PottslM ptaSana f gotSvioL Leto XVIIL ŠL 57 Ljubljana, torefc 9« magca Hff Cena 2 Din Upravmttnfc Mjunljun, ttjaaXl]eva Ulica ft — retefoo tt. 8122, 8128, 8124, 8125. 812«. Lnseratm addeJeJcj Ljubljana, SeJen> Durgova UL & — TeL t802, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 41. 11 — relef on St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova al. St. 2 Telefon St 190. Računi pri poŠt. tek- zavodtti: LJubljana St 11.842. Praga Oslo 78 080, W1en «t 105241. Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina soaSa mesečno Dtn 25.— Za Inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 8122, 8123. 8124. 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, StrosamayerJeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Veliki fašistični svet Veliki fašistični svet, ki ni le vrhovni organ fašistične stranke, marveč obenem najvišji organ fašistične Italije in ki vsaj prehodno nadomestuje tudi zasnovani fašistični parlament, glede katerega si v fašističnih vrstah še vedno niso povsem edini, se je v preteklih dneh že štirikrat sestal, da prouči mednarodni položaj italijanske države. Komunikeji, namenjeni javnosti, so sicer zelo kratki, vendar se iz njih to pot da razbrati ne le predmet posvetovanj, temveč tudi nekaj važnih sklepov, ki so zbudili splošno in upravičeno pozornost V obliki nekakšne proračunske debate je pretresal na svojih sejah poročila vseh glavnih resornih ministrov, Mus-solinijevih najožjih sodelavcev. Tem so ln morajo biti v Italiji podrejene zlasti vojaška, zunanja in demografska politika ter celokupno italijansko gospodarstvo v okviru tako zvanega kor-poracijskega sistema. Vsem tem problemom je veliki fašistični svet posvetil to pot izredno pozornost, kakor dokazujejo uradni komunikeji o njegovih sejah. V prvi vrsti pa moramo omeniti vojaške sklepe prve seje z dne 2. marca, ki se zde časovno in predmetno naposreden italijanski odgovor na znane sklepe angleške vlade glede izvedbe angleškega oboroževanja v smislu ogromnega petletnega programa, obrazloženega v »beli knjigi« z dne 16. februarja, ki predvideva, kakor znano, štiri sto milijard dinarjev izrednih vojaških izdatkov. Italija se sicer zaveda, da se finančno ne more kosati s svojim sredozemskim rlvalom in se zato tudi ne želi spustiti žnjim v materialno oboroževalno tekmovanje. Velika Britanija spada namreč med one srečne države, ki jih komunike velikega fašističnega sveta z dne 2. marca t. 1. označuje za »bogatejše« v nasprotju z »naravno manj obdarjenimi deželami«, med katere spada izmed velesil skupno z Nemčijo tudi Italija. Zato pa postavlja nasproti tej »mobilizaciji milijard«, kakor je te dni pisalo italijansko časopisje, »mobilizacijo vsega italijanskega življenja, vseh italijanskih energij, mobilizacijo novega italijanskega človeka, ki mu ne manjka poguma in sposobnosti, da podredi, ako bo potrebno, vse svoje civilne zadeve — vojaškim«. Veliki fašistični svet je prepričan, da je »sleherna možnost omejitve oboroževanja za sedaj povsem izključena«, in je zato sklenil, da se današnjemu položaju odgovarjajoče povečajo vse italijanske oborožene sile in »popolnoma miiitarizirajo vse aktivne sile italijanskega naroda od 18. do 55. leta starosti«, in sicer s periodičnimi vpoklici na vo jaške vaje. Mussolini se vrača potemtakem k svoji znani vojaški politiki izpred abesinske vojne, ko je »militari-zacijo italijanskega naroda« postavil kot osnovno potrebo italijanskega življenja. Po aneksiji Abesinije je sicer ponovno izjavil, da spada Italija odslej med »nasičene« velesile, toda angleško oboroževanje je to nasičenost očividno nekoliko okrnilo... Sklepi velikega fašističnega sveta pa so prekrižali tudi pričakovanje onih, ki so mislili, da bo Italija po aneksiji Abesinije opustila svojo izolacijsko gospodarsko politiko in se odrekla svoji gospodarski avtarkiji. Fašistični svet je nasprotno mnenja, da je Italiji boš sedaj potreben »maksimum avtarkije v stvareh, ki služijo vojaškim potrebam. Italijanska znanost in tehnika sta poklicani, da pomagata uresničiti to popolno samozadoščenje glede vojnih surovin, in se zato tudi pristojnost glavnega komisariata za industrijo državne obrambe podaljša za nadaljnjih pet let. Gospodarska avtarkija pa je samo eden izmed nadomestkov, ki ga Italija kot »po naravi manj obdarjena dežela« postavlja nasproti milijardam »bogatejših« držav. Drugi nadomestek naj bi bil italijanski človek sam. Temu namenu naj služi italijanska demografska politika, ki naj ji bo sveto znano Mus-solinijevo načelo, da pomeni »število — moč«. Z demografskim vprašanjem se je veliki fašistični svet pečal na svoji seji dne 3. marca. Ugotovitve vrhovnega fašističnega organa glede dosedanjih uspehov Mussolini je ve obljudovalne politike, zečete leta 1926, niso bile ugodne, saj izkazuje uradna italijanska statistika, da se je število rojstev, ki je od leta 1881 naprej v stalnem upadanju, krčilo dalje tudi v letih izvajanja demografske politike fašističnega režima. Zato zbuja ta padec povsem neprikrito zaskrbljenost odgovornih faktorjev, kakor se to razvidi iz drugega komunikeja velikega fašističnega sveta, ki priporoča »nova načela fašistične demografske politike«. Pri sprejemanju v službo naj se upoštevajo odslej »v prvi vrsti očetje številnih družin«, kajti »družine z mnogimi otroki imajo poseben pomen za domovino«. Temu primerno naj se zavaruje odslej tudi razvoj številnih družin: uvede se politika nagrad in kategorij za delav-r-e> ki imajo številno deco, mladi de- VAŽNE DOLOČBE FINANČNEGA ZAKONA Vlada |e predložila narodni skupščini 400 predlaganimi določbami jih je tudi amandmanov k finančnemu zakonu — Med nekaj, ki prinašajo važne spremembe Beograd, 8. marca. Na današnji seji na_ rodne skupščine je vlada predložila svoje amandmane k finančnemu zakonu. V smislu poslovnika so bili amandmani takoj dostavljeni finančnemu odboru, ki je že danes dopoldne začel o njih razpravljati. Ker pa je amandmanov toliko število, da odbor svojega dela ni mogel končati, se bo razprava o njih nadaljevala tudi še jutri. Ker so bili amandmani predloženi šele danes, a bodo že jutri prišli na dnevni red narodne skupščine, se je pojavila močna opozicija celo v vrstah vladne večine. Poslanci zahtevajo vsaj dva dni časa, da lahko amandmane preštudirajo. Zaradi tega je bila danes popoldne sklicana posebna konferenca članov večine finančnega odbora, ki so ji prisostvovali tudi člani vlade. Večina predloženih vladnih amandmanov je finančnega značaja. Razen tega vsebuje finančni zakon tudi celo vrsto pooblastil za ministrski svet in posamezna ministrstva. Najvažnejše določbe finančnega zakona so: Višina državnega proračuna se določi na 10.910 milijonov Din. Pri pooblastilu finančnemu ministru za izdajo bonov se določa znižanje skupne v«ote od ene milijarde na 500 milijonov. Posvetnemu ministru se stavi na razpolago pol milijona kot obratna glavnica za nagrade piscem enotnih učnih knjig in za nagrade komisijam za pregled rokopisov. Znesek se mora potem vrniti iz izkupička za knjige. Osnuje se fond za nakup ter zidavo in popravilo državnih poslopij. Fond bo upravljal finančni minister. Finančni minister se nadalje pooblašča, da 2 milijona čistega letnega dobička Državne hipotekarne banke porabi za zgraditev novih poslopij za davčne urade. Davčne določbe V členu 18. se besede .»tudi za davčno leto 1837« izpremen v »ne samo za leto 1937, marveč tudi za leto 1938«. Doda se nova točka 2/a: Osnovni davek na dohodek zemljišč znaša za leto 1937 10 odstotkov čistega katastrskega dohodka. Odstavek 9. do konca točke 1. § 59. zakona o neposrednih davkih se črta in se namesto tega vstavijo besede: »Mali obrtniki, ki delajo izključno z ročn;m delom (brez vporabe strojev na pogori) z največ dvema pomočnikoma po naročilu, lie pa na zalogo, plača jo na račun davka letno: v krajih 'do 5.000 prebivalcev, če ne zaposlujejo tuje delovne sile 80 Din, če zaposlujejo enega pomočnika ali enega učenca 100 in za pomočnika še 50 Din, če zaposlujejo dva pomočnika 120 Din in za vsakega pomočnika še po 60 Din, v mestih od 5.000 do 10.000 prebivalcev 120. odno. sno 140 in 70, oziroma 160 in 80 Din; V mestih nad 10.000 d0 20.000 prebivalcev 200, odnosno 220 in 110 ter 240 in 120 Din. Davčni obvezniki tretje skupine § 42 zakona o neposrednih davkih plačajo letno 80 Din, za vsakega pomočnika pa 40 Dm v krajih do 10.000 prebivalcev. V krajih z 10 do 20 tisoč prebivalcev se plača za 25 odstotkov, v krajih od 20 do 50 tisoč prebivalcev za 50 odstotkov, v krajih z nad 50.000 prebivalci pa za 75 odstotkov več. Avtotaksni podjetniki plačajo 50 odstotkov več po teh postavkah. Davek po odredbah teh točk se plača v roku, ki je predviden v odstavku 1. člena 148. Kot osnova za odmero samoupravnih doklad služi 60 odstotkov letnega davka. Odredbe tega člena veljajo tudi za davčno leto 1937. Minimalni dnsžbeai davek Odstavek 2. točka 1. člena 86 zakona o neposrednih davkih se črta in se mesto tega vstavi: Toda osnovni in dopolnilni davek ne sme biti manjši od minimalnega davka, ki znaša: 2 promila od osnove, ki ne presega 5 milijonov, 3 promile od osnove, ki ne presega 15 milijonov, 5 promilov od osnove do 30 milijonov in 8 promilov od osnove nad 30 milijonov. Kot osnova minimalnega davka se vzame: a) pri industrijskih, trgovskih in rudniških podjetjih m zadrugah letni kosmati promet; b) pri zavarovalnih družbah iznos letnih kosmatih premij po odbitku storniranih poslov; c) pri denarnih zavodih, hranilnicah, kreditnih zadrugah in slično letni iznos obresti, izvzemši obresti, oproščenih družbenega davka. V nobenem primeru minimalni davek ne sme biti manjši od 2 promila vložene glavnice, če ta ne presega 5 milijonov, 3 promile do 15 milijonov, 5 promilov do 30 milijonov in 8 promilov pri vloženi glavnici nad 30 milijonov. V primer začasne odmere davka po čl. 80 se minimalni davek, ako ni kriterija za vloženi kapital, odmeri po določbah prejšnjega odstavka ter se vzameta kot osnova 2 promila čiste imovine. Pri pod- lavski poročni pari dobe posojila, uvede pa se razen tega še poseben sistem zavarovanje dote in opreme za neveste. Izvrši se nadalje revizija razdelitve pokrajin in občin z demografskega vidika, tako da bodo obdržale to čast po novih vidikih le take občine in pokrajine, ki bodo izkazovale zadostno število rojstev, in sicer na podlagi statistike, ki bo izvedena leta 1941. Konkretnih sklepov v okviru teh smernic veliki fašistični svet še ni sprejel. Ob spoznanju, da je tudi v Italiji, kakor drugod, problem upadanja rojstev ne samo gospodarski, temveč pred- jetjih, ki plačujejo posebni davčni dodatek j (točka 2.. čl. 86.) se minimalni davek izračuna po prejšnjih odredbah in se vzame v dvojnem iznosu. Samoupravne doklade se lahko odmerijo le na 50 odstotkov minimalnega davka. Odstavek 8., točke 2. čl. 87. zakona o neposrednih davkih se menja in se glasi: Pri podjetjih, ki nimajo nobene vložene glavnice (odstavek 9. nočka 1. § 86) se vzame, da znaša rentabilnost 10 odstotkov. Točka 12 čl. 8 zakona o davku na po. slovni promet z dne 31. januarja 1922 se menja in se glasi: Promet proizvodov hišne industrije, v kolikor se z njo bavijo izključno rodbinski člani brez pomočnikov, promet malih obrtnikov, ki so obdavčeni s pavšalno pridobnino v smislu oa-redb § 59. zakona o neposrednih davkih. Spremembe v zakonu o taksah V odstavku 2 točki 5 čl. 6 zakona o taksah se znesek 100.000 zniža na 50.000. kar pomeni, da bodo v bodoče dediščine v prvem kolenu, če ne presegajo 50.000 Din, proste takse. Na koncu istega odstavka se doda: »Ta oprostitev velja samo za poljedelce, za katere se smatrajo samo osebe, 'ki se bavijo izključno s poljedelstvom ter nimajo nobenega drugega trajnega poklica ali drugih virov dohodkov.« V tar. št. 1 zakona o taksah se taksa za vloge, prošnje itd. poveča od 5 na 10 Din. V drugi pripombi iste tarifne Ste vilke se brišejo besede »tudi sodnik« in se namesto 5 vstavi 10 Din, V tarifni številki 2. zakona o taksah se taksa za priloge k vlogam, prošnjam itd. poveča od 2 na 4 Din. V tarifni številki 6. se taksa za pritožbe na višja oblastna poveča od 20 na 40 Din. Enako tudi v prvi pripombi. Prvi stavek, 2. odstavka 3. točke člena 8 tar.fne številke zakona o taksah se spremeni in se glasi: V mestih do 40.000 piebivaicev se taksa po 3. oddelku plača v višini 25 odstotkov, v mestih od 40 do 80.000 prebivalcev pa v višini 50 odstotkov. Tarifna številka 12. zakona o taksah se menja v začetku tako, da se glasi: za kupne in prodajne pogodbe se plača taksa po vrednosti, L o icer- a) za nakup ali prodajo prem.čnLm l°/o, b) za nakup in prodajo nepremični 4%. c) za uradne listine o tem 10 Din. če se poveča ali zmanjša objekt v teku trajanja ene taksne periode in se prometna vrednost posestva poviša ali zniža, lahko stranka zahteva novo oceno, če se je vrednost zvišala al: znižala za nad 50 odstotkov. Tarifna številka 15, se menja z veljavo za vso državo tako, da se za pogodbe o postrežbi in posodbi (»poshizi«) za ne-potrošne stvari (n. pr. voz, živina, stroj itd.) za določen čas določi taksa na 20 Din. Tarifna številka 16. zakona o taksah, se menja tako, da se za pooblastila, omejena ali neomejena, splošna ali posebna plača taksa v znesku 20 Din (doslej za omejena pooblastila 10 Din). Prva pripomba: za vsako s pooblastilom določeno nagrado v premičninah se plača taksa v višini enega odstotka določene vrednosti. Tarifna številka 23. zakona o taksah, ki se nanaša na pogodbe o darilih in na nasled&tvene takse, se spremeni po posebni tairifi, ki je predložena finančnemu zakonu. Obenem se določa tudi nova tabe_ larna taksa za prenos nepremičnin v primeru smrti ali z darilom med živimi. Tirifno številka 29. zakona o taksah se izpremeni Ln razširi na vso državo z novim besedilom: Za pogodbe o vzdrževanju ka_ ke osebe se plača taksa v višini enega odstotka od vrednoeti tega vzdrževanja. Če pa kdo prevzame vzdrževanje osebe, ne da bib li za to dolžan, 6e plača taksa kakor za darila po tarifni številki 23. V tarifni številkj 55. zakona o taksah se točka v, (taksa za potne lisrte) msnja in se glasi: za čas od enega do dveh let 200 Diin. Določene so tudi nove takse za potne liste za eno ali večkratno potovanje, za skupne m posamezne potne liste. V tarifni številki 58, zakona o taksah se faksa za dekret o državljanstvu poveča od 400 na 1000 Din, v istj tarifni števidki se doda nova pripomba: Jugosloveai po plemenu in jeziku nastanjeni ali priseljeni v kako občiaio Jugoslavije, plačajo za dekret o državljanstvu 400 Din. Isto takso plačajo tudi 03tale osebe, ki so po plemenu jn jeziku Slovani, če so nastanjen} na ozemlju naše države najmanj 15 let. Taksa na vstopnice za razne prireditve Tarifna številka 29. zakona o taksah se izpremeni in se glasi; za odobriitev spremembe krstnega ali rodbinskega imena se plača taksa po višini letnega neposrednega davka, ki se knjiži sumarno in to: pri dav- vsem moralni problem, se vrhovni fašistični organ ni mogel odločiti samo za žuganje novih kazni za one, ki bi ne hoteli izvajati smernic fašistične demografske politike. Tudi neke nove drakonske odredbe ministra za narodno vzgojo Bottaia, katerih načrt je ta razložil v reviji »Critica fascista«, so ostale za sedaj samo na papirju, ker je veliko vprašanje, ali je večjo plodovi-tost naroda sploh mogoče doseči samo z dekreti. Življenje in izkušnje narekujejo v tem vprašanju previdnost, katere je dovolj tudi v komunikeiu velikega fašističnega sveta. ku do 1000 Din znaša taksa 100 Din, pri davku od 1-000 do 5.000 Dia znaša taksa 500 Din, pri davku od 5.000 do 10.000 Din. znaša taksa 1.000 Din, pri davku nad 10.000 Din pa znaša taksa 5000 Din. Ce je prosilec oproščen plačila davkov ss osnova do. loči po členu 3 zakona o neposrednih dav_ kih (doslej je znašala ta taksa v vseh primerih 50 Din). V tarifni številki 99. zakona o taksah je po novem besedilu predvideno, da se za izdajo dovoljenja za javne radijske prireditve plača pavšalna taksa v Daprej pri oni oblasti, kj izda dovoljenje in to v kolekih, tako da taksa prj odmer] za en dan ne sme bitj večja kakor 3 Djm- Na koncu točke 1. tarifne številke 99/a se doda: za javne nastope in tekme viteških in športnih društev v krajih, ki nimajo nad 20.000 prebivalcev, se plača polovica takse» to je 10 odstotkov vrednosti prodanih vstopnic. V isti tarifni številki se 1. točki 4. pripombe doda nov drugi odstavek: Na vstopnice za šolske kino predstave v prosvetne in vzgojne svrhe se ne plača taksa po tej tarifni številki. Za prejšnjo dobo se takse za take kino predstave ne bodo odmerile že odmerjene ne izterjale, že plačane pa ne vrnile. V isti tarifni številki se v 4. pripombi tretja točka menja in se glasi (taksa se ne pobira za) cerkvene koncerte v cerkvah, javne nastope sokolskih društev, koncerte in umetniške prireditve domačih pevskih umetniških, glasbenih in književnih društev in gledališke predstave, prosvetne večere, predavanja, koncerte domačih prosvetnih društev, toda pod pogojem, da se te prireditve vrše brez plesa. V tarifni Številki 204. se taksa na tovorne liste spremeni tako, da znaša pri komad-nih pošiljkah 2 Din, pri vagonskih pa 30 Din (z veljavnostjo od 30. junija dalje). Pooblastila prosvetnemu ministru Prosvetni minister se pooblasti, da sme s pristankom ministrskega sveta izdati uredbo o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije, uredbo o umetniških šolah in uredbo z zakonsko veljavo o umetniškem svetu. Prosvetni minister se pooblasti, da sme s pristankom ministrskega sveta najeti 20-milijonsko posojilo za zgradbo prosvetnega ministrstva, 15-milljonsko za dograditev in instalacijska dela v zgradbi državne tiskarne v Beogradu, 6-milijonsko za dečjo kliniko pri medicinski fakulteti v Beogradu. 