07 -06- ?nnž- V6STI IZ VASI GLASILO OBČINE GORIŠNICA - št. 1/letnik VIII, april 2004 VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba župan, Jože Kokot. Fotografije: Foto Laura, Davorin Zorli Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p.. Tisk: MA tisk d.o.o. Maribor. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54,2272 Gorišnica, telefon: 02/743 11 11, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net Naročanje oglasov: Alinea, Davorin Zorli s.p., 2272 Gorišnica 80, fax:02/743 02 10, e-mail: alinea@siol.net. Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano aprila 2004 v 1900 izvodih. Naslednja številka bo izšla predvidoma avgusta 2004. v- O Spoštovani občani in občanke občine Gorišnica Člani ene božje družine smo. Ko gledamo stvarnost, v kateri živimo in poslušamo vsakodnevna poročila, nam včasih upade pogum. Vojne še vedno pričajo o žalostnem dejstvu, daje človeška družina razdeljena. V zadnjem času tudi druge oblike nasilja, kot npr. mednarodni terorizem, Madrid, 11 .marca, razkazujejo svojo uničevalno moč. Mnogo ljudi po svetu trpi zaradi svoje rase, kulture ali vere. Nepravičnost, revščina, celi narodi brez vsake možnosti razvoja - vse to povzroča nasilje in trpljenje, ki maliči človeški obraz. Tako stanje na svetu zahteva od nas neutrudno delo in prizadevanje za mir in sožitje med ljudmi. Pri tem pa se je treba zavedati, da mir, pravičnost in solidarnost izhajajo iz človeškega srca kot notranja drža in odločitev, da v drugem vidim ne sovražnika, ampak brata, člana iste človeške družine, ene same družine Božjih otrok. Slovenci moramo biti Bogu hvaležni, da smo po dolgih stoletjih prišli do lastne države. Nekateri znaki pa kažejo, da po štirinajstih letih, od kar smo skoraj soglasno izglasovali samostojnost, državljanska zavest med nami močno upada. V vključevanju v Evropsko skupnost pa nekateri vidijo dodatno nevarnost, da se bomo, majhni kot smo, med velikimi g. Ivo Holobar narodi in državami preprosto "izgubili". Ljubezen do domovine nam narekuje, da se veselimo vsega, kar j e v tem pogledu dobro, kar pa ni dobro, moramo sprejeti z zavestjo, da so tisti, ki nas vodijo, samo ljudje, kot smo ljudje mi. Negodovanje ničesar ne izboljša. Razmere bomo izboljšali le, če se bo vsakdo trudil biti pošten in odgovoren državljan... Enakopravni in vredni spoštovanja smo zato, ker j e vsak od nas Božja podoba. Apostol Pavel nas bodri: Bodite vsi složni, sočutni. Ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. Ne vračajte hudega za hudo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Vsem bralcem in bralkam glasila občine Gorišnica želim blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja. Ivo Holobar o Pogovor z županom« Jožetom Kokotom V prvi letošnji izdaji Vesti iz vasi, smo vam pripravili kratek pogovor z županom občine Gorišnica, g. Jožetom Kokotom, o vsem, kar se pomembnega dogaja in se bo še dogajalo v naši ožji in širši okolici. Sprejetje bil tudi proračun za obdobje dveh let, v katerem bomo občani deležni dveh novih pomembnih pridobitev policijske postaje v Moškanjcih in poslovno - občinske stavbe. »Gospod župan, med občani je v zadnjem času kar veliko govora o novi policijski postaji. Zanima me, kako je potekala izbira primerne lokacije, kdo bo pripravil projektno dokumentacijo, kakšna bo velikost nove postaje in nenazadnje, kdaj se bodo vanjo preselili policisti?« »V najboljšem primeru leta 2005, najkasneje pa spomladi 2006, se nam obeta nova mejna policijska postaja Gorišnica, katere del bo namenjen občanom, del pa varovanju zelene meje. Projektno dokumentacijo zanjo bo pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve v letošnjem letu. V lanskem letu sem se kar trikrat sestal z, zdaj že bivšim, direktorjem slovenske policije, g. Markom Pogorevcem. Na izrecno vztrajanje, da policijska postaja ne sodi v območje šole in v sam center občine, sva sklenila dogovor, da občina sama poišče lokacijo, ki pa mora biti ustrezne velikosti oziroma površine 30 arov. Občina Gorišnica ima v svojem prostorskem planu na razpolago dve primerni parceli eno v Moškanjcih in eno v Gorišnici, vse ostale parcele so zaradi svoje majhnosti neprimerne. Ponudbo obeh izbranih parcel je občina posredovala v vednost Ministrstvu za notranje zadeve. Tako je glede na samo lego, ki omogoča hkraten hiter izvoz za intervencijska vozila in neposredno vključitev na novo cesto, izbrala parcelo v Moškanjcih. Namera o izbrani parceli je bila potrjena s sklepom občinskega sveta, ki je ministrstvu potrdil v odstop brezplačno parcelo.« »Sedanja občinska uprava deluje v utesnjenih prostorih, tudi pogoji dela so slabi, predvsem pa manjka velika sejna soba. Sedaj je že znano, da je idejni projekt upravno poslovne zgradbe izbran. Kdaj se bodo pričela dela in kdaj lahko pričakujemo, da bo stavba zaživela ?« Ne samo, da bomo v naši občini imeli novo policijsko postajo, dobili bomo tudi povsem novo in moderno upravno - poslovno zgradbo. Občinski svet j e namreč na eni izmed svojih sej potrdil plan za celotno mandatno obdobje in tako bo stavba ugledala luč sveta že predvidoma konec letošnjega leta, najkasneje pa v začetku leta 2005. Prva faza bo zajemala rušitvena dela v okviru stare šole (dela bi se naj pričela v juliju), druga pa je namenjena izgradnj i nove občinske stavbe, ki bo stala na sedanjem mestu stare osnovne šole. Stavba bo dvonadstropna v pritličju bodo poslovni prostori, ki jih bo občina z razpisom oddajala v najem, zgornji dve etaži pa bosta namenjeni občinskim prostorom kot tudi potrebam krajevnega urada. Nova občinska stavba bo s svojo podobo, imela bo ravno streho tako kot osnovnošolska zgradba, lepo dopolnila osrednji prostor v občini, v njej pa bo tudi manjša kulturna dvorana s približno 180 sedeži. »V mesecu decembru lanskega leta je bil sprejet proračun za obdobje dveh let, kar omogoča lažje delovanje občinske uprave in svetnikov. Nam lahko zaupate, kolikšna je vrednost obeh in katere so tiste najpomembnejše investicije, ki ga finančno najbolj bremenijo?« Tako je. Na 9. redni seji občinskega sveta občine Gorišnica, kije bila dne 18. 12. 2003, je občinski svet sprejel proračun za obdobje dveh let. Sprejem proračuna omogoča tekoče financiranje vseh nalog, ki jih občinam nalagajo veljavni predpisi. Tovrsten proračun je gospodarsko naravnan, dvoletno obdobje pa omogoča tudi lažjo razporeditev sredstev, prijavo na razpise in sklepanje večletnih pogodb. Proračun za leto 2004 je bil sprejet v višini 730 milijonov, za leto 2005 pa v višini 760 milijonov tolarjev. Velik delež denarja je ponovno namenjen večjim investicijam. Gradile in vzdrževale se bodo ceste (Paradiž, Gradišča, Tibolci, JP 603460 Pristava Slatina, Mala vas proti lovskemu domu, Zamušani, Moškanjci Gorišnica, Meje) in izvajale preplastitve. Adaptirala se bo večnamenska dvorana v Cirkulanah, dogradila se bo industrijska cona v Moškanjcih, v okviru tega pa transformatorska postaja, vodovod, kanalizacija in razparceliranje. Velik zalogaj bo tudi nova občinska stavba s poslovnimi prostori in kulturno dvorano, uredili se bosta obe pokopališči tako v Gorišnici kot tudi v Cirkulanah, naročila se bo izdelava ustrezne projektne dokumentacije za celotno bivšo krajevno skupnost Gorišnica in za novi vrtec v Cirkulanah, del proračunskih sredstev je namenjen tudi izgradnji namakalnega sistema v Moškanjcih. Kot vsako leto je ustrezen del proračuna namenjen tudi obrambi (civilna zaščita), javnemu redu in varnosti (protipožarna varnost), kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in lovu, ostalim gospodarskim dejavnostim, varstvu okolja, stanovanjski dejavnosti in prostor-skemu razvoju, zdravstvu, rekreaciji, kulturi in dejavnostim neprofitnih organizacij, združenj, društev in drugih institucij, izobraževanju in socialni varnosti. Občina je pristopila k skupnemu projektu kanalizacijskega sistema v povezavi s še petimi ostalimi občinami s ptujskega Ptujem, Hajdino, Kidričevim, Vidmom in Markovci. Projekt bo dokončan v aprilu, sledi pa skupno kandidiranje za pridobitev sredstev iz Evropske unije in države. Predvideni rok pričetka del napovedujemo konec leta 2005 oziroma najkasneje v začetku leta 2006. »Država je z zakonom naložila občinam, da od svojih občanov pobirajo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljiščje občina že sprejela. Kakšni so nadaljnji postopki? « Na območju občine Gorišnica se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica, plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča. Za stavbno zemljišče se po odloku štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Odlok, ki se uporablja od 1. 1. 2004 dalje, usklajujemo z zakonom, država pa na nas pritiska, da poberemo ta davek od občanov. Na podlagi Zakona o graditvi objektov država zahteva evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč, obremenili pa bomo le tista nezazidana stavbna zemljišča v ureditvenih območjih, na katerih je možna gradnja in so večja od 8 arov. Preden smo podatke posredovali davčni službi, smo lastnike o tem obvestili. Vsi tisti, ki so dokazali, da na parcelah ni možna gradnja, bodo izvzeti. Največ nezazidanih parcel, kar 264, je v katastrskem območju Moškanjcev. Pričakujemo, da bomo dodatno obremenili tristo do štiristo objektov, ki so sedaj poraščeni, nenaseljeni, nevzdrževani, skratka v klavrnem stanju. Na osnovi podatkov Geodetskega zavoda Celje pa dopolnjujemo evidenco zazidanih stavbnih zemljišč. Nadomestilo se plačuje na celotnem ozemlju občine Gorišnica, če je na stavbnem zemljišču mogoč priključek na električno in vodovodno omrežje. Več pa v prihodnjih vesteh. Bronja Habjanič Stara šolska zgradba je odslužila. Odbor za plan in razvoj Nadaljujemo s predstavitvijo odborov, ki delujejo v okviru občinskega sveta. V tej številki j e odbor za plan in razvoj predstavil Davorin Kelenc, ki ta odbor tudi vodi. Z^dbor za plan in razvoj občine W Gorišnica sestavljajo Davorin Kelenc, predsednik, Jože Petek, Elizabeta Korenjak, Ruža Brlek in Bernarda Horvat, člani. Odbor na podlagi poslovnika opravlja naslednje naloge: obravnava prostorske plane občine, • pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje, e daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena, • obravnava vprašanje ureditve prometa, • obravnava druga vprašanja s področj a urbanizma, • obravnava problematiko v zvezi z varstvom okolja v občini, e skrbi za varstvo tal in vodnih virov ter komunalnih odpadkov, • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. Odbor je v začetku leta 2003, glede na potrebe in razpoložljiva finančna sredstva, pripravil plan investicij za obdobje 2003 - 2006. Plan je bil sprejet na seji občinskega sveta in je podlaga za izdelavo občinskih proračunov v naslednjih proračunskih obdobjih. V letu 2003 so bile na področju dela Odbora za plan in razvoj zraven vzdrževanja infrastrukturnih objektov (ceste, kanalizacija, razsvetljava, organizacija zimske službe) realizirane naslednje investicije: e izgradnja 6,4 km asfaltnih cest, • preplastitev 6000 m2 cestišč, • dokončanje kanalizacije v Cirkulanah, • ureditev parkirišča in poti na pokopališču v Gorišnici, • ureditev pred prostora v mrliški vežici v Cirkulanah, V letu 2004 so predvidene, v okviru pristojnosti odbora, naslednje investicije: e v programu novogradenj cest: cesta v Gradišču, Tibolcih, Mali vasi - proti lovskemu domu, • predvidena so tudi manjša vzdrževalna dela na pokopališču v Gorišnici in Cirkulanah, • na področju varstva okolja je predvidena izgradnja kanalizacije v Cirkulanah (razširitev) in odsek v centru Gorišnice proti trgovini. Davorin Kelenc Davorin Kelenc, vodja odbora za plan in razvoj Športna zveza občine Gorišnica I / naši občini deluje veliko društev, V ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Vsem je skupno, da njihovo delo temelji na prostovoljni osnovi. Društva, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo pa so se, zaradi uskladitve delovanja in skupnega nastopa, povezala v zveze društev. Trenutno delujeta dve zvezi. To sta Gasilska zveza Gorišnica in Športna zveza občine Gorišnica. V tem pomladnem času, ko je večina društev obeh zvez opravila svoje občne zbore, smo se želeli pogovoriti s predsednikoma obeh zvez, s Stankom Vojskom, predsednikom Gasilske zveze Gorišnica in z Jurijem Cvitaničem, predsednikom Športne zveze občine Gorišnica. V tej številki glasila Vesti iz vasi objavljamo kratek pogovor z Jurijem vitaničem. Ali so, glede na začetke delovanja Športne zveze občine Gorišnica, kakšne spremembe