljubljani najožje stike. Izbruh svetovne vojne je zaprl telovadnice, avstrijsko-nem-ška soldateska je razgnala so-kolska krdela na vse strani, jih tirala na vislice, na morišča, na v dobro urejeni telovadnici, je društvo v svojem delovanju ovirano, ovirano pa tudi v svojem razvoju, saj se že sedanje število telovadcev in teiovadk ter moškega ter ženskega naraščaja s težavo giblje v njih. Z .lastnimi dohodki si društvo niti za silo ne more urediti sedanje telovadnice; rlastni dom ta prisrčna želja 'članstva pa bi še dolgo morala ostati neizpolnjena. Članstvo žrtvuje, kar more. Pripada pa po veliki večini nepremožnim slojem, društvo ga ne more obremeniti še kronsko-dinarsko valuto zategadelj tudi majhni zneski v dolarjih znašajo v našem denar j u velike vsote), na nasi1 našega blagajnika i FranjO Trtnik, uradnik mestne hran nice ljubljanske, L j ubljfi* Prešernova ulica, št. 3. Jugf' slavija. Za Vaš trud in požrtvovai-nost ter za blagohotno naklo-: njenost vseh darovalcev, pniJ3' teljev Sokoistva, Vam bo g# boko hvaležen vsak naš član i" ' članica in ves naš naraščaj. | Najboljšo zahvalo bomo mogl1 dati s ;čim popolnejšim delom j in s čim večj imi uspehi sokol-1 skimi, ki nam jih bo možni) i dosegati neovirano, po neza-: dcatnih sredstvih in zasigur^ nim v prostem razvoju. S sokolskim pozdravom. (Pečat društva) Za odbor: Dr. Murnik, t e. starosta, Dr. Kambič, t. č> tajnik. Fr. Trtnik, t. č. Ma Prosi se cenjene rojake o*; rojakinje, da dobro prečite^ prošnjo tega društva in n3' vsak po svoji moči pomaga * večje vsote, katera se misli na-biirati med našimi rojaki v Cleveland^ in okolici. Imen® bodo priobčena v. listu "BflS-10 pravnosti" in v starem kraju v "Slovenskem Narodu" itd. D®' nar bo prejemalo društvo Slovenski Sokol, Mr. Breskvar i!1 v uradu tajnika Sokola na 10^ East 62nid St. Na zdar! Za Sokola: Frank Hudovernik. bojne poljane in vsako društvo}bolj. Tekoče izdatke komaj pokrije s članskimi prispevki, dasi jih je moralo letos podvojiti. Da bi na primer revnejši 'deci, ki vstrajno obiskuje, ne-Prišel je prevrat proti kon- kateri komaj pet let-stari te-ou leta 1918. Raztreseni bor-Ucvadnico, moglo ob sedanji ci go se vračali od vseh strani t draginji oskrbeti telovadno ob- }eko aH vsaj olajšati nakup, na to že ne more misliti društvo. bridko občuti izgubo svojih najboljših bratov, ka>ere' je ne-nasiltei germanski Moloh ugrabil v najboljši moški dobi. k sokohkam praporom. Brez lo Sokolstvo s po- OGLAŠUJTE V 'ENAKOPRAVNOST1 - _______ .___j Sosed: Kaj rečeš ženi, kad"1 prideš domov ? Jože: Dober večer, drugo P vse ona izklepeta, včesih še P1"6' več. Krnet se ustavi pred novo in veliko stavbo v mestu, jo glada debelo, kar vpraša nekega čevljarskega pomočnika: Hej, poba, počakaj!? Pomočnik: Kaj gledate to poslopje? Kmet: Zakaj pa bo to poslopje? Pomočnik: To je norišnica za kmete. Kmet: No, sem imel prav, ko sem sam pri sebi mislil, da je premajhna. odmora je slo dvoj enimi močmi na delo. Njegovo delo v jsvolbodni državi ni nič manjšega pomena, nego prej. Gre zato, ohranjevati narod zdravega, svežega in krepkega na telesu in duhu in usposabljati ga za doseganje Odbor telovadnega društva "Sokola" v Ljubljani je prisiljeno obrniti se do prijateljev Sokoistva, da društvu priskočijo pomoč. Obrača se tudi do Vas z iskreno prošnjo, da bla-najtežjih in" najvišjih ciljev, golite na primeren način raz-gre za največjo poglobitev narodne zavesti m zavesti edinst-va troimenega našelga naroda. N ajstarej še j ugoslovansko sekoisko društvo, oče slovenskega Sokoistva, telovadno društvo "Sokol" v Ljubljani de] ulje z napet jem vseh moči. Vrste so se mu izdatno pomnožile. Vkljuh množečim se vr- stam pa se ob sedanji velikan- P® posebno ugodnem kurzu glasiti naše težnje z apelom na bivše člane in vse -prijatelj e Sckolstva, da po možnosti prispevajo z malimi doneski v gornje namene. Darovi naj bi se' pošiljali na Vaš naslov in prosimo Vas, da bi bili tako požrtvovalni, da bi zbrali te zneske ter jih nakazali po čeku v dolarjih, ki se tukaj zmenjaj'o HEEsassisaaBaaaiBsasEassr DELNIČARJI SLOVENSKEGA Narodnega doma POZOR! Vsem delničarjem S. n. d0-ma, ki so vzeli delnice na odp'8' čila, bodisi za časa majske , panje ali preje, naznanjam, ^ I lahko plačujejo nadaljne oib1'0' |ke na delnice pri njih druš^'^ i nemu zastopniku S. N. Doma a'! | pa naravnost pri podpisane^ | finančnemu tajniku v sobi 5' j 6 v Slov. Nar. Domu ob v.i'iV i nih urah; ki so ob torkih, sl'e' jdah in petkih zvečer od 7 ■ ure. Nadalje naznanja* , da so certifikati za plačane de ' nice izgotovljeni in prosim- ^ ''se delničarji oglasijo po nje. LUD. medvešek, _ , i fin. tajnik- Skušnjave Tomaža g Krrnežljavčka. Župnik je bil že davno zapustil kamro, ko je Kr-mcžljavček šele prišel k popolni zavesti. "Prekleto me je zgajžljal," je zavzdihnil in sedel na rob čebra v katerem je prenočil. "Rajše bi bil šel za tri mesece v vice, kakor da sem moral to poslušati. Moja duša je zdaj raztrgana kakor beraška copata in moje srce je od hudih besedi in ponižanj čisto -sklofutano." Žalosten je Krmežljavček povesil glavo in se za-v razmišljevanja in ugibanja o svoji usodi ter ta! polglasno: "Pa je le res, da sem se oženil šele pred štirimi meseci in zdaj že naj bom oče?" "In res je tudi, da se taki čudeži več ne gode." Zopet se je zatopil v misli in polglasno šepetal sam sebi: "Pa je zapisano: Kdor drugim jamo koplje, sarnijvanjo pade; pa je zapisano: danes meni, jutri tebi; pa je zapisano: oko za oko in zob za zob. Pa še fhar.