Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjev« ulic« itev.it
Strnimo svoje vrste
Samo še teden dni nas loči od 11. decembra, ko bo velika in odločilna volivna bitka začrtala za daljšo dobo 6iner naši notranji in zunanji državni politiki. Kljub temu, da se bodo spustile v tekino za zaupanje državljanov tri državne liste, bo glavni boj vendarle samo med dvema: med listo, katere nosilec je sedanji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je kandidatna lista JRZ, ob kateri so še nekatere manjše 6kupine, in pa med listo dr. Vladimirja Mačka, ki je sprejel na svoj eeznam najbolj pisano družbo: od hrvaških federalistov do Kramerjevih unitaristov in cen-tralistov, Jevtičeve pofovce, Živkovičeve batinaše, eocialiste in komuniste. Vsi napori Kraniarjevcev in komunistov, ki so najbolj delovni agitatorji za Mačkovo listo, da bi se v tem političnem sračjem gnezdu dosegla večja enotnost, so ostali brez uspeha. Povsem razumljivo! Vsaka skupina in skupinica ima pač mnogo generalov, toda malo volivcev in bi zaradi tega hotela na račun drugega priti do svojega cilja, to je do poslanskega mandata. In ker imajo vsi iste želje, je jasno, da ni moglo priti do enotnega sporazuma in enotnih opozicijskih kandidatur.
Zaradi te razbitosti in tudi zaradi tega, ker V6a ta združena in razdružena opozicija nima prav nobenega delovnega programa, s katerim bi mogla stopiti pred politično zrele volivce, je v njenih vrstah vse do zadnjih dni vladala velika pobitost in brezbrižnost za volitve. Drug drugega se sramujejo, ker se zavedajo svoje politične neiskrenosti. Ali res socialist naenkrat tako vroče ljubi fašista, in se zastopniki Koininterne iz prepričanja pehajo za kandidate buržuazije?! Toda ker je nekaj vendar le treba storili, se je zadnje dni tudi opozicija z večjo vnemo spravila na volivno agitacijo. Največjo delavnost razvijajo, kakor rečeno, komunisti v zvezi s Kramerjevimi fašisti. Pričakovati je, da se bo njih agitacija v bodočem tednu še stopnjevala.
Toda zgodilo se je, kakor je bilo pričakovali. Zopet je laž njih glavno in izključno politično orožje. V uredništvo nam prihajajo od vseh strani dopisi, iz katerih je razvidno, kake bedaste go-rostasnosti mečejo razni politični agenti in plačanci med ljudi, da bi jih zbegali. Nad tem se ne smemo preveč čuditi, kajti pri teh volitvah sta se proti narodu združila dva, ki sta oba ne-prekošliiva mojstra v laganju: masotierija in ko-muniatrenaMnterriacionala. Življenje leh dveh ne-stvorov je ena sama neresnica in laž, in izključno z lažjo in varanjem ljudstva se drže na oblasti, kjer se jim je posrečilo prevarati ljudstvo, da jih je. spustilo na površje. Kako znajo naši Ju-tro.vski. masoni lagati, smo doživeli pri državno-zl>orskih volitvah 1931. Tedaj so ponaredili pismo škofa Jegliča, letak našega voditelja dr. Korošca, pošiljali so okrog izmišljene brzojavke in s pomočjo radijske postaje 60 z zlaganimi jioročili na dan volitev premotili na tisoče volivcev. Isti ljudje eo tudi zdaj na enakem poslu. Okrog razširjajo najbolj prostaške laži, poslužujejo se vseh mogočih izmišljotin, da bi zbegali ljudstvo, in policija v Ljubljani jih je pravkar zalotila, da so imeli urejeno tajno brezžično oddajno postajo, po kateri so pošiljali, oziroma, še bolj, hoteli pošiljati v svet ves svoj gnjev in srd. ki ga Kuhajo na sedanjo vlado. Kajti za masonsko kliko ponienja že največje preganjanje in zatiranje »naprednega življa v Sloveniji«, kadar oni 110 morejo drugih preganjati, pobijati in jih vlačiti po ječah! Za to naduto in puhloglavo kliko je največja nesreča in ponienja največjo krivico, kadar nima izjemnega stališča in veljajo tudi za nje prav iste postave in zakoni, kakor za ostalo prebivalstvo. V svojem onemoglem besu, ker je izenačen pred zakoni z drugimi, se je šel g. Kramer tudi zve-zati i s federalisti, i s komunisti in socialisti, da bi zmagala seveda »nacionalna ideja. .<
Tako je dobila »nacionalna« Kramerjeva ideja v Sloveniji najboljše »opornike» v Kominterni in v Mačkovih federalislih. Da so komunisti v ta politični sklop in zavezništvo prinesli tudi vse svoje politične bojne metode, je- več kot jasno. Najbolj razbeljeno orožje Koininterne pa ie zopet laž. Komunisti vzdržujejo cele šole, v katerih vežbajo svoje agitatorje, kako na najbolj učinkovit način preslepiti in prevaliti ljudi in jih omrežiti s svojo politiko Posebno le dni do voltiev je zato pričakovati najhujše poplave laži, obrekovanj in natolcevanj, kar smo jih kdaj doživeli v političnem boju na Slovenskem. Krivica in laž se bosta združila, da bi preslepila slovensko ljudstvo.
Proti tej poplavi volivnih laži je treba, da ves naš narod sloji trdno in da sklene svoje vrste. Nihče naj se ne pusti zbegati s smešnimi volivnimi frazami, ki imajo le namen uloviti nekaj glasov za ljudi in stranke, ki bi jih sicer po jKilnem preudarku in mirnem razsodku noben politično zrel Človek ne volil. Vsak glas. ki bo v Sloveniji oddan za opozicijo, naj ima le la namen, da prideta v skupščino Kramer na Kranjskem in-Petejan na Štajerskem. Ali bi mar slovenski narod dokazal svojo politično zrelost, ako pošlje ta dva moža v belgrnjsko skupščino? Ko letajo''opozicijski kandidati in agitirajo okrog jih raje vprašajte, kako si zamišljajo bodočo ureditev države v federalistično-centralističnem, krščansko-komunistlčnern paradižu. Vsakdo naj pomisli, kakšne so bile razmere v tej državi, ko jo je vladal Živkovičev škorenj s voiinii priganjači, in kakšne razmere bi šele nastopile, če bi se tej fašistični samovolji pridružila še komunistična strahovlada! Opozicija hoče pri nas uvesti režim ljudske Ironle katerega so se celo v Franciji otresli, ker bi sicer država propadla.
Vendar samo zvestoba stranki in voditeljem še ni dovolj. V teb dneh mora vsak pristal Stojadinovič - Koroščeve politike postati agitator, da
Anglija se ho z Nemčijo borita za juznovzhodne trge
Senzacionalna izjava Hudsona v angleški spodnji zbornici
London. 3. dec. TG. Veliko presenečenje je v angleški politični javnosti kakor tudi v inozemskih diploiuatičnih krogih vzbudila izjava R. S. Hudsona, ki je parlamentarni tajnik oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu, ki je v spodnji zbornici z ozirom na nedavni govor dr. Schachta dejal dobesedno:
»Tako dolgo, dokler Nemčija ni pripravljena, da z nami sklene sporazum glede zunanjih trgov iu glede cen na teh tržiščih — kar bi pomenilo, da se vračamo nazaj v dobo pravilnega in poštenega tekmovanja — se bomo proti njej borili z-njenim orožjem in nobenega dvoma nimam, da je ne bi premagali.«
Hudson je to grožnjo izrekel, ker je znano, da nemška vlada denarno podpira svoje izvoznike.
Anglija ima večja denarna sredstva, kakor Nemčija, je dejal in bo treba angleški kapital samo preusmeriti, pa bo deloval v korist angleške zunanje trgovine.
Londonski tisk posveča tem besedam izredno veliko pozornost, in nekateri listi so to izjavo objavili s celostranskimi naslovi. Listi opozarjajo na nedavni obisk kralja Karola romunskega in na bivanje v Londonu drugih visokih predstavnikov iz vzhodne in južnovzhodne Evrope. Angleška vlada si je torej popolnoma na jasnem, kakšen jc položaj na jugovzhodu in je v lastnem interesu pripravljena doprinesti žrtve zato, da Im angleški izvoz v te kraje povečala, pa čeprav bi tudi ona morala svoje izvoznike denarno podpirati, da bi na južno vzhodnih tržiščih mogli s svojimi cenami nadvla-dati nemške cene. Ministrski predsednik Chamherlain sam je še dalje rasa omahoval, (oda sedaj se
očividno v vladi sami zmagali struje, ki govore za to, da naj Anglija ne popusti v borbi za gospodarski vpliv na jugovzhodu, marveč da ga sprejme in izvede.
JJsti z veliko pozornostjo podertavajo razgovor, ki ga je imel knez-nainestnik Pavle z ministrskim predsednikom Chamberlainom in 11111 pripisuje izredno velik pomen. Listi pišejo zopet o romunskem kralju Karlu ter v zvezi z njegovim obiskom pri Hitlerju podčrtavajo, da mora Anglija hitro delati, če hoče sploh kaj doseči. Včerajšnji nastop Hudsona v parlamentu je dokaz 'tn to, da je v angleški vladi odločitev že padla. Zelo značilno je, da so angleški listi takorekoč nehali pisati o kolonijah. Ravnajo se brez dvoma po navodilih vlade, ki sloji na stališču, da je pripravljena z Nemčijo govoriti pošteno in nepristransko, toda v okviru splošne ureditve vseh spornih vprašanj, ue pa o vsakem vprašauiu ločeno in za sebe.
Minister dr. Funk o načrtih Nemčije
Berlin, 3. decembra. AA. DNB: Nemški gospodarski minister dr. F 11 n k je obravnaval v družbi predstavnikov nemške zunanje trgovine razvoj nemško zunanje trgovine v zadnjih mesecih, ter se zlasti liavil z vznemirjenjem, ki ga je njegovo potovanje v jugovzhodno Evropo povzročilo v nekem tujem tisku in javnem mnenju. Pri tem je poudaril, stvarne gospodarske temelje trgovskih odnosov med Nemčijo in jugovzhodno
Evropo. Minister jc povedal, da je pripravil načrt za pospeševanje izvoza v te dele Evrope. Fnnk je dejal, da je treba najprej povečati notranjo proizvodnjo, nakar se ho povečal se iivoz. Nemški narod mora računati s tem, da je treba pOTečati proizvodnjo, razen v nekaterih industrijskih predmetih, s čemer se bo mogla nemška trgovina šele v pravi meri razviti.
Razgovori kneza namestnika
London, 3. decembra. AA. Reuter: Izve se, da bosta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga ponovno prebila nedeljski odmor skupaj z vojvodom in vojvodkinjo Kentsko v njuni rezidenci v Buckingemshiru.
Iz krogov, ki so blizu jugoslovanskemu dvoru, izvemo, da so potekli razgovori, ki jih je nedavno imel knez namestnik Pavle z zunanjim ministrom lordom Halifaxom v zelo prijateljskem ozračju. Prav tako izvemo, da se pri tem ni go-govorilo prav nič o kakih posebnih političnih vprašanjih, temveč le o splošnem mednarodnem položaju.
Trgovinska pogodba med Italiijo in Romunijo
Bukarešta, 3. decembra. A A. Štefani: Trgovinska in gospodarska pogajanja med Italijo in Romunijo so bila snoči uspešno zaključena. Danes bo najbrž podpisanih več spisov o tem sporazumu.
Francoski protest v Rimu
zaradi protiirancoshih demonstracij v zbornici
Rim. 3. der. TG. Tukaj potrjujejo vest. da je dobil francoski veleposlanik v Kima Francois Poncet od svoje vlade nalog, da vpraša v italijanskem zunanjem ministrstvu, kaj pomenijo protifrancoskc manifestacije v italijanskem parlamentu, med katerimi so se slišali vzkliki: »Tunis, Tunis« iu obrniti pozornost italijansek vlade na to. da je v takšnih prilikah zbliževanje med Francijo in Italijo otežkočeno. Francoski poslanik je danes obiskal zunanjega ministra grofa Ciana s tem naročilom.
Ciano je odgovoril francoskemu veleposlaniku. da italijanska vlada ne more prevzeti odgovornosti za te manifestacije, dodal pa jc šc, da v govoru, ki ga je imel v parlamentu, ni bilo ničesar takšnega, kar bi moglo vznemirjali francosko vlado. Ciano je nazadnje tudi poudaril, da edino diplomatska akcija italijanske vlade more biti v tem oziru njerodajna.
Francoski tisk
je ves razburjen
Pariz. 3. decembra. A A. Havas: Francoski listi se še naprej bavijo z manifestacijami italijanskih poslancev glede Tunisa.
»F i g a r o« pravi: Kampanja italijanskega tiska označuje stališče, ki ga bo Italija zavzela do nas. Tam bodo zahtevali od nas novi štatiil za Italijane v Tunisu, posebne ugodnosti v ostalih delih severne Afrike, udeležbo |iri dohodkih sueškega prekopa, udeležbo v družbi, ki je lastnica železniške proge Džibuti-Addis Abebe, omejitev oboroževanja v pomorskih oporiščih in letalskih oporiščih na zahodnem delu Sredozemskega morja. Toda vedeti je treba, da francosko ozemlje ni naprodaj. To bodo kmalu uvideli.
»Potil P a r i s i o 11« pravi: Slabo je utemeljeno upanje, ki vlada v Italiji, da napetost med Francijo in Italijo ne bo takoj v znatni meri oslabila italijansko-angleškega sporazuma, ki jc bil nedavno podpisan.
»Mat i n« pravi da bo italijanska vlada izročila francoske: 1 poslaniku v ponedeljek zvečer odgovor na 110I0. s katero je Francois Poncet zahteval pojasnilo italijanske vlade o manifestacijah narodnih poslancev v parlamentu. Oeuvre pravi, da je Francois Poncet obvestil italijansko vlado, da take manifestacije niso preveč primeren uvod za nova pogajanja med Italijo in Francijo. List poudarja pri tem, dn se te manifestacije še naprej ponavljajo, a da gonjo tiska najbolj označuje včerajšnji članek v nekem rimskem listu, ki se končuje s tipično frazo: Italija je pripravljena iti tudi proti Franciji.
»A c I i o 11 F r a n c a i s e« piše: Mi zares želimo, da bi z Italijo sporazumno razpravljali in se znjo sporazumeli. Prepričani smo, da imata
izvojejunio veliko in prepričevalno zmago. Treba je ustvarjali javno mnenje, treba je, da vsak med nami postane v svojem krogu pohornik |>ol iti ke. ki je že do sedaj Slovencem rodila mnogo koristnih sadov V leni tednu je treba, da gremo vsi neumorno na delo, in da nič ne popustimo v svoji vnemi, da si izvojtijetuo odločilne zmago. Nasprotnik se ne more na ničesar sklicevati in tudi ničesar nudili drugega kakor zlagane obljube in prazna strašila Stojadinovič - Koroščeva politika pa more pokazati na velikansko pozitivno delo in bo v bodoče mogla za ljudstvo še več storiti, ako bo vsakdo med nami izpolnil svojo dolžnost iu ho narod pokazal politično zrelost.
V nedeljo pa vsi. do zadnjega moža, na volišče |io odločilno zmago za naš narod in našega narodnega voditelja dr Antona Korošca!
obe državi veliko interesov za to, nikakor pa nismo pripravljeni dovoliti, da bi kdo sekal meso od našega telesa z ljubeznivim izgovorom, da bo zaradi odpadka tega kosa na drugem mnogo boljše.
»Pariš S o i r« se vprašuje, če je Italija z govorom grofa Ciana resnično mislila na to, da bi si pridobila tuja ozemlja. Ce bi to bilo res, tedaj bo Francija odgovorila: »Ne<. Nikdo 110 bo pri tem uporabljal nobenih Traz in izpolnili tudi ne lioino pogodbe, ki je bila podpisana leta 19:15. Vendar pa se list vprašuje, če ni to bil čisto navaden manever. V tem slučaju pa se naj Francija zanj sploh ne zmeni. Ce nam hočejo Italijani kaj reči, tedaj nam naj lo tudi jasno povedo.
Na Korsiki manifestirajo proti Italiji
Pariz, 3. dec. r. Na vsej Korsiki se nadaljujejo manifestacije prebivalstva za Francijo in proti zadnjim dogodkom ob seji italijanskega parlamenta v Rimu. Posebno veličastne so bilo danes manifestacije v mestu Ajaccio. Mestni župan je poslal Daladicru brzojavko, v kateri pravi, da želi vse prebivalstvo Korsike ostali še naprej v Franciji. Sin tega mesta je izvojeval v imenu Francije veličastno zmago pri Austerlilzu, njegovi vojaki pa so se borili in zmagali s Francijo pri Mami in Verdu 1111.
Angleško mnenje:
Itali.anska vlada pritisha zaradi Spanife
London. 3. decembra. AA. Reuter: V zvezi s protifraucoskinii demonstracijami za Tunis poudarjajo tukajšnji angleški krogi, da Italija sedaj najbolj želi. da bi Francija pristala na to. d« bi se špansko vprašanje rešilo na korisl generala Franca, nakar bi Italijani takoj zmanjšali svoje zahteve napram Franciji. Italijanski krogi pa poudarjajo. da želi Italija čimprej izkoristiti oslab-
ljeni položaj Francije po monakovski konferenci. Prav lako hoče Kalija izrabiti notranje težave v Franciji. Izsiliti hoče. da bi se za Tunis priznale manjšinsko načelo, kakor je bilo to postavljeno na sestanku v Monakovem. Veliki Britaniji svetujejo, dn hi bilo bolj primerno za njeno prijateljstva • Italijo, če bi prisilila Francijo k pomirljiTn»ti kakor to zahtevajo sporazumi, ki so bili dnteieirf t Monakovem. Tukajšnji angleški krofi pa M prepričani, da Francija lahko računa na podporo Velike Britanije.
Jutranji listi se bavijo s francoskim profestorfl v Rimu. Posamezni listi prinašajo fKiročila o tirti koraku francoskega veleposlanika v Rimu z velikimi naslovi.
V torek podpis francosko-nemšhe nenapadalne izjave
Pariz, 3. decembra. AA. Havas: Francosko-nemška izjava bo podpisana v torek popoldne po kosilu, ki ga bo Daladier priredil na čast nemškemu zunanjemu ministru v. Ribbentropu. Po podpisu se bodo razvili tudi obširni politični razgovori med v. Ribbentropm in Daladierom in BonnetOm, nakar bodo ministri sprejeli zastopnike tisk« in jim dali skupno izjavo.
Berlin, 3. dcc. AA. DNB.: Ves nemški tisk najprisrčneje po,zdravlja potovanje ministra v. Ribbentropa v Pariz. Listi poudarjajo 6Voje upanje, da bo pomenila ncmško-francoska izjava začetek boljših odnosov med obema državama. Pri vsem tem omenjaja, da jc Hitler že večkrat izjavil, da med Nemčijo in Francijo ni nobenega vprašanja, ki bi moglo preprečiti sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Ves nemški tisk je prepričan, da «e po tej izjavi nc bo prav nič spremenilo v sedanjem sistemu preizkušenih prijateljstev Nemčiji. »Volkischer Bcobachter« poudarja, da nemški narod dejansko nikdar ni ničesar čutil proti zahodnim velesilam, kar bi sc lahko imenovalo mržnja. Nova skupna izjava Nemčije in Francije bo utrdila politiko pomirjevanja Evrope, kateri je bila dana najboljša osnova z uvedbo osi Rim-Berlin. Ta os in znani trikot ostanejo v svetu šc naprej stebri nemške zunaje politike. Ta politika je najboljše jamstvo, da se bo s tem spravila s sveta največja nevarnost, ki sc imenuje boljševizem. Ob tem občutku varnosti, si sedaj podajata rake druga drugi obe veliki zapadni sili.
Karpatska Ukrajina stavi
Veliko navdušence ob imenovanju samoupravne vlade
Chust, 3. dec. AA. ČTK.: Imenovanje nove karpatsko-ukrajinske vlade je bilo v vsej deželi sprejto z navdušenjem. Predsednik vlade Vološin je včeraj sprejel zastopnike krajevnih, civilnih in vojaških oblasti, ki so mu prišli k imcnonanju čestitat. Pri tej priliki je imel msgr. Vološin govor, v katerem jc izrazil upanje v bodočnost Karpatske Ukrajine ter v ledcracijo Čehov, Slovakov in Kar-patskih Ukrajincev. »Naše ljudstvo je bilo od strani sovražnikov teptano, a prav tako so bile postavljene umetne ovire na poti njegovega kulturnega razvoja. Sedaj smo tc zapreke odstranili ter gremo 7. dvignieno glavo naproti boljši bodočnosti, v zvezni državi Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Ukrajincev«.
Ob tem sprejemu je ukrajinska mladina manifestirala pred predsedništvom vlade in pozdravljala Vološina, ki se je prikazal na oknu.
Kdo ie msgr. Vološin
Msgr. Vo.lošin jc poslal znan leta 1919, ko je bil predsednik osrednjega podkarpalskega narod-
nega sveta, ki je sklenil prostovoljno zedinjenje s Češkoslovaško Po 20 letih, kc* sc Češkoslovaška izpreminja po višji sili v zvezno državo treh «!o-vanskih narodov, prihaja na oblast zopet isti msgr. Volo,šin, z prav tako dobro voljo, da ostane znan le najožjemu stiku. Skromno je sprejel vest, da mu je poleg duhovne moči dodeljena tudi svetna. Spoznal pa je, da ima moč veliko ceno, če jo pa-sveča tem, ki jih ljubi. Vzel je nase to funkcijo nc zaradi veselja, temveč zaradi dejanj. V njem vidimo predstavnika duše enega celega naroda, ki hoče živeti svobodno v svobo,dni domovini.
Dunajska vremenska napoved: Zapadno prehodno vreme bo odnehalo, sicer pa brez bistvenih izpremeb.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno iti megleno vreme z dežjem ba trajalo še naprej v vsej državi. Sneg bo padal v planinskih predelih. Prehodna ohladitev bo nastopila v severnih krajih, megleno.
Invalidska uredba razglašena
Novi predsednik čsl. vlade Beran;
»Naše življenje in delo za narod bo preveval
krščanski duh«
Pmjm, 3. dec. AA. ČTK. Predsednik osrednje češkoslovaške vlade dr. Beran je imel danes po radiu govor. Govor je bil naslovljen na vse državljane Češke, Slovaške in Karpalske Ukrajine. Beran je med drugim dejal:
V času, ko je odločna država v Evropi, s katero se nismo znali sporazumeti, odtrgala od našega ozemlja pokrajine, se nam • je posrečilo ohraniti lastno državo. Ohranili smo si jo zaradi discipline in reda in zaradi naglega reševanja pravilnih odnosov med Čehi, Slovaki in pod kar padskimi Rusi. To je omogočilo ustvaritev narodnih idealov Slovakov in podkarpadskih Rusov. S svojim vedenjem smo dokazali, da nihče ne more podreti češkoslovaške republike, ki je bila v svetovni vojni ustvarjena z voljo Čehov, Slovakov in karpadskih Ukrajincev. Ohranili smo svoje sile, ki nam bodo po-trebhe za zdravljenje ran in za pridobitev starih postojank v svetu, do katerih nam daje pravico tisočletno udeleževanje pri delu za graditev krščanske civilizacije. Izvolitev predsednika republike je dala naši državi novo avtoriteto. Čehi, Slovaki in karpatski Ukrajinri so pokazali svojo voljo, da bodo v bodočnosti korakali drug z drugim roko v roki. Sprejel sem dolžnost predsednika vlade in sem si v svesti, da nisem sprejel v svoje roke oblasti, temveč, da sem stopil na pot, ki je polna velike odgovornosti. Mi smo nehali biti država mnogih strank. Nas vse danes preveva skupni ideal, da tvorimo en narod in da bo od naših del odvisno, kakšna bo zgodovina druge češkoslovaške republike. Nato je Beran v kratkih potezah razložil glavna načela'vladnega programa poudarjajoč, da ho vlada v prvi vrsti upoštevala načelo pravice. »Praga, Bratislava in Chust,« je nadaljeval Beran, »«o si popolnoma edini, kar se tiče zunanje politike. ki ostane taka, kakor jo je zasnoval Chval-kowskv. Mi želimo živeti v najboljših odnosih z vsemi našimi sosedami, ker smo prepričani, da bo to sodelovanje koristno. Trdno pa smo odločeni, da bomo ostali neodvisni, odnosno da bomo delali samo tisto, kar nam bodo velevali naši interesi. V našo korist bo najiskrenejše in prisrčno sodelovanje z našim velikim sosedom, toliko bolj, kolikor j# to sodelovanje potrebno, ker so ga tudi prej j dostikrat poudarili naši veliki učitelji. Prav tako .
Od nedelie
Zunanji pregled
Mogočen odraz na zunanjepolitičnem obzorju je pretekli teden napravila 20 letnica Jugoslavije, katero je praznovala domovina in tujina enako slovesno. O Jugoslaviji so pohvalno pisali vsi večji listi evropskih držav. Postavljali so jo za zgled notranje urejenosti in zunanje poniirjenosti. Naslikali kot državo, kjer je gospodarski napredek v polnem zagonu, in ki na ^vujjji, ..tuuph jie Bgzna nobenih nasprotnikov, airtp*® zgjnj prij»leljškt razpoložene sosede. Jugoslavija je postala 'Središče mirovne«« tvornega dela na Jugovzhodu, livrope, to pa zaradi tega, ker nikdar ni poskušala živeti čez prirodne možnosti, in ker se v svoji zunanji politiki ni vdinjala nobenim imperializmom, ne velikim in ne malim. Ob 20 letnici obstoja ima Jugoslavija po kulturnem svetu blagodoneč odmev. Prav tako pa tudi možje, ki so ji s svojo modro politiko pripomogli do tega slovesa in do tega bleska.
V	zvezi s češkoslovaško krizo bomo našteli nekaj značilnih dogodkov, ki so se odigrali v pretečenem tednu.
V	Pragi so izvolili novega predsednika republike v osebi sodnika dr. Emila Hache, ki nikdar ni bil politik, ampak pravni znanstvenik. Takšnega uravnovešenca, iznad političnih strasti in spletkarij stoječega moža, ki je vkoreninjen v svoji lastni domovini, nova država potrebuje za svojo obnovo. Izbero vsa Evropa pozdravlja. Imenovana je bila tudi nova vlada, ki ji predseduje Rudolf Beran. V vladi ni nobenega Benešovega človeka več. Češki narod noče ničesar več slišati o možeh Beneševega okolja. Češkoslovaška vlada je odslej sestavljena prav za prav iz 4 vlad: ena je osrednja vsedržavna, ostale tn pa so deželne samoupravne in sicer ena za Češko-Moravsko, druga za Slovaško, tretja za Karpatsko Ukrajino. Nova država ho mogla začeti z rednim življenjem, kajti sedaj vse kaže, da je tudi mad-žarsko^poljski naval na Karpatsko Ukrajino odnehal in je bodočnost te deželice izven nevarnosti.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je v velikem govoru pred parlamentom še enkrat podal zgodovino češkoslovaške krize in opisal vlogo, ki jo je igrala Italija. Iz tega govore izvemo, da je tudi Italija mobilizirala, in da je svoje oborožene sile predvsem vrgla na francosko mejo, medtem ko na naši meji ni bilo takorekoč niti vojaka. Končno izvemo, da so ob priliki tega govora italijanski poslanci začeli burno vzklikati po francoski Tuniziji in po francoski Niei, kar je javno mnenje v Franciji do skrajnosti razburilo in oznevoljilo. Češkoslovaška kriza, kjer je Italija stala ob sirani Nemčije, naj hi se torej nadaljeval« v francosko-italijanski krizi, kjer Italija računa nn pomoč Nemčije.
F o 1 j s k a in sovjetska vlada sta se z objavo skupne nenapadalne izjave druga drugi približale. Kakšno ozadje ima to? Listi pravijo, da je bila Poljska razočarana, ker češkoslovaške niso tako razdelili, da bi bili Karpatsko Ukrajino podelili Madžarom, tako. da hi Poljska in Madžarska dobili skupne meje. Nemčija tega ni hotela in je svoj namen tudi dosegla. Poljska sedaj Nemčijo sumniči, da morda ne bi nekega dne sprožila ukrajinskega vprašanja in s tem na Poljskem prizadela 7 milijonov Ukrajincev, v Sovjetiji pa 32 milijonov. Da hi to preprečila, se je poljska vlada odločila, da se spopri-jazni s Sovjetijo, češ. obe skupaj hova že preprečili, da nam ne bi kdo iztrgal naših Ukrajincev in iz njih ustanovil lastne vseukrajinske države pod nemškim vodstvom. Poljska počasi tudi prihaja do spoznanja, da tudi nje ne bi branile zapadne velesile, kakor tudi niso branile Oško-glovaške.
V	Španiji in na kitajskih bojiščih se v preteklem tednu ni zgodilo nič novega.
V. Franciji so dne 30. novembra proglasili splošno stavko proti vladi. Kominterna je mislila, da bo spravila v stavko ^ milijonov delavcev in da ho vlada morala pasti. Toda vlada je stavko zlomila. Stavkalo je komaj delavstva, vse ostalo je šlo mirno nn delo. Marksističnega terorja je tudi v Franciji konec. Francija vstaja iz razvalin ljudske fronte ia si pripravlja boljšo bodočnost
želimo, da se končno popravijo meje in da pride do koristnejšega sodelovanja s Poljsko, zlasti pa z Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo. Romunija in Jugoslavija sta nam pokazali v času nedavnih nevšečnih dogodkov iskrene simpatije, pa se jima moramo za Io od vsega srca zahvaliti. Nedavni govor grofa Ciana potrjuje naše upanje, da je v današnjem mednarodnem položaju mnogo zadovoljivih elementov, ki omogočajo trajen sporazum in trajno sodelovanje s to veliko državo. Tudi mi želimo sodelovanje in dobre odnose z vsemi ve likimi zahodnimi velesilami in z Združenimi državami.« Nato je Beran poudaril, da bo socialni ustroj Češkoslovaške ostal isti, zlasti pa se bo vlada trudila, da bo dvignila življenjski nivo vseh delovnih slojev, zlasti pa tistih, katerih življenje še ni na višini ostalih slojev. Dejal je, da bo vprašanje preskrbe brezposelnih ena glavnih vladnih skrhi. Nato je obrazložil program za velika javna dela, poudarjajoč v prvi vrsti potrebo zgraditve novih cesta in novih železniških prog. Prav tako bo vlada posvetila vso pozornost poljedelstvu in industriji, pa pri tem ne bo zanemarila obrtnikov iu malih trgovcev Potrebno je storiti vse, da se češkoslovaški izvoz poveča ter se ohrani kakovost češkoslovaških proizvodov. Narodna obramba bo ena glavnih spon med tremi avtonomnimi državami, ki tvorijo Češkoslovaško. Ko je poudaril, da je manjšinsko vprašanje prav tako važno iiv.da bo rešeno na način, da se bodo manjšine počutile' v Češkoslovaški tako, kot v lastnem domu, je Beran zaključil svoj govor z naslednjimi besedami:
Nnie iivljenje in delo za narod bo preveval krščanski duh in izročilo svetega Vaclava. Mi ne bomo slepo posnemali tujine, temveč bomo svoje sile črpali v svoji domačiji ter bomo preprečili vsak poskus, ki bi hotel oslabiti naše sile, ki so strnjene v stranki narodnega edinstva. Le edina tn politična aktivnost je koristna za državo, ker prihaja iz zavesti naroda. Vse ostalo je nepotrebno ter ie treba odstraniti. Naš narod, ki se je izuril v tisočletnih izkustvih in borbah, bo dokazal tudi sedaj, da ni ničesar na svetu, kar bi ga moclo razdvojiti. Dokazal bo, da želi živeti svoje lastno življenje, da želi pokazati svojo voljo in svoje delo in da bo šel poln vere in zaupanja v boljšo bodočnost odločno na to delo.
do nedelje
Notranji preglsd
20 letnico jugoslovanske države
je praznovalo 1. decembra vse ljudstvo v naši državi na tako slovesen način, kakor do sedaj še nikoli. V Ljubljani se je sprevoda udeležilo s plamenicami v rokah več tisoč ljudi, med katerimi so napravili posebno globok vtis člani Zveze fantovskhi odsekov, kakor tudi katoliška ženska mladina. Z balkona mestne hiše je imel župan dr. Judo Adlešič govor, ki je navdušil vse do viška in je bil opažen ne samo v Ljubljani, ampak tudi i>o vsej državi. Dr. Adlešič je naglašal, kako Slovenci v jugoslovanski državi nismo samo našli zatočišče iz več stoletne odvisnosti v samostojnost, ampak da smo v njej začeli razvijati svoie kulturne in gospodarske sile s pode?etorjeno silo. Tudi po vseh drugih krajih Slovenije je slovenski narod dal ob tej priliki duška svoji radosti, da ee more v Jugoslaviji udejstvovati v bratski slogi s Srhi in Hrvati kot samosvoj kulturen narod na podlagi svoje rodne vere, jezika in duha. Ni slučajno, ampak v najtesnejši vzročni zvezi med seboj, da se je 20 letni jubilej naše države praznoval na tako slovesen način, ki je vsem prišel iz srca, ravno v času, ko so na krmilu naše države dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. ki vladajo Jugoslavijo pod modrim vodstvom kneza namestnika princa Pavla. Ljudje pač ne stojijo več pod duha in srce ubijajočim pritiskom prejšnjih diktatorskih JNS režimov, pod katerimi se je tlačila svoboda ljudstva in se je državna moč in avtoriteta samo izrabljala v kori-stolovske namene neke laži-patriotične klike.
Kako misli JNS o Slovencih, to je dokazni njen voditelj dr Kramer najbolj očitno in jasno ravno tia dan, ko smo praznovali 20 letniro-obstoja naše države. Tega dne je namreč dr. Kramerjevo »Jutro« objavilo uvodnik, v katerem po dolgem času zopet sramoti naš narod ter naš jezik in kulturo, ki da ne sodi več v današnjo dobo. Osmešilo je tudi naše znanstvenike in kulturne delavce ki se trudijo, da bi se naš slovenski jezik čim bolj olepšal in dognal do viška ter osvobodil vseh tujk. Dr. Kramerjevo glasilo pravi ob tej priliki, da bi bili morali ob os\o-hojenju in zedinjenju z brati Srbi in Hrvati zavreči svoj narodni, verski in kulturni značaj in se po srbohrvntiti, ter se je s tem izreklo tudi zoper politično oporoko našega velikega pokojnega kralja Aleksandra I., ki je dejal, da morajo Slovenci ostati Slovenci, Hrvati Hrvati, Srbi pa Srbi, in vsi skupaj dobri državljani Jugoslavije. Tudi na Prešerna se je »Jutrof spravilo, češ da je zastopal malenkostno, zagrizeno in separatistično stališče, ko je utrdil našo narodno zavest' in kulturno osobitost. Tako je zapisalo »Jutro< v trenutku, ko je Kramerjeva stranka v tesnem volivnem sporazumu z dr. Mačkom, dr. Lončarjevo skupino in nekaterimi nezadovol jneži iz bivše SLS. Zdaj naj pa kdo |)ove. kako bi mogli v kakšni bodoči vladi, ki naj bi jo stvorila opozicija, orati skupaj ljudje tako čisto nasprotnih političnih nazorov, o dkaterih eni slovenstvo načeloma pobijajo ter ga sploli ne priznavajo in se izpovedujejo k najhujšemu centralizmu in unita-rizimi, drugi pa poudarjajo, da so Slovenci, ki svoj program gradijo vseskozi na slovenstvu in slovenski kulturni samostojnosti? Odgovor na to ho dala 11. decembra t. 1. ogromna večina slovenskega naroda, ki se bo izrekla za slovensko narodno politiko dr. Korošca, ki se ni nikoli vezni z največjimi sovražniki slovenskega naroda in kulture, in je v dr. Stojadinovičevi vladi naši kulturi zagotovil večen obstoj in možnost najvišjega napredka z ustanovitvijo Akademije slovenske znanosti in umetnosti. Tem bolj je žalostno, da so se oni, ki se ponašajo s tem. da hočejo v prvi vrsti braniti slovenstvo, zvezali z Živko-vičem in Kramerjem, ki hočeta z njihovo pomočjo zopet vpostaviii režim unitarističnega jugoslo-vanstva. ki bi slovensko akademijo že prvega dne odpravil ali pojugoslovenil in se zopet lolil dela. da izpodkoplje slovenski narod in njega omiko.
Skrivno volivno radiopostajo je odkrila v Ljubljani policija Postavili so jo jns-arj! v hiši na Miklošičevi cesti št. 34 v delavnici »Ju-trovegac urednika Čora škodleria. Urejena je bila
Belgrad, 3. dec. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba kraljevske vlade o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. S tem je ta uredba dobila obvezno moč.
Istočasno je prenehal veljati invalidski zakon od 4. julija 1929. leta z vsemi spremembami in
tako, da bi jo slušatelji radia lahko slišali kot I »Deutscher kurz Wellensender Klagenfurt« na |
valovni dolžini 48.5 m. Ves ta izum, ki je graditelje gotovo stal težke tisočake, pa je komaj deloval en dan ako je sploh kdo poslušal poročila, ki naj bi poletela po zračnih električnih valovih po vsej Sloveniji, da pomagajo opoziciji do kakšnega, čeprav skromnega uspeha Prav ko je oddajalec in napovedovalec, magistratni uradnik Marinčič, 6edel pri mikrofonu da spusti po naši domovini lažnive vesti JNS in njenih zaveznikov, ga je policija zagrabila za vrat in odnesla tako njega, kakor vso aparaturo s eehoj na policijo, naši integralni jugoslovenski »kurzvelensenderji« pa bodo seveda za to reč morali odgovarjali pred sodiščem.
Velika denarna sredstva žrtvuje opozicija, da bi dosegla 11 t. ni. svoje razrušilne namene. Čisto gotovo ho porabila za volivno borbo desetine milijonov dinarjev, saj meče opozicija denar kar okoli sebe in agitatorji hrvatske seljačke stranke ponujajo volivcem kar vsakemu po kovaču, če bi oddal svoj glas za dr. Mačka in njegove zaveznike. Ker niti HSS, niti njeni posamezni kandidati nimajo toliko sredstev, pa tudi niso tako osebno požrtvovalni, da bi iz svojega dali za skupno stvar, ni nobenega dvoma, da te velike vsote prihajajo v našo državo od zunaj, posebno če pomislimo, da opozicija ne izdaja samo ogromne kupe lažnivih letakov in brošur, ampak da je v Ljubljani inštalirila celo skrivno radio-postajo, da ne omenjamo shodov in sestankov, ki jih opozicija pod sedanjim nad vse svobodoljubnim režimom ima po vseh krajih in kotih naše domovine in države. Če zdai pomislimo, da nima nihče drugi večjega interesa za tem, da bi se. če mogoče, strmotrlavil režim dr. Stojadinoviča in Korošca, ki je režim državljanskega miru in socialnega reda ter složnega dela vseh Jugoslovanov, kakor komunistična interna-cionala ali Kominterna kakor ji pravijo — potem je povsem jasno, kdo da daje opoziciji na razpolago tako velika denarna sredstva. Jugoslovansko ljudstvo pa je tako moralno zdravo in tako zelo ljubi mir. red in državljansko vzajemnost v Jugoslaviji, da ho dalo 11. decembra edino pravilno odgovor mednarodnim komunističnim ro-varjem in vsem onim, ki so na svojo skupno opozicijsko listo sprejeli očitne in skrivne komuniste, samo da bi zadostili svoji trmi in fanatični jezi, da ne morejo Jugoslavije še dalje pljačkati.
Naš voditelj dr. Korošec je imel tudi pretekli teden več shodov, ki so se sijajno obnesli in dokazali, da bo 11. t. m. opozicija poiiolnonia strta, kakor je napovedal dr. Korošec. Na Ra-
dopolnilniini uredbami in pravilniki, ki si> bili izdelani v smislu njegovh določil, kakor tudi obstoječi zakon n nadzoru nad invalidskimi združenji z vsemi spremembami in dopolnili, v kolikor se nanaša na invalidsko združenje, ki ga določa gornja uredba.
keku je dr. Korošec govoril o širokih samoupravnih pravicah, ki so ua programu JRZ, kar je zbudilo posebno pozornost in navdušeno odobravanja. Na shodu v Novem mestu je dr. Korošca čakalo in poslušalo nad 6000 ljudi. Prav t$k veličasten je bil dr. Koroščev shod na Vrhniki in v Črnomlju. Dr Stojadinovič pa je imel med drugimi ogromen shod v Bjelini, kjer se je izjavil tudi o hrvatskem vprašanju. Slovesno je izjavil, da nihče ne ho tako srečen, kakor on, če se bo hrvatsko vprašanje pravilno in pravično ter v obojestransko zadovoljnost rešilo. Seveda ta rešitev ne more biti taka. da bi škodovala naši državni skupaosti. Dr. Maček pa je zbral okoli sebe kaj pisano vojsko, v kateri se nahajajo tudi člani bivše diktature in pa socialisti, na čelu z Živkom Topalovičem, ki je velik bogataš in večkratni hišni posestnik, kakor imajo velika premoženja tudi marsikateri drugi »socialisti« in socialistični voditelji tudi v Sloveniji, ki so se združili z dr. Kramerjem, da bi strmoglavili sedanjo vlado, ki je za delavce naredila več, kakor vse prejšnje vlade skupaj, dočim socialistični voditelji za proletariat niso storili prav ničesar, razen da so si s pomočjo buržujske JNS toplo postlali v raznih državnih delavskih institucijah.
Dejanja govore! Medtem ko opozicija lazi po deželi in hujska ljudstvo ter obljublja stvari, ki jih nikoli ne bo izpolnila, pa vlada nadaljuje svoje plodovito delo za ljudstvo in državo. Zadnjo nedeljo v novembru je ban dr. Marko N a 11 a č e n v Mirni peči odprl nov most čez Temenico, ki se bo sploh vsa regulirala, tako da bodo tam, kjer so zdaj jjiočvir.ja, kmalu lepa in bogata polja. Obenem se je Mirna peč priključila na banovinsko električno omrežje. Tako dan za dnem napreduje elektrifikacija Dolenjske, pa vse Slovenije sploh, kateri se odpira najbogatejši vir njenega blagostanja in napredka. Kar pa se tiče dela sedanje vlade po vsej državi sploh, nam povejo zanesljive uradne številke, da so za vladanja dr. Stojadinoviča narasle hranilne vloge za 2 milijardi dinarjev, ves naš narodni dohodek za 10 milijard dinarjev, vrednost zunanje trgovine za 2 milijardi dinarjev, primanjkljaja v državnem proračunu sploh ni več, pač pa presežek, ki znaša 900 milijonov, vrednost kmetijskih pridelkov je za časa Stojadinovičeve vlade narasla za nad 5 milijard, delavske plače za 2 in pol milijardi, zlata pa je v blagajnah Narodne banke 4 milijarde, dočiin ga je bilo leta 1934 samo 1 milijarda. Kaj nam govore te številke? Da je politika vlade dr. Stojadinoviča in Korošca prinesla državi in ljudstvu samo velik gospodarski napredek. Zato bo vsak pošten in pameten slovenski človek, naj bo kmet, meščan ali delavec, volil listo dr. Milana Stojadinoviča I
Kako so bili ubiti Kornelij Codreanu
in 13 sojetnikov »železne garde«
Bukarešta, 3. dec, TG. Bivši voditelj romunska »Železne garde« je bil v sredo od orožnikov ustreljen. (Kratko je o tem poročal že četrtkov »Slovenec«.) Toda poznejša jioročila so povedala, da ni samo Codreanu postal žrtev ponesrečenega bega iz ječe, amjiak še 13 drugih soujetnikov, ki so jih vse postrelili romunski orožniki. Po poročilih romunske policije se je dogodek razvil na sledeči način:
Cornelij Codreanu je bil s svojimi tovariši od »Železne garde« zaprt v ječi Rimsik Sarat, ki leži 150 km severno od Bukarešte. V sredo zjutraj so Codreana in 13 njegovih soujetnikov hoteli prepeljati v vojaško jetnišnico v Illavi vzhodno od Bukarešte. jetnike so vozili v odprtih tovornih avtomobilih. Na cesti med Bukarešto in Ploestijem je bil tovorni voz zgodaj zjutraj, ko je bilo skoraj šo temno, napaden od nepoznanih napadalcev, ki so očividno imeli namen, jetnike osvoboditi. Codreanu in njegovih 13 tovarišev so se pognali s tovornega avtomobila in so hoteli zbežati v gozd. Orožniki, ki so avto spremljali, so baje vpili za begunci, ki pa se niso hoteli ustaviti. Nato so orožniki streljali in so vseh 14 jetnikov postrelili. Vsi so bili takoj mrtvi. — Ustreljene žrtve so potem po nalogu vojaškega poveljstva takoj pokopali v vojaški jetnišnici na Illavi! Med ubitimi so sledeči voditelji nekdanje »Železne garde«: Vrhovni poveljnik Codreanu, njegovi trije pribočniki Constantinescu, Caranache in Belimace, ki so I. 1933 na kolodvoru v Sinaji ubili ministrskega predsednika Duco. Ostala deve-torica so kaznjenci, ki so bili obsojeni na več let ječe za to. ker so usmrtili dijaka Selesca, ki je bil tudi vodilni član »Železne garde«, a se je jx)zneje izneveril in svoje tovariše izdal.
V Romuniii ie ta doaodek vzbudil veliko razburjenje. ...	.	. ' "
, ' .«>.<. Vlada je svoje rini hotela javnost prepričati, dn je »Železna garda^ končnoveljavno razbita, kakor hitro so posadili v ječo Codreana in nekaj bolj vidnih vodij. Sedaj pa se je izkazalo le nasprotno, da namreč »Železna garda« pod raznimi drugimi imeni živi dalje in uprizarja teroristične atentate. .' '"
Notranje ministrstvo je razglasilo, da je kralj Karel poklical k sebi notranjega ministra Caline-sca in mu raztolmačil potrebo, da ostro nastopi proti |>ojavoni »Železne garde«. Do začetka novega leta mora hiti stvar vsestransko urejena. Notranji minister je na to izdal ukrepe, s katerimi bo brez usmiljenja pokončal vse, kar le količkaj diši po »Železni gardi«. V političnih krogih pa so prepričanja, da borba ne ho tako lahka. Železna garda« se očividno opira na |x)moč. ki prihaja iz tujine in bo svojo delovanje podvojila. Njeni pristaši se bodo z obupom zoperstavili vsaki sili. Dejanska moč Železne garde' ni znana. Njeni pristaši se hvalijo, da šteje milijon članov in več in dn jih bo kmalu jioklicala v »fronto«, ako jo l>orio prisilili v obrambo. V hukareški javnosti vlada huda nervoznost in je policija, okrepljena z vojaštvom, zasedla važnejše postojanke v prestolnici in okrog nje.
V vrstah bivše • Železne garde« strašno vre zaradi smrti Kornelija Codreanua in njegovih to-
varišev, . 1. * ' i
* ^ - . . ' ~ T'	- >h: "	i
i 9
v * , v \ v r *' " 1 0-' ' n
v -
Bukarešta, 3. dec. AA. Havas: Glavna policijska direkcija sporoča sledeče:
Fragadaru, ki je napravil atentat v Črnovicah ter Ananipika in Andre Petre, ki sta napravila atentat v Klužu, so bili ubiti, ko so skušali pobegniti orožnikom, ki so jih peljali v zapoi,
Antonescu aretiran
Bukarešta, 2. dec. dl. Bivši vojni minister general Antonescu, ki je bil pred tremi dnevi odstavljen od poveljstva tretjega armadnega zbora, je bil danes na svojem stanovanju v Bukarešti aretiran. Poučeni krogi pravijo, da je general Antonescu tih somišljenik zmerne struje v »Železni gardi«. Novica o njegovi aretaciji jc vzbudila velikansko senzacijo v vseh političnih krogih. Poučeno osebnosti tudi že zatrjujejo, da bo postavljen pred vojno sodišče.
V teku včerajšnjega dneva je bilo postavljenih na razpoloženje oziroma upokojenih kakih 20 višjili častnikov, o katerih sodijo, da simpatizirajo z »Železno gardo«. Oblasti javljajo, da je po vsej deželi red in mir in da orožništvo ni imelo nobenega povoda za posredovanje. Napadalca na vse-učiiiškega rektorja v Cluju so že prijeli.
Izjava
Podpisani Kajžar Franc, gostilničar v Ratečah 50, izjavljam, da mi je popolnoma neznano, kako je prišlo moje ime za namestnika zastopnika liste dr. Mačka za okrajnim kandidatom dr. Alešem Stanovnikom, ker nikdar nisem pristal na to; Obenem mi je jiopolnoma neznano, da naj se vrši kak dr. Stanovnikov shod v moji gostilni, kakor je to naznanjeno, ker sem prištas dr. Korošca in JRZ. — Franc Kajžar, Planica-Ra We. dno 3. decembra 1938.
Osebne novice
Belgrad, 3. dec. m Z odlokom prosvetnega ministra so prestavljeni naslednji učitelji(-ice): Valerija Toplak iz Ormoža v Središče, Martina Šija-nec iz Velike Nedelje v Ormož, Josip Šibenik iz Pince k Sv. Martinu pri Vurbergu, Marija Tomažič iz Sv. Jerneja v Liboje, Izabela Suhadolnik iz Dolnje Bistrice v Sv. Križ pri Litiji, Ivana Korbar iz Kužne k Sv Marjeti ob Pesnici, Jakob Ušeničnik iz Drašič v Cerklje pri Kranju, Avgust Prelog iz Tornave v Malo Nedeljo, Miroslava Mehak iz Ko-luda v donavski banovini k Mariji Snežni.
nelgrad, 3 dec. m. Upokojena je Antonija Me-gušar, višja konfrolorka na pošti Ljubljana I; z odlokom finančnega ministra je prestavljen na davčno upravo Ljubljana mesto Anton Perko, dosedanji ravnatelj pri davčni upravi Ljubljana oko-lica. Napredoval je Jože Vavpolič, monopolski ofi- ' cijal 0. skup. v tobačni tovarni v Ljubljani, za višjega monopolskega ofiriala 8. skupine.
Z odlokom gen. ravnatelja državnih železnic je .'. preveden Albin Zor, prometni zvaničnik 1-3, za pomožnega prometnika 10. skup. z 2. periodskim poviškom

~ %
v
_»
J -J u "ll
^ma
v novi Štirinadstropni trgovski palači, po še nepoznani0 nizkiO cena£>.


(l iT	J^^m	A mi	v S^r
in/CM .k XI \	i
4
L
(T*; o .O
/
mmrnU,
Kongres hrvatskih nacionalistov zoper udeležbo pri volitvah
Mačkova politika je razbila hrvatske vrste
Pavelič in Judje žele, da bi Hrvati glasovali za Mačkovo združeno ljudsko frontačko listo
Kongres pravašev pa je sklenil abstinenco
MaSkova zveza z Živkovičem, Jeftičem in Kramerjem je postala usodna za enotnost hrvatskih vrst. Na drugem mestu poročamo, kako ostro je Mačkovo politiko obsodil Radičev sin Vladko Radič, ki napoveduje po volitvah temeljito čiščenje Mačkove politike. Stari radičevec prof. Ma-štrovič je zapisal v svojem listu, da na Mačkovi Usti manjka samo še Puniša Račiča, ki je ubil Ra-diča. Zato Hrvatje ne smejo iti volit take liste, ki jo je sestavil dr. Maček. Sedaj pa imamo pred seboj članek lista »Hrvatski borac«, ki poroča o sklepih kongresa hrvatskih nacionalistov. V tem poročilu je razvidno, da so hrvatske vrste danes že načelno razbite, da sam Pavelič želi ta razkol ob sedanjih volitvah že zadržati ter priporoča udeležbo, da pa se nacionalisti niso ozirali na Pa-veličeve nasvete ter sklenili odločno započcti bo) za abstinenco pri volitvah. Poročilo samo pa se v
listu takole glasi:	,
»Ob kongresu hrvatskega nacionalističnega Starčevičanskega pokreta, katerega se je udeležilo 120 delegatov iz vseh hrvatskih dežel, je bilo ugotovljeno, da bo dr. Maček pri teh vo itvah propadel,, ker bo dr. Stojadinovič dobil v Vojvodini 90% glasov, v Srbiji 80%, v trni gori 90%, V Bosni 80%, na Hrvatskem, v Slavoniji in Dalmaciji pa skupaj 40%. Stojadinovič bo torej skupaj dobil 2 milijona glasov, med tem ko bo Maček dobil komaj en milijon. Da po zmagi dr. Stojadinoviča proti Mačku-Wilderju-Jeftiču-Stano je viču-Jo vano viču,
varuhu bogatašev, ne bi bil poražen ves hrvatski narod, ki se dr. Maček dela za njegovega voditelja, so delegati zahtevali, da se pristaši hrvatskega nacionalističnega kmečkega pokreta ne udeleže vo-
lltev.	, , ,,
Zoper ta predlog je vstal predsednik tega pokreta dr. Mirko Puk, odvetnik iz Gline in izjavil, da mu je zagrebški odvetnik in hrvatski pisatelj dr. Budak izrazil željo voditelja dr. Ante Paveli-ča, da tokrat še vsi Hrvati pri volitvah glasujejo za dr. Mačka. Temu predlogu je sledilo veliko iz-nenadenje in vsi so ostrmeli. Vstal je dr Kuc^ delegat Dalmacije, ki je govoril ter do,kazal, dai je gorenja želja le želja Prilaza (Mačkove politične pisarne) ter Judov, ne pa hrvatskega nacionalističnega gibanja. Dokazal je, da Starčevič ^ svojih pristašev ni zahteval brezpogojno poslušnost, temveč zgolj razumno poslušnost. Zato tudi njegovi nasledniki ne morejo od nas zahtevati, da m glasovali za nekaj, kar je nemogoče.
Delegat dr. Landikušič je zahteval, na) predsednik pokaže Paveličevo pismo, ali pa vsaj to pismo prebere pred dvema pričama, kar pa je dr. Puk odklonil.
Delegat dr. Butalo je nato zahteval, da moramo biti brezpogojno poslušni in glasovati za dr. Mačkovo listo. Položaj pa je razčistil s svojim govorom bivši sibinjski župnik. Dejal je, da s svojim tovarišem Cičičem prihaja s fronte za abstinenco, to je iz Slavonskega Broda. Rotil le navzoče v imenu žena, otrok in staršev sibinjskih žrtev, naj ne glasujejo za Jeltiča, pa tudi za dr. Mačka naj ne glasujejo:
1.	Ker je dr. Maček s svojo neumnostjo uničil HSSj
2.	Ker jc od leta 1928 degradiral Hrvatsko se-ljačko stranko, da je poslala zgolj še društvo za reševanje propadlih politikov (Wilder, Krizman);
3.	Ker se je združil s samosilnikom Jeftičem in diktatorjem Živkovičemj
4.	Ker je postavil kandidate, katerih ljudstvo ne mara (Markotič, Čajkovac, prof. Tomašič);
5.	Ker se je izrekel zoper Hitlerja in Mussolinija, čeprav je ves hrvatski narod za os Rim-Berlinj
6 Ker je dajal prednost rdečim kandidatom, tako, da je sam Mačkov kum, kmet Pavlič rekel: ..Vidim, da bodo v HSS zmagali rdeči kandidati!«
Po govoru g. Praskiča je bilo glasovanje. Zma-
gal je predlog dr. Kucija, ki je dobil 114 glasov zoper predlog dr. Puka, ki je dobil le 7 glasov. Med petjem »Lepe naše domovine« jc bil sklenjen ta kongres. «
Kdor je pazljivo prebral to porcčMo ki je izšlo v hrvatfrkem nacionalističnem listu, ima brez dvoma jasno sodbo, kako stvari na Hrvatskem stoje in kako stoji na Hrvatskem tisti dr. Maček, ki se sedaj celo Slovencem vsiljuje za nekaekga voditelja. Če pa je Mačkova politika razgnala že hrvatske vrste, nc pustimo, da bi nespcirsbni hrvatski voditelj razganjal slovenske vrste. Zato vidimo, da je politika našega dr. Korošca edino pravilna in pametna ter edina mogoča! Zato bomo ko,t Slovenci 11. decembra oddali svoje slovenske glasove le ljudem našega in njegovega zaupanja, ki kandidirajo na listi JRZ!
Zmagoslavni dr. Korošcev shod v Litiji
' • LjfobTjanši, 8. decembra.
Danes ob 8.26 se je pripeljal z orienl-ekspre-spm v4I,.i>ibl.iano notranji minister dr. Korošec. Na železniški postaji v Ljubljani ga je pozdravil ban dr. Natlačen Dr. Korošec ostane v Sloveniji tri dni zaradi volivne agitacije.
Litija, 3. decembra.
