PROBLEMATIKA POKRAJINSKIH STUDIJSKIH KNJIŽNIC
Študijska knjižnica v Celju
Celjska študijska knjižnica je ona izmed tistih treh pokrajinskih študijskih knjižnic, ki jih je s posebno uredbo ustanovilo še Ministrstvo za prosveto LRiS 1. marca 1946. Materialna sredstva za delo ji je zagotavljal najprej Okrožni ljudski odbor v Celju (nekako do konca leta 1946), po ukinitvi okrožij pa jo vzdržuje ves čas, razen nepomembnega meddobja od januarja do maja 1950, ko je bila v pro-
računu Oblastnega ljudskega odbora v Ljubljani, celjska občina, od 1947 do 1956 kot mestni okraj, pa tudi po združitvi celjskega mestnega okraja z okoliškim je knjižnica ostala v upravni in proračunski kompetenci ObLO Celje.
Knjižnični fond je štel konec leta 1959 55.554 knjig in 6.885 letnikov eriodik, skupaj torej 60.417 zvez-ov, od tega inventariziranih 46.227.
V	specialnih zbirkah je evidentiranih 75 enot rokopisov, 115 fotoko-
ij, 541 muzikalij, 83 geografskih art, M grafik in 6.614 enot drobnega tiska (lepakov, letakov, razglednic itd.); vseh enot v specialnih zbirkah je 7.439. Celotni knjižnični fond znaša torej 67.856 enot. V skladu s splošno študijsko in izobraževalno nalogo so v številu knjig in periodik zastopana dela z vseli področij znanosti in vseh vej umetnosti. To je razvidno iz strokovnega kataloga; podrobne statistične evidence o številu del iz posameznih strok doslej še ne vodimo, prav tako še ni evidentiran sestav knjižnega fonda po jezikih. Specialne zbirke služijo predvsem posebnemu karakterju pokrajinske znanstvene knjižnice.
Samostojne zgradbe knjižnica še nima, ampak se še vedno stiska v zasilnih prostorih v pritličju celjskega muzeja. Od leta 1955 ima čitalnico z 18 sedeži, ki pa mora služiti tudi za izposojevalnico, 5 skladišč, 1 sobo za katalogiziranje in ostalo knjižnično dolo, 1 sobo za upravo iin računovodstvo ter 5 pomožnih prostorov. Ti zasilni prostori iso seveda neprimerni, nesmotrno razvrščeni, predvsem pa pretesni. To velja za čitalnico, še bolj pa za skladišča, ki niso samo premajhna (kapaciteta polic, vštevši tudi one iz čitalnice in kataložne sobe, znaša 1.454 metrov, to je za ca. 58.000 zvezkov), ampak tudi premalo zračna, premalo zavarovana pred prahom, delno celo vlažna, Te prostore si je knjižnica priborila in uredila postopoma od leta 1946 do leta 1955. nadaljnje širjenje pa je popolnoma nemogoče, dokler ne bo izvedena adaptacija novejšega trakta tako imenovane grofije. Šole tam bi dobila knjižnica dostojne prostore, nič predimenzionirane, nič razkošne, a vendar tolikšne in tako primerno razvrščene, da l>i ji bil zagotovljen dostojen normalni razvoj za kakih dvajset let.
Osebje'knjižnice je štelo ob koncu leta 1959 11 ljudi na sistemiziranih
mestih in enega volonterja oziroma honorarca. S 1. septembrom 1960 se je število strokovnih uslužbencev pomnožilo za dva, tako da je stanje osebja sedaj takole: 9 strokovnih uslužbencev (3 bibliotekarji, 3 kn jižničarji, 3 knjižničarski manipulanti1). I administrativni uslužbenec (tajnica in računovodkinja), 3 tehnični in pomožni uslužbenci (2 knjigoveza in 1 snažilka oziroma kurirka) ter 1 volonter (upokojena predmetna učiteljica, ki prostovoljno opravlja inventarizacijo). Skupaj torej 13 uslužbencev na sistemiziranih mestih in | volonter. Vsi bibliotekarji in knjižničarji so opravili strokovne izpite, dve knjižničarski manipulantki sta ohranili administrativne nazive, pridobljene z izpiti pred uvedbo tega zvanja, sa-mo najmlajša manipulantka, ki je nastopila službo šele pred enim mesecem, je še pripravnica. S tako kvalificiranim personalom bi lahko dosegli še višjo kvalitetno raven, zlasti zdaj, ko smo lahko ločili delo katalognega oddelka od izposojevalnice, ko bi bili tudi ostali pogoji vsaj minimalno zadovoljivi.
Proračunska sredstva, porabljena v letu 1959. znašajo: osebni izdatki 3,735.681 din, operativni izdatki 445.256 din. funkcionalni izdatki 1,856.229 din. skupaj 6.037.1-66 din, od tega za nakup knjig l,457.70il din, za vezavo pa >98.528 din. Za leto 1960 so odobrena naslednja proračunska sredstva: osebni izdatki 4.999.200 din. operativni izdatki 405.600 din, funkcionalni izdatki 1,800.000 din, skupaj 7,204.800 din, od tega za nakup knjig in revij 1,400.000 din, za vezavo pa
400.000	din.
Primerjava med lanskim izvršenim in letošnjim odobrenim proračunom nam pokaže, da so se zvišali osebni izdatki, predvsem zaradi zvišanja plač, vsi materialni, to je operativni in funkcionalni, pa so sc celo znižali za 101.485 din. Spričo občutne podražitve knjig in revij bi utegnilo hiti to znižanje
celo usodno, ko ga ne bi delno ublažila izredna dotacija OO SZDL za nabavo literature s področja družbenih ved v znesku 1,000.000 din.
Svoje delo in notranjo organizacijo je knjižnica uravnavala po skopih določilih prvih dveh uredb
o	slovenskih študijskih knjižnicah iz septembra 1945 in marca 1946, no zgledih in izkušnjah starejših podobnih knjižnic, zlasti mariborske, ter vse to skušala konkretizirati v celjskih razmerah. Te izkušnje so lani dozorele ob uporabi strokovno literature in naslonitvi na statute sorodnih ustanov ter na ustrezne odstavke iz osnutkov zakonov o knjižnicah do formulacije v obliki statuta, potrjenega tudi od ObLO Celje. iNa tej osnovi bomo lahko izdelali tudi poslovnike za delo posameznih oddelkov. Pri tern se ne bi radi prenaglili, ker žal nimamo na razpolago poslovnikov sorodnih zavodov, na katere bi se lahko oprli, tako kot smo se pri sestavljanju statuta. Zato želimo priti do poslovnika po empirični poti, to je ob vzgledih iz strokovne literature najprej opisati delo. nato pa premišljeno normirati delovne metode. Doslej smo uspeli formulirali samo neizogibno potrebni začasni poslovni red za bralce.
Knjižnični odbor kot organ družbenega upravljanja se v premalo premišljeni sestavi prve mandatne dobe od 1956 do 19'5i9 ni znal poglobiti v pravo problematiko ustanove in se je omejeval na formalno zanimanje za administrativno, personalno in proračunsko funkcioniranje. V drugi mandatni dobi od leta 1959 dalje je sestav 7-članske-ga odbora bolj ustrezen resnemu značaju knjižnice (3 profesorji, t inženir, 1 zdravnik. 2 bibliotekarja), zato pretresa obvezne upravne in finančne probleme pod treznim družbenim aspektom ter se želi poglobiti tudi v bolj specifična vprašanja, na primer v načela nabavne politike, analizirati družbeno strukturo in zrelost bralcev itd.
Če se bo razvijal v tej smeri, bo odbor vedno močnejša opora delovnemu kolektivu in upravi, ne glede na dejstvo, ki ga ni sam kriv, to je, da je v lokalni družbi še vedno premalo vpliven, da bi lahko iz-vojeval knjižnici zadostne in dostojne prostore, ki so prvi pogoj za normalen razvoj.
Po statutu bi morala imeti knjižnica 6 oddelkov: (. uprava in računovodstvo. 2. oddelek za akcesijo in kataloge, 3. oddelek za delo z bralci, 4. posebne zbirke, 5. oddelek za bibliografijo in dokumentacijo. 6. interno knjigoveznico. Za zdaj delajo prvi trije in šesti (v sodelovanju z Mestno ljudsko knjižnico), četrti (posebne zbirke) in peti bibliografija in dokumentacija), pa nimata osnovnih materialnih pogojev za delo, razen kvalificiranega osebja. V predolgo trajajoči borbi z elementarnimi težavami bibliotekarji kl jub prizadevanju komaj dohajamo naraščajoče potrebe bralcev s čim bolj smotrno nabavno politiko in s čim bolj solidno katalogizacijo. Vseskozi izdelujemo poleg alfabetno urejenega matičnega kataloga z dislokacijfckimi ključi še abecedni imenski katalog in abecedni predmetni katalog (gesel-ski), ki sta na razpolago bralcem v čitalnici, ter sistematski katalog po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije^ ki je sicer začasno nameščen v sobi za kataloge, a ga seveda dajemo brez pridržka na razpolago vsakemu resnemu bralcu.