v članstvu ali pa v organiziranosti zveze? Športna zveza občine Gorišnica je še vedno organizirana kot združenje društev, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo. Kar se pa članstva tiče, pa smo doživeli kar nekaj sprememb. K članicam - ustanoviteljicam (ŠD Gorišnica, Teniški klub Gorišnica, Judo klub Gorišnica, Zmajarski klub Lastovka, KMN Dolane, ŠD Cirkulane, RK Gorišnica in Šahovsko društvo Gorišnica), so se v sedmih letih delovanja zveze pridružila še tri društva. Najprej ŠD Gamsi iz Zamušanov, nato pa še Konjeniški klub Bori in Športno društvo Federacija Gajevci Place-rovci. Člani KMN Dolane pa so se združili s ŠD Cirkulane in se usmerili predvsem v veliki nogomet. Večina članic se ukvarja s tekmovalnim športom, zato so vključeni v tekmovalne sisteme v svojih panožnih zvezah. Pri tem se lahko pohvalimo tudi z zelo dobrimi rezultati, tako ekip, kot posameznikov. Tu velja omeniti predvsem Damjana Petka in Rokometni klub Gorišnica. Kako bi lahko ocenili delo športnih društev v preteklem letu in s tem delo Športne zveze? Vsa športna društva lahko ocenimo kot marljive kolektive, ki vlagajo veliko prostega časa in energije v svoje delo. Vemo, da tekmovalni šport zahteva velika finančna sredstva, ki pa jih država in lokalna skupnost ne moreta pokrivati, še posebej v okoljih, kot je naše, kjer je na majhnem prostoru toliko kvalitetnih športnih kolektivov, zato so tudi sponzorska sredstva dokaj nizka. Prav zaradi tega moramo vse dosežene rezultate toliko bolj ceniti. V medobčinskem merilu se namreč praviloma uvrščamo v sam vrh (npr. starejši dečki iz Cirkulan in mladinci iz Gorišnice v nogometu), v rokometu pa predstavlja ekipa iz Gorišnice vidno vlogo tudi v slovenskem merilu, seveda so tu še judoisti, kjer posamezniki, ki so svojo pot začeli v Gorišnici, nastopajo v najboljših slovenskih klubih. S tega stališča moramo oceniti delo v naših društvih kot zelo dobro. Kateri so osnovni problemi s katerimi se srečujete v Športni zvezi občine Gorišnica in kako jih rešujete? Osnovni problem je kronično pomankanje finančnih sredstev za delovanje športnih društev. V dveh preteklih letih smo naredili analizo finančnega poslovanja v posameznih društvih in primerjavo med sredstvi, ki so nujno potrebna za obstoj neke ekipe v tekmovalnem sistemu (kotizacije za tekmovanja, stroški opreme in prevozov) in sredstvi, ki jih društva dobijo z dotacijo. Ugotovili smo, da dotacije pokrivajo stroške v povprečju s 25%, zato poskušamo z argumenti opozoriti na kočljiv položaj športa. Seveda pa so velikega pomena tudi množične športne prireditve. Na vaški olimpjadi se namreč v enem dnevu zbere tudi do 500 ljudi. Tudi to predstavlja prispevek k temu, da bo športna dejavnost pri nas bolj cenjena. Kako pa je poskrbljeno za rekreativno dejavnost? V športni zvezi smo na nek način že ločili tekmovalno od rekreativno dejavnosti. Tekmovalnim športom poskušamo zagotoviti sredstva za pokrivanje tekmovalnih stroškov, na področju rekreacije pa se trudimo, da bi zagotovili osnovne prostorske pogoje za izvajanje le - te, predvsem pri množičnih rekreativnih prireditvah. Sicer pa velja načelo, da si rekreacijo krije vsak občan sam. Mi pa se bomo trudili, da mu ponudimo možnosti. Športna zveza organizira dve množični prireditvi, Vaško olimpiado in tek na Bori, v zimskem času pa je dvakrat tedensko organizirana vadba v večnamenski dvorani v Gorišnici. Seveda pa veliko teh aktivnosti poteka tudi po društvih. I n na koncu, kako je zastavljeno delo Športne zveze občine Gorišnica v letu 2004? Nekaj aktivnosti je bilo že izvedenih. Z občino smo sodelovali pri razpisu za sofinanciranje programov športa v Občini Gorišnica., 16. aprila bomo, na redni letni konferenci proglasili tudi najuspešnejše športnike Športne zveze v letu 2003. Prireditev bo v avli OŠ Gorišnica, nato pa se bodo že pričele priprave na Vaško olimpiado in Tek na Bori, saj bo treba zbrati kar nekaj sponzorskih sredstev, da bomo ti dve prireditvi organizirali na takšnem nivoju, kot je bilo to v preteklih letih. Seveda pa zraven tega delo v društvih, ki so včlanjena v Športno zvezo poteka tako, kot so si ga zastavili, glede na rezultate, kijih lahko spremljamo v javnih sredstvih, zelo uspešno. Davorin Zorli Predsednik Športne zveze občine Gorišnica Jurij Cvitanič Rekreativno kolesarjenje Najbolj množična prireditev ob občinskem prazniku je vaška olimpiada o S pesmijo v pomlad stopili mladi pevci iz osnovne ^šole Gorišnica. Pomladi v pozdrav so zapeli na svojem letnem koncertu v domači kulturni dvorani. Njihovo ubrano izvajanje slovenskih ljudskih pesmi, priredb le teh in umetnih pesmi domačih in tujih skladateljev je poslušala polna dvorana ljubiteljev zborovskega petja. Poleg staršev je prireditev spremljalo tudi vodstvo občine z županom na čelu, ravnatelj naše šole s sodelavci, gospod župnik in predsednici kulturnega življenja v naši občini. Predstavilo se je 35 pevcev otroškega pevskega zbora, 45 pevcev mladinskega pevskega zbora in 22 članov Orffovega ansamla. Zapeli in zaigrali so pod taktirko gospe Slavice Cvitanič. Slišali smo pesmi, ki sojih pevci pripravili za letošnje območne revije, prav ubrano je zazvenelo nekaj narodnih pesmi pa tudi zabavne niso manjkale. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli Tanja Kozar Stošič, Slavko Kosi, Jana Kovačec in harmonikarski kvintet pod vodstvom Sonje Tramšek. Program je povezovala Klementina Pukšič. Tako kot vsako leto, pa so se tudi letos na koncertu poslovile pevke, ki končujejo osnovno šolo. Zborovod- Mladi pevci v polni kulturni dvorani v Gorišnici kinja je zaželela Maruši, Špeli, Sabini, Doroteji, Evi in Karmen, da bi jih pesem spremljala skozi vse življenje in da bi ohranile lepe spomine na osemletno druženje v šolskem pevskem zboru. Otroški zborček se je v mesecu marcu že uspešno predstavil na območni reviji otroških pevskih zborov v Markovcih. V aprilu pa bodo mladi pevci zapeli tudi na državni reviji v Zagorju, kamor so se uvrstili po izboru strokovne komisije. Mladinski zbor bo svoje znanje pokazal na območni reviji v Ptuju, v mesecu aprilu. »Lepo je delati z otroki, ki so pripravljeni sprejemati ponujeno znanje, v šoli, kije spodbudno okolje za to dejavnost, in s starši, ki marljivo skrbijo za svoje otroke in jih spremljajo na vseh prireditvah«, pravi zborovodkinja. Klementina Pukšič Gorišniški gledališčniki se se predstavili £ledaliikas^inaPDRudaSev« Gorišnica je naštudirala veseloigro V treh dejanjih KLOPČIČ, ki jo je napisal Pero Budak, za oder pa priredil Lojze Filipič. Kot je bilo v kulturnem prireditveniku za leto 2004 napovedano, je bila premiera 24. januarja in 25. ponovitev na domačem odru. Z obiskom obeh dneh smo bili izredno zadovoljni, saj smo ob tem tudi spoznali, da so dela amaterjev cenjena. Sekcija, kije po nekaj tesetletjih ponovno oživela, je v kratkem času dosegla lepe uspehe, iz leta v leto je tudi več zanimanja za dalo v gledališki sekciji, kar nas še posebej veseli. Če smo bili z obiskom na domačem odru zadovoljni, Jožefovo v Cirkulanah s petjem in poezijo pa to ni bilo na gostovanjih, saj so bila skromno obiskana, bodisi zaradi slabo ogrevanih dvoran, nepoznavanja skupine ali morda izbranih terminov gostovanj. Z delom bomo vsekakor nadalj evali. Če bo ekipa ostala takšna kot je sedaj, bomo predstavo v jesenskih mesecih ponovili, prav tako tudi gostovanja. Res je, da se težko sestanemo in uskladimo termine gostovanj, saj je 95% igralcev zaposlenih, od tega pa kar nekaj z delovnim časom, kije manj ugoden, to j e turnus. Za manjše zasedbe vlog, smo morali poiskati nadomestne igralce. Zasedba vlog v veseloigri Klopčič je bila naslednja: Tetko Rožo je igrala Štefka Bedenik, njen mož Jurman je bil Pero Popovič, njuna hčerka Anica je bila Alenka Matjašič, ki jo je nadomestila Anja Popovič, Južinoje igral Lojze Matjašič, njegovo ženo Mamšo je igrala Milena Donaj, hčerko je igrala Marjetka Antolič, trgovskega potnika Benjamin Ciglarič, služkinjo Jerico Majda Klemenčič, soseda Martina je igral Martin Sok, Janezka Boštjan Horvat, ki gaje nadomestil Zoran Vesenjak, vdovca Matijo je igral Franček Antolič. Igro je režiral Lojze Matjašič. Pri izvedbi predstave so sodelovale: Frančka Vajda, Dina Horvat, Helena Ciglar, Tea Matjašič, Brigita Vesenjak in Mihaela Prelog. Organizator in vodja predstave je bila Kristina Antolič. Gledališčnike še čaka snemanje za CATV Gorišnica. Tako si bodo lahko tisti, ki si niso mogli ogledati predstave v živo, to ogledali preko TV ekrana. Sekcija je dobila 5 novih članov. Kristina Antolič nedeljo 21. 3. je bribližno dvesto ljudi prisluhnilo domačim pevcem iz Cirkulan, ter poeziji Danice Š. Peterovič. Dan je bil čuteče spomladansko razpoložen, ko so se iz bližnjih hribov zbrali domači pevci in poslušalci, vsi s plemenitim pevskim čutom. Najmlajši pevci iz osnovne šole so prvi sestavili svoj zbor pred odrom, sledili so j im domači pevski zbor KD Cirkulane, Mladi veseljaki in ljudski pevci istega društva. Program je s svojo poezijo popestrila domača pesnica, »domačih vinogradov list«, Danica S. Petrovič, kije predstavila svojo drugo zbirko pesmi, »Neu-klenjen samotar« Najprej predstavljen otroški šolski pevski zbor, pod vodstvom spretne učiteljice, Irene Sabler, nam je z nadarjenim pevskim čutom odpel štiri pesmi. Starejši pevci smo bili veseli dejstva, da se nam ni bati za pevsko prihodnost, za kar gre vse priznanje marljivi zborovod-kinji.Drugi je nastopal pevski zbor kulturnega društva iz Cirkulan, pod vodstvom Jožeta Demikoviča, ki se že 47. leto razdaja petju in vodenju tega zbora. Zapeli smo štiri zborovske pesmi. Verjamemo, da se nam bodo kmalu pridružili mladi glasovi in zagotovili naš nadalj ni obstoj. Danica Š. Petrovič je predstavila svojo zbirko »Neuklenjeni samotar«. Pesmi so globoko čustvene in segajo do srca vsem, ki kaj da na naše prelepe Haloze. Takšna pesem nas opominja na prisrčnost haloškega človeka, ki zna čutiti, ljubiti in se veseliti svoj ih uspehov. Naš rojak in častni občan, pokojni dr. Vladimir Bračič bi verjetno tudi tokrat, kot je to znal storiti ob podobnih priložnostih, rekel: »Hvala bogu za ljudi v Halozah, ki znajo kaj čutiti, zapisati in zapeti. Na koncertu se je predstavila tudi skupina Mladi veseljaki z novim vodjem Francem Lačnom. Skupina obstaja že sedem let in na njih smo resnično ponosni. Znajo ubrano zapeti, njihovo petje pa je na ustreznem umetniške nivoju. Prireditev so sklenili Ljudski pevci iz Cirkulan pod vodstvom požrtvovalnega Jožeta Petroviča. Pepek, kot mu običajno rečemo je iz naftalina privlekel štiri stare pripovedne pesmi, ki so nam najbolj pri srcu. Verjamem, da se je veliko starejših ljudi spomnilo mladih let, ko seje po naših lepih haloških gričih mnogo prepevalo, na čase, ko še nam televizija ni kradla druženj ob delu in praznikih po naših haloških vaseh in ko se je vsak pevec znal do duše izpeti in prisrčno družiti. Na koncu smo na oder povabili vse Jožice in Jožefe, ter jih počastili z nageljnom. S čestitkami se je pridružil tudi župan občine, Jože Kokot. Zahvaljujemo pa se tudi voditeljici, Gordani Kirič in predsednici PD Cirkulane, Tončki Žumbar za izrečene vzpodbudne besede. Predsednik pevske sekcije PD Cirkulane Franc Korenjak Napovednik prireditev za maj 1004 • V Malem muzeju gledaliških iger bo 8. maja ob 18.00 uri otvoritev razstave dela Dušana Čokla. e V petek, 28. maja 2004 ob 18.00 uri literarni večer s Francem TOBIASOM. Gasilski pevski zbor Gasilske zveze Gorišnica eGPZ GZ Gorišnica je zbor, ki Všteje 15 pevk gasilk iz. različnih prostovoljnih društev GZ Gorišnica. Ustanovljen je bil leta 1999, z namenom, da popestri marsikatero prireditev. Takrat j e zbor štel 13 pevk gasilk, vodila pa gaje gospa Slavica Cvitanič. Leta 2001 se jim je pridružila nova zborovodkinja gospodična Jana Kovačec. Do današnjega dne se je zvrstilo veliko nastopov, menjavale so se tudi pevke, njihov repertoarje vedno zahtevnejši in obsežnejši. Ker so mnenja, da »kdor poje, slabo ne misli«, se rade srečujejo na vajah, seveda pa gredo na vse prireditve, na katere so povabljene, naj bo to na gasilski, občinski, regijski ali državni ravni, saj so vedno dobre volje in rade zapojejo. 