Danes je bil v Litiji manifestacijski volivni shod JRZ, kateremu je prisostvoval notranji minister dr. Korošec. V Litiji so bile vse hiše okrašene z državnimi zastavami. Na čast dr. Korošcu, ki je častni meščan litijski, so bili postavljeni trije slavoloki, oviti z venci in državnm zastavami. Na slavolokih je bilo napisano: »Dobrodošel naš voditelj!« »Pozdravljen čuvar naše domovine!« »Zivio kladivar Jugoslavije!« »V trudu in znoju gradimo svoj dom!« »Delavci delavcu za Jugoslavijo!« »Pozdravljen, naš častni občan!« Čeprav je bil delavnik, so ogromne množice ljudstva pričakovale svojega voditelja. Ljudje so stali v špalirju od vhoda v Litijo do dvorane v p-redilniških hišah, kjer je hil shod. V neposredni bližini vhoda so bili v špalirju postavljeni šolski otroci z uči-teljstvom.
Ob 14 se je pripeljal dr. Korošec v spremstvu okrajnega kandidata za Litijo dr. Jožeta Lavriča. Ko je dr Korošec stopil iz avtomobila, je ljudstvo zagrmelo in vzklikalo »Živio naš voditelj!« »Živio dr. Korošec!« Sprejemu g. ministra so prisostvovali litijski župan in predsednik okrajne organizacije JRZ Hinko Lebinger, vsi župani litijskega okraja. 17 po številu, starešina sodišča Ivan Tratnik. okrajni načelnik dr. Gregorin, ravnatelj žreb-čarue v Ponovičah inž. Ivan Hvastja, davkar Lu-kec, dekan Anton Gornik, župnika Vinko Lovšin in Nace Žgnnjar; jioštni upravnik Cvetko Kolbe. postaini načelnik Križman, predstavnika predilnice inž. Valenčič in Tone Jeluikar, ravnatelj meščanske šole Vladimir Roic, npravnik ljudske šole Dragofin Rostohnr z učite!jstvoni, starešina finančne kontrole Lokše. orožniški narednik Ma-vračič in številni JRZ pristaši. Dr. Korošca je po-
Za 23 slovenskih mandatov 140 kandidatov
Slovenija voli vsega skupaj 29 poslancev. Dasi so postavljene le tri državne liste, vendar se na teh treh listah poteguje za teh 29 slovenskih mandatov kar 140 kandidatov.
Na listi JRZ kandidira vsega skupaj na Slovenskem 34 kandidatov, ki je med njimi .29 kandidatov JRZ, pet kandidatov pa je pristašev flo-džere, ki je na listi dr. Stojadinoviča postavil svoje posebne kandidate v 5 okrajih.
Druga lista, ki je bila vložena, je lista Ljo-tičeva, to so nekaki jugoslovenski fašisti ali nacisti. Ljotič je postavil svoje kandidate po vseh slovenskih okrajih. Zanimivo je, da se v te resnične fašiste ne zaletava nobeden izmed mačkovih listov in kandidatov. Ti napadajo le JRZ, oziroma le dr. Korošca in njegove ljudi.
Tretja lista je pa Mačkova. Ta je nmbolj pisana, kar pa ni čudno, saj na njegovi listi za teh borih 29 slovenskih mandatov kandidira kar 77 kandidatov. Teh 77 možakov je razdeljenih po pripadnosti in strankarski barvi v več vrst. ki so se nekdaj med seboj razlikovale, dandanes pa so si vsi eno, oboji so odvisni od Mačka. Prva skupina je bila nekdaj še nekam slovenska. V njej so bili dr. Lončar, dr. Kukovec, ki je bil sprva zvest JNSar ali bolje Pribičevičev pristaš. Pozneje se je tam skregal ter prešel k Radiču, sedaj pa k Mačku. Za pravi slovenski program sp nikdar ni posebno boril, ker je bil enkrat navdušen centra-
list, pozneje pa Radičev federalist. Ta gospod ima svojih 14 kandidatov, med tem ko jih ima dr. Lončar le 12, dr. Stanovnik pa 10. Skupaj ima ta skupina torej 36 kandidatov, to se pravi več kakor je mandatov.
Druga skupina na mačkovski listi je jnsarska, združena s socialisti. Ta skupina ima 30 kandidatov. Ti so razdeljeni nekako takole: Pucljevih možancev je 13, Kramerjevih gospodov 10, rdečih socialistov pa 7. — Je pa še tretja skupina na mačkovski listi. To je hrvatska seijačka stranka, ki je tudi na Slovenskem poleg domaČih postavila še svoje in tudi hrvaške kandidate. Teli je S! Poleg teh so še 4 staroradikali Pašičeve sorte na Mačkovi listi na Slovenskem ter dva taka, ki nista ne tič ne miš. Omenjamo pa še, da je med pno in drugo skupino precej komunistično navdihnjenih ljudi, katere je Maček navdušeno prevzel na svojo listo. Vsa ta pisnna armada 77 mož sedaj nima drugega dola, kakor loviti in cepiti slovenske vrste. To delo nekateri potem imenujejo koristno delo. Koristno je morila za Mačka in komuniste, za Slovence pa taka politika ni koristna, ker slovensko moč repi v korist drugim.
Zavedni Slovenci bomo volili le tiste može, ki kandidirajo na listi JRZ dr. Stojadinoviča, katere nam priporoča naš voditelj dr. Korošec. Druge izbire za Slovence ni, če nočemo 11. decembra biti deležni izbirkal
zdravil in mu izrekel dobrodošlico župan Lebinger. I)r. Korošec se je zahvalil za lepi sprejem In vsem stisnil roko.
V spremstvu okrajnega kandidata dr. Lavriča in župana Lehingerja ter drugih odličnikov je notranji minister krenil proti predilnici. Ko je šel skozi gost špalir, so mu pristaši JRZ prirejali burne ovacije. Ko je prišel do tretjega slavoloka, so ga čakali učitelji s šolskimi otroci Mala deklica iz ljudske šole mu je deklamirala pesem, v kateri mu je rekla, da je ob dvajsetletnici, odkar se je ustanovila naša država, zvpdela, da je med prvimi osebnostmi ustanovitelj dr. Korošec. Prosi ga, da tudi od sedaj bdi nad Jugoslavijo. Podarila mu je lep »opek cvetja. Ko je šel dr. Korošec skozi gost špalir šolskih otrok, so mu ti navdušeno mahali in klicali.
Dvorana predilnice je bila okrašena z venci, na pročelju pa je bila slika kralja Petra, okrašena z venci in državno zastavo. Dvorana je bila nabito polna ljudi. Prav toliko jih je bilo na dvorišču in pred vhodom. Vsi so navdušeno pozdravljali svojega voditelja, ko je stopil v dvorano.
Shod je začel župan Lehinger, ki je pozdravil vse navzoče in takoj dal besedo g. dr. Korošcu. Večkrat prekinjen z odobravanjem navzočnih, je dr. Korošec orisal našo notranjo in zunanjo politiko ter podčrtal delo sedanje vlade. Za njim je govoril okrajni kandidat g. dr. Lavrič. Ta uspeli shod JRZ je bil zaključen s pesmijo »Hej Slovenci«.
Kandidat Mačkove liste predseduje zboru JRZ
Kako Mačkova stvar v Bosni v resnici stoji, najbolj dokazuje to le dejstvo:
Na listi JRZ v Visokem v Bosni kandidira med drugimi pristaši dr. Spaha tudi bivši minister dr. Behmen. Ta je dne 2. decembra priredil veliko zborovanje v vasi Goduša pri Visokem, kjer se je zbralo nad 2000 ljudi. To veliko okrajno zborovanje pa je začel in vodil Ibrahim Zedro, ki je namestnik na Mačkovi listi.
Zakaj je to storil, je povedal na shodu. Dejal je, da je to storil zaradi tega, ker hoče javno pokazati, da s Sp.ihom stoji v vrstah JRZ, obenem pa je hotel s tem pred javnostjo povedati, da noče imeti nobenega opravka več s IISS in z dr. Mačkom.
Jud kandidira kot socialist na Mačkovi listi
Iz rdeče »Delavske politike« izvpmo, da jp v Sarajevu socialistični kandidat na Mačkovi listi kot namestnik sodrug Gaon Izrael, trgovski potnik. Če Izraol ne bo pomagal sodrugom, jim nihče ne bo! Drugače pa je kar dobro tako, se vsaj še bolj f>oznanio.
Slovenska čast in narodni interes velevata vsem Slovencem, da M. decembra složno kakor en mož glasujejo za listo JRZ dr. Stojadinoviča, katero priporoča naš voditelj dr. Korošec)
Dva slovenska kandidata
Danes fpdpn smo prinesli slike in življenjepis vsph slovenskih kandidatov, katero volivcem mariborskega volivnega okrožja priporoča voditelj slovenskega naroda dr. Korošec.
Okraj Maribor levi breg
V okraju Maribor levi breg, ki voli dva poslanca in dva namestnika, poleg g. Zebota, kandidira kot drugi kandidat g. Špindler, njegov na-mestnik pa je g. Poljanoc. Naj navpdemo življenjepis oboh teh dveh mož, česar preteklo nedeljo nismo mogli..	, ,
Kandidat: ŠPINDLER JOŽE.
Jože Špindler, lfnwt in kmečki organizator od Sv Ane v Slovenskih goricah, se je rodil 26. II. 1904. Izhaja iz nad 300 let stare kmečke rodovine, ki živi stalno na enem liosestvu. Že kot mlad fant je pričel delovati v katoliškem prosvetnem društvu, bil voditelj »Mladeniške zveze« in predsednik bivšega »Orlat. Kitiaju pričol delali tudi v po* iitičnem in gospodar-, skem življenju, zalo ga je prebivalstvo lela .1933.. postavilo za kandidata pri občinskih volitvah, čeprav je bil komaj 29 let star. Dan pred volitvami pa je bil odvpden s svojimi prpdstavniki vred v mariborske zapore Kljub temu je dve tretjini vseh volivcev glasovalo za njegovo listo, a mu niso pustili, da bi zasedel župansko mesto. Leta 1936 je postal župan z ogromno večino glasov. Pri ustanovitvi »Kmečke zvpzp« je postal glavni odbornik in pobornik ter danes z uspehom vodi mariborsko okrožno Kmečko zvezo. Kot takpga so ga občinski odbori za Maribor levi brpg soglasno izvolili za člana »Kmetijske zbornice«. Veliko uspeha je pokazal tudi v raznih zadrugah; letos se mu je posrečilo ustanoviti veliko kmečko zadrugo za vnov-čevanje kmetijskih pridelkov, katera je določala cone sadju ter je od tpga implo slovenjrgoriško kmetijstvo milijonsko dohodke, ki so v drugih letih šli v žejie raznih špekulantov.
Namestnik: POLJANEC LJUDOVIK.
Poljanec Ljudovik, pospstnik v Oogptincih štpv. 81, župan občine Sv. Anton v Slov. gor., rojon 25. avgusta 1884 v Oogptincih, župnija Sv Anton v Slov. gor. Od mladih nog je marljiv delavec v našem prosvetnem, gospodar-skpjn in političnem gibanju. Od lota 1921 do 1931 je bil župan občin? Cogetinci, ob Ziv-kovičpvih volitvah pa odstavljpn. Od I. 1936 naprej župantije združeni občini Sv. Anton v Slovenskih goricah.
Predrzni Mačkov kandidat
se norčuje iz Slovencev
Predrzni Mačkovi kandidati, se silijo iz Zagreba v Slovenijo, kjer jih nihče ne mara. Tako predrzni so, da pošiljajo rplo na naše občine pozive za razglase svojih shodov, a istočasno so pa tako neumni, da zahtevajo od naših občin, naj njihove shode razglašajo, ne da bi plačali predjii-sane kolcke, in ne da bi plačali za razglas potrebno pristojbino. Ali ne odseva tudi iz tega postopanja nekaka nadoblastižplnost, ki jo že sedaj hočejo izvajati Mačkovci iz soseščino nad našimi ljudmi? Takih slučajev jp zlasti vpliko v obmejnih okrajih, v Krškpm, Brežicah in drugod. Tak poziv se spakedrani zagrebški »slovenščini« tako-le glasi:
»Zagreb dne... P. n. Županstvo opčine... Prosim, da sp dolnji razglas na krajevno običajen način v nedpljo 4. II. in 27. 11. 1938. V nedeljo dne 4. 12. 1938. ob 6.30 poslp(!) podne(!) shod, katerpga prirpdi službeni kandidat na listi D. r. Mačka za srez(!) Krško Krtinoslav Bntušič v gostilni g. Pole Ivan, vabljeni sIp, da sp togat!) shoda polno številno udeležite. Vas jiozdravljamo' s našim pozdravom: Vera u Boga in kmečka sloga. — Batušič s. r.<
Menda ta Ip zagrebški Ralušič ni tako neumen, da hi mislil, da ga bo volil kak zaveden Slovpnrc! Taki dopisi v takpm jeziku pomenijo norčevanje iz Slovencev iu slovenskega jezika
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 4. decembra: 2. adventna nedelja; Barbara, devica mučenica; Peter Hrizolog
Ponedeljek, 5. dec.: Saba. ooat: Krispin, niuS.
Osebne novice
= Odlikovani bo bili: z redom sv. Save IV. stopnje: svetnik fin. min. dr. Martin 1'avlič, fin. svet. dravskega fin. ravn. Stanislav Brinšek fin. svet. donavskega fin. ravn. Konrad Škoflek, višji rač. insp. fin. min. Konstantin Končar-Djurdjevič, višji rač. insp. fin. min. Janko Ravhekar, višji rač. insp. dravskega fin. ravn. Iva Finderle, višji rač. insp dravskega fin. ravn. Teodor Tomšič, katastrski insp. kaiastr. upr Kranj Rudolf Didek, fin. svet. dravskega fin. ravn. Dragoljub Ljujič; z redom Jugoslovansko krone V. stopnje: davčni itisp. davčne uprave Škofja Loka Viktor Damjan, davčni insp. davčne uprave Ptuj Albert Priinic, davčni insp. davč. uprave Maribor - mesto Joža Sever, davč. insp. davčne upr. Ljubljana - mesto Anton Vardjan, višji davčni kontrolor davč. upr. Ljubljana-mesto Lovrenc Novak, davč. insp. davč. upr. Murska Sobota Alojzij Germovšek. davč. insp. davč. upr. Bosanski Novi Viktor Kraten, davčni insp. davč. upr. Rogatica Nikolaj Vidman, glavni arhivar dravskega fin. ravn. Karel Podboj; z redom sv. Save V. stopnje: rač. insp. drinskega fin. ravn. Fran Meglič, višji car. kontr. clavne carinarnice v Ljubljani Franjo Kervina, podinsp. fin. kontr. glavnega odd. fin. kontrole Kranj Ivan Torkar, glavni arhivar drinskega fin. ravn. Nikolaj Krošnjar, tehn strokovnjak fin. kontrole drinskega fin. ravn. Josip Bilik, višji car. kontr. gl. carinarnice Ljubljana Gliša Maleševič; z redom sv. Save IV. stopnje: svet. drž. pravohranistva v Ljubljani Ivan Kavec, višji monop. insp. tobačne tovarne Ljubljana Franc Golob; z redom Jugoslovanske krone V. stop. svetnik drž. pravobranilstva Zagreb Vasilij Sancin. poštnohranihnični uradnik iz Ljubljane Viktor Treven. poštnohranil-nični uradnik iz Ljubljane Josip Lavrič in višji monop. kontrolor tobačne tovarne Zagreb Srečko Bizjak,
—	Duhovni koledarček, ki izide v založbi »Knjižic« navadno 1. decembra, bo izšel letos dne 15. decembra. Privlačen bo že po svoji zunanji obliki in pester v notranji opremi. Naroča se v upravi »Knjižic«, Rakovnik — Ljubljana.
Lepota, higiena, toplota **	Lutz-peči,
tovarna Ljubljana VII. Telefon 82-52.
—	Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi v Šmihelu pri No»em mestu duhovne vaje in tečaj K A, ki bo trajal od 26 .do 30. decembra. — Celotna oskrbnina znaša 85 din. Tečaj in duhovne vaje so namenjene v prvi vrsti dekletom iz Dolenjske, katere težko pridejo v Ljubljano. Vse udeleženke naj pridejo v zavod čč. sester v Šmi-helu dne 26. decembra do 6 zvečer. Prijavite se do 10. decembra na naslov: Zveza katoliških kmečkih mladenk, Ljubljana, Masarykova cesta, Dom dijakinj.
ŠVICARSKE URE. zlatnina, briljanti pri ČUDliN. Prešernova ulica 1.
—	Sadjarska podružnica v Cerkljah pri Kranju sporoča, da bo žrebanje srečolova, ki je bilo preloženo, dne 26. decembra ob pol 4 popoldne, iti sicer nepreklicno. Vabimo vs eprijatelje sadjarstva, da pohite z nakupom srečk.
—	»Ne preklinjaj« je naslov 121. številke »Knjižic«. Drobno knjižico, ki je zelo živahno pisana, prepleta mnogo zanimivih zgledov iz vsakdanjega življenja.
—	Zborovanje podružnice Slomškove družbe za radovljiški okraj je bilo dne 1. decembra v ljudski šoli na Bledu. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število članov. Tov. Bregant je predaval o 20-letnici Jugoslavije; tov. Hafner pa je podal zelo zanimiv referat o ljudskem šolstvu na Kranjskem iz leta 1869-70. Zborovalci so izrazili željo, da bi se predavanje priobčilo v »Slovenskem Učitelju«. Zanimive pripombe k referatu je podal g. župnik Kramar iz Ribnega pri Bledu. Lepo uspelo zborovanie je vodil agilni predsednik g. okr. šol. nadz. Boris Grad. Po zborovanju so. si člani ogledali moderno jioslopje ljudske šole, ki je ena najlepših na Gorenjskem. Šolskim upraviteljem in županom bi priporočal, da si ogledajo to vzorno šolo.
Hans Albers
Prestave ob 15., 17., 19. in 21. uri — Tel. 22-21
KINO UNION
= Poročila sla se 1. decembra v župni cerkvi pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine, gosp Jožko Jelavič, veletrgovec iz Metkoviča v Dalmaciji, in gdč. Erna Treo. hčerka kopališkega zdravnika v Rogaški Slatini. Iskreno čestitamo!
= Visoka starost. V prijazni Depala vasi pri Trzinu goduje in praznuje danes Barbara G r č a r, po domače B a v a n t o v a Bartia 90-letnico svojega življenja. Daleč na okoli poznana in priljubljena ter simpatična starka je kljub visoki starosti še čila in zdrava ter redno opravlja na svojem domu vsa manjša gospodinjska dela. Vid ima tako dobro ohranjen, da še hrez naočnikov šiva in žita »Slovenca« in »Domoljuba« vsak dan. — Bavantova Barba se je rodila leta 1848 ter se leta 1870 poročila in imela 9 otrok, katere je skrbno vzgojila v krščanskem duhu. Vsemogočni naj ji nakloni še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Bog jo živil
Advokat dr. IGO JANC
naznanja, da se je preselil s svojo pisarno
na Jesenice, hotel Pošta
_ Slovenski kulturni dinar. Prav te dni so
začeli razpošiljati knjige Mohorjeve družbe. — Ob prejemu knjig ne pozabimo na »slovenski kulturni dinar«: vsak Mohorian naj bi ob prevzemu knjig, oziroma kadar naroča knjige za naslednje leto plačal kot prostovoljni prispevek en dinar za obdarovanje naših izseljencev s knjigami. Lepa misel, ki naj bi se med nami razširila tako, da bi res znašal »slovenski kulturni dinar« vsako leto toliko, kolikor znaša število Mohorjanov. Letos znaša število mohorjanov 45.990. toda kulturnega dinarja se je nabralo samo 6167 din 50 par. Na posameznega mohorjana odpade torej prispevek 13 par. Tudi ta zbrana vsota je lepa in izseljenci bodo veseli, ko bodo dobili 1100 knjig redne izdaje, nekaj drugih knjig Mohorjeve družbe in 28 kompletnih iztisov. Ne more pa biti dvoma, da bi se »slovenski kulturni dinar« mogel še znatno povišati. Saj je pred osmimi leti n pr. znašal dobrih 15.000 din. Dobro vemo, da jih je med mohorjani zelo mnogo, ki jim do enegi dinarja ni toliko, da bi ga brez obotavljanja odrinili, če bi bili na to opozorjeni. Zato naj te vrstire spomnijo vsakega mohorjana na to, da letos za gotovo plača svoj kulturni dinar. Premožnejše in zavednejše pa vabimo, da plačajo tudi več — na račun »zaostankov« pri sebi in pri drugih.
Filmanie ie ceneje nego fotografiranje!
Zahtevajte Kodak Cine 8 brezplačni cenik v
Drogeriji Gregorič dr.i o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Nagrade hišnim pošlo m-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po din 200, 100 in 50 hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam i. t. d.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti ]>osli se vabijo, da se do vključno 19. decembra prijavijo pri blagajni hranilnice (Knaf-ljeva ulica 9) med poslovnimi urami: od 8—12. V izkaz je predložiti hranilno in posetsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži ne ho pripu-ščen k žrebanju nagrad. — Žrebanje ho v torek, 20. t. m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to o|)ozoriti svoje posle Hranilnica kuriva so	—■>) Lutz-peči,
tovarna Ljubljana - Šiška. Rcljaška	4
—	Pri zaprtju motnjah v prfhavi	vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne	»Frani-Josef« crenčice.
_ Slovenska Matica bo imela »voi redni občni zbor v torek, dn» 20. decembra ob 6 zvečer v svoji posvetovalnici z dnevnim redom: Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega z.:>ora; 2 poročila funkcionarjev; 3. slučajnosti. — Odbor Slovenske matice v Ljubljani.
Olga tthova in Doiothea Wie«k v pustolovcem filmu senzacij
RUMENA ZASTAVA
Danes ob 10.30 uri ssti tlim po globoko znlianih cenah
—	Vseh vrst Miklavževih daril ima še vedno v zalogi NOVA ZALOŽBA v Ljubljani. Če želite lepo knjigo za mladino ali odrasle, primerno umetnino iz finega slekla ali porrelana, ali kakršnokoli koristno darilo v obliki pisarniških potrebščin, posebej še dobro nalivno pero itd. Torej v Novi založbi na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—	Prosvetno društvo na Igu priredi 5. decembra ob pol 7 zvečer v Katoliškem domu »Miklavžev večer« z lepim sporedom za otroke in odrasle. Pakete sprejemamo od 5—6 zvečer v garderobi. Vstopnina: sedeži 5, stojišča 3 din, za šolske otroke vstop prost.
—	Zveza za tujski promet v Ljubljani je pripravila za božične praznike izlete v Split, Dubrovnik in Sarajevo, Pariz in Nizzo ter v Trst. Gorico in Idrijo. Sporede in podrobne informacije dobite v vseh biljetarnicah Putnika.
—	Kovinarji, pa tudi ohratovodje mehaničnih delavnic, najdejo odgovore na vsa pereča vprašanja sodobnega varjenja, lotanja, rezanja in segrevanja kovin v strokovni knjigi ing. Kneza: »Areti-len in kisik v kovinarstvu«. Knjiga, ki vsebuje skoraj 300 strani velike osmerke, se dobi v vseh knjigarnah ali pri avtorju. Cena v elegantni vezavi z aneleškim plalnom znaša 130 din
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
_ Kontroliran ined z zaščitnim znakom »Medved« je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vam ga edinole Društvena čebelama, zaloga
čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21.
—	Naše čitatelje ojiozarjamo na današnji oglas
tovarne čevljev »PEKO«.
—	Matere! Sedaj v hladnih dobah potrebujejo otrokove roke še posebno nego. Kaloderma Gelle je idealno sredstvo za nego rok.
Celje
LONGINES Švicarska ura
poznana po svo|i točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni.
—	Živinske sejme v Mokronogu in Škocjanu je okr. načelstvo v Krškem zaradi slinavske in parkljevke prepovedalo do preklica.
—	V »Službenem listu« kralj, hanske uprave dravske banovine od 3. t. m. je objavljena »Uredba o ureditvi samoupravnih (občinskih in batio-vinskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov in o ureditvi davčnega in dopolnilno - taksnega dolga tistih občin, ki bodo s to ureditvijo oškodovane« dalje »Poslovni red za disciplinske svete inženirskih zbornic«, »Spremembe in dopolnitve uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke«, »Dopolnitev o določanju in vračanju varščin«, »Popravek navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami«, »Prepoved vnašanja dinarskih bankovcev po 1000 in po 500 dinarjev iz inozemstva« in »Odločba o iznašanju dinarjev v obiiieiiiein prometu«.
Volite, volite' —Lutz peči,
tovarna Ljubljana VII. Tel. 32 52
—	Unnčič šp vedno straši. Poleg Rradeška ter raznih drugih zasledovanih roparjev, ki vznemirjajo naše podeželje, ie kar naenkrat poslal eden najbolj nevarnih roparjev, 32-letni I. Unučič, ki je bil roien v Porenju. pristojen pa je v škocjan. Na vesli ima več roparskih napadov. Tako je zadnje dni v Zaviti,ih oropal nekega posestnika, prav tako pa je zagrešil večji rop v Sevnici. -— Z Unučičem se klati neki drug potepuh, za kateri ca oblasti še ne vedo imena. Olivno področje Unučičevih ropov in vlomov je Dolenjska. Prebivalstvo naj ho pred tem roparjem previdno.
—	Duhovne vaje " Domu Deviro Mogočne bodo: za žene in matere od 10. do 14. decembra; za dekleta od 26. do 30. decembra. — PriČelek prvi dan ob 6 zvečer; sklep zadnji dan zjutraj.
I Oskrbnina znaša 100 din. — Duhovne vaje bodo I vodili gg. misijonarji. — Prijavite se na pred-I stojništvo Lichienthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8.
c Pehotni polkovnik g. Mihajlo S. Golubovič.
bivši prilju hijeni poveljnik 39. p. p. v Celju, je bil povišan v čin brigadnega generala. Iskreno časti-tamol
c Marijansko akademijo priredi celjsko katoliško dijaštvo na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, v kinu Metropol.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberju priredi v torek, 6. decembra v novi dvorani Miklavžev večer za okoliško mladino.
c Sestanek celjskih gospa bo v nedeljo, 18. decembra. Sv. maša bo 20. dec. ob 8. Prosimo, da se sestanka vse udeležite, ker je zelo važen. Voditelj.
c Vokalni koncert priredi danes popoldne ob 4 v mali dvorani hotela Union operni in koncertni pevec g. Slavko Lukman.
c Tragedija »Grohar« v celjskem mestnem gledališču. V četrtek, 15. decembra bo gostoval ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču Ivan Mrak s svojo skupino ter uprizoril krstno predstavo, tragedijo »Grohar«. Predprodaja vstopnic je iz prijaznosti prevzela ga. kapetan Toševa.
c Zveza Maistrovih borcev, odsek Celje, ima svoj redni letni občni zbor na praznik 8. decembra ob 9. dopoldne v salonu hotela Beli vol v Celju.
Cvetličarna Bratit
pri farni cerkvi priporoča svoio podružnico, ki io je odprla na Kralja Petra cesti 24
Presenetila Vas bo bogata zaloga cvetja
c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 5. decembra ne bo rednega predavanja.
c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek, 6. decembra od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
c Redni sestanek Fantovskega odseka v Celju bo v sredo, 7. decembra v Domu v Samostanski ulici.
c Dekliška in deška meščanska šola vprizori na praznik sv. Štefana ob 4 popoldne v mestnem gledališču »Petrčkove poslednje sanje«.
c Smrt uglednega gasilca. 1. decembra je zadela kap znanega 74 letnega čevljarskega mojstra, podpoveljnika Gasilske čete, predsednika Pogrebnega zavoda g. Kibizla Josipa iz Vojnika. Pokojni je bil s tremi sinovi v svetovni vojni, kjer je prejel za svojo hrabrost veliko število odlikovanj, imel je tri visoka jugoslovanska odlikovanja. Bil je oče 18 otrokom, od katerih jih živi še 11. Na predvečer praznika zedinjenja je še strumno korakal v sprevodu in proslavil 20 letnico svobodne Jugoslavije, ko pa je šel domov, mu je postalo slabo in legel je v posteljo. Včeraj popoldne so ga ob spremljanju velike množice prenesli na vojniško farno pokopališče, kjer so ga položili k počitku. Rog mu daj večni mir in pokoj I Svojcem naše iskreno sožaije!
Lepa, praktična darila za Miklavža
|e pripravila modna trgovina GUSTI VRACKO, Celje
c Zanimivega filma »Jugoslavija včeraj in danes«, ki je bil predvajan ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice, se je udeležilo veliko število občinstva. Dvorana je bila nabito polna. Vsi, ki so film gledali, so še bolj nazorno in jasno videli veliko delo naše vlade v treh letih ter odšli od kino-predstave še s trdnejšim sklepom, da bodo 11. decembra izkazali zaupanje onim, ki niso pokazali svoje sposobnosti samo v besedah, temveč tudi dejansko dvignili gospodarstvo v državi.
c Kolesarji, ki pridejo na manifestacijski shod JRZ danes dopoldne v Celje, naj shranijo svoja kolesa v Domu v Samostanski ulici. Za vozove je določen prostor v Strossmayer,jevi ulici, za avtomobile pa Dečkov trg. Pričetek zborovanja bo točno ob pol 9 dopoldne. Da bo tudi občinstvo lahko slišalo govor narodnega voditelja dr. Antona Ko-rošca in senatorja g. Smodeja, bosta nameščena na Ljudski posojilnici dva mikrofona, tako da se bo govor slišal tudi na ulico.
cLokalni promet avtobusov po Celju. Avtobusno podjetje je z novo uredbo o lokalnem prometu odredilo, da bo vozil redno avtobus na progi Škofja vas—Celje; enkrat na dan v Vojnik. Odhod avtobusa iz Celja v Škof jo vas ob 6.30, 7.30, 9.30, 12.40, 16.45, 18.15, 19.15; prihod v Celje 7.20, 8.20, 12.10, 13.50, 18.10, 19.10, 20.50. Enkrat na dan bo vozil avtobus iz Celja direktno v Vojnik. Odhod iz Celja ob 9.30, odhod iz Vojnika ob 11.40; odhod v Celje ob 12.10. S tem je avtobusno podjetje omogočilo šlevilnitii nameščencem, delavcem in šolarjem, da se bodo vozili lahko redno z avtobusom. Cena vožnji bo nizka.
WA|ITI/F| Prednn greBte v Celle. že doma izvolite, »Wl.Il »E.. kje boste nabavili blago 7.n zimske nblitfiln. Izvolite si najboljši ln naleeneiSi nabavni vir Blago želite dobre kakovosti. Cene mnraio biti zmerne engros-cene. - izbira dovolj velika zn vsaki okus. postrežba v-eskozi poštena.	Manufakturna trgovina
FRANC DODOVIČNIK. CELIC
Vam vse gornle želje lahko iznolni. Ker Je trgovina \ stranski. 111 prometni gosposki ulici, se strogo pnzi na to d« Je vsako blngn vsai nekaj ceneje, da si nn ta nnMn ori vabi obit en obisk Volimo toret linitsko manufakturno trgovino F. Dobnvlčnik, Celje, katera se Vam toplo nriporofta n Vain zagotuvl a ze o »goden nakup.
c t Ana Strašek. V soboto ob pol 1 ponoči je izdihnila svojo dobro dušo priljubljena ga. Ana Strašek v Cankarjevi ulici 4-1. Pogreb drage po-kojnice bo v ponedeljek ob 4 popoldne na okoliškem pokopališču. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
c Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti vabi vse članice, da se udeleže pogreba članice ge Ane Strnšek. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne iz hiše v Cankarjevi ulici na okoliško po kopališče.
c Gostovanje ljubljanske dramo v Celju. V
petek 9. decembra bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama, ki bo uprizo lila angleško komedijo »Brezov gaj«. Predstava je za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v pred prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Opozarjamo na razglas celjske mestne ob čine o sekanju smrečic.
c Katoliško prosvetno društvo priredi danes ob treh popoldne Miklavževo v Domu v Samostanski ulici. Vse obitelji, ki hočejo razveseliti svoje otroke, naj prineso še danes dopoldne v pisarno v Cankarjevi ulici 4 od 8 do 10 darove.
Pred 300 teli
so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu.
9a ludi ja zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO!
Praznik narodnega osvobojen]a in zedinjenja v ljubljanskem Harodnem gledališču
Ko praznujemo dvajsetletnico, naše narodne
države, je za letošnji 1. december napisal Pavel Goli a slovesno igro »Dobrudža 1916«, ki je posebno za to priliko primerna, kakor bi ne bila bolj nobena druga drama. Saj je bilo leta 1918 pri kraju veliko vojno trpljenje in zaključena je bila junaška borba tistih, ki so kakorkoli tvegali svoje življenje za boljšo bodočnost našega naroda in njegove svobode; prvi med njimi so bili do-brovoljci, ki 60 v najbolj kočljivem času, ko se še niso jasno kazale zarje novega dne, z vero in junaštvom šli v odkrit boj za svoje narodno prepričanje in žrtvovali za to prepričanje tudi svoje življenje.
Zato v resnici za letošnji praznik osvobojenja in zedinjenja ni bilo nič bolj potrebno, kakor ta prikaz epopeje naših dobrovoljcev. Slovenci te vrste igre še ne poznamo, čeprav je prav v današnjih dneh pri drugih, zlasti večjih narodih, iz posebnih okoliščin tako narodno vzgojna »montaža« zelo v navadi in včasih izrabljena celo do skrajne plehkosti. Gotovo je treba upoštevati, da je priložnostno snov teže oblikovati z umetnostnimi merami in da pri marsikateri taki 6novi umetnost slabše opravi kakor spretnost. Umetnost deluje sicer neposredno in trajno, vendar tako tiho, da utegne ob glavnih prilikah biti prikrajšana za svojo vrednost; drugače je pri bud-niški pesmi, ki udari neposredno na srce in privzdigne množice v skupen korak. P. Golia je v svoji »Dobrudži«, posvečeni vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so leta 1916 padli v Dobrudži v težkih in krvavih bojih za svobodo, znal združiti umetnostni in budniški značaj; igro prepleta z veselimi in žalostnimi zgodbami, vmes pa si večkrat poišče prilike, da pritegne poslušalca k neposrednemu sodelovanju, ko igro preneha biti igra in se spremeni v živo manifestacijo.
Zgodba slovenskih častnikov in mož, ki ee že v Ljubljani odločijo, da nočejo več služiti krivičnim gospodarjem, se nadaljuje skozi Rusijo do Dobrudže, kjer vsi do zadnjega junaško padejo. Ta zgodba je kljub skrajni preprostosti, ko gledamo predvsem tri precej vsakdanje podobe: resnobnega Zakotnika, čmernega profesorja Ro-deta in lažnjive Kljukca, večnega študenta Justina, vendarle dramatična. Dramatična je v samih podobah, v usodi majhnih ljudi, ki se sami odločijo za cilj in hodijo do njega svojemu značaju primerno. Sem spadajo tudi ljubezenske prigode, naj se vežejo v komedijo ali v resno dramo.
širši namen, ustrezajoč zanimivi snovi in zgodovinski posebnosti, je oseba ruskega carja, Ras-putina in nastop dobrovoljske divizije. Pobuda za vsa miselna in manifestativna gesla pa je ruski polkovnik Dobronravov, navdušen Vseslovan, poln vere v slovansko bodočnost, in dejansko tudi živi za svoje prepričanje. Zato njegovo poznanje Prešernovih pesmi vpliva genljivo in besede slovan-stva potegnejo občinstvo nase. Gotovo še nikdar ni občinstvo sprejemalo dogodkov in besed na odru s toliko udirnostjo kakor pri tej igri. Toda še globlji vtis napravijo na gledalca Zakotnikove besede o slovenski zemlji in slovenski materi, ker tu preneha igra in se umakne v tiho izpoved, ki zaradi svoje iskrenosti ne potrebuje še drugega poudarka.
Ta slovesna igra ima fedaj svojo posebno misel in svoj namen, zato bi bilo narobe, da bi jo sodili z merili, ki jih zahteva navadna drama. Njeno besedilo bi 6amo na sebi ne imelo tistega vpliva, kakor ga ima v uprizoritvi. Tu je režiser g. prof. Šest pokazal vse svoje znanje in izkušnje. Igra uživa bodisi z udarnostjo v posameznih slikah, bodisi z lahkotnostjo dogodkov, vpliva pa tudi s svojimi čustvenimi nastrojenji. Skoraj nepregledni zlior igralcev, ki ga terja igra, je premišljeno porazdelil in pripravil lepo enoto — celo nekateri izposojeni igralci le malo motijo. Glavno osebo, poročnika Zakotnika, igra z veliko preprostostjo g. Levar, veseljaka Justina g. Daneš, čmernega profesorja Rodeta g. Lipah, prepričevalno in veselo v kavkaški vinski kleti pa s pretresljivo mešanico čustev. Odlično šalo s starim genernlom je izoblikoval g. Debevec; preveč krhek je podpolkovnik g. Potokarja. Rusko širino in slovansko moč skoraj simbolno predstavlja g. Cesar s svojim podpo'kovnikom Dobronravom; nje-covo nasprotje je z odlično izbranostjo postavil g. Jan kot podporočnik Petrov. Carja predstavlja g. Kralj kot nesvobodnega in mehkodušnega vladarja, g. Skrbinsek pa je s silno podobo zgrabil Rasputina Izmed ženskih vlog gre prvo mesto ge. Danilovi (Jelisaveta Andrejevna), pa tudi druge vloge, ga. M. Vera (Zakotnikova mati), gdč. A. Levarjeva (študentka Nina Lvovna) so odlične.
Razumljivo je, da so se predstave v obilnem številu udeležili nekdanji vojaki in zlasti dobro-vol.jci, ki so se po prof. Jerasu posebej zahvalili pisatelju za njegovo domoljubno delo in mu izročili v spomin svojo imenitno knjigo »Jugoslovanski dobrovoljci. kladlvarji Jugoslavije«. Lepše gledališče ni moglo počastiti našega narodnega praznika, kakor s to predstavo.	F. K.
Radovljica
Okrajni odbor društva R. K. v Radovljici bo priredil v ljudski šoli osnovni samarijanski tečaj za gospe in gospodične. Ker so taki tečaji velikega pomena, vabimo vse, da se v čim večjem številu prijavijo do 11. decembra t. 1. pri tajniku mestne občine, kjer dobe tudi vsa ostala pojasnila. — Predavanja bodo zvečer. Odbor
Ob 40-letnici mašništva
lavantinskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča
Skoraj neopažena sta šla mimo široke slovenske javnosti dne 1. avgusta 1938: 10-letnica škofovskega posvečenja lavantinskega nadpastirja in dne 15. avgusta prvi lustrum, prva petletnica njegovega ustoličenja na Slomškov škofijski in knežji prestol v Mariboru.
sko slovesnost, dejstvo je, da odslej v svojih duhovniških opravilih nikdar ni iskal sehe, ampak Boga in njegovo čast. Vse je polagal v Njegove roke: »Ne jaz, ampnk Bog!< Ostal je do danes mož in apostol ponižne in zaupljive molitve, ter neutrudljiv v poklicnih poslih. Takšen je bil kot kaplan, takšen kot škofovski tajnik, takšen bogoslovni profesor, kanonik, stolni dekan, prost in generalni vikar. Ni iskal sebe, zato ga je poiskal Bog in ga postavil na svetilnik lavantinskega škofijskega sedeža.
In kadar se sedaj zgrnejo nanj neslutene, težke skrbi in težave za škofijo, za dijaško in bogoslovno semenišče, za oskrbo župnij s primernimi dušnimi pastirji, za vodstvo drage mu katoliške mladine, za veliko podjetje nove bogoslov-nice, najprej se bo razgovoril pri sv. maši ali v ponižni adoraciji s svojim evharističnim Zve-ličarjem, z rožnim vencem v roki bo prosil in prosil Brezmadežno v škofovski kapeli: »Spomni se ...« in potem gre na dela odločno in dosledno.
Tako je tekla njegova duhovniška pot, ko še
ni bil škof, tako teče 6edaj ob vršenju škofovske ilužbe, ko doteka 40. leto njegovega mašništva.
Z ganjenim srcem je ob 6vojem ustoličenju no lavantinski škofovski in knežji prestol izpovedal: »Od svoje strani Vam pred Bogom in svojo vestjo, pred nebeško materjo Marijo, pred angeli in svetniki božjimi, pred vernimi dušami in pred vami vsemi sveto obljubim, da se bom dal pri vseh svojih sklepih in ukrepih voditi le po živi veri v Boga in iz nje sledečem trdnem zaupanju v božjo Previdnosti po vsestranski pravičnosti na desno in levo, navzgor in navzdol; po nesebični ljubezni, ki o njej piše apostol: Ljubezen jc potrpljiva, jc dobrotljiva ... vso opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša, ljubezen nikoli ne mine. (1. Kor. 13, 4.-8.) To je moj življenjski načrt: No jaz, ampak Bog ga naj milostno potrdi, blagoslovi, izvrši.«
In Bog blagoslavlja njegovo nadpastirsko delo. Val verske obnove in poglobitve gre po ljudskih niisijonih, stanovskih duhovnih vajah, po evhari-stičnih prireditvah, po lastnih organizacijah Katoliške akcije za Slovenijo, po Marijinih kon-gregacijah in drugih pomožnih silah KA skozi širno lavantinsko škofijo; duhovniki in verniki, mladina in družinski očetje gledajo v zaupanju in v ljubezni k svojemu velikemu duhovniku in prosijo Boga ob 40-letnici njegovega mašništva: Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega še mnoga letal
Otvoritev železniške proge Sevnica-Tržišče
Le duhovniki in ožji prijatelji prevzvišenega iz lavantinskih vrst smo ob teh spominskih dneh s posebnim poudarkom ponavljali cerkveno molitev: »Molimo za našega škofa. Gospod, ohrani in varuj ga vsega hudega... Podeli mu, da bo tistim, za katere je postavljen, z besedo in dejanjem koristil...« še in še!
Jutri, dne 5. decembra, pa doteče 40 let, kar je bil lavantinski vladika posvečen v niašnika in začel svojo blagoslovljeno duhovniško pot. Premlad, da bi mogel dobiti po cerkv. določilih s svojimi vrstniki iz mariborskega bogoslovja v juliju 1898 sv. mašniško posvečenje, saj je spolnil komaj 22 let, ga je pokojni škof dr. Napotnik s potrebnimi pooblastili iz Rima posvetil v duhovnika šele 5. decembra 1898. Ali je pač slutil mladostni, plavolasi kandidat mašništva pri svoji že takrat očitni skromnosti, ko je klečal pred svojim nadpastirjem in prejel s pokladanjem škofovskih rok in z niasiljenjem svojih rok sv. mašniško posvečenje, za kako visoko službo ga je odmenila božja previdnost.. ?
Bog ga je obdaroval z odličnimi duhovnimi in moralnimi zmožnostmi, dal mu je globoko poklicno gorečnost za zveličanje neumrljivih duš in odporno telo. V njegovi duši je gorel plamen postati svetniški duhovnik in vse svoje zmožnosti t postaviti v čast božjo.
Med bogoznanci velja pravilo, da Bog ne daje* . izrednih darov in milosti zato, da bi se -popotnik, na zemlji« samozavestno postavil na visoki prestol občudovanja, marveč da se človeška srca zbudijo in vnemajo in vnamejo za vero in ljubezen do Njega, in za nasledovanje krščanskih junakov, ki so že na cilju. Morda se je mladi duhovnik zavedal tega, morda ne, ko jc na god sv. Miklavža v svoji rojstni župniji Sv. Miklavža pri Ormožu, dne 6. decembra 1898, obdan od svojih presrečnih staršev, svojih dveh bratov, ki še živila, ter svoje sestre, ki je letos umrla, obhajal primicij-
Kakor je »Slovenec« že poročal, bo na novo zgrajena proga Sevnica—Tržišče, ki bo vezala našo Štajersko z Dolenjsko, slovesno izročena prometu na praznik 8. decembra. Nova proga, ki je dolga sicer le 13 km, bo izrednega pomena za zvezo Štajerske z morjem, potem ko bo dograjena tudi proga Črnomelj—Vrbovsko. Proga je bila dograjena vsa v letih 1936, 1938.
Razumljivo je, da vse prebivalstvo lepe Miren-ske doline, po kateri teče proga v številnih zavojih in tunelih, komaj pričakuje dneva, ko bo začel na njej obratovati redni železniški promet. Vsi, ki so kakorkoli navezani na to novo železniško zvezo, se z vso vnemo pripravljajo, da bo otvoritev čini bolj slovesna. Železniška uprava pa prav tako dokončuje zadnje podrobnosti, potrebne za čim lepši potek slovesnosti.
Ker ee vsi zavedajo velikega pomena te nove železniške zveze v Sloveniji, bo tudi izročitev proge prometu nad vse slovesna in bodo na njej navzoči tudi najvišji odličniki vlade in pristojnih ministrstev. Progo bo izročil prometu zastopnik Nj. Vel. kralja Petra 11., slovesnosti pa se bodo udeležili predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen in drugi najodličnejši predstavniki slovenskega političnega življenja. Progo bo blago-goslovil lavantinski knezoškof dr. Tomažič. Jasno je, da tega lepega praznika ne bodo zamudili najvišji predstavniki našega železniškega prometa, kakor ravnatelji železniških direkcij, načelniki prometnega ministrstva itd.
Za otvoritveno slovesnost bo vozil odlične goste poseben vlak iz Ljubljane, ki bo pripeljal v Sevnico ob pol treh popoldne. Nato bo pri sevniskem kolodvoru na mestu, kjer se nova proga odcepi od dosedanje, otvoritvena slovesnost, na kateri bo govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič Milan. Za tem bo blagoslovil progo knezoškof dr. Tomažič, nakar jo bo izročil prometu zastopnik Nj. Vel. kralja Petra U. Za tisoče in jispče gledalcev, ki bodo prihiteli s Štajerske kakor tudi z dolenjske strani, bo dovolj prostora, lako da bodo mogli videti in slišati ves potek slovesnosti. Ob treh bo odpeljal posebni vlak goste po novi progi. Vlak se bo ustavljal na vmesnih postajah Boštanj in Jelovec, kjer bodo povsod kratke pozdravne slovesnosti. V Tržišču, kjer bo vlak dosegel zaključek nove proge, bo večja pozdravna slovesnost, na kateri bosta govorila župan občine Tržišče g. Lindič in predsednik pripravljalnega odbora g. Bizjan. Ob
Delo celjske občine v zadnjih treh letih
Celje, 3. decembra.
Obširno ozemlje bivše okoliške občine je povečalo ob združitvi z mestno občino ulično in cestno omrežje za ca. 100 km. Celjska mestna občina je dobila na oskrbo veliko število mostov in brvi, zlasti v okolici. Za vzdrževanje mostov in brvi ter gradnje novih, je mestna občina izdala 112.700 din. Preko potoka Podsevčnice na cesti Lopata-Šmartno je leseni most že pričel razpadati. Mestna občina je ta most odstranila in zgradila nov železobeton-ski most. Prav tako je zgradila nov most čez Lo-čico v Pečovniku z novim železobetonskiin pro-pustom. Nujno potrebna je bila gradnja novega mostu čez Voglajno, ki jo je mestna občina regulirala tako, da je dobila globokejšo strugo, zaradi
postajnem poslopju bo nato visokim gostom prirejena malica. Ob petih bo odhod vlaka nazaj v Sevnico, kjer bo ob osmih zvečer skupna večerja, ki jo bo priredila gostom na čast občina Sevnica.
Takoj za posebnim vlakom z gosti bo odpeljal iz Sevnice še poseben vlak, ki bo na razpolago tistim, ki se bodo hoteli udeležili tudi pozdravnih slovesnosti v Tržišču.
V petek 2. decembra pa je ljubljanska železniška direkcija napravila poskusno vožnjo z vlakom, ki je bii po svoji dolžini podoben posebnemu vlaku, ki bo vozil na dan otvoritve proge. Poskusna vožnja, katere so se udeležili ravnatelj ljubljanske železniške direkcije g. inž. Kavčič, njegov pomočnik g. Hojs, vsi načelniki železniške direkcije in številni drugi železniški strokovnjaki, je popolnoma uspela. Kljub slabemu vremenu se je romantična M i renska dolina pokazala z razgledi s proge v tolikih lepotah, da upravičeno trdimo, da je na novo zgrajena proga ena najbolj zanimivih in lepih prog v Sloveniji.
Za otvoritvenim vlakom na novi progi 8. XII. bo vozil poseben vlak za ostalo občinstvo z odhodom iz Sevnice ob 15.40, ter se bo vrnil iz Tržišča z odhodom ob 17.25 v Sevnico. Pri tem vlaku
Za
Miklavža *
Zlati jubilej zvestega službovanja
V Kamniku praznuje le dni izreden jubilej gdč. Helena Sitar, kuharica pri mizarskem mojstru g. Juliju VVeiblu. Kot 16-letna deklica je prišla lela 1888. služit k rodbini mizarskega mojstra Franceta Molka na Šutni. Vsa leta je bila pridna in marljiva kot mravlja ter je pomagala svoji gospodinji poleg svojega dela tudi pri vzgoji otrok, zlasti po smrti prvega gospodarja Franceta Molka. Ko se je priženil k hiši sedanji gospodar g. Julij VVeibl, je naša Lenčka še naprej ostala zvesta družini. Ko je lela 1922 umrla njena gospodinja ga. Frančiška VVeibl, je prevzela sploh vse gospodinjstvo, ki ga še danes vztrajno vodi. Kljub svojim 66 letom je še vedno vsn delavna, živahna in z vsakim prijazna. Pozna in spoštuje jo ves Kamnik in ji iskreno častita k tako izrednemu jubileju, častita pa tudi Weiblovi družini, da ima tako zvesto služabnico, ki hi gotovo ne mogla vztrajati pri hiši lako dolgo dobo, če ne bi bili tudi njeni gospodani dobri. Bog ohrani našo Lenčko še dolgo vrsto let zdravo in zadovoljno, da bi tako čila, kakor je še danes, obhajala tudi biserni jubilej svoje siužbe in še čez.

_
Kaj bo parkelj letos Slovencem odnesel — ampak šeie i i. decembra
česar je bil most še posebno potreben. Posebno skrb je posvetil sedanji občinski svet gradnji cest v celjski okolici, da bi tako dobili vsi kraji v okolici najboljšo zvezo s središčem mesta. Zgrajena je bila lepa 4 in široka cesta na hrib Sv. Jožefa, dalje cesta na grad, izvršeni so bili najnujnejši podaljški Dečkove ceste, Stritarjeve ulice, Oblakove ulice, Bezenškove in Komenskega ulice. V naselju ob Dečkovi cesti je bila zgrajena nova cesta, prav tako tudi dve cesti pri Mestnem zavetišču. Zgrajena je bila nova pešpot, ki veže Kresnikovo in Ipavčevo ulico, pešpot od Alnioslehnerja do mestnega jioko-pališča, ob Voglajni in Zavodni, pešpoti od Kolen-ca do Tratnika v Zagradu in od Kolenca do Pristave. Z gradnjo novih cest se je cestno omrežje povečalo za 20.460 kvndr. metrov. Gradbeni stroški za ta dela, pri katerih je našlo zaposlitev mnogo družinskih očetov, so znašali 490.500 din. Pretla-kovano je bilo križišče Kralja Petra ceste in novi asfaltni hodnik ob predvrtu Rakuschovega skladišča. Skupni stroški so znašali okrog 48.000 din. Škropilni avto in valjar sta bila stalno na delu. Stroški za vzdrževalna dela, razna popravila, obnovitve, snaženje, posipanje, valjanje itd. so znašali 1,144.810 din v triletni dobi. Če prištejemo k tej, vsoti še izdatke za granje novih cest in polov, znašajo skupni stroški za cestna dela lepo vsoto 1,635.310 din. Vse to se je moralo kriti iz proračunskih dohodkov, ker celjska mestna občina nima dohodkov iz kalderminskega fonda kakor druga večja mesta.
Veliko skrb je posvetil sedanji mestni svet razširitvi vodovodnega omrežja. Skoraj vse dohodke mestnega vodovoda je investiral za razširitev vodovoda v gosta naselja v okolici, tako da se je vodovodno omrežje povečalo za 3840 m. Stroški 630 tisoč dinarjev. Prav tako skrb je posvetil celjski mestni svel vprašanju kanalizacijo. Kanaliziral je Oblakovo ulico, Trubarjevo, Stritarjevo in zapadni del Gosposke ulice. Najobsežnejša kanalizacijska dela so bila opravljena v okolici. Kannliziran je bil okoliš južno in zapadno od vojašnice Kralja Aleksandra I. v Gabrju, južni del Nove vasi, del Sp. Hudinje, naselje ob Dečkovi cesti, naselbina pri Skalni kleti in hrib Sv. Jožefa. Sedaj je v delu 1000 kili dolgi kanal med cinkarno in Westnovo tovarno.	,
Čeprav je moral celjski mestni svet rešiti v teku treh let težke finančne probleme, spomnile se le poročil o sanaciji mestnih podjetij, Mestne hranilnice, mestnega avtopodjetja, je skrbel in zlasti hotel zadostiti gospodarskim potrebam občanov. To je le nekaj vidnih znakov stvarnegn dela. ki dokazujejo, kako nesebično, požrtvovalno in z vso ljubeznijo dela celjski mestni svet v korist občin* siva: temu celjskemu mest. svetu pa načeljuje preizkušen javen delavec župan g. Alojzij Miliel-čič, ki mu bodo 11. dccembra vsi oddali svoje giasove
je dovoljena brezplačna vožnja za vse udeležence od Sevnice do Tržišča in nazaj do Sevnice, odnosno od Tržišča do Sevnice in nazaj v Tržišče.
Vozni red
Glede voznega reda v obče pa se opozarja občinstvo, da se uveljavi o polnoči od 7. do 8. XII, na obstoječi progi Trebnje na Dol,—Št. Jauž na Dol. ter s tem v zvezi na novi progi Sevnica—Tržišče po otvoritvenem vlaku nov vozni red s sledečimi odhodi in prihodi vlakov:
Iz Sevnice proti Trebnjem na Dol. odhajajo vlaki ob 8.14, 16.12 in 19.20 z zvezo v Tržišču proti Št. Janžu na Dol. ob 10.30, 17.15, 19.45; prihod vlakov v Trebnje na Dol ob 9.28, 18.40, 20.55.
Iz Trebnjega na Dol. proti Sevnici vozijo vlaki ob 6.41, 14.05 in 16.10 z zvezo v Tržišču iz smeri Št. Jati ž na Dol. ob 5.46, 11.54 in 17.44; prihod vlakov v Sevnico ob 7.48, 15.15 in 18.30.
Med Trebnjem na Dol. in Št. Janžom na Dol. vozita posebej vlaka z odhodom iz Trebnjega na :Dol. ob 9.45 in 21.10 ler s prihodom v Št. Janž na Dol. ob 10.35 in 22.
V	nasprotni smeri vozita pa iz Št. Janža na Dol. vlaka ob 5.46 in 11.54 ter prihajata v Trebnje na Dol. ob 6.39 in 13.
Prvi redni vlak proli Sevnici bo odhajal dne 8. decembra iz Tržišča ob 18.07 in v obratni smeri iz Sevnice ob 19.20. S leni v zvezi vozita vlaka iz Trebnjega proli Sevnici ob 6.41 in vlak iz Sevnice ju-oti Trebnjem ob 8.14 prvič šele 9. decembra t. 1.
V	zvozi z voznim redom na novi progi Sevnica—Tržišče vozijo na progi Novo mesto—Trebnje na Dol. odslej trije novi vlaki, in sicer:
■r< 1. Pričenši od 8. decembra dalje vozi vlak z odhodom iz Novega mesta ob 15.20 in prihodom v Trebnje na Dol. ob 15.55 ler v obratni smeri vlak ž odhodo miz Trebnjega na Dol. ob 18.55 in prihodom v Novo mesto ob 19.25.
2. Pričenši cd 9. decembru dalje vozi vlak z odhodom iz Novega mesta ob 5.50 in prihodom v Trebnje na Dol. ob 6.26, zalo pa izostane od tega dne dalje vlak, ki odhaja iz Novega mesta ob H.47 in prihaja v Trebnje na Dol. ob 9.22.
Smrtna nesreča v Trbovljan
,	Trbovlje, 3. decembra.
Snoči so je vračal 26 letni samski rudniški kovač Blatnik Stanko po 21 iz službe. Prišel je pri elektrnni do proge. V tistem hipu je pa privozil tovorni vlak z Zidnnegn mosta, kateremu se je umaknil na prvi tir. V hrupu tovornesin vlaka tli slišal |>rijaliajočega brzovlakn iz Ljubljane, ki ga jn podrl in popolnoma ražmesaril. Pogreb mladega ponesrečenca bo danes, v nedeljo, ob 16 iz mrtvašnice.
Električna žica povzročila hudo nesrečo
Zgornji Brnik, 3. decembra.
V	potok 2. decembra zvečer »e je na Spodnjem Brniku zgodila huda nesreča, ki jo je povzročila električna žica, ki se jo utrgala od voda in ležala preko ceste. Posestnik .Innez Omers iz Zgornjega Brnika, ki vsak dan vozi mleko iz tamkajšnjo mlekarne v Ljubljano, se ie proti večeru z vozom, v katerega jo bilo vpreženih par konj, vračal domov. Sredi vasi na Spodnjem Brniku pa |c čez cesto ležala električna žica elektrarne Cim-žnr iz Cerkeij. Voznik seveda v mraku žice ni opazil in konja sla stopila na njo. Oba je na mestu
ubilo. Voznik se je prestrašil, ko je videl, da sti
konja omahnila po tleh in je skočil k njima in pr tem tudi sam prišel v stik z žico. Tudi njega j« lok močno pretresel, nakar mu je bilo takoj jasno kaj se je konjema zgodilo. Kmalu so bili o nesreči obveščeni orožniki, ki so prihiteli na kraj dogodka in ugotovili dejansko stanje, da se dožene krivec
Mostec dobi elektriko
Moslec, 3. decembra.
