kulturno -poMično glasilo s v e tov n/h in domačih dogodkov 10. leto / številka 42 V Celovcu, dne 16. oktobra 1958 Cena 1.50 šilinga Angelski pastir Slava Bogu na višavah — mir ljudem na zemlji, *<> je bilo veliko angelsko sporočilo narodom ob prihodu Zveličarja sveta. To geslo je v svojem od božje Previdnosti mu izročenem poslanstvu v današnjem času dosledno udejstvoval papež Pij XII. Delal je za božjo čast. Postavil je Boga v središče 'sega človeškega zasebnega in javnega življenja. Božja volja, ki se izraža v božjih zapovedih, mu je Bila merilo za presojanje vseh dogodkov današnje-£a časa. K vsem vprašanjem današnjega časa je spregovoril in dal smernice, katere naj posamezni stanovi, družbe, države, narodi upoštevajo, da bo na zemlji prava harmonija, pravi bogohoteni red. V svojem papeškem grbu je Pij XII. določil goloba z oljčno vejico. Današnji čas potrebuje pravega miru. Angelski pastir je hotel vsem narodom posredovati pravi mir, ki je v Kristusu. Ko je očak Noe po vesoljnem potopu izpustil iz ladje goloba, mu je ta prinesel zvečer oljčni list v svojem kljunu. Od tedaj je oljčna vejica znamenje božjega miru. Hudobije človeštva so povzročile kazen vesolj-nega potopa. — Končni vzrok zadnje vojne je odpad od Boga. Narodi so teptali temelje miru in blagoslova, ki so božje zapovedi, zato pa se je zrušila stavba človeške družbe. Pij XII. je delal neprc-vtano za pravi mir. Vedel pa je, da bo mir med na-fodi le tedaj, če bo vladala med njimi pravica. Geslo njegovo je bila beseda: Opus justitiae — pax — Mir je delo pravice. Pij XII. je bil rojen 2. marca 1876 v Rimu. Zgodaj so se kazali njegovi izredni talenti. Bil je pa tudi zelo marljiv. Njegov oče je bil odvetnik. Mislili SO) da bo tudi njegov sin Evgen Pacelli sledil očetu T poklicu. Izbral si je duhovniški poklic. V 23. le-*u starosti je bil v soboto, dne 2. aprila 1899 posve-frm v mašnika. Končal je svoje študije z dvojnim doktoratom bogoslovja in prava. Poklican je bil kot mlad duhovnik v služijo sv. apostolske stolice. Vmes je poučeval kot profesor cerkvenega prava. L. 1911 Ga je Pij X. imenoval za tajnika za izredne zadeve Svete stolice, obenem je deloval s kardinalom P. Dasparrijem pri sestavi novega cerkvenega prava. Leta 1917 je bil v sikstinski kapeli v Vatikanu popečen za škofa in imenovan za apostolskega nunci-ia v Monakovcm. Težka in odgovorna je bila njegova služba, ki jo je nastopil v času prve svetovne T°jnc. že takrat je bil poslance miru. Izročil je odgovornim krogom v Nemčiji predloge sv. očeta Benedikta XV. za svetovni mir. Osebno je storil vse, zaupanje sv. očeta in kardinalov, tako da je kmalu postal najvplivnejši v kardinalskem zboru. Poleg dela v Vatikanu je sv. oče pošiljal kardinala Pacellija kot svojega osebnega zastopnika v razne države ob posebnih prilikah. Tako je bil poslan 1. 1934 v Buenos Aires, 1. 1935 je zastopal sv. očeta pri jubilejnih svečanostih v Lurdu, 1. 1936 je potoval v Zvezne države Amerike. Bil je delegat sv. očeta 1. 1937 pri posvečenju nove cerkve v č. mali sv. Tereziji Deteta Jezusa v Lisieux-u, 1. 1938 pa je bil pri svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Ko je dne 10. 2. 1939 umrl papež Pij XI., je kardinal Evgen Pacelli vodil kot Camerlcngo kardinalskega zbora vse zadeve Apostolske stolice. Ko se je vršila 1. marca 1939 volitev novega papeža, so navzoči kardinali v kratkem času izvolili njega za naslednika Pija XI. To je znamenje popolnega zaupanja. Očetje kardinali so vedeli, da potrebuje sv. Cerkev v današnjih težkih časih na čelu moža, ki bo znal kot Kristusov namestnik na zemlji povzdigniti svoj glas in se boriti za pravico in resnico in za pravi mir med narodi na svetu. In niso sc motili. Evgen Pacelli ,ki si je izvolil ime Pij, je vsa pričakovanja izpolnil in v svojem modrem in vsestranskem delovanju postal vreden naslednik sv. apostola Petra. Ko je bil izvoljen in je ponižno vdan v voljo božjo prevzel vzvišeno in odgovorno služijo vrhovnega poglavarja Kristusove Cerkve, je divjala druga svetovna vojna. Dal je prvi blagoslov rimskemu mestu, iz katerega izhaja, in vsem svetu in že tedaj prosil in opominjal k miru. „Ni miru brez reda, ni reda brez pravičnosti”, je rekel. Že 1. 1939 je pozval vse odgovorne voditelje narodov, naj storijo vse, da bo spet zavladal mir med narodi. Zato pa je potrebno, da upoštevajo pravice vseh, tudi malih narodov in ne kršijo naravne pravice v sožitju narodov. Četudi prizadevanje Pija XII. za svetovni mir ni našlo odmeva, sv. oče ni odnehal v svojem delu storiti še nadalje vse korake za mir. Zato je sam priznal: „Nihče ni več opominjal in klical: Mir... Nihče se bolj trudil kakor mi, za olajšavo grozot vojne.” Bil je veliki učitelj in obnovitclj Cerkve. Oznanjal je blagovest Kristusovo za današnji čas. Vedel je, kako potrebuje Cerkev v današnjem času kruha božje besede,, zato je porabil vsako mu dano priliko, da je iz polnosti svojega uma in srca delil zaklade živega kruha božje besede presajene v današnji čas. V okrožnici „Mystici corpo-ris Christi” — o skrivnostnem Kristusovem Telesu — je podal izčrpno nauk o Cerkvi, ki je skrivnostno Kristusovo telo. Vsi smo udje tega telesa in tvorimo v Kristusu družino božjih otrok. Naša prva skrb mora biti, da ohranimo božje življenje milosti in ostanemo živi udje Kristusovega telesa. To resnico je vedno spet poudarjal. V okrožnici: Mediator Dei — Srednik božji — izčrpno govori o obnovi (Nadaljevanje na 2. strani) Poslednja pot papeža Pija XII. Minuli petek so posmrtne ostanke papeža Pija XII. prepeljali iz Castel Gandol-fa, letne papeške rezidence v rimski okolici, v Vatikan. Po dolgih stoletjih se je prvič zgodilo, da je papež umrl izven Vatikana. Ob obeh straneh ceste, po kateri je šel mrtvaški sprevod se je zbralo več sto-tisoč ljudi. Kolona avtomobilov se je v Rimu najprej ustavila v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Na velikem trgu pred cerkvijo je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je prihod svojega mrtvega Vodnika pričakala na kolenih. Po kratkem obredu v cerkvi se je sprevod počasi pomaknil naprej proti cerkvi sv. Petra. Po vseh ulicah, kjer je šel sprevod, se je zbral gost špalir rimskih meščanov. Mrtvaški sprevod sam je bil dolg 3 in pol kilometra. Takoj za križem je šel oddelek italijanskih orožnikov in vojakov, za krsto, ki so jo spremljali švicarski gardisti v svojih slikovitih uniformah in blestečih šlemih ter častniki plemiške garde s potegnjenimi sabljami, pa je šla vsa rimska dphovščina. Ko je sonce s svojimi zadnjimi žarki oblivalo stebrovje na trgu sv. Petra, kjer je bilo vse črno ljudstva, je žalni sprevod stopil v baziliko, ki je največja cerkev krščanstva. Krsto so položili sredi cerkve na pare. Začel se je mimohod ljudstva, ki je trajal do ponedeljka opoldne. Računajo, da je mimo odprte krste umrlega vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve šlo okrog 3 in pol milijona ljudi. Več oseb je v gneči omedlelo, nekega m^ža pa je pred krsto zadela od žalosti kap, da se je mrtev zrušil na tla. Ko so v ponedeljek zaprli velike bronaste duri cerkve sv. Petra, je na trgu čakalo 50 tisoč ljudi, ki pa jih niso več spustili v cerkev. Da preprečijo smrtno nevarno gnečo pri pogrebu, je bilo izdanih 10.000 posebnih vstopnic za pogrebce, med katerimi so bili papeški sorodniki, škofje in duhovniki, redovniki in redovnice, predstavniki diplomatskega zbora in. romar ji iz vsega syeta, ki so bili prihiteli v Rim. Zadnjo blagoslovitev je izvršil vatikanski vikar Van Lierde. Potem posmrtne ostanke zapečatili v trojno krsto. Prva, v kateri leži truplo, je iz cerdovega lesa, ta pa je položena v drugo večjo krsto iz svinca in ta v tretjo iz hrastovega lesa. Preden so krste zaprli, je po stari navadi msgr. Bacci, tajnik za latinska pisma v Vatikanu, prečital v latinščini žalni govor s papeževim življenjepisom. Ta na pergament spisan in lepo okrašen govor so položili papežu k nogam. Po zapečatenju vseh treh krst so nato na posebnem vozičku prepeljali posmrtne ostanke Pija XII. v grobnico pod cerkvijo, kjer počiva v klementin-ski kapeli. Krsta iz hrastovine, ki je zabita z zlatimi žeblji, ima na pokrovu vrezan papeški grb in oljčno vejico, znamenje miru. Slovenci po svetu so z nami! 