18. aprila ob 15. uri bodo v kulturni dvorani v Gorišnici pod okriljem občine Gorišnica in GZ Gorišnica v Hvala ti mama priredile jubilejni koncert ob 5. obletnici delovanja Že GPZ GZ Gorišnica. V goste so povabile še tri gasilske zbore, in sicer: ljudske pevke PGD Osek, moški pevski zbor PGD Hajdoše ter ženski pevski zbor »Zefir« PGD Sevnice. V prepričanju, da bo veliko SergejaZebec poslušalcev se že veselijo te prireditve, saj se nanjo intenzivno in že dalj časa pripravljajo.Vse ljubitelje lepe pesmi, gasilstva ter prijateljstva vabijo na izjemen in za pevke zbora pomemben dogodek. Mladost je polna prijetnih presenečenj Nama je ena sama za vse življenje ledališka skupina PD Ruda Sever Gorišnica je organizirala prireditev ob materinskem dnevu pod naslo-vom: Hvala ti, mama... K sodelovanju smo povabil Plesni vrtec Pandora iz vrtca Gorišnica, pod umetniškim vodstvom Tomaža Bolcerja. Mladi gledališčniki so se predstavili z recitali, na harmoniko j e zaigral Matic Majcenovič, prizor Narobe svet sta odigrala Štefka Bedenik in Franček Antolič, s humorno točko pa sta zaključila Lojze Matjašič in Danica Cvetko. Program sta povezovali Anja Popovič in Mihaela Prelog. Prireditev je finančno podprl Občinski odbor Nove Slovenije Gorišnica z distribucijo vabil, pogostitvijo otrok in vseh obiskovalcev ter vsem materam, ženam in dekletom podaril nagelj, teh j e bilo kar sto. Cvetličarna Lilija iz Gorišnice je poskrbela za cvetlično dekoracijo odra. Vsem iskrena Hvala. a svoje mame mislimo vsak dan, prav posebej pa še 25. marca. Voščila vsem mamam so v ta namen pripravili učenci 2. b razreda osnovne šole Gorišnica 18. 3. 2004 s proslavo ob materinskem dnevu. To je bil za njih, njihove mame, babice, pa tudi očete in druge sorodnike prav poseben dan. Slišala seje slovenska narodna pesem, učenci so se predstavili z igro vlog z naslovom Spomladanska pravljica, z različnimi deklamacijami pa so se svojim mamam in babicam skušali vsaj malo oddolžiti za njihovo ljubezen, skrb in dobroto. Učiteljica 2. b razreda Klementina Pukšič e kdaj bomo našle čas za praznik, Uzase drage žene, babice, kmetice, delavke, ko pa je od ranega jutra do poznega večera dela čez glavo. Kje so čudoviti stari časi, ko smo se veselili vsake postružke, ko so naše matere ob jutranjem svitu kurile v peč, pot pa jim je oblival čelo. Hvala bogu, da živimo na deželi, kjer še lahko pečemo domači kruh, oprešjak ali gibanico in s tem ohranjamo našo kulturno dediščino. Kuharskih in slaščičarskih spretnosti so nas učile naše matere, delno pa se učimo in nabiramo znanje na naših kuharskih tečajih. Gospodinje smo si letošnjo zimo popestrile z izdelovanjem rožic, vezenjem prtičkov. Tako smo pridobivale ročne spretnosti in si hkrati krajšale dolge zimske večere. S svojim društvom, ki ga same vodimo, dokazujemo da smo sposobne tudi za društveno delo, s katerim ohranjamo tradicijo in vrednote, kijih prenašamo na mlajši rod. Društvo gospodinj občine Gorišnica Na občnem zboru društva gospodinj občine Gorišnica Zahvaljujem se občini Gorišnica, delo v veselje in v ponos, županu Jožetu Kokotu in vsem Vsem gospodinjam in njihovim predstavnicam vasi za pomoč pri družinam želim blagoslovljene vodenj u našega društva in vsem vam velikonočne praznike, drage članice, da bi nam bilo naše Predsednica društva gospodinj Terezija Krajnc Društvo vinogradnikov in vinarjev f petek, 26. marca je več kot sto vinogradnikov in vinarjev s področja Slovenskih Goric z namenom, da skupaj nastopijo pri promociji vinorodnega okoliša, kije bil dolga leta zapostavljen. Skupaj se želijo posvetiti tudi trženju in promoviranju vin tega konca Slovenije. Kot so ugotovili, so vina tega okoliša vedno bolj kakovostna, kljub temu pa se zavedajo, da morajo, predvsem na področju negovanja vina še veliko postoriti. V ta namen namerava društvo posvetiti veliko pozornosti izobraževanju svojih članov. V svojem delovanju se nameravajo povezovati z vsemi ostalimi društvi, ki v občini delujejo na podobnih področjih. Predvsem so tu omenili možnost povezovanja s turističnimi društvi, predvsem za to, da bi predstavili področje Slovenskih Goric, ki sega v našo občino, pa tudi zaradi možnosti postavitve Vinsko turistične ceste v naših krajih. K ustanovitvi društva so pristopili po zbranih 86 pristopnih izjavah vinogradnikov in vinarjev, na občnem zboru pa so imeli že preko sto članov. Samega ustanovnega občnega zbora se je udeležilo petdeset članov. Izvolili so vodstvo društva in sprejeli pravila delovanja. Za predsednika s pet letnim mandatom j e bil izvoljen Viktor Šprajc iz Zamušanov, ki je vsem znan po svojem šampanjcu Viktorin. Za zabavo vseh članov in ostalih obiskovalcev, sta poskrbela člana Kutumega društva iz Velike Nedelje. D. Z. "Štajerski piitar" Viktor Šprajc, predsednik novo ustanovljenega društva Ste let učiteljice Avguste Kirbiš etindajsetega marca letos je v domu Danice Vogrinec v Mariboru praznovala 100 letnico gospa Avgusta Kirbiš. Ob tem visokem življenjskem jubileju sojo obiskali številni krajani Gorišnice, predstavniki osnovne šole Gorišnica, občine Gorišnica, predstavniki društev iz Trojice ter mnogi sorodniki in prijatelji. Prisrčen pozdrav in govor je imel upravnik doma ter medicinska sestra v imenu osebja doma. Mnogo čudovitega cvetja, občutene pesmi ljudskih pevk ter melodije troj iški h muzikantov so popestrili praznovanje. Slavljenka je še trdnega zdravja, bistrega spomina, le vid ji je močno opešal. V domu živi že 16 let in je zadovoljna, še posebej zato, ker jo redno obiskujejo sorodniki in znanci. Njen dom je v Trojici v Slovenskih goricah. Pred drugo svetovno vojno je službovala na Destrniku. Tedaj je mnogo potovala po evropskih mestih in celo po Sahari. V Gorišnici je službovala polnih triindvajset let, vse do svoje upokojitve leta 1969. Zaradi potrebe je še poučevala nekaj let. Učila je nemški jezik in glasbeno vzgojo. Učenci seje spominjajo kot stroge, a pravične učiteljice. Ker ni imela družine, je vso ljubezen posvetila mladim. Imela je rada svoje delo. Lepe uspehe je dosegala s šolskim pevskim zborom in mladinsko dramsko skupino. Bila je neomajna v svojem verskem prepričanju. Nikoli ni klonila pred zahtevami političnega režima. Učence je rada vodila na izlete. Večkrat jih je peljala v svoj rojstni kraj - Trojico. Učenci so kolesarili, ona jih je spremljala z mopedom, ki je bil njeno priljubljeno prevozno sredstvo. Izpit je naredila že pred drugo svetovno vojno, vozila pa seje še dolgo po upokojitvi. Mnogo seje ukvarjala z ročnimi deli za krasitev oltarnih miz in mašnih plaščev. Vsi krajani Gorišnice ji ob visokem jubileju iskreno čestitamo in ji želimo trdno zdravje. Anica Cvitanič Strelec Ha obisku pri Mariji Ribič ele pri stotih letih res dobro veš, kaj je življenje, se je pošalila Marija Ribič, ko jo je ob praznovanju 103. rojstnega dneva obiskal župan občine Gorišnica Jože Kokot. Ženica častitljive starosti še vedno, z jasnim pogledom na svet in ljudi okrog sebe, spremlja dogajanja pri nas in v svetu. Dobro se spominja raznih dogodkov, še najbolj ji je ostal v spominu teroristični napad 11. septembra Ameriki. Zraven tega pa rada podeli kakšen nasvet za dolgo življenje. V prvi vrsti j e treba govoriti resnico, pravi, s tem sebe in druge obvarujemo marsičesa hudega. Tudi jezi, se je po besedah Marije Ribič, treba izogibati, saj jeza nič ne rešuje, ampak samo škoduje, marijibo treba verjeti, saj to dokazuje s svojimi leti. Umirjeno življenje si mora ustvariti vsak sam, ne glede na vsakodnevne tegobe in težave. Ob visokem jubileju je marijo obiskala tudi delegacija občinskega vodstva iz Gorišnice. Za dobro voljo je poskrbela harmonika, za širok svojih rožnih vencev iz posušenih nasmeh na marijinem licu pa šopek, rožičevih semen, kijih še vedno rada ki ji ga je s čestitko izročil župan, plete. Jože Kokot. "Ta šopek pa j e tako lep, da naj kar živi z menoj do konca" je SM dejala in se zahvalila županu, v zameno pa mu je podarila enega od \>y itA&JtV Sprejem la mladega doktorja znanosti, Boštjana Polajžerja V naši občini smo veseli vseh dosežkov, ki dvigujejo naš ugled v širšem slovenskem prostoru. Velikokrat lahko spremljamo uspehe naših občanov od daleč, saj so v želji po boljšem življenju zapustili naše kraje. Zato pa se toliko bolj veselimo takrat, ko uspe nekomu, ki ostaja kljub vsem uspehom zvest domačemu kraju. Župan občine Gorišnica, Jože Kokot, je pripravil sprejem za mladega doktorja znanosti, Boštjana Polajžarja. Poznamo ga predvsem kot vodjo tamburašev Cirkulan, ki s svojimi nastopi bogatijo skoraj vsako prireditev v naši občini, poleg tega pa imajo še veliko samostojnih nastopov po celi Sloveniji. Ob tem, družini, delu na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru je Boštjan našel čas in voljo za naporen študij. Dokazal je, daje s pravo voljo mogoče uskladiti več stvari. Pustovanja Vse splošnemu pustnemu rajanju, ki je v našem delu Slovenije še posebej izrazito, smo se pridružili tudi v Občini Gorišnica. Nekatere pustne prireditve postajajo že tradicionalne. Tako so člani turističnega društva iz Cirkulan organizirali že 11. "fašenk" na katerega so privabili nastopajoče maske tudi iz sosednjih občin. Najštevilčnejše in naj bolj posrečene so bile skupin iz Osnovne šole Cikrulane in če ne bi zagodlo vreme, bi bilo obiskovalcev in nastopajočih še več. Pustno povorko so drugo leto zapored pripravili tudi vaščani iz Gajevec in Placerovec, kjer so se kot najštevilčnejša skupina zopet predstavili vojaki JNA, ki so tudi letos obiskali večino pustnih prireditev v naši okolici. Seveda pa pust ni minil brez nepogrešljivih kurentov. Še največja skupina se jih je zbrala v Gorišnici, ko so obiskali občinsko upravo in župana, Jožeta Kokota. D.Z. IB Svetniki občine Gorišnica so se 18. 12. 2003 ob 18. uri zbrali na svoji 9. redni seji. Z gradivom so svetniki dobili naslednji dnevni red: • Ugotovitev navzočnosti, pregled sklepov in potrditev zapisnika 8. redne seje občinskega sveta. • Idejni projekt upravno poslovne zgradbe v Gorišnici. • Cena vrtcev. • Predlog proračuna za leto 2004 in 2005. • Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica. • Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. • Zahtevek za povišanje cene proizvodnje in distribucije vode -pojasnila. • Imenovanje komisije za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarj a terjatev in obveznosti. • Predlogi in vprašanja. Predlagani, dnevni red so svetniki spremenili, in sicer so zamenjali 2. in 4. točko dnevnega reda ter so tako po potrditvi zapisnika s sklepom prešli na Predlog proračuna za leti 2004 in 2005. Predlog proračuna, v njem so bili zajete spremembe, ki sojih svetniki podali na osnutek proračuna, je obravnaval tudi Odbor za finance in podal pozitivno mnenje na predlagana proračuna za leti 2004 in 2005. Svetniki so po pripombah, da v načrtu razvojnih programov investicije niso dovolj terminsko in finančno obdelane, ugotovili tudi nekatera razhajanja med obrazložitvijo proračuna in njegovim finančnim delom, sprejeli Proračuna občine Gorišnica za leti 2004 in 2005. Svetniki so na tej seji obravnavali tudi vlogo vrtcev za povišanje cene programov vrtcev, le te so na predlog Odbora za družbene dejavnosti ne glede na različne ekonomske cene vrtcev v občini Gorišnica povišali za dovoljenih 10%: 9. seja občinskega sveta Program Nova cena Stara cena Ekonomska cena Vrtec Gorišnica Vrtec Cirkulane 1-3 let 78.558,70 sit 71.417,80 sit 82.818,70 sit 89,460,50 sit 3-6 let 62.796,80 sit 57.088,20 sit 56.880,89 sit 61,075,42 sit Spremenjene cene vrtcev v Občini Gorišnica Prav tako so svetniki sprejeli sklep, s katerim so določili, da število otrok v oddelkih vrtca v Gorišnici in Cirkulanah, lahko presega število, ki ga določa prvi odstavek 17. člena Zakona o vrtcih za največ dva. Svetniki so bili obveščeni, da bo Občina v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih pozvala starše, k izpolnitvi Izjave o premoženju družine, na osnovi katere bo občinska uprava razvrstila starše v ustrezne plačilne razrede. Pri četrti točki dnevnega reda je župan občine Gorišnica svetnike seznanil z idejnimi načrti za upravno poslovno zgradbo v Gorišnici. Idejni načrtni so obsegali dve varianti, in sicer samostojno zgradbo na lokaciji sedanje stare šole (potrebna je rušitev stare šole in avle) in pa varianto, da avla ostane. Idejno sta obe varianti obdelali TMD Invest in Projekta Ptuj. Svetniki so imeli pomisleke glede lokacije (predlagana je bila lokacija, in sicer odkup zemljišča nasproti trgovine Mercator) in glede izvedbe (naklon strehe, poslovni prostori v pritličju, velikost dvorane, število sejnih prostorov). Svetniki so po dolgotrajni razpravi strinjali, da naj nova varianta upošteva čimveč navedenih pripomb. Svetniki občine Gorišnica so na svoji 9. redni seji sprejeli Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica. Svetniki so sprejeli odlok, ki ga je obravnavala tudi Statutarno pravna komisija, zaradi uskladitve z novim Zakonom o graditvi objektov. Obremenitev občanom po m2 stanovanjske površine ostane enaka, obremenijo so tudi nezazidana stavbna zemljišča, v kolikor le ta presegajo površino 800m2 in je na njih možna gradnja. Pod sedmo točko dnevnega reda svetniki občine Gorišnica kljub dodatnim pojasnilom Komunalnega podjetja Ptuj niso podprli povišanja cene proizvodnje in distribucije cene za predlagana 2,3 %. S sklepom so svetniki občine Gorišnica pod 8. točko dnevnega reda v komisijo za popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja, terjatev in obveznosti imenovali kot predsednico Danico Ranfl, kot članico Elizabeto Korenjak in kot člana Mirana Andonova. Pri zadnji točki dnevnega reda je župan Občine Gorišnica svetnike seznanil z načrtom za izgradnjo mejnega prehoda Meje, svetnike je zanimalo, kako je z uporabnim dovoljenjem za OŠ Cirkulane prav tako so bile seznanjeni, da bi bilo potrebno posodobit kurilnico v OŠ Cirkulane. Svetniki so bili povabljeni na božična koncerta, župan pa je svetnike, člane nadzornega odbora ter delavce občinske uprave povabil na zaključek leta. S tema povabiloma so svetniki zaključili 9. redno sejo ter tako sklenili leto 2003. Matevž Cestnik OfeitviUL ■u/d 10. seja občinskega sveta Svetniki občine Gorišnica so se 12. 