Eno izmed najbolj važnih vprašanj občine Do-bova je bila — elektrifikacija. Ko se je začelo govorili o tej velevažni napravi, še ljudje niti verjeti niso mogli, dn bi res nekaj tako |>oinembnega moglo priti v Dobovo. Nadvse lep in slavnosten je bil liste nedelje večer, ko so K 1)15 napravile priključek na omrežje Ireli vasi občine Dobova. Naknadno so jo pa dobile še vasi del Sel, Gaberje, Veliki in Mali Obrež. Najbolj kričeče vprašanje glede elektrifikacije je pa bila bivša občina Moslec — katera je po komasaciji »slavnega« JNS režima ludi morala poslali podložna Dobovi. — Saj je Mostec tu jsko-promelni kraj, kjer posebno poleti prihaja mnogo izletnikov in goslov v Caležke toplice, katere stojijo na levem bregu Save. Glavni dohod v toplice in obratno je čez brod na Savi, ki je last tukajšnje Agrarne skupine. Kako je bila tukaj potrebna javna razsvetljava, katera bo mogoča le z elektrifikacijo, bi vedeli |iovedati ne le domačini, ampak bližnja in daljna okolica ler vsi. ki so iskali razvedrila in zdravja v omenjenih toplicah. Saj so že marsikaj doživeli, ko so se morali prevažati v poznih nočnih urah čez Savo z brodoni. Kolikokrat so se morali vračati nazaj, ker je kr. banska uprava dala nalog, da je dovoljeno voziti z brodoni čez Savo na Moslecu samo eno uro jired in po sončnem zahodu zato, ker ni ob prevozu zadostno razsvetljeno. Dostikrat pa, kadar je bila temna noč, je postala še dotična ura usodepolnn. Tn leden bo pn že zasvetila elektrika. Poleg Mosleca bodo tudi Caležke toplice dobile lok K DE, kateri bo speljan tik pod brodoni iz našega voda čez Savo. Tako se bo naš kraj olepšal, da bo lujec še rajši prišel k nam, ker bo imel velike ugodnosti. Napredovali bomo pa tudi v gospodarskem oziru, ko si bomo složno nabavili tudi razne stroje.
Ko naštevamo vse le dobrote in ugodnosti, ki bodo prišle k nam, od katerih bomo imeli koristi, ne smemo pozabiti, kdo je delivec leh dobrol! Javno mornino priznati, da gre za vse to zasluga sedanjemu kandidatu g. Josipu Tratniku in ban-skemu svetniku v Rajhenburgu, obenem pa ludi g. banu dr. Marku Natlačenu, kakor g. ing. Ruehu. Da niso omenjeni gospodje poznali razmer in sr zavzeli zn stvar, bi bil Mostec še dolgo dolgo v temi. Zalo se jim nn tem mestu vsi prav iskreno zahvaljujemo) Na drugem mestu se bomo pa zahvalili 11. decembra, ko bomo vsi glasovali za listo dr. Stojadinoviča in našega kandidata g. Josipa Tratnika iz Rajhenburgu.
Svoji k svojim
Slovenski izdelek
HUBERTUS
milo je odlične kvalitete in poceni.
Ljubljanske novice
I Poštarji, člani kluba JRZ! Pridite danes jiolnoitevilno v Belo dvorano hotela Union na ustanovni občni zbor Kluba poštarjev JRZ. Začetek ob 15. S polnoštevilno udeležbo dokažimo, da smo zvesti načelom JRZ in našemu voditelju dr. Korošcu.
Vseh otrok dan.
Z nebes k nam prihaja pre-
sveti Miklavž iz hudega brezna pa črni
grdavž. Krilatci delijo otrokom
darila in šibe in biče za ostra
svarila, otrokom žarijo obrazi veselja saj danes je zanje,največja
in zlata nedelja. Čuj mati:
Otroško srce boš najbolj
pridobila
če „MIRIM" ne boš čokolade
pridjat pozabila.
1 Sv. Miklavž misli najprej na revčke. Drugim pridnim otrokom, ki so lahko doma pri mamici ves dan na toplem in imajo vsak dan dosti slaščic, bo Miklavž nosil šele v ponedeljek zvečer in pa ponoči, da bo dobre otroke razveselil prav za svoj god v torek zjutraj. Tudi otroci, ki so brez staršev in brez toplega doma, kjer se navadno premalo kuha za vse pri hiši, vsak dan molijo k sv. Miklavžu In še težje pričakujejo njegovih daril. Takih otrok je polno |K> mestnih otroških dnevnih zavetiščih, kjer dobivajo tudi hrana Snoči pod večer, ko so se otroci v zavetiščih že pripravlali na odhod domov, je pa pridrvel pred zavetišče svetli mestni avtomobil in is njega je izstopil častitljivi Miklavž z angelci in grozanskimi parklji. Lepo je pohvalil^ pridne otroke in napravil strogo pridigo porednežem, toda sveti prijatelj otrok ima tako dobro srce, da jo obdaroval prav vse otroke s sadjem in slaščicami, zakaj poredni so trdno obljubili, da se bodo gotovo poboljšali. Tako je Miklavž s svojim spremstvom obiskal mestna otroška dnevna zavetišča pri sv. Florijanu, v Sp. Šiški, v bežigrajski šoli, na Taboru ter v ljudski šoli v Mostah ter pokazal, kako zelo so mu pri srcu revni otroci, s tem je pa tudi opomnil druge Miklavže in bogato obdarovane otroke, naj se na dan sv. Miklavža spomnijo revčkov.
I Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije je bila glavna točka včerajšnje proslave praznika Zedinjenja. Predavanje, ki ga je podal g. dr. Ivo Cesnik, zasluži, da se natisne in razmnoži, da ga prečita sleherni Slovenec, kateremu je mar usoda naše domovine. Tudi druge točke so bile podane z največjo dovršenostjo, kot n. pr. reritacija g. akademika Rogerja, odlomek iz »Dume«. Recitator se je zaživel v to pesniško mojstrovino ter je podal njeno vsebino s pravim doživetjem. Moški kvartet je dovršeno zapel temu primerne skladbe Pročelje dvorane je bilo okusno okrašeno s trobojnico in sliko kralja Petra II. Okvir so tvorila zastopstva fantovskih odsekov in dekliških krožkov v krojih z zastavami, narodne noše in zastava Prosvetne zveze. Vsi navzoči so odhajali s proslave z zadovoljnim srcem. — Prihodnji prosvetni večer, ki bo 9. decembra, nam bo pokazal, kako so se naši predniki naseljevali v svoji sedanji domovini. To pot bo prišel predavat g. prof. dr. Pavel Blaznik iz Celja. Predavanje bo opremljeno s skiopličnimi slikami.
1 Mohorjani, kateri so naročili letošnje knjige pri Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7, naj pridejo po knjige. Obenem pa naj se naroče že za bodoče lelo. Knjige dvignejo lahko vsak dan, razen nedelje, med 8. iu 12. ter 2. iu ti. zvečer. Poštnina znaša 3 din.
I Najnovejše slovenske knjige, kakor tudi nemške dobite vedno v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. Knjižnica je odprta dnevno od 8. do 12. in od 2. do 7. zvečer Na željo pošilja knjižnica knjige tudi na deželo. Na razpolago tiskani katalogi.
1 Sv. Miklavž nas je že obvestil, da bo letos nakupil bonbone, bonboniere. južno sadje, likerje, verniut itd. pri nas. Fr. Kham, Kongresni trg 8.
1 Odbor za zgradbo cerkvc sv. Terezije Deteta Jezusa na Kodcljcvcm v Ljubljani sporoča: Po Ljubljani se vedno pogosteje pojavljajo mladi na-biralci-fantje, ki s ponarejenim bloki in žigi pobirajo pred cerkvami, po trgovinah kakor tudi po cestah prostovoljne prispevke za cerkev sv. Terezije. Vljudno prosimo vse, da vsak tak primer n e m u d o m a prijavi jo policiji._
Knjigarna Akademske založbe
(šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) izvršuie naročila na domače in inozemske knjige (francoske, italijanske, nemške, angleške) točno in solidno
1 Ze.lenjadarski tečaj. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi letos poseben zele-njadarski tečaj v prostorih šentjakobske šole. Predavanja bodo v dneh: 5., 6., 7., 9. ter 12., 13., 14. in 15. decembra t. 1. od 19. do 21. zvečer. Predavali bodo: ravnatelj mestnih vrtov Anton Lap, mestni kmetijski referent inž. Levstik, okr. kmetij: ski referent inž. Masten in nadzornik Jos. Štrekelj o vseh panogah naprednega pridelovanja povrt-nine. K obisku so vabljeni vsi, ki se za to važno gospodarsko panogo zanimajo. Vstop je prost.
1 Veselo miklavževanje bo v ponedeljek, dne 5. decembra, zvečer v vseh prostorih kavarne Nebotičnik.
KinO SlOflB Na'bD,'{c de,° ncmSka književnosti * dramatiinem filmu
^ ^^^ HaUa brV (Der Katzensteg)
| .Danes $>b 1,5
v J " po istoiiiifluttk^m 'ojpatm Mtrwn> SuderininH-a 19. in 21. uri | ph 10.30 url Isti fllin |io 7.nlžanHi"ceiiali! |
Ljubezen in tragika mladega rodoljuba, ki tvega svoje življenje 111 srečo v berojičm borbi 7,a svobodn svole domovine in 7,n reSitev svoje časti. — — V glavni vlogi Hannai Stelzer Brlgita Hornev
1 Slovesnosti v čast novi blaženi materi Mariji Mairarrllo na Rakovniku v Ljubljani. V nedeljo 20. novembra je bila v Rimu slovesno prišteta med blažene mati Marija Mazzarello, ki ie bila s sv. Janezom Boskom soustanoviteljica Družbe Hčera Marije Pomočnice. Ta družba vrši med žensko mladino isto vzgojno delo kakor Salezi-janska družba med moško. Novi blaženi na čast bodo v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku posebne slovesnosti v nedeljo U. decembra. V dneh 8., 9. in 10. decembra bo slovesna tridnevnica, v nedeljo 11. decembra pa bodo od 6 naprej nepretrgoma sv. maše, ob |x>l 10 pa slavnostna pridiga, ki jo bo imel gosp. Janko Cegnar, župnik v Trnovem, nato slovesna sveta maša. Popoldne ob pol 4 bodo slovesne večernice: pridiga, ki jo bo imel prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman, pete litanije, zahvalna pesem in blagoslov. Po večernicaii darovanje za Hčere Marije Pomočnice na Slovenskem. Ob 5 v zavodski dvorani akademija na čast novi blaženi. Za to slovesnost bo tramvaj že vozil do Rakovnika.
Mlklavi pravit Sedaj je treba pohiteti Zato vsak dan kupuje volneno blago za damske plašče kostume, obleke, bluze v vseh modnih barvah in kvalit. pri manuf. trgovini
JANKO ČEŠNIK, Ljubljana
Lingarjeva
1 Raiveseljiv napredek slovenske tvrdke. Tvrdka F. in I. Goričar na sv. Petra cesti je ob 30 letnici svojega obstoja dosegla razveseljiv napredek. Zgradila je namreč namesto starega poslopja novo moderno trgovsko palačo na sv. Petra cesti. Ta trgovska palača kaže poleg nekaterih novih poslopij že bodočo linijo nove Šempetrske ceste, ki je ena najbolj važnih prometnih žil našega mesta. Načrte za novo trgovsko palačo je napravil inž. arh. Suhadolc. Poslopje je 1 nadstropno in ima v prvih treh nadstropjih šlirisobna stanovanja, prav tako pa tudi v mausardnem nadstropju. Sijajno so urejene tudi kleti Poslopje ima lepo dnevno razsvetljavo. Palačo je zgradilo gradbeno podjetje Gahrijelčič, mizarska dela je izvršila »Prod. miz. zadruga . notranjo opremo tvrdka Frbežar iz Šmarja - Sapa, tesarska dela tvrdka Zakolnik napeljave tvrdka llavliček 111 mestna plinarna, umetna kamnoseška dela pa tvrdka Cementnine. Palača ima lastno telefonsko centralo ter je od 6 aparatov pet zvezanih s pošto. Moderna je šivalnica, ki izdeluje konfekcijo z« tvrdko, prav lepe so terase in stopnišče Skladišče je tudi lepo urejeno. Tvrdka Goričar je že pričela obrat v novem poslopju, enako pa bo obratovala tudi v lokalu na drugi strnili ceste, knkor do»lej. Občinstvo naj si ogledu novo palačo. 0[>o-zarjaino tudi na naš današnji inserat.
I Gostilna pri Prijatelju v Mostah toči novo vino lastnega pridelka. Telefon 21-12.
I Danes oh 11 otvori dr. Rajko Lolar v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo Umetniške skupine Gojniira A. Kosa, Mihe Maleša in Franceta Goršeta. Naše občinstvo opozarjamo na lo pomembno razslavo, ki je v oktobru imela v Belgradu tako velik uspeh.
I S »»i tanek vseh članov JRZ in MJRZ za Ko-ddjevo-Stepanja vas bo v torek ob 20 v društvenih prostorih
1 Škropljenje sadnega drevja v Ljubljani. Ljubljanska sadjarska in vrtnarski podružnica bo tudi lelos po naročilu svojim članom oskrbela škropljenje sadnega drevja in grmičevja. Da se zamore to škropljenje organizirati smolrno in |io mestnih okoliših, se pozivajo člani, da se prijavijo osebno ali po dopisnici najkasneje do 10. t. 111. na naslov: Teodor Drenig, Cesta v Rožno dolino štev. 30-1 (tel. 23-55). Pogoji so razvidni iz knjižice, ki jo ima s seboj dotični preddelavec.
Gledališče
Drama: Nedelja, 4. dec.: ob 15: Snegulčica Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža. Izven. Znižjane cene. - Ob 20: Brezov gaj. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 5. dec. ob 16: Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Glo-kobo znižane cene od 14 din navzdol. — Torek. 6. dec.: Zaprto. — Sreda. 7. dec.: Labodka. Red B. _ Četrtek, 8. dec ob 15: Snegulčica. Izven. Znižane cene. - Ob 20: Dobrudža 1916. Izven.
Opora: Nedelja, 4. dec. oh 15: Trubadur. Globoko znižane cene. Izven. - Ob '20: Koxi. Izven. — Ponedeljek, 5. dec.: Zaprto. — Torek, 6. dec.: Zaprto. — Sreda 7. dec.: Gejša. Red Sreda. — Četrtek, 8. dec. ob 15: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Globoko znižane cene.. Izven. - Ob 20: Don Kiliot. Red Četrtek. — Petek. 9. dec ob 15: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
Prireditve in zabave
Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M O. v frančiškanski dvorani v nedelio. 4 dec ob 5 pop., in v ponedeljek, 5 dec ob 7 zvečer Obdaritev otrok bo v zvezi z novo našludiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milana Skrbinška v režiii avtorja samega Igra se prelie v slavnostni nastop sv. Mi klavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: an-j gelski zbor, sv Anton in Faust Nastop Melista s svo-nm peklenskim spremstvom ie seveda na Miklavževem večeiu nuien. ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin Sploh 'e vsa prireditev zamišljena v pri6rčiv abliki. Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu. kakor se bodo rezervirale vstofmice Sedeži od 10 din navzdol v pisarni Pa* et bonum v frančiškanski oasaži. kjer oddasle naslove za daril* in izrazile svoje želie Član- z legitimacijami Dooust
Otvoritev
dne 1. decembra 1938 v Stritarjevi ul., Kreslja
I
slaroznane
slaščičarne
I
podružnica
• Zalaznik Ivan %
Kruh — kava ekspres — čaj itd.
Za cenieni obisk se priporoča
F. 0. — Šiška priredi v ponedeljek Miklav-ževanje z bogatini sporedom. Ob 5 bo Miklavž obdaroval mladino, ob 8 pa odrasle. Naslovi za darila se sprejemajo v ponedeljek v knjižnici.
Sv. Miklavž pride v Prosvetni dom v Mostah ponedeljek, 5. t m., in sicer ob 5 za otroke, ob 8 za odrasle. Ob 8 bo tudi enodejanka »Rebelion v peklu«. Vstopnina: ob pelih 2 din, otroci brez staršev 1 din; ob osmih po 4, 3 in 2 din. Paketi 1 din.
Miklavžev večer v dvorani banovinskega deškega vzgajališča na Selu bo v jionedeljek ob pol 20. Fantje z Rakovnika igrajo opereto: Miklavž prihaja. Ob spremljavi orkestra bo pelo in rajalo 30 nebeščanov in 20 peklenščkov. Vstopnice se dobe v predprodaji pri vratarju.
Siškarji! Že danes vas vabimo k igli »Prisegam«, katero bodo na praznik, 8 decembra, ob 8. zvečer uprizorila dekleta Marijine kongregacije
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Kamnik
75 letnica g. Sadnikarja. Naš spoštovani someščan upokojeni živinozdravniški nadzornik g. Josip Nikolaj Sadnikar praznuje 5. t. m. 75 letnico. Kdo ne pozna g. Sadnikarja in njegovega kamniškega muzeja, največje zasebne zbirke umetnin in zgodovinskih dragocenosti v naši državi? Že od mladih nog se je g. Sadnikar zanimal za našo zgodovino in folkloro, zbiral starinske zanimivosti in ■ i h združil v veliko in dragoceno zbirko — kam-aiški muzej. V njem je rešil mnogo redkih dokazov in s|x>menikov iz kamniške zgodovine, ki bi sicer propadli in se porazgubili. Kamnk mu jc za to dolžan veliko zahvalo. V dokaz hvaležnosti in spoštovanja ga je pred letom kamniško mesto imenovalo za svojega častnega občana. G. Sadnikar je dobil za svoje neumorno delo priznanje z najvišjega mesta, ko je bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. Spoštovanemu jubilantu, ki ga čisla vse mesto in vsi. ki poznajo njegove zasluge za našo lokalno in narodno zgodovino, želimo tudi mi, da bi nam tako čil in krepak ostal ohranjen še dolgo vrsto let.
Kranj
Slovenci kranjskega okraja! V ponedeljek, 5. decembra pride v Kranj voditelj slovenskega^ naroda notranji minister g. dr. Korošec. G. minister bo govoril ta dan na volivnem shodu ob 11 dopoldne v Ljudskem domu. Okrog njega se bodo zbrali vsi oni možje iz kranjskega okraja, ki so bili radi slovenstva pred leti pod strahovlado JNS preganjani in so morali radi svojih načel s svojim vodjem vred veliko pretrpeti. Prepričani smo, da bodo Slovenci kranjskega okraja tem možem, posebno pa voditelju Slovencev g. dr. Korošcu priredili prisrčen sprejem in že v naprej pokazali opoziciji, da so in ostanejo vdani svojemu tako teško preizkušenemu voditelju. Ponedeljek, 5. decembra naj bo za vse zavedne Slovence kranjskega okraja praznik, ko bodo slišali besedo našega voditelja.
Damske klobuke in popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Kranj, Mestni trg 17.
škofja Loka
Danes, 4 .t, m. popoldne ob 4 bo v Društve-nemnem domu predstava Geržinčičeve operete v 3 dejanjih; »Miklavž prihaja«. Vodi kapelnik vojake godbe g. kapetan Smrekar s sodelovanjem vojaške godbe. V ponedeljek ob 8 zvečer bomo prireditev ponovili. — V ponedeljek bo prišel Sv. Miklavž obdarit otroke v Društveni dom ob 3 popoldne.
št. Vid nad Ljubljano
Dramski odsek Blaž Potočnikove čitalnice
uprizori drevi ob 8 zvečer za odrasle in v ponedeljek, 5. dec., ob 7 zvečer za otroke Gržinčičevo opereto v treh dejanjih »Miklavž prihaja«. Darila sprejema hišnica v Prosvetnem domu.
Fantovski odsek v Mostah priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka dne 8. decembra ob 8. v Ljudskem domu v Mostah akademijo. Na sporedu je 18 točk. Sodeloval bo g. Bauermann z violinskim orkestrom.
Sv. Miklavž bo v Trnovskem prosvetnem domu v ponedeljek, 5. decembra, dvakrat: ob 6. zvečer bo obdaril vse male, ob pol 9. pa odrasle. Darila sprejemamo v nedeljo od 3. do 7. zvečer in v ponedeljek od 10. dopoldne dalje.
Šempetrski Fantovski odsek bo obiskal sv. Miklavž v ponedeljek, 5. decembra, v šempetrski Prosveti. Otroke ob obdaroval ob 17., odrasle pa ob 20. Darila sprejemamo danes popoldne od 14. do, 19. v ponedeljek pa od 9. do 12. in 14. dalje.
Prosvetno društvo Trnovo priredi na praznik, 8. decembra, ob pol 8. zvečer v društvenem domu akademijo na čast Brezmadežni s pestrim sporedom. Predprodaja vsto|inic na praznik od 10. do 12. dopoldne.
Prosvetno društvo Vič priredi drevi ob 8. Miklavžev večer za odrasle, v ponedeljek pa za mladino ob 6. zvečer. Zabaval bo tudi tamburaški zbor.
Fantovski odsek Ljubljana-Dravlje priredi jutri ob pol 8. zvečer v cerkveni dvorani »Miklavžev večer«. Darila sprejemamo od 6. dalje.
Spored koncerta, ki ga bo izvajal Ženski zbor novosadskega ženskega muzičkega združenja v Ljubljani v petek, 9 t. m ob 20 v veliki Filhar-monični dvorani: Paščan: Njest svijat, iz Opela. Slavenski: Romarska popevka; Galus: Glejte, kako umira pravični. Drugi naslop: Stojane: Sine, Škerjanc: Iskre, Vuk Dragovič: Molitev gozda, Milojevič: Muha in komar. Odak: Zora, Konjovič: Ciklus: Zagorski pejsaži, Stravinski: 4 kmečke pesmi, Štefanov: Posadil je djedo in Grozdano motne (dve bolgarski), Paščan: Žalberia Svatbena. Dirigent je skladatelj Svetolik Paščari. Zbor šteje 35 čianic, klavirsko spremljevanje bo oskrbela Milica dr. Močeva Vstopnice ee dobe v Knjigarni Glasbene Matice.
<Danes zvečer
priredim svojim cenjenim gostom prijeten
Miklavžev večer
v restavraciji hotela »UNION«
pri katerem igra izvrsten salonski orkester. Event. darila se sprejemajo pri blagajni. Siccr vsako soboto koncert salon, orkestra. Za obilen obisk se vliudno priporoča
P. SrERK, reslavraler.
Ali že veste, da popolnoma
odprodaiamo
/.•u? ™ru" lenai* & Gerkman, Ljubi ana
Kamgarn, sukno, damsko blago in svila. Poslužite se usodnosti.
Bežigrad. Miklavž bo prišel v dvorano bežigrajske ljudske šole v ponedeljek 5. decembra ob 6 zvečer 7. vsem svojim spremstvom obdarit otroke in odrasle Vse želje in naročila za darila sprejema dnevno cerkovnik župnije sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu.
Tudi Ljubljano-Sv. Jakob bo obiskal sv. Miklavž, in sicer v ponedeljek, 5. decembra, otroko oh 6, odrasle ob 8 zvečer v telovadniri šole na Grabnu. Naročila in darila se sprejemajo od 2 do 6 ure.
Predavanja
n novodobnem zdravljenju jelike bo v torek, 6. decembra, ob 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval g. primarij dr. Robert Neubauer.
Cerkveni vestnik
II. vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima na praznik Brezmadežne zjutraj ob 6. sv. mašo in skupno sv. obhajilo, popol dne ob 2. slovesen shod. Pridite vsel Voditelj.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes samo ob 3 in 5 popoldne film »Hči upornika«. Zabavala vas bo ljubka Sliirley Temple v tem svojem najlepšem filmu. Za dodatek zvočni tednik Ob 8 predstava zaradi prihoda sv. Miklavža odpade.
Lekarne
, Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: dr. Kmet. Tyrševa cesta 43: mr. Tmkoczy ded. Mestni trg 3: mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. — V ponedeljek: mr, Bakarčič, Sv. Jakoba
Raka pri Krškem
Sv. Miklavž. Danes popoldne po večernicah pride v našo društveno dvorano Miklavž s svojim spremstvom. Obdarovana bo vsa šolska mladež; najrevnejši tudi z obleko.
Nov prapor. Na praznik Brezmadežne bo ob pol dveh popoldne blagoslov nove zastave naše lantovske Marijine kongregacije. Po slovesnosti v cerkvi pa bo v dvorani akademija s prav pestrim sporedom. Vabljeni!
Kino Union v Celju predvaja:
od 4.—B. decembra : »Kraljica Viktorija«
od 6.—9. decembra: Pustolovščine Marka Pola«
od 10. dec. dalje: »Pastorka« (v češkem jeziku)
Kino Metropol v Celju prinaša:
od 4.—6. decembra : »Donavske melodije« od 7.—fl. decembra : »Ponočnt valček« od 10. dec. dalje: »Tiha noč — sveta noč«
Metlika
Danes popoldne ob 2 bo v farni cerkvi blagoslov nove zaslave dekliške Marijine družbe, kateri bo kumovala gospa Šturmova iz Metlike. — Droge-rijo je odprla v Metliki gospa Roxona Franc. — Velika stiska je nastala za naše kmete, ker so zaradi slinavke zaprti sejmi; kmetje ne morejo prodajati živine in so v skrbeh, kako jo bodo prekrmili, ker manjka krme. — Še teden dni nas loči od volitev, ko bo tudi naš metliški kot pokazal, da čuti in misli kakor ostala Slovenija. Saj 6mo se udeležili shoda našega voditelja v Črnomlju v velikem številu in odnesli najlepše vtise na dr. Korošca. Nasprotniki hodijo okoli po vaseh in trosijo laži o dr Korošcu, kako nas je prodal. Sebe, ki nas prodajajo Hrvatom, pa hvalijo. Naši ljudje pa so izpregledali, in bodo šli 11. decembra vsi na volišče zn dr. Korošra in našega kandidata dr. Jure K očeta.
Mežica
Dne .uvenibra je g. okrajni glavar I. Mi-lač v prisotnosti več višjih uradnikov rudniika, načelnika cestnega odbora g. Kogelnika in domačega župana g. Lamprechta izročil generalnemu ravnatelju g. George Bargate visoko odlikovanje reda sv. Save III. stopnje. Navzoči so bili tolmači priznanja in veselja, da je g. minister zn trgovino in industrijo predlagal to odlikovanje. Kaj rudnik za okraj in občino in prebivalce pomeni, je prišlo do jasnega izraza, in koliko ima na vsem tem osebnih zaslug g. generalni ravnatelj, se vsi dobro zavedajo. Gospodarske in socialne razmere uradnikov in delavcev so urejene, da bi lahko služile za zgled domačini podjetjem, nameščanje le domačinov, ohranja enotnost prebivalstva v narodnem oziru in preprečuje trenja ob meji. velika osebna naklonjenost g. generalnega ravnatelja vsem akcijam za povzdigo gornje Mežiške doline omogoča veliko del, ki bi sicer bila zaradi finančne šihko-sti prebivalstva nemogoča. Vsa gornja Mežiška dolina se veseli tega zaslužnega odlikovanja in iskreno čestita g. generalnemu ravnatelju.
Irg 9: mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20; mr. Mur-majer. Sv. Petra cesta 78
Poizvedovanja
Kolo od avtomobila sem zgubil 1. decenibi od Logatca do Ljubljane, ali od Ljubljane do Horjula. Pošlen najditelj naj ga vrne proti nagradi nn naslov Prebil Janez. Horjul
Zamenjan je bil črn plašč pri plesnih vajah v Trgovskem domu v pelek zvečer. Oseba, ki je zamenjala plašč, naj ea odda pri firmi Pielick, Pred škofijo, kjer dobi tudi svoiesa.
Strokovni tajnik Peter Rozman izstopil iz JSZ
Maribor, 2. decembra.
Gospod Peter Rozman, ki je bil 15 let strokovni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, nam je ob priliki svojega izstopa poslal sledečo
izjavo
Prijatelji in tovariši, zlasti iz vrst dclavcev me od vseh strani sprašujejo, kaj je bilo vzrok, da 6cm odpovedal Jugoslovanski strokovni zvezi nadaljnje sodelovanje, kjer sem mnoga leta deloval in bil njen strokovni tajnik pri ekspozituri v Mariboru.
Vsem, ki od mene pričakujejo tozadevnega odgovora, podajam to izjavo, v kateri hočem navesti le najpoglavitnejše in načelne razloge, ki so me privedli do tega koraka, glede na moje gledanje na razvoj naših slovenskih delavskih sindikatov.
Po izkušnjah v delavski organizaciji smelo trdim, da je vsakršno sklicevanje na strogo »nepolitičnost« delavske strokovne organizacije le zgolj taktika prikrivanja pripadnosti h gotovi politični slruji. S tem je žal taka taktika nelepo varanje delavcev ter ostale javnosti. Smatram, da se mora vsaka prava delavska strokovna organizacija nujno in nehote za dosego svojih ciljev, v borbi in v prizadevanju za zboljšanje delovnih pogojev delavstva, posluževati vseh razpoložljivih sredstev in pripomočkov. Preko suhih paragrafskih številk obsto-jeie delavske zakono,daie in avtoritete socialno pravno zaščitenih delavskih ustanov se mora organizacija še naslanjati na vodeče politične faktorje, ki predstavljajo oblast v državi. Predvsem velja to za naše dandanašnje socialno-politične razmere. Vidimo, da vlada postavlja in izdaja koristne zakone in uredbe za delavstvo, in ne delavske strokovne organizacije. Pereča delavska vprašanja re-
banja. Vsakemu navadnemu delavcu je jasno, da je krščanski evangelij toliko popoln, da pri urejevanju družabnih odnosov ni potrebno, da bi si hodili izposojevat recepte še drugam.
Izraz »krščanski socialisti«, ki je izzval toliko utemeljene kritike, bi bil kot pogrešen lahko že davno opuščen, ko bi ga nekateri ljudje iz JSZ ne bili namenoma rabili, da bi % njim slepili slovensko katoliško javnost, delavstvo pa zavajali v razdvojenost in napačno pot. Če so nekateri voditelji JSZ že prišli do spoznanja, da v organizaciji krščanskih socialistov ne vse v redu, ie vendar zdaj prepozno, da bi mogli velike napake, ki so v gotovo škodo vsakega slovenskega delavca, popraviti. Sedaj moramo priznati pravilnoist stališča samo onim, ki so se prvi odločno postavili na načelno jasnost in temu primerno ludi imensko jasnost krščanskega strokovnega gibanja.
Ne morem več sodelovati v taki družbi in organizaciji, kjer je pri teh ljudeh vsaka pametna beseda zastonj, kjer dobro mišljeni nasveti naletijo na gluha ušesa, kjer vsak, ki jim prav svetuje, dobi označbo »nezanesljiv« človek, to radi tega, ker pač ne soglaša z nekrščanskimi ljudsko - irontaškimi stremljenji voditeljev JSZ.
Dragi tovariši! — Sledite svojemu krščanskemu in slovenskemu prepričanju in izstopite iz organizacije, ki Vas trga iz naročja našega slovenske naroda!
Rozman Peter, s, r,, strok, tajnik, Slivnica pri Mariboru.
P. s.s Kakor smo zvedeli iz dobra poučenega vira, je g. Rozman Peter po svojem odstopu iz JSZ, pristopil k Zveze združenih delavcev, in pri Z. Z. D. s 1, decembrom 1938 nastopil službo strokovnega tajnika.
Obstoji (e en
Kdor je za mir, kruh in svobodo, bo volil Stojadinovič - Koroščevo listo!
Število volivcev v Dravski banovini
Are žic
Volivno okrožje 1		
	Število volivcev	
Okraj	1038	1935
Celje	10.513	18165
Lendava	10.730	10.805
Gornji grad	5.010	4.574
Ljutomer	10 776	10.656
Slov. Konjice	5.516	5.536
Marihor levi breg	23 656	21.691
Maribor (les. breg	16.710	15.688
Murska Sobota	10.672	16.077
Dravograd	9.458	8.737
Ptuj	10.600	19.441
Slovenjgradec	7.705	7.598
Šmarje pri Jelšah	11.289	11.092
Brežice	11.113	11.442
Laško	11.206	11.108
	170.242	176.60(1
Volivno okrožje 2		
	Število volivcev	
Okraj	1038	1035
Črnomelj	6.792	6.950
Kamnik	10.424	1(1694
Kočevje	10.710	11.659
Kranj	10.522	15.979 s S. L.
Krško	12.436	14.475
Litija	10.713	10.523
Logatec	7.311	7.805
Ljubljana-okol.	16.718	21.265
Novo mesto	13.175	13.654
Radovljica	11.434	11.045
Skofja Loka	6.278	
Ljubljana mesto	23.695	18.804
	140.208 1.42.753	
Jesenice
Le pe prireditve la Miklavta. Gledališka družina Aljaž je oskrbeli- za Miklavžev dan kar dve igri. Dne 5 decembra popoldne ob pol petih bo v Krekovem domu uprizorjena Gržiničeva »Miklavž prihaja . Zvečer ob 8 pa bo istotam predvajana komedija »Šiiukovi«. Po igri nastop parkljev in prihod Miklavža. Oskrbite si vstopnice že prej.
Lepšanje postajnih poslopij po Gorenjskem. Že preteklo poletje so popravljali in lepšali razna postajna poslopja ob gorenjski progi, 'lako smo dobili prav lopo postajno poslopje v Medvodah, v Tržiču, v Škofjl Loki. Na vrslo pridejo še poslopja v Naklem, v Žabiliri, na Jesenicah in v Kranjski gori kot smo zvedeli iz merodajnih krogov. Jeseniška postaja, ki je gotovo najlepša na vsej progi, nujno potrebuje zvočnik za napovedovanje odhodov vlakov. Velikokrat se je že zgodilo, da je potnik sedel v napačni vlak, ker ni štel vagonov na eno in drugo stran '
Zasilna in nadomestna dela čes simo. KtD Je odločila, da ho za sezonske delavce, ki so bili zaposleni na montažnih delih, in so po dovršitvi teh poslali brezposelni, organizirala nadomestna dela. Tako je napovedal ravnatelj dr. Klinar v svojem nagovoru že dne '28. oktobra delavskim organizacijam. Sliši se, da bodo s temi deli pričeli že kmalu, kar bo delavstvo, ki je zaslužek izgubilo, najbolj pozdravilo. Kil) bo tudi dobavo apnenra odstopila drugim, tako da bo dala priliko zaslužka vsakemu podjetnemu brezposelnemu delavcu.
Kino »Krekov dom« predvaja danes oh 3 popoldne »Ladjo sužnjev«. V glavni vlogi VVarner Baxter, znan iz filma »Hudičevi otoki«.
Najbolj razveseljiva Miklavževa darila za otroke so v trgovini Krekovega doma.
Vrhnika
V novi Prosvetni dvorani na Vrhniki uprizore rokodelci dne 4. decembra t. I. oh pol 8 zvečer Župančičevo tragedijo »Veroniko Deseniško«. —
šuje državna oblast. Zato mora strokovna organizacija in vse delavstvo radi ustvarjanja svojega lastnega blagostanja obvezno sodelovati in pomagati odločujočim narodnim in državnim činiteljem.
Naš delavski stan je enakovreden člen slovenskega naroda in njegove skupnosti. Delavstvo se ne sme pustiti izrabljati od raznih opozicij, ki jih skuša kdo slučajno ustvariti. Čas je že, da zlasti slovensko delavstvo spregleda in pride do spoznanja, da je njegovo mesto vedno le tam, kjer je večina zdravega slovenskega naroda, zlasti kmečkega, iz katerega izhaja. Neuspehi stalne opozicije vsa desetletja sem, morajo vendar že izmodriti vse tiste, ki si jih je delavstvo postavilo, ali ki so se največkrat vsilili delavstvu na vodstvo strokovnih gibanj. Vendar so vodilni ljudje iz pokreta JSZ tudi za sedanje državnozborske volitve 11. decembra šli hote in zavestno v nesmiselno opozicijo in «c združili tam z vsemi sovražniki našega naroda, rajši kakor da bi šli z narodom, katerega nesporni voditelj je g. minister dr. Anton Korošec.
Iz teh razlogov je postal moj položaj pri JSZ nemogoč in zaradi tega tudi ne morem v tem po-kretu več sodelovati. Kakor jaz, tako stoji tudi večina delavstva iz vrst JSZ tukaj na Štajerskem na tem stališču in z menoj soglaša. To potrjujejo dopisi, ki jih sprejemam od vseh strani.
Nikoli nisem odobraval razdvojenosti našega katoliškega delavstva v dve organizaciji. Največjo odgovornost za to pa nosijo oni, ki radi svoje osebne trme ne morejo razumeti niti pravilnega naslova resnično krščanskega strokovnega delavskega gi-
Slavnostni koncert v Celju
Celjska pevska društva CPD, Oljka, Celjski Zvon, Glasbena Matica in Godbeno društvo so priredili v četrtek ob 8. zvečer v celjskem mestnem gledališču v proslavo 20 lexnice zedinjenja slavnostni koncert. Za uvod so zapeli združeni pevski zbori s spremljevanjem orkestra državno himno. Sledila je uvertura D. Jenka »Kosovo«, ki jo je odigral pod vodstvom dirigenta g. ravnatelja K. Sancina orkester Glasbene Matice in Godbenega društva. Zelo nas je razveselil nastop mešanega zbora Celjskega zvona pod vodstvom g. Avgusta Cererja. Zbor je z globokim oučutjem zapel Peter Jerebovo »Jutranja«, Vodopivčevo »Boter polž«, posebno pa je ugajala občinstvu »Naša zvezda«. Učiteljica solopetja na Glasbeni Matici ga. Lapajne Helena je s spremljevanjem godalnega orkestra zapela K. Sancinov »Poziv« in »Mors Victrix«. S svojim čistim in krasnim glasom je občinstvo navdušila. Po kratkem odboru je nastopil moški zbor Oljke. Pod vodstvom skladatelja g. Preglja je zapel Mirkovo »Pradedom«, Prelovčevo »Jaz pa poj-dem« in Tomčevo »Gremo v goro više«. Za zaključek je CPD zapelo Emil Adamičevo »Budnico« in dr. Josip Čerinovo »Jugoslavija«. Posebno učinkovita je bila zadnja pesem, ki je bila za praznik narodnega zedinjenja na mestu. Dirigent g. Šegula je svoj discipliniran zbor dobro pripravil.
Navzoče občinstvo, ki je napolnilo gledališče, je po stari navadi nagradilo vse pevce s priznanjem.
Nova cerkev sv. Antona v Gornji Rečici
Sv. Jedert nad Laškim, 3. dec. Pri novi cerkvi sv. Antona v Gornji Rečici so zidarska dela že končana. Izvršilo jih je stavbno podjetje Curk iz Ljubljane po načrtih inž. arh. Valentinčiča, Plečnikovega asistenta. Težaška dela so opravili domačini, brezposelni delavci. V prvem letu so bili postavljeni zidovi do ostrešja. Vogli so iz rezanega kamna. V drugem letu je
enem strop, a špirovci so nevidni. Cerkev je znotraj 18 m dolga, 11 m široka, v sredini 9 m visoka. Zvonik ima do križa 26 m višine. Zvon, 750' kg, je naročen. Zdaj so na vrsti mizarska dela, vrata, okna. Manjka pa še vsa notranja oprava in optema od oltarja do orgel, omare, masna obleka, podoba sv. Aniona, svečniki, zvončki, ban-dera in še sto reči, potrebnih za božjo službo.
Naj sv. Anton, Slomškov krstni patron, obudi še mnogo dobrih src. da bo nova prepotrebna cerkev čim prej blagoslovljena ter začela služiti svojemu namenu. Tako bo župnijska cerkev pri sv. Jederti, ki je do pred 150 leti bila podružnica Laškega, dobila novo podružnico. Eno, sv. Magdalene v Golcah, ki pa je starejša od nje, že ima.
zrasel zvonik in je cerkev dobila pločevinasto streho. Zvonik pa nima navadne strehe, ampak se končuje z zaokroženimi betonskimi stožci. Letos so bile na zidu zunaj razpoke med kamni zalite s cementno malto, znotraj pa vse stene, kamen obložen z opeko, stene ometane in pobeljene. Cerkev ima sedaj kamenit tlak. Streha je ob-
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne ♦Franz-Joseiove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z ezika. ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek Reg po min soc. pol. in n. zdt. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Mobiloil Arcžic
Nekaj pripomb k zadnji amnestiji
Brežice
Slavnostna seja. Na državni praznik 1. decembra je imelo tukajšnje Prosvetno društvo s fantovskim odsekom in dekliškim krožkom v društveni sobi v samostanu slavnostno sejo v spomin 20 letnice osvobojen,ja in zedinjenja, s katere je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
Miklavžev večer Tukajšnje Prosvetno društvo s sodelovanjem fantovskega odseka in dekliškega krožka priredi v ponedpljek v salonu gostilne Deržič v Brežicah Miklavžev večer, in sicer ob pol štirih popoldne za otroke, ob osmih zvečer pa za odrasle.
Proslava 8. decembra. Od danps dalje bodo v farni cerkvi duhovne vaje za dekleta in fante, katere bo vodil misijonar g Gregor iz Celja. Na praznik Brezmadežne bo skupno sv. obhajilo za vse člane in članice naših katoliških organizacij.
Kandidati. Gotovo bo pasebno naše nedeljske bralce zanimalo, kdo vse se jim ponuja za volitve, ki bodo danes teden. Na listi g. dr. Stojadinoviča kandidira g. banske svetnik Tratnik Josip iz Raj-henburga Njegov namestnik je g. dr. Jesenko Rok iz Sevnice. Na Mačkovi opozicijski listi sn se zbrali: Hudič Andrej, posestnik iz Gor. Ribnice v Vel. Dolini, njegov namestnik je Zidarič Jožef, kurjač iz Rajhenburga; Balušlč Krunoslav, uradnik iz Zagreba, njegov namestnik je Žerjav Ivan iz Brezine; dr. K u ko ve, Vekoslav. odvetnik iz Maribora, njegov namestnik je Kocjan Alojz, trgovec z Bizelj-skega, ter Trupej Franc, župan iz Sevnire. njegov namestnik je šoba Alojz iz Zdol pri Brežicah. Na Ljotičevi opozicijski listi kandidira Zupančič Franc, zasebnik iz Ljubljane, njegov namestnik je pa Gabrič Ivan, zidarski mojster iz Brežic. Vsem zavednim in kolikor toliko razsodnim volivcem pa Izbera prihodnjo nedeljo ne ho težka, ker že danes vedo, kdo izmed navedenih mož zasluži, da bo v prihodnje zastopal brežiški okraj. Posavje bo z veliko veČino volilo našega kandidata g. svetnika -Tratnika.
V listih od 1. 12. t. 1. je bil objavljen obširen ukaz o amnestiji in pomilostitvi. V kolikor gre za kazniva dejanja, katerih sojenje spada v kompe-tenco civilnih sodišč, izvzemši delikte |x>' zakonu
0	tisku, pride pomilostitev po besedilu ukaza v
dobro le onim delinkvenlom, ki so bili že pravo-
močno obsojeni do dne 30 XI. 1038, ne pa onim,
ki še niso bili sojeni, oziroma ni še njih obsodba.
daei je bila izrečena pred 30. XI. t. 1., postala » - » _ • . i
'. i, -#«-*» * v . . \ '	' *	»-
$ -
šf
Vzemimo konkreten, resničen primer. Dva čltoveka sta se že pred več časom medsebojno poškodovala. Kazenska razprava je bila pred 10 dnevi. Prvi, K., je bil obsojen zaradi težke poškodbe na 7 mesecev zapora, T pa zaradi lahke poškodbe na 20 dni zapora. K se je odpovedal pritožbi zoper obsodbo, njegova oboodba je bila 30. XI. t. I. že pravomočna in mu je zalo na podlagi točke C zadnjega ainnestijskega ukaza vsa kazen odpuščena. Obsodba T-a. ki je bil obsojen le na 20 dni, ni bila 30. XI. pravomočna. ker se je proti njej prizval zaradi premije kazni državni tožilec, in zato T., ki je zakrivil mnogo lažji prestopek, ne bo deležen jioinilostitve in bo moral kazen	prpsiafi.	. ' ^
1	m * * /(.	- , I > A
Mnogo je tudi primerov, da ie kdo že pred daljšim časom zagrešil kaj kaznivega, da pa le zato še ni prišlo do sojenja, ker so to ovirale zapreke, katerih ni zakrivil elorilec in ki leže izven njegove volje, kakor n. pr. če storilec, ki je že lani nekaj zagrešil, mora zdaj služiti vojaški rok, in se je soienje n<|ložilo do terlai. da 00 "r"e od vojakov. , „ , .	. .....
• v' i - . Z	^ , < — , A
Amnestije po akti vladarieve milosti in se izdajajo na predlog pristoinega ministra navadno ob pomembnejših prilikah, kakor n. pr sedaj ob 20-letnioi Jugoslavije. '.".
a j, . . , * , , . Ker vsebuje amnestijski ukaz izrečno določbo, da ima pravosodni minister pravico do avtentične interpretacije ukaza, ki bilo ... umestno, da bi minister pravde naknadno izdal določbo, da se ima amnestija uporabiti na vse krivce deliktov, zagrešenih do dne 30. XI. 1938, ne glede na to. ali so že bili eojeni ali
ne. Pri poznejših sojenjih bi potem razsojajoče sodišče odločalo o tem. ali in v koliko pride v poštev amnestija. * »•'■»■' V rs * ir r^o
» v » • v	» v» '	j
«•»-'. t.i.ffy - '\ • ' ~ O- v J < "»V.
O*	~mA	J\ j 4 »M l-»*tj\Jtwr -%S*
» . ' ' '	v
*	'	,	* , / .4 f '	'
.	r* *..-•*■
V '. t.
v* e
Velika Pirešica	g
Na dan 11. decembra vsi na volišče v Šolo v % Pirešrci, da izkažemo kot en mož 6vojo hvaležnost in zaupanje našemu priljubljenemu in zaslužnemu voditelju slovenskega naroda gospodu dr. Antonu Korošcu s tem, da oddamo svoj glas kandidatu gospodu Alojziju Mthelčiču, mestnemu županu celjskemu, načelniku okrajnega cestnega odbora ter svojemu častnemu članu občine Velike Pirešice. Volivci! Kdo nam je pripravil tako lepo cesto iz Žalca do Pirešice? Kdo nam je pomagal popravili občinsko cesto Socka—Št. Ilj, katera je bila v času jns-arskih mogočnikov v razvalinah? Samo za po-pravo te ceste je prispeval okrajni cestni odbor v Celju dvakrat po 10.000 din, in sicer po prizadevanju našega častnega občana gospoda Alojzija Mihelčičal Skupno s svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem je naš priljubljeni kandidat gospod Mihelčič podelil podporo v znesku 2300 din za naše občinske reveže. Kaj takega še niste slišali od JNS-oblastnikov! Takšnemu krščanskemu možu-poštenjaku in velikemu dobrotniku, ki ni nikoli pozabil na Gregorč čeve besede: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze — moramo verjeli, da bo občinska cesta Pirešica—Galicija in Lopata postala v doglednem času okrajna cesta. Del te ceste se je že letaš popravljal s podporami po prizadevanju našega kandidata Mihelčiča. Istotako bo postala občinsko cesta Socka-Št. Ilj okrajna cesta. Volivec! Vprašaj nasprotnika, koliko se je bivši poslanec, zanimal za naše uboge ceste! Nadalje vprašaj nasprotnika, kaj bo dr. Maček iz tlrraške s svojim postavljenim kandidatom g. Gradišnikom. ki je popolnoma nepoznan, mogel pomagali I Tudi Ljotičev kandidat g. Vabič ne bo niotrel zastopati kmeta, delavca in obrtnika v narodni skupščini, ker njegova stranka ne predstavlja niti manjšine naroda.
Sv. Miklavž pri Ormožu
Bralno društvo bo danes proslavilo skupno s FO in dekliškim krožkom 20 letnico Jugoslavije. Na sporedu je petje, deklamacije, telovadni nastop in igra »Doni«. Vsi prijatelji naše mladine iskreno vabljenil
			
	PROTI ZMRZEVANJU V HLADILNIKU f		
J^a vodilo za mešanje, potrjeno s sirokourum mnenjem Tizih al no- kemičnega Jnsiituta i/ Zagrebu , pri preprodajalcih.. *			
Ježica
Fantovski odsek priredi dne 5. decembra v Cerkvenem domu miklavževanje. Popoldne oh tri četrt na 5 bo sprejem sv. Mikiavža pred domom, nakar bo v Domu igrica Miklavževi angelci , de-klamacija in razdelitev daril. Zvečer ob pol 8 pa bo sv. Miklavž obiskal odrasle. Darila so sprejemajo v Domu 5. t. m. od 2 dalje.
Naš društveni praznik 8. decembra bomo praznovali čim slovesnejše. Zjutraj bo skupno sv. obhajilo. popoldne oh 3 pa akademija Katoliškega prosvetnega društva, na kateri sodelujejo vsi odseki. Vstopnine ne bo!
Laško
Elektna loterija. Zanimanje zanjo je izredno veliko. Vsi žc nestrpno pričakujejo, komu bo g. »Žreb« prisodil tovarniško novi avto. Zalo od vseh strani Slovenije dan za dnem dežujejo dopi-i, naj pošljemo srečke Dobitki so: avto, motorno kolo, par volov, radijski aparat, šivalni »troj ,24 knles itd. itd. Žrebanje bo na Silvestrovo pod drž. nadzorstvom, Izžrebane številke objavimo v »Slovencu«, »Slov. gospodarju« in »Domoljubu«, Nemudoma se oglasite pri krajevnem razpečcvalcu srečk ali pa naslovile kartico na »Loterijski odbor — Laško«, ki bo srečke lakoi poslal. Se je čas, da se Vam sreča nasmeii'
Maribor
m Mariborčani! Danes pride v Maribor notranji minister g. dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda. Ce ima kdo dolžnost, da se c. notranjemu ministru dr. Korošcu ob 20letnici Jugoslavije zalivali, ima to dolžnost Maribor. Zato vas vabimo vse, ne le moške, pač pa tudi našo žcnstvo in našo mladino, da so udeleži sprejema g. dr. Korošca. Sprejem bo danes ob polil dopoldne pred palačo Zadružne gosp. banke. Narodne noše se ibero do pol 11 v prvem nadstropju in gredo skupno k sprejemu; ljudstvo pa sc zbere v vseh prostorih v dvorani na dvorišču ob palači in pred palačo. Prostor bodo točno odrejali voditelji, katerim se je treba pokoravati. Sprejem bodo prenašali zvočniki. Mariborčani, danes ob polil vsi k sprejemu našega voditelja dr. Korošca. Po sprejemu so vrši velik sliod pristašev ,!KZ.
m Polkovnik Marko Božovič imenovan za generala. Pri zadnjih vojaških imenovanjih jo napredoval za brigadnega generala poveljnik 45. peš-polka v Mariboru g. polkovnik Marko Božovič.^ G. polkovnik službuje v Mariboru že več let ter uživa splošno spoštovanje in priljubljenost v vojaških in civilnih krogih. V napredovanju mu čestitamo!
m Propagandi film JRZ. Propagandni film »Jugoslavija včeraj in danes« se vrti v Mariboru danes v grajskem kinu v petih posebnih brezplačnih predstavah in sicer dopoldne ob 8. ob 8.45, ob pol 10, popoldne ob 1 in ob 2. Brezplačne vstopnice dobile danes od pol 8 naprej v dvorani 1111 Aleksandrovi cesli 6.
m Poročila sta se včeraj v frančiškanski baziliki v Mariboru g. dr. Odon Planinšek, sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti, in gospodična Milka Senčar, hčerka odvetnika dr. Senčarja iz Ptuja. Mlademu paru iskrene časlitke!

A
Dr. Korošec v Mariboru!
Danes ob pol enajstih vsi pred palačo Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti k sprejemu našega voditelja. — Po sprejemu shod.
m m *m p ^	v v
111 Včeraj je bil otvorjen najmodernejši mariborski kino. Včeraj popoldne je bila v novem Valjakovem kinu »Esplanade« v Grajski ulici otvoritvena predstava. Odlični gostje, ki so bili k tej slovesnosti povabljeni, so pri vstopu v prostore novega kina naravnost strmeli. Novo podjetje je vsekakor odlična pridobitev Maribora ter hi se postavilo tudi v vsakem velemestu. Kino je zgrajen v lepi trinadstropni palači, ki je s svojo krasno, s travertinotn obloženo fasado lepo nasprotje grajskemu muzeju. V zgradbi so v pritličju pred dvorano čakalnica in dva izhoda, v prvi etaži pisarniški prostori, v nadstropju pa po dve tri in dvosobni stanovanji. Celo poslopje kurijo centralno, kopalnice in kuhinje pa imajo električno kurjavo. Kino dvorana se ogreva z radio-torji in vročim zrakom. Vhod v kino se nahaja v sredini ter vodi najprej v čakalnico, ki je oprem-ljenaljena zelo okusno in udobno. Obložena je s temno hrastovino in žlahtnim italijanskim marmorjem. Izreden vtis napravi velika, 27 111 dolga, 13 široka in 8 in visoka dvorana s stenami, ki so obložene z rdečim suknom in srebrnim stropom. Dvorana je izredno akustična ter je zaradi tega obložena vsa s heraklilom. Ima prostora za 000 udobnih sedežev. Velika prednost dvorane je šest širokih izhodnih vrat, po tri na vsaki strani. Aparatura kina je najmodernejša in najboljša, kar jih je mogoče dobiti na trgu. Oba projektorja sta znamke Zeiss-Ikon, tonski aparat pa je ameriške znamke VVestern-Electric. Otvoritvena predstava je pokazala visoke kvalitete teh aparatov. Lastniku novega kina g. Valjaku je Maribor res lahko hvaležen za njegovo velikopoez.no podjetnost.
Ženski plašči
naivefjn izbira v vseh velikostih izredno uizke cene
J. PREAC, Glavni trg 13
m Spremembe v tovarni Mirim. Družabnik mariborske tvornice čokolade Mirim Gustav Ilirsch jo izstopil iz podjetja, namesto njega pa je pristopil veleindustrialec Viljem Bizjak iz. Zagreba.
m Smrt blage žene. V Krčevini, Aleksandrova cesta 11, je umrla posestnica in bivša gostilničarka gospa Frančiška Beranič, stara 51 let. Pokojnica, ki zapušča ožaloščenega soproga in dva otroka, jc bila spoštovana in priljubljena pri vseli, ki so jo poznali. Pogreb bo danes v nedeljo ob 10 iz. mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
ni Fantovski odsek in Dekliški krožek v St. Petru priredita na praznik, dne 8. decembra, ob treh popoldne akademijo v proslavo 20 letnice Jugoslavije. Zvečer ob fi je ivmovitev. Vsi prijatelji sempetrske katoliške mladine vabljeni.
Zahvala.
Zavndnm »p svoie doHnnntI, rtn IrreiVm idrnvnikn in speciialistu za notranje hnle7.n1 g. dr. Janku Plhlarjn uaiprisrčnelšo zahvalo, ker ni« ie s R* ojo pn/.rlvoval u ostjo popolnoma ozdravil težke notranje bulezui.
Maribor, dno 2. dec. W
Martin Itoiak. Prešernova 4, Pohrcž.ie
tn Kamnica pri Mariboru. Slov. kat. izobraževalno društvo vprizori danes ob 3 popoldne v cerkveni dvorani veseloigro v 5 dajanjih »Politikant«. Kdor se hoče nasmejati, naj pride pogledat.
m Dramatski nd>ck na Pobrežju priredi danes popoldne v novem Slomškovem prosvetnem domu pretresljivo vojno dramo »Bratje«. Po igri Miklavžev večer.
m V Ljudski univerzi bo predaval v petek 9. t. m. prof. F. Baš o »gospodarskem in kulturnem razvoju Maribora ]>o prevratu«.
m Fantovski odsek Maribor II. Jutrišnji sestanek odpade. Prihodnji sestanek bo v ponedeljek 12. decembra ob 8 zvečer v običajnih prostorih.	i
Mačkova lista v Sloveniji je sramota in znamenje suženjskega duha naših narodnih izkoreninjencev!
si je raje izbral jugoslovanski zapor, kakor ma-djarsko prostovoljsko legijo ter se je skesan vrnil domov. Obsojen je bil sedaj na 3 leta strogega zapora.
m Rliiupunkt in Radione radio aparati M Oz-
vatič. Catova 1
m Krznarstvo P. Semko, Gosposka ulica 37, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m V vrelem lueu se jo opekel. V tovarni Zla-torog je zadela huda nesreča 35 letnega delavca Ignaca Skerleta. Ko je odpiral zamašek na posodi, v kateri je bilo 300 litrov vročega luga. ga ie tekočina obrizcala po prsih, rokah in hrbtu. Dobil je hude opekline ler so ga morali reševalci takoj prepeljati v bolnišnico.