'ki bi zavladal mir med narodi Evrope. Bila je takrat velika beda kot posledica vojne. Nuncij Pace-Bi si je prizadeval pomagati trpečim. Ob koncu pr-Ve svetovne vojne je veliko trpel. Napadli so nje-R°v urad, vzeli mu voz in mu grozili z nadaljnimi Napadi. On pa je s svojo odločnostjo in milino do-^el, da so napadalci odstopili. Organiziral je dobrodelno iikcijo in nabral darov v vrednosti 3 milijonov mark, ki jo je razdelil najbolj prizadetim voj-*nn žrtvam. Ko je nemška država sklenila konkor-u duše. Sredi iz zemeljskega dela ga je poklical Kristus v večnost. Dokončal je svoje veliko poslanstvo na zemlji in stopil v Kristusovo zmagoslavno Cerkev, kjer bo sprejel neminljivi venec večnega plačila. Hvaležno sc bomo spominjali skupnega očeh1 v molitvi in sv. daritvi. Pokojni veliki Pij XII. naj prosi za svojo čredo kot posredovalec miru pr’ Bogu, naj izprosi Cerkvi vrednega naslednika n* stolu sv. Petra, ki bo nadaljeval njegovo delo za ohranitev in rgst božjega kraljestva. CESAR KARL V. - nad nfcfrauitoiL d&zttami mkcc m niUdat vašta iiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiMimiiiiiiiiniHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V sredi bujnih hrastovih in kostanjevih gozdov ležečem samostanu Sv. Justa v Španiji je pred 400 leti umrl Habsburžan Karl V., eden najbolj ideološko usmerjenih vladarjev, ki smo jih kdaj videli na prestolu v Evropi. Nekateri zgodovinarji ga uvrščajo po njegovem pomenu v isto vrsto z Karlom Velikim, ki je vladal 700 let pred njim in ki je obnovil v srednjem veku rimsko cesarstvo. Toda primerjave zgodovinskih osebnosti so zelo tvegane, posebno še v našem primeru. Karl Veliki je podedoval razmeroma majhno državo, katero je na vse strani povečal in utrdil --mladim, zdravim in doslej deloma še poganskim in v medsebojnih borbah krvavečim narodom pa je vzbujal pod svojim krščanskim praporom nove nade v mirno in lepšo bodočnost. V času Karla V. pa so bili po vsem drugi narodi nezadovoljni in razočarani nad svetnim in cerkvenim vodstvom in razkroju so bili po številnih sebičnežih na široko odprta vrata. Tudi je bila država, ki jo je sprejel Karl V. kot dediščino tako obsežna, da »v njej sonce ni zatonilo«, kot jo označuje lepa zgodovinska krilatica. Ta država je bila v glavnem delo Karlovih prednikov, predvsem delo njegovega deda cesarja Maksimilijana. Nekatere vladarske družine so dosegle svetovni sloves in veljavo z osvojevalnimi pohodi, druge s spletkami; Habsburžani pa so uspeli z nevestami. Maksimilijan, vladar razmeroma male Avstrije je poročil burgundsko princezinjo Marijo in priženil velik del vzhodne Francije ter Nizozemsko, ki je takrat obsegala tudi Belgijo. Po smrti svoje prve žene je snubil vladarico Brcta-nije, vendar zaman; zaradi tega ni vrgel puške v koruzo — ko je postal še nemški cesar, je zopet snubil bogato nevesto in priženil vojvodino Milano. Končno je oženil svojega sina Filipa z edino hčerko španskega kralja, ki je bil tudi gospodar Sicilije, Sardinije in vse zapadno od Brazilije ležeče Amerike. Vse te dežele je podedoval Filipov sin Karl, ki je bil izvoljen po smrti cesarja Maksimilijana tudi še za nemškega cesarja. Tako je združil Karl V. v eni roki oblast skoro nad polovico takrat poznanega sveta in v kolikor ga niso podjarmili Tinki. In ko je Karlov brat Ferdinand priženil še Češko in Ogrsko kraljestvo, pa so nastali verzi: vojskujejo naj se drugi, ti, srečna Avstrija, pa se ženil Z izredno veliko dediščino je sprejel Karl V. na svoje rame tudi izredno težko bre-nte, ki ga j c nosil 36 let, nato pa je omagal, se odpovedal prestolu in se podal v samostan. Od vsega začetka je imel Karl V. 'opraviti s številnimi nasprotniki, katerim se je. z mladeniško energijo in vnemo postavil v bran. Njegovi izvolitvi za nemške- ga cesarja je nasprotoval papež Leon X., ki bi raje videl na tem prestolu francoskega kralja Franca L Med njim in Karlom V. se je vnela dolgoletna vojna. Istočasno so na vzhodu pričeli Turki napadati Dunaj. V Nemčiji, kateri je najbolj grozila turška nevarnost, pa je sejal Martin Luther seme verskega razkola. Dejstvo, da se je papež zoperstavljal Karlovi izvolitvi cesarjem, bi Karlu V lahko služilo za povod, da bi Lutrov odpad od katoliške vere podpisal. Toda Karl V je bil po svojem prepričanju globoko veren katoličan. Zato se je postavil proti Lutru in s tem tudi proti nemškim knezom, ki so se povečini odločili — manj iz verskih kot sebičnih ciljev — za Lutra in njegovo gibanje. Daši je Karl V. v neprestanih bojih odbil napade Francozov, Turkov in nemških knezov, v stremljenju, ki mu je bilo najbolj pri srcu: preprečiti verski razkol in ohraniti edinstvo, ni uspel. Neurejene razmere v Evropi njegovi zamisli verske edinosti in združene mednarodne krščanske Evrope, ki so Karlu V. lebdele pred očmi, niso bili naklonjeni. Radi tega se je, razočaran in žalosten, odpovedal cesarskemu prestolu in šel v samostan, kjer se je med drugim dal vsaki postni petek skupno z menihi tako bičati, da je tekla kri. Posebno rad se je udeleževal pogrebov, nazadnje pa se je udeležil še — svojega lastnega pogreba! Sredi samostanske popolnoma zatemnjene cerkve je dal postaviti svojo v črno odeto krsto, okoli katere so gorele sveče in so zbrani menihi ter dvorjani pri maši zadušnici peli žalostinke ter v glasnih tožbah in molitvah priporočali dušo „rajnega” cesarja božjemu usmiljenju. Karl V. je bil sam ogrnjen v dolg črn plašč, tudi bil med pogrebci in držal gorečo svečo v rokah. Dva meseca nato pa je res umrl v pravi pogreb. ZDRAVNIK SVETUJE: Spinalna paraliza (Nadaljevanje in konec) Zavodi za izdelovanje cepiva proti spi-nalni paralizi, ki se nahajajo v Kanadi, Avstraliji, Švici, Belgiji in v Avstriji, se strogo držijo novih ameriških predpisov. Številke, ki smo jih povzeli iz nekega avstrijskega zdravstvenega poročila ob koncu leta 1957, so do danes že visoko prekoračili. Po tem poročilu so izvedle posamezne države množična cepljenja s prav dobrim uspehom; Združene države Amerike preko 100 milijonov, Kanada en in pol milijona, Švica en milijon, Avstralija 2 in pol milijona, Danska 2 milijona, Francija 500.000, Zapadna Nemčija okoli enega milijona in Češkoslovaška 2 milijona cepljenj. S Sal-kovim cepivom, ki ga izdeluje zavod za he-moderivate na Dunaju, je bilo izvršenih do sedaj 200.000 cepljenj; od teh 100.000 v Braziliji in preko 30.000 v Avstriji — vsa cepljenja v splošno zadovoljnost. Ta zavod ima laboratorije za izdelavo zdravniških preparatov krvnega porekla, to so predvsem serološka cepiva, ki jih dobivajo iz sokrvice-seruma konj, ovac, goveda. Nadalje izdelujejo tekočino za injekcije proti različnim boleznim bodisi pod kožo, v kožo ali naravnost v žilo. Grška beseda »hai-ma« pomeni kri, latinska beseda derivat pa proizvod (izvleček), haemoderivat pa je dobesedno krvni proizvod (izvleček); torej je to zavod za zdravniške potrebščine krvnega porekla. V Celovcu bodo izvedli zaščitno ceplje-mje proti spinalni paralizi od oktobra letošnjega leta naprej s takozvano »3-valentno poliomyelitis vakcino« iz poprej navedenega zavoda na Dunaju; vsako prijavljeno o- sebo bodo cepili 3-krat, to je v oktobru in novembru letos, tretjič pa v maju prihodnjega leta. Cepivo vsebuje s formalinom uničene viruse vseh treh slojev, kakor,sem jih že uvodoma omenil, zaradi česar imenujemo cepivo »troveljavno (trivalentno) cepivo«. Navzočnost