5-milijonsko za zgradbe, ki jih rabi veterinarska fakulteta v Zagrebu, 2-milijonsko za novo zgradbo kemičnega instituta tehniške fakultete v Ljubljani, 3 milijonsko za dograditev I. realne gimnazije v Beogradu, 1.1 milijonsko za dogra- ditev L ženske realne gimnazije v Beogradu. Določbe za učiteljstvo Nekateri nadaljnji amandmani vsebujejo važne določbe za učiteljstvo. še dalje se dovoljuje zaposlitev učiteljstva potom delegacije pri ustanovah izven šole. Vštejejo se leta učiteljem, ki so služili na Šolah CMD, na verskih in avtonomnih Šolah, pa so prešli v državno službo. Učiteljica, ki se poroči z neučiteljem, izgubi službo. Ako ima že pravico do pokojnine, dobi odpravnino v znesku enoletne plače. Prosvetni minister lahko upokoji vne-učiliškega profesorja, če je dosegel starost 65 let in ima 35 let državne službe (doslej je bila potrebna starost 70 let). Nadaljnja pooblastila Notranji minister se pooblašča, da izda uredbo z zakonsko močjo o cenzuriranju filmov. V državi se ne bo smel predvajati noben film, dokler ne bo pasiral te cenzure. Minister vojske in mornarice se pooblašča, da najame posojilo 20 milijonov din za ureditev vojaških zdravilišč za tuberkulozne. Pooblašča se tudi da z zakonsko močjo sestavi petletni program za razvoj civilnega letalstva. Gradbeni minister se pooblašča, da spremeni zakon o samoupravnih cestah tako, da bodo člane sreskih cestnih odborov postavljali in razreševali bani na predlog sreskih načelnikov. Prometni minister se pooblašča, da lahko najame za gradnjo novih železniških prog posojilo 500 milijonov, za obnovo voznega parka in prometnih objektov pa posojilo 400 milijonov, dalje še posojilo 100 milijonov za izgradnjo glavnih luk. Min :efirsikj svet &e pooihfe<šča. da lafrfco izda uredbo z zakonsko močio o delavskih zbornicah. S to uredbo bo razveljavljen za*<>n o zaščiti delavcev, v kolikor Se nanaša na dejavske zbornice. Dalje se nooblaišča ministrski svet, da lafako ra.zširi poikomi-psiko zavarovance zasebnih nameščen^v na osnovi zakona o Pokoj : v nekem zavodu v Ljub-Ijans na of*lo državo. Pokojninski zavod v Ljubljani bo voljil to zavarovanje, dokler n« bodo osnova.ni samostojni zavodi v drn- tiih noit-rajinab. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov se spremeni v toliko, da velja pri dolgovih preko 500.000 Din zaščita po uredbi za dolg do 500 000, presežek preko 500.000 pa lahko upniki izterjajo. Prednostna pravica za opis hipoteke v korist Priv. agrarne banke velja do 26. sept. 1938, in se torej ta rok podaljša za eno leto. Finančni zakon vsehiUe končno tndi dosedanja noofl^jratHa mv-^sfirskenrMi svetu za donošenje novih no«ifvčn"b za.komov. Francova ofenziva na aragoiisfci fronti Madrid, 8. marca- AA. Davi zarana so uporniške čete začele splošen napad na cesti v Aragon pri Sentonsi. Po srditi topniški pripravi, trajajoči skoro vso preteklo noč, je sovražnik začel napad na republikanske postojanke, podprt z vsemi tehničnimi sredstvi. Republikanski protitankovski topovi so takoj stopili v akcijo in se jim je posrečilo zadržati prodiranje sovražnih tankov, ki so ščitili cele vrste napadalne pehote. Ko so po prvem neuspehu sovražniki sprevideli, da ne morejo dalje, eo posJali v boj letalske sile. Devet tromotornih bombnikov, zavarovanih z lovskimi eskadri lj,ami, je vrgiio mnogo bomb na bojno erio in v zaledje, prisadevaječih si, da se prebijejo do Alcala de Jenarez, 80 km jugozahodno od Madrida. Lovska letela obrambe so prisilila sovražnika k umiku. Ob 11. dopoldne je po izjalovljenem piv vem napadu uporniška pehota ponovno izvršila naskok, ki pa je bil prav tako odbit. Strojniški ogenj, naperjen na naskočne čete, je stri polet napadalcev. V prvih popoldanskih urah je bila uporniška ofenziva povsod ustavljena. Republikanske postojanke so ostale nespremenjene. Kaj se godi na Madžarskem Budimpešta, 8. marca. o. Na Madžarskem se razburjenje še ni poleglo. Javnost z največjim zanimanjem pričakuje sestanek poslanske zbornice, ki je napovedan za sredo in na katerem bo ministrski predsednik Daranyi odgovoril na interpelacije posameznih vladnih kakor tudi opozicijskih poslancev. Vladni krogi mnogo razpravljajo o pripravah za narodno-socialistični prevrat, ki se je imel izvršiti včeraj. Namesto napovedanega prevrata je bilo včeraj na Madžarskem izredno mnogo zborovanj in shodov, ki sta jih v glavnem priredili krščan-sko-socialna stranka in stranka malih posestnikov. Vsi govorniki so brez razlike ostro obsojali prevratnike in naglašali, da se Madžarska ne sme zanašati na nobeno velesilo, temveč se mora predvsem sporazumeti s svojimi sosedi v srednji Evropi. V Budimpešti je govoril grof Bethlen, ki je v svojem govoru poudarjal, da so neodgovorni pre-vratniki poskusili uvesti na Madžarskem hitlerjevstvo. toda brez Hitlerja. Vodja krščanske socialne stranke dT. Ernst je na shodu v Gyoru izjavil, da grozita Evropt dve nevarnosti: komunistična in nacionalistična. Med madžarskimi prevratniki in nemškimi narodnimi socialisti je posredoval, kakor je sedaj dognano, poročevalec DNB Hahn, ki je dal na razpolago tudi potrebna materialna sredstva. Potrjuje se tudi, da je za Bahnovo početje vedel celo nemški poslanik Mackensen. Službeni krogi priznavajo, da je bilo v Budimpešti aretiranih okrog 100 aktivnih oficirjev, pričakovati pa je treba še nadalj- njih aretacij, ker se je preiskava pstm za prav šele pričela. Mnogo ljudi je bilo postavljenih pod policijsko nadzorstvo, med njimi bivši šef celokupne državne policije Fedczy, poslanec Andrej Vezey, eden izmed intimnih sotrudnikov pokojnega Gombosa, nadalje predsednik madžarske trgovinske zbornice, predsednik trgovskega društva, ki velja tudi za velikega prijatelja bivšega notranjega ministra Kozme. grof Aleksander Festetics, vodja madžarskih narodnih socialistov. Čeprav se sedaj službeno zatrjuje, da ni več nikake nevarnosti, se vendar zlasti v krogih opozicijskih strank še dalje širijo govorice, da nacionalisti ne nameravajo odnehati in da se že pripravljajo na nov prevratni poskus. V sredo bodo zastopniki opozicije v parlamentu zahtevali najostrejse ukrepe proti vsem ekstremnim elementom. Hkrati bodo zahtevali, da se nemudoma i»-ključijo iz državne službe oficirji in uradniki, ki so v zvezi z narodno socialističnim pokretom. Dr. Eckhardt je prejel informacije, po katerih se v narodno-socialistični organizaciji že dajejo navodila za nov prevratni poskus. Madrid, 8. marca. a. General Mlaja, poveljnik obrambe Madrida, je izjavil poročevalcem listov: Uporniki so davi začeli veliko of en sivo v odseku Guadajalare. To je že njihov peti poskus večjega napada na prestolnico. Mia-ja je nato z nasmehom dodal: Bodite mir-ni. Vse je pripravljeno za odpor, tako na fronti ob Guadajalari in okolici Las Rozas, kakor sploh povsod. Seja narodne skupščine Skupščina je včeraj po celonočni seji odobrila vse proračunske postavke In bo danes obravnavala še finančni zakon Proračun ministrstva za šume in rudnike Beograd, 8. marca. p. Narodna skupščina jc tudi oa nedelje na ponedeljek zasedala vso noč. Večji del nočne seje je zavzela debata o proračunu ministrstva za socialno politiko in naroano zdravje. Razprava o tem ministrstvu je trajala do 4. zjutraj. Med drugimi je govoril tudi posl. Kudoll Pleskovič, ki je v svojem zelo obširnem govoru poudarjal, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje zelo važen resor, ki bi moral imeti v proračunu mnogo boljše mesto. Mi imamo tudi dobre in moderne zakone socialnega značaja, toda na žalost so po večini samo na papirju. Ponašati bi se mogli s temu zakoni pred inostranstvom, vendar pa se ti zakoni ne izvajajo. Obširno je govoril o stanju, v katerem se nahajajo naše bolnice, ter je dejal, da je zdravstvo v naši državi v poraznem stanju. Treba je še mnogo napraviti za dvig zdravstvenega stanja našega naroda. Kot primer je posl. Pleskovič navedel siromašno rudarsko deco, ki nima dovolj prehrane in ki je okužena s tuberkulozo. Zdravljenje jetike je v bolnicah skoraj izključeno, ker bolnice ne morejo sprejeti jetičnih, saj so prenapolnjene z drugimi bolniki. Podrobno je obravnaval nevzdržno stanje v ljubljanski splošni bolnici. Prehajajoč na socialno politiko je posl. Pleskovič govoril o uredbi o minimalnih mezdah, zlasti o izvajanju te uredbe ter nato prešel na splošno delavsko zavarovanje. Izjavil je, da bi morali pokazati malo več volje, da se to zavarovanje že enkrat v praksi izvede. Treba je razširiti zavarovanje privatnih nameščencev na vso državo in sicer po predlogu strokovnih organizacij privatnih nameščencev. O nezaposlenosti je dejal, da je precej večja, kakor pa je navedel minister v svojem eks-pozeju. Zlasti je večje število nezaposlenih delavcev v industriji, ker kmetska mladina zapušča svoje vasi ter prihaja v industrijska središča. Pozdravlja iniciativo ministra za socialno politiko, ki je najavil fond za brezposelne. Vendar pa misli, da je kritično, da bodo prinose v ta fond dali najsiromašnejši, namreč delavci in nameščenci, katerim se bo odvzel enodnevni zaslužek. Za ta fond je treba obremeniti pred vsem finančno močne kroge. Podrobno je dalje obravnaval zaposlitev ino-zemcev v naši državi. Mi sami imamo veliko število izbornih strokovnjakov, ki bi morali zamenjati inozemce. Zahteval je od ministra, da izvede revizijo dovoljenj za. zaposlitev inostrancev. Na koncu debate je minister Cvetkovič odgovoril na razne pripombe. Kar se tiče zdravstvene službe, je moral prevzeti zelo slabo dediščino, ker je bila bolniška služba v slabem stanju. On misli, da je treba izvesti osnovne reforme. Izjavil je, da je predložil amandman za zgraditev dečjih okrevališč v krajih, kjer so za to dani pogoji. Poudarjal je potrebo reform za zaščito delavcev. Stavke, ki se pojavljajo, niso znak reakcionarstva, temveč znak demokratskega časa. Stavke so nemogoče samo tam, kjer vladajo diktature. Delavsko invalidsko in starostno zavarovanje še ni rešeno, delal pa bo z vso močjo na to, da se bo ugodno rešilo. Debata o Sokolih in gasilcih Ob 4. zjutraj se je pričela debata o eks-pozeju ministrstva za telesno vzgojo, ki ga je podal minister dr. Rogič. V debati je sodelovalo mnogo poslancev, med njimi tudi poslanec Albin Koman. V svojem govoru je opisal velike nacionalne zasluge Sokola. Govoril je o pomenu Sokolstva za zgodovino Jugoslavije in o težkem položaju, v katerem se nahaja Sokol sedaj. Nato je obširno govoril tudi o pomenu gasilstva in o znanih dogodkih v slovenskem gasilstvu. O položaju Sokolstva in gasilstva v Sloveniii je govoril tudi poslanec Stanko Lenarčič. Poslanec dr. Koče je napadal slovenske poslance JNS, češ da je pred vso javnostjo žalili dr. Korošca. Ti napadi so samo izraz njihove slabosti, po vsebini pa prazni. Zlasti so neutemeljeni očitki glede preganjanja Sokolstva. če so bili nekateri Sokoli v dravski banovini svoiečasno tudi člani JNS, naj to priznajo in naj prevzamejo odgovornost za svoje politično delo tu naj se ne skrivajo za Sokolstvom. Kot Sokole jih nihče ne preganja. Dr. Kramer, kateremu je bilo Soko^stvo deveta briga, nosi sedaj sokolski znak ... Ko je bil ob 5.30 sprejet proračun mini strstva za telesno vzgojo naroda, se je pri čela debata za šume in rude. Namesto obo lelega ministra za šume in rude Jankoviča je prečital ekspoze njegov namestnik dr Rogič. O tem resoru se je vodila obširna debata, v kateri je sodeloval tudi narodni poslanec Rudolf Pleskovič, ki je v svojem govoru poudarjal, da se vsi ponašamo s tem, da je naJa država zelo bogata na naravnih bogastvih, ki jih pa žalibog izklju čno izkoriščajo tujci. V šumski industriji smo imeli in imamo neštevilno afer ki so se vse končali tako, da so bili oproščeni glavni krivci, kaznovani pa manjši nesreč niki. Rezultat našičkega procesa je povzročil med narodom zelo slab dojem. Obširno je govoril o izkoriščavanju naših rudnikov in pri tem omenil Trepčo. Bor in mnoga druga podjetja, ki so oproščena skoro vseh davkov. Poslanec Pleskovič je vprašal, kaj ima država od vsega tega Debata o proračunu ministrstva za šume in rude je trajala do 6. zjutraj, nakar je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 9. dopoldne. Predsednik je med drugim sporočil, da je nar. posl. Petar Stojilovič predložil nujen zakon o nadgozdarjih, gozdarjih in gozdarskem pomožnem osobju. V nadaljevanju debate je govoril o proračunu ministrstva za šume in rudnike nar. posl. Ivan Mohorič. ki je strokovno podvrgel proračun kritiki. Naglasil je. da se v tem resoru izvajajo ogromne investicije, a brez vsakega gospodarskega načrta. Navedel je zlasti primer Zenice. Posl. Mohorič je nato razpravljal o načinu nameravane sanacije bratovskih sklad-nic o eksploataciji državnih gozdov, o gospodarstvu v državnih podjetjih itd. Po njegovem govoru je vladna večina odobrila proračun ministrstva za šume in rudnike. Brez debate je bil nato sprejet tudi proračun rezervnih kreditov. Državni dohodki Sledila je razprava o proračunu državnih dohodkov Po kratki uvodni besedi finančnega ministra se je razvrstilo več govornikov, med katerimi je zlasti strokovnjaški govor posl. Mohoriča vzbudil splošno pozornost. Govornik je med drugim opozoril, da je vlada predložila nad 400 amandmanov, ki bodo seveda sprejeti, dočim se amandmani poslancev, če so še tako upravičeni, ne upoštevajo. Vladni amandmani nam lahko prinesejo velika presenečenja in nove fiskalne obremenitve. Zato je nujno potrebno, da se vsi ti amadmani dobro proučijo. Dalje je posl. Mohorič obravnaval silno krizo obrtništva, državne in samoupravne trošarine, prevelike obremenitve prometa, železniške tarife, gospodarstvo državnega monopola itd. Končno je vladna večina odobrila tudi proračun državnih dohodkov. Predsednik čirič je še sporočil, da je vlada predložila finančnemu zakonu nove amandmane, ki jih je že dostavil finančnemu odboru v nadaljnje postopanje. Prihodnja seja skupščine bo jutri dopoldne. Seja senata Beograd, 8. marca. p. Senat je imel danes po daljšem odmoru svojo prvo sejo. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade. Po odobritvi zapisnika se je predsednik najprvo spomnil umrlih članov senata Bože Miliče-viča in dr. Mirka Cerkvenca. Nato je sporočil, da je skupščina dostavila senatu v nadaljnje postopanje trgovski zakon in tri mednarodne konvencije. Predsednik dr. Mažuranič je nato prečital nekatere prošnje in pritožbe. Poročilo verifikacijskega odbora, po katerem pride na mesto senatorja Stankoviča v senat Mi-hajlo Djuric, trgovec iz Beograda, je bilo odobreno. Senator dr. Grga Andjelinovič je vložil na predsednika vlade nujno interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila vlade o hrvatskem vprašanju in reviziji ustave. Predsednik vlade je nujnost odklonil. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 9.30. Na dnevnem redu je izvolitev dveh odborov za danes predložene zakonske predloge. Lord Cranbome o položaju v Atieslnljl Interpelacija v angleški spodnji zbornici o dogodkih v Adis Abcbi po atentatu na podkralja Grazianija London, 8. marca. AA. V spodnji zbornici ie neki poslanec vprašal vlado kakšen ie ooloža* v Adis Abebi po atentatu na podkralja maršala Grazianija. Državni pod tajnik lord Cranborn>e je odgovoril da ie v sedanjih razmerah težko izvedet- podrobnosti Po infoima-oi-iah zunanjega ministrstva iie prišlo po atentatu do velikih neredov, na kar so italijanske čete izvajale repr-e-salije. ki so terjale mno«k>' državljan ni bil ubit.. Poslane«, ki je s svojim vprašanjem pri- pravil lorda Oranborna do te i®jave je nato izjavij. da ima natančne informacije, da ie pri zadušitvi neredov, nastalih po atentatu, prišlo dr> zverinstev ki &P morejo pri-mierrati z nekdanjem,- zloglasnimi zverinstvi v Kamni. Lord Cranibome je odgovoril: Znano ire je. da obstoje takšna zasebna poročila Žal, jih moija poročila delno potr-iujejo Na vprašanje ali namerava intervenirati nri italijanskih oblastvih ziradj takšnih kršitev mednarod ob-čajev. je lord Oran-boTae odvrnil: Morem samo reči, da n« navada dipfomatsiko intervenirati v takšnih primerih. Masarykova proslava v Pragi Prana, 8. marca AA CTK: Predsednik osvoboditelj T. G. M.isarvk je preživel svoi 8? ro stn; dan v krogu članov svoip družine. Masarvk ie sprejemal čestitke na gradu Lanv in so prišli Čestitat predsednik dr. Beneš predsednik parlamenta Mn.lvpetr. predsednik senata Soukup predsednik vlade dr. Hodža in mno-go d»lesraci: legionar ev društev n! komori ^j j. Iz vseh krajev drž:.'vf- neprestano prihajajo brzojavke kar ie dokaz, kako ves narod cen; svojega pr-- njegovem prepiiričanju doslej napa*" na. V Jugoslaviji bi morali imeti najmanj 70.000 postelj v bolnicah, poleg tega pa še enako število postelj v specialnih zdraviliščih za duševne bolezni, za tuberkulozo, za trahom. endemično sifjikido j&d. Gradijo se ali povečavajo bolnišnice v Ljubljani-Skopi ju, Splitu in Nišu- Pripravlja se nov zakon o bolnišnicah, v izdelavi je tudi zakon o obvezni zdravniški 6iužbi na kmetih- V drugem delu svojega ekspozeja ]e g-minister razpravljal o socialni politiki. Poudaril je, da je naša socialno-zaščitna za_ konodaja odlična jn se tahko kosa z ono v najmodernejših državah. Treba je le zakone pravilno izvajati. Vlada si prizadeva, da bi ustvarila harmonijo med kapitalom in delovno močjo. V izvrševanju te naloge je izdala tudi uredbo o minimalnih maz_ dah. Na dnevnem redu so vprašanja zavarovanja delavstva za etarosrt in onemoglost, penzijsko zavarovanje zasebnega uradnjštva in posebej še pokojninsko zavarovanja novinarjev. Minister se nadeja, da bo vsem tem potrebam mogoče ustreči že te dni. Stavilo nezaposlenih delavcev ceni ekspoze na 100-000, število, nezadostno preskrbljenih ljudi pa na pol milijona. Z mjlijardni-m kreditom za javna dela je vlada spravi'a z mrtve točke gospodarsko depresijo- Dovoljenje za neomejeno delo ima v Jugoslaviji 3.500 inozemskih delavcev, na osnovi posebnih pogodb 1.500 delavcev, Ju_ goslovenov tujih državljanov 5.300. ruskih beguncev 12.000. drugih emigrantov pa 200. Tako ima pri nas neomejeno dovoljenje za zaposlitev 32.000 delavcev, ki niso naši državljani- Naša izseljeniSka služba se briga za ohranitev zaposlitve naših delavcev v tujini, za njih prevoz nazaj v domovino, ako izgubijo zaposlitev v tujini, in za ohranitev nacionalne zavesti prj naših ljudeh, ki žive izven domovime. Preteklo leto se j3 izselilo okrog 12-000 ljudi, vrnilo pa se jih je 4.000. Občinske volitve v Bolgariji Sofija, 8. maroa g. Včeraj so bilo v okrajih Stara Zagora in Plevna občinske volitve. Za te volitve ie bil izdelan nov zakon, k,- izključuje udeležbo političnih strank jn dopušča samo kandidature poeamezivti oseb. Bivše stranke so zaradi tega izdale parolo, naj &e volilci vzdržijo volitev. Volilni izidi kažejo, da velikanska večima prebivalstva nj sledila njihov^ parol,;. Okoii 85n/o vo-lilcev se ie udeležilo volitev, kar pomeni sijajno zmago sedanjega režima Z napetostjo pričakujejo sedaj rezultate volitev v drugih volilnih okrajih ki bodo prihodnjo nedeljo, zadnje pa 28. marca v Sofiji- Potres v San Franciscu San Francisco, 8- inarca. AA. Mesto Sen, Francisco je davi dozivalo močen potresni sunek, ki je trajal 2 do 3 sekunde. Mnogo hiš in trgovin je nevarno poškodovanih. Jugoslovenska in romunska vzorčna razstava v Pragi Praga, 8. marca. AA. V okviru pomladnega veleseima so danes svečano odprli jugoslovansko in rumunsko vzorčno razstavo v navzočnosti jugoslovenskega poslanika v Pragi g. Protiča, rumunskega poslanika Aureliana, zunanjega ministra dr. Krofte, zastopnikov raznih ustanov in društev Male antante ter industrijcev in trgovcev Male antante. Prireditev v Planici preložena Udruženje smučarjev Planica, objavlja: Prireditev v Planici, določena za 8.