GledališŽe
Nedelja. 4. decembra, ob 15: »Pesem s ceste«, ob 20: »Kar hočete«. Znižane cene. Zadnjič — Ponedeljek. 5. decembra, ob 17: »Gašper in Hurla-mora«. Nastop sv. Miklavža Znižane cene. — Torek, 6. decembra, ob 20: AiJas:. Red C.
Zagorle
40-letnico svojega delovanja pri rudniški godbi
bo v nedeljo na hv. Barbaro dan proslavil njen dirigent g. Srečko Godina. Tovariši mu bodo izročili krasno diplomo, delo našega priznanega strokovnjaka za tdične stvari g. Alb. Po'očnika, učitelja v Zagorju. G. slavljencu, ki je splošno znan in priljubljen, želimo tudi mi. da mu Bog nakloni še dokaj let v zdravju in zadovoljstvu ter da bi še krepko uveljavljal svojo taktirko!
Opereta »Miklavi prihaja« se na splošno željo ponovi v nedeljo, 4. t. m., zvečer ob 7. Otroke bo obdaroval Miklavž v ponedeljek zvečer ob 5. v Za družnem domu Darila sprejemajo v trgovini Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju.
Most pri Kofrlu na banovinski cesti Zagorje— Trojane bo v prihodnjih dneh odprt za splošni promet, kar je vsekakor res že čas zaradi razmočene in slabe ceste, ki so se je morali posluževati doslej le preko Repnika.
Na praznik rine 8. decembra bo v Zadružnem domu popoldne ob 3. marijanska akademija.
ki/so kovecjelo 7ei. 41-64 mmmmmmtimatmmmmm
Predstave danes ob pol 3., pol 6. m ool 9. uri vse z dvojnim sporedom s
Poročnik indijske brigade v^nlU&r;,^ Utrgani
-t , .	. , „	»pored in ne kakor smo sprva
/trrol Flvn Ohvta de Havtlland)	objavili samo eden.	CV^f
Trbovlje
Proslava 1. decembra je po svoji udeležbi v Društvenem domu bila največja, kar jih je bilo do sedaj v Trbovljah. Prostrana dvorana in galerija sla bili nabito polni. Spored je bil prav dobro podan od velikih in malih, od poslednjih najbolj prisrčno. Petje, godba, telovadne točke z živimi slikami in še govor je vzbudilo v gledalcih navdušenje in odobravanje. Vse skupaj se je razvilo v prav dostojno proslavo 20 letnice zedinjenja in Jugoslavije.
Praznovanje sv. Barbare — rudarske patrone bo danes. Zjutraj dobijo na vseh obratih izplačan »Barbarin denar — po eno dnevno plačo, nato se zberejo uradništvo in rudarji ter z zastavo in godbo na čelu od:dejo k cerkvenemu opravilu.
Bonboniere in ttruga lepa Miklavževa darila v veliki izberi in po najnižjih cenah Vain » — _ , - . _ priporoča slaščičarna K w2l NA
Volivne laži. Da bi zabrisali dober vtis nedeljskega shoda, so si socialistični zaupniki izmislili za tiste, ki niso mo^li na shod — pri rudniku so namreč v nedeljo delali — da je govornik rekel, kakor da sedaj rudarjem denarja ostaja. V resnici pa je rekel, da sedaj, ko delajo 26 in več dni na mesec* prej so po io in 20 dni, da kljub višjim cenam več zaslužijo in jim pride in ostane za najpotrebnejše izdatke 150 do 250 dinarjev mesečno več kakor prej. Socialisti so namreč trdili, da sedaj zaradi povišanih cen nič laže ne izhajajo ko prej. Govornik pa jim je s številkami dokazal, da cene niso toliko porastle, kolikor je večji zaslužek, ker več delajo in se je tudi plača povišala. Kdor je bil na shodu, je lo tudi razumel. Farbati se da samo nevedne, io pa so socialisti od nekdaj znali.
Shodov ne znajo prijaviti. Našim nasprotnikom nikakor noče v glavo, kako se more pri sedanjih svobodnih volitvah zgoditi kaj takega, da bi bil kak volivni shod prepovedan. Tu v Trbovljah se je zgodilo nekaj lakega in sedaj kliče in se pohujšujejo. kako da so oblasti tako predrzne, da si kaj takega upajo. Ne upoštevajo pa ti gospodje, da je treba shode pravilno naznaniti; če bodo to storili, ne ho noben shod prepovedan. Zgodili so se tudi primeri, da so prireditelji shodov sami javili na oblast željo, da se jim shod prepove, da so se pred množico izuaazali iz kake zagate in se delali preganjane mučenike. Sicer se pa nahajajo naši nasprotniki v taki sumljivi družbi, da bi ne bilo čuda, če bi bila oblast pozorna na nje. Sicer so se pa sedaj tudi socialisti naučili shode prijavljali, in g. Murn že lahko zboruje.
Preklicane redokrije. Na ponovno posredovanje kandidata Biteuca na odločilnih mestih, se je dosegel uspeh, da so z zadnjim novembrom odpuščeni delavci pri rudniku na separaciji ostali tia delu še nadalje. Namesto nn separaciji jih bodo zaposlili po drugih obratih, največ na Neži. Pred eni nunesecem se je doseglo, da so se ustavile velike redukcije na dnevnem kopu, da ne bo toliko ljudi na zimo vrženih na cesto. Nikdar se ni tako odločno posredovalo za delavske koristi, dokler so bili na vladi današnji zavezniki na dr. Mačkovi listi dr. Kramer. socialisti in drugi. Pri volitvah 1. decembra pa bodo povedali tudi naši delavci, kdo naj juh zastopa še naprej.
Za brezposelne. Nadaljevanje cestnh del. Na posredovanje gosp. kandidata Bitenca in banovin-skega svetnika Križnika je gospod ban dal iz bednostnega fonda 40 000 din za nadaljnja dela na cesti čez Slačnik, ?n 29.000 din za popravilo ceste Trbovlje—Marija Reka. Tako bodo tudi v zimskem času lahko najpotrebnejši zaposleni.
Miklavž pride tudi letos v Društveni dom v ponedeljek zvečer ob 5 za Marijin vrtec, ob 0 za ostale. Prijave in naročila se sprejemajo v prodajalni Društvenega konzutna. Kino predstava ta večer odpade.
Ptuj
Telefonsko omrežje. Telefonski vod Ptuj— Vurherg pri Ptuju so podaljšali do Sv. Barbare pri Mariboru, istočasno pa se je pri pošti Sveta Barbara pri Mariboru otvorila telefonska centrala, ki posreduje tudi brzojavke po telefonu. — Po privatni iniciativi se je zgradila nova telefonska linija od Vurberga pri Ptuju do Sv. Martina pri Vurbergu. ki jo nameravajo podaljšati do Dupleka. — Pričeli so graditi novo telefonsko linijo Ptuj— Markovci pri Ptuju. Pri pošti Markovci pri Ptuiu bo telefonska centrala, ki bo posredovala tudi brzojavke po telefonu
Novo mesto
Miklavžev prihod v Prosvetni dom je napovedan 5. t. m. ob pol petih popoldne za mladino, ob osmih zvečer za odrasle. Vstop k popoldanski prireditvi imajo mladci, mladenke, sicer pa otroci ln v spremstvu staršev Vstopnina za večerno prireditev 5 din za osebo, oziroma 10 din za družino. Pester spored, pijača in jest rine. Vabljeni vsi člani in prijatelji prosvetnega društva! — Slarši in drugi lahko oddajo pošto za Miklavža vsak dan pri g. Telkotu v Prosvetnem domu.
Iz Julijske krajine
Obletnica smrti našega nepozabnega nadškofa dr. Sedeja. V ponedeljek, 28. novembra, je bila sedma obletnica smrti našega velikega nadpastirja Borgije Sedeja. Kljub neprijetnemu vremenu se je na Sv. Gori. kje. počuajo njegovi zemeljski ostanki, zbralo častno število goriških duhovnikov, ki so se poklonili njegovemu spominu in pomolili na njegovem grobu.
Naj za to priliko oživimo spomin na nepozabnega vladiko z značilnim dogodkom, ki se je pripetil malo pred naškofovo smrtjo. Opisan je bil ta dogodek že pred meseci, zaradi raznih ovir pa opis žal ni zagledal belega dne. Upajmo, da mu sedaj sreča milejša, saj veliki pokojnik to res zasluži.
Tam v poletju je bilo. Preko dvesto romarjev iz Komenščine, kaie.'0 varuje Mati v Obršljanu, je pohitelo na Sv. Višat je. Ko so se vračali domov, so obiskali tudi Krmin V tamošnji romarski cerkvi »Skrivnostne rože« so svoje Mariji posvečeno potovanje primerno zaključili. Zapeli so nekaj pobožnih pesmi in eden izmed duhovnikov, ki so jih spremljali, — g. Artur Zaletel, takratni komenski kaplan, sedaj župnik v Vojščini — jim je v kratkem nagovoru pojasnil nekatere zgodovinske zanimivosti znamenitega svetišča. Med drugim jim je govoril tudi o kronanju čudežnega kipa, ki ga je izvršil malo pred svojo smrtjo naš nepozabni vla-dika dr Sedej. Krmin še ni videl tolikih množic, kot jih je zbral tisti dan. Prihitela so vsa Brda, privrela je vsa Furlanija in tudi Gorica je poslala goste trume Do 50 tisoč vernikov so ceniii tisto nepozabno nedeljo v Krminu Ko je nadškof polagal zlato krono na glavo Prečiste, je završalo med ljudstvom v cerkvi in pred cerkvijo. V obeh jezikih, v furlanščini in v slovenščini, je grmelo prisrčno vzklikanje v čast nebeški Materi in težko bolnemu nadpastirju. Bil je res praznik bratstva med obema narodoma pod Marijinim varstvom. Prevzvišeni je bil ganjen do solz in je rekel s starčkom Simeonom, da rad umrje, ko vidi, kako sta oba naroda, ki ju ljubi, združena v iskreni ljubezni do Nje, ki je Mati vseh in Mati pravičnosti. Ko se je nadškof odpeljal, so mu med nepopisnim vzklikanjem dekleta zasula avtomobil z rožami. Kronanje v Krminu je bilo zadnje slovesno cerkveno opravilo pokojnega nadškofa Sedeja.
Knjige »Goriške Matičen. Te dni so izšle knjige »Goriške Matice« Knjižni dar za leto 1939 obsega: 1. »Koledar« za leto 1939 2. Dr. Andrej Budal »Na konju«, povest. 3 Ribičič »Mihec in Jakec«, knjiga za najmlajše. 4. Košir »Poljedeljska kemija«, knjiga za kmečke gospodarje. 5. Jermol »Lepo vedenje«. Temu rednemu knjižnemu daru je založba dodala še Fr. Bevkovo »čarovnico Čirim baro«, ki se mora posebej naročiti. Knjige so dobijo v upravi v Gosposki ulici (Via Carducci) št. 7.
Dva nova »Dopolavora«. V mesecu novembru sta bili ustanovljeni na Ledinah nad Idrijo in v Batujah na Vipavskem dve novi tako imenovani izobraževalni društvi »Dopolavoro«, ki gojita pa samo zabavo in ples.
Davčna posvetovalnica
U. V. N. — Državni in banovinski kolki za vloge. Zaradi svojega poklica morate vlagati mnogo prošenj, vlog, predstavk, pritožb itd. pri državnih in samoupravnih oblastvih. Pogosto pa vloge napačno kolkujete z banovinskim kolkom, meslo z državnim in narobe, tako da ste zaradi teh napak izgubili že več stotakov. Vprašujete, kdaj se vloga taksira z državnim in kdaj z banovinskim kolkom.
0 gornjem predmetu je izdala kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 7. aprila 1937 pod št. VIL, No. 7184-3 navodila, iz katerih je točno razvidno, kdaj se vloge taksirajo z državnim in kdaj z banovinskim kolkom. Z banovinskim kolkom se taksirajo vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko ujiravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih. Za batiovinske posle pa se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska u|>rava kot samoupravno oblast-vo, n. pr pospeševanje kmetijstva, živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske posle se smatrajo dalje vse zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom k temu proračunu, torej vse vloge in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, ne glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi ali pri kakem drugem uradu.
Z banovinskimi kolki se morajo torej kolko-vati:
1.	Vse vloge, priloge in pritožbe, ki se nanašajo na odmero in pobiranje ban. davščin;
2.	vse prošnje za sprejem v banovinsko službo;
3.	vse prošnje za kakršnokoli podporo iz bano-vinskega proračuna ali iz proračuna »Bednostnega sklada«;
4.	vse predstavke, ki se predlagajo banovinskim zavodom (banovinske šole, bolnice, trsnice in drevesnice, zdravilišča itd.)
Samo v navedenih primerih se kolkujejo vloge, priloge in pritožile z banovinskimi kolki, v vseh drugih primerili pa z državnimi kolki. Taksa za vlogo znaša 10 din, za eventualno rešitev 20 dinarjev, za prilogo 4 din in za pritožbo 30 din.
Ce predstavke napačno kolkujete, in je kolek

SE DANES si morate ogledati v Benetkah na Bienaii nagrajeni veleMm o kalerem se je i«rekla t-velovna in domača kritika in naše občinstvo nadtfse pohvalno)
K IN 9 MATICA 21-24
JEČA BREZ REŠETK
Danes ob 15., 17., 19 in 21. uri.
Bogat dopolnilni spored
TOKE-
liolel NARlBOIblfl DVOR
vsako soboto in nedeljo koncert
5.1, m. veliK Plihlavžev večer
m Raje v zapor, kakor prostovoljce na Madj,irskem. Včeraj se je zagovarjal pred malini senatom v Mariboru 23 letni Jožef tluzjan iz Pinc v Prekmurju, ker je 29. septembra 1934. leta zabodel z nožem' Marka Raja, ki je nn posledicah poškodbe potem umrl. Huzjan je bil leta 1934 proti zaobljubi izpuščen iz preiskovalnega zapora, |iotem pa je pobegnil iz strahu pred kaznijo na Madjarsko. kjer je živel do zadnjega časa. Ko pa so Madiari začeli zbirati prostovoljce za vdor v slovaško ozemlie, so povabili tudi Huzjana, da se jim pridruži. Ta pa
Ljutomer
Danes po vcfiernicah bo v Katoliškem rlomu prijeten Miklavžev večer. Naši otročiči nastopijo z lepo Votnhergarjevo igrico. Nebeška storja. Po igri bo nastop Miklavža.
Otvoritev ceste Ljutomer— Strfgova. Danes popoldne bo odprta nova cesta, ki vodi iz Stročje vasi v Strigovo K olvoritvi pride tudi ban dravske banovino g. dr. Marko Natlačen.
Akademija dekliškega odseka. Na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, bo sveto obhajilo vseh članic, mladenk in dekliškega Marijinega vrtca. Popoldne pa bo v Katoliškem domu lepa igra. ki jo uprizorijo članice dekliškega odseka. Na oder jirido tridrjanka »Izgubljeni raj«. Igri slediio še druge točke.
Telovadni tečaj. Dne 13., 14. in 15 decembra bo v katoliškem domu tridneven dekliški telovadni tečaj. Tečaj je obvezen za vse načelnice dekliških odsekov, ki so združeiii v ljutomerskem dekliškem
okrožju. Prehrana in stanovanje velja skupaj 30 dinarjev. Za načelnice je tečaj strogo obvezen.
Občni zbor Prosvetnega društva. Zadnjo nedeljo je bil v Ljutomeru občni zbor tukajšnjega Prosvetnega društva. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: za predsednika Ignac Lipovec, za podpredsednika Franc Fistrovič, mestni oskrbnik, dr. .lože Hajdinjak. ban. zdravnik, ter oskrbnik Franc Fišer; ostala mesta so zavzeli: gdč. Malči Cede, učiteljica. Senčar Franc, Horvat Poldka ter Martin llusjak, oskrbnik.
Sv. Križ pri Litiji
Poročili so se: Srebot Ludovik, posestnik pri Sv Križu in Borštnar Miri, hči uglednega jx>sest-nika v Oabrovki. — \Vblle Rudolf, učitelj na Be-nici pri Doljni I^endavi in Ranzinger Jadviga, učiteljica pri Sv. Križu. — Oba novojioročena para naj spremlja v novem življenju božji blagoslovi
že uničen, imate po našem mnenju pravico do povračila teh kolkov, v kolikor za povračilo v zakonitem roku zaprosite. Taka prošnja je kolka prosta. Rok za prošnjo zaradi povračila državnih kolkov znaša v smislu člena 22 zakona o državni trošarini, taks in pristojbinah z dne 27. junija 1921 90 din, računajoč od dne plačila, vrača pa neupravičeno plačane kolke finančna direkcije v gotovini; rok za prošnjo zaradi povračila banovinskih kolkov pa znaša v smislu § 103 pravilnika k banovinskemu proračunu za leto 1938-39 180 din in jih vrača banska uprava menda v kol-kovini.
Dr. L. Z. V. — Izvršilna taksa. Kot hipotekar-ni upnik ste morali posestvo svojega dolžnika pognati na dražbo. Sodišče Vam je računalo tudi izvršilno takso v višini 3% od izkupička, čeprav se ta taksa baje ne plačuje več. Vprašate, kaj je na stvari. — V smislu tarifne postavke 81-2 zakona o taksah se plačuje za licitacije o prodaji ali oddaji v zakup, ki se vrše z javnim draženjem, poleg ostalih taks tudi izvršilna taksa, in sicer 3% od izkupička. Ta taksa se pobira tudi pri javnih sodnih dražbah v izvršilnem postopanju. Ker pa je z novim letom 1938 dobil obvezno moč novi unifi-cirani zakon o izvršbi in zavarovanju, se od 1. januarja 1938 dalje pobirajo takse v izvršilnem postopanju pred sodišči v smislu § 44 odst. 2, zakona o sodnih taksah po tarifi tega zakona, in ne več po tarifi občega zakona o taksah. Tarifa zakona o sodnih taksah pa te 3% izvršilne takse ne predvideva več in je gori citirana tarifna postavka 81 zakona o taitsah z uveljavitvijo zakona o izvedbi in zavarovanju še z izrecnimi zakonskim določilom § 45, odst. 3, točka 2 zakona o sodnih taksah pred sodišči ukinjena. Zato se torej 3% izvršilna taksa pred sodišči sedaj ne plačuje več. Če pa je izvršilno postopanje v Vašem primeru pričelo teči še pred L jan. 1938, to je pred uve-ijavitvijo novega zakona o izvržbi in zavarovanju, potem je po našem mnenju taksa upravičeno pobrana, ker se mora v tem primeru taksiranje vršiti po tarifi občega zakona o taksah do konca izvršilnega postopanja. — Ako je podan prvi primer, to je, ako je začelo teči izvršilno postopanje po 1. jan. 1938, in od vplačila te takse še ni poteklo 90 dni, prosite z nekolkovano vlogo za povračilo takse. Prošnjo vložite pri izvršilnem sodišču. Finančna uprava Vam bo po našem mnenju takso vrnila.
I. Z. V. — Ker Žagar proti odmeri prometnega davka od žage za leto 1936 ni vložil pritožbe, je postal predpis tega davka pravomočen. Zato prošnja za jiovračilo davka nima smisla, ker bi se brezpogojno zavrnila s pozivom na nastalo pravo-močnost davčnega predpisa. Okolnost, da pogoji za predpis davka stvarno niso bili dani, pri tem ne igra nilsake vloge, ker je stranka itak imela pravico in možnost, da zakonitost predpisa davka v danem prizivnem roku izpodbija s pritožbo. — Kar se tiče predpisa tega davka za sledeče leto (1937) se pripomni, da iz vašega dopisa ne izhaja povsem jasno, ali je Žagar proti predpisu davka vložil posebno pritožbo ali ne, in event. kdaj in kje da jo je vložil. Morda je smatrali »izjavo«, ki jo je daj dne 10. septembra t. 1. na zapisnik, smatrati za pritožbo. Ako da, počakajte, da to pritožbo reši prizivna inštanca. Ce je stvarni položaj takšen, kakor ga opisujete v vašem dopisu, in ako je stranka svoje stvarne navedbe v pritožbi podprla z dokazi, morete na vsak način pričakovati, da bo pritožba ugodno rešena. Ako pa Žagar pravočasno ni vložil pritožbe, odnosno, ako svoje »izjave« ni kolkoval s kolkom od 30 din, potem je tudi ta predpis davka postal pravomočen in se z naknadnimi vlogami ne more izpodbijati. Glede plačila prenosne takse prejmete pojasnila od taksnega referenta*
K U £ T V R A
Prekmurski Slovenci in M. Kranjec
V	uvodni, dvojni številki »Mladega Prekmur-ca« 1938/39, je napisal pisatelj Miško Kranjec članek z naslovom: »Dvajsetletnica kulturnega razvoja v Prekmurju«, kjer ugotavlja premajhen korak naprej v tem smielu. Vzrokov za to ne navaja, tudi tu jih ne bomo. Obstati hočemo samo ob dejstvu, kjer on sam priznava, da je odtrgan od domačega kulturnega življenja, ko pravi, da je »v Prekmurju vzraslo doslej nekaj domačih kulturnih delavcev, ki pa na žalost več ali manj niso mogli nikdar ali niso smeli posegati v kulturni razvoj domačega življenja, temveč so se morali docela izločiti in delati v središču kulturnega slovenskega življenja v upanju, da se bo nekoč morda to povrnilo domov.« Kje je vzrok temu, o tem ne razglablja.
V	podkrepitev nadaljnjega razmišljanja naj navedemo le nekaj besed iz članka, ki ga je napisal v isti številki MP g. Fr. Vodnik, ko ob pisateljevi tridesetletnici življenja in njegovi bogati književni tvornosti dožene, da g. Kranjec v svojih delih premalo zadovoljivo rešuje globlja življenjska vprašanja zato, ker se ustavlja le ob zunanji živ-Ijonjski površnosti, kar je pač posledica nojgovega preveč naturalističnega gledanja ua življenje ter pravi dalje: »To je najbrž tudi vzrok, da včasih v svoje Prekmurce rad vtihotapi nekoliko svojega gledanja, ki se bistveno razlikuje od splošnega ljudskega naziranja. To nujno vodi v enostranost, ki je očitna posebno tedaj, kadar nam pisatelj prikazuje versko življenje prekmurske vasi. Ta način gotovo škoduje tudi pravemu realizmu, ki mora biti slej ko prej verna slika življenja«.
Do tega je prišel g. Fr. Vodnik.
Treba je vedeti, da prekmurski Slovenci, ki so duševno bogato nadarjeni, niso imeli doslej časa nabirati si posvetnega bogastva ter si v tisočletnem madžarskem robstvu niso mogli razviti duševnega obzorja kakor ostali Slovenci pod Nemci. Treba je upoštevati drugačen zgodovinski razvoj, ki ni bil priprežen k nobenemu kulturnemu vozu, ampak ga je trda madžarizacija utesnila in nagnala v obupno defenzivo. Nič čudnega torej ni, če kulturni nivo prekmurskih Slovencev ne dosega višine ostalih Slovencev. Sicer pa vsak trezen človek vidi dokaj hiter notranji potek zorenja pri tem ljudstvu. Tega poteka ne moremo samovoljno skrajšati, dokler, živijo močne generacije onega ljudstva, ki ni obiskovalo slovenskih šol. Poseganje v tak potek je vedno smelo in riskantno, zlasti kadar hočemo komu od zunaj odpirati duševno oko. Za take drznosti je treba mnogo več psihološkega rahločutja do tega ljudstva, kakor ga ima pisatelj Miško Kranjec, ki skuša tem ljudem vsiljevati svojo »resnico«, ki po večini ni ničesar drugega kot njegova lastna zabloda.
Treba je računati s tem, da imajo prekmurski Slovenci mnogo življenjske sile in zdravega miš-
V	»Zborniku za narodni život i običaje Južnih Slavena« (knj. XXX., zv. 1., in knj. XXXI., zv. 1., Zagreb, 1936-37) je priobčil zagrebški kanonik in slovenski rojak Janko Barle doslej najbogatejši in najpopolnejši seznam slovenskih narodnih rastlinskih imen (»Prinosi slovenskim nazivima bilja«).
Imenik obsega 146 strani slovenskih rastlinskih imen s kratkimi, najpotrebnejšimi pojasnili o izvoru in pomenu izraza, o kraju, kjer je izraz v rabi, in o nabiralcu, ki je ime zapisal, objavil, oziroma sporočil. Pri nekaterih rastlinah, ki so splošno znane iz ljudskega zdravilstva, je kratko označena tudi njihova uporaba; dodani so včasih tudi zanimivi izvlečki iz narodne poezije, pregovori in zveza te ali one rastline z ljudskim verovanjem. Tako torej Barletov rastlinskih imenik ni dolgočasno naštevanje imen, marveč predstavlja razen visoke strokovne vrednosti tudi lep donesek k poznavanju našega narodnega blaga, obogatitev našega besednega zaklada in zanimivo gradivo za jezikovne in etimološke razlage, predvsem pa je dragocena zakladnica, ki bodo iz nje črpali slovenski prirodoslovci za svoje strokovne in šolske potrebe, koristila pa bo še marsikomu in tudi marsikoga vzpodbudila k nabiranju narodnega izrazoslovja in narodnega blaga sploh. — Seznam je urejen po abecednem redu imen, kar omogoča lahko iskanje, v kazalu pa najdemo znanstvena latinska imena z dodanimi slovenskimi izrazi, kar bo zlasti strokovnjakom omogočalo lahko kontrolo in hitro orientacijo.
Posebna odlika Barletovega slovenskega rastlinskega imenika je v tem, da v razliko od večine sličnih zbirk pri vsakem rastlinskem imenu vestno navaja v i r (nabiralca ali zapisovalca) in kraj, kjer je ime v rabi. Ker se nazivi rastlin, kakor vemo, izredno menjajo od kraja do kraja in ker se v raznih krajih ista rastlina zaznamuje z različnimi imeni (sinonimi) in različne rastline često z istimi imeni (homoniini), je krajevna navedba pač zelo jiotrebna in koristna. Tudi navedba vira ni brez pomena in koristi, kajti po imenih nabiralcev in zapisovalcev narodnih izrazov smemo sklepati na večjo ali manjšo zanesljivost in točnost navedenega rastlinskega imena. Če vidimo n. pr. za rastlinskim imenom v oklepaju ime slovenskih prirodoslovcev Tuška, Erjavca ali Cilenška, je vrednost imena takoj večja, ker odpade dvom, da 'je zapisovalec zaradi strokovne nepodkovanosti utegnil zamenjati imena in rastline.
V	uvodu razpravlja Barle o virih in jih kritično analizira. Pregledal je vse znane in dostopne vire in jih pri setavljanju imenika upošteval, opira pa se predvsem na najboljše in po možnosti prve in starejše vire ter vse zbrano gradivo kritično presoja. Mnogo objavljenega gradiva je zbral in zapisal sam neposredno iz narodovih ust, mnogo so mu ga nabrali pomočniki sirom Slovenije. — Njegovo delo je vestno, temeljito in kritično in v tem pogledu presega vsa naša slovenska dela na tem področju. Dosega ga in v obsegu tudi presega samo Šulekov »Jugoslavenski imenik bilja« (str. XXIII + 564; Zagreb, 1879), ki je sestavljen v prvi vrsti na podlagi rokopisnih in tiskanih seznamov rastlin, a manj iz lastnih zapiskov in ki obsega razen hrvatskih in srbskih tudi slovenska rastlinska imena. — Dr. Bogoslav Š u 1 e k je dobil (1. 1850) največjo zbirko slovenskih rastlinskih imen (okoli 2000) od kustosa ljubljanskega (pozneje tržaškega) muzeja, Henrika F r o y e r j a, dalje mu je |)ošiljal doneske prof. Ivan Tu še k; posebno dragoceno gradivo so nudili Štileku vestni zapiski prof. Kr. Erjavca, dalje rokopis župnika Bartola Medveda (Verzeichniss der bis nun in
ljenja in vsi tisti, ki niso zasidrani v njihovi zemlji, ki nimajo s krščanskim mišljenjem in življenjem tega ljudstva ničesar skupnega, so sprhnene, odtrgane veje, ki ničesar ne škodujejo zdravemu jedru.
Lahko ima g. Kranjec odlične uspehe v središču slovenskega kulturnega življenja, lahko so njegovi proizvodi bogat donesek k literarnemu oplajanju celotne slovenske književnosti, lahko obdaja svoje literarne ljudi z razkošnim jezikovnim besediščem in sanjavo virtuoznostjo, prekmurski človek svoje podobe v njegovih knjigah ne bo za-zrl tako dolgo, dokler se ho g. pisatelj ogibal zajemati svoje znanje iz čistih in zdravih virov ljudstva samega. Dokler bo imel g. Kranjec za njegovo živo vero, ki mu je v tem golem siromaštvu edino bogastvo, in za duhovnika, ki je tesno povezan z njim samim, le rezek posmeh, bo šlo njegovo literarno udejstvovanje mimo prekmurskega človeka. Dokler bo g. pisatelj poznal le eden osrednji problem na svetu, problem erotiko v raznih niansah, tako dolgo ne morejo biti njegova dela veren odraz prekmurskega ljudstva.
Ce bi, na priliko, nekdo začel spoznavati življenje tega ljudstva preko Kranjčevih književnih del, bi se mu brez dvoma vsiljevala misel, da ljudje na tem koščku slovenske zemlje nimajo skoraj drugega dela, kakor celo svoje življenje v raz-brzdanosti tešiti svoje sjiolne nagone. Pozna sicer tudi druge probleme, ki pa ne pridejo vselej do pravega izraza. Često jih postavlja samo kot kulise ob strani, da stvari nekoliko lepše izgledajo. Še predno pa jih dodobra postavi na izpregled, se že vrača k svoji najbolj priljubljeni temi: erotiki v izvenzakonskem, zlasti pa v zakonskem življenju z varanjem in nezveslobami vseh vrst ter k smešenju verskih čustev. Vse drugo mu je po večini le okvir, čeprav nadahnjen tudi s socialnim okoljem.
S takim načinom pisanja ne bo g. Kranjec niti za korak pomaknil kulturni nivd prekmurskega ljudstva. Naj se zato ne čudi, da ga je ljudstvo samo izločilo, da se čuti osamljen, brez zaslombe pri ljudstvu, ki instinktivno odklanja vse tiste, ki pačijo njegov pravi obraz. Naj bo realist — saj sam rad to poudarja — in to resničen in veren realist in videl bo, da ga bo tudi ljudstvo priznalo za dostojnega tolmača svojega mišljenja in življenja.
Kulturni razmah je kljub temu zaznaten, čeprav mimo njegovih knjig. Srčno kulturo si nabira to ljudstvo iz domačega časopisja, mesečnikov in letopisov, časopisja in mesečnikov iz slovenskih kulturnih žarišč, zlasti pa v poslednjem času iz Mohorjevih knjig in razgibanega prosvetnega dela.
Ljudstvo gre s pomočjo mlade, poštene, nepristranske in krščansko misleče generacije lepšim obzorjem nasproti	M. B-c, Prekmurec.
Krain aufgefundenen Pflanzen, 1863) in dr. Janeza B 1 e i w e i s a, z doneski pa so ga podpirali še župnik Matija Sila, kaplan Jakob Volčič in dr.; posluževal se je tudi Joschove »Die Flora von Karnten« (1853), uporabljal »Slovensko-nemshki rozhni besednik« (1832) An. J. Murka in še druge vire.
H. F r e y e r je že od svoje mladosti zbiral slovenska rastlinska imena, posebno na Kranjskem, uporabljal pa je tudi razne zbirke: I. A. Brekerfelda, botanika barona Karla Coj-za, M. Ravnikarja, Gašparina, Dolenca, T r a m p e ša, B. Likarja, J. B. C a n j -k a r j a. Freyerjeva zbirka je tem dragocenejša, ker je pri vsakem rastlinskem imenu označen kraj, kjer se izraz uporablja, in je dodano tudi latinsko in nemško ime rastline.
J. Barlž je za svojo zbirko slovenskih rastlinskih imen skušal črpati vedno iz prvih virov in je važno omeniti, da je prvi, ki je temeljito izčrpal rastlinski besedni zaklad v monumentalnem delu »Die Ehre des Hertzogthums Crain« (1689) slovitega kranjskega zgodovinarja in narodopisca Ivana Vajkarda Valvasorja. V tem ogromnem delu najdemo prvi najstarejši slovenski rastlinski imenik. — Dalje je imel Barlfe v rokah tudi drugi dosedaj znani najstarejši popis slovenskih rastlinskih imen. To je neka slovenska zdravilna knjiga iz leta 1720, ki je bila kupljena pri nekem starinarju v Zagrebu in ki razen nemških in popačenih navaja tudi lepo število pristnih slovenskih rastlinskih imen. Prav tako tudi tej knjigi skoraj do podrobnosti enak rokopis »Kranjski arcat« (nad 300 strani), ki ga je neki Štefan Reven leta 1844 prepisal po nekem starejšem viru iz leta 1810. Omenjeni rokopis je izsledil dr. Ed. Pajnič leta 1932 v Cerknici in o njem obširno poroča v »Proteusu«, III. letnik, št. 8 (Zdravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih) ter navaja med drugim tudi lepa slovenska rastlinska imena iz tega rokopisa. Takih zanimivh ljudskih zdravilnih knjig je gotovo še več med narodom.
Slavni kranjski botanik I. A. Scopoli, ki se je lela 1754 doselil v Idrijo in v desetih letih raziskal vso Kranjsko, Goriško in Primorsko, je v svoji odlični knjigi »Flora carniolica« (I. izdaja i. 1759, II. izdaja 1. 1772, v dveh zvezkih) le mimogrede zapisal nekaj slovenskih rastlinskih imen. — Barletu je po srečnem naključju prišla v roke glasovita knjiga (Kreutterbuch« starega nemškega botanika llier. Bocka v šesti izdaji (Strassburg, 1565), kupljena pri ljubljanskem starinarju in sedaj last tržiškega lekarnarja B. Lavičke. Nekdanji lastniki, najbrž botaniki ali lekarnarji (bilo jih je več, ker so različni rokopisi in pravopisi), so k slkam v knjigi pripisoval slovenska imena. — Koroški učitelj in vneti etnograf Vinko Modem-d o r f e r je posodil Barletu eno najstarejših nemških izdaj latinske zdravilne knjige »Ortus sanita-tis«, katere najstarejši nemški prevod (Der Gart der Gesundheyit) je iz 1. 1485. Lastnik te knjige je bil 1. 1805 neki Valentin Lešnik (Lezhnigg), ranocel iz Guštanja, ki je večini nemških rastlinskih imen dodal slovenske koroške nazive. — V. Moderndorfer je skupaj z učiteljem Pavlom Koširjem zbral gradivo za »Ljudsko medicino med koroškimi Slovenci« (izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru 1. 1926), kjer najdemo mnogo lepih narodnih rastlinskih imen s Koroške, ki so nam danes posebno dragi.
Zelo dragocen vir slovenskih rastlinskih imen je iinel J. Barl6 seveda v Cilenškovem poljudnem delu iNaše škodljive rastline v podobi in besedi« (izdala Mohorjeva družba v pulili zvezkih, 1892-96).
Prof. Martin C i i e n š e k je bil botanik in so zato
razslinski nazivi, ki jih obilo navaja, zelo pomembni in zanesljivi. Škoda le, da ni navedel krajev,^ odkoder izvirajo. — Tudi neutrudljivi in zaslužni etnograf župnik Ivan Š a š e 1 j je v svojih narodopisnih zbirkah (»Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada«, 1906 in 1909) zbral lej>o število slovenskih rastlinskih imen. — Mnogo gradiva je našel Barlž v »Letopisih Matice slovenske«, v prvi vrsti v zapiskih prof. Fr. Erjavca (»Iz potne torbe«, 1875, 1882, 1883), ki je zbiral rastlinska imena po goriških, tolminskih, bovških brdih, jx> Krasu in Vipavski dolini; ker je bil dober botanik, so njegova rastlinska imena kakor Cilenškova ali Tuškova velike vrednosti, danes pa še posebno dragocena zaradi narodnostno-|iolitič-nega položaja teh krajev. — Nasprotno pa zbirka dr. Karla Š t r e k 1 j a »Iz besednega zaklada narodovega« (Letopis Matice slovenske, 1892) nudi razmeroma malo rastlinskih nazivov; več jih vsebujejo njegovi »Slovarski doneski iz živega jezika narodovega« (Letopis Matice slovenske, 1894), kakor tudi zbirka L. P i n t a r j a »Slovarski in be-sedoslovni paberki« (Letopis Malice slovenske, 1895). — Zelo važen vir je nadalje Pleteršni-k o v »Slovensko-nemški slovar« (1894), k jer so skrbno uporabljene zbirke Hladnika, I. Medveda, Tuška in Erjavca.
Leta 1912 je začela Slovenska šolska matica v Ljubljani izdajati »Floro slovenskih dežel«, življenjsko delo odličnega botanika prof. Jul. Glo-w a c k e g a, urejeval pa je to strogo znanstveno delo dr. Lj. P o i j a n e c. Izšla sta žalibog le dva zvezka tega temeljitega in dobro zasnovanega »ključa za določevanje cvetnic in praprotnic, ki po slovenskih deželah divje rasto, ali se pa splošno goje«. To odlično znanstveno delo je bogato slovenskih botaničnih izrazov. — L. 1912 je izdal lekarnar Alojzij B en kov i č v založbi Slov. šolsko matice »Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel«, ki je že razprodan. Ben-kovič je uporabljal tudi že omenjeni rokopis župnika B. Medveda (iz 1. 1857), last ljubljanskega muzeja. Tudi v tem sicer precej popolnem in vestno sestavljenem imeniku je le redko označen kraj oziroma pokrajina, odkoder izvira rastlinsko ime. — Predvsem drugim namenom služeča in zato v
Najstarejše knjižnice, kar jih pozna zgodovina, so imeli Babilonci okrog leta 2200 pr. Kristusom. Bile so nameščene v svetiščih, sestavljale so jih pa žgane glinaste tablice.
Najznamenitejša knjižnica vsega starega veka je bila v Aleksandriji. Prvotno je bila privatna last Ptolomejev, največjih bibliofilov starega veka, pozneje je bila odprta tudi učenjakom. Štela je okrog pol milijona papirusnih zvitkov. Nekakšen katalog je zanjo naredil pesnik Kallimachos iz Kyrene. Iz istega časa vemo tudi za knjižnico v Pergamonu. Tudi ti dve knjižici sta bili deloma nameščeni v svetiščih.
Grki in Rimljani so gradili stavbe za svoje knjižnice v obliki templja, z vrstami stebrov, ki so obkrožali čitalnico; knjige so imeli v posebnih prostorih okrog čitalnice. V knjižnicah eo navadno postavljali kipe Apolona ali Minerve, portrete pesnikov in pisateljev. Prvo javno knjižnico je imel Rim leta 29 pred Kristusom. Urejali so knjižnice in tudi stregli v njih navadno sužnji, ki imajo za knjigo starega veka sploh velike zasluge. Knjige so Grki in Rimljani večkrat hranili tudi v svetiščih sami. V 4. stoletju je imel Rim 28 javnih knjižnic.
S koncem starega veka so propadle tudi staro-veške knjižnice. Dober kos sledečega srednjega veka skrbe za knjigo samostani, ki so si uredili svoje samostanske knjižnice. Zanje so sezidali-posebne podolgovate sobe z mnogimi okni, katerih velikost in urejenost je odgovarjala bogastvu samostana in knjig. Toda knjižna soba je bila gotovo poleg kapele najbolj priljubljen prostor ine-nihov. V tej sobi so stale vrste poševnih knjižnih pultov, na katerih so ležali težki srednjeveški rokopisi, ki so bili navadno z verigo privezani k svojemu mestu. Pult je imel še kako polico, kjer so bile tudi postavljene knjige. Čitalnica in knjige so bile torej v istem prostoru.
Poleg samostanov so imele svoje knjižnice večinoma tudi vse stolnice in tudi navadne cerkve. Svoje knjige so te ustanove imele shranjene navadno v zakristijah ali v apsidi kora. Najstarejše krščanske knjižnice sploh so se namreč nahajale pri glavnih cerkvah (Cezareja, Edesa, Kon-stantinopel).
Ko so frančiškani in dominikanci v 13. stol. ustvarili nekaj prvih univerz, so tudi pri njih takoj nastale knjižne zbirke. Iz tega časa izvira pariška knjižnica. Kmalu po tem času 6i je tudi plemstvo in meščanstvo pričelo v večji meri nabavljati knjige. Višek navdušenja za knjigo in čas postanka mnogih novih plemiških in meščanskih knjižnic pa je čas renesanse in humanizma ob koncu srednjega veka. Marsikatera orl teh knjižnih zbirk je važna tudi zato, ker iz nje izvira ta ali druga poznejša Narodna ali Univerzitetna knjižnica.
Tedaj je prišla reformacija. V tistih deželah, kjer je zmagala, so samostane ukinili, in iz njihovih knjižnic ustanovili nove mestne knjižnice. Tudi mnogi plemiči, ki so si v tem času pridobili veliko politično moč, so odslej s povečano ljubeznijo skrbeli za svoje knjižne zbirke.
Stara dvorana s knjižnimi pulti je postala kmalu premajhna tudi še zato, ker je tisk proizvajal vsak dan več knjig. Zato pulte zamenjajo velike čitalne dvorane. Knjige so postavili ob steni v visoke predale in omare, ki so velikokrat segale čisto do stopa, da 60 morali ob njih zgraditi posebne galerije, da so mogli do knjig. Se-meniška biblioteka v Ljubljani nam je zgled za lako dvoransko knjižnico. Prvič se je la slog uveljavil v Escorialu v Madridu konec 16. stoletja in trajal v splošnem tja v 19. stol.
Velike dvorane so imele zn umetniški okus arhitektov dosti prostora. Res so jih tako okrasili s stebri, jim naredili take kupolo in steno tako preslikali, da je arhitektura, ki bi morala biti le okvir za knjigo, večkrat stopila v ospredje. Te dvorane so bile nekakšni muzeji, kar je poudarjalo tudi to, da so v njih poleg knjig hranili še tudi druge umetniške predmete. Zbiralci knjig tiste dobe so bili namreč navadno tudi zbiralci umetnin. Zn primer take bogate dvoranske knjižnice naj navedeni dvorno knjižnico na Dunaju iz začetka 18. stol., ki je vzor razkošnega baroka.
Konec 18. in v začetku 19. stoletja je prišla sekularizncija in z njo ukinitev premnogih samostanskih knjižnic. Država jo dobila vedno več
pogledu nepopolna je poljudna knjiga »Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva«, ki jo je izdal F. Magister (Ljubljana, 1926). — Še slabši je v tem oziru »Zdravstveni slovar«, prevod knjige češkega zdravnika K. Bulifa, ki ga je pred leti izdala »Umetniška pro|>agandat (letnica ni navedena, prevajalec dr. S.)«.
Omenjene naj bodo še važnejše slovenske botanične šolske knjige. Iv. Tu še k je oskrbel prevod nemške knjige dr. Rossmasslerja »Štirje letni časi« (Matica slov. v Ljubljani, 1807) in priredil po nemški knjigi Al. Pokornega »Prirodopis rastlinstva« (Matica slov. v Lj., 1872); oho knjigi se odlikujeta v bogastvu lepih slovenskih rastlinskih imen in izrazov. — Omembe vreden je j>rof. Iv. Macherja »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol« (1. 1913). — Zelo krivično bi bilo seveda, če ne bi omenili na tein mestu Nestorja slovenskih botanikov in najzaslužnejšega slovenskega botaničnega strokovnjaka, prof. Alfonza Paul in a. Ni zbral samo ogromnega rastlinskega materiala, ki ga kljub visoki starosti (85 let) še urejuje in izdaja (Flora exsiceata carniolica, dosedaj 18 centurij), in priobčil nad 50 znanstvenih razprav in knjig o kranjski flori, marveč je prav tako marljivo in vestno zbiral tudi slovenska rastlinska imena, ki jih je sestavil v izčrpen imenik rastlinstva (v rokopisu). Napisal je tudi prvo izvirno slovensko učno knjigo za prirodopis rastlinstva v nižji gimnaziji in prispeval mnogo jezikovnega gradiva za Pieteršnikov slovar. — Tudi ne sinemo prezreti našega zaslužnega slovenskega Drirodoslovneea polihistorja Ferdinanda Seidla, ki je v svojih strokovnih spisih (predvsem geoloških) zbral mnogo pristnega slovenskega narodnega jezikovnega blaga, iz rastlinstva predvsem v svojem krasno pisanem »Rastlinstvu naših Al|>« (1918). — H koncu zasluži, da se omeni, St. Bevkova »Botanika za višje razrede srednjih šol« (1927), kjer so rastlinska imena skrbno obdelana, kakor tudi v njegovi knjižici »Važnejše domače zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše« (1929). — Isto velja tudi o Fr. Kapu-so ve m »Prirodopisu rastlinstva za nižje razrede srednjih šol«, ki je 1. 1937 izšel že v četrti izdaji.
Ta razmišljanja ob Barletovem imeniku slovenskih izrazov imajo namen, da podajo pregled lepega in velikga deia, ki so ga prirodoslovci, na-rodopisei in razni ljubitelji bogatega slovenskega jezikovnega zaklada zbrali in oteli pozabijenju. Vzpodbude pa naj še nove nabiralce k delu in ljubezni do pristnega slovenskega narodnega zaklada in naše bogate duhovne dedščine. Dr. VV.
knjig, katerih ni bilo mogoče več spraviti v št bolj visoke dvorane. Poleg te stvarne potrebe pc novih prostorih, se je rodil tudi nov duh, po katerem naj knjižnica ne bo več muzej, ampak ustanova, ki naj koristi, znanstveno in popularno. S tega vidika se naj uredi knjižnično poslopje, knjige in vse poslovanje.
To novo hotenje in vedno večja masa knjig je dalo novo magacinsko ureditev knjižnic. Okrog osrednje čitalnice z več sto sedeži so uredili vrsto magacinov, kjer je bilo prostora tudi za tisoče knjig, in ločili uradniške prostore od čitalniških ter tudi oitale prostore tako uredili, da je mogoče Čim hitrejša postrežba in največji mir in red v vsej zgradbi. Visoke knjižne polire in omare so zamenjale dobra dva metra visoke stalaže v magacinih, katerim lahko vsakdo s tal doseže do vrha.
Tako smo prišli do ureditve knjižnic kot jih imamo danes. Po teh načelih se gradi tudi nova Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, katere dograditev vsi 'zelo težko čakamo. Nova ureditev knjižnice je prinesla marsikatero novost tudi v njeno notranje življenje, katerih pa vsakdanji obiskovalec seveda ne vidi. Magacinsko ureditev je prvi uvedel Britanski muzej in po njem Nacionalna biblioteka v' Parizu. Prva moderna biblioteka v današnjem smislu pa je bila sezidana leta 1735 v Gottingenu; služila je za zgled mnogim knjižnicam v svetu.
Danes je največja biblioteka na svetu Nacionalna biblioteka v Parizu (4,300.000 knjig) največja na Angleškem je Britanski muzej (3,300.00 knjig), na Nemškem Pruska drž. biblioteka (2 milijona knjig), Javna knjižnica v Leningradu šteje 4.200.000 knjig. Vsega imamo na svetu 25 knjižnic, ki imajo nad milijon knjig. Najliolj so knjižnice razvite v Ameriki in v Angliji.
Slovenci imamo 7 večjih knjižnic: Univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki je centralna slovenska knjižnica z najstarejšo zgodovino in največjim jiomenom, Semeniško knjižnico v Ljubljani, Frančiškansko knjižnico v Ljubljani, Mariborsko študijsko knjižnico in Muzejske knjižnice v Ljubljani, Celju in Ptuju. Ob teh večjih znanstvenih knjižnicah je še vrsta ljudski knjižnic po vsej naši domovini, posebno pa po mestih in večjih industrijskih krajih. Imamo tudi nekaj večjih knjižnic, ki so privatna last.
Cene Kranjc
*
65 letnica slovaškega voditelja »očka« škultety-a
Slovaki, ki so se letos osvobodili, so izgubili svojega političnega voditelja in narodnega bori-telja msgr. Hlinko, toda ostal jim je v življenju še njihov kulturni »očka« in vzgojitelj škultety, katerega 85 letnico so zdaj v samostojni državi slovesno proslavili. Z dr. Jožefom škultetym je zvezana vsa novejša slovaška zgodovina. Ustanovil je svoje »Narodne novini«, katerim je bil dolga leta urednik, bil je vodja Slovaške Matice in urednik njenega glasila »Slovensky pohliady«, katerega Je urejal dolgo vrsto let in izhaja Se sedaj v uredništvu mlajšega dr. Andreja Mraza. Bil je zgodovinar, filolog, izdajatelj slovaških pisateljev, literarni zgodovinar, skratka: v njem se je zbirala vsa slovaška narodna veda in kulturna delavnost, ki je vodila boj proti madžarizacijl še v desetletjih prejšnjega stoletja in vsa desetletja po njem. Na mirovni konferenci je zastavil ves svoj v|>liv v dobro Slovakov. Tako je Šultety, tudi kot profesor bratislavske univerze, jiostnl narodu učitelj in vzgojitelj vseh današnjih slovaških kulturnih delavcev, ki gledajo v njem svojega patriarha in »očka« naroda. S svojo Matico slovaško, katere dolgoletni predsednik je, je stal in stoji v središču vseh kulturnih sil svojega naroda, ki se jo zbral ob njegovi osemdesetletnici, še bolj pa zdaj ob 85 letnici, ki je padla že v čas, ko je zmagala ideja Bernolakova in Šturovn, idejnih predhodnikov tudi škultetyja samega. V času, ko svobodni in državotvorni slovenski narod slavi enega svojih največjih kulturnih delavcev, se mu pridružujemo tudi mi z željo, naj ga Boc še dolgo ohrani Slovakom in mladi slovaški kulturi, ki jo je on tako ljubil, organiziral in branil proti vsem nasprotnikom td.
Nabiralci in zbirke slovenskih rastlinskih imen
Knjižnice v zgodovini
Mirko Kunčič:
Miklavž lovi grehe
(Nagajivka.)
Miklavž ii zvezd prihaja
po lestvici »rebrni — poskrijte se, poskrijte, poskrijte, grehi črni!
Bežijo grehi črni na vse strani kot mravl,. . po beli cesti t Šiško in kar po iraku v Dravljr
Miklavžu ne uide noben najmanjši grehek: prav vsakega ujame, crviv mu d< orehek,
navrh pa še rogatec
mu jezik svoj pokaže, po zadnji plati s šibo mu gorkih sto primaže'
Mirko Kunčič:
M I KLAVt
Janezek in sv. Miklavž
Kako prezimujejo živali
Ni ga menda med vami, ki še ne bi vedel, da iitice selivke jeseni odletijo v južne kraje, da popada listje z dreves in da tudi v gozdu nekatere 'ivali izginejo brez sledu. — Kaj delajo čez zimo? Kam se skrijejo, da jih ne vidimo nikjer?
Večina teh živali si poišče primerno skrivališče in prespi v njem vso zimo. Telo jim otrpne. Od česa pa ta čas žive? Od tolšče, ki so si jo čez poletje nabrale v svojem telesu. Seveda izgubijo mnogo od svoje teže. Ko pa se spomladi zbudijo iz zimskega spanja, so kmalu spet sveže in čvrste. Nekatere živali pa si nanosijo hrane v brlog in o večji del použijejo, preden zaspijo, z ostankom ■a si okrepčajo želodčke takoj, ko se zbudijo.
Zemljo so jedli
V Indiji je bil razširjen čuden običaj, da so lekatera tamkajšnja plemena jedla zemljo. Indijem na severu je bila najpriljubnejša rumena ilovica. V Pandžap so vsako leto pripeljali okoli 2000 lovorov take zemlje naprodaj. Najbolj je zemlje-jedcem šla v slast zemlja, pomešana z mravljinč-nimi jajci. Angleška vlada v Indiji si je mnogo prizadevala, da bi domačine odvadila te razvade, ki je povzročala razne želodčne bolezni.
Največje Janezkovo veselje je bilo gledati vojake na širokem dvorišču vojašnice. Oči so mu kar žarele ob pogledu na lesketajoče se puške in bajonete. Ničesar drugega si ni želel tako goreče, kakor da bi tudi on nekoč postal vojak in se boril s sovražnikom iz oči v oči.
Bližal se je Miklavžev dan. Mati je rekla:
»Janezek, zdaj pa le napiši svoje želje Miklavžu! Če boš priden, ti prinese vse, kar si želiš.«
Janezku tega ni bilo treba dvakrat reči. Hitro je eMel za mizo in napisal tole pismo:
»Ljubi Miklavšl
Prav nič dragega si letos ne želim kakor lepo pnSko, sabljo, četo svinčenih vojakov in vse, kar spada traven .. .<
Položil je pismo na okno in se na tihem že veselil prelepih darov.
Tisto noč pa se mu je v sanjah prikazal angel in mu ponvigal e prstkom:
»Janezek, pojdi z menoj I«
Janezek ga je molče ubogal. Vstal je in šel.
Dolgo, dolgo sta hodila. Na visokem griču sta obstala in angel je z roko pokazal v dolino:
»Poglej!«
Janezek je uprl oči navzdol ui vztrepetal. — Sredi planjave je divjala strašna vojna. Puške so pokale, topovi grmeli, ostro rezilo mečev je grozeče sikalo po zraku. Vojaki so padali po tleh kot snopi in presunljiv stok se jim je trgal ia grla. Kri je tekla iz širokih ran, odsekane glave in roke so ležale vsevprek ...
Dolgo uro je trajala bitka, potem pa je utihnilo vse. Vojaki, stari in mladi, so bili .posekani do zadnjega.
Angel je spet pomigal s prstkom in velel:
»Pojdi z menoj!«
Naravnost na krvavo poljano ga je popeljal. Hodila sta mimo ranjencev in mrličev, razbitih pušk in zlomljemih mečev. Janezku je bilo ob pogledu na to strašno razdejanje, da bi zbežal nekam daleč... A noge ko mu bile tako težke kot svrinec. Komaj, komaj jih je vlačil za seboj. Ubogljivo je sledil angelu-vodnikn in smrtni strah v njem je raMel z vsako minuto.
Nenadoma mu je udaril na uho pretresljiv
klic:
»Mati! Mati!«
Na trdi zemlji se je zvijal v smrtni bolečini mlad vojak. Iz rane na prsih mu je tekla kri,
rdeča, vroča kri. Po licih pa so mu polzele velike,
svetle solze.
»Umiram! Pokličite mater! Samo enkrat bi jo še rad objel...«
Angel je molče gledal umirajočega, v Janezovem srcu pa se je zbudilo takšno sočutje, da 6e ni mogel premagovati. Sklonil se je k vojaku in ga vprašal:
»Kdo te je zabodel? Povej mi ga, da te maščujem I«
Iz vojakovih ust so se s poslednjo močjo trgale besede:
»Vseeno je, kdo me jel Siromak je kot jaz... Moral je na vojno... moral je streljati in sekati rane ... Jaz sem zabodel njega in on mene ... Nikoli mi ni nič hudega storil in jaz tudi njemu ne ... Oba imava mater, kl bo žalovala za nama ... oba imava v prsih srce. ki bi rado ljubilo, pa mora sovražiti... Tak je ukaz!«
še enkrat je bolestno zastokal, še enkrat e toženim glasom poklical mater, potem se je sunkovito vzipel pokonci in omahnil.
»Mrtev je!« je svečano rekel angel lin mu z belim prtom zastrl obraz. Potem je uprl svoje mile oči v Janezka, a njegov glas je zadonel zamolklo in svareče kot grom: »Ali zdaj veš, dečko moj, kaj je vojna? Ali zdaj veš, da prinaša orožje, ki ga je izumil človeški duh, samo pogibelj in smrt? Vrni se domov in ne pozabi današnjega dne!«
Ura v bližnjem zvoniku je udarila polnoči, ko se je Janezek prebudil iz strahotnih sanj. Ves tih in zamišljen je nekaj časa strmel v črno temo, potem pa se je odločil. Potihoma je vstal, prižgal svetilko in se po prstih splazil k oknu. Hvala Bogu, pismo je še ležalo tam! Vzel ga je z okenske police in ga raztrgal na dTobne kose. Ia miz-ničnega predala je privlekel nov papir, pomočil pero v črnilo in napisal novo pismo Miklavžu. Takole se je glasilo:
»Ljubi Miklavži
Prosim te, ne nosi mi puške, sablje in svinčenih vojakov! Takšne igrače še za odrasle niso dobre. Prinesl mi raje nekaj lepih knjig in še kakšen sladkorček povrhu .. .«
In mu je dobri Miklavž do kraja izpolnil željo. Prinesel mu je toliko lepih knjig, da jih Janezek še do danes ni mogel vseh prebrati.