Mahoney-evega virusa ali sloja številka rimska I (ena) je posebno važna. Ta ugonobljeni sloj sproži namreč v telesu cepljenca največjo množino o-brambnih telesc. Odločilni pomen tega dejstva za vrednost cepiva, oziroma vakcine, je torej očividen. V tozadevnih laboratorijih so namreč ugotovili, da povzroča % vseh obolenj za spinalno paralizo virus številka rimska ena. Da ni v cepivu živih virusov in je cepivo torej neškodljivo, ugotavljajo zajamčeno z dvakratnim precejanjem s formalinom pomešanega cepiva skozi specialni cedilnik (filter), ki ne prepušča nobene kali, ki bi se morda še lahko razmnoževala — in pa z obsežnimi varnostnimi preizkusi na živih tkivnih kulturah in na opicah. Da postanejo poizkusne opice še bolj sprejemljive za morebitno okužbo z otroško paralizo, jim vbrizgavajo poprej še neki izvleček iz nadobistnih žlez, takozvani »kortison«; vse to za slučaj, da bi cepivo vendar še vsebovalo kak skrit živ virus. Za: vod nadalje skrbno opazuje opice, če ne kažejo po vbrizganju precejšnjega cepiva kakih bolezenskih sprememb in pa, če ostanejo zdrave tudi potem, ko so jim vbrizgni-li smrtno dozo živih virusov. Cepivu dodajo še majhne količine penicilina in strepto-micina, da ne uspevajo druge klice, ki bi se morebiti pri izdelavi cepiva slučajno vtiho- tapile vanj. Cepivu je primešan tudi amonijev lug v visoki razredčini, s čimer še povišajo tvorjenje protitelesc ali protistrupov. Zavod za hemoderivate na Dunaju uporablja oziroma razpošilja cepivo samo tedaj, če so bili vsi predpisani preizkusi s cepivom stoodstotno brezhibni. Cepljenje poteka v splošnem brez vsake reakcije. Občutek morebitne teže v cepljeni roki je kratkotrajen, bolečine na mestu vbrizganja cepiva in poročila o utrujenosti so silno redka. Na vprašanje, kako dolgo traja zaščita, še ni mogoče točno odgovoriti, ker je še prekratek čas, odkar zaščitno cepijo proti spinalni paralizi. Po sedanjih skušnjah in po dokazanih protitelesih, oziroma antitoksinih, pri cepljencih lahko računamo z zaščito od dveh in pol do treh let. Kolikokrat pa se naj cepljenje tekom življenja ponavlja, morajo šele pokazati nadaljna raziskovanja in opazovanja. Daši je zahtevalo zaščitno cepljenje proti spinalni paralizi — podobno kakor zaščitna cepljenja proti steklini, črnim kozam, difteriji in tuberkolozi svoje žrtve, so pa bile le-te vendar razmeroma malenkostne v primeri z velikansko pridobitvijo zdravniškega orožja za pobijanje kužnih bolezni. Cepljenje proti spinalni paralizi je danes, eno najmanj nevarnih, toda najbolj učinkovitih zaščitnih cepljenj. Pred' neprijetnimi posledicami cepljenja se nam ni treba več bati, ker je kakovost cepiva že skoraj na višku; pač pa nas mora pretresti, če vidimo, kako se borijo s smrtjo za poliomieli-tisom oboleli otroci in odrasli, ki niso bili zaščitno cepljeni in so bili tako popolnoma nezavarovani pred okužbo s spinalna paralizo. Ponovno opozarjamo cenjene starše in vzgojitelje, stanujoče v Celovcu, da pripeljejo k zaščitnemu cepljenju proti spinalni ohromitvi polnoštevilno vse otroke in njim podrejene, oziroma zaupane mladostnike, rojene v času med 1. januarjem 1940 in 31. decembrom 1957, in sicer ob času, ki ga določa mestni zdravstveni urad v Celovcu. Predpogoj za dober uspeh pa je, da so otroci, ki gredo k cepljenju, popolnoma zdravi. VREČICE ZA HUJŠANJE V Veliki Britaniji so se razširile posebne »vrečice za hujšanje« iz plastične mase. Uporabljajo jih zlasti za roke, kolena in gležnje. Imajo to prednost, da ne padejo takoj v oči in da ne motijo pri delu. Angleške strojepiske, ki so v skrbeh zaradi svoje »linije«, jih nosijo kar med uradnimi urami. Le kakšen uspeh dosežejo s tem? 60 ODSTOTKOV POLJSKIH ŠTUDENTOV VERUJE Pred kratkim je poljsko ministrstvo za pouk izvedlo med poljskimi študenti povpraševanje, ki je pokazalo, da se prišteva 60 odstotkov poljskih študentov med verne kristjane. -fcRAN EHJAVEC, Pariz: 210 koroški Slovenci III. del. Sovražnosti se pa tudi po izteku judenburškega premirja niso več obnovile, kajti že dne 18. IV. 1797 mu je sledil v Leobnu podpisani predhodni mir (pogajanja je na avstrijski strani vodil grol Gobenzl, po rodu Ljubljančan) in ta je bil potem dokončno potrjen dne 17. X. i797 v Campoformio (v Furlaniji). Toda vse kaže, da je ostajalo prebivalstvo še precej dolgo na.nejasnem in se opiralo le na razne govorice. Vodnik je n. pr. v svojem listu dne 26. IV. zapisal: »Novice iz Gradca nam povedo, da je s vitli Cesar že mir podpisal; zdej še čakajo, de poterjenje iz Pariza pride; potlej sc bode zdajci vsim oznanil. Med tem že Francozi nazaj jiti začenjajo... Kako je mir zgli-ban, nemoremo zvedit; vendar je šlisat, de je za nas dober inu časten«. In dva dni zatem je Vodnik zapisal: »V’ Gradec je peršal v’ saboto poglavitni general Buonapar-te ... Eno malo za njimi se je pcrpelal cesarski general Meerfeld. Na gracarskim poli je Buonaparte pregleduval 12 tavžent francoskih Soldatov... Ti inu več drugih pojdejo skuz Lublano na Laško nazaj. Za'Francozi gredo cesarskih 24 tavžent mož, de se bodo spet po cesarskeh deželah razdelili; francozi pak jidejo domu. Mir je od Cesarja podpisan; Cesar je dal povele, de francozi smejo per nas kojn kupit, kakor jih ote.« Razen tega je istega dne zabeležil še vest z Dunaja, rekoč: »Sploh — glihanje za mir z’ Francozi je že podpisano, bojuvaiije jenalo, inu vu-panje bližniga miru perbližalo.« Končno je dne 2. V. še zapisal: »Dvorne novice na Duneju od 22. dneva maliga Travna sicer nič od miru negovore; vender tudi nič ne- perpovdujejo, de bi se kdo v’ Estrajhu5 perpravlal na bran zuper francoze. Ravno te novice pravio, de je Princ Karl 19. dan mal. Travna šal k’ armadi per Rajni. Pošta iz Tersta, inu iz nemškiga Gradca hodi vsak teden dvakrat, inu skorej bodo hodile po navadi, kakor popred. Francozi so začeli skuz Lublano v’ petik pruti Teistu hodit ... General Bonaparte je v’ petik v’ Lublano peršal zjutrej ob osmih... inu se ob dveh popoldne dalej po teržaški cesti pelal...« Iz zgornjih navedb je razvidno, da so Kranjci in po vsej priliki enako tudi Korošci šele razmeroma pozno in nekako po ovinkih izvedeli o sklenitvi leobenskega predhodnega miru, še precej dolgo pa ne tudi za njegovo vsebino. Ta je določala, da odstopi Avstrija Franciji vso Belgijo in Lombardijo do reke Adiže, dobi pa zato skoro vso dotedanjo beneško republiko z beneško (t. j. zapadno) Istro vred in vso Dalmacijo. Francozi so namreč v tej vojni zasedli tudi vso Benečijo in Dalmacijo ter naredili s tem za vedno konec starodavni, a že izhirani beAeški in dubrovniški republiki. Vodnik je imel tudi čisto prav, ko je zapisal, da je ta »mir za nas dober inu časten«. Čeprav je bila Avstrija poražena, je vendarle naredila še prav dobro kupčijo, kajti izgubila je pač dve oddaljeni habsburški pokrajini, ki sta bili pa za ostalo državo le breme, pridobila je pa ves gornji Jadran in vso vzhodno jadransko obalo prav do turške (črnogorske) meje. Pridobili smo pa s tem mirom tudi mi Slovenci, ker je bil z njim odstranjen beneški narodni vpliv v Istri, tržiški okraj je bil ob tej priliki priklopljen k Goriški in prvič v zgodovini so se tudi beneški Slovenci združili z ostalimi svojimi rojaki v isti državi, le žal, da kratkovidni avstrij- 5) Danes običajni Izraz .Avstrija” za skupnost habsburških-dežela v tisteh časih pri nas Slovencih Je ni bil uveden in jo je Vodnik Je nazival „Estrajh”, toda ta njegov izraz se ni obdržal. ski policijski režim nikoli ni znal pridobiti tudi njihove naklonjenosti in jih je zato dva rodova pozneje zopet izgubil. Sklenitev miru so seveda tudi na Koroškem navdušeno pozdravili Korošci in Francozi. General J o u b e r t je priredil dne 24. IV. v Celovcu sijajen ples, na katetem so uslužni francoski republikanski oficirji s svojo dvorlji-vostjo naravnost očarali