Struktura bralcev je tipična za manjše pokrajinske centre. Najštevilnejši so dijaki splošnih in strokovnih srednjih šol, nato visoko-šolci, za njimi slede po vrsti prosvetni delavci, administrativni nameščenci, tehniki in inženirji, pravniki, delavci in obrtniki, umetniki, zdravstveni delavci, kmetijci in ekonomisti. Za leto 1959 izkazuje statistika skupaj 8825 bralcev, od tega jih je 4678 bralo v čitalnici, 4149 pa si je knjige izposodilo na dom. Register izdanih izkaznic iz-
kazuje v 1959. let» 1029 stalnih bralcev.
Skladna s to sliko je tudi struktura izposoj v letu 1959. Na prvem mestu so obča dela (enciklopedije in splošna periodika), nato seveda leposlovje v slovenščini (šolsko čtivo!), slede politične in ekonomske vede, zgodovina in biografije, matematične in prirodoslovne vede, tehnika, leposlovje v tujih jezikih, geografija in potopisi, umetnost, jezikoslovje, pedagogika, literarna zgodovina, šport, medicina, filozofija, kmetijstvo in gozdarstvo, na zadnjem mostu pa sta trgovina in iromet. Vseh izposoj ie bilo v 1959. etu 19.850, od teh v čitalnici tt.554. na dom pa 8516.
Kljub materialnim težavam, zaradi katerih se tudi po 14 letih obstoja ne more razviti do tiste stopnje, kakor bi želeli v njej delujoči bibliotekarji na osnovi spoznanih družbenih potreb, si je študijska knjižnica vendarle utrdila sloves najsolidnejšega zastopnika knjižničarske stroke na celjskem območju. Z ljudskimi knjižnicami sodeluje zlasti v okviru knjižničarskega sosveta pri okrajnem svetu Svobod, najbolj neposredno pa seveda z Mestno ljudsko knjižnico v Celju kot največjo ljudsko knjižnico celjskega okraja. Za nasvete in pomoč pri ureditvi svojih strokovnih knjižnic se vedno pogosteje obračajo na nas podjetja, upravni organi, zavodi javnih služb pa tudi politične organizacije, na primer OK ZKS in OO SZDI„ Na pobudo ideološke komisije pri OK ZKS nam je OO SZDL poveril sistematično nabavljanje literature s področja družbenih ved za potrebe ideino-političnih tečajev in študijskih krožkov ter predavateljskih aktivov delavskih univerz. Spoznal je namreč, da bo izredna dotacija v ta namen bolje in gospodarneje uporabljena, če jo dajo na razpolago solidno urejeni javni znanstveni knjižnici, kakor če bi ustanavljali knjižnico zaprtega tipa.
Študijska knjižnica v Kopru
Knjižnico je leta 1951 ustanovil Mestni ljudski odbor v Kopru na pobudo Vojne uprave jugoslovanske cone STO in Istrskega okrožnega ljudskega odbora (IOiLO). Dobila je ime Mesina knjižnica. Leta
1956	je prišla v pristojnost okraja iin se preimenovala v Študijsko knjižnico. V začetku je v knjižnici prevladoval italijanski tis/k, za tem pa se je začel v njej krepiti tudi slove,niški knjižni fond. Ustanovitev te knjižnice je bila velikega pomena za koprsike Slovence, ki do tedaj šc niiso imeli talke ustanove. Namen, ki ga je knjižnica zasledovala v svoji prvi razvojni fazi, je bill predvsem, da posreduje tisk izobražencem obeh narodnosti v Kopru. V zvozi s krepitvijo komun je Študijska knjižnica leta 1958 prešla v pristojnost koprske občine. Prav v tem času pa so se začele v Kopru krepiti številne kulturne in gospodarske ustanove, ki so knjižnico povezale z zaledjem. Poslej se knjižnica vedno bolj specializira: zbira vso literaturo, ki zadeva Jadran, koprski okraj. Trst in Primorsko na splošno. Etnični sestav okraja ji narekuje svojevrstno skrb za italijansko manjšino.
Težave, s katerimi se je morala knjižnica boriti, res niso bile majhne. Ni se mogla opreti na nikakršne tradicije. Vse je bilo treba graditi
v	največji naglici in slovenske knjižne fonde |>opolnoma na novo. Računati je bilo treba na primer na bližino Trsta, povezavo Kopra z istrskimi obmorskimi mesti itd.
Študijska knjižnica jei imela 1. septembra 1960 v svojih skladiščili 25.559 katalogiziranih zvezkov, kalkili 56.000 nepregledanih publikacij (med njimi 40 % uporabnega) in še droben ti,sik, ki gre v tisoče primerkov. V ta neurejeni del spadajo predvsem stari tiski, večinoma v italijanščini in latinščini. Ko bo knjižnica dokončno ure-
jena, bo imela ibliizu 60.000 kataloški ran ih enot.
Največji in najdraigocenejši del fondov odpade na literaturo, ki zanima zgodovinarja, romanista, nadalje strokovnjaka, ki se bavi z umetnostno zgodovino, arheologijo, zgodovino medicine in končno tistega, ki se želi podrobneje seznanjati s problemi našega Jadrana. Novejši knjižni fondi so preračunani na potrebe srednjih šol in iz-obražensatva v našem obmorskem pasu.
Zgradba Študijske knjižnice je iz leta 1714 (barok). Poleg knjižnice je v njej še vojni odsek in neka zasebna stranka. Knjižnica ima 9 prostorov. Od tega odpade 1 prostor na pisarno, 1 na čitalnico s 24 sedeži, 1 na manjšo čitalnico za periodika s 4 sedeži, drugo so skladišča.
Zgradba za knjižnico ni primerna, vendar ni izgledov, da bi se v doglednem času preselila kam drugam. Zaradi tega in zaradi veliko utesnjenosti, bi bil morda edini izhod, da si knjižnica predeli višino prostorov. Stropovi so namreč zelo visoki in je torej taka preureditev možna (kot n. pr. na Reki v Naučili biblioteki). Problem skladišč bi na ta način rešili za daljšo dobo. Zgradba je sicer suha in glede tega za knjižnico dokaj primerna, toda povzroča stalne preglavice zaradi svoje starosti, ki terja nenehna polira vila.
Knjižnica ima naslednje nameščence: upravnika, 2 bibliotekarja (polno zaposlena), 2 knjižničarska manipulanta (skrajšan delovni čas),
1	tajnico (pogodbeno s skrajšanim delovnim časom), 1 čistilko.
V	drugi polovici 1960 se je položaj glede osebja zboljšal, ker je knjižnica dobila še enega bibliotekarja. Zdaj se bori za namestitev enega knjižničarja in knjigoveza. Če bi uspela, bi se število vseh njenih uslužbencev povečalo na osem (brez čistilke).
Finančna sredstva, ki jih ustanova dobiva, niso povsem zadovoljiva. Mlada knjižnica mora nenehno dopolnjevati vse svoje stare zbirke (starejše študijske knjižnice tega problema skoraj ne poznajo). Od tod nenehno iskanje v antikvariatih, pri izasebnikih itd. Koprska občina podpira knjižnico v okviru možnosti. Mnoge koprske težave (komplicirana gospodarska problematika) pa vplivajo tudi na delo knjižnice.
V	zadnjih petih letih je knjižnica dobila za nakup tiska in za vezavo naslednja sredstva: 1956 573.800 din,
1957	1.408.8S0 din, 1958 1.260.000 din, 1959 470.000 din, 1960 759.000 din. Največje težave se pojavljajo pri nabavi italijanskega tiska.
Studijska knjižnica ima 7-član-ski upravni odbor, ki pretresa in deloma tudi rešuje vsa važnejša vprašanja., ki zadevajo ustanovo. Upravni odbor se pri svojem delu do neke meje opira na statut, ki določa zlasti pravice in dolžnosti upravnika in upravnega odbora. Zaradi pomanjkanja kadrov in časa zaenkrat še ni prave skladnosti med statutom in organi knjižnice.
Poslovanje knjižnice v zvezi z obiski teče po posebnem poslovniku, ki je javno razstavljen (glavni elementi: uporaba vpisne knjliga, način izpolnjevanja obrazcev, čital-niški red itd.)» Notranje delo je razdeljeno takole: upravniški posli (upravnik in tajnica), inventarizacija in signiranje (1 oseba), katalogizacija (1 bibliotekar), izposojanje knjig (il stalni uslužbenec in vsi ostali, ki so dežurni), skrb za periodika (:1 bibliotekar).
Knjižnica je odprta od 7. do <18. ure dnevno. Obiskujejo jo predvsem dijaki in šolniki ter izobraženci na splošno. K njim je treba prišteti še manjšo, a zelo pestro družbo Italijanov. Lansko leto (1959) je knjižnico obiskalo okrog 6700 ljudi, letos (1960) pa predvidevamo, da bodo obiski prekoračili
9	tisoč.