Majda ne verjame
Majda: »Očka, povej, kako daleč je z vlakom od Ljubljane do Kranja?«
Očka: »Eno uro.«
Majda: »In od Kranja do Ljubljane?«
Očka: »Se razume samo po sebi, da prav toliko. Nikar tako neumno ne izprašuj!«
Majda: »To pa že ni neumno, očka. Od božiča do novega leta je samo sedem dni, od novega leta do božiča pa skoraj celo leto!«
V otroškem vrtcu
Otroška vrtnarica vpraša: »Kako pa je tebi ime, fantek?«
Fantek: »Ne vem.« »Kako te pa očka kliče?« »Ne vem.«
»No, kako te pa pokliče mama, kadar postavi torto na mizo?«
»Nič me ne kliče. Takrat sem že za mizo,«
Kofcuo:
Skupen dom
Na zemlji, ki vsa prepojena s solzami, s prelito krvj6 je, kjer zarjo svobode stoletja zakrivalo črno nebo je, —
trije bratje smo dom si zgradili skrbn6 kakor lastovka gnezdo; vanj željo smo vročo vklesali, da raetel pod srečno bi ivezdo.
Bežala so leta kot vranei in marsikatera senca sovražna se je priplazila v dom Srba, Hrvata, Slovenca.
Let dvajset vtonilo je v večnost Trd6 so viharji bučali, rušili mostove in meje — mi vztrajali smo in ostali!
Naš Andrejček
Bridko sabljieo in puško naš Andrejček od Miklavia rad dobil M, da prepodil
bi kosmatega grdavža.
Streljal bi po gozdu ptičke, s sabljieo jim sekal glave — krvoločni nai Andrejček lepše ne pozna zabave.
In Se velik top povrhu n&i Andrejček rad dobil bi, da se s kutom Godrnjavčkom hrabro noč in dan boril bi
Te, vse to in marsikaj ie rad dobil bi od Miklavia -a dobil bo le tri šibe od kosmatega grdavža...
Mlada njiva
Kraljevič In čarovnica
Nekoč je živela stara ženica, ki Je imela svoje bivališče v veliki gozdni votlini. Hranila se je s sladkimi koreninicami in zajčjo deteljo. Vsega tega je našla v gozdu dovolj. 2enica je znala čarati in ker se je pred ljudmi skrivala, ni nihče vedel zanjo.
Zgodilo pa se je, da Je v onem gozdu lovil divjačino mlad kraljevič. Ženica ga je kmalu zagledala iz svojega skrivališča. V svoji črni duši je sklenila, da ga umori in poj6, ker je bila zelo lačna. Skočila je nanj iz zasede, ga zvezala in odvedla v svojo votlino, da bi ga tam umorila.
Medtem pa so v gradu pogrešili kraljeviča in ker ga tako dolgo ni bilo nazaj, je kralj naročil svojim lovcem, naj gredo za njim in ga poiščejo. Lovci so kmalu iztaknili votlino, kjer je prebivala čarovnica. Zlezli so v votlino in na svoje veliko veselje zagledali v njej uklenjenega kraljeviča. Hitro so mu sneli verige in se skrili v bližini.
Čarovnica se je kmalu vrnila domov. Strašno se je začudila, ko ni več našla kraljeviča v votlini. Hotela je za njim, a tedaj so od vseh strani planili nanjo kraljevi lovci. Vklenili so jo in odvedli v grajsko ječo.
Čez nekaj dni je kraljevič šel gledat v ječo, kaj dela čarovnica. Čarovnica ga je milo prosila, naj jo izpusti. Kraljevič je rekel:
»Dobro, izpustim te, če mi poiščeš najlepšo deklico v deželi.«
Čarovnica mu je obljubila in kraljevič jo je izpustil.
Ko je čarovnica prišla domov, je privlekla iz kota črno tablo, ki je imela čarovno moč, da je uresničila vse, kar je nanjo narisala. Narisala je krasno deklico z zlatimi lasmi, modrimi očmi in svilene obleko. Komaj jo je narisala do kraja, je že stopila v votlino prav takšna deklica. Čarovnica jo je odpeljala v grad in jo predstavila kraljeviču. Kraljevič se je na vso moč razveselil lepe deklice in bogato nagradil čarovnico.
Priredili so svatbo, na katero je bila povabljena tudi čarovnica. Jedli so in pili in plesali tri dni in tri noči, četrtega dne pa so šli spat in spijo še zdaj, če se niso že prebudili.
Silva Lenardon, dij. I. razr. real. gimn.
Prošnja
Drobno pismo Roža naša
je pisala,
v raj ga svetemu Miklavžu je poslala.
S pismom v kljunčku dTobna ptička je zletela,
drobna ptička brez peroti: misel bela.
Roža prosi, da bi zdravje se vrnilo — bilo to najlepše zanjo bi darilo!
Olga Knretova, Zagorje.
Kako živijo in se učijo slepi otroci v Kočevju
V zavodu je prijetno in lepo
Ko je tako ves v svoje misli zatopljen prfko-akal do prvih hiš slavnega mesta Kočevja, mu ie udarila na uho prečudna beseda »hajl!« V prvem hipu je bil prepričan, da je zalajal nad njim krvoločen kuža: bav, hav! Ko pa se je previdno ozrl, je namesto razkačenega kužka zagledal pred oboj ponosnega gospoda z zelenim klobučkom. Kotičkov striček se mu je vljudno priklonil in ga povprašal:
>Prosim. ali bi mi utegnili povedati, kje stoji zavod za slepa otroke?«
Ponosni gospod z zelenim klobukom pa je namesto odgovora pokazal hrbet m jo tebi nič meni nič mahnil daljo.
»Čudni ljudje, ti Kočevarjl!« je nevSe^io za-mrmral Kotičkov striček »Berskati znajo, govoriti pa ne. Ljuba mamka božja, kam sem zašel!«
Trav malo je manjkalo, da se ni pri priči ihrnil in jo s prvim vlakom popihal nazaj v belo f.iubljano. Tedaj pu mu je k sreči prihitela na--j roti gospodična, ki ima v zavodu prvo in glavno besedo in katero imajo otroci lako v časteh, da bi ul zanjo v ogenj, če bi bilo treba. Kotičkovemu dričku je še zmerom grdo zvenel v ušesih pasji laiež: hav, hav! — zato si lahko mislite, v kako 'irijetno spremembo mu je bil prelepi slovenski ,K>zdrav:
»Dober dani Pozdravljeni!«
Pod varnim vodstvom irospodične npraviteljice :e striček kmalu prestopil prag tiste velike hiše, jer so slepi otroci našli svoi drugi dom Naskrivaj je segel v torbo ler privlekel na dan žepno .vetilko in velikansko povečevalno sleklo
»Počemu ti bo pa to?< se je na ves glas zamudila gospodična u pravi teljica.
StriČku je bilo htido nerodno. Nekaj časa je moncal in se obotavljal, potlej je pa povedal kar in ravnost:
»Svetilko sem vzel s seboj, da me n* bi bilo *tr»h v tej črni. neskončni temi. ki vlada v za-
kramljanjem mine čas, da sami ne vedo, kako in kdaj. Tako je zavod, v katerem se slepi otroci naučijo najpotrebnejšega za življenje in ki obenem skrbi za njihovo razvedrilo, zanje velika, neprecenljiva dobrota.«
Kako resnične so te besede se je Kotičkov striček pozneje prepričal na svoje oči.
Stopila sta v sobo, ki je nekakšna sprejem-nica za takšne radovedne goste, kot je Kotičkov striček. Prvo, kar je striček v tej sobi storil, je bilo, da si je prižgal preljubo pipico in začel kot tovarniški dimnik puhati goste oblake dima proti nebu. Vmes pa je kot ljuti Turčin srkal pristno črno kavo, da bi si osvežil glavo, ki kar ni hotela več pokonci stati.
Vest. da je prišel v hišo nov gost, se je raznesla po vesoljnem zavodu in začeli eo prihajati drug za drugim. Najprej gospodična Vrhunčeva. prva ir: najstarejša učiteljica slepih. Stričkovi prošnji, naj mu pove kaj iz zgodovine zavoda, je prijazno ustregla in začela pripovedovati, kako je bilo tiste čase, ko še ni bilo Jugoslavije in so se slovenski otroci morali šolati v nemškem mestu Grazu. Linzu in na Dunaju. Med svetovno vojno ki je prinesla toliko hudega in dobrega hkrati, je tudi marsikateri slovenski vojak izgubil vid Poslali so ga v zavod za slepe v Grazu, Iz Graza so slepi vojaki pod vodstvom gospodične Vrhunčeve leta 1918 odpotovali v Ljubljano, kjer so jim nudili zavetje v belgijski vojašnici. Dne 8. julija 1010 so se pripeljali iz Avstrije tudi slovenski slepi otroci, in sicer 5 dečkov in 5 deklic Dnp 19. sep tembra 1919 so se otroci in slepi vojaki preselil*-iz vojašnice v Hiralnico kranjske hranilnice. Redn' pouk se je pričel 15. oklobra z 8 šolarji v dveh razredih. Učiteljici sta bili tedaj s.Teonila Lesko-ves in s. Klara Vrhunc. — V letu 1922 so se slepi preselili v Kočevje, v sedanji zavod Leta 1929 60 iz zavoda odšli zadnji 4 slepi vojaki.
To in še, marsikaj drugega je povedala gospodična Vrhunčeva in položila pred strička velikanski kup odrezkov starih denarnih nakaznic. Striček ee kar ni mogel dovolj načuditi, kako so bili ljudje včasih dobrega srca in radodarnih rok. Slepi siromaki eo se jim tako smilili, da so tiste čase v zavod kar deževali razni darovi v denarju in blagu. Med darovalci je vse polno znamenitih imen. Ali bi se č"-'"! otroci, če bi vam vsa ta imena našteli
(Dalje prih. nedeljo.)
vodu, povečevalno steklo pa zato, da hi z njim med žalostnimi obrazi poiskal vsaj enega veselega. Sem slišal, da je tod sama žalost doma.«
»Kaj še!« se je zasmejala gosipodična upravi-teljica. »Malo potrpi, pa boš videl, da je tudi pri nas židane volje in smeha na pretek!«
StriČku to ni in nI šlo v glavo. Da bi se slepi revčki smejali? Da bi bili veseli, kakor smo mi, ki nam še sije sonce in se pisane barve prelivajo pred nami kot pravljično morje? Saj ni mogoče!
Majajoč z glavo je stopal po stopnicah navzgor in napelo prisluškoval na vse strani Bil je prepričan. da bo slišal same grenke tožbe, same. vroče vzdihe in sam pretresljiv jok. Pa je bilo tiho vse. Pozno je že bilo in šolski pouk je bil končan. Le od časa do časa je zazvenel v večerno tišino zvo-nek smeh
»Pa vendar ne. .?« se je zavzel striček in vprašujoče pogledal gospodično upravileljico.
Ta je kar koj uganila njegove misli in pritrdila:
»Da, slepi otroci se smejijo!«
»Potlej pa vendarle ni tako hudo, če je človek slep,« je zamodroval striček. »Saj se še jaz tako veselo ne smejim, ki imam zdrave in bistre oči kot maček!«
»To je tako,« je začela razlagati gospodična upraviteljica. »Vseh slepih otrok ni mogoče pometati v en koš. Nekateri so res večkrat žalostni, posebno od začetka, ko pridejo k nam. Vesela druščina pa jih potegne za seboj kot plaz, da kmalu pozabijo, kar jim dušo teži. Če je otrok v svoji slepoti čisto sam, je smeh na njegovem obrazu redek gost. Tukaj pa jim med prepevanjem in
Hlepi dečki in deklice se veselo igrajo na vrtu zavoda
D Tt V Ž I N A
MUH
»Miklavž bo nosil«
God sv. Miklavž* ]e prvi
izmed dolge vrete božičev in Miklavžev večer je nekakšen prvi sveti večer. Kakor skoraj ne pride človeku na misel, da bi obhajal svoj sveti večer v tuji družbi, tako je napak, če prirejamo javne Miklavževe večere. Večer pred godom sv. Miklavža je tako zares družinski, da ni prav, da tedaj odpremo vrata družinske skupnosti in jiošljemo otroke v javnost, v tisto javnost, kamor nam bodo otroci še itak prekmalu sami sfrčali.
Večer sv. Miklavža je simbol naše domače skupnosti tudi na splošno. Družina se dandanes drobi ko suh kruh v roki. Potrebna je posebna saniozataja in zares globoka ljubezen do družine, da je moči to ubogo družinico še obdržati v prgišču, v gnezdu, za skupno domačo mizo. Prav iznajdljivo bi morali poiskati sleherno drobtinico, sleherni košček tistega, kar bi nam še količkaj pripomoglo, da sklenemo obroč okrog družine, da smo dom S skupaj, svoji med svojimi.
Ali pa so izplača potruditi se za skupnost družine? Nemara, da se ničesar bolj ne izplača kot to. Zakaj, če bodo otroci kaj dobrega odnesli v svet, bodo odnesli tisto, kar <o dobrega doživeli v domači skupnosti...
Coper - coper
(Zabava na Miklavžev večer doma.)
Zakaj ne b! v družbi kdaj čarali? Zakaj bi ,/ripovedovali zmeraj ene in isti dovtipe, ki se jim že nihče več ne smeje? Zakaj spodmakneš sestri stol in straseš pepel e cigarete bratu v tinto, ko piše nalogo? Zakaj zmeraj take obrabljene dn trapaste šale, ko pa lahko kako drugače zabavamo družbo. Zakaj ne bi čarali?
Ugani, kateri novec je?
V klobuk streseš jx>ljubno število novcev in si dafi nato zavezati oči. Potem prosiš koga, naj vzame iz' klobuka novec. Ta novec naj si vsa na-
tančno ogledajo in naj si zapomnijo vse posebne znake na njem, zlasti še letnico. Čim 6e je to zgodilo, vzameš klobuk in streseš novce močno sem in tja. Medtem prosriš kako osebo, naj ti tisti novec tišči na čelo, kar naj traja nekaj minut.
»Zdaj pa vrzite novec k drugim v klobuk in jih močno pomešajte z drugimi,« praviš.
To se tudi zgodi. Potem sežeš zavezanih oči z roko v klobuk in, v začudenje vseh, pokažeš takoj vsem izbrani novec.
»Kako pa? Kako se to napravi?«
Rešitev uganke je kaj preprosta: Novec se zaradi dotikanja rok, ko opazujejo znake, in [posebno še, ko ti ga kdo več minut pritiska na čelo, tako segreje, da ga izlahka otipaš.
Oseba, H naj nadzoruje otroka, H še ni šoloobvezen, je nujno potrebna v družinah, kjer sta čoz dan zaposlena oba zakonca. Nekateri so tako srečni, da naprte svoje otroke sorodnikom, drugi zanesljivim služkinjam, imovitejši pa osebi, ki nima drugega dela kakor vzgojo otrok.
»Vzgojiteljico iščem, z znanjem tujih jezikov,« poročajo dan na dan dnevniški inserati.
Ze pred vojno so polagali predvsem Nemci veliko pažnjo na predšolsko vzgojo otrok, dasi je bila tedaj poročena žena le izjemoma zaposlena izven doma. Zato so ustanavljali svoje »Kiinder-gSrten« v najmanjšem gnezdecu, čim se je pokazala potreba zanj. Tako je imelo n. pr. predvojno Kočevje, ki je štelo s premogovnikom vred izpod 3000 duš, kar dva kindergartna, od katerih je bil eden premogovniški, nameščen v posebni, lični zgradbi. Če primerjamo s tein predvojnim Kočevjem sodobno Ljubljano, so naše razmere glede družabnega razvedrila naših najmlaših in tozadevne težke razbremenitve mnogih rodbin vprav 6krajno obupne. Potreba po ustanovitvah otroških vrtcev pa je medtem zaradi velike zaj>oslitve i>o-ročenih žen še posebno močno narasla. Moderna LJubljana s svojimi 80.000 prebivalci ima sicer otroško vzgajališče v starem, renomiranem uršu-linskem samostanu tn pri francoskih sestrah na Mirju, bivajočih v moderni vili. Razen teh dveh rodovniških vzgojevališč srečavnmo po Tivoliju še neko nemško damo, ki vzdržuje zasebni otroški vrtec z nemškim občevalnim jezikom. S tem smo i;ičrpali vse, kar je v Ljubljani. Še mnogo bolj občutne so potrebe po ustanovah, ki naj skrbe
P&Sb&H !
Darmol, sredstvo za odvajanje se testo potvarja. Radi tega pazile pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
MLtl.LI/.raM/M
Spletena avbica
Potrebuješ eno štreno tridelne volne in še nekaj debelo prejice, kakršna je za preproge; ple-tilki in kvačko št. 3.
Za oglavje
med odsotnostjo staršev za otroke ▼ Industrijskih mestih, n. pr. v Mariboru.
Kako je tozadevno v drugih mestih Jugoslavije?
Belgrad ima 3 francoska dečja zabavišča, razen toh še nemškega, angleškega in italijanskega. Slično velja za Split in menda za druga večja mesta. Vsa ta zabavišča ustanavljajo na prošnjo občinstva
tuji konzulati ozir. poslaništva
in jih tudi z rednimi podporami vzdržujejo. Nameščeni so ti otroški vrtci v najmodernejših stavbah in so vzorni glede higienskih priprav, naj-idealnejših učnih in zabavnih pripomočkov in strokovnega, brezizjemno tujerodnega nadzornega ozir. jKHičujočega osebja. V tako zabavišče oddajajo svoje malčke lahko od 8 do 12 in od 14 do 18 za plačo mesečnih 150 din.
Ker smo v Sloveniji izrazito obmejno ozemlje, je za nas znanje tujih jezikov velike važnosti. Jezike se pa res naučimo le e konverzacijo in najlažje pač v otroški dobi. Če so to spoznali Srbi in Hrvati, se z upravičenostjo sprašujemo, zakaj v Sloveniji še ni not eno žensko društvo naredilo potrebnih korakov pri konzulatih, da bi se tudi v naših večjih mestih ustanovili taki otroški vrtni.
Ta brezbrižnost preseneča tem bolj, ker smo mi Slovenci ravno oni del jugoslov. prebivalstva, ki polaga največjo pažnjo na smotrno izkoriščanje časa in na sistematsko izšolanje.
Pa ne morda — da bi se bali, da bi naši potomci izgubili našo tradicionalno družabno okornost in nerodnost?
Popravimo I Še je časi Bolje zdaj kakor nikoli.
nasnuješ 38 pentelj in desno sjileteš 5 vrst, nakar sledii vrsta luknjic, takole: 1 d., oviješ; 1 d., oviješ itd. — vso vrsto. V drugi vrsti jemlješ vso vrsto po 2 pentlji sku|>aj. Nato spet 4 vrste desno. Tudi
naslednjo vrsto pleteš desno, a 8 krat napraviš po 2 p. v isto pentljo. Potem pleteš 19 cm visoko gladko, dalje še 4 vrste desno, nato 1 vrsto luknjic, spet 4 vrste desno; spet 1 vrsto lunjic in 4 vrste desno, nakar skleneš z 1 vrsto luknjic in 8 desnimi vrstami.
Za obe strani
nasnuješ 9 pentelj in pleteš desno takole: 1. in 2. vrsto kar desno. V 3. vrsti le S p. desno V 4. vrsti spleteš teh 5 |>. spet nazaj. 5. in 6. vrsti prav tako kot v 2. vrsti. Sedmo kakor tretjo. Osmo kakor četrto. Nato spet od začetka kakor prvo vrsto, kar naprej okroglo in spet okroglo, dokler nimaš okroglega dela, ki meri 12 cm v premeru. To se-šiješ skupaj in spleteš na isti način še en tak del.
Nato skvačkaš 3 zračne pentlje, jih skleneš in spleteš 6 gostih p., po 2 v vsako zračno pentljo. V naslednji vrsti skvačkaš 2 zračni p. med vsako gosto pentljo, v naslednji j>o 3 itd., da dobiš okrogel kos. Na ta način delaš, dokler ne meri ko« 5 cm v premeru Potem kvačkaš na isti način drug kos in prišiješ manjši okrogli del na sredo večjega. Strani dna zganeš in prišiješ na oba okrogla dela. Slednjič potegneš z debelo šivanko debelo nit skozi luknjičaste vrste.
Avbioi prišiješ na eno stran svilen trak, ki se z njim avbica priveže na glavo. (Glej sliko!)
Takih pisem nikar ne piši
Marsikdo je žo obžaloval, da je odfioslal kako pismo, napisano v prvi jezi, in je a tem nastala zdražba. Kakšnih pisem torej ne smeš pisati?
1.	Nikdar ne piši v jezi takim osebam, ki so ti priljubljene ali ki jih sj>oštuješ.
2.	Še bolj nevarno je, če v jezi pišeš osebam, ki jih ne maraš.
3.	V pismih ne smeš nikoM kritizirati članov svoje družine in sploh nikogar ne.
4.	Tista pisma so za nič, kjer je prevečkrat besedica »jaz« I
5.	Predvsem ne nnpiM takih pisem, ki bi jih ne smel tvoj mož (aii pri možu — njegova žena) prebrati. Česar ne sme brati najbližji član naše družine, je bolje, da ne napišeš.
6.	Odveč in nevarna so pisma, kjer nenapro-šen,i dajemo kake nasvete.
7.	Bolje je, da ne od pošlješ tistih pisem, kjer se kaj izpoveduješ ali kaj priznavaš. Take stvari si lahko zase napišeš, a bolje je, da nato tisto
Podstavek za lonce
Mladina se hitre|e razvija
Po podatkih različnih raziskovanj mladine je dognano, da se mladina zdaj mnogo hitreje razvija, kot se je včasih. Podatki iz poslednjih let pred svetovno vojno so poročali, da so bile deklice razvite med 14. in 16. letom. Zdaj pa je žo s 13. leti več kol tretjina vseh deklic razvitih. Torej
Na) sneži!
Snoči so sijale z neba zvezde mile, a nocoj so se za temno megle skrile.
Snoči je bila dolina vsa zelena,
a nocoj je z belim snegom zametena.
Mrzlo je, da skoraj me pri
srcu zebe;
sestrica in bratec, morda tudi tebe?
Naj sneži, naj veier brije, naj zmrzuje!
V mladih srcih zlata pomlad nam kraljuje.
Nežno cvetje usahnilo je v naravi —
v mladih srcih vzklil je topel cvet ljubavi.
(Marija Brenčičeva.)
Tole pripravo narediš iz lesa, ki je križem zbit in ima na obeh straneh jk> 4 gumijasto i>lo-ščice. Paziti je treba, da razdalja med gumijastimi obložki ni na obeh straneh križa enaka. Ce daš lonec ali skledo na to pripravo, lahko z obema rokama mošaš v posodi in se [>osoda nič ne premakne.
Bele roke
dobiš, če narediš iz glieirina in koruzne moke testo, si z njim namažeš roke in ga odstraniš čez pol ure.
so deklice za poldrugo loto prej razvite, kot so bile pred 1. 1913. Tudi dečki so za prav toliko prej razviti. — Iste razlike je opaziti glede na težo in velikost rasti. Kakšne so pn razlike glede nn umski in duševni razvoj, pa statistike ne povedo.
V dneh pričakovanja
Beseda advent pomeni v ožjem smislu prihod Gospoda o božiču, ali prav za prav, vse cerkvene prijirave na ta prihod Ze do 5. stoletja je moči advent zgodovinsko dokazati. Sjiočetka je bilo pet adventnih nedelj; od 9. in 10. stoletja dalje pa jih imamo štiri. Z adventoni se začne novo cerkveno leto.
Leta 180 se omenja adventni post. Odredil gn je škof Perj>etua iz Toursa, in vernike je vezala dolžnost, da so se morali od sv. Martina (11. novembra) dalje, |>a do božiča jk> trikrat na teden postiti. Na cerkvenem zborovanju v Miiconu (1. 583) so določili za adventne postne dni: ponedeljek, sredo in petek. Iz Francije se je navada advent-nega posta razširila v Anglijo, Italijo in druge dežele. Od 11 stoletja dalje je bil adventni post vedno manj strog, v 14. stoletju je žo skoraj odpadel, dandanašnji pa adventnega posta, razen v samostanih, ne poznamo več.
Ponekod imajo posebne adventne šege, ki vsebujejo deloma krščanske, deloma pa poganske predstave Zlasti v dolnji Nemčiji imajo svoje adventne navade, tako na primer, da vsak večer pastirji trobijo v rog v 6j>omin na to, ker so pastirji udeleženi tudi pri jaslicah. Po poganskih šegah pa naj bi ti glasovi prejiodili nesrečo in zlš duhove. V nekaterih krajih hodijo otroci okoli in prosjačijo, pri tem pa pojejo pobožne pesmi, trkajo na vrata, mečejo na okna grah, fižol, lečo in slično.
Vernemu kristjanu pa je advent doba posebnih milosti. Pri nas so zlasti priljubljene tako zvane z o r n I c e , devetdnevnice — jutranjice pred ali [>o prazniku Brezmadežnega spočetja. Spet in spet nam stare, globoke cerkvene pesmi vzbujajo pobožnega duha in nas pripravljajo na božič in sveti večer. Naše družine že zaradi otrok ne bi smele kar brezbrižno mimo pomena teh dni pričakovanja! V njih tiči globoko jedro za telovadbo duše posebno v teh časih, ko vso tako hlastA za telesnimi rekordi.
Jabolčni krotki
Stara kuharska navodila so navadno najprimernejša za okusno pecivo, čeprav so nemara malo dražja kot nova.
Za jabolčne l.rofke potrebuješ dve Jabolki, 4 jajca, petino litra smetane, desetinko litra vode, petino litra raztopljenega presnega masla ln četrtino litra moke.
Moko, vodo in smetano žvrkljaš in vtepaš, pri čemer dodajaš jajce za jajcem in prikapljavaš
presno maslo Jabolka olupiš in razrežeš na kosce, ki so za lešnik veliki. Te kosce pomakaš v testo in jih j>olagaš na krožnik.
Potem razpustiš toliko presnega masla, kolikor je treba za praženje in ga daš v konglico. Tudi testo daš v kanglico. Nato dobro s^greješ fionev, ki ima jamice, daš v vsako jamico malo raztopljenega presnega masla, nato daš v vsako jamico testo iz kanglice in |x>tisneš v vsako jamico po en jabolčni košček. Te krofke zlato-rumeno opražiš in jx>treseš s sladkornim poprhom.
Kavin liker
Prekuhaš 1 kg sladkorja v 1 1 vodo ln košček vanilije, da se zgosti. Iz 10 dkg sveže opražene kave skuhaš 2 skodelici kave, dodnš % 1 alkoholn in precediš skozi filtrirni papir. Ko vznmeš vani-lijo proč, fioiiiešaš sladkor s kavo in likeT je narejen. Daš ga koj v steklenico. Čim delj stoji, tem boljši je.
Krzneni paletoji Lisičji ovratniki
v naravni in beljeni barvi
2a Miklavža!
Beli otroški kožuščki mufi in ovratniki
▼ bogati izbiri pri
L. Rot, Ljubljana, 5
Posebna izložba tudi v pasaii nebotičnika.
Naš domači zdravnik
P. P. D.: 18 let imate opisano nadlogo. Medtem ste bili enkrat pri zdravniku, ki vam je svetoval, da si opisano mesto potreBajte s smtik-cem. Nadloge pa ne morete odpraviti. V vedno večje breme vam je. Kadi bi jo pred vstopom v zakon odpravili.
Ne razumem vas, kako morete nadlogo tako dolgo nositi s seboj in zakaj se ponovno niste obrnili na zdravnika. V dveh smereh moramo iskati za vzroki. Pri eni vrsti nadlog povzročujejo vzrok druge bolezni, n. pr fimoza, gonoreje, sifi-lise, sladkorna itd. Izcedki in odločki se razkrajajo in povzročajo vnetje. Menim, da pri vas niso li vzroki, pač pa prihaja v poštev pri vas okužba z neke vrste spiroheto. Svetujem vam, da se obrnete do zdravnika strokovnjaka za kožne bolezni.
J. K. M.: Jedli ste krompirjevo solato, pomešano s čebulo ter zabeljeno z bučnim oljem, in pa močnato jed, Imeli sle zelo velik tek. Proti jutru so vas zbudile močne bolečine v trebuhu Nagnalo vas je, potem pa ste začeli hI ju vati in ste bljuvali trikrat dopoldne. Morali ste ostali v postelji. Zvečer pa se vam je nadloga zboljšala v toliko, da ste čutili bolečine samo še v desni spodtui strani trebuha. Tudi prej ste imeli že 4 krat bolečine na narisanem mestu, in sicer vedno desno spodaj. Bolečine so trajale po nekaj dni. Stari ste 37 let, imate pisarniško sIužl>o, iztrebljate ee vedno neredno. — Menim, da sta to dve nadlogi. Prva vas je v tem času že gotovo pustila. Imeli ste namreč akutno vnetje želodčne in črevesne sluznice. Kriva l>a je bila jed, ki 6te jo bržčas prav naglo zaužili in premalo prežvečili. V takem primeru si pomagamo takole: Vzamemo ricinusovo olje, ki nas izčisti. Postimo se en dan ali dva. Uživamo samo čaj in kekse, ali pa prežgano juho. Vmes pa jemljemo oglje, ki vsrka vase škodljive snovi, ki nastajajo pri razkrajanju v črevesju. Čez trebuh pa si denemo tople obkladke. Drugo pa menim, da bo vnetje slepiča, in sicer kronično ki se večkrat in v presledkih ponavlja. Mesto, ki ste mi ga narisali, kjer se pojavljajo bolečine, odgovarja legi slepiča. Sumim tudi, da imate* vneto in bržčas razširjeno slepo Črevo. Zato govori neredno iztrebljanje. Svetujem vam, da se obrnete na zdravnika, kadar vas bodo ponovno obiskale bolečine. Če bo potrebna operacija, bo odločil zdravnik. Ker veliko sedite, bi vam priporočal redno daljši dnevni sprehod. V prehrani pa se držite bolj rastlinske prehrane.
M. D. T.: Vedno ste bili zdravi. Od letošnje pomladi pa se počutite bolj slabo. Neprestano vas boli pod desnim rebrnim lokom tja do sredine trebuha. Zgaga vas peče po vsaki jedi.
Brez preiskave ne morem ničesar točnega povedati. Lahko je prizadet želodec, žolčno črevo in pa jetra, oziroma žolčnik. Katero izmed teh glavnih organov prihaja pri vas v poštev, more odločiti le zdravnik.
F. B. Lj.: Vaš 16 letni sin je prebolel pred 4 leti tifus. V otroških letih je bil lepo rejen, od l>olezni dal je pa je suh in toži, da ga boli v hrbtu. Zadnje čase se ponoči močno poti. Tek ima dober. Visok je 185 cm, tehta pa 60 kg.
V teh letih, kakor je vaš sin, opažamo večkrat veliko nesoglasje med rastjo in težo. Poženejo kakor konoplje, v teži pa zaostajajo. V poznejših letih pa pride zopet do skladnosti. Ta leta pa so tudi nevarna zaradi tega. ker se prav rada jvijavi kakšna nadloga na pljučih. Prav bolečine v hrbtu in nočno potenje nas sili k tej misli. Močno potenje pa spremlja tudi drugo holozmi (bolezni sklepov, Basedow, bolezni, ki močno slabijo itd.). Svetujem, da povprašate internista za svet.
O. B. Lj.: Vaš nečak ima slabo lasišče. Prej, ko Se ni bil ostrižen, so niti lasje močno izpadali. Zdaj pa, ko je pri vojakih in na čisto ostrižen, si skuša utrditi lasišče na ta način, da »i ga umiva z mrzlo vodo. Vprašujete, če ni to škodljivo.
Najbolj pogostni vzrok izpadanju las je prhljaj. Tej nadlogi pa se pride najlažje do živega, če »i lase postrižemo, da nam je lasišče tem bolj dostopno. Menim, da mu umivanje ne bo škodovalo. Samo preveč in prepogosto militi se ne sme.
A. R. L. p. N.: Nekako pred enim mesecem se vam je na zadnji strani črevesa napravila bula. ki je zdaj že kakor šiška velika. Sprva vas je bolela, zdaj pa vas srbi in peče, pa ne vedno. Radi Ivi vedeli, kako nastane ta bolezen in kako bi se je obvarovali? Kako sp zdravi, ali je ozdravljiva? Kakšno hrano bi uživali, ali kajenje in zmerno uživanje kaj vpliva na to nadlogo, če je uživanje medu škodljivo?
Menim, da imate zlato žilo. Nastane pa ta nadloga tako, da se na imenovanem mestu pomnožijo in razširijo žile, in sicer zaradi zaostajanja krvi v njih. Nadloga je podobna krčnim žilam na nogah. Trajno zaprtje, sedenje pospešuje to nadlogo. Posebno v nekaterih družinah srečujemo jiogostno to nadlogo, tako da moremo govoriti o nekakšni družinski nagnjenosti k njej. Iz vsega tega že lahko sami sklepate, česa se vam je treba ogibati. Skrbite za redno iztrebljanje. Pijte karlovarsko sol dnevno na tešče. Hrana naj bo taka, da vas ne bo zapirala in daiala mehko bla'o. lo pa je v pretežni meri rastlinska hrana. Gibljite se čim večl Najbolj uspešno zdravljenje je operacija, pri kateri te vozle požgpmo Uničiti jih pa moremo tudi z vbrizgavanjem različnih zdravilnih tekočin. Alkohol v manjših količinah in prav tako kajenje nima neposrednega vzroka na to. Tudi nisem še opazil, da bi med kaj škodoval Po vsakem iztrebljanju vzemite mlačno sedečo kopelj, če pa vam to ni mogoče, pa se skrbno umijte z mlačno vodo. Skrbeti morate za čim večjo snago, da se vam žile ne vnamejo.
Z. C. G.: Kako bi odpravili ozebline, ki so so vam že zdaj pojavile, ko se zima še pričela ni? Delavka ste v tekstilni tovarni in ve« dan stojite na nogah. Se le prav malo gibljete.
Prav neprijetna nadloga je to, ki se pojavlja iz lela v leto. Predvsem poskrbite za prostorno^ in toplo obulev, da bo kri lahko nemoteno krožila po nogah. Delajte si vsak dan po pol ure kopeli, in sicer menjaje toplo in mrzlo vodo Nekaj časa držite noge v topli, potem pa zopet v mrzli vodi! Dobro jih obrišite in jih toplo zavite, ko ležete v postelio! Od domačih zdravil priporočam te: surovo čebulo zrežile na kose, potrosite z drobno kuhinjsko soljo in pustite dalje časa v skodell, da so napravi sok. Preden grestp spat. «1 natrite ozebline s tem sokom. Prijvoročljiva je tudi topo-lova maža, terpentinovo olje in smrekova smola. Prav tako tudi brinjevo olje, s katerim si natrite
...............................................................ODREŽITF miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiii
i" "odgovarja samo na vprašanja ka j I terim je priložen tale odrezek |
j .Slovenec4 4. decembera 1938 J
..............................mmillllHUlINlIlNIimlllllllllllMIlNIlllllllllllllllllllllllllllllllllli?.
r.ilililiinmi nmiimim,i,,i„i>i,•„>•"••...............
noge. Dobra je tudi kafrna maža (10 delov kafr-nega praška na 90 delov vazeline). Priporočajo tudi kopeli posušenih vinskih listov (4 peščice vinskih listov na 3 litre vode); voda naj bo kolikor mogoče vroča! Kopel naj traja toliko časa, da postane voda mlačna. Noge potem osušite in natrite z vazelinom. Izbire je dovolj, kakor vidite.
J. T. M.: Potrebujete splošne okrepitve. Ni sicer potrebna kakšna posebna prehrana. Menim, da bo vam še najbolje odgovarjala zdrava domača hrana. Če si morete, si privoščile vsak dan kozarec dobrega starega vina. Čez zimo pijte ribje olje! Na drugo vprašanje pa tole: Velikokrat sem že razpravljal o nadlogi. Zato ne bom ponavljal. S trdno voljo jo boste lahko premagali.
P. 0. S.: Prvikrat ste mati. V januarju pričakujete veselega dogodka Ker ste popolnoma zdrava, vam življenje, kakor ste ga bili do sedaj vajeni, ni treba izpreminjati. Živite v vsem kakor do sedaj. Tek, ki ga imate, je samo znamenje zdravja In naravna potreba, ker zdaj potrebujete več. Takoj po kosilu ležati ni priporočljivo. Trpi prehava. Napravite po kosilu krajši sprehod!! Gibanje, ki ga čutite od septembra v desni strani trebuha, včasih prav sunkovito, je gibanje otroka. Pasu ne potrebujete nobenega. Obleko nosite lagodno, da se vam ne bo nikjer oprijemala in vas tiščala. Izdatnost dojenja pa je odvisno le od mlečnih žlez in od maščobnega tkiva, ki je razporejeno med mlečnimi žlezami. Tako so prav do-
bre in izdatne tiste matere, ki so navidezno manj bujno razvite. Druga polovica pa naj se posti brez-pogojnol Ni se vam sicer bati tega, kar omenjate. Vendar pa mora prevladovati pamet in spoštovanje do vas!
K. K. D.: Tudi zdravniki smo ljudje in nismo nezmotljivi. Tudi čudežev ne znamo delati. Mislite, da je lahko odpraviti v tako kratkem času toliko bolnikov, kolikor se jih po navadi nabere v ordinacijah po vaših ustanovah? Bodite pravični in ne sodite krivol
Vnetje mehurja traja včasih le kratko dobo. Zelo neprijetno pa postane, če preide v kronično. Vzrokov pa je veliko. Često je samo prehlad. Povzročajo ga pa tudi različne kužne klice. Pa tudi paškodb, bolezni organov v okolici mehurja itd. ne smemo prezreti. Navodila za zdravljenje ete dobili.
I. K. M.: Kot reven študent ste nosili tesne
čevlje. Mezinec se vam je sključil. Na členku ste dobili odtiščanec, ki se je popolnoma »trdil. Zdaj pa vas je začelo boleti, če se dotaknete odtiščanca. Poskrbite za prostorne čevlje. Zvečer si kopljite noge dalje časa v topli vodi. Dobro jih obrišiie, potem pa namažile, oziroma natrite prst z vazelinom.
Vsem: Vprašanj dobivam toliko, da mi je nemogoče na vsa sproti odgovarjati, sicer bi naša posvetovalnica zavzela polovico nedeljske številke. Zato potrpite! Eni pridete malo prej, drugi pozneje na vrsto. Brez izkazila odgovarjam samo dijakom, obrtniškim vajencem in pa tistim, za katere res vidim, da so revni in potrebni. Kdor pa se ne bo podpisal s polnim imenom, tetnu ne bom odgovoril!
Pravni nasveti
Selitev tnje državljanke v našo državo. T.
S. — Bogata tuja državljanka bi se rada preselila v našo državo. Vprašate, aLi bi pri nas dobila dovoljenje za trajno bivanje in naše državljanstvo in ali bi lahko svojo imovino prenesla v našo državo? — Na ta vprašanja vam mi ne moremo odgovoriti, ker bi o tem odločala oblast, ko bi prejela prošnjo dotične tujke. Za dovoljenje za trajno bivanje bi se morala obrniti na pristojno |h>1 iojis.ko oblastvo. Prošnjo za državljanstvo je treba vlo/i.ti potom upravnega oblastva prve stopnje na ministra za notranje zadeve. Naša država bi pač ne branila, da tujka prenese svojo imovino k nam, vprašanje pa je, če ji bo to njena država dovolila.
Krčmarska obrt. A. S. - Lani ste zaprosili za krčmarsko obrt. Prošnjo pa vam je obrtno oblastvo odklonilo kljub temu, da imate potrebne prostore, češ da ni krajevne potrebe. Slišali ste praviti, da je bal pred kratkim izdan zakon, po katerem se vam obrt mora dovoliti, če imale primerne prostore. Vprašate, kako je vam treba postopati? — ()d lanskega leta dalje predpisi za podeljevanje .krčma rskih koncesij niso bili spremenjeni. Obrtna oblast sama odloča, ali se vam izda dovolitev za izvrševanje take obrti ali ne; ne morete je pa k temu prisiliti, čeprav ste pripravili primerme prostore.
Patentni urad. A. G. - Radi bi dali patentirati nek izum za zdravilne svrhe in vprašujete, na kateri patentni urad bi se obrnili, koliko bi stale takse in stroški? — O vprašanju patentiranja odloča »Uprava za zaščito industrijske svojine v Belgradu« in bi se bilo z vašimi vprašanji tja obrniti. Toda opozarjamo vas, da so izključeni od patentne zaščite izumi, ki služijo za zdravila in razkuževalna sredstva, nadalje tvarine, ki »e narejajo na kemijski način. Med take tvarime bo najbrž šteti sredstvo, ki ste ga izumili in ki baje vrne sivim lasem zopet prvotno mladostno barvo.
Plačilo naročenih koles. H. A. C. — Od trgovca s kolesi ste kupili za trgovino več koles. V pismeni naročilnici se ni nič zapisalo, kdaj da zapade plačilo. Ustno sta se dogovorila, da boste plačali kolesa tedaj, ko jih pro-daste. Zato ste v naročilnici prečrtali ž« natiskane roke plačil: 30, 60, 90 dni. Zapisali pa niste dogovorjeni način plačila, ker ste se na samega šefa zanesli. Sedaj, ko še niste prodali koles, vas na terja na plačilo in grozi s tožijo. — V tožbi lx>ste pač ugovarjali, da plačilo še ni zapadlo. Ker nimate nič pismenega, bo sodišče o tem dogovoru zaslišalo obe stranki. Komu bo sodišče verjelo, ko trdi vaš nasprotnik, da takega dogovora ni bilo, pa ne moremo vedeti. Vaše stališče je vsaj deloma podprto s prečrta-nimi plačilnimi roki v naročilnici.
Trda liči. M. A. — Pred desetimi leti vam je hčerka sicer brezobrestno posodila znesek 5.300 din, ki ste ga uporabili za zidavo hiše. V pobotnici ste pa napisali, da ji boste ta znesek obrestovali kot v hranilnici. Sedaj je prišlo do spora in je zahtevala vračilo posojila z obrestmi vred. Vprašate, če ste ji dolžni plačati zahtevane obresti in obresti od obresti, ki jih je naračunala na 2197 din. — V tem sporu bo sodišče najprej moralo ugotoviti, ali je bilo dano posojilo brezobrestno ali ne. Vaša pobotnica bi kazala na to, da ni bilo brezobrestno. Zato lahko hčerka zahteva zakonite 5% ne obresti za zadnja tri leta, dočim so prejšnje obresti, zaradi nepravočasnega uveljavljen ja, po našem mnenju zastarane. Na tak način se poravnajte, da ne bo tožbe.
Vojni invalid. Fr. A. P. L. — Vaši podatki so pomanjkljivi. Če ste 100% vojni invalid, kar vam je bilo, kot pravite, prisojono. potem se zaradi priznanja invalidnine obrnite na Invalidsko sodišče za dravsko divizijsko oblast v Ljubljani. Vloge in tudi pritožbe so v postopku pred invalidskim sodiščem ta.kse proste.
Neredno dostavljanje pošte. L C. — V vašem kraju se poštne pošiljke zelo neredno dostavljajo. Včasih se vam pošlje pošiljka po kakšnem slugi na dom, včasih pa vas čaka na pošti. Dogodilo se je že, da ste kakšno vabilo propozno prejeli, ker ga niste šli sami iskat. Na vaše pritožbe vam je poštni upravitelj sedaj sporočil, da se vam bo pošta dostavljala potom županstva. Vprašate, kam bi se bilo obrniti za odpomoč? — Po zakonu o poštah se morajo brigati za dostavo pošiljk prejemnikom izven sedeža pošte, kjer pošta ne vrši dostave, občine. Vsak prejemnik ima prnvico zahtevati, dn se mu hranijo njegove pošiljke na pošti aiko plača za to določeno pristojbino. Ce imate knk-šno pritožilo zaradi dostavljanja, se obrnite na ix>štno ravnateljstvo v Ljubljani.
Terjatev obrtnikov. K. M. M. — Tx>ia 1933 ste obrtniku, ki je izvršil razna dola za vašo hišo, ki pa je bila medtem že prodana, podpisali izjavo, da dolg priznate, in da smo predlagati odtegljaj na vaši pokojnini. Iz neznanega vzroka pa vam ni bilo nikdar nič odtrgnjeno. Sedaj vas obrtnik toži za ostanek dolga in obresti za 8 let. — Če v teku zadnjih treh let pred vložitvijo tožbe predmetne terjatve niste priznali. je nastopilo zastaranje terjatve in morate to zastaranje izrecno uveljaviti v pravdi.
Morda pa so vam v teh letih le kaj odtegovali
od pokojnine na račun te terjatve, potem zastaranja ne morete uveljaviti. Poizvedite točno pri finančni d i rakci ji I
Ločenec. A. Z. M. — Če je bil vaš zakon sodno ločen, potem je moral dobiti vaš odvetnik sodbo dostavljeno. Od svojega odvetnika boste zato dobili sodilio, od sodišča pa le, če lioste izrecno zahtevali prepis sodbe. Glede otroka, ki je ostal pri vas v vzgoji, pa lahko zahtevate od varstvenega sodišča odlok, da ostane otrok pri vas. Otrokovi materi ne boste mogli prepovedati obiskov otroka. Če se sami ne bosta mogli sporazumeti, bo o načinu takih obiskov določilo varstveno sodišče na vaš ali pa materin predlog. — Ponovna poroka katoliškega zakonca, dokler živi še prvi ločen zakonski drug, je tudi po naših predpisih državljanskega zakonika nedopustna in po predpisih kazenskega zakonika kazniva kot dvoženstvo.
Dediščina po bratu. T. O. V. — Vaš brat je umrl nenadoma in zapustil vdovo brez otroik. Vprašate, če ste kot sestra upravičena do dediščine. — Kot sestra pokojnega brata ste zakonita dedinja do polovice zapuščine, druga polovica pa pripada pokojnikovi ženi. Pni sodišču zahtevajte, da se vrši zapuščiimslka obravnava, in vdova no morala navesti, kaj je vse bilo v zapuščini po pokojnem možu. Poizvedite sami ali potom sodišča, koliko so znašale bratove h rami I ne vloge na dan njegove smrti.
Trnje ob vrtu. J. I. G. B. - Sosed ima na svojem svetu ob vašem vrtu zasajeno trnje, ki vaš vrt zasenčuje. Od toga imate sicer škodo, toda soseda ne morete prisiliti, da to trnje poseka. Na svojem lahko vsak sadi in goji, kar hoče. Svetujemo vam, da se s sosedom prijateljsko sporazu-mete zaradi odstranitve trnja.
Odpoved tekom prakse. D, G. Lj. - Kot prak-tikant ste vstopili v trgovsko podjetje in je bilo dogovorjeno, da je službeno razmerje obojestransko odpovedljivo na 6 tednov in se mora odpoved j>odati vsakega 1. in 15. v mesecu. Vaša odpoved za 1. september, ki ste jo pravočasno dali v dogovorjenem roku, ie pravilna, Čeprav dotlej vaša nameravana praksa še ni bila končana. Če bi se ema-
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravja!
originalna, naravna ln zdravilna
Je samo ena,
ona b rdečimi srci. Zdravje in užitekl
r i	i	1
tralo, da je praksa pred njenim potekom neodpo-vedljiva, bi se to moralo posebej določiti in bi bili dogovorjeni odpovedni roka nepotrebni in brez smisla.
Dota v kronah. A. P. D. — Leta 1917 je oče
izplačal hčeri ob poroki 2000 K dote. Lani je oče izročil posestvo sinu. Vprašate, če lahiko sestra zahteva od svojega brata prevzemnika, da ji zviša doto. — Dokler oče živi, ne more sestra od brata ničesar zahtevati, šele po očetovi smrti bo smela sestra zahtevati od bTata dopolnitev nujnega deleža po očetu. Tega pa ne bo mogla zahtevati, če je leta 1917 pred notarjem podpisala izjavo, da je po očetu odpravljena in se je odpovedala vsaki dedni pravici.
Skrb za vinograd. M. R. St. I. — Sosed je zasadil svoj travnik s smrečicami, ki bodo, ko zrastejo, zasenčile deloma vaš južno ležeči vinograd. Vprašate, če soseda lahko prisilite, da odstrani vsaj del nasada ob meji. — Na svojem svetu lahko sosed sadi in goji, kar hoče. Velja le splošen predpis, da sme mejaš izruvaiti iz svoje zemlje korenine tujega drevesa, kakor tudi, da sme oklestiti veje, ki segajo v njegov zračni prostor. S silo tedaj soseda ne boste mogli prisilili, da odstopi od nameravane pogozditve. Sporazumita se zaio prijateljski.
Žična ograja. F. C. V. - Na meji, kjer ni pota, lahko napravite žično ograjo in tudi smete žico nabiti na zunanji strani kolov. Paziti pa morate, da ne bi bodice žice segale v sosedov zračni prostor.
Brezobrestno posojilo. Š. I. - Brezobrestnega posojila za potrebe vašega posestva od državnih zavodov ne morete dobiti. Lahko pa zaprosite za denarno podporo pri banovini za škodo, ki jo vam jiovzroča deroča voda. Uspeh take prošnje zavisi od vaše dejanske potrebe in sredstev, ki jih ima trenutno na razpolago banovina.
Oporoka. F. K. K. — Imate brata in hčerko, ki ima 4 otroke. Svoje imetje bi radi zapustili tako, da bo dobil polovico brat, drugo polovico pa eden izmed hčerkinih otrok. Vprašate, če bi bila taka oporoka veljavna. — Vaša edina hčerka ima pravico do nu jnega deleža, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža, t. j. polovico vaše čiste zapuščine. Le, če se je hčerka odpovedala dedni pravici, ali če je izključena od dedne pravice ali če jo v oporoki po pravici razdedinite, potem nima pravice do dolžnega deleža. V tem primeru pa so visi potomci raz-deduinjene hčerke upravičeni zahtevati dolžini delež. — Iz tega vidite, da morate hčerki zapustiti dolžni delež, z ostalim premoženjem pa lahko razpolagate, kakor hočete.
Nerešena prošnja. Č. N. Pred tremi leti ste vložili prošnjo na avtonomno oblast, da se vam popravi prevedeni dekret. Rešitve še niste prejeli. Vprašate, kaj bi storili? — Prosite ponovno, da se vam prošnja reši. Če pa ne, se pa pritožite pri oblastvu, ki vrši nadzorstvo nad oblastvom, kjer ste vložili prošnjo.
Reducirana državna uslužbenka. A. M. Vprašate, ali imate pravico do povračila prispevkov, ki ste jih vplačevali 5 let v Pokojninski sklad in ste bili po petih letih reducirani. — Ako ste vplačevali nad 5 let v Uradniški pokojninski sklad in vam je služba prestala, imate pravico do povračila prispevkov. Če ste pa vplačevali v Podporni sklad pomožnega osebja v državni službi, v katerega vplačujejo dnevničarji in pogodbeni uslužbenci, bi pa imeli šele po 10 letih vplačevanja pravico do povračila prispevkov.
Zatiranje leščevja tn trnja v gozdu. A. I. N. —
V gozdu čistite vsako zimo leščevje, robidovje in razen gozdni plevel, pa vam vedno na novo poganja, Radi bi ga zatrli, ne veste pa kako. — To je enostavno; samo zimsko čiščenje ne zaleže mnogo, Lažje bmste to dosegli s poletnim zatiranjem junija in julija meseca. To je potrebno jasnejšega pojasnila. Večletno grmovje, trnje in drugi gozdni plevel (kakor vse ostala rastlinstvo) poženejo spomladi popje, listje in cvetje iz redilnih snovi, ki so jih zbrali v koreninah iz listov v prošlem letu v mesecih julij, avgust, september in oktober. Listi so tisti rastlinski deli, ki tvorijo rastlinsko hrano. Če teh ni, tedaj se tudi ne more zbirati rezervna hrana za korenine. Če torej junija meseca posekamo tak grm, ne bo mogel zbirati koreninske rezerve za prihodnje leto; pa tudi pognati ne bo mogel, ker je vsa hrana v koreninah že porabljena. Tedaj rastlina pogine in ne more prihodnje leto več odgnati. Če pa nekaj malega odžene, je to tako šibko, da se lahko zatre. Tako je najuspešneje mogoče zatirati gozdni plevel.
Sladkorna pesa v domačem gospodinjstvu. S. N. K. — Posejali ete nekaj sladkorne pese, pa bi radi iz nje pridobili sladkor za domače gospodinjstvo. Želite vedeti, če se da ta napraviti z domačimi pripravami. — Da se, toda nepopolno. V ta namen zrežite čisto oprano peso tako, kakor običajno repo za kisanje. Sveže pesne zrezke naložite narahlo v primerno posodo in jih do vrha zalijte s toplo vodo kakih 50 stopinj toplote. Posodo postavite na topel kraj in pustite vodo vsaj dve uri v njej, da izvleče sladkor iz zrezkov. Nato jo izlijte, zopet nekoliko segrejte ter polijte z njo sveže zrezke v drugi posodi. Tako ponovite nekajkrat, d.i dobite popolnoma sladko vodo. Že nepopolno izlučene zrezke polijte z novo toplo vodo, da izvlečete iz njih še ostali sladkor, kolikor se pač da. — Sladko vodo precedite skozi gosto platno, da postane kolikor mogoče čista, nakar jo kuhajte, da se zgosti. Tako dohite sladkorno goščo iz sladkorne pese, ki jo lahko uporabljate za oslajevanje jedil in pijač. — Ce to goščo pustite več časa nn toplem prostoru, tedaj se sladkor v nj°j kristalizira. Tako dobite rjav sladkor, ki je sicer sladak, ima pa okus po pesi. Da bi doma mogli izdelovati čist, bel sladkor, kakor ga dobimo v trgovini, je nemogoče, ker nimate potrebnih priprav za čiščenje sladkorne go-&če i. apnom in ogljem.
Gnojenje ilovnate in močvirne zemlje. L. A. B. _ Kakšno gnojilo je uporabljati na ilovnati, kakšno na mokri — močvirnati zemlji? — Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti, kajti mi ne gnojimo zemlji, ampak rastlinam. Tem moramo dati ista gnojila, ki jih potrebujejo in v katerih ie dovolj tistih hranilnih snovi, ki jih rabijo. Vendar se da
Kmetijski nasveti
na to vprašanje v »plošnem odgovoriti. — Ilovnata zemlja ima navadno dovolj kalija, zato kalijeva sol ali kajnit na njej le slabo učinkujeta. Pač pa potrebuje precej dušika, fosforne kisline in apna. Zlasti to slednje je zanjo koristno, ker jo rahla in pomaga v njej raztapljati ostale hranilne snovi. Torej je gnojenje z apnom na taki zemlji od velike koristi. Temu primerno bomo tudi jemali tiste vnste dušičnih in fosfomih gnojil, ki vsebujejo tudi apno. Dušik je v ilovnati zemlji potreben; ne smemo pa jemati čilskega solitra in žveplenokislega amonijaka, ker ti dve dušični gnojili napravlja-ta zemljo še bolj zvezno in nepropustno. Pač pa je tu na mestu apneni dušik, ki težko prst tudi rahlja, ker vsebuje precej apna. Mora pa priti v zemljo, to je, treba ga je zaorati ali podkopati. — Ilovnata tla potrebujejo tudi mnogo fosforne kisline, ki jo imajo umetna gnojila: Tomasova žlindra, kostna moka in superfosfat. Tu je najbolj na mestu Tomasova žlindra, ki vsebuje do polovice apna. Manj uporabljiva je kostna moka, še manj pa superfosfat. To so v glavnem načela za gnojenje ilovnate zemlje. — Za mokra — zamočvirjena tla pa niso nobena gnojila dobra, dokler se iz njih ne odstrani odvišna voda. Tu ne pomaga nobeno gnojenje, ker voda vse izpere; tudi apno ne. Tu je treba najprej tla osušiti z odprtimi jarki ali z dre-nažami, potem močno poapniti, nato šele lahko trosimo umetna ali pa tudi domača gnojila. Šele tedaj bomo dosegli uspeh.
Boj proti ližolarju. F. N. S. — Letos ste našli pod lupino fižolovega zrnja bele črviče, ki mirno 6pe, okrog sebe pa imajo v moko zdrobljeno fi-žolovo jedro. Fižol ima na zunaj, kjer leži ličinka zvita, malo črno piko. Kupci tega fižola ne marajo. Želite vedeti, kakšen škodljivec je to in kako se ga ubranite. — Ta beli črviček je ličinka hrošča »fižolarja«, ki je prišel k nam iz Hrvaškega. Na grahu in bobu živita slična hrošča: grahar in bobar. Razvoj fižolarja je sledeči: Samica tega hrošča zaleže jajčeca spomladi, ko od-cvete fižol in se dela prvo stročje. Izlegle ličinke se zarijejo v mlado zrnje, a ker se zelo počasi razvijajo, doraste zrno do normalne velikosti. Preden še razvita ličinka v zrnu zabubi, ga izdolbe prav do kožice, tako da se vidi to meslo na li-žolovi lupini kot črna pika. Šele spomladi je hro-šček razvit, pregrize ovoj bube in kožico fižola ter zleze na dan. — Tega škodljivca uničite, ne da bi škodovali kakovosti zrna, s segrevanjem v peči ali v sušilnici pri 50 stop. Celzija 24 ur. — Zelo enostavno ga uničite tudi na ta način, da ga pustite v 20 do 25 stop. C toplem prostoru 4—6 dni. S tem ga prisilite, da zapusti zrnje, nato ga presejete nad vodo, v katero ste ulili nekoliko petroleja. Za saditev fižola pa storite najbolje, da si kupile popolnoma zdravo seme,
v
Vencel je pomislil, nato odložil peresnik, si grizel nfthte, se popraskal na glavi in začel vneto listati po matematični knjigi.