povabljene Celovčane in zlasti še Celovčanke, tako da je postalo navdušenje zanje in zlasti še za Bonaparjeta že kar splošno. Za slovensko kmečko ljudstvo na Koroškem ni imela ta kratkotrajna francoska okupacija nobenega vidnejšega narodnopolitičnega pomena, ker je prihajalo z njimi le v priložnostne stike in še to samo ob velikih cestah, nobenega dvoma pa ni, da je pregnala vsaj razne dotedanje predsodke proti njim in da je imelo naše ljudstvo tedaj prvič priliko opazovati v svoji sredi zastopnike velikega tujega kulturnega naroda. Ako je prišlo do kakega slučajnega incidenta, je bilo to brez pomena, kajti podobnih incidentov so zagrešili še mnogo več in še hujših tudi »cesarski« vojaki že pred okupacijo in po njej. Vsekakor so pa že ti kratki tedni francoske okupacije naredili močan vtis in vsaj po veliki večini ugoden na tedanje naše koroške slovensko izobra-ženstvo (duhovščino) in seveda še večjega na našo mladino, ki je tedaj študirala v Celovcu. Hude so bile pa seveda gospodarske posledice, ki sta jih povzročila že dolgotrajna vojna in kratkotrajna okupacija, slednja zlasti radi navzočnosti velikih množin domačega in tujega vojaštva. Njega prehranjevanje je po-menjalo za prebivalstvo težko breme. Začelo je primanjkovati vsega in po nekaterih predelih, zlasti v Trbižu, Beljaku in v obmejnih dolinah proti Italiji, ki so živele poprej v pravem izobilju je nastala prava lakota, tako da so morali zbirati celo javne milodare zanje. P*|*$*/\*|S|*0 * B * R * A * N * J * E l FR. MILČINSKI: Včasih se nisem brigal za sanje. Zbudil sem se, za hip se jih morebiti spomnil, pa jih takoj zopet pozabil. Kaj mi bodo: še za šaljiv dobitek niso, sem si mislil. Zdaj sem pa oženjen. Človek zjutraj vstane, treba, da je prijazen z ženo in kaj govori — vseeno kaj, da le beseda teče — pa govori o sanjah. Žena mi je rekla: »Ti, čuj, glej naše literate; polovica vsake knjige — nič kot sanjel Lep denar si služijo s sanjami, veš, da ne pišejo zastonj! Ti, ki se ti toliko sanja, bi tudi lahko kaj napisal, ne bi ti škodovala kaka kronica postrani. Nove suknje si močno potreben — sram me je že s tabo....” „Suknja je še dobra,” sem odgovoril, „saj ima še oba rokava. Ali galoš mi je treba, galoše so skozi. Ni napačna tvoja misel.” Tako se je zgodilo, da sem pričel zapisovati sanje. In zdaj jih postavljam naprodaj. Za pristnost in točnost se jamči tri leta! Cena po dogovoru! Prekupcem popust! Prve sanje. Stinjalo se mi je o škorpijonu. Ta škorpijon je bil sila čudnega rodu: podoben je bil zobni krtački, na hrbtu je imel vdelane tri rdeče drage kamne in skakal je po tleh, po listju kakor nervozna kobilica. Strah me ga je bilo — ne? če me piči, beštija — pa tudi gnusil se mi je, kajti sm^lo trdim — ta „smelo trdim” sem čital v knjigi in mi je všeč — torej smelo trdim, da škorpijonov nisem nikdar ljubil. Pa se mi je sanjalo, da sem se vendar ojunačil in se spravil ga lovit. Za orožje sta mi služila dve veliki krtači. Previdno sem se splazil za njim, sreča mi je bila naklonjena, lop! sem ga pritisnil ob tla in stlačil, da je izdihnil svojo strupeno paro. Tačas pa zapazim, da ima ubita zver za rep privezano štirioglato škatljico. Hola! Odprem jo: kaj je bilo v njej? Lekarniško zdravilo zoper njegov lastni strup! — Ti prikazen ti! To mi ni bilo le malo po volji in sem si rekel v sanjah: »Glej, v kaki smeri se po neskončni dobroti in modrosti nebes razvija živalstvo v prilog človeštvu!” Tako se mi je sanjalo. In zdaj vprašam: ali niso čudne te sanje? Smelo trdim, izmisliti si jih človek ne bi mogel, pa če bi ves dan pero grizel. V resnici zanimive! Dam jih prav poceni. Sprejmem zanje v zameno tudi nekaj dobro ohranjenih galoš. knjigo v roke. Smelo trdim: to so najlepši trenutki mojega življenja! Čitam, čitam, pa me premaga spanec; zatisnem veki, pa miže čitam kar naprej. Ali kar čitam v sanjah, je vse lepše in zanimivejše, kakor je v knjigi. Ni da bi govoril: sami Sherlockholmesi se mi sanjajo. Fino! Zadnjič sem tako čital in zadremal in v sanjah nadaljeval berilo in, ko pridem do konca strani — ali mi roka ne obrne kar sama od sebe lista?! Na častno besedo, da je res! Ih pri tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi sanja, da odhajam z doma s klobukom na glavi in z dežnikom v roki, pa se spomnim, da se nisem poslovil od žene — žalostna bo! In glej, v sanjah sem modroval: »Kaj bo žalostna, saj še leži na divanu in se ji lahko vsak hip opravičiš z Ali ni čudačudno: človeku se sanja, da dobro besedo, zakaj si kar tako odšel brez slovesa!" sanja! Meni se to zdi strahovito zanimivo. Kakor da ima človek dve duši, tako rekoč drugo v drugi, in ena se je zbudila, toda ne v resnici, zbudila se je le v sanjah druge, spita pa obe! Človek ni učenjak ali je, vendar smelo lahko trdim, da so te sanje velik prispevek k dušeslovju! Beseda gre sedaj učenjakom. Slovenski dušeslovci, pozor! Redka priložnost! Svoji k svojim! Cena meščanska! Tretje sanje. Sanjalo se mi je, da sva z ženo napravila izlet na goro: podobna je bila Golici in ne vem, zakaj ji je bilo ime Črni vrh. Ko sva se vračala in dospela zopet v dolino, preudarim; tako in tako, da imava do doma še debeli dve uri in da bo toliko hoje nemara presedalo ženi. Zasmili-, la se mi je. Kaj storiti? Pa mi pride sijajna misel: Saj hodiva le v sanjah; ako žena težko hodi, jo zbudim, pa bo hoje konec. In res, ravno po gozdni poti sva jo sekala — pa jo primem prijazno okoli glave in ji zatrobim na uho: »Micka, če težko hodiš, saj ti ni treba — se pa zbudi!” V drugi roki sem držal dežnik, brez dežnika ne grem nikamor, tudi v sanjah ne. Dramil sem torej ženo in se mi je sanjalo, da sem se zbudil še sam in sem se znašel namesto na gozdni poti pod Črnim vrhom doma v postelji in, kar sem objemal, ni bila glava moje žene, ampak tako rekoč blazina. Toda glej čudo: dežnik sem pa le še držal v roki! V postelji, pa dežnik v roki! Dvignil se mi je dvom, ali sem zbujen ali še sanjam. Rekel sem sam pri sebi —- čudno je, kako je nekateri človek premeten celo v sanjah — rekel sem torej: »če si se resnično zbudil, bi ti pravzaprav moral tale dežnik izginiti iz rok.” Gojil sem pa hkrati vendarle vročo željo, da mi lepi dežnik ostane, čeprav se zbudim. To se mi ni zdelo nemogoče. Predrzne nove misli so se mi križale po možganih in že sem v snu koval naklepe, kako bi se dali taki in enaki koristni predmeti iz sanj reševati v neznosno blaginjo praktičnega življenja. Kak velikanski preobrat bi to bil v narodnem gospodarstvu! Konec socialni bedi! Le fiksirati bo treba sanje na tak način — kaj vem, kako! Morebiti tako, kakor fotograf fiksira slike. Vse to sem preudarjal v sanjah — samemu se čudim, da sem bil tako pretkan, ko po navadi nisem tak. (Dalje prihodnjič) Willy VVegner: Mesto z osmimi imeni Druge sanje. Včasih se po kosilu zleknem; da laže zadremljem, pa vzamem Cjiharles Burlington je eden izmed najbogatejših mož v Chicagu. Ali veste kako si je svoje dolarje zaslužil? No, z dobrimi domislicami! On je izumil letalo na pedal-ni pogon za nedeljske izlete, zložljivi koncertni klavir, ogrevahje žimnic v hladnih nočeh, marmeladni cucelj za dojenčke. On je iznajditelj govedine v tubah, toplega sladoleda in električnega ličila za ustnice. Charles Burlington je zares najbistrejša glava v vsem Illinoisu. Nekega dneva je sedel — in tu se začne naša zgodba — na verandi svoje vile in reševal uganko križanko. Nenadoma se zavihti nek mož preko cvetličnih lončkov ograje in obstane pol metra pred našim junakom, moleč mu z desnico revolver pod nos: »Dober dan, Mr. Burlington!« Charles bliskovito pomisli: »Sedaj samo ne izgubiti živce! V železni blagajni v sosednji sobi imam shranjenih 10.000 dolarjev firme Smith 8c Smith kot predujem za otroške balončke, ki se ne razpočijo, a ta trap naj si ne misli, da me bo prelisičil! Reče torej: »Ravno prav ste prišli! Povejte mi mesto v državi Kostarika z osmimi črkami. »Zakaj?« je vprašal korenjak s pištolo. »Križanko rešujem«, je odvrnil Charles in pokazal na odprti časopis pred seboj. »A tako, počakajte malo... da, seveda, Carrillo!« »Carrillo? šest, sedeili, osem, zares, izborno! Charles je naglo zapisal črke v odgovarjajoče kvadrate in dejal sam pri sebi: Le počakaj, ptiček moj, saj sploh ne vidiš, kako te vlečem za nos. »Ena desno,« je nadaljeval, »od zlodja težka reč: Mesto na gornjem Bavarskem s 16 črkami. Prva je O, druga B in zadnja zopet B ... « »Oberschneidig« je dejal, kot da bi ustrelil, mož s pištolo. »Strela gromska! Da, to se sklada! Am- Mladost O mladost, ti zvezda vbeina, kje že svetiš se v daljavi? Kot duhteča roža nežna bi venela v rosni travi. O mladost, ti zarja nade, časa te oblak zakriva; senca staranja tja pade, kjer tvoj žarek ne prebiva! O mladost, ti pesem mila, zame nimaš ti več jeka! Srca boš otrok polnila, sanje starega človeka. — Valentin Polanše k iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiii pak sedaj: mestni predel Londona, zopet z osmimi črkami, predzadnja je F ...« »Finsbury« je odgovoril, »ali ne, saj je Finsbury.« »Seveda je. Vidim, da ste izredno nači-tani, to vam pa že moram priznati!« In z zmagoslavjem je Burlington gledal, kako se je tujec, ki je imel namen polastili se njegovih milijonov, sedaj zamišljeno sklonil nad časopisi in se tako zamislil, tla je odložil revolver na mizp. »Štiri vodoravno morate vstaviti Houston in devet navpično Trinidad.« V tem pa je Burlington že izkoristil ugodno priložnost in bliskovito zagrabil po na mizi ležečim revolverjem. Vel^l je: »Hej, roke kvišku, fante! Sedaj ti bom pa pokazal, kaj se pravi vlomiti pri Burling-tonu.« Med tem ko se je njegov prst poigraval s petelinom pištole je lagodno govoril na prej:4»Veljam za najbistrejšega in najbogatejšega človeka v Illinoisu. Naravnost smešno je pa lotevati se me s pištolo. Da sem vas ukanil s križanko, me zelo veseli. Vendar pa me spravlja v nevoljo lahkota, s katero ste mi povedali vse rešitve, kot da bi bile večerna molitvica. Ali ste bili v višjih šolah?« »Ne, Mr. Burlington, ampak časopis, ki leži pred vami, je od prejšnjega tedna. Imam pri sebi že novega za ta teden in tudi rešitve ... Z ozirom na take izjave ni nič čudnega, da so celo Mr.' Burlingtonu enkrat živci popustili in da je — enostavno — pritisnil na petelina pištole. »Gromska strela!« je rekel nato. »Imenitna reč! Sicer priprosta, ampak zelo priročna pištola ..pritisneš na petelina in kaj vidiš? Dežnik! Pištola se je spremenila v odprt dežnik. Imenitno zares, moj mladi prijatelj!« »Da,« se je skromno nasmehnil prišlec in pobesil roke. »Saj sem prav zaradi tega prišel k vam. Desettisoč dolarjev in moja iznajdba je vaša!« JULES VERNE: Potovanje na Trinajsto poglavje Vagon kot izstrelek Ko je bil slavni top Columbiad ulit, se je javnost takoj začela zanimati za istrelek, tisto novo vozilo, ki naj bi naše tri drzne pustolovce prepeljalo skozi vsemirje. Vsi so vedeli, da je Michel Ardan že v svoji brzojavki 30. septembra zahteval, da je treba na seji sprejete načrte popraviti. Predsednik Barbicane je tedaj upravičeno mislil, da oblika izstrelka ni važna, ker ta v nekaj sekundah preleti atsmofero in se potem giblje v popolnoma praznem prostoru. Odbor se je bil odločil za okroglo obliko, da bi se krogla lahko vrtela in obračala po mili volji. Kakor hitro pa so jo hoteli spremeniti v vozilo, je bilo to nekaj čisto drugega. Michel Ardan se ni maral voziti kakor veverica; hotel je imeti glavo zgoraj in noge spodaj in leteti dostojno kakor v ladjici balona, sicer hitreje, vendar ne tako, da bi med poletom neprestano in nespodobno poskakoval. Zato so poslali tvrdki Breadvvil & Co d' Albany nove načrte z naročilom, naj jih brez odlašanja izvrši. Tako spremenjen izstrelek so ulili 2. novembra in ga nemudo- ma po vzhodni železnici poslali v Stone’s Hill. 10. novembra je v redu prispel na namembno postajo. Michel Ardan, Barbicane in Nicholl so nestrpno pričakovali »va-gon-izstrelek«, v katerega bodo sedli in poleteli odkrivat nov svet. Priznati moramo, da je bil ta veličastni izdelek kovinarske umetnosti Amerikancem res v čast in ponos in hkrati dokaz njihove industrijske sposobnosti. Prvikrat jim je uspelo pridobiti aluminij v tako pomembni množini in po pravici so govorili o čudovitem uspehu. Dragoceni izstrelek se je na soncu ves lesketal, če si videl njegov veličastni trup in stožčasti vrh, si nehote pomislil na tiste močne stolpiče, ki so jih srednjeveški arhitekti postavljali kot o-gromne škatle na ogle mogočnih gradov. Manjkala mu je le strelna lina in vetrnica. — Čakam samo še, je vzkliknil Michel Ardan, da stopi iz njega vojak s starodavno puško in z jeklenim oklepom. Ko fevdalni gospodje se bomo počutili v njem; še nekaj topništva, pa bi se lahko upirali vsem vojskam luninih prebivalcev, če jih je sploh kaj na luni! — Vozilo ti je torej všeč! je podražil Barbicane prijatelja. — Da, da, in še kako, je odvrnil Michel Ardan, ki ga je motril z očesom umetnika. Žal mi je samo, da ni tanjši po svoji obliki in da nima lepšega stožca; na vrhu bi ga morali še okrasiti s kovinskimi zavoji, s kakim fantastičnim likom ali pošastjo na primer, z močeradom, kako prihaja iz ognja z razprostrtimi krili in odprtim gobcem ... — čemu? je rekel Barbicane, čigar praktični duh ni bil kdo ve kaj dovzeten za lepote umetnosti. — Čemu, prijatelj Barbicane! Joj, ker še vprašuješ, se bojim, da ne boš tega nikoli razumel! — Le povej, vrli tovariš. — No, po mojem bi bilo treba vse, kar naredimo, vedno še umetniško okrasiti; bolje je tako. Ali poznaš indijsko pesem z imenom Otrokov voz? — Niti po imenu, je odvrnil Barbicane. — Temu se ne čudim, je povzel Michel Ardan. Vedi torej, da nastopa v tem delu tat, ki v trenutku, ko hoče preluknjati zid neke hiše, razmišlja, ali naj napravi luknjo v obliki lire, cvetlice, ptice ali vrča. No, povej mi, prijatelj Barbicane, če bi bil ti takrat član sodnega zbora, ali bi bil tega tata obsodil? — Brez pomišljanja, se je odrezal predsednik »Topniškega kluba«, in celo z obte-žilno okolnostjo vloma. — Jaz pa bi ga bil oprostil, prijatelj Barbicane. Vidiš, zato me ne boš nikoli razumel. — Saj niti poskušal ne bom, moj vrli u-metnik. — Ker našemu »vagonu-izstrelku« na zunaj marsikaj manjka, je povzel Michel Ardan, mi dovolite, da ga po svojem okusu vsaj znotraj opremim tako razkošno, kot se spodobi za veleposlanike Zemlje! Preden se je predsednik »Topniškega kluba« lotil prijetnega, je najprej poskrbel za koristno: sredstva, ki jih je bil odkril za ublažitev odbojne sile, so dodobra proučili in jih razumno uporabili. Barbicane je povsem pravilno sklepal, da ni tako močne vzmeti, ki bi mogla preprečiti posledice sunka. Med tistim svojim znamenitim sprehodom po Skernavvskem gozdu mu je šinila v glavo bistroumna misel, kako bi težko nalogo rešil. Računal je, da si bo lahko pomagal z vodo. Poglejmo, kako. Izstrelek bi bilo treba napolniti tri čevlje visoko z vodno plastjo. Ta bi nosila leseno nepropustno ploščo, ki bi se tesno prilegala in drsala ob notranjih stenah izstrelka. Na njej bi sc kot na pravem splavu namestili potniki. Tekočino samo bi delile vodoravne pregrade, ki naj bi jih sunek ob strelu zaporedoma porušil. Tako bi postala vsaka plast vode vzmet: od najnižje do najvišje, ki bi uhajala po odvodnih ceveh proti gornjemu delu, in plošča sama, opremljena z izredno močnimi zatiči, bi trčila na spodnje dno šele potem, ko bi zaporedoma zrušila vse pregrade. Vsekakor bi potniki še vedno čutili silen udarec, ko bi vsa voda iztekla, vendar pa bi ta mogočna zavora skoro docela prestregla in ublažila prvi udar. ŽELINJE Tudi mi Želinjčani se moramo enkrat zopet oglasiti in