Glavna naloga knjižnice je, da pomaga študirajoči mladini. V zvezi z izvajanjem šolske reforme so se obiski močno povečali, narasle pa so tudi potrebe. Gmotna sredstva, s katerimi knjižnica razpolaga, so s temi potrebami v protislovju. Računa se, da se bo z obveznim primerkom, ki je bil odobren, položaj knjižnice korenito izboljšal.
Druga važna naloga knjižnice je skrb za izobražence italijanske manjšine. V tej zvezi se njeno delo močno kompiicira (n. pr. študij problemov italijanske bibliografije, izbira italijanskega tiska itd.).
Naloga knjižnice je nadalje, da nudi izobražencem in znanstvenikom po možnosti vse, kar je bilo doslej natisnjenega o problemih koprskega okraja. Ker je ta problematika izredno pestra in povezana tudi z italijansko literaturo, mora knjižnici v zvezi s tem reševati zelo težke naloge. Tako je že bilo predlagano, naj bi knjižnica ponovno prešla v pristojnost okraja. Večkrat je bilo govora tudi o tem, da bi morala knjižnica imeti poseben odsek za pomorstvo.
Važna naloga knjižnice je nadalje koordinacija dela s strokovnimi knjižnicami. V zvezi s tem izdeluje knjižnica skromen centralni katalog novitet in periodik za Koper. Študijska knjižnica sodeluje zlasti s strokovnimi knjižnicami naslednjih ustanov: »TOMOS« (4000 zvezkov), radio Koper (2000 zvezkov), italijanska gimnazija (7000 zvezkov), učiteljišče (3000 zvezkov), slovenska gimnazija (2500 zvezkov), ekonomska srednja šola (800 zvezkov), muzejska knjižnica (700 zvezkov), ljudska univerza. Skupni problemi (koordinacija izposojama, nabave, zamenjave itd.) se rešujejo tudi na skupnih sestankih. Že prvi sestanek te vrste je odkril vrsto izredno važnih problemov. Koordinacija zgoraj navedenega dela bo polagoma zajela še ves obalni pas.
Uprava Študijske knjižnice želi, da bi odgovorni činitelji prav teme-ljito preučili problem nabave italijanskega tiska. Le na ta način bo prišla knjižnica do ustreznih finančnih sredstev. Prav tako naj bi se čimprej rešilo tudi vprašanje potrebnih sredstev za investicije.
Studijska knjižnica o Kranju
Študijska knjižnica v Kranju je bila ustanovljena 25. maja 1950 z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj (št. 591/1-50) kot okrajna študijska knjižnica, ki ima namen, da dviga in širi znanost in kulturo med delovnim ljudstvom kranjskega okraja.
V	prvih dveh letih ustanova ni mogla prav zaživeti, ker še ni imela zadosti temeljnih pogojev: nameščena je bila v eni sami sobi, upravnik je poleg svoje redne službe kot profesor na gimnaziji sam opravljal vsa dela v knjižnici, krediti so bili večkrat skromni, izbira knjig izredno majhna, zato obisk neznaten. Njen pravi razvoj se začenja šele jeseni 1955, ko se je preselila v sedanje, mnogo večje in primernejše prostore, jih za svoje potrebe preuredila, dobila prve uslužbence, po&knbela za strokovno izobrazbo knjižničarjem, izposlovala primerne kredite, zbrala obilen knjižni sklad, nabavila kompletno Knjižnično pohištvo in opremo ter nazadnje usposobila še čitalnico za splošno uporabo. Tako si je ustanova do leta 1955 ustvarila življenjske pogoje, se organizacijsko utrdila in notranje toliko uredila, da je mogla začeti v celoti služiti svojim nalogam.
Ob otvoritvi je knjižnica prejela kot svojo prvo knjižno zalogo okoli 2500 knjig iz bivše okrajne učiteljske knjižnice in iz profesorske knjižnice na gimnaziji. Zadnja je bila po siklepu odposlanca ministrstva za prosveto LRS z dne 15. junija 1947 določena kot temelj bodoči študijski knjižnici. Prejete
knjige pa so bile le skromen ostanek nekdanjih lepili knjižnic, ki jili jo okupator skoraj docela uničil, zlasti slovenski del. Spričo takšnega stanja si je morala ustanova popolnoma na novo zbirati svoj temeljni knjižni sklad. Stanje >1. decembra 1959 izkazuje 33.405 knjig in 4482 letnikov periodik, skupaj 37.887 knjižničnih enot z dvojnicami vred. Zaradi utesnitve je bila večina dvojnic izločena: v ljudsko knjižnico oddano 1882, v pionirsko knjižnico 932, v zaboje pa 5.876 zvezkov, skupaj 8.690. Ostali sklad je vos dosegljiv in urejen. Obsega dela iz najrazličnejših znanstvenih, strokovnih in umetniških področij, precej je tudi knjig za vsakdanjo uporabo. K uporabnosti mnogo pri-poniore precejšnja zbirka enciklopedij, leksikonov, slovarjev, učbenikov in raznih drugih priročnikov ter obilna kolekcija domačega časopisja. Poleg slovenskega oddelka se pridno množita zlasti srbsko-hr-vatski in nemški, medtem ko imajo drugi jeziki manjše zbirke. Razen nalog splošne kulturno-znan-stvene knjižnice opravlja ustanova šo naloge pokrajinske znanstvene knjižnice za Gorenjsko. V ta namen skrbno zbira vse dosegljivo pisano in tiskano gradivo, ki se kakor koli nanaša na geografsko območje, posebej še prešemiann.
Knjižnica je nameščena v javni zgradbi, ki je last ObLO Kranj. Semkaj se je preselila v tretjem letu svojega obstoja. Prostori obsegajo: dve pisarni, tri skladišča in čitalnico s potrebnimi pritiklinami. skupaj 250 m2 površine. Prostori so zadovoljivi, svetli, suhi, dovolj veliki in primerni. Toda oktobra 1959 smo po nalogu ObLO morali odstopiti Zavodu za stanovanjska gradnjo obe pisarni. Zgubili smo četrtino prostora in se morali do skrajnosti utesniti. Eno skladišče smo izpraznili za pisarno, pohištvo spravili na vrh stelaž v ostala skladišča, 10 stelaž pa oddali v ljudsko knjižnico. Iz-
ločiti smo morali 8690 knjig in revij in jih oddali ljudski knjižnici oziroma spravili v nedostopne zaboje. Skladišča so polna, prehodi med stela/umi skrčeni na 50cm. Pisarna je temačna, natrpana s pohištvom, v njej dela 6—7 oseb, ropotajo trije pisalni stroji, udarja numerator, poje telefon, prihajajo stranke, tečejo razgovori in tu se vrši vse delo ustanove, tudi katalogizacija in akcesija ter osrednja administracija z računovodstvom. Trenutno zboljšanje ni mogoče. Za prihodnja leta pa se nam obljubljajo novi, moderno opremljeni prostori v no-
vi	zgradbi Delavske univerze. Današnje stanje je velika ovira za dobro in plodno delo.
Osebje sestavljajo upravnik, 2 bibliotekarja, 3 knjižničarji in snažilka. skupaj 7 oseb, mod njimi 6 stalnih in 1 honorarna.
Finančna sredstva daje ObLO Kranj. Letna dotacija za nabavo knjig in revij v lotu 1959 je znašala 800.000, za vezavo 150.000; letos (I960) pa za knjige 1.200.000, za vezavo 400.000. Sedanji krediti zadovoljujejo, vendar je stalna težava v tem, da se krediti navadno ne povečujejo v tistem razmerju, kakor naraščajo cene na knjižnem trgu. Subvencij in investicij ni.
Družbeno upravljanje je v ustanovi uvedeno od 13. decembra 1956. Knjižnica ima pravilnik, poslovnik in čitalniški red. Prvi dve leti upravni odbor ni znal najti svojega dela, zadnja leta pa je našel svoje torišče in pomagal reševati razna organizacijska in druga vprašanja.
Knjižni sklad je ves evidentiran v začasnem avtorskem imenskem katalogu. Posebej se vodi še kartoteka periodik in knjižnih zbirk. Sistciuutično se izdeluje abecedni imenski katalog in decimalni kuta-log. Delo za oba kataloga teče vzporedno, hkrati pa se pišejo listki za matični in za čitalniški katalog. zato katalogizacija teče raz-
mcromu počasi. Do sedaj je katalogiziranih 3769 knjig.
.Strokovno delo je zajemalo predavanja na tečajih «a ljudsko knjižnice, objavljanje knjižnih poročil ter propagandnih in strokovnih člankov v časopisju, slovensko prireditev skrajšane mednarodne decimalne klasifikacije za potrebe splošne znanstvene knjižnice ter sestavo kartoteke gradiva za proslave.