—14. marca, je preložena. Dne 22. marca se prične tečaj v smuških poletih in 29. marca bo zaključni dan smuških poletov. Dosedanje prireditve v Planici so pokazale, da je potrebno nuditi udeležencem vsaj nekaj dni sistematičnega vežbanja na le-talnici, ker zahtevajo smuški poleti drugačno tehniko za obvladanje zračnega pritiska. Mednarodna šola za smuške skoke in polete se nadaljuje na skakalnicah 15, 25, 40 ln 65. Vodi jo g. Albin NovSak. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme. Delno oblačno z nekoliko večjo oblačnostjo v zahodnih krajih. Ponekod utegne biti nekaj dežja. Zagrebška vremenska napoved; Nestalno, spočetka toplo in vetrovno nato hladnejše in deževno. Dunajska vremenska napoved za danes: Od severa vdor mrzlega zraka. Zaradi tega se bo kmalu končala doba južnega vremena. Vreme se bo hitro poslabšalo ter prineslo padavine. A Včeraj zjutraj ob 3.30 je prenehalo biti veliko srce, vse posvečeno narodu m njegovi prosveti. V svojem gradiču na Okroglem pri Kranju je za vedno zatisnil svoje trudne oči msgr. Tomo Zupan, najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec, mož, ki se je uvrstil med one naše velike sinove, ki so za vse čase postali vzorniki najčistejšega rodoljubja. Iz njegovega tihega doma na Okroglem je ogreval tisoče in tisoče slovenskih src ogenj domoljubja, ki ga je prižgal Tomo Zupan. Dolga življenjska pot mu je bila odmerjena, dočakal je izredno visoko starost 97 let, ves naš narod pa je vest o njegovi smrti globoko pretresla, ker smo gledali v njem pravega naslednika slovanskih apostolov. jeval pa se je tudi z vso žilavostjo za naše narodne pravice. Na čelu CMD Slovensko samoobrambo je izzvalo tuje poseganje po naši mladini. Pogubo preteč oblak se je pokazal na našem obzorju 1. 1880: nemški »Schulverein.« že naslednje leto je začel rovariti na Kranjskem z namenom da bi raztegnil meje nem-štva. Proti drznosti tega nemškega napadalnega društva ni zalegla nobena interpelacija v deželnem zboru. Pomagal nam je zgled Čehov, Uri so že 1. 1880 ustanovili svojo šolsko matico ter tako odbili naval potujčevanja. S češkimi brati je bil Tomo Zupan v tesnih stikih, udeležil se Je proslave tisočletndce prihoda slovanskih apostolov in tako je postal ustanovitelj naše narodnoobrambne družbe. »Slovenski Narod« je 29. decembra 1884. objavil naslednjo vest: Društvo sv. Cirila in Metoda v podporo slovenskemu šolstvu se je ustanovilo v Ljubljani za vse Slovenske pokrajine. Včeraj je bilo posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki so vsi spoznali nujno potrebo, da se slovensko šolstvo energičneje kot doslej zlasti tam podpira, kjer se vzlic v zaJkonu izrečeni ravnopravnosti slovenski deci prvi pouk v tujščini sili. Posvetovalo se je potem o načelu in načrtu, po katerem bo društvo delovalo. Končno ge je izvolil osnovalni odbor, M ima sestaviti pravila ter jih predložiti vladi v potrjenje. V ocJbor so bili izbrani gg. L. Svetec. dr. Vošnjak, J. Murnik, prof. Tomo Zupan in I. Hribar. Predsednik osnovalnega odbora Svetec je sestavil pravila družbe sv. Cirila in Metoda in ministrstvo je pravila 9. aprila L 1885 potrdilo. Osnovalni odbor je stopil na dan z oklicem na narod; obraz ložil je namen društva in njegovo potrebnost ter priporočal ustanovitev podružnic, ki naj bi izvolile zastopnike za veliko skupščino. Ta skupščina je bila na dan sv. Cirila in Metoda 5. julija 1. 1886 v Ljubljani in vojvoda naše obrambne armade, načelnik nove družbe, je postal življenje Toma Zupana vsebuje zelo tožemi poglavja slovenske zgodovine, naših, vzorov in bojev ter naporov, ki so gradili pot do osvobojen ja in narodne svobode, Tomo Zupan je bil narodni svečenik v pravem pomenu besede, najidealnejši Vzgojitelj mladine in najpožrtvovalnejši narodni delavec. Njegova življenjska pot Rodil se je 21. decembra L 1839 v brez-Ogki fari pod Stolom kot kmečki sin. Bil je sorodnik pesnika Franceta Prešerna in rojak vladike Ivana Pogačarja. Po doma-če se je reklo njegovi rojstni hiši pri Novakovih. Tomo je bil prvorojenec. Imel Monsignor Tomo Zupan na mrtvaškem odru v kapelici svojega gradu je dva brata, profesorja Ivana in poznejšega gospodarja Novakove domačije Matijo ter tri sestre. V Ljubljani je dovršil normalko in gimnazijo. Za duhovnika je bil posvečen 14. marca 1. 1863 in novo mašo je pel na velikonočni ponedeljek v brezniški župni cerkvi, kjer mu je govoril kanonik in profesor bogoslovja dr. Ivan Pogačar. Kot profesor gimnazije v Kranju in Ljubljani je deloval polnih 41 let in je bil najboljši vzgojitelj mladine. Posebno je navduševal svoje učence za materin jezik. Leta 1882 je postal član deželnega šolskega sveta, po smrti škofa Pogačarja pa ga je nova struja izpodrL nila in tudi Alojzijev išče, kjer je deloval že kot bogoslovec, je moral zapustiti. V Kranju je bil prvomestnik okrajnega šolskega sveta. Ljubljančani so ga pa L 1885 izvolili v občinski svet, v katerem je deloval do leta 1891, ko je prostovoljno odložil svoje mesto. Vladika Pogačar ga je imenoval leta 1882 za pravnega konzisto-rijskega svetnika a papež Leon XIII. mu je podelil 1899 čast svojega tajnega ko-mornika z naslovom monsignore. V politiko ni nikdar posegel in zato bi morali vsi v enako svetli luči gledati njegovo delo. Dvakrat je sicer kandidiral v državni zbor, a ni bil izvoljen. Kot dan deželnega šolskega sveta je mnogo koristil našemu šolstvu in naši prosveti, bo_ tedaj profesor Tomo Zupan. Izvoljen Js bil soglasno z vz&likom. Nosil pa je glavno breme tudi že v osnovalnem odboru, bil je tajnik in blagajnik in sam med prvimi pokrovitelji je radostno sprejemal prve darove, položene na oltar Družbe sv. Cirila in Metoda. Veliko žrtev je prinesel Zupan »roje. mu narodu, ko je sprejel prvomestništvo Družbe sv.'Cirila in Metoda, saj Je bfl, kakor malokdo, preobložen z delom kot profesor na gimnaziji, vodja v Alojzijev^ šču, član deželnega šolskega sveta in občinski odbornik. Kako je vodil družbo? Ob njeni 25-letnici je sam povedal: — Ko mi je bn čas najtežji ln nastproL. tovalcev strastnost najsilnejša, takrat so me vodstveni udje — različni po svojih osebnih nazorih — v družbi kot en mož držali pokoecu. Neustrašeno in nevpog1-njeno smo stopali od postojanke dO pa. stojanke v veselem delu za ljubi rod srečno naprej. Slovensko ljudstvo iz vseh pokrajin naše zemlje pa nas je gledajoč v to našo edinost nosilo na rokah, kar menčke in kamenje vdevaje tej narodni zgradbi. Hvaležen spomin na vas, sotrud-naki iz tiste dobe, in hvaležen spomin na tak narod mi bo neugasnjen do konca dni, ■ ! 'M Z besedo ln peresom Je vabil Zupan ro_ Jake v Ciril-Metodovo trdnjavo. Njegova Pokojnikova spalna soba s posteljo, na kateri je umri. Poleg postelje »kočijca«, naslonjač, v, katerem je najrajši poslednja leta posedal živahna beseda je vnemala na skupščinah in podružniških zborovanjih. Izpod njego. vega peresa je šlo nešteto beležk v liste. Zasnoval je »Vestnift« in Knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda. Vedno mu je bil pri srcu razvoj družbe. Posebno se je veselil njenih ženskih podružnic. Od slovenskega ženstva je odvisen družbeni napredek ali pojemanje. Tako je ugotovil sam 1. 1901. Boleli so ga napadi na družbo; obzirno jih je zavračal in pojasnjeval družbeno stališče. Za družbo je skušal pridobiti najvišje cerkvene dostojanstvenike, kar pa se mu ni posrečilo. Mal položi dar domu na altar geSlo, ki ga je Tomo Zupan dal družbi, je obrodilo veliki sad in omogočilo otvoritev velikega števila zavodov za rešitev slovenske dece. Ob njegovem odhodu 1. 1907 je štela družba 11 vrtcev in 3 podpirane ter šole: pet razredno deško in pet-razredno dekliško pri Sv. JaJkobu v Trstu, štirirazrednico v št. Rupertu pri Velikovcu, enorazrsdnico na Mutj in slovenske vzporednice na zavodu šolskih sester v Mariboru. Položeni so bili temelji nadaljnjega razvoja družbenega šolstva zlasti v Trstu. Prvomestnik Zupan, izkušen šolnik, je budno pazil na družbene zavode in jih večkrat obiskal. Kakšno plačilo je prejel Zupan? Zaradi svojega narodnega mišljenja in delovanja pri Družbi sv. Cirila in Metoda je bil izgnan iz Alojzijevišča. 22. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Boh. Bistrici ga je izvolila za svojega častnega člana, velika skupščina 1. 1929 v Kranju pa je v njegovo počaščenje otvorila Toma Zupana sklad in se mu na Okroglem poklonila po svojem vodstvu. Njegovo književno delovanje Tomo Zupan je prekosil glede na dobo pisateljevanja vse slovenske književnike. 2e 1. 1859, torej pred 78 leti je nastopil kot bogoslovec v Vodnikovem spomeniku s pesnitvijo »Trojno petje«, a v slovenskem pisanju se je vadil že na gimnaziji. V seanenišču je bil sotrudnik s>Lipe«f ki jo je tedaj urejeval, dr. Strbenec. Pozneje je pisal zgodovinske in prirodoslov-ne razprave ter črtice najrazličnejše vsebine. Posebno rad se je oglašal v »Danici«, pri kateri je bil sotrudnik od 1. 1861, od 1. 1S99 pa njen urednik. Veliiko se ba-več v radovljiških župnijskih knjigah, je prišel na sled staršem, vsem bratom in sestram slavnega čebelarja Antona Janše. Vse zbrane podatke je povil v zanimiv rokopis. Poglavitna točka njegovega književnega delovanja pa so spisi o njegovem slavnem sorodniku Prešernu. Nad pol stoletja je pobiral podatke o njem pri njegovih vrstnikih, najizdatneje pa pri njegovi sestri Lenki in dveh njegovih nečakinjah. Vse to je razložil v svojem spisu »Kako sem nabiral Prešerna«. Ta spis je izšel v Knjižnici Družbe sv. Cirila in Metoda« leta 1980, prve Zupanove članke o Prešernu pa je objavljal >Slovenski Narod« že leta 1878. Iz poslednje dobe je svedok Zupanove neumorne delavnosti rokopis, obsegajoč življenjepisne spomine nekdanjih gojencev Alojzijevišča. 312 jih je opisanih, med Človek nikoli vsega ne ve. Mnogi ljudje si sicer zjutraj čistijo zobe, toda predno fredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. n vendar |e temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisatl in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boju Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. C h I o rod oh t njimi blesteča imena: Svetec, Levstik, Jurčič, Mencinger, Detela in drugi. Kakor ta spis, tako je tudi njegov komentar še-matizmu ljubljanske škofije iz leta 1858 (neprecenljiv vir slovenskemu prosvetnemu zgodovinarju. - Zupanov dom na Okroglem je lepo zavetje slovenske kulture in zgodovine. Posebno važna v njem je Prešernova soba g Prešernovo zapuščino. Tam vidiš posteljo, na kateri je objel smrtni sen našega največjega pesnilka. V sobi so še miza, omara, dva stola in kavin mlinček, vsa Prešernova zapuščina. Največja zanimivost sobe pa je brezdvomno krasno rezljana skrinjica, v kateri so shranjena Prešernova pisma in spričevala ter njegov rokopis »Krsta pri Savici.« Po stenah Prešernove sobe visijo razne diplome monsignorja ter posmrtna oznanila slovenskih pisateljev. Diploma mon_ signorjevega častnega meščanstva mesta Kranja ima sliko slovanskih apostolov in besedilo: Dedščino očeta ohrani nam, gospod! V čast slovanskima apostoloma je posvečen oltar domače kapelico, na katerem je imel monsignor svoj novomašni-ški šopek, ki bo po njegovem naročilu šel zdaj za njim v grob. V Prešernovi sobi je monsignor na steni pripravil tudi prostor za svoje posmrtno oznanilo. Nekoč ga je obiskal prijatelj Luka Svetec. Prj pogledu na posmrtna oznanila mu je dejal: Zdaj boš pa svojega pridejal. — Veliko sem jih že pokopal, nazadnje bom pa še tebe. mu je monsignor odgovoril. Tako se je tudi zgodilo. Zdaj pa pride | na vrsto monsignorjevo posmrtno oznanilo, ne bo pa na njem stalo zapisano: V starosti sto let je preminil, kakor je monsignor včasih želel. Dragocena in zanimiva je monsignorje. va knjižnica. Največji biser so Prešernovi rokopisi, med njimi pisma ki jih je pisal Prešeren staršem z Dunaju — edin ohranjen zgled Prešernove proze. Knjižnica obiluje na slovenskih redkostih iz starejše dobe, so pa v njej tudi novejša in naj_ novejša dela. ki pričajo o Zupanovi ne-ugasli ljubezni do slovenskega naroda, njegove kulture in njegovega slovstva. Tomo Zupan, zadnji iz Pogačarjeve generacije, je mrtev. Naključje usode je hotelo, da je umrl on, veliki učitelj na isti dan, kakor pred dvema letoma njegov ve_ liki učenec in soborec, Divši trnovski župnik Vrhovnik. Samo še kratek čas bo ostal Tomo Zupan v svojem domu. Njegovo truplo bodo z Okroglega prepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb v sredo ob 15. iz alojzijeviško kapele na Poljanski cesti. Tomo Zupan je mrtev, a njegov duh mora živeti med nami, da bo počaščena njegova plemenitost in zaslužnost, da se mu vsaj malo oddolžimo, mi, ki še živimo, in da bodo oni, ki pridejo za nami, imeli vzornika in vodnika. i na«, »Gostilničar«, »Obrtni vestnikc, »Planinski vestnik«, »Kmetovalec*, jtd. Slava Franu Gorazdu! Bolgarski minister g. Dimo Kazasov pride danes v Ljubljano. (Glej članek na 2. strani) Ob grotra Frana Gorazda Ljubljana. 8. marci Zdaj, ko Je zemlja sprejela tnipJo zaslužnega Frana Gorazda, naj sledi »z njegovega življenja in dela še nekaj skromnih po. daitkov: Dokler je živeL ja mož odločno zavračal vsako priznanje. Ko so ga ob njegovi 70_leftnid prosili, da bi dal o sebi kake podatke za spominski članek, je smehljaje odvrnil: »Kdor je za službo plačan, jo mora tudi vestno vršiti. A tudi kdor prostovoljno dela za splošne koristi naroda, izpolnjuje s tem samo svojo dolžnoert. zakaj kdor hoče biti cel mož, mora tudi kaj žrtvovati za splošno korist brez misli na kako priznanje.« Dokler je bfl u&telj na dežeM, Je mnogo storil za sadjarstvo in vrtnarstvo. S trgov, skrm in obrtnim nadaljevalnim šo'stvom se je mnogo bavil že od leta 1896. V tej stroki se je udejstvoval v Kranju m v Ljubljani, kjer je služboval od leta 1902. M je dolga leta tudi strokovni učiltalj za knjigovodstvo in trgovsko računstvo na gremi jal ni trgovski šoli v Ljubljani. Da bi svoje zna. nje izpopolnil, je obiskoval razne pedagoške tečaje izven Slovenije. Do leta 1909 v Slovaiiiji sploh nismo imeli lastnih trgovskih sol. Take šole so bile vse zasebne in v rokah Nemcev. Da bi se tudi v tem oziru osamosvojili, je v jeeenj leta 1909 odprl svoj »Prvj slovanski trgovski tečaj za dekleta«. Negov zavod je bil organiziran povsem moderno in ko je zaradi tega nadkrflil že obstoječa nemške zavode, fe seveda nastalo v ljubljanskih nemskutarekih krogih vedsko razburjenje. Stidmarka. Schulverein, Deutecher Volksrat in vse druge nemčurske ustanova eo pritisnile na deželno vlado, da bi zabranila »Prvi slovenski trgovski te_ čaje. Brezobzirna gonja pa ni uspela in zavod je v nekaj mesecih zaslovel po vsej Sloveniji. Iz zavoda je izšlo na stotine slovenskih daklet, ki so kot izborno usposobljene pisarniške delavke uelužbene v raznih trgovskih podjetjih in javnih službah po vsej Jugoslaviji Gorazd je že leta 1910 izdelal tudi celotni učni načrt za osnovanje podobnega trgovskega tečaja v Trstu . Tečaj je otvori-io tamošnje združenje slovenskih trgovca v in tudi ta šoka je sijajno uspevala. Tudi na (tujsko-prometnem polju se je Gorazd mnogo udejetvoval. Začetki tega njegovaga dela so bitki že v letu 1900. Gorazd in njegov tudi že pokojni svak lekarnar Tmkoczv sta po lastni iniciativi pošiljala prospekte s slikami Kranjske na vse strani v bivši Avstrijo jn Gorazd je ža lerta 1905 pisal slovenske brošure v prospeh tujskega prometa. Več lat je deloval v tajništvu deželne zvaze za tujski promet. Strokovno je organiziral tudi našo gostiftnjčarsko šolo, kaitere voditelj je bil skoro 10 let. S posebnim ozi_ rom na tujski promet je vodil posebne go-stjlničarske tečaje Takoj po prevratu ja or- ganiziral v Ljubljani prvi analfabetskj tečaj za vojake. Ta tečaj je vodil in v njem poučeval sam. Vse dejo je opravljal braz-plačno. Zelo delaven je bfl prejšnja leta tudi pri Sokolu ter v raznih prosvetnih m političnih organizacijah, zlasti politično društvo za dvorski okraj ga lahko šteje mad svoje najidealnejše odbornike. DelaJ je pač, kjer je bila njegova pomoč in sposobnost potrebna, in tako se j a udej_ etvovaj tudi v novinarstvu. Pred vojno je bil dopisnik »Rodoljuba«, »Slovenskega Naroda«, »Učiteljskega Tovariša«, »Jeseniške Straže«, Plutovega »Jutra«, sodeloval pa je tudi v strokovnih listih »Promet ai gos ML Ljubljana, 8. marca. V jutrnjih urah je po dolgi bolezni umrl v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti šolski ravnatelj v p. Janez Leveč, komaj dva meseca po smrti svojega ožjega rojaka Frana Gabrška, s katerim ga je vezalo toplo prijateljstvo iz otroških let Z Janezom Levcem, ki je dosegel častitljivo starost 82 let in ki je bil v Ljubljani in povsod, kjer je služboval, dobro znana, markantna osebnost, lega v grob spet eden iz stare učiteljske garde, ki ji je bilo naloženo, orati tedaj še pusto in zapuščeno ledino našega osnovnega šolstva. Rodil se je v idilično-romantičnih Radomljah dne 10. maja 1855. Po dovršeni osnovni šoli in po petih razredih gimnazije je vstopil na ljubljansko učiteljišče in leta 1876. je postal osnovnošolski učitelj. Njegovo prvo službeno mesto je bila Borovnica pn Ljubljani. Odtod ga je po dveh letih zaneslo v nemški Murau na Zgornjem Štajerskem, mimogrede pa je nekaj mesecev poučeval še v znanem nemškem Waldherrjevem institutu v Ljubljani. Nekaj let je učiteljeval še v Kapelah pri Radgoni, pa v Mokronogu in Boštajnu na Dolenskem. Po tem kratkem roman ju se je pokojni Leveč ustavil v Radečah pri Zidanem mostu kot učitelj in nadučitelj /a celih 20 let. nato pa je prišel leta 1901. za učitelja na Vrtačo v Ljubljani. Po 10 letih službovanja v Ljubljani je postal vodja IV. mestne osnovne šole na Prulah in na tem mestu je ostal do svoje upokojitve leta 1924. V Radečah in Ljubljani je poučeval tudi na obrtno- nadaljevalni in kmetijskih tečajih. Mnogo se je ukvarjal z lepopisiem in je bil v tem predmetu kar nedosežen mojster. Kot vesten in sposoben učitelj in voditelj je prejel od nadrejenih šolskih oblastev več laskavih priznanj za dosežene uspehe, kot odločnega zagovornika učiteljskih pravic in pobornika za napredek šole pa ga je učitelj-stvo izbralo za svojega zastopnika v krškem in ljubljanskem okrajnem šolskem svetu. Bil je mlajši brat obeh slovenskih pisateljev, slovstvenega zgodovinarja Franca in pravnika Antona. Kakor ona dva se je tudi pokojni Janez mnogo literarno udejstvoval. 2e kot dijak je sodeloval pri raznih dijaških in drugih mladinskih listih, a tudi pozneje je bil priljubljen sotrudnik naprednih in učiteljskih listov. Po svojem rojstnem kraju je za vse življenje ohranil ljubezen do prirode, in vse dokler ga ni bolezen priklenila na sobo in na posteljo, je rad obiskoval naše planine. Pokojniku, ki nikdar v svojem življenju ni zatajil odločnega naprednega mišljenja, bo velik krog znancev in prijateljev, pa tudi vsa naša kulturna javnost, ohranila časten spomin. Smrt častitljivega starega šolnika Cerklje pri Kranju. 8. marca. V soboto je umrl pri svoji hčerki, učiteljici v Cerkljah pri Kranju, upokojeni nadučitelj g. Fran Zaman. Dočakal je visoko starost 85 let. Pokojnik je bil doma iz Smartnega pri Litiji. Bil je šolski vrstnik pokojnega dr. Ivana Tavčarja in senatorja Ivana Hribarja, s katerima ga je vezalo veliko prijateljstvo. Učitelj je bil postal že bolj v letih in je vso službeno dobo prebil v postojnskem okraju, nekaj časa na Ubeljskem, a najdalje v Hrenovcah pri Postojni. Rajnki je bi! zaradi svoje šegavosti in dobrohotnosti splošno priljubljen. V prostem času se je mnogo pečal s sadjarstvom. MiSljenja je bil zmerom odločno naprednega. Njegova družina je bila številna, saj je štela 16 otrok, kar mu je povzročalo velike skrbi, a bil je kljub temu vedno dobre volje. Izmed njegovih potomcev jih je nekaj v Ameriki. Po vojni je optiral za italijansko držav-pač mogel ločiti od priljubljenega mu Kra-pač mogel ločiti od priljubljennega mu Krasa. Dobival je italijansko pokojnino, a ostal je z vsem srcem zaveden Slovenec. Svoje večno počivališče je dobil zdaj v svobodni slovenski zemlji, v Cerkljah. Bodi mu ohranjen časten spomini Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josef o v •> < voda; se lahko pije in deluje v kratkej. "^su brez neprijetnih pojavov. Ogi. reg & br. 16. 48. . .. t»» n Narodnim društvom in obonstvu Danes poseti Ljubljano odlično sofijsko pevsko društvo »Rodna pesem«, ki priredi zvečer koncert v dvorani Filharmonije. Je to prvi poset bratov in sester iz Bolgarije in po velikem zgodovinskem dogodku, ko sta si, osvobodi vsi se tujih vplivov in spletk, Jugoslavija in Bolgarija bratski segli v roke in si prisegli večno prijateljstvo. Pokažimo, da znamo ceniti ta veliki dogodek,^ ki nesporno zagotavlja vsem nam Slovanom na jugu varno in srečnejšo bodočnost, in sprejmimo bolgarske brate in sestre na posebno manifestanten način! Zato vabimo vsa narodna društva brez izjeme in vse narodno občinstvo, da se udeleži danes ob pol 14. slovesnega sprejema na postaji. Napolnimo zvečer do zadnjega kotička koncertno dvorano, ki naj postane ta večer pozorišče navdušene manifestacije iskrenega bratstva z Bolgari. V trdnem prepričanju, da se vsakdo, ki čuti narodno in slovansko, odzove našemu vabilu in pozivu, Vam kličemo: Bolgar, Slovenec, Srb, Hrvat, za vedno brat in brat! V imenu vseh narodnih društev Jugoslov. bolgarska liga, Glasbena Matica. omače vesli * Počastitev spomina žrtev topUSke /staje. V Beogradu je bila v nedeljo v cerkvi Ružici na Kalemegdanu spominska služba božja v čast žrtev, junakov in mu-cenikov topliške vstaje. V cerkvi se je zbralo tudi precej nekdanjih topliških četnikov. Med njimi je bila gospa Milica Stanojlovičeva, ki se je hrabro borila v četnižkih vrstah. Minilo je 20 let od onega časa, ko se je ves narod v Toplici in drugih krajev dvignil proti nasilju sovražne okupacije. V Toplici so vstaši v neki hiši našli zastavo akademskega pevskega društva »Obiliča« in z njo na čelu so šli v boj proti sovražnikom. Pri spominski službi božji v nedeljo je prepeval moški zbor »Obiliča«. * Letni obračun okoliške gasllskežupe. V dvorani Mikličevega hotela se je v nedeljo vršila redna skupščina gasilske župe za ljubljansko okolico, ki jo je vodil dosedanji starešina Grad. Iz poročil povzemamo, da obsega župa 81 čet z 2.507 izvršu-jočimi, 1344 podpornimi in 126 - častnimi člani. Vse čete v župi premorejo 45 motornih brizgaln, 3 prevozne avtomobile in 80 gasilskih domov, tako da znaša vse njih premoženje blizu pet milijonov Din, a je na njem nekaj manj kakor pol milijona dolga. Na področju župe je bik) lani 35 požarov, ki so povzročili za 783.000 Din škode, a pri njih gašenju je sodelovalo okrog 1000 izvršujočih članov, ki so obvarovali škode nad tri milijone ljudskega premoženja. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava s starešino Josipom Rupni-kom iz št. Vida. * Novi Sad dobi civilni aerodrom. V nedeljo je bila v Novem Sadu letna skupščina oblastnega odbora Aerokluba, ki je sklenila ureditev civilnega aerodroma na takozvanem Sajlovem. Mestna občina je dala na razpolago zemljišče, obljubila pa je tudi svoj denarni prispevek. * Radijska postaja v Ljubljani odkupuje glasbena dela slovenskih skladateljev. Interesenti naj sporoče svoje predloge upra_ vi radijske iposlaje. Ivrševa cesta 29/1. * Filijala pošte Rateče na Gorenjskem na Planici, ^o odredbi ministrstva za pošto bo poslovala o priliki smučarskih prireditev na Planici 14. in 15. t- m- filijala pošte Rateče nu Gorenjskem z nazivom: >Pland_ ca 1937«. Filijala bo sprejemala le navadne in priporočene pisemske pošiljke in vršila telefonsko službo. * Šibeničan padel na madridski fronti. Španska republikanska vlada je obvestila Biličevo rodbino v Betini pri šibeniku, da je njen sin Drago padel na madridski fronti. Dragič Bilič je bil star 30 let in se je že od začetka španske vojne boril na strani vlade v mednarodni brigadi. Od doma je odšel pred 7 leti in je delal kot rudar v Belgiji Ker že dolge mesece od njega niso dobili pošte, so se starši obrnili na naš konzulat v Belgiji in dobili odgovor, da je Drago iz Belgije odpotoval neznano kam. Ko je prišla zdaj domov žalostna ves>t o njegovi smrti, je vsa vas počastila .spomin priljubljenega rojaka. Razobesili so črne zastave in zvonovi so zv onili. * Poplave pri Sremski Mitrovici niso več nevarne, ker se Sava polagoma znižuje in le še pri Zemunu malo narašča. Razlito vodovje pa še vedno ograža obrambne nasipe in morajo črpalke vodnih zadrug delati noč in dan. Permanentno službo tehnične sekcije in telefonskih postaj pa so v nedeljo prekinili. Razlito vodovje je med šidom in Sremsko Račo razdrlo železniško progo na razdaljo kakih 50 m in je bii zaradi tega ves promet prekinjen. * Zagrebški krvodajalci so, kakor mano. nedavno ustanovili svojo strokovno in podporno organizacijo. V nedeljo bo ta organizacija prvič stopila pred javnost s svojo čajanko in plesno prireditvijo. Zagrebški listi so društvu krvodajalcev poklonili vso zasluženo pozornost in je upanje. da bo imela prireditev dober obisk. Vsi člani društva so dali svojo kri že preko 200-krat, posamezniki pa že po 30-krat in 40-krat. * Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH, 1 * Organizirani hišniki Beograda, Zemn- na in Pančeva. Beograjski hišniki so se že pred leti združili v stanovski organizaciji, ki je pozneje razširila svoje področje tudi na Zemun ln Pančevo. Organizacija hišnikov šteje že preko tisoč članov in ima v Beogradu svoj dom. V nedeljo je imela organizacija svoj občni zbor, na katerem so govorniki posebno naglašali, kako žalostno je dejstvo, da morajo ljudje, ki čuvajo največje palače, stanovati v mračnih in vlažnih kleteh. Zborovalci so tudi zahtevali, naj se s posebnim zakonom določi službeno razmerje med hišnimi posestniki in hišniki. Iz Ljubljane u— Bolgarski pevci v Ljubljani. Danes ob %2. uri pop. se pripeljejo v Ljubljano iz Maribora članj mešanega zbora »Rodna pesem« iz Sofije. Zbor koncertira ob 20. v veliki filharmonični dvorani in izvaja celo vrsto bolgarskih narodnih ln umetnih pesmi. Iz bogate zborovske literature bratskega bolgarskega naroda, bomo slišali najlepše zbore, ki so jih napisali skladatelji: Dobri Hristov, Petko Stajnov, Ne-nov .Obretenov, Dimitrov in Josipov. IIL del koncerta pa je predvsem posvečen narodni pesmi, katero so priredili za koncert ni oder skladatelji Morfov, Behterov, Pro-kopova, Tumangelov in tudi Dobri Hristov, ki je sploh najodličnejši harmoniza-tor bolgarske narodne pesmi, podobno kakor je Mokranjac najboljši harmonizator srbske narodne pesmi. Vsa dela bolgarskih skladateljev so v melodičnem in posebno še v ritmičnem oziru izredno zanimiva. Znano pa je, da imajo Bolgari odličen glasovni materi jal. Zbor »Rodna pesem«, ki ga vodi Lazar Maksimov, je najodličnejši bolgarski mešani zbor, ki obstoja 12 let in izvaja med drugim tudi velika zborovska dela s spremijevanjem orkestra iz svetovnih literatur. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na začetek točno oh» 20. Spored se bo dobil pri večerni blagajni. MEDNARODNI v soboto 13« marca PLESNI VEČER Kazina n— G. minister Dimo Kazasor, biv§i bolgarski poslanik na našem dvoru v Beogradu. se udeleži današnjega koncerta >Rodne pesmi« v Filharmoniji. S kolodvora pride naravnost na koncert, na ka*r opozarjamo naše občinstvo v pričakovanju, da ga bo pozdravilo tako. kakor to ta zaslužni delavec za jugosjovensko-bolgarsko zbliža-nje tudi zasluži. u— Ljubljanskim akademikom! Danes ob pol 14. prispe v Ljubljano pevski zbor »Rod na pesem« iz Sofije. Glasbena Matica in JB diga pripravljata zboru svečan 6prejem. Pripravljalni odbor za ustanovitev akademske, ga odseka JBL, vabi vse akademike, da se slavnostnega sprejema udeležijo, da tako javno manifestirajo svojo ljubezen do bratskega bolgarskega naroda- Istega dne zvečer prispe v Ljubljano velik pobornik bratstva med južnimi Slovani, bivšj opolnomo-čeni minister na našem dvoru, brat Dimo Kazasov, predsednik Zveze Jugoslovensko. bolgarskih lig v Sofiji. Brat minister Kazasov se bo v četrtek 11. t. m. udeležil slavnostnega konstituiranja akademskega odseka JBL. Podroben .program bo pravo, easno javi j en v dnevnem časopisju. u— Poljski generalni konzuli g. Viktor Štefan Pol v Ljubljani- Včeraj je prispel v Ljubljano poljski generalni konzul g. Viktor Štefan Pol. ki je pred kratkim prevzel po. sle generalnega konzula poljske republike v Zagrebu. G. generalni konzul je v spremstvu ljubljanskega konzula g. dr. Stel.sta službeno obiskoval predstavitelje krajevnih oblastev in navezava! stike s zastopniki našega gospodarskega Ln kulturnega življenja. Snoči je njemu na čast priredilo Društvo prijateljev Poljske v hotelu Union u intim/no čajanko, na kateri so se vršili | razgovori • pogtobfiv| kulturnih ta gospodarskih stikov. G- Pol ostane v Ljubljani Se danes- n— Mladinska organizacija JHS la mesto Ljubljana, priredi 10. t- m. ob 20. ▼ strankinih prostorih svoj običajni mesečna članski sestanek. Poročal bo g. dr. Pirkmajer, pod ban v p-, o notranji ureditvi naše države in odborniki o dosedanjem delu in uspe. hn mladinske organizacije. Somišljeniki m prijatelji mladinskega pokreta eo vabljeni. u— Vojni dobrovoljd! Danes ob pol 14. se pripelje v Ljubljano bolgarsko pevsko društvo »Rodna pesem«, ki bo isti dan ob nastopilo v veliki dvorani Filharmonije. Naša dolžnost je, da bolgarske brate čim prisrčnejše na kolodvoru sprejmemo ln njihovo pesem poslušamo. Zato pozivamo vse tovariše, da se sprejema na ljubljanskem kolodvoru in koncerta v filharmoniji v čim večjem številu udeleže. Odbor. u— Intimni koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bodo izvajala dela poljskih in argentinskih avtorjev, bo v petek 12. t. m. v mali filharmonični dvorani. Na večeru sodelujejo ga Milena Ver-bičeva, Marta Osterčeva in Pavel šivic. Sedeži po enotni ceni 10 Din so v knjigarni Glasbene Matice naprodaj. a— Ob 16. obletnici smrti dr. Ivana Oražna se bo brada v četrtek 11. t. m- ob 9. žalna sv. maša pri frančiškanih. Pel bo zbor akademikov. Po maši bo kratka spominska svečanost pred spominsko ploščo dr Oražna na dvorišču Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi uliej 12. Za vse oražnovce je udeležba častna dolžnost! n— Pevsko društvo »Ljubljanskj Zvon« (Mestni dom). Prihodnja vaja mešanega zbora bo v ar edo 10. t- m. ob 20. Sprejema, jo se nov; nevoi in pevka. u— Varstvo prirode ln zaščitni parki. Prirodoslovno društvo priredi danes ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze zanimivo predavanje o varstvu prirode in zjaščitnih parkih. Predava g. priv. doc. dr. Valter Bohinec. Pokazal nam bo ob številnih diapozitivih, kako so si zaščitne parke uredili zlasti v Ameriki in Afriki, pa tudi po raznih evropskih deželah, ki jim v tem oziru prednjači Švica. Slišali pa bomo tudi, kakšen odmev je našla misel o varstvu prirode pri nas in kaj smo doslej storili, da zaščitimo domače pri rodne lepote in znamenitosti. u— Recjtacijski večer, na katerem bi imel drevi g. Mjflan Skrbinšek recitirati Ivana Mraka biografsko tragedijo »Heinrieh Kleist«. ie bil zaradj današn;e?ra koncerta oreloižen na danes teden. Reoitacijski večer bo v torek 16. t. m. v dvorani šentjakobske"^ Rodna pesem« iz Sotiie. Zberemo se danes ob 13.15 v lokalu »Edin etva«. Ob enem vabimo vse, da se v čim večjem številu udeleže koncerta bratov Bolgarov, kj bo drevi ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Koncert bolgarskih pevcev drevi ob 20. v Filharmoniji u— Vlomilski obisk v Bahovčevi lekarni. V nedeljo ponoči je neki nepovabljen gost a morda je imel tudi nekaj tovarišev s seboj — obiskal znano Bahovčevo lekarno na Kongresnem trgu. Kakor je ugotovljeno, se je vlomilec pritihotapil na dvorišče, nato pa v veži vlomil vrata v lekarniške lokale. Tam se je lotil najprej registrirne blagajne, a trud mu je ostal zaman. Nato je začel odpirati predale In jih nekaj prebrskal. V enem izmed njih je bilo okrog 7.500 Din gotovine, a ni mogel do njih. Da ne bi odhajal povsem praznih rok, je vzel s seboj pisalni stroj znamke »Erika«, tako da trpi lekarnar okrog 2000 Din škode. m— Drašba m. C*rfla to odbornjke to člane ljubljanskih podruŽMc, da se udeleže pogreba prvega prvomes&ni-ka, pok. g. megr. Toma Zupana, ki bo v sredo ob 15. iz Alojzij evišča. a— Obup odpuščenega delavca- Lokomotiva dolenjskega vlaka, ki prihaja v Ljubljano ob 15-, je v nedeljo popoldne prinesla na obodih kolesa sledova krvi in nekaj prilepljenih las. Podrobnejše poizvedbe so dognale, da je vlak na progi med Rado. hovo vasjo in St. Lovrencem povozil neznanega človeka, čigar strahovito razmesarje. no truplo so ljudje našli tik proge ravno pod cerkvico na Gabru. Orožniki v Št Lovrencu so odredili prevoz trupla ▼ mrtvašnico, hkratu pa so ugotovili da gre za samomor. Ljudje eo v mrtvecu spoznali moškega srednjih let, ki je že več dni po ha jal po tamosnjj okolici ki pripovedoval, da je z Bohinjske Bele doma, da je bil železniški delavec, pa je bil odpuščen. Videti je bil hudo potrt jn zatrjeval je. da ne more več živeti. Pri mrtvecu niso našli nobenih dokumentov. KINI 1 1 MATICA VVHIlam Shakespeare-jevo nesmrtno delo ROMEO IN JULIJA Norma Shearer Leslie Howard Danes predstava samo ob 16. urL Obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta. OGA Iz Celja e— Maistrovi borci, včlanjeni v celjskem odseku, so zborovali te dni »Pri mostu« na Bregu. Gosp. dr. Ervin Mejak je predaval o zgodovinskih dogodkih 1918-1920, ko se je odločevalo o naši severni meji, in o sodelovanju Celja v tej dobi. Prisostvovali so tudi zastopniki glavnega odbora Legije koroških borcev g. Marušič iz Ljubljane, predsednik krajevne legije ljubljanske g. Zupan in glavni tajnik g. Staudegger iz Trbovelj. Ti so poročali o snovanju zveze treh obstoječih organizacij severnih dobro-voljcev, ki naj bi čim uspešneje zastopala interese članov. Razpravljalo se je tudi o izdaji jubilejne knjige ob 20-letnici narodnega osvobojenja. Podčrtavalo se je dejstvo, da je med člani več brezposelnih. Končno je bil izvoljen pripravljalni odbor celjske krajevne legije, ki naj obsega zlasti člane, ki se niso borili pod poveljstvom generala Maistra. neyxj v drugih odredih za našo severno mejo, ta legija pa naj ostane v tesnih stikih z Zvezo Maistrovih borcev. Pripravljalni odbor celjske Legije koroških borcev tvorijo gg. prof. Rudolf kap. Arnejc, geometer Jeras, Novak in Kronovšek. e— Mestno poglavarstvo opozaria vse rez. oficirje in voj. uradnike kj ž«le polagati izipiit za rez kapetan a n. razreda odnosno nižjega voj. uradnika II. 6tO|*nje ali rez. majorja odnosno višjega vojaškega uradnika IV. stopnje v tekočem letu. da morajo zadevne prošnje vložiti najkasneje do 25. t m. pr, pristojnem poveljstvu vojaškega okrožja. Zainteresirani rez. častniki, kj stanujejo v Geti ju dobijo navodila za vlaganje prošen- pri vojaškem oddelku mestnega po-slavarstva. e— Slovenska šahovska zveza je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor prvič v Celju. Ob 8. zjutraj so se zbrali delegati vseh slovenskih šahovskih klubov v vrtni dvorani hotela »Evrope«. Po izčrpnih in zanimivih poročilih funkcionarjev je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor s sedežem v Ljubljani. Po skupnem obedu so si gostje ogledali Celje in napravili krajše izlete, želimo, da bi Slovenska šahovska zveza še zborovala v Celju, kjer še bodo večje šahovske prireditve. Slovenski šahovski zvezi, ki je v smislu odloka ministrstva prosvete prosvetno društvo, želimo mnogo uspehov. e— Občni zbor Olepševalnega In tnj-sKo.prometnega društva v Celju bo drevi ob 20. v sejni dvorani mestnega poglavar stva v Celju. Vse članstvo vljudno vabljeno! e— Notica v občnem zboru celjske Soče je po pomoti prišla pod ljubljansko rubriko. Toliko na znanje prizadetim. Ljubljanska »Soča« bo imela svoj občni zbor mnogo pozneje, e— Umrla je včeraj v graščini Socki pri •v: erk i -starosti 62 let zasebnica