poročati o veseli svatbi odličnega para. Naš dolgoletni mežnar Janez Kuchling, pd. Havžar v Štriholčah, je peljal pred oltar Micko Kassl, pd. Kuchlingovo v Štri-holčah. Slovesna poroka je bila na Malo gospojnico na Želinjah. Poročne obrede je opravil nevestin brat, novomašnik Leopold Kassl. Želinjski pevci pod vodstvom g. župnika Holmarja so prepevali med poročno mašo in na gostiji. Dekleta pa so poročnemu paru poslala rožice na pot k poročnemu oltarju. Bil je to poročni par, kakor si ga mladina prav zares lahko vzame za vzgled. Vsako nedeljo sta pristopala k mizi Gospodovi in tudi med poročno sv. mašo, je bila vsa družina pri obhajilni mizi. Ženin in nevesta, oba izhajata iz uglednih krščanskih in slovenskih družin. Oba sta bila dolga leta cerkvena pevca. Naša prošnja se glasi, da bi tudi naprej še pela Bogu v čast, ljudem v veselje. Ženin pa je tudi napreden kmet, da se marsikateri drugi lahko uči od njega. Njegovo posestvo je v najlepšem redu. S svojim obiskom so odlični par počastili tudi g. župnik Kunstelj iz Št. Vida, župnik Wutte iz št. Petra na Vašinjah ter novomašnik Adamič. Vse Štriholče so bile zastopane na gostiji pri Rablu na Trušnjah. Želimo, da bi za obletnico poroke spravila s podstrešja tisto zaprašeno zibko, da bi tako Havžarjeva mama imeli kaj zibati. Mlademu paru želimo na življenjsko pot obilo sreče in božjega blagoslova. Tem voščilom se pridružuje tudi „Naš tednik - Kronika’1 s posebno željo, da bi novoporočenca ostala naprej zvesta bralca našega lista in tako posredovala tudi svojemu zarodu to, kar so v njuna srca in njune duše položili dobri njihovi starši. ŽIHPOLJE Dan večnega češčenja smo lepo obhajali in tudi zadnje žegnanje je bilo slovesno. Obakrat je prišlo mnogo ljudi. Na žegnanje je prišla, kot vsako leto, procesija iz Kaple. Smrt ne pozabi našega kraja in se večkrat oglasi. V ponedeljek 6. oktobra smo spremili k večnemu počitku Bolbinkovega očeta Jakoba T o p 1 i c e r j a v Št. Urhu. Pokojnik je bil marljiv delavec in so ga povsod imeli radi. Zavratna bolezen ga je že dalj časa mučila, zadnje tri tedne razen nekaj kapljic vode sploh ni mogel zavžiti nič drugega. Dokler je mogel, je rad hodil v cerkev. Ko je prišel zadnjikrat, se je od slabosti ves tresel. Na bolniški postelji je večkrat sprejel sv. zakramente. Bil je tudi ud Živega rožnega venca. ŠT. VID V PODJUNI Dne 24. 8. je bila v št. Primožu pri Voglu vesela svatba. Obhajali smo poroko Milana Moharja, pd. Butejevega v Nagli-čah in Elze Župane, Kavhove v Rikar-ji vesi. Preselila sta se v Sinčo ves, kjer sta si pozidala hišico. Dne 28. septembra pa je bila pri farni cerkvi poroka in nato ženitovanjsko slavje pri Biltižniku. Ratuvnjakov Šimej v Obir-jah pri Galiciji in Miika Pirovc sta si obljubila večno zvestobo. Mladima paroma pa želimo obilo blagoslova! Pa tudi smrt nas je obiskala. Dne 13. septembra je bil pogreb Marije Lah, pd. stare Muntrove matere v št. Primožu. Rajni materi želimo večni mir, žalujočim sinovom in hčeram pa izražamo naše sožalje. SELE - KOT Ponosno lahko vsem povemo: Na naši šoli se nihče ni odjavil od slovenskega pouka. Zakaj to? So pač še vsi ljudje zavedni Slovenci, si bo kdo mislil. To že drži, ampak tako kakor star klobuk; deloma že tudi pušča. Tudi pri nas se je v tem smislu že marsikaj poslabšalo. Vclenemški duh ima v nekaj glavah pd. bučah svoj kotiček, kjer sicer še bolj skromno, ampak'sigurno sedi. Tako smo že večkrat slišali iz takih ust, da je pouk slovenščine v šolah nepotreben, ker s tem itak nikamor ne prideš. So pa to isti ljudje, ki so bili včasih v »boju proti fašizmu« — za dobre denarce seveda. Ni to čudno? Časi se pač spreminjajo in z njimi tudi ljudje. Hvala Bogu, da takih ni dosti in jih prav dobro poznamo. Tudi drugače niso nič vredni. Mislijo si, da pri veliki mizi več odpade kakor pri majhni. Prav imajo!? Naj pa tam pobirajo drobtinice tudi tedaj, ko jih bo enkrat zmanjkalo. Kakor smo slišali, imate drugod na našem slovenskem ozemlju posebno z nedo-mačini mnogo opraviti. To je pa pri nas drugače. Prvič jih ni preveč in 'tisti, ki med nami živijo, so poštenjaki. Seveda nismo vedno istega mišljenja, posebno ne, če se gre za člen 7. Pa ni to razumljivo? Kje pa Nemec na Koroškem sliši od svoje strani samo enkrat kaj pozitivnega k temu stališču? V nobenem časopisu, iz nobenih ust. Tisti pa, ki vedo za krivico, ki se nam'godi, molčijo. Usoda? Ne! Trajna preizkušnja! Hvala našim Nemcem na Kotu. Ker vi nas spoštujete, spoštujemo tudi mi vas! Torej na naši enorazredni šoli ne bosta dva razreda — dva tabora. Vsj, otroci se bodo učili oba deželna jezika. To bo gotovo v prid vsakega posameznega ter tudi v prid mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja. ŠT. JANŽ V ROŽU Kot drugod se je tudi pri nas v teh dneh odigrala sramotna gonja proti slovenski besedi v šoli. Prvotno je zgledalo, da bo ta vihra šla mirno mimo nas, saj o kakšnih pravih Nemcih pri nas ni ,skoro govora, a tudi še nismo slišali, da bi kdo izmed šent-janščanov hotel biti „vindišar”. Znani medvojni šentjanški Ortsgruppenlciter Schnit-zer iz Podsinje vesi, ki je kljub zasluženi kazni v lagerju v Wolfsbergu ostal nepoboljšljiv nacist, je seveda takoj prve dni organiziral svoje stare pomagače, da so pritisnili na neodločne in po vasi razdelili odjavne formularje. Tem so se pridružili še oni, ki so zaposleni pri Gbtzu na Bistrici; saj' jim je bilo dovolj jasno povedano, kaj Katoliško prosvetno društvo v Globasnici je eno najbolj delavnih in razgibanih društev v okviru Krščanske kulturne zveze. Njegovi pevci in igralci pogosto nastopajo doma in drugod ter povsod delajo čast naši kulturi. Zato so se to pot brez pomisleka lahko podali tudi še na gostovanje med gradiščanske Hrvate, ko so jih le-ti vabili v svojo sredo. V soboto, dne 4. oktobra, je navsezgodaj prispel v Globasnico prostoren in udoben Sienčnikov voz. Vstopilo je 30 samih mladih pevcev in pevk pod vodstvom prav tako mladega pevovodje Janeza Petjaka. Za spremstvo se je na povabilo pridružil tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, dr. Pavle Zablatnik. V Dobrli vesi smo zavili proti Velikovcu, od tam pa proti Gradcu. Pokrajina je bila zavita v jesensko meglo. Šele ko smo se povzpeli na vrh Pake, nas je pozdravilo prijazno jutranje sonce. Ob najlepšem vremenu smo nato hitro zdrveli do štajerske prestolnice. Podali smo se na božjo pot v Maria Trost - k Mariji Tolažnici. Pri sveti maši so naši pevci ubrano prepevali kar najlepše mašne in Marijine pesmi. Popoldne smo se vozili po vzhodni štajerski ter mimo Hartberga in čez Wechsel krenili proti Gradišču (Burgcnland). V mraku nas je naš vrli voznik srečno pripeljal na cilj — v hrvaško selo Trajštof (Traunsdorf) blizu Železna (Eisenstadt), na poti proti Rustu. Kakor daleč nese oko, vidiš tu skoraj same vinograde. Ljudje v teh krajih so premožni. Našli smo jih sredi največje trgatve. Pred župniščem nas je v Trajštofu pričakovalo dokaj ljudstva z g. nadučiteljem in župnikom na čelu. Prisrčno smo se pozdravili, nakar nas je g. šolski ravnatelj odvedel na šolsko dvorišče. Tam nas je dodelil gostoljubnim družinam, tudi gospod ravnatelj je imel dva gosta, g. župnik pa celo tri goste. Po večerji so nas naši gostitelji pospremili v dvorano, ki je bila pripravljena v gostilni Vojnovič. Ob 8. uri je bil tam napovedan nastop naših pevcev. Po pozdravnih besedah g. ravnatelja Kornfeinda in č. g. župnika se je pričel dveurni program: Petjakova skupina je v pesmi in plesu res doživeto prikazala na odru košček našo narodne kulture. Po primernem uvodu je toč-čko za točko tolmačil in povezoval predsednik Krščanske kulturne zveze. Najprej so je želja gospodarja. Tako se je do sobote odjavilo okrog deset otrok od slovenskega pouka. Toda vodstvo Volkspartei je bilo že kar nervozno, ker iz Št. Janža še ni bilo skoraj nobenih odjav. Pa se je našel mož iz znane nekoč slovenske hiše iz Svetne vesi in prevzel to sramotno nalogo, da je v nedeljo 5. 10. hodil v št. Janžu po hišah, kjer je upal na uspeh in ljudi z lepo in grdo besedo silil, da podpišejo odjavni list, katerega je imel že s „Stempelmarko” pripravljenega. Ta mož je Postmeister Schle-mitz (šlcmicl). Pavel iz Svetne vesi, torej državni uradnik in vodilni član tukajšnje Volkspartei. S tem pritiskom je dosegel, da Novo zgrajena Stavba z tekstilno trgovino ugodno naprodaj v okraju Velikovec. -Dopisi na upravo pod značko trgovec. Se je drugi dan odjavilo še novih 12 otrok. Še nekaj smo opazili v teh dneh: pri tem sramotnem opravilu so se tesno združili vsi stari bratci iz naci-časov: pripadniki vseh današnjih strank. MLINCE PRI ŽIT ARI VESI Od nedelje na ponedeljek proti polnoči je izbruhnil požar na posestvu Barbare Urbanc v Mlinčah. V hipu je bilo leseno krito gospodarsko poslopje in tudi stanovanjska hiša v plamenih. Zgorela je vsa gospodarska zaloga, gospodarski stroji in tudi perutnina. V najkrajšem času so prihitele sosedne i požarne hrambe, ki pa niso več mogle rešiti gorečih poslopij. Škodo cenijo na 200.000 šilingov. se pevci predstavili kot Slovenci z živahno podano narodno »Eno si zapojmo«, nato pa so poslušalcem z Milkino »Oj Podjuna« še razodeli, da prihajajo izpod sive Pece, kjer v gorski votlini sniva kralj Matjaž s svojo mogočno vojsko. Globašani seveda tudi niso pozabili predstaviti občinstvu svojega ljudskega pevca Lesičjaka. Zaživel je pred nami v pesmih: Leder se jaz' pišem, Veseli čas, Nedeljski jagri, Je ta človek na svet rojen. Od zdravega in naravnega lokalnega patriotizma pa so se pevci vedno spet takoj vrnili v širino ter v narodni pesmi tolmačili življenje in čustvovanje ljudstva vseh naših dolin: »Rož, Podjuna, Žilja« je mogočno in spet nežno dongjo po dvorani. V največjo širino pa je zašla znana Prešernova Zdravica — ob vinski trgatvi v Gradišču je prišla kakor nalašč —- s svojim pozivom: Živeli vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Vmes pa je za spremembo nastopilo 12 deklet z narodnimi plesi po priredbi učiteljice Micke Mak, Lena Smrečnik in Štefan SELE Dela na našem šolskem poslopju so v glavnem končana, le zunanji omet novih prizidkov se izvrši prihodnje leto. Prej sed-merovogclna stavba ima zdaj le štiri vogle, a je tembolj praktično modernizirana. Pouk se je mogel pričeti 6. oktobra. Na obeh selskih šolah ostane pouk tudi zanaprej dvojezičen. Selani pač vedo, da tem več velja, kdor več jezikov zna. Samo dva moža sta smatrala za veliko nesrečo, če bi se njuni otroci priučili pismenega materinskega jezika in sta jih odjavila od pouka slovenščine. V dolini, ki se 'razteza od cerkve proti vzhodu, je zadnja leta zraslo več ličnih hiš, domov novih mladih družin. V nedeljo 12. oktobra so bile tri s primerno slovesnostjo blagoslovljene in »krščene«, to je: dobile so domače ime. Dom vdove Metke Mak je dobil hišno ime »pri Rožniku«. Bodete videli, koliko lepih rož bo vigredi pozdravljalo mimogredoče z oken in vrta! Dom Kristina in Marije jug sc po domače imenuje »pri Podgorniku«, saj stoji ob vznožju več gora. Ob strani starejše Senčnike ve hiše si je domači sin Joža z ženo Llildb sezidal lasten večji dom, ki bo zato nosil ime »Mladi« ali »Novi Senčnik«. Tri druge nove hiše še pridejo na vrsto. Letos še v farni cerkvi ni bilo nobene poroke. En selski par se je poročil na Baj-tišah, drugi na Žihpoljah. V ponedeljek, 13. oktobra pa sta le stopila pred oltar domače cerkve gozdni delavec Bregarjev Albin Pegrin in Marija LIribernik, pd. Kačnarjeva, čez dva tedna pa jima sledi še. en par. Bog daj srečo! ■■■HHHHsuiMaiiflBiaMnaiRBaaBHsian f V nedeljo, dne 19. oktobra 1958 ob 3. uri popoldne je v društveni dvorani na Radi-šah PEVSKI KONCERT. Pojeta domači moški in mešani pevski zbor koroške narodne in umetne pesmi. Pevke bodo prvič nastopile v lepih narodnih nošah. K obilni udeležbi vabijo pevke in pevci. Gregorčič pa sta dovršeno podala odlomek iz operete naše ljudske pesnice in pevke Milke Hartmanove »Kresna noč«. Operetne speve kakor tudi ljudske plese je z harmoniko spremljal pevovodja Janez Petjak. Ob koncu so naši pevci z venčkom narodnih pesmi v priredbi Alojzija Mihelčiča želeli številnemu občinstvu lahko noč. Drugo jutro, v nedeljo, smo imeli ob pol osmih sveto mašo. Pri tej maši so prepevali domačini svoje hrvaške, v bratski slogi z njimi pa naši pevci slovenske mašne in Marijine pesmi. Bilo je to čudovito lepo doživetje. Gospod župnik se je po božji službi v toplih besedah še posebej zahvalil našemu zboru za sodelovanje. Dopoldne nas je nato gospod ravnatelj Kornfeind v svoji prijaznosti še pospremil v svetovno znani vinski kraj Rust ter nas tam pogostil z najboljšo domačo kapljico. Izvrstno nam je razlagal zgodovino in znamenitosti krajev, ki smo jih videli. Naša pesem se je spet oglasila kot znak naše hvaležnosti in našega navdušenja. Nazaj grede smo še pozorno poslušali ravnateljevo razlago glavnih znamenitosti gradiščanske prestolnice, ki nas je pozdravljala s pobočja nizkega gorovja. Opoldne so nas že pričakovali v Fraka-navi (Frankenau), kakih 70 km južno od Trajštofa. Pohiteli smo, da smo došli točno. Spet smo doživeli isti prisrčni sprejem (Nadaljevanje na 6. strani) Globaške dečve in fantje so se med potjo ustavili na Dunaju. —Evo jih v vrtovih cesarskega dvorca v Schdnbrunnu. Globašani na obisku pri gradiščanskih Hrvatih Kako volijo papeža (Nadaljevanje z 2. strani) pred več stoletji je Papež Julij II. zagrozil z izobčenjem vsakomur, ki bi hotel z denarjem in podkupninami vplivati na izvolitev papeža. Danes je postopek za izvolitev papeža natančno urejen in sploh se v zadnjih stoletjih te volitve vrše zelo mirno. Tajnost kon-klaveja in njegova odrezanost od sveta je zagotovljena s podrobnimi predpisi. Kardinali sc v kar najkrajšem času zberejo v sik-stinski kapeli v Vatikanu, kjer jih mogočna Michelangelova slika »Poslednja sodba« opominja s pretresljivimi barvami na njihovo veliko odgovornost. Izhod iz kapele in vsa okna zapečatijo, samo skozi posebno odprtino morejo kardinalom dostavljati hrano. Glasujejo z volilnimi listki. Vsak kardinal odda listek, na katerega je napisal ime onega, ki ga smatra za najvrednejšega za papeža, štetje glasov se vrši v navzočnosti vseh kardinalov in je s tem pravilnost ter točnost zagotovljena. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini glasov in še en glas zraven. S tem še enim glasom hočejo preprečiti, da kdo ne bi volil samega sebe in si tako pripomogel k papeški časti. Voliti morajo tolikokrat, dokler Stiskalnice za sadje (Obstpressen), kakor tudi stroje za drobljenje sadja (Obstreiber) v vseh velikostih, pa tudi vse kmetijsko gospodarske stroje vam nudi najceneje firma JOHAN LONŠEK Št. Lipš, Tihoja, p. Dobrla ves eden izmed kardinalov ne dobi potrebne večine. Ko ga kardinal dekan, ki predseduje volitvi, vpraša ali to čast sprejme in izvoljeni pritrdilno odgovori, je v tem trenutku postal papež. Vse to se dogaja daleč vstran od javnosti. Običajno se pri vsakih volitvah zbere velika množica na bližnjem trgu svetega Petra in gleda na dimnik vatikanske palače. Po vsakih neuspešnih volitvah namreč glasov- dafoa paUiHuo-in Enoposteljno od 1750.— šil. Dvoposteljno od 2450.