2. 2004 ob 18. uri zbrali na svoji 10. redni seji. Z gradivom so svetniki dobili naslednji dnevni red, in sicer: • Ugotovitev navzočnosti, pregled sklepov in potrditev zapisnika 8. redne seje občinskega sveta • Poročilo komandirke mejne policije Zavrč e Povišanje cene proizvodnje in distribucije vode • Zaključni račun občine Gorišnica za leto 2003 • Sprememba odloka o vaških odborih • Pravilnik o postopku za financiranje kulturnih programov, ki jih izvajajo kulturna društva in se financirajo iz proračuna občine Gorišnica • Sklepi delovnih teles • Poslovna zgradba • Predlogi in vprašanja Predlagani dnevni red so na predlog župana svetniki razširili s točko Dokument identifikacije investicijskega projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki so jo dodali za 6. točko dnevnegareda Po ugotovitvi sklepčnosti, pregledu sklepov 9. redne seji so svetniki potrdili zapisnik s sklepom številka 2-2004 ter prešli na 2. točko dnevnega reda »Poročilo komandirke mejne policije«. Ga. Oti lij a Medved je podala izčrpno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so policisti v letu 2003 zadovoljili svoje delodajalce na vseh področjih svojega dela od varovanja meje do preventivnega delovanja. Svetniki na infonnacijo razen želj, da policisti naše občane obravnavajo bolj življenjsko (prepovedana vožnja po pločniku in drugo ) niso imeli pripomb. Svetniki občine Gorišnica so na 10. seji že v tretje obravnavali zahtevek Komunalnega podjetja Ptuj po povišanju cene proizvodnje in distribucije vode. Svetniki so ob pomislekih, ki jih je podal župan Občine Gorišnica g. Jože Kokot, po dolgotrajni razpravi s sklepom 1-2004 sprejeli predlagano povišanje za 2,3 %. Tako smo občani po maju 2002 dočakali novo povišanje cene vode in bomo v bodoče v povprečju v celem letu za vodo plačali približno 1.500 sit več, Komunalno podjetje pa bo na letnem nivoju pridobilo iz tega naslova dodatnih 9 MIO sit. Pod četrto točko dnevnega reda so svetniki obravnavali »Zaključni račun občine Gorišnica za leto 2003«. Po pozitivnem mnenju s strani predsednice Odbora za finance g. Danice Ranf in predsednice nadzornega odbora ga. Ivice Orešek so svetniki z manjšimi pripombami sprejeli s sklepom 3-2004 zaključni račun občine Gorišnica za leto 2003, in sicer je stanje realizacije prihodkov za leto 2003 znašalo 733.873.244 sit, stanje odhodkov pa 714,585,620 sit, Presežek prihodkov v višini 19.287.625,00 sit se prenese med prihodke leta 2004 za potrebe proračuna občine Gorišnica v letu 2004. Svetniki so s sprejetjem »Sprememb odloka o vaških odborih« prisluhnili želji vaškega odbora Gradišča in s tem omogočili razširitev vaškega odbora na sedem članov, (sklep 4-2004) Zelo burno pa je bilo sprejemanje »Pravilnika o postopku za financiranje kulturnih programov, ki jih izvajajo kulturna društva in se financirajo iz proračuna občine Gorišnica«. Največ pripomb so imeli svetniki na merila ocenjevanja, in sicer na točkovanje število registriranih aktivnih članov društva ter na število točk z ozirom na tradicijo delovanja društev. Predlagana merila, ki so nastavljena tako, da ne stimulirajo nastanka novih kulturnih društev, ampak morebitno razširitev obstoječih z novimi sekcijami so svetniki po angažiranju župana Občine Gorišnica sprejeli s sklepom 5-2004 v predlagani obliki. Svetniki občine Gorišnica so kot 7. točko dnevnega reda obravnavali Dokument identifikacije investicijskega projekta Zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki za odvajanje odpadnih voda predvideva javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih voda, vključno s potrebnimi črpališči iz gospodinjstev za naselja Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani. Dolžina primarne in sekundarne kanalizacije v občini Gorišnica je cca. 30 km. Predviden je ločen sistem odvodnje, odvodnja padavinskih voda na območju občine Gorišnica ni predmet obdelave tega projekta. V projektu, kije za občino Gorišnica ocenjen na 1,8 milijarde sit je predvideno 7 km gravitacijskih kanalov, 22 km tlačnih oz. podtlačnih kanalov 2 črpališči ter tri čistilne naprave, in sicer ČN Gorišnica (2000 PE), ČN Formin (3700 PE) in ČN Zagojiči s 1200 PE. Župan je svetnike seznanil s potekom projekta, z deležem občine, ki bi naj znašal 25% vrednosti ter s terminskim planom izvedbe, in sicer se bi naj projekt začel izvajati leta 2006, izvedba pa bi traj ala 5 let. Svetniki so s sklepom št. 11/2004 sprejeli dokument identifikacije Regionalnega projekta zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja z naslednjimi pripombami: • potrebno je vključiti vas Tibolci, • v dokumentu niso obdelana vsa gospodinjstva, e za industrijsko cono naj se predvidi priključek pri hišni številki Moškanjci 42, • narediti primerjalno analizo med gravitacijsko in vakuumsko izvedbo (tudi vzdrževanje), • finančno ovrednotiti delež Občine Markovci pri veji Formin inZagojiči, e ovrednotiti stroške prestavitve črpališča iz Gorišnice v Moškanjce, • v Zamušanih preveriti možnost izvedbe kanalizacije izven cestišča, e vključiti zamenjavo obstoječega vodovodnega sistema v vasi Formin, • določiti lokacijo ČN v Forminu. Pri 8. točki dnevnega reda so svetniki obravnavali predloge sklepov delovnih teles občinskega svet Občine Gorišnica Svetniki so bili mnenja (sklep 6-2004), da naj se še enkrat preverijo zemljišča, ki bi se naj s Pogodbo prenesla na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na podlagi 14. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Uradni list RS, št. 10/93 in 1/96) Občina Gorišnica podpiše služnostne pogodbe (sklep 7-2004), v katerih priznava Elektru Maribor, javnemu podjetje za distribucijo električne energije, d.d. brezplačno pravico vožnje, hoje po parcelah (v skladu s projektom) za izgradnjo visokonapetostnega 20 kV kablovoda za novo TP Moškanjci za potrebe industrijske cone. Svetniki so si bili edini, da se bo Občina Gorišnica o nadaljnjem statusu počitniškega stanovanja v Maredi, odločala po ocenitvi le tega. (sklep 8-2004) Svetniki so s sklepom številka 9-2004 pooblastili župana Občine Gorišnica, da z najemnico Kristino Žuran s.p., Muretinci podpiše enako pogodbo kot jo je imela z Mercator IB SVS d.d. Ptuj, s tem da se višina najemnine uskladi s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 10/97) v višini 3 EUR-a po m2. Pogodba se podpiše za 10 let. Svetniki so sprejeli sklep 10-2004, s katerim se stanovanje nad novim ZD v Cirkulanah proda ponudniku po cenilnem zapisniku, ki ga je izdelal g. Joha Branko, januarja 2002, s tem, da se mu omogoči plačilo, in sicer 1.000.000 sit v letu 2004 ostanek v višini 2,579 MIO sit pa v letu 2005. Svetniki so sprejeli predlog odbora za gospodarstvo (sklep 12-2004), s katerim se občina Gorišnica zavezuje na osnovi pridobljenega sofinanciranja projekta »Turistična cona Haloze-Zagorje« s strani JSRS v višini 1.800.000 sit, da bo zagotovila finančni tok na osnovi izdanih računov s strani LPC Haloze, ki ga je pooblastila za izvedbo skupnih dogovorjenih aktivnosti. Za »Turistično cono Haloze-Zagorje«, za katero je s strani JSRS pridobljeno sofinanciranje v višini 1,8 MIO sit, se določijo naslednje prehodne točke, ki so namenjene izključno za prehod turistov (peš, kolesa, konji): - Paradiž (Mlakar); cestna povezava - Florjan; cestna povezava - Žutec (Pohorje); cestna povezava Odbor za družbene dejavnosti je predlagal, svetniki pa so potrdili (sklep 13-2004) da g. Jože Kokot, župan Občine Gorišnica, podpiše »Pogodbo o financiranju nalog in delovanju CSD Ptuj v letu 2004« v predlagani obliki. V svet Zavoda Knjižnice Ivana Potrča so svetniki s sklepom 14-2004 imenovali Dragico Toš-Majcen iz občine Juršinci. S sklepom 15-2004 so družini Horvat iz občine Ljutomer namenili denarno pomoč v višini 50.000 Sit (nezaposlena mati sedmih otrok j e v prometni nesreči izgubila moža in očeta). Svetnikom občine Gorišnica je župan predstavil tudi popravljen idejni projekt Poslovne zgradbe. Svetniki so s pripombami (vhod v dvorano, sejna soba) s sklepom 16-2004 potrdili predlagani idejni projekt. Svetniki so bili pri zadnji točki dnevnega reda 10. redne seje občinskega sveta Občine Gorišnica povabljeni na 11. Fašenk v Cirkulane. Svetnica - članica sveta zavoda OŠ Gorišnica je svetnike seznanila s potrebami OŠ Gorišnica za organizacijo malice v dveh izmenah. Svetnike je zanimala informacija glede poteka oddaje vlog občanov za sušo. Župan je svetnike seznanil, da občina Gorišnica vsekakor ne bo zavirala dejavnosti na gradu Bori, da pa bo peljala aktivnosti samo in le takrat, ko bo upravljalec gradu Bori in bo dobila vrnjeno upravljalsko pogodbo, ki jo je župan že podpisal. Prav tako so bili svetniki obveščeni, da je potrebno uskladiti odlok o Financiranju političnih strank z veljavno zakonodajo. S to točko je župani Občine Gorišnica g. Jože Kokot sklenil 10. redno sejo občinskega sveta Občine Gorišnica. Matevž Cestnik OlvtiVJU. OBČINA GORIŠNICA GORIŠNICA 54 2272 GORIŠNICA KOMISIJA ZA VRAČILO VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občina Gorišnica v skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02, 55/03) in Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 96/2002) objavlja JAVNI POZIV Za pregled pred seznama potencialnih upravičencev o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Gorišnica 1. Vse fizične in pravne osebe, ki so vlagale sredstva v telefonske centrale, medkrajevne vode in krajevna telefonska omrežja na območju občine Gorišnica preko Krajevne skupnosti Gorišnica in Cirkulan se poziva, da pregledajo seznam in preverijo, če so vpisani na seznam. 2. Seznami so sestavljeni na podlagi dokumentacije, ki je bila najdena v arhivih krajevnih skupnosti. Zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva vse upravičence, ki niso na seznamu, pozivamo, da s seboj prinesejo originale in kopije pogodb oz. dokazil o vplačilu, dokazil o pravnem nasledstvu. 