Obisk je bil v preteklih letih odvisen od razmer, v katerih je ustanova nastajala in se razvijala, najbolj pa od usposobitve čitalnice za splošno uporabo. Obisk je od 1935 stalno naraščal in lani (1939) dosegel 8.273 obiskovalcev. Od tega je bilo: 33 delavcev, 1036 prosvetnih delavcev, 132 pravnikov, 74 zdravnikov, 101 tehnik, 6269 študentov in dijakov, 545 zasebnikov in 65 ustanov in uradov. Po spolu je bila četrtina žensk. Po kraju bivanja 7946 iz Kranja in okolicc in 329 s podeželja. Številni individualni in kolektivni obiski iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije ter iz tujine (Celovec, Dunaj, Padova, Pariz, London, Kopenhagen, Atene, Indija) zgovorno pričajo, da je knjižnica znana že daleč po svetu. Obiskovalce je zanimala najbolj organizacija in ureditev zavoda ter knjižni sklad. O tem so se zmerom pohvalno izražali.
Izposojanje knjig in revij v čitalnico in na dom se je razvijalo vzporedno z naraščanjem obiska in se lani povzpelo na 22.287 knjižničnih enot. Od tega je bilo izposojenih v čitalnico 15.987. na dom pa 6.300 enot. Stiki z bralci so bili stalni. Več je bilo knjižnih razstav, a jih je silno oviralo pomanjkanje prostora.
Knjižnica je z vsem svojim knjižnim skladom po svojih močeh nudila vsakemu interesentu gradivo za njegovo strokovno izobrazbo, znanstveno delo in splošno ljudsko-prosvotno delo. Sicer pa je morala večino razpoložljivih sil uporabiti
za notranjo ureditev. Na zunaj jo sodelovala z drugimi sorodnimi ustanovami, bila z njimi v stalnih stikih, izmenjavala misli in izkušnje tor zamenjavala knjige. 7, domačo ljudsko Knjižnico je prirejala knjižničarske tečaje. Stalni stiki so bili z upravnimi organi, zlasti s Svetom za prosveto in kulturo pri ObLO, z oddelkom za finance ter upravnim odborom. Knjižnica jo nudila strokovno pomoč pri urejanju knjižnic v tovarni >Sava<, pionirskemu odredu na Primskovein, tajništvu za notranje zadeve idr.
Iz lata v leto so se pojavljala vprašanja, ki so bolj ali manj skupna vsem našim študijskim knjižnicam: premajhni krediti za nabavo knjig in revij, strokovni kader, ureditve knjižnega sklada in sestava katulogov, kulturnoprosvetno delo izven «stanove, pomanjkanje organizacijske povezave z drugimi knjižnicami v kraju in nodobno. Že jeseni 1957 se je rodila misel o organizaciji knjižničarske mreže, a izvedla so jo šelo letos (1960). Po sklepu ObLO Krani je bila 17. marca 1960 ustanovljena Osrednja knjižnica občine Kranj, ki ima posebno nalogo, da strokovno vodi in načrtno usmerja vse veje knjižničarstva v občini. Ta ima za vse knjižnice splošno upravo, skupno družbeno upravljanje, administracijo in računovodstvo ter koordinira nabavno pol i t i ko. S tem vso knjižnice organizacijsko in funkcionalno povezuje v enoto.
V	sklopu na novo organiziranega knjižničarstva v občini je knjižnica ohranila svoje strokovno vodstvo, osebje, prostori*, knjižni sklad, notranjo ureditev, kataloge, način obdelave in uporabe knjižničnega gradiva itd. Poleg tega pa je v novem okviru dobila še vse širše in zahtevnejše naloge: postala je organizacijski osredek za vse znanstvene in strokovne knjižnice v občini, svoje delo mora razširiti navzven med delovne množice in postati mora znanstveno in kulturno-
prosvetno aktivna. Študijska knjižnica toroj nikakor ni prenehala, tudi se ni z nikomer fuzionirala. pač pa se je prerodila, se z drugimi knjižnicami upravno in funkcionalno povezala, svojo delovno področje razširila in poglobila ter postala na svojem geografskem ozemlju matična študijska knjižnica.
Studijska knjižnica) d Mariboru
Študijska knjižnica v Mariboru Šteje za svoje rojstno leto 1903, ko je bila ustanovljena Knjižnica zgodovinskega društva v Mariboru. Kot taka je vise do leta 1921 ositala knjižnica internega, društvenega značaja, dokler se ni s priključitvijo še drugih knjižnih zbirk pre-osnovala v javno študijsko knjižnico. Ko je dobila leta 1936 s tov. Jankom Glazerjem svojega prvega ravnatelja, ki jo je vodil preko 30 let, je začel njen pravi razmah; ob prevratu leta 1918 je štela nekaj tisoč zvezkov, tik pred vdorom Nemcev pa že nekaj nad 40.(MM) zvezkov. Med okupacijo je bila knjižnica delno uničena, večinoma
S a odpeljana v 'Gradec. Po osvo-oditvi je bil večji tlel odpeljanih knjig repatriiran, več tisoč knjig, med njimi tudi mnogo nenadomestljivih dragocenosti, pa ni bilo vrnjenih. Po osvoboditvi doživlja Študijska knjižnica v Mariboru nenehen dvig. predvsem po zaslugi naše oblasti, ki kaže absolutno in vsestransko razumevanje za vse njene potrebe. Dobila je nove prostore, finančna sredstva se iz leta v leto večajo, vse potrebe po številnejšem osebju se uvidevno rešujejo.
Knjižni fond obsega trenutno okoli 100.000 zvezkov. Poleg tega ima knjižnica lepo zbirko muzika-lij, zemljevidov in rokopisov. Posebna naloga knjižnice glede na njen fond je v tem, da zbira vsa styriaca in v dogovoril z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani vse slovenske tiske.
Zgradba, ki smo se vanjo vselili leta 1952, je postala pretesna. Vsi skladiščni prostori so prepolni, čitalnica premajhna, le delovni prostori trenutno še ustrezajo, Zato smo letošnjo jesen pričeli z graditvijo novih skladišč, s kateriui se bo skladiščni prostor dvakratno povečal, kar bo predvidoma zadoščalo za dobo 10 do 15 let, ko računamo na novo zgradbo Študijske knjižnice.
2e letos smo dobili kredit za enkratno povečanje čitalnice (od 50 na 100 sedežev), ki naj bi se razširila v stanovanjske prostore zgradbe, pa ni bilo mogoče dobiti dveh stanovanj, kar bo po vsej verjetnosti izvedljivo prihodnje leto.
Osebje v Študijski knjižnici šteje poleg upravnika še 5 bibliotekarje, 5 knjižničarjev, 1 administratorja, 4 honorarne strokovne uslužbence, 2 manipulanta, 1 tipkarico in pomožne uslužbence. Ob novih nalogah, ki nas čakajo, bo potrebno osebje pomnožiti.
Gmotna sredstva so problem vsake, tudi naše knjižnice. Dotacija, ki jo dobivamo, je visoka, skoraj 12 milijonov dinarjev, /a nabavo in vezavo knjig dobimo blizu 4 milijone dinarjev, kar pa je ob sedanjih potrebah daleč premalo. Precej bo proračun olajšan z obveznimi primerki; predvsem pa računamo na direktno pomoč mariborskih podjetij, s katerimi smo v letošnjem letu navezali tesnejše stike, ki obetajo ob svojem času sadove.
Leta 1956 smo uvedli v Študijski knjižnici v Mariboru družbeno upravljanje. Upravni odbor sestavlja 6 zunanjih članov in 5 člani kolektiva. Knjižnica ima svoj statut, ki ga je odobril okrajni ljudski odbor. Posebnega pravilnika in potslovniika v Študijski iknjižnici nimamo, pač pa je v rabi posebni pravilnik za čitalnico.
Strokovno delo v knjižnici je razdeljeno po posameznih oddelkih. V predakcesiji sta zaposlena 1 bibliotekar in 1 knjižničar, v akcesiji 1
knjižničar, v katalogizaciji sta dva bibliotekarja, prvi za abecedni imenski katalog in drugi za decimalni katalog, v pomoč pa je še knjižničar, ki vodi zemljevidni in glasbeni oddelek. V čitalnici sta zaposleni dve moči in prav tako v izposojevalnici. Administracijo vodi en uslužbenec, strojepiska pa pomaga pri katalogizaciji in v administraciji. Nujno bo treba okrepiti osebje pri katalogizaciji in v administraciji.
Med obiskovalci knjižnice so na prvem mestu študenti in dijaki. Le-tem sledijo prosvetni delavci, pravniki, tehniški strokovnjaki itd. Iz statistik bi povzeli le nekaj podatkov, ki naj osvetlijo težave, s katerimi se bori knjižnica in ki naj opravičijo ukrepe, ki so bili nujni glede na njeno poslovanje. V mesecu februarju lanskega leta je Imela čitalnical 453 obiskovalcev, letos (ko je delovala šele prva višja šola v Mariboru) 1506 obiskovalcev; porast je višji od 200 odstotkov. Vzporedno se je dvignilo tudi število izposojevalcev, ne sicer v istem odstotku, vendar je v istem mesecu letošnjega leta dvig števila izposojevalcev skoro stoodstoten, lani 2392, letos 4177 izposojevalcev. Iz tega sledi, da je razširitev čitalnice na moč nujna; prav tako nujna pa je tudi omejitev izposojanju v izposojevalnici. Tu je potrebno neko pojasnilo. Po osvoboditvi je bila Studijska knjižnica edina knjižnica v Mariboru. Okupator je na njenem področju uničil vse slovenske knjige in samo po sebi je bilo razumljivo, da edina knjižnica v mestu nudi vsakomur vse, kar premore. Tudi šolskih knjižnic ni bilo. dijaki pa so potrebovali knjige za šolsko obvezno čtivo. Iz teli razlo-gov je Študijska knjižnica organizirala poseben oddelek, ki bi ga lahko imenovali ljudsko-knjižnični oddelek v študijski knjižnici in ki je posloval vse do letošnje jeseni, ker pa so se v zadnjih desetih letih že razmahnile ljudske knjižnice v
mestu in ustanovile po vseh šolah šolske knjižnice in ker nam statistični zmaj grozi zdaj per excessium medtem ko nič ne prikrivamo, da nam je prej često grozil per defectum, zaradi tega smo sedaj ukinili izposojanje beletristike in s tem naš ljudsko-knjižnični oddelek ter se pri izposojanju omejili le na knjige, ki jih bralci potrebujejo v študijske namene.
Na področju okraja Maribor so 3 študijske knjižnice: v Mariboru, na Ravnah in v Ptuju. Med njimi morda mariborska lahko govori o nekem strokovnem mentorstvu na svojem področju, organizacijsko pa ni mogla kdovekaj sodelovati pri utrjevanju knjižničarstva v mariborskem okraju, saj so organizacijske naloge bolj stvar organizacij, našega društva, raznih svetov »Svobod« itd. Ni, da bi našteval razne pobudo, osebne intervencije, predavanja po vseh linijah, sodelovanja na sestankih, posvetovanjih in tečajih, organizacijo številnih razstav, obdarovanja knjižnic itd, vendar že to samo dovolj nriča o funkcionalnosti knjižnice izven ožjega delovnega poprišča.
Deloma pa bo isto razvidno tudi iz nekaj stavkov, ki naj opozore na posobno problematiko ustanove. Zelo važne so naloge knjižnice in združene s težko problematiko, ko se Maribor tako čez noč razvija v visokošolsko mesto. Prav tako pa si' odgovorne tudi naloge glede na Maribor kot največji industrijski center Slovenije. To ni Maribor šele od danes, pač pa nas je morda prav ustanavljanje višjih šol v Mariboru opozorila tudi na to drugo veliko dolžnost, da nudimo kaj več kot doslej strokovnjakom po mariborskih tovamaih. Da bomo smeli od podjetij kaj pričakovati, bomo morali tudi nuditi. Zato pa živo čutimo potrebo, da nadaljnji program izpopolnimo z naslednjimi akcijainiii. ki so deloma že v teku:
—	ob nadaljujem izpopolnjevanju filozofsko-humunističnega fon-
da knjižnice, naj se krepko nabavlja tehniška literatura iz vseh področij,
— knjižnice vseh podjetij v Mariboru naj se pregledajo in uredijo pod strokovnim vodstvom Študijske knjižnice,
— v študijski knjižnici naj se uredi centralni katalog vseli mariborskih strokovnih knjižnic, ki naj služi tudi za koordinacijo nabav posameznih knjižnic,
— v Študijsko knjižnico naj so zgrnejo vsi fondi posameznih strokovnih knjižnic, ki v njih niso več živi,
— v .Študijski kniižnici naj se uredita dve manjši čitalnici za profesorje višjih šol in za sfcrokovmja-ke po podjetjih, kar bo izvedljivo s povečanjem knjižničnih prostorov na račun sitainovainjisikega dela .zgradbe.
— Študijska knjižnica naj organizira tečaj za vse knjižničarje, ki delajo v mariborskih strokovnih knjižnicah.
Študijska kn jižnica o Mamki Soboti
7, velikim političnim in gospodarskim razvojem, z naraščanjem šolstva ter delovno inteligence se je pokazala potreba po ustanovitvi študijsko knjižnice tudi v Pomurju. Zamisel se je rodila že na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva v Murski Soboti leta 1935. Vendar v takratnih razmerah, poleg ustanovitve gimnazije in srednje trgovske šole, prekmurska metropola s tem ni uspela.
Po osvoboditvi se je mesto Murska Sobota zelo razvilo. Ustanovitev srednjih šol, povečanje uradov in podobno je zahtevalo izobražene ljudi. V Murski Soboti je bilo nekaj slovenskih in madžarskih knjig in knjige Prekmurskega muzeja po gradovih na Tišini, v Beltincih, pri Gradu pa so bile tujejezične knjige, ki bi mogle služiti za osnovni fond študijske knjižnice. Toda žal je bilo mnogo tega po-
razgubljenega med okupacijo in takoj po vojni. Ob proslavi 20-letnice Ljudske pravice se je sicer začelo sistematično zbiranje knjig, vendar knjižnica teh ni dobila. Tudi viso-košolci, člani Kluba prekmurskih akademikov, so nabirali knjige po mestu in po vaseh. 'Pako nabrane ter slovenske in madžarske knjige z gimnazije in sodišča so dale osnovno knjižno zalogo za ustanovitev knjižnice.
V	začetku leta 1955 je ustanovil Študijsko knjižnico v Murski Soboti Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti. Knjižnica je okrajna ustanova še danes. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani jo podarila novoustanovljeni knjižnici blizu “00 knjig. Knjige smo dobili še od Sveta za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani in od Študijske knjižnice v Mariboru. Vsa ta pripravljalna dela je opravil profesor slovenščine tov. Franc Zadravec. Po ureditvi prostorov in sortiranju knjig je bila knjižnica odprta za javnost 29. novembra 1956.
Muzejsko funkcijo opravlja Študijska knjižnica v Murski Soboti predvsem tako, da zbira in hrani vse tiske, ki so izšli in ki izhajajo na področju Pomurja, ali ki se kakorkoli nanašajo na to območje, pa izhajajo kje drugič ali v tujem jeziku. Težišče je prav gotovo na stari prekmurski literaturi, ki jo bo treba še bibliografsko obdelati. Velika pa je tudi socialna funkcija knjižnice: Nuditi obiskovalcem in bralcem nasvete in knjige, predvsem ljudem iz Pomurja. Vendar obiskujejo knjižnico tudi iz drugih krajev Slovenije in iz inozemstva. Tako se je obrnil na knjižnico tudi Državni arhiv iz Budimpešte. In končno, če upoštevamo samo srednje in druge šole, ki jih ima Murska Sobota (gimnazija, učiteljišče, srednja ekonomska šola, šola za zdravstvene delavce, vajenska šola, šola za učence v obrti, srednja kmetijska šola), njene dijake in predavatelje. z novim zakonom o šolanju
pa vedno več rednih in izrednih slušateljev visokih in višjih šol iz vrst dtelavcev in nameščencev, si ne moremo več misliti Pomurja brez študijske knjižnice.
Knjižnica ima vpisanih 9000 knjig in 16»1 kosov časnikov. Pri reviziji smo ugotovili, da okoli 3500 zvezkov še ni vpisanih, da zaradi pomanjkanja prositorov še ni urejena priročna knjižnica, kaikor tudi ne zbirka prekmurskih knjižic, ki jih je s starejšimi tiski in z dvojnicami nad 200 in ki bi jih bilo treba tudi restavrirati.
O knjižnični stavbi ne moremo govoriti. Knjižnica je dobila v gradu Szapäryjev tri sobe. Čitalnica in pisarna, ki je tudi katalogizacij-ska soba, je s tretjo sobo vred skladišče knjig. Dostop v čitalnico je ozek in gre skozi sobo, ki je samo skladišče, vendar smo knjižne police (ločili is isteno. Prostori so na severno stran in so zaradi tega precej hladni. Grad stoji sredi parka in je dostopen takoj iz središča mesta. Čitalnica ima dve lepi čital-niški mizi s šestnajst sedeži, vendar bralci, ki sedijo okrog miz, ne dobijo vsi svetlobe z leve strani. Prostori so postali premajhni. Skladišče je opremljeno s starimi, težkimi, neokretnimi hrastovimi knjižnimi policami iz soboškega, deloma iz lendavskega gradu. V skladišču je tudi 6 zabojev z arhivom iz stare Jugoslavije za območje Murska Sobota-Lendava, a jih ne moremo izprazniti, ker nimamo prostora za vskladiščenje arhiva.
Knjižnico je vodil od ustanovitve 1955 do septembra 1957 prof. Franc Zadravec (pomagali so mu dijaki). Po januarju 1958 je postal upravnik knjižnice prof. Janko Liška, ravnatelj gimnazije in učiteljišča v Murski Soboti, in jo vodil do maja 1959. Deloma pomanjkanje osebja, deloma nejasno pojmovanje, kakšno je delo v študijski knjižnici, je povzročevalo, da je imela knjižnica vseskozi premalo delavcev. Danes ima knjižnica honorarnega
upravnika in knjižničarskega manipulanta, bibliotekarja in snažilko pa stalno nameščene. Vprašanje osebja bo treba čimprej rešiti.
Študijska knjižnica v Murski Soboti je okrajna proračunska ustanova. Letos so bila odobrena sredstva v višini 2,666.000 din. septembra pa zaradi ustanovitve novih šol v Murski Soboti zmanjšana na 2 milijona. Od tega za nakup knjig in periodik 450.000 din, za odkup arhiva, starejših prekmurskih in drugih slovenskih tiskov 100.000 din, za vezave
100.000 din, za osebne izdatke
1.050.000 din, za režijske stroške pa
250.000 din. Za nakup madžarskih knjig in za zamenjavo z Madžarsko, zaradi madžarske manjšine v Prekmurju, je nakazal republiški gvet za prosveto in kulturo 80.000 din.
Pravilnik Studijske knjižnice v Murski Soboti je bil sestavljen v sodelovanju med vodstvom knjižnice in upravnim odborom in potrjen na Svetu za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti letos. Upravni odbor šteje 9 članov.
Tov. Franc Zadravec je vpeljal abecedni imenski katalog polog inventarne in signaturne knjige. Kartoteka je pisana do septembra 1957 z roko in neenotno. Pisali so jo dijaki, deloma visokošolci. Po septembru 1957 je kartoteka pisana s pisalnim strojem. Sproti še nekako gre, kartoteke za nazaj pa še nismo mogli pretipkati oziroma na novo katalogizirati fond. Deflo je zelo zamudno, poleg tega pa je bibliotekar do oktobra letos še sam stregel v čitalnici, vpisoval knjige itd. Zato se ne more pričeti z izdelovanjem sistematskega kataloga. Prej je bila čitalnica odprta pet ur dnevno, po 15. oktobru pa od 7. do 14. oziroma od 12. do 19. ure, enkrat dopoldne, enkrat popoldne. Padi bi vpeljali tudi dokumentacijo za mesto Muirisiko Soboto, pa zaradi pomanjkanja uslužbencev to še ni bilo mogoče.
Letos je dvignilo legitimacijo za čitalnico 260 bralcev, 153 moških in 107 žensk. Največ obiskovalcev je iz vrst dijakov in -prosvetnih delavcev, potem visokošolcev, slede nameščenci, pravniki, kmetje, gospodinje dn drugi. Največ je bilo izposojenih slovenskih, nato srbsko-hrvatskili, madžarskih, angleških, nemških, ruskih knjig itd. Obiskovalci si največ izposojajo enciklopedije, priročnike, natoi pa slede leposlovje, prirodoslovne vede, politika, jezikoslovje, literarna zgodovina itd. Izposojamo tudi domov, predvsem prosvetnim delavcem iz vasi, ki potrebujejo knjige za strokovne izpite in za izredni študij.
Od časa do časa prireja vodstvo knjižnice sestanke z obiskovalci. Na teh sestankih posredujejo obiskovalci svoje želje, obenem pa se tukaj predvsem dijaki in drugi novi bralci seznanijo z načinom, kako ie treba uporabljati razne priročnike. kako iskali posamezna dela po bibliografijah in podobno. Ugotovili smo, da so takšni sestanki potrebni in da bodo koristni tudi v bodoče.
Največ stikov ima knjižnica s Szechenyevo biblioteko v Budimpešti. Z njo je izmenjala že mnogo knjig, dobila pa tudi nekaj fotokopij prekmurskih tiskov. Tudi s Slovaško akademijo znanosti v Bratislavi je knjižnica navezala stike. Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ji je odstopila že precej svojih dvojnic, prav tako Društvo bibliotekarjev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, obljubljena pošiljka pa čaka na prevzem še v Študijski knjižnici v Celju. Z ljudsko knjižnico na Hodošu so bile zamenjane madžarske knjige. Poslali bomo k njim bibliotekarja, da bi jim svetoval pri urejevanju kartoteke. Ljudska univerza v Murski Soboti je skupaj z vodstvom knjižnice pregledala spisek politične literature in določila, kaj naj naroči univerza in kaj knjiž-
nica. Pri okrajni komisiji za ideološko vzgojo SZDL v Murski Soboti je vključen bibliotekar kot referent za knjižničarstvo na področju Pomurja.
Največji problem ustanove so knjižnični prostori, vzgoja strokovnega kadra in zagotovitev dovolj visokega letnega proračuna. Z novim zakonom o prejemanju periodik se bo nakup lahko usmeril na dela. ki jih zaradi premajhnih finančnih sredstev knjižnica ni mogla kupovati.
Studijska knjižnica v Novi Gorici
Študijsko knjižnico v Novi Gorici je ustanovil v februarju 1949 Okrajni ljudski odbor Gorica. Jedro je bila knjižnica prosvetnih delavcev v Šempetru pri Novi Gorici, kjer je bila tedaj gimnazija. Po krajšem životarjenju se je selila iz župnišča v prostore gimnazije, kmalu nato pa spet v Vrtojbo pri Šempetru, kjer je bila do leta 1953. Od tega leta dalje je bila v Solkanu, v prostorih osnovne šole. kjer se je mudila polnih 6 let do marca 1959, ko se je selila v prostore bivše okrajne pošte, to je v sedež OLO Gorica v Novi Gorici, kjer zavzema celo desno pritličje. Zaradi slabih razmer in neprimernih prostorov je bilo vsa leta otežkočeno delo pri urejanju in katalogiziran ju fonda, knjige pa so se tudi na ta ali drugi način kvarile, še posebej, če pomislimo na tolikokratno preseljevanje. Do danes je knjižnici uspelo, da je, čeprav je razpolagala s skromnimi sredstvi, le zbrala toliko gradiva, da je postala precej močno kulturno žarišče, ki ga okolje že občuti, in je že kar nepogrešljiv kulturni činitelj. Sedamje stanje je v knjižnici približno takole:
Fond znaša ok. 26.000 knjig (brez revij in časnikov).
Zgradba in prostori obsegajo 8 prostorov, sanitarije in foyer (ok. 250 m2). Ti prostori so razdeljeni: 1
upravnik, 1 administracija, 1 katalogi, 2 večji knjižni skladišči, 1 skladišče za časnike, 1 skladišče za revije, 1 čitalnica s 30 sedeži in garderoba.
Osebje šteje 4 uslužbence (upravnik, administratorka, knjižničar, prosvetni delavec) in 1 snažilko. Zdaj smo dobili še knjižničarja-pripravnika.
Gmotna sredstva znašajo 4,970.000 din (odobreni proračun za leto 1960) in so razdeljena takole: osebni izdatki 2,370.000 din, operativni izdatki ,1,100.000 din, funkcionalni izdatki 1,500.000 din, ki so spet razdeljeni: knjige 1,050.000 din, vezava 500.000 din, kartotečni listi in publikacije 100.000 din, razstave
50.000	din.
Knjižnica ima 7-članski knjižnični svet, ki se sestaja po potrebi. Knjižnica ima svoj pravilnik, kjer so jasno formulirane vse njene naloge, predvsem tiste, zaradi katerih je bila ustanovljena. Knjižnica pa še nima svojega poslovnika.
Knjižnica ima v delu dva kataloga:	abecednega imenskega in
stvarnega (po decimalni klasifikaciji). Vendar moram pristaviti, da še sedaj nimamo katalogiziran celotni fond. Da delo na katalogih ne teče, kakor bi moralo, je pač krivo to, da morata katalogizatorja opravljati tudi druga dela (manipulativna dela, čitalnica, teren, nakupi, pomoč drugim knjižnicam, uvajanje nove moči v delo v knjižnici, delo Tiri razstavah itd.). Nekaj več si obetamo sedaj, ko smo dobili novega knjižničarja —
ripravnika. Knjižnica ima že ne-
oliko razvite tudi nekatere druge oddelke (kartografski in grafični, rokopisni in glasbeni).
Obisk se je od preselitve v nove prostore več kot podvojil. Pretežno je to dijaštvo z raznih šol, deloma tudi študentje, uslužbenci okraja in drugih ustanov in zavodov ter politični delavci. Bolj ma-
lo	je videti prosvetnih delavcev. Izposojamo v čitalnico, seveda v nuj-
nih primerih tudi na dom. Vodimo vso potrebno evidenco in statistiko.
Kakor je bilo že omenjeno, igra študijska knjižnica vodno večjo vlogo. To lahko povzamemo iz zanimanja zanjo, ki rase iz dneva v dan, tako od strani nadrejenih forumov, kakor tudi bralcev, pa tudi iz potreb, ki se kažejo in jih študijska knjižnica rešuje. Njen vpliv pa je že čutiti tudi izven meja okraja, celo preko državne meje, saj se vedno pogosteje javljajo slovenski kulturni delavci iz zamejstva, ki iščejo gradivo in podatke. Seveda je njeno sodelovanje z vsemi ostalimi organizacijami v okraju dobro, vendar omejeno le na področje knjige in literature. Zadnje čase skušamo sodelovati z Delavsko univerzo. Edino področje, na katerem nam ni uspelo ustvariti kaj prida dobrih zvez, so ruvno knjižnice po okraju. Morda edini primer, ki govori proti tej trditvi, bi bil, da smo včasih nudili strokovno pomoč ljudski knjižnici v Tolminu. Vendar to le ne rešuje tega problema. Zakaj je tako? Enostavno: nimamo ne moči in ne časa in končno ne denarja, da bi lahko delali v tej smeri.
Če na kra tko resiimi ramo delo in uspehe v zadnjem času, tedaj vidimo: da smo dobili nove prostore, ki pa že postajajo tesni; da smo dobili celotno opremo za čitalnico (50 sedežev); da srno dopolnili opremo za skladišče: da smo dobili 14 razstavnih vitrin (nastavkov za čital-niške mizice); da nam je uspelo zvišati plan za nakup knjig; da smo si z razstavami (Sodobni evropski exlibris, Razstava marksistične literature za 40-letnico KPJ, Prešernova razstava, razstava Življenje in delo Franceta Bevka, ki smo jo prenesli celo v Ljubljano ter bo verjetno šla še v Tolmin) ter v zadnjem času s sodelovanjem pri ureditvi razstave tržaških slikarjev (Černigoj in Hlavaty) in končno z Brecljevo Bevkovo bibliografijo pridobili veliko več ugleda in vzbu-
dili več pozornosti, kakor bi to dosegli s samim delom v knjižnici; da nam je uspelo dobiti novo moč; da se je obisk skoraj potrojil; da smo vzpostavili dobre zveze s knjižnicami doma pa tudi v tujini; da nam ie Bevkova razstava navrgla marsikaj, predvsem kopico njegovih rokopisov, precej knjig, prevodov njegovih del v tuje jezike itd.; da smo nekako ogreli okrajni svet za prosveto in kulturo za nekak centralni katalog okraja; in končno, da nam je uspelo urediti in vezati velik del časopisnega fonda. Vse to, menimo, da predstavlja velik uspeh, o katerem v preteklih letih nismo mogli poročati.
S silnim navdušenjem smo sprejeli tudi vest, da bomo odslej obvezno dobivali slovenska periodika. Krvavo potrebno pa bi bilo, da bi prejemali tudi neperiodični tisk, že zaradi pomena, ki ga knjižnica ima na tako prizadetem ozemlju in zaradi funkcij, ki bi jih morala vršiti. S tem bi kredite za nakupe mogli usmeriti kam drugam, kajti in to je naša posebna problematika — knjižnica je skoraj brez leksikalnih del in tujega revialnega liska. Skrajni čas je tudi, da bi pričeli z iskanjem knjig na terenu, ki je sicer zaradi dveh svetovnih vojn že močno razredčen, vendar bi se tu pa tam še utegnilo kaj dobiti. Za tako delo pa nimamo sedaj ne kreditov, ne delovne moči, ne časa.
Študijska knjižnica Mirana Jarca o Nooem mestu
Študijska knjižnica v Novem mestu je bila ustanovljena 1. januarja 1946 z uredbo takratnega ministrstva za prosveto in kulturo v Ljubljani. Upravnika je imenovalo in plačevalo ministrstvo iz svojega nroračuna, ostale uslužbence pa takratno okrožje Novo mesto. Knjižnico je vzdrževalo okrožje. Ko je bilo okrožje ukinjeno, je postala knjižnica oblastna ustanova, po ukinitvi teh pa okrajna in od dne
1. januarja 1959 občinska ustanova. Leta 1955 se je knjižnica preimenovala v Študijsko knjižnico Mirana Jarca, leta 1954 pa se je preselila v nove prostore,, kjer je še seduj.
Fondi (po stanju 20. oktobra 1960) znašajo: Knjig 45590 zvezkov, rokopisov 152 s 512 enotami na 4006 listih, dalje 1655 listov knjižnih ilustracij, 1146 exlibrisov, 972 starejših podobic, kar znese skupaj 5751 grafičnih listov, 67149 razglednic, 4604 posnetkov v fototeki, v kartografski zbirki 691 listov, 866 enot muzikalij in 1528 kosov narodnoosvobodilnega tiska.
Najmanj 7000 knjig je še neinven-tariziranih, to so predvsem starejša juridična in teološka dela v tujih jezikih. Inventarizirane tudi niso rokopisne pridobitve iz leta 1960: rokopisi Ford. Seidla, zbirka Ivana Tomšiča in drugo. Enako grafična zapuščina dr. Izidorja Cankarja, kjer so pomembne predvsem Smrekarjeve literarne ilustracije in ilustracije Martina Krpana, lnventari-ziranih ni več tisoč novejših podobic. ki so krožile po Dolenjskem. Med knjižnimi pridobitvami v zadnjem letu bi omenili predvsem nabavo pomembnih svetovnih enciklopedij in razne priročnike za študij književnosti.
Knjižnica ima lastno stavbo ter v njej uporablja celo prvo nadstropje in en prostor v pritličju. V stavbi pa je še vedno pet strank, ki jih kljub vsem naporom ni mogoče izseliti. Stavba je iz 18. stoletja. Leta 1955 so zaradi razširitve caste skoraj polovico stavbe podrli in ta prostor uporabili za cesto in za spomeniški prostor NOB. Knjižnica adaptira notranje prostore postopoma, kot jih pridobiva. Knjižnica ima sedaj sedem prostorov: 2 za upravo in katalogizacijo, 1 za izposojevalnico, 2 čitalnici in 2 depoja. Dveh večjih sob in eno manjše v podpritličju zaradi vlage zaenkrat še ne more uporabljati.
Ustanova ima sistematiziranih 11 mast. V upravi upravnika in administratorja, med strokovnim osebjem 2 višja bibliotekarja ali bibliotekarja. 2 knjižničarja II. vrste, 2 knjižničarja III. vrste. 1 knjižničarskega tehnika, med tehničnim osebjem 1 knjigoveza in 1 snažilko. Trenutno je zasedenih le šest mest, in sicer: v upravi upravnik in administrator, od strokovnega osebja 2 knjižničarja in 1 knjižničarski manipulant, od tehničnega osebja 1 snažilka. V razpisal sta mesti za bibliotekarja in knjižničarja.
Čeprav je novomeški okraj med revnimi slovenskimi okraji, je vseeno dovolj razumevanja za gmotna sredstva za potrebe ustanove. Ni pa razumevanja glede prostorov, čeprav jih ustanova nujno potrebuje. Še vedno ni postavljeno vse knjižnično gradivo, ker v sedanjih prostorih ne moremo dodati niti enega tekočega metra novih polic in so depoji preobteženi, ker so police postavljene v oddaljenosti 40—50 cm.
Ustanova spada pod občinski roračun. Ker pa sega dejavnost njižnice tudi izven meja občine in celo okraja, tudi okraj nekaj prispeva k vzdrževan iu ustanove (n. pr. izredni nakupi, adaptacija in podobno). V letu 1<>60 je uspelo pridobiti 'Obrtno zbornico v Novem mestu, da 'kupuje za knjižnico strokovne knjige. V letu
1958	je imela knjižnica na razpolago po proračunu za operativne izdatke 257.4-90 din, za funkcionalne 1,120.000 din in izredno za funkcionalne izdatke 424.226 din. skupaj 1,781.716 din; v letu 1959 po proračunu za operativne izdatke 528.326 din, za funkcionalne din 1,999.989 din in izredno za operativne 299.782 din, za funkcionalne
250.000 din, skupaj 2,878.097 din; v letu I960 po proračunu za operativne izdatke 400.000 din in za funkcionalne 2,580.000 din, skupaj
2.780.000 din.
Knjižnico upravlja upravni odbor sedmih članov. Svoje delo opravlja na rednih in izrednih sejah. Bavi se predvsem s personalnimi in finančnimi problemi. I/. prakse je razvidno, da upravni odbori lahko ustanovi mnogo pomagajo, če je sestav dobro zbran. Upravni odbor je sprejel knjižnični red.
Zaradi premajhnega števila uslužbencev delo pri katalogizaciji počasi napreduje, ker sta dva uslužbenca zaposlena predvsem v čitalnici, ki je odprta od 7. do 20. ure. Knjižnica ima abecedni imenski katalog in izdeluje stvarni katalog po decimalni klasifikaciji. Več let bo treba, preden bo izdelan stvarni katalog za vse inventa-rizirane knjige. Posebno skrb je knjižnica posvečala pedagoški literaturi, ker je okraj nastavil v knjižnico uslužbenca z nalogo, da bo uredil predvsem pedagoško literaturo. -Zaradi premestitve tega uslužbenca se delo no nadaljuje. Rokopisni oddelek je opremljen s katalogi, medtem ko je drugo knjižnično gradivo (grafika itd.) samo inventarizirano.
Pretežno so obiskovalci ustanove poleg prosvetnih delavcev študenti, ostalih poklicev je manj. Tako je bilo n. pr. 1959. leta 7.872 obiskov in med njimi 6738 dijakov, nameščencev 943, ostalih pa 191. Zaradi reorganizacije šolstva se bo število dijakov in prosvetnih delavcev še povečalo. Povečalo pa se bo tudi število izposojenih knjig. Tako je bilo že v zadnjem letu izposojene samo za maturitetne naloge več kot 4000 knjig dijakom in prosvetnim delavcem iz Novega mesta, Črnomlja, Brežic in Stične. Tudi razne obrtne šole uvajajo seminarski pouk, kar zelo vpliva na obisk knjižnice, kakor tudi pospešeno izobraževanje odraslih. Opaža se vedno večje povpraševanje po tehniških knjigah in zato knjižnica tudi v tej sineri nakupuje tujo literaturo.
Zlasti prejšnja leta je knjižnica tesno sodelovala z ljudskimi kniiž-nieaini, prirejala je knjižničarske tečaje, urejala kolekcije knjig za ljudske knjižnice in podobno. V zadnjih dveh letih ta dejavnost vedno bolj pojema, ker ni bilo pričakovanih uspehov. S strokovnimi knjižnicami sodeluje ustanova tako, da usposablja njihove knjižničarje, posreduje jim kataloge za nabavo strokovne literature In nudi vso pomoč pri naročanju literature. Veliko pomoč nudi knjižnica raznim ustanovam pri zbiranju literature za strokovne in druge izpite. Za najširše občinstvo pa prireja stalne razstave, ki so zelo dobro obiskane (zadnjo, Bevkovo, je obiskalo več tisoč ljudi).
Največji problem knjižnice so stranke v njeni stavbi. Te ne jemljejo knjižnici le ’>rostora, ampak jo naravnost ogrožajo. Zaradi slabe električne napeljave in preobremenjenosti grozi stalna nevarnost za požar; prav tako grozi stalna nevarnost, da se v stavbi, kjer je pet kuhinj, naseli golazen; bivanje strank tudi ovira nemoten študij v čitalnici in podobno. Zato bi bilo treba izposlovati uradni odlok, ki bi zaradi namena kulturnih ustanov in vrednosti, ki jih varujejo, prepovedal uporabljati stavbe, kjer so nameščene, tudi za stanovanja.
Študijska knjižnica na Ravnah
študijsko knjižnico na Ravnali jo ustanovil OLÖ Slovenj Gradec 3. februarja 1949. Začela je s skromnim knjižnim skladom. Nekaj sto knjig je dobila iz gimnazijske učiteljske in deloma iz dijaške knjižnice. Narasla je iz fondov okrajnega in republiškega zbirnega centra, z darovi in nakuni. Do konca leta 1953 je prejemala obvezne primerke.
Študijski knjižnici v Ravnah so dodelili grajsko poslopje, vendar je imela v začetku le eno bralnico, v kateri je bil dopoldne pouk. Jeseni
1953 pa se je gimnazija vselila v novo, na pol dograjeno poslopje in knjižnica je dobila dovolj prostora v prvem nadstropju gradu.
Maja 1952 je uveljavil OLO družbeno upravljanje knjižnice. S tem se je začelo novo obdobje. Upravni odbor se je z veliko vnemo in prizadevnostjo lotil obnove in opreme prostorov. Njegova zasluga je, da so stara trhla (la zamenjali z armiranim betonom in novim parketom ter preuredili in na novo opremili vse prostore. Danes ima knjižnica naslednje prostore: dve bralnici s (>0 sedeži, dežurno in sejno sobo, Kotnikovo sobo, Paradižev kabinet, arhivsko sobo in Prežihovo sobo. V zadnji je nameščena koroška literatura, stalna razstava Prežihovih del in safe z redkostmi. Poleg toga je še veranda, k jer bo časopisna bralnica in skladišča. Kvadratura vseh sob znaša 431 m2.
Knjižni fond se je iz leta v leto večal. Leta 1930 je imela knjižnica 13.240 zvezkov, konec 1. 1936 31.200 zvezkov (v tem letu je dobila kompletno knjižnico dr. Franca Kotnika), sedaj pa ima 37.600 zvezkov. Povprečni letni prirastek je okoli
2.000	zvezkov.
Knjižnica je naročena na vse izdaje slovenskih založb in na vsa slovenska periodika, na vodilne časnike in časopise ter na važnejša dela iz drugih republik. Naroča pa tudi nekaj tujih revij in knjig.
Sistemizirana so v knjižnici naslednja delovna mesta: upravnik (fakultetna izobrazba), bibliotekar,
2	knjižničarja, administrator in snažilka.
Študijska knjižnica na Ravnah ima svoj redni letni proračun. Od 1949 do 1955 je bila proračunska ustanova OLÖ Slovenj Gradec, 1956—1958 OLO Maribor, od 19*59 dalje ObčLO Ravne na Koroškem. Letni proračun za leto 1960 je znašal za osebne izdatke 1.700.000 din, za operativne izdatke 530.000 din, in za funkcionalne izdatke 1,105.000 dinarjev, skupaj 3.335.(MK) din.
Upravni odbor knjižnice sestavljajo vidni predstavniki podjetij, ustanov in občinskega ljudskega odbora. Pravilnik Študijske knjižnice določa naloge in namen ustanove ter pravice in dolžnosti organov upravljanja. Poslovnik določa delovni čas, poslovanje in razporeja delo.
Katalogiziranih je okoli 30.000 zvezkov za abecedni imenski katalog. Do konca 1%0. leta bo ta katalog zaključen in se bo pričelo z delom za stvarni katalog. Inventa-riziran je ves knjižni fond. Poleg tega vodi kn jižnica naslednje bibliografske preglede: lokalnega (pregled člankov in razprav v periodi kih), o pisateljih in njihovih delih, o strokovnih delih in recenzijah teh del. Vsak knjižničar ima več referatov, kar vpliva na potek dela.
Statistika kaže, da obiskujejo Študijsko knjižnico v glavnem dijaki gimnazije in gojenci Metalurške industrijske šole. Redni obiskovalci so še prosvetni delavci (učitelji in profesorji), inženirji in druga inteligenca, skratka vsi, ki se bolj ali manj že po svojem poklicu bavijo s knjigami. Nameščencev je manj, delavci in kmetje še ne obiskujejo knjižnice tako, kot bi bilo želeti. Gradivo knjižnice na veliko uporabljajo za predavanja na delavski univerzi, v splošno izobraževalnih tečajih itd. Ne gre prezreti tudi velikega kultu rno-propagandnega pomena, saj ne mine dan, da knjižnice ne bi obiskale šolske ekskurzije, gostje iz železarne in rudnika, domačini in tujci.
Študijska knjižnica je povezana v organsko celoto z gimnazijo in muzejem. Služi družbenim organizacijam, ustanovam in delovnim kolektivom ter ohranja slovensko koroško kulturno dediščino. Pa tudi potrebe po knjigah v kraju in okolici iz dneva v dan naraščajo. Vedno večje je povpraševanje po tehniških. političnih, poljudnoznanstvenih in splošno izobraževalnih delih. Reforma šole in predvsem uova
oblika mature zahtevata od Študijske knjižnice vso pomoč.
Trajna, od drugih potreb in povpraševanj neodvisna, pa je naloga Studijske knjižnice, da išče in zbira knjige, ki obravnavajo Koroško, tako zemljepisno in zgodovinsko kot politično, ekonomsko, literarno, narodopisno itd. Zbira in hrani rokopisno in arhivsko gradivo znanih koroških kulturnih delavcev in ustanov.
Študijska knjižnica na Ravnah jo tudi središče knjižničarstva za Mežiško. zgornjo Dravsko in Mislinjsko dolino. Organizira strokovna predavanja in posvetovanja za knjižničarje l judskih knjižnic, krepi stike z vsemi okoliškimi ljudskimi knjižnicami ter jim nudi strokovno pomoč.
V prihodnje bo potekalo delo Študijske knjižnice na Ravnah v glavnem v dveh smereh, da bo tuko v še večji meri izpolnjevala svoje naloge:
notranje delo: urediti stvarni katalog in bibliografije ter rokopisni in fotografski oddelek;
zunanje delo: služiti družbenim organizacijam, delovnim kolektivom in šolam ter prevzeti skrb za delo ljudskih knjižnic.