— šil. VDLKER-MDIEL Klagenfurt, Villacher Ring 47, Tel. 57-25 Telcfonična pojasnila ob vsakem času! Rabat in plačilni skonto! Naš arhitekt čam svetuje brezplačno! niče pomešajo z mokro slamo in sežgejo. Po črnkastnem dimu, ki ga povzroča vlažna zasmojena slama, ljudstvo spozna, da noben kandidat ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Kadar pa kak kandidat dobi potrebno večino in visoko službo sprejme, tudi zažgo listke, toda brez sleherne primesi. Sežgani papir da bel dim. Kadar se torej iz vatikanskega dimnika pojavi bel oblaček dima, se ljudstvo razveseli. Kmalu nato pride na o-srednji balkon Petrove cerkve kardinal dekan in naznani ljudstvu »Habemus pa-pam« — Imamo papeža. In nato stopi novoizvoljeni papež sam, oblečen v belo papeško oblačilo v ospredje. Pred vsako volitvi-jo namreč vzamejo s seboj v konklave nova papeška oblačila v treh različnih velikostih, tako da najde vsak novoizvoljeni papež takoj sebi prilegajoče oblačilo. Ko se novi papež pojavi ob ograji balkona, padejo verniki na kolena. On dvigne roke ter napravi znamenje križa. Podeli svoj prvi papeški blagoslov »Urbi et orbi« — mestu Rimu in vsem svetu. Globašani na obisku pri gradiščanskih Hrvatih (Nadaljevanje s 5. strani) in isto gostoljubnost kot v Trajštofu. Gospod župnik Ignac Horvat, znani voditelj gradiščanskih Hrvatov in prav tako slovit pisatelj in pesnik, in predsednik tamošnje-ga prosvetnega društva Gregorič sta nam ob prihodu izrekla prisrčno dobrodošlico, nato pa so nas prijazni Frakanavci takoj porazdelili po parih ter nas odvedli na svoje domove, gospod župnik pa si je že od začetka rezerviral kar tri goste. Ko so nas vse pogostili kakor na kakem semnju ali ženitovanju, smo se z njimi podali ob pol 2. uri v lepo obnovljeno cerkev k bla- Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri uralskem mojstru Gotlfried Anrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 19. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 20. 10.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. — 18.40 Mladina poje. Poje mladinski zbor „Škrjančck”. — TOREK, 21. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Rdeče, rumeno, zeleno. - SREDA, 22. 10.: 14.00 Poročila, objave. -Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 23. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Iz znanih oper. — PETEK, 24. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Za vsakogar nekaj. — SOBOTA, 25. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.15 l»epa pesem. i v našem listu • Volno, perilo, blago za ■ MmiffePn zimske obleke. M L. MAURcR kap/elia izbica Klagenfurt, Alter Platz 35 ^znetu plašil, jopili, ogrinjala, in popravila Obstplatz 1-2 dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal. ZA JESEN PLAŠČI Oblačila in pokrivala za dež in motorni Šport. Gumijasti škornji WIN K LER Klagenfurt, Pernhar tgasse 10 Plačila na obroke — Popravila Sontna ofala - Sonnenbrillen tic", ki deluje brez električnega toka. Dobite ga tudi na obroke! Nenadomestljivi Predvajanje pri: INGSTE WERKE, Klagenfurt, 10. Oktoberstrasse 4 SENZACIJA! Lahko dobite že popolni brivski aparat „RoyaI Ma- Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam goslovu. Ob dveh je bil napovedan nastop naših pevcev. V velikem zaprtem dvorišču neke gostilne je bil pripravljen oder na prostem. Vreme je bilo, hvala Bogu, ugodno. Na prireditev so prihiteli celo odlični gostje iz okolice. Nje kakor nas je pozdravil predsednik domačega izobraževalnega društva, nakar smo predvajali v bistvu isti program kot v Trajštofu. Na koncu je domači gospod župnik postavil naše peyee svojim faranom celo za zgled in jih bodril, naj bi se z istim navdušenjem in uspehom kot naši oprijeli zbornega petja. Do 7. ure zvečer smo še ostali gostje vrlih Frankanavcev. Po skupnem obedu in še iz avta smo se pred odhodom poslovili z našo koroško narodno pesmijo. Z naj lepšimi vtisi in s sklepom, da se še vrnemo, smo odrinili proti Dunaju. Na Dunaju smo drugi dan obiskali veličastno cerkev sv. Stefana ter se povzpeli tudi na stolp. Na Ringu smo si mimogrede ogledali najvažnejše znamenitosti, nato pa jo takoj mahnili še v Schonbrunn, kjer smo si dali razkazati čudovitosti nekdanjega cesarskega gradu. Občudovali smo tudi krasote grajskega vrta. Domov grede smo se popoldne še oglasili pri Materi božji v Marijinem Selu (Maria Zeli). Ob pol 4. uri smo se zbrali okoli Marijinega oltarja k sv. daritvi. Rajsko lepo je odmevala po svetišču mehka slovenska pesem. Številni romarji so se zgrinjali okoli naših pevcev in strmč uživali lepote naše pesmi. Povpraševali so, od kod smo, in še in še želeli slišati našo pesem, ko je bila maša že davno končana. Čez polnoč je že bilo, ko smo se srečno vrnili domov, veseli in zadovoljni, in od tega, kar smo videli, slišali in doživeli, spet bolj bogati. —URADNA OBJAVA«— » Deželna finančna direkcija opozarja lastnike motornih vozil na naslednje določbe glede termina za oddajo davčnih kart (Steuerkarten): 1) Doba veljavnosti davčnih kart za motoma vozila sega vselej od L oktobra do 30. septembra naslednjega koledarskega Jela. Po preteku te davčne dobe, torej po 30. septembru vsakega koledarskega leta mora davčni obvezanec poslati brez posebnega poziva, najkasneje do 31. oktobra (§ 6 odst. 3 KfzstG.) pristojnemu finančnemu uradu. Osebna oddaja davčne karte pri finančnem uradu v zakona ni predvidena in naj zaradi tega po možnosti izostane. Ako davčni obvezanec do 30. oktobra ne izpolni svoje dolžnosti glede oddaje davčne karte, mu lahko finančni urad zviša davčno vsoto do dvojnega letnega olrdavčitvenega zneska. (§ odstavek 3 KfzstG.) Ž) Ako je motorno vozilo med preteklim davčnim obdobjem prešlo v roke drugega lastnika, mora tisti, ki je dne 30. septembra bil lastnik vozila, poslati davčno karto za celotno davčno obdobje (glej zgoraj) finančnemu uradu, ki je pristojen za predpis davka na motorna vozila. Oseba, ki je lastnik vozila na koncu davčne dobe (30. 9.) jamči za davek, ki je predpisan za celo davčno obdobje. 3) Po L oktobru vsakega leta mora vsak posestnik motornega vozila imeti novo (tekočo) davčno karto. Ustrezne tiskovine je moč dobiti v trafikah in pri finančnih uradih brezplačno. Za v območju policijskih direkcij Graz, Innsbruck, Celovec, Linz in Salzburg pripuščena motorna vozila so za takse in prometni davek pristojni finančni uradi v omenjenih mestih. Opozarjamo davčne obvezance, v njihovem last-rem interesu na dolžnost oddaje davčnih kart, da sc tako izognejo povečanju davka s strani pristojnih finančnih uradov. Za predsednika: Dr. Arbeiter PUCH 500 $TEYR-FIAT 600 $TEYR-FIAT 1100 R (und Nultipla) (und Combi) najbolj priljubljeni avstrijski avtomobili so sedaj tudi za VAS dosegljivi I Novi nabavni kredit tovarne Steyr Vam olajša njih nakup. Zelo nizke obresti od zapadlega kapitala. Razen tega še: I Stalne cene za poslugo (,,service") Stalni termini za popravila Izmenjalni agregati Opozorilo: „PUCH 500“ je tudi kot kombi-voz sedaj pri davkih 40 do 60 procentov odpisljiv! Obiščite nas - radi Vam bomo dali nasvete, seveda brezobvezno I Zastopstvo za Koroško: THOMAS BOHRER Klagenfurt, Villacher StraBe 29 Franz Kreuzer’s Wwe. KLAGENFURT, Kardinalplalz 1 de JOKA-WERKE Klavirje‘pohištvo KLAGENFURT, WIENERGASSE 10 nachst der Stadtpfarrkirche! ŠIVALNI STROJI PLETILNI STROJI Grundner STROKOVNA TRGOVINA za DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiril Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. KLAGENFURT, Volkermarkter Str. 16 lEjgflESBIna— STADLER KLAGENFURT Theatergasse 4 Das Uaus dec guten Itlo-tet tf \JotUile: L Riesenaussvahl - iiber 100 Ausstattungen 2. Die besten und billigsten Mdbel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin- sen 4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto GROSSTE AUSVVAHL IN: Polstermdbeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen S W-MDBEL - VERKAUFSSTELLE Beratung durch eigenen Architekten I fesftodmje fmat! IIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlilllllllllU R A D L M A Y R POMAGA ŠTEDITI. SEDAJ UGODNO KUPITE POSTELJNINO, BLAGO ZA ZAVESE, PREPROGE IN TALNE OBLOGE. RADLNAVR V I L L A C H List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Na5 tednik—Kronika'*, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.