3. Vsi posamezniki, ki so v preteklosti sklenili sporazum oz. pogodbo o vlaganju v telekomunikacijsko omrežje neposredno s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. (PTT organizacijami) ali s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet, morajo svoje zahtevke sami vlagati na krajevno pristojna pravobranilstva (Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek Maribor, Svetozarevska 6, p.p. 200, 2001 Maribor). Občina jih po zakonu ne more zastopati. Vekoslav Čagran, l.r. predsednik komisije naziv naslov KRABONJA VEKOSLAV GORIŠNICA 2 ŠTERBAL DAVORIN GORIŠNICA 3A PETEK IVAN GORIŠNICA 5 ŠEGULA BRANKO-POPLATNIK GORIŠNICA 9 POPLATNIK STANKO GORIŠNICA 10A KOSTEVC ROBERT GORIŠNICA 14 HORVAT ANDREJ-ALENKA GORIŠNICA 21 FRIC MATEJA GORIŠNICA 23 BRODNJAK LJUBOMIR GORIŠNICA 24 B ROŠKAR JANEZ GORIŠNICA 27 KOKOT FRANC GORIŠNICA 30 MIHAUNEC TANJA-BRANKO GORIŠNICA 31 CVETKO VERA GORIŠNICA 38 ŠUMAN SLAVA GORIŠNICA 40 FEGUŠ JOŽE GORIŠNICA 41 BOMBEK MARJETA GORIŠNICA 42 KUMER ANDREJ GORIŠNICA 48 ŠUMENJAK ALBIN GORIŠNICA 50 PETEK VLADO GORIŠNICA 53 LOZINŠEK JAKOB GORIŠNICA 56A BRAČIČ STANKO GORIŠNICA 57 KOSTEVC MIRAN GORIŠNICA 58 CVITANIČ JURIJ GORIŠNICA 62 BRUMEN MARIJA-STANKO GORIŠNICA 63 ŽNIDARIČSLAVKO GORIŠNICA 69 MEŠKO JOŽE GORIŠNICA 71 VINKOVIČ STANKO GORIŠNICA 71B MEŠKO IVAN GORIŠNICA 72 VRBANČIČ ELIZABETA-BOJAN GORIŠNICA 76 KUNČNIK NEŽA GORIŠNICA 81 DONAJ IVAN GORIŠNICA 82A TOPLAK MILAN GORIŠNICA 85 LEBAR NEVENKA GORIŠNICA 93A COF JULIJANA GORIŠNICA 96 MIKŠA FRANC GORIŠNICA 97 KOLAR IVAN GORIŠNICA 98 KELENC VLADO KIOSK GORIŠNICA MURŠIČ BRANKO GORIŠNICA NH TUŠAK DARJA GORIŠNICA 106 FOŠNARIČ ALOJZ GORIŠNICA 114 HORVAT FERDO GORIŠNICA 115 KOZEL VIDA GORIŠNICA 118A ŠUMAN MARJAN GORIŠNICA 121A VALENKO SLAVKO GORIŠNICA 126 LEBAR JANKO GORIŠNICA 132 KOZEL ANTON GORIŠNICA 136 ŽNIDARIČ ADOLF GORIŠNICA 137 MATJAŠIČ IZTOK GORIŠNICA 141A ZEBEC ANTON GORIŠNICA 142 VINKOVIČ ZDENKO GORIŠNICA 146B POPLATNIK VIKTOR GORIŠNICA 147 MATJAŠIČ DANILO GORIŠNICA 156 SLODNJAK SLAVKO GORIŠNICA 163 naziv naslov VALENKO BRIGITA GORIŠNICA 163A SOLINA EDVARD GORIŠNICA 163B VALENKO KAROLINA GORIŠNICA 170 ROŠKAR MIRKO FORMIN 2A OŽINGER FRANC GORIŠNICA 179 KOLARIČ DANILO FORMIN 10 B KOVAČEVIČDANICA FORMIN 15 KOVAČECJOŽE FORMIN 16 MARIN MILAN FORMIN 17 HUNJET IVAN FORMIN 21B MAR IVAN FORMIN 23 BEZJAK FRANC FORMIN 26A HORVAT JANEZ FORMIN 26B BRODNJAK AVGUST FORMIN 28 BOMBEK MILAN FORMIN 28A BRATUŠA IVAN FORMIN 31 KELENC VLADO FORMIN 32B MURŠIČ JANEZ FORMIN 34 FILIPOVIČMILIVOJ FORMIN 34A BRATUŠA SLAVKO FORMIN 38B BEZJAK ZLATKO FORMIN 39 VAUPOTIČ LJUBO FORMIN 39C MURŠIČ FRANC FORMIN 45 ZAMUDA JANEZ FORMIN 48 ŠEŠEK ANTON FORMIN 51 ZEBEC ALOJZ FORMIN 52 BEZJAK MARTIN MARIBORSKA 35B KOKOT SLAVKO FORMIN NH VESENJAK FRANC PLACEROVC11 BEZJAK JANEZ PLACEROVCI4A GOLOB FRANC PLACEROVCI 5 BEZJAK MARIJA-FRANC PLACEROVCI 5A ŽURAN ALOJZ FORMIN 64 PETEK AVGUST PLACEROVC113 ZAMUDA JOŽE PLACEROVC114 HORVAT EDI PLACEROVCI 14A PODGORŠEK JANEZ PLACAROVCI14B ŠACER MARIJA PLACEROVC115 BEZJAK MARJAN PLACAROVCI 15A IVANČIČ ADA PLACEROVC116 KOKOT LIDIJA PLACEROVC117 GALINEC ANGELA PLACEROVC118 VODUŠEK SLAVICA PLACEROVCI 18A VERŠIČ DANIEL PLACEROVCI 21 ROŠKAR JOŽEF GAJEVCI 3 GRM ALOJZ GAJEVCI 4 ČUŠ IVAN GAJEVCI 6 KOLARIČ ANGELA GAJEVCI 6A VIMER BRANKO GAJEVCI 7A BROMŠE RAJKO GAJEVCI 8A MAJAR IVANKA GAJEVCI 9 SKOK GAJEVC111 PUKŠIČ JOŽE GAJEVC112 naziv naslov TOMAŽIČ JANEZ GAJEVC116 RIŽNAR SLAVKO GAJEVCI 16A PETEK IVAN GAJEVC118 PRAVDIČ ANTON GAJEVC118 VINKOVIČ FRANC GAJEVCI 21 BEZJAK PETER GAJEVCI 23 CVETKO STANKO GAJEVCI 24 DONAJ STANKO GAJEVCI 24A DONAJ STANKO ML. GAJEVCI 24A BEZJAK ALOJZ GAJEVCI 25B BEZJAK STANKO GAJEVCI 26 POPOVIČ PERO GAJEVCI 26A PRAVDIČ ANTON GAJEVCI 27A KRAJNČIČ IVAN GAJEVCI 28 KRAJNC IVAN GAJEVCI 28A OŽINGER JOŽEF GAJEVCI 29 FIŠTRAVEC MARTIN GAJEVCI 30 JANŽEKOVIČ FRANC GAJEVCI 31 KRAJNC MILAN-JOŽICA GAJEVCI 33 VAJDA STANKO GAJEVCI 34 PIGNAR JOŽE GAJEVCI 35 SOVDATFRANC GAJEVCI 36A PETEK JOŽE GAJEVCI 37 MUNDA PETER GAJEVCI 39 PUKŠIČ IVAN GAJEVCI 41 LAURA STANKO GAJEVCI 43 POPLATNIK FRANC GAJEVCI 43A RIŽNAR IVAN GAJEVCI 46 VESENJAK JANKO GAJEVCI 48 ZAMUDA ZVONKO GAJEVCI 49 VEBER ALOJZ-IVANA GAJEVCI 49A MEŠKO FRANC GAJEVCI 50 MARINIČ ALOJZ GAJEVCI 51 KOSTANJEVEC IVANA MALA VAS 1A KOLARIČ ANTON MALA VAS 1B SOK MARJAN MALAVAŠIČ PRELOG MARIJA MALA VAS 2 VAJDA FRANC MALA VAS 3 PETROVIČ ELIZABETA MALA VAS 4A VESELIČANTON MALA VAS 9A ŽNIDARIČ STANKO MALA VAS 10 PETROVIČ JANKO MALA VAS 11 KOKOL JANEZ MALA VAS 13 KOSTANJEVEC VLADO MALA VAS 15 VOGRINEC SLAVKO MALA VAS 16A ROŠKAR FRANC MALA VAS 18 VESENJAK ZLATKO MALA VAS 18B DREVENŠEK ANGELA MALA VAS 22 TOMAŽIČ ANTON MALA VAS 25 KOLARIČ IRENA KUKEC MALA VAS 27 MIKŠA IVAN MALA VAS 28A ZEMLJARIČ MARTIN MALA VAS 30 MURKOVIČ SLAVKO MALA VAS 30 naziv naslov TOMAŽIČ JOŽE MALA VAS 31A KOVAČEC JOŽE MALA VAS 32 VAJDA LEOPOLD MALA VAS 32A PIGNAR JANEZ-MARJETA MALA VAS 32B KOSTANJEVEC ROMAN MALA VAS 33 BEZJAK ALOJZ MALA VAS 34 BEZJAK JANEZ MALA VAS 34 BEZJAK JOŽE MALA VAS 34A BEZJAK ALOJZ MALA VAS 39 MEZNARIČ MARTIN MALA VAS 43 HERIČMARIJA MALA VAS 45 TOPLAK ALOJZ MURETINCI 4 BELŠAK FRANC MURETINC112 BELŠAK MARIJA MURETINC113 ZUPANIČ IVANKA MURETINC114 MAJCEN CIRIL MURETINC115 KRAJCAR JANEZ MURETINC117 PRELOG SLAVKO MURETINC119 VILČNIK STANISLAV MURETINCI 20 VILČNIK FRANC MURETINCI 20A FIŠTRAVEC JANKO MURETINCI 21A CIGLARIČ LUDVIK MURETINCI 23 KOSTANJEVEC ALBIN MURETINCI 24 TOMAŽIČ JANEZ MURETINCI 25 HORVAT FRANC MURETINCI 27 BEZJAK STANISLAV MURETINCI 28 ZUPANIČ MARJAN MURETINCI 29 HORVAT KRISTINA MURETINCI 32 ŠTUMPFDUŠAN MURETINCI 34 KODRIČ PETER MURETINCI 36 VOGRINEC JANEZ MURETINCI 37 HORVAT MARJETA-JOŽE MURETINCI 37C PETEK VLADIMIR MURETINCI 38 PEKLAR JOŽE MURETINCI 39 ZAGORŠEKJANKO MURETINCI 42A HAMERŠAK KONDRAD MURETINCI 43 VAJDA MARJAN MURETINCI 47 ŠMIGOC JANEZ MURETINCI 48 IVANUŠA BOJAN MURETINCI 48A CIGLARIČ SLAVKO MURETINCI 49 KOSTANJEVEC MILAN-DANICA MURETINCI 49A TOMAŽIČ MILAN MURETINCI 49B RANFLJANKO MURETINCI 50 HANC ANTON MURETINCI 50 ROŽMARIN FRANC MURETINCI 53 KELC ANTON MURETINCI 53A VERLAK ANICA MURETINCI 54 ERHATIČ FRANC MURETINCI 55 KELENC MARIJA MURETINCI 57 SOLINA MARKO MURETINCI 58 HORVAT PETER MURETINCI 60 HORVAT SLAVKO MURETINCI 60A ROŠKAR PETER MURETINCI 64 m 0Ujt4VJU> naziv naslov ŠEGULA IVAN MURETINCI66 HORVAT ALOJZ MURETINCI 68 ŠESTANJ PERIČ DRAGO MURETINCI 70 VALENKO JOŽE TIBOLCI 5 TAVZELJ DANILO TIBOLCI 6 HRESTAK MILAN-MINA TIBOLCI 14A ARNUŠ JOŽE-MILENA TIBOLCI 16A GOLOB SREČKO TIBOLCI 17A GOLOB BRANKO TIBOLCI 17B GOLOB JAKOB TIBOLCI 19A ČAGRAN SLAVKO TIBOLCI 22 LOVRENČIČ JOŽE TIBOLCI 23 KRAJNC FRANC TIBOLCI 32 PETEK DRAGO TIBOLCI 34 GOLČMAN VLADO TIBOLCI 36 MEŠKO JOŽE TIBOLCI 37C ČEH FRANC TIBOLCI 4 OŽINGER MARTIN TIBOLCI 40 VISENJAK DANIJEL MOŠKANJCI49A MUNDA FRANC MOŠKANJCI1A OBRAN FRANC MOŠKANJCI 2A ANTOLIČ DANICA MOŠKANJCI 3B BELŠAK JOŽE MOŠKANJCI 7 TETIČKOVIČ JOŽE MOŠKANJC115 VALENKO METKA MOŠKANJC119 RAKUŠA JANEZ MOŠKANJCI 25 ZUPANIČ BRANKO MOŠKANJCI 30 GREGORIČ ZDENKA MOŠKANJCI 32A GRMEK ALBIN MOŠKANJCI 41A BOBNARIČ STANISLAV MOŠKANJCI 43B KEKEC BRANKO MOŠKANJCI 44 HERGA ALOJZ MOŠKANJCI 45 KOSTANJEVEC JANEZ MOŠKANJCI 45B GOLUB VERONIKA MOŠKANJCI 48 JANČIČ MARIJA MOŠKANJCI 48 DONAJ ALOJZ MOŠKANJCI 50 KOKOT JANEZ MOŠKANJCI 51 JERENECFRANC MOŠKANJCI 52/B GOLOB FRANC MOŠKANJCI 53 BOHL MIRKO MOŠKANJCI 54 ČUŠ JANKO MOŠKANJCI 54A BEZJAK ANGELA MOŠKANJCI 57B HOLCER MARIJA MOŠKANJCI 59 KORPAR IVAN MOŠKANJCI 61B PETEK MATILDA MOŠKANJCI 61C FLORJANČIČ MARIJA MOŠKANJCI 64 CENARLOVRENC MOŠKANJCI 72 VISENJAK SLAVKO MOŠKANJCI 75 FIRBAS BRANKO MOŠKANJCI 76 VINCEK FRANC MOŠKANJCI 77 PRIMIŽIČMARIJA MOŠKANJCI 78 ZORKO BRANKO MOŠKANJCI 82B PROSENJAK ROMAN MOŠKANJCI 82C naziv naslov FIRBAS PAVEL MOŠKANJCI 85 TILLI JOŽEF MOŠKANJCI 85A KLEMENČIČ JANEZ MOŠKANJCI 85C HERGA MARTIN MOŠKANJCI 88 VESELIČ JANEZ MOŠKANJCI 90B ŠEŠERKO SILVO MOŠKANJCI 93 TEMENT ELIZABETA MOŠKANJCI 98 ŽIHER MARIJA-ALOJZ ZAMUŠANI 36/A ČUŠ NADA MOŠKANJC1107 LOZINŠEK STANKO MOŠKANJC1108 PETEK MARJAN MOŠKANJCI 112A BRUMEN IVAN MOŠKANJC1113 VNUK MARJAN MOŠKANJCI 114A VRBANČIČ DANIJEL MOŠKANJCI 114B PETEK ALOJZ MOŠKANJC1116 KESAR DRAGICA MOŠKANJC1117 KOSEC IVAN MOŠKANJC1118 MAJERIČ MILENA MOŠKANJC1126 ARNUŠ ZAMUŠAN110 LIČINA ZAMUŠAN112 ŽOHAR ZAMUŠAN113 IVANUŠ ALOJZ CUNKOVCI 2 IVANUŠ FRANC CUNKOVCI 2A VALENKO JANKO CUNKOVCI 5 ŽOHAR FRANC CUNKOVCI 6 VOGRINEC LUDVIK CUNKOVCI 6B TRUNK NEŽIKA CUNKOVCI 8A VALENKO MARJAN CUNKOVCI 9 ŽUPEC ALOJZ CUNKOVCI 11A KELENC BOGDAN CUNKOVC112 VERLAK MARIJA CUNKOVCI 12B ŠEGULA MILAN CUNKOVC114 MEŠKO ALOJZ SOBETINCI 2 FERČIČ ZDRAVKO SOBETINCI 4 FERČIČKONRAD SOBETINCI 5 BELŠAK CIRIL SOBETINCI 6 MEŠKO IVAN SOBETINCI 7 BRATEC MARIJA SOBETINCI 8 SIMONIČ MILAN SOBETINCI 9 POPLATNIK IVAN SOBETINC110 PETEK FRANC SOBETINC114 MUNDA IVAN SOBETINC116 SIMAM D.O.O. SOBETINC116 PRELOG MIRKO SOBETINCI 16A ŠTERBAL SILVO SOBETINC117 TRUNK NEŽA SOBETINCI 20 LAH VALERIJA SOBETINCI 21 ŠTRBAL TONČEK SOBETINCI 21 HORVAT MARJAN SOBETINCI 22 GOLOBPONGRAC SOBETINCI 23 MURŠEC DANICA SOBETINCI 24 TEMENTFRANC SOBETINCI 30A PLOHL DUŠAN SOBETINCI 31A naziv naslov RIŽNAR MARICA SOBETINCI 32 PLOHL VLADIMIR SOBETINCI 37A KOSTANJEVEC ALOJZ SOBETINCI 38 HORVAT IVANKA SOBETINCI 45 VAJDA NEŽA SOBETINCI 45 VAUPOTIČ BOJAN SOBETINCI 45A GOŠNJAK JOŽE SOBETINCI 45B MURŠEC JOŽICA SOBETINCI ŽNIDARIČ LJUBO SOBETINCI VERŠIČBRANKO SOBETINCI BŠ MURŠEC MARJAN SOBETINCI VIDOVIČ SLAVICA ZAGOJIČI 5 VRŠIČ ZDENKA ZAGOJIČI10A GRUBIŠIČ PETER ZAGOJIČI 12A VIDOVIČ VIKTOR ZAGOJIČI 13A VIMER DAVORIN ZAGOJIČI 14B VOJSK STANKO ZAGOJIČI 14C TUŠ MARTA ZAGOJIČI 15A VIHER ALOJZ ZAGOJIČ116 HORVAT FRANC ZAGOJIČ116 A ZAVEC RAJKO ZAGOJIČI 20 MATJAŠIČ IVAN ZAGOJIČI 21A VAJDA JOŽE ZAGOJIČI 24 FOGEC ANDREJ ZAGOJIČI 26A FORŠTNERIČALOJZ ZAGOJIČI 27 GOLOB ALOJZ ZAGOJIČI NH naziv naslov JERENEC MIRA BREZOVEC 51/A KARO FRANC CIRKULANE 21/A TETIČKOVIČ ALOJZ PARADIŽ 36/A ARNEČIČ FRANC CIRKULANE 20/A VIDOVIČ RUDOLF SLATINA 79 CAR ANICA PRISTAVA 10/B MILOŠIČ ANTON SLATINA 65 ŠTUMBERGER ALOJZ SLATINA 64/A ŠTUMBERGERANTON SLATINA 64 BRATUŠEK STANKO PARADIŽ 32 BEZJAK ALOJZ DOLANE 14 BRLEK ANTONIJA BREZOVEC 35 PETROVIČ FRANC VELIKI VRH 86 KLAJDERIČ FRANC VELIKI VRH 92 KOKOL FRANC DOLANE 19/A ŽURAN STANKO PESTIKE 14, ZAVRČ KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ CIRKULANE 60 KOLEDNIK JULIJANA SLATINA 81 KRAJNC TANJA-FRIDA BREZOVEC 38 VIDOVIČ JOŽE GRADIŠČA 42 naziv naslov FRANGEŽ IVAN MLINSKA 34, MB KOLEDNIK ANTON PARADIŽ 70 OLSTRAK VINKO MILICA PARADIŽ 72 BEDRAČ FRANC SLATINA 55/B ZADRAVEC A.,GABROVEC M. PARADIŽ 92/A BRODNJAK ANA PARADIŽ 16 GREGUREC DRAGAN ZAVRČ 8 TETIČKOVIČ ALOJZ PARADIŽ 36/A KOLEDNIK JULIJANA PARADIŽ 7 BRATUŠEK ZDRAVKO PARADIŽ 8 BRATUŠEK FRANC BRILEJEVA 16, DRAVLJE ERJAVEC IDA UL. B.GREIFOV 8 MB OLSTRAK SILVA BRILERJEVA 12 ŽU LA ALOJZ PRISTAVA 13 ZOREC MARIJA CIRKULANE 20/A VIDOVIČ ALOJZ PARADIŽ 43/A HEBAR JAKOB CIRKULANE 64 KOLEDNIK MARJAN GRADIŠČA 1 MENDAŠANTON POHORJE 30 VIDOVIČ ROMAN POHORJE 28 KELC MARIJA GRADIŠČA 1/B EMERŠIČ MARINKA PRISTAVA 12/B HERCOG JOŽE-DARJA PARADIŽ 89/B BELŠAK IVAN PRISTAVA 16 PRELOG JANKO CIRKULANE 25/B KELCJANKO PRISTAVA 35 MEZNARIČ JOŽE PARADIŽ 61 VOGLAR MIRAN PRISTAVA 39/A KELC FRANC PARADIŽ 63 KELC JAKOB PARADIŽ 41 VEČERIČ STANKO PARADIŽ 45 EMERŠIČ ANTON PARADIŽ 46 TOLIČ FRANC MEDRIBNIK 3 KOLEDNIK MIHAEL PARADIŽ 47/A CIZERL MAJDA MEDRIBNIK 5 LUŽNIK IRENA ORMOŠKA 18/A, PTUJ BRATUŠEK STANKO MEDRIBNIK 14 HERCOG ANDREJ MEDRIBNIK 10/A KOLEDNIK STANISLAV PARADIŽ 62 KELC MILAN GRUŠKOVEC 101/A MEZNARIČ ALBINA MEDRIBNIK 6/A KOLEDNIK HINKO MEDRIBNIK 17/A BRGLEZ RUDOLF MEDRIBNIK 18 naziv naslov ŠMIGOC CIRIL MEDRIBNIK 4 SLAVKO RANFL PARADIŽ 10/B JURGEC ALOJZ-MAJDA MEDRIBNIK 22 JURGEC IVAN GRUŠKOVEC4 ŠINCEK JOSIP PARADIŽ 10/A FUKS MARJAN PRISTAVA GOLC STANISLAV PRISTAVA 21/A TUŠEK ŠTEFAN MEDRIBNIK 27 GOMILŠEK ANTON CIRKULANE 75 MAJHEN DRAGICA PARADIŽ 98 KOKOL STANKO PRISTAVA 12/C PETROVIČ JOŽE PRISTAVA 8/C KOLEDNIK STANKO PRISTAVA 9/A GABROVEC PETER PARADIŽ 87/A KRAJNC FRANC PRISTAVA 9/C KRAJNC SREČKO PRISTAVA 10/A GERLIČ IVAN PRISTAVA 9/B VIDOVIČ STANKO PRISTAVA 14/A ŽUMBAR MILAN PRISTAVA 2/B Ekološko osveščanje red dobrim letom smo pisali v našem glasilu o ekoloških otokih. Veseli smo bili dejstva, da imamo tudi pri nas na vasi možnost ločenega zbiranja odpadkov. Da lahko s tem tudi mi prispevamo majhen delček k ohranjevanju okolja, da imamo tudi mi možnost vplivanja na našo prihodnost. V članku je predstavnik Čistega mesta podrobno obrazložil uporabo ekoloških otokov. Tudi pri nas v Gorišnici smo nekaj časa uporabljali otok, v njem smo ločeno zbirali plastenke, časopis, steklenice, ... Pred dobrega pol leta pa so se začele dogajati nič kaj prijetne stvari. Takrat so nekateri (baje jih je sanitarna inšpekcija že odkrila) ugotovili, da lahko odlagajo vse vrste odpadkov, ne da bi se jim kaj zgodilo. Mene kot Gorišničanko je sram, ko se peljem mimo in opazujem kako nizek je nivo naše kulture. Se določeni ljudje ne zavedajo, da s tem kar počnejo blatijo ugled našega kraja in občine. Jim je res vseeno, da bo tujec, ki se slučajno pelje s pokopališča mimo trgovine videl sliko naše kulture. Odveč je verjetno še dodati, da je takšno dejanje tudi kaznivo. Ekološki otoki so namenjeni ločenemu zbiranju točno določenih odpadkov. Vsako odlaganje smeti, za katere ekološki otok ni predviden, in odlaganje smeti v vrečah je prepovedano. Ker vsa opozorila niso zalegla, so pri Čistem mestu postavili video nadzorni sistem, sanitarna inšpektorica pa je ob svojem obisku uporabila zelo preprosto metodo. V smeteh se vedno najdejo tudi kuverte z naslovi, razne revije, ki jih dobivamo na domače naslove,.. .Tako lahko točno ugotovi, kdo je krivec za takšno stanje. Po zadnjem čiščenju je bilo stanje normalno le kakšen teden, sedaj pa lahko opazujemo, kako se nabirajo vreče. Odveč je verjetno poudarjati, da te smeti tudi smrdijo (kako bo šele poleti) in to v neposredni bližini trgovine, zdravstvenega doma, lekarne, da o sosedih niti ne govorimo. NikolinaZorli Nasilje v šoli* preventivni projekt policije časopisih se dokaj pogosto ' pojavljajo članki o nasilju med vrstniki v šolah. Ko preberemo tak članek, ponavadi pomislimo, da se to dogaja nekje drugje in nekomu drugemu, le malokdaj pa pomislimo, da bi to lahko bili naši otroci oziroma vaš otrok. Policijske statistike kažejo, da se število nasilnih kaznivih dejanj stalno povečuje. Z naraščanjem splošne nestrpnosti, pa narašča nasilje tudi v šoli. Raziskave v Sloveniji kažejo, da je v osnovnih šolah več kot 20% otrok žrtev »vrstniškega nasilja«, povzročiteljev pa j e približno 12%. Izraz »vrstniško nasilje« v šoli pove, da gre za nasilje, ki se dogaja v šoli, v okolici šole ali na poti v šolo ali iz nje, žrtev in povzročitelj pa sta vrstnika. Pri tem j e pomembno zlasti neravnovesje moči. Trpinčeni otrok je telesno ali psihično šibkejši, zato se težko ubrani napadov vrstnikov (posameznika ali skupine). Med vrstniki se dogaja več oblik nasilja, najpogostejše ugotovljene oblike so: • telesno ali fizično nasilje (odrivanje, brcanje, boksanje, klofutanje, lasanje, pljuvanje, omejevanje gibanja ipd.); • besedno ali verbalno nasilje (žaljivke, žaljivi vzdevki, razširjanje lažnih govoric, žaljivo pisanje po zidovih ali straniščih ipd.); • duševno ali psihično nasilje (izločanje iz skupine, osamitev, grožnje, žaljive kretnje, ustrahovanje, trpinčenje, nacionalizem ipd.); • ekonomsko nasilje ali izsiljevanje (zahteva po denarju ali drugih materialnih dobrinah, tako je na primer popularno predvsem odvzemanje mobilnih telefonov, žrtve morajo pisati nasilnežem domače naloge, pomagati pri goljufanju v šoli ipd.); • spolno nasilje (otipavanje, siljenje k spolnim aktivnostim ipd.) Večina navedenih oblik nasilja se zgodi v šolskih prostorih in sicer so to stranišča, jedilnice, šolska igrišča, hodniki in garderobe. Da bi zmanj šali nasilj e med vrstniki v šolah, je slovenska policija pripravila preventivni projekt, ki ga bosta vodji policijskih okolišev, Janko LORBEK in Miran MALTARIČ predstavila učiteljem in učencem od tretjega do devetega razreda osnovnih šol Zavrč, Cirkulane in Gorišnica. Ena od oblik izvajanja nasilja med vrstniki j e tudi uporaba pirotehničnih izdelkov, ki se bo ponovno pojavila v času velikonočnih in prvomajskih praznikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa to pomeni določeno nasilje. Spoštovani občani, kljub prizadevanjem policije za zmanjšanje uporabe pirotehničnih sredstev, vas ponovno seznanjamo in menimo, da to ni le naloga policije, ampak, daje to skrb vseh, še posebej pa staršev, skrbnikov in učiteljev, da z opozarjanjem ter s svojim lastnim vzgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju neželjenih posledic. Želimo vam, da velikonočne in prvomajske praznike preživite lepo in predvsem varno. Kolektiv PMP Zavrč Igralne urice v Cirkulanah d oktobra do decembra 2003 so I 'na Osnovni šoli Cirkulane potekale igralne urice, ki so bile namenjene predšolskim otrokom med 3. in 6. letom starosti in njihovim staršem. Igralne urice so potekale ob podpori Občine Gorišnice in Osnovne šole Cirkulane. Prostovoljno smo jih pripravile in koordinirale tri mame predšolskih otrok. V šestih srečanjih smo pripravili zanimiv program, ki smo ga izvedli tudi s pomočjo Marinke Zebec, knjižničarke iz OS Cirkulane in Ivanke Jurgec, vzgojiteljice s Ptuja. Namen igralnih uric j e bil spodbuditi skupno ustvarjanje otrok in staršev, njihovo medsebojno druženje, omogočiti ustvarjalno izražanje, hkrati pa ponuditi prostočasno dejavnost tudi otrokom, ki niso vključeni v vrtec. Program ustvarjalnih delavnic je bil prilagojen razvojni stopnji otrok in je vključeval plesno izražanje, petje, ustvarjanje z uporabo različnih materialov, risanje, družabne igre, uprizoritev lutkovne predstave, izdelovanje čestitk, z izdelovanjem trganke pa smo počastili tudi Teden otroka. Vsi otroci, ki so se udeležili igralnih uric, so se vključili tudi v projekt Knjigobube. Knjigobube so vseslovensko gibanje, ki gradi kakovostno komunikacijo med odraslimi in otroki ter razvija bralne navade, spodbuja ustvarjalnost in branje v dialogu. Igralne urice so bile dobrodošla prostočasna dopolnitev krajevnih aktivnosti za predšolske otroke. Aktivna udeležba na igralnih uricah je pokazala, da si otroci in starši v tem okolju želijo tovrstnih srečanj in da so pripravljeni sodelovati tudi naprej. Marina Žumbar, Mira Jerenec, Karmen Štumberger Šolska kronika OŠ Gorišnica za obdobje I. II. lOOldo 16. 3.1004 1. 12. 2003: konferenca pedagoškega zbora je potekala v zbornici šole. Sklical jo je ravnatelj šole, Branko Širec. 2. 12.2003: šolsko tekmovanje iz nemškega jezika. Bronasto priznanje je osvojila Katja Šober iz 8. b razreda. Njena mentorica je bila Karmen Fekonja, profesorica nemškega in angleškegajezika. 3. 12.2003: šolsko tekmovanje iz angleškega jezika. 4 učenke so dosegle normo za uvrstitev na državno tekmovanje. Mentorica je bila Milena Žuran, profesorica slovenskega in angleškega jezika. 3. 12. 2003: medobčinsko tekmovanje v nogometu. Ekipa Gorišnice osvojila 1. mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. 8. 12. 2003: popoldanska govorilna ura za celotno šolo. Razredniki so v posameznih oddelkih izvedli roditeljske sestanke. Andreja Masten in Klementina Pukšič (2. a + 2. b) sta pripravili božično - novoletne delavnice za starše. 11. 12. 2003: sestanek sveta staršev je potekal v zbornici šole. Sklicala ga je Bojana Šober, predsednica sveta. 11.12.2003: medobčinsko prvenstvo v nogometu-polfinale. OŠ Gorišnica dosegla 1. mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. Od 15. 12. do 19. 12. je potekal projektni teden - VESELI DECEMBER - ustvarjalne delavnice s starši. Pripravile so ga učiteljice 1. a in 1. b razreda devetletke: Lidija Lozinšek, Stanka Šterbal in Frančka Vajda. 17. 12. 2003: Andreja Masten in Klementina Pukšič (2. a+ 2. b) sta s svojimi učenci pripravile v prostorih Zdravstvenega doma Gorišnica razstavo. 17. 12.2003 je potekalo področno tekmovanje iz šaha. Mentorja:Ivan Voršič in Anita Voršič. Na državno prvenstvo so se uvrstili: Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Lea Florjanič in Ana Reberc. 19. 12. 2003: Andreja Masten in Frančka Vajda sta pripravile planinski pohod za člane planinskega krožka. 19.12.2003: učiteljica Slavica Cvitanič pripravila koncert mladinskega pevskega zbora v Ormožu. 23. 12. 2003: medobčinsko prvenstvo v nogometu. OŠ Gorišnica je osvojila 2. mesto. Mentorja.: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. 23. 12. 2003: učiteljica Slavica Cvitanič je s pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter s člani Orffovega ansambla pripravila božični koncert v farni cerkvi. 24. 12. 2003: v kulturnem programu ob zaključku koledarskega leta so se predstavili vsi oddelki razredne stopnje, pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora in Orffov ansambel ter gojenci glasbene šole - smer harmonika (pouk poteka na naši šoli). Sledil je skeč »Smučar«, ki ga je pripravil Marko Bradan, zunanji sodelavec šole. Pouk pa smo ta dan zaključili s prijateljskim športnim srečanjem med učenci in delavci šole. • Božično - novoletne počitnice so trajale od 25. 12. 2003 do 4. 1. 2004. • 6. 1. 2004: področno tekmovanje v košarki v Oplotnici. OŠ Gorišnica je dosegla 3. mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. • 7. 1. 2004: organizirano je bilo medobčinsko tekmovanje v judu v Juršincih. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. • 7. 1. 2004: nastop plesne šole Pingi, katero obiskujejo tudi naši učenci ob četrtkih v prostorih domače šole. Nastop je potekal v Kulturnem domu Gorišnica. Pripravila ga je Alenka Čufar, plesna učiteljica. • 10. 1.2004:potekalo je področno tekmo vaj e v judu v Juršincih. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. • 12. 1. 2004: popoldanska govorilna ura in roditeljski sestanki posameznih oddelkov. • 12. 1. 2004: področno tekmovanje v nogometu - starejši dečki. OŠ Gorišnica je dosegla 2. mesto. Mentorja: športna pedagoga, Gorazd Šket in Zdravko Tobijas. • 16. 1.2004: v Zgornji Ščavnici je potekalo regijsko prvenstvo v šahu. Mentor: Ivan Voršič. Sodelovalo je 13 učencev naše šole. Na državno prvenstvo so se 'VcL uvrstili: Sandra Janžekovič, • Rebeka Kovačec in Tjaša Lubec. 18. 1. 2004: Andreja Masten in Frančka Vajda sta pripravili planinski izlet na Donačko goro. 19. 1. 2004: učenci 1. c, 1. d, 3. a, 3. b, 4. a, 4. b so si v spremstvu svojih razrednikov in spremljevalcev ogledali v Gledališču Ptuj predstavo Princeska in čarodej. 24. in 25. 1. 2004: v Kranju je potekalo osnovnošolsko prvenstvo v šahu za posameznike. Tekmovale so Barbara Šumenjak, Lucija Žnidarič, Lea Florjanič in Ana Reberc. Izvrstno seje izkazala Lucija Žnidarič, ki je v skupini B osvojila 3.mesto. • Mentorja šahistov sta Ivan in Anita Voršič. 29. L 2004: državno rokometno tekmovanje v četrtfinalu. OŠ Gorišnica je osvojila l.mesto. Mentorja: športna pedagoga, • Gorazd Šket in Zdravko Tobijas. 30. 1.2004: šolsko tekmovanje iz zgodovine. Tekmovalo je 12 učencev. Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica zgodovine in geografije. 2. 2. 2004: šolsko tekmovanje iz kemije za sedmošolce in • osmošolce: Mentorica: Zdenka Zver, profesorica biologije in kemije. 3. 2. 2004: poskusno preverjanje znanja iz slovenščine za • osmošolce je potekalo brez zapletov. 4. 2. 2004: poskusno preverjanje znanja za osmošolce iz matematike jih je opomnilo, da se • čas osnovnošolskega izobraževanja izteka. 5. 2. 2004: učenci predmetne stopnje in delavci šole so prisostvovali proslavi, ki jo je v • čast Slovenskemu kulturnemu prazniku pripravilo Združenje ravnateljev Spodnjega Podravja: OŠ Podlehnik, OŠ Markovci, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Gorišnica in Dijaški dom Ptuj. Za koordinacijo med šolami je bila zadolžena Milena Žuran, • profesorica slovenščine in angleščine. Bila je tudi mentorica točke, s katero se je predstavila naše šole. V posebno čast nam je bilo, da sta se našemu vabilu odzvala tubi župan občine Gorišnica, Jože Kokot, in direktor občinske • uprave, Matevž Cestnik. Gospod županje pripravil krajši nagovor. 6. 2. 2004: Na svečani proslavi ob Prešernovem dnevu so sodelovali vsi oddelki razredne stopnje, pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora, Orffov ansambel • in harmonikarji. 6. 2. 2004: v Kidričevem je potekalo državno tekmovanje iz angleškega jezika. Našo šolo so zastopale štiri učenke: Karmen Muhič, Katja Šober, Eva Reberc in Barbara Belšak. Njihova mentorica je bila Milena Žuran, profesorica angleščine in sloven- • ščine. 9. 2. 2004: učenci La, L b, L c in L d so ta dan preživeli nekoliko drugače. Pouk je potekal v gozdu in na polju, saj so povabili na obisk pravega lovca. 9.2.2004: popoldanska govorilna ura je bila namenjena vsem • staršem. Nekateri razredniki so pripravili tudi roditeljske sestanke • 10. 2. 2004: na naši šoli je potekalo četrtfinale državnega prvenstva v nogometu. Za • nemoten potek tekmovanja sta skrbela športna pedagoga, Gorazd Šket in Zdravko Tobijas. 10. 2. 2004: profesorica angleščine in nemščine, Karmen Fekonja, je pripravila tekmovanje za bralno značko iz nemškega jezika. Sodelovalo je 6 učencev. Trije učenci so si prislužili knjižno nagrado. 10. 2. 2004: potekalo je razredno tekmovanje iz Vesele šole. Kar 21 učencev je zbralo dovolj točk za uvrstitev na tekmovanje 2.stopnje. Mentorica: Edita Kovač, svetovalna delavka. 11. 2. 2004: na šoli je potekalo regijsko šahovsko ekipno tekmovanje. Za nemoten potek tekmovanja sta skrbela Ivan Voršič, učitelj matematike, in Anita Voršič, profesorica razrednega pouka. 11. 2. 2004: sestali so se predstavnika sveta šole in razpravljali o aktualni problematiki šole in vrtca. Svet je sklicala Frančka Vajda, predsednica. Prisotna sta bila tudi ravnatelj šole, Branko Širec, in pomočnica ravnatelja, Dragica Petrovič. 12. 2. 2004: je bil organiziran športni dan za predmetno stopnjo. Organizirala sta ga Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, športna pedagoga. Mogoče je bilo izbirati smučanje, drsanje in plavanje. Žal se jih je premalo odločilo za smučanje, zato ga ni bilo mogoče organizirati. od 16. 2. do 20. 2. 2004 so bile zimske počitnice. 24.2.2004: pustni torek. Umik je bil prirejen temu, da so se učenci lahko tudi pustno pozabavali. 25. 2. 