^ --------------- 1600 P Gl ASlkGie DELAVCEV TO SAME. X ■ ^ DOMŽALE g3o^2ab!« KNJIŽNICA DOMŽALE 61230 D O M Ž A L E Lasran Ljubljanska 58 T. 11 * NOVEMBER 1989 * LETO XXIV / S KVALITETO V EVROPO 92 OD NOVEMBRA DO NOVEMBRA Januar 1989- Oder je pripravljen Januar 1989 - Zamegljen pogled na novogradnjo Februar 1989 - Hala v vsej svoji velikosti od blizu... Februar 1989 - ... in od daleč M^rec 1989 - Zunanja izolacija April 1989 - Strokoven ogled Maj 1989 - Pogled iz Žitovega silosa Junij 1989 - Pospravljanje okolice September 1989 - Proizvodnja je stekla September 1989 - Privajanje na nove prostore Oktober 1989 - Za konfekcijo še mikalnica Mikalnica kmalu brez prahu V novih prostorih se dobro počutimo... ... prostora je dovolj ... ... le zebe nas! Rezanje gaze v Sanitetni konfekciji Stroge zahteve DPP Čiščenje laboratorijev SELITEV V TEKU Za sanitetno konfekcijo še mikalnica in laboratorij Drugo nadstropje nove hale je zavzela sanitetna konfekcija. Vzdolž prostorne proizvodne dvorane so razporejeni stroji, zaenkrat še brez pravega reda, saj oddelek še ni v celoti preseljen. Brez začetnih težav seveda ne gre. Lojzka Hribar, vodja oddelka: »Težave lahko še nekaj časa pričakujemo. Vedeti je treba, da bomo popolnoma spremenili sistem dela. Podobne pogoje, kot jih zdaj narekuje dobra proizvajalna praksa^smo v Tosami pred leti že imeli in osebno mi je zelo žal, da smo jih opustili. Preselitev poteka postopoma, veliko lažje pa bi nam bilo, ko bi bile stvari organizacijsko bolj urejene. Selitev je prepuščena oddelku samemu, za večji uspeh pa mislim, da bi bilo potrebno sodelovanje vseh služb, ki so povezane s proizvodnjo. Nov sistem proizvodnje bo zaprt. To pomeni posebne higienske ukrepe, ki jih bodo morali upoštevati ne le delavci oddelka, ampak vsi, ki bodo prišli v oddelek od zunaj. Za nas pomeni posebno neprijetnost to, da je jedilnica izven objekta, stroge norme pa predpisujejo ob vsakem izhodu oz. vhodu preoblačenje in umivanje. Kljub temu mislim, da težav z ljudmi pri nas ne bo, če bomo le znali prikazati potrebnost nove- ga sistema. Kljub temu pa je uspešnost dobre proizvajalne prakse odvisna tudi od večje discipline, dobre organiziranosti in boljše usklajenosti v podjetju. S tem mislim, da se moramo po dobri proizvajalni praksi ravnati vsi od direktorja navzdol. Dokler tega ne bo, so vse še tako kvalitetne študije zaman. V tem trenutku pogrešam aktivnost služb, ki so bile ustanovljene prav zaradi sistema dobre proizvajalne prakse. Mislim, da bi stvari lepše stekle, ko bi že ob sami selitvi konfekcije sočasno začeli delati po novem. Tako pa se za zdaj način proizvodnje pri nas še ni prav nič spremenil, delamo še po starem, trudimo se sicer doseči plan oz. preprečiti večji izpad in obenem še reševati »zagonske« težave s transportom, neustreznim materialom, pomanjkljivo opremo. Sicer pa sem optimist, zaupam delavcem v svojem oddelku in mislim, da bo čez čas dobra proizvajalna praksa res postala praksa.« V pritličju »kraljuje« del mikalnice oziroma bodoči novi oddelek za proizvodnjo izdelkov osebne higiene. Delavke so s prostorom zadovoljne, malce jim je sicer še hladno, ker klima naprave še ne delujejo, drugače pa so delovni pogoji neprimerno boljši, kot v »stari« mikalni-ci. Prašnost je bistveno manjša, ko bodo začeli delovati cevovodi za prah in klimatske naprave, pa bo zrak že skorajda čist. Marko Burja, vodja izmene: »V oddelku dela trenutno 33 ljudi na izmeno. Vsak dan sproti ugotovimo, koliko delavcev potrebujemo in se o tem dogovorimo z »matičnim« oddelkom. Do novega leta smo namreč še vsi pod mikalnico, čeprav sicer že obratujemo poskusno kot samostojni oddelek. V sklopu oddelka je tudi mlin, v katerega prihajajo odpadki iz vse proizvodnje. Kot novost naj omenim še nov način transporta. Prej smo v starem oddelku imeli krožni transporter in viličarje, tu pa dobivamo material iz skladišča surovin oz. odvažamo izdelke v skladišče gotovih izdelkov s posebej za to izdelanimi vozički. Vendar to ni najbolj primerna rešitev - je pa začasna in bi bilo treba misliti na kaj bolj sodobnega.« Med selitvijo sem zmotila tudi dekleta iz laboratorija. Kar verjeti niso mogle, da so v dosedanjih dveh laboratorijih imele toliko stvari. V novih prostorih bodo lažje zadihale, saj so se doslej včasih komaj izogibale druga druge. Tončka Videnšek, dipl. ing. - vodja službe kakovosti. »V novih prostorih bosta kemijski in fizikalni laboratorij, imamo pa priprav- ljen tudi prostor za mikrobiološki laboratorij. O tem slednjem še ni dokončno odločeno ali oz. kdaj ga bomo usposobili. Mislim pa, da bomo slej ko prej morali začeti z lastno kontrolo mikroklime. Poleg teh prostorov imamo še klima sobo, to je prostor, kjer se vzorci »klimatizirajo« za nadaljnjo kontrolo. V tej sobi bomo vršili glavne preiskave, tudi aparati bodo v tem prostoru. Za vzorce je namreč pomembno, da jih pregledujemo pod enakimi pogoji, kajti na izid preiskav imata vlaga in temperatura velik vpliv. V klima sobi bodo vzorci v 24 urah »ogreti« na 20° C, vsebovali pa bodo 65 % vlage. V sklopu prostorov bomo imeli še arhiv prostor za skladiščenje vzorcev in posebej varnostno urejeno in prezračevano skladišče kemikalij. Z novimi prostori je služba kakovosti pridobila prostorsko in tudi organizacijsko. V dosedanjih laboratorijih je bilo veliko manj gibalnih površin, marsikdaj nam je veliko časa vzela sama priprava delovnega prostora, zdaj pa bodo priprave, ki se pogosteje rabijo, postavljene na mizi, treba bo le pristopiti z vzorcem in začeti delati. Tudi pri nas bo vladal podoben higienski režim kot v konfekciji, le da ne bomo zaprt oddelek. Dostop v naše prostore pa ne bo dovoljen vsakomur, kot doslej, ampak se bodo morali tudi »obiskovalci« držati higienskih pravil. Tudi me pa se bomo strogo držale režima v konfekciji, če bomo v tem oddelku vršile kontrolo. Naj povem še to, da se je selitev bolj zavlekla, kot smo pričakovali. Imeli smo težave s čiščenjem, napeljavo inštalacij, nekvalitetnim podom. No, počistile smo s skupnimi močmi, v kratkem bo preseljena kompletna oprema in tako lahko v kratkem času pričakujemo, da bomo normalno začele z delom.« V soboto, 25 novembra bo ob 10. uri slavnostna otvoritev nove proizvodne hale. Slavnostni govornik bo Uroš Slavinec, sekretar republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. Vabljeni vsi delavci in upokojenci TOSAME! Cesarjeva nova oblačila? Za človeka vredno življenje, za demokratičen socializem, za člana: neodvisni sindikati Slovenije Naslov tega prispevka sem poiskala v svetu pravljic, kar ni naključje. Ko se je namreč po že dalj časa trajajočih pretresih v našem gospodarskem in političnem vsakdanu končno zdramil tudi sindikat, je vesoljnemu članstvu ponudil naravnost pravljičen program, program neodvisnih sindikatov. Ko prebiram, da se bo poslej sindikat zavzemal za blaginjo in srečo ljudi, gmotno, ekonomsko in socialno perspektivno varnost, bogatejše in pravičnejše življenje, kar ne moreni dočakati, kdaj bo ta svetli trenutek nastopil. Neodvisni sindikati gradijo novo podobo in politiko na ohranjevanju dobrega in odstranitvi preživetega, slabega. Delovnemu človeku in občanu naj bi bile zagotovljene ekonomske svoboščine, ki jih bo uresničeval preko neodtujljive pravice do dela in pravic, izvirajočih iz dela. Vsak bo lahko, ne glede na to, kje dela, svobodno ustanavljal ali se pridruževal sindikatom, ki ne bodo omejevani z nobenimi predpisi in bo njihova dejavnost usmerjena v predlaganje, zastopanje in uveljavljanje sindikalnih interesov in interesov posameznikov na vseh mestih odločanja o pravicah in svoboščinah. Zavzemanje za tržno gospodarstvo in vse kar spada zraven naj bi nas približalo Evropi, evropski kakovosti življenja. Pomesti je treba z ribarjenjem v kalnem, sodobna ekonomija namreč prisega na čiste račune. Čas je že tudi, da nehamo sprejemati Samo programe »rešitve iz krize«, saj vse preveč energije porabimo za premišljevanje o tem, kako bi reševali potopljene ladje, namesto, da bi tem ladjam zagotovili varno plovbo in preprečevali brodolome. Tudi ne socialni programi, ampak zagotovitev dela in ekonomska cena le-tega vodi k cilju, vrednemu, da se zanj potrudimo. V stalni skrbi za preživetje človek ne more biti ustvarjalen in nadvse produktiven. Poštena plača, ki bo omogočila človeka vredno življenje, temelji lahko edinole na delu, vsakršno družbeno poseganje je nesprejemljivo. Zato naj bi sistem socialnega varstva ne služil krpanju lukenj, pač pa Sindikat naj bo stanovska organizacija kvalitetno dopolnjeval ekonomsko in socialno politiko. Ustvariti je treba zdrave medsebojne odnose, vzpodbuditi vsesplošen odgovoren odnos do okolja - naravnega in delovnega in tako zagotoviti dobro počutje in dostojne delovne razmere. Demokracija, politični pluralizem naj ne bo le fraza, ki jo poslušamo izza govorniških odrov, ampak mora postati del vsakdanjega življenja. Toliko na kratko o programu neodvisnih sindikatov. Kak površnež bi se morda vprašal, ali ni bila že doslej naloga sindikata, da se zavzema za opisane vrednote. Morda res. Vse to smo že kdaj prebrali v sindikalnih programih in kakšni kongresni resoluciji, le daje zvenelo precej bolj mlačno. Novi program je prežet z odločnimi izrazi, spogleduje se s terminologijo nove zakonodaje in je vsekakor času primeren. Brez obotavljanja bi ga z navdušenjem pozdravili, če ... Ja, če! Skeptični in s kroničnim nezaupanjem v politične subjekte (kajti kljub vsemu je sindikat še vedno politični subjekt) se sprašujemo: kako vse to doseči? Kako naj sindikat v podjetjih naenkrat postane tako močan in vpliven, da bo svoj program lahko uresničil, ko pa nas praksa uči, da je sicer doslej sindikat bil mesto, kjer smo delavci lahko izlili svoj žolč, kaj dlje pa nismo prišli. PELlVCI Z&5> p« :»>xj s» «sio>iiaa t9VG» r y{š«fj $}#««( jXK5>*{ i ftirK <<« io> Wv»ž&a?H'^S»-vv. ,w ' . ■ ■ ■ •. . .;■ Domžalski občinski sindikat je sicer že naredil prvi korak: občino je preplavil s pogumno zastavljenim pozivom delavcem, naj svojih statutov podjetij ne sprejemajo brez jasnih določb o pristojnosti sindikata. Kot že rečeno, prvi korak neskončno dolge polije narejen. Če bo nadaljevanje tako smelo, kot je bil začetek, pa je še vprašanje. Kajti cilj, ki si ga je zadal sindikat pomeni, da bo ta politična organizacija morala prerasti samo sebe, se popolnoma preobraziti. Dvomljivec pa bo zopet rekel, da je starega konja težko navaditi, da bo galopiral kot žrebec. Upamo torej lahko le, da se s tem smelim sindikatom programom ne bo končalo tako, kot s cesarjem iz naslova tega članka. Saj veste: ko mu je množica navdušeno vzklikala,kako lepa so njegova oblačila, je preprosti fantič doumel: »Saj nima ničesar na sebi!« Marjana Lubinič Predstavljamo vam novega predsednika mladine v Tosami IZTOK MULEC dela v TOSAMI že šest let. Zaradi dvoizmenskega dela v tkalnici širokih tkanin mu je študij na srednji ekonomski šoli zelo otežkočen, vendar Iztok upa, da mu bodo odobrili enoizmensko delo, saj bo tako tudi lažje opravljal delo predsednika mladine. »Glede na današnji čas in situacije, ki vladajo pri nas v zadnjem času, mladincem narekujejo večje obveznosti in naloge, ki naj bi jih ta organizacija opravljala. Ker pa vemo, da nam mladinska organizacija v delovni organizaciji v preteklih letih ni bila ravno v ponos, se bomo sedaj v predsedstvu s skupnimi močmi lotili vseh problemov, ki nas težijo. Kot prvo nalogo v naši organizaciji smo si zastavili reorganizacijo predsedstva s tem, da smo sprejeli nove člane v mladinsko predsedstvo. Izvolili smo predstavnike kulturnih, športnih in DPO, tako da se bodo predstavniki posameznih akcij lažje in natančneje »spopadli« z zastavljenimi nalogami. Uvedli smo tudi zapisnike sej mladinske organizacije, da bo njeno delovanje pristopnejše vsem mladincem in tudi širše. Kot sem že omenil je naša mladinska organizacija izpostavila širši pomen mladinske organizacije, zato bomo poskuša- li in tudi morali pritegniti mladince z raznimi predavanji, kulturnimi prireditvami, športom in kot narekuje današnja situacija, tudi seznanjanje s politiko. Zato se bomo morali v prihodnje bolj vključevati v občinska dogajanja ZSMS in povezovati z drugimi mladinskimi organizacijami v domžalski občini ter močno poprijeti za delo. V prihodnje pa bi želel večje sodelovanje mladine z našo DO, kajti samo tako bomo lažje kos vsem problemom, ki nas težijo. Irena Šarc »EVROPA ZDAJ« US 29. NOVEMBER Evropa zdaj - slogan, ki ga ponuja ZK Slovenije v svojih pripravah na predčasni (izredni) kongres in 29. november kot posebni mejnik v razvoju državnosti prebivalcev Slovenije in Jugoslavije -imata veliko skupnega. Že iz sprejemanja sedanje (in za nekatere vedno sporne) slovenske ustave, se je v bistvu pokazalo različno jugoslovansko gledanje na II. zasedanje Avnoja, kot temelja ureditve nove, republikansko urejene Jugoslavije. ZK Slovenije (in ne samo ona) je sledila razvoju družbe, kjer se zmanjšuje pomen »države« in povečuje odgovornost »državljana«. Pravzaprav razvija tezo o »odmiranju države«, ne seveda tisto mehanično, temveč prenašanje odgovornosti za lasten razvoj na človeka, posameznika. Ta rabi »državo« samo toliko, da mu omogoča pravno zaščito njegovega dela in predvsem lastnine v kakršnikoli obliki. Torej graditvi »državnosti« od spodaj -od državljana. Vsak je najprej odgovoren do sebe in šele nato po državni hier-rarhiji navzgor. Vsak zase ugotavlja, kaj rabi in se odloča, kako do tega cilja priti. Drugi (neslovenski) koncept je povsem nasproten. Na prvo mesto postavlja državo, ki odloča o vsem, tudi o »interesih« državljanov. To je centralizirana država, kjer se zaradi koncentracije interesov popolnoma izgubi osebek - t.j. državljan. Očitno še vedno žive v včerajšnjem času, celo pred 29. novembrom 1943 (zato tudi zahtevajo praznovanje 1. decembra 1918 - ustanovitev kraljevine SHS) in v svoji zaverovanosti v svoj prav niti ne opazijo, da se tako koncipirane države, ne samo v Evropi, spopadajo s še večjimi težavami, kot jih po Jugoslaviji že imamo. Zanikanje prav temelja iz Jajca povzroča najhujše pretrese že danes (Kosovo). V kolikor bi taka koncepcija prevladala, bi se tako stanje ponavljalo v nedogled tudi v drugih okoljih (Makedoniji, Hrvaškem in v Sloveniji povsem gotovo). Zato tudi geslo »Kosovo republika« dobiva popolnoma drug pomen. Tu republika kot pojem izgublja pomen, ker je skozi to geslo samo težnja po samostojnem razvoju, lastni odgovornosti pred seboj in drugimi. Kar pa je še pomembnejše: da drugi ne določajo, kaj je prav in kaj ni. Zato je »Kosovo republika« nevarna samo eni Jugoslaviji, tisti iz Jajca prav gotovo in zanesljivo ni. Zato program, ki ga ponuja ZK Slovenije »Evropa zdaj« v katerem je skrito mnogo več, kot bi utegnili misliti. To je »verificiranje« človeka kot ustvarjalca in porabnika dobrin, ki mu nihče, temveč on sam določa pravila s pomočjo institucij in samo na način, kot jih je sam določil. Odmika se torej tudi od vloge »sodnika« kaj je prav in kaj ni. Tu je še nekaj, kar je še bolj pomembno. Izhaja od ZDAJ, neobremenjeno od VČERAJ. Človeško življenje je zdaj in jutri, včerajšnji dan je izgubljen. Včerajšnji je pomemben samo toliko, da se napaka ne ponovi in da današnji dan ure- dimo na pozitivnih izkušnjah včerajšnjega dne. Za ZK Slovenije (prazaprav vseh Slovencev) je ta včeraj 29. november 1943 in dograjevanje prav tedaj zakoličenega razvoja. Ne smemo pozabiti, da je 29. november, vsaj iz slovenskega stališča, nastal kljub vojni vihri po zelo DEMOKRATIČNI poti. Po poti, ki se je začela 27. aprila in se 22. julija samo nadaljevala, da se prav razumemo. Torej je za nas 29. november še vedno dragoceno DEMOKRATIČNO izhodišče, ki ga (še) nismo izkoristili kot bi ga radi, ga pa moramo, če hočemo biti v Evropi ne samo geografsko. Pravzaprav v drugačni državi Jugoslaviji niti nočemo živeti, ker bi bilo vsako drugačno ravnanje - k Dravski banovini. To pa je EVROPA VČERAJ. BOŽIČ NI PRAZNIK 25. december bo letos dela prost dan Motnosti kompliciranja so izgleda neomejene. Tako tudi prazniki in »prazniki« niso nobena izjema. Poleg »čistih« praznikov, ki so obenem dela prosti dnevi, imamo Slovenci tudi dva praznika, ki nista dela prosta dneva - kulturni praznik 8. februar in dan slovenske državnosti (od letos) 3. oktober. Imamo pa tudi en dela prost dan, ki ni praznik. To je 25. december, božič. Zamotano, kajne? 25. decembra bomo torej doma, zakon o delovnih razmerjih pa za dela proste dneve določa, da ima na tak dan delavec pravico, da ne dela, upravičen pa je tudi do nadomestila za osebni dohodek. Torej je božič glede pravic, ki jih imamo delavci izenačen z drugimi prazniki, ki so hkrati tudi dela prosti dnevi. Razumeli? Marjana Lubinič HI H Pl lili ■ 1 1 Slamice iz glavice - DDR Nemci so vzklikali GORBI, GORBI. Honnecker je razumel GARBI, GARBI. - SOVETO in KOSOVO imata mnogo skupnega. Malo premešamo črke in jih nekaj spremenimo pa dobimo - isto. - Pinoche in Morina sta si podobna. Oba imata prave gospodarje na severu. - Jugoslovani dobimo Nobelovo nagrado za pravne dosežke. Abolicija je... separatizem, nacionalizem, šovinizem in veleizdaja skupaj. - Občinski poročevalec se trudi za čim-večji krog sodelavcev. MAJA objavljen prispevek ne plačajo niti v NOVEMBRU. Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu septembru Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu septembru 1989, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih in za celotno DO. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najvišji in najnižji osebni dohodek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku sanitetne konfekcije na delih in nalogah ocenjenih s pretežno 3 kategorijo in z dosegom delovnih rezultatov 11.8 % ter s faktorjem delovne dobe 2 %. Kosmač Albina POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOŠA MA ZA MESEC SJPT-^.BZR Štev. poročila RAZREDI V p -t 0 I Z V 0 D N I E K TOR. VOD. D 0 000 din PR TO TŠT BE | VO MI SK OK | PMS SKS ERS KS TRS SON DO TOŠAMA loooo 16 3 1 2o L0000-10500 2 28 14 44 Lo5oo-llooo 2 2 2 53 17 6 4 66 llooo-115oo 1 7 4 26 18 lo 8 3 80 L15oo-12ooo 2 9 3 15 11 lo 15 6 13 82 4 5 3 22 3 12 9 3 12 77 L25oo-13ooo B 8 1 7 2 6 4 2 1 9 51 L3ooo-135oo 4 11 1 1 1 lo " 5 57 L 55oo-14ooo 3 5 1 1 2 1 1 2 1 2 4 1 25 14ooo-145oo 1 1 3 1 2 1 1 2 9 5 26 145oo-15ooo 2 1 l 2 1 1 1 2 5 l 3 18 15000-I6000 2 2 1 5 2 2 1 12 25 16ooo-17ooo 2 3 3 1 5 3 1 1 7 1 7 lo 1 45 1 8 1 6 8 lo 1 45 18ooo-19ooo 2 2 1 2 1 4 1 1 4 3 35 8 ? ? 4 4 22 ?oooo-21ooo 2 1 2 1 1 2 2 4 5 2o ;5looo-22ooo 1 2 2 1 2 4 2 2 1 1 18 22ooo-23ooo 2 1 3 2 2 lo 23ooo-24ooo 1 1 3 4 3 1 13 24ooo-25ooo 1 1 1 1 2 ? 1 ? P 1 8 25ooo 1 1 1 1 2 2 2 9 & 1 _4_ 27 SKUPAJ 26 48 5o 29 23 17o 80 32 61 8 57 28 9« | 77 8 5 797 POVPREČNI OD 15.471.234 # NAJNIŽJI OD 9.346.4oo NAJVIŠJI OD * 38.529.7oo Božiček 14 mesecev za 1 leto Skupščina SPIZ je v oktobru sprejela sklep, da se delavcem, ki opravljajo dela tkanja in predenja šteje zavarovalna doba s povečanjem, tako, da se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 14 mesecev. Na potezi so sedaj tekstilna podjetja, ki bodo na podlagi tega sklepa vložila svoje zahtevke. Vendar pa problematika še zdaleč ni rešena. Zdaj šele so nastopili pravi problemi. Avgust Potočnik, vodja tkalnice širokih tkanin: »Slišali smo, da bo bonificirana doba veljala samo za tkalke in predi-ce. Vendar pa v tkalnici delajo tudi drugi: vzdrževalci, pomočnice, nati-kalke votkov - teh je v TOS AMI približno enako število kot tkalk. Vsi delajo pod enakimi pogoji, zato bi bilo pravično, ko bi bili všteti tudi ti. Seveda zaenkrat še ne vemo, ali nam bo to uspelo doseči - vsekakor pa se za to zavzemamo. Stvari so še zelo nedorečene, zato bi težko povedal kaj več.« SPIZ že sprejema zahtevke posameznih podjetij. Na podlagi le-teh bo posebna komisija ugotavljala upravičenost, tako da jo lahko pričakujemo tudi v TOSAMI. Sicer pa obljubljajo tudi, da bomo o delu te komisije še obveščeni. illllllill—■ llf illl MIHIH PRED REFEREND UMOM Rok za uskladitev samoupravnih aktov z Zakonom o podjetjih se izteka. Statut je p« zakonu o podjetjih temeljni akt podjetja in tudi edini, ki se mora sprejemati z referendumom. Zakon daje samo osnoven okvir vsebine statuta, podrobnejša ureditev je prepuščena podjetjem. Dosedanje izkušnje so nas izučile, zato smo se v statutu podjetja TOSAMA izognili pretiranemu »normativizmu«. Po novem statutu naj bi bila TOSAMA družbeno podjetje s popolno odgovornostjo. Glede dejavnosti zakon ne določa več, da je dovoljena le ena glavna, pač pa ima podjetje lahko dejavnosti kolikor hoče, da le izpolnjuje pogoje za opravljanje vsake izmed njih. Brez vpisa v sodni register se lahko opravljajo tudi občasne dejavnosti ali dejavnosti manjšega obsega. S tem so za TOSAMO odpadle težave, ki smo jih pri registraciji vedno imeli, ker dejavnosti našega podjetja težko strogo opredelimo le na eno področje. Tako statut določa kot dejavnost podjetja TOSAME prejšnjo glavno in vse dosedanje stranske dejavnosti. Dodali pa smo še prodajo lastnih proizvodov na drobno (po domače: trgovino). Nekaj novosti imamo tudi na področju samouprave. Delavski svet ostaja organ upravljanja (ZP ne pozna več izraza: samoupravni organ). V delavski svet ne more biti izvoljen direktor (in člani poslovodnega odbora), medtem, ko so delavci s posebnimi pooblastili lahko. Pristojnosti delavskega sveta in direktorja so jasno razmejene. Pomembna novost je v tem, da je razpisna komisija za imenovanje direktorja sestavljena izključno iz delavcev podjetja (imenujejo delavski svet). Če delavski svet ne izbere nobenega od predlaganih kandidatov, se razpis ponovi. V takem primeru se imenuje vršilec dolžnosti, ki pa to nalogo lahko opravlja največ 1 leto. Delavski svet opravlja tudi funkcijo samoupravne delavske kontrole, tako da poseben organ ne bo potreben. Pristojnosti direktorja so nekoliko širše kot doslej, zlasti na področju samostojnega odločanja. Poleg samostojnega sklepanja pogodb o nakupu in prodaji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe do vrednosti 20 % poslovnega sklada velja omeniti odločanje o notranjem razporejanju delavcev k določenim nalogam, izrekanje ukrepov za kršitev delovnih obveznosti (razen prenehanja delovnega razmerja) in odobravanje odsotnosti z dela. Izvršilni organi delavskega sveta so gospodarski odbor, komisija za delovna razmerja in družbeni standard in komisija za vzpodbujanje in uresničevanje ustvarjalnosti pri delu. Gospodarski odbor prevzema pristojnosti dosedanjega gospodarskega odbora in komisije za nagrajevanje, komisiji za delovna razmerja pa je poleg dosedanjih pristojnosti poverjen tudi precejšen del pristojnosti Odbora za splošne zadeve. K taki krčitvi izvršilnih organov so nas vodili razlogi racionalnosti, sorodnost posameznih področij pa tako izbiro opravičuje. Na koncu velja omeniti še določbe o sodelovanju s sindikatom. Pri tem smo v celoti sledili zahtevam sindikalne organizacije, tako glede delovanja sindikata v podjetju, dolžnosti direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili, pravice do stavke in položaja članov sindikata v podjetju. To bi bile v kratkem glavne značilnosti novega statuta. Osnutek bo v okviru javne obravnave na razpolago vsem delavcem, v tem sklopu pa bodo podane tudi podrobnejše razlage in obravnavani še dodatni predlogi in pripombe. Ob smrti moje drage mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka proizvodnje medicinskih sredstev ter laboratorija za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Enako se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Ani Cencelj Ob smrti drage mame Marije Piskar, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča surovin in pomožnega materiala ter sindikalni organizaciji iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Vsem še enkrat hvala. Piskar Niko Sanitetna konfekcija KCIJA Capuder Stanislava, Erminio Joži, Florjančič Vasilija, Gostič Angelca, Kerč Martina, Kveder Nikolaja, Lajevic Roman, Lederer Elizabeta, Perušek Marija, Prosenc Anka, Razpotnik Stanka, Slovša Stanka, Slovša Branka, Sušnik Cecilija, Šorn Anamarija, Zabret Silva Mikalnica Cajhen Marija, Cerar Majda, Černelč Jožefa, Hribar Katarina, Kerne Natalija, Lončar Frančiška, Osovnik Marija, Per-vinšek Jožefa, Pirnat Mira, Rems Marija, Vrečar Katarina, Laznik Gregor Vlaknovinski oddelek DELEK Ručigaj Stanko RODILI SO SE: Resnik Eriki - sin Mlakar Mariji - sin Novak Francu - sin Kočar Martini - hči POROČILI SO SE: Lisjak Branka - Kovačič Ravnikar Joži - Klopčič Miličnik ustavi šoferja: »Vozniško prosim!« Šofer: »Je nimam. Sem samouk.« V mesecu novembru praznujejo rojstni dan: PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev '.IH Arnuš Maja, Hribar Bogomira, Jančar Elizabeta, Kramar Joži, Pavlič Andrej, Pevc Julijana, Resnik Franc, Sankovič Stanislava, Zupančič Miran, Tkalec Zemka Pripravjalnica Jenič Ani, Kerec Andrej, Osolin Franc Tkalnica ovojev Andrejka Andrej, Breznik Mateja, Jamšek Marta, Marolt Tatjana, Majce Vojko, Pirc Martina, Rožič Betka Tkalnica širokih tkanin Arh Marija, Gostič Valentina, Pirc Branko, Poljane Janko, Repnik Vida, Smolnikar Štefka, Tambolaš Lidija, Te-pič Tomka Belilnica Kokalj Franc Otroška konfekcija Arnuš Elizabeta,, Grošelj Frančiška, Lukane Antonija, Rihtar Silva, Smrkolj Marjanca, Štrukelj Borislava, Urankar Vesna, Cerar Marjan Vodstvo PS Hrovat Marija, Leskovec Janez dipl. ing., Urbanija Marija KOMERCIALNI SEKTOR Burja Vinko, Burja Julka, Grčar Ana, Jerman Joži, Kveder Mavricij, Lenček Stanislav, Pele Ivanka, Rožič Franc, Vidovič Ivan SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Križman Nevenka, Merela Andreja, Pogačar Nuša 1. novembra smo Slovenci praznovali -dan mrtvih 1. decembra bi radi v Sloveniji Srbi in Črnogorci praznovali - mrtvo državo TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR POMOŽNI OBRATI Breznik Tomaž, Cencelj Ana, Žnidar Andreja, Marinček Aleš, Novak Kristina, Rožič Franc, Rode Janez, Hribar Stojan, Grilj Franc, Jasenc Stane, Kerč Miha, Kokalj Milan, Miš Lidija FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR Drešar Pavla, Prelovšek marija, Ogorevc Karolina ODŠLI IZ DO: Smolnikar Aleksander - spor. f-------------------------------------------------- Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Zdenka Kokalj Irena Šarc, Jana Vidergar Jože Podpeskar, dipl. ing., Danica Avbelj ■ OOZSS, Franc Gomik, dipl. ing. ■ OOZK, Iztok Mulec-00ZSMS, Nada Korošec • blagajnik, Marjana Lnbinič, dipl. iur. ■ glavni urednik. Glasilo TO SAM A izdajajo delavci delovne organizacije TOSAMA, Vir, Saranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v IbOO izvodih. M: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. V__________________________________________________ N .. pi .. I!.| ( t ..., .. r iiiii L J ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★A ★ ★ ★ Iskrene čestitke ob Dnevu republike ★ ★ . ★ ★ DPC in samoupravni organi ★ NAGRADNA KRIZAMA Ime in priimek: _______________ Oddelek: ______________________ Ršitve oddajte do konca meseca