in vdova po grajščaku ga. Hermina Di-ckinova. e— Nove srečke za I. razred 34. kola razredne loterije so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova 2. Nabavite si srečke čimprej! e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Pod vročim nebom« s Hansom Albersom in dve predigri. Ob 18.30 matineja. KINO METROPOL. — Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »MANJA«. Iz Maribora a— Bolgarski pevci eo si po lepem sprejemu na kolodvoru pod vodstvom prof. še. divyja ogledali mestne zanimivosti. Koncert v nabito polni prostran} unionski dvorani je krasno uspel in je Maribor navdušeno in ognjevito vzklikal bratskim gostom-Prisrčne pozdravne besede je spregovoril v imenu Jugoslovensko bolgarske lige predsednik dr. V. Kukovec, v bolgarščini pa M. gin tajnik prof. Šedivy- Gostje so dobili prav lepe vence in več šopkov- Po krasno uspelem koncertu bolgarske pesmi pod vodstvom vrlega dirigenta Lazarja Maksimova je bil pr; »Orlu« prisrčen pozdravni večer, na ka_ terega je pohitel ves nacionalni Maribor. Danes poslednjič! Velikomestna varijetejska atrakcija Kralj artistov TRUXA V glavni vlogi odlična m lepa plesalka L a Jana. — Divna glasba, najboljši šlagerji, čudoviti plesi! TEL.,, ,•: 22-21 UNION b TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri NJEGOVA HCERKICA JE PETEK Paui Hbrbiger Carl Ludvig DiehJ gXjecUi&oc 21." W E V številnih govorih predstavnikov nacional no-kulturnega Maribora se je zrcalila globoka ljubezen, kj veže obmejni Maribor z bratskim bolgarskim narodom. Prisrčne in toplo občutene so bile zahvalne besede, ki jih je spregovoril predsednik »Rodne pesmi« m podpredsednik bolgarske pevske zveze prof. Teofilov- a— Nova uprava gasilske župe za Maribor levj breg. Na nedeljskem občnem zboru, o katerem smo že obširno poročali je bila s 47:2 glasovom izvoljena tale uprava: starešina Kranjc Srečko, Pesnica; namestnik starešine Golob Ernest, Sv- Trojica; tajnik Ambrožič Albin, Maribor; blagajmik Vaupotič Franjo, Zg. Sv. Kugota; člani uprave; Bauman Ivan, št llj; Kostaaijšek Janko, Sv- Martin; Breznik Fran, Sv. Ama; dr. Gorišek Milan, Sv. Lenart; Jagrič Fer-do, Selnica Nadzornj odbor: sestavljajo: predsednik Košenina Vlado, Sv. Lenart; člani; Toplak Gregor, Sv. Martin; Verglez Uto, Sv. Jurij; Sabler Franc, Kamilica; Fluher Ivan. Sv. Peter. Delegate za skupščino zajednjce so Kranjc Srečko kot župni starešina dT- Milan Gorišek in župni tajnik Ambrožič Albin. a— Občni ztor pevskega društva »Jadrana« se je vršil v nedeljo. Zbor je vodil predsednik dr. Fornazarjč, tajniško poroči, io je poda! dr. Cerkvenič, blagajniško g. Kralj, gospodarsko pa g- Cergol. Poročali so za pevski odsek profesor g. Vrabec, za ženski pevski odsek ga Stojkovičeva. za dramskj dr. Cerkvenič (namesto g. Stehar ja), za socialni in vojnood5kodininski odsek g. dr. Fornazarjč, za prireditveni odsek g. Goniliač. Zbor so pozdravili za Zvezo emigrantov in celjsko Sočo g. Rakušček, za Dravo g- Orbanič, za Ipavčevo župo g. Horvat za »Nanos« g. Majcen. Pri volitvah je bil izvoljen nastopni odbor; predsednik dr. Fornazarič Slavko, odborniki dr. Bergoč Jožko. Andreieič Ivan, profesor Mirk Va sili j, Golouh Rudolf, Humar Ivan. Kralj Ivan, Kralj Vlado, Stojkovičeva Karmen, Pivkova Karrnela. Cetrgolj lan, Valič Ivan, Lozej Ivan, dr. Cerkvenič Ivan, namestniki: Godinova Marija, FaganeM Anton, Ziž-mond Jožko, Tomažič Anion. Vidmar Nace Roje Jože, Filipič Andrej: revizorja: ravna, telj Dolenc Matko in Lah Jožko, namestnik Polh Rado. Pri slučajnostih sprejeta resolu cija glede izplačila vojnih odškodnin je bila odposlana na vsa odločilna mesta. a— Premiera Shawo>e »Svete Ivane« bo v četrtek ali soboto. Režija je Kovičeva. Naslovno vlogo bo igrala naša prva igralka Kraljeva- a— Kulturno feministični odsek ženskega društva v Mariboru priredi v torek ob 19. predavanje dr. Stoparja o spolni higieni. Dekleta in žene vljudno vabljene. Vstop prost! a— Smrt v potoku. V Otovcih so našli mrtvega v potoku 651etnega preužitkaria Štefana Rakaria. Očitno je mož na potu proti domu nameraval skrajšati pot in preskočiti potok, toda je po nesreči padel z glavo v 40 cm globok potok in utonil. Iz Škofje Loke §1— Smrt zanje. Neizprosna bela Žena je iztrgala n naše srede posestnika jo goetfl-nič&rja g. Jakliča jrz Kapucinskega predmestja. Pokotjnik je bjl po rodu iz Št. Vjda nad Ljubljano, poročen pa ie bii trikrat. V zakonih »e mu je rodilo nič manj kakor 23 otiroik, jiznied katerih jih še živi 12. Zadnje čas« ga je pritisnila huda bolezen n>a postelj 8 katere ni več vstal. Premjnul je v starosti 62 let. — Na staroJoškem pokopališču pa so zagrebli uslužbenko tvrdk€ Bca iz Kranja gdč. Škrabljevo Vero, staro 28 let Stanovala je na Tratj. Simpatična po-kojmica je bila prav do zadnjih dna v«dra in vesela. Njeno smrt objokuje, poleg matere še 11 bratcev in sestric. Očeta fkn je 60irt pobrala že preje. Svoje eni naše iskreno 60 žal je! Beda v Ljubljani prosi pomoči Lačen, bolan otrok, ki so ga opeharili za božični dar Mati 7 otrok piše pismo Ljubljana, 8. marca. Socialna akcija, ki smo jo bili pričeli, da vzbudimo vsaj nekaj dobrote v srcih ljudi, ki bi lahko siromašnim pomagali — in takšne akcije dandanes niso kdo ve kako hvaležen posel, saj se socialnemu čutu po-smehujejo še ijudje, ki so včasih hodili po svetu s praporom krščanske ljubezni — je vzbudila mnogo zanimanja v naši javnosti, pa ni čuda. da prihajajo zmerom novi primeri velike bede ki vlada v Ljubljani, pa tudi zmerom novi primeri, kako malo je človeškega in krščanskega razumevanja za stiske trpečih celo tam, kjer se reže kruh pravice in usmiljenja. Naj vam v naslednjem povemo zgodbo o družini brezposelnega pekovskega pomočnika in njegovega 11-letnega sinčka, ki so ga bili lani prav za Božič na mestnem magistratu izbrali. da ga, bolnega, izstradanega in razcapanega. osrečijo z novo obleko. Po prevratu je bil ta brezposelni pomočnik prišel iz Nemčije v Ljubljano, da se ogleda za delom in kruhom. Njegovi starši so iz nekega kraja na Dolenjskem doma. a so se bili še pred njegovim rojstvom izselili v Vestfalijo, kjer je njegov oče po rudnikih kopal premog. Sin je bil še v Nemčiji izučil za peka, po prevratu pa je delal po raznih podjetjih v Ljubljani, do- kler ga ni gospodarska kriza vrgla s tira in ga obsodila na životarjenje na cesti. V svojih boljših časih si je bil poiskal življenjsko družico in rodilo se mu je troje otrok, izmed katerih bo najstarejšemu 11 let. In prav njega je usoda izbrala, da na njem izigra vso bedo in obup, ki sta doletela družino. Od neprestanega gkdovanja in zmrzovanja je fantek izredno oslabel, po vrhu pa se mu je še neka bolezen zazrla v glavo, da je bil v bolnišnici že trikrat operiran in da so ga morali nedavno že četrtič poslati pod nož. Obupani oče je zaman trkal na vratih mestnega socialnega urada. Zavračali so ga, naj se obrne na svojo domovinsko občino na Dolenjskem, ki je mož še skorajda ni videl. Nazadnje so se ga vendarle usmilili in nakazali so mu za nekaj dni dela pri kanalizaciji. A tam so ga tovariši v svojem topem nerazumevanju sprejeli kot nevšečnega vsiljivca in so ga naganjali, naj gre rajši v hitlerjevsko Nemčijo dela iskat. Po 14 dneh je bil mož odpuščen. Po vseh grenkih izkušnjah pa vendarle še ni vrgel puške v koruzo in kakšnega pol leta je neprestano oblegal socialni urad s prošnjami, naj mu odmerijo vsaj skromno podporico. Ko je bilo tudi vse to prizadevanje zaman, je ob pričetku lanske božične I akcije vnovič zaprosil, naj darujejo vsaj obleko enemu izmed njegovih otrok, ki so se v samih capicah potikali okrog. In kakor da je Bog skozi veliko okno vendar enkrat pogledal to zapuščeno družino- je z magistrata prišlo povabilo, naj se mati s fantom oglasi, da mu pomerijo obleko. Ne morete si misliti, kolikšna radost je zavladala v hiši in koliko joka je bilo obenem pri obeh najmanjših, ki se jima sreča še tudi za ta Božič ni hotela nasmejati 1 Mati je vzela fanta s seboj, premerili so ga od vrha do tal, česar že celo večnost ni bil deležen, in na koncu so ga prijazno povabili, naj pride čez nekaj dni po obleko. A ko je fant določeno uro in dan prišel na socialni urad, so mu sporočili, da obleke niso mogli napraviti zanj in da naj gre mati prosit kam drugam. Tako so bednemu, gladnemu in bolnemu otroku za nekaj dni pričarali sleparsko upanje, da bo enkrat izjemoma tudi on lahko deležen božičnega veselja, na koncu pa so preklicali obljubo in pustili otroka, da je ves v solzah in obupu pribe-žal domov. Zapisali smo to zgodbico s tihim upanjem, da se bo našlo kjerkoli nekaj več src in kličemo plemenite izmed ljudi na plan, naj pomagajo nesrečnemu otroku do darila, ki mu ga mestna občina ni mogla nuditi za praznik Kristusovega rojstva, vsaj za praznik njegovega vstajenja! Naj bi iztrgali iz vsakdanjega življenja še tako dolgo vrsto podobnih in še bolj žalostnih zgodb, nikoli ne bomo mogli prikazati bede, ki je dandanes zajela najširše plasti, pa tudi nekrščanske toposti, ki vla- da v ljudeh, v vsej njuni brutalni resničnosti. A kolikšna je potreba po dejanski pomoči, nam pričajo številni dopisi in prošnje, ki nam prihajajo. Ko smo zadnjič objavili članek o bedi v Ljubljani, smo prejeli naslednje drobno pisemce, napisano od preproste, trpeče ženske roke: Sem čitala ta učerajšno Jutro šele danes ko me vsaki dan zanima čitanje o socialnemu uradu. Ko sem prečitala stavek o očetu sedmih otrok da se mu da za čevlje mi je prišlo zaupanje — mogoče se je le kdo spomnil na mo- jega moža ko je v» tem žalostnem položaju ko je res bos sam in sedem otrok in zraven še jaz in smo brez posla. Zdaj je delal par tednov pri občini ko zasluži 20 Din na dan. Dva dni bo še zaposlen potem se konča z delom in je izprašan obrtnik. Nas je kriza čisto uničila in nam je težko trkati na vrata a ni jela in obleke ne pohištva. AH nas fe sram hoditi prosjačit. Kakor smo prejeli, tako dajemo dalje. Na dobrih ljudeh pa je, da pomagajo po svojih močeh. Vlomilska družba oplenila trgovino Na bega so vlomilci skrili plen, ki ga je dobil trgovec spet nazaj Križevci pri Ljutomeru, 8. marca. V noči m 3. t m. so doslej še neizsledeni vlomilci vdrli v prostore tukajšnjega trgovca g. Antona Sadla. Tatovi so v izložbi previdno odstranili šipo in zlezli v lokal. Ker jih je varnostni zvonec izdal, jih je trgovec s streljanjem iz samokresa pregnal, vendar pa so mu odnesli raznega manufak-turnega blaga za 30.000 Din. Kakor se je dognalo, je bilo vlomilcev šest, med njimi najbrž tudi neka ženska. Trgovec je obvestil o vlomu orožnike, ki so vlomilce začeli zasledovati v smeri proti Cezanjevcem. Zasledovanje ni bilo težavno, ker so se v razmočeni zemlji dobro pozna- le stopinje in ker so tatovi že v Borecih ia-gubili en sviter. Najbrž so vlomilci slutili. da so jim bili orožniki za petami, in ker jih je na begu oviralo težko breme, so plen naposled v nekem gozdu v Čerovincih skrili in pobegnili. Samo nekaj svilenih robcev so vzeli s seboj. Trgovec g. Šadl je dobil skoro vse blago nazaj in ga je že 3. t. m. opoldne odpeljal domov. Ker so zasledovalci našli delavsko knjižico neke Prekmurke, sodijo, da je bila vlomilska družba iz Prekmurja. Postani in ostani član Vodnikov« drnibeJ Gospodarstvo Naša rudarska produkcija Minister m Sum© m rudnike je v svojem jkspozeju k proračunu podal zanimive sta-fiistične podatke o razvoju n>a&ega rudarstva v zadnjih 10 L S te vilo zaposlenih rudarjev se je zadnja leta stalno dvigalo in s« je povzpelo od 36.289 v leto 1933. na povprečno 45.263 v lanskem let", ko smo dosegiti doslej najvišje število zaposlenih rudarjev. izvzemši leto 1929. ko je bito zaposlenih Le malo več rudanjev. namreč 45.828. Podrobni podatk,- pa nam kažejo, da se to povečanje nanaša predvsem na ostale rudnike (brez premogovnikov). Povprečno se je število zaposlenih rudarjev zadnja leta gibalo takole: v premogovnikih v ostalih rud. 1929 33.701 12.127 1932 28.829 8.869 1933 25.988 10.301 1934 26.807 13-034 1935 26.994 15.287 1936 27.280 17-983 Zaposlenost v premogovnikih se je sicer zadnja. leta nekoliko dvigniln, vendar še hudo zaostaja za letom 1929. (za 19®/o). Nasprotno pa vidimo, da 9e ie zaposlenost v ostalih rudnikih od leta 1932 več nego podvojila, sa} se le povečala za 102% in je bilo v t »h rudnikih lani povprečno zaposlenih za skoro 50"/» več rudarjev ne?ro v najugodnejše mletu pred krizo ,to je v letu 1929. Premogovna produkcija fe lani znašala 4,476.000 ton to ie m 300.000 ton več neero v najslabšem letu 1933., vendar za 1 177-000 ali za skoro 21®/» man j nego v letni 1929. V državnih rudnikih it> v Vet« 1996/87 premogovna produkcija zaostajala v primer* t letu 1929/30 le za 10«/., medtem ko v privatnih premogovnikih za skoro 26®/o. V lanskem letu se ie najbolj povečala produkcija železne rude, ki se je na 451.000 ton nasproti 233.000. 180.000, 52.500. im 26.600 tonam v prejšnjih Štirih letih. Lani smo prekoračili rekordno produ k-oijo z leta 1928. ki je znašala le 439.00 ton in to zaradi izredno ugodne j-z vozne konjunkture. Znatno se je dvignila tudi produkcija kromove rude, M ie znašala lani 54.000 ton, nasproti 26.200 tonam, v letu 1933. in rekordni produkciji 58.400 ton v letu 1931. Produkcija bakrene rude je lanfj sider za malenkost nazadovala na 609.500 ton vendar je bla še enkrat večja nego v letu 1932 in tud; večja nego v ugodnem letu 1930. ko n? dosegla niti 500.000 ton Podobno ee je povečala produkcija svjnčeno-cinkove rude, ki jo predelujemo v svinčen in oimkov koncentrat Lami je produkcija svjinoenega koncentrate, ki se vsako leto d vtiča dosegla že 82.150 ton. dočim se je pred nastopom krize gibala (na višini okrog 16.000 ton. Prodnik Citira cinkovejra koncentrata, ki je leta 1929. znašala le 1000 ton, je lete 1934. dosegla že 95.000 ton. lani pa je znašala 80-650 ton. Skupna vrednost naše rudarske produkcije i® znašala lani 1014 milijonov Din nasproti 839 mrilijonom pred štirimi letjj. Vrednost top Kraške produkc-ije pa je dosegla 551 miMionov THrt nasproti 342 miijonom pred štirimi leti. Namesto znižanja davkov novi izdatki Finančni odlbor mestoma sveta ljublijam-idtega je zaključili svoje proračunske &eje in je predlog proračuna, ki je bil razgrnjen na mestnem magistratu, v bistvenih točkah siiremenri. Naša kritika proračunskega predloga je imela v toliko uspeh, da je tudi finančni odbor spoznal da so v predvidenih dohodkih od gostaščime, kanalske pristojbin« in vodarjne skrite rezerve dohodkov, ki so ustvarjene na ta način. da je bila v proračunskem predlogu davčna osnova znižana /a 10%. Finančni odbor je ta odbitek reduciral na 5% in ^ ie s tem v zvezi po-večal predvideni dooos pr; vodarini, gosta-ščtinii in kanalskj pristojbini za preko 700.000 Din Povišane »o biile tudi nekatere dnure po-va-/.np postavke mestnih trošarin in se zatakne postavke mestnih trošarin in se zaradi t«ga poveča dortos trošarin od 23.7 na 24.1 milijona Din.. Tako bo mied drugim povečana trošar ina na c-ement od 200 na 800 Din pr? vac^nn. Nadalje je finančni odbor sklenil povišanja občineike trošarim.ie m živin«, iin sicer pri vseh postavkah za n Din od srlave. Tako se poviša trošarma na klavno živino, preko 300 kir žive teže. od 3n na 35 Dim pri glavi. pri teletih do 250 kOg< in >Osre< 235 — 245 »2< 215 — 225; >5< 195 _ 225: »6< 175 — 185; >7« 147.50 157-50; >8< 105 _ 110- Otrobi; baški, banatski 85 — 88. Ftfol: bašld beli brez vreče 250 — 255. 4- Budimpeštan^ka terminska borza (8. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.04 — 12.06. 15 Stražnik...... je vedno na svojem mestar ponoči in 0 meglif batji in deija. Prehlada in utru* jenosti ga varujejo PALMA PAIMA-OKMA GUMI POOPLAJl 1 m pri viatem cvvljarakam mojjtral Kulturni pregled Gotovčev »Ero z onega sveta« lučnikov ln do 13. t. m. za popravilo di-vanov, stolov in nosil za bolnike ter za popravilo žimnlc in podglavnikov. Ekonomski oddelek dir. drž. žel. v Beogradu sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo hrastovih pragov. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo vijakov z maticami, raznih žebljev ter ključev, do 18. t. m. za dobavo raznega vodovodnega materljala, ter jermen za šivalne stroje; do 25. t. m. za dobavo jamskih telefonov, električnega motorja tr krogličnih ležajev. Radi smo verjeli pokojnemu mojstru Su_ ku, ko nas je opozarjal na težavno stališče, kd ga imamo ravno mlajši ljudje glede na narodnost v glasbi. Saj so očitali celo njd-mu, čigar ustvarjanje ie v očeh sleherno-ga bistveno pračeško, da je v svoji umet_ nosti pramalo naroden. In če je naglašal, da sta njemu in Vit. Novaku Smetana im Dvofžk pripravila pot, ko sta narodni glasbeni značaj umetnosti že poplemenitila, ne da bi ga kopirala, je hotel poudariti, da ta važni a prehodni stadij naša mlada glasba še ni prebolela- Zato se v času. o katerem ne more nihče trditi, da je po namerah in miselnosti kaj podoben mladi romanrtdki in njenim načelom, še vedno ukvarjamo s tem problemom. Vsi ti pomisleki se razblinejo v nepomembnost, če smo prepričanj o veljavnosti trditve, da je vredna jn sličma le glasba one osebnosti, ki je izoiščena od življenja, izku_ etva, študija in kritike. Kajiti tako predpo-sitavljamo, da je umetnikovo ustvarjanje veren odraz njegove umske potence in čustvenega doživljanja Ako tofiko citirana rasna teorija drži, potem bo pravil umetnik, ki je zrasel iz svojega naroda, združil v sebi vse njegove značilnosti in bo vsekakor bolj naroden od onega, ki bo hote črpal iz naroda, pa ga z njimi ne vezeta kri in duh. Ne le Suk, temveč nešteto drugih glasbe, nih velikanov nam potrjuje gornjo trditev. Ali je tretji stavek Beethovnove IX. simfonije slovanska glasba, odkar so znanstveniki ugotovili, da je na izmed vodilnih tem slovanska? Pa zakaj bi iskali primerov drugod. Kje je podlaga Osterčevi široki epični zasnovi in diatoničnemu melosu. če ne v vedrem značaju prekmurskega življa in njegovj širnj domovini? Škerjancu, ki je reprezentant tipičnega lirizma, priznavajo Parjžani narodno noto, o Ravniku pa pra_ vimo, da je pogodil nab se nt imeni. Pa menda vendar ne zaradi tega ali onega osamljenega motivčka, ki so ga ti sklada-.eljj morebiti vzeli i? naroda? Da pa bi bilo njihovo delo slepo posnemamje tujih vzorov, je pač absurdna trditev. Ako mojster Gotovac veruje, da ie slovenski nacionalni glasbeni stil mogoč v visokih glasbenih formah, mu z največjim veseljem pritrdimo. D«, v v^okih glasbenih formah, ki ustrezajo stanju današnje umetnosti in kultuire človeštva sploh, ne pa v nizanju osam-takfcnih period! Bo pač tako, da umetnikovo vsebino in formalno ustvarjanje 6ega mnogo globlje, kakor domneva kombinacija mefodijskih tonov, in da se v vsebini in koncepciji umetnine bolj izraža samomklost in narodni karakter ustvaritelja kakorr pa v melosu- Kar se pa tega tiče, bi dodal: da se povojni individualizem opravičeno vprašuje. zakaj naj posnemani :?m, kjer lahko sam ustvarjam? Saj nisem le člen v rodu ali vrsti enakih b tij. temvofc tudi indlvi-duum, obdarjen s sanioiastnim mišljenjem, čustvovanjem jo krit!c;zmoui! Drugačna naziranja (kako kruto te je obsodil M. Bravničar $ Gledališkem iistu, nebogljena slovenska sodobna glasba!), nazorno prikazanje narodnega zaklada, želja po glasbi, dostopni najširšim slojem, ma-terijalni uspeh in še marsikaj utegne bdi vzrok, da se srečujemo ponovno z deli. ki jim je namen podčrtati narodni značaj-Ako motrimo Gotovčevega »Erac, ki hoče biti le prava slika folklore, kot poizkus priprave ali predstopnje za višjo umetniško obliko, moramo priznati, da se je avtorju delo vsestransko posrečilo. Z okusom in veščo roko je nanizal nabrani prisvojeni si in pridelani melodični material ter ustvaril mnogo kontrastov, kj utegnejo poslušalca z redkimi izjemami zanimati. Kratki orkestralni vrinkj in posrečeni instrumentalni dovtjpi eo le v prid sujetu, ki ga je dramatik M. Begovič mojstrsko obdelal. Premiera je pokazala, da so se vsi sodelujoči lotili z veliko vnemo dela jn pod taktirko ravnatelja g- Poliča tar v režiji g. inž. Golovina je dokazala visoki nivo. kj ga ljubljanska opera z dobro voljo zmore. V glavnih vlogah so ee izkazali ga- Ko-gejeva in gdč. Župevčeva ter gg. Betetto, Janko in Franci ter zaslužijo polno priznanje za 6voje kraacije, ki so zaradj bornih orkestralnih vložkov pevsko zelo naporne-Zbor in balet sta poživila dejanje, posebno se je postavil orkeerter . Upajmo, da bo publika znala ceniti napor operne uprave in svojevrstne ter hvalevredne imtencije avtorja in njegovega dete. ★ Tudf na prvf reprizi je bit avtor deležen ogromnega navdušenja, in sicer po pravici. I&jti delo se je izkazalo vzlic omanjenim slabostim in laptdannostj za zdravo, krepko in sveže. Glasbeno najlepše je vsekako prvo dejanje, ki ponekod zabriše občutek prekratkim domislekov in se ogiblje šablon-skih kadenc. P- 6. Zapiski Peter Diljanov, mladi bolgarski književnik, je prispel iz Sofije v Ljubljano, da se seznani s slovenskimi razmerami. G. Peter Diljanov je pred kratkim dovršil prevod NuSičeve komedije »Vest«, ki jo sedaj študira sofijska drama; preden pa odpotuje v domovino, bo vzel s seboj tudi nekatera slovenska literarna dela, da jih prevede na bolgarščino. »Slovenščina«, je izjavil g. Diljanov, »je tako podobna bolgarščini, da sem prepričan, da bom svoje prevode napravil brez težkoč in v najkrajšem času«. Izredno laskavo se je izrazil tudi o lepoti naših krajev, ki jih je spoznaval na svojem potovanju. G. Diljanov ostane med nami dalje časa in si bo ogledal še nekatera slovenska mesta. Literarna prireditev ▼ Doma visokoSolk. V nedeljo popoldne se je v prijaznem Domu visokošolk (Gradišče) zbralo lepo število občinstva, zlasti dam. Vabilu so se odzvali tudj nekatera vseučiliški profesorji in drugi ugledni prijatelji akademske mladine, ter mladi književniki in kritiki- Gojen-ke Doma visokošolk so namreč priredile v korist svoje knjižnice literarni popoldan s čajanko in povabile k sodelovanju pesnico Vido Tauferjevo, pesnika Eda Kocbeka in pianista Vodulka. Zbrane goste je v imenu visokošolk pozdravila gdč. cand. ing. Tau-feirjeva, nakar je nastopila gdč. Vida Tau_ ferjeva in prečjitada ob splošni pozornosti, h katerj je pripomogla tudi njena prikupna kultura čitanja, izbor svojih pesmi. Med drugim je brala »Pomladne sometec, kj so nedavno izšli v. nemškem prevodu ge. Lili Nowy (»Jugoelawische Frauenlyrikc), dalje pesem »Kača«. »Megla« L dr. Pesnišk; razvoj gdč. Tauferjeve vzbuja najlepše nade ▼ njen talent, ki vidno dozoreva in čedalje bolj premaguje dosedanje vplive; tako dobivajo njeni verzi personalno noto- in posebno čustveno toplo barvo- Pesnica je bila deležna navdušenega aplavza. Potem ko je g. Vodušek uspešno odigral svojo glasbeno točko, je nastopil še avtor pesniške zbirke »Zemlja« Edvard Kocbek in preči t al več svojih starejših Ln najnovejših pesmi, ki razodevajo ie dovolj izrazito pesniško fizr ogmomijo tega zelo kulturnega oblikovalca, vifr3r "noriia se vedno bolj razvija v novi. metafizično podprti pesniški realizem- Tudi ta sodelavec si je s svojim čitanjem pridobil priznanje gostov. V našem družabnem življenju so take lfterarno.družabne prireditve kaj redke in vodstvo Doma visokošolk je z nedeljskim literarnim popoldnevom pripravno svojim gojemkam jn gostom pri_ rp-jiifev, ki je srečno združila »drnlce cum utfji«. A. Drmota v »Bohčme«. Sobotna predstava »Bohčme« v napolnjenem gledališču je ^opet pokazala, s kolikim prizadevanjem je bila svoj čas nanovo naštudirana. V nji ne najdeš mrtve točke ne igralsko ne muzikal-no, zato ni čuda. če se je gost takoj znašel. A. Drmota se je zopet razigral in razpel in občinstvo mu je napeto sledilo od besede do besede, saj mladj pevec poleg že neštetih vrlin jasno in razumljivo izgovarja-Kdaj pa kdaj se v glasu poraja tista temna barva ,ki priča, da se bo še zaokrožil, posrečena piana pa so tudi dokaz, da bo tenor zlasti še v višini pridobil na gibčnosti- P. S. Šoferji za svoj strokovni prospeh Ljubljana, 8. marca V restavraciji pLevu se je v soboto zvečer vršil občni zbor Zveze šoferiev za dravsko banovino. Ob lepi udeležbi članov iz Ljubljane in iz province je predsednik Plamtan podal izčrpno poaoSjLo o razvoju zveze, ki prav letos praznuje 15-letajoo svojega obstoja. Od leta 1922. ko ie bila ustanovljena, pa do dan«« ie Zveza šofen ev izvojevala lepo vrsto strokovnih in sociaJ-irih uspehov jn opravljeno delo predstavlja dovolj solidno bazo za njem napredek v bodočnosti. Z« leta 1925. je organizacija uvedla redno podporo obolelim članom. Kasneje jt skušala izvesti vsaj v skromnem obsegu tudi starostno zavarovanje, a nastop gospodarske krize ji ie prekrižal račune, pač pa ie imela nekaj več sreče z uvedbo posmrtnim. Še zmerom pa se šofeotji bore za splošno uveljavljanje načela, da ne more biti pripuščem k šoferskemu itzjpdto noben kandidat če nima ž« izpita iz kovinske stroke. Doslej ,ie tej zahtevi zadoščen samo v dirimskn banovini. Leta 1933. je bil v Zagreba prv; koneres vseh šoferjev Jugoslavije in tedaj ie bjia ustanovljeno vsedr-žavma rv»efza. ka so se ji pridružile omgand-zanfc iz vseh banovin. Vseh 15 let 90 se naši šofeifG z vnemo borjdi za ueakorštev Sofersike stroke kot cbrti, a še do danes ikn je preostala natega, da realizacijo tr sroC« osnovne zahteve Se izvojuje. O podrobnem orgraini®ax«iskein deftn ie poročaj tajnik Mal®hovsky, H računskih pregledov pa povzemamo da je imela zveza v preteklem letu nad 155.000 Din dohodkov, pa samo 18.880 Din izdaffcov kar priča o. dobrem stanju imovine. Pri volitvah je b3 vnovič izvoljen odbor s predeedrčkooi Plan-tanom, podpredsednikom Mthevcem in tajnikom MaJahovskjm. V debati, ki je sledfla, so nekateri govornik? odločno pograjali prizadevanj nekaterih bivših članov, da bi okrog »Volana* ustanovil- nekakšno novo organizacijo ki bi pomen^a samo cepitev »H. Pr; te; prjl.iki j« skupnim opozorita n« »klen lanskega kongresa v Beogradu, da se mora vsaka organizaci ja, ki »p na pcdroč'u kakšne novim." na novo ustanovi, podrediti! že obstoječi ban o vinski organizaciji. Pravfl*. Zveze Šoferjev Mri*tu šrrokogrudno dOnuSčaio da Sp stari Slami ki so nekoč prostovoljno izstopili, lahko vsak hip vrne- jo ki so jim owarova«e vse pravice kf so si jih pridobili poprej. Na koncu je balo govora še o ustanovitvi starostnega in invalidskega fonda, ki ga bo ljubljanska zveza v sporazumu z vsedržavno organizaoilio po vsej prilik; že v d ogled nem času realizirala. Na skupščini je bila sprožena tudj pobuda, naj bf se zveza preosnovala v smislu čisto strokovne organizacije, a o tej stvari bo moral odločati državni kongres. Smrtna žrtev vlaka Gornja Radgona, 8. marca. V petek proti večeru je odšel iz Gornje Radgone po banovinski cesti proti Raden-cem gluhonemi berač Papič iz Bakovcev v Prekmurju. Ko je onkraj črešnjevske opekarne stopal čez železniško progo, ga je prehitel večerni vlak, ki ga gluhonemi Papič seveda ni mogel slišati. Stroj je treščil Papiča na tla in mu odrezal desno nogo nad gležnjem. Razen tega je dobil nesrečnik tudi občutne notranje poškodbe in ogrebli-ne po obrazu. Silen krik poškodovanca je privabil na lice mesta okoliške stanovalce, ki so takoj poklicali zdravnika dr. Breznika iz Gornje Radgone. Zdravnik je nudil Papiču prvo pomoč in ga s svojim avtomobilom odpeljal v bolnišnico v Murski Soboti. Poškodbe pa so bile tako občutne, da je bila vsaka pomoč zaman. Križišče na mestu, kjer se je pripetila nesreča, je zaradi vdolbine in nepreglednosti železniške proge skrajno nevarno, posebno za vozove, avtomobile in kolesarje. Svoje-časno je bila ob progi na tem križišču lesena stražarnica in so bile postavljene tudi zapornice, kar je bilo menda lete 1925. odstranjeno. Zdaj razen opozorilnega znamenja na tem mestu ni nikakih varnostnih naprav. Neogibno je potrebno, da se zapornice spet postavijo. Sokol Sokol t Radečah marljivo deluje. Pred kratkim je dramski odsek uprizoril igro »Cvrček za pečjo« v režiji br. Poharja. Igra je lepo uspela- Režiser in igralci eo vložili v uprizoritev mnogo truda, za kar so bili deležni iskrene pohvale občinstva. — Dne 27. februarja je društveni prosvetar br. Vidmar lepo predaval o zbližan ju med Bolgarijo in Jugoslavijo- Poslušalci eo pozorno sledili izvajanjem in predavatelja v zahvalo nagradili z navdušenim ploskanjem. — Dramski odsek pripravlja novo igro v režiji br. Vidmarja. Sokol ▼ Slovenjgradcu je priredil za de-oo in naraščaj v Sokolskem domu čajanko. Mladino, okrog 100 po številu je pozdravil starosta br. Roinik in na kratko očrtal so-kolske dolžnosti dece in naraščaja. Nekaj krepkih besed je izpregovoril tudi br. prosvetar. Da je čajanka tako odlično uspela je zasluga predniaškega zbora jm pa do-broitljrvih bratov Ln sester, ki so darovali pecivo in drugo. Želimo še več takih prireditev. — 87. rojstni dan prezidenta Osvo boditelja Masaryka proslavi Sokol v sredo 10- t. m. ob 20. v Sokolskem domu. O njegovem herojskem delu za svobodo Češko-Sovaške bo predaval prosvetar br. Mrovije, Udeležba za članstvo dolžnost!! Sokolska župa Ljubljana vabi članstvo, da se danes udeleži sprejema bolgarskega pevskega zbora »Rodne pesmi« na glavnem kolodvoru ob pol 14., drevi ob 20. pa udeleži v čim večjem številu koncerta, ki bo v F11-harmonični dvorani na Kongresnem trgu. Obleka civilna z znakom. Radio Srft&a, 10. marca Ljubljana 12: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12-45: Vreme, poročila. — 13- Cas, spored, obvestila- — 13.15: Plošče" po željah. — 14: Vreme, borza- — 18- Mladinska ura- Od lova do prodaje slani kov (g- Alojzij Peterlim). — 1850: Te-rarij L (g. Miroslav Zor). — 18.40: Slovenski gorski vodniki (dr. A. Mrak)- — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.' — 1950: Nac. ura; O avtorskem pravu (dr. Julij Albini iz Zagreba). — 1950: Sah. — 20: Skladbe iz časopisa »Glasbama Zora« (Akademski pevski kvintet). — 20-40: Koračnice s plošč — 21-10; I- ura moderne francoske klavirske glasbe (prof. L. M. Škerjamc). — 22; Cas. vreme, poročila, spored. — 22.16; Cimermanov trio. Beograd 17-20; Narodne melodije. — 17.45- Orkestralna glasba. — 19-50: Cek> m klavir. — 20.30: Humor. — 21.30; Lahka glasba s plošč. — Zagreb 17.15; Klavirski koncert. — 20; Plošče. — 20-30; Prenos iz Ljubljane. — 22-20: Plesna muzika- — Praga 19.20: Lahka glasba. — 20.06; Simfoničen koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava 1956: Koncert orkestra. — 21; Chopinove klavirske skladbe. — 21-90; Bachove kan-tate. — 22.15: Plošče. — Dunaj 12; PioSče. — 16.06: Lahka glasba. — 17.05: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30; Avstrijski glasbeni centri. — 20-40; Koncert vojaške godbe. — 22.20; Plošče. — 22.46; Maseeuet: »Manon« (4. dejanje). — Berlin 18: Prenos iz Stuttgarta. — 19.16: Zabaven program. — 20.50; Mladinske pesmi. — 21; Nepozab. ne besede in melodije- — 22.30: Lahka godba in ; le*. — Mfinchen 18; Koncert godbe na pihala. — 19.15; Ura pestre glasbe. — 20-45: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Nočni koncert. — Stuttgart 18: Mešan glasbeni program- — 20.45; Humoreska »Gramofone. — 21-15: Violinske sldadbe (plošče). — 22.30; Lahka in plesna muzika. — 24; Nočni koncert. »JUTRO« št. 57 6 k Toret 9. m. 1557. Šest milijonov organiziranih brezbožnikov Poglave za dotiro voljo Pred Hitlerfevo vilo na Bavarskem Turisti postajajo pred vhodom k Hitlerjevi vili v Berchtesgadenu Rymillova odprava se vrača iz Grahamove dežele Redkokdaj se dogaja, da bi mogla kak-faia znac«Cvena ekspedicija skoraj vsem prednicam v svojem področju dokazati, da so se motile. To je pa dosegla angleška eksiped cija. ki je pod vodstvoir J I^v.a Ry-milla dve leti vršila svojfc delo v Graha-movi deželi. Po "mnogih poletih in vožnjah s sanmi je mogel Rymill s svojimi sodelavci dokazati, da Grahamova dežela ni ctok. kakor so menili dotlej, temveč polotok, da je Dežela Aleksandra I. dosti večja, nego so mislili, in da ni Hearstova dežela nič drugega nego obrežno ozemlje med Graiiamo-vo deželo in Deželo Aleksandra I. Zadnji polet pa je prinesel še eno presenečenje: Tako zvani Oaneov preliv ni noben preliv. Doslej je bil ta preliv zarisan na vseh kartah Turnega tečaja. Ločil naj bi Severno Crahamovo deželo od Južne. 13. februarja je vodno letalo Rymillove odprave preletelo vse to ozemlje in je našlo na mestu domnevanega morskega preliva zaledenelo dolino. Vsa Grahamova dežela, ki so jo smatrali doslej za otoško skupino, je v resnici eno samo ozemlje in del antarktične celine. S tem zadnjim odkritjem je odprava končala svoje delo. Matična ladja »Penola« je že priplula do glavnega taborišča, d analoži moštvo in njegovo opre. mo. V začetku aprilu upa Rym;ll biti že v Južni Georgiji, od koder se bo mala ladja obrnila potem proti domovini. Odkritja in izumi, kl Ravnatelj ameriškega kirurgičnega vseučilišča dr. Bowman C. Crowell je na nekem zborovanju kirurgov govoril in med drugim predložil seznam »medicinskih svetovnih čudes«. Po njegovem mnenju je tre ba naslednja odkritja in izume uvrstiti v ta seznam, in sicer v istem vrstnem redu: 1. Cepljenje proti kužn m boleznim. 2. Odpravo bolečin z anestezijo, lečili in rabo plinov. . našemu zdravju 3.Aseptično obravnavo pri operacijah. 4. Ugotovitev redilne vrednosti živil. 5. Odkritje smrtnega učinka sončnih žarkov na klice. 6. Popravilo organskih napak z vsadit-vijo zdravih živalskih organov. 7. Podaljšanje človeškega življenja z ugotovitvijo primernega življenjskega na- cma. Deset let pokore za zakonolom Kakor poročajo nemški listi, bodo v novem nemškem kazenskem zakoniku zvišali kazen za zakonolom, ki je znašala doslej največ šest mesecev, na deset let. Ta zakon se ne bo dal več spremeniti v denarno globo. Novo bo tudi to, da se zakonolom ne bo zasledoval samo na ovadbo prizadete osebe, temveč da ga bodo smatrali kot napad na državno ustanovo, torej kot oficialen zločin. Prizadeto osebo bodo samo še zaslišali. Cerkev Iz jekla Razstava kraljevskih spominkov Ob priliki kronanja angleškega kralja bodo odprli v Londonu razstavo (kraljevskih spominovt za katero se prireditelji prejeli že več nego tisoč predmetov iz vseh delov sveta. Tu bodo razstavili n. pr. bronastega leva iz palače kralja Darija in posebnosti iz otroških let sedanje angleške kraljeve dvojice. Med drugim bodo obiskovalci lahko videli tudi predmete, ki so v zvezi s tragičnimi zgodovinskimi dogodki, n. pr. križ, ki ga je nosila Marija Stuart na svoji poti do morišča, prstan, ki g aje nosi Karel I. v ječi, in molitven i k avstrijske cesarice Elizabete. Oboroževanje ustavlja javna dela Na javnem zborovanju v New Castleu je angleški minister sir Thomas Inskip izjavil, da bo morala angleška industrija zaradi oboroževanja odložiti vsa druga javna, zlasti gradbena dela. Pomanjkanje jekla je že zdaj občutno. Finančni minister Neville Chamberlain pa je imel v Edin burghu govor, med katerim je izjavil, da bo zaradi oboroževanja v naslednjih letih nemogoče izvesti vsako socialno akcijo. V Moravski Ostra vi, CSR, gradijo cerkev iz jekla, prvo te vrste na Češkoslovaškem. Zvonik bo visok 28 m Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« objavlja statistične podatke o gibanju brezbožnikov v Rusiji. Propaganda za ateizem je doslej v toliko uspela, da se ji je posrečilo organizirati šest in pol milijona brezbožnikov. Značilno je, da je med njimi ena tretjina mladih ljudi izpod 18. leta sta rosti, ostali pa so stari od 18 do 30 let. Vatikanski list povdarja, da predstavljajo organizirani brezbožniki v Rusiji eno dva in dvajsetino prebivalstva. Milijon organiziranih brezbožnikov odpade na rdečo armado. (Jra baronice Večere Pri draguljarju Csajaghyju v Budimpešti se je zglas 1 neki poljedec in mu ponudil dragoceno uro v nakup. Ura je bila zlata in posuta z briljanti. Ko jo je draguljar odprl, je v nji v svoje presenečenje odkril napis: »Baronica Mary Vetsera«. Pozvedoval je, od kod je prišla ura poljedelcu v roke, in je ugotovil, da je iz rok posestnice baronice Stric-kove, ki je bila nečakinja Mary Večere, ljubavnice avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Baronica jo je podarila kmetu. KeT draguljar ni imel toliko denarja, kolikor ga je zahteval prodajalec, išče ta sedaj drugega kupca. Stroj za pomivanje posode Nove hiše v Stockholmu. ne opremljajo samo z električnimi hladilnim' napravami, temveč tudi s stroji za pomivanje posode Te stroje je izumil švedski tovarniški ravnatelj E. Bild. Električni pomivaliaik je visoka, pra_ vokotna omara, ki ima spodaj predal, v katerega se krožniki in druga posoda po. stavi pokončno, da se moreta voda in uma zanost odtekati. Posoda se preplavi naj, prvo z vročo vodo, ki odnese največjo umazanost. Potem se posoda obrizga z mnogimi tenkimi