2004: naravoslovni dan za celotno predmetno stopnjo. Petošolci so prisluhnili predavanju o malih živalih in o nevarnosti stekline. Učiteljica Zdenka Zver je namreč v goste povabila predstavnike Ambulante za male živali v Ptuju. Posvetili pa so se tudi mikro-skopiranju. Učenci 7. a, 7. b, 7. c, 7. d, 8. a in 8. b pa so prisostvovali dokaj neobičajnemu srečanju. Svetovalna delavka, Edita Kovač, je v goste povabila zelo pogumnega mladeniča, ki je uspel premagati najhujše zlo sodobnega časa, popolnoma seje osvobodil odvisnosti drog. Učencem je razodel svojo življenjsko zgodbo in bil pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja. Naravoslovni dan pa je zaključil dr.medicine -psihiater s svojim strokovnim predavanjem o drogah. 25.2.2004: sklicana je bila redna sej a pedagoškega zbora. Čas od 1.3. do 5. 3. so učenci 1. c in 1. d razreda s svojima razredničarkama, Suzano Vaupotič in Alexandro Hojnik Bezjak, preživeli v ptujskih toplicah, saj je bil za njih organiziran plavalni tečaj. 2. 3. 2004: učitelj fizike in tehnične vzgoje, Bojan Lubaj, je pripravil šolsko tekmovanje iz fizike. Tekmovalo je 24 učencev iz 7. in 8. razredov osemletke. 6. 3. 2004: potekala je delovna sobota. Potrebno je bilo nado- mestiti ponedeljek, 26.4.2004. 9. 3. 2004: organizirana je bila popoldanska govorilna ura, namenjena vsem staršem. Nekateri razredniki so se odločili za roditeljske sestanke, saj se je izteklo drugo ocenjevalno obdobje. 10. 3. 2004: opravljeni sta bili redovalni konferenci za razredno in predmetno stopnjo, saj se je zaključilo drugo ocenjevalno obdobje. Razredniki so napisali pisna obvestila staršem in jih seznanili z vsem potrebnim. 13. 3. 2004: potekalo je področno tekmovanje iz fizike. Srebrno Stefanovo priznanje so osvojili: Maja Brumen in Matevž Cestnik iz 7. razreda ter Eva Reberc in Katja Šober iz 8. razreda. Mentor tekmovalcev je bil Bojan Lubaj, učitelj fizike in tehnične vzgoje. 16. 3. 2004: naša šola je bila organizator polfinalnega državnega tekmovanja v rokometu za dečke. Za nemoten potek tekmovanja sta skrbela športna pedagoga, Gorazd Šket in Zdravko Tobijas. 18. 3. 2004: potekalo je šolsko tekmovanje iz matematike -Evropski matematični kenguru. Koordinatorja tekmovanja: Slava Šuman in Ivan Voršič, učitelja matematike. • 19. 3. 2004: učiteljica Karmen Fekonja je organizirala tekmovanje za bralno značko iz angleškega jezika. Štirje četrtošolci so izpolnili normo za knjižno nagrado. • 18.3.2004: Andrej a Masten, 2. a, in Klementina Pukšič, 2. b, sta za starše svojih učencev pripravile nastop ob materinskem dnevu, obenem pa sta jih seznanile z opisnimi ocenami drugega ocenjevalnega obdobja. • 20. 3. 2004: na Pedagoški fakulteti v Mariboru je potekalo državno tekmovanje iz slovenščine. Za srebrna in zlata Cankarjeva priznanja so se potegovale učenke 8.razredov: Eva Reberc, Katja Šober in Maruša Zorli. Njihova mentorica je Marija Lovrec, učiteljica slovenščine in nemščine. • 23. 3. 2004: v Markovcih je potekala območna revija otroških pevskih zborov. Mlade pevce je popeljala na revijo učiteljica Slavica Cvitanič. Spremljala jih je tudi Frančka Vajda. • 25. 3. 2004: organizator državnega zgodovinskega tekmovanja je Osnovna šola Žetale. Na državno tekmovanje sta se uvrstila: Eva Reberc in Matej Kociper iz 8. razreda. Mentorica obeh tekmovalcev je Mira Ivanuša, učiteljica zgodovine in geografije. • 28. 3. 2004: učiteljica Slavica Cvitanič je pripravila letni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora ter Orffovega ansambla. Kroniko je pripravila Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja “id* Šport in šah na OŠ Gorišnica zadnjem času so bili učenci in učenke OŠ Gorišnice zelo aktivni in uspešni na športnem področju. 31.1. 2004 sta se udeležila šolskega državnega tekmovanja v judu v Izoli Učenci in učenke 3. in 4. razredov so vključeni v projekt RZS z naslovom mini rokomet. Turnirji se odvijajo enkrat mesečno v okoliških dvoranah in naši rokometni naraščajniki dosegajo zelo lepe rezultate. dva naša učenca (Vanja Bombek - 8. a, Slavko Krabonja - 5. b). Oba sta osvojila 3. mesti v svoji kategoriji. V torek, 10. 2. 2004, smo v Večnamenski dvorani v Gorišnici organizirali šolsko četrtfinalno tekmovanje v malem nogometu za dečke letnik 1989 in mlajše. V konkurenci štirih ekip (OŠ Šalek, 1. OŠ Celje, OŠ Prežihov Voranc - MB, OŠ Gorišnica) je naša šola zasedla 4. mesto. Zmagala je OŠ Šalek. Rezultati: OŠ Gorišnica: 1. OŠ Celje 1:2 OŠ Gorišnica: OŠ Šalek 0:4 OŠ Gorišnica: OŠ Prež. Voranc 1: 10 V četrtek, 12. 2. 2004, je bil organiziran 3. športni dan za učence na predmetni stopnji. Učenci so imeli na izbiro smučanje, plavanje in drsanje. Zaradi premajhnega števila učencev za smučanje, je le to odpadlo. Približno 100 učencev seje odločilo za drsanje v dvorani Tabor v Mariboru, okrog 80 učencev pa je plavalo v Termah Ptuj. V torek, 16. 3. 2004, smo v Večnamenski dvorani v Gorišnici organizirali šolsko polfinalno tekmovanje v rokometu za dečke letnik 1989 in mlajše. To pomeni, da se je naša ekipa uvrstila med 16 najboljših šolskih rokometnih ekip v Sloveniji. V konkurenci štirih ekip (OŠ Boštanj - Sevnica, OŠ Petrovče-Celje, II. OŠ Slovenj Gradec, OŠ Gorišnica) je naša šola zasedla 3. mesto. Zmagala je ekipa iz OŠ Boštanj. Rezultati: OŠ Gorišnica: OŠ Petrovče 13:16 OŠ Gorišnica: OŠ Boštanj 9:15 OŠ Gorišnica: OŠ Sl. Gradec 18:12 Športna pedagoga: Zdravko Tobijas in Gorazd Šket z*ahovska tekmovanja, predvidena ^Vza šolsko leto 2003/2004, se bližajo h koncu. V mesecu aprilu bo izvedeno še državno moštveno prvenstvo za mlajše deklice in dečke - nanj sta se uvrstili tudi naši ekipi. Krajši pregled naj večjih letošnjih uspehov: Tekmovanja za posameznike: Omenili bomo le tiste, ki so se zaradi odličnih nastopov na regijskih tekmovanjih uvrstili na državna prvenstva. Kranj: 8. državno prvenstvo osnovnošolcev A skupina: Barbara Šumenjak (9. mesto) B skupina: Lucija Žnidarič (3. mesto), Ana Reberc (26. mesto),Lea Florjanič (28. mesto). Bled: 5. državno prvenstvo v pospešenem šahu D -14 let: Lucija Žnidarič (4. mesto), Barbara Šumenj ak (6.mesto), Neva Golob (22. mesto). D - 10 let: Tjaša Lubec (8. mesto), Rebeka Kovačec (10. mesto), Sandra Janžekovič (18. mesto). Celje: 10. državno prvenstvo mladih (normalni igralni čas) D - 14 let: Barbara Šumenj ak (3. mesto), Lucija Žnidarič (4. mesto) D - 10 let: Tjaša Lubec (4. mesto), Rebeka Kovačec (9. mesto). Ekipna tekmovanja: Regijsko prvenstvo - starejši dečki (6. mesto), mlajši dečki (2. mesto),Starejše deklice (L mesto), mlajše deklice (1. mesto). Novo mesto: 13. državno ekipno prvenstvo OŠ - starejše kategorije deklice OŠ Gorišnica - 3. mesto. Uspeh so dosegle: Barbara Šumenj ak, Lucija Žnidarič, Eva Reberc, Neva Golob in Nadja Vesenjak Mentorja: Ivan Voršič in Anita Voršič Uspehi mladih šahistov a področnem tekmovanju v šahu - ekipno so mlajše deklice osvojile 3. mesto. Starejši dečki pa so postali področni prvaki. Tako so se uvrstili na državno ekipno tekmovanje. V ekipi so bili učenci David Klajderič, Klemen Lilija, Žan Belšak in Jernej Bratuša. Državno tekmovanje je potekalo 20. in 21. marca v Novem mestu. Pravico do nastopa je imelo 16 ekip iz različnih koncev Slovenije. Menimo, da smo zastopali eno izmed najmanjših šol po številu učencev, vendar nam je uspelo premagovati tudi velike. Po prvem tekmovalnem dnevu smo si celo delili 3. mesto. Tekmovanje smo končali na 8. mestu. V Novem mestu je bilo naporno, a tudi prijetno, saj smo šahisti v ekipi pravi prijatelji. Učenec, Klemen Lilija je na področnem tekmovanju posamezno osvojil 2. mesto. Uspešneje nastopil tudi na regijskem in državnem tekmovanju. Naš najboljši 10-letni šahist Žan Belšak seje udeležil vseh sedmih šahovskih tekmovanj. Bil je področni prvak do 12 let. Na regijskem tekmovanju je bil drugi. Bil je na državnih tekmovanjih v Kranju, na Bledu, v Celju in v Novem mestu. V Celju je bil v kategoriji do 12 let 4. in tako za las zgrešil ponovni nastop na evropskem prvenstvu. Na dosežke naših šahistk in šahistov smo zelo ponosni. Šahisti in šahistke OŠ Cirkulane -Zavre ter mentorja Dragica Kolednik in Martin Majcenovič Šela v naravi ponedeljek, L 3. 2004, smo šli v šolo v naravi v Rakov Škocjan. Šli smo z završkimi učenci. Ko smo prispeli tja, smo dobili navodila in se razvrstili po sobah. V ponedeljek popoldan smo se učili o hrani v naravi. Delo je potekalo v učilnici. Po tem delu smo se učili tekati na smučeh, zavirati in pravilno držati palice. Zvečer smo imeli pohod brez svetilk. Dolg je bil približno štiri kilometre. V torek dopoldan smo se peljali s kolesi in si ogledali maketo cerkniškega jezera. Ko smo se vrnili smo bili zelo utrujeni, vendar nas je utrujenost kmalu minila. Popoldan smo se vozili s kanuji. Gospod Samo nam je dal navodila. Ker sem se malce bala, sem se peljala z učiteljem. Po vožnji smo se učili o drevesnih vrstah. Spoznali smo veliko novih dreves. Zvečer smo se malce pozabavali. Učiteljica nam je pokazala veliko iger, ob katerih smo se zelo zabavali. V sredo dopoldan smo si ogledali italijanske rove. Videli smo veliko živali in kje so prebivali Italijani. V sredo popoldan smo si ogledali kraške pojave. Videli smo cerkev sv. Kancijana, mali naravni most, veliki naravni most in živali. Po tem ogledu smo se spuščali po žičnici čez reko Rak. Bilo je zelo zabavno. V sredo zvečer pa je vsaka soba morala zaigrati eno igro. Igre so bile zabavne in smešne. V četrtek dopoldan smo si ogledali kraške jame. Ogledali smo si Zmajevo in Emestinino jamo. V Zmajevi jami smo videli odtis zmajeve šape. Ogledali smo si tudi most želja. V četrtek popoldan pa smo naredili drevesne karte. Nanje smo napisali in narisali vsak svoje drevo. Po tem delu smo še enkrat preizkusili v teku na smučeh. Šlo nam je že dobro od rok. V petek dopoldan smo se pripravili za odhod. Ogledali smo si sledi v naravi. Videli smo sledi psa, sme in na deblu smo videli tudi sledi medveda. Medved nam je pokazal, kako je velik in močan. Ko smo si to ogledali, smo imeli kviz. Zmagala je skupina Risov. Ko smo se najedli smo odšli domov. Ko smo odhajali, smo bili zelo žalostni, kajti bilo nam je zelo lepo. Z završkimi učenci smo se zelo dobro razumeli in upam, da bomo takšni prijatelji še naprej. Najboljše dejavnosti so bile: vožnja s kanuji, spust z žičnico, kolesarjenje in tek na smučeh. Jaz in dmge moje sošolke, ki so bile zraven mene v sobi, smo dobile prvo nagrado za zelo lepo urejeno sobo. Želim si, da bi naslednje leto šli zopet v Rakov Škocjan, zato ker smo se imeli zelo lepo. Monika Emeršič 7. a / 9 W itd. Noja mama Noji mami je ime Gorda- na. Je srednje postave. Vosi očala Ne 1 nodi v sužbo. Lepo skrb zame.... mam jo zelo rada. L au ra Bratušek 2.o Materinski dan I / deželo je prišla pomlad. Greje nas toplo sonce, ki je V prebudilo tudi pomladne cvetlice. Zacveteli so zvončki in trobentice. Iz zemlje že kukajo tudi vijolice, žafran in marjetice. Mesec marec je. Mesec, ko praznujejo tudi naše mame. V šoli pripravljamo proslavo ob materinskem dnevu. Mamam bomo zapeli, zaplesali, zaigrali in jim čestitali ob njihovem prazniku. Tudi jaz bi rad čestital mami in seji zahvalil za vso njeno skrb, pomoč in prijaznost. Rekel ji bom tako: »Kaj želim naj mamici, ki svoj praznik zdaj slavi? Polno sonca, zdravj a cvet in veliko srečnih let!« ŽanBelšak4.a/8 Kakšna sem? tara sem deset let. Moj obraz je nežen, čist. Moje oči so modre, lasje so dolgi in svetle barve. Sem kar velika, nisem presuha niti predebela. Rada se učim, pomagam mami pri pospravljanju, hodim v trgovino. Moja slaba navada je pretirano gledanje televizije in nepospravljena soba. Zelo rada poslušam glasbo, izdelujem izdelke iz papirja in igram igre na računalniku. Veseli me šport, judo, kolesarjenje, zbiram znamke, zelo rada se tudi sprehajam. Najbolj sem žalostna, če mi ne uspe, kar si želim. Najbolj vesela pa sem, kadar dobim lepo oceno. Zelo lepo je tudi takrat, ko smo vsi doma. Včasih sem tudi slabe volje, še posebno, če me kdo jezi. Nina Štumberger, 4. a devetletke Zelo dolgo smo čakali, da pričakamo ga mi, da pred vrata se postavi pust z dolgimi rokavi in z rjavimi očmi. Da lahko se veselimo in se v šeme naredimo. / etos smo se četrti razredi osemletke našemili v Ustrašne, zabavne in zapeljive čarovnice. Mislim, da smo vas zelo prestrašili, saj smo znali tudi nekaj čarovnij. Tudi drugi razredi so bili dobre maske. 1., 2. in 3. razredi so se našemili v jesenski gozd. Potem so bile še druge maske. Čez nekaj dni smo pusta pokopali. Škoda, da ni celo leto. Se tudi vi strinjate z menoj? Mojca Preložnik 4. a Mej oie L/f oj oče je star 33 let. Ima črne lase I /in je srednje rasti. S svojo družino živi v Cirkulanah. Po poklicu je diplomirani organizator dela in je zaposlen kot pomočnik komandirja mejne policije Središče ob Dravi. Doma prime za vsako delo okoli hiše in v hiši. Je prijazen in razumevajoč oče. Velikokrat se igra z nama z bratcem. Pomaga mi pri pisanju domačih nalog in pri učenju. Imam ga zelo rad. Uroš Gomilšek, 4. a devetletke POMLAD JiU&v 'Sj /pTtllocb. 1DUČ&V /Žl/ /pMjtiM/OgO' uv&p /irj /mxjo Jhf čemiacl/ ,f'K:ty. .JmnlaOi'^ MU Jxk; ypjn.vWj. div /tudi/ MfM /jfr /uiMtr zncvn«y1 /xaŽo- Al/T . A' a^zlLjzt.- ,Wftu/ kaaMa.cg/, '"'v | :vixrx>x/ ^xmma/iz, . . -v/ 9 Pastirček je ugnal divjega moža «£ivel je pastirček, kije bil vsak dan na travniku, kjer je £-pasel živali. Čez nekaj dni mu j e odtavala ovca v gozd. Pastirček jo je lovil. Bilje utrujen, zato sije odpočil. Ko sije odpočil, je šel iskat ovco po gozdu. Namesto ovce j e našel veliko jamo. Šel je v jamo in odkril velikega smrdečega in dlakavega moža, ki seje pripravljal zaklati ovco. Pastirček reče divjemu možu: »Greva tekmovat, kdor zmaga dobi ovco in kdor izgubi mora zapustiti to državo. Edina disciplina je teči tri kroge okrog travnika.« Pastirček je zmagal na tekmovanju, zato je dobil ovco. Divji mož pa je moral zapustiti državo. Peter Kralj 4. a/9 I claM-ttv rju /mxuA/ruz/ nvcrolv zla/n/, mnogu! tffioh k' dou/vttu iuu IYM)J^JWJ Oi/mlu Dtwy ry^JMOojxy frch Imjv /*xw,iu/ fMW, do/ /M/ lxv /npnn/ jwyu^cv fcudjJ/u.ja/i/ /xvnv i jna/ju/^v icJlizv (U^£/ LcJULo^ /r\A/y hfrče/ . 'UvnA/uv pmj Lv Bil sem pastirček J^il sem pastirček. Pasel sem dve veliki in eno majhno ^ovčko. Ovce so rade jedle sočno travo. Nekega dne j e na pašnik pritekel velik pes. Ovce so se zelo prestrašile. Hudega psa sem pregnal s pašnika. Najmanjša ovčka se je izgubila. Iskal sem jo po pašniku, vendar nisem imel sreče. Kmalu sem ob robu gozda zagledal mojo ovčko. Stekel sem do nje in jo pobožal. Ovčka je bila prestrašena. Stekla je k svojim staršem. Bil sem vesel, ker sem našel izgubljeno ovčko. Žan Jurgec 4. a/9 Čarovnik in tri soviee JL Je koč je živel čarovnik, kije imel doma tri soviee. Te /V sove so se imenovale Tinka, Minka in Zinka. Ko je šel na predstavo, jih je dal na mizo in pravljično začaral. Občinstvo j e bilo zelo navdušeno nad njegovo čarovnijo. Ko je bilo vsega skupaj konec, sije gospod prislužil lepo darilo, nato pa odšel na slavnostno večerjo. To predstavo si je ogledal marsikdo in odšel domov z lepo mislijo o sovicah. ry\mX(ymL, zloi lev tvo^uLLo/ Oolahi/, kw hv /pmAjimj kL&IhIm AauJkp MV |U>Č0/M7 AX/nuU/U-hu ,w) vvR.tV‘. 0,, cR-cU^o do \ ~I.“t X\ AnjaKiržin4. a/9 Zahvala I /čenči 4. razreda opravljajo kolesarske izpite in za vf varno vožnjo potrebujejo čelade. 20 čelad nam je podaril, žal že pokojni, gospod Maks Kolednik. Shranjene so v šoli in so namenjene vsem učencem za vaje iz spretnostne vožnje. Za podarjene čelade se iskreno zahvaljujemo. Učenci in delavci OŠ Cirkulane - Zavrč Uspešne igre vseh selekciji ŠD Cirkulane z^portno društvo Cirkulane je ✓nedavno praznovalo že enajsto obletnico svojega delovanja. V teh letih je bilo veliko postorjenega, vendar pa je pravo delo šele pred vrati (robniki, slačilnice, atletska sleza, ograja, infrastruktura ...). V lanskem letu smo si začrtali plan, da bomo poskušali zagotoviti čim boljše pogoje našim športnikom -nogometašem. Zavedajoč se, da se bodo stroški tekmovanja in vzdrževanja objekta znatno povečali, se nismo na samem objektu odločali za večje investicije, kar pa ne moremo trditi za to leto. V lanskem letu je bil poglavitni cilj namenjen preboju članske ekipe v višjo ligo. V tej smeri smo na dobri poti. Članska ekipa ŠD Cirkulane se je namreč po jesenskem delu uvrstila na odlično drugo mesto II. Lige MNZ Ptuj in glede na odlične treninge in nove okrepitve je ta cilj še vedno na široko odprt. Ker je osnovna tekmovalna aktivnost društva nogomet, smo se med letom veliko srečevali na nogometnih tekmah in se veselili uspehov Cicibanov U-10, ki so osvojili prvo mesto. Prav posebej je potrebno omeniti osvojeno prvo mesto starejših dečkov ob koncu tekmovalne sezone 2003 v B skupini MNZ Ptuj, pri čemer smo imeli v tej selekciji tudi najboljšega strelca lige, ki pa po tej sezoni trenira za NK Dravo. Zelo smo ponosni, da smo uspeli v naš kraj pripeljati prvoligaša, in sicer ekipo ERA ŠMARTNO. Gosti so bili še posebej navdušeni nad igralno površino. Rezultat sicer ni bil ugoden. S tem klubom še naprej ohranjamo dobre odnose. V bodoče nameravamo pripeljati na naše igrišče še žensko ekipo NK Maribora, ki se bo pomerila s člansko ekipo ŠD Cirkulane. V lanskem letu smo se zelo trudili, da bi na tekme privabili čim več gledalcev. Iz tega razloga smo organizirali predtekme med ekipami vaških odborov. Zadeva je bila uspešna in zato bomo s tem nadaljevali tudi v tem letu. V zimskem času smo organizirali tudi športne aktivnosti v športni dvorani v Cirkulanah, in sicer za vse krajane (košarka, aerobika, namizni tenis). Potrebno je omeniti, daje prišlo tudi do organizacije navijaške skupine, ki z bučnim navijanjem dodatno popestri nogometno vzdušje na tekmah. Vzdušja se z besedami ne da opisali, potrebno je priti na tekme in to doživeti. Pridite, ne bo vam žal! Upravni odbor ŠD Cirkulane BgjjgSB jgigOMa f s ji Navijaška skupina ŠD Cirkulane Fan Club Volkodlaki JL f avijaška skupina z imenom FAN /VCLUB VOLKODLAKI je bila ustanovljena septembra 2003. Skupina šteje 70 članov, od katerihje aktivnih 30 posameznikov. Članstvo navijaške skupine pa še narašča. Navijači so večinoma privrženci vseh zvrsti športa, ne le velikega nogometa. Skupina se je v tem letu povezala z navijaško skupino VIOLE Maribor, s katerimi odlično sodeluje. Tamara Petek na sprejemu pri vaščanih Moškanjc Spodbuda mladi športnici Navijaška skupina je bila ustanovljena z razlogom vzpodbujati vse selekcije ŠD Cirkulane pri doseganju čim boljših rezultatov v tekmovanju ter gledalcem ustvariti pravo navijaško vzdušje. Poglavitni cilj pa je kljub vsemu ostal druženje vaščanov. Iz tega razloga se je skupina opremila z navijaškimi majicami, transparenti, zastavami, lastno maskoto - volkodlakom in seveda pirotehniko. Člani te skupine dokaj redno obiskujejo tudi tekme NK Maribor, kjer skupaj z Violami popestrijo športno vzdušje na prvoligaških tekmah. Cilji navijaške skupine pa so še višji. Želimo si uglasbiti lastne navijaške pesmi, nekaj smo j ih že sestavili. Vodstvo skupine se zahvaljuje vsem članom navijaške skupine, ki so bili toliko pogumni in se skupini priključili. Prav tako bi se zahvalili odličnemu delu in razumevanju odgovornih ljudi v ŠD Cirkulane, ki so ustanovitev navijaške skupine ves čas podpirali in so nam bili vedno v pomoč, še posebej pa se zahvaljujemo vsem selekcijam ŠD Cirkulane, ki so nas z zmagami razveseljevali v lanskem letu. Tega si želimo tudi v tem letu, seveda pa bo vsem selekcijam z našo pomočjo od sedaj naprej veliko lažje. Lep pozdrav z največkrat prepevano kitico iz navijaške himne: Od Okiča pa do Gruškovca, od Brezovca pa do Gradišča, pozdravlja vas volkodlavska mafija, da bi Cirkulane igrale fusbal fino, nucajo navijaško himno, oj Cirkulania,oj Cirkulania. Volkodlavski pozdrav: Auuuuuuuuuu RK Gorišnica ^^K Gorišnica nadaljuje z ^»odličnimi igrami tudi v spomladanskem delu tekmovanja v l.B državni ligi za moške. Kljub spodrsljaju na domači tekmi proti Slovanu še vedno vztrajajo na visokem tretjem mestu in imajo vakratne športnice leta na OŠ Gorišnica in dobitnice priznanja na podelitvi športnika leta v Slovenski Bistrici in dvakrat v Celju, Tamare Petek ni potrebno posebej predstavljati. Tamara je v letu 2003 nastopala in predstavljala tako svojo državo, kot občino in kraj, v katerem živi, v svojem izbranem olimpijskem športu. Nastopila je v desetih državah, z doseženimi rezultati pa si je priborila tudi olimpijsko štipendijo in status športnice državnega razreda. Koliko truda, odrekanj in treningov je potrebno, da si v družbi najboljših in se z njimi v tujini lahko enakovredno kosaš, se zavedajo tudi v vaški skupnosti in PGD Moškanjci. Za mlado športnico so v nedeljo 21. 3. v vaški dvorani v Moškanjcih pripravili srečanje in ji skupaj z ekipami SVIŠ-a, Gorice Leasinga in Slovana še vse možnosti za napredovanje v 1 .A državno ligo. Do konca prvenstva igrajo v domači dvorani še dve tekmi, obe z neposrednimi tekmeci za napredovanje. Predzadnjo tekmo bodo podarili nov adidasov kimono. To je prav gotovo dejanje, ki mladi tekmovalki veliko pomeni in ji je motivacija za naprej. Tamara se je vsem zahvalila za kimono, kot tudi za pomoč v lanskem letu. Obljubila jim je, da jih tudi v bodoče ne bo razočarala. V letu 2004 je do sedaj nastopila v štirih državah in se z vseh tekmovanj vrnila z medaljo. Do sedaj je imela proste le tri vikende. V aprilu in maju jo čakajo tri pomembne tekme, mladinski svetovni pokali, in sicer v Berlinu v Nemčiji, Jičinu na Češkem in Paksu na Madžarskem. Najvažnejše tekme pa bodo na evropskem prvenstvu, ki bo oktobra v Budimpešti in novembrsko svetovno prvenstvo v Sofiji. Lidij a Vičar odigrali v soboto, 17. 4. 2004, proti ekipi SVIŠ-a, v zadnjem kolu pa se bodo v soboto, 8. 5. 2004, pomerili z ekipo iz Nove Gorice. Obe tekmi bosta ob 19.30. Vabimo gledalce, da pomagajo ekipi, saj smo lahko na minulem evropskem prvenstvu OlvtiVJU, spoznali, kaj pomenijo gledalci. Slogan naših rokometašev je Naša droga je rokometna žoga. Tudi zato si zaslužijo našo podporo. Uspehi članske selekcije vabijo mlade, da se jim pridružijo in tako prosti čas preživijo aktivno, ne pa ob televiziji ali na cesti. LESTVICA po 18. kolu 1. RK GOLD CLUB 36 2. RK SVIŠ 24 3. RK GORIŠNICA 23 4. RK GORICA LEASING 23 5. RD SLOVAN 22 6. RK PEKARNA GROSUPLJE 19 7. RK DOL TKI HRASTNIK 17 8. RK MITOL SEŽANA 15 9. RK SEVNICA 15 10. RK CHIO KRANJ 8 11. ŠDRKMOKERCIG 8 12. RK ČRNOMELJ 6 Veliko nastopajo tudi mlajše selekcije RK Gorišnica. Nazadnje so se pomerili z vrstniki Gorenja iz Velenja. N.Z. IZZIV POOBLAŠČENI ZASTOPNIK TELEFONI Janez Horvat s.p. Trstenjakova 5a Ptuj tel.:02/748 11 20 Izziv telefoni in mobitel z roko v roki slišna do zadnjega kotička. Vabljeni v Domino center na Ptuju. Zagotovite si PREDNOST poslovne enote: ORMOŽ,Ljutomerska c. 30 PTUJ,Nova c. 1 (ZŠAM) tel.:02 740 82 74 02 766 29 81 mob.:040 221 640 041 678 328 kategorije A, B, C, E, F, H AVTOR IN OBLIKA KRIŽANKE: GEORG GIDER ZNAMENITA KRALJICA ANTIČNEGA EGIPTA VELIKI VODNI ZBIRALNIK ZEVSOVA LJUBICA IN JUPITROV SATELIT KATRAN VOJNA POŠTA > > LETOVIŠČE MED OPATIJO IN LOVRANOM AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IRELAND MERILO ZA OCENO IN PRESOJO JAPONSKI FIZIK, NOBELOVEC LETA 1973 NEČEDNA ZADEVA, KI VZBUJA POZORNOST ISLAMSKI VERSKI VODITELJ FRANC OČKO PREVARANT (ZASTAR.) EMIL ZATOPEK ČRN PTIČ PEVEC MAJHNA ŠPORTNA JADRNICA DEL PLOČNIKA LOPATA ZA REZANJE IVERNA PLOŠČA (POGOV.) DROBIŽ V SKANDINAVSKIH DEŽELAH LILI NOVY IZUMITELJ DINAMITA (ALFRED) ZLITINA ZA SPAJANJE NAŠ PESNIK (SIMON) VRSTA LISTNATEGA MAHA ENOSTAVNA BELJA- KOVINA ŽENSKO POKRIVALO GORENJSKE NOŠE AFRIŠKA DRŽAVA NADOMESTEK ZA MESO NORDIJSKA BOGINJA MORJA OSNOVNI GLASBENI ELEMENT POKOJNA ŽENA MIHAILA GORBAČOVA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ALAN) SNEŽANA ILIJAŠ POPRAVEK DRŽAVNEGA PRORAČUNA KRAJ PRI ORMOŽU FIGURA, PODOBA LEO ESAKI UŽITEN PLOD DREVESA ITALIJAN. NAFTNI KONCERN PRILJUB- LJENA DRUŽABNA IGRA TANEK ZAŠČITNI PREMAZ PLOVNA NEMŠKO- POLJSKA REKA GLAS GLEDE NA DOLŽINO TONA POLJSKO MESTO OB ODRIV GORNJI ŠLEZIJI NAJLAŽJA KOVINA (Li) GRŠKI OTOK, SREDIŠČE STARE KULTURE PRIRODA, NATURA SLOVENSKI BIOFIZIK (DANILO) VEČJI KOS POHIŠTVA OČE SOVJETSKE ZVEZE ROBERT REDFORD LJUDSKA DUHOVNA KULTURA RAMENSKI NAŠITEK ZA ČINE POLONCA DOBRAJC NASLON, OPORA (ZASTAR.) NISSANOV MODEL BABICA V MESTNEM OKOLJU DUHOVNIK (SLABŠ.) MAJHNA BELEŽNICA PREBIVALEC KRAJA VODICE ŽVONE IVANUŠIČ NECA. FALK NADA ŽGUR NAZOR, KI FORSIRA IZBRANO ELITO CAREVA ŽENA, CARICA REŠITE KRIŽANKO: Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite j ih na dopisnico in pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, najkasneje do 31. 5. 2004. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi. Rešitev decemberske križanke: "Srečno novo leto". Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada v protivrednosti 5.000 sit -Marija Valič, Moškanjci 22,2. nagrada v protivrednosti 3.000 sit - Dominik Cvitanič Gorišnica 62, 3. nagrada v protivrednosti 2.000 sit -Martin Korenjak Cirkulane 25. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.