»Oče,« je čez hip plašno zašepetal, »koliko ničel pa ima milijarda prav za prav?«
»Ali te ni sram? Študent — pa niti ne znaš napisati navadne številke? Sramotal Tvoje spričevalo bo pa ree lepo.«
Gospod Kratki je bil razburjen, položil je časopis na mize*, si vzel ščipalnik z nosu, si skrbno brisal obe leči in ie nadaljeval: »Daj, pa vendar malo pomisli! Saj to menda ni preveč zahtevano! Saj nisi noben butec in treba je le, da si pazljiv. In pa — saj veš, da se ne učiš zame, ampak za svojo bodočnost. Oglej se malo! Oglej si ljudi, pa boš videl, da življenje ni igrača, ampak je boij za skorjico kruha, ki ti ga ne bo nihče kar v usta po-lagal.«
»No, tepsti bi se že znal, o&ka,« si je upal fant pripomniti.
»To ti pa verjamem, ko si tak razposajenec, pretepač! Pretepati se znaš, učiti se pa ne znaš. Naj me vrag vzame, če take traparije ne veš in me moraš šele vprašati. Koliko ničel ima milijarda! Dvanajst, nak — pačakaj malo; ne dvanajst, samo devet. No, počakaj.«
Gospod Kratki je vzel svinčnik v roko in je napisali 1,000.000, to je milijon; 1.000,000.000, to je ... Pomislil je.
»Strela božja, kako pa je to prav za prav? Ali sem zdaj napisal bilijon ali milijarda? Koliko ničel pa ima bilijon, Vencel?«
»Bilijon?« je vprašal Vencel in utihnil.
»Bilijon, da. To bi rad vedel. Koliko ničel ima bilijon.«
»Bilijon — bilijon ima... Očka, tega pa tudi ne vem.«
»Daj mi računico, notri bo že to.«
»Ni ačka; sem žc iskal, pa nič našel.«
Vencel mu je dal računico in gospod Kratki je zadel listati po njej. Odprl je stran, kjer je bilo razloženo: Števila spreminjajo svojo vrednost po mestih, kjer številke stojijo. Števila pišemo po pravilu, da so številke, ki stojijo na levi, desetkrat več vredne, kakor ista števila, ki stojijo na desni. Takšno nameščanje številk se imenuje de-kadično .. — »Oslarija« je zabrundal gospod Kratki in je listal dalje. »Aha, tu pa bo.« Na glas je bral: »Tisoč tisoičev je milijon, torej je tisoč milijonov bilijon; tisoč bilijonov pa je triljon in tako dalje. Potemtakem bi bil trilijon tisočkrat tisoč milijonov, to je dvajset ničel. Nato je kvadriljon, dalje kvintriljon in na koncu je milijarda To je vendaT tako preprosto. Če bi me ti ne bi zmešal, bi bil to že takoj vedel. Tako; zdaj pa poberi svoje knjige in — hajdi!«
»Kolika ničel ie torej treba, očka?«
»Koliko ničel? To je jasno, da jih je treba — iak — ®aj bi to lahko že sam vedel. Ti si res pravi, zmeraj le očka pa očka! To je... to je... enajstkrat tri ničle — torej je tri in trideset ničel.«
»Očka, ta pa že ne bo prav. Kako bi pa to množili Saj niti ne bi šlo v zvezek! Saj bi moral računati po ovojnem papirju!«
»Dragi moj sin, so števila, ki jih hitro izgovoriš, a ko jih hočeš napisati, potrebuješ pol zemelj-6ke oble zanje.«
Vencel se je neverno ozrl v ačeta in dejal:
Še enkrat, samo še enkrat naj bi bilo vse tako, kakor je bilo nekdaj. Vedeli so, da bo pozneje že prepozno za tak sestanek Drug drugemu so pisali dopisnice. Eden od njih je bil nekje daleč natakar, drugi je bil zidar v bližini, tretji je bil električar v mestu, četrti pa je služil pri vojakih. »Snidemo se na otoku,« je bilo na dopisnicah.
Vsi so prišli. Bil je teman jesenski večer in sapa je mrzlo in puhteče pihala preko višav, in v dnu doline je šumela reka. Tone je bil prvi; sedel je v uniformi na velikem, preperelem kamnu na obrežju reke. Sedel je v temi, kadil je cigareto in se ni zganil, ko so drugi prišli.
»Halo!« 60 zaklicali.
»Halo,« je tiho odvrnil Tone.
Bilo je, ko da se le nekaj dni niso bili videli.
Sezuli so si čevlje in nogavice, privezali so si jih na hrbet in so stopili v reko. Bredli so po kamnltnem dnu proti otoku. Bilo je ko časih, ko so prihajali ob sobotah iz mesta... Reka je šumela in vidno naraščala, in vrbo so se nad reko sklanjale in kakor da so jih vabile.
Malce sitno in čudno jim je bilo, ko so stali bosi in s čevlji in nogavicami na hrbtu na otoku. Niso se prestopili ne naprej ne nazaj, ko so jih obdajali topoli in grmiči, in nič drugega ko temina. Privadili so se bili mestni razsvetljavi in hrupu in trušču in gostiščem in godbenim dvoranam in ljudem.
Toda zdaj, ko so malo obstali In nato počasi, prav počasi občutili reko in sklanjajoče, razi Dlinja-joče se vrbe in topole, tedaj je spet prišlo, spet je vstajalo v njih ono prejšnje, minulo življenje v dolinah gori, ob rekah in jezerih na barju, v Šotorih in samotnih kočah.
Spet je bil tu prejšnji čas z vročim utripanjem krvi v aencih, s trzanjem v nogah, s trganjem s
primer
»Ne bodi hud, ampak jaz bom stekel tjale h gospodu inženirju, ta bo brez dvoma vedel.«
»Dober dan, gospod inženir,« je pozdravil Vencel in je bil rdeč ko kuhan rak, ker ga je bilo sram svoje nevednosti in mu je bilo silno aitno. »Jaz bi se rad nekoliko posvetoval z vami.«
»Kar na dan z besedo, fant!«
»Gospod inženir, veste, da ne vem natančno, ali ima milijarda devet ali dvanajst ničel.«
»Dragi moj, tega pa tudi jaz ne vem,« je odvrnil inženir. »Mislim pa, da se na tisoč milijonov obesi devet ničel, a mogoče jih je tudi dvanajst. Dandanes je na svetu vse mogoče, ko je vse tako nemoralno.«
»Kaka mislite, gospod inženir? Ali jih je devet ali dvanajst?«
»Lahko jih jc devet ali pa dvanajst. Koliko ničel pa ima prav za prav bilijon? Milijarda ali bilijon je vendar vseeno!«
»Bilijon — bilijon, mislim, da ima dvanajst ničel.«
»Milijarda, čakaj, bom bratu telefoniral. Halo... Tukaj Ivan. Ti, Pavel, koliko ničel pa ima milijarda? Ne veš? Nemogoče! — No, tudi ne ve. A jaz mislim, da jih je devet ali pa dvanajst.«
»Hvala lepa, gospod inženir.«
»Nič, nič.«
Vencel je pozdravil, zaprl vrata za seboj in je obstal vrh stopnic. V mednadstropju je stanoval visokošolec; tega bi pa človek lahka vprašal. Stekel je po stopnicah nizdol in je pozvonil.
»Ali je gospod doma?«
»Prosim. Kar vstopite.«
»Dober dan. Ali bi mogli povedati, koliko ničel ima milijarda?«
»Mislim, da jih ima devet ali dvanajst.«
»Koliko ničel bi pa vi zapisali, če bi morali napisati to številko?«
»Jaz bi... jaz bi... jaz bi najprej koga vprašal.«
»Prav tako sem staril tudi jaz, a od nikogar ne morem tega zvedeti.«
»Tamle stanuje moj znanec, ki je učitelj, mogoče bo nam ta povedal.«
Dijak je šinil kakor puščica skozi vrata. Čez čas je prišel nazaj in je ves kar žarel od veselja.
»No — ali ve?«
»Nima pajmal Tudi ta ne vel On uči otroke samo do dvajset.«
»Zakaj ste pa potem tako dobre volje?«
»Ker me veseli, da nisem samo jaz tako neumen. Zbogom, Vencel! Bog ti pomagaj!«
Medtem je bila prišla desetletna inženirjeva hčerka v sabo k očetu.
»Očka, daj, prosim, izprašaj mc!«
»Kaj pa, Lenčka?« »Računstvo.«
»Do katerega števila pa imate, Lenčka?« »Do milijarde,« se je ponosno odrezala Lenčka.
»Koliko milijonov ima milijarda?« »Tisoč, očka.«
»Lenčka, teci, teci, brž teci in daj tale listek Venclul«
Inženir je izročil listek, kamor je bil napisal: Milijarda = 1.000,000.000.
(Češko spisala Jarmila Haškova.)
rokah. Vsa tista mladost, ki te sili naprej na pota v svet, je bila spet tu, občutili so jo, žgala jih je.
Tipaje so stopali naprej v temi v notranjost otoka. Steza je bila ozka in zarasla, veje so jih udarjale v obraz, trnje je grabilo po njih.
Tu bi se moralo kaj ukreniti, si je mislil Tone, a rekel ni nič.
Nekdanje njih zbirališče ee je v polmraku razprostiralo pred njimi in nato se je iz goste, prežeče teme molče izluščila koča. Njeno sleme je kukalo v ponočno, oblačno nebo. Zaprta je bila, in okna z obledelimi oknicami so bila zabita. Nihče se je ni bil dotaknil.
»Čakajte,« je rekel Peter in je brkljal po žepih. Žepna svetilka se je zalesketala po obrazih, po razkuštranih laseh.
»Še ga imam,« je dejal tiho Peter. Bil je zarjaveli ključ.
Zacvililo je, ko je odprl vrata ln zatohel, gniloben vzduh je puhnil vanje. In zdaj je bilo pozabljeno vse, kar je bilo prej in kar biva zdaj. Bilo je kakor takrat: nekaj kratov so se ropotaje zaloputnile oknice, nekdo je pokleknil k peči, drugi je stopil v temo, da si nabere drv.
Zložili so kose kruha v skupno kopico na sredo majhne, majave mize. Svetilka je plapolaje svetila, dišalo je po petroleju in osmojenem stenju. Segli so po kruhu, sleherni je segel, kakor je naneslo, pili so iz čutare vroč, po dimu zau-darjajoč čaj.
Nato so zložili drva na sredo taborišča pred kočo. Zanetili so grmado. Dim je rastel in silil v višave in se porazgubil v črnini noči, ki je kot breme ležala nad pokrajino. Plamenček je siknil izpod brstja, zamrl je, se iznova prikazal in slednjič je pokljalo in pokalo, in plameni so šinili kvišku, objeli so polena, ugriznili so vanje in so pošiljali svetlobo naokrog. Njih odsev se jc dotikal koče, ki je že več let počivala, luč je silila v grmičje in po trati naokoli, na vitko topole in preko klokotajoče, v daljo hiteče reke.
Posedli so v krogu, pritegnili so kolena kvišku in naslonili glavo nanje. Z njih oči je trepe-taje drhtel odsev iz prejšnjih časov, ko 6o bili še dečki in so v kratkih hlačah, odpete srajce in svobodno živeli svoje še neobremenjeno življenje brez sluteni.
V dolini je šumljalo in šepetalo ko časih, venomer je šumelo, veter je zavel preko otoka in je trgal lističe s topolov in jih odnašal v noč. Reka je še zmeraj drevila v daljo.
Peter je naložil drv na ogenf.
»Ali še veste,< je dejal, ne da bi druge pogledal, medtem ko ga je dim grizel v obraz, »ko je bila povodenj, ko je odneslo kočo iz ilovice?«
Prikimali so Spet se je usedel.
»In kako nas je takrat v čolnu zaganjalo proli jezu.. .?<
»Pa ogenj v vasi?«
»Pa tisti pijanec, ki je padel v reko in ki smo ga potegnili iz vode?«
Resnično, vsega tega so se še spominjali. Se reč so vedeli. Spominjali so se tudi taborišča ob jezeru, šotorov; spominjali so se bivanja v kočah po gorah v hudi zimi, ko je burja brila krog pečin in butala v vrata.
»Le kako je vse to,< je rekel Peter, ko se je skladanica sesula in je vstal, da bi pobrskal po grmadi, »človek kaj sklene, pa je potem vse drugače. Mnogo smo mislili storiti. Pa smo zdaj še zmeraj tukaj v bližini, kjer imamo svoj posel. Imamo tudi malo zabavo; in imam vsak svojega dekleta. In nemara ne bo več dolgo trajalo, pa bomo vsi oženjeni, imeli bomo stanovanje, svojo udobnost, svoje otroke.. . Vse drugo pa jc šlo...«
Oče je ležal in komaj da se je zganil. Kmalu pa je bil že mrtev, in Miška je prišla in je po stari šegii odprla okno, da bi mogla duša v nebesa. Čeprav ni še nikoli videla mrliča, je vendar spoznala, da je oče mrtev. Zdaj se je začela mu. k a noči z mislimi, da l>o treba z njim na poslednjo pot v dolino. Bali sta se s sestro debelega snega, I edemih skorij v grapi, gladikoče sani in ledene burje. Bali sta se svoje slabosti in ljudi v vasi.
Zdanilo se je, pa sta obe bledi in knkor v sanjah tavajoči, pristopili k očetovi postelji. Zašili sta ga v odejo, ki je ležal na njej, tak, kakršen je bil, še z oblanicami na rokavu jopiča, in sta ga vzdignili in položili v krsto, ki je stala zraven na dveh klopeh. Nobene cvetlico ni bilo, nobenega okraska. Des.ke od krste niso bile nita prepleskane, niti no nove; bile so sive, ki se je vanje že prah zagrizel. Podložili sta blazino pod glavo, in Rika je prinesla križ in ga položila na očetove prsi. Potem sta privlekli sani k hišnim vratom, odnesli sta krsto iz iz.be in sta jo z veliko težavo dvignili na sani. Ker sta bili že prej slišali o zimskih vožmjah s težkimi tovori, sta šli po motno verigo, ki sta jo spredaj privezali na sani in jo s klanfami pri-mli; šli sta tudi po vrv in jo položili poleg krste. Nakrmili sta kokoši, napojili krave, ki bodo morale pač do drugega dne prestati brez vode, in sta vpregli par konj, ki sta se igraje prestopicevala.
Miška je sedla spredaj na desko in vzela vajeti v roke. Rika je stopala zraven sani im je zdaj pa zdaj poprijela za uzdo. V grapi so se dvigali snežni zameti, tu in tam so bili nagrmadeni v čudovitih valovih, sani so večkrat spodrsnile na stran. Riika ni mogla iti vedno poleg sani, včasih je bila pot preozka, pa je morala pazljivo stopiti v kraj, se spustiti navkreber ali skočiti naprej pred 'konja. Miška je stisnila zobe, vstala je in stala visoko vzravnana, držeč v vsaki roki po one vajeti. Neznansko naporno je bilo to, težko je bilo dr/.ati konje, a tako sta privozili prvo hudo strmino in še drugo, nato sta se mogli malo odpočili dokler nista prispeli do nove strmine. Za nekaj Korakov je bil svet raven kakor travnik in tudi razgled na doline je bil prost.
Približali sta se mestu, ki kar odsekano pada nizdol. Niti sanjalo se jima ni, da je ta strmina tako neznanska. Sani so zdrknile po majhnem snežnem grebenu navzgor, in na drugi strani sta bila .konjska vratova nenadoma prav globoko spodaj, sprednji del sani je visel v zraku. Nato so v loku sfrčale sani naprej, butnilo itn raztrgalo se je, veriga od zavore je obležala na tleh, oba konja sta preplašena planila kvišku. Tedajci se je zvalil na tla desni konj, podjsnil se je po poledenelem snegu, dokler ni ojnica
Nekega večera je šel veliki glasbenik Beethoven mimo majhne hišice na Dunaju. Slišal je, kako je nekdo igral iz njegove sonate v F-duru. Obstal je in prisluhnil pogovoru:
»Koliko bi dala, da bi slišala nekoga igrnti to delo tako, kot si ga je zamislil skladatelj sami«
Beethoven je tiho odprl vrata in vstopil v majhno izbo tik čevljarske delavnice. »Oprostite,« je začel veliki glasbenik nekoliko v zadregi — »slišal sem igranje, pa sem vstopil. Sam sem glasbenik.«
Mlad mož, ki je bil z deklic« v sobi, ga je 9prejel z resnim, skoraj nevoljnim obrazom. Zato se je Beethoven še nadalje opravičeval:
»Slišal sem tudi nekaj besed. Želite slišati ...? Ali bi res radi...» Dovolite mi, da igrami«
»Hvala,« je odvrnil čevljar. »Naš klavir je slab, pa tudi not nimamo nobenih. «
»Nobenih not? Kako pa igra gospodična ...?« nadaljuje Beethoven. Sredi stavka pa je utihnil in zardel, kajti mladn deklica se je obrnila in ga žalostno pogledala. Njene zastrto oči so pričale, da je slepa
»Lepo proeim oproščenja,« je jecljal Beethoven, »da nisem takoj opazil. Igrali ste torej po spominu?«
»Da.«
»Kje pa ste slišali to glasbo?«
»Na cesti. V soseščini igra nekdo klavir in če so okna odprta...« slepa deklira je utihnila.
Beethoven ni odgovoril, sedel je h klavirju in igral. Le redkokdaj je mogel igrati tako toplo in s takim občutkom, kakor ta večer na starem klavirju. Končno se je dvignil brat slepo deklice in se približal Beethovnu:
»Čudoviti mož, kdo pa sle?«
Beethoven se zravna in ga pogleda, kakor da
Reka je hitela mimo v daljo. Čuk je zastokal od gozda sem v noč. V topolih je nad njimi šu-stelo. Vse je bilo ko nekoč, lo oni niso bili več tisti.
»Tako je pač,« je rekel Peter in si odpel suknjič, »in brez dvoma je tako tudi v redu; res je.«
Drugi so molčali. Tiho so sedeli krog ognja, medtem ko je stala črna noč krog njih in jih je prežeče pogledovalo grmičje.
Pozno je že bilo, ko so jioteptali ogenj in odšli v kočo na podstrešje. Ulegli so se drug zraven drugega. Utrujeni so bili, od daleč so bili prišli, ves dan so bili delali, hoteli so spati. A dolgo so ležali budni. Razmišljali so o tem, kai je bilo, še bolj pa o tem, kar jih je še čakalo.
Ostali so skupaj do drugega dne. Nato so od šli. Prebredli so spet reko, šli še nekoliko skupaj po poli. Nato so drug drugemu segli v roke. Ta je imel motorno kolo, oni kolo in druga dva sta se odpeljala z vlakom.
Segli so drug drugemu v roke, nič besed niso Izgbljali, a v njih očeh je bilo to, kar so imeli skupnega: lepi dnevi mladosti, ki jih je treba pozabiti zaradi tistih, ki bodo zdaj prišli.
(H. Koliler.)
zadela v mejo in je cund.i obtičala. Sani so se cvileče postavilo počez, za.gradile pot in obstale.
Obe sta morali razibiti stransko desko iu postaviti krsto na tla, da so se premaknile sani. Ne kamna ne lesa ni bilo videti, Miška je, stoječ na saneh, z nogo butnila v desko, i.n Rika, ki si je počasi delala pot nizdol, je večkrat s koncem verige zamahnila obnjo. Pravkar sta popnijeli za krsto, ko je ležeči konj poskočil in planil naprej. Sani so se pognale, pustivši krsto na tleh, z divjo brzino po poti navzdol, in Rika je videla, kako je Miško vrglo vznak in kako je brez moči klečala na saneh, ki so pa že izginile okrog vogln, kjer se je pot približala robu ob breznu. Rika jc držala krsto, in ko je bil pos nenadoma pritekel za sanmi in ji je začel lizati roko, jo je prevzelo bolestno ihtenie brez solza.
Miški so je posrečilo ustaviti konja, šla jc nazaj k sestri. Vsa prepadena je dejala: »S to
S>tjo ne bo nič; najtežji del niti šc ni za nama.« olgo sta preudarjali, preden sta se odločili za pot, po kateri jc nekoč vozil oče: v ovinkih preko trat do doline, pa samo s krsto in s konjema. Krsto sta prenesli k sanem, spredaj sta rivezaM nanjo ročico, premenjali sta jermenjc. olikor se je dalo, in sta vpregli enega konja pred krsto. Rika pa jc vodila drugega konja zadaj za povodec. Strmine so bile zaros manjše, obe sestri sta stopali vedno po višavju preko prostranih pašnikov in sta videli dolino v sončni luči pred seboj. Sneg je bil gladek in dober. Ker je bilo treba na drseči tovor tudi zadaj dati kako oporo, sta privezali vrv na obroč, ki ga je Rika prijela v roko.
Rika je bila vsa izčrpana. Videla je, kako je Miška krenila v drugo smer in je držala za vajeti. In ta način, kako je to opravila, ji je dalo čutiti razliko. Da jc hodila Miška spredaj in sc je le malokdaj ozrla nazaj in je vneto in skrbno vršila svojo dolžnost, in je v svoji otroški velikodušnosti opravljala vse to kot nekaj, cesar ni moči več spremeniti, medlem oik se je ona sama oklepala s premrlimi prsti vrvi, ki io je spajala s krsto. Spomnila se je ljubezni, Ki ji jo je oče izkazoval. Toda, nenadoma je začutila drhtečo roko svojega bežnega ljubimca, kako je kakor s kamnom pritisnil na njeno srce in skalil mili odsev njenih otroških let. Mahoma je občutila neznosno krivdo. >Oče,< je zaječijala, »kako sem vas takrat pogledala, oče!«
Pot se je bližala koncu. Kjer je bil popoldne sneg na obronkih mehak in lepljiv, je bilo šc dosti muk, in kjer sta prenesli krsto čez strugo hudournika in sta gnali kon ja po grapastih stezah za seboj, je bil njun obup še hujši. Ko se je znočilo, sta bili v dolini. Marsikaj se je zdaj odkrhnilo od njiju, začeli sta sc jokati, zakaj, jako sta imeli radi svojega očeta. (E. W.)
ga ni razumel. Mladi mož je ponovil vprašanje. Beethoven se je nasmehnil z onim otožnim, resnim nasmehom:
»Poslušajte!«
Začel je igrati sonato v F-duru, ki jo je deklica prej igrala. Krik veselja se je izvil iz ust slepe deklice. V hipu je žo spoznala igralca — Beethovna. Ko je ta končal, je hotel oditi, a brat in sestra sta ga proseče zadržala:
»Igrajte šo enkrat, samo še enkrat!« Rade volje jima jo ustregel. — V tem trenutku jo prodrla svetla mesečina skozi nezastrta okna in mehko oblila obraz slepo deklice, ki je bil ves zardel od notranjega vznemirjenja. Glasbenik je s sočutnim pogledom strmci v to sliko. Sklenil jc: »Zaigral [i bom ,Sonato v mesečini'.« In zaigral je ono žalostno, tako čudovito sladko melodijo, da so jo objeli njeni zvoki kakor mehki žarki mesečine...
Tako je nastala »Sonata v mesečini«, ona nesmrtna melodija, ki jo občuduje ves svet.
(Schulze-Seiffert.)
BANKA BARUCH
11, Rno Aubor, Par is (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančno posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Ček. račune: Belgija: št. 80(14-04, Rruxelles. Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-0(1, Ned Dienst; Lukscmburg: Številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naš« čekovne nakaznice.
Sešli so se
Sonata v mesečini
Poslednja pot v dolino
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
P
Asten, zdej, ke nam vulitve že na urata trkaja, bo pa že treba, do se dons ud vulilu mal pumenma, de nam no bo mogu ta al pa un kerkat naprej metat, do se za use bi brigama, koker pa za blagor lepe naše dumuvine. Tu je že res, de se jest še nekol nisem u pulitka rada utekvala. C^VS^ t^-Mfl IM Dober b blu pa use-i?svf( ^ --- jffit j I ^iih, {e prou ženske
nimama vuliune pravice, de b pulitka tud učaseh mal prekun-trulirale. Sej jih mama več za ušesam, koker pa dedci. Jest se kar čudem, de nam na daja vuliune pravice. Prouza-prou ja pa tku na nucama. Sej je zadost, dc mama pr kutet pravica za pulitizirat. Kar me pr kufet sklenema, tu morja tku pol dedci pr cvičke, al pa pr šlampance ven spelat. Nazadne je tu tku useglih, sej če dedci na ubugaja, jih pa upra-skatna. Dedci tku veja, kuku je s pulitka za kulisam. za tu nam pa tud raj ustrežeja, koker de b pr vulitvah s zaflajštranem ksihtem ukul hudil.
No, pa začnima zdej, de bo pred konc.
Leitel Jest se še dons čist dober spuminam, de sem že ket utrok večkat slišala udrašene Idi, ke sa mel že uSesorte žiulejnske pn tud druge izkušne za saba, ke sa prpoudval, de u kumpani pes crka. Sej ste gvišen tud vi že večkat tu slišal. Sevede, men pa tiste čase še ni šlu tu u glava, ke sem bla še premejhna, zn kua h mogel glih kuški, ke sta tku prjazne in hribine žvauce, u kumpani crkat. Mal čuden se m je tu res zdel. Verjela sem pa useglih. Udrašen in skušen Ide vendar na boja kej tacga ukul guvurel, kar b na blu res. Sevede, prsečt, de kuški u kumpani crka-ia, b se pa useglih na upala, če b ni eden šo Iku vesoka nagrada ublebvou.
No vite! U likat, ke sem slišala, de sa jeene-sari zavle vulilu st u |>i 1 raj kar z enimi mačkem u kumpanija, koker de b ukul iskal kasne druge kumpanjone, pa se m pa uči kar naenkat na stežaj udprle. Kene, če b na blu tu res, kar se guvari ud kušku, b jeenesari prou gvišen na stupil glih z mačkam u kumpanija. Sevede, sej jim je blu gvišen znan, de sa mure še tn narbl trdužive žvauce. Zatu sa se pa mende udlučil in s zbral mačka za kumpaniona. Neki sa pa mogel na usa-ka viža ukrent, če sa se lli skubacnt ven iz šla-mastike. Puseben zdej sa bli srumaki hedu pud-pore putreben, ke so je vuliun zakon tku naroden spremenil, de sa zgubil usi ta mrtu vuliuna pravica, ke sa ja mel soje čase. Zalu sa pa, sevede, tud jeenesnri prec sprevidel, de če jim ta mrtu na boja smel pr vulitvah prskočt na pumuč, de boja čist du frementa pugurel. Zalibog pa du zdej pr nas še ni nubene take banke, de b pugu-reuce, ke pr vulitvah pugureja, zavarvala. Slišala sem pa praut, de bo »Uzajenina zavaruvaunca« [irec pu nouiiiu let sprejemala in zavarvala tud kandidate, če b slučajen pr vulitvah pugurel. Tu I>o pameten. Škoda, de jih že zdej neče zavarvat. Tu b bla za punasrečene kandidate veljka tulažba.
Men vrejemite, de sa jeenesnri doug štederal, na kerga b se jim še ta narbl kazal ubrnt, de b iim lohka pumagu u putreb iz stiske. No, nazadne iiin pa res ni prou nč druzga kazal, koker de sa se udlučil za mačka. Sej jih je blu precej takeh,
ke sa se na use viže branil mačje kumpanije. Pol je pa le zmagala večina, koker useli zmaga.
Zdej sa pa jeenesari na kojn in trden prepričan, de boja pr vulitvah tud kar brez glasou ta mrtveli sijajno zmagal. Prauja, de je zdej »JNS & KOMP.« za use večne čase nepremagliva. Če b pršla tud cela Jugoslavija s kanoneni najne, b se nekol nekainer na umeknil. Sej koker use kaže, maja kurajža pa šnajt, zbejžal boja pa že tekat, ke bo še cajt. Je6t jim dam čist prou in jim tud na bom fouš, če boja zmagal. Sej sa fanti ud fare. Ublebil sa pa tud, de boja šli Sluvencem na usa muč na roka. Rekel sa, de boja lepa naša dumuvina tku fajn uštimal, de nebeden Sluvenc še umrt na bo tou več, ko bo na tem svet velik luštni, koker pa na unmu.
Ublebil sa, de boja ta peru skusi use direktne dauke kar čist odpraut. Indirektne nam boja pa še za en čas pustil, de se borna počas prvadel, kar brez dauku žiut. S časama boja pa tud te udpraul, če bo kulčkej mugoče. Ublebil sa tud, de boja tiste table, ke zdej veseja nad držaunem uradem, use pustil preštrihat, pa sam sluvensk gor napisat, de boma saj vedel, s kašnem uradam mama prouzapiou za upraut. Pa s tistem tablam nad trafikam boja glih tku naredel. Tu b blu res neubhoden putrehen, ke men se je že prpetel, de sem šla enkat u trafika dauk vlačat, na en držaun urad sem šla pa enkat pu ženile. Al ni tu prenaumen? Mene je tku jezil, de sem se usa tresla, ke sa se m uradenki smejal, koker pečen mački, ke sem ud nh pugervala par žemel. Napisi b mogel bit ja tak, de b se člouk najne za-stopu. Če pa že nečja pu sluvensk gor napisat, nej pa raj nad daukarija pesteja na en stran urat nanialat pouhna mošna, na ta drug stran pa prazna. No, pol bo pa prec usak Sluvenc vedu, kam je pršou.
Ublebil sa tud, de boja žiher usi dedci nusil zelene kravate, pa na boja jiubenga zamehurl, koker sa jih soje čase. U varžet boma tud žiher nusil šnajctihelne • - . «t • '
sam nusa s na boma smel na cest, al pa u kasnem jaunem lukal z nim brisat, ke tu b 1 Iu protidržaun. Če jih boma pa nusil lepu u varžet. koker se morja šnajctihelni nost, boma pa useglih dober patrijoti in držau prou nč navaren elementi.
Lepu vas prosem, al na bo tn res prou ta prava svuboda? Pa nisa sam tu ublebil. Ublebil sa tud, de boja prec, ke boja 6edel u parlamente na mehkem, pustil u lblan tku velek epetau sezidat., de bo segu not dol du Zaluga. Če b na biu slučajen tam dol u Zaluge tist hrib na pot, b pa še dalšga pustil sezidat. Tak špetau b Iblančanem kar prou pršou. A ne? Ta narbl se m pa tu ud nh dupade, ke sa ublebil, de boja iblansk kuludvor pustil la narmen eneh slu metru glubok pud zemln sezidat, če boja izvolen. Tam na Dunisk cest, koker morja zdej Ide nuč in dan čakat na becikleh, na mutorjeh, autoniubileh in tud navaden Ide na nugah, koker verne duše u vicah, na udrešejne, de jih pesteja čez, boja naredel pa prumenada za viši gospoda in pa tudi za navadne brezposelne Idi. Noja, j)a za tiste tud, ke jih večkat prže-ne.ja naš južen brati u Iblana na letuviše. No, zdej nej pa eden reče, če tu na bo fajn Verjamete, de bo pol na tem svet še velik luštni, koker bo na unmu za tiste, ke hoja pršli u pekou.
Ja, pa še kulk drugeh dubrot nam ublebujeja, če boma pre zdejšneh vulitvah z nim putegnil. Sevede, prou usega, kar sa nam ublebil, s pa tud člouk na more u glau ubdržat, če ma še tku dobra glava. Lepu vas prosem, kdu pa tud more tulk eneh reči u glau nost? Tu b mogu met ja tku velika glava, koker en čeber. Kdur če met holt še bi natančne informacije, koker sem jih mogla jest tlela dat, nej se pa ubrne kar direkten na ma-čkaste agitatorje, pa bo use še bi natančen zvedu. Sej teh agitatorju zdej kar mrguli pu lep uaš dumuvin.
Sevede, kdur bo use tu verjeu, kar mu boja načvekal te agitalori, nej s pa kar prprau ene par šnajctihelnu, de se bo lohka hiter pud nusam obrisu. Jest holt »JNS & KOMP.« in pa tud ne-nem agitatorjem na morem verjet, pa če m še Iku sladku na srce pihaja. Kdur jim pa še verjame, nej skoč pa kar prec, de na bo prepozen, h kašenmu takmu dohtari, ke se na mežgane za-slop, de mu jih bo u vorenga djau, če bo še mugoče. Taka reč ni za udlašat. Lepu vas prosem, mačkucc, jeenesare, marksiste in pa orjunaše nej eden skp zmeša, pa bo vidu, kasna godla ho tu ven pršla. Nuben želodec ja na bo mogu prenest, pa če je še tku slabe košte navajen. Jest nuben-mu na prpuročam, de b kej tacga puskusu in soj zdrauje reškiru. če b rad še en čas pr žeulejn ustou. Če je pn še kašen Sluvenc tku zarukan, de se če na usaka viža s taka godla Irahtirat. nej se pa trahtira. Jest s ruke umijem.	K. N.
Šah
Križanka
Tehnika; Kolo železniškega voza
Med panoge, ki so v zadnjem stoletju najbolj napredovale, lahko štejemo razvoj vozil. Vzporedno z napredkom v gradnji vozil, ki vozijo po estah, se je morala prilagoditi novemu času tudi železnica, ki so ji postala novodobna motorna vozila nevaren tekmec.
Glavni značilnosti modernih prometnih sredstev sta hitrost in udobnost. Na to se je morala ozirati tudi železnica pri svojem razvoju. Kon-strukterji so zgradili vozove, v katerih tudi razvajen potnik lahko najde vse, kar si želi. Seveda je nastalo vprašanje, kam s takimi vozovi. Prirediti in popraviti jih je bilo treba vsaj v toliko, da lahko pomagajo ludi v naglem prometu sedanjega časa. Pri tem se je pokazalo, da je najtežji problem priboriti železniške vozove z dvema osema (osebne in tovorne vagone) tako, da lii zdržali tudi veliko hitrost. Na prvi pogled bi ^e zdelo, da so to ovirali sunki, na presledkih med posameznimi tračnicami. Toda sunki se dajo i primernimi peresi ublažiti. Tudi ovinki niso bili odločilni, pač pa gibanje voza v prečili smeri, zanašanje na levo in desno.
Vzrok zanašanju je konstrukcija kolesa železniškega voza. Vemo, da sta kolesi železniškega voza nasajeni na osi, torej med seboj trdno spojeni. Kolo ima na notranji strani venec, ki skrbi /.a to, da ne zdrkne voz s tirov. Venca koles dostikrat ne segata čisto do tirov. Na ovinkih nora kolo. ki se nahaja na zunanji strani, napraviti večjo pot, kakor pa notranje kolo. Ker sta »be kolesi na osi trdno nasajeni, bi nastalo na ovinku drsenje na tračnicah, namesto' da bi se kolesi pravilno kotalili. Da se temu izognejo, izdelujejo kolesu tako, da se njihov premer navzven manjša. Vsako kolo torej predstavlja del -ložca, ki je tako obrnjen, da leži s svojim mnnj-nn premerom navzven. Tračnice same imajo na ivinkih večjo širino kakor na ravni progi. Pri ožnji na ovinkih sc pomakne voz navzven. Tako "če kolo na zunanji tračnici po svojem širšem ■bodu, nu notranji stranici pa po ožjem obodu. Penili odgovarjajoče seveda prokotnli tudi zunanje kolo večjo pot kot notranje. Prav zaradi le konstrukcije koles pa nastane na ravni progi, po-ehno tam, kjer so se tračnice že nekoliko razširile, počezno gibanje: voz kar pleše po trač-licali in tako plesanje postane posebno pri ve-ikili hitrostih lnliko zelo nevarno.
Za kratek čas
Dve zoni. Moji ženi se je menda zmešalo glavi. Naredila mi je krnvnto iz svoje stare bloke. — To še ni nič. Moja žena pa si je na-, ni vila večerno obleko iz mojih kravat.
Bahača. Dva bahača pripovedujeta drug dru-emu svoje prigode. »Nekoč sem bil na Severnem ■čaju. Veslal sem s čolnom po Severnem morju n videl otok. ki ga doslej še ni zrlo človeško -ko!« se baha prvi. - »Tako?« se začudi drugi Nu. če si res videl otok. ali si videl tudi črno pikico sredi otoka?" — Seveda sem jo videl.« -»Nu, vidiš, tista pikica sem bil pa jaz.«
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črlah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. domača žival, 6. vrsta kazni, 10. tuja beseda za upravitelja, 16. ostanek pri gorenju, 17. del utrjenega prostora, 18. ena od deseterih muz, 19. kraj na Dolenjskem, 20. vrsta dragega kamenja, 21. druga beseda za oris, 22. tuja beseda za nrav, 23. pristaniško mesto ob izlivu reke Marice, 24. pristaniško mesto v južni Rusiji, 26. mohamedanski bog, 28. dol naslova, 29. vrsta glodalcev, 31. osje gnezdo, 33. češko moško krstno ime, 35. vrsta zdravega zraka, 36. tuja beseda za razgovor, 38. nekdanje ime za sedanjo Ljubljano, 41. reka v severovzhodni Afriki, 42. prometni pripomoček, 44. vrsta cerkvenega stropa, 46. gora na Koroškem, 48. trdnjava v severni Španiji, 50. kemični element, 52. izraz pri kartanju, 54. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 55. vrsta listnatega drevja, 58. tuja beseda za pripravo, 60. sestavina zraka, 61. izdelovalec orožja, 62. del gledališkega prostora. 63. druga beseda za pomoč, 65. mesto iz svetopisemskih zgodb, 66. reka v zahodni Sibiriji, 67. moška oseba iz sveto-pisemsk ih zgodb, 69. tuja beseda za vzdevek, 71. vrsta poljskega plevela, 73. pripadnik izumrlega naroda, 74. pripadnik izumrlega naroda, 75. trgovski izraz za predplačilo, 77. druga beseda za prirojen smisel, 79. nekdanja slovenska telovadna organizacija, 80. vzhodni krivoverec, 81. pripadnik izumrlega naroda. 82. edini sin. 83. pomanjše-valna beseda za oči, 84. tuja beseda za zadevo.
Navpično: 1. prostor v cerkvi, 2. štajerska beseda za del njive, 3. vrsla trganja, 4. tuja beseda za časovno razdobje, 5. dunajski skladatelj operet, 6. druga beseda za zapoved, 7. prostor v sobi, 8. druga beseda za spono, 9. nevaren človek, 10. tuja beseda za končno besedo, 11. skrajšana beseda za kesanje, 12. vrsta sadnega drevja, 13. varovalo za svinčnik, 14. druga beseda za Turka, 15. komični filmski igralec, 23. kemična snov, 23a. skrajšana beseda za spanje, 25. strupena žuželka, 27'. otroška beseda za očeta, 30. druga beseda za obzirnost, 31. reka v severtieiii delu Francije, 32. vrsta mastne zemlje, 34. druga beseda
za ovoj, 36. reka v Ukrajini, 37. navadni števnik, 39. druga beseda za obljubo, 40. najvišja^ gora v Armeniji, 42. skrajšana beseda za množico, 43. vrsta vojaškega orožja, 45. slovenski cerkveni pravnik, 47. druga beseda za trščico, 49. druga beseda za vstajo, 51. predlog s tožilnikom, 53. tuja beseda za nemogočo stvar, 56. druga beseda za opis, 57. kraj pri Kranju, 58. prebivalec azijskega polotoka, 59. umrli slovenski književnik iz Primorske, 60. tuja beseda za nagrobni napis, 61. železniška postaja na Gorenjskem, 62. vrsta čistilnega orodja, 64. kraj pri Begunjah nad Cerknico, 66. nemško moško krstno ime, 68. poljski delavec, 69. mesto ob istoimenskem jezeru v Združenih državah Severne Amerike, 70. tuja beseda za državno blagajno, 72. otroška beseda za očeta, 74. del obraza, 76. trgovski izraz za predplačilo, 78. druga beseda za čleu.
Rešitev križanke z dne 27. novembra
Vodoravno: 1. Vid, 4. tvor, 8. Umek, 12. opal, 16. eter, 17. atom, 18. Amor, 19 ara, 20. kaval, 21. opoj, 22. imenik, 23. ulomek, 25. Ares, 27. aleja, 29. Pen, 30. Odar, 31. lbar, 32. Ozej, 33. ocet, 35. Irak, 37. Eros, 39. Aca, 41. Resel, 43. vran, 44. glavar, 46. klepar, 48. erar, 50. atoli, 52. lij,
53.	prah, 54. krof, 55. kraj, 56. Isar. 58. atol, 60. ogon, 62. Alio, 64. curek, 66. spon, 67. stolec, 69. skovir, 71. okop. 73. Atene, 75. Lom, 76. ogel, 77. okov, 78. Eton, 79. Arad. 80. omot, 81 llek. 82. osa.
Navpično: 1, vek, 2. Jtalec, 3. devon, 4. tram, 5. val, 6. Otokar, 7. ropar, 8. umor, 9. maj, 10. eniisar, 11. komar, 12. Orel, 13. Pan, 14. Arijec, 15. lakaj. 23. upor. 24. edil. 26 eben, 28. Ezav. 30. olep, 86. I kar, 32. osat, 34. esej, 36. Areh, 38. Olaf, 40. Arij, 42. Elis, 43. vrat. 44,'grog, 45. Alah, 46. klic, 47. arak, 49. Aron, 51. oral, 53. prevod,
54.	klokot, 55. Knotek, 47. aroma, 59. Opolo, 61. Otave, 65. ocenn, 65. ukor, 66. Srem, 67. spol, 68. Enos, 69. sla, 70. igo, 72. Oki, 74. eto.
Rešitev vremenoslovne številnice
1. čmrlj, 2. Pan, 3. Suk. 4. vid, 5. zet, 6. Bog. — Burja in sneg svetega Konrada dau, inrtel in pust bo svečan.
Poznani belgrajski šahovski mojster Ozren Nedeljkovič je pred kratkim izdal za našo šahovsko literaturo potrebno in koristno knjigo »Šahovski almanah«. S prvim delom knjige, kjer so podrobno opisana pravila in organizacija šahovskega življenja, je na kratko in razumljivo podano ves, kar je treba vedeli o priredbi in vodstvu internih prireditev šahovskih klubov, kakor tudi o vseh drugih prireditvah, ki eo pri naših klubih običajne. S tem delom knjige je našim klubom dan dragocen in zadosten pripomoček v vseh vprašanjih klubovega šahovskega udejstvovanja. Poleg tega nudi ta del tudi pregled organizacije šaha pri nas s pogledom na mednarodno organizacijo šaha. Drugi del obsega več zelo zanimivih fian-kov, med njimi tudi od naših najboljših mednarodnih mojstrov Pirca. Kostiča in dr. Trifunoviča, v katerih bodo tudi boljši igralci mogli najti mnogo koristnih izpodbug in ugotovitev. Posebno mesto je posvečeno problemskemu šahu. Cena knjigi je kljub obsežnemu gradivu le 20 din Naslov avtorja in založnika je Arzen Nedeljkovič, Belgrad, Jevremova ul. 46.
*
Preteklo nedeljo je bil končan turnir velemojstrov na Ilolandskem, ki je zaradi združitve osmih nesporno najmočnejših mojstrov vzbuja! povsod veliko zanimanja. Zmagala 6ta Fine in Keres, toda Keres ne da bi izgubil partijo. Potrjen je bil s tem rezultat turnirja na Semiiieringu, kjer se je Keres naenkrat pojavil kot najresnejši kandidat za svetovno prvenstvo. V turnirju na Ho-landskem so igrali namreč tudi Aljehinj Botvinik in Eu\ve, katerih na turnirju na Šenimeringu ni bilo, toda dejstva, da je Keres prvi kandidat za svetovno prvenstvo, tudi na tem turnirju ni mogel nobeden spremeniti Med prvo mojstre je stopil tudi Fine, ki obenem z Botvinikom spada skoraj v isto vrsto kot Keres. Za svetovnega prvaka je delitev 4.-6. mesta z Euvejem in Reehevskim neuspeh, ki kaže, da zopet ni zadosti računal z vedno večjo močjo mlade generacije. Iz konkurence za svetovno prvenstvo pa sta po tem turnirju popolnoma odpadla Capablanca in Flolir. Iz turnirja prinašamo lepo Botvinikovo zmngo proti Capablanci. Botvinik se je s svojo si jajno igro na tem	sploh večkrat odlikoval.
Botvinik — Capablanca
1. d2—d4, Sg8-f6; 2. c2-c4, e7-e6; 3. Sbl-c,3, Lf8—b4; 4.e2—e3 (to nadaljevanje je prišlo zelo v modo), d7—d5; 5. a2—a3, Lb4Xc3+; 6. h2Xc3, c7—c5; 7. c4Xd5, e6Xd5; 8. Lfl-d3, 0-0; 9. Sgl—e2, b7—b6; 10. 0—0, Lc8—a6 (to je popolnoma v Capablancinem stilu, izmenjati nevarno belo figuro); 11. Ld3Xa6, Sb8Xa6; 12. Lel—b2, Dd8-d7; 13. a3-a4, Tf8—e8; 14. I)dl-d3, c5-c4 (s tem se že pripravi črni na težko obrambo na kraljevem krilu za ceno prednosti na damskeni krilil); 15. Dd3—c2, Sa6—b8; 16. Tal—el, Sb8— c6; 17. Se2—g3, Sc6—a5; 18. f2—f3, Sa5— b3; 19. e3—e4, Dd7Xa4; 20. e4—e5, Sf6—(17; 21. Dc2—f2 (Botvinik igra izredno natančno Črni se je polastil odločilne prednosti na damskem krilu in če so še uspešno ubrani na kraljevem krilu, je partija za belega izgubljena. Sedaj je črni grozil konja iz b3 voditi preko c5 na kraljevo krilo). g7 —g6; 22. f3-f4, f7—f5; 23. e5Xf6, Sd7Xf6; 24. f4—f5, Te8Xel; 25. TflXel, Ta8—8; 26. Tel—e61, Te8Xe6; 27. f5Xe6. Kg8—g7; 28. Df2—f4. Da4-e8; 29. Df4—e5. De8—e7; 30. Lb2—a3ll (s tem začne beli s krasno kombinacijo, ki izsili zmago), Dc,7Xa3; 31. Sg3-h5+, g6Xh5; 32. De5-g5+. I<g7—f8; 33 I)g5Xf6+, Kf8—g8; 34. e6—e7, Da3 —cl+; 35. Kgl—f2, Del—c2+; 36. Kf2—g3, Dc2 —(13+,; 37. Kg3—h4, I)d3—e4+; 3S. Kh4Xh5, I)e4—e2+; 39. Kh5-h4, De2—e4+; 40. g2-g4, De4—el + ; 41. Kh4—h5 in črni se je vdal. S to krasno partijo je Botvinik upravičeno navdušil gledalce in zaslužil splošno pohvalo in priznanje za svojo igro.
Leposlovna zlogovnica
Iz naslednjih 39 zlogov: au — ci — čič — dže — gan — ge — go — gra — gu — i — i — in — ko — ko — ko — kom — la — le — len — li — mi — mis — mon — ne — ni — nje — pa — pat — pro — ra — re — ri — ro — sa — se — stus — ta — var — vu — sestavi trinajst trizložnih besed z naslednjim pomenom:
1. tuja beseda za sporazum, 2. francoska moda za časa kralja Ludvika XIV., 3. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 4. sodobni indski lirik in filozof, 5. slovenski noviški književnik in zgodovinar, 6. mesto v srednji Italiji, 7. tovarniška znamka radijskih sprejemnikov, 8. starogrška boginja meseca, 9. rimski cesar, 10. meslo v Slavoniji ob Donavi, 11. kopališki kraj pri Sarajevu, 12. majhen ciganček, 13. prijetno preganjanje dolgega časa.
Če si dobil pravilne besede, ti prve in zadnje črke, brane od zgoraj navzdol, povejo dvoje Prešernovih pesnitev.
Zlogovnica
Iz 45 zlogov sestavi 16 besed: an, aš, ba, ce. ci, cin, čer, da, dan, dek, dou, dov, dra, dre, ed, el, ho, i, li, lis, lju, mer, mud, na, ni, nje, nu, o, o. per. po, san, sar, se, sre, šič, ta, tal, ti, to, ve, vi, vi, vili, zip.
Pomen besed: 1. narodni praznik; 2. evropska reka; 3. meslo v dravski banovini; 4. država v USA: 5. hebrejsko sv. pismo; 6. oseba v Stritarjevem »Gospodu Mirodolskem«; 7. trg v celjski okolici; 8. mesto v stari Perziji; 9. otok, tudi ime vasi; 10. francoski dramatik (f); 11. starogrški kipar (slov. oblika); 12. koroški nar. pesnik: 13. srbski dramatik (t); 14. mesto v USA; 15. mesto v Albaniji; 16, leposlovni zbornik MD.
Prve in nalo zadnje črke, brane zapored, povedo političen dogodek v naši državi.
Grobnice in spomenike
Vam v zimskem času izvrši po globoko znižanih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
otroSkl vozički naj- Dvokolesa, »lvalnl stroji novejši! modelov motorji, trlclkljl pogrezljlvl
Po selo nizki cenil Ceniki frankol .fKiBUNA" f. BATJti, tJUBUANA, Karlovška 4 Podružnica; Maribor, Aleksandrova cesta 2*
Glavno mesto Podkarpatske Rusije - Chust
Starodavna pravljica o njegovem postanku
Mesto Chust je z najnovejšimi izpremembami v srednji Evropi postalo glavno mesto Podkarpatske Rusije in sedež pokrajinske vlade. S tem je doslej neznano mesto stopilo bolj v ospredje in pred evropsko javnostjo je oživela tudi njegova preteklost, ki je bila d< slej popolnoma neznana, kot še marsikatera slovanska zanimivost.
Mesto leži pod goro, ki jo ljudstvo imenuje Rdeča skala (»cervona skala«). Ime je gora dobila po lepi zgodovinski legendi, ki jo je še pred leti leposlovno obdelal — pač na svoj način — madžarski pisatelj Horvath Odon. Oživljena pod-karpatsko-ruska književnost pa je segla tudi po narodnem blagu in tako se je legende o nastanku mesta Chust lotil tudi Vasyl Grendža-Donsky. najplodovitejši in najgloblji podkarpatski pesnik. Ta je 1. 1930-31 v užhorodskem mladinskem listu »Pčolka« v nadaljevanjih objavljal krasen lirski epos, ki v dovršeni obliki podaja legendo o Chu-stu. »Tovarystvo Ukrainskvch Pysmenykov« je pa letos ta epos, predelan in še bolj izpiljen, izdalo v posebni knjigi »Cervona skala« (Kuaz Bohdan) — epos pro Chustkyj zamok z XIII v. na osnovi narodnoho perekazu; vydann'a druhe pereroble-nej dopovnene (Užhorod 1938, 8", 112 str.).
V kratkem posnetku vsebine pač ne moremo niti nakazati lepote tega leposlovnega dela. Močna in lepa legenda je prišla v roke mojstra, ki je iz starodavnega narodnega blaga ustvaril umetnino, ki se bere z največjim užitkom. Vsebina pa je naslednja:
Bilo je to že v 13. stoletju, za časa tatarskih vpadov. Na gradu Chust — po katerem se je pozneje imenovalo tudi mesto, ki je zrastlo pod njim — je takrat živel rutenski knez Bohdan. Kakor hitro je prejel poročilo, da so Tatari udrli v deželo, je s svojimi vojaki zapustil grad in jim šel naproti na bojno polje. V boju pa jo bil premagan, Tatari so zavzeli grad, ujeli vso posadko, med ujetniki je bila tudi kneginja in mali sinček, in se z bogatim plenom vrnili v svoje stepe. Knez Bohdan pa je v boju padel in ni bilo več sledi o njem. Pri razdelitvi plena v tatarskih stepah pa je bila kneginja poglavarju všeč in poželel ^i jo je za svojo priležnico: »Ta pride v moj šotor in bo moja dvanajsta žena« — tako je odredil in tako je ostalo. Kneginja se je nekaj časa upirala, toda
kruti tatarski poglavar je zagrozil, da bo zaklal njenega sinčka, če se ne vda. V tej izbiri se je uklonila in žrtvovala svojo čast, postala je pri-ležnica Tatara, njenega sina pa so vzgajali za vojaka in je postai spreten in občudovan bojevnik. Minula so leta in leta in kneginja se je postarala, da tatarskemu poglavarju ni bilo več zanjo — postala je navadna sužnja, za katero se nihče ni veliko menil, tudi mladi in močni tatarski bojevnik, njen sin, ne. Nekoč pa sta mati in sin prišla skupaj in stara sužnja je mlademu Tataru povedala, kako je prišel sem in kakšnega rodu je. Skupaj sta nato ušla iz taborišča, toda mati ni prenesla naporov bega. Ko je umirala v slepi, je sinu obesila okrog vratu svetinjico, ki jo je vsa leta ujetništva nosila s seboj kot edini spomin na moža. Sin nato sam nadaljuje pot proti Chustu, da bi prišel na grad, na katerem jo bil rojen, in kaj po-
izvedel o očetu. — Knez Bohdan, ki je bil le ranjen in so v vojnem inetežu njegovi izgubili sled za njim, pa se je medtem ponovno polastil gradu in mu je misel na muščevanjo vsa leta bila najslajša duševna hrana. Nikdar ni mogel pozabiti, da so mu Turki ugrabili ženo in sina. V tem razpoloženju mu sporoče, da so njegovemu gradu bliža mlad Tatar. Hitro osedla konja in se zapodi proti njemu na poljo. Ko trčita skupaj, so spo-primeta in knez Bohdan mu z mečem prekolje glavo. Pri tem pa opazi na vratu svojega dozdevnega smrtnega nasprotnika svetinjico, ki jo je nekdaj poklonil svoji ženi. Po tem znamenju je v mrtvecu spoznal svojega sina. Vrhu gore mu je priredil velik pogreb, ki se ga je udeležil ves njegov rod. Pri pogrebu pa ga je prevzela očetovska bolečina, zgrudil se je na meč in umrl na grobu svojega sina. Iz njegovega srca je kri tekla v potokih, da je pordečila vso goro, ki se od takrat imenuje »Cervona skala« — rdeča skala. — To je pravljica, ki krasi nastanek mesta Chust, in ki je v omenjenem delu podkarpatskega pesnika dobila svoj lepi literarni okvir-
Tretji predsednik ČSR prisega
»Nikar se ne boj psička, saj nič noče, samo Z repkom mahlja.«
»Saj se bojim drugega psičkovega konca!«
Največji odprti rudniki sveta
železo kopljejo na ravnem polju
Največje železne rudnike v Združenih državah Severne Amerike ima država Minnesota. Njene železne žile dajejo približno 80% vse amerikauske železne produkcije. Posebna in svetovno redka ugodnost teli rudnikov pa je v tem, da je tu dragocena ruda skoraj na odprtem svetu. Po drugih državah je treba za železno rudo kopati globoko v osrčje zemlje in jo s posebnimi, dragimi napravami, s kamenjem in neporabnim materialom vred, dvigati na vrh, tu pa je bogata narava razpela železno žile po zemeljskem površtju in jih prekrila le z nizko plastjo kamenja in prsti in vsa rudniška proizvodnja je na tako imenovanem dnevnem kopu«. Ta plast, ki pokriva železo, je tako drobna, da jo je mogoče odplavljati z močnimi vodnimi curki. Opazovalci pripovedujejo, da je pogled na bleščeče polje rude, ki se pokaže takoj, ko posebna skupina delavcev z vodo odplavi zgornjo rodovitno prst, nekaj svojevrstnega in v besedah skoraj neopisljivega, ker velikanska poljana žari kot v kovinskem siju. S površja zemlje pa železna ruda sega v globino 60 m in vse delo v teh rudnikih poteka na dnevni svetlobi.
Največje odprto najdišče železne rude in obenem najbogatejše na svetu je v rudnikih »Hull Rust Mine« v okraju Mesabi, nedaleč od rudniške
naselbine Hibbing. Odkritega je tega rudnika 6 in pol kilometra v daljavo in 2 in pol kilometra na žirjavo, sega pa še daleč naokoli na obe strani pod polji, ki jih še niso odplavili. Kjer so nekdaj stalo vasi in hiše farinerjev, so danes kupi na-plavljene zemlje, polje pa je — samo železo, kakor daleč seže oko. Parni, električni in ročni svedri brno in lomijo temno kamenje, veliki bagri ga pobirajo in prekladajo v pripravljene železniške tovorno voze — vsak dan po 15 do 20 ton! Daleč v nekdanje poljo sogajo železni jeziki tovornih vlakov, ki dan za dnem polno natovorjeni ropotajo proti pristanišču Duluth, kjer že čakajo ogromni parniki, ki požirajo vagon za vagonom in potem vozijo hitro, nakopano rudo preko morij v daljne topilnice in industrijska središča, v Dclroit, Cluve-land, Toledo, Buffalo.