curki g temperaturo 90 stopinj. Nato se očiščena posoda s toploto posuši. Treba jo je samo Se malo obrisati, da dobi zadnji blesk. Priprava ima za sedaj samo ta nedostatek, da je zelo draga. Velja kakšnih 7.000 Din. Albanske muslitnanke odložijo ieredžo Muslimanski svet v Tirani je imel zborovanje, na katerem je sklenil uvesti akcijo za odpravo feredže pri muslimankah. Svet je pozval vlado, naj ga podpira pri izvedbi te reforme, ker muslimanska vera nima določbe, ki bi terjala, da mora imeti ženska zastrt obraz. Kakor kaže ta slika, ne jemljejo v Ameriki velikih poplav tako tragično kakor se je zdelo na prvi pogled. Vsaj v kalifornijskih Benetkah so si damice privoščile tak&ne-le zabavne ekskurzije na vodnih smučeh Majhen otok — velike skrbi Italija utrjuje Pantellerio med Sicilijo in Afriko Angleško-italijanski sredozemski sporazum ni tako trdna stvar, da bi nekega dne zavoljo kakšne majhne malenkosti ne razpadel. Anglija in Italija se navzlic vsem oficialnim lepim besedam vendarle gledati po strani in druga drugi ne zaupata. Ta čas zasleduje Anglija s posebno po. zornostjo vesti o italijanskem utrjevanju otoka Pantellerije. Baš v zadnjem času je Italija tujim letalom prepovedala polete nad tem otokom. Otok Pantelleria je majhen, meri po površini komaj 45 štirja-ških milj in leži 96 km od sicilske, pa 70 km od afriške obale. Njegov položaj je strategično torej takšen, da Angliji lahko brez nadaljnjega povzroča hude skrbi, po_ sebno ker Italijani nič ne prikrivajo svo- jega namena, da bi iz Patellerije napravili drugo Malto. še nedavno se je malokdo zanimaj za ta otok. Med abesinsko vojno, v dobi sank. cij, pa so Italijani razglasili, da so ga začeli utrjevati. Na otoku je več sidrišč, ki jih je z obrežnimi baterijami lahko braniti, precej lahko je tudi zgraditi pristanišče za velike ladje. V ostalem so priljučili Italijani v svoj utrjevalni načrt v tem delu Sredozemskega morja tudi otočka Linosa in Lampedusa zapadno od Malte. S temi oporišči in z letali ter podmornicami bi bila Italija v primeru voj. ne sposobna izvršiti izredno nevaren na. pad proti angleški sredozemski zvezi z Indijo, kar priznavajo tudi angleški stro. kovnjaki sami. Reklama za svinčnike Ob sedanji velesejemskl prireditvi v Llp-sketr opozarjajo podjetni tvorni čar ji na svoje izdelke s to učinkovito reklamo Uganka milijonov agenta smrti Zaharov je zapustil mnogo manj, nego so vsi mislili Ko je Basil Zaharov, oboroževalni ma-gnat, v novembru lanskega leta umrl, so menili, da je os ta vil imetje v višini kakšnih 10 milijonov funtov šterlingov. Do danes pa ni nihče zvedel, kje naj bi bili ti kupi milijonov. šele sedaj se je razvedelo, da je ostavil na Angleškem samo imetje v vrednosti 193.103 funtov. V Franciji sta njegovi pastorki izjavili, da je jima zapustil samo Zanimivosti iz angleškega državnega proračuna Draga pogostitev tujcev na kronanskih svečanostih Angleška vlada je objavila civilni državni proračun za novo poslovno leto, ki se prične 1- aprffla. Ta proračun obsega, kakor je razvidno že iz njegovega naziva, vse državne nevojaške izdatke. Nasproti lanskemu letu se je račun teh Vljudnost med bratoma izdatkov zvišal za 32 milijonov funtov ter znaša 494.2 milijona. A tudi v tem proračunu so vsebovani nekateri, čeprav majhni izdatki za oboroževanje, in sicer v proračunu notranjega ministrstva, ki zahteva 5.7 milijona funtov za zaščito civilnega prebivalstva zoper letalske napade- Za zunanji urad bodo znašali stroški 138000 funtov, to je okroglo 40.000 funtov manj nego v preteklem letu. ZmanjBalj eo se tudi izdatki za Društvo narodov za kakšnih 130.000 funtov in bodo znašali 144.000 funtov. Z.a svečanosti ob priliki kraljevega kronanja bodo izdali še 300.000 funtov. Pogostitev inostranskih obiskovalcev, ki je veljala v tekočem poslovnem letu le 7000 funtov, bo zahtevala v novem lecu 40 000 funtov. Padec čez steno 350 m globoko Neki smučar, kj ee ie pripeljal z žično železnico na Rettensehwan£jnertal je padel z neke skale na Nebelhornu 350 m globoko. V trenutku nesreče je bila v tem kraju nevihta s snegom, tako da niso mogli ugotovili, kam je nesrečnik priletel. Kdo je bil turist in odkod je doma. doslej še niso mogli ugotoviti. 100.000 funtov, in sicer v zemljiščih. Na Francoskem seveda ni zakona, ki bi koga prisilil, da bi izpovedal pravo višino svoje dedščine in tako ne bo javnost bržkone nikoli natančno zvedela, kakšno je bilo imetje pokojnega agenta smrti. Angleški finančni strokovnjaki so precej presenečeni, da ni skrivnostni milijonar na Angleškem ostavil več nego 200.000 funtov, oziroma še manj. Grofica d' Ostro-rog, ena izmed obeh sester, ki sta dedični imetja na Angleškem, je izjavila, da so vse vesti o pravljičnem bogastvu nekdanjega kralja oboroževalcev bajke. Res je bil bogat, pa nikakor ne v takšni meri, kakor so govorili. Tudi ona potrjuje, da njegovo imetje na Francoskem ni več vred no nego 100.000 funtov. 3WptoojqM ta BortaM vogvoda o*> PMtnJem obiska na Dunaj« Dietrichova se poameričani Filmska igralka Marlena Dietrichova je zaprosila za ameriško državljanstvo, ki naj odpravi gotove ovire pri njenem filmskem udejstvovanju. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe! Električna kurjava v pasjih kočah Američani imajo radi pse in se trudijo, da bi jim življenje napravili čim bolj udobno. Industrija za pasje potrebščine tam dobro zasluži, neredko se tudi dogaja, da psi spreminjajo svoja »oblačila« in da ne zaostajajo po eleganci prav nsč za svojimi gospodaricami. Poleg mnogih bolnišnic za pse imajo v Ameriki tudi številne restorane, kjer ser-virajo psom najrazličnejše slaščice. Imajo avtomobile z vgrajenimi pasjimi kočicami in »klimatskimi napravami«, to se pravi, da vlada v teh kočicah po zaslugi elektrike stalno normalna temperatura, da je v njih zrak stalno dovolj čist in pravilno vlažen. Takšna kočica velja sicer tudii 1000 dolarjev, toda to pri ljudeh, ki si stvar lahko privoščijo, itak nima nobene vloge. Skratka ameriškim psom gre v splošnem bolje nego danes n. pr. večini evropskih ljudih. Zastrupljeni komik Filmski komik Tramel se je pri snemanju nekega filmskega prizora v Parizu nehote zastrupil. Igrati je moral vlogo pijanca, ki seže večkrat po steklenici pijače. Ko je napravil prvi krepak požirek, pa se je zvil in pa^el na tla od silnih bolečin. Režiser je odredil preiskavo. Dognali so, da je bila v steklenici črna kava, kateri so zaradi konserviranja dodali formola. Tram-la so morali odpeljati na kliniko. Njegovo življenje je v nevarnosti, Poljub, škodujejo srcu Dr. Louis Laplace iz Filadelfije je imel predavanje, v katerem je med drugim na, podlagi večletnega opazovanja trdil, da poljubi zvišujejo krvni pritisk in da s tem stalno ogražajo srce. Napenjanje srca in njegovo zvečano delovanje ob današnji mo di poljubovanja ne moreta biti brez posledic in gotovo škodujeta splošnemu zdravstvenemu stanju ljudi. Njegove trditve so imele, če drugega ne, vsaj to posledico, da je mladi zdravnik postal ena najbolj znanih osebnosti v Zedinjenih državah -vsaj za kratek čas. Kazen za umor v diplomatov em stanovanju V Pragi se je končala razprava proti madžarskemu državljanu Beli S za boju, ki je bil obtožen, da je v stanovanju vojaškega atašeja madžarskega poslaništva v Pragi umoril njegovo gospodinjo Margareto Wandersteinovo. Porotniki so potrdili z večini glasov, da je šlo za navaden umor in sodniki so Szaboja obsodili na dvajset let težke ječe. Odlikovani rešitelj To je sedemletni Gilbert Rešit iz Pariza, k) je prejel srebrno in bronasto kolajno Carne« gijeve ustanove za hrabro rešitev otroka valov deroče reke ANEKDOTA Bogati marki Aberdeenski se je vozil nekega večera z nekim drugim gospodom v spalnem vozu. Naslednje jutro ga je sopotnik vprašal: »Oprostite, prosim, da vas vprašam: ali ste bogati?« Marki je odgovoril: »Nu, na leto lahko potrosim nekoliko sto tisoč funtov«. »Potem dovolite, da vam dam nasvet: je menil sopotnik: »če bi bil jaz tako bogat kakor vi in bi tako glasno smrčal kakor vi, tedaj bi najel sam ves oddelek in bi sopotnikov ne motil v spanju«. VSAK DAN ENA »Gospodična Fifi, že dolgo se pripravljam, da vam zastavim neko vprašanje...« »In jaz sem že dolgo pripravljena, da vam odgovorim nanj.« ft>Chantec>ercj Židje v ruski diplomaciji Poročevalski urad Anti-Kominterne navaja seznam židovskega življa v ruski diplomaciji- V Angliji zastopa Rusijo Maj-ski-Steinmann, v Italiji Stein, v Ameriki Trojanovski, po vsej priliki Žid, ki ima tudi Židinjo za ženo, v Tokiju Jurenjev-Gan-fmann, v Španiji Gaikis, v Stockholmu Kolon tajeva, ki je napol Židinja. Poslanik v Pragi Aleksandrovskij ni Žid, a ima Židinjo za ženo Od 28ih ruskih zastopnikov, kl delujejo v diplomatskem resoru v inozemskih državah, so vse glavne niti zunanje politike v židovskih rokah. Le v nekaterih manjših državah niso diplomatski predstavniki židovske vere, n. pr. v Bolgariji in Danski. Izjemo med evropskimi prestolnicami tvori samo Pariz. Tam imajo sovjeti poslanika Potemkina, toda tudi on je obdan od štaba židovskih sodelavcev. 25 a. i Opomini eH&eeCence lltufocCovceva Jt o trt a it An£hony Je odveslai nazaj v Čolnarno, in kmalu nato sta se sreč a s Culico in lordom Caterhamom. »Ta gospod je moj prijatelj. Culica,« je rekla Virginija. >Bodi prijazna z njim.« Culica je premerila Anithonyja z očmi iin se nato obrnila k Virginiji, kakor da ga vobče ne bi bilo: »Ije kje zmerom iztakneš te čedne moške, Virginija? Kako to delaš, kaj?« je nevoščljivo vprašala. »Kar imej ga,« je rekla Virginija. »Jaz pojdem s tvojim očetom.« Segla je lordu, ki se je tega oči-vicLno razveselil, pod pazduho in ga odvedla. »Ali tudi govorite?« je Culica vprašala. »Aili ste samo močni in molčeči?« »Ali govorim?« je dejal Anfhony. »Kramljam. Mrmram. Žuborim — kakor potoček na travniku, veste, časih zadajam celo vprašanja,« »Kakšna na primer — ?« »Kdo stanuje v drugi sobi na levi, začenši od hišnega vogala?« »Kakšno čudno vprašanje!« je vzMiknila Culica. »Kar radovedno me dete. Počakajte — da, to je soba macLamoiseUbe Brunove, naše francoske vzgojiteljice, M kroti moji mlajši sestrici Dulcie in Daisy. Pred dvema mesecema je prišla k nam, ko srno bili na Škotskem « »Ha!« je vzkliknil Anithany. »Nekaj mi je zadišalo.« »Bog daj, da bd kmalu zadišalo po kosilu,« je rekla Culica »Ali moram moža iz Scotland Yarda povabiti, naj z nami obeduje, gospod Cade? Nikoli se nismo imeli umora v hiši. Razburljivo, kaj? Skodla, da ste se mogli oprati vsakega suma. Zmerom sem se želela seznaniti s kakim morilcem, da bi videla, ali so res tako genialni in očarljivi kakor v feljitonskih romanih. Moj Bog! Kaj je pa to?« »To« je bil avtomobil, ki se je bližal gradu; dva moža sta sedela v njem. Edem je bil velik, plešast ornobradec, druga pa manjši, mlajši človek s črnimi brki. Anithony je le-tega spoznal in veselo pripomnil: »Če se ne motim, je to moj stari prijatelj, baron Lolopretcyl.« »Taiko, to je tisti gospod vratolomnega imena?« je odvrnila Culica. »Da ga vsaj ne bi popoldne meni obesili na vrat — ko sem se že vse jutro morila z Isaaiksteinom. Naj George sam opravlja svoje umazane posle, in vrag naj vzame politiko! Ne zamerite mi, gospod Cade, a vidim, da moram iti svojemu ubogemu očetu na pomoč.« Anthony je gledal za njo in si zamišljeno prižigal cigareto, ko mu je udari] na uho rahel šum. Stal je pri čolnarni, in slišati ie bilo. kakor da bi se nebdlo na vso moč borfl, da ne bi MTmril. Hitro je vrgel Anthony upibnjeao vžigalico od sebe ter lahkih nog iin neslišno planil okoli vogala čolnarne. Tam je našel moža, ki je kiečal na tleh in pravkar vstarj&L. Imel je naočnike in svetal površnik, drugače se je pa odlikoval s črno šiljasto bradico in malce gizdalinskim vedenjem. »Kaj delate tu?« ga je vprašal Anthony. »Prosim za zamero,« je z močnim tujskim prizvokom rekel neznanec. »To je, da bi se rad vrnil k 'Veselemu cricketovcu', pa ne najdem poti.« »Nu, po vodi ne pridite tja,« je s poudarkom odvrnil Anthony. »Tamle je skozi park javna pot, ta konec je pa zaprt in tujcem prepovedan. Pojdite okoli jezera in potem naravnost. Torej stanujete pri 'Veselem cricketovcu'?« »Da, od davi. Najlepša hvala!« »O, prosim. Upam, da se niste prehladili pri kle-čanju v mokri travi. Že zdaj kihate! In še nekaj: kihanja ne sme človek nikoli zatajevati. Prav on_ dan mi je rekel slaven zdravnik, da je strašno nevarno. Klanjam se!« »Drugi sumljiv tujec iz kmečke gostilne,« je sam pri sebi mrmral Anthony, ko se je vračal proti gradu, » in še takšen, da ga ne vem kam dejati. Članu Rdečega popka sicer ni podoben. Hm! Najiprej francoska vzgojiteljica, zdaj pa skrivnosten Francoz, ki v parku vleče na uho. Za tem se nekaj skriva!« Na terasi je srečal očividno hudo potlačenega lorda Caterhama, ki je spremlja! nova došleca. Obraz potrtega hišnega očete se Je precej 2?Ja0ufi, ko je zagledal Anthonyja. »A, tukaj ste. Vas smem seznaniti? Baron — eee — eee — in stotnik An-dirassy. Gospod Anthony Cade.« »Gospod Cade?« je ponovil baron iin vadignfl obrvi. »Zdi se mi, da nisem — « »Dovolite mi nekaj besed v štiri oči, gospod baron,« je Anthony odvrnil in stopil z njim v kraj. »Priznam, da sem prišel na Angleško pod tujim imenom. To utegne biti nepravilno, a je za vas brez pomena. Želeli ste videti moža, ki je imel spomine grofa Muholovcev^ in ta mož sem bil jaz. Da jih nimam več, vam utegne biti znano. Kdo si je izmislil to ukano, baron? Vi ali vaš predstojnik?« »Njegova Visokost sam, in vztrajal je pri tem, dia jo osebno izvrši.« »Noben poklicni zločinec ne bi bil znal bolje. Affl smem vprašati, kje so zdaj spomini?« »Mislim — mislim, da so sežgani.« »Samo mislite — ?« »Njegova Visokost jih je obdržal. Hotel jih fe prebrati, nato pa sežgati; in ker se v mučenikovi zapuščini niso našli, je najbrže tako storil.« »Hm!« je dejal Anthony. »Kakor ste menda slišali, sem sam nekoliko zapleten v ta zločin in moram oprati svoje ime s tem, da pomagam najti pravega morilca. Zdi se mi, da utegne biti želja, dobiti spomine v roke, nagib tega dejanja. Zato vam odkrito povem, da je še vedno moj namen, izročiti rokopis dne 13. oktobra založniku.« O R T Burna nogometna nedelja Vprašanje državnega prvaka je še vedno odprto Kako je bilo v Kranju S predvčerajšnjo nedeljo smo kaT na mah Sttopili v popoln nogometni obrat. Korak v letošnjo pomlad je l>il za nogometaše lahek in zgoden, toda buren, skoro revolucionaren. Liga. Naša najmočnejša nogometna konkurenca je tekmovala v kompletnem sporedu. Zmagala so vseskozi moštva, kj so igrala doma. niti en« pike ni odneslo nobeno gostujoče moštvo Posledica tega kola in te okornosti te kaj drastična: v tablici ie nastalo tako močno prerivanje, da ni ostalo raz v en prvega in poslednjega, ki se nista dala premakniti pod nobenim pobojem niti eno moštvo na dosedanjem mestu. In šg eno posledico moremo zabeležiti: začele so se z veliko jasnostjo karati konture bodoče grupacjje v tablici, ki bo razpadla, v tri dele. a v vsakem delu bo huda bitka za poedina mesta. Nekateri komentarji o nedeljskih rezultatih sicer že preveč samozavestno ali vsaj tvegano lomijo palice nad tem ali onim moštvom, toda polozai še davno n; dokončen Po vse.i priliki se bodo tii &kupjne tako razdelile: vodstvo bodo prevzeli Gradjanski Hajduk in BSK, sredi tablice se bodo borili Jugoslavija. sarajevska Flaviia, in BASK. ostali štirje bodo končen tablice v hudi borbi za mesta morda z izjemo Con coni i e kj bj se morala zelo energično vreči v borbo če bi hotela malo višift od poslednjesra mesta. Kakor bo tud- borba za sredino in za konec tablice bržčae burna jn napeta, bo pa prerivanje v vrhu nadvse zanimivo. Sedaj je sicer Gradjanski še krepko v vodstvu, razdalj« do Hajduka znaša cele štiri točke, do BSKa j:h je celo pet Pogledati pa je treba situacijo tudi z druge strani, pa bo takoj vidno da imata poleg Gradjanskega še znatne šanse za pivo mesto tudi Hajduk im BSK Gradjanski igra še flve tekmi doma, po vrsti z osjješko Slavijo in s Haškorn Te štiri pjke so mu kolikor toliko gotove tako da bo še nekaj tednov stoloval na no-coroetnem prestolu. Potem pa bodo sledili bridki časi za »purgerje«: igrali bodo po vrsti zunaj, in sicer najprej v Ljubljani pa proti BASKu Ju gesla-vi j in BSKu, vmes bodo sprejeli samo še Hajduka na svojem igrišču na koncu pa bodo moral; v Sarajevo. če iiim damo možnost da od treh bitk v Bpngradu rešijo eno. morda ono proti BASKU da odnese'o 'n Ljubljane in Sarajeva. vsega dve točki in d-a ponovijo doma zmago nad Hajdukom, potem bodo imeli na koncu tekmovanja 26 točk. To ie precej realno cenjeno. Hajduk igra tudi dve tekmi zaporedoma doma z BASKom in Sarajevčani: no tem ima Concordio v ZagTebu. m zopet doma Jugoslavijo in Ljubbano. Na koncu mora trikrat iz Splita-: v Osijek. v ZaeTeb proti Grad.ianskemu in Hašku. Dopuščamo. da bo Hajduk doma nesel vse. da bo iz Zagreba prinesel Concordijine in Haškove točk« ter da mu bo tudi v Osije-ku sreča mila: tedaii bi imel še nabrati 14 točk kar da z dosedanjimi 12 v končnem stanju 26 točk kolikor jih utegne dobiti tudi Oradjanski BSK ima od vseh treh konkurentov za prvo mesto najugodnejše stališče Ima sicer samo 11 točk na varnem, toda nje; jih imel na koncu 27 j in z njimi po tei kalkulacij,; prvo mesto. Res je vsako ugibanje za toliko dobo v naprej več ko tvegano, toda je precej podlage za tako kalkulacijo. Če bo vsa»j v glavnih potezah držala, in to po vsej prilik; bo, potem bosta odločali za letos o prvem mestu tekmi Gradjanski Hajduk in BSK - Gradjanski. Saj bi imel Hajduk. če bi obvladal >purererje« v samem Zagrebu, možnost da doseže 28 točk in z n jim; brez dvoma tudi prvo mesto. Če se pa posreči »purgerjem«. da BSKa vržeio ob tla sredi Beograda, potem bi jiim le poraz od Hajduka prekrižal račune glede prvenstva. Vrh tablice bodo zasedlj torej ti trije pretendenta — Jugoslavija namerava pustiti par tekem na sprotnjikom zaradi svoje turneje v Irsko in sP je s tem prav gotovo odrekla vsaki am-bjciji _ Le vrstni red trojice ie še. kakOT smo videli, odprto vprašanje. Podsavezna liga V nedeljo smo imeli tudi v obeh pod sa-vezniih skufpjnah ljubljanski in mariborski, popoln spored. V ljubljanski skupini pa se Sipoired ni izvedel do konca ker je bila tekma v Kranju med Hermesom jn Kranjem, kakor smo že poročali, predčasno prekinjena. 0 tej tekmi smo dobili iz Kranja naslednje infomacije-. »Na nedeljski tekmi v Kranju je prišlo do hudih incidentov, ki imajo svoj vzrok v odločitvah sodnika. Na igrišču se je nabralo preko 300 Ijudj. kj so po večini pričakovali zmago Hermesa Tekma se je pričela v lepem stilu in je bilo pričakovati fajr borbe za točke. Tu pa ie kvarila razpoloženje oib-činstva sodnikova piščalka Sodnikove odločitve večkrat niso bile v skladu z nogometnimi pravili. Take napake so se opazile zlasti pri odločitvah glede kazenskih strelov, ko Je sodnik ustavil desrno zvezo Kranja češ da je nepravilno startala na žogo v zraku, v resnici pa j& oddal žogo z glavo popolnoma pravilno, saj je stal nasprotni igrač e® meter pred rajnim. To je bilo pred nasprotnikovim golom. Občinstvo ie take momente samo grajalo z medklici. Ko pa je bil poškodovan vodja napada Se-raica, da je moral zapustiti igrišče, sodnik ni videl foula ki sicer rti bil nameravan. (Sodnik je dolžan kaznovati le foule o ka-terjih misli, da so bili storjeni hote. Op. ur.) Kmalu nato ie bilo levo krilo Kranja zrušeno, ker mu }e nasprotnik spodnesel nogo. Sodnik je žvižgal in ker je to bilo v kazenskem prostoru, bi moral prisoditi enajstmetrovko. Tega pa sodnik iz nerazumljivih razlogov nii storil in je žogo potegnil za 5 m nazaj na kazensko črto. Občinstvo se je hudo razburilo, je pa vendarle ostalo mirno. Seda; pa je prišlo najhujše. Leva zveza Kranja strelja z daljave 16 m krasno na gol, vsii že vidijo gol — žvižg — žoga zadene prečko nakar priteče desna zveza in zabije gol Kapitan Kranja intervenira pri sodniku ter izjavlja, da ni mogel biti of side- ker je branilec Hermesa Klan-čnik stal v tem momentu v golu in ie tudi drug igrač stal pred kranjskimi. To pa je bilo tudB že publiki preveč, ki j>e vdrla na ferrišče tako hitro, da je ne bi moelo zadržati niti sto rediteljev. Razlogi za to so jasni. Na igrišču zasleduje preko 300 ljudi borbo vs; živci so napeti 6'ledi pravilen gol. SMRT PLEŠAVOSTI! »Moratta« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustali izpadanje las, lasje porar ste jo tndi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORAN A«. Diplomirana v Londonu i OF GRAND PBK IN ZLATO KOLAJNO. •u ira sodnik ne prizna — žive; popuste in katastrofa ;e neizogibna Kranj&k, in ljubljanski igralci »o sodnika tako- zaščitili, to da zaman Reditelji so bili tepeni kei so hoteli napravit, red igralci, ker 6o branjli sodnika in šele funkcionarjem jp uspelo na pravit^ red. Vse skupai ni trajalo nit; 10 minut jn igrišče je bilo zopet prazno. Seda je prišlo do največje napake. Sodnik ie poklical kapetana in .ima sporočil da počaka 20 minut, nakar bo tekmo prekinil ako ne bi bilo igrišče izprazineno Igrišče je bilo takoi nato izprazni eno, tedaj pa pride k sodniku g. Kosu sodnik g Er lih, ki je sodil prvo tekmo Savica : Radov Ijiea ter ga pozove nai tako. zaključi tek mo kar je g. Kos tudi storil. To ie občin 6tvo razburili o in je zaTads tega prišlo ka sne je do raznih incidentov Zal, da je tudi Hermesovo moštvo bilo več ali man' pri zadeto prn pretepu, ker 60 nekateri igrači rabili razne psovke, na katere j« občinstvo reagiralo. V bodoče se taki primeri ne smejo več ponavljati in se to tudi v Kranju do sedaj še ni zgodilo Krivda leži na sodniku. Dopis, k; smo ga prejeli vpraša pod savez, zakaj poščlja take sodnike.« Taiko se glasijo informacije iz Kranja ki jiih po našem znanem načelu »audiatur et altera pars« radevolje »btavjmo. JASO. Danes ob 18. odborova seja na univerzi. Blagajnik naj prinese seboj de nar. SK Ilirija. Redna seja klubovega na-čeLstva drevi ob 20.30 v klubovem tajni štvu. Sekcije naj uredijo in oddajo vse podatke, zahtevane v zadnji okrožnici. Danes ob 16.30 naj pridejo v tajništvo gg Verbič, Nagy< Medič, Prezelj in vsi načelniki sekcij.' Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 10.; Dež in vihar Red Sreda. Četrtek. 11.: Zadnji signaL Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 9.: Pikova dama. Red A. Sreda, 10.; Baletni večer Red B. Četrtek 11.: Holfmannove pripovedke. Red Četrtek. Petek, 12- Bolgarski plesni večer. Izven« li opere- Za red A bodo peli drevi Čaj-kovskega opero »Pikova dama«. Zasedlba je običajna.Dirigent Anton Neffat in režiser profesor Osip šest. — Baletni večer, ki ga je naštudira] kot gost glasoviti koreograf Make F roman, se ponovi v er^do za red B-Obsegal bo tri točke: Rimski-Korsakova »Šeherezado«. Schumannove »Metuljčke« in »Polovske plese« iz Borodinove opera »Knez Igor«. — Za red Četrtek bodo peli Offen-bachovo fantastično opero »Iloffmannove pripovedke« z Zlato Gjungjsnčevo. Banov, cem in Betettom v glavtuih partijah. Dirigent Niko Štritof. Umrl je naš dragi soprog, brat, svak In stric, gospod EDVARD DEV KAPETAN V POKOJU v nedeljo ob 16. url, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek iz hiše žalosti, Jurčičev trg 2, ob 16. uri na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. t. iil, ob 10. uri v stolni cerkvi LJUBLJANA, dne 8. marca 1937. Žalujoča soproga PAVLA, rodbine DEV, dr. DOLJAN in arh. COSTAPERAEIA. ■ -. - • - ■ -.t-...t t. »fC,.- .-v xx 5 kajti Osixuri-M-£acnice dajejo mnogo cenene svetlobe. llpocabljajte -vedno D Dekalu men ž a nnice z. garancijsko znamko male porabe v vatih. Ai MALI OCiLiil Službo dobi Beseda 1 Din. **rtk S Din, ca šifra ali dajanj« oaalova I Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Plačilnega natakarja reččega nemSčiine s kavcijo »prejme regiam »tajai v Ljubljani. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Dvaitšsoč« 4H»d Kovaški sekirni pomočnik doivr bi usvrf cfiffte pncKt 4obi sJužbo pri Ivan Drobno« Bek»rn: kovač Grahovo pas Eiietn. 4817-1 Plačilni natakar kavaamigki g lomijo doM takoj mesto. Ponudbe 8 ahto oa podr. Jratra v Maribora pod Frizerja — ko B dame sprejmem za štel no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. Dopustite novemu domačemu zdravljenju, da Vam zaustavi REVMATIČNE BOLEČINE Tehnik gniAnfl strok« doM i KUt pri tuniki t LjoMfjaaL. Poraadbe na ogl. <*M. Jutra. pod »Tefmsk« 4SM4 Prvovrstno modistinjo rabimo aa tir-koj. Plača po dagovnm, hrana in stanovanje r bito. Torairna slamniflMrv, fir-bežnik, Vir pni Dotmža^ali. Siirfba etelna. «)M Strežnico sa 8ae od 7—.17 un, snfarj- &o, po možnosti stanujoč« nri starših, sprejmemo ta bližino Tobačne tov-am«. Naslov T vseh pod. Jutra. 4799 J Krojaškega pomočnika sprejmean. Kos Joeip, kroja« Kranj. 47S84 Šoferja mehanika strokovnjaka ta DieseJ an-to sprejme spedeo»ja Soka-čič, Kariera«. 47OT-1 Krojaškega pomočnika sprojotom ■takoj. Franc Bogataj, krojač V nanje Gorice. 96. 4787-il Službe išče Beeeda 1 Din. davek 8 Din. xb Šifro ali dajanje naslova B Din. Najina njš sneeek 17 Din. Spreten strugar grafitnih tojiilnikov i£f« mostio v večtfi livarni. Na sk»v v ve«h poel. Jutra, 4814-3 Tkalski mojster am-ožcin tndi kot samostojni tkalski mojster in de-»eneiter v manjši tovarni x večletno prakso želi zaposlitev. Ponudbe na ogl. odrt. Jutra pf>d šifro >Znio-ien ln zanesljive. 4810-3 Veliko zdravniško odkritje. Ali Va» mndi|o bolečine v križu in hrbtu? Ali občutite, da »t« izmučeni, nadložni in nesrečni? Niste ii postali pravi hromci od bolečin v križu, ali Vas niso mučile bolečine v nogah ki rokah? Namočite mehko krpo ▼ vročo vodo, v katero ste dali toliko Saltrat Rodella, da je postala bela. Položite potem to krpo na bolno mesto. Namočite krpo ponovno ter jo spet položite na isto mesto. Te obloge ponavljajte, dokler ne občutite olajšanja. Ta saltratova voda je močno sredstvo zoper revmatizma. Prodre namreč v gnojnice, kakor črnilo v pivnik, ter topi male kristale znojne in urinske kisline, ki so bodeči kakor igle in ostri kakor britev. Stalne bolečine, ki utrujajo in onemogočajo odmor v kateremkoli položaja, strašne muke, ki so vzrok, da se bojite raztegniti ude ali katerekoli mišice, — vse to bo prenehalo, kakor od kakega čudeža in spali boste lahko 8 ur v miru. Kadar Vas boli celo telo in kadar se občutite utrujeni in nadložni, vedno dodajte Saltrat Rodell Vaši kopelji. Uspeh Vas bo iznenadil. Zahtevajte Saltrat Rodell v vseh drogerijah m strokovnih prodajalnah. Dobra kuharica M/mostojma., srednjih M; »če mesta k orožnikom aH samskemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 40«. | ■#796-3 Frizerka katera ms dobro žeitazmo in vodmo onduiac.ijo dobi takoj mepto. Rakovo Ivan Jesenice Fužin«. 48104 Mizarski mojster i oibrtnnin Estom, orodjem sprejmem shišbo. Grem tudi kot hi&ai mizar alii drugo. Naeiov t v®eh posl. Jutra. 470£-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda 1 Din davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika B2L Ljubljano iščran na takoj. Živilska stroka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agiina mlada moč«. 4786-6 PrddtuM Beseda 1 Din. lavek 8 Duš za šifro al^ lajanje naslova 3 Din. N*jmani&! tnesek 17 Oin Lučice (arpadžiik) okrogle ln po dolgovate najceneje po šlljamo franko. Kovač BaliHit, Novi Sad. 4424-6 6. Th. Rotman: Profesor Bizgec l potovasife okoli sveta 43 Na srečo je bila »Pnle.vova« vožnja zelo kratka: čez pet Sekund je trčil v eno izmed benareških hiš, to na s tolikšno močjo, da se je do polovice zaril vanjo. DRUŠTVO »DOM SLEPIH« V LJUBLJANI NAZNANJA ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 8. MARCA 1937, OB 3/4 4 ZJUTRAJ UMRL PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI NJEGOV VELIKI DOBROTNIK MONS. TOMO ZUPAN apostolski protonoiar, bivši vodja »Alojzi jevisča«, vlastelin na Okroglem itd. TRUPLO BO BLAGOSLOVLJENO NA OKROGLEM V TOREK, 9. MARCA OB 9.15 IN PRENESENO V ŽUPNO CERKEV V NAKLEM, KJER BO OB 10. URI SLOVESNA SV. MAŠA ZADUŠNICA. TRUPLO BO NATO PREPELJANO V LJUBLJANO KJER BO IZPOSTAVLJENO V ALOJZIJEVIŠKI KAPELI, POLJANSKA C. 4, ODKODER BO POGREB V SREDO OB TREH POPOLDNE K SVETEMU KRIŽU. DR. TOM. KLINAR TC. PREDSEDNIK IIUI.B..1U.1 Beseda 1 Din, lave* S Din. za Šifro aU dajanje naslova J Din. Najmanjši tneeek 17 Dm. »Diamant« novi model motor, Dojno naprodaj. Ne verjetno nizka cena. Interesenti vabljeni ogled: D. Ostrožnik, trgovina Pasaža Nebotičnik. 4030-10 Malo limuzino dobro ohranjeno kupimo. [Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Limuzina« '4816.10 Večje itevOo parcel skife bii ter vfl ona naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovalec Ko-o*ver Ludvik Cesta 29. akt. Str. 8. Teteion 87—53 Pooblaščeni graditelj n sodni eeniielj za nacvete brezplačno ob raapotago. 69-20 223EH2EE2B Beseda 1 Din. davek 9 Din. ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSt znesek 17 Din. Enosob. stanovanje solnfino oddam n« C. 20. oktobra (Rimska c.) ftt. 33. 4791-ill PRIMERJAJTE Id PREPRIČAJTE SE: PARKER VACUMATKC JE V VSAKEM PRIMERU BOLJŠI Vedno TTagTo*"in prijetno obrit z močno penečo se MEM Rasmit-kremo za britje Tuba: Din 16.— in 24.— »MEM krema za britje... in gladko obrit od jutra do polnoči«. Dobiva se že v vseh prodajalnah te stroke. Občina Ljubljana Mestni pogrebni uvod f Umrl nam je danes ponoči naš predragi brat ln stric, gospod JANEZ LEVEČ ŠOLSKI RAVNATELJ V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. marca 1937, ob 16. uri izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 8. marca 1937. ŽALUJOČI SORODNIKI. REVMATIČNE BOLEČINE odstranimo z Nibol tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu. Nibol tablete kot domači in zato ceneni proizvod, se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zobo in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehla-jenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih ste-kleničicah 20 tablet Din 20.— ali 40 tablet Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. Stili Vsakovrstno zlato s nanje o» najvišjih eenab CERNE « juvelir Ljubljana. Wolfova ulica L is-as 3e»eda l Da. lavek 8 Dn. ta ^ifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup 'n prodajo vaefc ienaruib zavodov ta-liosljujem o« najvižjl eo ni takoi » 7. »to vini Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovr.eva aL Telefon 35—KI 39-16 Dvosob. stanovanje z V&.'im pnitikiinamn.. na novo preipl eskamo in slikano oddnTO takoj. Florjam-etka ul. 31./1. Dvosob. stanovanje oddam za takoj ali s 1. aprilt«m mčrai Ftranki. Mesečno Din fiSCV,— Novi trg št. 5/II. levo. Posojila d a jam o v gotovim in blagovnih bonih >Hermesc, Informacije: Tavčarjeva 2. 87-16 Hranilne knjižice Ljubljanske Keditne banke Zadružne gospodarske banke, Celjskih in vaeb podeželskih zavodov Vam vnov-iim takoj po najvišje ceni. ALOJZIJ PLAN1NSEK Ljubljana, 3eethovnova ul. 14./L Telefon 35—10. 4230-16 Hranilne knjižice Mestne hnsLn.ijn&ce ljublj. večji znesek in Mestne h.rcuiilmice v Kamniku Kmočbi hranilni in posojilni dom in Kmetske posojilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod Šifro »Za gotovino«. 4i81E-16 Iščem finansiera za nnkup Buro^ih kož, ksAere ¥cun usitrotjiiim, ha.r-viaim in preidelujom v fcnzn« ne ovratnik«, Ivrve in plašče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobičkatiosni zaslužek«. 473S-U6 Lokali Beseda 1 Din. (Lave* 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Brivnico vpeljano prodam nujno na 3.5C0.— -Ptojasmla Mirko Furian. Poljanska 77. 48OM0 Oddam lokal za Din ESI,- meeečno. Novi trg štv. 5. 4807-M) Be»eda 1 Din. davek 9 Din. za šifra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dra. Hišo primemo za trgovino, go stiilino in vfcako drugo obrt, ugodno naprodaj v Velifciti LaSčah. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Promet«. 4457-20 ojjifjsirm Beseda 1 Din. davek 8 D11. za šifre ali dajanj« naslovi. 5 Din. NajmaDišl tnesek 17 Din. Opremljeno sobo leipo, g posebnim vhodom oddam na Masajykovi c. št. 06—I. nad. 439S-3T; Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo v kipo solnčno sobo. Naslov v vseh posl. Jutra. 48CIMJ3 Beseda X Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo event. s souporabo kuhinje ššče mJad zakonski par v Šiški ald B« i; gradom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za&oncac. 4f7»3-a3a Naročniki „Jutrau so zavarovani za 10.000 Din Vfcemtte v po^ov. Ob. vBetouje PAKKER VACU MATIC 102«/. več irnlia^ ne da bi se zmi pov«čaJ obseg m to zaradi tega. ker ritma gumastega re-rervarja, rsot-la, ne vsrvoda aa polnjeni«, kakor nalivna pereea in, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Nagrada Pi?alni ftroj »Erika« St 1>23.204 temno moder por-table mi je bil ukraden. Dotjični, ki mi [iriiponiore do stroja, dobi 500 Din. lekarna Baliovec, Kon-greeni trg. 4800-38 Zapestna ura ženska ala/ta se je izgubila v soboto na Tyrševi cesti. Pošten najditelj se na^ proSo, da jo odda prvuta nagradi v ogl. odd. Jutma. 4&e-QB Rciino |Trenškoti, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Dan Jan. 1 2 6 4 5 6 7 8 9 10 11 "2 13 4 10 16 1/ 18 19 iO 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 bi 18201 26S51 45201 69201 25731 98397 18213 55451 26867 69218 S6161 98396 45218 7363 86172 25747 73314 89452 13451 54201 73301 59201 89453 j 73315 1 13463 j 83851 1 54209 t 94251 j 59213 j 89461 j 73316 [ Febr. 98381 25732 55452 18202 26852 45202 86162 69217 7351 16701 18214 16702 55455 25742 25751 16713 7364 59202 83852 94252 13452 94266 54218 15871 73302 45913 94267 89462 45912 Marc April 86163 98382 45203 69202 25733 7352 55453 18203 26853 25748 26866 16703 69208 73303 86173 55465 94253 25752 54202 13464 45874 83853 13405 59203 94264 89454 59214 13462 54114 54210 59205 69215 7353 98398 25737 86164 18204 98383 45204 25734 16704 18215 16714 98392 13454 25743 83867 7365 13453 94265 25753 73304 54103 54203 54104 89463 54115 83854 73313 59204 94262 - t Maj Junij Julij 25738 t 16705 j 18205 45205 69203 26854 25735 86165 26865 69204 55454 89451 26868 94254 55456 86174 25768 94255 54204 83865 94263 j 89455 25754 13468 45875 54205 45901 j 45897 1 54129 1 83855 | 73307 | 98385 t 16706 26855 25736 j 18206 ] 98384 j 86166 1 45206 J 7354 98393 83S66 18216 ] 45207 25744 54115 16715 55466 73317 25755 89456 838S4 94256 54205 1 59215 | 54116 1 25768 ] 59206 t 54106 j 13457 j 25763 [ - t 69216 86167 83868 69206 7355 26856 18207 69205 16707 26857 55457 45215 98394 55467 86175 7366 73318 54206 73305 59207 134-55 25756 ] 45881 i 59217 j 54112 ] 59208 ] 45876 1 54211 1 54111 1 94261 j 89460 j Avg. 98387 16708 45208 7356 98386 69210 55458 18208 55468 86168 18217 "j 16709 1 26858 ] 7367] 55463 | 16710 i 13467 T 59216 T 54119 89464 25767 94257 54207 "j 54107 1 13456 1 45893 j 73306 t 83856 j 54112 1 25764 ] - 1 Sept. i Okt. Nov. Dec. I 26863 45210 54135 94268 55459 98388 [ 86169 7357 [ 18209 45211 f 45209 86178 f 26864 98389 j 69207 18210 26S59 7359 f 25739 | 55460 | 86177 f 26860 [ 45216 J 54131 t 25745 ! 18218 f 86176 [ 16711 f 54130 ; 7361 7368 ' 54216 25757 ! 83862 98390 16716; 59218 j 45894 j 13458 J 54120 ! 13468 [ 73308 * 25765 j 59209 j 45883 13459 ! 54113 f 73309 [ ~ I 94258 89465 25758 54121 54213 83861 54123 89457 54133 54214 54110 83857 54126 59213 55461r 16718 T 18211 [ 7358 [ 86170 \ 26861f 69211 16712 45212 7360 45217 25740 55-464 f 16717 r 13460 f 25759 ' 83863 f 59210 r 54109 | 89466 | 25760 f 45884 j" 73310 | 83858 : 94260 r 45891 f 89467 f 45892 f 59212 r 26862 69212 45213 25741 98391 55462 18212 45214 69213 t 54132 * 69214 j 86171 ' 98395 j 25746 1 7362 1 89458 54215 25761 73311' 83859 94259 45890 89468 54125 83860 25762 59211 73312 13461 89459 54217 Izbrano srečko izvolite naročiti takoj, ker j!h bomo poslal! samo, dokler jih imamo na zalogi Prodajalna srečk državne razredne loterije BRAČA MARKOVIČ - Beograd Št. ček. računa 57S67 KNJE GIN JE LJUBICE 18 Pošt. pret. 539 Soustanovitelj nage Družbe, častni član tn prvomestnOt prvih dveh desetletij, prečastitl gospod prelat TOMO ZUPAN apostolski protonotar, nositelj reda sv. Save IIL razreda, častni meščan ljubljanski in kranjski, gimnazijski profesor v polu, itd. je danes 8. marca na Okroglem pri Kranju, v častitljivi starosti 97. let, zatisnil oči. Pogreb bo v sredo 10. marca ob 15. uri izpred Alojzevišča na Poljanski cesti. Započel in pospeševal je naše delo, zato mu ohranimo trajen in hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne 8. marca 1937. Vodstvo DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA. Urejuje Davorin Ravffen, » Izdaja sa konzorcij »Jutra« A.dolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del jo odgovcaau Akje Korale VH y kJuUJaut