-vkaj pametnega je zapisano v nebeškem pro-ickolu, -amo to ni nikjer zapisano, da bi moral biti policaj očs fajranštrovega otroka. Ukani! me je. In zdaj me še s trnjem krona. Pa kolo sreče se vrti, sim nekje slišal in morda pride venderle še tiati /dan, ko ho župnik sedel v levovi jami, jaz bom pa lev." g. Tako je Boltežar Krmežljavček, imenovan "ta Sea gani Boltežar" na novqga leta dan krpal svojo dušo in hladil svoje, od hudih besedi in ponižanj sklofutano srce. ii. Boltežar j a Krrnežljavčka doživljaji v novoletni noči so postali usedopolnega pomena. Župan in Neža sta Krmežljavčku na župnikovo posredovanje sicer prizanesla in se zadovoljila s kratkimi varijacijami izraza "pijanec", a to pri Krmežljavečku že ni prišlo v poštev, kar so drugi prebivalci Mračnega sela zvalili narij cele gore' žal j en j in zasmehovanj. Poniževali in preganjali so Krmežljavčka s kanibalsko neusmiljenostjo, m končno je notarjev solicitator zložil nanj celo balado, ki je niso peli samo odrasli in otroci, nego celo berači v zaporu. Mnogo noči je krvavelo Krmežljavčkovo srce. Cela na samomer je mislil "ta scagani Boltežar" a izvršil ga ni, kajti smrt pod železniškim vlakom mu je bil edini simpatični način samomora, na relse po svojega telesa ni mogel položiti, ker je bilo do najbližje železniške postaje pet ur hoda. Trpi je«je, katero je moral prenašati Krmežljavček, je bilo zanj toliko huje. ker se dolgo časa v nobeno krčmo ni več upal. Zagroženo mu je bilo, da ko j izgubi službo, če se še kdaj opije in ker je Krmežjav-ček vedel, da ni za nobeno delo in da bi ga Neža vrgla na cesto, se ni več upal javno popivati. To je slabo vplivalo na njegov duševni mir m na njegovo telesno stanje. Sicer se je ponoči večkrat zaprl v občinski zapor in se tam na'Ul z vtihotapljeno pijačo, a vzlic temu se ni mogel več popolnoma popraviti. Čim dalje časa je to trajalo, toliko bolj pesimistiško je postajalo njegovo svetovno naziran j e in toliko težje je prenašal svoj o zakonsko nesrečo. Eno s 9 m o bitje je bilo v Mračnem selu, kateremu • se je Krmežljavček upal potožiti svoje gorje. To je bi! Luka Magarac, velikan iz Like, ki je. bil po mnogoletnem potovanju križem sveta prišgl nekega dne lačen in žejen v Mračno selo. Luka Magarac je izgledal kakor drvar, a je bil frizer. Z veseljem je sprejel županovo ponudbo, naj ostane, da tržanom ne bo več treba samim strgati svoja lica. Luka Magarac se je rad vdal in je ob nedeljah bril tržane, med tednom pa norce. To je bil edini človek v Mračnem selu, kateremu se je Boltežar Krmežljavček smilil in ki mu je rad pomagal do pijače, če je imel Krmežljavček kaj drobiža. vKadar je bi Krmežljavček pijan, takrat je tudi napram svoj i ženi in vladarici včasih izdal svoja čustva, sicer ne naravnost, a vselej -z različnimi namiga van j i. Najraje je filozofiral o problemu, če bo pri obravnavi na sodni dan zaradi tajnih duhovskih grehov javnost izključena ali ne in znal se je bridko razjokati, če je pomislil, da še na sodni dan ne bo dobil zadoščenja za to, kar je na svetu moral molče prenašati. 1 V novoletni noči rojenega otroka so krstili za Tomaža. Neža KrmežIjavka je izbrala to ime, ker je bil tako krščen župnika Štebalar j a prednik v dušnem pastirstviu. Krmežljavček ni ugovarjal. "Tomaž je prav lepo ime," je dejal Krmežljavček," ko mu je žena naročila svoj sklep. "In prav srečno je izbrano. Če bi dali otroku ime Matevž, bi ljudje še kaj govorili in bi fajmoštra po strani gledali; če bi mu dali ime Boltežar, bi se ljudje norca delali iz mene. Tako pa ne morejo ničesar reči. Prav ničesar. Tomaž je krščansko ime." "Se eden apostol j ev je bil Topiaž," je menila Neža. "Da, eden apostoljev je bil Tomaž in rajnki župnik v Mračnem selu je bi! tudi Tomaž. In med župnikom Tomažem in tvojo rojstno hišo, ljuba Neža, so bile vedno dobre zveze, prav prijateljske zveze. Kar je biio otroft v vaši hiši rojenih, za vse je plačeval župnik Tomaž. Res, prav dober gospod je bil župnik Tomaž in prav lepo je, da ga imaš v tako prijaznem spominu. Neža je z ostrimi, vprašujočimi pogledi premot-n'ila Krrnežljavčka od nog do glave, a Boltežar je dela! tako neumen obraz, da ni mogla uganiti jedi ve kaj določenega, ali samo blebeče, ne da bi kaj iti^1 Krmežljavček pa je bil zadovoljen, da je vsaj po kih namignil, kaj mu leži na srcu. Kakor je bil reč prepričan, da je bil župnik Tomaž oče njegove 51 ne. Flizer Luka Magarac, ki je poznal tudi Ijavčkove rodbinske skrivnosti, je prijatelj a z uB^ venimi razlogi utrjeval v označenem mnenju. "E brate," je govoril Luka Magarac, maT iios1 je že dognala, po čem je spoznati očeta in mater ^ kega človeka. Da, znanost, to tj je krasna »War. % nfjo ni nobene tajnosti. Vidiš, Boltežar, če bi bili znanstveno izobražen, bi lahko na malem Ton191 spoznal, katere njegove 'lastnosti so podedovan6 0 . očeta in katere od starega očeta." "To sem že dognal," je samozavestno odgov0, Krmežljavček. "Od župnika Stebalarja ima po ki'0 ^ pirjevo cblikani nos, od župnika Tomaža pa ušesa, ■ mu stoje od glave kakor porotnice. Jaz sem ga ro poznal, rajnkega župnika Tomaža." Naravno je, da so bila Knmežljavčkova čustv /a ^ malega- črviča Tomaža ne samo povsem netočšt0 ■ •nego. asih uprav Ijudožrska. Nekega večera je v janosti celo zaupal frizerju Magarac u: "Ce bi imel' ta otrok vsaj telečjo glavo ali tn ge! Koj bi ga prodal za ljubljanski muzej, pa M P begml v Ameriko." Tomaž pa je vzlic Krmežljavčkovi sovražnosti ^ U"' ti- _ j* r imel Boltežar, kajti vsak najmanjši napredek l01"1-.' žgv je pomenil novo bridkost za Boltežar j a. 'sKo jo znal Tomaž izpregovarjati "ata", je Krmežljavček ravno pijan $n žalosten. "Glej, kako lepo se Tomažek razvija," je i'e Neža, "z;daj ■■mia že "ata" klicati." sel in se razvijal ter delal veselje svoji materi, več veselja je imela ž njim Neža, toliko manj g' W ill' JULY 21st, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. I Me m Najhitreje in najstalneje. pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. OKARINA. HI Francoski spisal Jean Rameau. I John Nemeth pres. Glavnica i rezerva nreko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY n ii V OBVESTILO CELI NASELBINI! | Vsem cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom g naznanjava, da sva prevzela H dobro znano iH RESTAVRACIIO IN NA 6702 ST. CLAIR AVE, Kdor želi in vpošteva DOBRO KUHINJO in prve vrste hladilne pijače, bo gotovo postal naš stalen obiskovalec. Se priporočava za prijazno in gostoljubno postrežbo iOIZGLAVAl 8702 ST. CLAIR AVE. 3 hasnzfigsnt steamers a Till: Great Ship "SSEANDCSK" — "CITY OP S?JE" — "CITY OF BUFFALO" $>ail7i May ibt" to Kttv. ICth —BCMPALO CLEVELANB Uavc Cjuuvkuind - 9,00 P. M. f EinTKi;:r ! Leivc Bujtalo - 9i00 P. M *tn»e.Buffalo - 'i ;3C A. M. ) Standard i-ime < Arrive Cli-vklakd 7-30 A. M ticaulifuhy culur-.-d section,ai puzzle thavt of The Great Ship •'SEEANDBEE" nvo cvntf). A'so ask fop our M-page pi^.toriai and descriptive booklet free. sect on receipt of Tho C'.eveland & Buffalo Pranm Company Clr.yflond, Ohio mm Tho Great Ship SEE A K D BEE the largfit and xiioet. vosU> passexigor Slaamcr on inland Valero of the tvorld. SIccpiug capacity, lUOO pitwcn^v-tro. NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih Zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IfitETHK presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-'ttajo ..ozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. 55th Si. & St. Clair Ave. Št. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOSt IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. 2a vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših Rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na te lme she mm & TBST eeiPAE E. 55th St. & St. Clair Avenue. EES-j iS m Louis Saubagnac je bil mlad kmet. Kot vsi ostali kmetje so skozi šest dni v tednu trpinčili zemljo z lopato, plugom ali koso. Ni pa hodil kot ostali kmetje v nedeljo v gostilno ali tja, kjer plešejo mladi ljudje ob spremi je van ju harmonike. Ostal je doma ter igral na svojo okarino. Igral je zelo dobro. On sicer m igral Wagner j a ali Masseneta, pač pa stare narodne pesmi ali pa nabožne melodije. Bila je namreč to edina godba, katero je poznal. Njegov največji uspeh je bila neka gaskonska popevka, polna krasnih meminutivov in nežnih ponavljanj, s pomočjo katerih izraža duša naroda najbolj zapletene čute na svetu, namreč čut ljubezni. Kadar je igral to popevko, so se mlade deklice ustavljale pred hišo in nekatere so celo pozabile iti na ples. Ena teh navdušenih poslušalk je bila tudi Lujiza Meil-han. Bila je tako lepa, da je igralec na okarino čutil, da je popolnoma drug človek, ko je prišla ta deklica, da ga posluša. Zdelo se mu je kot da se hoče njegova okarina zdrobiti pod ustnicami kot srce, ki je preveč polno, da bi se moglo izraziti. Lujiza pa je pogosto prihajala, da ga posluša. Nekega dne se je pričela razgo-varjati z njim, mit čestitala na igranju ter ga vprašala, kako more proizvesti tako lepo godbo na tako ponižnem in pripro-ste inštrumentu. Louis ji je obljubil, da bo pokazal. Položil je okarino v njene roke ter jo naučil, kako držati jo, kako uporabit svoje prste pri igranju in kako urediti pritisk sape. Bila je zelo sposobna učenka ter je kmalu znala i prati dotično popevko skoro prav tako dobro kot on sam. Leta 1914, ko je izbruhnila vojna, sta bila že dobra prijatelja in sosedje so smatrali za gotovo stvar,1 da sta si že prisegla zvestobo ob zvokih okari-ne. A te prisege iz leta 1914: Dve leti pozneje je padel Louis ob reki Somme. Vojaške oblasti ao poslale domov osebno lastnino padlega, — par hlač, nekaj srajc, par centov — in okarino. Bila je nepoškodovana. Stara mati Louisa je pritisnila okarino na svoja us-ta z veliko žalostjo in kot da hoče obdržati na ta način nekaj stika z dušo zamrlega, ki se je tako pogosto izražala potom tega inštrumenta. Mati Louisa je umrla mlada. Njegov oče je bil delavec v Bayonne in vzgajala ga je njegova stara mati. Bila je slabotna kmečka ženska, ki je že izgubila leta 1914 pogled na eno oko. Leta 1916 pa je popolnoma oslepela kot da jo po smrti vnuka ne more potolažiti nobena zemeljska stvar.. Njene oči so v nebesih — je rekla ponavadi — uprte neprestano na lepega vojaka, katerega je Bog sprejel v družbo svojih svetnikov. Med tem ko j/ čakala, da se bo tudi njeno ostalo telo pridružilo k njemu, je stara kmečka ženska posvetila ostale dni svojega bornega življenja spominu na svojega mrtvega vnuka. V sobo, v kateri je spal ponavadi, je spravila vse, kar je bilo njegova last,—njegovo obleko, perilo, listine in |druge stvari. Na sredino postelje na neko blazino pa je položila okarino. Vedela je, kako zelo je bil udan Lujizi Meilhan. Nepre-jstano je vabila slednjo, naj pri-' de ter jo obišče, kajti čutila je, 1 da bo na ta način izpolnila po-| slednjo željo svojega vnuka. V | nedeljo zvečer, ob uri, ko je Louis ponavadi igral na okaH-no, pa je poživljala tudi Lujizo, naj jo igra. Mlada deklica je rade volje privolila v to. Globoko gin j ena je vzela v rokp inštrument, pritisnila svoje ustnice na mesto, kjer so tako pogosto počivale ustnice Louisa ter pričela igrati ono staro gas-konsko popevko, katero je najbolj ljubila. Stara .mati pa si je pokrila z rokama oči ter pričela jokati. Njene mrtve oči so še vedno lahko pretakale solze. Zdelo se ji je kot da zopet čuje svojega nečaka. Gotovo je bilo. v tej okarini nekaj njegove duše. Poleg tega pa je bila srečna, ko je vidla Lujizo igrati ter proizvajati iste zvoke, katere je nekoč proizvaja iste zvoke, katere je proizvajal njen vnuk. Ta starodavna popevka je bilo zadnjo več kot godba. Bila je poljub. Ustnice one, ki jo je igrala, pa so bile še čiste. Ali bi mogle igrati tako lepo, če bi se kedaj dotaknile ustnic kakega drugega moža? Skozi leto 1917 je prihajala Lujiza skoro vsako nedeljo zvečer ter igrala na ,okarino. Leta 1918 pa ni prišla več tako pogosto. Po tem času pa je sploh izostala. Stara mati je bila zelo vžalosčena. Kaj se je zgodilo? Zakaj ni hotela deklica več priti ter igrati na oka rino ? Neko nedeljo v avgustu pa! je dala uboga stara ženska po-j klicati Lujizo ter jo prosila, j naj zopet igra na okarino. Bil je rojstni dan Louisa. Hotela! je, da pomaga tudi Lujiza po-j častiti spomin na mrtvega. Ali j se ne bo celo v paradižu njeni mali vnuk veselil, ko bo čul, da je njegova nekdanja ljubica na ta način počastila njegov spomin? -i Stara mati je 'skušala po jas-j niti te svoje misli deklici, ki is! prišla na obisk. Izprva ni ho-j tela Lujiza ničesar slišati o i tem, a konečno se .je udala Kako" pa so se pri tem tresle njene roke 1 Kako bledo je bi-j lo ji j eno lice! Ce bi mogla j uboga starka videti to! Lujiza je prijela v roko okarino. Njene ustnice so se nalahno dotaknile . inštrumenta. Naenkrat pa pa se je stara mati zganila. — O Lujiza! — je vzkliknila. V m j enem glasu pa je bilo čuti kot očitanje. Neki čudni glas je prišel iz okarine, — neki trdi in brezizrazni glas. Polnil je sobo kot z očitanjem. Ali je bila Lujiza, ki je igrala na tak način? Ne, to ni mogla biti Lujiza. Slepa ženska je imela tak oster čut. Slepi ■človek sliši in čuti veliko bolj natančno kot pa oni, ki vidi. Vsled tega razume tudi številne je stvari. — Lujiza, Lujiza! — je ponavljala očitajoče. Pesmi je bil konec. Lujiza je položila okarino na mizo ter odhitela iz sobe, ne da bi rekla besedico. Vrata so se zaprla za njo. Stara mati je z žalostjo od-stopicala proti mizi ter vzela okarino v namenu, da jo položi na staro mesto. Njeni ob-! čutljivi prsti pa so zapazili po-; dolgasto razpoko na hrbtu oka-j rine. Bila je razpočena. | Stara mati se je vrgla na kolena' ter poljubljala s svojimi ustnicami ta inštrument — s čistimi ustnicami starosti, kot da ga hoče očistiti s svojimi poljubi. Jokala pa je celo noč. Zdelo se ji je kot da je njen vnuk umrl že drugič. vročo socijalistično kri je mo-j ral na ukaz caristične vladej hladiti tudi že v Sibiriji. Kljub pregnanstvu, v kate; ! tem je prebil dokaj časa, se mu 1 je naposled posrečilo dokončati j j studii je, po katerih je stopil vj |praktično življenje. Dobil jej j mesto inženirja v Kavkazu, j (Ker pa zopet ni mogel krotiti : svoje socijalistične nravi je bil ji. 1907. primoran bežati iz Ru-: sije. Podal se je v Berlin. Tam | je stopil v službo pri Siemens | & Haiske. Njegove izredne j tehnične zmožnosti in organiza-j tcrične zmožnosti so kmalu na-i potile njegove šefe, da so ga j poslali kot zastopnika tvrdke i Siemens & Schukert v Petro-j grad, kjer je imel vodilno me-I sto še pri dveh drugih strojnih tvornicah. Med vojno je samo praktiikoval. Iz prakse ga tudi prvi časi revolucije niso izvabili, ker je menil, da se Rusija ne da pripeljati kar z vlakom do socijalne revolucije. Končno je pa vstopil v sovjetsko vlado, oziroma je tej ponudil svoje izkušnje, da bi pomagal rešiti, kar se je dalo. Udejst-voval se je v najvišjm gospodarskem svetu, v komisiji za prehrano armade, v trgovskem ministrstvu in slednjič tudi v železniškem ministrstvu. Kot Gorki, čigar prijatelj je Kra-sin, je tudi Krasin v svojem notranjem prepričanju nebolj-ševik, oba pa sta v boljševiških službah, da pomagata lečiti bolesti, ki jih Rusiji dostikrat nehote seka boljševiški režim. Ilillilillilillilili DE. J. A. CONLEY SPECIJALIST 7:A ŽENSKE IN MOŠKE BOLEZNI. || ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior m Uradne ure: — Od 10—12 dopolden; 1—4 popoldne; —g 6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od 10 dopoldne do 1. popoldne. D KDO JE KRASIN? Mož, ki se pogaja v Londonu kot zastopnik ruske vlade s premierom angleškega imperija za ureditev razmerja med zapadcm in Rusijo, Leonid Krasin, ni človek avanturistične preteklosti]- Romantika je njegovemu živi j en j y neznana. Že v dijaških letih je bil socija-list ter se je pečal s študijami del Engelsa in Marksa; svojo 0 1 TEŽAKI ZA KAMNOSEK MI DOBRO PLAČAMO. Dajte vaši družini prednost, da živi v zdravem kraju ob jezeru, proč od dimu velikega mesta, kjer lahko porazite visoke življenske cene s tem, da imate svoj lasten vrt, kokoši, in tudi kravo, ako vam je drago. Mi vam preskrbimo zemljišča za vrtove. Najemnina je zelo nizka pri vseh naših podjetjih. V bližini kamnosekov so cerkve in šole, tako, da lahko pravilno vzgojite vaše otroke. — ZMERNA CENA ZA STANOVANJE IN HRANO ZA SAMCE. — Maš kamnosek v Marbiehead, Ohio, ob jezeru, je zdrav kraj za delavce. The Kelley Island Plant je blizu Sandusky, Ohio in naš White Rock kamnosek je par milj od Toledo, O. Vaši prijatelji uposljeni v teh kamnosekih vam bodo povedali, kako izvrstne delavne razmere vladajo" tukaj. Pridite delati za nas v kateregakoli izmed teh kamnosekov in naredite si več denarja. Kar povejte nam kje hočete delati in dali vam bomo stalno delo in dobro plačo in majhne življenske stroške. V naših tovarnah ni nikakih delavskih neredov. THE KELLEY ISLAND LIME & TRANS. CO. 1125 LEADER-NEWS BLDG.—CLEVELAND, O. g fe l s mmm Rdeče znamke z nakupom 10c ali več. Naš Tujezemski oddelek je na balkonu. Baileys '.Red Tag' Razprodaja ms® Izrednost v kleti. 1'0.000 parov ženskih in otročjih čevljev po polovičnih in še nižjih cenah. HI Ženski $3.50 & $4.00 nizki čevlji. m Vsak par perfekten, izdelan iz črne ali rujave kozjevine, gunmetal teletenine in iz ruske teletenine, z. enim, dvema, ali petimi očesci. Izdelani po letošnjih najnovejših kopitih z priprostimi ali ličnejšimi kapcami. Volni usnjati podplati, in usnjate Louis in vojaške pete. Vse velikosti od 2'/^ do 8 v razprodaji po ....................$1.99 $3.50 & $4.00 bdi nizki čevlji. Ravno 2100 parov v tej zbirki. Belo platno in bela , jelenovina, urezani po lepih kopitih. Navaden operni kroj z visokimi in nizkimi petami in volnimi podplati. Vse Velikosti od 2J/2 do 8. Posebna cena za to priliko ......$1,79 h/ $3.50 do $4.00 beii "Mary Janes". "Mary Janes" za gospodične in otroke, izdelani po naravnem kopitu z okraskom na usnjatem jermenu preko gležnje v. Močni usnjati podplati in pete. Velikost od otročje št. 5 do št. 2 za male gospodične. Izredna vrednost za to razprodajo.................$1.89 Preko 10.000 parov ženskih in o-tročjik čevljev smo kupili od nekaterih največjih čevljarjev na vzhodnem trgu, po 50c prihranka pri vsakem dolarju. Vsak par teh čevljev je popolen in ga spremlja naša garancija. Posebni prodajalci in razširjen prostor za to razprodajo. Ti čevlji so na razprodaji v naši kleti izredno nizkih cen. $1.75 beli "Mary Janes" za gospodične Platneni beli šolni "Mary Janes" z us-njatim jermenom preko gležnjev in gumijastimi petami in podplati. Velikosti od llJ/2 do 2. To je izredna vrednost. Zelo boste cenili važnost tega dogodka ako se jutri udeležite razprodaje na teh šolr^h —.......... .99c $1.50 in $2 sandali za boso nogo. Sandali za boso nogo, iz dobre kvalitete ruske teletenine z vrezanimi vzorci in dvema jermenoma. Vsak par iz močnega usnja. Velikosti, od otročje št. 5 do št. 2 za male 'gospodične. Po sebna cena za to razprodajo ......99c Ženski čevlji od $4.00 do $7.00. Izdelani iz črnega svitlega kozj.ega [g usnja, Havana rujavega kozjega usnja, |g rujave ruske teletenine, gunmetal te- j® letenine, lakaste žrebovine in iz več dru- gih usenj. Navadni operni šolni, oxfor || di z enim, dvemi ali petimi očesci in 1|| "pumps" z jeziki. Izdelani po letos- p njih najnovejših krojih s priprostimi p kapcami ali z ličnimi. Vse velikosti, p 21/2 do 8 .....................$2.99 p Ženski $5.00 beli nizki čevlji. Izdelani iz finega belega /"Sea Island duck". Bela jelenovina ali blago po najnovejših letošnjih krojih. Pripro-sti -operni čolni z enim očescem s petij o, oxfordi š petimi očesci in "pumps" z jezikom. Volni usnjasti -podplati in Louis vojaške pete. Vse velikosti o;l 2^2 do 8 .....................$2.39 Deški $3.50 in $4.00 Scout čevlji. Vsak par iz močnega usnja. Iz dobrega krom črnega usnja z močnimi kroma-stimi podplati in petami. Sleheren par popolnega izdelka in garantiran. Velikosti od 1 do 2. Izredna vrednost. Posebna cena za to razprodajo....$1.99 BAILEY'S — KLET. LOKALNE NOVICE — Clevelandska predmestja so zelo narastla zadnjih deset let. Lakewood ima sedaj čez 41 tisoč prebivalcev, ko jih ima East Cleveland čez 25 tisoč. — Predmestje East Cleveland je zelo narastio. V Clevelandu se dela na to, da bi se vsa ta predmestja priklopiio mestu Cleve-; landu. Upati je, da se bo dol prihodnjega ljudskega štetja i pregovorila meščane vseh predmestij, da prestopijo k mestu Clevelandu. — Upati je, da bi zelo rada prišla, če ne bi vedela, kako velike dolgove ima, ko so sedaj ta predmestja v dobrih finančnih stanjih. — Prav ni zapričel obratovanje pri električnem vzdigalu, kar je doprineslo posledice, vsled katerih je padel delavec pri Browning Engineering druž bi na 16226 Waterloo rd. pod j avtomobil. Zadobil je notranje poškodbe in zdravniki so se iz-i razili, da bo najbrže umrl. — Kupil je preproge od neznanega človeka, jih nesel domov ter razgrnil po podu v sobah. In prišel je mož, ki ne kaže, da je mož pravice, pa je vprašal G. Bruehlerja na 98. zapadni cesti, če jih je on u-kradel iz železniških vozov. Možak je zanikal in povedal, kje j-ih je kupil. Zvezni detektiv mu tega ni verjel, ampak ga je povabil s seboj. V pondeljek pa se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem, ker je ob-dolžen, da je kradel tujo lastnino. — V pondeljek zvečer je prišlo več Slovencev in Slovenk iz starega kraja. V Collinwood se jih je-peljalo kar en tovorni avtomobil. Nekaj jih je pa še zaostalo v New Yorku, kajti bolezen se je pojavila na ladji,, in oblasti so zelo previdne. — Mrs. Jessie Braun iz 17. zapadne ceste se je prebudila predsinočnem. Začutila je, da je nekdo v sobi, katerega pač ni klicala. Gledala je v temi, da bi videla nepovabljenega gosta. Pa je prižgala luč, zagledala tatu, ki je baš stikal po predalu. Tat se je ustrašil, skočil skozi okno in pobegnil. Odnesel je le en dolar. — Clevelandski popoldanski | list "Press" povprašuje različna vprašanja, na katera odgovarjajo čitatelji: Eden izmed njih je odgovoril to: Ženska je najbolj domišljava kreatura današnjega človeštva, kajti barva si obrvi, trepalnice, in obraz, češe si lase dol po obrazu in po ušesih, pa čika žvečilni gum. — Ali je res? — Ne postojajte in postopajte po cestah, kajti lahko vam sodnik zaračuna po en dolar na minuto. Tako se je dogodilo sedmim možem, ki so se postavili na St. Clair 123. cesti samo sedem minut. Sodnik pa jih sodil pravično, kajti vsak je pla-i čal tudi sedem dolarjev kazni, j po en dolar na minuto. na prostor, odkoder ni prišlo v javnost. Zaman pričakujete od članstva enakih razprav, ker članstvo ima drugo mišljenje in se tudi dobro zaveda, da bi bile vse razprave zaman. Danes ni več čas za enake razprave, pač za združenje Jed-not in Zvez. Tu je edina rešitev, če hočemo, da bomo obdržali vse to na površju. V vsakem drugem položaju brez zdru ženja nam preti polom pri vseh Jednotah in Zvezah ob gotovem času. Članstvo je že sedaj sprevidelo, da jc potreben ta korak in bi bil že tudi dovršen, če bi ne bilo gotovih oseb, ki imajo koristi od posameznih Jednot in Zvez, zato pa so nasprotni združenju. Volilni red pred parlamentom. DOPIS. Collinwood, Ohio. — V "Glas! Svobode", štev. 55, z dne 9. ju-j lija, sem čital pod naslovom: Razprava o konvenciji, kar pi-j še Mr. William Rus, sledeče: "Dolgo sem čakal, da bi se! kdo oglasil v javnosti in podal' nasvete za konvencijo a zaman;: človeku se zdi, kot da ne bi ime- j li o čem razpravljati. Samo nal sebi je to dobro znamenje. Vse! kaže, da je članstvo zadovoljno s sedanjimi pravili in uredbo organizacije." Take in enake stvari so se že' marsikaterikrat dovoljevala član stvu, toda kadar se je podalo nekaj dobrega in poslalo v glavni urad, se je vedno spravljalo NAZNANILO Moj novi zdravniški urad v KNAUSOVIM poslopju bo odprt 22. julija 1920. L. A. STARCE, Onh. D. SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOGIJE. Odstranim vzroke očesnih neredov, glavobola in nervoznosti z ophthalmologično metodo in pravimi očali. Uravnavam križpo-gled brez operacije. 6127 st. clair ave. — Cleveland, o. URADNE URE: — 10—12; 2—4; 6—8. — OB NEDELJAH in SREDAH: 10—12. Mnogo črnila se je že porabilo v to svrho, toda kaj smo dosegli: nič, in zopet nič. Kadar je članstvo kaj dobrega izdalo, vedno se je pisalo velikanske, dolge in široke komentarje od strani glavnih odborov. Vedno so našli dlako v jajcu, in ■dlaka je v ozki stiki s stolčki glavnih odbornikov. Zakaj se bojite združenja, ako niste vredni takih mest, ko jih boste gotovo izgubili ob priliki, ako pa ste v procvit napredka in poka-žete javnosti, da imate dober namen za delovanje, potem se vam ni potreba bati združenja, ker članstvo bo znalo soditi vaša dela. Kolikor več zadrška od strani glavnih odbornikov, toliko manj boste prišli v poštev. V resnem času, torej pogum glavni odborniki. Razvite propagando za združenje, in prihodnja konvencija bo mnogo prikrajšana in marsikateri dolar bo stem prihranjen. In ne bo prihranjen samo za sedaj, ampak tudi v bodočnosti. Septembra se vrši konvencija S. S. P. Z. — Glejte društva, da boste dala dobre nasvete in koristna navodila svojim delegatom. Ne pozabite pa glavno: Združenje Jednot in Zvez. Clan dr. Tolstoj, št. 26. KARL KOTNIK. Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. Prihranjevalne Izrednosti Sleheren dan je hranilen dan v naši Trgovini. Tukaj je par vidnih dokazov, o katerih imamo veselje poročati vam. Pomnite da je naše blago le najboljše kvalitete po nižjih nego navadnih cenah. RAZPRODAJA SE PRIČNE V TOREK, 20. JULIJA IN TRAJA 30 DNI. tu je le par izrednosti vse drugo bo vidno v trgovini. $1.39 7c 98c 39c $1.89 OVERALLS — DELAVNE #4 HLAČE — Posebna cena. . . v « ČRNE SATENASTE delavne srajce. Posebna cena ....... MOŠKE LAHNE NOGAVICE 4 m _ Par.........................1 jO ARMADNE TRPEŽNE NOGA- VICE Par .................... MOČNE ŽENSKE NOGAVI- 1 O CE. Par ...................... I 9 C OTROČJE IGRALNE OBLEKCE gg^ Vsaka po NAVADNECHAMBRAY SRAJCE. Naša cena .... POSVILJEN SUKANEC za kvačkanje. Špula .................. OTROČJE KRATKE OBLEKCE Vsaka po .................... TURŠKE KOPALNE BRISAČE Vsaka po ........)........... ŽENSKI HIŠNI PREDPASNIKI. Vsak po ............ PARNIŠKI KOVČEGI — So po špecijal-no nizkih cenah. glejte za ime L. KITMAN 5812 St. Clair Ave. Belgrad, 19. junija, 1920. Po preteku poldrugega leta smo prišli vendar tako daleč, da je začelo privremeno Narodno Predstavništvo v Belgradu vendarle .razpravljati o volilnem redu za Ustavotvorno narodno skupščino, ki naj da u-stavne podlage naši državi. Veseli »nas, da je vendar enkrat prišel ta začasni parlament do tega, da razpravlja o tem, kar je pravzaprav bila njegova glavna naloga: Izborni (volilni) red da sklene, potem pa gre . . . Da Narodno Predstavništvo nima pravega veselja do dela, to smo videli v pretekli dobi prav jasno. Nismo pa vedeli, da je Narodno Predstavništvo tudi po svojem duševnem nivoju tako nezmožno, kakor se ravno pri debati o volilnem redu pokazuje. Sramotno je, na kako nizki višini se giblje debata o voli vnem redu. Vprašanja, ki drugje izzovejo stvarno in fortnalno dovršene debate ob splošni pozornosti cele zbornice in cele javnosti, kakor je n. pr. vprašanje ženske volivne pravice — taka vprašanja rešuje naš parlament, kakor da bi razpravljal o najobskurnejši interpelaciji. Mnogo na tej mizeriji našega parlamenta je krivo ibelgrajeko časopisje, ki ne vrši nad parlamentom nikakšne kontrole. V drugih državah imajo časopisi prestolnega mesta obširna poročila o parlamentarnih debatah; parlament je pod stalno kritiko in kontrolo javnosti, zlasti javnosti v sedežu parlamenta — v Belgradu pa je žurnalistika tako na nizkem stališču, kakor j a to le — na Balkanu mogoče! Parlament je časopisju in javnosti vreden in — narobe. Volilni red, kakor ga predlaga vladna zakonska predlaga, je kompromis med radikale! in demokrati. Ker pa tvorita ti dve stranki skupaj z Jugoslovanskim in Narodnim klubom, ki sta tudi v vladni večini, o-gromno večino zbornice, je seveda skoro nemogoče doseči kako znatno izboljšanje posameznih določb zakona. Razun nekaterih — sicer res principijel-no vojnih —- določb zakonskega načrta, ki so nesprejemljive, izborni red ni najslabši. Glavne hibe načrta so: da načrt ne določa točnega termina, v katerem se morajo volitve izvršiti da načrt proporčnega sistema volitev ne izvaja konse-kventno, amp^k le v zelo majhni meri, tako, da o pravem proporcu skoro govora biti ne more, dalje, da izključuje ženske od volivne pravice in slednjič, da predpisuje takozvane kvalificirane mandate, to se pravi, da zahteva, da mora biti na kandidatnih listah po en kandidat z visokošolsko izobrazbo, ki je pod gotovimi pogoji pred drugimi izvoljen. Generalna debata o izbomem redu je že završena. Poročali smo o njej. Sedaj se vrši speci-jalna debata; o prvih dveh zgoraj navedenih vprašanjih je že završena, o ženski volivni pravici se razpravlja ravnokar, o kvalificiranih mandatih pa se vrši razprava prihodnje dni. Glavni kontinget govornikov tvorita poleg nekaterih izven-strankarjev skupini; to sta so-cijalistični klub in pa republikanci, med katerimi je najagil-nejši njih vodja bivši minister Jaša Prodanovič, eden najpošte-nejših srbijanskih politikov, kar pomeni veliko . . . Kritika opozicije je ostra — obramba vladnih strank pa medla. Vladne stranke dobro vedo za slabosti načrta, a bolje-ga načrta izdelale niso, ker bi jim modernejše določbe pri volitvah — škodovale! V vladnem načrtu ni bil predvsem nikak termin, v katerem tvorno Skupščino. Bati se je bilo, da bo vlada volitve odlagala, dokler se ji bo zdelo. Opozicija je zato zahtevala, da naj se izvrše volitve v štirih mesecih po — sprejetju volivnega zakona v parlamentu. Vladne stranke so to seveda odklonile ali toliko so morale od j en jati da je prišla v zakon določba, da se morajo volitve izvršiti naj dalje v teku G mesecev od dneva, ko regent zakon podpiše. Ostra je bila debata pri paragrafu 3. in 5, ki določata v oliv ne okraje ter število prebivalstva, na katero odpade en mandat. (Nadaljevanje.) MALI OGLASI Vsak človek pozna dve strani: dobro in slabo — torej katero si boste zbrali za vaš okus. Menda prvo, če ste poštenjak. ..........................................it PRODA SE hiša za dve družini,1 vsaka po 4 sobe. Jako lep vrt; 80 čevljev širok in 140 čevljev dolg lot. Hiša je v Collinvvoo-du nasproti slovenske šole na 729 E. 138th Street. Proda se' prav poceni. Izve se pri lastniku na 6522 Bonna Ave, (t.č.) GROCERIJA in SLADŠČlCAR-NA se proda po ugodni ceni. Lepa prilika za podjetnika, Slovenca. Vprašajte v uradu Enakopravnosti. (170—72) DOBRA KUHARICA se sprejme takoj v restavracijo. Samo zmožnim se je zglasiti. Dobra plača. Poizve se pri Jos. Milavec, 6110 St. Clair Ave, y SLOVENSKA GROCERIJA | se proda. Natančnosti se poizve na 6626 St. Clair Ave. DOBRO IZURJEN kleparski pomočnik dobi takoj delo. Delo je stalno; plača po dogovoru. Poizve se pri Anton Janežič, Box 94 Noble, Ohio. (170-72) Tu je vaša priložnost. V naši prodajalni 'sili, potrebujemo dva ali tri živahne Slovence. Zakaj bi delali v tovarni, ko zaslužite mnogo več denarja ako se ne strašite dela, in ako se priklopi-te živahni organizaciji, ki prodaja imetja ob karni črti. Kup-čevalcem se da razne prednosti pri gradenju in prodajalcem se da vsa mogoča pomoč. Potra-tite par minut časa in se oglasite pri nas. Odgovarjajočim osebam se plača stalna plača in provizija. Zglasite se pri Mr, Billings, 220 do 226 Hickox Bldg. Vogal East 9. ceste in Euclid Avenue. PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN Collinwood, Ohio. HIŠA ZA TRI DRUŽINE se proda. V hiši je trgovina, katero se proda skupno s hišo. Se nahaja v sredini slovenske naselbine. Pri hiši je garaž; cena $8.000. Vprašajte pri lastniku B. P. Gudzanas, 1403 E. 59th St. (170—72) lil SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A" GARAŽ — GARAŽ —GARAŽ GARAŽ SE ODDA V RENT-VPRAŠAJTE NA 1439 EAST 51ST. ST. (169-70-71) NOVA, LEPO UREJENA hiša se proda ali zamenja za trgovino v Clevelandu. Hiša se nahaja v CoUinwoodu. Katerega zanima naj se zglasi v uredništvu tega lista. (170—72.) SLOVENSKI PRODAJALCI DOBRE PLAČE. je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00. NAPRODAJ JE PISALNA MI-J ZA (Roll Top). Jako nizka cena. Vprašajte v uradu Enakopravnost. (x) MALI RAČUNAR (Adding Machine) se proda. Jako pripraven za prodajalno. Cena jako nizka. Vprašajte v uradu Ena-dopravnosti. (x) zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 vri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik, 17005 Waterloo Rd., G. M. Kabay, tajnik in zapisnikar, 1307 E. 167th St. Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Uk-mar. Pevovodja g. Ivanuš. Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 8 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se ulju dno vabite za pri-stop. VELIKA PISALNA MIZA NAPRODAJ. Ima šestnajst predalov. Jako pripravna za vsake trgovino. Proda se po n rek i ceni. Vprašajte v uradu Enakopravnosti. W OGLEJTE SI TE HIŠI TAKOJ. AKO GREŠ PO ST. CLAIRJU, NE POZABI obiskat FRANKA, kjer te pošteno postreže in sprejme po domače. Na razpolago imam raznovrstne neopoj-ne pijače, izvrstne kvalitete smotk. Posebnost za toplejše vreme — SLADOLED — Vse to dobiš pri dobro znanem rojaku FRANK KUNSTELJU 6117 St. Clair Ave. Naprodaj sta dve hiši na zapadni strani mesta, obdani od krasne okolice. Ena hiša je zidana, za dve družini, v drugi se nahaja 13 sob za 4 družine. Vse v najboljšem stanju. Zglasite se na 3421 W. 97th St. Vzemite Lorain ali Clark ave. karo. Človek, ki zna govoriti Slovensko in poleg tega tudi dobro Angleško, dobi dobro službo z bogato plačo in provizijo. Od" visno je od vas samih, kolik" denarja boste naredili poleg re' dne plače. MI VAS BOMO NAUČILI. Slovenci vas bodo z veselje-11 sprejeli, ko jim razložite nase propozicijo . Ako ste živahen delavec, pridite, kakor hitro goče, med 9. uro zjutraj in uro zvečer. Vprašajte za Mr. BIRO. 6. THE SUBURBAN DEVELOPMENT ('a KINNEY—LEVAN BLDG. 2. nadstropje. HITITE, ČAS BEŽI! KUPITE HIŠO! Hiša 13 sob, na White Ave., 2 furneza, električna razsvetljava, 2 kopališča, garaž; cena $9.000, rent $90. Hiša za 3 družin na East 64. cesti; cena $8.500. Rent $85, takoj $2.000. Poizve se pri CIRIL KUNSTELJ, 6524 St. Clair Ave. ■ O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W. i jos. vovk i 1123 Addison Rd. SLUČAJE. se priporočam. iBBBlEgawaaMI] TEŽAKI naj se zvrše volitve za Ustavo- smi za $1.25. VI POTREBUJETE KNJIGO. » AVTOMOBIL ZA VSE E Dr. Kern je nad deset leti zbiral gradivo za angleško-slo-1 venski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni, če vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenski besednj ak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. Motam lahko naročite Zormanove pe- j^he LlStjU A Vacation Trip That Satisfies THE summertime will soon bo here and with it the ioya of ft vacation trip. Where are you goiu%? The Great Lakes i« the mecea for particular find experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Lino Stoamora embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. * C. a Service Guarantee. Duily Sen-ice May Ist between Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week June 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. k i V I I DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO. juaB A. A. Schantz. President and General Manager J.T. McMillan, Vlco-Prealdent Za delo na dvorišču in v tovarni. Preskrbijo se stanovanja. Zglasite se osebno ali pišite EMPLOYMENT DEPT. Columbia Chemical Company. liberty bon 1)1 in voj no varčevalne znamke.. . Prodajte sedaj. Mi pla^. v gotovini tako j,Simon, zanes" /i prekupčevalec, goba 216 noxBIdg.,, drugo nadstroP^ Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Eucli dave., nad S1 Odf BARBERTON, O. (166- -72) ger Sewing Machine Co. to do 6. ure zvečer. mmmmunmmmmum***1 Nadaljevanje iz 2. stran1 ^ Ako hočete kaj kupiti, poslužuj oglaševanja v našem listu. Za P-centov, ki jih potrošite za ogloieV j se boste zadovoljili. Kupčija b" ^ tova in zanesljiva.