L. 1937 so v 68 takih rudnikih na »dnevnem kopu« nakopali in odvozili 35 milijonov ton železne rude, kar je za 63% več kot prejšnje leto. Samo v dnevnem kopu rudnika Hull Rust Mine je znašala ta produkcija 4 milijone ton. To leto pa so vse naprave, tako za kopanje, prevažanje in pre-tovarjenje rude izpopolnili in sedanji obrat je še bolj moderen in za podjetje gospodarsko uspešnejši.
Modrost narave v zimskem spanju živali
Narava se je že pripravila na prihod zime. Mnoge živali, ki so nas presenečale sredi leta, so se že umaknile neznano kam, nikdar nismo mogli opaziti njihovega odhoda. Le izginile so, gozdovi so utihnili in polja so se umirila. Nekaterim živalim, ki bi se težko prehranile čez zimo, je narava dala poseben nagon, da vse zimske mesece prespe, in tako najtežjo dobo prežive v popolni brezskrbnosti.
Nekatere živalske skupine prežive zimo na naravnost izboren način. V pozni jeseni, ko zrak že postane ostrejši in so dnevi vedno krajši, sc zavlečejo v skrivališča, ki jih tudi za živalsko opazovanje dobro vajeno oko komaj opazi: v j-az-poke med zidovi, pod strehami, pod žlebovi, ali
K veliki stavki v Parizu in po ostali Franciji
Zadnja stavka v Franciji, o kateri poročamo	državo obvarovati pred novimi avanturami. Prinašamo
na drugem mestu, je tako težko grozila notranjemu	nekaj slik o varnostnih ukrepih, s katerimi jc vlada
državnemu miru, da se je morala tudi oblast resno	s pravočasno odločnostjo preprečila hujše ooslc-
pripraviti, če je hotela obdržati vajeti v rokah in	dice tega usodnega dneva,
Vsa pariška vojaška posadka je bilo močno ojačena z oddelki, ki so prišli iz okoliških mest. Na sliki oddelek vojaštva, ki gre v vojašnico na Porte Clignancourt in je namenjen za varstvo prometnih naprav v
tem delu Pariza,
V nodietiih Renault je kljub pozivom Glavne delavske zveze k stavki 17.000 delavcev šlo na delo. Molibna tf&rda na jih je zavarovala, da bi jih peščica slavkuiočih ne molila ali ).m onemogočevala delo. Garda ,e tudi še po končani stavki ostala nekai dni pr: vhodih v tovarno, kakor kaže naša slika, da se duhovi popolnoma umire in delo pride v normalni tok.
celo v jame, ki si jih same izkopljejo v zemlji. Tako prespe zimo ne samo žabe, ježi, netopirji itd., ampak tudi mnogi metulji in nekatere ribe. Netopirji na primer sedaj že vise v velikih gručah s tramov, kakor da je življenje v njih popolnoma izumrlo.
Znanstvenikom jo to zimsko spanje živnli silno privlačen predmet, da preiskujejo, kako živali v tej dobi prav za prav žive in kako se cele mesece brez najmanjše hrane ohranijo razmeroma zelo dobro tja do gorkejših mesecev. Hlad jim zadržuje dihanje, rast in ostalo delovanje telesa, kar sc jc posrečilo doseči tudi že z umetnim mrazom v laboratorijih. Netopirji, katerim Žila v budnem stanju utripa 600 do 900 krat v minuti, v zimskem spanju zadrže svoj krvni obtok tako, da jim utrip-ne samo 70 do SOkrat v minuti. Tako žival prebije zimsko dobo ob silno majhnih količinah kisika. Suslik na primer zadiha v normalnem stanju 60 do 140 krat na minuto, v zimskem spanju pa seže po sapo komaj petkrat na minuto. Potreba po kisiku se. zmanjša skoraj na eno štiridesetinko. Pri nekaterih živalih so celo ugotovili, da dihajo lc v razdobju na 27 minut. Ježa v zimskem spanju bi mogli pol ure držati pod vodo, ne da bi se zganil ali kako drugače pokazal, da čuti, kaj se z njim dogaja. Netopirji morejo vztrajati po več ur v zraku brez kakršnekoli količine kisika, pa vendar življenje v njih ne zamre. Prebuditi lake živali do gibanja pa je popolnoma nemogoče. Ce se svizec ves zvije v klopčič, zapre oči in gobček in se poglobi v svoj največji zimski užitek, ga ni mogoče prebuditi niti s težkimi in nevarnimi ranami. Tudi za udarce električnega loka je v tem stanju neobčutljiv.
Le tako je mogoče razumeti, da te živali toliko mesecev ostanejo brez vsakršne hrane in pri tem izgube komaj eno tretjino svoje teže, kakor so znanstveniki ugotovili za svizca, ki je spal nepretrgoma 163 din. Ce bi žival v budnem stanju tako dolgo morala ostati brez hrane, je po njej. izhirala bi. Delali so poizkuse z ježi, ki so v 11 dneh stradanja izgubili toliko na svoji teži, kakor vse mesece zimskega spanja. V njihovih telesih se v tej dobi dogajajo tudi posebne kemične izpremembe, ki jim omogočajo na ta način prezimo-vanja. Nabrana maščoba se izpreminja v ogljikove hidrate, v krvi se zbirajo posebne sestavine, kakor aceton in izredno veliko ogljikovih kislin Francoski raziskovalec Dubois je prišel do nazi ranja, da zimsko spanje živali ni nič drugega kot samolastno narkotiziranje potom acentona in oglji kovih kislin. Tako jc narava vsakemu bitju j svojim mnogostranstvom pripomogla, da vzdrži življenjsko borbo in se ohrani pri življenju.
	
Bf fin H	
mKM • * * si	
P^^^V^lf gsraljfe7 '^^fljj^H	
HM ■ na v< d	
	Hi vr-18iPi
	ml-*
M: BHHH; HHB ^HHhHHP >.	raaMflnfeteT^K^ ■
Novi predsednik češkoslovaške republike dr. Emil Hacha pred prevzemom poslov prisega na ustavo.
Najvišja žična železnica
V državi Peru v Južni Ameriki, na vzhodnem pohočju Kordiljer, leži mesto Mahr, mimo katerega teče najvišja železnica na svetu, znana »kordiljer-ska železnica«. 12 km v notranjost gorovja in 675 m višje pa leži bakreni rudnik »San Cristobal«, v katerem se pridobiva baker, svinec, cink, srebro in tudi zlato. Svet med mestom, kjer je najbližja železniška postaja, in rudnikom pa je gorat, skoraj neprehoden, ves razjeden po strmih in globokih dolinah. Za prevažanje rude iz rudnika na po-
			A 1 Jw'\ It \ i _
			v«'omiki
			
			
mrrrdlf MtHP' M . 1	1	1	1 , I i 1 -
4300
4200
«100
4000 3950
stajo je bilo treba dobiti neko prevozno sredstvo, in lastniki so se odločili za žično železnico, ki jo je zgradila neka nemška tvrdka. Žična železnica je zgrajena na sistemu dveh nosilnih in ene vlačil ne žice in gre iz mesta Mahr preko vseh prepadov na najvišji vrh 5150 m nad morjem, odkoder se spusti navzdol k rudniku. Žice počivajo na 30 opornikih, vso napravo pa žene motor s 30 PS, ki premaguje samo začetni upor, potom pa^ se naprava poganja tako rekoč sama, ker naloženi vozovi, ki tečejo na eni strani navzdol, vlečejo navzgor prazne vozove, ki tečejo po drugi strani. Obratuje pa 126 vozičkov v razdalji 200 m, vsak vozi 610 kg koristne teže. Vsako uro pride na postajo v Mahru 49 vozičkov (vozijo s hitrostjo 2.75 in na sekundo) in pripeljejo 30 ton rude. Poleg rude navzdol vozi la železnica seveda tudi potrebni material za rudnik navzgor in tudi osebe.
Na koncertu ...
»Mož, ali vidiš, moj sosed je pa zadremali' »In ti me za tako malenkost zbudišl?«
Pravica v Ameriki
Medtem ko pozna Evropa samo smrtne, denarne in zaporne kazni, tudi v Angliji so pravkar odpravili »batinanje« tako imenovani »Cat«, pa ameriški sodniki niso tako navezani na paragrafe v svoji kazenski odmeri. Nam se zatorej dozdeva mnogo kazni, ki jih ondi nalagajo, da so jako čudne, vendar vsebujejo svoj vzgojni pomen.
V San Frančišku i-to nekega človeka, ki se je s stražnikom ruval, obsodili, da se je moral skozi tri mesece odkriti vsakemu stražniku, ki ga je srečal na cesti, in mu tako izkazati spoštovanje. Nekega kmeta, ki je sosedu drva kradel, pa so obsodili, da je moral ukradenemu sosedu povrniti petkrat toliko drv.
Neko dekle, ki jo stražnika razžalila, si je morala pred sodnikom z milnico jzmiti us-la. — V Rochestcru (v Ne\v Jerseju) sc je sodnik jako brihtne iznebil. ko tiite zločince, ki imajo družino, ni obsodil v trajno kazen, marveč morajo obsojenci vsako soboto priti na sodnijo in so ondi zaprti do nedelje zvečer. Tako, na primer, more biti kdo obsojen na 90 »tedenskih koncev«, dokler kazni ne odsedi. V Norvviclni pa so liudje obsojeni, na primer, na 100 noči. Zločinec mora vsak večer po delu prili v ječo in ondi prebili noč Postelja mu seveda ni kaj prida »zrahljana« Dva trgovca, ki sta imela skupno trgovino, sta pa bila tako obsojena, da je najprej odsedel kazen prvi. nalo pa drugi, zato, da irgovina ni trpela in da so mogli uslužbenci ostati na svojih mestih
Hudo piko imajo sodniki na prometne grelnike. V Betlekemu, v Pensilvaniji, prepleskajo avtomobilistom. če si naprtijo kak prometni pre-grešek, sprednja dva obroča koles z rumeno-rdečo barvo. V Michiganu postavijo prometne grešnike v njih vozilu k javnemu stebru (»na pranger«) in njih avto ima kak pomemben napis. V Portlandiji pa so ti grešniki obsojeni na to, da morajo pod nadzorstvom vsak dan prepirati vse. prometne nezgode iz časopisov, Zlasti pa morajo stati pri posteljah listih oseb, ki so umrle zaradi prometne nesreče Druge pa za več ur zapro v mrtvašnice, kjer so žrtve prometnih nezgod na mrtvaškem odru.
Čeprav so v Ameriki že dovolili pitje alkohola, vendar so sodniki jako gorki na pijance. Župan iz NVoburna je kupil veliko levjo kletko V njej prevažajo ob nedeljah dopoldne pijance po cestah. Neki pijanec je bil obsojen, da je moral vsako soboto vso mezdo izročiti ženi in koi prinesti potrdilo na sodišče. V Pensilvaniji je moral neki pijanec iti v vse gostilne v mestu in povedati vsakemu krvmarju, da mu tri mesece dolgo ne sme dali nobene pijače Jako prijazno je neki sodnik v Ne\v Jerseyu ravnal z možem, ki je bil pretepel svojo ženo: sodnik izvrsten boksač, je obtoženca kratko in malo sunil v brado, tako da se je mož zvrnil na tla ir je moral, ves solzen od bolečin, ležeč na tleh poslušati hudo sodnikovo pridigo.
Uredba o hranilnicah
V »Službenih novinahc z dne 2. decembra je objavljena uredba o občinskih hranilnicah o kateri smo že poročali. Sedaj objavljamo izvleček iz
UreCp'o definiciji uredbe so hranilnice samostojne, javne, pupilarne, sigurne denarne ustanove ka-ere ustanavljajo občine Naziv >šled.onica a »hranilnica« (samostojno ali v zvez ! «g besedami v nazivu) bodo uporabljali samo oni zavodi, na katere se nanaša uredba. To po.neni da bi morale številne naše zadruge. k od svoje ustanovitve sem v svojem nazm. n„e hranilnica (ali samo ali pa v zvez. z nazivom posojilnica) izpremeniti svoje nazive ««	•
da izločijo iz dosedanjega naziva izraz: h™mln.ca Smatramo pa, da to ni koristno, ludi e zavarovan
za hranilnice naziv hranilna ^'Triu-ačen na^v rali denarni zavodi vedno rabiti drugačen naziv
Za 'Hranilnico sme osnovati ali. posamezna občina ali več občin. Za ustanovitev je potreben sklep mestnesk sveta ali občinskega odbora ter odobri-ev bana če gre za občinsko, in finančnega ministra če gre*za ustanovitev mestne hranilnice. Ustanoviteljica mora nato vložiti prošnjo na trgovinsko ministrstvo.
Poslovanje
Drusi del uredbe se nanaša na poslovanje hranilnice. Najprej so določena sredstva hranilnice (lastna začetna glavnica, rezervni skladi tuja- vlo«e na knjižice in blagajniški zapiski ter na tek račune ter reeskont in lombard). Vloge na knjižice in tekoče račune ne smejo presegati desetkratnega zneska začetne glavnice in rezerv hranilnic. Po statistiki Zveze jugoslovanskih hranilnic Šo znašale konec leta 1937 vloge vvsehobčinsk.h in okrajnih hranilnicah v Sloveniji <97.9+3 nn ij. din, rezervni skladi pa so znašali 43.466 milij. din To pomeni, da so trenutno lastna sredstva naših občinskih hranilnic nezadostna v primeri z višino hranilnih vlog in vlog v tekočem računu.
Hranilnice lahko sprejemajo gotovino samoupravnih teles, javnih, cerkvenih, samostanskih in korporacijskih skladov in gotovine onega, ki se nahaja pod varuštvom in sodni depoziti s področja občine-ustanoviteljice ter sosednih občin do 5000 din. Ta znesek more trgovinski minister v sporazumu z finančnim ministrom povečati za posamezne hranilnice. Od tega denarja morajo hranilnice vložiti vsaj 50% v državne papirje, odnosno prvenstveno v blagajniške zapiske
Nova uredba tudi našteva, kakšne so labh.0
hranilne knjižice.	. .
V členu 14. pa so našteti vsi posli, s katerimi se lahko bavi hranilnica. V dolgoročne posle (amortizacijska posojila, hipotekama, menično-realna in v tek. računu na realni jiodlagi) lahko hranilnica vloži največ do 20% svojih vlog na knjižice, pri denarnih zavodih morejo hranilnice naložiti do 157«, v kratkoročna posojila občinam-ustanoviteljicam največ do 10% in v blagajniške zapiske, žiroračune pri Narodni banki, čekovne pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki ter v gotovino v blagajni najmanj 10%. Pri prvih treh vrstah aktivnih poslov je določen najvišji odstotek 45%, pri zadnji vrsti pa je določena najmanjša stopnja 10%, ki se pa lahko poveča do 55% vseh vlog na hranilne knjižice, odnosno se ta odstotek lahko razdeli še v druge vrste posojil in papirjev.
S temi predpisi smo dobili kakor pri zaščitenih zavodih za novo poslovanje podrobnosti o naložbi aktiv važno vrsto naših denarnih zavodov, kar kaže, da hoče naša zakonodaja za poslovanje denarnih zavodov iti po tej poti tudi za ostalo vrsto denarnih zavodov.
Nadalje določa nova uredba, da bo vsaka mestna hranilnica osnovala zastavljalnico ali tozadevni oddelek, ko doseže rezervni sklad tak znesek kot ga v ta namen določajo pravila. Pravila vsake hranilnice morajo biti v skladu z vzornim pravilnikom, katerega predpiše trgovinski minister v sjiorazuinu z finančnim ministrstvom.
Uprava in nadzorstvo hranilnic.
Upravni odbor je postavljen za tri leta, sestavljen je pa takole: ustanovitelj postavi eno tretjino članov uprave iz vrst občinskega, oz. mestnega sveta, eno tretjino izven obč. odn. mestnega sveta, toda takih, ki se spoznajo na kreditna vprašanja, eno tretjino pa iz vrst vlagateljev z liste, katero predloži upravni odbor hranilnice, na listi sami pa mora biti dvojno število kandidatov. Član upravnega odbora je tpdi glavni ravnatelj hranilnice ali njegov namestnik. Za kvalifikacijo članov upravnega odbora so predpisani posebni pogoji, med katerimi se n. pr. tudi, da ne smejo biti dolžniki zavoda, člani, ravnateljstva, uprave ali nadzorstva kakšnega drugega denarnega zavoda. Izjemo tvorijo le člani uprave in nadzorstva Narodne banke. Tudi je izključeno sorodstvo z nameščenci hranilnice do tretjega kolena.
Prve člane uprave postavi ustanoviteljica: po lovico iz vrst občinskega sveta, polovico pa od drugod. Člani upravnega odbora morajo položiti garancijo v obliki hranilne knjižice.
Nadzorstvo mora šteti najmanj 3 člane in je tudi za člane nadzorstva predpisana kvalifikacija (da so po možnosti vešči knjigovodstva in da niso v sorodstvu s člani uprave ali nameščenci lira nilnice)
Rezervni sklad.
Vsaka hranilnica mora osnovati rezervni sklad, v katerega se vnaša letno tri četrtine čistega dobička, ena četrtina pa gre v ostale sklade To vse dotlej, dokler rezervni sklad ne doseže 10% vseh vlog. Ko ta sklad doseže 10%, more hranilnica v bodoče porabiti 20% letnega čistega dobička v splošno koristne in dobrotvorne svrhe. Ko pa doseže rezervni sklad 15% vseh, more ustanoviteljica zahtevati vrnitev osnovne glavnice. Na čisti dobiček ne plačujejo hranilnice državnih in samoupravnih davkov in doklad kakor tudi ne ostalih javnih dajatev. (Op. uredništva. Iz računov zgube in dobička 25 hranilnic v Sloveniji za 1937 je razvidno, da je znašala davčna režija 2,210.000 dinarjev brez banovinskih zavodov.)
Shemo zaključnih računov bo predpisal trgovinski minister, pa se moraio ti računi tudi objaviti v banovinskih službenih listih.
Zveza hranilnic.
Uredba predpisuje obvezno organizacijo hranilnic v Zvezi hranilnic ali naravnost ali po banovinski podzvezi, kar pomeni, da je dana sedaj Zvezi hranilnic obligatornost za vso državo. Organizacijo in delo Zveze predpiše minister trgovine s posebnim pravilnikom. Zveza je obvezna revizijska ustanova za članice. Tudi se. morajo osnovati banovinske podzveze, če to zahtevata dve tretjini hranilnic te banovine. Uredba predpisuje na splošno svrhe zveze.
Državno nadzorstvo.
Trgovinski minister vrši stalno nadzorstvo nad poslovanjem hranilnice in lahko tudi v pri-
meru nerednosti razpusti upravni, odn. nadzorstveni odbor hranilnice, na kar mora ustanoviteljica takoj postaviti nove člane. Minister more postaviti pri vsaki hranilnici in zvezi tudi komisarja, katerega delokrog je odrejen po uredbi. Komisar more sistirati sklepe uprave odn. nadzorstva.
Za izpremembo pravil je potrebna dvetretjin-ska večina uprave in potrditev tega sklepa po trgovinskem ministru.
Hranilnica preneha poslovati, če izgubi rezerve, odn. ustanovitelj ne da novih sredstev, če občinski svet to sklene ali če jo razpusti minister t ;ovine in industrije. Likvidatorje imenuje ustanoviteljica iz vrst vlagateljev.
Za kršitev predpisov uredbe (namerno) je določena kazen do 10.000 din za člane uprave in nadzorstva.
Prehodne določbe.
Obstoječe hranilnice morajo prilagoditi svoje poslovanje uredbi in pravilniku. Vsaka hranilnica mora tudi predložiti načrt o likvidaciji poslov, ki ne odgovarjajo uredbi, v teku 1 leta od uveljav-ljenja uredbe.
Za hranilnice, ki spadajo pod uredbo ne veljajo odredbe poglavij I. do VI. prvega dela obrtnega zakona kakor tudi III., IV. in V. dela obrtnega zakona.
Pri obstoječih hranilnicah se postavijo člani uprave in nadzorstva po predpisih te uredbe v teku 4 mesecev, ko odobri minister nova pravila hranilnice. V teku enega leta morajo likvidirati okrajne hranilnice, če jih v tem času ne prevzame občina kraja, kjer ima sedež, kakšna druga občina ali skupnost več občin. Ta predpis veija za 6 hranilnic v Sloveniji, od katerih pa se je ena že pretvorila v občinsko hranilnico občine, na katere sedežu posluje.
Zdravnik
dr. Bogdan Premrou
te odprl spioSno In zobno prakso v Kamniku.
Industrijska zbornica v Zagrebu
Vesti o ustanovitvi posebne industrijske zbornice v Zagrebu so se izkazale vseeno za resnične. Sedaj je namreč izjavil minister trgovine in industrije g. ing. Nikola Kabalin, da je ministrski svet sprejel uredbo o ustanovitvi Industrijske zbornice v Zagrebu. G. minister je izjavil, da je s tem ustregel i želji industrijcev i želji trgovcev, da
imajo vsak stan svojo posebno zbornico.
*
Dinarski računi inozemskih upnikov. Narodna
banka je izdala devizno okrožnico št. 89, iz katere je razvidno, da je potrebno za porabo dinarskih terjatev inozemskih upnikov posebno pooblastilo Narodne banke. V zvezi s tem je bilo izdano naslednje obvezno navodilo: Za vsa izplačila nad 5000 din z dinarskih računov vseh vrst inozemskih upnikov (razen prostih) so pooblaščeni zavodi dolžni predhodno nabaviti si pismeno odobrenje Narodne banke. V primerih izplačila za račun naših izseljencev v inozemstvu je j>otrebno f>osettfej naglasiti, da gre za izseljensko izplačilo. Pooblaščeni zavodi bodo ta navodila sporočili vsem svb-jim zainteresiranim komitentom v državi in inozemstvu. S tem prenehajo veljati vsa prejšnja navodila.
Ukinitev taksnih olajšav delniškim družbam.
Dne 2. novembra je podpisal minister financ odlok, s katerim se razveljavljajo vse dosedanje oprostitve od taks na osnovi čl. 5 točka 2 zakona o taksah delniškim družbam.
Gostilničarska pivovarna v Laškem. Dne 7. decembra bo ob 11 občni zbor delničarjev Gostil-ničanske pivovarne v Laškem. Ker je pivovarna že začela variti pivo, bo ta občni zbor združen tudi z ogledom pivovarne v oibratu. Ze v sredo 7. decembra bodo začel* gostilne v Laškem in okolici točiti pivo nove pivovarne, naslednjega dne pa v ostalih krajih Slovenije.
Vodstvo Trepča Mineš. Na mesto umrlega glavnega ravnatelja Trepče, g. Andrew Sheddon llovvie je imenovan za vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja in prokurista g. VValter Chatfield Page, ki stanuje v Zvečanu.
Slavonija, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu ima občni zbor 13. decembra 1938. Na dnevnem redu je zopet znižanje delniške glavnice z odpisom. — Sedanja glavnica družbe znaša 15 milij. din. Pripominjamo, da je znašala leta 1924 glavnica Slavonije 60 milij. din.
Luščilnica riža v Zagrebu. Bilanca za 1937 in 1938 izkazuje pri glavnici 3.0 in bilančni vsoti 10.7 (8.04) čistega dobička 0.11 (0.08) milij. din.
Tvornice za bombažno industrijo v Zagrebu. Glavnica 5.0, bilančna vsota 50.5 (57.56) milij. din. čisti dobiček za 1937 4.6 (2.56) milij. din.
Zagrebška delniška pivovarna in sladarna izkazuje za 1937-1938 pri glavnici 20.0 in bilančni vsoti' 51.6 (48.8) milij. din čistega dobička brez prenosa 2.35 (1.9) milij. din.
Nova delniška družba. V Zagrebu je osnovana delniška družba »Termonafta« z glavnico 1 milijon dinnarjev (1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti). V glavnico je vnesena kot aport izključna pravica tvrdke V. Bačič prodajati Shell-pline in aparate, nadalje izključna prodaja raznih drugih predmetov. Ustanovitelji družbe so: V. in M. Bačič, dr. K. Antič, M Oršanič, odv. M. Viličič in Zaje ter inž. V. Frada.
Zagrebška delavska zbornica izkazuje v pre teklem letu 2.75 milij. din proračunskih in 3.33 milij. din izvenproračunskih dohodkov, izdatkov pa 2.6 in 2.75 milij. din, tako da je izkazan proračunski presežek v znesku 0.15 milij. in izvenproračunski 0.58 milij. din. Bilanca zbornice izkazuje za 31. december 1937 dolžnikov v tekočem računu 7.8 milij. din, med pasivi za znaša račun gradbe doma na Krešimirovem trgu 6.46 milij.
dinarjev.	. . , „ ,
Izkazi emisijskih bnnk. Švicarska Narodna banka izkazuje od 23. do 30. novembra povečanje obtoka bankovcev za 48.2 na 1.695.8 milij. frankov — Od 17. do 24. novembra se je obtok bankovcev Francoske banke zmanjšal zn 551 na 106.797 milij. frankov. — Iz izkaza Angleške banke se vidi. da je dala zopet nov obrok posojila Češkoslovaški. Obtok bankovcev je znašal 1. decembra 480.8 milij. funtov šterlingov. Nizozemska banka izkazuje od 21. do 28. novembra povečanje obtoka bankovcev 9 na 1.005 milij. goldinarjev.
Palma Kavčuk d. d. Zagreli. Izbrisana sta bila člana uprave inž. Dietrich Anton in Reer Robert, vpisana pa dr. Kohal Alojzij in dr. Regan Franc, dosedanji prokurist družbe.
Halo! Halo
Izbira ni težka če se odločite za dober radi;ski aparat znamke Kftrtlng kateri si je pridobil sloves in 2-kratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu
Dospela je pošiljka vseh tip K 6 rt I lig aparatov pa Vas vljudno vabimo
na brezobvezen ogled istih
Korting • Blaupunkt • Sachsemverk
Glavno zastopstvo:
ANTON BIRKE, Ljubljana
Mestni trg 9 Telefon 24-56
Borza
Dne 3. decembra 1938.
Denar
Ta teden je znašal devizni	promet na ljubljanski borzi 6.598 milij. din v	primeri z 8.571, 7.843, 10.17 in 5.467 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.60, London 20.62. Newyork 440.50, Bruselj 74.15, Milan 23.15, Amsterdam 239.50, Berlin 176.30, Stockholm 100.20, Oslo 103.575, Kopenhagen 92.00, Praga 15.00, Varšava 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.09, Buenos-Aires 100.
Živina
Živinski sejem v Ptuju 25. novembra. Prignanih je bilo (v oklepajih prodanih glav): 84 (55) volov, 311 (134) krav, 18 (10) bikov, 54 (11) juncev, 96 (28) telic, 375 (43) konj (6 konj prodanih za Nemčijo), 45 (29) žrebet, skupno 983 (290) glav.
Cene: voli 4—5, krave 2—3, biki 3.25—4.50, junci 3—4, telice 3.50—4.75 din za kg žive teže; konji 900—5000, žrebeta 1000—2300 din za komad. Prihodnji sejem bo 6. decembra 1938.
Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Kranju 28. novembra t. 1. Dogon: 31 volov, 26 krav, 5 telet, 5 telic, 6 ovac, 49 svinj in 42 prašičev. Prodanih: 21 volov, 8 krav, 5 telet, 5 telic. 32 svinj in 33 prašičev. Cene naslednje: voli
I.	6.50. II. 6. III. 5.25; telice I. 6.50, II. 6, III. 5; krave I. 5.50, II. 5.25, III. 4.50; teleta I. 7.50, II. 6.50; prašiči špeharji 10.50. pršutarji 8—9.50 din za 1 kc žive teže; mladi pujski 7—8 tednov stari 130—280 din za komad. — Goveje meso I. 10—12,
II.	9—11, III. 8—10; svinjina 14—16, slanina suha 22—26, svinjska mast 19; čisti med 22—24; volna neoprana 24—26, oprana 34—36; surove kože goveje 8—11, telečje 11, svinjske 6—8 din za 1 kg. Pšenica 190. ječmen 185, rž 185, oves 160, koruza 145, fižol 250—300, krompir 75—100. lucerna 1900, seno 80, slama 50, jaholka I. 700, II. 500, III. 400, suhe češplje 1000—1200; moka pšenična 300, koruzna 225, ržena 300, ajdova 400—450; koruzni zdrob 275 din za 100 kg.
Spoti
Prenos lahkoatletske zveze v Ljubljano
Danes se vrši v Zagrebu občni zbor jugoslovanske lahkoatletske zveze, ki se bo med drugim bavil tudi s tema dvema predlogoma: preno-s sedeža zveze iz Zagreba v Ljubljano in izključitev židovskih klubov iz zveze. Prav gotovo je, da 6e bo vnela radi omenjenih dveh predlogov, ki sta jih stavila Svoboda in Primorje velika debata in ni izključeno, da bo ta ohčni zbor zopet zelo buren. Kakor poznamo razmere, se bodo Zagrebčani na vse mogoče načine branili, da bi izpustili vajeti iz rok. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bo napravil Belgrad. Predlagatelji so se namreč postavili na stališče, da spada lahkoatetska zveza v Ljubljano, v center Slovenije, ki je največ napravila za lahko atletiko in pokazala tudi največ uspehov Poleg tega pa je na dnevnem redu še več drugih predlogov, v katerih se več ali manj križajo interesi posameznih zagrebških skupin Radovedni smo, če se bodo kljub nasprotstvom zedinili, ko se bc treba odločiti o prenosu zveze v Ljubljano. Današnji občni zbor bo prav gotovo zanimiv in napet. Najvažnejše pri celi stvari pa bi moralo biti, da se napravi nekaj pozitivnega za naš lahkoatletski šport, da se bo razširil po celi državi, se lepo razvijal in se povsod enako podpiral od onih, katerim bo poverjeno vodstvo.
Dvoje presenečenj v prvenstvu
Maribor, 1. decembra.
SK Rapid : SK Mura (Murska Sobota) 1:4 (0:2)
V neugodnem deževnem in meglenem vremenu se je na zelo slabem in blatnem terenu odigrala tekma med gornjima nasprotnikoma. Igra je bila zelo živa in hitra ter tudi ostra. Zaradi spolzkega terena so igralci dosti padali. Mura je presenetila s hitro in precej premišljeno igro, ki jo je zelo dobro dirigiral odličen centerhalf. Napad je uporabljal dolge predložke in na ta način hitro osvajal teren. Posebno v prvem polčasu je imel Rapid ogromno dela, da se je ohranil nevarnih napadov. Rapidova formacija ni nudila posebno dobre skupne igre. Najboljši del je bila krilska vrsta, ki je svojemu napadu pošiljala lepe in uporabne žoge, ki pa so ostale navadno na nocah hitrih murinih branilcev. Krila so včasih lepo privedla žogo pred gol Mure, toda manjkalo je strelcev. Kadar pa se je kdo odločil do strela, je ta postal plen vigranega vratarja gostov. V drugi polovici igre je Mura taktično zgrešila, ker je potegnila obe zvezi v obrambo ter skušala držati rezultat. S tem je dala Rapidu prosto pot in je ta skoraj ves čas napadal, toda brez pravega uspeha.
Del občinstva se je skoraj ves čas obnašal pobalinsko ter je policija morala večkrat intervenirati.
Zadnjo besedo bo imela spet športna inštanca.
SK Železničar : SK Slavija (Pobrežje) 0:0
Na Stadionu sta si nasprotnika po nezanimivi igri delila točke. Železničarji so bili visoko v premoči, toda številne prilike so ostale neizkoriščene. Slavija je zopet igrala izredno žilavo in nadvse požrtvovalno, vendar je imela pri celi zadevi tudi precejšnjo porcijo sreče. Lahko delo je imel sodnik g. Nemec.
Kovinar : Svoboda 3:4 (2:1)
Na praznik Zedinjenja se je odigrala na Jesenicah v hudem nalivu in na popolnoma razmočenem igrišču prvenstvena tekma med tukajšnjim Kovinarjem in ljubljansko Svobodo, ki je bila odločilnega pomena zaradi zasedbe zadnjega mesta. Tekma sama se je dramatično razvijala in bi se lahko debla v dva dela. Prvega, ki je pripadal Kovinarju, ki je v tem delu vodil s 3:1, ier v druirega, v katerem je Svoboda potisnila domačine v obrambo ter po izenačenju rezultata dosegla zmagonasen gol. Kovinar je v prvem delu dobro zaigral, obramba je delala brezhibno, dočim je bil v napadu srednji napadalec Karin vedno nevaren za gol Svobode. Zaradi ostreča tempa je Kovinar v drugi polovici popustil ter je Svoboda
s posrečeno izmenjavo Sinkuleja in Kobala (prvi je šel v obrambo, drugi v napad) prevzela igro v svoje roke ter z ostrimi napadi zasluženo odločila borbo v svojo korist Dvakrat je bila Svoboda v nevarnem napadu ustavljena zaradi žvižga iz občinstva, kar je pač vse graje vredno in bi moralo rediteljstvo Kovinarja poiskati krivca ter ga odstraniti z igrišča.
Ostro tekmo je prav dobro in objektivno vodil g. Vrhovnik iz Ljubljane.
Kranj : Mars 8:1 (3:1)
Na razmočenem igrišču in v dežju se je odigrala v Kranju prvenstvena tekma, v kateri je Kranj zmagal z visokim rezultatom, in to popolnoma zasluženo. Krivdo za visoki poraz nosi predvsem obramba Marsa, ki je v odločilnih momentih popolnoma odpovedala Kranj je zaigral prav lepo ter je neprestano zabijal gole.
Tekmo je prav dobro in rigorozno vodil gosp. Camernik iz Ljubljane.
Zagreb : Belgrad 1:0 (1:0)
Zagrebška nogometna reprezentanca je v Belgradu pred 7000 gledalci premagala belgrajsko z rezultatom 1:0 Zmagonosni gol je zabil že v prvem polčasu zagrebški igralec šipoš.
SK Mars : SK Reka
V	nedeljo bo edina večja nogometna prireditev v Ljubljani, namreč srečanje Marsa z Reko. Reka. ki je morala pustiti močnejšemu Bratstvu vse štiri točke, se bo za nedeljo temeljito pripravila. Mars bo tudi sedaj postavil svojo najmočnejšo postavo Zato bo to srečanje nad vse zanimivo. Tekma se prične ob 14. popoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Olimpijska štafeta
Po najnovejših vesteh bodo tekli olimpijsko štafeto po isti progi kakor leta 1936. Od Berlina dalje ba šla proga: Berlin-Warnemiinde-Gjedser-Kopenhagen-Halsingborg-Gothenburg - Norrkoping -Stockholm-Abo-Helsinki. V tej zadevi se ravno mudi v Helsinki dr C. Diem, generalni tajnik za XI. olimpiiske igre, kjer se razgovarja s prireditvenim odborom za XII. olimpijske igre. Taka štafeta je velikanskega pomena za športno idejo tn jo zato ne bo opustiti. To je dokazala prva olimpijska štafeta, ki 60 jo izvedli Nemci leta 1936.
Norvežani že skačejo
Najboljši norveški skakalci so se zbrali v Persloeku, nedaleč od Kongsberga, in so že pri svojih prvih jioskusnih smučarskih skokih pokazali lepe rezultate. Zlasti se je odlikoval Absjorn Ruud, njegov brat Birger in Myhra. Med naraščaj-niki je zelo ugaial komaj 17 letni Peter Hudstedt, kateremu prerokujejo strokovnjaki še lepo športno bodočnost.
Italija : Madžarska v telovadbi
V	nedeljo 4. decembra bo v Budimpešti telovadni dvoboj med italijansko in madžarsko reprezentanco. Italijansko vrsto bodo sestavljali tile telovadci: Guelielmetti, Capuzzo, Armeloni, Neri, Fioravante, Monetti, Vernelli in Sottacosa.
Finska : Danska 8:8
V	Helsinki se je vršil boksarski dvoboj amaterjev, ki ni prinesel niti enemu niti drugemu zmage. Rezultat je neodločen, 8 :8.
Obvestila Športnih zvez, klubov in društev
Miklavirvn tinrilo za planince dobite v pisarni SPT) v Ljubljani na Aleksandrovi cpsli 4-1 , kjer vam in nn razpolago prva knjiga prnf. ,Janka Mlakarja izbranih spisov v treh raznih vezavah. Knjiga priljubljenega plnninskegn pisatelja spada v knjiinJro vsnkega planinca V navedeni pisarn si morete tudi izbrati dva alluinm planinskih slik. ki Imata po .VI prvovrstnih posnetkov iz na&ih gora Planinei, sezite I>o primernih darilih za svoje planinske tovarišel
KINO ISPLANADE
TELEFON 25-29
TELEFON 25 -29
Slovesna otvoritev
je bila v soboto, dne 3. decembra 1938
Cenjenemu občinstvu najvljudneje sporočamo, da smo začeli naše novo, najmoderneje zgrajeno in opremi eno kinopodjetie obratovati dne 3. decembra 1938 v Mariboru, Grajska ul. 5, pod imenom
>KIN0 ESPLMGE'
\ fia Fživcitti
Predvaja se film velikega formata in prekrasne vsebine	■	^	™■
ki je posnet po romanu Valterja Hollander-|a »Svetloba v temni hiši«. Visoka pesem ljubezni dveh plemenitih src. _ Prekrasni naravni posnetki zimskega športa v znamenitem zimskošportnem centru St. Moritzu v Švici.
V glavnih vlogah. Brigila Horney, Mathias Wiemann
Pri tej priliki se najprisrčneje zahvaliujemo cenjenemu občinstvu za izkazano zaupanje in naklonjenost našemu dosedanjemu podjetju kinu »UNION«. — Obenem obveščamo cenjeno občinstvo, da bode tudi toliko priljubljen kino »UNION« obratoval nadalje in sicer kot podružnica našega novega kina »ESPLANADE«, toda s to spremembo, da bodemo v bodoče v kinu »UNION« predvajali ljudske predstave po najnižiih cenah, ker želimo, da bode kino stalno pristopen najširšim ljudskim plastem ter omogočen reden obisk kinopredstav tudi gmotno šibkejšim slojem, Predvajali bomo samo prvovrstne tiime amerikanske, francoske, češke in nemške produkcije
Predstave v obeh kinih: Ob delavnikih ob 16, 1845 in 2045 uri,
ob nedeljah in praznikih: ob 14 30, 1630, 18'45 in 20'45 uri. Predprodaja vstopnic dnevno: od 9—12 in od 15 ure dalje.
Cenjeno občinstvo prosimo, da si nabavlja, odnosno rezervira pravočasno vstopnice v predprodaji, a rezervirane vstopnice dvigne vsaj pol ure pred začetkom predstave. Priporočamo se blagohotni naklonjenosti in prosimo za številni obisk.
Z odličnim spoštovanjem Uprava kina »ESPLANADE«

Prvi katoliški prosvetni dom v Prekmurju
Sv. Sebeščan, 2. decembra.
V aprilu 1936 smo ustanovili ludi pri nas Prosvetno društvo, h kateremu je takoj pristopilo 56 članov oziroma članic. Z rednim delom v društvu smo pa začeli šele istega leta v jeseni. Pa smo takoj uvideli, da je delo društva nemogoče brez lastnih prostorov. Za silo smo imeli na razpolago sobo v župnišču. — Začeli smo misliti na graditev društvenega doma. Župnija šleje nekaj lvad tisoč ljudi, pa je še od teh več kot iOO ciganov. Ljudje so siromašni, ker so navezani le na delo v inozemstvu. Društvo pa ni imelo niti pare denarja, ampak celo okrog 2000 din dolga, ki je nastal zaradi nabave novega odra, ki smo ga postavili v šoli, ki je last naše verske občine. In v teh razmerah je bilo že samo misliti na lasten dom — predrznost. Na dan sv. Janeza 27. decembra. 1936, ko naš župnik goduje, je padla v župnijski pisarni odločitev, da bomo zgradili Prosvetni dom. Ko so ljudje zvedeli za to odločitev, so kar zmajali z glavami in se jim je zdela izvršitev tega sklepa nemogoča. Pa ko je sneg skopnel, je skopnelo tudi to malodušje in velika večina fara-nov je postala kar navdušena za novi dom. Naš župnik je obiskal vsako hišo v župniji in prosil drva za žganje opeke in zapisal si je delavce, ki so jih ljudje prostovoljno ponudili. Pogum je rasel, in v aprilu 19H7 so že zapele lopate in smo pripravljali zemljo za opeko. V mesecu maju in juniju smo naredili okrog 50.000 kosov opeke in vse to popolnoma zastonj. Farani so pripeljali 120 kubičnih metrov drv in zagorel je 15. julija že velik kres, ko smo začeli žgati opeko. Farani so bili kar ponosni na svoje delo in so sproti pozabljali na vse trpljenje in neprilike, ki so s takim velikim delom v zvezi. Rilo je res veliko dela, brige in skrbi. Povedati moramo namreč tudi to, da so v tem času že naše najboljše delovne moči odšle s trebuhom za kruhom, in je res bilo težko nekaterim, ko so morali doma pustiti vse in so prišli opravljat svoj' prostovoljni kuluk. Zdaj ni bilo vode, drugič zopet peska, prišel je dež in opeka nežgatm je bila v nevarnosti; vsi smo pritisnili s šolskimi otroci vred in opeko rešili. Delo je bilo težko. Prihajali so na kuluk tudi starci, stari 70 let in več, samo da rešijo čast svoje vasi in pripomorejo k novemu domu. Ne mislite, da je šlo vse gladko; tudi obup se nas je prijemal, ko nismo mogli dobiti več delavcev. Tudi naš župnik je bil pri tem delu večkrat znojen. Zadoščenje smo pa le imeli, ko smo videli tako množino opeke, ki nas ni stala niti dinarja. V jeseni istega leta smo opeko sortirali in jo pokrili. S tem je bilo delo za leto 1937 končano. Društvo je bilo še vedno brez denarja in se je odločilo, da izvede loterijo in bo na ta' način prosilo podpore od bratov in sester onstran Mure. Dovoljenje smo dobili, srečke so bile razposlane zadnje 3 dni v mesecu novembru, in že 31. decembra tega leta smo imeli žrebanje. Uspeh je bil le delen. Nekatera bratska društva naših srečk niso niti pogledala in okrog tri petine naših srečk niso hoteli niti plačati niti nam jih vrniti. To nas je zopet potrlo, vendar obupali nismo. Nekaj denarja smo pa le dobili. Potrkali smo še na druga dobra srca in našli nekaj usmiljenja.
Prišla je letošnja spomlad. Nismo še imeli ne peska, ne grušča in tako smo z delom začeli šele v juniju. Prej smo pa že poiskali v potokih grušč ir. ga pripravili za betoniranje. Hudo je bilo to delo v mrzli spomladanski vodi; nekaj ljudi se je celo močno prehladilo. Navozili stno okrog (500 voz peska in grušča. Omenili moramo, da smo na precej visokem hribu, kamor je prevoz težaven. Kupili smo tudi stavbišče pri naši lepi cerkvici in začeli z zidavo. Imeli smo še več težav kot lani, kajti letos je odšlo v tujino še več naše mladine, delavcev smo pa doma rabili izredno dosti, io res velikih težavah, trpljenju smo vendar dom dogradili. Zidali so ga sami naši zidarji. Io .ie kratek potek našega dela.	.
Dom je lep in smo vsi nanj ponosni. Nihče nam izven župnije, ni hotel verjeti, da bomo dom dogradili; zdelo se jim je to nekaj neverjetnega, ko'niti velike in bogate župnije ne morejo priti (lo lastnega doma. Zdaj po končanem delu jih razumemo, ko smo res naredili nekaj velikega in se nam samim čudno zdi, da smo kaj takega zmogli.
Ze slika vam kaže, da je doni res nekaj velikega in v čast tako mali župniji, in to se. tem bolj ker je to prvi Prosvetni dom v Prekmurju in to v eni najbolj siromašnih župnij, a morda najlepši. Dom v Crensovcih je last posojilnice in razpolaga z njim predsednik posojilnice, v Bogo-jini so imeli dom iz zemlje, pa se to ne more šteti med prosvetne domove in imajo tudi tam v načrtu Prosvetni dom, tako da je naš res prvi katoliški Prosvetni dom v Prekmurju. Na to so vsi nas. ljudje zelo ponosni. Kdor je imel že kdaj opravka s takim delom, ta ve, kaj se pravi delat, brez denarja tako mogočno stavbo. Veliko so nam pomagali tudi naši delavci iz Nemčije in Francije; do sedaj smo Že dobili okrog 8000 d.n in se bomo dobiii Morda se bo komu čudno zdelo, da nimamo tudi dvorane; pa bomo v ta namen za ff< bili šolo, ob prvi možnosti pa bomo dozidali tudi dvorano Dom jo vreden okrog 100.000 din Velja nas seveda veliko manj. ker smo dali vse delavce, ves prevoz, ostrešje in drugo, zastonj. Prostore v nadstropju smo dali v najem, ker imamo še nekaj dolga in bomo dolg s to najemnino plačali. Dom
„S!©wm<™ podružnica
LjubUana, iijr$eva cesto
lpalača Poštni dom)
bo morda še stoletja prinašal župniji korist v vsakem oziru. Slovesna otvoritev doma bo 26. decembra letos ko se vsi naši delavci vrnejo. Na to slovesnost vas že sedaj vabimo. Bog plačaj vsem, ki so doprinesli svoje žrtve za postavitev tega našega išrasnega doma. Največja zahvala pa Bogu, ki liani je pomagal pri tem velikem delu. Župljani v denarju niso nič prispevali, razen naših sezonskih deiavcev iz inozemstva. V fari župnikuje g. Bejek Janko.
večer
v gostilni pri »LOVCU«
Rimska cesti št. 24
bo 5. decembra 1938, ob 8 zvečer
Razglas
kralj, banovinske
Sarajevo
od 8. do vklju čno 18. decembra 1938
pri ŠESTIGI »6« v Ljubljani
Prodaja se vrši tudi na dolgoročno odplačilo. - V nedeljo odprto. — Zni-
žane cene.
Radio
Programi radio Ljubljana:
Nedelja, i. decembra: 8 Vesel nedeljski pozdrav: Kmečki trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. ilr. Ciril Potočnik) — 1(1 Orgelski koncert (ploščo)
—	10.30 Koneert lahke glasbe- Radijski Sramel, i«jv-sko vložke poje g. Drago Zupan — 12 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 1!) Napovedi, poročilu — 13.211 Koncert. Sodelujeta: Radijski orkester in Radijski komorni zbor — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Za dobro voljo ln zabavo: Ter-oet Stritar (narodne pesmi), g. AvguHt Stanko (harmonika) in ploščo — 10 Napovedi, iioročita — 19.30 Nnc. urn — 19.,riO Koncert godbo «Sloga« — 21 Koncert operetnih zvokov (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples in oddih (plošče).
Ponedeljek. .5. decembra• 12 Ruske pesmi (plošče)
—	12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koneert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Prihod sv. Miklavža in nagovor ;.a otroke — 20 Miklavžev pisan večer Sodeluje: ga. Pavla Lovšetova, koncertna pevka, z otroškimi pesmimi (pri klavirju g. prof. M. Lipovšelt) in Radijski orkester z otroški m i skladbami. Vmesno besedilo napisala gdč. Maša Slnv-čevn, recitira ga. Mila Sarieeva, obe članici Nnr. gled. v Ljubljani — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Miklavže vanje za odrasle poslušalke in poslušalce.
To'-ck, 1. decembra: 11 Šolska ura: Miklavžev dan. Tgra. in recitacije (Brezp. učit. abiturienti) — 12 Miklavžev koš (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Sramel tSkrjnnček« — 14 Napovedi — 18 Malo-mnnjšc, najmanjšo (koneert Radijskega orke.strn) IS.lil Psihološki problem malega naroda (univ. prof. g dr. F. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae ura — 19.50 Vesela kronika — 70 Koneert na harmoniki (g. Slante Milan) — itl.45 Potovanje po Daljnem Vzhodu (koncert Radijskega orkestra) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije «Emona*.
Prispela nova pošiljka radio aparatov
SflBfl HBP5CH MEDIATOR BLAUPUMiT
Izbirajte med najboljšimi I
..Tehnik" Jos.BANJAl
Ljubljana, Miklošičeva 20.
Dodatno k razpisu natečaja občine Trbovlje za izdelavo idejnih osnutkov za zgradbo občinskega doma v Trbovljah z dne 18. novembra 1938 št. 5770/13, objavljenega v dnevnikih »Slovenec« in »Jutro« z dne 20. novembra t. 1., objavljamo v sinislu določil pravilnika o natečajih »SI. Nov.« št. 234/LXX od 13. oktobra 1038 člane ocenjevalnega odbora:
1.	Klenovšek Jakob, predsednik obč. Trbovlje,
2.	Inž. Tomažič Franc, poobl. arhitekt, Ljubljana, za Inženirsko zbornico v Ljubljani,
3.	Inž. Biskupsky Vitold, ravnatelj rudnika v Trbovljah,
4.	Inž. arh. Mušič Vladimir, mestni višji gradbeni svetnik v Ljubljani,
5.	Inž. arh. Černivec Jo«ip, višji gradbeni svetnik kr. banske upravo v Ljubljani.
Namestniki:
1.	Plavšak Robert, podpreds. občine Trbovlje,
2.	Razinger Miroslav, obč. graditelj. Trbovlje,
3.	Belin Oldo, poobl. graditelj v Trbovljah.
Izvestilec:
Korimšek Martin, obč. tajnik v Trbovljah.
Rok natečaja se podaljša do 7. januarja 1939 do 12 ure. Prizna se tudi poštni žig z gornjim datumom.
Občina Trbovlje in ocenjevalni odbor smatrajo zgoraj citirani pravilnik o natečajih za obveznega. Z vložitvijo načrta in udeležbo konkurence priznava udeležnik v polnem obsegu določila pravilnika o natečajih in razpisne pogoje.
Občina Trbovlje, dne 2. decembra 1938.
Potnika - zastopnika
za savsko in dravsko banovino išče tuzemska tovarna. V poštev pridejo le taki gospodje, ki so že dolga lela uvedeni pri trgovcih z manufakturnim. modnim in pletenim blagom v omenjenih krajih. Posestniki lastnega avtomobila imajo prednost. Pismene ponudbe pod »Pleteno in prepleteno blago« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Zahtevajte povsod naš list!
V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča, gospa
Ana Strašek
zasebnica
danes ob četrt na 1, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. decembra 1938, ob pol 4 popoldne, izpred hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo brana v torek, 6. decembra, ob pol 7 zj. v opatijski cerkvi. Celje, Bremen, 3. decembra 1938
Milko, Šteti, otroka; Blanka, snaha; Greti, Hansi in Robi, vnuki, ter ostalo sorodstvo.
Ženiibe
Gospodična
stara 37 let, z 42.000 din,
poroči poštenega gospoda. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Resnost« št. 18850.
Trgovec
34 let star, poroči premožnejšo gospodično, po možnosti trgov. Izobraženo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poroka po božiču« 18.690. (ž)
Trgovec
Drugi programi:
\cdelja. I. decembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi in plesi, 21.3(1 Salonski orkuster, 22.211 Plesna glasba
—	Zagreb: 211 Zbor, 21 Pozabljene popevke — Sofijo:
19	Narodne pesmi, 19.3n Beethovnov ciklus, 20 Vokalni koncert 20.55 Operetni odlomki, 21.45 l.ahka glasba -Varšava. 19.30 Plošče, 21.40 Humor. 22.10 Orkestralni koncert - Trsl-Milan: 17 Simfonični konot.rt, 21 Igra
—	Bim-Bari: 21 Sinil, koncert — Dunaj: 19.10 Zbor, 20.10 Dunajske melodije, 20.55 Sodobni nemški skladatelji, 22.30 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Vojaški vc (■er '_ Kiinigsbcrg: 20.10 Nemške opere - Bratislava: ■1110 Veliki orkeslor — Kbln: 20.10 Plesi in serenade _ Frank/url■ jn. 10 Mozartova dela - Shiltgart: 20.10 Verdijeve in Mozartove skladbe - Mnnakovo: 20.30 Puceinijova opera >l,asta, — Strasbourg: 20.40 Popevke, 21.15 Zbor strasburške katedrale, 22 Lahka glasba.	.	„ ,
Ponedeljek, i, decembra: Belgrad: 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Oveiičev koneert. 20.1O Tambtirlce. 81.45 (Vin. 22.70 Plesna glasba — Zagreli: 20 Prenos. 22.70 Plesna glasba — Sofija: 19 Schubertov ciklus — 1 'ar-Sara: 19.30 Ork. koncert — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasna. 21 Duetl. 21.50 Deskriptivna glasba — Itim-llari- 21 Sidneyeva opereta «r!eiSa — Dunaj: 20 10 Mladinski koncert, 21 Igra. 22.30 Plesna glasba — Hamburg: TO KI Simf. konert - l.iptko■ 70.10 Simfon. koncert Kiiln: 20.10 Sopran In orkester - Frank-furt: 19 30 '.Metuljeve sanje, kitajska opera iz 17. s|nl ' — Slnllgart: 20.15 Koncert lahke glasbe — Bero-miinster: 19.40 7,bor. 30.55 Ork. koneert — Strasbnura:
20	30 Valčki. 21.15 f.oiinodov balet »Faust«.
želi znanja v svrho takojšnje ženitvo z gospodično, staro do 30 let. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Soliden« St. 1720.	(ž)
Pošten kmečki fant
posestnik, 38 let star, išče pošteno nevesto. Dota do 60.000 din za razširitev posestva. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ženitev« št. 18914.	(ž)
Pedalih si življenje!
življenje moremo podallšatl, DoleOlne preprečit), bolezni ozdraviti, slabotne ojačltl, nestalne moremo učvrBtltl ln nesrečne napraviti Biečnei
Hat le vzroh vsake bolezni?
Oslabljonje živcev, potrtost, izguba dobrih prilatellev ali svollh bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
)e naJbollSi zdravniki So poti, ki Te morelo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot |e pa opisana v razpravi, ki lo te more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln pOVSeHl DrCZPlOCHO!
V te) mali priročni knjižici Je raztolmačeno, kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom olačltl živce ln mišice, trudnost, odpraviti slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, uerazpoloženje za delo ln nebro) drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
Postno zbirališče:
ERNEST PASTERNACK, Berlin SO,
nichaelhlrchplatz 13. Abt. 123.

Simpatično dekle
srednjjh lot, z gotovino 20.000 din, se želi spoznati z gospodom držav, nameščencem ali obrtnikom od 39—45 let zaradi ženitve. Resno ponudbe upravi »Slovenca« pod »December« 18.795. (ž)
Zaveden kmetski fant
želi poročiti dekle v starosti do 35 let, z doto 50.000 din, ki bi imela veselje do gospodinjstva na lepo urejenem posestvu. Ponudbe je poslali na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Srečna bodočnost«.	(ž)
Agronom
upravitelj vcleposeslva — vsestransko trgovsko na-obražeti, mlad, Slovenec — nepoznan zaradi daljše odsotnosti iz Slovenije, želi zaradi ženitve poznanstvo z inteligentno mlado damo dn 26 let. Večje posestvo ali kaj sličnega zaradi poznejše vrnitve na domačo grudo zaželjeno, ne pa pogoj. — Iskrene in resne dopise j prosim na upravo »Sloven-! ca« pod »Trajno zadovoljstvo« št. 18951.	(ž)
Kiijigovodja-bilancist
spreten organizator, z mnogoletno industrijsko, trgovsko in bančno prakso, delaven in energičen, vešč slovenščine, nemščine, italijanščine in srbohrvaščine, išče primerne zaposlitve. Čas nastopa poljuben. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vsestransko zanesljiv in zvest št. 18920.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mama, teta, tašča, gospa
Frančiška Beranič roj. Prah
bivša gostilničarka in posestnica, žena železniškega uradnika v pok.
dne 2. decembra, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 51. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo, dne 4. decembra ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 5. dec. ob pol 9 v baziliki Matere Milosti
Krčevina — Maribor — Zemun, dne 3. decembra 1938
Beranič Franc, soprog Ivan in Frančiška, otroka; Ivan čič, zel; Ivanček in Robert, vnuka
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5 %
Dovoljuj« kratkorolne kredite v tekoCem ralunu Nove vloae znalajo nad din 67
Eskontlra trgovske menice
DELNIŠKA GLAVNICA Din 20,000.000'-
Vrši vse bančne posle n a j k u l a n t n e j (
Mali oo 1 asi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
^SIHItiJiL
Perfektna kuharica
vajena servlranja, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.777. a
Bolniška strežnica
mlajša, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna« 18.744. (a)
Službo
v pomoč gospodinji iščem. Nastop 15. dec. ali 1 jan. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 18897.	(a)
Cerkovnik
vojaščine prost, išče primerno službo kjerkoli. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18822.	(a)
Kuharica-gospodinja
poštena, tiha in spretna, išče službo takoj ali pozneje. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18831. (a)
Šiviljska pomočnica
zmožna vseh del, išče mesta v Mariboru. Gre tudi na dem k boljšim strankam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 18886.
Fant
26 lPt star, z daljšo prakso. išče službo v sadjarski stroki. Naslov v upr. »Slovenca« Maribor pod št. 1722.	(a)
Trgovski pomočnik
mlajša moč, spccerist, pošten in priden, želi službe takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Pošten 1732«.	(a)
Prodajalka
mešane stroke, išče mesta v trgovini ali kaj sličnega. Pismene ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Prodajalka« št. 18935. (a)
Več delavcev
za napravo večje količine meterskih drv sprejmem. Godec Anton, Jevnlca — Kresnice.	(b)
Mesarskega pomočnika
dobrega sekača in prekaje-valca, vojaščine prostega, takoj sprejmem. Jelene J., Ljubljana VII.	(b)
murnu
Gospodinjo
pridno in varčno, sprejme takoj vdovec. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 18854.
amostojno gospodinjo, z dolgimi spričevali, iščem k trem osebam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.775.	(b)
Mlado dekle
pošteno-, Išče službo v pekarni ali mlekarni. Gre mesec dni brezplačno. — ICkMoir v upravi »Slov.« pod št. 18.756.	(a)
Dekle
pridno In pošteno, staro 29 let. išče službo služkinje, najrajši v bližini Ljubljane. Ponudhe upr. »Slovenca« pod »Delavna« št. 18760.	(a)
Mlad fant
tzučen slikarske in pleskarske obrti, z večjo šolsko Izobrazbo — Išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.700.	(a)
Oskrbnik
strokovno liaobražen, s prav dobrimi spričevali dosedanjih služb — išče namestitev na posestvu. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Trezen« št. 18786.	(a)
Dekle
poštena ln dobra, brez staršev, želi k dobri gospodinji v pomoč. — Ima priporočila župnega urada. Naslov v upravi »SI.« pod št. 18869.	(a)
Pletiljo
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18923.	(b)
Mladega fanta
17 letnega, sprejmem za trg. slugo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1S820. (b)
Krojaškega pomočnika
za splošna dela. sprejme Jakopič, Sp. Plrniče pri Medvodah.
Natakarico
pridno in pošteno, sprejmem takoj na deželo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18799.	(b)
za vsa hišna dela. ki razume nekoliko kuhanja n šivanja, se sprejme. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštenost« 18.778. b
Dve dekleti
z dobrimi spričevali, za sa hišna dela. ena za kuhinjo, druga za sobe, prejme dr. Pilijo, Beograd, Deligradska 10. (b
Krojaškega pomočnika
za boljša	dela, sprejme takoj v	stalno službo oblačilnlca	Dolinšek, Mokronog.	(b)
Krščansko dekle
pošteno, izvežbano v vseh gospodinjskih delih. Ponudbe s točno navedbo službenih mest je poslati na upr. »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 18929. (b)
Mlajšega uradnika
s perfektnim znanjem slo venskega in nemškega jezika, obeh stenografij, hitrega stenotipista, — išče večje industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Dobra moč« št. 1S884. (b
Hlapec
priden, pošten, nekadilec, išče stalno službo. Dobro vajen kmečkega dela. — Nastopi lahko 1. januarja. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod 18.601. o
1000 dinarjev
dam onemu ki mi preskrbi stalno službo v tovarni ali slično. Nastopim lahko 1. januarja. Dopise podružnici »Slovenca« v Novem mestu.	(al
Gospodična
z znanjem nemščine išče službo pri otrokih v boljši družini. Je zelo mirna ln velika ljubiteljica otrok. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošteno dekle« 18.735.	(a)
Prodajalka
dobra moč. pridna, pošte na, zanesljiva, zmožna samostojnega vodstva, znanjem slov., nemškega in hrvatskega jezika ter vešča v galanterijski In modni ter specerlj. stroki, želi zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod 18813.
Sprejmem strokovnjaka
Inženirja, kemika ali sta rejšega delovodjo za Izdelovanje gumi - opalik galoš, gumi - podplatov, gumi-plošč itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.617.	(b)
Mojstra
z dolgoletno prakso, ki pozna Ideal, Corona Dop-pelzyllnder stroje, takoj sprejme tovarna nogavic v Beogradu. Plača dobra služba stalna. Ponudbe z referencami upravi »Slovcnca« pod št. 1S.65S. b
Kuharica
amostojna gospodinja, ki je najmanj 40 let stara e sprejme v službo. — Prednost Imajo takšne, k so služile v župnlščih. Ponudbe v upravo »SI.
pod »Samostojna dlnja št. 18S09.
gospo (b)
Propagandistke
trgovsko naobraženc s pre cejsnjim znanjem hrvaškega jezika za Zagreb in okolico kakor tudi propagandistk za Ptuj z znanjem nemške ga jezika, sprejmemo. Po nudbe podružnici »Sloven ca« pod »Propaganda« št. 18936.	(b)
Kuharico
Služkinja
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, zmožen voditi podružnico, dobi službo. — Nastop 1. januarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 18.694.	(b)
mm\
Pekovskega vajenca
sprejme pekarna Jovan, Planina pri Rakeku, (v)
Trgovskega vajenca
s primerno šol. Izobrazbo - sprejme takoj železnina v Ljubljani. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 18819
Parcela na Brdu
620 m*, poceni naprodaj. Čertanc Jernej, Brclo-Vlč.
Mlajšo žensko mož
z znanem nekaj nemščine, rabim za pisarno. Nastop lakoj. Ponudbe upravi lista pod »Stalna služba« 18882.
Za prenos
bukovih cepanlc se takoj sjirejme akordant z bosanskimi konjički. - 511-klaužina, Braslovče. (b)
Trgovsko pomočnico
ln vajenko z 1—2 letno učno dobo. sprejmem takoj v mesto na deželi. — Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Blagajnlčar ka« št. 1S SOS.	(b)
Železostrugarji!
Prvorazredno moč sprejme »Mlinostroj« k. d., Hrvatski Leskovac pri Zagrebu.	(k)
Iščem zadružnika
ki bi financiral vpeljavo več novih izumov. - Po nudbe upravi »Slovenca« I pod »Odločnost« 1S.710. b
turna
Stenografijo in strojepis
poučujem po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18924. (u)
Zavod dominikank
St. Joseph v Brežah (Friesach), Koroško, nudi odraslim dekletom pouk v nemščini in nadaljnjo izobrazbo.	(u)
Konverzacijo
praktičen pouk nemščine, nudi izkušena učiteljica. Poskusna ura brezplačna. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1SS00.	(u)
Širite »Slovenca«!
.... V,-j*, .'■<■»6v.'.'. ■
Vajenca
za lahko obrt, brez oskrbe, sprejmem. Ponudbe na 1 Kovačevič, Ljubljana, Kob-larjeva 7.	»v)
Trgovski vajenec
se sprejme za 3 leta. Ponudbe lastnoročne. Prednost absolventi meščan, šole. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.743. v
Učenka
dobro vzgojena, zanesljiva računarlca, iz poštene kmetske hiše, se sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. - Josip Rudman, Krškavas pri Brežicah.
Zaslužek
Velik zaslužek
nudim s prodajanjem nc kega predmeta. Ponudbe upravi • »Slovenca« pod »Sigurno«	(z)
Hišo z vrtom
in eno njivo prodam za 24.000 din. Šenčur št. 190 pri Kranju.	(P)
Hišo z gostilno
in gospodarskim poslopjem, zraven velike farne cerkve, 5 km od Ljubljane - lirodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod 18825.
Večstanovanjsko hišo
v Ljubljani ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18858.	(p)
Novo hišo
visokopritlično, dvostanovanjsko, komfortno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18887. (p)
2.500 din potrebujete
da doma zaslužite me sečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor. Orožnova.	(z)
Uradnico
pridno, pošteno, zmožno vseli pisarniških dol ter slov. ln nemške korespondence, stenografije in knjigovodstva, v starosti 25—40 let, sprejme takoj lesna trgovina. Vcrzlrano v lesni stroki imajo prednost. Ponudbe z zahtevkom pri prosti oskrbi ter s prepisi spričeval v upr. s Slo v." v Celju pod »ne« zmožna« št. 1SS47. (Ul
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočamo, da smo popolnoma prenovili našo manufakturno, modno in konfekcijsko trgovino na Sv. Petra cesti 29. Naši novi poslovni lokali so svetli, prostorni in zračni ter nudijo cenj. odjemalcem prav vse udobnosti, ki jih zahteva sodobni nakup.
Na ta način smo našo izbiro blaga potrojili in imamo stalno v zalogi številne damske in moške štofe za obleke, plašče in površnike, tako za naj-razkošnejše zahtevke kakor za skromnejše potrebe. Posebno dobro smo se založili z najmodernejšimi volnenimi in svilenimi tkaninami kakor tudi z lepimi in trpežnimi pralnimi blagovi za vsako uporabo.
V našem konfekcijskem oddelku imamo bogato zalogo damskih in otroških plaščev in oblek. V lastni prikrojevalnici sprejemamo cen j. naročila po meri, ki jih izvršujemo točno in solidno v najkrajšem času.
Letos praznujemo 20 letnico obstoja naše tvrdke, zato se z veseljem in zadoščenjem poslužimo te prilike, da Vam ob otvoritvi novih poslovnih lokalov zagotovimo, Sa bomo kakor doslej tudi v bodoče z vso doslednostjo zvesti našemu geslu:
„Majhen zaslužek — velik promet".
Obenem si dovoljujemo pripomniti, da bomo tudi v bodoče še vedno vodili podružnico na Sv. Petra cesti 30, nasproti glavne trgovine, s specialno zalogo perila, platna, posteljnine, zastorov, preprog in vseh vrst blagov za notranje opreme.
Priporočamo Vam, da si brezobvezno ogledate naše nove prostore in našo povečano zalogo.
F. I.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Vinogradno posestvo
manjše, nekaj ur od Celja, uporabno za letovanje - naprodaj. V kleti 10 lil vina. Naslov v podr. »Slov.« v Celju.	(p)
Več stavbnih parcel
naprodaj v bližini kolodvora St. Vid - Vižmarje. Pojasnila: Vižmarje 69
Velik vrt
k stavbiščem, v lepem kraju, poceni prodam. Na vpogled v Cirčičah pri Kranju. Vprašati pri Jo sipu Perkoviču, Karlovac Banija 64.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sa dovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Po Jasnlla pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Posestvo
dam v najem osebi, ki bi bila obenem kot oskrbnik Dobi tudi postranski zaslužek za liapravljanje drv. Godec Anton, Jevnlca, Kresnice.	(n)
V Ptuju
zaradi selitve ugodno prodam enonadstropno novo hišo z dvema trgovskima lokaloma. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju pod zn. »Prometen kraj« 18.726.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6 telefon 37-33, Ima napro daj večje Število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih ln stano vanjskih hiš In vil. Po oblaščenl graditelj tn sod nI cenilec za nasvete brez plačno na razpolago.
Večja hiša
z gospodarskim poslopjem in obsežnim dvoriščem — se v večjem kraju sredi Savinjske doline, tik ko lodvora, pod zelo ugod nlmi pogoji proda. V hiši se vodi že dolga leta trgovska obrt ter je pri pravna tudi za vsako drugo obrt. — Pojasnila daje Savinjska posojilnica v Žalcu.	(p)
Majhen vinograd
naprodaj blizu žel. postaje Osluševci, Naslov v upravi »Slovcnca« v Mariboru, pod št. 18901.	(p)
Manjše posestvo
v Sv. Juriju pri Celju-trg 35, naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Vprašati : šerc. Tovarniška 16, Ljubljana.	, (p)
Kdo mi odkupi parcele
pri katerih bi zaslužil, ali posodi denar nanje. Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor, pod »Ugodno« štev. 1730-18903.	(p)
Tristanovanjsko hišo
z vrtom, ugodno prodam v Kranju. V vsakem stanovanju tri sobe in pritikline. Pojasnila: Stara cesta 16, Kranj.	(p)
Za 250.000 din
proda novo moderno hišo s parno pekarno, vrtom, 15 minut od glavne pošte v Ljubljani, Person, Ljubljana, poštni predal 307. (p)
Za 180.000 din
prodam novo, moderno, 2-stanovanjsko vilo z vrtom, 15 minut od glavne pošte , v Ljubljani. Person, Ljubljana, poštni predal 307. (p) ■r__'-"<iv_i
Hiša
s 3 sobami, svinjaki in ca 1 oralom njive, vinograda in sadovnjaka, primerno za čevljarja, krojača, šiviljo ali upokojenca, naprodaj. Cena 22.000 din. Poizvedbe v gostilni Senica, Žalec. (p)
Komfortno vilo
pod Rožnikom, oddaljeno 15 min. od glavne pošte« veliko, vse pritikline In centralna kurjava-, velilt sadni vrt • takoj prodam ali oddam v najem. . Vse točnejše Informacije se dobe: Rožna dolina, Cesta IX. žt. 29, pritličje.
Itanoianja
II
Prostov. javna dražba
zemljiških parcel bo na praznik 8. decembra t. 1. ob 9 dopoldne v Spodnjih Plrnlčah. Prodalo se bo parr-" št. 257 k. o. Sp. Plrniče, njiva, p. d. »pri Jošcu« 8233 m', najmanjši ponudek 20.000 din; parcela št. 1027, gozd, p. d. »na Sedovnlcah« 10.355 m', najmanjši ponudek 20.000 din; pare. št. 159/2 njiva, p. d. »pri cesti«, 2029 m1, najmanjši ponudek 10.000 din; parcela št. 936, gozd, p. d. »Zg. Žica« 6175 m', najmanjši ponudek 12.000 din; parcele št. 15, 16 ln 17, travniki p. d. »v Tal« v skupni izmeri 4157 m', najmanjši ponud. 12.000 din. Dražbenl pogoji se lahko vpoglcdajo vsak dan med uradnimi urami pri okrajnem sodišču v Ljubi lani v sobi št. 37.	«">
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
podpritlično, takoj oddam - Tovarniška 7, Moste.
Enosobno stanovanje
oddam z januarjem. Ob Zeleni jami 17, Moste.
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami in vrtom, oddam 1. januarja. -Bavdkova 7, Zelena jama.
Stanovanje
dveh sob in kabineta oddam s 1. januarjem. —■ Rauter, Marmontova 41.
Enosobno stanovanje
svetlo, zračno, oddam. -Vprašati : Ižanska c. 39, nasproti tvrdke Kobl. (č)
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, oddam s 1. januarjem. Zg. ŠIBka 281, poleg gostilne čar-man.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami oddamo s 1. februarjem 1939 na Erjavčevi c. št. 21. Pojasnila pri hišnici.	(č)
Štirisobno stanovanje
s kabinetom, krasno, komfortno, v novi stavbi, y centru mesta, oddam s 1. jan. Naslov v unravi »Slovcnca« ood št. 18942.	(č)
IWo' Miklavž Ha,o!
kopi rse vrste zimskega blaga najboljše vrste in priznano najceneje samo v nianufakturni trgovini
»Pri Zvonu« I. Strojansek
LJUBLJANA - Pred Skotijo 21
.poleg magistrata (rotovža)
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG l
MEIMEL&HEROLD
?Al.tvornice GlASBIL. MARIBOR M 102
II
Radio
II
Standard radio aparati
najmodernejši modeli 1938-1939, tovarne Seibt A. G., Berlin, bo dospela v sredo nova pošiljka po originalnih tovarniških cenah brez vsakih pribitkov, samo pri glavnem zastopstvu Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska c. št. 13.	(i)
irTBfnfffn
Mlekarno
dobro vpeljano, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 18917.	(1)
Nad 100 različnih knjig
po nizki ceni prodam. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod št. 18907.	(1)
Otroške smučke
z dresom, razne kose pohištva ter otroško perilo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18918.
Miklavžev sejem
Oglejte si stojnico št. 20
Smuči in sanke
dobite najboljše pri izdelovalcu. - Fajfar, Ljubljana, Trnovska ul. 25, tel. 3410.
Bazne transmisije
rabljene, konzole, jermeni ce, ležaje, osovine, dobite ugodno Rudnik 24. (1)
II

Snežne čevlje, galoše
kakor tudi druge čevlje popravlja »Express« — brzopopravljalnlca čevljev, Sv. Petra cesta (i. t
Pozor kovinarji!
ropravljam vsakovrstna nakovala in tudi vsa težka kovaška dela. — Se priporoča Franc Vrhovec, Ljubljana. Bohoričeva 6.
Najcenejše popravilo
napravi čez zimo na vašem kolesu meh. del. Stane Rakoš, Zaloška o. 51 zraven šole. - Lakiranje, kromanje, shramba. (r)
I
Pohištvo
i
Spalnice, jedilnice
in kuhinje ima Malenšek, Celovška cesta 258, (š)
Umivalne omarice
s posodami, po 500 din -ima Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
Šivalni stroj
nov, pogrezljiv, poceni prodam. »Hermes« Stari trg št. 21-1._
Gostilno
na prometnem kraju v Celju ugodno prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju št. 18934.	(1)
Šivalne stroje
najmodernejše, z 20 letno garancijo, dobite najceneje, tudi rabljene od 300 din naprej. »Triglav«, Resljeva cesta 16.
Spalnice, jedilnice
kupite najugodneje pri
Andrej Krcgar
pri kolodvoru St. Vid Vižmarje.
J Kupimo
Zelezje za štedilnik
dobro ohranjeno - kupim. Ljubljana, Vidovdanska cesta 22/1.	(k)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CiERNE, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Moro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEZ urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
CUNJE
krojaške odrezke, star paptr, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino
Arbeiter - Maribor
Dravska 16
VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI
Vhmjjcmti,
t
Kam pa kam?
1
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete
Osti. polira, ohrani,
desinficira
PAZITE NA VARSTVENO ZNAMKO t
Stroj za striženje konj
kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.7SO. k
Pletilni stroj 70-8
dobro ohranjen, kupim. -Irena Ferbar, Smlednik pri Medvodah.	(k)
Dinselmotor
10—12 H F, v brezhibnem stanju, kupim. Stare Simon, Boh. Bistrica, (k)
kupim. Liti deli dobro ohranjeni, leseni v dobrem ali slabem stanju. Ponudbe s ceno na Ore-hek, Račnl vrh 1, p. Dob.
Dieselmotor
20—40 PS, v zajamčeno obratazmožnem stanju -kupim za takojšnjo dobavo. Tonudbe s točnim popisom ter najskrajnejšo ceno na Mikiaužina Braslovče.
mmm
Mlade foksterijerje
prodam po nizki ceni,— Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.776.	(J)
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. dlvane in tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rud«1* Radovan
tapetnlk - Mestni trg 13 Pgoden- nakup morene trave-. žime ln cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
Krava s teličkom
naprodaj v Dravljah, pri Anžon.	(i)
Ilirske ovčarje
z rodovnikom, mladiče, čistokrvne, od večkrat odlikovanih roditeljev, dobre čuva'e, prodam. — Grošel, Ljubljana, Kapiteljska ul. 7.
RADIO
UNIC
FORNETT
Strokovna popravilu vseh vrat radio aparatov.
Nove lipe najcenejših in najpopolnejših »SUPEH« radio aparatov ! Petelcktronski modeli že od 2500'— Din naprej! Radlof ehnik
ŠETINA FRANC, LJubljana
Pov5et?va 46
Miklavž obišče
restavracijo pod »Skalco«, v ponedeljek zvečer. Dari-se ves dan sprejemajo. — Glasba klavirja. Se priporoča Viktor Hočevar. (r)
Veselo Miklavževanje
je jutri v ponedeljek v vseh prostorih restavracije pri »Šestici«. Miklavž s spremstvom nastopi ob 21.30. — Darila sc lahko oddajo v restavraciji, v ponedeljek od 14 dalje. Vstop prost.
Mesnico
dobro vpeljano, 8 vso opremo takoj oddam kavcije zmožnemu. Povprašati : LJubljana, Slomškova ulica 13.	(n)
Tranzitna skladišča
velika, ln garaže — »e oddajo blizu dolenjskega kolodvora izven mitnice. Lavrič, Cankarjevo nabrežje.	(n)
Naznanjam p. n. občinstvu
da otvarjam danes staro-znano gostilno pri »Travnu« na Tržaški cesta 54 Postregla bom s prvovrstnimi vini ln dobro domačo kuhinjo. So priporoča gostllnlčarka Marija Naglič.
sasmsi!
Otroško harmoniko
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Harmonika« 18.757.
Breip/aten pouk * tgran/tit
flEIMEL' HEROLD MARIBOR s, 182
Kupim B-klarinet
z enim brllom, nurmal, in star harmonij. Krčmar, Podplat.	(g)
če bi aparat
stal le tooo <Din,
takrat bi ga pa tudi jas kupil.. "
Takih želja smo dosedaj slišali mnogo. Nam so se zdele ne-
lzpolnjive. — ln danes? Tovarna »RADIONE« prinaša na trg nov aparat na električni tok z vdelanim zvočnikom, za normalne in dolge valove
le za Din
KLAVIRJE
vjoline, kitare, tambura Ske instrum. i.t. d. strum m vse glasbene potreb čine kupite naicene'e pr
R. Warbinek
Ljubljana, Miklošiieva testa 4
Specijnlist Vam popravi vsa godalna glasbila umetniško strokovnjaško.
Miklavž dobi
in vsa glasbila pri
JAKOB D0RJATH
Ljubljana Frančiškanska ulica 3.
Aparat sprejema 20-31 postaj, deluje na vsak tok in vsako napetost ter rabi le 15 waltov. tako da Stane poraba toka v Ljubljani le 10 par, na deželi pa le 7 par na uro! — Oglejte si ga pri nasl
dLzo.LV Ljubljani
MiklošiCcva cesta štev. 7
RADIO
KLAVIRJI
planini, harmoniji STK1N w A V & S()\'S, HLOTIINK.K,
BOSKNDOBFEB, KOH-STF.it. 1101//,L, MANBORO ao nesporno najboljši fabri katl nn svetu Dobite iih le pri Ivrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta ' Majhni obroki, niz.kn iz.po-tolevolnina Tndl nrelgrani
klavirji na z,n)"gi. Istotnm velika iz.iiirn vseh glasbil, muzikulij ln strun.
Dolgi klavir
naprodaj za 1000 din. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.796.	(g)
Darila za male in velike
gitare, harmonike, violine in drugo
najceneje pri
M. M90IC
Ljubljana, Cojzova c. 9.
Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger. v največji Izberi, po razprodajnih cenah, dobite: Dalmatinova 10 (nasproti hotela Strukel).
4000 din posojila
Iščem. Vrnem v treh mesecih. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vrnitev z obrestmi« št. 18824. (d)
Starejša ženska
trgovsko naobražena, hoče v novi hiši otvoriti mešano trgovino ali pristopiti kot A*".ižabnica. -Kraj prometen, brez konkurence. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dežela 1887« št. 18836.	(d)
Klavir
dolg, črn, dobro ohranjen, cena 400 din, naprodaj. -Na ogled od 14 do pol 15 na Tržaški cesti v Mariboru, Mestni vodovod, pri-
tličje.
(g
Delnice
pivovarne Laško prodam takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18861. (d)
Denarne posle:
Posredovanja kreditov -Nalotbe knpuala - Poravnave — Upravo nepremičnin - navtne nanovedl — Intor-maclle — Dopisovanje -Ureditve, revizije, bilance tn stalno Kontrolo knjigovodstva ter sllčoe i osle izvede računsko- ln trgovsko tehnično
SVETOVALEC
koncesljonlrana trgovsko gospodarska
poslovalnica M. Kovačič
v Lluollant, Cesta 29. oktobra Stev. 7.
Kupim knjižico
Zadružne gospodarske banke Z' vlogo 2—15.000 din. Cenj. ponudbe upravi »SI.« pod »Takoj denar«, 18853.
Posojila
različna, preskrblm hitro tn brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 8 din
Družabnik
strokovnjak za dobro-idoče mizarsko podjetje v prometnem krnju,
120 —150,000 din kapitala, se
Iščo. Ponudbe do U0. dec. upravi »Slovenca« pod »Strokovnjak kompanjun« št. 18.461.	(d)
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov. VREDNOSTNE PAPIRJE in 3% OBVEZNICE vnovčujem stalno po najvišji ceni ln proti takojšnjemu Izplačilu v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana Beethovnova 14. Telet. 4t. 85-10.
IMLIu
Hladilnike
avtomobilov strokovnjaško popravlja hitro in pod garancijo Gus'av Puc, Ljubljana. Tržaška c. 9, teleton 26-97.	(f)
Pečen puran
piška v papriki, razne pečenko, prekajena reber-ca, krvavice, pečenlce. sladke mulce, morske ribe ln druge kuharske do brote. poleg cviček, štajersko in pravkar dospe lo novo dalmatinsko vino v gostilni Ražem na Zab-jaku.	(r)
flffUflfll
IŠČEJO:
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Naslov \ upr. »Slov.« pod 18850.
Dobroidočo gostilno
ali restavracijo, event. i posestvom ln trgovino — vzamem v najem. - Po nudbe upravi »Slovenca, pod »Eksistenca« 18.792
ODDAJO:
Delavnico ali skladišče
takoj oddam. Poizve se i mizarski delavnici Sv. Petra cesta 85.	(n)
V dosmrtno oskrbo
vzamem osebo okrog 60 lot starosti z nekaj gotovine ali premoženja. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Oskrba« 18.772. (r)
Pletenine
partijska, razprodaja v raznih kvalitetah, oblikah in velikostih. Res ugoden nakup za trgov-cc in sejmarje pri Tajner Franc-, strojno pletenje, Črnomelj.	(r)
Čitajte in širite »S!ov°inca«
Trgovino
na lepem in prometnem
kraju takoj oddam v najem Ivan Špes, Vojnik pri Celju.	W
Konfekcijsko trgovino
dobro vpeljano, ali samo lokal na Sv. Petra cesti — jrometna točka — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18912.	(n)
Veliko vilo
Pod Rožnikom, 15 min od glavne pošte, komfortno urejeno, enostanovanjsko, s kopalnico in vsemi pritikli-nami ter velikim vrtom — oddam takoj v najem. Poizvedbe: Rožna dolina, Cesta IX. št. 29, pritličje.
Pension Dubrovnik
Srebreno ob morskem kopališču v bližini Kuparl, glavnim poslopjem ln dependanco z 20 Bobami in potrebnimi pritikllna-ml ter z lastnim velikim parkom ln gospodarskim zemljiščem — se odda v najem. Za Informacije ln ponudbe so je obrniti na advokata dr. Balda Po-
kovlč, Dubrovnik.
(n)
ODDAJO:
Sostanovalko
sprejmem v bližini glavnega trga. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 18.794.	(s)
Mesečno sobo
opremljeno, s strogo ločenim vhodom, takoj oddam solidnemu, mirnemu gospodu v Bolgarski ulici 17-1., levo.	(s)
Sobo
opremljeno, čisto, oddamo z uporabo kopalnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18883.	(s)
JKARUS" n. d.
tovarna avioitov v Zemunu
išče prvovrstne kovinostrugarje. orodničarje (Werkzeugmacher) in struparje. Piača dobra, delo stalno.
Osebne prijave sprejema personalni odsek tovarne vsak delavnik od 7—12; pismene je poslati z označbo dosedanjega dela in pogojev na gornjo tvrdko.
ML! S1IPER z VELIKMI GLHSOm
PHILIPS 215
Najmodernejši 3+1 cevni Superhet z oktodo kot cev za oscilacijo — 7 uglašenih krogov, kratki, normalni in dolgi valovi, dobite že
za Din 175 - mesečno
Oglejte si še danes ta aparat pri
H. Suttner, Ljubljana
Aleksandrova cesta 6
Ogled in predvajanje brezobvezno. Prospekti brezplačni I
Konči Aliačič:
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Ob gozdnem robu pase stara ženica edino svoje imetje, dve ovci. Pasje krdelo se lajajoč zakadi vanje in na mah raztrga ovci. Zaman roti starka lovce, naj zadrže pse. Nihče se zanjo ne zmeni.
Vsa strta se sesede starka k ubitima živalima in dvigne svojo roko k objestnim lovcem:
>0, Črt! Kakor so mi tvoji psi raztrgali vse, kar sem imela, tako naj tudi tebi umre, kar ljubiš.«
Hudo razkačijo Črta te besede. Vzpod-bode konja, požene se k starki in dvigne desnico s kopjem.
GOSPODJE,
ali že veste, da vas brivec Vaši Ciril na Borštnikovem trgu obrije za 3 din in ostriže za 5 din? Postrežba prvovrstna. Salon moderno in higienično opremljen.
Trgovino z meš. blagom
v Zagrebu, dobro uvedeno, zaradi odhoda takoj prodam. Potrebno ca. BO tisoč din. Gačeša, Zagreb, Zvonlmlrova 88.	(1)
Štajerska jabolka
zopet na zalogi. Kupite tudi vse vrste sira po nizkih cenah v trgovini Martine, Tyrševa 17. (1)
Kožuhovina
po solidnih cenah prispela! Nove izdelke ln popravila Izvršuje poceni
Šoper Julijana, Maribor
Glavni trg 9.
Peki, pozor!
Zaradi opustitve pekarne prodam stroj za mletje starega kruha in stroj za delitev testa, krasni stekleni reklamni tabli, pult, stelaže, ozke ln široke veslice, kompletno kopalno banjo ln drugo pekovsko opremo. Loka 32> p. Mengeš.	(1)
Nepremočljive hubertuse
dežne plašče In obleke, najboljši nakup: Presker. Sv. Petra cesta 14.
Moške srajce
maje, spodnje hlače, kravate, nogavice, rokavice še vedno najceneje prt X. Tomšič, Sv. Petra e. 88.
PeCi, štedilnike,
dimne cevi, lopate za sneg In premog, sekire Sage, pile Itd. po zmerni ceni priporoča »Zeleznlna Koutny«, Medvedova 28.
Šivalni stroj
pogrezliiv, kateri Siva naprej in nazaj ter Stika in štepa, poceni naprodaj — Nova trgovina. Tvrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
Za Miklavža
tgračnl vozički-, skirojl, trlciklji, holenderjl, avtomobilčki, konjički, se dobe najceneje pri »Tribuna«, F. Batjel, LJubljana, Karlovška cesta 4. - Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Ceniki franko 1	(1)
Miklavževa darila
priporoča
Ivan Kravot, Maribor
Aleksandrova 13 Telefon 2207.
Razglas
Občina Dolsko, okraj ljubljanski — razpisuje pogodbeno mesto
občinskega tajnika
združeno s službo občinskega sluge.
Pogoji po uredbi o občinskih uslužbencih. Prošnje je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razglasa pri podpisani občini,
Reflektanti naj se zglase po možnosti osebno.
Uprava občine Dolsko, dne 2. decembra 1938.
Lesnega skladiščnika
iz kmetske rodbine, oženjenega, do 40 let starega, za samostojno delo sprejmem. Vešč mora biti v lesni 6troki, sposoben nakupovalec. energičen, zanesljiv. Z garancijo imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtev na podružnico »Slovenca« v Celju, pod značko »Priden« št. 18787._
Trgovina vosha, svet, medu
in Mihlavlevlh dobrot
se je preselila in Volfove ulice
v Strttarlevo ulico 6
prejšnji Mayerjev lokal
milini
ZAHTtVA|TE BRESPlAČNI CENIK
NAjPOPtJLNEjŠE GENERALNO ZA5TDP5TV0 HARMONIKE	fmiUPinPn
svra F. 5CHNEIDER
m. f'v 'ZAGREB' NIKDLIČEVA 10 V&M
LEPE JASLICE
hlevčke, pastirčke, ovčice in cerkvene kipe vse velikosti, tudi parfume, kolensko vodo, pudre, kreme. -
Lepa darila za Miklavža
dobite v
v parfumeriji »Iris«
Ljubljana, Židovska ul. 3.
Sveže najfinejše norveško
ribje olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Peči na žaganje
vse velikosti, po nizki ceni dobite pri Gustavu Pucu, Ljubljana, Tržaška c. 9, telefon 26-97.	(1)
Štiri kovčege
dobro ohranjene, pripravne za sejmske kramarje ali galanterijske potnike, prodam. Garaža »Union«, Ljubljana.	(1)
——————
Kompletna garnitura
za rezanje krme, to Je vitelj, transmisija, Jerme-nice in močna slamorez-nioa — ugodno naprodaj. Martin Krevel, Novo mesto.	"	(1)
Koruzno moko
in
koruzni zdrob
dobite najceneje v Javnih skladiščih v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) c. 33 pri tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
Medarna
Ljubljana. Židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	(1)
Prodam
fino harmoniko, gramofon in globok voziček. Novi trg 1, dvorišče.	(1)
I
Radio
ii
Zaradi denarnih težkož
prodam radio 4+2, tipa 1938—1939 za 1300 din. -Ponudbe upravi Slovenca pod »Ugodno« št. 18855.
Radio aparati
Loewe, Minerva, Graetzor in Mende. Božični prazniki bodo mnogo lepši In milejši, če se boste rado-vall ob zvoku enega teh radio aparatov.
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
DEŽ • SNEG • ZIMA
Dežni plašči	. od	Din
Hubertusi .	■ ••	
Suknje . .	• ••	••
280-350-
Joško O L UP mlajSi
KONFEKCIJA, MANUFAKTURA, MODA
STARI TRG 1 BIVŠI LOKAL C IU H A & JESIH
širite katoliško časopisje!
Zastopstvo.
Božično darilo
Zaradi boljšega spoznavanja naših prvovrstnih gosjih proizvodov razpošiljamo do božiča po ugodni cent zavitke, v katerih je: 1 kg gosje masti, 1 kg gosjih krakov ln prsi (zadnje brez kosti), 1 škatla pečenih gosjih jeter, 600 gr ln 3 škatle po 150 gr gosje jetrne paštete — skupaj 5 kg bruto za 125 din po povzetju ali 120 din, če nam znesek nakažete v naprej (štev. našega ček. računa pri Poštni hranilnici v Belgradu: 52-657), franko vsaka poštna postaja. — H e r z 1 Sin, tvornica salame 1 konzervi, Banatskl Karlovac.
Inozemska tvornica odda zastopstvo za Slovenijo za svetovnoznane redilne preparate za živino t. j. dodatek krmi za prešiče, krave itd. Ponudbe pod »Vitamin« na upravo Slovenca št. 18812.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše ncpozabljene soproge, mamice, mamice, hčerke, sestre, 6inahe, vnukinje, nečakinje in sestrice, gospe
IVANKE L0RBEK roj. KOS
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraz« iskrenega sožalja in darovanja vencev in cvetja najiskreneišo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo častitim sestram v splošni bolnišnici mariborski za posebno skrb in pažnjo ob bolniški postelji, dalje gasilskemu društvu, Rdečemu križu, šolski deci z učiteljskim zborom in zastopnikom Sokola Selnica ob Dravi, selniškemu g kaplanu Ivanu Čoklu, pevskemu društvu »Zarja«, godbi, gg govornikoma dr Mešku in učitelju Čibicu Dragotu za globoke besede slovesa in vsem številnim pogrebcem od blizu in daleč za spremstvo drage pokojnice na nieni zadnji poti, za izkazano ča6t in spoštovanje. Vsem skupai in vsakemu posebei: Srčna hvala!
Maribor, Selnica ob Dravi, Ljubljana, dne 2. decembra 1938,
Žalujoči: Lorbek Maks, soprog: Metka in Majdica, hčerki, ter rodbine: Kos, Lorbek, Pečnik in ostali sorodniki.
ZAHVALA. — Za vsa izkazana sočutja, kakor tudi za krasno vence in cvetje ter sožalja, katere ste nama ob težki ločitvi od skrbnega očeta in soproga, gospoda
Maksa Ledla
poslovodja
izkazali — se vsem najprisrčneje zahvaljujeva. Celje, dne 3. decembra 1938.
Helli Ledi, soproga, Maxi Ledi, sin.
a / //// ^ $ /y A ^ WW \ * c Mk
/ / «?	/ J? /jPs? // d. z o. z.	W% \\ \ V o,\W \
/ VAv #poleg nebotičnika V W\V\ * *
< IJ.1IB "	■ UAfciBHMnMMUUanPlMMMMMMMMMM^^^*11111'^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	______________________—
lise von Stach:
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
Pri zadnjih Margaretinih besedah vstopi Martin. Da ne bi staršev motil v razgovoru, pozdravi samo z očmi in se molčč usede na prostor, ki ga jc zapustil Benjamin.
»Čisti nauk?« vpraša Benjamin, ki gleda zdaj Margareti v obraz, neverjetno, začudeno; »kdo ti loči iz čistega nauka motečega se Lutra zmoto od lesnice?«
»Jaz sama, moja vest,« odvrne ponosno.
»Ti sama,« ponovi Benjamin, »in tvoj sin sebi sam in tvoj sosed sebi sam in sebi sam njegov sr^sed in vsak neenako drugemu . . .«
»Vsak, kakor razume,« pravi veselo Martin; Lutru pa večna čast, ki nas je učil, naj bomo duhovniško ljudstvo, ko smemo z lastnimi očmi ledati božjo besedo, moramo z lastnim razumom poznati rešenje in lastne roke dvigniti k nebu!«
Benjamin nekaj kratkih trenutkov molči, potem pa pravi:
»Ljubite torej iz srca svojo lutrsko cerkev?«
»Da, iz srca!« odvrne navdušeno Martin
Zdaj stopi Benjamin k sinu, se skloni nad njim, lokler se ni mešal njegov dih z dečkovim, in govori > nemirnimi, suhimi rokami, z glasom, ki se je menjaval v barvi in globoko6ti, ne manj s poudarkom <ot z resnico besed
»Če ljubiš svojo cerkcv. sin moj.« pravi, »kakor je, s kamni in stolpi, potem smatrai vsak kamen, iz katerih je sezidana, za dragocen iaspis, vsako opeko za smaragd, vsako ploščico, na katero stopiš, za sardis!	, . .
Če ljubiš to cerkev, ne segat s sničavimi rokami v njeno zidovje in ji ne jcmlji neznatnega <amna, kajti glej, tvoja mati je stegnila roko po drugem, neznatnem kamnu in tvoj sosed po trct|em
kamnu, in že je namesto neznatnih kamnov znatna luknja, 6kozi katero piha vihar v notranjost' in stresa oltarje.«
Benjamin sc zravna in se prime za čelo, preden nadaljuje'
»Luter vas je učil, da bodite duhovniško ljudstvo. Učil vas pa ni: „Bodite enih misli in ne imejte sami sebe za modre!' Jezusovega nauka vas ni učil: ,Vsako kraljestvo, ki je samo proti sebi ne-edino. bo opu6tošeno!'«
Martin se nemoteno smehlja. »Počasi,oče,« odvrne veselo, »četudi se prič-kamo mi saške butice o opravičeniu, vendar je doktor Luter zapustil ljudstvo edino; kajti edine in enih misli bo našla večnost nas, naše otroke in vnuke v odpovedi od Rima!«
Benjamin gleda sina z velikimi očmi. »In če bi imel Rim,« vpraša, »če bi imela katoliška ccrkev čisto rcsnico, apostolsko krščanstvo?«
»Rim,« pravi zaničljivo Martin, »zavrženi Rim, ki ga držč pitani, hinavski, vladohlcpni papeži . . « Pred Benjaminovo dušo se dvigne vzvišena postava Michela Ghislierija iz slike, ki jo ie pokazal Martin s surovimi potezami, toda prebolestno ga je zadelo, da bi navedel v obrambo spoštovano ime. Benjamin začne krotko poučevati:
»Vem, bujni časi so bili in najbolj temna leta Rima so se šele takrat umaknila slabotnemu mraku v jutramo zario, ko ie stopil vaš reformator v čudovito mesto. Dane« sedi na Petrovem stolu svet mož. Da jc Rim to dosegel, se je moral poniža,ti v globino lastne, neusahljive božanskosti. da se je s težavo, toda neumorno iz samega sebe resnično prenovil brez divje revolucije, ki buta ob skalo. Glej. ne Nemčija. Rim ie doživel reformacijo (Tri-dentinski koncil 1 krščanstva, — blagor mul Kadar dozore časi, se zbudi in prenovi!« —
Margareta si je podpirala glavo v roko in gle-' dala od soproga k sinu. ko so ji Benjaminove be-1 sede vznemirile dušo. Martin je pa poskočil s se-
deža in meril mali prostor z velikimi koraki. Hvalnica na staro cerkev, ki je ni slišal še nikoli prej peti, mu je začela zbujati v telesu gnus in mora
»In če bi mi govoril Rim z jeziki ljudi in angelov,« vzklikne nejevoljno Martin, »bi vendar smatral njegovo godbo za hudičevo prevaro in ne krenil od Lutrovega evangelija!«
Ko je Benjamin to slišal, je razumel, da tu ne koristijo nič besede, pouk, dokazi. Prej je mislil, da gre samo za borbo glede spoznanja krščanskih resnic, kakor se kažejo jasno in temno v svetem pismu; zdaj je pa uvidel, da je vzrok prepira sama sovraštvo do Rima. ki se je vsesalo v meso. globoko v meso, sovraštvo, ki je že za Benjaminove mladosti tlelo v razgretih glavah.
Tiho jc postalo v mali ječi avguštinskega samostana. Benjamin je sklonil glavo in z nio zastavo upanja Martin ie pa svojo zmagoslavno dvignil, 6amo Mr-garcta so navdajale nasprotujoče si misli, ne da bi io zadovoljilo kako prevladujoče čustvo.
Ko je ležal Benjamin ponoči sam in brez spanja, se mu je porodila nenadno rešnja misel z jasnostjo navdihnienja. Besede ne morejo pomagati nič, Kar je sprejel razum, ni moglo potolažiti kljubovalne krvi. Kar pa sprejmejo čuti, kar vidi pi-iano oko, kar hlastno pograbi uho, čemur se človek nezavedno brez vprašanja vda, čudež samo, ki se je zgodil neštetim protestantom v Rimu. kot je videl Beniamin, more tudi Martina premagati
O bilo jih je ne deset, nc dvajset, nc stotine luterancev, kalvincev zwingliancev, ki so do rimskih zidov preklinjali, ki so z drznim sramotenjem prestopili Porta angclica, prišli s smelim nasmeškom na trg Sv, Petra, pa so iih vrgle na tla dvignjene roke sv. papeža, kot morje globok pogled iz njegovih oči.
Samo pogled Michela Ghislierija more spremeniti Martinovo srce iz nemško-lutrskcga v ves svet obsegajoče, katoliškega kristjana
Prihodnje jutro je prignalo Martina čustvo, da je razžalil očeta, bolj zgodaj kot navadno v jetni-kovo celica
To je prišlo Benjaminu čisto prav, ki nI mogel čakati ure, da bi govoril s sinom o poti v Rim. In čudnol Kakor so se Nemci temeljito naučili prezirati Rim, odpovedovati se goljufivi Italiji, tako nepremagljivo je ostalo staro hrepenenje videti deželo veselja. Martin se ni za hip pomišljal odobriti očetov potni načrt najprej z začudenjem, kmalu pa z radostjo. Glede Michela Ghislierija se njemu — Martinu Eichlerju — ni treba nič bati; če ga sreča v vsaki rimski ulici kak svetnik, se bo malo prijelo njegove lutrske zvestobe. To od upanja svetlo jutro pa Benjamina niso globoko zadele dečkove ohlapne besede. Ker je poznal Michelov čas, je mislil, da se sme smehljati, dokler ne bo oni učinkoval.
Ko je vstopila Margareta, ie našla dva živahna mladeniča v avguštinskem samostanu namesto enega starega, gorečega dominikanca in mladega lutrekega kristiana, ki se mu moško ustavlja. Spraševala se ;e, pa si ni mogla razložiti. Videla je Benjaminova in Martinova rdeča lica, ki ne morejo izvirati od ljute borbe, ker so obema oči žarele.
Hitro konča Martin to muko negotovosti, vihravo objame Margareto in vzklikne: »Mati, v Rim pojdemol«
Počasi zgine Margareti vsa barva z obraza, — s čela in z lic. Ko pobledč čisto tudi ustnice, se komai vidno premikajo in šepetajo:
»Ne hodi v Rim. sin moj!«
Ma*tin si je razlagal materino preplašenost kot strah pred ločitvijo, zato ii ne izpusti vratu in pravi:
»S teboj, mati, ti greš tudil Ti greš gotovo z namal«
Nežna skrb sinova spravi Margaretino trdo osuplost v ihleč obup.
»Priirli te bodo. zvezali,« zdihuje; »vtaknili te bodo v najboli temno, naiboli globoko ječo, ki kot zemlja nc da nikogar več nazaj.«
<
Lastni izdelki slaščičarne
Petriček
o
Bonboni, bonboniere, čajno pecivo, marcipan, nougat in druge specia-litete. — Prodajamo izkljuino
lastne izdelke.
Kje se kupujejo
kovinatte krste?
Pri izdelovateliut Zakaj?
Ker se dobijo za 50% ceneje kot kjerkoli drugod
Maks Ussar - Maribor
Konrad tiologronc
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
^HMMil^flH^V^MHUlMHiHiH k
iS^EJSCD!
^ Pozor S X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 10 — tel. 33-13
„VELEBIT"
otroški vozički
ZAGREB,Mesnička ul.7/11. na dvorišču
Najnovejši do Bedaj ne neviden! modeli za 1938 v spe-cljalni in največ)! trgovini otroSklli vozičkov Prodaja za gotovino m na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno, tzrežlte oglas zaradi naslova
ljudska posojilnica
V LJUBLJANI
reg. zadruga z neoin. zaveze
Ljubljana, Miklošičeva cesto 6
v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje
Nove tn store vloge, ki so v celoti vsak (as razpoložljive, obrestuie po 4%, proti odpovedi do 3%
DR-OETKERiev£M
NAJNOVEJŠI IZUM I ORIGINALNE HASAG-PRESTO PETROLEUM PLINSKE SVETILKE
(svetovni patenti) Za pogrevanje špirit ni več potreben 1 Niti 3 minute ni treba čakati. ORIGINALNE POLAK SVETILKE od 300-8000 svež Cez 100 modelov' Pros|)ekte pošljemo gratis in franko! ORIGINALNE IIASAG IN POLAK SVETILKE, ter originalni deli se lahko nabavijo samo pri nas
ZAGREB. Radiiina ulita 9 • • Telefon 72-60
Iščejo se prekupčevalci in zastopniki v vseh mestih. S E M A N J VREDNIH P O N A U E D B I
Prevozili triciklji več vrst v zalogi. Invalidski vozički, otroški in igračni vozički, šivalni stroji, motorji itd. poceni. — Ceniki tranko I
,.TRIBUNA" F. B. L.
LJubljana, Karlovška cesta št. 4
K0RESP0NDENTKA
za nemški in slovenski jezik, zmožna hitrega strojepisja in po možnosti vsaj ene stenografije, z dobrimi spričevali, se sprejme k lesni industriji na deželi v stalno službo. Starejše moči s prakso imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tehnika« št. 18.423.
STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
ING.OGNJESLAV BORŠTNAR
UUBLJANAOISKA, JERNEJEVA C. 18.. TEL.43.6C
izdeluje razne stroje, transinisije, železne kon strukcije, žagine iu mlinske opreme, tovorna
e in g h l h
rezervarje itd. Montira in popravlja parne kolie. Izvršuje načrte, proračune in ekspertize
POSTELJNO PERJE: kg po 8 in 10 din, čehano; ke- j mično očiščeno 20 din; boljše 30 din; najboljše 45 din; i pol puh, čisto belo gosie 115 din; pol puh, čisto belo J gosje 125 din: la beli puh, najcenejše pri .LUNA«. Maribor, samo Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte so sami o nizkih cenah in solidni izdelavL Dobite pa tudi vse na obrokel
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme
MARIBOR, Ulica okt. 5
POHIŠTVO!
mmmmmmmammm^i^mmmmmmammmm—mmm—mmm
L ZELENKA
Oddamo na prometnem kraju v Domžalah
q 1 večji trgovski lokal
s prvovrstnim inventarjem in več lepih stanovanj. Informacije daje »Prometna banka« v Ljubljani
Kdor želi prodati ali kupiti posestvo,
hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd.
Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino.
gostilno, pekarijo in slično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Realitetna poslovalnica Masarykova cesta 14-11
Zagorski, podružnica palača Grafika
Vodimo skrbno upravo hiš in posestev.
ljudska posojilnica
v Celiti
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Kur|a očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mastCLAVEN. Dobit« v ekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb'
Z&ltltnl znak
Najugodneje kupite
vsakovrstne trgovske knjicje, kot amerikanBke žurnale, glavne knjige, blagajniške knjige itd. itd. pri	v _ 5S
A. JANEZIC
Liubliana »li
ker smo cene istim vsled velike zaloge v engros- in detajlni prodaji globoko znižali. • Trgovina b papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimt potrebščinami na debelo in na drobno
Lastna Induitrlja trgovskih knjig In iolsklh zvezkov
Po vaši Žeiii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtalnici razne poslovne kniige, ako niso že v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knj goveška dela. posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, mo dernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Posluiite sel
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 20. oktobra št. 24. razpisuje za '20. december ob 11 javno dr»žbo bukovine na i panju etaja 1938 in 1939 in sicer
ca 11460 plm hlodovine in fca 7440 prm drv
vse iz območja Šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje. Pojasnila, razglas, pogoji in tiskovine so na razpolago pri navedenih upravah v Ljubljani in Kočevju.
KAPPEL
pisalni stroj le odlično božično darilo in sanjo marsikoga. Dobi se zelo ugodno pri
Kleindienst & Posch
Maribor. Aleksandrova 44
Vzajemni) posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, NIKloSlCeva cesto 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
GRAETI
^/u/iefu
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH 1
VINO
pristno in poceni dobite pr
Centralni vinarni v Liubliani
TELEFON STEV. 25-73
<Gudi izbirčni okus
Novi vzorci nove barve ugodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzotcev damskega in moškega blaga za zimo
R. miKLHUC - „pri Škofu"
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica — Pred škofijo
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem Ustanovljeno leta 1869
©
Generalno zastopstvo
A. VERBAJS
LJUBLJANA (poleg Slainiča)
6 uglašenih krogov - 6 elektronk o Regulacija selektivnosti • Odličen kratkovalni pas • Magično oko • Koncertni zvočnik • Zvečana dinamika glasu
Prvič pri superju poseben varčevalni stik, ki prihrani 45% toka
Kdo vam bo sporočil vse novice iz tutlne.
K|er biva nad 350.000 naSlh rolaKov?
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisali, vas pa vse zanima. Zato je najbolje, oko si lokoj naročite mesečnik
jzseljenshl vestnih Rafael
ki na osmih straneh poroča o življenju In delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znašn letno za lugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga in pišite še danes na naslov:
Upravo izsellenshega vestnih« Rafaelo, Llubltano, lurSevo 52
Telefon 21-24
Ljubljana
Telefon 21-24

Pod novim vodstvom smo skrbno izbrali spored. - Prikazali Vam bomo najboljše filme svetovnih produkcij v angleškem, francoskem, češkem in nemškem jeziku. - Nekaj teh prekrasnih velefilmov spodaj navajamo:
PESEM O ZLATEM ZAPADU
JEANETTE MacDONALD — NELSON EDDY Film, ki nadkriljuje celo »BELI JORGOVAN«..,
ROBIN HOOD
ERROL FLYNN — OLIVIA DE HAVILLAND
v največjem filmu sedanjosti v naravnih barvah ...
SIMFONIJA ŽIVLJENJA
ŽARAH LEANDER
Muzikalni velefilm iz življenja največjega slovanskega skladatelja P. J. Čajkovskega ...
TRIJE TOVARIŠI
ROBERT TAYLOR — FRANCHOT TONE ROBERT YOUNG, MARGARET SULLIVAN
Po istoimenskem romanu E. M. Remarquea. Največje filmsko delo sedanjosti...
KRALJICA VIKTORIJA
ANNA NEAGLE — ANTON WALBROOK
Ta angleški velefilm je višek svetovne produkcije. Deloma je izdelan v naravnih barvah...
MARIE ANTOINETTE
NORMA SHEARER — JOHN BARRYMORE
Kraljevski jubilejni film, Metro-Goldwyn-Mayerja.
KRALJ PUSTOLOVCEV
RONALD COLMAN — FANCIS DEE
Najmogočnejši filmski prikaz iz viteških dni francoske zgodovine. Tega filma ne sme nihče zamuditi.
ANDALUZIJSKE NOČI
IMPERO ARGENTINA
kot Carmen v velefilmu španske pesmi in plesa..a
UNION PACIFIC
Filmsko remek-delo CECILA B. DE MILLEJA'.,,
NANON
ERNA SACK — JOHANNES HEESTERS
Za ljubitelje krasnega petja. Poje najznamenitejša koloraturna sopranistka Nemčije in slavni tenorist Nizozemske ...
___ LJUBLJENEC 0XF0RDA
ROBERT TAYLOR MARGARET SULLAVAN
/zredni prizori iz športnega življenja visokošolcev,
ALIBI
ERIC VON STROHEM — JANY HOLT
v filmu polnem skrivnosti o nerazkritem zločinu.
BORBA ZA EVO
MARIKA RoKK — VIKTOR STAAL
v velefilmu, polnem temperamenta, glasbe in plesa.
lAZA
CLAUDETTE COLBERT GEORGES RIGAUD
družabni velefilm, v katerem briljirajo evropski umetniki. ..
DEMONSKA ŽENA
BETTE DAVIŠ — GEORGE BRENT
Pretresljiva borba za ljubezen. - Plesi in glasba. Vse, kar pričakujete od dobrega filma...
MEDENI MESEC GOSPE FRANČIŠKE
FRANČIŠKA GAAL — BING CROSBY
Frančiška Gaal v svojem prvem muzikalnem velefilmu, ki je bil izdelan v Ameriki ...
M0DR0LASA POŠAST
CONSTANCE BENNETT — GARY GRANT
Kot modrolasa pošast ljubimkuje s starim bančnikom — marsikaj pri tem doživljamo ..,
SUDAN V PLAMENU
Po nesmrtnem Kiplingovem romanu, Velefilm, ki je močnejši od »BENGALIJA« ...
BELA SMRT
HILDE SESSAK — FRITZ KAMPERS
Močan. film. Norveška v svojih naravnih krasotah.
BELA SUŽNJA
REŽIJA: CLAUDE HEYMANN
Naslov filma pove vse...
NOČ PRIPADA MLADINI
RAMON NO V ARO —EVELYN LAYE
Krasen tenor in ljubek sopran pojeta sladke melodije o starem Dunaju ...
TARZAN JUNAK
V glavni vlogi: HERMAN BRIX
Film za stare in mlade Interesantne pustolovščine in novi podvigi legendarnega junaka ...
B00L00 - BELI TIGER
DOROTHY LAMOUR — COLIN TAPLEY
Velefilm, posnet v smrtonosni malajski džungli. Je močan in nepozaben ...
OSVAJALCI VSEMIRJA
FRED MAC MURRAY — RAY MILLAND
Priprave za ta velefilm so trajale več let. Izdelan je v naravnih barvah in posvečen ljudskemu duhu in hrabrosti...
VRAGI NEBA
CLARK GABLE
MYRNA LOY — SPENCER TRACY
Ta velefilm je dosegel najboljšo oceno na bienal: v Benetkah ...
KAVARNA PADLIH ANGELČKOV
MARGARET SULLIVAN JAMES STEWART
Film, ki vam prikazuje razkošne broadwajske revije s temperamentno Margareto Sullavan.
ANNA FAVETT!
BRIGITTE HORNEY - MATHIAS WIEMAN
Film poln strasti. Prekrasni posnetki zasneženih švicarskih planin...
DAMA V MODREM
ŽARAH LEANDER
Režija Turžanskega in ime slavne Žarah Leandre povesta vse ...
KRALJ PLANINK
HANSI KNOTECK — PAUL RICHTER
Pretresljiva drama iz carstva vrtoglavih sten..
GUSARSKE NOČI
CHARLES COLLINS — STEFFI DUNA
je brez dvoma najlepši film v naravnih barvah ...
ULICA BREZ RADOSTI
DITA PARLO — ALBERT PReJEAN
Klavrno životarenje izgubljenih deklet po skritih ulicah velemesta ...
GIBRALTAR
VIVIANE ROMANCE ERIC VON STROHEIM
Od tega vohunskega velefilma boste navdušeni..i
GUSARJI
FRANCIS DEE — GARY COOPER
Pustolovski velefilm, poln pomorskega junaštva in podvigov ...
ALJASKA
DOROTHY LAMOUR — GEORGE RAFT
Pustolovščine na divni in romantični Aljaski...
CITADELA
ROSALIND RUSSEL — ROBERT DONAT
Po istoimenskem romanu dr. A. J. Cronina, ki je bil preveden v vse evropske jezike . ..
LJUBEZEN TATJANE PETROVNE
CLAUDETTE COLBERT CHARLES BOYER
V duhoviti socialni satiri in družabni komediji, ki osvaja s svojim zdravim humorjem...
MANNEOUIN
JOAN WFORD — SPENCER TRACY
v najboljšem filmu njihove sijajne kariere..]
Zvišali smo število cenejših sedežev
Predvajali bomo tedensko po dva zvočna žurnala (Metro in Paramount)! - Pri vsakem sporedu kratek film
poučne ali zabavne vsebine - v običajnih ali naravnih barvah!
Moderniziramo aparaturo in zvočne naprave! Predelujemo čakalnico, vestibul itd., tako da bomo v stanju nuditi cenj. obiskovalcem čim večjo udobnost. Skrbeli bomo za brezhibno ogrevanje dvorane ter stranskih prostorov.
Uvaževati hočemo tudi najmanjšo željo naših cenjenih obiskovalcev. Zaradi tega smo namestili pri blagajni skrinjico za zbiranje sporočil vaših želja oziroma pritožb. Poslužujte se je!
družba z o. z. — Ljubljana
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cec
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili